Proletarci vseh dežel,združite sei

ZAVAROVALNICA
SAVA
S
Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1
Poslovne enote: CELJE. ČAKOVEC. JESENICE, KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ. KRŠKO. MARIBOR. MENGEŠ. MURSKA SOBOTA. NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA. TRBOVLJE In LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka
I X
\/
v ■ ^
:	' «S '
^ - 'i .	V, _
vlWmmf
k *w^,
DELAVSKA I ENOTNOST
OKTOBRA 1969
ŠT. 41, LETO XXVII
liiniioiiimiiiini
!ll!!!l[!llll!!l!ll(]i[|!!i1lll!!j!!l!ll[!!llj!!lillillll!i:j|||lilll|jij|lllli[||l!llll!jj[llilj|lij!!llliill|jlllllli!]|{i|lj|jj!
*l
alpska modna industrija radovljica — Jugoslavija
ALMIRA — garancija za modne novosti
garancija za vrhunsko kvaliteto
III1IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII1II
ll!IIIIU!!!!llll!l!l!lll!lllirill!l!li!!l!l!lllllll,
!!!il!!l!l!lfllllllii!lll!!!lli!!l
llllll!!l!lllll!lll!llllll!ll!lllllllll!l!
T iudje smo včasih resnično čudni. Zavedamo te svojih dolS-J_jnosti, pa vendar se moramo nanje vedno znova opozarjati.
Zavedamo se tudi tega, da nihče in prav nihče ne bo opravil namesto nas teh dolžnosti, ker jih, preprosto, ne more opraviti. Potem lahko dolgo brskamo po koledarju, dokler se ne ^dinimo:. ta dan, ta teden, včasih ta mesec bomo posvetili temu V- temu. In ko potem pride tisti dan, tisti teden, včasih tisti Vtesec, mislimo, da moramo vsa svoja čustva in vsa svoja ho-tenja zliti v en sam trenutek.
A kaj pomaga vse to prekipevanje, leporečenje, ganjenost do *r°}za, če se naša zagretost kasneje tako zelo hitro in tako zelo ^-da ohladi. Samo od ljubezni ni mogoče živeti — z ljubeznijo Va je! Hotel sem reči, da bi v življenju veliko bolje opravili sVoje dolžnosti, če tistega dne', tistega' tedna, včasih tistega me-!eco ne bi razumeti tako dobesedno, če bi nekaj svojega preki-evanja prihranili za kasnejše dni.
Prav v teh dneh se spet poskušamo spomniti svojih dolž-esti — 0£, tednu otroka.
. Pri nas smo resnične veliko naredili za naše otroke in naša £lanja imajo otipljive dokaze. Toda bržčas tedna otroka ne pri-
.... ^ ljubeznijo pa je!
j^ani° zato, da bi zdaj bili samozadovoljni nad lastnim počet-2 X svoj smisel in pomen ima lahko ta teden le tedaj, če se saVerri0 dolžnosti, ki jih še nismo opravili. Na to pa, da marsiče-st re&nično nismo storili, nas opozarja prestopnik, ki je danes k, Pd pred sodnika za mladinski kriminal. In otrok, ki za za-(*nienimi vrata , čaka mater, da se vrne z dela. In otrok, ki so 2a 17114 danes razblinile v nič sanje, da bi postal inženir, samo ke f'er je v neki šoli manjkal stol, ker v družini ni denarja, Kekdo ni hotel razumeti njegove potrebe... In otrok... b0iVesniiselno bi bilo govoričiti o tistem, kar so drugi veliko P°vednli. Generalni sekretar ZN U Tant je v svoji posla-letošnjem svetovnem dnevu otroka med drugim zapisal: nostZdravi *n krepki otroci, ki jim damo v pravični meri možic v kbbrazbe, poklicnega usposabljanja, rekreacije in kulture, Jc0 Cesar imajo pravico in kar jim je nujno potrebno, naj bi, ■	a5*ej°' kot državljani nadaljevali ustvarjalno delo in
ir 1 S1hisel in odgovornost, ki sta kot naravni lastnosti naj-ki B°Cenejši na svetu. Pomembno je, da ta humana sredstva. jan*0 neVrecenljive vrednosti, toda ponekod še vedno skrajno Jnnrjena, dobe svoje pravo mesto.*’ druih6171 j® pravzaprav vse povedano. Za posameznika in za hub ° .fco* cel°t0 — za vse skupaj pa obilo dela, skrbi in tudi Bog en vseh naslednjih 365 dni! Samo od ljubezni ni tno-ziveti — z ljubeznijo pa je!	BOJAN SAMARIN

>11. SEJO REPUBLIŠKE KONFERENCE ZMS
NAŠA NOVA SERIJA ČLANKOV NA TEMO: (NE)LIKVIDNOST NAŠEGA GOSPODARSTVA
!>©fcie| zdravila po kapljicah?
Vrhniške usnjarje moti predvsem to, da najbolj kronične bolezni našega gospodarstva zmeraj znova zdravimo s kapljicami, izogibamo pa se drugim ukrepom in posegom # Napovedani ukrepi ZiS in zvezne skupščine zdaj sicer nakazujejo nekaj več možnosti za razrešitev nelikvidnosti, vendar še vedno ne dajejo prave spodbude tistim proizvajalcem, ki štejejo med stebre
našega gospodarstva
Tisoččlanskemu kolektivu Industrije usnja Vrhnika, ki od nedavnega vključuje tudi irsnjarno iz Šmartnega pri Litiji, kupci dolgujejo sedemkrat več, kot znašajo njihove lastne obveznosti do dobaviteljev. Za takšno razliko v vrednosti skoraj treh milijard starih dinarjev so »poskrbeli« predvsem domači kupci.
Kako usmerjati poslovno politiko v takšnih razmerah. Kako se obvarovati pred blokiranjem tekočega računa? Kako zagotoviti sredstva, da bi že začeta rekom
BONAČA 1 BONAČ JUHA ^AL^OHUS
strukcija tekla naprej? To so bila vprašanja, ki smo jih zastavili direktorju Industrije usnja na Vrhniki Tonetu Debevcu.
Preden. povzamemo odgovore na naša vprašanja, naj predstavimo kolektiv, o katerem teče . beseda: letos bo Industrija usnja Vrhnika za svoje blago, iz-(Nadaljevanje na 5. strani)
MO SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA IN ŽIVILSKE INDUSTRIJE LJUBLJANA SE JE POGOVARJAL S PREDSTAVNIKI KOLEKTIVOV O MOŽNOSTIH ZA POSLOVNO TEHNIČNO SODELOVANJE
PRETRGANE
uvoz:
Ekonomisti že od nekdaj zatrjujejo, da gospodarskega življenja ni mogoče uravnovesiti drugače kot s pametno izvoz-no-uvozno politiko, s pomočjo čvrste nacionalne valute. Prekomerno zadolževanje v tujini vnaša le nemir v domače poslovno življenje in spodkopuje vrednost domačega denarja, saj je treba odštevati visoke obresti za tuje kredite; če pa jih nismo dobro porabili, tudi za izgube, ki jih ustvarjajo premalo proučene investicije. Zato tudi naši ekonomisti kar naprej poudarjajo, da gospodarskega življenja ne bomo uravnovesili, Če ne bomo oblikovali dobrega deviznega in zunanjetrgovinskega sistema in če ne bomo utrdili dinarja.
To spoznanje vsebujejo tudi naše »uradne« ocene o uresničevanju reforme. Tako v resoluciji o idejno-političnih osnovah nadaljnjega razvoja ZK, sprejeti na IX. kongresu ZKJ, piše, da je »-treba nadaljevati proces deetatizacije zunanjetrgovinskega in deviznega režima, liberalizacije zunanjetrgovinske menjave in uresničevanje pogojev za konvertibilnost dinarja. Tako bomo ustvarili možnosti, da bodo ljudje v združenem delu neposredni nosilci vključevanja v mednarodno delitev dela, da bodo zato ekonomsko odgovorni in da bodo uporabili učinke, ki jih dosegajo v svojem poslovanju. V sedanjih razmerah je treba ■ zagotoviti večjo devizno spodbudo izvoza. S tem, da se čedalje bolj vključujemo v ekonomske tokove v svetu, prispevamo k temu, da premagujemo umetne pregrade in da ustvarjamo pogoje za svobodno menjavo in za širšei ekonomsko sodelovanje med državami.«
Toda spoznanje in deklaracije so eno, praksa pa pogosto nekaj povsem drugega. Tako je tudi z uravnavanjem naše izvozno-uvozne politike. Kakor je znano, lahko zunanjetrgovinski in devizni režim ugodno učinkujeta na gospodarski razvoj samo pod pogojem, če tudi drugi ukrepi v sklopu celotnega gospodarskega 'sistema (Nadaljevanje na 5. strani)
NITI
OELAMAmS'IZtlUft
Pred tednom je Mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Ljubljana sklical posvet z najodgovornejšimi predstavniki delovnih organizacij, da bi se skupno pomenili o potrebah in možnostih za tesnejše sodelovanje na vseh področjih med osnovno proizvodnjo in predelovalno industrijo ter o skupnih problemih pri prodaji pridelkov in izdelkov. Spričo dobre udeležbe in zavzete razprave udeležencev je posvet zelo uspešno potekel. Predstavniki delovnih organizacij so poudarili nujnost povezovanja med osnovno in predelovalno proizvodnjo, ugodno so ocenili izkušnje v dosedanjem povezovanju in se zavzeli za načrtnejši razvoj osnovne In predelovalne proizvodnje, ki naj ga pospešijo vse oblike poslovno-tehničnega sodelovanja. Predstavniki jfjjSKjM . (Nadaljevanje na 3. strani)
POLUUVEN
je edinstven geriatrik — sredstvo za ohranitev svežine.
Nesporno dokazan je njegov učinek na možgane in živce, na srce. na krvni obtok in prebavo.


Nekateri problemi in naloge Gladine v gospodarskih organizacijah

PAPIRNATE
SERVIETE

7 dni v sindikatih'
REZERVIRANI STOLPEC
Mirko
Tratnik
direktor montažnega iz Idrije
•
podjetja Simplex
Zanima me, s čim se kot direktor trenutno največ ukvarjate?
Delo, ki ga opravlja direktor, je izredno zanimivo, izredno pestro pa tudi odgovorno. Po mojem mnenju bi morali direktorja označiti kot glavnega organizatorja proizvodnje v nekem podjetju, saj so vprašanja, naloge, s katerimi se srečuje, osnovnega pomena za programiranje proizvodnje, za tehnično organizacijo v podjetju, organizacijo dela in za samo izpolnjevanje proizvodnega programa.
Naše podjetje je izredno razdrobljeno. Obrati montažnega podjetja Simplez iz Idrije so v Novi Gorici, Ljubljani in v Kopru.^ Prav ta razdrobljenost pa mi kot direktorju nalaga specifične naloge. Na eni strani je treba koordinirati sektorje znotraj posameznih obratov, to je proizvodnega, finančnega,'komercialnega in splošnega, na drugi strani pa je treba skrbeti za pravilne odnose med obrati samimi. Kot tretje naj omenim sodelovanje podjetja z zunanjimi dejavniki, iskanje stičnih točk z družbeno-političnimi organi, ki so odigrali pomembno vlogo pri oblikovanju perspektivnega plana podjetja.
Naše podjetje je trenutno sredi nove investicije. Milijarda in sto milijonov starih dinarjev pomeni kapital, ki ga v dosedanji zgodovini podjetja ni dosegla še nobena, investicija. Slednjič naj dodam še sklepanje družbenih dogovorov med podjetji na območju Slovenije. V okviru poslovnega združenja gradbenih in montažnih podjetij smo že ustanovili sekcijo za poUodno tehnično sodelovanje, prve uspehe pa smo dosegli tudi na področju osebnih dohodkov, delitve proizvodnje, kooperacije in izmenjave izkušenj.
Inž, Jožica Metelko
v. d. direktorja. Tovarna trikotaže In nogavic Tonosa, Ljubljana
0	Znano je, da se je znašla vaša delovna
organizacija v letošnjem letu v hudih
■ težavah in da je delavski svet izrekel
nezaupnico trem vodilnim uslužbencem.
| Zanima nas, kaj vam danes, v tako [ imenovanem obdobju sanacije, povzroča
1	največje probleme?
Čeprav smo že ob koncu minulega leta v Tonosi spoznali, da ne gre vse tako, kot bi moralo, so se močneje zamajali temelji naše delovne organizacije šele ob koncu letošnjega prvega polletja, ko smo zabeležili izgubo v višini 880.000 novih dinarjev. V podjetje sta prispeli dve komisiji, komisija SDK in komisija za družbeni nadzor, ki sta ugotovili številne napake v našem dotedanjem poslovanju.
Slediti so znani dogodki: minimalni osebni dohodki in, nezaupnica direktorju, sekretarju in računovodkinji. V podjetju smo še nemudoma lotili izdelave sanacijskega programa. Poskrbeli smo tudi za rebalans plana proizvodnje in še za druge ukrepe, s pomočjo katerih se danes ponovno postavljamo na lastne noge.
Naš sanacijski program predvideva izključno proizvodnjo tistih artiklov, za katere trdno vemo, da jih bomo uspeli prodati in, kar doslej ni bilo pri nas v navadi, proizvajali bomo le to, čemur smo v celoti kos. Dalje smo predvideli prodajo blaga, ki smo ga pred časom kupili in ga danes ne moremo porabiti, pospešili smo prodajo vseh naših izdelkov, tako tistih, ki gredo dobro v promet kot drugih, ki leže na zalogi, zato bomo razprodali tudi nekatere nepotrebne delovne naprave, s podjetjem Rog, ki. je naš neposredni sosed, pa se dogovarjamo za ne-katere skupne službe in za skupen obrat družbene prehrane.
Moram omeniti tudi to, da smo izdelali organizacijsko shemo podjetja. Doslej je bilo namreč povsem vseeno, kdo dela pri nas, kakšno izobrazbo imajo ljudje na določenih delovnih mestih. Tako smo na primer imeli le 0,48% zaposlenih z visoko izobrazbo, nikogar z višjo in le 3,86 % zaposlenih s srednjo izobrazbo. S pomočjo nove organizacijske sheme smo na primer že uspeli znižati število zaposlenih v režiji uprave od 36 na 26 delavcev. K sodelovanju pa nameravamo pritegniti nove strokovno usposobljene ljudi, in to tako v upravi kot v proizvodnji.
Na razpis za direktorja se doslej še nihče ni javil, kar nas vznemirja, čeprav se je v zadnjem času pri nas obrnilo vse na bolje. Na osnovi prvih uspehov našega sanacijskega programa tudi upam, da bo v kratkem splahnelo nezaupanje do To-nose in da nam bo uspelo dobiti v tovarno sposobne ljudi, ki jih danes na moč potrebujemo.
Anton
Seljak
direktor tovarne Kolektor iz Idrije
9 S kakšnimi nalogami, problemi se kot direktor trenutno največ ukvarjate?
Kot majhno podjetje se z velikimi stvarmi doslej nismo in se trenutno še vedno ne moremo ukvarjati, Majhnost podjetja pomeni marsikomu sinonim za nepomembnost, toda bili bi krivični in enostranski, če bi pomembnost oziroma nepomembnost podjetij presojali le z vidika števila zaposlenih ali z vidika obsega objektov tovarn, pozabljali pa bi na obseg proizvodnje in ha kvaliteto izdelkov.
Tovarna kolektorjev iz Idrije je bržčas prvo jugoslovansko podjetje, v katerem sta se združila domači in tuji kapital. Treba je povedati, da smo s tvrdko Kautt Bux iz Stuttgarta iz Zahodne Nemčije sklenili pogodbo o obojestranskem vlaganju kapitala v naše podjetje in o skupnem poslovnem vodstvu. Problemi, ki so se pojavili potem ko je bila pogodba že sklenjena, so bili za nas popolnoma novi. Praksa jugoslovanskih podjetij nam je doslej namreč dala zelo malo izkušenj o tem, kako je treba razvijati odnose med domačim in tujim poslovnim partnerjem, ne da bi pri tem prekršili naše predpise o poslovanju.
Moja glavna skrb zato velja izvajanju novega proizvodnega programa, ki smo ga zasnovali sporazumno s tvrdko Kautt Bux. Tako sodirektor idrijske tovarne kolektorjev, ki ga je v skladu s pogodbo postavil naš nemški partner, kot tudi jaz morava skrbeti, da se bo delovni kolektiv tovarne Kolektor dejansko usmeril na osvajanje proizvodnega programa, ki ga narekujejo obojestranske potrebe: to pa pomeni, da bomo morali v prihodnjem letu izvoziti 30 % naše celotne proizvodnje v Zahodno Nemčijo.
*
ti
*
k,
5
S
k
!
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
S
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
!
k
k
k
k
*
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k:
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
s
k
k
k.
v
k
!
k
k
k
k
k
!
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
PRIHODNJI TEDEN BO V SPLITU I. KONFERENCA SAMOUPRAVLJAVCEV V JUGOSLOVANSKIH PRISTANIŠČIH
BODO NAŠLI
IZGUBLJENE KLJUČE’
Pred I. konferenco samoupravljavcev v jugoslovanskih pristaniščih, ki bo konec prihodnjega tedna v Splitu, so se v Ljubljani sestali predstavniki reške in koprske luke. Namen razgovora je bil, da bi se pogovorili o skupnem nastopu na splitski konferenci in s tem poskusili prispevati svoj delež naporom za izboljšanje težavnega položaja jugoslovanskih pristanišč in delavcev, ki so zaposleni v tej dejavnosti. Razgovoru, ki ga je organiziral RO sindikata delavcev prometa in zvez, sta prisostvovala tudi predsednik CO sindikata delavcev prometa in zvez Jože Jager in predsednik hrvaškega republiškega odbora tega sindikata Franjo Mihi.
Iz skrbno pripravljenega gradiva za konferenco ter iz razprave na ljubljanskem posvetu povzemamo, da jugoslovanska pristanišča ne predstavljajo niti prometnih, niti gospodarskih vozlišč svetovnega pomena; prav tako tudi nimajo pogojev, da bi to postala. Navkljub temu problematika njihovega razvoja, regionalne razporeditve in prilagoditve potrebam jugoslovanske zunanje trgovine ter notranjega prometa še zdaleč ni brezpomembna ali enostavna. Toliko bolj je tako zaradi -tega. ker bi vse naše luke vsemu navkljub želele postati "velike«. Ta cilj poskušajo doseči z brezobzirno medsebojno konkurenco, bi jo v končni posledici občutijo predvsem pristaniški delavci. V zvezi s tem je zgovoren podatek,, da trenutne zmogljivosti naših pomorskih luk kar za 100 odstotkov presegajo potrebe našega gospodarstva in da še zdaleč nismo storili vsega, da bi s primemo tarifno in s transportno politiko v naše luke pritegnili več partnerjev iz neposrednega zaledja jugoslovanskega pomorskega prostora.
Kakor so poudarili na ljubljanskem posvetu, takšne raz-
mere navsezadnje niti ne presenečajo. Ob pomanjkanju sleherne družbene politike glede nadaljnjega razvoja naših luk. so namreč prizadeti kolektivi naravnost prisiljeni, da si pomagajo, kakor vedo in znajo. Posledica tega pa je — že omenjeni — stihijski razvoj in ekonomsko škodljiva konkurenca. Prav zaradi tega. da bi pristojne organe opozorili na nevzdržne razmere in težavne pogoje gospodarjenja v pristaniških podjetjih. se prizadeti zdaj tudi odločajo za lastno konferenco samoupravljavcev. Priporočila za konkretne samoupravne in družbene dogovore, ki naj bi jih sprejeli na splitski konferenci, namreč ne bi obvezala samo luških podjetij, ampak tudi družbeno skupnost. Konferenca samoupravljavcev v pristaniških podjetjih naj bi torej tudi državno administracijo in skupščinske organe "zdramila« in prisilila, da bi se resneje začeli ukvarjati tudi s tovrstno problematiko.
Kaj pa trenutno predvsem prizadeva kolektive jugoslovanskih pomorskih luk? Z izjemo • koprske in reške luke, ki sta se vsaj v glavnem specializirali in
zaradi tega medsebojno tesno sodelujeta, na splošno ni mogoče govoriti o delitvi dela in o poslovnem sodelovanju med pristanišči. Kolektiva koprske in reške luke zato pričakujeta, da bi se na splitski konferenci poskusili dogovoriti o prvi fazi specializacije v okvirih luk. ki sodijo v severno, srednjo im južno cono Jadranskega morja.
Naslednje pomembnejše vprašanje je, ali in koliko lukam sploh priznavamo ustrezno mesto v sklopu vseh drugih prometnih dejavnosti? To velja tako za pogoje, pod katerimi luke lahko dobivajo kredite za modernizacijo, kakor tudi za nove investicije. Pristanišča prav gotovo niso sama sebi namen, marveč jih vzdržujemo zaradi potreb gospodarstva. Če je tako, potem bi zanje morali veljati ugodnejši pogoji gospodarjenja, oziroma bi pri njihovem razvoju morali sodelovati tudi drugi prizadeti partnerji. Le-ti pa spet sodijo, da razvoj luk predstavlja "državno zadevo«. Kot smo že ugotovili, žal ni izoblikovane celovitejše družbene politike na tem področju. Tako je krog sklenjen ...
Če bi govorili v vsakdanji govorici, bi že teh nekaj dejstev opozorilo na to, da bodo naši pristaniški delavci na splitski konferenci morali poiskati precej »izgubljenih ključev«. Najvažnejši med njimi bo pač tisti.'s katerim bi odklenili vrata medsebojnega sporazumevanja. Pozitivni primeri iz. dosedanjega sodelovanja. koprske in reške luke, o katerih predvsem mislijo spregovoriti delegati iz teh dveh kolektivov, bi zatorej lahko nakazali tudi pot, kako naj bi poiskali še druge "izgubljene ključe«.	—mG
EHniEJ1fE - GARANCIJA
gjTtLEJTfE
TEHNIČNA IN OBUKOVNA DOGNANOST - GARANCIJA TRAJNOSTI, VARČNOST! IN ZANESUIV0ST1
Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV j
@ LENDAVA
Minuli teden so se sestali Čl®-ni predsedstva občinskega sindikalnega sveta ter razpravljali 0 osnutku začasnega statuta Zveze sindikatov Slovenije ter o pripr®* vab na občni zbor ObSS. Ob tej priložnosti so se tudi dogovorili? kako bodo o teh vprašnjih mzirali razprave v osnovnih sindikalnih organizacijah v občini.
F. B.
® MURSKA SOBOTA
Medobčinski odbor sindikat* delavcev družbenih dejavnosti z* Pomurje je ob razpravi o programu deia sprejel tudi sklep o formiranju komisij za posamezna področja družbenih dejavnosti, v okviru tega odbora bodo delovale tri komisije, in sicer komisija z3 iolstvo in otroško varstvo, 33 zdravstvo in socialno varstvo i» komisija za državno upravo, sodstvo, bančništvo in zavarovalstvo. Razen tega so se domenili, u3 bodo v prihodnjih dneh člani medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti z3 Pomurje obiskali osnovne organizacije tega sindikata ter se pogovorili o tem, kako potekajo pO' prave za izpopolnjevanje samoupravnih aktov delovnih organizacij v zvezi z ustavnimi amandmaji.
A. H.
G KRŠKO
Na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta so člani med drugim razpravljali tudi o pripravah na občni zbor, ki naj bi bil med 15. in 25. januarjem prihodnjega leta. S tem da so sindikati že sedaj začeli s pripravami na občm zbor, želijo doseči čimbolj kvalitetno delo, predvsem pa izvesti tudi dobre kadrovske priprave* Sindikalne organizacije naj bi Ž* sedaj začele razpravljati o delegatih, ki jih bodo zastopali na občnem zboru, razen tega pa morajo do 1. mrvembra letos na demokratični način izbrati kandidate za bodoči občinski sindikalni svet.
P. K.
VELENJE
Občinski sindikalni svet bo pripravil te dni posvetovanje s člani komisij za spremembo in dopolnitev samoupravnih aktov delovnih organizacij. Dogovorili se bodo ° oblikah in metodah dela, izmenjali pa tudi mnenja o nekaterih vprašanjih, ki bi jih kazalo v samoupravnih aktih delovnih organizacij na področju občine Velenje enotno urediti.	(vš)
G CELJE
Osrednji del razprave na medobčinskem posvetu predstavnikov občinskih sindikalnih svetov * celjskega območja, ki je bil v Dobrni, je bil namenjen pripravam za bližnje občne zbore teh sindikalnih vodstev. Iz poročil, ki jih podali predsedniki posameznih svetov, je razvidno, da so se v vseh občinah že> resno lotili prvih priprav. Na sejah predsedstev so imenovali komisije, ki bodo izdelale konkretne analize in ocene v zadnjih dveh letih opravljenih nalog.
V vseh občinah celjske regije so ugodno sprejeli pobudo republiškega sindikalnega sveta, naj bi n® občnih zborih postavili v ospredj® le nekaj najbolj važnih zadev, n® pa da bi skušali v nekaj urah obravnavati prav vsa področja dela sindikatov v občini. Sedanji občinski sveti so tudi o tem že razpravljali na svojih sejah.
Zanimivo je, kako so se za pripravljanje gradiva za referat in® tem tudi za bodoče naloge odločili na občinskem sindikalnem svetu ^ Celju, Nalogo bodo poverili ve® delovnim skupinam, ki bodp sestavljene iz izvoljenih delegatov« ki bedo na tak način že neposredno pritegnjeni v priprave z® občni zbor. Tako zastavljeno delo bo na eni strani pritegnilo k pripravam občnega zbora večje št®' vilo izvoljenih delegatov, na drug* strani pa bo to zagotovilo, da bo občni zbor res konkreten in kvaliteten.
Za1 podobne oblike priprav se odločili tudi v vseh drugih občinah celjskega območja. V posameznih občinah bodo poleg razgovorov z delegati pripravili tudi razprave z gospodarstveniki, s predstavniki organov upravljanj® in sindikalnih organizacij ter tud* z vodstvi drifžbeno-političnih org®-nizacij.	V. L*
G ZASAVJE
Na občinskih sindikalnih svetih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju so začeli s pripravami na občo® zbore. Sklenili so, da se bodo na občnem zboru najkasneje do druge polovice decembra letos. ’ priprave na občne zbore občih' skih sindikalnih svetov bodh vključili vse osnovne organizacij® sindikata in njihova vodstva t®* komisije. Posebno pozornost bod® posvetili kadrovanju v nova vodstva občinskih sindikalnih svetov? pri čemer naj bi tvorno sodelova*0 vse sindikalno članstvo. V Zasav.lh delujejo tudi občinski sindikaim odbori, nikjer pa za zdaj še ni*0 začeli preučevati možnosti za ustaj novitev medobčinskega sindikaJh®' ga sveta, čeprav so sedanja vodstva v Trbovljah, Hrastniku in Z®-gorju že lani sklenila začeti raz' pravo o tem vprašanju. VsekaB°' bi ustanovitev medobčinskega sih' dikalnega sveta prispevala k iafcjjj* mu reševanju številnih skuphh* zadev, seveda ob enakopravne*? sodelovanju vseh treh sindikalnih svetov.	-m
G VELENJE
Občnega zbora Občinskega sih-dikalnega sveta Velenje, ta predvidoma decembra letos, s bo udeležilo razen 31 članov P*®' numa OS S tudi 129 delegatov, n® zboru bodo spregovorili zlasti ® položaju delavca v delovni org®n*' zaciji ter o gospodarjenju in in^£ gracijskih procesih v občini Velenje.	(vš)
7 dni v sindikatih
PRETRGANE
NITI
(Nadaljevanje s 1. strani)
kmetijstva in živilske industrije so pohvalili pobudo svojega strokovnega odbora o sklicu tega posveta in podprli predlog, f da bi mestni odbor sindikata o tej problematiki posredoval podrobnejšo analizo mestni skupščini, ki naj bi organizirala nadaljnje razgovore, na katerih bi sodelovali poleg predstavnikov proizvodnje tudi predstavniki trgovine.
mmm
@ LJUBLJANA	H
V dneh od 17. do 18. tega s •neseca pričakujejo na Kepub- ^ liškem odboru sindikata delav- ) cev industrije in rudarstva l Slovenije obisk delegacije de- < žeinega vodstva sindikata kovi- Z narjev in rudarjev Štajerske ; ter tamkajšnje deželne delav- S ske zbornice. V delegaciji ko- < foških sindikalnih delavcev bo- č do EDWARD SCHWARTZ, \ Predsednik delavske zbornice s Štajerske, FRANZ ILESCHITZ Z — predsednik sindikata kovi- ? narjev in rudarjev Štajerske S ter RUDI SAMETZ — sekre- < tar sindikata kovinarjev in ru- Z dar jev Štajerske in predsednik > bolniške blagajne za to pokra- S jino. Fo predvidenem progra- < •nu si bo delegacija prvega ? dne ogledala tovarno gospo-dinjske opreme »Gorenje« iz s Velenja ter obiskala slovenj- < Kraško razstavo o angažirani S Umetnosti v zadnjih petdesetih > letih. Naslednjega dne bodo s Predstavniki republiškega od- Z bora seznanili svoje avstrijske > tovariše z aktualnimi nalogami S sindikatov v naslednjem ob- s dobju uveljavljanja družbeno- Z ekonomske reforme in poglab- ? Ijanja samoupravnih odnosov S v delovnih organizacijah. nn <
nova gorica:
Intenzivne priprave na občni zbor
Minuli torek se je sestalo Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici in v glavni točki dnevnega reda obravnavalo priprave na občni zbor goriških sindikatov, ki naj bi bil 21. novembra letos. Po Predlogu posebne delovne skupine za pripravo občnega zbora, ki Pa ga je potrdilo tudi predsedstvo, naj bi goriški sindikati na svojem desetem občnem zbo-ru razpravljali predvsem o tistih nalogah sindikatov, katerih Učinkovitejše razreševanje terja sedanji položaj delovnega človeka. To pa so v prvi vrsti problemi nadaljnjega uresničevanja ciljev gospodarske in družbene reforme in s tem neposredno Povezano poglabljanje samoup-ravnll, odnosov na vseh ravneh.
Predsedstvo novogoriških sindikatov se je odločilo pred občnim zborom izvesti tudi temeljite kadrovske priprave, da bi bilo lahko novo občinsko sindikalno vodstvo v prihodnje kar Najbolj učinkovito. O kandidatih za novi plenum občinskega Slndikalnega sveta naj bi zato Opravljali v vseh delovnih organizacijah. O delu občnega zb°ra pa bodo informirali član-stvo s posebno izdajo v Delavki enotnosti, ki jo bo prejelo ifOOO članov sindikata v tej Qbčini.	nn
ŠKODLJIVE POSLEDICE POLITIKE — DRUG MIMO DRUGEGA
Razdrobljeno kmetijstvo in živilsko-predelovalna industrija, nenačrten razvoj — zlasti v kmetijski proizvodnji — kopičijo že več let negativne posledice. Vse prizadete strani se zavedajo, da bi lahko z bolj čvrsto povezavo v posameznih panogah in med njimi hitreje napredovali, saj bi združevanje kadrovskih, poslovnih in finančnih zmogljivosti pospešilo modernizacijo in specializacijo proizvodnje, s tem pa boljše poslovne rezultate. Razen nekaj primerov pa večina delovnih organizacij iz različnih vzrokov ravna drugače, kot je prepričana, da bi bilo prav. Osnovna proizvodnja je zato še vedno prepuščena pri prodaji svojih izdelkov, na milost in nemilost, po eni strani dobri volji živilske industrije, po drugi pa trgovini. Oba velika odjemalca ji ne pomagata programirati proizvodnje s čvrstimi in dolgoročnimi pogodbami; iz leta v leto se zato obrača po vetru, kot jo trenutno usmerja trg; zdaj opušča to proizvodnjo, drugo leto zaradi slabih izkušenj drugo in tako ne ve tudi za leto naprej, kaj naj seje, da bo žetev tudi poplačala vloženi trud.
Take razmere so nevzdržne, izredno škodljive in že povzročajo hude posledice tistim,, ki so kratkovidno izrabljali osnovno proizvodnjo.
Konkretno: nevzdržne tržne razmere. so prisilile družbeni
Glasila repuDUSkega sveta ZS za Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List te ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in oftsovornJ urednik
MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Dalmatinova ul. 4, poštni predal tl 2 VI. telefon uredništva 31(1-672.	316-695.
312-402 In 310-033 uprave 310-033. Račun pri Narbdnl banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991. devizni račun pri Kreditni banki In hranilnic:	Ljubljana. št
501-620-7 ono-10-3204-496	- Po-
samezna številka stane 50 N-par
—	50 S-din - Naročnina |e četrtletna R..5I1 N-din • 650 S-din
polletna 13 N din nnn S-din in letna 26 N-din 2600 S-din
—	Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v eotovinl
—	Tisk In klišeji CZP -l judska
pravira« Ljubljana
sektor, da je skoraj v celoti opustil vzrejo klavne živine. Posledice zdaj občuti- predelovalna industrija. Izkušnja je bridka, k sreči 'pa tudi poučna. Mesno predelovalne organizacije zdaj vedo, da brez kmetijskega proizvodnega zaledja ne morejo obstajati. Začele so sklepati dolgoročne pogodbe z rejci klavne živine. Namen takih pogodb je jasen: kmetijski proizvajalci imajo zagotovljeno, da bodo svoje pridelke prodali, predelovalne organizacije pa imajo zagotovljene surovine. Tako predstavljajo prav te pogodbe prvi korak k trdnejšemu sodelovanju med posameznimi vejami kmetijstva in živilske proizvodnje.
Na posvetu so predstavniki delovnih organizacij našteli še veliko drugih primerov povezovanja med primarno in predelovalno proizvodnjo: Agrokombinat Emona je storil velik napredek pri povezovanju osnovne kmetijske proizvodnje s predelovalno; celo korak dlje: uspešno povezuje obe vrsti proizvod-
POHIŠTVO
nje s trgovino! Pred nedavnim sta sklenila ustrezno pogodbo za mlečno proizvodnjo tudi Kmetijski kombinat Barje in Ljubljanske mlekarne; s Sadje-zele-njavo sta Agrokombinata Emona in Barje ustanovila konzorcij, da bi skupno vlagali v gradnjo skladiščnih prostorov. S temi in z nekaterimi drugimi manjšimi primeri pa po mnenju udeležencev posveta še zdaleč niso izčrpane možnosti za poslovno tehnično sodelovanje med posameznimi proizvajalci. Take možnosti ponujajo vse vrste kmetijske proizvodnje, sadjarstvo, zelenjava, povrtnina in vzreja živine za zakol, vzreja molznic itd. Prav tako so še slabo razviti kooperacijski odnosi z zasebnimi proizvajalci. Skratka potreb in možnosti po povezovanju kmetijstva in živilsko predelovalne industrije je še veliko. Očitno je, da bodo morali najodgovornejši gospodarstveniki slej ko prej zastaviti svoj vpliv, da se ti procesi pospešijo, v interesu posameznih delovnih organizacij kot v interesu perspektivnega razvoja te zelo pomembne panoge našega gospodarstva.
Pravo podobo o perspektivah kmetijstva in1 živilske industrije mora izoblikovati končno tudi srednjeročni program razvoja SR Slovenije.
RAZPRODANE VSTOPNICE ZA DOMAČI TRG?
Ni naključje, da pa so udeleženci posveta največ besed izrekli na račun težkih razmer pri ' prodaji svojih pridelkov in izdelkov.. »Ne proizvajamo zaradi proizvodnje, ampak zaradi prodaje.« To je refren, ki ga je skoraj vsak razpravljavec ponovil na začetku svoje razprave.
Ljubljana je bogato potrošno področje, vendar si za ta trg domači proizvajalci v mnogih primerih ne morejo dobiti vstopnice. Bogato založeno ljubljansko tržišče je odprlo vse poti, ki vodijo v mesto iz bližnjih pa tudi iz najbolj oddaljenih krajev Jugoslavije. Odprtosti trga pa ljubljanski kmetijci in živilri ne nasprotujejo, nasprotno, poudarili so, da se morata povpraševanje in ponudba uveljaviti. To bo prispevalo h kvalitetni proizvodnji in s pospešeno modernizacijo tehnologije pocenilo proizvodnjo. Kljub temu pa se dogajajo stvari, mimo katerih ljubljanski predelovalci in proizvajalci ne morejo. Tako na primer ima Agrokombinat Barje 250 ha sadovnjakov s 4 milijoni 600 tisoč kg kvalitetnih jabolk, ki pa jih ne more prodati ljubljanskim trgovcem. Na ljubljanskih stojnicah pa prodajajo trgovci jabolka, ki so pogosto slabše kvalitete in ki prihajajo na naš trg iz zelo oddaljenih krajev Jugoslavije, tako da že transport izdatno bremeni ceno. Podoben primer je s kvalitetnim krompirjem, povrtnino in z drugimi vrstami sadja. Mar je na primer 1000 ton krompirja, toliko ga čaka v skladišču Agrokombinata Barje na kupca, premajhna količina za pošteno sklenjen posel? Na majhne zmogljivosti se namreč trgovci najraje sklicujejo, ko branijo svojo trgovsko politiko, ki je pogosto usmerjena na dolge krajevne, razdalje. Kmetijci proizvajamo zato, so poudarili na posvetu, da si zagotovimo obstoj. Vselej smo zadostili potrebam tržišča, četudi se v minulem obdobja nismo ireli z ekonomsko račumeo. Ze pred leti smo se morale kmetijske organizacije opreti na lasten dinar in uravnavati proizvodnjo po potrebah tržišča. V čigavem interesu obrača zdaj domače tržišče domačemu proizvajalcu hrbet?
V enakem položaju pri prodaji blaga na ljubljanskem področju so tudi proizvajalci živilske industrije. Torej, neizogiben je iskren pogovor iz oči v oči med kmetijci. živilci in trgovino. Ta trikot bo moral pomagati skleniti ustrezen družbeni organ. Pobudo so dali sindikati. dlje bržčas njihove pristojnosti tudi ne segajo. I. V.
l*raviu* iK»sv4‘(ovalnii‘a »E
® VpRA§ANjE:
s V našem podjetju so sprejeli pravilnik oziroma splošni akt, , katerim so mi določili za moje delovno mesto delovni čas, ki _raja trikrat na dan po dve uri in pol, s tem, da začnem z delom - • 6, urj zjutraj, končam pa delo ob 20.30 zvečer. Tak delovni rni vsekakor ne ustreza, ker sem praktično ves dan na delu; ^ 0 me zanima, če je tako določilo splošnega akta zakonito in n?.to. določilo ni zakonito, na kakšen način naj uveljavljam svoje lavice iz delovnega razmerja. — E. J., Ljubljana
* ODGOVOR:
n Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delov-u . 0rganizacija delovni čas razporediti s svojimi splošnimi akti, 1 tem določa razporeditev začetka in konca delovnega časa oo dnevom ali za daljšo dobo, kot to ustreza razmeram, j6ravi poslovanja v njej. Pri razporejanju delovnega časa pa T delovna skupnost dolžna zagotoviti delavcu dnevni počitek.
a dnevni počitek med dvema zaporednima delovnima dnevoma skj rnora znašati najmanj 12 ur, le delovne organizacije s sezon-Oočh delavci imajo možnost, da določijo nepretrgani dnevni ek najmanj dešet ur. Glede. na tako določilo temeljnega ^vpna o delovnih razmerjih in spričo dejstva, da znaša dnevni le 9 ur in Po1- ie določilo vašega splošnega akta v na-z določili temeljnega zakona o delovnih razmerjih in ora0 ^ddi nezakonito. Na tp nezakonitost opozorite vašo delovno Vg^dlzacijo s predlogom, da dopolni vaš splošni akt, ki ureja 0 . delovni čas. tako da bo skladen s čl. 61. temeljnega zakona b0 elo,vnih razmerjih. V primeru, da vaša delovna skupnost ne Poj^d^iela tega vašega predloga, imate možnost, da posredujete t6g °do ustavnemu sodišču, da sproži postopek za razveljavitev določila vašega splošnega akta.	A. POLJANŠEK
® Vprašanje :
»iiz?r.®d sodiščem sem izpodbijal odločbo svoje delovne orga-° izključitvi, tako da se je ugotovila nezakonitost te sCr . in me mora sedaj delovna organizacija tudi ponovno dai Jeti na delo ter izplačati ves osebni dohodek od izključitve J® do nastopa na delo.
OSg, pa sem postavil svoj odškodninski zahtevek za zapadli 111 dohodek, mi je podjetje priznalo le akontacijo mojega
osebnega dohodka, ki sem ga prejemal na svojem delovnem mestu VK ključavničarja, preostalega dohodka pa mi delovna organizacija noče priznati, prav tako tudi ne povišanja osebnega dohodka, ki so ga bili v tem času deležni vsi drugi delavci organizacije, niti nadomestil, ki so jih dobili delavci v času koriščenja letnega dopusta. Prosim vas za odgovor, ali lahko zahtevam svoj osebni dohodek v celoti, kot da bi v tem času delal ali pa mi gre le akontacija osebnega dohodka, kot sem jo prejemal p ped izključitvijo iz delovne skupnosti našega podjetja. — M. M., Celje
• ODGOVOR:
Delavec lahko v primeru, kadar sodišče ugotovi, da je z dokončno odločbo delovne skupnosti, delavcu prenehalo delo v nasprotju s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, zahteva od delovne organizacije odškodnino.. Sodišča so pri prisojanju odškodnine za izgubljeni osebni dohodek zavzela stališča, da gre delavcu odškodnina v višini takega osebnega dohodka, kot bi ga delavec prejemal na svojem delovnem mestu, če bi še delal. Tako gre sevfeda delavcu odškodnina ne le v višini akontacije osebnega dohodka, ki jo je prejemal ob prenehanju dela, temveč tudi osebni dohodek po vseh obračunih, to je po uspehu njegove delovne enote in celotne delovne organizacije, pa tudi po uspehu, ki bi ga sam dosegel na svojem delovnem mestu, če bi delal. Poleg tega osebnega^ dohodka mu gre tudi pravica do nadomestila, ki ga priznavajo delovne organizacije delavcem za koriščenje letnega dopusta, )>rav tako pa tudi pravica do povišanja osebnega dohodka, če so bili tega povišanja deležni vsi delavci delovne organizacije. A. POLJANŠEK
:
C"1 V1*1
mmm

