Obračun med družbo
in kolektivom
Letos so hoteli v številnih kolektivih spremeniti tarifne pravilnike, ali bolje rečeno, *višatj tarifne postavke in sicer z veljavnostjo za nazaj. Spremembe so utemeljevali s trditvami, da so njihovi minimalni osebni dohodki nižji, kot jih imajo njim enaka podjetja, češ v drugih podjetjih so že lani ali prej spremenili tarifne pravilnike in na različne načine zviševali tarifne postavke.
Ali so trditve o neenakem Položaju in neenakem »startu« Podjetij glede gospodarjenja, delitve dohodka na čisti dohodek in potlej na osebni dohodek in na sklade utemeljene? Ali bi bilo mogoče takšen neenak start odpraviti res samo s spremembo tarifnih postavk?
Kot je znano, predstavlja letos 80-odstotni znesek tarifnih Postavk, določenih v tarifnem Pravilniku ob koncu letošnjega februarja, za podjetja minimalni osebni dohodek (izjema so rudniki, kjer predstavlja minimalni osebni dohodek višji . znesek tarifnih postavk). Takšen začasno določen osebni dohodek je letos osnova za izračun družbenih obveznosti med
Zakon o minimalnih osebnih dohodkih je že v pripravi — Podlaga za sestavljanje zakona je gradivo, ki so ga zbrali v zvezni tarifni komisiji iz ankete o osebnih dohodkih, razen tega pa še podatki, ki jih zbirajo tarifne komisije posameznih panog o ključnih delovnih mestih — Predlog zakona bo predvidoma sestavljen že v drugi polovici septembra
podjetjem in skupnostjo in hkrati je to tudi instrument za delitev prejemkov znotraj podjetij. Kjer so torej zahtevali zvišanje tarifnih postavk, so hoteli zmanjšati svoje obveznosti do skupnosti, zmanjšati možnosti za obdavčitev, obenem s tem pa zvišati čistj dohodek, ki ostane podjetju, in osebne dohodke zaposlenih.
Takšno spreminjanje tarifnih pravilnikov bi nas zapeljalo na slepi tir. Vsaka taka sprememba bi namreč povzročila znova nekak »start«, in tako bi se vrnili v začaranem krogu in. kar je še važnejše, podjetja ne bi imela nikoli točnih, vnaprej določenih obveznosti do družbe. Zato je Zvezna tarifna komisija ob dosedanjem proučevanju plačnega sistema In de-
litvi dohodka sploh prišla do prepričanja, da je treba minimalne osebne dohodke — kot osnovo za izračun družbenih obveznosti podjetij — ločiti od tarifne politike.
Iz doslej povedanega lahko povzamemo več zaključkov o tem, kako in na kakšni osnovi naj bi bili zasnovani osebni dohodki ter kdo naj jih določa. Ker je od višine osebnih dohodkov odvisna obdavčitev in prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij in ker je z višino minimalnega osebnega dohodka tudi zavarovan delavčev osebni dohodek (v primeru, če podjetje ne ustvari dovolj sredstev za izpolnjevanje družbenih obveznosti in delitev prejemkov), je nujno, da te določa državni organ. Razen
H* ROB RAZMERAM V TOVARNI ČEVLJEV »ALPINA« V 21REH
Odsev notranjih slabosti
ZLrovci prav nič ne skrivajo, Ča zaslužek v »Alpini« ni bil Slab. Predvsem se je dalo zaslužiti na račun preseganja Uorm, če se je kdo količkaj tru-čil. Na račun preseganja norm 1* precejšnje število delavcev dobivalo precej višje mesečne Prejemke kot pa njihovi skupi-hovodje. To je seveda dokaj de-•timulativno vplivalo na željo delavcev po izobraževanju in to-rej ni prav nič čudnega, če sa-dlo 18% delavcev meni, da jih ovira pri tem, da ne dosežejo v*čjih delovnih uspehov, nezadostna šolska izobrazba, in samo delavcev vidi vzrok temu v Oezadostnem strokovnem znanju. Končno: zakaj bi se vendar tru-‘fil, da bi prišel na mesto moj-stra, fe pa brez tega zasluži več kot mojster oziroma skupino-v°dja! Ker so bili torej delavci radovoljni s plačami (in ohlap-Pitni normami), se je zdelo, da •o razmere v podjetju še kar zadovoljive.
Toda nova delitev dohodka je mah pretrgala tako visoko Preseganje norm oziroma izplačevanje preseženih norm. Oseb-dl dohodek ne gre več v mate-riaine stroške, ampak je del 6i-*feia dohodka podjetja. Sedaj je junica bistveno drugačna: do-Podek je potrebno najprej ustva-d'1’, potem pa ga pametno raz-‘fcliti na sklade podjetja in na ®*obne dohodke delavcev. V teh ?°go,iih pa se je brž pokazalo, da norme niso realne. Ustvarjen dohodek je namreč premajhen, da bi lahko izplačali vsakršno Preseganje norm. Ce bi hoteli laplačevati vse norme ne glede &a odstotek preseganja, bi mo-raU ustvariti več dohodka. Ke-Pa tega trenutno ni mogoče do-je torej edini izhod - spre-'danibi norm.
Prav tu pa je zaškripalo. Vod-stvo podjetja je hotelo norme Popraviti, ne da bi ta ukrep Prej obširno pojasnilo delavcem. *akaj je treba norme popraviti, delavci so bili nejevoljni, ker "da stvar ni bila dovolj jasna. Pred očmi so imeli samo dosedanji dober zaslužek in se za-'edali, da bo ob popravljenih dormah za enak zaslužek po-rebno vložiti v delo več truda. ^5kaj jim vendar naenkrat* strižejo« norme, saj se toliko govori Proti »striženju« norm? Neko-1,1,1 je bilo treba samo izreči deumno misel in skupina njih je ,a k direktorju pod okno pro-‘estirat proti popravljanju norm.
Lejstva o razmerah v kolek--vu govore, da to ni nobena dahujskana stvar, še manj pa ‘Politična manifestacija«, kot tr-fio posamezniki iz podjetja, ker e bojijo odkriti prave vzroke emu izrazu nezadovoljstva de-®vcev. Ce bi bilo v kolektivu j®* na pravem mestu, bi trije, 'rje nergači prav gotovo niče-ar ne mogli napraviti. Analiza i^dja v podjetju kaže, da je ‘deba vzroke za manifestativen
odpor prot! reviziji norm iskati v nepravilnih odnosih vodstva podjetja do kolektiva oziroma precejšnji izoliranosti od kolektiva. Anketa, ki jo je okrajni sindikalni »vet Kranj napravil med delavci in mojstri, to nazorno potrjuje.
Ker niso informirani, kakšne so v podjetju premije In kako se dele, je med delavci mišljenje, da se premije skrivoma delijo. Polovico delavcev sploh ne ve, kakšna je višina premij, 10 odstotkov delavcev pa je le deloma seznanjenih z višino premij. Zato je v kolektivu bil odpor proti premijam, čeprav so v primeri z drugimi podjetji premije v »Alpini« sorazmerno nizke. Prav gotovo bi delavci n« gledali na premije s takšnim nezaupanjem, če bi jim sproti pojasnjevali, kolikšne so premije in za kaj jih je kdo dobil. To bi prav nič ne okrnilo avtoritete vodstva podjetja, ampak nasprotno — če so premije upravičene — bi jo le še utrdilo.
Tudi dejstvo, da 46% delavcev ni seznanjenih s sklepi delavskega sveta, 14% pa je z njimi seznanjeno le deloma, govori o tem, da je družbeno - politično delo med kolektivom zanemarjeno. Ce skoraj dve tretjini delavcev nista docela seznanjeni s sklepi organov delavskega samoupravljanja, je to znak, da v tem mehaniz.mu nekaj škriplje. Vse krivde za to ne gre zvračati na »polproleterce«, ki ne kažejo zanimanja za usodo tovarne. Nihče ne more namreč ospora-vati dejstva, da je v »Alpini« vendar velika večina delavcev odvisna samo od zaslužka v tovarni in je torej življenjsko zainteresirana na njenem razvoju. Jedro je torej zdravo, le da v podjetju ni do kraja ali pa je zelo malo izkoriščen mehanizem delavskega samoupravljanja, katerega bistvena značilnost je aktivno sodelovanje celotnega delovnega kolektiva pri upravljanju in vodenju podjetja. Toda važno je — ne samo formalno, ampak tudi stvarno — omogočiti sodelovanje celotnega kolektiva pri upravljanju podjetja, in to v glavnem v tem, da se kolektiv pouči o vsem, kar se v podjetju dela, tako da se sleherni član kolektiva čuti soodgovornega za vsa dogajanja v podjetju. Kolektivu, katerega skoraj polovica ni seznanjena s sklepi delavskega sveta, pa ta osnova za široko sodelovanje ni zagotovljena v zadostni meri.
V tem pa je nedvomno tudi osnovni vzrok, da se med delavci še nadalje ohranja stara mezdna miselnost. Delavci povečini gledajo svoje razmerje do tovarne še po stari shemi delodajalec — delojemalec, ne pa, kot proizvajalec in samouprav-Ijalec v isti osebi. Zaradi takega razpoloženja in miselnosti se ne počutijo kot upravljale! podjetja, se ne zavedajo, da »o pod-
jetje sami, da je to njihov delavski svet, upravni odbor, ampak vidijo v podjetju nekaj tretjega, objekt, ki ga predstavlja uprava oziroma direktor. Kako bi si namreč drugače mogli razložiti dejstvo, da je kar 54% delavcev prepričanih, da jim »podjetje« ne nudi možnosti izobrazbe in napredovanja? Kaj si v tem primeru predstavljajo pod »podjetjem«, ki je do njih tako mačehovsko, da jim ne omogoči izobrazbe in napredovanja? Morda direktorja? Kaj pa je tedaj delavski svet, uprav-
(Nadaljevanje n® 6. str.)
tega pa morajo biti vsi osebni minimalni dohodki določeni v končnem znesku, kajti le tedaj bo vedela gospodarska organizacija, kako mora gospodariti, da bo dosegla določen čisti dohodek, s katerim bo sama razpolagala. V tem primeru bo vedela tudi družbena skupnost, kolikšna sredstva bo dobila od gospodarskih organizacij. Ce bi smeli osnovo za minimalne osebne dohodke spreminjati ljudski odbori ali če bi lahko na to vplivale organizacije proizvajalcev, ne bi nikoli dosegli take stalnosti, kajti vsakdo bi osnove spreminjal po svojih potrebah in željah. Iz teh razlogov mora torej družbena skupnost sama določiti minimalni osebni dohodek.
Zvezna tarifna komisija je že pretehtala vrsto različnih osnov in prišla do tehle zaključkov:
Višina minimalnega osebnega dohodka ne sme biti v nobenem primeru v zvezi s tarifnimi postavkami ali z drugimi osnovami za nagrajevanje. Kako kvarno je to, smo lahko ugotovili letos, ko so bili minimalni osebni dohodki v neposredni zvezi s tarifnimi postavkami in so jih podjetja hotela prav zaradi tega /nenehno spreminjati. Ce bi bila višina minimalnega osebnega dohodka v zvezi s tarifnimi postavkami, bi to spodbujalo gospodarske organizacije, da pri sestavljanju tarifnih pravilnikov ne bi upoštevali ekonomskih razlogov, tarifnih postavk ne bi določali po resničnih potrebah, ne bi jih določali tako.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Slabe napovedi — dobra letina
Zaradi suše, ki je pritisnila v maju in se je vlekla vse tja v prvo polovico junija, so bile na-: ovedi za letošnje leto dokaj neugodne. Zbrani podatki pa dokazujejo, da letina vendarle ni tako slaba, pač pa celo nadpovprečna. Tako še je dogodilo, da napoved) niso obveljale, toda predvsem zaradi tega, ker smo posejali veliko večje površine s sortnim semenom, zlasti s pšenico italijanskih sort, in ker so bili agrotehnični nkrepi, zlasti oranje in gnojenje, na dokajšnjih površinah opravljeni zelo dobro. Po prvih ocenah, ki sicer niso popolne, bomo letos pridelali okoli 2,900.000 ton krušnih žit. Lani smo pridelali v veliko ugodnejših vremenskih prilikah 3,380.000 ton žitaric. Letošnje leto je dokazalo, da Italijanske sorte pšenice povsem ustre-
zajo našim vremenskim prilikam in da je treba to pšenico čimprej razširiti na vse obdelovalne površine. Pričakujemo, da se bodo odnosi italijanske pšenice gibali med 35 in 70 metrskimi stoti na hektar. Na manjših parcelah so dosegli rekorden pridelek 91 metrskih stotov (v Vinkovcih). Lani so na državnih posestvih v povprečju pridelali okoli 24 mts pšenice na hektar, posamezni kmetovalci pa le nekaj več kot 15 mts. Lepe uspehe so dosegli tudi v tistih krajih, kjer so kmetovalci sodelovali z zadrugo. Povprečni donosi znašajo okoli 22 mts. Ocene letošnjega pridelka pa kažejo, da bodo razlike med državnih posestvi in zadrugami, kjer imajo koperac.ijo, ter med posameznimi kmetovalci še večje kot lani. Ce kaj, prav to dokazuje, da lahko v kooperaciji in z uporabo sortnih semen, z globokim oranjem ter dobrim gnojenjem pridelamo precej več, kot če bo zemljo slabo izkoriščal posameznik.
ALI JE DINAR POVSOD DINAR?
Razlike v cenah sadja in zelenjave med Ljubljano, Kranjem, Jesenicami, Celjem in Mariborom
Minuli teden smo bili spet »tržni inšpektorji«, Niso nas toliko zanimale cene v maloprodaji, kot razlike v cenah s sadjem in zelenjavo med Ljubljano, Celjem, Mariborom, Je Senicami in Kranjem. Zvedeti smo se hoteli, ali so v trgovini s sadjem in zelenjavo zadnji čas razpravljali tamkajšnji sveti za blagovni promet oziroma tržišče.
radižnik za 14 do 16 din dražji kot v Ljubljani, papriko je plačal potrošnik 14 din več in čebulo 20 din draže. V Mariboru so bile tistega dne breskve za 30 do 34 din dražje.
Cene na stojnicah in v trgo-	manj vreden kot v Ljubljani.	F>I'av t®^0.,v	Pap!"1Aka].-ie
Vinah v Ljubljani, Celju in	Skoraj vsa zelenjava in sadje	bila v Celju	dražja	za 30	dm,
Mariboru in cene, ki nam jih	je namreč v teh mestih dražja	v Mariboru	pa	za	38 d m	Poje sporočil naš dopisnik iz Kra-	kot v Ljubljani. Poglejmo sa-
nja in Jesenic, so nas opozori- mo nekaj podatkov, le, da je dinar v teh mestih V četrtek je bil v Celju pa-

sti dan papriko za 4 do 10 din a_ ceneje, breskve bj lahko ku-
Ze od 19. julija je Arena v Pulju prizorišče večjih ali manjših presenečenj in razočaranj: tisoče gledalcev, med njimi filmski kritiki, igralci, režiserji in novinarji, si ogledujejo najnovejše domače igrane in dokumentarne filme, ki so uvrščeni v letošnji V. festival Jugoslovanskega filma. Na sliki pogled na areno, ki Je b la prvi večer festivala zasedena do zadnjega
kotička.
pili po isti ceni kot v Ljubljani, toda paradižnik so morali plačati v Kranju in na Jesenicah 14 din draže kot v Ljubljani. Resnici na ljubo velja povedati, da so nekateri kmetijski pridelki v teh krajih tudi nekaj cenejši, predvsem tisti, ki jih kupijo v bližnji okolici. Toda takšni primeri so »bela vrana«.
V Celju in Mariboru so trdili, da se pri njih znižanje cen pozna šele po dveh, treh dneh. Zakaj? Preskrbovalno podjetje, so dejali, ima manjši »delokrog«. Preprosteje so to potlej takole razložili: Naša preskrbovalna podjetja ne prodajo toliko pridelkov kot ljubljansko in zato pripeljejo hkrati več sadja in zelenjave iz Kopra ali od drugod. Ce ga pripeljejo več in ne prodajo vsega tisti dan, ga prodajajo naslednji r dan po isti ceni kot poprej. Tem trditvam bi verjeli in, verjeli bi tudi, da kdaj pa kdaj ne morejo znižati cen, če ne bj zvedeli za nekatere razlike v ceni sadja in zelenjave, ki nastane na poti iz kmetijske zadruge do maloprodaje. Dan prej je na primer trgovsko podjetje »Sadje «v Kranju kupilo v zadrugi paradižnik po 35 din. Maloprodaji ga je prodalo po 55 din in potrošnik ga je dobil po 70 din. V Celju je bilo v četrtek prav tako, razlika je bila samo v tem, da je maloprodajalec na nekaterih stojnicah primaknil še 2 din k ceni.
