Leto IV.
Szombathely, 13. maja 1917.
Štev. 19.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je aa leto vsakoml na njegov naslov 6 K. Stopao v odao faro .1 . . . ... ,. . . 4 K.
Cena Novin v Ameriko je na leto . . . 12 K. Cena ednoga drobea le doma 6 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zahunegye.
K tomi se mera pešüati naročnino I vsi doplei, naj pa v tlekarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanske dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na koná leta „ Kalendar ‘ Srca Jesušoroga.“
Proste, pá dobile.
(Ján. 16, 24.)
Nevemo, kak je to, liki tak se nam vidi, kak či bi po celom svéti tak bilo v denešnji časa}, ka velika večina lfidi nindri v nikšem skritom koti srcá li s sebov nosi ednoga zlodjá nevernosti. Tam se skrívle on v globočíni srcá pa ga lüdjé nanč v pamet ne vzemejo. Samo z toga známo, ka je tam, ka skoro ne nájdémo človeka, ki bi prav vervao rečám Jezušovim: ,Prosite pa se vam dá“.
Pred krížnim tjednom smo, v šterom
i ínm1' onnmn'*1'11 na vsi ídemo z cérkve okoli z processijov
prosit Bogá za dobro žétvo, prosit
- naj nas óbráni düševnih i telovnih
nevol, tüdi küge, gláda i bojne pa kak
to prosimo? Kak či ne bi vörvali, ka
nam naša molitev valá kaj. Lüc¾é tak
gučijo, Vnogi lüdjé, ka Bog nema več
vüh za našo nevolo, pa ne mára za
kričanje trpéčega človečanstva. Či bi,
prej, márao, Zakaj te tak dugo mimo
gléda telko nevol pa ne pómága ?
Ki tak gučijo, ka je Bog takši, tak tisti vojvoda, šteri zapové ednomi od-delki, naj se drži do slednjega človeka, samo záto, da bi vékši déo svoje vojske ležej rešo. Ali kak je bio vélki dühov-nik židovski, kda so Jezuša na smrt sodili, ki je pravo: ,Boše je, da té eden merjé, kak da bi vso lüstvo prej šlo. “
Da je pa Bog ne takši. Ki njega prav zové, on se ne vkáni, ki dobro prosi, on se vsakojački poslühne. Lüdjé sv čte zapráv!jajo, na šterih podrtínaj bi radi nove svéte zídali, Bog je pa zaprávlanja ne potreben, on si lehko nova svéte na nova mosta zozída. Záto je on ne takši, kak človek.
Zakaj pa te ne poslühne O Je tvoje srce Čisto, kda ga prosiš ? Je molitev, štera z tvoga srcá pred Bogá pride, dišéča pred njim, kak je dihék dišéče
rožice t Je nej popisáno, ka z grešnoga srcá prihájajoča molitev ne prijétna pri Bogi? Ki v svojem srci dale pova svoje nasládnosti, ki se je ešče itak ne odločo povržti poti svojih grehov, koga srcé ešče pupo srditosti, poželenja lüd-skoga, nečistosti, láži i nepoštenosti, tistoga molitev nemre prijétna biti pred Bogom, či ne za miloščo práve pokore. Molitev i grešno srcé sta, dvé nepri-játla, šteriva eden ovomi moč jemlétá.
Ešče več: Vnogi človek nanč* té močne vere ne ima, ka bi njemi Bog znao pomágati brez! toga, kabi drügomi škode, v Jeli takši d?ojnik mogoči, kaj aobiti na svojo molitev!T
Ne tak ?elke čúde, na sveti, ka je od Bogá ne bi mogli želeti, či mámo takšo vero, kak so jo meli tisti, štere je riikda zvráčo Jezuš. Kelkim je pravo: ,Vera tvoja te je odslobodíla*! Máš to vero ? Znáš tak gúčati, kak slepi kre poti: ,Gospodne, naj vídim“, ali kak gobavec: „Či ščéš. očisti me*?
Se razmi samo ob sebi, ka nore prošnje Bog ne poslühne. Či boš si kraleski stolec proso, ali pár millijon koron, ka bi rad bogat bio, sám znáš, ka te Bog poslühno ne bode. Pa teško te tüdi, či mísliš, ka njemi tí moreš v spunjávanji tvoje volé malo pomágati kda porínoti z jálnostjov i lažjov. Denem na priliko: Ženska bi moža rade domo dobila z boja pa moli, na meše dá, „na dobro nakanenje* po drügom kráji pa kda máže pa dvakrat telko zemlé píše, kak zaistino má. Kak se to zjedini ? Ki misli, ka njemi šatan bole pomore, Zakaj bodi Bogá sküšávat ?
Kde pa tvoja poníznost, kda kaj prosiš od Boga? Je tvoja molitev ne dostakrát takša, kak či bi Bogi zapo-vedávati šteo? Ka tí znáš, jeli ti ne na nesrečo, či se ti spuni, ka želeš ? Je Bog deca, ka nevé, ka je bolše za tebe?