KLJUB REKORDNI LETINI TEŽAVE
Minuli teden je zasedalo predsedstvo Centralnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Jugoslavije. Obsežen in zelo raznolik dnevni red je zajemal problematiko proizvodnje in prodaje grozdja, vina in sliv, analizo rezultatov gospodarjenja po panogah in dejavnostih, ki jih združuje ta sindikat, informacijo o nelikvidnosti in z njo pogojenimi problemi v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji ter priprave na sklic konference samoupravljavcev v tobačni industriji Jugoslavije.
Ko so člani predsedstva obravnavali podatke o rezultatih gospodarjenja v letošnjem prvem polletju, so ugotovili, da smo letos imeli sicer rekordno letino, da, pa so tej rekordni letini sledile tudi rekordne težave. Tako finančni rezultati delovnih organizacij občutno zaostajajo za proizvodnimi. Položaj kmetijstva se prav tako ni izboljšal, nasprotno, pogoji za pridobivanje dohodka so se še zaostrili. Še naprej ostajajo aktualni že rstari« problemi, kot denimo nazadovanje v živinoreji, izgube, prezadolženost in osebni dohodki, ki so še posebej nizki v nekaterih grupacijah prehrambene industrije in predvsem v klavnicah.
Z informacijo o problemih nelikvidnosti so se člani predsedstva pravzaprav seznanili le s tistim, o čemer so sami že vedeli. Likvidnost kmetijskih delovnih organizacij se namreč vsa zadnja leta nezadržno slabša. Dolgovi naraščajo hitreje kot terjatve: tako so na primer terjatve porasle leta 1967 v primerjavi z letom 1965 za 116 %, dolgovi pa za 240 %. V prvem polletju letos pa so neplačane zahtgve do kupcev predstavljale skoraj četrtino realizacije v kmetijstvu. Zato je predsedstvo centralnega odbora tega. strokovnega sindikata izrekelo svoje soglasje k stališčem Sveta ŽSJ za razrešitev perečih problemov nelikvidnosti v gospodarstvu.
SINDIKAT
JE ZA DRAŽJE JEKLO
Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev indu-j strije in rudarstva Bosne in Hercegovine je podprlo zahtevo pro-Š izvajalcev črne metalurgije, da bi se naj povečale cene jeklu. Š Ta stališča je odbor sprejel na osnovi predloga pododbora za 5 črno metalurgijo. Republiški odbor tega strokovnega sindikata j pa je obenem sklenil zahtevati od Centralnega odbora sindikata | delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, da čimprej skliče | sejo sekcije za ekstraktivno industrijo in za metalurško področje,
•	na kateri naj bi sodelovali tudi predstavniki zveznega izvršnega i sveta, zvezne gospodarske zbornice, zavoda za cene ter drugi S dejavniki. Na tej seji naj bi obravnavali prav vprašanje po-; dražitve jekla. Sindikat delavcev industrije in rudarstva Bosne ■ in Hercegovine namreč poudarja, da so upravičene zahteve črne | metalurgije za revizijo cen jekla, saj razmerja, ki so bila vzpo-I stavljena z reformo, ne veljajo več, med tem časom pa so tudi
•	na svetovnem tržišču cene jeklu bistveno narasle. Spričo takih ! razmer pa se seveda nenehno zmanjšuje akumulativhost delov-I nih organizacij črne metalurgije, kar preprečuje modernizacijo
•	in rekonstrukcijo, posledice tega pa se odražajo predvsem na
•	življenjskem standardu zaposlenih v tej panogi gospodarstva.
OBISK PREDSEDNIKA SVETA ZSJ V ČUPRIJI IN SVETOZAREVU
j
:
, Pred dnevi se je mudil v Čupriji in v Svetozarevu predsednik Sveta ZSJ Dušan Petrovič-Sane. V dveh dnevih, kolikor je trajal njegov obisk v tem delu Srbije, se je tov. Petrovič v številnih delovnih organizacijah pogovarjal s predstavniki podjetij in sindikatov o uresničevanju ciljev gospodarske reforme in o nalogah sindikatov v teh prizadevanjih. V nadaljevanju povzemamo nekaj ugotovitev iz razgovorov v nekaterih delovnih organizacijah.
Kolektiv Metalno industrijskega podjetja Cuprija je uspešno premagal začetne reformne težave in v zadnjih dveh letih ne posluje več z izgubo. Dosegli so celo občuten porast dohodka, osebnih dohodkov in skladov. Predsednik sveta ZSJ pa je kolektiv opozoril, da bi bržčas lahko dosegli še znatno boljše rezultate gospodarjenja, če bi nekoliko zožili proizvodni program in se usmerili zlasti na proizvodnjo tistih izdelkov, po katerih je veliko povpraševanje na tržišču.
Kmetijsko-industrijski kombinat je največji kolektiv v Cu-priji in so zato toliko pomembnejša prizadevanja tega kolektiva, da bi dosegel nekdanjo akumulativno st, saj je od milijarde 200 milijonov starih dinarjev ostanka dohodka v letu 1967 lani ostalo le 150 milijonov čistega dohodka. Večji dohodek si kolektiv kombinata zdaj prizadeva doseči zlasti z modernizacijo proizvodnje, z mehanizacijo tako industrijskih kgt kmetijskih obratov, še posebej pa z razvijanjem kooperacije z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci.
Ob koncu svojega obiska v Pomoravju je predsednik Sveta ZSJ obiskal tudi tovarno kablov v Svetozarevu. Tu so ga predstavniki podjetja seznanili z \ zares uspešnimi rezultati gospodarjenja in poslovanja, morali pa so sprejeti predsednikovo kritiko, da v podjetju vse preveč odlašajo s prenosom neposrednih pravic za gospodarjenje na proizvajalce v delovnih enotah.
Posebna izdaja za republiško konferenco ZMS-
Pred-
hg Nekateri problemi in naloge
ufiladine v gospodarskih organizacijah
tez:
III. SEJA REPUBLIŠKE KONFERENCE ZVEZE MLADIH SLOVENIJE BO 8. NOVEMBRA 1969. LETA
H V Zvezi mladine vse bolj prevladuje-spoznanje, da moramo svojo ustvarjalno moč uresničevati predvsem v gospodarskih organizacijah, kjer se danes bije boj za uresničitev kratkoročnih in dolgoročnih ciljev družbeno-ekpnomske reforme. To spoznanje temelji na dosedanjih izkušnjah v delovanju Zveze mladine, ko ob premajhni skrbi za učinkovito delo in združevanje delavske mladine nismo bili sposobni obravnavati in reševati najpomembnejših družbenih (torej tudi svojih) vprašanj. '	......
Tp spoznanje temelji tudi na dejstvu, da moramo v.družbenem odločanju bolj izkoriščati delovne, intelektualne in politične ■ sposobnosti mladih proizvajalcev, ki predstavljajo tretjino vseh zaposlenih v Sloveniji.
■	III. seja republiške konference ZMS mora predstavljati realno možnost za avtentičen političen izraz zaposlene mladine. Želimo, da slovenska delovna mladina ideje, pobude, razmišljanja in delovno prakso neposredno izrazi ob' izdelavi stališč, ki bodo obvezna pri načrtovanju političnih akcij mladine v gospodarskih organizacijah, občinah in v republiki.
■	Aktualni ekonomski in politični položaj zahteva od nas, da izločimo iz splošnih temeljne'probleme in naloge, ki so pred slovensko družbo, ter da kot sestavni del naprednih sil opredelimo tudi naše dolžnosti, upoštevajoč pri tem vso svojo objektivno specifiko.
■	Trenutna faza v uresničevanju reforme je eno temel jnih' vpra-
šanj. Priznati moramo, da je' mladina premalo seznanjena s celovito situacijo, da večkrat ne ve, kje smo, ter kako in kje bi še bilo treba, angažirati. Z uspehi v reformi smo premalo seznanjeni,'« težavami, pa vse prevečkrat le fragmentarno in iz vidika ozkih interesov...	........ ............................
■	Vsi samoupravni in politični subjekti si prizadevajo, da bi uspeli uresničiti učinkovitejšo, .samoupravno in politično organiziranost. Naj omenimo le V. sejo Centralnega komiteja ZKS in ustavne spremembe (15. amandma). Načela so sprejeta. Nujno pa se je treba stalno boriti za njihovo konkretizacijo in uveljavljanje. ..Na tem področju je tudi mesto Žveze mladine. Pri vsem tem pa moramo imeti vedno pred seboj naš cilj — resnično osvobojenega človeka v procesu ustvarjanja in delitve rezultatov svojega deia.
L .
•	Tako kot mladina sleherne družfe.e' Je itidi slovenska mladina življenj-gko zainteresirana za jasno perspektivo gledeVžaposlitve in uveljavljanji vi delovnem procesu. Možnost-zaposlitve ter strokovne in delovne uveljavitve je prvi pogoj za samoupravno in politično uveljavitev. Stopnja uveljavitve v celoti pa v bistvu določa življenjsko perspektivo mladine^
•	Takšen interes mladine pa zahteva jasno načelno — dolgoročno in kratkoročno kadrovsko politiko, predvsem pa njeno učinkovito uresničevanje. Naša družba je v zadnjih letih sprejela vrsto stališč samoupravnih in političnih subjektov o kadrovski politiki (v družbi). Z ureshičevanjem teh stališč pa — navzlic nekaterim rezultatom ■— v glavnem ne moremo biti zadovoljni.
•	Razumevanje za nekatere objektivne težave pri uresničevanju kvali-
tetne kadrovske politike (niso izdelani dolgoročni načrti razvoja gospodarstva, .nepovezanost gospodarskih organizacij, nepovezanost gospodarstva z izobraževalnimi institucijami in- s pddročjem".šolstva 'sploh)’ nas-me odvezuje, • da ne napademo ostro subjektivnih vzrokov "(gospodarske organizacije v večini nimajo ustreznih služb, tudi v večini občinskih'Skupščin se "kadrovska politika zreducira na vodenje .-kadrovskih -evidenc; ne skrbimo r dOvdlj za ’ razvoj nadarjenih dijakov in študentovi ki ovirajo uresničevanja sprejetih ' dogovorov.	0
•	Sedanje razmere so ugodnejše za oblikovanje in aktualizacijo ustrezne družbene kadrovske politike ter za njeno uresničevanje. Sedanja stopnja uresničenja reforme pomeni na eni strani stabilizacijo, ki je pogoj za smotrno kadrovsko pv>litiko, na drugi strani pa prav reforma takšno kadrovsko politiko tudi zahteva.
Ob tem moramo omeniti še dolgoročne in srednjeročne' razvojne načrte, ki morajo vsebovati tudi elemente kadrovske politike. Upoštevati velja tudi ugodno politično vzdušje, ki omogoča političnim subjektom (torej tudi Zvezi mladine) učinkovitejšo politično akcijo na tem področju.
9 kadrovska politika v gospodarskih organizacijah je eden najpomembnejših elementov nacionalne kadrovske politike in je z njo tudi v. med--seboj ni odvisnosti. Vprašanje njene ustreznosti in učinkovitosti pa moramo povezati ž reformo in s'položajem gospodarskih organizacij, z. njihovimi razvojnimi načrti (ki morajo vsebovati kadrovske plane), predvsem .pa z nujnostjo zvez-med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom.
•	Takšen najširši odnos do kadrovske politike pogojuje tudi naš odnos do posameznih vprašanj, ki mladino še posebej zanimajo in jo prizadevajo.
Ta širina je potrebna zato, ker so od nje odvisne tudi delne rešitve, ki pa so same po sebi brez upoštevanja širših stališč večkrat neučinkovite ali celo-v nasprotju s širšimi stališči.
• Možnost-, mladine za zaposlitev je nedvomno eno osnovnih vprašanj, ki se postavlja pred današnjo; mlado generacijo. Pri tem' želimo posebej opozoriti‘na'odgovornost že zaposlene'mladine ža zaposlovanje novih mladih kadrov, predvsem tistih z zaključeno izobrazbo. (S tem pa ne zapiramo oči pred probleinom zaposlitve mladine brez izobrazbe in tiste mladine, ki ne konča niti osnovne šole in ki je v Sloveniji ni malo!).
•	Nezaposlenost, ki prizadeva v rvseh družbah predvsem mlado gehera-' Cijo, je v Sloveniji navzlic sorazmerno nizkemu odstotku problem, ki nas močno prizadeva. Pri tem mislimo na* nezaposlenost v celoti in ne samo na mlade.strokovnjake. Menimo, da ni dovolj tsamo stalno ponavljanje'dolgoročnih rešitev . in načelnih ugoditev. o povezanosti povečanja števila -zapo-’ slenih 2. večjo gospodarsko rastjo, čeprav so nesporne. Menimo, da moramo obenerg vztrajneje, odločneje in odgovorneje iskati tudi takojšnje in" kratkoročne rešitve. Na to vprašanje ne opozarjamo le zaradi trenutnih razmer, temveč-tudi zaradi ' perspektive, upoštevaje pri 'tem strukturo predvidenih investicij, potrebe po nadaljnjem odlivu mladine iz vasi itd.
•	Neurejena kadrovska politika zahteva prav od mladine, da odločno zahteva in deluje za Izboljšanje predvsem kadrovske strukture v gospodarstvu. zbrani podatki o slabi kadrovski strukturi slovenskega gospodarstva so resno opozorilo, da moramo svoje sile usmeriti predvsem v to:
a)	da bodo imeli v gospodarski organizaciji na novo zaposleni čim višjo izobrazbo — splošno in strokovno:, da bodo na vodilna mesta prihajali strokovnjaki, ki se bodo predstavili s konkretnimi programi dela na svojih področjih. da na široko odpremo vrata-pripravnikom, ki jim moramo omogočiti, da preverijo svoja znanja na njih6vi izobrazbi ustreznih delovnih mestih;
b)	d.a v vseh gospodarskih organizacijah konkretiziramo možnosti in potrebe za strokovno izobraževanje že zaposlenih delavcev. Odpiranj.© možnosti za dosego višje kvalifikacije in splošne izobrazbe predstavlja vsaj za mlade ljudi pomembno stimulacijo na njihovih delovnih mestih.
Pri tem znova opozarjamo, da se v Zvezi mladine odločno zavzemamo za to, da je vsako delovno mesto izpostavljeno stalni konkurenci znanja in sposobnosti. To je edini način, da se izognemo globljim konfliktom, ker nobena moderna družba ne more priznavati zasedbe delovnih mest (še posebej ne vodilnih!) kot pridobljeno pravico ali kot nagrado za zasluge. Spo-redno s tem zahteva mladina takšna delovna mesta,.ki ustrezajo, njeni strokovnosti in sposobnosti.
•	Zaskrbljujoče je dejstvo, da imajo najslabšo kadrovsko ‘ strukturo
predvsem v tistih gospodarskih organizacijah, ki so najmanj modernizirane in ki imajo najmanj izpopolnjeno proizvodnjo. Jasno je namreč, da bi prav te gospodarske organizacije potrebovale znatno ugodnejšo kadrovsko strukturo.	7"	_
•	Izboljšanje kadrovske strukture gospodarskih organizacij v najširšem smislu se bo moralo odraziti tudi v kadrovsko kvalitetnejših vodilnih strukturah gospodarskih organizacij in v strukturah strokovnih, samoupravnih in političnih asociacij in organizacij.
•	Problemi, na katere smo opozorili, so družbeni, vendar najbolj prizadevajo mladino. Njihovo reševanje predstavlja velik delež pri uresničevanju družbeno-ekonomske reforme in je zato nujno, da si mladi v Zvezi mladine ali izven nje zelo odkrito povemo: brez naše aktivne udeležbe bo nejasen
naš jutrišnji dan. Na pomemben prispevek računamo predvsem od kvalificiranih delavcev, tehnikov, ekonomistov, inženirjev, t. i. tehnične inteligence, ki je zaradi relativno dobre materialne situiranosti pogosto premalo ustvarjalna in revolucionarna pri reševanju širših gproblemov in nalog na področju gospodarstva. Ti mladi ljudje morajo postati nosilci sodobnega gospodarjenja, integracijskih procesov, pravilnega vrednotenja dela in njemu ustreznega nagrajevanja, napredovanja na delovnih mestih, vrednotenja ra-cionalizatorstva, novatorstva, predvsem pa mo >ajo postati nosilci demokratičnih odnosov v gospodarskih'organizacijah.	/
II.
•	Samoupravljanje kot temeljni družbeno-ekonomski odnos in njegovo dosledno uveljavljanje, predstavlja za mladino realno možnost za popolnejšo uveljavitev ustvarjalnosti vseh delovnih ljudi v delovnem procesu, pri odločanju o njihovem delu ter rezultatih tega dela. Izredno pomemben del samoupravljanja se uresničuje v gospodarskih organizacijah. Navzlic precejšnjim rezultatom pa. veliko dejavnikov ovira njegovo hitrejšo, doslednejšo in učinkovitejšo, uveljavljanje.
•	Za neposredne proizvajalce je posebej pomembno vprašanje resnične vsebine neposredne samouprave. Menimo, da je sistem te samouprave teoretično in še posebej praktično premalo izdelan, uveljavljen in premalo upošteva nujnost, da morajo imeti vsi proizvajalci vpliv na vse faze samoupravnega dogovarjanja, možnost dajanja pobud, izbire problemov, boja mnenj, pregleda nad izvrševanjem sprejetih dogovorov, itd.
•	Mladina zahteva razširitev pristojnosti najširših samouprav- , nih zborov delovnih ljudi in ne sprejema prakse, da se vse funkcije odločanja skoncentrirajo samo na upravne odbore, delavske svete, ali celo različne skupine. Smo proti izključni institucionaiizaciji sa- : moupravljanja in proti hierarhičnim odnosom v samoupravljanju. Samoupravljanje moramo uveljaviti na tako funkcionalne in demo-kratične načine, da bodo resnično omogočili, da delo, znanje in interes slehernega posameznika oblikuje skupne odločitve. V takšni samoupravni organizaciji se bo lahko najširše samoupravno dogovarjanje učinkovito dopolnjevalo z resnično odgovornostjo in ustvarjalnostjo strokovnega teama. Pri tem je jasna odgovornost vseh političnih struktur v gospodarskih organizacijah (tudi Zveze mladine), ki v svojem delu niso v zadostni'meri pozorne na te probleme.
•	Za resnično razvijanje in afirmacijo samoupravljanja je pomemben način odločanja ter katere strukture v gospodarskih organizacijah imajo dominanten položaj v samoupravnih organih. Nekatere ozke strukture (brez zastopstva vseh slojev) samoupravnih organov lahko pogojujejo njihovo birokratizacijo in pojave neformalnih grup, ki organe samoupravljanja spreminjajo v svoje centre družbene moči, s katerimi uresničujejo svoje interese.
•	Posebno pozornost moramo posvetiti predhodni fazi odločanja in doseganju možnosti za uveljavljanje vpliva (interesov) slehernega posameznika pri odločitvah samoupravnih organov.
•	Poseben element je tudi 'informiranje, vendar le kot pogoj za
resnično samoupravljanje, ne pa kot nadomestilo zanj. .	.
•	Kot rezultat različnih vzrokov - se v gospodarskih organizacijah vse bolj uveljavlja tudi mentaliteta, ki nas • resno opozarja na nekatere probleme. V različnih oblikah se kaže oportunizem, kot izraz »nemoči, nesmiselnosti in neučinkovitega aktivnega sodelovanja v samoupravnih procesih«. Posledica takšnega gledanja je pogosto mezdni odnos in zaskrbljujoče prevladovanje kratkoročnih nad dolgoročnimi interesi v nekaterih delovnih orgaaizacijah.
'• V takšnem vzdušju se pojavlja tudi resna nevarnost izigravanja bistva sprememb organizacijske strukture upravljanja v gospodarskih organizacijah, ki jih pogojujeta 15. ustavni amandma in VI. seja Centralnega komiteja ZKS. Obstaja bojazen, da bi njihovo napačno razlaganje pomenilo pravno sankcioniranje tistih slabosti, ki smo jih najbolj kritizirali, saj so bile živo prisotne v mnogih organizacijah (tehnokratizem, zaprtost odločanja, privilegiji itd.).
a^.Osnovni problem je, da ustavni amandma ne določa, kakšni ; naj bodo »drugi organi upravljanja, katerim se poverjajo določene funkcije upravljanja«! To se odraža tako, da nekateri poskušajo poslovne odbore, ki naj nadomestijo upravni odbor, opredeliti kot izključno strokovne organe. To' pomeni, da bi v njih sodelovali le ljudje z visoko izobrazbo oziroma ljudje na vodilnih delovnih mestih. Ce. k temu dodamo še predloge o direktorju, kot (praktično) mandatarju teh odborov, jslika popolna.1 Samoupravljanje je nujno potrebno funkcionalizirati in mu zagotoviti večjo učinkovitost. Podpiramo večje uveljavljanje in upoštevanje strokovnosti, vendar mora strokovnost ostati instrument samoupravljanja najširšega kroga zaposlenih. Menimo, da sta dilemi samoupravljanje — strokovnost in samoupravljanje — poslovnost umetni in le rezultat sedanjih slabosti pri uresničevanju samoupravljanja.
b) Nekateri si v imenu sicer zelo potrebnega strokovnega spoznavanja, programiranja, koordiniranja, usmerjanja itd., želijo prilastiti tudi moč odločanja, ki bi bilo ločeno od tistih, ki so prav tako ali še bolj prizadeti z odločitvami in načinom izvrševanja ter vodenja. Ustvarja se mnenje, da naj pripada odločanje samo... tistim, ki so za to »strokovno usposobljeni«. Pri tem pa je zane-' marjeno najpomembnejše dejstvo, da se odločanje ne nanaša samo : na stvari, temveč da pomeni funkcijo, s katero se ljudje oprede- . ljujejo o stvareh skladno z interesi. Zato »način izvrševanja« ne more biti samo domena odločanja izključno vodilnih oziroma strokovnih krogov, temveč morajo sodelovati oziroma imeti zagotovljen vpliv vsi prizadeti — tako strokovni pripravijalci in usmerjevalci kot tudi vsi delavci oziroma sodelavci v izvrševanju.
•	Tu je torej odprto — za samoupravljanje tako pomembno -» vprašanje odgovornosti. Odločno nasprotujemo mnenju, dq v samoupravljanju vsi odločajo o vsem in so zato vsi enako odgovorni, nihče pa osebno. Z uveljavljanjem takšneg^ mnenja bi se izognili bistvu funkcije odločanja, ki mora opredeliti odgovornost. Odloča se namreč ° stvareh glede na posledice za različne vrste interesov in odnosov med ljudmi. Zato, ker se z odločanjem rešile protislovje med zahtevami objektivne stvarnosti in subjektivnih, človeških interesov, je treba v odločanju opredeliti odgovornost ljudi, oseb: kdo je koliko in kako vplival na stvari, da so določene posledice za interese in odnose med ljudmi takšne in takšne.
•	Poudariti tudi želimo, da mladina podpira krepitev materialne baze gospodarskih organizacij, ker je zanjo življenjsko zainteresirana. Delovne organizacije morajo razpolagati z večjim deležem presežne vrednosti, neposredni proizvajalci pa morajo imeti večji, resnično samoupravni vpliv tudi na delitev tistih sredstev, ki jih dajejo družbeno političnim skupnostim, skupnostim socialnega zavarovanja, IS, skupščinam zaposlovanja, različnim skladom itd.
Obenem želimo opozoriti, da podpiramo uveljavljanje samoupravnih dogovorov tudi na višji ravni (občina, republika, federacija) in da je to samoupravljanje prav tako pomembno kot tisto v gospodarski organizaciji, zato ga ne kaže etiketirati z etatizmom,-ali birokratizmom. Seveda pa je tak samoupravni dogovor resnično samoupravljanje, le takrat, ko omogoča demokratično uveljavitev vpliva vseh zainteresiranih in prizadetih. V nasprotnem primeru gre za odločanje v ozkem krogu, brez upoštevanja mnenj, interesov in pogledov vseh. Ta ugotovitev pa je skupna za samoupravljanje na vseh ravneh, tako za tistega v republiki kot tistega v gospodarski organizaciji. _____
IIL
•	Mladina na specifičen način vrednoti sedanjo stopnjo samoupravljanja z vsemi doseženimi rezultati in pomanjkljivostmi. Do tega se večkrat ne opredeljuje le racionalno, temveč tudi parcialno, nezgodovinsko in čustveno.
Samoupravljanje mladina dojema in doživlja preveč kot formalni izraz socialistične demokracije in premalo kot temeljni družbeno-ekonomski odnos, v katerem lahko učinkovito odloča 0 svojem položaju, položaju delovne enote, kolektiva in ožje ter širše družbeno-politične skupnosti.
•	Mladina z vsem svojim srcem zagovarja demokracijo, humanizem, poštenost, odkritost, nagrajevanje po delu, itd. kot temeljne elemente samoupravljanja. Stopnja njene pripadnosti samoupravljanju pa je odvisna od tega, kako občuti te vrednote neposredno v praksi. Mladina se v delovnih organizacijah z razvito samoupravo, izdelanimi kriteriji nagrajevanja po delu, z jasnimi proizvodnimi načrti zelo hitro vključuje in postaja nosilec proizvodnih, samoupravnih in političnih procesov.