TUDI MALOPRODAJA NI BREZ GREHA
Včasih si tudi maloprodaja zaračuna nekaj dinarjev več. Celjsko preskrbovalno podjetje je na primer kupovalo od (Nadaljevanje na 3. str)
Namesto
»sindikalne
trgovine«
skrb
sindikatov za trgovino
S preskrbovamjem ozimnice neposredno preko sindikalnih podružnic smo pred leti edino uspešno zagotavljali delavcem različne kmetijske pridelke in druge potrebščine. Trgovska mreža tega takrat že ni zmogla, ker je bila še slabo organizirana in neurejena.
V zadnjem času pa je oskrbovanje industrijskih področij neposredno preko trgovske mreže že dokaj napredovalo. Mnoge sindikalne podružnice pa so kljub temu ohranile staro navado in se še vedno ukvarjajo s trgovino, čeprav to ni v , skladu s sodobnim preskrbova-njem. .Razen tega nabavljanje in razpečevanje raznega blaga hromi delo sindikalnih podružnic in jih pretvarja v trgovino. Z druge strani pa prekupčevanje zavira organiziran razvoj trgovske mreže ter povzroča nepotrebno konkurenco in zmedo na tržišču.
Zaradi tega ni priporočljivo, da si sindikalne podružnice nabavljajo ozimnice neposredno pri pridelovalcih, ampak naj to delo prepustijo trgovini, ki odkupuje in posreduje blago.
Gre za to, da sindikalne organizacije preusmerijo svoje delovanje na tem področju: namesto, da bi se same pečale s trgovino, naj postanejo raje pobudnik za krepitev trgovske mreže, tako da bo le-ta vsestransko zadovoljevala potrošnike; saj je trgovina prav zato tu, da posreduje blago med pr 'zvajalcem in potrošnikom.
Pri vsem tem gre prvenstveno za to, da trgovino materialno in kadrovksko okrepimo. Trgovski mreži je treba zagotoviti materialne možnosti za ureditev ustreznih prodajnih prostorov, skladišč, hladilnic, za nabavo prevoznih sredstev, enotne tipizirane embalaže in podobno. Vse to bi trgovini omogočilo, da bi imela na zalogi dovolj blaga in da se blago ne bi kvarilo. Z odpravo teh pomanjkljivosti bi zagotovili stalne zaloge na tržišču, odpravili bi nihanje in nestabilnost cen ter nezaupanje potrošnikov.
Za okrepitev trgovske mreže je prav tako važno, da usposobimo dovolj strokovnega kadra. Nedvomno je potrebno pri vsem tem odstraniti tudi mnogo subjektivnih težav, ki jih povzročajo trgovski uslužbenci sami.
Ce bi v tem uspeli, bi se lahko v kratkem času tudi potrošniki prepričali o nesmiselnosti, da si že jeseni nabavljajo raznovrstne artikle za ozimnico, ker bi si lahko vse te potrebščine nabavljali sproti, kot nakupujejo špecerijsko blago. S tem bi se izognili škodi, ki nastaja Pri kvarjenju blaga. Prostor, ki ga zavzema ozimnica, bi lahko izkoristili v druge namene, sproti bi se lahko oskrbovali s svežimi prehranskimi artikli in podobno.
Dokler naša trgovina še ni tako organizirana, bi sindikalne podružnice lahko tako pomagale svojim članom, da hi sklepale pogodbe za nabavo večjih količin kmečkih pridelkov neposredno z grosističnimi trgovskimi podjetji ali zadružnimi poslovnimi zvezami. Prav tako bi lahko organizirale prevoze in pomagale z embalažo ter tako pripomogle, da bi delavci dobivali potrebne živilske artikle po zmernejših cenah.
Torej prj vsem tem so lahko prav sindikalne organizacije pobudnik za tako ureditev preskrbe, da bodo delavci pravočasno in po zmernih cenah oskrbovani. Nedvomno se bo tudi v tem kazala skrb za <Je-lovnega človeka, o čemer mnogokrat razpravlisjo sindikalna organizacije.
Br. D.
Tarifni sporazumi
bodo zagotavljali enotnost v nagrajevanju
Sindikati, strokovna združenja in zbornice prevzemajo letos nase izredno odgovorno in težavno nalogo. Določiti morajo enotna družbena merila za tarifne pravilnike. Zvezna tarifna komisija je namreč zavzela tale stališča:
Urejanje notranjih razmerij v nagrajevanju delavcev v gospodarskih organizacijah mora biti kolikor toliko mogoče svobodno. Gospodarska organizacija sama najbolje ve, kakšna razmerja mora uveljaviti, da bo vzdušje v kolektivu ugodno in da bo nagrajevanje čimbolj vzpodbujalo storilnost. Zato na oblikovanje teh razmerij ne sme vplivati določilo minimalnih osebnih dohodkov.
V gospodarstvu je treba uveljaviti enotna načela tarifne politike. Uveljavljanje teh načel pa mora biti stvar delavcev samih oziroma njihovih organizacij. Neenakosti v nagrajevanju med gospodarskimi organizacijami najprej in naj-
bolj občutijo delavci sami in prav zato naj jih tudi samj odpravljajo. -Vloga državnih organov naj se zoži samo na nadzor in izglajevaoje sporov.
Glede na to bo torej vsklaje-vanje tarifne politike stvar dogovora, sklenjenega tarifnega sporazuma med zvezo sindikatov, strokovnimi združenji in ustreznimi zbornicami.
Zakaj so potrebne enotne osnove? Samo nekaj besed o tem. Res je, da so bili in bodo končni osebni dohodki posameznika na enakem delovnem mestu v različnih podjetjih različni. Višina osebnega dohodka je namreč odvisna tako od posameznika, kakor od boljšega ali slabšega gospodarjenja podjetja itd. Toda »start« za osebni dohodek, to je tarifna postavka, mora biti za enaka dela v enakih ali različnih podjetjih enaka. Ce to načelo ni uresničeno, je porušeno tudi drugo: za enako delo enaka nagrada. In če so med tarifnimi
O socialistični preobrazbi obrti
Preteklo soboto je bil v klubu poslancev v Ljubljani občni zbor Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije. Poleg številnih gostov se je občnega zbora udeležfl tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj,
Številni predstavniki obrtnih S tega stališča je treba iti, ko zbornic so razpravljali o perečih razpravljamo o problemih iz-
vprašanjih obrti. Občni zbor je tudi sklenil, naj upravni odbor Zveze obrtnih zbornic pošlje predlog Zveznemu 'izvršnemu svetu, da bi nekoliko spremenili družbene instrumente, tako da bi socialistični obrti ostalo več sredstev, sicer bi se lahko primerilo, da perspektivnega plana razvoja obrti ne bi mogli izpolniti.
gradnje naše socialistične obrti. Mi nismo samo zaradi političnih razlogov proti enostavnemu administrativnemu nacionalizira-nju male obrti, temveč predvsem zaradi ekonomskih. Obrtne zmogljivosti, ki smo jih našli, so ustrezale nerazviti gospodarski strukturi naše države. Zato niso niti približno zadostne za zadovoljevanje sedanjih potreb
Na občnem zboru je v raz- naše družbe. Razen tega imamo pravi govoril tudi tovariš Kar- tudi deloma tehnično zaostale
delj, ki je ugotovil, da obrtne zbornice še nimajo tiste vloge, ki bi jo morale imeti glede na pomen gospodarskega področja, na katerem delajo. »Imamo več čniteljev,« je dejal tov. Kardelj, »ki ovirajo takšno polno uveljavljanje obrtnih zbornic v našem gospodarskem in družbenem življenju. Omenil bom samo tri,
delavnice, ki so lahko kot takšne po pravilu še rentabilne samo v pogojih zasebne lastnine.
Kar pa nam je medtem potrebno in k čemer moramo stremeti, je moderna velika obrt, velika ne v smislu velikosti posameznih delavnic, temveč v smislu planskega organiziranega omrežja obrtnih zmogljivosti,
k; so naj važnejši in naj- .	..	..	.	-i i,.
bolj pereči.« Kot prvega je to- fervlsn h delavnic, omrežja ki
bo naslonjeno na sodobno tehniko in industrijo, namreč obrti, ki ne bo zaostalo ročno delo, temveč obrt kot pomembna gospodarska panoga, ki zagotavlja
Vo-ori:	___+■ » _	določene usluge gospodarstvu in
Zaradi pomembnosti tega pro- . -	.
M*™*	___a-.,	državljanom na podlagi moder-
variš Kardelj navedel materialno osnovo obrti, nato pa se je dotaknil nejasnosti in nezadostne izgrajenosti naših koncepcij o socialistični preobrazbi obrti.
blema objavljamo ta del govora podpredsednika Zveznega izvršnega sveta.
Drugi činitelj, ki po mojem mnenju znatno zavira uveljavljanje obrtnih zbornic je namreč prav ta nejasnost in nezadostna zgrajenost naših koncepcij socialistične preobrazbe obrti, nejasnost v koncepcijah, po kašni poti naj se ustvarja
ne tehnike. Tega seveda ne moremo doseči čez noč, niti ne zahteva tega sedanja gospodarska struktura naše države, vendar pa mora biti to smer naših prizadevanj vzporedno z naraščajočimi potrebami naše družbe.
Ako stvari tako postavimo, potem je jasno, da gre tu tako za potrebo po sitematičnem in-
modemo omrežje socialističnih vestiranju družbenih sredstev gospodarskih organizacij na pod- zaradi izpopolnitve ustreznih ročju obrti.	obrtnih zmogljivosti, kakor tudi
Predvsem pri nas še vedno za- uvajanje raznih oblik koope-srečujemo pojmovanja, o katerih racije zasebnih obrtnikov s so-se je tukaj govorilo že v raz- cialističnim sektorjem, ki bodo pravi, da je obrt nerazvita, za- onemogočile razvoj kapitalistič-
nih teženj v obrti, oziroma, ki bodo omogočile, da bo tudi v tem gospodarskem področju nosilka razširjene reprodukcije iz-
ostala gospodarska panoga, ki bo izginila z razvojem moderne industrije, in da je zaradi tega škoda trošiti sredstva in prizadevanja za razvoj obrti. Takšna ključno socialistična skupnost, pojmovanja so napačna z več stališč. Napačna so predvsem stališča še vedno nezadostno razrite države, kakršna je naša,
Mi nismo za administrativno 8 ukinjanje zasebne obrti, zlasti pa ne proti svobodnemu delu z
.............. .	osebnim orodjem za delo; kot
, ^“kvodnja socialistična skupnost pa imamo pred seboj jasno nalogo in cilj.
neizogibno imela še dolgo časa pomembno vlogo celo tudi na tistih področjih, kjer začenja industrija v celoti zamenjavati obrt. Drugič je to napačno tudi s stališča perspektive splošnega razvoja. Res je, da moderna industrija zamenjava in likvidira cele obrtne panoge, toda prav tako je res, da ima sodobno življenje nove potrebe, da zahteva nove usluge in ustvarja nove obrtne panoge. Analiza strukture zaposlenosti v razvitih državah kaže n. pr., da se relativno stalno povečuje odstotek zaposlenih v tistih gospodarskih panogah, ki služijo vsakdanjim potrebam ljudi v primerjavi z odstotkom tistih, ki so zaposleni neposredno v sirijski proizvodnji.
da postopno likvidiramo vse ostanke izkoriščanja tuje delovne sile tudi na obrtnem področju, To pa bomo lahko storili v tistem obsegu, v katerem se bo krepil socialistični sektor obrti in kolikor bo sposobnejši uvajati razne oblike kooperacije z individualnimi obrtniki. Vsa naša dejavnost v izpopolnjevanju obrti in urejanju družbenih odnošajev na obrtnem področju mora izvirati iz te predpostavke, iz te naše naloge in cilja.
Ako vse to upoštevamo, potem je jasno, da bi se morali ljudski odbori manj baviti z raznimi administrativnimi ukrepi . na Indu- področju obrtne proizvodnje, ki imajo pogosto zelo slabe go$po-Glede na to je torej očitno, da darske posledice in nimajo ti-ne gre za nekakšno izumiranje stega družbeno-politlčnega učln-
obrti, temveč za njeno kvalitativno preobrazbo, vzporedno z industrializacijo naše države, za njeno čedalje tesnejše povezovanje s komunalnim gospodarstvom ali bolje rečeno za njeno presnavljanje v sestavni del komunalnega gospodarstva. Kot takšna je obrt zlasti v naši državi zelo važen činitelj v borbi za zboljševanje družbenega standarda in za razvoj vseh tistih komunalnih dejavnosti in organizacij, ki služijo za zadovoljevanje neposrednih vsakdanjih potreb delovnega človeka, kakor ha primer stanovanjskih skupnosti itd.
ka, kakršnega pričakujejo od njih. Pač pa se morajo ljudski odbori v mnogo večjem obsegu baviti z materialno in družbeno ekonomsko vsebino tega problema. Neobhodno je po mojem mnenju potrebno, da se naši ljudski odbori, pa tudi vsa naša družbena skupnost lotijo sistematično tega problema, namreč z jasnim materialnim načrtom in jasno družbeno ekonomsko perspektivo, kar bo omogočilo, da bo akcija vseh socialističnih činiteljev na tem področju, predvsem akcija ljudskih odborov, akcija komun, za&novana na jasni usmerjenosti za daljši rok.
postavkami razlike občutne, potem se delavci »selijo« iz podjetja v podjetje, to pa škoduje storilnosti dela.
Tarifne ostavke so tudi osnova za norme, predvsem pa osnova za kalkulacije, to je za oblikovanje cen proizvodov. Ce hočemo doseči vsaj približno enako izhodišče za kalkulacije, potlej je treba tembolj paziti, da niso prevelike razlike v tarifnih postavkah za enaka dela v podjetjih.
Vsi ti razlogi torej govore zato, da je treba uveljaviti v tarifni politiki enotne družbene osnove, enotna merila.
Gospodarske organizacije bodo samostojno določale tarifne postavke in drug dohodek delavcev, vendar pa če hočemo obdržati enotnost tarifne politike — bodo morale upoštevati okvirne goločbe, ki jih bo predpisoval določen sporazum, sklenjen za določeno panogo. Strokovni sindikati in strokovna združenja ne bodo samo predlagatelj ali sodelavci zvezne tarifne komisije, temveč bodo to delo dokončno opravljali sami. Tarifna politika ne bo več stvar, ki bi jo poslej urejali z uredbami in zakoni. Prav to bo omogočilo, da bodo. s potrebno prožnostjo urejali nagrajevanje v podjetjih in uveljavljali sprememfe takrat in tam. kadar in kjer bo to potrebno.
Tudi za določanje teh enotnih osnov je važno izhodišče. Tarifne komisije posameznih gospodarskih panog so zbrale podatke o tipičnih delovnih mestih. In tudi za določanje teh enotnih osnov je najboljše izhodišče delovno mesto oziroma njegova vrednost; če bi določali enotne osnove po povprečjih za posamezne panoge gospodarstva ali po dejavnostih ali po kvalifikacijah, ne bi dosegli tega, kar želimo. — Prav tipična, ključna delovna mesta so za sedaj najboljše izhodišče za določanje enotnih družbenih meril v tarifni politiki.
Sindikati, strokovna združenja in zbornice seveda ne bodo
pri tem delu osamel j eni. Pomoč bododobili od Zvezne tarifne komisije in ta jim bo nudila tudi zbrane podatke o osebnih dohodkih in delovnih mestih, ki so jih zbrale tarifne komisije panog. Analitična ocena delovnih mest pa bo zelo dober ne politike znotraj podjetja.
Tarifni sporazumi, ki bodo sklenjeni v bližnji prihodnosti, predstavljajo torej zelo velik uspeh vseh dosedanjih priza-instrument pri urejanju tarif-devanj, da se ha tako važnem področju, kot je tarifna politika, doseže enotnost in da se družbene koristi zagotove ob aktivnem delu vseh tistih, ki so za to delo sami najbolj zainteresirani.
P.