Ne motimo sel Ki má močno vero, ki se vüpa v Bogi pa zná ponízno
čakati, on „Ći de pravo tomi bregi, idí dale, pa de šo,* zato ka je to pravo Jezuš pa so njegove reči za vse časa povedane, valájo dnes tak, kak do ve-komaj. Samo čígta srca íšče Bog, šterim bi rad spuno volo, kde bi je najšeo. Glédajmo, ka bodejo, pa mo vidili čüdo božo, štere nišče ne vüpao čakati.
† Vugrinčič Boldižar,
zlatomešaik.
Kda nas je meseca Marijinoga prvi derrzvon pred- njeni oltar-ptipelao, ka bi tam mir prosili zburkanomi sveti, je mir najšla düša mn*ogo trpečega dühovnika Vugrinčič Boldižara vpoko-jenoga črensovskoga plebanoša, zlato-mešnika. Prvi den Mariji posvečenoga meséca se je preselila v večno domo-vino, kak so pokojni v betegi želeli i naprejpovedali. Latinski predgovor pravi „od mrtvih samo dobro guči!“ Vnogi potrebüje to pokrivalo po smrti, ali pokojni ,Bódi báči“, kak so £ga vsi zvali, zaistino ne. Pokojnoga dobro srce ne potrebüje zagovora, vsi, dü-hovni i svetcki so vživati njegovo milíno, [kje kod so ž njim občevali. Tihi, krotek gospod so bili, do cstroga nastopa je malokda pri njih prišlo, z najpozadnejšov sirotov so si lepo pogučali i njihova hiša brez obisko-valcov nikdar ne bila, vsaki je dobo pri njihovom gostoljübnom stoli pro-stor — čeravno je Vnogi zato sledkar nezahvalen bio. Predobro srcé so meli, kak po domačem pravimo. 13 let so trpeii od nedihe, dostakrat njim je teško poslalo, pogled so tüdi na dugši čas zgübili, pa li so se z cele moči vojsküvali proti nepotrpljivosti. Vidilo se njim je na obrazi, ka vnogo trpijo i li so si prizadevaii, naj si ohranijo polno potrpežljivost, kaj če se njim včasi ne popolnama posrečilo, što bi se meo nad tem čüditi. Kak dühovnih so v Gospodovih goricah dosta dobra do-prinesli z tem, ka so gorečnost svojih kaplanov ne zavirali, nego podpirali. Da so teški zgovor meli i tak njihovih
s.
eormre
1917. maja S.
predg so popolnama farniki nej mogli zarazumeti, so dali vpelati v svojoj fari tretji red sv. Frančiška, bratovščine olt. Svetstva i Srca Jezusovoga, ka bi se po zvünrednih navukah teh drüštev nadomestilo pomenjkanje pri predgah. Največ hvale so si pa z tem zaslüžili, ka so črensovsko faro oznotraj i oz-vünaj ponovili: ozvünaj po ponov!jenji farne cerkve, oznotraj po sv. misijoni. Med vögrskimi Slovenci so dozdhj samo trijé sv. misijoni držani i toga drügoga so oni dali držati. Oni, koga so za ,močnoga Vogra* meli, so se ne zbojali pozvati misionare Slovenske iz celja, so se ne zbojali njé v lepej slovensko} reči pozdraviti. Z tem misijonom so si smilenje božjega Srca najbole naklonili, ka so svoj teški beteg znali z lepov, mirnov smrtjov* dokončati. Na belo nedelo so zadnjič mešüvali. Pri oltari njim je slabo prišlo i keliha so več ne mogli nazaj v segeštijo odnesli, Vlegli so i več ne stanoli. Pobožno so sprejeli svetstva za vmirajoče i malo pred smrtjov popolne odpüstke i popolnoma vdani v božjo sv. volo za mimo zaspala „Jezuš z 1jübezni do tebe trpim*, so malo pred smrtjov pravili, do zadnjega gučali i mnogo trpeli. 01ejšalo njim je trplenje to, ka so jih domači dühovniki i dobri verniki večkrat po-hodili i ka so njim njihovi domači zaistino verno i požrtvovalno dvorili.
Pokojni so rojéni 1. 1842. dec. 24. v Lopatinci (Marija Lovret) v Medjimtirji. Oča njihov so rojeni na Tišinskoj t Golibi i so bili sledkar notariuš pri sv. Martini, mali so pa bili ed Sv. Bedenika z tiste rodbine, kak †lva-noczy i † Borovnjak, dobriva slovenskiva dühovnika.
Pastirovali so pokojni pri Gradi, Sv. Jürji, t Beltincih kak kaplan, pri Sv. Sebeštjani edno leto kak administrator, v Črensovcih pa 36 kak plebanoš. Pred tremi leti po opravlenoj zlatoj meši so šli v pokoj i se v Črensovcih naselili.