Na drugi strani pa opažamo, da mladina v delovnih organizacijah z nerazvito samoupravo, slabim gospodarjenjem itd. zelo hitro politično in samoupravno omrtvi. Menimo, da bi morala prav v teh gospodarskih organizacijah Zveza mladine spretno mobilizirati mlade za reševanje notranjih problemov gospodarske organizacije in ostro napasti vsako malodušje in nezainteresiranost ki se ob takih primerih pojavljata.
•	Navzlic temu pa ne moremo biti zadovoljni niti s številom mladih ^ v^eh samoupravnih organih gospodarskih organizacij, niti z rezultati njiho-vega prizadevanja. Celo več, število iz leta v leto pada in dejstvo je, d* ima tretjina delavskega razreda (mladina) ob skromni zastopanosti v samo* upravnih organih in precejšnji nerazvitosti neposredne demokracije — 1® majhne možnosti za resnično sodelovanje v sprejemanju družbenih odločitev.
•	Odveč je poudarjati, da neposredna zastopanost v organih samouprav-
ljanja ni edino merilo za raven političnega odločanja in realen političen vpliv mladine v določenem družbenem Okolju, npr. gospodarske organizacije Pomemben kriterij je tudi, v kolikšni meri so mladi (in njena političn® organizacija Zveza mladine) dejansko aktivni dejavnik samoupravnega odločanja, koliko se sliši in upošteva njihov gteis, kako so obravnavane njihove zahteve, pobude, kritike. Tudi v tem pogledu — navzlic nespornih premikom v zadnjem času — rezultati zaostajajo za potrebami in možnostmi;	.r	-	*
o Osnovni vzroki za takšno stanje so v svojem bistvu istovetni z vzroki* ki tudi sicer zavirajo ali otežujejo hitrejši razvoj resničnega samoupravnega odločanja delovnih ljudi. Zato je vprašanje učinkovite prisotnosti mladine v političnem življenju in v samoupravnem reševanju družbenih nalog,enO. bistvenih vprašanj splošnega boja za krepitev in poglabljanje našega samoupravljanja. Zato pomeni odločen boj proti pojavom birokracije, monopolizma in vsem drugim dejavnikom, ki onesnogočajo zgraditev aktivne samoupravne pozicije delovnega človeka, hkrati naj zanesljivejši boj za širjenj® poti za ustvarjalno politično sodelovanje mladine.
Mladina si mora v odločanju zagotoviti tako mesto, ki ustreza njenem^ sodelovanju v družbenem delu.
•	Obenem moramo samokritično ugotoviti, da je še vedno precej pasivnosti, konformizma, iemičnosti in oportunizma pri določenem delu mlade generacije, ki zaradi objektivnih pogojev ali zaradi navidezne nezainteresiranosti za družbene probleme, zaradi zasedenosti s problemi osebnega standarda, ne'sodeluje aktivno v političnem življenju. Takšno stanje je za nas nesprejemljivo'iri pred’nami je ogorčena bitka, ki mora temeljiti na boju za celovitejši odnos do samoupravljanja in ne nazadnje na nujni povezanosti boja za uresničevanje osebnih in skupnih interesov,
•	Navzlic prejšnji ugotovitvi smo proti tezi, ki išče edini razlog za tre* nutne razmere v prej navedenih dejstvih. Tudi površno ocenjevanj© stanja nas bo prepričalo, da so razlogi zanj — ob tistih, ki jih gre pripisati sami mladini — pogosteje vsebovani v učinkovitosti in v resničnem vplivu samoupravnega delovanja v odnosu do sprejemanja odločitev. Toda osnovni problem je, da se progresivna mladina ne sme ustavljati ob tej ugotovitvi* ki razlaga določeno stanje, a ga ne spreminja. S pojavi formalizma procesu oblikovanja samoupravnih odločitev se ne moremo sprijazniti* Samo s spreminjanjem takšnega stanja lahko širimo prostor za resničn0 poglabljanje samoupravljanja.
•	Pogoj za kvalitetnejše samoupravno delovanje je večja stopnja usp1^ sobljenosti. Zato se odločno zavzemamo za takšen odnos do družbeno-ek^* nomskega usposabljanja mladine in celotnega delavskega razreda, ki J30 upošteval potrebe in interes po stalnem tovrstnem usposabljanju, ki se nujno odrazilo v višji stopnji resničnega samoupravljanja, ki mora temeljiti na večji stopnji razumevanja vprašanj, ki se pojavljajo tako v proizvodni
kot delitvi.
•	Te probleme v gospodarskih organizacijah ne občutijo samo mlad1 ljudje, z njimi se ne ukvarja le Zveza mladine. Ti problemi se pojavljaj0 kot ovira neposrednemu proizvajalcu, ne pa kot ovira članu te ali drug6 organizacije. Zato v Zvezi tavladine vedno bolj prevladuje spoznanje o nujnosti večje povezanosti in enotnega nastopa ZK, sindikata in ZM. Obsodit* je potrebno vse, ki uporabljajo formalna merila pri določanju, s čim se katera organizacija ukvarjala in kakšna je njena pomembnost v politične^1 odločanju. Formalizem, odnos nadrejenosti in podrejenosti,' boj za prestiž ^ odnosih med organizacijami le slabijo njihovo ustvarjalno in udarno m°d pri reševanju problemov in nalog gospodarske organizacije.
•	Mladina mora biti učinkovito organizirana v gospodarskih organih' cijah. To je resničen interes celotne Zveze' mladine Slovenije. Prenekater° vprašanje smo uspeli širše (večkrat forumsko) dobro postaviti, vendar na1^ je manjkalo uveljavljanje naših stališč v praksi. Seveda najpomembneje ni razlog v boju za kvalitetnejšo. Zvezo mladine, temveč- v celotni probl®'
matiki, o kateri smo doslej govorili.
•	Zveza mladine v gospodarskih organizacijah se mora v veči1
meri posvetiti nekaterim navidezno drobnim, a za svoje članstv'0 zelo pomembnim problemom. (Naj omenimo le kompleks družbenega standarda s prehrano, stanovanji itd.). Pri tem mislimo tud* na »reševanje« osebnih problemov članov naše organizacije. Temu se ne smemo izogibati, ker nismo anonimna organizacija, temv^ organizacija, ki želi in hoče imeti pred očmi vedno člana, pos^'. meznika — mladega človeka.	...
•	Zveza mladine mora v gospodarskih organizacijah razvn takšne metode in oblike dela, da bodo v njej lahko ustvarjala delovale najširše plasti mladine. Današnja vsebinska orientacij ZMS predpostavlja tudi nujnost vključitve vseh naprednih int^ lektualnih sil zaposlene mladine.
Odprtost, demokratičnost in usmerjenost k bistvenim vpr^ šanjem gospodarske organizacij« daje Zvezi mladine nove kval1" tete, ki se kažejo predvsem tako, da ima vsak posameznik možno^ uveljaviti svoje sposobnosti, da združevanje teh sposobnosti pom6' ni enotnost nastopa v odločanju in da je od prizadevanja vse odvisna moč Zveze mladine, s katero se v samoupravnem dialog rešujejo osebni in družbeni problemi.
® Posebno pozornost moramo posvetiti temeljnim samouprav^ nim aktom gospodarske organizacija, ki morajo, poleg lastnih litičnih programov, predstavljati mobilizacijsko osnovo politicO in samoupravne aktivnosti mladine.	.
•	Vseh nanizanih in še mnogo drugih nalog pa aktivi Zve*? mladine v gospodarskih organizacijah ne bodo zmogli rešiti (čepra dajemo lastna prizadevanja in odgovornost celotne ZMS znova n prvo mesto!) brez odločnih in praktičnih premikov v odnosu vse^ samoupravnih in političnih dejavnikov do njihovega dela. Tu rt11 slimo na večjo materialno osnovo in predvsem na kvalitetneJ5 kadre oziroma na odnos do pogojev, v katerih kadri Zveze mladifl delajo, njihove možnosti za usposabljanje itd. Ta premik ^ dolžni odločno in brezkompromisno zahtevati, ker je v inter®5 mladine in družbe v celoti.
KAJ v TOVARNI BATERIJ ZMAJ LJUBLJANA SODIJO O PREDLOGU ZAKONA O PROGRESIVNEM DAVKU NA PRESEŽNE OSEBNE DOHODKE?
ZAKON, KI SPOMINJA NA LUKNJE V SIRU
Ko sta ljubljansko tovarno baterij ZMAJ pred dnevi obiskala podpredsednik Skupščine SRS Marijan Orožen in predsednik kadrovske komisije pri CK ZKS Vlado Jan-žič, so udeleženci razgovora razpravljali tudi o predlogu zakona o progresivnem davku na presežne osebne dohodke. Ugotovili so, da bi družbeno-ekonomsko sicer bilo utemeljeno, če bi izdali predpis o zaščiti akumulacije, ni pa prav, da poskušamo obdavčiti presežne osebne dohodke. Vendar pa zaradi velikih razlik v razvitosti posa-uieznih delovnih organizacij v sedanjem trenutku po vsej verjetnosti ne bi bilo mo-Uioče zakonite*"!čititi akumulacije oziroma rentabilnosti vloženih sredstev. Preostaja torej drugaj čeprav ekonomsko manj priporočljiva pot — obdavčenje presežnih osebnih dohodkov, Le-to pa naj bo takšno, da bi za vse delovne organizacije sicer veljali enaki Predpisi, ki pa bi morali spodbujati k boljšim rezultatom, ne pa vplivati na izenačevanje na ravni najslabših.	f
Kakor je zelo plastično poudaril eden izmed udeležencev razgovora v tovarni ZMAJ, bi z Uovim zakonom in v obliki, kot ]e zamišljena, spet ustvarili sku-i^k izjem, ki bolj spominjajo na luknje v švicarskem siru kot P.a na resnično sistemsko razre-®tev problematike na tem področju. Takemu zakonu člani delovne skupnosti ZMAJ zaradi te§a tudi nasprotujejo. Nekatere Predlagane rešitve naj bi po njihovem mnenju sploh opustili in ^rnenjali z novimi, ali pa naj lih vsaj dopolnili tako, da ne hi bile možne »dvojne« razlage.
Konkretno pa delovna skupnost ZMAJ v zvezi s pripravo ^kona o davku na presežne 0sebne dohodke predlaga tole:
. • Davek na presežne osebne dohodke bi morale plačevati vse delovne organizacije, torej tudi oste. Id so financirane iz proračunov. Davek naj bi se zlival v hernenski družbeni sklad, s ka-
terim bi financirali temeljne in praktično uporabne znanstvene raziskave, uvajanje potencialne tehnologije v proizvodnjo ter izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov.
• V delovnih organizacijah, ki razpolagajo z izredno visokim dohodkom, se del teh sredstev preliva ,v osebne prejemke tudi preko sklada skupne porabe, o čemer pričajo visoki regresi za dopuste in druge oblike porabe, ki jih dopuščajo predpisi o koriščenju sklada skupne porabe. Te pojave naj bi proučili in razmislili o tem, ali ne bi progresivno obdavčili tudi tistega dela porabe sredstev skladov skupne porabe, ki presegajo družbeno dogovorjeno raven porabe na zaposlenega.
O Izmed štirih predlaganih enačic meril in osnov za odmero in obdavčevanje progresivnega dohodka nobena ni v celoti uporabljiva. Zato bi morali definirati družbeno priznane stopnje strokovnosti delavcev, predloženo lestvico pa dopolniti s stopnjami strokovnosti podiplomskega študija, to je za magistre, doktorje znanosti in še druge stopnje strokovnosti na področju znanstvenega dela. Republiški izvršni svet, Gospodarska zbornica in sindikati naj bi določili družbeno-ekonomsko in politično utemeljeno raven neobdavčenih osebnih dohodkov za vsako strokovno stopnjo posebej. Razmerje med neobdavčenimi osebnimi dohodki bi moralo biti takšno,
da bi bile delovne organizacije stimulirane za zaposlovanje strokovnjakov in za oblikovanje optimalnih kadrovskih struktur. Število zaposlenih delavcev naj bi, nadalje, ugotavljali tako, da bi število opravljenih ur (delavcev posameznih stopenj strokovnosti) delili z mesečnim fondom delovnega časa (na primer s 182 urami). Družbeno dogovorjeno raven osebnih dohodkov za posamezne kategorije delavcev bi potem pomnožili s številom
delavcev, kot bi ga ugotovili na že opisani način. Seštevek maše osebnih dohodkov za vse kategorije stopenj strokovnosti bi tako predstavljal maso, ki ne bi bila obdavčena. Razpoložljiva sredstva za osebne dohodke, ki ne bi bila progresivno obdavčena, bi se lahko povečala za odstotek uspešnosti pri poslovanju sleherne delovne organizacije. Le-tega bi ugotovili na primer tako, da bi izračunali odstopanje od povprečnih rezultatov gospodarstva kot celote oziroma posameznih dejavnosti.
Člani delovne skupnosti tovarne baterij ZMAJ Ljubljana vedo, da njihovi predlogi najbrž niso sprejemljivi za vse delovne organizacije, da morda obstajajo tudi boljše rešitve. Zato š svojimi pripombami in predlogi želijo samo spodbuditi javno razpravo o teh vprašanjih. V tej razpravi naj bi se izoblikovale resnično najboljše rešitve, vsekakor pa takšne, ki najbolj progresivnih kolektivov ne bi izenačevale z najslabšimi in jim tako jemale spodbudo in zavzetost pri dolgoročneje usmerjenih prizadevanjih.	—mG.
v
H
K
O
E"
<
Z
a
S.
O
o
a.
j
0 h
M
>
a
01 o
h
c
H
2 a S o m
a
j
O
Eh
M
K
O
Eh
<
H
Z
a
S
o
a
ZAKAJ
TOLIKŠEN UVOZ?
(Nadaljevanje s 1. strani) jevati samo v razmerah go-uravnoveiajo gospodarski raz- spodarske ekspanzije in renta-voj, npr. ukrepi na področju bilnega gospodarstva. To pa delitve družbenega proizvoda, pomeni, da moramo iskati re-invmticijske politike, davčnih šitve za omenjene probleme in carinskih obveznosti, kre- predvsem doma.
ditno monetarne politike itd.
Osnovna naloga, ki jo mo-
Vedeti je torej treba, da bo- ramo doseči z izboljšanjem de-
mo morali poseči tudi na zunanjetrgovinskem in deviznem
viznega in zunanjetrgovinskega režima, je torej: z odpira-
področju po še bolj rigoroznih njem gospodarstva tujini po-ukrepih — kar pa bo nujno speševati tisto proizvodnjo in vodilo v nadaljnjo birokrati- storitve, ki se z njimi lahko zacijo sistema — če ne bomo ob enakih pogojih gospodarje-uravnovesili našega gospodar- nja najlaže uveljavimo v kon-
stva.
Kot posledica odnosov na notranjem trgu se
kurenčnem boju na konverti-nestabilnih bilnem tržišču.
Z deviznim in zunanjetrgo-
je povečal deficit trgovinske vinskim režimom moramo to-
bilance od 355 milijonov dolarjev v letu 1966 na 530 milijonov dolarjev v lanskem letu.
rej krepiti tržne zakonitosti ter razvijati enotne kriterije za merjenje rentabilnosti in
Uvozni presežek v osmih me- oblikovanja dohodka. Devizni secih letošnjega leta pa znaša in zunanjetrgovinski režim že 500 milijonov dolarjev, kar moramo zato tudi v večji meri bi nas moralo resno vznemi- kot doslej prilagoditi značilno-riti. Dohodki v plačilni bilan- stim posameznih gospodarskih ci, ki nam jih prinaša nebla- pgdročij: konvertibilni trg, kli-govni promet, predvsem priliv rinški trg, dežele v razvoju, od turizma, tranzita in od Zunanjetrgovinski in deviz-vplačil naših delavcev v tujini, ni režim morata potemtakem ne morejo pokriti vedno več- učinkovatPna naš gospodarski jega primanjkljaja, ki nastaja razvoj ekonomsko usmerjeval-. v blagovnem prometu s tujino, no in ne administrativno in-čeprav se je od leta 1966 po- tervencijsko, hkrati pa tako, večal priliv deviz od turizma da se bo splačalo izvažati in plačil delavcev od 212 mili- vsem, ki se lahko uspešno jonov na 530 milijonov dolar- uveljavljajo v konkurenčnem jev v lanskem letu.	boju na razvitejših in zahtev-
Našo plačilno bilanco je to- nejših tržiščih, rej mogoče dolgoročno uskla-	VINKO BLATNIK
AsrHoiviNaiMOJi • oadnois AaracuviNimoJi • oadaois asu
Doklej zdravila po kapljicah?
s 1.
strani)
milijard S di-
(Nadaljevanje
tržila približno 14 narjev; od tega 3,5 milijona dolarjev v konvertibilnih devizah. Ze na osnovi teh dveh podatkov lahko ugotovimo, da Industrija usnja Vrhnika predstavlja največjega jugoslovanskega proizvajalca usnja ter kolektiv, ki realizira desetino vsega izvoza
||pravni odbor gospodarske zbornice srs je razpravljal Izobraževanju strokovnih kadrov
tJemu naj verjamemo, kako naj ravnamo • • •
So Medtem ko je bilo še pred nekaj leti »normalno,« da koSe delovne organizacije na splošno otepale šolanih stro-^''ttjakov, so vrata zanje zdaj odprta. Vendar strokovnja-<}av Ce je tako, se kajpak velja vprašati, zakaj gospo-<le[StVo za sv°j denar, ki ga prispeva za šolanje novih soku aYCev. ne more priti do inženirjev, ekonomistov, tehni-111 drugih strokovnjakov.
Hj Zaradi vsega tega je upravni odbor Gospodarske zbor-lam ■ ® na svoi* zadnji seji glavno točko dnevnega reda paj^Ynil prav izobraževanju strokovnih kadrov v naši re-
arsw .	- -
atki*nteresov. Če namreč iz-.^obraževanje pomenijo
lij a razliko od številnih dose-razprav so člani uprav-fta 2 Otibora zbornice odgovore iali astavljena vprašanja preso-<3ars,p£edvsem z vidika gospo-
Ssč’.*
lc^0' k' bi morala biti Ssia^ enakovredna vsem v raYl naložbam, so poudarili Prit; i>rayi> potem si moramo aar t, iasr>o, kaj za svoj de-dobimo! In kaj o tem str0k' Bore malo, samo to, da jnjakov manjka, da ne-3ih štji? ■I3')0 v podjetja, ki so ^slovfHdirala; da le-ti pri za-^hiboi- u naravnost izsiljujejo ^odne Pogoje. Gospo-ki plačuje pretežni del 50lhap V) Pa si pri tem ne more aahjih ■ ve®: Prt' Po‘dose-?ah 0 Yn zel° številnih razpra-°':>l6rna'b'i’ strokovnega ^okovnTk0?® in Pomanjkanja Zr>atio V.111 kadrov še zmeraj ni iko in kakšne kadre 'lemo. z drugimi bese-obut fosPodarstvo v različ-u^bra- , “ prispeva k stroškom Vuv	s tem v nedogled
msčka v vreči.
v °bdobju pomanj-strokovnih kadrov še kar
naprej potekajo akademske razprave o tem problemu, ne ostaja nič drugega, kot da gospodarstvo samo usmeri potek teh razprav. Sodeč po mnenjih, ki smo jih slišali v razpravi na upravnem odboru gospodarske zbornice, bi se zato morali čimprej povprašati, kaj sploh dajejo od sebe, kaj prispevajo naši strokovnjaki. Z drugimi besedami: ni bistveno vprašanje, kakšna je trenutna izobrazbena struktura naših delavcev, ampak gre za to, kaj le-ti ustvarjajo. Nesporno namreč je, da kakršna koli izobrazbena struktura mora dati določene rezultate, če je racionalno organizirana in primerno nagrajena. Po mnenju gospodarstvenikov samih pa hibe in pomanjkljivosti na teh dveh področjih vplivajo na to, da ne moremo biti zadovoljni z delovnimi rezultati že zaposlenega strokovnega kadra in da se v tem skriva vzrok, zakaj komaj izšolani kadri uspevajo pri izsiljevanju zarije najbolj ugodnih rešitev.
Zahteva, da bi politiko izobraževanja postavili na zdrave noge, da bi delovne organizacije hkrati dobile nove strokovnjake
in odgovor na njihovo vprašanje, kakšni so dejanski učinki naložb na kadrovskem področju, torej terja konkretne ukrepe tudi v delovnih organizacijah samih. Če pa je tako, razprava na zadnji seji upravnega odbora Gospodarske zbornice SRS opozarja na dvoje spoznanj:
® mlade strokovnjake, ki se šele šolajo, je treba vnaprej pripraviti, da bodo vedeli, da se bodo tudi njihovi zaslužki oblikovali predvsem na osnovi njihovih delovnih rezultatov;
O ne glede na nasprotujoče si ocene potreb po novih strokovnjakih, po katerih Slovenija zavzema eno zadnjih mest — primerjava števila študentov in že zaposlenih strokovnjakov glede na vsakih 10.000 prebivalcev — ali pa se giblje v povprečju razvitih držav — primerjava izobrazbene strukture v odvisnosti od višine in rasti narodnega dohodka — je razvoj znanosti in tehnike po svetu tako hiter, da potrebujemo veliko več strokovnjakov, kot pa bi jih sicer potrebovali. Tako je zato, ker le po tej poti lahko sledimo razvoju, namesto da bi zaostajali, na kar tudi opozarjajo nekateri podatki.
Drugo k drugemu: politika izobraževanja strokovnih kadrov pomeni nalogo in skrb vseh prh zadetih, ki pa imajo ob tem vsak svoje, povsem konkretizirane dolžnosti. Spodbudno je, da je po dolgotrajnih razpravah vsaj gospodarstvo že priznalo napake na svojem področju in jih je — sodeč po razpravi na zadnji seji UO gospodarske zbornice — tudi pripravljeno začeti odpravljati oziroma razreševati.1	—mG
naše usnjarske industrije na zahodna tržišča.
»REŠUJE NAS IZVOZ, AMPAK ...«
»Za uvod v razgovor tudi vam zastavljamo vprašanje, na katero so že odgovorili tudi vsi vaši predgovorniki: kako občutite nelikvidnost, kako jo premagujete?«
»Leta 1965 so naši kupci plačevali račune povprečno v 44 dneh, leta 1966 v 40, leta 1967 v 51, lani v 78 in letos v 96 dneh. Čeprav smo pri plačevanju naših obveznosti zadnji dve leti približno enkrat .hitrejši’ od kupcev, vseeno nastaja velikanska razlika: po trenutnih podat-Idh znaša skoraj 3 milijarde S din, kar je nekaj več kot vrednost dvomesečne proizvodnje. Tako nas iz najhujših težav rešuje samo izvoz; samo po tej poti prihajamo do likvidnih sredstev. Če pa ne bi bili že dolgoletni in veliki izvozniki, ki delež prodaje na tujih trgih tudi nenehno povečujemo, res ne vem, kako bi še bili kos našim obveznostim.
Drugo k drugemu: nekako rinemo naprej, kolikor tolikšna likvidnost pa nam v trenutnih razme.rah pomeni edino pravo stimulacijo za še močnejše, vključevanje v mednarodno delitev dela. Četudi nam zdaj tudi
krat daljši od dogovorjenih! Bolj žalostna bi sicer bila takšna finančna disciplina, toda vsaj začelo bi se obračati na bolje!
Vseeno pa se mi zdi, da bomo tudi tokrat obstali na začetku, če napovedanim ukrepom ne bi sledili še drugi, ki naj bi vplivali na pospešeno selekcijo proizvajalcev med sposobne in manj sposobne. Če bi namreč tudi izvajali tako politiko, če bi v kali zatrli vse poskuse investiranja brez pravega pokritja, bi po mojem prepričanju odstranili. za daljšo dobo tudi prave korenine kronične nelikvidnosti našega gospodarstva.
Bojim pa se, da na tej poti ne bomo dovolj vztrajni, da se bomo zadovoljiti s kapljicami, izogniti pa se bomo pravim in edino učinkujočim .zdravilom’. Eno izmed teh je na primer tudi stimulacija za izvoznike. O tem samo govorimo in govorimo, praktičnih rezultatov pa ni. Še več: vedno znova prihajajo na dan predlogi, ki naj delovnim organizacijam samo še otežijo pravico do razpolaganja s težko prisluženimi devizami. Ni normalno, da je kaznovan tisti, ki dobro gospodari, ki, vpliva na večji dotok tujih plačilnih sredstev v državno blagajno, pri nas pa se prav to dogaja. To nas boli — toda kaj lahko storimo?« MILAN GOVEKAR
tako prav pride, se mi vendarle zdi, da takšna pot ni dobra. Preveč namreč izhaja iz kratkoročnih interesov posameznih podjetij, zato pa premalo temelji na resnični ekonomski spodbudi za izvoznike. Politike vključevanja v mednarodno delitev dela namreč po mojem mnenju nikakor ne bi smeli povezovati z likvidnostjo. Prav to pa se ob sedanjih razmerah dogaja!«
ŠE ZMERAJ NA ZAČETKU ...
»Če že je tako, kaj pričakujete od napovedanih ukrepov ZIS in, zvezne skupščine glede izboljšanja likvidnosti nasploh?«
, »V ,paketu’ napovedanih ukrepov je po mojem mišljenju tudi nekaj takšnih, ki so realno uresničljivi in od katerih si vsaj nekaj smemo obetati. S tem mislim predvsem na potrebnost širšega uvajanja meničnega poslovanja ter na zahteve, ki jih morajo izpolnjevati uvozniki, preden se lahko odločijo za nove nakupe v tujini. Ta dva ukrepa bosta nedvomno vplivala na to, da se bodo skrajšali roki za poravnavo računov in da bo tisti, ki tega ne bi storil, posledice hitreje kot zdaj čutil tudi na lastni koži. Zame bo pomenilo uspeh, če bi s tema in še z drugimi ukrepi dosegli vsaj to, da bi kupci račune poravnali v rokih, iti ne bi biti več kot en-
TOVARNA ŠČETKARSKIH IN ŽIMARSKIH IZDELKOV LJUBLJANA - FUŽINE
IZDELUJE:
SORTIRANO ŠČETINO TAPETNIŠKO ŽIMO ŠČETKE
ZIDARSKE IN PLESKARSKE ČOPIČE ter VSE VRSTE INDUSTRIJSKIH ŠČETK
SE PRIPOROČAMO!