Pogled na Kranj
PRED OTVORITVIJO TURISTIČNO-POTROŠNEGA SEJMA V KRANJU
Iskanje novega izraza
Od letošnjega uspeha sejma je odvisna njegova prihodnost
V petek bodo v Kranju odprli osmi tradicionalni Gorenjski sejem, ki ga prirejajo že od leta 1951. Čeprav bi po številu doslej organiziranih sejmov — čez dve leti bodo dosegli že jubilejno številko deset — sklepali, da ima sejem že lastno fizionomijo, ni tako. Opravičilo za to bi morda našli prav v samem razvoju sejma: prvotna lokalna razstava industrije in obrti se je vedno bolj širila in končno prerasla v sejem, na katerem sta industrija in obrt sklepali poslovne pogodbe. Sejem pa kljub veliko večjemu obsegu ne bi mogel zadostiti potencialu gorenjskega gospodarstva, pa čeprav bi se promet, ki je po uradnih izjavah znašal lani okrog 700 milijonov dinarjev, še nekoliko povečal. V obdobju tolikšne konjunkture vseh mogočih sejmov in razstav po vsej državi pa je še celo problematično težiti za takšnim sejmom, ki bi pomenil odločilen ekonomski faktor za gorenjsko industrijo, še manj pa za celot-
no gorenjsko gospodarstvo. Zaradi tega se je značaj gorenjskega sejma že zadnji dve leti močno nagibal v prid obrtništva in blaga široke potrošnje. V iskanju novega lastnega izraza pa je še prav posebno odločilen letošnji sejem, ker se je že zelo določno pokazalo v pripravah, da je spričo obstoječih sejmov v državi v Kranju upravičen edino sejem z izrazitim poudarkom na turizmu in potrošnem blagu. Prireditelji sejma trdijo celo, da je od uspeha letošnjega sejma odvisna usoda Gorenjskega sejma sploh. Morda nekoliko pretiravajo, kaže pa, kako resno iščejo Gorenjci najprimernejšo vsebino za svoj sejem, ki bi tudi v perspektivi upravičila njegov obstoj.
NEPOSREDEN FINANČNI UČINEK NE BO ZADOSTNO MERILO ZA USPEH Verjetno bo zaradi tega treba najti nova merila za ocenjeva-
Obračun med družbo
in kolektivom
(Nadaljevanje s 1. str.)
da bi spodbujali storilnost dela, temveč bi jih določali v čim višjih zneskih, da bi dosegli tudi čim višji minimalni dohodek in prišli v ugodnejši položaj za obračun z družbeno skupnostjo.
Prav nič drugače ne bi bilo, če bi določitev minimalnih osebnih dohodkov naslonili zgolj na gradivo, zbrano ob analitični oceni delovnih mest.
Ker so v podjetjih mislili, da bo analitična ocena delovnih mest odločujoči činitelj za urejanje tarifne politike, so marsikje delovna mesta napak ocenjevali. Torej tudi podatki analitične ocene delovnih mest ne morejo biti edino izhodišče za določanje minimalnih osebnih dohodkov, so Pa lahko zelo dobro izhodišče za vzpostavljanje razmerij v vrednosti delovnih mest znotraj podjetij.
Minimalnih osebnih dohodkov prav tako ni mogoče oceniti na osnovi kvalifikacij, kvalifikacijskih skupin in poklicev, kajti ta vprašanja še niso razčiščena. Pred leti, ko so bili določen; plačni skladi na osnovi štirih kvalifikacijskih skupin, v katere so podjetja razvrščala delavce, je to povzročilo zmedo. Gospodarske organizacije so organizirale vrsto nekajdnevnih tečajev in kar na hitro priznavale udeležencem različne kvalifikacije, čeprav niso na tečajih pridobili potrebnega strokovnega znanja, samo zato pač, da so dosegla višji plačni sklad. Toda četudi bi bili ti podatki točni, bi težko upoštevali -posebnosti podjetij, kj nastajajo zaradi različne sestave osnovnih sredstev, različne strokovne ravni zaposlenih i. t. d.
Za sedaj b; bilo najbolje, da bi določili minimalne osebne
dohodke oziroma njihovo višino na osnovi najpomembnejših delovnih mest v gospodarskih organizacijah, na katerih je zaposleno tudi največ ljudi. Ta delovna mesta praktično obstoje, so vpisana v tarifne pravilnike in izbrana po posameznih gospodarskih panogah. — Njihova vrednost pa je tudi odločilna za razmerje do drugih delovnih mest v podjetju ali panogi. Tako je v grafični industriji na takih ključnih, tipičnih delovnih mestih zaposlenih skoraj 80 odstotkov delavcev, v industriji papirja pa polovica, v gostinstvu okoli 40 odstotkov, v tekstilni industriji 55 odstotkov itd.
Po določitvi minimalnega osnovnega dohodka na osnovi teh tipičnih mest bi lahko tudi določili, kolikšna naj bo višina minimalnega osebnega dohod-
ka za ostala delovna mesta.— Mišljeno je, da bi komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki zveznega sekretariata za delo, ustreznega strokovnega sindikata in strokovnega združenja, predlagale za posamezne panoge razporeditev ostalih delovnih mest v razrede, za katere bi veljal določen znesek.
Ko bodo tako določeni minimalni osebni dohodki povsem ločeni od tarifne politike, se bomo izognili težavam, ki so nastajale ob letošnji začasni rešitvi. Urejanje tarifne politike je stvar zase, zato bi bilo napak, če bi v podjetjih izenačevali bodoči minimalni osebni dohodek s tarifnimi postavkami ali z drugimi osnovami za nagrajevanje delavcev. Ce bi ravnali tako, bi ne zagotovili pravilnega nagrajevanja de? lavcev.	P. D.
nje turistično potrošniškega sejma, ker bo odločilno merilo za uspeh sejmov, dosežen promet v tem primeru prav gotovo odpovedalo. Precejšnja nevarnost je namreč v tem, da bi po primerjavi morebitnega manjšega prometa na letošnjem sejmu z realiziranim prometom lanskega sejma enostavno sklepali, da je sejem slabo uspel. Za uspeh ali neuspeh sejma pa bo nedvomno potrebno upoštevati še vrsto vzgojnih in propagandnih učinkov (seznanjanje s turističnimi kraji in artikli, vzgoja potrošniškega okusa, usmerjanje podjetij v proizvodnjo izdelkov za široko potrošnjo, kultiviranje in moderniziranje obrtniške proizvodnje itd.), ki jih nikakor ni moč meriti z neposrednim finančnim uspehom. Tak sejem — turistično-potrošniški — pa bo sčasoma lahko dobil svoj globlji smisel in zunanjo afirmacijo tudi s stališča malega obmejnega prometa z Avstrijo, do katerega bo prav gotovo prišlo že v bližnji prihodnosti.
ZA SEDAJ SE NE »JUGOSLOVANSKI«
Precej pretirana je bila vest, ,ki jo je dnevnim časopisom posredoval . »Tanjug«, namrg.č, da bo to prvi jugoslovanski turistični sejem. Po izjavah prirediteljev si sejem za sedaj ne lasti zveznega značaja in tudi priprave niso bile usmerjene v to. Najprej je treba dodobra obdelati ožja turistična območja, s pridobljenimi izkušnjami pa bi lahko šli v širino, a še to morda postopoma:	najprej v merilu
Slovenije in šele nato v merilu Jugoslavije. Za takšno prireditev namreč ne zadošča le želja, potrebne So tudi precejšnje izkušnje in pa — materialni pogoji.
KAJ OPRAVIČUJE NASLOV »TURISTlCNO-POTROŠNlSKI«
Toda če si ne lasti zvenečega naslova »Prvi jugoslova- ski turistični sejem«, pa gorenjski sejem prav lahko opraviči vsebinski pridevek »turističro-po-trošniški sejem«. V sklopu s'jma bodo organizirane posebne razstave, kjer bodo prikazani gostinski turizem, znana turistična središča, sodobna oprema gostinskih in turističnih objektov,
posebej bodo urejene lovska razstava, razstava turistične fotografije, likovna razstava z gorenjsko motiviko, posebna ribiška razstava itd. Ta del bo obsegal tudi različne folklorne nastope, koncerte pevskih zborov dn godb, družabni večer s koroškimi Slovenci in podobno.
Druga značilnost sejma, ki naj bi zadovoljila neposredno po-trošnika-kupca, pa je ta, da bo vse razstavljeno blago naprodaj. Zato bodo razstavljali v glavnem blago, ki je namenjeno turizmu in široki potrošnji — tako, da si bo potrošnik dejansko lahko kupil vse, kar ga bo zanima-
lo.	Razen tega bo na-sejmu še poseben trg, kjer bodo samo prodajali različno blago (gospodinjske potrebščine, galanterijo, športno opremo itd.). V okviru potrošniškega dela sejma bodo organizirati tudi pokušnje nekaterih izdelkov naše prehranske industrije (»Argo« juhe in podobno). Tudi Tovarna emajlirane posode iz Celja bo prikazovala uporabo svojih gospodinjskih izdelkov.
Na posebni kolektivni obrtni razstavi imajo namen prikazati glavne izdelke gorenjske obrti s posebnim poudarkom na krajevnih turističnih značilnostih (unietno kovaštvo, čipke, pipe) in na športni opremi. S to razstavo bodo poskušali manjša obrtna podjetja, ki še niso dokončno ustalila proizvodnje, pridobiti, da bi se preusmerila na proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo. Zlasti pa si bodo prizadevali, da bi se obrtniki končno že otresli zastarelih in nepraktičnih vzorcev in se oprijeli sodobnih (to velja predvsem za mizarje).
V okviru sejma bo »Agrotehnika« iz Ljubljane prikazovala tudi uporabo najvažnejših kmetijskih strojev.
Nova mlekarno v Kočevju
Na kmetijskem gozdarskem posestvu v Kočevju že dalj časa ugotavljajo, da je njihova mlekarna premajhna, zato so se dogovorili, da bodo zgradila sodoben mlekarski obrat. Gradbena dela so v glavnem zaključena. tako da bo mlekarna začela obratovati že v prihodnjem letu.	V D.
I
KOČEVJE
Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Kočevju so nedavno toga veliko govorili o gospodarstvu svoje občine. Na eni izmed zadnjih sej so namreč ugotovili, d« se je proizvodnja vendarle povečala za nekaj odstotkov. Kritično so tudi ocenili najemanje Investicijskih posojil. Gospodarske organizacije bi morale takrat, ko zaprosijo občinski ljudski odbor za garancijsko izjavo obrazložiti, zakaj potrebujejo sredstva, Menili so tudi, naj bi podjetja v večji meni izkoriščala lastna sredstva. Glede investicij so poudarili le, naj bi jih vložili tja, se bodo najprej obrestovale In koristile splošnemu gospodarskemu napredku kolektiva.	V. D.
Kdo je kriv?
Družba, delavski svet ali kolektiv
Tovariš Franc Vodnik Iz Ljubljane nam je pdšlAl dopis, v katerem med drugim pravi tudi tole:
V naši tovarni delavci že od nekdaj prejemajb plače 15. in 25. v mesecu. Seveda se je tu in tam zgodilo, da se je obračun prejemkov malo zakasnil. Pri zadnjem izplačilu dohodka pa se je spet zataknilo zavoljo zapletenosti obračunavanja, kot smo brali v zapisniku zasedanja delavskega sveta. Tridnevna zamuda je nastala, ker je bil v banki blokiran »žiro račun«. Delavci so tarnali, da nimajo več denarja. Ker se je obračunavanje zavleklo, so delavci nenehno ugibali, kdaj bo denar in pri tem je trpela proizvodnja. Zato lahko rečemo, da nas taka delitev prejemkov precej stane.
Razgrnimo še druge ugotovitve delavskega sveta. V zapisniku namreč beremo: nizka realizacija proizvodnje v drugem četrtletju. Tu lahko ugotovimo, da je vodstvo podjetja premalo skrbelo za
proizvodnjo. Zato mora trpati delavec, ki j* v radu opravil svoja dalo po normi. Zakaj ne bi obveljalo načelo, da mora delavec Opraviti svoja dalo, prav tako pa tudi drugi tovariši. Naposled pa še to: brez denarja nihče ne mora živeti, vsak dober delavec si napravi proračun, za kaj in kako bo porabil denar. Natančno ve, kdaj bo spet dobil prejemke. Ce temu ri tako, potem ...
Tako nam je pisal tovariš Vodnik. Problem je prav gotovo resen, toda zdi se nam, da ga dopisnik ni prikazal do kraja, vsaj tako ne, kot bi ga moral. Najbolj nas je zbodel tisti del pisma, v katerem pravi: Zakaj ne bi obveljalo načelo, da mora delavec opraviti svoje, prav tako pa tudi drugi tovariši, in njegova ugotovitev o premajhni skrbi za proizvodnjo.
Ali delovni kolektivi ne razpravljajo že leta in leta, kako bi povečali proizvodnjo, dvignili storilnost dela itd. Lahko rečemo, da so delavci že marsikaj predlagali, de-
lavski sveti so te predloge sprejeli in uspehi niso izosta-
li.	Kdo naj se torej briga za proizvodnjo, ali samo nekateri v podjetju ali delavski svet ali pa ves kolektiv, se pravi vsi delavci? Tudi v podjetju, kjer dela naš dopisnik, bi morali vsi skrbeti za proizvodnjo. Razmišljati, kako bi povečali njen obseg in vsak predlog, ki bi ga dali delavci, bi delavski svet z veseljem upoštevali, saj vendar velja načelo, naj delavski svet uresničuje, kar predlaga delovni kolektiv.
Tovariš Vodnik govori tudi o drugih ugotovitvah delavskega sveta in pravi, da je v zapisniku bral o nizki realizaciji proizvodnje v drugem četrtletju. Toda ali se je pri tem vprašal, zakaj je V tej gospodarski organizaciji tako nizka realizacija? Nekje so pač vzroki. Dopisnik nam zatrjuje, da delavci pravilno izpolnjujejo norme. Morda tako delajo v enem obratu, kaj pa v drugih? In če povsod v redu izpolnjujejo norme, ali so te norme tudi realne? Na nerealnost norm nas opominjajo tržišče in visoke cene naših izdelkov. V delovnih kolektivih marsikaj pozabljajo, da je celotna organizacija proizvodnje marsikdaj odvisno normiranje delovnih mest. Cs je realizacija nizka, so večkrat tudi norme nerealne, pa čeprav jih v redu izpolnjujejo v vseh obratih tega
ali onega podjetja. Na tt momente je tovariš Vodnik v svojem dopisu pop-olnoma pozabil. Nihče seve ne mor<-gospodar. organizaciji pred pisati, kakšne naj bodo norme, da bodo realne. Delovn. kolektivi bodo pač sami mo rali popravljati norme, saj jih bodo nizka realizacija in visoke cene na tržišču prisilile k temu.
Med vzroke, ki vplivajo na končno realizacijo proizvodnje bi prav lahko prišteli tudi zamujanje dobavnih rokov, slabo kakovost dela, nedisciplino pri delu itd. Zaradi vsega tega delovni kolektivi izgubljajo precej dragocenega časa, proizvodnost dela Pa celo pada, namesto, da bi naraščala. Zavoljo tega se ne moremo čuditi, če odhajajo težki milijoni iz tovarn, tako da včasih delavcem ne morejo izplačati nit: presežka norm. Kdo je temu kriv? Morda družba, delavski svet ali kolektiv? Družba je zaupala delovnemu kolektivu osnovna in obratna sredstva. S tem; sredstvi je treba 'pametno gospodariti. Vendar to ni samo dolžnost delavskega sveta, ampak vsega kolektiva. Če ne bodo v gospodarskih organizacijah gospodarili tako, kot je treba, se bodo večkrat znašli v tako kočljivem položaju, v kakršnem se je znašel delovni kolektiv tovarne, iz katere nam je tovariš Vodnik poslal dopis.
Kaj predvideva osnutek
zakona o stanovanjskih skupnostih
Dober mesec bomo riusprav Ijali o petih zakonskih nažrtih O stanovanjskih in najemniški h minošajih, potem pa bo, enkrat jeseni, Zvezna ljudska skupšžina sprejela te pomembne »akone. Poleg splošnega zakon a o stanovanjskih skupnostih, o katerem bomo danes zapisali nekaj vež, so pripravljeni tudi osnutki zakonov o upravljanju stanovanjskih poslopij, o stanovanjskih zadrugah, o lastni ni posebnih delov poslopij ter o upravljanju poslovnih zgrad b in o najemnini za poslovne prostore.
O vlogi stanovanjskih skupnosti kot o obliki samoupravljanja, ki naj skrbi za vsakodnevne potrebe prebivalcev določenega območja, smo že nekajkrat pisali. Vsekakor moramo ponovno poudariti, da stanovanjskih skupnosti ne bomo . organizirali od danes do jutri, na osricvi togih predpisov, ki bi točno določali njene dolžnosti in ki bi morali veljati ■za vse skupnosti, saj ne uvajamo nek nov organ oblasti v obstoječi mehanizem pravne ureditve. Stanovanjske skupnosti bomo morali organizirati konkretno. Ne smemo jih vsiljevati tam, kjer prebivalstvo še ne čuti resnične potrebe, da bi imelo takšno samoupravno ustanovo.