Pokop se je vršo 3. v četrtek. Sprevod je vodo častni kanonik i dekan dolnjelendavski veleč. g. itraús Florian, z pomočjov domačib, bogojanskoga, sobočka’, beltinskih, martjanskoga, tür-niških, dobrovniškoga i veržejskih sale-zijanskih dübovnikov. V nazočnosti mrtvoga tela sv. mešo slüžili čestni kanonik za pokojnoga, drügo mešo po sprevodi pa je opravo domači g. plebanoš. Sprevoda se je vdeležilo 16 dübovnikov i 2 klesika, ogromno število farnikov i drügih častilcov pokojnoga, iz gospodskoga kak prostega stana ki vsi so z venci vse oklali drvo. Mrtvo telo, pri šterom so nepretrgano molili verni farniki so z gorečimi svečami, lampaši sprevodili na pokopališče, i so je, kak je pokojni želo, poleg nek-dašnjoga črensovskoga plebanoša pred. g. Borovnjaka položili na dugi počinek. — Počiva že črensovski starček, z ednov mešov se menje slüži v krasnoj-velikoj cerkvi sv. Križa, a opravla se pa zato tem več molitvi i sv. obhajil za njegovo düšo, ka bi njoj blažena večna svet-lost hitrej zasvetila.
Bojna — Mir.
Mir, kak se vidi, je daleč odičo od nas. Iz mirovnoga zborovanja socia-listov na Švedskom, ne bo nikaj. Zavolo morskoga zapora Švedi trpijo glad i so jako zburkani. Francozki socialisti ne do šli na spravišče, angleški tüdi samo ništerni. Tüdi povejmo po pravi« bi li tisti spravili sveti mir, ki Boga neščejo poznati ? ,VIadár mirű* je Bog kak pravi sv. Pismo i »mir je bo¾i dar,* pišejo sv. oča. Krščanski socialisti, to je tisti delavci, ki poleg vero živejo, so že pripravni, ka bi pol mirű delali, ali bogotajci, demokratje nikdar ne. Ti se nikdar ne zjedinijo pri tom božjem dari pri miri. Mir iščimo tam kje ga Maticerkev išče, iščimo ga te mesec pri Dev. Mariji, Kraljiei mirű. Poročila z bojišč so ta:
Francszki*bojlšče. Francozi i Angleži so do 300 jezer zgübe meli pri napá-dah od 16. aprila i nemške linije le ne mogli pretrgati. Samo pri najzadnjoj bitki je 6000 Angležov spadnolo i više 1000 so jih Nemci vlovili pa 40 stroj-nih pušk zaplenili. Francozki vojvoda Nivelle je zato mogo odstopiti. Na njegovo mesto je imenüvan Castelnau< ki sliši k tistoj strank!, štera žele mesto 1jűdovIade nikdašnjo francozko kraljevčino znoza osnovati.
Na dragih bojiičak posebno spre-membe ne bilo.
Zimski večer!,
KoVvrat se vrti vsdnako, ipula ešče tenko nit, tak bilo je zimo vsako, vendar lepie nego zdaj.
Pesmice so nit vodile,
pesmi srečno mátere, vmes povesti se glasilo, smeh vesele dečiee.
KoVvrat henja se vrteti, misli tuine matere deleč krog po širnom sveti njega iščo, če kje je . . .
K. J.
Iz dnevnika slovenskega mornara-
Ivan Jerič iz Dokležovja, mašinist na torpednom čuni*) je popisao svoje do-življaje od 21. oktobra 1916 naprej. Tü je na kratci podajamo.
21. okt. 1916 ob 1 popoldne smo dobili zapoved obe peče našega tor-pednoga čuna zaköriti in iti na morje na straio. Ob 5 smo bili pripravleni in smo na dano znamenje odišli. Okoli 11 vüre vnoči smo videti v daljavi gosti dim. Vozili smo z naj vekšo v hitrostjov bliže. Torpedo smo kredi nalekli, ka bi gn včasi vö püstili, če bi trbelo. Kda smo že celo blizu prišli, smo vidili ka ji eden naš torpedui čun lovio lüdi iz morja; bili so Taljanski mornarje s podmorskoga čuna, šteroga so naši vtopila '
Par vör po tom smo najšli mimo**) kak je po morji plavala. Bila je puna morskih pužov. Strelali smo na njo, ka bi eksplodirala. Ali ne se nam je posrečilú. Kak jo je par strelov zadelo, je püstila zrak in se je potopila. Kda smo že daleč bili, začüjemo za sebom močno gromenje: mina je eksplodirala. Če bi samo 100. m bliže bili, bi nas tüdi pokončala; tak se nam je pa drüga nikaj ne zgodilo. kak ka nas je blato, štero je mina z morskoga dna gor pognala, poškropilo.