S PEČMI ACEC, POTEZ, FENIX, KI JIH IZDELUJE PO LICENCI »STANDARD«
ZATO V VAŠ DOM PEČI »STANDARD«
Informacije iri prodaja: Predstavništvo STANDARD Ljubljana, Poljanska 6, telefon: 313-003
EP »GOSPODARSKI VESTNI«'
20 MILIJONOV ZA MODERNIZACIJO
Trgovsko podjetje »Potrošnik« iz Murske Sobote ima 75 poslovalnic
Zaradi vse večje konkurence domačih in zunanjih trgovskih organizacij v Pomurju nezadržno napreduje tudi trgovina. Zlasti Murska Sobota nudi danes že podobo sodobnega trgovskega središča, saj so tu uredili samo v zadnjih dveh letih blizu pet tisoč kvadratnih metrov novih, zvečine specializiranih trgovin.
Med nosilci širjenja sodobne mreže trgovin je domače grosistično in detajlistično podjetje »Potrošnik«, ki ima danes že 75 poslovalnic. 'Štiristočlanski kolektiv te trgovske organizacije je že lani ustvaril ob 120 milijonih novih dinarjev prometa 3 milijone za sklade, za to leto pa napovedujejo najmanj 150 milijonov novih dinarjev prometa ter približno za 3,5 milijona dinarjev ostanka dohodka, ki ga bodo razporedili na sklade.
Zanimiv je tudi srednjeročni razvojni program te delovne organizacije. Kolektiv bo po pogodbi o poslovno-tehničnem sodelovanju z ljubljansko kreditno banko in hranilnico v razdobju petih let oročil 8 milijonov novih dinarjev ter na tej osnovi dobil 20 milijonov novih dinarjev kredita za ureditev številnih novih trgovin v občinskem središču in na podeželju. Med glavne objekte, ki jih bodo uredili v prihodnjih dveh letih, sodi blagovnica z železnino in tehničnim blagom (1500 kvadratnih metrov), avtomobilski salon (1200 kvadratnih metrov) in velik kozmetični salon v središču Murske Sobote.
Posebno vlogo je kolektiv »Potrošnika« namenil veliki blagovni hiši, ki so jo odprli v pomurskem središču pred dvema letoma. Kolektiv te največje blagovne. hiše v severovzhodni Sloveniji je ustvaril v prvih osmih mesecih letos 19 milijonov novih dinarjev prometa, ob koncu leta pa si obeta najmanj milijon novih dinarjev za sklade. Naj povemo še, da je soboško blagovno hišo obiskalo v dveh letih 2,4 milijona kupcev, promet v tem obdobju pa je znašal skupno 51 milijonov novih dinarjev. To blagovno hišo, ki ima osem oddelkov, pa bodo že prihodnjo pomlad razširili za nadaljnjih 800 kvadratnih metrov prodajnega prostora.
Slednjič velja omeniti tudi največjo investicijo v višini desetih milijonov novih dinarjev, ki so jih v podjetju »Potrošnik« namenili za ureditev sodobnih skladišč.	B. B.
V PETIH LETIH podvojitev proizvodnje
Ljubljanska tovarna kemičnih izdelkov ILIRIJA tudi v prihodnje programira razmah po stopnji 20 % na leto
Spretno izbran in tržišču prilagojen izbor proizvodov je v zadnjih letih kemični tovarni ILIRIJA uz Ljubljane pomagal, da je napredovala najmanj po stopnji 20 % na leto. Za takšnim programom in dosežki seveda stojita prizadevnost strokovnega vodstva in delovnega kolektiva tovarne ILIRIJA, ki prav zdaj zaključuje zadnje naloge dosedanjega desetletnega razvojnega, programa in kroji podobo svoje usmeritve v naslednjih petih letih. V obdobju do 1975. leta naj bi Ilirija podvojila vrednost proizvodnje ali z drugimi besedami: spet računajo z napredovanjem po stopnji 20 odstotkov letno. Za to bodo morali v prihodnjih petih letih vložiti približno 8 milijard starih dinarjev novih investicij, predvsem last-nih sredstev.
»Lahko njim, kozmetika dobro nese!« porečejo nepoučeni. Vendar je tak vtis napačen. Fizični obseg proizvodnje namreč prehiteva finančne rezultate tovarne ILIRIJA. Na slednje namreč, vse bolj vpliva konkurenca, ki se je razbohotila na tržišču kozmetičnih proizvodov. Levji delež izkupička pri tem boju za potrošnika sicer pripade trgovini, vendar pa zato na tržišče prihajajo vedno novi kozmetični in drugi preparati ter izdelki, ki potrošniku za enak denar zagotavljajo boljšo kvaliteto, kolektivu tovarne ILIRIJA pa vendarle prinašajo toliko akumulacije, da lahko uresničuje »svojih« 20 % porasta obsega proizvodnje na leto.
Tako ILIRIJA trenutno gradi in opremlja nove razvojne laboratorije, pripravlja gradnjo skladišč in novega NARTA-studia, dopolnjuje strojno opremo ter odkupuje stavbe, ki stoje na zahodni strani tovarne. Prostor, ki ga bodo tako pridobili, bodo potrebovali za gradnjo novih proizvodnih in drugih prostorov v naslednjih letih. iSedanji prostori postajajo namreč pretesni in ILIRIJA že zdaj težko zadovoljuje povpraševanje po raznovrstnih gospodinjskih potrebščinah, kozmetičnih izdelkih, okrasnih svečah in zadnje čase tudi po lasuljah. Le-te za tovarno ILIRIJA ne predstavljajo samo zadnje novosti iz njihovega proizvodnega programa, ampak izdelek, ki gre dobro v denar tudi na inozemskih tržiščih, -mG
VČERAJ JE BILA V ZREČAH VELIKA PROSLAVA V POČASTITEV 50-LETNICE OBSTOJA KOVAŠKE INDUSTRIJE ZREČE
V letu dni še enkrat višja produktivnost dela
Primer več, kaj vse lahko stori sposobno vodstvo delovne organizacije ® Tovarna, ki je bila pred leten1 dni tik pred razsulom in do vratu v dolgovih, se je v rekordno kratkem času trdno postavila na lastn® noge in si pridobila številne ugledne poslovne partnerje in odjemalce
Če izvzamemo tamkajšnjo kovaško industrijo, Zreče z dolino Dravinje vred niso kdo ve kako znane, čeprav se zagotovo uvrščajo med najlepše koščke slovenske zemlje.
Prebivalci Zreč so v veliki večini kovači. Tovarna, ki danes proizvaja odkovke za motorno industrijo in ročno orodje za potrebe obrti, že dolga desetletja preživlja nekaj tisoč ljudi v tej dolini.
•	Kdo ve, kaj bi bilo danes z dolinico, če ne bi pred petdesetimi leti inž. Breme preuredil Kračunovega mlina v kovaški obrat, iz katerega je leta 1920 zrasla tovarna za poljedelsko, gozdarsko in rudarsko orodje...?
In še eno vprašanje:
•	Kdo ve, kaj bi bilo danes s 700 kovači in 3000 lačnimi usti iz Gornje Dravinjske doline, če bi tovarna pred dobrim letom propadla in bi se delavci razkropili, kot je spočetka že vse kazalo ...?
PREVEC NAVEZANI NA TRADICIJO
Težkih oblakov, ki so se nedavno kopičili nad Zrečami in so obetali samo najhujše, danes na srečo ni več. Življenje v tem kraju spet teče svojo pot, čeprav trenutki hude stiske še vedno niso pozabljeni.
»Glede na dogodke, ki smo jim bili priča pred časom, moramo dati našemu letošnjemu jubileju še posebno obeležje...«, je minuli teden dejal v Zrečah na tiskovni konferenci, ki je bila .posvečena 50-letnici kovaške tradicije v tem kraju, direktor tovarne inž. Marjan Osole.
»Znano je, da je kovaška industrija po vojni doživljala močne pretrese. Proizvodnja sekir, krampov in podobnega orodja je bila v nenehnem upadanju. Pluge so zamenjali traktorji, kose sodobni kmetijski stroji. Skratka proizvodni program zreške tovarne, ki je dolga leta ustrezal potrebam trga, tako rekoč čez noč ni več zagotavljal obstoja kovaški industriji v dolini Dravinje...«
Za kovače1 je bil udarec zelo hud, je nadaljeval direktor Osole. Ljudje, preveč navezani na tradicijo, se enostavno ' niso mogli prilagoditi novim potrebam trga. Obenem se je podražila energija, cene jekla so poskočile za 30 V« in velika družina kovačev v Zrečah, trdno navezana na svojo dolgoletno tradicijo, se je znašla v zares hudi zagati.
Osebni dohodki delavcev so padli na dobrih 500 N dinarjev, mesečni dolgovi so rasli. Tako je prišlo do prekinitve dela in kmalu za tem do uvedbe prisilne'uprave. ..
UČINKOVITEJŠI
PROIZVODNI PROGRAM
»V podjetju smo morali uveljaviti številne spremembe, če smo se želeli znova postaviti na noge...«, je pripovedoval direktor Marjan Osole. »Ljudje, navezani na svoj desetletja star proizvodni program in organizacijo dela, so z nezaupanjem in v nekaterih primerih tudi z odporom sprejemali novosti, brez katerih pa si ni bilo mogoče zamisliti rešitve. Vpeljali smo novo tehnologijo, ustanovili nekatere nove oddelke, nekatere smo skrčili, uveljavili smo številne manjše izboljšave, spremenili smo režim dela, zamenjali vse peči, napravili smo si tri nova kladiva. Skratka, pomagali smo si, kot smo vedeli in znali...«
Nekateri delavci se niso mogli prilagoditi novostim in se niso strinjali z organizacijskimi spremembami. Zato so podjetje zapustili in si drugje poiskali kruh.
»Medtem, ko je poprej slonel proizvodni program kovaške industrije Zreče na izdelovanju ročnega orodja, so danes, glavni proizvod odkovki za motorno industrijo...«, je nadaljeval
POHIŠTVO
inženir Osole. »Imeli smo tudi nekaj sreče: povečala se je konjunktura za odkovke in znova smo utrdili naš položaj v hišah, ki so si že iskale druge dobavitelje. V tem smo uspeli zato, ker smo solidni poslovni partnerji in ker so potrebe tržišča po od-
kovkih iz leta v leto večje. Tudi kvaliteta ročnega dela doslej ni bila konkurenčna zahod-no-evropskim izdelkom. Spričo tega nam ni preostalo drugega, kot da se povežemo z renomi-ranimi. nemškimi in švicarskimi proizvajalci ročnega orodja... Hkrati smo začeli modernizirati proizvodnjo orodja in upamo, da bomo že v kratkem konkurenčni . zahodnoevropskim proizvajalcem ročnega orodja in da nas bo domača trgovina bolj upoštevala kot doslej...«
Sedaj predstavlja ročno orodje 30 o/o vse proizvodnje zreške tovarne. Samo letos pa bbdo izdelali v kovaški industriji Zreče za 15 milijonov N. dinarjev različnega ročnega orodja..
NAMESTO IZGUBE DOBIČEK
Razvoj kovaške industrije v Zrečah v minulem letu nehote spominja na gospodarski čudež. Je prepričljiv dokaz o tem, kaj lahko stori sposobno vodstvo v še tako gospodarsko šibki delovni organizaciji.
V ponazoritev nekaj podatkov:
• Medtem ko je lani zaključilo podjetje svoje poslovno leto s 3,5 milijona N. dinarjev izgube, je letos ustvarilo že blizu 2,5 milijona N. dinarjev akumulacije;
9 V času reorganizacije podjetja se je zmanjšalo'število zaposlenih od 775 na 670 delavcev, kljub temu pa bo letos narasla letna realizacija od lanskih 28 milijonov na 48 milijonov N. dinarjev.Medtem, ko je lani ustvaril v povprečju vsak delavec 40.000 N. dinarjev prometa, jih bo letos 75.000 N. din in drugo leto že 100.000 N. dia
Kljub lanski izgubi ni bil5 drugega izhoda, kot da osebn* dohodke postopoma dvig3' mo...«, nam je razložil direk" tor Osole. »Ljudje so nami«5 bili že povsem pred tem, da 55 enostavno razbežijo. Marši k d« je nasprotoval dviganju osebni3 dohodkov, vendar ..., drugei' izhoda zares ni bilo. Tetko znašali poprečni osebni pr?' jemki v letošnjih prvih šesdj mesecih že 890 N. dinarjev, ^ juliju in avgustu pa so naras3 na 930 N. dinarjev, do konc® leta se bodo dvignili na prečje 1.000 N. dinarjev .. .*
Vzpon je vsekakor razveš?' Ijiv, posebno če pomislimo, dj so še lani zaslužili delavci v Zrečah v poprečju komaj 600 dinarjev mesečno, še bolj pa razveseljivo dejstvo, da slon*,' jo sedanji večji osebni dohod^ izključno na večji produktivn5' sti. na rezultatih kvalitetne^ deia.
»Ker nam je bil in nam j« , danes potreben za našo reko** strukcijo tako rekoč vsak din3*' smo morali postati dobri gosP°J darji. Tako smo se na prin?*? potrudili, da je padel izme«®_ od 6 "/o na 2 °/o. S tem bomo P ^ hranili letno poldrug do d« milijona N. dinarjev. Tudi P°rj, ba orodja je danes precej ®3pij ša, kot je bila pred časom. Tu j to za nas pomeni nadaljnja milijona N. dinarjev prihr311 ka...«
REKONSTRUKCIJA BO ZAKLJUČENA PRIHODKI*5 LETO
Prisilna uprava, Id bo P°s!y vala v Zrečah vse do 20. jun** naslednjega leta, je torej d3*, že več kot zadovoljive rezult*
Sanacija, ki se je začela ^ nulo leto, pa bo prišla do veljave šele leta 1970, ko čana rekonstrukcija podjetja^ če se je kovaška indushV, Zreče v zadnjih mesecih P0ll^jji no trdno zasidrala na do®3^ trgu, bo že prihodnje leto te**^, napredovala, da bo pričela W kurirati s svojimi izdelki ,, zahodno-evropskem trgu. *l.j bolj razveseljivo pa je dan dejstvo, da je postala kovaf^j industrija v Gornji DravinJ-^ dolini, ki je bila že na propada, v rekordno kratk^.
času spet aktivna in da j^jji
A-
gotovila kruh za 3000
SKUPNA POTA MURSKOSOBOŠKE PREDELOVALNE INDUSTRIJE
SODELOVANJE IN POVEZOVANJE GRADBENE OPERATIVE NA KOROŠKEM
Kaj bodo pokazalo ekonomske analize ?
V Murski Soboti sta dve podjetji, ki se ukvarjata s kovinsko predelovalno industrijo. To sta: Panonija, ki zaposluje 183 delavcev in Elektrokovinsko podjetje Ločilka s 121 zaposlenimi. Skupni bruto produkt obeh je v letošnjem letu 23 milijonov dinarjev ali za okrog 45 odstotkov več, kot lansko leto, skladov pa bosta ustvarili v višini dveh milijonov sedemsto tisoč dinarjev. V obeh kolektivih resno razmišljajo o skupni poti kovinsko predelovalne industrije, predvsem zaradi združitve kapitala, razvojne službe, zaposlovanja strokovnjakov, nastopanja na trgu, povečevanja kooperacijske proizvodnje in podobnega.
Ste slišali
... da so v odborih Sabora SR Hrvaške razpravljali o novi varianti predloga zakona o zdravstvenem varstvu, ki predvideva povečan obsega zdravstvenega varstva v primeri s prvim predlogom. Vse skupnosti zdravstvenega zavarovanja bi morale zagotoviti odkrivanje, preventivo in zdravljenje nalezljivih bolezni, zaščito nosečnic, varstvo otrok do 15. leta, šolske mladine do 19. in študentov do 26. leta, dalje odkrivanje rakastih obolenj in sladkorne bolezni in zdravstveno vzgojo prebivalstva. Druge oblike varstva, vključno hospitalno zdravljenje pa bi' zagotavljale skupnosti glede na svoje možnosti; tak obseg zdravstvenega varstva hi zahteval 51 milijard S dinarjev ali. 48 odstotkov sedanje celotne potrošnje za zdravstveno var-| stvo. Poslanci tudi s tem predlogom niso bili zadovoljni in so zahtevali še večji obseg zdravstvenega varstva;
... da so v Makedoniji sprejeli zakon o posojilu nezaposlenim, sprejela pa sta ga republiški in gospodarski zbor sobranja. Zakon je naletel na ugoden odziv med državljani in delovnimi organizacijami, V bodoči ekonomski politiki, posebno v srednjeročnem programu razvoja Makedonije v času od 1971. do 1975. leta bo problem zaposlovanja eden izmed strateških ciljev plana. Posojilo v višini enomesečnih osebnih dohodkov bodo začeli v obrokih vpisovati 1. novembra letos, vpis pa bo trajal do 31. maja 1971. leta. Banke bodo planiranje in odplačevanje posojila kot tudi za rentabilnost vlaganj. Posojilo bo prinašalo 5 odstotne obresti. * v
... da je skoraj 70 odstotkov stanovanjskega prispevka, ki so ga v Srbiji delovne organizacije izločale za stanovanjsko gradnjo, ostalo lani neizkoriščeno. Gre za kakih 450 milijonov dinarjev. Do takih razmer je prišlo predvsem zaradi razdrobljenosti sredstev pa tudi zaradi predpisov, ki omogočajo delovnim organizacijam, da sredstva za stanovanjsko gradnjo začasno porabijo za druge namene. Tretji razlog pa je v tem, da so kreditni pogoji za nakup stanovanj dosti ostrejši, kot pa so bili napovedani ob uvedbi stanovanjske reforme. V zadnjih dveh-treh letih je tudi popolnoma zatajilo stanovanjsko varčevanje. Od začetka reforme pa do danes je v Srbiji vsega 446 stanovanjskih varčevalcev;
Poglejmo, kaj o tem menita:, direktorja obeh podjetij. Naj-: prej Janez Kučan, direktor Loč tike:
»■Zavedamo se, da v sedanji obliki ne moremo dalje, zato smo skušali izdelati nekaj variant, po katerih naj bi se razvijalo podjetje. Tako smo menili, naj bi prišlo na prv<j mesto še tesnejše sodelovanje s tovarno stikalnih naprav v Mariboru, ali eventualna integracija s to tovarno; na drugo mesto pa smo postavili iskanje -ešitve v domači kovinsko predelovalni industriji, konkretno s podjetjem Panonija. Čeprav smo postavili tesno sodelovanje s Panonijo na drugo mesto, menim, da je to ena izmed najboljših rešitev. V pripravi so analize, ki bodo pokazale upravičenost ali neupravičenost tega sodelovanja.-«
Direktor Panonije, Emil Zelko pa nam je pripovedoval:
»Naš kolektiv je letos v ko-njukturni situaciji, saj jugoslovanski trg našo proizvodnjo sproti odkupi. Vendar pa so naše kapacitete pi'emajhne, da bi lahko zadovoljili vse potrebe. Skoraj 20 odstotkov naše proizvodnje je namenjene Tovarni avtomobilov v Mariboru. O skupnem sodelovanju murskosoboške kovinsko predelovalne industrije smo v našem kolektivu že razpravljali, in to predvsem zaradi tega, ker smo pred izdelavo srednjeročnega programa razvoja. Naša najpomembnejša naloga je v tem, kako razširiti našo dejavnost in dati na trg tudi nove izdelke. Tako se dogovarjamo s podjetjem Tomo Vinkovič, ki zastopa firmo Pa-squali, o proizvodnji manjših se-
jalnic umetnih gnojil, prikolic in drugega; drug tak partner pa je Mehanotehnika Izola. Povem naj, da je trg zmožen pokupiti velike količine tovrstne proizvodnje. Sedaj imamo tudi vedno boljše možnosti za sodelovanje z mariborsko Tovarno avtomobilov, za katero izdelujemo grelne naprave. Zato je potrebno najprej videti in najti odgovor, kaj in kako s kovinsko industrijo v Soboti in najeti ustreznč kredite. O vseh teh vprašanjih je razpravljal tudi ■ naš dbiavski svet, ki je zavzel stališče, da je najboljše reševati probleme kovinsko predelovalne industrije v skupnem, murskosoboškem okviru.«
Sodelovanje soboške kovinsko predelovalne industrije je bilo načeto že večkrat, vendar ni našlo konkretizacije. Kot iz-gleda sedaj, bodo storjeni prvi koraki. Vzroki za to so vsekakor v hitrejšem razvijanju obeh kolektivov, ki sicer tudi sedaj dokaj uspešno gospodarita. Povprečni osebni dohodki so v Lo-čilki 1370 dinarjev, v Panoniji pa okrog 1000 dinarjev. Vendar ti številki sami po sebi ne povesta dovolj. Sorazmerno visoki povprečni osebni dohodki v pod' jetju Ločilka so predvsem zaradi kvalificirane delovne sile, ki predstavlja okrog 80 odstotkov zaposlenih, medtem ko je v Panoniji obratno.
Naj povemo še, da v Ločilki izdelujejo predvsem visokonapetostna stikala in pribor; Panonija pa izdeluje enostavnejšo kmetijsko opremo, predvsem škropilnice, brzoparilne kotle in grelne ter dušne naprave za TAM Maribor.
-se
SAMO
POBUDE
NISO
ZADOSTI
Za gospodarstvo koroškega območja je nasploh značilna razdrobljenost in nepovezanost. Med delovnimi organizacijami za zdaj tudi še ni v večji meri uveljavljeno poslovno — tehnično sodelovanje, kar bi nedvomno lahko predstavljalo pomemben napredek v prizadevanjih za razvoj gospodarstva v občinah Ravne na Koroškem, Dravograd, Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi.
Trditev o nepovezanosti in nesodelovanju velja še posebej tudi za koroško gradbeno opera-tivo. Čeprav so bile že nekajkrat doslej dane pobude za tesnejše sodelovanje' gradbenih podjetij, pa vendar naprej od pobud niso prišli.
Prevladuje mnenje, da bi moral ekonomski interes pripeljati do tesnejšega sodelovanja med gradbenimi podjetji iz vseh štirih koroških občin. Poraja pa se vprašanje, kako in kdaj naj ta interes pride do izraza, ko pa ni ustreznih analiz oziroma pokazateljev o prednostih povezovanja in združevanja gradbene operative na Koroškem niti ni opaziti pri samoupravnih organih in vodstvih podjetij večje pripravljenosti za pripravo takšnega gradiva.
Slišati je celo mišljenje, in to kaj pogostoma, da dokler bodo imela vsa štiri gradbena podjetja na Koroškem, zraven njih de-
luje na Ravnah na Koroškem tudi enota ljubljanskega industrijskega podjetja GRADIS, perspektivo, seveda po lastnih ocenah, toliko časa do tesnejšega poslovnotehničnega sodelovanja, ali povezovanja, ne bo prišlo. Temu nasproti je spet slišati mnenje, češ, zakaj bi moralo priti do povezovanja le v primeru, če bi se znašla' posamezna gradbena podjetja v težavah.
Res je, da imajo gradbena podjetja iz Mežiške, Mislinjske in Dravske doline za svoje območje sorazmerno zadovoljivo razvite zmogljivosti in za te zmogljivosti v domačih občinah »zagotovljeno« delo. Vprašanje pa je, kakšen nadaljnji razvoj lahko v takih,pogojih doseže koroško gradbeništvo, posebej še zdaj, ko smo na drugih področjih in. v .drugih csnogah oriče čedalje tesnejšemu poslovno tehničnemu sodelovanju in povezovanju.	(vš)
OBISK V TOVARNI LESOVINE IN LEPENKE NA PREVALJAH
RJE DOBITI 520.000 DINARJEV?
Prevaljska tovarna lepenke sodi mimo tovarn v Podvelki in Tržiču med edine proizvajalce bele lepenke pri nas. Zaposluje okrog sto delavcev, v pretežni meri so ženske, skuša pa si v zadnjem času z velikim prizadevanjem vsega kolektiva zagotoviti tako obstoj kot razvoj v prihodnje.
Ta prevaljski kolektiv tarejo zlasti trije problemi: kje dobiti denar za pokritje lanskoletne izgube, kako čimprej dokončati nov tehnološki proces in kako zagotoviti surovino (celulozni les) za redno obratovanje.
Spričo zastarelih naprav za proizvodnjo lepenke so se Pre-valjčani odločili za modernizacijo proizvodnje, pravzaprav za postavitev novega stroja. Pri tej investiciji pa ni šlo vse po sreči. Investicijska dela so se precej zakasnila; saj je stekla proizvodnja šele proti koncu preteklega leta, iz objektivnih razlogov pa investicije niti niso povsem zaključili. Ta dela bi bilo treba čimprej opraviti, saj je zaradi
nedokončanega tehnološkega postopka precej izmeta. Sprva' so računali, da bodo to investicijo, ki naj pomeni zaokrožitev tehnološkega procesa za proizvodnjo lepenke, zmogli v tovarni sami, vendar zaključek lanskoletnega poslovanja (izguba zaradi zakasnitve investicijskih del) to onemogoča.
Popolna avtomatizacija proizvodnje bele lepenke je v prevaljski Tovarni lesovine in le-
penke nujnost. Poraja pa se vprašanje, kako izvršiti to nalogo?
SANACIJSKI PROGRAM JE IZDELAN, KOLEKTIV JE SVOJE NALOGE TUDI ŽE OPRAVIL
Delovni kolektiv Tovarne lesovine in lepenke Prevalje je, potem ko je zaključil poslovno leto 1968 z izgubo, in spričo potreb po nadaljnjih investicijskih
Na rob SEDANJEMU POLOŽAJU V OBRTNEM PODJETJU »TRIGLAV« v ZAGORJU
Delavke najbolj prizadete
Kolektiv obrtnega podjetja Triglav v Zagorju, med zaposlenimi je kar 140 žensk, že nekaj let tarejo dokaj hude težave. V podjetju izdelujejo tako imenovano zgornjo konfekcijo, imajo pa tudi obrat pletenin in krojaštvo. V le-tošnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja, zlasti spričo nelikvidnosti, pa je ta delovna organizacija zašla v še težji Položaj, vendar ne samo zavoljo razmer na tržišču, marveč predvsem zaradi nenehnih medsebojnih trenj vodstva podrtja, zlasti razprtij med direktorjem in ostalimi vodstve-nimi uslužbenci. To je bil tudi razlog, da so tehnični vodja, komercialni direktor in šef računovodstva sami odpovedali plovno razmerje, na eni od sej pa je samoupravni organ ^rekel nezaupnico direktorju in ga razrešil njegovih dolžnosti.
Občinska skupščina je imenovala posebno komisijo, ki je Proučila razmere v tem kolek-ovu in o tem poročala na zadnji seji tega predstavniškega te-lesa. Njene ugotovitve sicer niso nove, ker je dokaj sorodne pro-bleme ugotavljala podobna ko-nhsija pred nekaj vee kot poldrugim letom. Vendar so razlike
v Pristopu in predlaganju vrste Ukrepov, ki naj bi jih kolektiv izvedel v najbližji prihodnosti, čeprav so letos v podjetju nekoliko povečali obseg proizvod-
nje, imajo po stanju ob koncu julija za nad 300.000 din zalog. Dobaviteljem surovin in blaga so več dolžni, kot pa znašajo njihove terjatve do kupcev. V skladišču je za okrog 25 »/e vseh zalog, ki sploh ne bodo šle v denar. Značilno pa je, da je podjetje imelo nekaj možnosti vsaj delno izboljšati svoj položaj, če bi pred meseci sprejelo ponudbo celjskega Topra, naj bi v Triglavu izdelali več tisoč kosov pižam. Direktor ni hotel podpisati ustrezne pogodbe, čeprav so
drugi vodstveni uslužbenci soglašali z njo. Za izdelavo tega blaga bi podjetje vsekakor prej dobilo plačilo, kot pa da so proizvajali za zaloge.
Spričo teh in drugih slabosti sodi kolektiv med tiste delovne organizacije v zagorski občini, kjer imajo najnižje osebne dohodke. V prvem polletju so bili povprečni osebni dohodki zaposlenih nekaj nad 500 din na mesec. Izplačila pa so bila zlasti v zadnjih mesecih letos dokaj neredna. Akontacije so delavke prejemale z zamudo, čeprav so presegale svoje obveznosti. Zenske so večkrat opozarjale na nevzdržni položaj, dokler niso celo za nekaj ur prekinile delo. Ob tem velja posebej opozoriti tudi na njihove delovne pogoje. Prostori, kjer proizvajajo, so tesni, zasilno, opremljeni. Strojni park je zastarel, pa vendar sp delavke vztrajale in še vztrajajo, saj vedo, da bi utegnile ob boljšem poznavanju potreb tržišča in ustrezni izbiri izdelkov za potrošnjo ustvarjati boljši in večji dohodek. Vse bolj pa se med kolektivom utrjuje prepričanje, da
se moral tesneje povezati z večjimi sorodnimi delovnimi organizacijami. Zanimivo je, da celjski Toper in tudi sevniška Lisca kažeta razumevanje na tesnejše pogodbeno sodelovanje z zagorskim Triglavom. Partnerja pa seveda želita bolj urejene odnose v kolektivu, ustrezno strokovno vodstvo, ki- bo jamčilo za prevzete obveznosti. Ne glede na to, se bo moral kolektiv lotiti proizvajanja tiste konfekcije, po kateri je na trgu večje povpraševanje. V sanacijo sedanjega gospodarjenja sodi tudi večja skrb za strokovno izpopolnjevanje, zaposlitev nekaj strokovnjakov ih postopna obnova vsaj enega dela strojne opreme. Zadolženosti se bodo izognili samo s hitrejšo prodajo vseh tistih izdelkov, ki jih trg potrebuje. Vsi ti in še nekateri drugi ukrepi so neodložljivi za sanacijo podjetja, kajti zaposlitev pomeni delavkam življenjsko eksistenco. Med njimi je precej samohranilk in deklet, ki nimajo nobene druge možnosti za zaposlitev v Zagorju.
M. V.
vlaganjih, izdelal sanacijski program. Kolektiv si je pri tem zastavil zlasti še naslednje naloge: \
9 Podaljšati rok odplačil obveznosti za že najeta investicijska posojila.
d Zagotoviti potreben denar za 'dodatno investicijo v osnovna sredstva, za zaokrožitev tehnološkega procesa, kar naj zagotovi normalizacijo proizvodnje.
. # Zagotoviti posojilo za kritje poslovne izgube iz leta 1968.
• Storiti vse za oplemenitenje proizvodnje, to je za prehod na dodelavo oziroma predelavo lepenke v končne izdelke.
Naloge, ki so skozi sanacijski program zavezovale delovni kolektiv, so doslej že realizirane. Vodstvo tovarne je iskalo tudi možnosti za dobavo strojev za predelavo lepenke v tovarni, hkrati pa je raziskovalo še tržišče, da bi del te nove, oplemenitene proizvodnje, izvozilo na tuja tržišča.
Veliko odpovedovanje kaže kolektiv tudi z nizkimi osebnimi dohodki, ki so v prvih šestih mesecih letos znašali v povprečju le 640 N din in ki že povzročajo težave — strokovni kader zaradi takih osebnih dohodkov in drugih težav, v katerih se je znašla delovna organizacija, zapušča tovarno.
KJE DOBITI POSOJILO?
Za pokritje izgube iz leta 1968 ter za najpotrebnejša investicijska dela, ki naj zagotovijo zaokrožitev tehnološkega procesa pri proizvodnji bele lepenke, bi rabila Tovarna lesovine in lepenke Prevalje le 520.000 N din sanacijskega posojila. Potrkali so že na marsikatera vrata, denarja pa zaenkrat še ni. V tovarni ob tem poudarjajo, da bi posojilo omogočilo, da se izkopljejo iz težav in da zagotovijo tako proizvodnjo, kot jo dopuščajo proizvodne zmogljivosti, hkrati pa tudi nadaljnjo predelavo bele lepenke.
V Tovarni lesovine in lepenke Prevalje bi morali sicer letno izdelati okrog 5500 tor( lepenke. Dejanska proizvodnja’v stari in novi tovarni pa je precej manjša, ker je precej »škarta«. Letos bodo izdelali, kot računajo, okrog 4200 ton lepenke in s tem dosegli proizvodnjo v vrednosti 6.500.000 N din.
2e zdaj odpremijo del proizvodnje v izvoz. Prevaljčani iz-
važajo v Italijo, na Češkoslovaško in Poljsko. Prihodnje leto naj bi izvozili že okrog 2000 ton bele lepenke. Letos vsem naročilom za izvoz niti ne bodo mogli ustreči, ker želijo najprej zadovoljiti domače kupce. V kolikor pa bi prešli na dodelavo oz. predelaVo lepenke, pa se jim od-pirajo nove možnosti za izvoz.
ZARADI POMANJKANJA LESA — ZASTOJI
, V PROIZVODNJI
Koroška je resda bogata z lesom, pa vendar Tovarni lesovine in lepenke Prevalje primanjkuje lesa, predvsem celuloznega. V leiu 1969 je zaradi pomanjkanja celuloznega lesa stala prevaljska tovarna že 30 dni, ker pa so tudi zdajšnje zaloge lesa minimalne, računajo na težave (udi v prihodnjih mesecih. Dnevno rabijo namreč okrog 40 do 45 m3 lesa, ki bi jim ga nedvomno Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec lahko tudi zagotovilo. Tako pa..
Vsak dan, ko stroji ne teko, pa pomeni za kolektiv Tovarne lesovine in lepenke Prevalje zmanjšanje dohodka in omejevanje možnosti, da bi lahko tudi sam pripomogel k temu, da se rešijo težav.
Težave so tudi zaradi cen. Cene bele lepenke so namreč pod kontrolo. Kilogram bele lepenke velja tako 1,60 N din. Su-' rovine in drugi materiali se dražijo iz meseca v mesec. Slišati je. da bodo sprostili tudi cene lesa. Sprememba cen bele lepenke bo torej slej ko prej nujna, sicer se bodo proizvajalci znašli v dokajšnjih izgubah.
POMOČ JE POTREBNA,
IN TO HITRO!
Kolektiv prevaljske Tovarne lesovine in lepenke sam problematike, v kateri se je znašel, ne bo mogel rešiti. Treba bo torej pomoč drugih. Skoraj neverjetno se sliši, da na Ravnah doslej niso mogli zagotoviti borih 520.000 N din sanacijskega posojila, ki bi pomenili za kolektiv nov polet v prizadevanjih, da se rešijo težav.
Odlašanje z reševanjem problematike te prevaljske tovarne že kaže slabe strani. Ne samo. ds odhajajo iz tovarne kvalificirani delavci, med tistimi, ki so odpovedali delovno razmerje, je tudi tehnični vodja, edini inženir, ki ga je imela tovarna.
M. LIPOVŠEK
t
TT-akor je znano, se je CK ZKS sestal na osmo sejo z name-nom, da bi ocenil razmere v Sloveniji in odgovoril na vprašanje, kako naprej. Gradiva za to sejo ni malo: stenografski zapiski s sej izvršnega biroja predsedstva ZKJ, razširjene seje sekretariata CK ZKS, referat o nalogah komunistov pri uresničevanju reforme, poročila s sestankov, kjer so komunisti komentirali dogodke v 'zvezi z »cestno afero« in še in še. Kljub takšni pestrosti elementov za razpravo na temo KJE SMO IN KAJ HOČEMO pa je že mogoče govoriti o skupnih ugotovitvah in stališčih komunistov in opredeliti več nalog, ki so jih dolžni opraviti.
Poglejmo, o katerih!
Aktivnost komunistov po znanih dogodkih v zvezi s cesto, zlasti še po brionski seji izvršnega biroja predsedstva ZKJ, je v Sloveniji spodbudila poglobljeno razpravo o globljih vzrokih nastalih problemov, kakor tudi prizadeto iskanje najbolj primernih rešitev. Tako se je izkazalo, da je^bila »cesta« le opozorilo na nekatere pereče probleme naše družbe,, ki smo jih doslej urejali premalo dosledno in prepočasi. A pokazalo se je tudi, da je šla akcija, ki je sicer potekala v samoupravnih institucijah, marsikod čez mero, saj je že nosila v sebi elemente, ki bi lahko, če jih ne bi zaustavili, ogrožali temelje našega socialističnega razvoja in demokratičnega sistema, V svojem negativnem vidiku je akcija stopnjevala pritiske, že nekaj . časa razširjene po vsej Jugoslaviji, ki so v ozračju napetosti in dramatizacije marsikdaj onemogočali strpno in demokratično sporazumevanje in dogovarjanje, kar je nujen pogoj za napredek Jugoslavije kot socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. K temu so, razumljivo, precej prispevale pomanjkljivosti družbeno-ekonomskega in političnega sistema, pa
KAKO
NAPREJ?
tudi premajhna zavzetost tako zvezne administracije kot nekaterih republiških organov, da bi z boljšim informiranjem in z več dobre volje urejali stvari po poti sporazumevanja in dogovarjanja.
Med dogodki v zvezi s cesto in osmo sejo CK ZKS se je razvila dokaj živahna dejavnost komunistov, prežeta z dobro voljo, da bi pošteno in demokratično našli realne odgovore in rešitve za urejanje nastalih problemov. To tudi opravičuje daljši časovni razmak med dogodki in sejo centralnega komiteja, ki je le-temu omogočil seznaniti se s spoznanji, ugotovitvami in stališči članstva ZKS. Tako široke priprave na sejo centralnega komiteja so namreč spodbudile komuniste, da odkrito razpravljajo o številnih aktualnih vprašanjih svojega idejnega in političnega boja, ugotavljajo slabosti v metodah lastnega dela ter o pomanjkljivostih in vrzelih družbeno-ekonomskega sistema.
V	tej razpravi so komunisti predvsem ugotovili, da nacionalizem na Slovenskem sicer nima nevarnih razsežnosti separatizma, šovinizma, nestrpnosti do drugih narodov, pač pa je nevaren nam samim, ker spodbuja pojave avtarkizma, ozkosrčnosti, izolacije itd., to pa poraja pri ljudeh pomanjkanje zavesti o odgovornosti za graditev federacije na sodobnih, samoupravnih temeljih. Zato je treba nujno okrepiti zavest o tem, da je federacija del slovenske državnosti in suverenosti, kot je slovenska državnost del jugoslovanske državnosti. Dolžni smo oblikovati takšno socialistično skupnost enakopravnih jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki bo poroštvo nacionalne neodvisnosti vsakega naroda in hkrati zgled, kakšni morajo biti odnosi med narodi, ki ustvarjajo socializem. Komunisti, ki delajo v republiški skupščini, v republiškem izvršnem svetu in drugih ustreznih organih, naj bi se po predlogih organizacij ZK organizirali v akciji, ki bi prispevala k boljšemu kadrovskemu zastopstvu v zveznih organih, k večji ustvarjalnosti Slovenije pri graditvi federacije na sodobnih, samoupravnih temeljih. Pri tem je pomembna tudi vloga komunistov, ki delajo na visokih šolah in v znanosti. Kar najbolj ustvarjalen mora biti delež slovenskih zastopnikov — zlasti slovenske delegacije v zboru narodov — v razpravah in odločitvah o obsegu pristojnosti federacije, o njenih odnosih z republikami, o večji učinkovitosti zveznih organov in o vključevanju Jugoslavije v mednarodne tokove.
V	razpravi o reformi pa je prevladalo stališče, da reforma kot daljši proces preobrazbe temeljnih gospodarskih struktur, družbeno-ekojnomskih odnosov in sistema zadeva na mnoge težave in ovire. Zato moramo nujno urediti probleme, ki ogrožajo stabilnost gospodarstva, kot so nelikvidnost, pomanjkljivosti in vrzeli zunanjetrgovinskega in deviznega sistema, pomanjkljivosti in nedograjenost bančnega sistema itd. Za napredne in realne rešitve se je treba zavzemati z jasnimi in konkretnimi koncepti: vedeti moramo, kaj hočemo, biti moramo kritično ustvarjalni. Tako naj bi komunisti v zveznih in republiških organih, bančnih ustanovah, zbornicah in delovnih organizacijah storili vse, da čimprej odpravimo največja žarišča nelikvidnosti in inflacije. Ukrepi so zlasti potrebni zoper investiranje brez kritja, ekonomsko neutemeljene in nerentabilne investicije, izjemne ugodnosti, ki niso v skladu s cilji reforme, pretirp.no, neutemeljeno in neupravičeno uvozno zaščito, neupravičeno povečanje vseh vrst porabe itd. Vendar nelikvidnosti nikakor ne smemo reševati z novo inflacijo, torej s prikritim razlaščanjem sposobnih in prodjiktivnih, pa tudi ne z linearnimi restriktivnimi ukrepi!
Stališča torej niso nova — nova je le odločnost, da jih bomo tokrat do kraja uresničili!
t URA POMENKA O SOCIALNO OGROŽENIH OTROCIH NA OSNOVNI ŠOLI »MIRANA JARCA«
DOPISNIKI POROČAJO
LENDAVA
Naftaši so praznovali
Pred kratkim je osnovna organizacija sindikata v EVA Nafta Lendava pripravila prisrčno proslavo, na kateri so podelili posebne nagrade in priznanja delavcem, ki so v kolektivu nepretrgano lo ali 20 let. istočasno so se poslovili od delavcev, ki odhajajo v pokoj.	F. B.
PTUJ
Nova čakalnica
Letos bodo v Ptuju zadnjič in dokončno preselili avtobusno postajo. Ob Masarykovi cesti gre h koncu gradnja nove stavbe, v kateri bo ča-
kalnica za potnike, zraven pa še okrepčevalnica in garderoba. Ker se v Ptuj vozi vsak dan na delo veliko delavcev, bo zlasti v mrzlih, deževnih in zimskih dneh pokrita čakalnica, v kateri bodo počakali na avtobusne zveze, dobrodošla.
• MURSKA SOBOTA
Kako daleč?
Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta in člani komisije za samoupravljanje pri ObSS M. Sobota so pred kratkim obiskali delovne organizacije. Namen obiskov je bil, da skupno z izvršnimi odbori osnovnih organizacij simTikata in ostalimi delavci ugotovijo, kako daleč so v posameznih delovnih organizacijah s pripravami za dopolnjevanje samoupravnih predpisov delovnih organizacij na osnovi ustavnih amandmajev. Podatke zbirajo v obliki vprašalnikov. Na podlagi zbranih podatkov bodo Organi ObSS zastavili svoje 'nadaljnje naloge o teh vprašanjih in po potrebi nudili tudi strokovno pomoč — predvsem manjšim delovnim organizacijam.	A. H.
i
I
Mnogi otroci so žrtve neodgovornih staršev
Socialni delavci so si šele pred nekaj leti utrli pot na naše šole. Iz leta v leto jih je več in po nekaterih ocenah jih je sedaj približno 40. Njihovo delo najlaže spoznate in ocenite, ko vam pripovedujejo o otrocih, ki morajo že na začetku svojega življenja zadevati ob neštete čeri, ki jim jih nastavljajo odrasli. Najbolj bridko je to, da so med temi odraslimi najpogosteje starši, od katerih pričakujejo skrb, ljubezen, toplino, ne pa neodgovornosti, brezdušnosti, čemernosti, klofut. To je torej svet, ki so se mu s svojim poklicem zapisali socialni delavci na osnovnih šolah in ga po svojih najboljših močeh želijo spremeniti in prizadetim otrokom vrniti lepšega, bolj sončnega.
Na osnovni šoli »Mirana Jarca« v Ljubljafti dela socialna delavka Zalka Rakun. Na šoli je nekaj več kot 900 otrok, med njimi pa je dobrih 12 odstotkov takih, ki so se iz tega ali drugega razloga morali zateči v okrilje socialne delavke.
VZROKI IN POSLEDICE
»Najbrže je na naši šoli vsaj kar zadeva Ljubljano najvišji odstotek otrok, katerih starši so alkoholiki,« ugotavlja tovarišica Rakun. »Po podatkih, ki smo jih zbrali ob koncu minulega šolskega leta. ima 67 naših otrok za stairše alkoholike. Posledice takih domačih razmer občutijo seveda otroci. Predvsem jih odražajo slabi učni uspehi, šibkejše zdravje, pogosto so te družine precej ali zelo materialno ogrožene. Hudo je to, da spremljajo alkoholizem staršev pogosto še slabe stanovanjske razmere in nemoralno življenje. Skoraj v vseh primerih so otroci vzgojno ogroženi.«
Dobrih 12 odstotkov otrok, ki jih vsebuje analiza socialne delavke. pomeni z drugim podatkom 105 otrok na šoli.
Kdo so ti-otroci, v čem se razlikujejo od vseh drugih? ,
»Pogosto spremlja • enega otroka več nadlog. Po neki razdelitvi pa je sorazmerno največ takih s slabim učnim uspehom, kar 50, sledi moteče vedenje v šoli, neupravičeno izostajanje od pouka, takih je 20, pobegi od doma. ki se jim kdaj pa kdaj pridružijo kazniva dejanja, kot je kraja, zdravstveno ogroženih je 34, materialno ogroženih 70, takih, ki težko napredujejo iz razreda v razred, pa približno 30.«
Za vsak tak primer je. potrebno poiskati tudi vzroke, zakaj se ti otroci razlikujejo od tistih, ki preživljajo nemoteno otroštvo ?
»Spet bi lahko rekla, da je vzrokov za en in isti primer po
navadi več. Rodijo jih čustveno hladen dom. pogosti spori v družini, nepravilna domača vzgoja, vzgojna nesposobnost staršev, že omenjeni alkoholizem, nadalje delomrznost staršev, njihovo nemoralno življenje, neprimerno širše okolje, nezadostna otrokova duševna razvitost, zgodnja vzgojna zanemarjenost, v nekaj primerih so starši duševni ali telesni bolniki, neugodne materialne razmere itd.«
Mnoge od teh vzrokov imajo na vesti starši. Če bi jih hoteli podrobneje razčleniti, bi morali zapisati nekaj desetin žalostnih zgodb — družinskih tragedij. Najbolj žalostni liki v teh tragedijah so otroci. Preseneča izredno pestra izobrazbena raven staršev prizadetih otrok, med njimi so nepismeni in izobraženci različnih poklicev.
KAJ POMENI DRUŽBENA SKRB ZA PRIZADETE OTROKE?
Na osnovni šoli »Mirana Jarca« si vztrajno prizadevajo, da bi takim otrokom, ki so pomoči potrebni, tudi pomagali. Pri tem imajo pomemben delež vzgojno-varstveni oddelki. Na šoli jih je kar deset in vključujejo 203 otroke, 90 odstotkov med njimi je takih, kjer družine niso popolnoma urejene, preostali dpi pa je vključenih v varstvene oddelke zaradi obojestranske zaposlenosti staršev. Poleg tega omogočajo otrokom letovanja poleti in pozimi med počitnicami. Mimo skrbnega izbora je pri tem pomembna denarna pomoč za stroške ene ali druge oblike letovanja, za dnevno varstvo, šolsko prehrano, za zimsko pomoč, ki jo preskrbijo najbolj ogroženim družinam z enkratnim zneskom, največ do 300 dinarjev za nakup ozimnice in najnujnejše zimske obleke za otroka.
Lani so starši za letno letovanje prijavili 260 otrok, na šo-
li pa so jih odbrali,, glede na možnosti približno 115. Osnovna šola »Mirana Jarca« ima tudi počitniški dom za zimsko letovanje na Vranskem. Tu preživi vsake zimske počitnice 32 otrok. Za večino teh otrok je bilo potrebno v občini poiskati večjo ali manjšo denarno pomoč. Veliko potov je za to morala opraviti socialna delavka, pogovoriti se s starši in z ustreznimi občinskimi ustanovami ter organizacijami.
Socialna delavka Zalka Rakun hvali poleg izdatne pomoči. ki jo nudijo pri njenem delu učitelji, tudi nekatere občinske ustanove in organizacije, ki moralno in materialno pomagajo šoli pri reševanju najtežjih socialnih problemov. Med te sodijo nedvomno Krajevna skup-■ nost »Boris Kidrič« in njena socialna delavka. Zavod za socialno delo in še nekateri drugi. Tesno sodelovanje s temi ustanovami lajša zelo zahtevno delo.
Ob vsem tem pa kaže še en- j krat posebej poudariti pomemb- ■ nost šolskih varstvenih oddel- ■ kov. Skoraj četrtina otrok os- [ novne šole »Mirana Jarca« pre- S življa del dneva v okolju, ki jim ; poleg prehrane nudi veliko po- ; moč pri učenju in najboljšo • vzgojo. Uspehe varstvenih od- ■
91,6 odstotka. Končni uspeh * minulem šolskem letu je znašal blizu 96 odstotkov.
Naš šolski okoliš je po socialnih razmerah izredno pester, zato je tudi veliko težkih socialnih problemov,« ugotavlja Milena Rankel. Brez socialnega delavca, njegovega bogatega dela in pomoči ogroženim otrokom pri nas ne bi mogli več izhajati. Za vsako šolo je sreča, če ima dobro razvito socialno službo. Mi jo čutimo tem bolj. ker imamo zelo prizadevno in uspešno socialno delavko.«
I. VRHOVCAK