Osnutek zakona upošteva to osnovno načelo In zato ne odrejaj e oblik dejavnosti stanovanjskih skupnosti in se sploh ne spušča v podrobnosti. V prvem delu je v osnutku poudar-
Škoda za znamko
Združenje »Mašinngradnje« je pretekli petek sklicalo v Beogradu kratko posvetovanje vseh zastopnikov podjetij. Toda na tem sestanku niso razpravljali o kakem pomembnem vprašanju, temveč so le predstavnikom podjetij razdelili dve mapi z »obrazci za materialno bilanco« s planom proizvodnje in pa obrazce »za teze o investicijah«. Sekretar teg» združenja je pred razdelitvijo obrazcev v kratkem nagovoru poudaril pomembnost te akcije. Tovariši iz združenja so zastopnikom ppdje-I tij naposled še povedali, da v primeru, če se ne bodo znašli pri izpolnjevanju teh obrazcev, naj zavrtijo telefon in posebna skupina iz združenja bo takoj pri njih. Ta »velepomembni« sestanek je trajal le 90 minut.
Tak način dela se nam zdi sila neresen. Najbrž je tovarišem na združenju dolg čas ali pa se jim je škoda zdelo za znamko, da bi ta material podjetjem poslali po pošti. Kajti vse, karkoli *o povedali na tem sestanku, je zapisano tudi v ciklostiranem navodilu, ki so ga priložili obrazcem. Zato se upravičeno lahko vprašam: Ali tovariši na združenju vedo, koliko denarja so izdala podjetja za ta »sestanek«, koliko dragocenega časa je šlo v izgubo vodilnim uslužbencem v posameznih podjetjih?
B.
jena le družbena vloga stanovanjske skupnosti, medtem ko zakon v celoti postavlja le najbolj splošne pravne okvire, v katerih bodo delovale stanovanjske skupnosti, ki se bodo prilagojevale konkretnim . pogojem določenega naselja. Od teh bo odvisno, s čim se bo posamezna stanovanjska skupnost ukvarjala, kaj bo reševala najprej in kaj pozneje. Njena vloga pri urejanju življenja bo v največji meri odvisna od podjetnosti in spodbud samih prebivalcev, delovnih kolektivov in končno tudi občin.
Osnutek zakona predvideva, da se bo lahko stanovanjska skupnost, organizirala v. vseh tistih občinah, kjer bo to predvideno s statutom občinskega ljudskega odbora. Odlok o oblikovanju stanovanjske skupnosti bo sprejel občinski ljudski odbor na predlog zborov volivcev. Prebivalci določenega območja bodo lahko na zboru volivcev sklenili — izločiti se iz stanovanjske skupnosti in organizirati . novo, če bodo menili, da je tista, ki so bili do tedaj v njej vključeni, preobsežna in da zato ne more uspešno reševati vseh nalog, ki jih ima ta samoupravna ustanova. Prav tako pa se bo lahko neka stanovanjska skupnost združila s sosednjo, če bo ie-ta na tako združitev pristala. To določilo v zakonu urejuje pravzaprav tisto vprašanje, o katerem sedaj zelo veliko razpravljamo, namreč, kako velika naj bo stanovanjska skupnost. Ce bo torej ta formulacija v zakonu ostala, in kaže da bo, so razprave o tem, ali naj stanovanjska skupnost šteje 30.000 prebivalcev ali pa samo 5000 prebivalcev, skorajda odveč.
Upoštevati je treba le potrebe tistega področja, na katerem se oblikuje stanovanjska skupnost. Ce se bo pozneje izkazalo, da velikost vendarle ni primerna, se bodo lahko stanovanjske skupnosti brez večjih težav razdeljevale ali pa združevale. Ze sedaj pa je precej jasno, da bodo stanovanjske skupnosti v čistem industrijskem medifču, kjer je zaposlena večina prebivaletva, tako žensk kot moških, manjše in da bodo v naseljih, kjer je prebivalstvo pomešano s kmetovalci ali pa ima sicer več takih, ki niso v rednem delovnem razmerju, večja. Razpravljanje o velikosti stanovanjske skupnosti vsekakor ne bi smelo biti razlog, da odlašamo z ustanavljanjem tam, kjer si prebivalci žele skupnost. Ob ustanovitvi bo vsaka stanovanjska skupnost sprejela tudi svoj statut, v katerem bo do-
ločala veliko bolj podrobno delokrog, odnose, skratka vse tisto, kar je v zakonu naznačeno le kot okvir za delovanje. Statut stanovanjskih skupnosti bodo sprejemali na zborih volivcev.
Omenili smo področje stanovanjske skupnosti. Nekaj členov zakonskega osnutka opisuje te naloge in zdi se nam važno omeniti predvsem to, da se stanovanjska skupnost lahko ukvarja z vsemi ali pa samo z nekaterimi posli, ki so okvirno nakazani v predlaganem zakonu. Se več, zakon dopušča celo možnost, da v sporazumu s pristojnim svetom občinskega ljudskega odbora prevzame tudi nekatere opravke, ki niso predvideni v zakonu. Tak dogovor lahko vključuje tudi denarna sredstva, ki bi bila potrebna za opravljanje takih nalog. V nobenem primeru pa stanovanjska skupnost ne bo mogla prevzemati upravnih poslov. Dalje je predvideno, da lahko stanovanjsko skupnosti organizirajo skupne ustanove in servise, če bj se izkazalo, da bi bile ustanove premalo donosne, če bi jih osnovale posamezne skupnosti le zase. Občine pa lahko predpišejo minimalne obveznosti za vse tiste dejavnosti, ki se bodo ukvarjale z neposrednimi gospodinjskimi uslugami ali družbeno prehrano. Take organizacije naj bi občine ocenjevale tako kot komunalne ustanove. Vsi drugi servisi, ki ne bodo nudili neposrednih uslug družinam, pa morajo Imeti po pravilu iste obveznosti kot vsaka druga gospodarska organizacija.
Nedavno tega smo zapisali, da je treba imeti povsem jasne poglede na odnose med stanovanjsko skupnostjo in občino. Osnutek zakona urejuje tudi te odnose. Stanovanjska skupnost je družbeni organ, ki naj bi dopolnjeval dejavnost komune na tistih področjih, kjer občina oziroma komunalne službe tega ne zmorejo. V vsakem primeru pa mora biti dejavnost stanovanjske skupnosti vsklajena z dejavnostjo občine. Načrt zakona zagotavlja stanovanjski skupnosti največjo samostojnost v mejah najpotrebnejših okvirov, ki bodo zagotovili potrebno sodelovanje in koordinacijo obeh organov samoupravljanja. V bistvu bo to sodelovanje zagotovljeno že s' tem, da bo občinski ljudmi odbor oziroma pristojni svet potrjeval statut stanovanjske skupnosti. Poleg tega ostane občinskemu ljudskemu odboru le še ta pravica, da zavrne odloke |n sklepe stanovanjske skupnosti, ki ne bi bili v skladu z veljavnimi predpisi.
Poleg tega urejuje zakon tudi odnose med stanovanjsko skupnostjo in hišnimi sveti. Stanovanjska skupnost ne bo postala nek višji samoupravni organ, ki bi lahko posegal v samostojno delovanje hišnih svetov. La-te bodo sieer lahko s
hišnimi sveti sodelovale, čeprav ni izključeno, da ne bi pozneje lahko skupnosti prevzemale nekaterih nalog, ki jih opravljajo sedaj organi družbenega upravljanja v stanovanjskih hišah.
Posebno važno je poglavje, ki predvideva, od kod lahko dobi stanovanjska skupnost sredstva za to, da bi lahko uspešno izpolnjevala svoje naloge. Na prvem mestu in ne brez vzroka stoji samoprispevek prebivalcev, saj je osnovna dolžnost stanovanjskih skupnosti, da zadovoljujejo osebne potrebe posameznikov oziroma družin. Stanovanjske skupnosti in nji-hove servise ter ustanove si ne moremo zamišljati kot organizacije, ki bodo s sredstvi, dodeljenimi iz proračunov ali družbenih skladov, torej z regresiranjem, nudile bolj ali manj brezplačne usluge prebivalcem. Vse delovanje stanovanjske skupnosti in vse službe, ki jih bo imela stanovanjska skupnost, je treba organizirati na osnovi dejanske vrednosti usluge, ki jo bodo nudili članu te skupnosti.
Ker pa dohodki prebivalcev še niso takšni, da bi lahko prevzeli nase celotno finansiranje stanovanjske skupnosti, bi morale pri tem sodelovati tudi ■ občine in podjetja. Zakon predvideva zato dotacije občin in okrajev in prispevke, ki naj bi jih stanovanjski skupnosti dodelile gospodarske organizacije. Sredstva stanovanjske skupnosti bodo predstavljali tudi dobički, ki jih bodo ustvarjali servisi. Za opravljanje preventivne zdravstvene službe, za skrb, ki jo bodo nudili onemoglim, pa lahko skupnostim dodele sredstva tudi zavodi za socialno zavarovanje. Omenili bi, da osnutek zakona predvideva, naj bi se samoprispevek prebivalcev odrejal v »denarju in v odstotku od dohodkov, ki jih imajo posamezni prebivalci. Ze dosedanje razprave so opozorile, da bi bilo treba to tezo , spremenit}. Višina samoprispevka naj bi ostala stvar zborov volivcev. Poleg denarnih prispevkov pa bi bilo treba upoštevati tudi pomoč, ki jo bodo nudili nekateri prebivalci z delom.	M. S.
V

ŠELE POLOVICA KANALA
V Ljubljani že dalj časa gradijo koristno komimaino napravo — velik zbirni kanal, ki bo, ko bo dograjen, povezoval vso kanalizacijo v severnem in severozahodnem delu mesta. Kanal bo v celoti segal od Dravelj do Ljubljanice In bo tako zapolnil občutno vrzel, ki jo je bilo čutiti že pred vojno, še prav posebno pa je postala pereča po vojni, ko se je mesto začelo širiti najbolj v severno in severozahodno smer in so sc potrebe po novih kanalizacijskih priključkih vedno bolj večale. — Kanal so začeli graditi že kmalu po osvoboditvi in so ga v prvem obdobju — s prostovoljnim delom — dogradili do današnjega Zavoda za raziskavo materiala. Nato pa ga je Mestni zavod »Kanalizacija« podaljšal do gorenjska železniške prog«, tako, da je sedaj dolg okoli 2 In pol kilometra, v celoti pa bo kanal dolg kakih 5 kilometrov — Kanal gradijo iz posebnih betonskih cevi, ki imajo premer 2.1 metra in jih vsak dan položijo po 5 metrov v dolžino.
SE NEKAJ NASVETOV
pred izdelavo in obravnavo polletnih zaključnih računov gospodarskih organizacij
Prva polovica leta Je spet za nami in vse gospodarske organizacije so dolžne opraviti polletni obračun gospodarjenja. Vsi potrebni predpisi za izdelavo teh obračunov so že izšli, zato so se z vso resnostjo lotili dela,	>
Sindikalne organizacije imajo pri tem odgovorne naloge. V delovnih kolektivih naj takoj skličejo posvetovanja in obravnavajo osnovne gospodarske probleme, ki so se pokazali v prvem polleten. Pretehtata je zlasti tiste pojave, ki so značilni za ve-
JE DINAR POVSOD DINAR?
(Nadaljevanje s 1, strani)
12,	do 19. julija paradižnik po 40 din, maloprodaji ga je posredovalo po 50 din, potrošnik pa ga je kupoval na stojnicah in v trgovini po 78 do 80 din.
Zdelo se nam je in se nam še zdi, da se tako preskrbovalna podjetja kot maloprodajna podjetja s sadjem in zelenjavo le prevečkrat in prehudo »zavarujejo« pred morebitnimi izgubami s precejšnjimi razlikami v cenah. Te razlike seveda povsod opravičujejo z velikim gnitjem blaga. Včasih si privoščijo tako »zavarovalnino« samo grosisti, včasih pa kar oba posrednika hkrati. In dogodi se, da zagreši podobno stvar tudi zadruga in potlej plača potrošnik blago sto odstotkov ali še več draže, kot ga je prodal pridelovalec.
Razlike v cenah so nas tako bodle v oči, saj niso bile nič manjše, kot pred časom v Ljuibljani, da smo stopili na okrajn# tržno inšpekcijo v Celju in povprašali, če nam lahko te stvari pojasnijo. Tam so nam dejali, da oni ne nadzorujejo cen, temveč da nam bodal te podatke posebni referent v trgovinski zbornici.
ZMOTILI SMO SE IN — NE!
V to kontrolo smo malo podvomili in se — zmotili. Na trgovinski zbornici so nam postregli s podatki za tedne na-Zaj, Vse imajo zapisano: po koliko je kupil grosist zelenjavo v Kopru ali drugje, po koliko jo je prodal in po kakšni oenj jo je kupil potrošnik. Te Podatke namreč zbirajo za Zvezni statistični bilten. Toda zazdelo se n'am je, da je pri vsem tem tudi ostalo, namreč Bati ugotavljanju cen — pri posledicah, nobeden pa se ni potrudil odkriti vzroke precejšnjih razlik v cenah pi’i preskrbovalnem podjetju ali v malo-
prodaji. Preskrbovalno podjetje v Celju si namreč — za razliko od ljubljanskega — zaračunava od 12 do 14% maržo, ljubljansko pa le 8. Vendar velja obenem tudi po pravici povedati, da je trgovinska zbornica opozorila občine, kako naj organizirajo trg s sadjem in zelenjavo. Svetovala jim je, naj bolj skrbe za to zvrst trgovine, je povsod pastorek; naj sestavljajo perspektivne plane preskrbe, se pogodbeno dogovarjajo s, preskrbovalnimi središči v Kopru, Dalmaciji itd. Toda potožili so nam, da so skoraj povsod naleteli na gluha ušesa. Občine se namreč za te stvari kaj malo menijo in v Žalcu se je dogodilo celo tole: Edini trgovin; s sadjem in zelenjavo so polovico skladišča prezidali v drvarnice in trgovinica posluje kar s svojim denarjem. Od občine namreč ni dobila obratnega kredita.
Kot nalašč je tisti trenutek prišel na trgovinsko zbornico predsednik sveta za blagovni promet občine Žalec. Nekam nerodno je pritrdil tej obtožbi. Povedal pa je še, da je njihov svet prav tiste dni razpravljal o razmerah v trgovini s sadjem in zelenjavo in določil, da morajo pozamezna trgovska podjetja v Libojah, Preboldu, Zabukovici preskrbovati potrošnike tudi s temi življenjsko pomembnimi predmeti. Upajmo, da se bo stvar res izboljšala, kajti doslej so v Preboldu le dvakrat, trikrat jedli poradižnrk, ki jim ga je preskrbela tamkajšnja trgovina. in ki so ga potrošniki v hipu razgrabili. Svet je tudi naročil tem trgovskim podjetjem, naj oskrbujejo potrošnike z drugimi predmeti, kot na primer z jajci, ki jih kmetje ponujajo, zadruga jih ne odkupuje in delavci jih ne morejo kupiti v trgovini.
PAVŠALNE PRODAJALNE — SLABA REŠITEV
Predsednika sveta za tržišče občine Celje tovariša Steblovnika smo povprašali, o čem je zadnje čase razpravljal svet. Dejal je:
»Letos smo v Celju pavša-lirali nekaj prodajaln s sadjem in zelenjavo. Izkušnje pa nam kažejo, da ta ukrep ni bil najbolj primeren. Razlike v cenah so precejšnje. Zato je svet naročil preskrbovalnemu podjetju, da odpre nove poslovalnice. Delavski svet Agro-prometa je to pobudo sprejel.
Svet je prav tako razpravljal o planu preskrbe, o tem, da bi lahko bližnja posestva bolj preskrbovala celjski trg. Plan preskrbe je sestavljen. Agro-promet pravkar sklepa pogodbe za zelenjavo in sadje s šestimi koprskimi zadrugami, zadrugami iz Brkinov in Gorice in s petimi zadrugami iz Dalmacije.
