Avstrija in nje Ijndstva. (Govor diž. poslanca dr. Gregorčea v dvžavnem zboru.) Visoka zbornica! Sedanja vlada je že deset let na krmilu vzlic močnej opoziciji. Opozicija je hotela prijeti v roke najbujše orožje, izogibati se češkemu deželnemu zboru in zapustiti še državni zbor. Tu se je pa pripetilo, kar se je najmanj pričakovalo: vlada je stopila med prepiralce in jib je pregovorila, da se pobotajo. Nakrat se je ves položaj premenil, tako imenovane fakcijozne opozocije ni ve5, postala je sposobna za vladanje. Njega ekscelenca, gospod ministerski predsednik, grofTaaffe ima sedaj dve železi v ognji, dve večini v tej visokej zbornici in dve vladni stranki na razpolaganje. Ta sprava se različno tolmači pri Nemcib in pri Slovanib. Jaz se ne bodem spuščal v kritiko tega sporazumljenja, pač pa hočem posebno naglašati jedno stran te sprave, ker ni največje važnosti le za južne Slovane, temveS za vse Slovane skupne Avstrije. Iz sprave se vidi, da se morejo Nemci in Slovenci v Avstriji sporazumeti, če se hočejo. Drngič, da vlada med prepiralci labko uspešno posreduje, ee hoče, in tretjič, da vsi faktorji, Nemci, in vlada za sporazumljenje lahko najdejo pravo pot in primerna sredstva, če le hočejo. Pot obstoji v skupnem posvetovanji in pogajanji o stvareh, v katerib se mnenja ne ujemajo, sredstvo ,je pa narodna jednakopravnost, katera je lepo in jasno izrečena v XIX. členu državnih osnovnib zakonov. Seveda se tajiti ne da, da je slovanska večina v kraljestvu češkem pri tej priložnosti dala vzgled prijenljivosti, spravljivosti in požrtvovalnosti, toda tudi to se mora naglašati, da je nemška manjšina začela popusčati načelo, da sme jedeu narod prezirati in pritiskati druzega. Nemska manjšina na Češkem je zmisel državnih osnovnih zakonov tako izrazila, da je slednji narod drugemu jednakopraven, naj bode tudi v manjšini. Nemški liberalci spomnili so se nakrat lastaega dela svojega, državnega osnovnega zakona in so v načelih njegovih poiskali varstva za svojo nemško narodnost in jezik. Jaz sem to pred tremi leti na tem mestu dne 3. maja 1887. prorokoval, pa so me nekateri zastopniki deželne avtonomije, ki hočejo veljati za posebno konservativne, zasmebovali kot posebneža in me obirali kot ,,passer solitarius in tecto". Pa že čez tri leta so mi dali dogodki prav, kajti baš v kraljevini češkej se je na zabtevanje nemške manjšine člen XIX. državnega osnovnega zakona v toliko uporabil, da od sedaj ondu večina ne bode več sklepala za manjšino v narodnih in jezikovnih vprašanjih. V tem oziru je manjšina zavarovana proti pritiskanju in zatiranju veeine. Ni se jej treba več bati za narodnost svojo, temveč lahko obrača vso svojo pozornost duševnim, gospodarskim in kulturnim nalogam. S tem se je dobila najsolidneja podlaga za trajen narodni mir. (Poslanec Vošnjak : Prav res !) Priznati moram, da smo prišli do pomenljivega prevrata v avstrijskej notranjej politiki. Ta prevrat je tem pomenljivejši, ker se tudi v ogerskej državnej polovici vedno jasneje kažejo slabi naaledki zatiranja Hrvatov, Srbov, Slovakov, Rusinov iu Rumunov in so v Nemčiji nakrat nastopili dogodki, kateri delajo bližnjo bodočnost Evrope nepreračunljivo. Tem bolj je dolžnost avstrijskih državnikov in ljudskib zastopnikov, da naredč mir. Pot do tega iu pravo sredstvo kaže v bistvenem češka sprava. Treba le še, da naeela 6eške sprave — mutatis mutandia seveda — raztegnemo tudi na druge meševite dežele (Čujte! Čujte! Prav res! na desnici), pa bode nastal mir. (Odobravanje na desnici. — Poslanec Vošnjak : Na Koroškem tudi!) Kdor čisla doslednost, pravico in resnico, ta se bode lehko prepričal, da se kaj tacega, kakor na češkem, mora uvesti tudi na Moravskem, Šleskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem. Kajti vse one pritožbe, o katerib se je razpravljalo pri spravi, vsi oni uzroki, ki so bili na Čeakem za spravo, nahajajo ae tudi v navedenih deželah, samo da ae v večjej in poostrenej meri. (Prav rea! na desnici.) V dokazovanji svojem se hočem omejiti na avstrijske dežele, v katerih bivajo južni Slovani. Nemška manjšina na Češkem ima svoje nemško vseučilišče, svoje nemške arednje šole in učiteljišča, svoje nemške ljudake šole. In vendar se je čutila zatirano in ni prej mirovala, da se jej je v zmislu člena XIX. državnega osnovnega zakona zagotovila odpomoč. Če pogledamo v dežele avstrijske, v kateriti bivajo južni Slovani, preverimo se, dazatiranje nemške manjšine na Češkem ni bilo niti bleda senca, proti krivicam in zatiranjem, katera morajo že leta trpeti Slovani v dotičnih deželak. Te dežele nimajo nobene velike aole, kajti vaeučilišče Zagrebško velja za inozemsko. Na vseučilišči Graškem so se opustile obatoječe slovenske atolice za tako potrebne pravoznanake predmete. Hrvatske arednje šole so samo v Dalmaciji, dočim hrvatska večina v Iatri nema nobene srednje šole. Novomeška gimnazija je deloma slovenaka, na Ljubljanskej ao slovenske paralelke, temu naaproti ao pa štajarski Slovenci po desetletnej spravljivej politiki dosegli še le jeden slovenaki paralelni razred na gimnaziji v Mariboru (Čujte! na deanici); Slovenci Koroaki pa še toliko niso doaegli. V Tratu in v Gorici so pač nemake gimnazije, slovenakih pa ni. (Dalje prili.)