■■■■■■■■■■■:
Na M cicero
i ■
j © KOČEVJE
delkov najbolj prepričljivo izražajo podatki. Pomočnica direk- [ torja na osnovni šoli »Mirana | Jarca« Milena Rankel je zato : dejala: »Po naših ocenah ne bi ; izdelala razreda polovica, otrok. ■ ki obiskujejo varstvene oddel- j ke, če teh oddelkov ne bi bilo. S Učna pomoč v teh oddelkih je f tako izdatna, da so v poprečju ] tu boljši učni uspehi kot med i drugim delom šolskega kolekti- • va. Konkretno: pred popravni- j mi izpiti je izdelalo razred 93,5 ■ učencev, ki obiskujejo varstveni | oddelek, medtem ko je bil učni i uspeh za celotni šolski kolektiv |
■
PISMO IZVRŠNEMU SVETU SKUPŠČINE SRS IZ KOROŠKE:
Priporočila ni mogoče dosledno upoštevati
Bo v skladih zdravstvenega zavarovanja Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem tudi letos primanjkljaj?

:
Na posvetovanju na Ravnah na Koroškem, ki ga je pripravil Koroški klub poslancev, udeležili pa so se ga tudi predstavniki občinskih skupščin, občinskih vodstev družbeno političnih organizacij, medobčinskega zdravstvenega centra, Koroškega zdravstvenega doma in KZSZ Ravne, so razpravljali o položaju, nastalem po sprejemu priporočila Skupščine SR Slovenije o politiki proračunske potrošnje družbeno političnih skupnosti in o potrošnji skladov samoupravnih skupnosti v Sloveniji v letu 1969.
Dosledno upoštevanje priporočila, ne da bi pri tem upoštevali tudi specifičnosti, bi povzročilo na Koroškem dokajšnje težave, saj bi bilo treba imo-bilizirati tudi sredstva, zbrana nad planiranimi v skladih Komunalne skupnosti zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem.
Na Koroškem poudarjajo, da smotru ukrepa sicer ni oporekati, vendar pa menijo, da se poraja vprašanje, ali so lahko finančni načrti komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, sprejeti pred republiškim in občinskimi proračuni, realno merilo za ugotavljanje presežkov dohodkov oziroma izgub, saj proračuni, predvsem kar zadeva porast osebnih dohodkov in zaposlenosti, niso bili usklajeni.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem je sprejela finančni načrt za leto 1969 že decembra lani, in sicer na osnovi dokaj pesimističnih
predvidevanj delovnih organizacij glede povečanja osebnih dohodkov in porasta števila zaposlenih, in v času, ko niso bili znani niti vsi družbeni inštrumenti in tudi ne izhodišča za planiranje v letu 1969. KZSZ delavcev Ravne na Koroškem je računala, da se bodo v primerjavi z letom 1968 povečali osebni dohodki za 5 odstotkov. Republiška in občinske skupščine pa, ki so sprejemale izhodišča januarja in februarja, so predvidele povečanje osebnih dohodkov za 9 odstotkov, se pravi, da so pri sprejemanju občinskih proračunov računali s 4 odstotki višjim povečanjem osebnih dohodkov, kot pa so jih pri iz-, delavi finančnega načrta KSSZ delavcev Ravne na Koroškem. Ob tem pa se je na koroškem območju povečalo še število zaposlenih za skoraj 5,5 odstotka, kar ni nihče pričakoval, za toliko pa so se tudi povečali stroški socialnega zavarovanja.
Če bi dosledno upoštevali
priporočilo skupščine SR Slove- ; ni je, da bi z imobilizacijo sred- ; štev KSSZ delavcev Ravne na ; Koroškem zajeli presežek do- ■ hodkov nad že itak skromnim | finančnim načrtom, bi zagotovo | povzročili izgubo v skladih ko- j munalne skupnosti. Ob tem je i treba upoštevati še, da je zdrav- ■ stvena služba na Koroškem • obremenjena še s plačevanjem ! anuitet ter s kritjem 400.000 din | izgube, ki so jo ustvarili lani. |
Predstavniki koroških občin : poudarjajo, da je treba pripo- ; ročilo republiške skupščine • spremeniti v toliko, da bi imo- ■ bilizacija veljala za sredstva, ■ ustvarjena oz. dosežena lani, ter j povečana za 9 odstotkov, upqšte- j vaje še posebej povečanje šte- : vila zaposlenih. Tako bi, vsaj za i vse komunalne skupnosti social- * nega zavarovanja delavcev na ■ Slovenskem, veljali enaki kri- i teriji.
S Koroškega so poslali Izvrš- Š nemu svetu skupščine SR Slove- ; nije posebno pismo, v katerem • so podrobneje obrazložili pro- ■ blematiko, ki se poraja v zvezi ■
z imobilizacijo dohodkov ravenske Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, predvsem z namenom, da bi lahko ob sprejemanju konkretnih odločitev in ukrepov realneje ocenili posledice, če bi dosledno uveljavljali prip^^čilo republiške skupščine.
(vš)
Ob praznovanju letošnjega ob" činškega praznika občine Kočevje> ki ga prebivalci te občine praznujejo v spomin na zasedanje Kočevskega zbora odposlancem slovenskega ljudstva, ki je bilo v dneh od 1. do 3. oktobra 1943, je bilo letos več prireditev in proslav. Ob tej priložnosti so izročili svojemu namenu novo- poslovno trgovsko zgradbo Trgovskega podjetja »Nama«, ki ima okoli 3000 m-' prodajnega prostora. Zgradbo j® zgradilo v dobrih 6 mesecih domače SGP »Zidar« Kočevje. Na slavnostni seji je predsednik Občinskega sindikalnega sveta Kočevje ing. MIHA BRIŠKI podelil odlikovanja posameznim sindikalnim delavcem, ki jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito.
-vd.
© ČRNOMELJ
Odborniki občinske skupščine Črnomelj so se na zadnji seji ^ razpravi o polletnem gospodarjenju v delovnih kolektivih zavzeli za to, da je nujno potrebno izdelati srednjeročne in dolgoročne programe v sleherni delovni organizaciji. Več naj bi vodstva podjetij in samoupravni organi storili
za tesnejše poslovno sodelovanje s sorodnimi delovnimi organizacijami.	D. V.
© RIBNICA
Gospodarstvo te občine je v letošnjem prvem polletju doseglo 32 °/o večji celotni dohodek in 40 (!» višji ostanek dohodka kot lani. Celotni dohodek je porastel v delovnem kolektivu Industrije stavbnega pohištva »Inles« Ribnica, Trgovskem podjetju »Jelka« Ribnica in nekaterih drugih delovnih organizacijah. V razpravi na občinski skupščini o problemih, s katerimi so se srečavale delovne organizacije te občine, so ugotovili, da v zadnjem obdobju predstavlja odhajanje domače delovne sile na začasno in tudi stalno delo v tujino resen problem. O tem, kako rešiti to* vprašanje, je bilo več predlogov, zlasti pa bo nujno potrebno poskrbeti za pravilnejšo nagrajevanje zlasti kvalificiranih delavcev.	V.
© VELENJE
Trgovsko podjetje »ERA« iz V®-lenja ima zdaj 26 enot, od tega tudi več poslovalnic izven Velenja*, Tako ima prodajalne gradbenega materiala in velenjskega lignita med drugim tudi v Zagrebu, Sa-moboru, Kraljevcu, Ljubljani ih Celju.	-vš
© KOČEVJE
Na posvetovanju predstavni' kov delovnih organizacij kočevsK® občine so razpravljali o gospodarjenju v delovnih organizacijah ih o medsebojnem sodelovanju. Uš0" tovili so, da majhne delovne orga' nizacije s skromnim kapitalom hišo kos nalogam moderne proizvodnje. Zato so pozdravili prizadevanja posameznih kolektivov za sodelovanje z delovnimi organizacijami v občini, pa tudi izven nj®' Poudarili pa so. da bi bilo ob vsakem takem sodelovanju ali združevanju treba seznaniti prizadet® kolektive s problemi delovne organizacije, s katerb sodelujejo- ali se združujejo. Menili so, da bi Pr1 tem lahko odigrala pomembn® vlogo Služba družbenega knjig°' vodstva.
© SLOVENSKA BISTRICA
Steklarna Boris Kidrič RogaŠ^ Slatina ima v Slovenski Bistri^ svoj obrat. Ta obrat Steklarne r v letošnjih osmih mesecih za 29 zvišal proizvodnjo v primerjavi 1 lanskim letom. Primerjava za ist® obdobje pokaže tudi, da so za 22 °l« povečali izvoz predvsch* na konvertibilna področja. Najv®^-ji odstotek rasti pa so dosegli ^ skladih, saj so ti kar za 178 ^ večji od lanskih. Delovni kolektiv obrata Steklarne B. Kidrič se let®9 iz objektivnih vzrokov ni odločh’ da bi investiral v novogradnji^ temveč so sklenili, da bo,do m®' dernizirali že obstoječe proiz^0?*! ne procese ter zmanjšali odstot®*' odpadnega materiala, kar jim 3® tudi v celoti uspelo. Zanimivo J tudi dejstvo, da so bili vsi rezUl' tati doseženi le z minimalnimi ga n ji za nabavo novih proizvodni® sredstev ter ob poprečno številu zaposlenih kot lani. Svoj uspehe je kolektiv obrata doseg®* s tem, da je bolj smotrno izkof'' ščal proizvodna sredstva in bolj® organiziral proizvodnjo. H.
Iz nase družbe