Povprašali smo še tovarišico Pavio Musil, članico sveta za blagovni promet mariborskega okraja, kdaj je njihov svet razpravljal o razmerah na živilskem trgu. Povedala je, da je od tega minilo že precej časa. O tem so razpravljali takrat, ko se je reorganiziral ves blagovni promet, to je pred dvema, tremi meseci. Prej je bilo v Mariboru dvoje preskrbovalnih podjetij. Po tej reorganizaciji je ostalo le eno, jn sicer Povrtnina, ki pa ima tudi maloprodajne trgovine. — Člane sveta je tedaj zelo skrbelo, ali ne bo zavoljo tega postala trgovina s sadjem in zelenjavo monopolna. In da se ne bi to zgodilo, so svetovali, n*j bi poostrili nadzor nad cenami.
DOBER NAMEN — TODA ...
Vprašali smo, kako sedaj nadzorujejo cene, toda o tem nam tovarišica ni vedela niče-
sar povedati. To pomeni, da je najbrž ostalo vse le pri besedah. To našo domnevo je potrjevala tudi cena paprike, ki so jo tistega dne potrošniki kupovali v Mariboru po 108 dinarjev, v Ljubljani pa so jo lahko dobili že po 86 dinarjev. Čebula je bila v Mariboru takrat 20 dinarjev dražja kot v Ljubljani.
Maribo^ki svet za tržišče je tudi naročil preskrbovalnemu podjetju Povrtnina, naj bolj zalaga s sadjem in zelenjavo odročne kraje, kot na primer Mežiško dolino. Toda prav tiste dni je dnevno časopisje opozarjalo, da v Mežiški dolini zaman čakajo na izpolnitev te obljube. Torej je tudi v tem primeru ostalo vse le pri besedah.
Člani sveta so imeli najbrž dober namen. Toda... Zdi se nam, da se preredko sestajajo, ali ne opozarjajo tistih, ki so jim kaj naročili, naj vendarle že uresničijo naročila. Res je napak, da se recimo mariborsko preskrbovalno podjetje s sadjem in zelenjavo peča bolj z nakupom in prodajo ovsa, brezalkoholnih pijač, mezge, piva in kisle vode kot pa s prodajo sadja in zelenjave v nekaterih odročnih krajih. Na to so nas opozorili nekateri člani tamkajšnjega okrajnega sveta za tržišče. Upamo, da bodo na naslednji seji rekli besedo, dve tudi o teh stvareh. *
Delavci v Celju, Mariboru, Ljubljani, na Jesenicah in Kranju zaslužijo približno enako. Toda za življenjske potrebščine morajo plačati nekje več nekje manj, več ali manj zavoljo tega, ker trgovina s sadjem in zelenjavo ni urejena, ker si ponekod iz »previdnosti« zaračuna precejšnje razlike v cenah.
P. Dornik
čino gospodarskih organizacij. S tem pa ni rečeno, nad bi zanemarili posebnosti posameznih gospodarskih podjetij im panog. Nasprotno, posvetiti jam je treba vso pozornost.
Katera vprašanja zaslužijo prvenstveno pozornost in katera so v večji ali manjši meri značilna za vse naše gospodarstvo?
predvsem se nam zdi, da delovni kolektivi ne proučujejo dovolj skrbno cen proizvodov. Če hočejo v podjetjih zadostiti predpisom in načelom gospodarjenj,a,-potem se ne morejo izogniti slkrbnilm analizam cen svojih proizvodov. Kolektiv mora namreč razlikovati dobiček, ki je nastal kot plod njegovega dela, in dobiček, ki je nastal kot posledica razmer na tržišču. Če hoče to ugotoviti, mora proučiti plansko ceno gospodarske organizacije, dejansko proizvodno ceno dm ceno, po kateri je proizvode prodal. Iz teh gibanj cene si je mogoče ustaviti jasno sliko, kolikšen je dejanski prispevek delovnega kolektiva k ustvarjenemu dobičku. Te analize so kolektivu potrebne tudi, če hoče ugotoviti, kako je delal in gospodaril. V nasprotnem primeru ga lahko zavedejo trenutni komercialni uspehi, lahko si umišlja, da uspešno proizvaja in gospodari, že majhna sprememba cen na tržišču pa ga lahko pripelje v nevarne težave. Takih primerov je bilo že dosti. Vsak dober gospodar pa mora računati predvsem z dohodkom, ki je rezultat dobrega dela in gospodarjenja.
Analiza cen seveda pokaže še celo vrsto drugih, za gospodarsko organizacijo važnih zadev. Predvsem pokaže, koliko dela in materiala vloži kolektiv v posamezne proizvode, kakšne proizvode išče tržišče in podobno.
Druga zadeva, ki ji kaže ob polletnih zaključnih računih posvetiti potrebno pozornost, pa je proizvodnost dela. V številnih gospodarskih organizacijah dobršen del delavcev razmeroma Visoko presega norme. V posameznih podjetjih izplačujejo! sorazmerno visoke premije ali jih vsaj priznavajo itd. Ponekod presegajo predvidene delovne normative za 20, 30, 40 odstotkov. Osebnii delovni učinek je torej zelo velik. Istočasno pa opažamo, da proizvodnost dela v celoto ne raste tako hitro kot lani, še več, da precej zaostaja za individualno storilnostjo, V poisameznlih primerih j*e mogoče
opaziti celo določena nesoglasja. Planirani normativ delovnih ur se pri iizdelavnih stroških prodz-‘vodov nič ne zmanjša, čeprav določen odstotek delavcev visoko presega norme. In kje se izgubljajo ti delovni učinki? Poglejmo konkreten primer. Za določen proizvod je predvidenih 6 delovnih ur, od tega 4 in pol ure dela neposrednih proizvodnih delavcev. Delavci, ki izdelujejo omenjeni proizvod, presegajo delovne normative povprečno za 30 odstotkov. Pri končnem obračunu pa se izkaže, da je bil proizvod izdelan v 6 delovnih urah. Kako je to mogoče?
Ta pojav je odvisen od vrste činiteljev. Na prvem mestu je slaba organizacija dela. Primeri se, da delavci,' ki delajo po normah, zaradi slabe organizacije dela pišejo po eno in dve režijski uri. V teh dveh urah ne napravijo ničesar. V nekaterih primerih norma ni vezana z normativom kvalitete in z normativom potrošenega materiala. V teh primerih se norma izgubi v »škartu« in i v previsokem odstotku odpadkov. Spet drugje pride na proizvodnega delavca, ki dela po normi, preveč režijskih delavcev, ki za samo proizvodnjo nliiso nujno potrebni, im spet zbledi norma. Podobnih činiteljev je nešteto. Vendar, če hočemo, da bodo osebna prizadevanja delavcev rodila uspehe, potem se velja s temi pojavi resno spoprijeti. Drugače se bo še vedno dogajalo, da bo delavec pridno 5m dobro delal, plodovi njegovega dela pa se bodo porazgubiili.
Tudi z nerealnimi normam; je treba obračunati. Ponekod so norme izračunane niže, kot so določeni dejanski normativi za iizdelovni čas. Tudi do teh pojavov prihaja -;z najrazličnejših vzrokov. Gospodarske organizacije zaupajo določena dela neveščim delavcem in prilaigode normo njihovi delovni izurjenosti. Mnogo pametneje bi bilo, če strokovno neveščih delavcev ne b; vključili v delo po normi, dokler si ne bi prildiohiHi veščine, Ici jo ima povprečno spreten delavec. V nekaterih gos poda irskih organizacijah pa se namenoma določili nižje norme, da so tako popravljali tarifne postavke, ki so bile v preteklosti zakovame. — Kakorkoli že, vse to ni dobro. Nerealne norme ustvarjajo v delavcih občutek, dia veliko napravijo, resničen gospodarski uspeh pa ni v skladu s tem občutkom.
Ob polletnih obračunih je treba o teh stvareh odprto in jasno sipregovioriltiii to naročiti tehničnim voldštvom, da opravijo
omenjene napake. Pri proučevanju organizacije dela velja tudi temeljito proučiti, kako se giblje zaposlenost. V naših gospodarskih organizacijah se je — delno pod vplivom obstoječih predpisov, delno pa zaradi nezrelih pojmovanj — izoblikovalo mišljenje, da je za gospodarsko organizacijo večino donosno, če ima veliko delavcev. O tem »o v gospodarskih organizacijah sestavlja!,; najrazličnejše računic*. Premalo so upoštevali, da vsako prekomerno zaposlovanje objektivno bremeni življenjski položaj zaposlenih delavcev.
,S teh vildikov velja ob letošnjih polletnih računih proučiti tud; zaposlovanje. Predpisi, ki so podjetja v prvem polletju do neke mere spodbujali k nesmotrnemu zaposlovanju, so že spremenjeni. Sedaj morajo kolektivi storiltii svoje.
Tretja zadeva, ki jo kaže jasneje kot doslej razložiti delovnemu kolektivu, je, da dohodek v novih pogojih ni več zgolj plačni sklad z majhnim skladom za samostojno razpolaganje, ampak da je dohodek gospodarske organizacije izvor sredstev za vso gospodarsko politiko podjetja in za vse potrebe kolektiva. Pri tem je treba računati z dvema popolnoma različnima pojmovanjima. Ponekod bo glasen sebični mezdni delavec. Miselnost takšnih ljudi, ki jim je tuja miselnost delavea-gcspodar-ja, v takšni ali drugačni obliki še životari v kolektivih. Takšni ljudje zahtevajo, da se čdmveč sredstev gospodarske organizacije razdeli na osebne dohodke. Niso pa jim mar tekoče potrebe gospodarske organizacije, družbene in socialne potrebe zaposlenih, skupne potrebe delovnega kolektiva itd. Del ljudi pa želi dohodek imvestliraik samo v proizvajalna sredstva. Nobeni skrajnosti ne velja slediti.
Tako kot so sindikati priporočali že ob zaključnih računih za preteklo leto, velja storiti tudi ob tej priložnosti. Delovni kolektiv naj prouči, s kolikšnimi sredstvi razpolaga in kakšne so potrebe podjetja, delovnega kolektiva in zaposlenih delavcev. Presodi naj, katere stvari je treba najprej urediti. Priporočljivo je, da sindikalne podružnice pridejo pred delovne kolektive z jialsnimi predlogi. Ob raz« pravah o zaključnih računih za lansko leto smo lahko opazfiH, da so sindikalne organizacije marsikje pozabile na to. Pričaklj-jemo, da bodo pokazale ob t$R razpravah več politične aktivMbr-sti to zrelosti kot doslej. O teh problemih, je potrebno spr . voditi v delovnih kolektivih polletnih obračunih. E. Ali
OHRIDSKA
RAZMIŠLJANJA
Po prvem zveznem festivalu amaterskih instrumentalnih skupin
Kakor koli obračaš železniški vozni red, ugotoviš zmeraj isto:
Iz Ljubljane do Ohrida potrebuješ ves dan in še drugega pol. Ce pa si preveč samozavesten in se ti dozdeva, da veš, kaj pomeni na ljubljanski postaji peti tir, se ti lahko zgodi, kakor se je meni, da sedeš za en vagon preveč proti severu in namesto proti Zagrebu te zapeljejo proti Reki. No, ko sem se čez dobre pol ure spet znašel na ljubljanski postaji, sem obupan sedel v vagon potniškega vlaka (še prej sem vprašal tri železničarje, če se nisem morda zmotil) in se odpeljal prot; Zagrebu. Tako sem izbral najslabšo varianto in sem potoval v Ohrid natančno dva dni.	'
Spotoma sem imel dovolj časa, da sem se. duhovno pripravil na festival in ugibal, kako se bomo Slovenci odrezali na prvem zveznem festivalu amaterskih instrumentalnih skupin. Po reviji godb na pihala v Postojni sem bil skoraj prepričan, da bo trboveljska godba zasedla prvo mesto. Ce sem ob tej dokaj trdni predpostavki pomislil, da več kot tri četrt članov zabavnega orkestra sodeluje v godbi in da so potemtakem dobri, da jih
..*.... A.
čeval sem. tudi Trboveljčane, ki so se kopali v jezeru ali pa stikali za najboljšim in najcenejšim vinom. Za razliko od drugih godbenikov, ki so ves čas hodili v uniformah, so bili Trboveljčani civilno opravljeni. Zanimalo me je njihovo razpoloženje, pa sem vprašal dirigenta Hudarina.
»Kako misliš, Tone? Bo šlo?"
Zmignil je z glavo in previdno, kot človek, ki hoče kar najbolj stvarno oceniti rezultat. rekel; »Poskusili bomo. Ce ne bo smole, se bomo odrezali. Bojim se le za fante. Preveč se kopljejo. Ne bodo v najboljši formi.*
Obrnil sem se še k Brunu, ki nas je zastopal v zvezni žiriji.
»Bez daljnoga,« mi je odgovoril in rahlo priprl oči. »Ta muzika nema konkurencije. Slišal sem že druge muzike, budi bez brige!'
Vseeno pa sem opazil, da Jože Brun, ki je že kot fant odšel iz Hrastnika in preživel večino svojega življenja pri vojaških godbah kot klarinetist in kapelnik in dobršen del svojega življenja v orkestrih kot eden najboljših fagotistov v državi, nemirno hodi po Ohridu. Ko sta zvečer trbg-veljska in skopljanska godba priredili promenadni koncert.
Rado Simonitti in Miha Gunzek na zveznem festivalu amaterskih orkestralnih skupin v Ohridu
vodi Gunzek, ki je že star »ka-velj« na tem področju, potem bi se morali tudi oni dobro odrezati, Imajo pa to smolo, sem razpredal dalje, da bodo tekmovali v skupini, ki je najbolj pestra. Orkestri »narodne muzike«, med njimi »Lola Ribar«, evropski prvak, tamburaši, mandolisti, vsakdo je lahko najboljši. Se bolj tesno pa mi je bijo ob pomisli na ljubljanski simfonični orkester. Njegova konkurenta sta bila Beograjska omladinska filharmonija, v bistvu beograjska srednja glasbena šola in Glasbeni zavod Hrvatske z Igorom Gjadrovim, enim najboljših poklicnih dirigentov v državi. Skratka družba, ki ne vliva upor na zmago.
Tako niti sam nisem dobro vedel, kdaj sem se prelevil v strastnega navijača, ki osamljen potuje v Ohrid.
Po dveh dneh vožnje sem naposled le prispel v Ohrid, na makedonsko Jadransko morje, kot ga sami imenujejo v šali. Utrujenost me je počasi minevala, ko pa sem se zmočil še v jezeru, sem pozabil na dolgo pot,
XXX
V Ohridu se je že zbrala ekipa naših alasbenih strokovnjakov: Blaž Arnič, Pado Simoniti. Jože Bruna, Peter Lipar, pričakovali pa smo še Radovana Gobca, Marjana Vodopivca in Bojana Adamiča. Sre-
se je vrtel okrog njih, jih poslušal od vseh strani, se spet vrnil k naši grupi in govoril v svoji značilni mešanici: »Bez dalnopa, to je najboljša muzika.«
Zdelo se mi je, da mu vsi verjamejo, nihče pa ni bil zatrdno prepričan, kajti na podobnih tekmovanjih se zgodi toliko nepredvidenih stvari, da je skoraj težko reči, kdo je najresnejši tekmec.
Prvi večer, ko so nastopile godbe iz Zenice, Reke in Boke Kotorske, smo ugotovili, da je nivo jugoslovanskih godb na pihala precej nizek in da lahko brez domišljavosti rečemo, da ne presega slovenskega povprečja. Ugodno je presenetila godba iz Reke, ki je precej ubrana, tehnično izurjena in ima smisel za muziciranje. Vse godbe, razen trboveljske so imele v svoji sestavi tudi poklicne godbenike. Tik pred začetkom festivala smo namreč zvedeli, da smejo imeti vse instrumentalne skupine do 25% poklicnih glasbenikov. To možnost je najbolj izkoristila godba iz Skoplja, ki je imela kar 12 poklicnih godbenikov in je moral posredovati festivalski odbor, da so število zmanjšali vsaj na 10, še zmeraj pa jih je bilo več, kot je bilo dovoljeno.
Naslednjega večera je prva nastopila skopljanska godba in zadnja trboveljska. Skopljenci, zmedeni zaradi posega
festivalskega odbora, so zaigrali veliko slabše kot zjutraj na vaji. S strahom smo pričakovali, kako bo s trboveljsko godbo, kajti Markovičeva Sestorka, ki je bila obvezna za vse godbe, je v prvih osmih taktih delala Trboveljčanom precej preglavic. Skoraj vsi naši glasbeniki, ki so sedeli na balkonu, so med večerjo obljubili, da bodo prvih osem taktov mižali in šele potem, ko bodo Trboveljčani obšli nevarno čer, spet pogledali na oder. Na veliko veselje pa so Trboveljčani Sestorko dobro zaigrali, vse svoje odlike pa so pokazali v »Slovanskih plesih št. 2' in v Gotovčevem »Simfoničnem kolu«.