Da »smo z velikov silov vozili, se nam je strój na ladji nekaj spokvaro. V pristanišči***) so jo inienerje po-glednoli in povedali ka 14 dni trebe za popravek.
Tak so mpji tovarišj dohllÍ4i4 dni dopüsta. Kda so nazaj prišli, sem pa pá jaz šo domo. Kak sam veseli bio, kda sam opet mater pa brata vido. Ali dnevi so mi hitro potekli; mogeo sem iti nazaj.
12. januara 1917. smo sprevajali štiri civilske ladje, ka je sovražni pod-morski čuni ne bi spbtopili. Prišli smo t Spljet (Spalato). Tam smo celi den ataii, Proti večer! sem šo s, pajdašom v mesto večerjat. Za malo krüha, eden mali lük in */, litra vina sva plačana 3 k 30 fil; takša dragoča je tam. Ob z večer smo šli s civilskimi ladjami
*) TerpeSni čuni so zaenjše vrote bejne ladje (te na šterom Jerič slüli je, kak on piže 67 za dugi in 4 * Siroti), vezijo jako hitro, 40 fcm na vtro, in se posebno priličai za piaćanje torpedov. Torpedo je pa lejko pravime, mali 2-3 m dugi podmorski seo, na šterom se razumi nega 1jüdi. Ime svej stroj kak vsakša velika ladja, šteri ga žene; napnnjeui je •. z ekapleziv-nimi snovaai. če se sovražna ladja približa, püstijo torpedo po peaebnoj, za te pripravfjenoj cevL šterih ima vsaki torpedui čim več, v vodo. Torpedov strej začne delati in z velikov silov žene torpedo pod vodov preti sovražaej ladji, če jo zadene, ekspledira, se razleti in tüdi sovražno ladje več ali menje poske- -düje, Kakste velika ladja se potopi, če jo torpedo debre zadene. V. rusko-japenskoj vojni je eden torpede ■tao 7000 K.
**) Podmoreke mine se" pcdobne vellkim kotlom. *apnnjeae so z eksplozivuimi snovmi. Na plitvejaih meetah je z mocnimi lancami pritrdijo na morako dne. Lanc mora b.ti tak dagi, ka mina par metrov pod merakim povrsjom plava. Edne vrate mine se včasi razletijo, kak laćlja t njo zadene. Te se malim in sevražnim ladjam enako ne varaš. Naše so samo teliko na boljsem, ka naši dobro Zrnje, kde so mine naleeene in te jih ognejo. Drago vršio mine pa pe droti s elektrikov vnžgejo, kda pride sevrážoa ladja na njo. Če se lanc vtegne, mina aplava na morsko povraje.
***) Pristauisee je nekaj podobnoga na ladje, kak postaje, kolodver za zelezniee. Tam mejdejo tüdi za-vetjeApred vetrevi kda se morja bnrka.
1917. mala Š.
Bovme
s.
dale in smo proti zarji prišli do Curzole. Mi smo ostali tam, civilske ladje so pa večer šle same naprej. Podnevi bi je namreč sovrainik ležej v pamet vzeo. •
26. januara popoldne smo dobili zapoved, naj idemo na morje. ka se je edna mina dol vtrgnola z lanca pa plava po morji. Ob S odvečera smo jo najšli pri bregi na sühom. Morja namreč veakih 6 vör raste in kaplje. To imenüjemo plima, (kda morje raste) in oseka (kda kaplje). Mino je plima prinesla, z osekov je pa roda odišla in tak je ostala mina na sühom. Z moč-nim, 100 metrov dugim vožom (ka se nam ne bi kaj zgodilo, če bi eksplodi-rala) smo jo potegnoli v vodo in jo tak odpelali 7 km od brega, tam smo strelali na njo, dokeč se je ne potopila. *Cakali smo še četrt vüre, če bi se razletela, ali ne se je.