POGOVOR Z UPRAVLJAVCI
Z LASTNIMI SREDSTVI
Pred leti so nekateri mislili, da rine kolektiv ljubljanske Pekarne Center z glavo skozi zid, ki si je omislil gradnjo nove pekarne. Zid je bil sicer zelo trd, toda vdal se je, kajti sicer ne bi na koncu Viča stala lepa, nova pekarna.
»Če ne bi gradili, bi se morali posloviti od podjetja,« pravi direktor Martin Knez. »Zastarela, tehnično iztrošena in nehigienična pekarna ni ustrezala novim predpisom. Za popravilo ni bila primerna. Zato so naši organi samoupravljanja sprejeli odločitev, da bomo gradili. Vsi smo se zavedali, da to ne bo lahko, saj nam je bilo jasno, da bomo morali večino sredstev za investicijo prispevati iz lastne blagajne. Tako se je tudi zgodilo. Postrgali smo vsa lastna sredstva, stroške pa pristrigli do take mere, da na primer cela tri leta nismo potrošili niti dinarja za reprezentanco in niti dinarja za potne stroške.«
Investicija za novo pekarno je veljala z vsemi spremljajo-
čimi izdatki približno pol milijarde starih dinarjev. To rjiso mačje solze za komaj 215-člkn-ski kolektiv.
ijl g,
»Večino ali natanko 80 odstotkov sredstev smo imeli sami,« pravi direktor Knez. »Petino
so nam posodili naši poslovni partnerji ,Žitopromet iz Sarajeva in Križevci na Hrvaškem, del sredstev pa nam je posodil . Mestni svet kot »vračilo«, ker smo mu prej posodili denar tudi mi. Vsi trije krediti so kratkoročni z najdaljšimi odplačili v roku petih let. Banka nam ni dala niti dinarja. Pač, naši poslovni partnerji so vročili sredstva v naši banki in na osnovi teh vloženih sredstev je banka odobrila kredit, vendar za enako obdobje, kot so vezali sredstva poslovni partnerji.
Zaradi kratkih odplačilnih rokov si seveda še danes ne moremo privoščiti večjega udobja v delitvi osebnih dohodkov in pokrivanja drugih potreb osebnega in družbenega standarda.«
Ne glede na vse težave pa je vendarle investicija takoj vrnila kolektivu prvi obrok za investicijsko naložbo.
»Delovni pogoji so se v celoti spremenili,« našteva Mar-
I? ? i
tm Knez. »Delo je lažje, prostori so bolj zračni in higienični. Mimo nove pekarne smo obnovili tudi druge naše pekarske obrate. Skupne naše zmogljivosti znašajo dnevno približno 20 ton kruha. Proizvodnja je mehanizirana, vendar ne avtomatizirana. Izboljšali smo kvaliteto kruha in uvedli poleg klasičnih še nove •vrste: ržen, graham, soržeh, ajdov kruh.«
Prav ta dan, ko sva se pogovarjala z direktorjem Knezom, sta se mudili v pekarni inženirki iz Zrenjanina iz tovarne »Servo Mihail«. V Pekarni Center se namreč pripravljajo na vrsto novih izdelkov, ki se bodo med drugim odlikovali tudi po tem, da bo kruh ohranil svežost dlje časa. Pri študiju novih tehnoloških postopkov jim pomagajo strokovnjaki iz Zrenjanina. Teh načrtov, ki bodo že v kratkem uresničeni, zaenkrat ne želijo obešati na veliki zvoni
I. V.
i
!
!
PORTRETI IN SREČANJA
PREDSEDNIK S TREMI KVALIFIKACIJAMI
-m jajbrž bi VINKO LANGERHOLC minuli četrtek vse prej /V pričakoval, kot vprašanje, kakšna je bila njegova pot od nekvalificiranega delavca do pravnika. Ob vseh minulih srečanjih sem imela že večkrat na jeziku, da bi ga tako vprašata, toda vselej je bilo pomembnejše delo v sindikalni organizaciji, ki ji predseduje v konjiškem občinskem svetu in v Delavski univerzi, ki jo vodi kot direktor. Je že tako, da ljudi na]-pogosteje povprašujemo po tem, kaj so, kaj delajo, kako ustvarjajo, redko pa jih povprašamo, kdo ste, kakšne človeške vrline nosite v sebi, da tako izdatno bogatite svoje življenje in življenje drugih?
^asavski rudarji razpravljajo o osnutku predloga nove organizacije samoupravljanja
Predvidena večja neposrednost
Centralni delavski svet zasavskih premogovnikov je pred kratkim obravnaval prvi osnutek predloga nove organizacije samoupravljanja in predlagal, naj bi o njem javno razpravljali vsi člani delovne skupnosti do 20. oktobra. Iz razprave bo možno povzeti, če je predlagana organizacija sprejemljiva in če jo bo moč dejansko tudi izvajati. Komisija, ki je pripravljala osnutek, pričakuje, da bp prejela nove predloge, pobude ib stališča, na osnovi katerih bi utegnili oblikovati tako organizacijo samouprave, ki bo učinkovita, ki bo zagotavljala dejavnost tako posameznijcov kot delovnih enot in bo hkrati omogočala tudi boljše počutje in čim večjo varnost vsakega zaposlenega člana delovne skupnosti
I
I
I
V zadregi se je nasmehnil, zamahnil z roko in potem okleval, ali naj ugrizne v odgovor ali ne. Izmenjati sva morala še nekaj stavkov, da je začel.
»To je dolga zgodba. Ko sem letci' 1936 uspešno končal osnovno šolo v Čadramu pri
Predlog nove organizacije samoupravljanja je razdeljen na tri dele: organizacijo samoup-ravnih organov, pristojnosti samoupravnih organov v podjetju m oblike neposrednega samoupravljanja in pristojnosti organov samoupravljanja V delovnih enotah in v podjetju, zlasti v zvezi z medsebojnimi odnosi v kolektivu in odgovornostjo pri delu. Za podjetje kot celoto naj hi ustanovili osrednji delavski svet. ki bi štel 51 članov. S
tem bi na vsakih sto zaposlenih izvolili po enega člana. Namesto dosedanjega upravnega odbora predvideva predlog ustanovitev devetih odborov.
Podjetje je razdeljeno na sedem delovnih enot. V vsaki delovni enoti naj Joi deloval delavski svet, . ki bi imel najmanj 15 in največ 30 članov. Mandatna doba članov osrednjega delavskega sveta, kot delavskih svetov delovnih enot. naj bi trajala štiri leta. s tem. da bi
vsaki dve leti izvolili polovico novih članov. V osrednji samoupravni organ ne bi smel biti nihče dvakrat zaporedoma izvoljen. Vsak delavski svet delovne enote naj bi imel po pet komisij s , pravicami samostojnega odločanja v okviru delovnih enot.'Odbori pri osrednjem samoupravnem organu naj bi šteli od 13 do 7 članov.
Bistvena novost v predloženem osnutku predloga nove organizacije samoupravljanja je
Iacionalizatorstvo v trboveljski strojni tovarni
VSE VEČ IZBOLJŠAV
Med tistimi delovnimi organizacijami v revirjih, ki Posvečajo dokajšnjo pozornost novatorstvu in racionali-*atorstvu, je nedvomno na prvem mestu trboveljska Strojna ^°varna. Ker gre za podjetje, kjer so proizvodne naprave precej iztrošene, sredstev za pospešeno modernizacijo pa ni dovolj, imajo tehnične izboljšave oziroma predlogi za izboljšave velik pomen, saj omogočajo še večjo izkori-?^enost nekaterih strojev, zmanjševanje proizvodnih izdat-*t0v pa tudi večjo storilnost.
V Strojni tovarni imajo po-Qehno komisijo, ki pregleduje,
A^njuje in sploh zasleduje vse P^dlc
j !ioge za tehnične in druge ^holjšave. Komisija se pri tem ,®vna po posebnem pravilniku, ' $o ga že večkrat dopolnili z'roma izpopolnili. V njem so Predvideli ’ vse, kar je v zvezi z 'khonalizatorstvom in novator-votn. Komisija ima dokaj od-5°Vorno dolžnost, saj mora vsak redlog podrobno preučiti ali ■T Preizkusiti, zato utegne tu Or k?111	P° daljšem času
enitj koristnost te ali one edlagane izboljšave ali celo v'h proizvodov.
Čel' t°s 80 v tem P°d:let:iu za-h voditi posebno evidenco na-
grajevanja tehničnih in drugih izboljšav. Zanimivo je, da je komisija letos sprejela že 183 predlogov raznih izboljšav, od katerih jih je 103 sprejela, nekaj zavrnila, nekaj pa jih mora še obravnavati. Vsako osvojeno izboljšavo komisija nagradi na osnovi gospodarske koristnosti. Včasih mora sicer umestne-' predloge za te ali one tehnične izboljšave ali celo izume zavrniti, , ker bi uresničevanje teh zamisli zahtevalo prevelike investicijske izdatke. Vendar komisija vsaj simbolično nagradi njihove avtorje za njihov trud in prizadevanje. Sicer pa je komisija letos nagradjia avtorje sprejetih tehničnih izboljšav s
skoraj 30.000 din. Nekateri sd prejeli več, drugi manj, pač na osnovi pravilnika in dejanske koristnosti, ki jo ima ta ali ona izboljšava v vsakdanjem gospodarjenju podjetja.
Spodbuda za številne racio-nalizatorje in novatorje je nedvomno tudi stimulacija, saj je treba včasih dolgo in temeljito razmišljati o tej ali oni izboljšavi, presedeti veliko ur pri oblikovanju predloge za to ali ono izboljšavo. Potrpežljivost je pač eden bistvenih dejavnikov na tem področju. Vsega tega včasih ni moč plačati, zato pa je marsikdaj občutek racionalizatorjev in novatorjev, da so prispevali svoj delež k izboljšanju raznih strojev in naprav in njihovi smotrnejši izkoriščenosti in sploh porabi pomembno napo-
ustanovitev delovnih skupin, ki je osnovna celica združenega dela. Prek nje delovna skupnost . podjetja in delavne enote ures- 2 ničujejo pravice in dolžnosti ne- y posrednega samoupravljanja. ^ Pelovna skupina omogoča vsa- £ kemu posamezniku sodelovati pri soodločanju. Osnutek pred- ^ videva, da je sestanek čipi ovne. 2 skupine oblika, s pomočjo ka- 2: tere skupina, kot posameznik, 'j sodeluje pri oblikovanju stališč ^ do določenih vprašanj, v izra- ^ zanju predlogov in mnenj, v ^ sprejemanju in dajanju infor- ^ macij in zastavljanju vprašanj 2 s celotnega področja, dela in go- ^ spodarjenja podjetja. Sestanek ^ delovne skupine naj bi .bil tudi ^ oblika za konzultacije oziroma posvet o specifičnih vprašanjih, ž.. Predvideno je, da bi o vseh ^ vprašanjih, o katerih delovna 2 skupnost odloča z referendu- 2 mom, morali, pred: tem obvezno ^ razpravljati v delovnih skupinah.. Prav. tako bi morale delovne skupine obravnavati tudi vprašanja, ki jih organi samoupravljanja posredujejo v javno , razpravo delovni skupnosti- pod-jetja oziroma delovni enoti. De- - ^ :. lovne skupine naj bi bile orga- ^ : nizirane po obratih, oddelkih, ^ tretjinah, vodstvih delovnih ž enot. službah in sektorjih. Sku- 2 t /•Pina praviloma ne bi smela 2 J šteti več kot 50 zaposlenih.
Samoupravni organi v delov- ^ : nih enotah imajo vrsto pristoj- ^ nosti. pravic in dolžnosti. Med ž
|
\\
drugim sprejemajo gospodarski ž
načrt delovne enote in posre- Ž ,	„„„	s„„, TnZTea
mssgvusrssi \ x	^
predlogom za oblikovanje goT ^
Oplotnici, je bila to za takratne čase velika reč. Le pet vrstnikov v razredu nas je od prvega razreda uspešno pririnilo do zaključka. Namesto naprej., v .šol.e sem moral h kmetu najprej' za pastirja, potem za hlapca. Za 20 let se je potem zame v nekem smislu ustavil čas.«
»Leta 1957 se začne zame drugi del življenja. Delal sem v jermenarni v Konusu, nekaj mesecev kot nekvalificirani delavec, potem sem napravil izpit za kvalificiranega jerme-narja. V delavsko knjižico so mi vpisali prvo kvalifikacijo. Devet let sem delal v neposredni proizvodnji. Medteni pa se je v Ljubljani začelg pri Zvezi borcev srednja ekonomska ' dopisna šola. Želel sem se vpisati, toda moja dotedanja osnovnošolska izobrazba je bila premalo. Tako sem stopil najprej v osnovno šolo za odrasle. Prvo leto sem opravil peti in šesti razred,
spodarskega načrta podjetja kot | celote. Nadalje imajo delavski 2
sveti enot pravico razporejati
To je bila vse drugačna šola kot pred vojno. Zahtevnejša in težja: Lahko bi jo prebredel po hitrejši poti, z izpiti. Papir bi imel, znanja pa najbrž ne

porabe, sklepajo o uvajanju ^ -predlaganih novih- stimulacij- ^ -skih meril nagrajevanja in iz- ^ / . vajajp sklepe samoupravnih; or- 2 ganov podjetja , in zborov de- 2 • lovnih enot. Razen teh imajo ^ samoupravni' organi enot še £ ; vrsto drugih pristojnosti.
Nobenega dvoma ni, da bo- £
o ra ui pomemuno uapu-	....	^
tilo za nadaljnje raziskovanje do v javni razpravi člani de- ^
na tein področju. In v trboveljski Strojni tovarni se s tem preučevanjem ukvarja precej tehnikov pa tudi kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev v korist kolektiva in svoje osebno strokovno izpopolnjevanje.	vn
lovtie skupnosti Zasavskih pre- 2 mogovnikov oblikovali vrsto no- 2 vib. dodatnih mnenj in pred- ^ logov, saj je videti, da so že prva posvetovanja vodstev družbeno političnih organizacij nakazala nekatere nove nobude.
M. V.