Ko so svoj koncert odigrali, nam je bilo jasno, da nam prvega mesta nihče ne more več odvzeti. Močno pa me je začudil skladatelj Blaž Arnič:
»Pa fantje, saj to je zvok, saj to je simfonični zvok! Pri-mojduš, da bom napisal skladbo za tole godbo.«
Pred vhodom v dvorano pa smo spoznali, kako mogočen vtis je tudi na druge glasbenike napravila trboveliska godba.
Pozno zvečer nam je Brun povedal, da je bila njegova napoved popolnoma pravilna in da je žirija razvrstila godbe, kot- je on že v začetku napovedoval:	Prva	trboveljska,
druga reška, tretja skopska.
Najbolj nejasno pa je bilo, kako bo z orkestri zabavne glasbe. Raznolikost sestave: tamburaši, mandolinisti, narodni orkestri in jazzi. Predlagali smo, naj bi orkestre razdelili v tri skupine, vendar je bil naš predlog zavrnjen. Močno smo sc bali orkestra »Lole Ribarja«, ki je žel že veliko mednarodnih uspehov in je sestavljen iz profesionalcev in amaterjev, ki dobro žive od glasbe. V svoji sestavi ima odločilne glasbenike, ki poleg dobre tehnike razpolagajo še z veliko rutino, saj tedensko po dvakrat do trikrat koncertirajo.
Naša pričakovanja je opravičil tamburaški orkester zagrebške pivovarne, ki si močno prizadeva, da bi namesto harmoničnih narodnih vopevk in venčkov gojil sodobnejšo tamburaško glasbo. Presenečeni smo bili nad mandolin-skim orkestrom iz Prištine, ki je poleg začetnih slabosti pokazal velik smisel za ubranost in muziciranje. Veliko presenečenje so pripravili skop-Ijanci s svojim orkestrom narodne muzike, ki se je v stilu igranja zelo približal orkestru »Lole Ribarja«. Orkestera iz Štipa in Tuzle pa po kvaliteti nista sodila na festival.
Program celotnega festivala je bil sestavljen tako, da je slovenska skupina nastopila vedno zadnja. Tako je tudi tr-
Zaslužni dirigent trboveljske godbe na pihala Tone Hudarin prejema na zveznem festivalu amaterskih orkestrov v Ohridu diplomo za svoje in skupno prizadevanje godbenikov. Priznanje, da so najboljši pihalni orkester v .Jugoslaviji, jih bo prav gotovo še spodbujalo pri delu.
boveljski zabavni orkester, ki ga 8 mesecev vodi Miha Gunzek, solist Slovenske filharmonije, moral čakati do zadnjega, da se je pomeril z drugimi tekmeci. Bili smo v velikih skrbeh zaradi druge točke programa Adamičeve »Princeske«, ki so jo na vajah zaigrali negotovo in slabše od dveh Glenn Millerjevih skladb. Toda fantje so prekosili same sebe, posebno v zadnji skladbi, ki so jo morali na željo občinstva ponoviti. Mimogrede naj povemo, da je bila to edina skladba na festivalu, ki so jo ponovili.
Žirija ni imela lahkega dela in njen končni rezultat je bil: zabavni orkester Svobode Center iz Trbovelj in narodni orkester iz Skoplja si delita prvo mesto, drugo mesto je zasedel orkester »Uola Ribar« iz Beograda, tretje pa tamburaški orkester zagrebške pivovarne.
V zadnji skupini pa so bile naše prognoze realne in ne preveč optimistične. Omenil sme sodelovati v orkestru 25% sme v orkestru sodelova 25% poklicnih glasbenikov in da se sme šteti kot amaterje tudi učence srednje glasbeen šole, ki še niso dopolnili 18. leta. Tako je bila Omladinska filharmonija iz Beograda sestavljena v glavnem iz učencev srednje glasbene šole in iz profesionalcev. Prav tako je bil orkester Glasbenega zavoda Hrvatske okrepljen z gojenci zagrebške srednje glasbene šole. Ljubljanski sindikalni simfonični orkester, ki je sestavljen v glavnem iz uslužbencev ljubljanskih pravosodnih ustanov in iz profesionalcev za glasbila, ki jih amaterji za sedaj še ne obvladajo dovolj (fagot, oboa, rog itd.), se tako ni mogel meriti z drugimi. Program, ki ga je izvajal, je bil hvaležen za občinstvo, a prelahak za žirijo in tako je naš orkester, ki se je po zvočnosti med nastopajočimi najbolj odlikoval, po deljenem mnenju žirije dosegel tretje mesto. Pripomniti kaže še to, da je bil to edini amaterski simfonični orkester, ki je nastopil na tekmovanju v Ohridu. Razvrstitev godalnih in simfoničnih orkestrov po kvaliteti je bila naslednja: Prva beograjska Omladinska
filharmonija,, drugi Glasbeni zavod Hrvatske, tretji pa Ljubljanski simfonični orkester in godalni orkester Ra-botničkega doma iz Skoplja.
XXX
Če ob zaključku sumi ramo rezultate, potem lahko z veseljem zapišemo, da smo med vsemi republikami najbolj uspeli in da smo lahko z našim sodelovanjem na Ohridskem festivalu nadvse zadovoljni.
Pomen ohridskega festivala pa ni bil samo v tekmovalnih uspehih in v skupnem plasmaju posameznih renublik. V bistvu namreč ni šlo za dosego posameznih mest, čeprav takšen festival nujno povzroči tudi tekmovalno vročico, marveč je njegov večji pomen drugje.
Med tekmovanjem amaterskih skupin je bilo na Ohridu organiziranih 6 posvetovanj z glasbenimi strokovnjaki, dirigenti in predstavniki republik, ki so osvetlila marsikatero nejasnost v jugoslovanskem glasbenem amaterizmu. Čeprav osnovnega vprašanja, ki je ves čas spremljalo posvetovanje, kdo je amater in kaj je amaterizem, nismo razrešili, niti definirali, smo ob že znanih in tudi novih ugotovitvah sprejeli precej konkretnih sklepov za nadaljnji razvoj glasbenega amaterizma. Tl sklepi so zelo splošni in bo moralo vsako republiško vodstvo ubrati svojim pogojem primerna pota, da jih bo uspešno uresničevalo.
Ce glavne zaključke primerjam z našimi razmerami, potem lahko zapišem, da nas je posvetovanje na Ohridu predvsem ,utrdilo v naših pogledih na razvoj glasbenega amaterizma in da nas čakajo na tem področju predvsem zelo konkretne naloge. Ena od glavnih je ta, da naše amaterske skupine čimbolj tesno povežemo s profesionalnimi, glasbenimi ustanovami, z glasbenimi strokovnjaki in jih skušamo zainteresirati za delo v teh skupinah za strokovno pomoč in nasvete, za komponiranje novih sodobnih skladbah, za prevzem patronatov nad posameznimi društvi in skupinami. Naše delo ne sme biti usmerjeno zgolj k različnim
manifestacijam našega udejstvovanja, marveč mora postati stalna skrb glasbenih ustanov, strokovnjakov in prosvetnih društev. Le tako bo amaterstvo lahko raslo in se oplajalo ob dosežkih poklicnih glasbenih ustanov in ob pomoči glasbenih strokovnjakov. Resneje bomo morali proučiti sistem glasbenega šolstva, ki je sedaj usmerjeno predvsem v profesionalizem, v manjši meri pa v pomoč amaterskemu glasbenemu udejstvovanju, nadalje pouk petja v osnovnih šolah, osnovati, utrditi bomo morali sistem šolanja pevovodij in dirigentov preko akademije, srednjih in nižjih glasbenih šol, zapostavljati ne bomo smeli dobro pripravljenih seminarjev z vodji glasbenih skupin, ki že uspešno delujejo, a jim še manjka potrebnega strokovnega znanja. Skrbne j e bo kazalo spremljati jugoslovansko kakor tudi inozemsko glasbeno literaturo in seznanjati naše amaterje z vsemi kvalitetnimi skladbami, ki bogate našega človeka in pomagajo h kvalitetni rasti glasbenih skupin. Tudi v prihodnje bo kazalo prirejati revije in podobne manifestacije, ki pa naj bodo rezultat skrbnih priprav, pregled vloženih naporov, ne pa zgolj želja po množičnem prikazovanju naše dejavnosti.
Prvi festival amaterskih instrumentalnih skupin Jugoslavije je ponovno ovrgel govoričenje, češ da je jugoslovanski amaterizem v krizi. Krizo preživlja le tisti del jugoslovanskega amaterstva, ki je premočno zaverovan v preteklost, ki ne čuti sodobnih tokov življenja in si ne prizadeva, da bi vsebinsko in strokovno napredoval. Povsod tam pa, kjer so doumeli čas in svoje naloge, so dosegli zavidljivo lepe uspehe. S pomočjo poklicnih glasbenikov so se močno približali profesionalnim glasbenim skupinam in potrdili našo tiho željo, da je z resnim in vztrajnim delom tudi na amaterski osnovi mogoče doseči visoko kvaliteto in tako graditi most med najboljšimi poklicnimi skupinami in širokim občinstvom in ga pridobivati za vse lepo in plemenito.
Vinko Trlnkans
OB NOVIH NAČRTIH MALE GALERIJE
POSREDNIK
med umetnikom in kupcem
Odločili so se, da bodo kupili sliko. Lepo sliko ima vsakdo rad. Razveseli nas, prostor napravi prijeten. Zato jo tudi obesimo doma. Pa ne samo doma, tudi v službenem prostoru prijetno deluje. Miza, stol, knjižna potica — na steni pa lepa slika ... Zato so skle-
PREPOTREBNA
LITERATURA
S poglabljanjem In Sirjenjem družbenega upravljanja na vedno nova področja našega družbenega življenja se je že dalj časa čutila nujna potreba po literaturi, bi poljudno razlagala pomen, vlogo, pristojnost in metode dela posameznih družbeno - upravnih organov v našem komunalnem sistemu.
To prepotrebno In hvaležno nalogo si je pri nas zadal letos ustanovljeni Zavod r.a izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju v Ljubljani, ki Je prevzel v svoj program sistematično obdelavo in Izdajo brošur In priročnikov z navedenega področja. Ta svoj program je zavod že začel izvajati in je v knjižni zbirki »Razgovori o delavskem in družbenem upravljanju« v kratkem času svojega obstoja Izdal že pet knjižic, In sicer: Delo delavskih svetov, Šolski odbori, Zbori proizvajalcev, Podjetje in komuna v družbeni skupnosti ter Osnovne delitve dohodka gospodarskih organizacij. Avtor prve knjižice je Miro Zakrajšek, dru-de Venčeslav Vlnkler, naslednjih treh pa dr. France Bučar.
V knjižici »O DELU DELAVSKIH SVETOV« je avtor po dosedanjih izkušnjah prikazal na 35 Straneh organizacijo in metode dela organov delavskega samoupravljanja v podjetjih. Ta knjižica je abecednik za vse delavca
v podjetjih, predvsem pa za člani: delavskih svetov in upravnih odborov. Brez nje ne bi smel biti noben delavec.
Podoben pomen kot navedena knjižica za člane delovnih kolektivov ima za člane šolskih odborov knjižica »O ŠOLSKIH ODBORIH«, v kateri tovariš Vlnkler razlaga pomen, vlogo in delo šolskih odborov, njihovo sestavo ter daje nasvete ter pobude za njihovo delo. Knjižica absega 38 strani.	.
Z uvedbo zborov proizvajalcev tudi v občini so ti postali bistveni sestavni del našega družbenopolitičnega sistema od najnižjega do najvišjega predstavniškega organa. O pomenu zborov, njihovem mestu v družbenem sistemu, ekonomski In politični funkciji In o njihovi povezavi z gospodarskimi organizacijami se lahko vsakdo podrobno seznani v brošuri dr. Bučarja »ZBORI PROIZVAJALCEV« (38 strani).
Izpod peresa Istega avtorja imamo še knjižico »PODJETJE IN KOMUNA V DRUŽBENI SKUPNOSTI«. Izredno zanimiva in vsakomur priporočljiva knjižica, v kateri obravnava avtor medsebojne odnose posameznika
In družbe, podjetja In komune in te In višjih organizacijskih oblik ljudske skupnosti ter nakazuje druga vprašanja našega komunalnega sistema. Obsega 58 strani.
Prav te dni pa je Izšla še nadaljnja knljžlca te zbirke, prav tako delo dr. Bučarja »OSNOVE DELITVE DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ«, v kateri podaja avtor kratek pregled sedanjih sistemov in temeljne značilnosti novega načina delitve dohodka gospodarskih organizacij In njegovih elementov. Tudi to knjižico bi moral nujno prebrati vsak delavec, ki hoče pravilno razumeti naš gospodarski sistem, predvsem pa finančne odnose v podjetju.
Knjižna zbirka »»Razgovori o delavskem In družbenem upravljanju« z izdajo navedenih knjižic seveda še zdaleč ni zaključena In bodo Izšli še naslednji teksti s tega področja. Mnogo, pravzaprav večina snovi s področja našega delavskega In družbenega upravljanja je še neobdelanega ter nas čaka tu še zelo veliko dela. .
Vse knjižice lahko naročite pri časopisnem podjetju »Gospodarski vestnik« v Ljubljani, Beethovnova 10, ki Je založnik knjižne zbirke »Razgovori«.	P-a
nili, da kupijo sliko.
Včasih pa je drugače: miza, stol, knjižna polica — na steni pa zmazek, morda celo portret vodilnih osebnosti, da sam ne veš, kaj bi občudoval, ko vstopiš: ali »umetnika«, ki je to naslikal, ali onega, ki je sliko kupil, ali uslužbenca, ki vzdrži v tem prostoru; ali pa bi razmišljal: škoda okvira, škoda barv, škoda denarja, morda celo: le kje so dobili to »umetnino«?
Pri nas se je razcvetela navada, da razni priložnostni slikarji oziroma kiparji ali prekupčevalci ponujajo umetniške slike, kipe in portrete kar po podjetjih in ustanovah. Celo iz drugih republik prihajajo, s polnim kovčkom takšne »umetnosti«. Ponujajo jo za male denarje, samo da prodajo. In kupec? Ugaja mu, ker je lepo 'Zlikana«, ne »z levo roko« narejena in poceni. Tako poceni umetniške slike ne bomo nikjer dobili, pravijo, in ža visi nad pisalno mizo ter »razveseljuje« in »likovno izobražuje« vsakogar, ki jo pogleda.
Kupec, ki je kupil tako sliko, prav malo ve, kaj je umetnost, kaj je lepo. Na likovne razstave ne hodi, na svoj umetniški okus pa se presneto zanese. Včasih le tako mimogrede pogleda skozi okna v razstavni prostor Male galerije, morda celo vstopi, nato pa odhiti naprej. V Moderno galerijo ali v Jakopičev paviljon ga pot ne zanese tako kar mimogrede in nehote. Mala galerija pa je kot nalašč za to. Na najbolj prometnem delu
mesta je, vstopnine ni in tudi razstavna zbirka ni tako velika, da bi človeku vzela veliko dragocenega časa. Včasih si kar medtem, ko čakaš na trolejbus, lahko ogledaš, seveda malo bolj površno, razstavljene stvari.
Na žalost pa je Mala galerija največkrat zaprta ali pa prikazuje stvari, ki imajo z likovno umetnostjo prav malo skupnega. Prostori Male galerije so last Društva likovnih umetnikov Slovenije. Doslej ni bilo določeno, kdo sme razstavljati in kaj. Razstavljati je smel vsakdo, samo da je plačal in pokril stroške za najete prostore. Zato je nivo razstav zadnje čase močno padel, s tem pa se je zmanjša’o tudi zanimanje za te prostore, predvsem zanimanje priznanih umetnikov.
Društvo bo sedaj napravilo konec temu. Z novo sezono namerava postaviti Malo galerijo na kvalitetnejšo stopnjo; razstavljali naj bi le dobra dela posameznih umetnikov. Edino s tem lahko dostojno upraviči svoj obstoj. Podobna naj bi bila mednarodnim malim galerijam. Že v jeseni bo priredila vrsto razstav znanih mojstrov, slikarjev, grafikov in kiparjev, naših in tujih, in s tem uvedla novo slovensko razstavno politiko. Tesno se hoče povezati tudi z drugimi republikami in z inozemstvom in zamenjati umetnine. Za vsako razstavo, ki jo bo hotel kdorkoli izven Slovenije prirediti v Mali galeriji, bo dolžan plasirati enega naših
umetnikov v svoji republiki oziroma v svoji državi. Tako bomo lahko posamezne naše umetnike predstavili svetu.