Za dva dni smo šli pa drügo lovit; tüdi to je voda na süho zanesla. Djali smo 5 kg ekrazita (eksplozivna snov, mnogo močnejša kak dinamit) pod njo, vužgali in žnjoro, štera pet minut gori prle kak pride do ekrazita. Med tem smo pa odbežali, kak najdale je šteri mogeo in se sposkrili. Ne je bilo semta, pa smo čüli močcn pok, zemlja pa ka-menje kak 5 akovov lagev, je letelo po zrak! kak türen visoko. Ednoga našega tovariša, Antona ki je preblizu bio, je lüčilo vö iz razpokline v štero se je skrio in ga kmesti bujlo. Bio je ves čaren; pri njem smo najšli dve dopisnici. Na edno) ga majti prosi, naj .pride domo, če more, ka je jako betežna, na drftgoj njoj pa Tonek piše, ka za 5 dni te dobi dopüst. Nesrečna mati, niti ne senja se ti, ka se je tvo-,jemi Tuneki zgodilo. — Mrtvo telo smo prepelali t bolnišnieo. Tam je pa Toneka že čakao (telegram, ka je mati vmrla----------------r
Naskori potom smo naagli iti pá mino 'iskat, samo ka smo je ne najšli. Nato smo sprevajali tri civilske ladje, Lepi den je bio. Proti večeri se je pokazao *ovraini podmorski čun. Hitro se je skrio, za 10 minut je bio znova na površini. Püsto je dva torpeda na nas ali neje imeo sreče.Toliko srečnejši smo bili pa mi. Naš torpedo ga je ravno na sredi zadeo, ka se je včasi začno cpotapljati. Mornare smo vzeli na naš torpedui čun ; bili so Francuzje. Nekaj -dni po tom dogodki smo pa videli blizu naše ladje nekaj takšega kak pod-morski čun. Včasi smo začnoli s topom strelati in smo dobro zadeli — delfina, 'morsko ribo. Té nas je tak vkano.
Ednok so nas proti jütri sovraini letalni stroji napadnoli in so začnoli na nas bombe metati. Dva smo dol streIili. Našim ladjam se je drügo ne nikaj zgodilo, kak ka sta mogli dve nazaj iti na popravek. Liki hüjše nas je še čakalo: močen viher je nastano. Ladje je razburkano morje tak íüčale semtam kak orehove lüpine. To je najvekša nevola za mornara. Od mno-gega hujckanja lüdje zbetežajo, posebno -debelejči nesmileno vÖmečejo; to je
takimenovana morska bolezen. Celi den smo ne mogli zmeeta priti.
Okoli osme vüre večer smo srečali dve civilskivi, trgovskivi ladji. Stavili smo jihvi in nekaj naših ljüdi je šlo jihvi visitirat, kaj vozita. Zgoraj sta meli naklajeni cement pa slamo, spodaj pa vojne potrebščine za naše sovraž-nike. Ljüdem smo povedali, ka naj idejo na naše ladje, ka njihove vtopimo, ali ne so hteli, liki so nam Meli vujti. Kda so naši momarje nazaj prišli, smo 'püstili dva torpeda na njevi in obe vtopiii.
Naše lačlje je pá trebelo nekaj po-pravljati, zato smo šli domo v prista-nišče in smo radi bili, ka mo par dni pá lehko počivali.
Dvorski nemák.
Iada sveta so po kraljevskih dvorah nemáke ali norce meli. ;Vsakovrstne norije so mogli tei delati i gučati, ka se njim je velika gospodá smejala. Bili so pa ti norci ne ednok čednejši kak sami kralovje.
Neki králj je dao svojemi dvorskomi nemški palico v roke pa njemi naložo, naj jo tistomi prekda, koga od sebe za vekšega norca spozna. Malo zatem je kralj nevarna obetežao. Pohodo ga je tüdi njegov dvorski nemak, pred kim je kralj žalostno djao, ka more svojo države povrči.
Norca na te glas žalost obide pa pita kralja, kam de šo t
.Na drflgi svet* —■ odgovor! kralj.
„Pa kda se nameni Više Veličanstvo povrnotif*
.Joj, nikdar več.* — zdehno je kralj:
Zdaj z resnim licom pita nemák:
„Če pa Vaše Veličanstvo tam nameni ostati, kak se je pripravilo na tamošnjp prebivanjet*
,Nikaknej*, — odgovoro je kralj.
,Kakda t Nikaknej ? — pita čftdeč se nemák. — Vaše Veličanetvo na drügi svet šče iti pa se li za nikoj ne poskrbelo t O, teda vzemite to palico, jaz sem tak lebkomiselni norc nikdar ne bio.*
Dom i svet. — Glási.
Kraijičla rsjetil den. Zdaj 9. ma j a smo obslüžavali rojstui den naša drage Kraljice, ali ,raale matere*, kak jo v Beči zavejo. Rejena je bila dne 9. maja 1. 1892 kak hčerka vojvode Roberta Parmakoga in njegove druge žene Mati je Antonije v vili Pianore pri Viareggio na Talijanskom. Odgojena je bila t šamostani salezijank v Zang-bergi na Zgornjem Bavarskom i na otoki Wight, tüdi v samostani, v šterom je nüna bila njéna starejša sestra Ade* lajda i njena babica, dovica portugal-skoga Kralja don Miguela I. Po tak dobroj zgoji ne čüdo, da so vse vrline zrasle v Kraljice Či te düši znata je ne samo vučenost, nego pred vsem jakost ljübezni i smilenosti, t šteroj se je odlikovala sv. Cita, njena nebeska pa-trona. Ta je bila prosta dekla slüžečka
v njenom rojstnom kraji i kak takša ostala tüdi do smrti pa pomagala vsem sirotam, da je svoj slüž tüdi med nje razdelila. Maticerkev je to Čisto, vsmi-ljeno, pobožno, deklo, sveticam prištela. Njeni god se obhaja 29. aprila. Té den smo tüdi mi obprvim obhajali naše kraljice god, razobešeoe zastave, šolske slovesnosti, posebno pa naše vrele mo-litve so svedočile od naše ljübezni do drage kraljice, matere smilene. Denešnji njeni rojstni den toisto dela ljüdstva Vogrsko i Austrisko. Moli, naj to smi-leno mater, štera je že v detinstvi kfthala, krpala za sirote, vračila siroté, štere srce se je genolo nad erdeljskimi begunei i z genjenim srcom pa odprtine rokami pohodila njihovo razdreto do-movino, štere prošnje so spravile t toj strašnoj zimi što i stojezerim sirotam k&rivo, štere obisk je teliko ranjenih potolažo, to smileno mater naj dober Bog dugo žive.