VELEBLAGOVNICA

nama
9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin, za sebe. za družino, za dom In za gospodinjstvo
• potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje;
Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah;
TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2
BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1
KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7
BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a
O za tuje kupce Je v hiši menjalnica.
Ljubljana
• - • »•
Zafno redno šolanje. Pred dvajsetimi leti, približno v takerr) č&U, šem se torej vpisal v Dopisno srednjo ekonomsko šolo in jo končal v štirih letih.«
Z odliko. V delavsko knji« žico so tedaj Vinku Langerholcu zapisali, da je ekonorh,-skijtehnik.
Pot do papirja, diplome na Srednji ekonomski šoli je bila najtežja v vsem njegovem življenju, zatrjuje. Za trenutek se je zamislil, kot da bi bilo mogoče v tem kratkem času podoživeti vse prečute noči, ure po: delu. nedelje, praznike, dopuste, odrekanje družini, trdo delo v tovarni, vse za to, da bi izpolnil svoje želje, utišal nemir, premagal čas, ki je ločil jgpit do izpita.
»Trdo sem delal. Velikokrat do dveh, treh ponoči.«
Še dolgo besedujeva o teh letih, o posameznih predmetih, o diplomski nalogi, ki je vsebovala gospodarski razvoj in perspektive konjiške občine, o tem, kako je zbiral podatke, sestavljal nalogo, sam natipkal sleherno besedo, do tega, kako je zagovarjal nalogo pred izpitno komisijo.	:
»Nikomur ne bi privoščil tako naporne poti do izobrazbe« pravi.
»Kaj vas je spodbujalo, da ste si jo izbrali?«
»Človeku se začne svet odpirati, ko nekaj zna. In ko nekaj zna, ugotovi po znani resnici, da ve premalo in bi moral še veliko več vedeti. Čt si bil včeraj zadovoljen, s samim seboj, danes nisi več. To je življenje, ki sili človeka dalje.«
In to »dalje« se za Vinka Langerholca očitno nikdar ne neha. Komaj si je oddahnil po srednji šoli, se je vpisal na Višjo pravno šolo v Mariboru. Vmes je spremenil službo že drugič. Iz Konusa je šel na Zavod za zaposlovanje, od~ tu pa na Delavsko univerzo. Študij na Višji pravni šoli je končal v treh letih.
Pred dobrima dvema letoma so Vinku Langerholcu vpisali v delavsko knjižico novo, že tretjo kvalifikacijo. Sedaj je po izobrazbi pravnik, vendar spet vpisan na šolo, tokrat na Pravno fakulteto v Ljubljani.
»Samo vpisan. Zavestno sem se odločil za nekajletni premor. Po desetih letih neprestanega buljenja v knjige, skrajno napetega življenja, razpet med službo, študijem, družino in druženo političnim delom, postane človek monoton. Volje za študij nisem izgubil. Imam trden namen končati pravno fakulteto. Visoko cenim izobrazbo, postaja vse pomembnejši del našega življenja. To čutim, čeprav se približujem zadnjemu službenemu obdobju.«
V delavski knjižici ima Vinko Langerholc 'vpisanih 30 delovnih let. Lep izkupiček za 47 življenjskih let.
Pogovarjava se v prostorih nasproti učilnice Delavske univerze. Redko katero minuto je učilnica prazna. Na stotine Korijičanov je presedelo in še poseda dneve, mesece, leta na seminarjih, tečajih, šolah, v njenih klopeh. Glavni organizator vseh teh oblik izobraževanja je direktor Delavske univerze. Razume Slušatelje in jim zna pomagati. Sam je prehodil podobno, pot, toda veliko težjo, saj je bil sam, ■brez predavateljeve razlage,
»Študij se v organiziranem izobraževanju ob pomoči kvalitetnih predavateljev in učbenikov skrajša. Kljub taki pomoči pa ni lahko študirati ob rednem delu. Kdaj pa kdaj kdo omahuje. S prijateljsko besedo, treznim pomenkom pa je mogoče mnogokamu pomagati, vrniti maralo in zaupanje vase. Ne časa in ne truda ni škoda za tako delo.«
I. VRHOVČAK
DOPISNIKI POROČAJO
• CELJE
Samoupravni dogovori na slepem tiru
Medobčinski odbor sindikata gradbenih delavcev je na svoji zadnji seji poudaril zaskrbljenost zaradi izvajanja samoupravnih dogovorov v gradbeništvu. Posebej še o dogovoru o minimalnih osebnih dohodkih. Po mnenju diskutantov so največje težave v tem, ker nekatera gradbena podjetja teh dogovorov nočejo spoštovati in še naprej na licitacije prihajajo z nizkimi cenami, to pa gre na račun nizkih osebnih dohodkov zaposienih, predvsem nekvalificiranih delavcev. Prav tako še ni rešen dogovor o izobraževanju gradbincev. Gradbena podjetja v celjskem bazenu bi nujno morala ustanoviti sklad za šolanje potrebnih kadrov, da bi se lahko v celoti oprla na svoj kader. S tem bi odpadlo tudi močno preseljevanje strokovnjakov iz enega podjetja v drugo.	fm
(mb)
izobraževanje in kultura
V PROSVETNO-KULTURNEM ZBORU SKUPŠČINE SRS SE JE ZAČELA RAZPRAVA O IZOBRAZBENI SESTAVI ZAPOSLENIH V SLOVENIJI
ODMEVI
Tradicionalna pridnost
ne zadošča vec
9 Prosvetno-kulturni zbor je obravnaval Informacijo o izobrazbeni sestavi zaposlenih v Sloveniji, ki jo je pripravit dr. Živko Šifrer, samostojni svetovalec sekretariata skupščine SRS. Zbor se je zavzel za to, da bi poleg ostalih zainteresiranih tudi vsi drugi zbori skupščine SRS tej kompleksni problematiki posvetili vso pozornost.
0 Izobrazbena struktura zaposlenih je v primerjavi z vso Jugoslavijo v Sloveniji slabša. 21,4 % zaposlenih (106.529 zaposlenih) nima ustrezne kvalifikacije že za sedanje potrebe gospodarstva in družbenih služb; samo v industriji ima premajhno kvalifikacijo 28,6 °Io delavcev.
® Tradicionalna pridnost je kot faktor aktivnosti na Slovenskem še na stopnji učinkovanja. Ker pa ta vpliv ni neomajen — saj je v veliko primerih na robu zadnjih naporov — bo nadaljnji porast kvalitete in kvantitete v proizvodnji v neposredni odvisnosti od tehničnih možnosti in izobrazbene ravni zaposlenih.
© Sprememba izobrazbene strukture zaposlenih je dolgoročen proces. Tako kompleksnega problema se je mogoče načrtno lotiti samo na podlagi temeljitega spremljanja stanja, strokovnih ocen in predlogov delovnega programa. Zato je treba pristopiti k trajnejši organizaciji takšnega dela. Nalogo naj bi prevzeli sestavljavci osnov za ekonomski razvoj.
Ko je Prosvetno-kulturni zbor skupščine SRS pred dnevi razpravljal o informaciji o izobrazbeni sestavi zaposlenih v Sloveniji, se je zavzel za to, da bi o tem razpravljali tudi drugi ustrezni skupščinski odbori in zbori. Na zaostajanje v izobrazbeni ravni Zaposlenih pa naj bi opozorili tudi občinske skupščine, gospodarske in druge delovne organizacije, kot tudi družbeno-politične organizacije. O ugotovitvah pisane informacije in dosedanje razprave v zboru naj bi tudi čim več objavil tisk in tako predočil to problematiko čim širšemu krogu slovenske javnosti.
Gremo torej v neke vrste javno razpravo. Prav, zelo prav, a zelo malo bomo z njo dosegli, če se bodo v tej razpravi posamezne interesne skupine zopet zapirale le v svoj krog, v monolog brez preverjanja stališč s pozicij drugega, brez odmeva, ki bi pokazal razumevanje in « pripravljenost dejavno spreminjati stanje. Kot je logično, da bi skupščinski zbori morali skupaj voditi ta dialog in se dogovoriti za skupno
ZAGOTOVITI
DIALOG
politiko (politiko pa uresničujemo tudi z denarjem), tako logično bi tudi bilo, da bi slovenski sindikati (in ne le sindikat, ki združuje delavce družbenih dejavnosti), skupaj z Gospodarsko zbornico SRS tudi vodil tak dialog, od tod naprej pa svojo Konkretno akcijo v delovnih organizacijah. Brez take povezanosti ne bomo dosegli kaj prida sprememb.
Prav bi bilo tudi, če bi razprava res sledila naslovu, ki ga nosi prezentirana informacija: o izobrazbeni sestavi zaposlenih v Sloveniji.
Da se ne bi spremenila le v razpravo o problemih izobraževanja s pozicij izobraževalcev. Nekoliko tega prizvoka je žal, že dobila. Največ je govora o resničnem pomanjkanju visoko izobraženega kadra, a katerih profilov znotraj te izobrazbene ravni ali pa morda, katerih profilov znotraj srednje strokovno izobraženih nam najbolj primanjkuje, tega nam statistike ne odkrivajo. To lahko pove tisti, ki tak kader potrebuje. In kakorkoli obstaja vrsta socialnih problemov, ki še omejujejo študij nadarjenih revnejših mladih Slovencev v naj višjem nadstropju učenosti, je mnogo- bolj'žgoča resnica, da je še mnogo slabše poskrbljeno za mladino na drugi šolski stopnji: zanjo je manj štipendij, zanjo so internatske usluge dražje, na mnogo nižji ravni.
C/c je res. da bi s to dinamiko študija na višjih in visokih šolah lahko zadostili sedanjim potrebam (upoštevajoč v splošni izobrazbeni sestavi zaposlenih IS */# tega kadra) šele čez RO let. potem moramo toliko bolj, a ne le mimogrede, izkazati družbeno skrb za ustvarjanje pogojev za' izredni študij zaposlenih. Dalje, pogovarjamo se o tem, ali je res gimnazija edina primerna pri-pravljavka za študij na naslednji stopnji, na drugi strani pa v naši ozkosti nikakor ne more dobiti domovinske pravice svetovno spoznanje o nujnosti permanentnega izobraževanja. Pregovor, kar se Janezek v mladosti nauči, to Janezek zna, ne drži več v celoti. Glede naglega razvoja tehnologije in znanosti ali potreb po prestrukturiranju določenih proizvodnih kapacitet moramo sprejeti načelo in prakso stalnega dopolnilnega izobraževanja zaposlenih.
Seveda bomo morali o vseh teh problemih razpravljati strpno in skrbno. Stanja gotovo ni mogoče ' spremeniti čez noč. Ne le zaradi naših omejenih materialnih možnosti v izobraževanju. Tudi stanja ni mogoče na hitro spremeniti zaradi nekaterih drugih perečih splošnih socialnih problemov. Ni jih namreč mogoče reševati zgolj s štipendijsko politiko: ne glede na možnost štipendije so namreč marsikje starši zaradi lastnega materialnega položaja zainteresirani za to. da njihov otrok pride po najhitrejši poti do kruha. Poleg strpnosti in Skrbnosti razprave nam bo očitno do,rebna torej tudi polna mera realnosti.
Končno je tu še vrsta idejnih vprašanj, ki iih bo treba prav tako snroti razčiščevati, če bom« h«- ’ stanje spreminjati tudi v interesu razvoja samoupravnih odnosov. Naj nekatere le omenim: Ali bi bilo res družbenemu interesu zadoščeno, če bi denar za štipendije zbrali v eni sami republiški kaši, ne glede na kadrovske interese posameznih delovnih organizacij? Ali problem praktikantov res lahko najbolje rešimo z administrativnim predpisom o obveznem pripravniškem stažu? Ali smo z dosedanjimi izobraževalnimi samoupravnimi skupnostmi res že odprli pota za oblikovanje skupne politike, tako v interesu šolstva kot gospodarstva in drugih dejavnosti?
Ali smemo dovoliti, da bi izobraževalne skupnosti skrb za osebne dohodke prosvetnih delavcev prevrgle na rame sindikatov, brez škode, da podremo že precej uveljavljeno načelo o enotnem dohodku izobraževalnih zavodov? Ali smemo popuščati tistim, ki včasih vplivajo na našo izobraževalno politiko s tem, da so najbolj glasni, najboli agresivni. ne pa tudi vedno najbolj upravičeni do vsega, kar zahtevajo?
SONJA GAŠPERŠIČ
PAVEL KOGEJ: PODEŽELSKE SOLE BI MORALE BITI BOLJŠE OD MESTNIH
Ko si. je .zastavil Vprašanje, kako izboljšati izobrazbeno sestavo zaiposlenih v Sloveniji, ki je razvidna iz predložene informacije (3,3 % z visoko izobrazbo, v industriji le 1,3 %; z višjo izobrazbo 2 %, v industriji 0,7 odstotka), je Pavel Kogej, predstavnik republiškega zavoda za zaposlovanje ugotavljal, da, perspektive niso spodbudne.. Vsako leto šteje vpisna generacija 'v osnovne šole približno 30.000 otrok, končni produkt vsakega poprečnega slovenskega letnika pa je zelo slab: 3,9 % kadra z višjo izobrazbo in 3,2 % z visoko.
Nato je Kogej govoril o velikih razlikah po , regijah. Medtem. ko Ljubljana dobi iz vsake vpisne generacije kar 12,4% kadra z visoko izobrazbo, Radovljica še 4,6 %, Kranj. 4%, Nova Gorica 3,9 %, pa v . manj razvitih občinah ta odstotek zelo pade: v Kočevju. Šmarju in Ptuju na 0,8%, v Ajdovščini, in Ribnici na 0,9 %. v Trebnjem na 0,7%. Glede na doseženo raven naše univerze in visokih šol, ki je že evropska, je dejal Kogej, pa bi lahko sklepali, da je vsaj 15 % vsake vpisne , generacije sposobnih končati študij na visoki šoli. To pa bi pomenilo vsako leto 4000 diplomantov, dobimo pa jih 1000.
■ ■•■■•■••■■•■■■■•••a	S*
TRIKOM
!	TOVARNA
j	PLETENIN
\	IN KONFEKCIJE	I
!	KOČEVJE	j
■	;
•	izdeluje
■	*
•	9 moške hlače
j	# moške suknjiče	!
j	9 damska krila
j	9 pletenine vseh vrst	•
:	9 posteljno perilo	!
[	9 NAJNOVEJŠI
MODELI,
I UGODNE CENE
•	■
•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa■■»■«•■•■■■>
Ko je kasneje ugotavljal, kje so razlogi za premajhen priliv na višje in visoke šole,' je dejal, da če bi tudi hoteli na tej stopnji	štipendirati 15 % najbolj
spbsobnih iz vsakih generacije, jih toliko ne bi našli med prav dobrimi in odličnimi absolventi osemletke. Vsaj dobra polovica teh otrok se izgubi že v osnovni šoli in to največ v manj razvitih krajih. Ti so trikrat prizadeti: zaostali so v svojem družinskem okolju, kulturno nizkem in neambicioznem, zaostali v okolju svojega domačega kraja, ki jih ne spodbuja in zaostali so končno v svojem šolskem okolju. Zato se je Kogej zavzel predvsem za to. da razvijemo tako družbeno skrb, ki bo podeželski šoli ustvarjala ne enake, pač na celo boljše oogoje kot mestni šoli. saj v mestu ima otrok vrsto drugih stimulatorjev za svoj osebni razvoj.
RADO MIKLIČ:
O IZKUŠNJAH DEVETIH MESECEV
Namestnik republiškega sekretarja za delo Rado Miklič je dejal, da se je v razmišljanjih o tem. kako izboljšati izobrazbeno sestavo zaposlenih, porodila vrsta novih vprašanj. Ta-
DELAVSKA ENOTNOST - St. 41 - 11. oktobra 1969
ko je tudi vprašanje, ali in kako zavezati delovne organizacije, da bi uvedle stalno skrb za strokovni naraščaj. Tov. Miklič je dejal, da na ta vprašanja skuša odgovoriti republiški zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov in o obveznem urejanju pripravništva v delovnih organizacijah, ki' je bil sprejet lani decembra.
Devetmesečna ocena izvajanja zakona, ki jo sekretariat zdaj pripravlja, .že marsikaj, pove. Opozoril pa je, da je ob sprejetju zakona bila soglasna odločitev, da pripravništvo in sprejemanje pripravnikov ne sme biti administrativni ukrep. Iz doslej sprejetih načrtov o sprejemanju pripravnikov je ^nano. da so delovne organizacije za'letošnje leto predvidele 2706 pripravnikov, od tega pa družbene službe le 12 % ob zagotavljanju, da nimajo1 kadrovskih potreb ali denarja za pripravnike. V sedmih mesecih pa je bilo sprejetih 1807 pripravnikov, od tega 683 diplomantov visokih ali višjih šol. Ob tem se je pokazalo, da je povpraševanja po pripravnikih v Sloveniji mnogo več, kot je to formalno izkazano. Razgovori z delovnimi organizacijami pa so pokazali, da mnogi diplomanti nočejo biti sprejeti kot pripravniki, da nekateri pripravništvo odklanjajo, kadar to pripravništvo ni pripravništvo, pač pa le zaposlitev in da zopet drugje delovne organizacije ne marajo sprejemati pripravnikov, ker se jim takojšnja zaposlitev zdi zanje manj komplicirana.
Nato je tov. Miklič dejal, da je do aprila žal le 31 % delovnih organizacij iz 51 občin predložilo svoje načrte za sprejem pripravnikov. To razkriva težave kadrovskega načrtovanja, nevednost o tem, kakšni poklicni profili so jim ta čas ali v prihodnje potrebni.
LUDVIK ZAJC: ILUZIJE MORAJO DOKONČNO IZGINITI
Predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc je uvodoma
dejal med drugim, da je postalo povsem jasno, da sanacija šolstva postavlja v ospredje probleme opremljerfosti šol in modernizacije pouka in če ne gre drugače — je dejal — je treba prepustiti vprašanje osebnih dohodkov sindikalnim in mezdnim gibanjem. Res pa je tudi. da je tudi vprašanja osebnih dohodkov treba reševati, saj so v letošnjem letu iz srednjih šol začeli odhajati najboljši strokovnjaki v proizvodnjo, to pa lahko pomeni za srednje šole začetek kadrovskega razsuli.
Zatem je govoril o nujnosti izrednega in dopolnilnega izobraževanja, nakar pa je dejal: »Ugotavljamo, da je toliko in toliko slovenskih zaposlenih ljudi nekvalificiranih. Trdim z vso odgovornostjo, da smo k temu prispevali tudi prosvetni delavci in da je zadnji čas, da se te svoje politike in njenih posledic tudi zavemo.« Govoril je nato o iluzijah prosvetnih delavcev, češ, ne želimo spustiti izobrazbeno raven naše osnovne šole. nočemo 'navidezno izboljšati učnih uspehov s tem. da popravljamo ocene, kar je seveda točno, a prav tako tudi dejstvo, da 50 % otrok ne konča osnovne šole. Ce kadrovsko in materialno nismo sposobni, da bi 85 ali 90 % otrok končalo uspešno to šolo, je dejal Zajc, potem se je treba zavestno odločiti za znižanje zahtevnosti osnovne šole. Z dosedanjo politiko ni mogoče slepo nadaljevati in s slabimi učnimi načrti ne smemo izsiljevati pri urejanju materialnih vprašanj. Pošteno in odkrito je treba povedati, da če so šole slabo opremljene in če več kot polovica učiteljev na predmetni stopnji nima ustrezne izobrazbe, tudi učenec ne more imeti ustreznega znanja. Vsako slepomišenje pa je neodgovorno in račun zanj plačuje naš otrok, ki se spreminja v statistikah v nekvalificiranega delavca v slovenski industriji.
g.
9 Dravograd: PRIKLJUČITEV KINEMATOGRAFA
Kino Dravograd je že nekaj časa posloval z izgubo. Tisti, ki so še zahajali v ta kinematograf, pa niso bili zadovoljni z izborom predvajanih filmov.
Zato se je občinska skupščina Dravograd odločila za priključitev tega kinematografa k prevaljskemu kino podjetju »Peca«. Računajo, da bodo tako zagotovili boljši repertoar in v doglednem času tudi primernejšo ureditev kino dvorane v Dravogradu.	(vš)


►J.':,;..'-’
. i'

9 Jesenice: POMLADILI NAJ BI SESTAV GODBE
Pihalni orkester na Jesenicah se že pripravlja na slavnostni koncert, s katerim bodo počastili 95. obletnico, odkar so v Bohinju ustanovili prvo železarsko godbo.
V	tem letu, odkar orkester obstaja v sedanji sestavi, je že imel vrsto samostojnih koncertov. Spomladanski koncerti so bili pri Jeseničanih sprejeti izredno ugodno, saj je bila dvorana štirikrat razprodana, za majski koncert pa so si ljudje želeli, da bi ga ponovili.
Z otvoritvijo delavskega doma na Javorniku je tudi pihalni orkester pridobil lep prostor. Ker pa žele pihalni orkester pomladiti, radi pa bi ustanovili tudi mladinsko godbo, so dali razpis za vpisovanje v glasbeno šolo. pri čemer so pridnim in nadarjenim učencem v skladu z možnostmi pripravljeni plačevati ukovino.
STANE TORKAR
9 Velenje: PRIJETNO IN KORISTNO ZBIRALIŠČE
Velenjski Rudnik lignita je pred leti sredi mesta uredil Delavski klub in tako zagotovil prostore za zbiranje rudarjev in drugih občanov v prostem času. Prostori, ki so jih letos preuredili, so vedno polni. Tu se pogovarjajo o svojem delu in življenju, se zabavajo ob partiji šaha, televizijskem programu ali kako drugače.
V	Delavskem klubu pa se odvija tudi pestra kulturna dejavnost, za katero rudnik vsako leto nameni precej denarja v prepričanju, da je ta denar dobro naložen. Delo v neposredni proizvodnji je. kot poudarjajo v Velenju, tudi odvisno od kulturne ravni posameznika. Čim širše bo obzorje delavca, toliko bolj in hitreje se bodo razvijale tudi njegove delovne navade, seveda pa tudi čut za vrednotenje kulturnih dobrin.
Ena izmed dejavnosti Delavskega kluba Velenje je tudi prirejanje likovnih razstav. Vsak mesec je v klubu nova likovna raz-
Sprožen je postopek pravne interpretacije neprecizno zapisanega zakonskega določila
Poslanec prosvefno-kulturnega zbora Skupščine SR® tov. Jože Bohinc j’e na zadnji seji zbora postavil ustmel1i, vprašanje v zvezi s pojasnili Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo z dne 7. 2. 1968, ki natančneje opfe' deljuje zlasti 60. in 61. člen Zakona o osnovni šoli in ^ tolmačijo, da lahko pedagoškega delavca z nepopolno str°' kovno izobrazbo šole zaposlujejo le za določen čas, se Pra' vi od 1. septembra do 30. junija.
O tem pojasnilu smo tudi v našem tedniku pred čason1 zapisali precej kritičnih pripomb. In ker sodimo, da je poslansko vprašanje Jožeta Bohinca tudi neke vrste od' mev na to naše pisanje, naj se ob vprašanju in odgovor''1 nanj nekoliko dlje zamudimo.
Poslanec Bohinc je v . nadaljevanju obširno zastavljenega vprašanja ugotavljal, da pojasnila sekretariata seveda upoštevajo, da mora biti delovno mesto, ki ga zaseda delavec z neustrezno izobrazbo, vsako leto ponovno razpisano vse dotlej, dokler ni zasedeno z delavcem, ki ima ustrezno izobrazbo. V nasprotnem primeru se izvajajo sankcije v skladu z določilom TZDR. Navedena pojasnila Sekretariata §o prejele vse šole, ki so ta pojasnila tudi v praksi dokaj dosledno izvajale. V zadnjem času, je dejal tov. Bohinc, pa beremo in slišimo nekatere razlage o navedenem pojasnilu, češ. da so nekakšna neobvezna interpretacija zakona in jih je mogoče smatrati kot neobvezen in neuraden dokument. A on meni, da so pojasnila v skladu z zahtevami in smotri o dokončnem izoblikovanju profila delavcev v šolah in kot taka jih je treba tudi uporabljati v praksi. Pristojni organi' za šolstvo pri občinskih skupščinah so ponekod že preverjali uporabo teh določil in so obenem izvajali sankcije proti kršiteljem navedenih določil. Sole so razpisovale delavna mesta, ki jih zasedajo delavci z neustrezno izobrazbo, nameščale ljudi za določen čas in kolektivi so o teh zadevah polnoveljavno sklepali Kolektivi namreč podpirajo pojasnila Sekretariati za prosveto in kulturo,»je dejal Bohinc, kot dopolnilni dokument k zakonu o osnovni šoli in mu pripisujejo vso veljavo In avtoritativnost.
Na poslančevo vprašanje 5e še na isti seji odgovoril publiški sekretar za prosveto kulturo tov. Slavko Bohanc'-' Dejal je, da je problem, Id S3. je navedel poslanec, v resni?1 tak, kot ga je opisal. Gre v b>' stvu za ne dovolj jasno in h® dovolj razumljen ali ne dovoD določeno zapisan 60. člen zakon3 o osnovni šoli. Nedoločno zap1? san predvsem zategadelj, ker 1,1 bilo jasno predvsem naslednj?:
Ali velja za vse delavce, ^ so že bili v delovnem razmerJ11 oziroma so že bili zaposleni 09 šolah ali samo za tiste, ki nima' jo predhodne pedagoške izobra*' be.
Sekretariat za prosveto ^ kulturo je dal navodila, o k?' kršnih je govoril poslanec, i® dejal tov. Bohanec. Šole so 5® po njih zelo dosledno ravnal6* do resničnih problemov pa 3® prišlo zlasti tedaj, ko so priz®' deti delavci sprožili sodni p°' stopek. O nekaj takih primeril1 so bili na Sekretariatu obvešč®' ni, je dejal sekretar, zaradi tež3 smo že sprožili postopek pravn® interpretacije tega člena. Zanj0 smo zaprosili sekretariat za ob' čo upravo. Ker pa je avtentičen razlagalec zakona lahko le skup” ščina, bi bilo prav, če bi pravno interpretacijo podala tU' di zakonodajno-pravna komisij® in. da bi na tej osnovi — če j® potrebno — Sekretariat za pr®' sveto in kulturo korigiral navo' dila. skratka, da bi takoj stvar razčistili in jo tako tudi nosrS' dovali vsem vzgojno izobraže' valnim zavodom.
stava. Obiskovalci kluba se tako lahko seznanjajo z likovnim; ustvarjalci iz vse Slovenije, z raznimi dobami in smermi v likovri umetnosti. Klub pa prireja redno tudi razstave likovnikov iz Šaiešl*£ doline in bližnje okolice, tako akademikov kot amaterjev. Razsta'1’ si vedno ogleda veliko število ljudi.
MARIJAN LIPOVŠEK
9 Slovenska Bistrica: TUDI KNJIŽNICA JE LAHKO ŠIRŠE KULTURNO ŽARIŠČE
V letošnji sezoni je matična knjižnica v Slovenski Bistri®1 v okviru svojega delovnega programa pripravila tudi program r®z' ličnih predavanj.
S predavanjem arheologa in kustosa v mariborskem muzej® profesorja Stanka Spahiča je knjižnica pričela novo serijo pred3' vanj o kulturnem življenju in razvoju na območju bistriške obči'1?' S tem ciklusom predavanj želijo spodbuditi med občani vcčJ® zanimanje za kulturno preteklost in sedanjost.
Rezultati dosedanjih podobnih akcij knjižnice so spodbudni. J ■j*1 dosedanja predavanja so bila namreč zelo dobro obiskana, pred' vsem pa je bila na njih velika udeležba mladine.
VIKTOR HORVAT
IIMIIIIIIIIIIIliillilMiMllllMiIllililiiiHiMIIIIIMI Hill II Mllllll llllllllll IIIII IIMIimiltllllM1
,tO
MODNA HIŠA V LJUBLJANI IN MARIBORU JE ZA SKORAJŠNJO JESENSKO-Z1MSKO SEZONO DOBRO PRIPRAVLJENA OGLEDATE Sl LAHKO NOVE VOLNENE TKANINE ZA DAMSKE PLAŠČE. KOSTIME. KAMGARNE V NOVIH DE-SENIH ZA MOŠKE OBLEKE. MODNO KOLEKCIJO DAMSKIH PLAŠČEV. HLAČNIH KOMPLETOV TER VRSTO DRUGIH ARTIKLOV ZA JESEN IN ZIMO
PRODAJNI SERVIS
modna hiša
LJUBLJANA — MARIBOR - OSIJEK
llliiiiiliiuiiiuiilMaiiiiiiiiiiliiliiiilliili iiiiiimi iiiiiiaiiilin m
ll"