Kakor doslej bodo člani društva tudi poslej dobivali brezplačno te prostore. Upravnik Male galerije oziroma kustos bo imel stalne stike z našimi slikarji, grafiki in kiparji, da bo dobro seznanjen z deli, ki sov v ateljejih oziroma ki tam šele nastajajo. To pa predvsem zato, ker hoče postati Mala galerija tudi svetovalec in posredovalec med podjetji in ustanovami ter umetnikom. S takšnim posredovanjem bodo prišle ustanove lahko do res kvalitetnih umetniških del, bodisi iz prirejenih razstav ali pa, da se bodo direktno povezale z Malo galerijo ter prek nje z umetnikom. S takšnimi nasveti pri nakupih oziroma odkupih, kjer ne bo barantanja in špekulacij, hoče Mala galerija preprečiti razno preprodajanje slik oziroma plastik. Če se bodo naše ustanove in podjetja posluževala teh dobronamernih uslug Male galerije, bo konec neukega kupovanja »umetnin« od raznih diletantov in trgovskih skupin, naših in iz drugih republik. To pobudo podjetjem je dalo društvo z željo, da zavre prodajo kiča in zaščiti pravo umetnost oziroma umetnika.
Načrti so zelo lepi in upamo, da jih bo Mala galerija oziroma Društvo likovnih umetnikov Slovenije izvedlo ter s tem uspešno opravilo akcijo, ki smo *i jo že dolgo želeli.	M. J.
KNJIGE
TEGA
MESECA
Naj pričnem današnje poročilo z drobno knjižico. Njen naslov je »Zasliševanje«, napisal pa jo je francoski novinar HENRI ALLEG. Dogodki na Bližnjem vzhodu so -v zadnjih tednih nekoliko odrinili s strani svetovnega in domačega tiska poročila o Alžiriji, vendar kljub temu navideznemu zatišju »alžirsko vprašanje« ni nehalo obstajati. V Allegovi knjižici odkrijemo posebno žalostno poglavje tega vprašanja: rabeljske mučilnice francoskih padalcev. Alleg je bil še pred tremi leti direktor naprednega alžirskega časnika, toda kaj kmalu se je moral pred preganj atijem, ki j« bilo naperjetno takb proti Alžir-cem kot proti naklonjenim jim Francozom, umakniti v ilegalo. Lanskega leta so ga padalci ujeli in v mesecu dni je spoznal vso strahoto nečloveških mučenj v alžirskih vojaških zaporih. Alleg je v svoji brošuri preprosto opisal metode in pripomočke, ki jih uporabljajo rablji za »obdelavo« svojih žrtev, v prvi vrsti električne aparate in »serum resnice«. Dejstva, kd jih pripoveduje pisatelj, so strahotna obtožba francoskega kolonializma, ki je v obrambi svojih koristi črtal besedo človečnost iz svojega besednjaka.
—o—
»Kje ste, Lamutovi?« je naslov naše naslednje knjige, romana, ki ga je napisal pisatelj ANTON INGOLIČ. V njem se srečamo z značilnim slovenskim narodnim problemom: Izseljenstvom. Čeprav je bilo izseljevanje v tujino nekaj desetletij zelo pereče vprašanjega našega narodnega življenja, se razen nekaterih obrobnih poskusov doslej še noben slovenski pisatelj ni lotil te zanimive in hkrati tragične snovi. Ingolič je postavil začetek svoje zgodbe v čas po prvi svetovni vojni, ko so se številne slovenske družine Iz rudarskih revirjev selile za kruhom v Francijo, Belgijo in IVestfalijo. Življenje izseljencev je pisatelj naslikal ob življenjski zgodbi rudarja Marka Lamuta, ki še ' it mladenič odd-de v francoske rudarske revirje. V novem kraju si ustvari družino in postane zaveden borec za delavske pravice, na kraju pa ga doleti smrt v času velike stavke. Ob tej osnovni niti nam pisatelj odkriva vso zapleteno problematiko izseljenstva, brezdomovinsko izkoreninjenost, narodnostno mešanje, potujčevanje
■—O—	v
Snov iz sodobnega življenja zajema roman »Veter nima cest«, ki je prvenec izpod peresa mladega pisatelja SASE VUGE. Knjiga nam pripoveduje o treh' starkah, kfi preživljajo konec svojega življenja v zatohli podstrešni čumnati in si skušajo vsaka po svoje uravnati leta, ki so jim še preostala do kraja. V medli svetlobi tega počasnega odmiranja doživljajo drobne, vsakdanje dogodke, ki hkrati s spomini zrcalijo leta preteklega življenja. Ena od upokojenk, Malka, sreča na večernem sprehodu miličnika Vaška in ta ji pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Ta zgodba je jedro pričujočega romana. Vaška je bil skupaj s svojim bratom v partizanih. Nekega dne so ju fašisti presenetili in brata smrtno obstrelili. Na begu prosi brat Vaško, da ga ustreli in Vaška s težkim srcem izpolni njegovo prošnjo. Sovražnikov strel pa zadene tudi njega in mu iznakazi obraz. S težkimi spomini se Vaška prebija skozi povojno življenje, muči ga tudi pohabljeni obraz in tako postaja zagrenjen in samoten. Kot edino upanje mu še ostaja povratek na zapuščeno očetovo domačijo, kjer bi morda spet lahko našel trdna tla pod nogami. Razen Vaške in treh upokojenk je pisatelj razgrnil pred bralca še celo vrsto drobnih usod, ki žive svoje neplodno življenje v prašni vsakdanjosti. Ta manj opazni svet naše stvarnosti, ki se ga izogiba široka reka življenja, je Saša Vuga naslikal s toplino, z razumevanjem in z neko trpko melanholijo, ki nam pripoveduje o neizogibni nujnosti odmiranja stvari in ljudi, ki jih je življenje naplavilo na brežino starosti, pohabljenosti in nedejavnosti. In vendar: življenje je lepo! Malka to še pred smrtjo hoče verjeti in verjame.
—o—	®
Za konec naj samo na kratko še omenimo dve pesniški zbirki. Prva nosi naslov »Požgana •■•ava« in jo je napisal DANE ZAJC. V nji nam je pesnik razkril težka doživetja svoje medvojne mladosti, ko je ob vsakem koraku doživljal smrt in uničenje, ki sta mu pobrala dom in najbližje. Ostala mu je samota in strah pred grozo uničenja, ki jo doživlja v novih pošastnih prividih. Zajčeva knjiga je pretresljiva izpoved mladega življenja, ki se je nalomilo že v zgodnji pomladi. Druga knjiga pesmi, ki je prav tako kot Zajčeva avtorjev knjižni prvenec, so »Samotna jutra« JANEZA OVSCA. V primerjavi z Zajčevo težko, zemeljsko izpovedjo, je Ovsčeva poezija mnogo bolj zračna, poduhovljena. Izživlja se v nežnem stiku z naravo in išče odmeva pri ljubljenem bitju. Lahkotna je v problematiki in izrazu. Kajetan Kovii
NOVO LETO
jugoslovanskega filma
Ponovno so sredi dvatisočletnem Vespazijanove arene v Pulju zadoneli zvoki državne himne, prižgale so se festivalske bakle in na drogovih so zaplapolale festivalske zastave. Pričelo se je novo filmsko leto, peto po vrstnem redu. Letos proslavlja Pulj svoj jubilej — peto obletnico filmskega festivala, ki je postal tradicionalna prireditev nažega filma.
V preteklih štirih letih je šlo okrog 400.000 gledalcev skozi puljsko areno in si ogledalo 39 igranih in 110 kratkometražnih filmov domače proizvodnje. Tako je Pulj postal vrhovni ocenjevalec naše filmske umetnosti, postal, je mejnik enoletne filmske proizvodnje. Nagrada v Pulju je največje priznanje, ki ga lahko dobi jugoslovanski film na domačih tleh.
Vsem tistifrn, ki se resno nkvarjajo s filmom, Pulj vsako leto pokaže kaj novega in zanimivega. Z razvojem Pulj-
ftmerika je odkupila »Dolino miru«
Klub filmskega združenja v tVashingtonu je zelo toplo sprejel naš film »Dolina miru« in „ •	______ _
ga ocenil kot humano umetni-	„„
ško delo. Film bodo prikazovali v številnih ameriških kinematografih.
Orientalni inštitut v Sarajevu
sarajevskem
V sarajevskem orientalnem inštitutu potrpežljivo proučujejo stare spomenike, ki govore o življenju naših ljudi pod turško vladavino. Čeprav je ustanova zelo mlada, ustanovljena je bila 1950. leta, je dosegla do sedaj zelo lepe uspehe. V kratkem bo izdala drugo knjigo z boga-
skega festivala se je razvijal tudi jugoslovanski film, zlasti kratkometražni. Od leta 1945 do danes smo posneli nič več in nič manj kot 85 igranih, 1579 kratkometražnih filmov in 647 filmskih tednikov.
FESTIVALSKI DNEVNIK
Ob otvoritvi festivala, 19. julija, je bila arena deležna visokega gosta. Obiskal jo je pokrovitelj festivala Josip Broz-Tito. Pozdravljen z aplavzom in z veselimi vzkliki 15.000 gledalcev je tovariš Tito zavzel mesto v častni loži, ki je z leve in desne podaljšana v ložo za novinarje.
Na sporedu je bil film režiserja Svetomira Janiča »Cmd biseri«. Scenarij j© napisal beograjski novinar Jug Grizelj, medtem ko je film posnelo sarajevsko podjetje »Bosna-film«.
»Črni biseri« nas prestavijo v dramatične dneve po drugi svetovni vojni, ko je skupina mladoletnih »prestopnikov« živela v starem samostanu ob Jadranskem morju. Tu, v neposredni bližini nun, ki so živele v drugi polovici samostana, so jih »prevzgajali«.
Mladi ljudje, ki! jih je življe-se nagonsko branijo grobih, zaostalih metod francjožefovske vzgoje, ki se poslužuje ukaza in piščalke kot edinih vzgojnih sredstev. Vajeni so grobega ukazovanja in udarcev, kajti nikoli v življenju jim ni nihče privoščil prijazne besede, zato so videti gro-
nasiprotno, kot pravi vzgojitelj Marko: »Ti otroci) so nežni in čisti biseri ... morda črni biseri, toda črni biseri so dragocenejši .. .1«
In še eno odliko ima ta film. Sodoben je. Pokaže našo mladino in naše probleme, pravzaprav probleme naše vzgoje.
Naslednji večer sta bila na sporedu filma »Poišči Vando Kos« in koprodukcijski jugoslo-vansko-francoski film »La Tour, čuvaj se!«, ki sta ga posnela
jdelav Nanovič. Film je vse prej kot dober in edina njegova vrednota je talentirani igralec Pavel Vujisiič, ki smo ga med festivalom videli še v filmu »Rafal v nebo«.
Četrtega dne je bil na sporedu film »Vrnil se bom«. Na glavi filma je zapisano, da je producent BOSNA-FILM, Sarajevo; film je režiral Jože Gale po scenariju Jare Ribnikar, glasbo je napisal Marjan KoziC v glavnih vlogah so nasto-
beograjski UFUS in pariški »Les pili Stevo Žigon, Irena Kolesar
Films Vegas«. o prvem naj napišem samo to, da ga j% izdelalo podjetje »Avala-film« iz Beograda in da ga je po scenariju svoje sopfoge Fride Filipovič režiral Zika Mitrovič. Scenarij bi v rokah dobrega režiserja morda še postal podlaga za dober psihološki film jz sodobnega življenja, žal pa režiser ni popravil pomanjkljivosti scenarija, niti ni do kraja izkoristil njegovih pozitivnih strani. Zelo slaba je Uidi igra. Tako so se
r5trt. n**' zv* •	1	^	o^O_.
.......
bi in brezčutni, toda globoko v njih til iskra plemenite, otroške ljubezni. To resnico je spoznal mladi vzgojitelj Marko, človek, ki je postal upravnik doma. Z vztrajnostjo m velikim potrpljenjem mu je uspelo prižgati v otroških srcih plamenico za-
p«-"»»rrr* ™ »"Sisfersa
;r.'u,SKfvvs,'S i. • r«i. *
M IS. do 17. .tolsti.,	k*'"* t* >• '"«» v°!"“'
Upravnika doma Marka je oblikoval znani igralec Severin Bljelič, medtem ko so v vlogah gojencev doma za mlade »prestopnike« nastopih nekdanji brezdomci in sedanji gojenci zavoda za zapuščeno mladino »Vaša Stajic« v Zemunu. Življenje piše najbolj pretresljive drame, in to je dokazal tudi ta film, ki je dobro režiran. Vsi igralci so prepričljivo podali svoje vloge, najbolj pa mladi fantje, ki so pravzaprav v filmu igrali sami sebe. Prav ta igra otrok, kii pred kamero obnavljajo žalostno usodo svojega življenja, daje filmu svojevrstno lepoto in vrednost. Kajti otroci, tako oni v zavodu sredi samostanskih zidov kakor vsi tisti, ki so jih zaigrali, so res biseri. Morda so na prvi pogled res videtj črni, toda zaradi tega niso nič slabši od drugih. Ravno
282 predstav v zadnji sezoni
Mestno gledališče v Ljubljani je od lanskega oktobra do letošnjega julija izvedlo 282 predstav, med njimi 10 premier. Naštudiralo in uprizorilo je 6 tujih in 4 domača dela. Zaradi po-gostnejših gostovanj v industrijskih središčih ljubljanskega okraja je imelo letos 15.000 več obiskovalcev kot lani.'
Jugoslovanska poezija v Italiji
Letos v septembru se bo v italijanskih knjigarnah pojavila nova knjiga — antologija sodobne jugoslovanske poezije. Knjižica bo predstavila okoli 50 na-. ših pesnikov s približno 70 pesmimi.
Kipar Vekoslav Bombač sodi v našo mlado likovno generacijo, ki je komaj dobro stopila na umetniško pot. Rodil se je 1924. leta v Hercegnovem, akademijo upodabljajočih umetnosti pa je končal v Ljubljani in v Zagrebu. Postavil je tudi tri spomenike NOB in »Ritem štirih« — plastiko, ki stoji pred Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani, na Trgu VIL kongresa.
Kipar Bombač išče predvsem zaključene likovne kompozicije — včasih v obliki krogle, zopet drugič trikotno, kot jo n. pr. kaže naša slika itd. Vedno pa skuša v svojih delih ohraniti podobo človeka. In kako gradi svoje plastike? Šele potem, ko že najde obliko, začne iskati vsebino, k' bi tej obliki najbolje ustrezala. Najnovejša Bombače-va dela so dolge, ozke človeške postave z majhnimi glavami.
Njegova »Deklica s psom« je na pogled ozek, šiljast trikotnik, ki — se zdi — kar sam sili navzgor. Toda sam trikotnik bi gledalca dolgočasil, zato ga je kipar dvakrat prekinil: z držo de-kletovik rok in s psom, ki sedi dekletu pri nogah in tako izpolnjuje prazen prostor. Da pa je kipar hotel posebej poudariti vtis višine, je pogled psa uorl v dekletovo glavo. S tem je dal umetnik kipu tudi no- ^	. ,
tranjo vsebino — hrepene- ***■***>■.,,. nje mladega dekleta.
»Vsaka umetnost je le do neke mere razumska, nekje Pa je povsem podzavestna.
Vsaka preveč razumska umetnina deluje hladno. —
Tisto, kar nastane v podzavesti, daje delu večjo

vrednost, daje tisto silo, ki je ni moč prav določeno opisati,« pravi kipar.
sliki: Vekoslav Bombač — Deklica s psom
in Stane Sever. Prav tako kakor »Tri korake v prazno« tudi ta film ni upravičil pričakovani]. Gledalci so razočarani zapustili areno, vendar ne samo zaradi filma, marveč tudi zaradi dežja, ki jih je to pot prvič v petih letih napodil fe arene. Zato so film, kii bi ga morali vrteti še tteti dan, prestavili na sredo, 23. juliija. To je bil jugoslovan-sko-sovjetski film »Aleksa Dun-dič«, posnet v koprodukciji »Avale-fihna« in »KSno-studia Maksima Gorkega« v Moskvi, in sicer v režiji Leonida Lukova. Film pripoveduje o junaktl oktobrske revolucije Jugoslovanu Aleksi Dundiču. Film je zelo dobro režiran. Režiser Leonid Lukov je pokazal, da sijajno obvlada režijo množičnih prizorov, na katerih sloni film. Pričakovali pa bi. da bo Hk tega legendarnega junaka podan z večjo
NASI PESNIKI
BLAŽE KONESK1 (roj. 1921 v okolici Prilc pa) je najboljši sodobni makedonski pesnik. Izdal je zbirke »Zemlja in ljubezen«, »Pesmi« in »Vezilja«. Za zadnjo je prejel leta 1955 nagrado Zveze književnikov Jugoslavije. — Njegove pesmi predstavljajo uspelo povezavo narodnega izročila in modernega izraza. Objavljena pesem izraža globoko ljubezensko hrepenenje in v nji se pesnik v podobi enači z Vijem, skrivnostnim božanstvom iz starega ljudskega izročila.