Od aaiih vejakov. Mrtev je: Špilak Janoš, domobranec 314. dpp. z V. Po-lane. Zajeti je bio v Rusiji i kak hromi vojak domo püščen. Ne je pa mogo priti k onim, ki so ga tak željno čakati. Mro je med potjov na Češkom v Leit-meritzi. Ostavo je dovico i troje dece. — Benkič Matjaš, trenski vojak z Pe-tanee; mro je v Sobočkoj bolnišnici; ostavo dovico i troje dece; Brtalanič Janoš, dombr. 18. dpp. s Rankovec; mro na domi; ostavo dovico i edno dete; Farhas Martin, dombr. 20. dpp. z Črensovec; spadno je apr. 1S. Naz-nano četo?odja Gjörkös Ivan, ostavo dovico i troje dece. Srce Jezusovo, po-deli svoje smilenje pokojnim i njihovim tužnim ostalim.
Potrpljoaje mejme, če nam tüja stvar kvar napravi, pozebno z sirotam!. Mož, oča je v boji, pazitelov ne pri hiši, stvar vujde vö. Kvar naj ne plača, sirot* i njena stvar pa naj se ne tali i bije.
Vojaki če nepodpisaaa pisma dobile, razlrgajte je i niednoj ne davajte od-govora. Zgodi se naime, ka takša dobi oster odgovor, štera vam. je ne pisali,
Voiilao pravila se prinaa na Vogrskom nekaj malo raztegnejo. Apoštolski kralj žele ljüden pravice dati i zato more več ljüdi dobiti glas (votum).
Bele se fraacozkoga zavzetaiitva slovenski misijonar, dr. Zdešar, v Čte-rom je 32 mesecov trpo.
Niklaoti 20 morja do pri uredaj (hivatal) duže valali.
Ameriko. Državno hiša Severne Ameriko je sprejela postavo, ka de vsaki moški dužen pri vojski slüžiti. Dojzdaj je najme tak bilo ▼ Ameriki, ka je samo tisti šo za vojaka, ki je šteo, se ve da za dobro plačo. Sprejeti je tüdi vlog, poleg šteroga de smeo bivši predsednik Boosevelt štiri batalijone peiije na francozko bojišče voditi.
Novi sevražoik. Južno-amerikaneka ljedovlada Ouatelmala je ptetrgala diplo-macijsko zveze z Nemčijov. — Liberia ljüdovlada pa nameni v kratkom boj napovedati Nemčiji.
4.
NOVINE
1917. maja t»
Pozdrav posilajs: Vučico Ladislov, top-
niéar, z Ižekovec, svojim domačini i d8hovnikom srčno se zahva)i BI. D. Mariji, ka ga je pe-sltihnola: njem dala priliko na rüzem sv. meše i predgo poslüšati; Kezar Karol, domebr. 14. dpp. z G. Siaika; veseli ga slovensko čtenje; Celec Andraš, topničar, od 6rada, kda Slovenske čtenje dobi, se njemi srce gene od veselja, med Jagvim Ijttdsívom je, ali svoje mo!itve redno oprav!ja vsaki den, prosiv naše molitve, ka ga sküšnjava ne premoti; Žilarec Janoš, četov 83. pp. z Vadoree, tišinskim, črensovskim, cankovskim i graekim íarnikom, ki maje svoje drage pri vojski; na vüzem je stopo vün iz strelnoga jarka, vetrivao z rob-čekom, na štero znamenje so i Busi prišli iz svojih jarkov pa šli k njemi i drügim Slovencom, šteri so za njim prišli. Lepo so si v roke segno)i i se podarili Rusi so njemi teliko hleba (krüha) dali, ka je celoj četi došlo za večer jo. Stari ruski vojaki so na njé kapali i tak jckali pa pozvedavali, če še dugo ne de raira. Dve vüri so bili v bratevskom pego-varjanji, kda jih je ruska strelba razgna!a; prosi vse Slovence, naj se moIije k BI. D. Mariji za mir, jako je šalosti to, ka slabe glase čüjejo od obnEŠonja ništerih domačih. Marič Matjaš, desetnik 20. dpp. z Odranec, starišam, ženi, deci, svojim dühovaikom; prosi molitve za mir i ka bi se sveeko vceelje, pohanjanje krčme ostavilo; Vmss Ježet, z Martjanec, Hdri Anton z