KRATKO IN JEDRNATO
•	STARI TRG
Te dni so na osemletki v Starem trgu pri Ložu ustanovili šolsko športno društvo *Smeli«. Društvo šteje danes 138 članov, učenčev od prvega <*o osmega razreda. Člani novega športnega društva so se ^ločili, da bodo imeU poleg splošne vadbe še sekcijo za nogomet, strelstvo, košarko in folklorno skupino. Kolikor bo imelo društvo na voljo vsaj minimalna finančna sredstva, bo spomladi ustanovilo taborniško sekcijo. Razveseljivo je, da so voditelji oziroma inštruk-torji v posameznih sekcijah v'si prosvetni delavci, sai je nad polovico učiteljev vklju* Čenih v društvo. Največ interesa je *e sedaj za strelstvo in nogomet. Dokler ne bo Ograjena nova osnovna šola v Starem trgu, bo koristilo društvo prostore in opremo TVD Partizan, potem pa se bo preselilo v lastne prostore, saj le Pri novi osnovni šoli predvidena tudi gradnja nove telovadnice.
S. BERGLEZ
•	LOZ
V	počitniškem domu Kovino-Mastike Lož v Selcah pri Crik-venici je letos letovalo skupno 13? članov kolektiva in njihovih svojcev, kar je za 53 več kot minulo leto. Od skupnega števila Je letovalo 159 aktivnih članov kolektiva ter 119 °trok in 91 ožjih svojcev in tujih gostov. Člani kolektiva so prispevali k ceni dnevnega Penziona od 7 do 25 dinarjev, nezaposleni ožji svojci 18. zaposleni ožji svojci pa 22 dinarjev dnevno .
B.
•	RAVNE NA KOROŠKEM
Komisija za rekreacijo in oddih pri sindikatu ravenske železarne je pripravila za delavce več tekmovanj in športnih srečanj. Delavci športniki se bodo med seboj pomerili v nogometu, kegljanju, rokometu. Plavanju, namiznem tenisu in nekaterih drugih disciplinah. Tekmovanja v odbojki in rokometu so že stekla — v vsaki disciplini pa sodeluje šest ekip.
V. R.
•	VRHNIKA
Po uspelem športnem srečanju notranjskih in primorskih prvakov, ki je bilo letos v Idriji v okviru praznovanja 50-ietnice ZSJ. sedaj pripravlja Obss Vrhnika jesensko športno srečanje predstavnikov občinskih sindikalnih svetov Ajdovščine, Idrije, Cerknice, Logatca in Vrhnike.
S. P.
•	IDRIJA
V	okviru praznovanja 15-letnice delovnega kolektiva Simplex pripravlja sindikalna organizacija tega podjetja poleg drugih srečanj tudi športno srečanje predstavnikov kolektivov na območju ObSS sporedu od 15 oktobra pa tja fdrija. Tekmovanja bodo na do 20. novembra. Predstavniki delovnih kolektivov se bodo Pomerili v petih športnih panogah.
S. P.
•	Radenci
Minuli teden so bile v Ra-JJcncih in Lendavi pete športne delavske jgre naftne indu-®trije Jugoslavije. Tekmovalo 350 delavcev športnikov iz V.Seh obratov INE v Jugoslavi-JJ- Tekmovali so v nogometu, JJaniiznem tenisu, odbojki, ša-j111« streljanju z zračno puško
•	v streljanju na glinaste ?o-jobe. Največ priznanj so do-
egli športniki iz obrata Kuti-ia' Pokrovitelj športnih iger ** hu generalni direktor INE ^nte Miljkovič.
F. B.
•	Ravne na koroškem
Strokovni odbor za odbojko LTl Občinski zvezi za telesno nituro na Ra\?nah le tudi lest? Pripravil občinsko prven-v odbojki za mladince in tpt 5nke- Pri fantih se je za
prijavilo osem Pa pr* dekletih pa fie*fe, htift so odigrali že dve koli, sl .erib bili doseženi na-^bji rezultati: I. kolo — 2e-£***«* Ravne — Črna 3:1, ^Jsvaije _ Mežica 0:3, Žerjav , Gimnazija Ravne na Koroš-1:3, Šolski center Ravne km Kor°škem — Reka 2:3. II. 10 — Mežica —	#•#»«-
Šolski cen-
(s Ravne na Koroškem 3:1, ^	Gimnazija Ravne 2:3.
ka _ železarna Ravne na 1a-,r0Škem Prevalje — 2er-Oi 2:3, Vodii° ekipe Mežica, bitiazija Ravne in 2eiezarna » 4 točkami.
V. R.
* pODRECA
Ciani kegljaškega kluba »Sl-s Jenko« Podreda »o si na te?*t,5u letošnjega leta zadali in nal°£o — avtomatizaci-CelidVOSte*neg* kegljišča. Priprl 80 z zbiranjem denarja Jah ®ospcM3arskih organizaci-m ’ 0,>enem pa s prostovolj-tret) ael°m pripravljati vse po-OC* /a montažo avtomatov. ltoniižna Pripravljalna dela so Pričat"^ ln v nasle<in.Hh dneh «0	strokovnjake Les-
Biea industrijskega podjetja avto’ RPdo montirali oba po ,,ata‘ DeIa bodo veljala dinarl dračunu okrog 120.0P0 nlate)ev’ garancijo za avto-letje »ZJ* dalo trgovsko POd-
PREDSEDSTVO ObSS CELJE O RAZVOJU IN VSEBINSKEM KONCEPTU DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER______________________
Sindikati so za širitev
delavskih športnih iger
Občinski sindikalni svet Celje bo imel odslej dalje svojega strokovnjaka, ki bo načrtno skrbel za organizacijo športne rekreacije zaposlenih
. Na 28. redni seji predsedstva ObSS Celje, ki je bila pred dnevi v savinjski metropoli, so prisotni posvetili dnevni red v glavnem dvema točkama:
9 formiranju stališč do ustanovitve . skupne občinske strokovne službe oziroma sklada ali združenja za področje rekreacije, in
0 razvoju in vsebinskemu konceptu delavskih športnih iger in širini delavskega, športa in rekreacije na območju celjskega občinskega sindikalnega sveta.
Ker smo o prvi točki dnevnega reda in ustreznih sklepih poročali že v minuli številki našega tednika, smo danes namenili prostor le debati oziroma diskusiji sindikalnih delavcev, ki je bila posvečena drugi točki dnevnega reda, to je nadaljnjemu razvoju delavskih športnih iger.
ŠTEVILNI ZANIMIVI IN UPOŠTEVANJA VREDNI PREDLOGI
»•Dejstvo je, da imanio v Celju organizacijo športnih iger na tako visoki ravni, kot malokje v Sloveniji...,« je uvodoma povedal Edo Gaspari in takoj nadaljeval:	»Na igrah sodeluje
letno že blizu 2000 delavcev, zastopnikov 35 sindikalnih organizacij. Le-ti tekmujejo v vseh letnih časih v 17 športnih panogah. Moški v desetih, ženske v sedmih. Skratka, obseg sindikalnih športnih iger v Celju je danes razmeroma že zelo velik, pa tudi interes sindikalnih organizacij je na tem področju iz leta v leto večji. V sedanjem obdobju silita na tem področju v ospredje dve varianti: prva zagovarja misel, da bi šli še-bolj v širino, medtem ko . podpira druga predlog, da bi posvetili več pozornosti množičnim športom. Dejstvo je, da bi razvoj v to ali ono smer terjal od nas še več naporov kot doslej in več dela, da sta obe varianti dražji od dosedanje. Danes gre torej predvsem za to, da se odločimo in se kot predstavniki sindikatov izrečemo, kaj bomo podpirali, kaj je danes v našem interesu ...«
Nadaljnji razgovor je pokazal, da imajo sindikati na tem področju že številne predloge, ki jih bo potrebno le še detajlno oblikovati in potlej seveda — realizirati.
Tako je na primer vznikla zanimiva zamisel sindikalnih športnih dni. V poletnih mesecih recimo nekje na stadionu Kladivarja,. pozimi na Golteh, Številni ljubitelji narave se danes ogrevajo tudi za organizacijo rekreacije na Savinji ali kje drugje ob vodi. saj je znano, kako radi preživljajo delavci svoj prosti čas v naravi, po možnosti ob reki ali nekje na obali jezera. Dalje so prisotni na seji plenuma ponovno sprožili vprašanje organizacije strokovnih seminarjev za ljudi, ki delajo na področju rekreacije itd.
Vsekakor lahko zapišemo, da je bilo predlogov, pridobljenih na dosedanjih bogatih izkušnjah, na omenjenem sestanku več kot veliko. Glavno vprašanje, ki je viselo vseskozi v zraku, pa je bilo, kdo bo sposoben omenjene zamisli tudi realizirati...?
RAZVESELJIV PREHOD
NA KONKRETNO DELO
V nadaljnji debati o razvoju delavskih športnih iger v Celju so se oglasili tudi drugi člani predsedstva. Tako je Igor Ponikvar med drugim dejal:
»Najbolj razveseljivo pri vsej stvari je dejstvo, da smo končno prešli od razprav o splošnih resolucijah na povsem konkretno delo. Osebno podpiram širitev programa športnih iger in sem za organizacijo vseh vrst aktivnega oddiha, ki je danes ljudem všeč. Zagovarjam tako nabiranje gob kot na primer organizacijo piknikov. V celoti-podpiram zamisel, da dejavnost razširimo in nudimo delavcem na tem področju še več kot doslej. Mislim pa, da smo bili doslej preskromni glede popularizacije naše rekreacijske dejavnosti. Veliko smo storili na tem področju, premalo pa smo našo dejavnost izkoristili za to,
da <bi pristopili na našo stran tudi tisti, ki so doslej stali ob strani...«
; Vili Skrt, tajnik ObSS Celje, se je v svoji diskusiji tudi opredelil za nadaljnjo širitev prijemov na področju organizacije rekreacije zaposlenih. Predlagal je še, da bi odslej dalje neposredno skrbel za rekreacijo zaposlenih v okviru ObSS Tone Goršič. profesor telesne vzgoje, ki je doslej delal na ObZTK.
Tako kot Vili Skrt se je tudi Ivan Kramer, predsednik ObSS Celje, zavzel za zamisel, da bi prevzel skrb za rekreacijo zaposlenih prof. Tope Goršič.
Predsedstvo ObSS je na svoji seji ob koncu sklenilo, da v celoti podpira predlog za razširitev delavskih športnih iger, medtem ko je tehnično realizacijo posameznih predlogov zaupalo strokovnjaku . Tonetu Goršiču.
A. ULAGA
Zaprte planinske postojanke
V septembru in oktobru, ko je poletje mimo, pride do prave veljave planinstvo in rekreacija v gorah. Kljub velikemu interesu ljubiteljev planin po izletih in turah v naše prelepe Julijce, pa so danes vse koče v osrčju Triglava že Zaprte. Prespite lahko le še na Kredarici, kjer so vso zimo meteorologi, medtem ko bosta Planika in Staničeva koča odprti spet šele naslednje leto, ko bo skopnel sneg. To dejstvo številnim domačim in tujim planincem in alpinistom še zdaleč ni všeč, saj je znano, da je jesen najlepši letni čas za aktiven počitek v planinah. Škoda je. da tako zgodaj zapiramo vsako leto vrata že tako maloštevilnih planinskih postojank. S tem nedvomno zaviramo razvoj planinstva in upravičeno zbujamo slabo voljo pri članih Planinske zveze Slovenije. Na sliki: te dni v osrčju naših Julijcev (v sredini Triglav, desno Veliki, Draški vrh).
Po delu šport in razvedrilo
Kot vsako leto, je tudi letos Občinski sindikalni svet Domžale ob zaključku VI. sindikalnih športnih iger priredil v hali komunalnega centra Domžale popularno prireditev pod naslovom »Po delu šport in razvedrilo«.
Čeravno so bile sindikalne športne igre občine Domžale že v prvi polovici leta in smo o rezultatih tudi mi takrat poročali, pa je bil šele 3. oktobra na omenjeni prireditvi takorekoč njihov uradni zakliuček, seveda s podelitvijo pokalov in diplom zmagovalcem in z zahvalnimi diplomami številnim skromnim in marljivim organizatorjem športnega življenja med zaposlenimi,
Tisto, kar je med podelitvijo teh priznanj prijetno presenetilo, je odnos tega občinskega sindikalnega vodstva do tistega dela sindikalnega članstva, ki se v prostih urah ukvarja s športom in rekreacijo. Bodi povedano, da ni dosti takih predsednikov občinskih sindikalnih svetov, ki bi celo po tej aktivnosti tako dodobra poznali posameznike po imenih, obrazih in športnih uspehih, kot je to primer v Domžalah. Taki topli, pristni človeški odnosi, ki ne zreducirajo vsega človeškega početja na sestanek, prijetno odmevajo v človeku, a žal jih je še vse premalo najti tudi drugod. In še to, prav je, da sindikat takorekoč pred obličjem vse občinske javnosti pohvali tiste, ki so tudi na tem področju človekovega ustvarjanja dosegli lepe uspehe bodisi kot organizatorji bodisi kot športniki.
Med prebivalci domžalske občine je bilo za to prireditev izredno zanimanje, saj si drugače ni mogoče razložiti nabito polne dvorane, okoli 1200 mladih in starejših, ki vsekakor , v svojem^ lokalnem središču nimajo pretiranih možnosti obiskovanja takšnih prireditev. Organizatorju — sindikatu — gre pohvala tudi_ v tem pogledu in ni nedovoljeno zapisati, da bi si taka publika in tako lepa in funkcionalna dvorana zaslužili tudi kakšno bolj reprezentativno kulturno ali zabavno prireditev, kakršnih v večjih središčih nikoli ne manjka.
- Prireditev »Po delu šport in razvedrilo« je bila zelo vsestrana: od razgovora z domačimi športnimi delavci, prikaza mladinske telovadne vrste, ekshibicije republiških prvakov v športnem plesu do razgovora z Mirom Cerarjem, ki ga je publika pozdravljala mnogo bolj navdušeno kot svoje priljubljene popevkarje. V kul-turno-zabavnem delu programa so nastopili domači in »uvoženi« ansambli in popevkarji, vmes pa je domžalski mojster Debevc prikaza) nekaj svojih uspelih modnih kreacij. Skratka, bilo je vsega za vse okuse, le za tiste, ki so odhajali na zadnji večerni avtobus, je bilo nečesa nekoliko preveč. Dober organizator prireditve mora pravočasno tudi na to pomisliti.
Na sliki: Kratek intervju pred javnostjo z domačimi telesno-vzgojnimi delavci.
Prvenstvo železarne Jesenice v atletiki
Letošnje prvenstvo železarne Jesenice v atletiki je pokazalo, da je ta športna zvrst med jeseniškimi železarji vedno bolj priljubljena oblika aktivnega udejstvovanja med prostim časom. V štirinajstih ar.eh, kolikor je tekmovaije trajalo, se je v sedmih disciplinah zvrstilo kar 211
ŠPORTNE IGRE KOLEKTIVOV
TD Ruše, TGA Kidričevo in Impola
V organizaciji komisije za šport in rekreacijo tovarne IMPOL iz Slovenske Bistrice so bile v nedeljo, 28, 9. 1989 v Slovenski Bistrici tradicionalne sindikalne športne igre, na katerih so se srečali predstavniki treh delovnih kolektivov:	Tovarne
dušika Ruše, tovarne glinice in aluminija Kidričevo ter Industrije metalnih polizdelkov iz Slovenske Bistrice. Tekmovanje se je odvijalo v šestih športnih disciplinah: odbojki, malem nogometu, kegljanju, šahu, streljanju z zračno puško in v metanju
vrvi v krog, vezanju vozlov in štafetnem teku na 450 m. Tradicionalnega športnega srečanja se je letos udeležilo blizu 120 tekmovalcev, ki so sklenili številna nova prijateljstva.
Največ uspeha v letošnjih športnih srečanjih so imeli domačini, člani IMPOL iz Slov, Bistrice, ki so osvojili v šestih srečanjih 20 točk:
Vrstni red v posameznih disciplinah je naslednji:
Mali nogomet: 1. TGA Kidričevo (5 točk), 2. IMPOL (3 točke), 3. TD Ruše (1 točko);
jiiiiiroiiiiiiiiiiiiiiroiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiM
m ZOBNA KREMA
Bi cB I


Ma,	garancijo za avto-
■ p* J« dalo trcoval »Živila« Kranj.
F. ROZMAN >
TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE
Ne oklevajte! §e danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG - Ljubljana
							
Odbojka: 1. IMPOL (5), 2. TD Ruše (3), 3. TGA Kidričevo
U);
Kegljanje: 1. IMPOL (5), 2. TD Ruše (3), 3. TGA Kidričevo (1);
Streljanje z zrač. puško: 1.
TD Ruše (5), 2. TGA Kidričevo (3), IMPOL (1);
Sah: I. TD Ruše (5), 2. TGA Kidričevo (3), IMPOL (1);
Gasilstvo: 1. IMPOL (5), 2. TGA Kidričevo (3), TD Ruše U).
Zmagovalna ekipa IMPOL iz Slovenske Bistrice je tako osvojila prehodni pokal medsindikal-nih športnih iger, medtem ko so druge ekipe poleg priznanj in diplom za osvojena mesta v tekmovalnih skupinah prejela še spominska darila organizatorja IMPOL.
Značilno za letošnje tradicionalne sindikalne športne igre.v Slov. Bistrici so bila srečanja brez najmanjših nesoglasij in odlična organizacija. Vsi udeleženci letošnjih srečanj so se razšli v prepričanju, da se bodo tudi v prihodnjem letu na podobnih igrah v organizaciji TGA Kidričevo v Kidričevem zbrali še v večjem številu.
Skupni vrstni red letošnjih sindikalnih športnih iger v Slo venski Bistrici je: L IMPOL Slov. Bistrica 20 točk. 2. TD Ruše 18 točk in TGA Kidričevo 16 točk.
VIKTOR HORVAT
tekmovalcev, med katerimi so posamezniki dosegli tudi nekaj odlifnih rezultatov. Ponovno pa se je izka-zalo, da bo komisija za športno rekreacijo kot organizator tekmovanja, morala v bodoče program tekmovanja šc bolj prilagoditi fizičnim sposobnostim širšega kroga delavcev, ki jih sicer ta oblika aktivnosti privlači, vendar pa je program tekmovanja za njihovo telesno pripravljenost le nekoliko prezahteven. Predvsem bi za starejše delavce, poleg dosedanjih disciplin: tekov na 100 m, 30(> m, 1000 m, čta-fete 4 x 100, meta Krnele in skoka V daljino ter višino, labko organizirali tekmovanje v sicer manj specifično atletskih disciplinah, i pa ■ zato primernejših za njihova leta in sposobnosti. Take discipline bi bile npr. lahko: skok v daljino z mesta, metanje bombe, tek na 60 m, hoja in podobno. Prav gotovo bi s tako spremenjenim programom pritegnili k aktivnemu sodelovanju še nekoliko širši krog delavcev, ki so jim manj naporne aktivnosti privlačnejše.
REZULTATI:
100 m (38 tekm.): 1. Cehalšek 12,5, 2.-3. Klinar 12,6, 2.-3. Andoljšek 12,0.
300 m (25 tekm.): 1. Klinar 41,8, 2. Mlinar 42,5, 3. Dovžan 42,8.
1000 m (22 tekm.): 1. Mlinar 2:57,2, 2. Kerštajn 2:57,3, 3. Rožič 2:58,6.
4 X 100 m:	1. Strojne delavnice
52,7, 2. upravne službe 53,2, 3. strojno vzdrževanje 53,5.
Daljina: 1. Čebašek 5,57, 2. Čufar 5,52, 3. Andoljšek 5,51.
Višina: 1. Poljanšek 155, 2. Pintar 155, 3. Čebašek 155 cm.
Krogla: 1. Poljanšek 10,84 m, 2. Bajt 10,82, 3. Klinar 10,23.
Ekipno: 1. strojne delavnice 7420 točk, 2, ro 5093 točk, 3. upravne • užbe 4667 točk itd.
Tekmovanje v atletiki je s tem zaključeno. V tem času pa je v teku še tekmpvanje v malem nogometu, . kjer Sodeluje 18 ekip iz železarne in tekmovanje v odbojki, kjer nastopa 16 ekip.
J. J.
Inles
ribnica
OKNA
\/RATA
POLKNA
PRODAJA
NA
KREDIT
Trgovsko podjetje Elektronabava iz Ljubljane praznuje 20-letnico obstoja
■ —  ———--—— -*------—   — v' V \
Na zaposlenega
poldrugi milijon din prometa letno
■IIIIU1IIIIM	..
Trgovsko izvozno-uvozno podjetje z elektrotehničnim materialom Elektronabava je danes tehnično in komerci-l alno specializirano samostojno podjetje in preskrbuje proizvodna, prenosna ter distribucijska podjetja in industrijske potrošnike z električnim materialom
Trgovsko podjetje Elektronabava iz Ljubljane, ki praznuje letošnje leto svojo 20-letnico, je po številu zaposlenih majhno podjetje, po ustvarjenem prometu pa zelo močna slovenska gospodarska organizacija.
Komaj 140 ljudi ustvari namreč letno celih 220 milijonov dinarjev bruto prometa. To pa z drugimi besedami pomeni, da ustvari v povprečju vsak posameznik letno več kot za poldrag milijon novih dinarjev prometa!
| VSAKIH PET LET ENKRAT \	VEČJI promet
Specializirano trgovsko izvozno-uvozno podjetje Elektro-
jonov N. dinarjev, leta 1959 56 milijonov, leta 1964 že 115 milijonov, medtem ko znaša plan za letošnje leto že 220 milijonov N, dinarjev bruto prometa.
podjetje ne ukvarja s trgovskim posredovanjem med raznimi stopnjami prometa, temveč skoraj izključno s prodajo neposrednim porabnikom v pretežni, meri iz. lastnih skladišč in le 'v manjši meri s tranzitom, kadar gre za večje količine reprodukcijskega materiala ali za kakšne specifične druge elektromateri-ale.	V'
Vse to kaže na dejstvo, da je podjetje iskalo in našlo" svoje mesto v gospodarstvu ne z iskanjem priložnostnih poslov, temveč s sistematskim proučevanjem ustreznih potreb gospodarstva. izpopolnjevanjem svo-
Skupina dolgoletnih in prizadevnih delavcev Elektronahave, ki je doprinesla levji delež k današnjemu ugledu podjetja
jih služb in dopolnjevanjem svojih zalog z ustreznim materialom.
DOERI STROKOVNI KADRI
Za uspešno delo potrebuje danes Elektronabava številne strokovne delavce, ki imajo poleg potrebnega komercialnega tudi dovolj tehničnega znanja in izkušenj ter hkrati poznajo proizvodne in vzdrževalne potrebe kupcev.
Taka usmerjenost podjetja in njegovih strokovnih delavcev je nujno vodila do tesnega sodelovanja med Elektronabavo in njenimi kupci, kar se danes odraža na trdnosti podjetja in kakovosti njegovih trgovinskih storitev. To je tudi eden od razlogov, ■ da podjetje V.minulih letih ni napredovalo skokoma, ker je imelo precejšnje težave s pridobivanjem in izbiro ustreznih strokovnih delavcev.
Po drugi plati pa so za tako poslovanje potrebna znatna sredstva, ki jih je že več let mogoče pridobivati le v omejenem obsegu, v obliki kreditov in od poslovnih bank. Sicer pa je podjetje danes navezano, le na sredstva, ki jih ustvari s svojim delom. Podjetje je napravilo tudi v zadnjih letih v tem pogledu velik korak naprej in je izboljšalo Strokovni sestav svojih delavcev in hkrati povečalo lastna obratna sredstva,
POSLOVNI PROSTORI PROBLEM ŠTEVILKA ENA
Kljub lepim gospodarskim uspehom in razmeroma visokim skladom, mimogrede povedano: Elektronabava ima danes na
Miha Lah, predsednik delavskega sveta v Elektronabavi, izroča priznanje zaslužni sodelavki podjetja
svojih skladih blizu 20 milijonov N-dinarjev, se podjetje še danes bori s težavami v notranjem poslovanju.
»■Danes imamo svoje prostore na več koncih, kar nam razumljivo povzroča težave pri organizaciji dela in povečuje stroške poslovanja ..nam je povedala Vera Thaler, direktor splošnega sektorja v Elektronabavi. Razdrobljenost poslovnih prostorov šteje danes zato med nač^ glavne probleme. Povedati pa moram, da je že sklenjena pogodba za nove posl. vne prostore. Upamo, da bo v treh letih selitev za nami in da bomo potlej, ko bomo vsi skupaj pod novo streho in bor imeli boljše pogoje za ustvarjanje, zadihali na novo ..
' Ob tem naj povemo, da so delavci Elektronahave že uspešno rešili vprašanje skladiščnih prostorov. Z udarniškim delom, ki so se ga udeležili vsi. ne glede na delovno mesto v podjetju, so člani kolektiva preuredili svoje nekdanje skladišče in prišli do potrebnih sodobnih skladiščnih prostorov.
KLJUB RAZDROBLJENOSTI USPESNO
SAMOUPRAVLJANJE
Glede na sedanjo razdrobljenost poslovnih prostorov ‘Elektronahave bi človek sodil, da so v tej delovni organizaciji težave s potrebnim dogovarjanjem. O tem problemu je povedal Miha Lah, predsednik delavskega ' sveta v Elektronabavi naslednje:
nabava se je rodilo iz komercialnega oddelka Generalne direkcije elektro gospodarstva Slovenije, ki je tedaj skrbela za načrtno razdeljevanje ;materiala za potrebe tega gospodarstva. 'r.
Po reorganizaciji generalnih direkcij se je Elektronabava oblikovala v samostojno podjetje z enakim poslovnim namenom. Zato je ostala povezana z elektrogospodarskim . sistemom kot član Elektrogospodarske ■ skupnosti Slovenije do konca njenega obstoja.
V tem času se je ustrezno gospodarskemu razvoju Jugoslavije spremenil tudi način poslovanja v Elektronabavi, ki je postala v pravem pomenu besede trgovsko podjetje za- pro-met z elektrotehničnim blagom
Ob decentralizaciji zunanjetrgovinskega poslovanja si je pridobilo podjetje pravico, da z materialom, s katerim trguje na domačem trgu, posluje tudi po uvozni in izvozni strani s tujino.
Tako je podjetje postopoma povečevalo svoj tpromet in širilo krog odjemalcev tudi na industrijska, montažna in gradbena pojetja.
Razvoj podjetja je razviden iz naslednjih podatkov:
»V letu 1949 je ustvarilo podjetje v šestih mesecih 290.000 N. dinarjev nrometa. pet let pozneje je ustvarilo že 25 mili-
Iz podatkov je torej razvidno, da je podjetje vsakih pet let podvojilo svoj promet, kar kaže na popolno enakomernost razvoja, še posebej v zadnjih letih, ko ni bilo večjih sprememb v cenah elektromateriala.
USPEH SLONI NA SISTEMATSKEM PROUČEVANJU POTREB GOSPODARSTVA
Ne glede na dejstvo, da je podjetje vsa leta širilo svoj krog odjemalcev, je ostalo zvesto svojemu prvotnemu predmetu poslovanja. Ta predmet zajema pretežno jakotočni elektrotehnični material kot: reprodukcijski za elektroindustrijo in strojegradnjo, električni vzdrževalni material za vse vrste industrije in investicijski material za elektroenergetske naprave v elektroenergetskem sistemu in v industriji. V zvezi s področjem šibkega toka se ukvarja podjetje samo s tistimi materiali, ki so potrebni kot dopolnilo, na primer material za signalizacijo, za avtomatizacijo in podobno.
Podjetje Elektronabava se je le od primera do ..primera ukvarjalo z drugim materialom in to vedno le na izrecno željo kuncev. Kot že oovedano, se
»Kljub razbitosti in dejstvu, da dela kolektiv s 140 delavci kar na štirih različnih koncih, nimamo težav z dogovarjanjem, s koordinacijo naših skupnih prizadevanj. Vsake toliko časa se dobimo vsi skupaj in se od' krito pogovorimo o najaktualnejših problemih. Kot predsednik delavskega sveta moram poudariti, da je sodelovanje naših samoupravnih organov z najodgovornejšimi delavci v podjetju na visoki ravni. Tako razmeroma uspešno usklajamo svoje želje in možnosti, ki se seveda marsikdaj razlikujejo od tistega, kar bi radi. Skratka, vodilni ljudje v podjetju ih strokovne službe imajo velik posluh za sugestije tako naših samoupravnih organov, kot sindikata in drugih organizacij V podjetju...«
Na . prašanje. kako je s P0' trebnim informiranjem v Elektronabavi, pa lam je tovariš Miha Lah odgovoril takole:
»V samoupravnih organih zastopniki vseh delovnih enot kar ,po svoje že zagotavlja dobre obveščenost. Dalje: imamo redne sestanke, na . katerih se. te-ro-"ito in sproti ^ogovorimo e izpolnjevanju nalog, ki smo 9* jih zadali in pa o napakah, ki se sproti porOio v našem poslovanju in katerim se včasih ns moremo izogniti. Naši sestanki so redni in lahko bi dejal, tudi zelo uspešni. Glede vseh samo' upravnih aktov, oziroma sprememb, ki jih sprejemajo naši najvišji samoupravni organi, Ps tako ali tako veija že dolgoletna praksa, da vse sklepe takoj razmnožimo in jih razobesim0 po naših obratih. Vsak čla0 kolektiva dobi vrhu vsega vedno po en izvod našega internega pravilnika, ki smo ga sprejeli na novo oziroma dopolnili •
OBDOBJE DVAJSETIH LET NI D VEDNO LAHKO
Res je. da obdobje dvajsetih let ni bilo vselej vedro in lahkotno, vendar se je dalo s skUP' nimi močmi, z roko v roki ih 3 smotrnim vodstvom ustvariti to, kar danes kolektiv ima.
Ob dvajsetletnem jubilej0 člani kolektiva Elektronabava 3 zadovoljstvom ugotavljajo, da m bil zaman trud in prizadevan.i® pri delu, ker je vsak. še tako majhen delež, pomenil trd kamen pri gradnji podjetja v mo0' no slovensko gospodarsko organizacijo.
Kljub vsemu se v Elektronabavi delavci danes dobro zavedajo, da s tem podjetje še m prišlo do svojega cilja in 03 "ivljenje tudi odslej dalje ne h° potekalo brez težav. DanašnJ' čas, zlasti pa doba gospodarske in družbene reforme, zahteva namreč še nadaljnja prizadevanja. Le tako si bo kolektiv okviru podjetja Elektronabava zagotovil še boljše pogoje del® in življenja in morda čez P*1 (ali deset let s še večrm za<^j Volistvom slavil svoj jubilej.
DELAVSKA ENOTNOST - št. 41 - 11. oktobra 1969	m
• ;	' ■	•	' ",	.	r	.v.'.'	. .	''	;	'	''m';-- v,--.	/./y v'-/';