Krašič, tolcan Mikloš z luzdoblana, Pvniér Slevaa z Mnrtinje, dühovtikom i svojim domačini; srčno se zahvalije za slovensko pobožno čtenje, to njim nadomesti sv. predge, štere ne morejo peslühšali, to de je tüdi krepile, ka pred tronom oča nebeskoga ne do pogüb-Ijeni; pešlejo tüdi 8 k. podpore na naš Slovenska lisk Vass Jožef 4 k., M6ri A. 2 k; Bekan i Pinter pa vsski 1 k.; Kovete Janoš z Kroga, Suhč Jožef z Koprivnika, Čeke Jožef z Bodo-nec, pešaki 104 bal; že tretji vüzem so meli na bojišči; toga so zdaj tak obhajali ka so molili i šteli Marijin List; z tem so si žalost trli; zvsde je z domi, ka so materi Siroti dovici v kregi še tiste malo krumpišov odnesli, kaj se meli, tolvaje. To ga je tak zbo!eio, ka je ztčo jokati i kunoti ali gda njemi pegled na Marijin List spadne, kak ovara najsvetejšega i najbogatejšsga Boga v naročjah sirsmaške matere, si e¼lallje ,greh i se pomiri pa vss mimo zatrpi i na Boga neha.
K blažsaim je spisaai Cottolengo Jožef, talijanski dihovnik, šteri je 1. 1842. mro. Blaženi je junaško vüpanje meo do Boga i ljűbezen do bližnjega. Naj prosi obe jakosti pri Bogi za nas.
Zgrabljsai razbijačjs. Na Gorujoj Bistrici so preminole dni neko noč nekši razbijačje malo ne celo občino razvrgli. Plote so trgali i vse razbijali, do koj so mogli. Ali v past so prišli. Ednoga so občinarje zgrabilii bio je 17 leten šmrklavec z D. Bistrice. Ovado je 17 pajdašov z Sr. i D. Bistrice, tei pa páli ove, štere je on ne znao povedali. Daoi so žandarom v roke. Edno je samo Pitanje, če majo ta deca stariše, ali pa nej?
Cerkveno odlikevanje. Dr. Pogač Franc, ravnatelj cerkvene pisarne je imenüvan za papovoga kamornika. Iz srca se veselimo tomi krvavo zaslüže-nomi odlikovanji, štero je dobo naš mladi vojak. Na duga leta živio!
Semo g. Črensovskoga uotariusa je že dugo zmenjkavalo. Neko preminolo noč ga je najdeno v sosedovoj gümli prece, Žandarje po tom sledi dali iščejo.
Odlikevanje. Odlikovan je Vörös Vik-tor, praporščak 64 pp. z Beltinec; z bronastov svetinjov. To je že tretje odlikovanje. Cestitamo.
Kardinar Jožef, peša-t 48 pp.: Ponizno prosim Novine. Doma sem je vsikdar rad čiteo pa zdaj bi je tüdi rad meo v tüjinskom kraji, ka bi si prečteo ž njih predge vsako nedelo. Mi mamo naimo vogrsko predgo, štero ne razumim.
Držanič Mi¾al, dombr. 48 dpp. z Soboti: ,Bom njim poslal peneze za Novine, štere so moje srce razveselja-vale. Po njuvih navukah sam s pajdaši z veseljom oprav!so svoje dužnosti v strelnih ,jarkah i sovražnika smo premagali. Daj vam 3og zdravje, da te je dale mogli pisali,*
Hauke Štefan, pešai: 83 pp. zČrnec:
„ Novine i MarijinList sem v roke dobo sem v bolnišnico. Trno me veseli ta Slovenska materna reč, lepo čtenje je v Mariji-nom Listi, štero mi düšo krepi, trpljenje lejša, vse bolečine i nevole lehko pre-našam po njem, zato ka mi čas krati i me tolaži, rana mi pri njem lepo celi. Na bojišči nas je tüdi jako veseli^ naša materna reč/ v njej pisane navuke smo si v srce jemali, kda smo božjih navukov od dragih ne slišali!
Kerpič Jürij, pešak 90 pp. z Šülinec:. »Kda sem Novine i Marijin List v bol-nišnico v roke dobo, so me suzé pobile, ka so préč. g. ešče ednok mis* lili namé. me ž njima gorpoiskali i pozdravni. Veselo je bilo moje srcé*.
Ceise Štefan; ,Poštüvani gospon plebanoš, naj bodejo, tak debri, ka mi pošlejo Novine; Vsigdar želem njihove Novine čteti, ka bi bar nekaj od bi. D. Menje šteo.*
Zver Mihael: „ . . . Lepe.Vas Pro-sim, dühovni naš oča, če bote tak dobri, ka bi mi poslali Novine, da sam tü sám med Totami.* —
Mrtvi se S|lašajo, 8kerget Štefan, domobr. 20 dpp. z Čr ?nsovec, je včasi v začétki vonje premit o. Zdaj 1 maja, na tretje let#, se je oglaso, ka je živ i zdrav. Pisao je večkrat a niedna karta ne prišla sem.
Tüdi pri zebobsli razvija Fellerov „Elsa-fluid“ svoje bolečine lejšajoče lastnosti. Ž njim se zriba boleče líce, v njega namočenoga p; muta mali drób-ček se vtekne v voteí zob i v vüho v dotičnoj strani i se obveie s sühov capov. Ne nastopijo tak naglo bolečine, če si zobe z ,Elza fiuidom* čistimo. 12 kantic poštnine í rosto poálje za 7 k. 82 f„ lekarnar E. V. Feller, Stubica, Centrala 146 Horv.
Pošta.
Josephns. Zednim kak za tiskarno. Srčen pozdrav. Solar Jürjm domači. Sp. 81aveči 8talen glas je prišo, ka je vaš zgrabljen.
Keveč Ferenca oča. Vvdarci. Sin je do ang. 18. I. 1916. bio pri rcgementi, te je premino. Če dobim drögi glas, naznanijo.
Brezpogojno varnost
pred ponaredbami imajo vaj prijateli« Feller-ovega flaida iz raailiask.h t žene z znamkov ,fflŠa flaid*. To naj bo povedano samo v ob-rarnbo pred menjvrednimi pon*redhami. što še ne po*ua „Blza-fiuid&“, naj povpmša zdrav-nikn, kak zanesljivo učitikúje
proti kašlji in prsNÍm belečinam
kak veda za grgranje in vribalno sredstve. cena: 12 malih ali 6 dvejnalah ali 2 špoeijalni steklenici »iansta prosto poštnine sam# 7 k.32f., 48 malih ali 24 drotnato ali 8špe-eijalnih atekloBÍe po8Snine proste, 22 k. 72 £ pravo edino pri lefcarai K. V. Feller 86*-bina eemtrala br. 146 (Hrvatska.)
Fellerov- ž*lodee krepšűjoče, edvajalne rabar-bara krogljice z znamko ,Blsa-krogljiee* (6 idnafc-Ijic pošbeine prosto 5 kren 57 SI.) se pravo le z znamke .Slon krogljiee*.
Cista koža na lici
i na rokah, kaj pri vno-gih 1jüdeh občüdüjemo,. dadvojoprednoat svojim 1sstnikem. Najobprrim za telo telo je potrebno, naj koža zdrava bo, zato ka samo tak se more«® skoz njé prav zračiti. Obdrügim je pa to ttdi, potrebno, naj naším bliíojim z nezdravsv kožovmažnje ne napravi mo.Nečista koža,brli*go plščajeí, šplinte, lioe, mézoIČki, bradajiee ope-kline itd. pa večkrat to zrcküjejo, kaj je pa bodi ékodljivo za dibanje kaže izáto tfldi nezdravo. Vnogo jezér moikov i ženaek ribi pri zdrav-ljenji i čuvanji svoje koie Fellerovo „EI«a“ pomado za brambo lioe i kože, Štere cena je 3. ker. za pošínino in zavi-janje 2 k, 30 f. več. To vrástvo ne škodi, kak vnogo reči za lepšanje koie ponüjanib. Odatráni betega kožoe, obráni od pečeline sunea, šplint, odprávi püščajce,epekaline itd. Na mesto grizečih i večkrat škodljivih žojf rabimo Fellerovo lilij*ko šajfo, ali pa Fellerovo borai-Sejfo i prah. za mujvanje, (borai prašek) 1 koron.
Vlasjé močno rastéjo
po Fellerovoj „Elsa“ Tanneehina-pomadi za vlasó. Lonček8k. močnejiekakevoetillšt. 4 k.. 50 f; za zavijanje in pošteno, 2 k. 30 f. več. Krepi koio na glívi, zabrani pišlivost ijrano oaerelost, pomore k zrási mečnib, zdravi! vláai. Nema škodljivih anovi v sebi z:ito mi pred ikedljivni pomadaniprednoat posebno pred tistimi, štere penőjajo nevučeni lekarništva. Za mustačejenajholša Fellerovamastsa 1 k. Na-ročitvepošliiBonepesredne na Feiler V. Eugen le½arniha, 3töioa Oenšraic br.149. (¾agr.iup.),
Nroma*ton SE Bey¾6mneggr«g Ho¾rajiaadi c/mrssmflCjS^ ftap*ellwiye¾