VIJ
\ zavest sem ko v polnočno cerkev zaklenil te. In kakor mroč bledijo voščenke, ti zdaj prebledevaš, a svetel s sten pohotno te motrijo.
Tu si, pregnanka, ti, katero s skrivnostnimi uroki zagovarjam, a glej, že bije moja ura in vse golči, da tu sem, da prihajam. Prihajam kakor oni strašni Vij, ves žejna zemlja in oči Iskreče, da, strašen sem in ker še nežnost nosim v grudah razpokanih — zato trepečeš.
Se bližam kakor nežen VIJ, a že si skrivnostno potegnila črto In kakor hitro stopim k rlsn, zdrobe se stene, žrelo zija odprto.
In pesek, žejen ves, sesipam se v globočino, vse dušeč pod sabo. Jaz, VIJ, sem te trdno priklenil vase, a vendar, žejen, brez moči pred tabo Prev. Ivan Minatti
je pravzaprav konglomerat epi- svoje navdušenje naglas izražali
med predvajanjem, film ni žel
zod, tako da so ga zlahka prišteli med pustolovske filme, le da se za spremembo dogaja v Sovjetski zvezi.
Istega večera je bil na sporedu slovenski film režiserja Mirka Groblerja »Dobro morje«. Za
_______ _	festfival so iz filma izrezali
toplino. Nosilec "glavne vloge, okrog 100 metrov rami nevažnih član Jugoslovansko# dramskog prizorov, tako da se je vrednost pozorišta iz Beograda, Branko filma povečala, čeprav so bili Pleša pa je bil preveč tog. Film glodale; zelo navdušeni in so
večjega priznanja pri kritikih.
Med kratkometražnlmi filmi, ki jih vsak večer in vsako dopoldne po 6 do 8 prikažejo v festivalski dvorani kina »Zagreb«, nismo doslej videli posebno uspelih stvaritev. Izjema so filmi) Ante Babaje »Nesporazum«, Milenka Štrba »Pa strašno bi bilo«, Rudolfa Sremca »U korak sa vremenom« ter solidna
reportaža v barvah in oinema-scopu »Poslednja čerga«, ki govori o življenju ciganov. Le-to je režiral FadiH Hadžič, nekdanji urednik »Vjesnika u erljedu«. Od vseh prijavljenih kratkometraž-nih filmov jih pride 54 v poštev za oceno. Od teh jih bodo 30 prikazali v Areni, ostalih 24 pa v festivalski dvoran) kina »Zagreb«. Razen tega so na sporedu risani filmi »Zagreb-fil-ma«.	Milan Ljubič
Plodovi enega leta
Ljubljanska ljudska univerza je lani izobraževala 96.500 delovnih ljudi
Igralca Steva Žigona smo na Puljskem festivalu videli v dveh filmih: v »Kali« in v filmu »Vrnil se bom«, Zal niti prvi niti drugi nista posebno uspela
njem filma, ki ne sodi na tek festival.
Prav tako ne sodi na festival koprodukcijski film »La Tour, čuvaj se!« Nimam nič proti koprodukciji, toda če gre le za iinančno sodelovanje, potem tek film ne sodi na festival jugoslovanskega filma, kajti zanj nismo prispevali ničesar razen ene Igralke, statistov, pokrajine in cenenih uslug. Film je solidno režiran, ima interesantno pustolovsko fabulo, ki se dogaja nekje med avstroogrsfco-franco-sko vojno, v kateri je osebno sodelovala avstrijska cesarica Marija Terezija (igralko poznajo v Kranju in Beogradu pod imenom Sonja Hlebš) in njej nasproti pustolovski igralec La Tour (vedno očarljivi Jean Ma-rais). Film bo kot komercialna stvaritev v barvah imel nedvomno dovolj gledalcev, toda, kot sem že rekel, na festival ne sodi.
Dne 21. in 22. julija, to je tretji in četrti dan festivala, nismo , videli nič posebnega. Tretjega1 dne je bil na programu film »Tri korake v prazno«, kt ga je za podjetje Lovčen-fiim po lastnem scenariju režiral Vo-
Skrb »Kovinotehne« za izobraževanje svojih članov
Sindikalna podružnica »Kovinotehne« v Celju je usmerila vse svoje delo v priprave za začetek jesenskih tečajev, ki bodo zajeli približno 95% zaposlenih članov. Vodstvo podjetja kaže veliko razumevanja za te tečaje, saj bo veletrgovska mreža že-lezninarske stroke v Celju tako pridobila precej kvalificiranih delavcev, ki jih ima sedaj premalo. Poleg strokovnih tečajev bd organizirala tudi tečaje tujih jezikov po najnovejši učni metodi, dalje steno-daktilografski in druge tečaje.
Drugi festival amaterskih gledališč na Hrvatskem
V	Vinkovcih se je začel drugi festival amaterskih gledališč in igralskih družin Hrvatske, na katerem sodeluje 13 igralskih družin: 8 iz Hrvatske, 3 iz Srbije, Kosmeta in Vojvodine in po ena iz Črne gore in Bosne.
Kulturni festival Suhe krajine
V	počastitev letošnjega občinskega praznika so »Svobode« in prosvetna društva v občini Žužemberk priredila Kulturni festival Suhe krajine. V program so vključila več dobrih dramskih in kulturnih prireditev in dokazala, da so delovni ljudje tega predela sposobni marsikaj storiti za kulturni napredek.
V dobi, ko šele gradimo sistem pošolskega izobraževanja odraslih in ko še zdaleč ni vsklajeno delo ustanov, ki se ukvarjajo s tovrstnimi prosvetnimi vprašanji, igra ljudska univerza za ljubljanski okraj nedvomno najpomembnejšo vlogo.
' V sezoni 1956-1957 je uvedla šolo za družbeno upravljanje in delavsko samoupravljanje. Nadaljevala jo je tudi v lanski sezoni in jo je doslej obiskovalo 312 ljudi, predsednikov in članov delavskih svetov iz 211 podjetij ljubljanskega okraja, bodočih predavateljev o teh temah. Sola je internatskega tipa in traja 14 dni. Obiskovalci pa se po osem ur dnevno seznanjajo z družbenim upravljanjem na sploh, posebej pa v komuni in podjetju in obravnavajo aktualna gospodarska vprašanja in nove gospo-, darske predpise in zakone. Teme, ki neposredno zadevajo delo delavskih svetov, obravnavajo v obliki razprave, tako da sodeluje vseh trideset slušateljev, kolikor jih je v vsaki skupini. Pri pouku uporabljajo avdovizualna sredstva, flane-lografe, stenske slike in tablo. Vsi »absolventi« te šole skrbe v svojih kolektivih za množično izobraževanje. Ker jim je dala ta Štirinajstdnevna ’ šola samo zijanje, ne p» metodičnih napotkov za delo z odraslimi, jih bo ljudska univerza v začetku prihodnje sezone povabila še v šolo za predavatelje, v kateri je že v pretekli sezoni seznanjala svoje predavatelje z učnimi metodami in pripomočki.
Razen tega bo v prihodnji sezoni pomagala osnovati in programsko usmerjati šole za družbeno upravljanje v občinah in v ta namen bo izdala
skripta o sistemu družbenega upravljanja v občini in o dolžnostih in pravicah upravljavcev. Šolo naj bi obiskovali člani zbora proizvajalcev, predsedniki delavskih svetov iz vseh podjetij, člani potrošniških svetov in stanovanjskih skupnostih ter šolskih odborov, tako da bodo seminarji n«-" kakšna študijska posvetovanja vseh organov družbenega u-pravljanja v občini, na katerih bodo prisotni lahko rešili marsikatero nejasnost in se otresli napačnih pojmovanj, ki škodijo razvoju komune. Mimo tega bo ljudska univerza prirejala še okrajna posvetovanja o temah, ki jih bo nakazoval okrajni odbor Socialistične zveže.
Za vzgojo družbenih uprav-Ijalcev pa je ljudska univerza skrbela tudi drugače. V 45 podjetjih oziroma v 15 občinah je organizirala seminarje za delavske svete in upravne odbore, obiskovalo pa jih je skupno 1737 ljudi. Obisk je zadovoljeval Zlasti v tistih podjetjih, kjer so se že ob lanskem seminarju prepričali, kolikšne koristi je tak seminar za pravilno pojmovanje delavskega upravljanja in za razumevanje novih gospodarskih zakonov in predpisov.
Slabše so se obnesli na novo organizirani seminarji za delavske svete in upravne odbore v trgovini in obrti, čeprav družbeno upravljanje v trgovskih in obrtnih podjetjih še zdaleč ni zadovoljivo, še manj pa zgledno. Kljub velikemu prizadevanju ljudske univerze, da je dobila in res dobro pripravila predavatelje in delovni načrt, se ji je posrečilo samo v eni občini organizirati seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov v obrti, seminarje za upravljavce v trgovini pa samo v dveh ob-
činah. Prve je v ljubljanski občini Center obiskovalo 346 članov iz 81 podjetij. Druge pa je bilo moč izvesti v občinah Center'in Šiška. Skupno jih je obiskovalo 140 slušateljev. Mimo tega je ljudska univerza organizirala 20 seminarjev za člane upravnih odborov v kmetijskih zadrugah — obiskovalo jih je 750 zadružnikov. Novost so bili tudi seminarji za člane občinskih svetov. Ker so se začeli šele marca, dela ni bilo mogoče končati do zaključka sezone. Tečaji se bodo nadaljevali v novem delovnem letu. Hkrati s seminarji za občinske svete je ljudska univerza priredila v občinah Polje in Domžale še seminar za občinske zbore proizvajalcev. Tudi seminarje za člane občinskih sindikalnih svetov je v glavnem organizirala ljudska univerza; pripravila je učni program in priskrbela predavatelj^.
Letos je ljudska »'univerza Izboljšala metodo predavanj. Slušatelji so že naprej dobili teze, jih proučili in nato obravnavali skupno s predavatelji. Pri delu se Je posluževala predvsem avdovizualnih pripomočkov in filmov. Na splošno je skušala ponazoriti čim-več predavanj. Težko pa je bilo ponazarjati predavanja iz ekonomike, kjer zelo primanjkuje primernih filmov in dia-filmov. Dobro pa so se obnesli flanelografi.
Za strokovno izobraževanje pa je ljudska univerza skrbela z dopisnimi tečaji iz knjigovodstva in korespondence. Organizirala jih je 6, dopisnikov pa je bilo skupno 953. V prihodnje pa bo dopisno izobraževanje še izpopolnila, ker se za nekatere poklice zelo obnese. Dopisni sistem omogoča da se širok krog ljudi izobražuje ob
Prizor iz filma »Črni biseri« (Bosna film), ki je na Puljskem festivalu osvajal s svojo neposrednostjo In prepričljivo In otroško igro
rednem delu. V pomoč pri študiju je ljudska univerza med letom organizirala še 12 seminarjev in uvedla pismene naloge za dopisnike. Zlasti pomembni so bili dopisni tečaji za gospodarsko poslovanje v kmetijskih zadrugah.
V iste namene je osnovala tudi šolo za tuje jezike. Živa potreba po strokovnem izpopolnjevanju in razširjanju obzorja nas sili, da posegamo tudi po tuji literaturi. Sicer pa ta šola ni nova, nove so le metode dela. Kakor povsod drugod, je ljudska univerza tudi tu upoštevala želje in zahteve slušateljev. Ta učna preusmeritev se je posrečila predvsem v podjetjih, kjer so predavatelji laže prilagodili pouk interesom večine in obravnavali najprej take teme in tuje besede, ki pridejo v poštev v njihovi stroki. V centralni ljudski univerzi je seveda to teže organizirati, ker je sestava poslušalcev glede na poklic in interes zelo raznolika.
S prehodom od klasične oblike jezikovnega pouka na praktično usmerjen pouk je v podjetjih tako naraslo zanimanje za tuje jezike, da je ta šola prestopila meje okraja in zajela tudi druga večja središča. Ce že tečajev ne vodi direktno, se. predavatelji obračajo nanjo za nasvete in študijsko gradivo. Zaradi velikega zanimanja bo ljudska univerza prihodnje leto organizirala še dopisne tečaje za tuje jezike. Razen ustreznih učbenikov bo pripravila tudi primerna strokovna berila in vaje za preverjanje izgovarjave in naglaša-nja s pomočjo magnetofona.
Naposled poglejmo še uspehe ljudske univerze pri poljudnoznanstvenem izobraževanju. Kakor na področjih, tako je opaziti tudi pri tem večjo načrtnost pri izbiri tem. Predavanja je organizirala tudi v krajih, ki jih doslej še ni vključila v svoje delo. Ljudje so se zanimali zlasti za novosti v tehniki in astronomiji, čeprav tud zanimanje za vzgojna vprašanja ni upadlo. Sola za starše je namreč poglobila in kvalitetno dvignila svoje delo. Zanjo se zanimajo po vsej Sloveniji pa tudi v drugih republikah. Zal ni moči ustreči vsem željam, ker ima ljudska univerza premalo predavateljev. Da bo v prihodnje manj Zadrege, bo skupno z Zvezo Svobod in prosvetnih društev v jeseni izdala vsa dosedanja predavanja na tej šoli in priredila tečaj za tiste, ki so pripravljeni predavati na občinskih šolah za starše.
V prihodnji sezoni bo ljudska univerza ustanovila še radiofonski oddelek, ki bo v študijih Radia Ljubljane posnel razne teme in z njimi obogatil delo občinskih ljudskih univerz kakor tudi delo v svojih tečajih, seminarjih in šolah.
Končno naj povemo še, da je ljudska univerza v preteki) sezoni neposredno ali posredno šolala 46.500 delovnih ljudi iz ljubljanskega okraja, kar je dokaz, da je njeno izobraževalno delo med odraslimi v resnici plodno in da gre z življenjem v korak.
ALI BODO VSI ZVEDELI
o čem je razpravljal sindikalni aktiv v Litostroju
Ze večkrat smo doživeli, da Je dvorana po poročilu, ki naj bi bil uvod v koristno razpravo, onemela. Tako tudi v Litostroju, kjer so imeli pretekli teden sestanek, da bi proučili polletno delo sindikata, začetek ni obetal veliko. Nekoliko je k temu prispevalo tudi uvodno poročilo: nekaj o problemih Srednjega vzhoda, več o počitniških domovih Litostroja in bore	o	drugih
problemih. (Mimogrede še to, da bi bilo zelo koristno, če bi se takih sestankov sindikata udeležil vsaj en član upravnega vodstva podjetja. Marsikaj bi zvedel; poznejša razprava je tudi pokazala, da hi se tudi marsičesa naučil in na mnoge stvari bi lahke kar takoj odgovoril.) Po začetnih težavah in po dolgi razpravi o počitniških domovih, ki je že obetala, da sestanek ne bo dovolj koristen, pa so sindikalni delavci le dokazali, da poznajo probleme podjetja, da jih kritično ocenjujejo in da žele, da bi jih čimprej uredili.
Proizvodnja:	Litostroj ima
oddane zmogljivosti, tako smo slišali, že za leto in v nekaterih oddelkih celo za dve leti naprej. Vsekakor razveseljiv napredek po tolikem govorjenju, da litostrojski stroji niso izkoriščeni. Toda pri vsem tem imajo velike težave 'z roki. Veliko zamud imajo. In tovariš, ki je o tem govoril, je zagotavljal, da to stane kolektiv precej denarja.
»Ze prav,« je dejal, »lani smo imeli referendum, ali naj delimo dobiček ali naj damo denar za stanovanja (referendum je odločil: dobiček) Predlagam, da bi naredili referendum tudi o teh zamudah, s katerimi mečemo denar dobesedno skozi okno.«
Zaradi kazni, zastoja v proizvodnji itd., da ne govorimo o škodi, ki jo ima ugled podjetja, zgubi Litostroj težke milijone. Od kod zamude? Pri montaži nenadoma ugotove, da manjka del naprave. Za manjkajoči del je treba narediti načrte (včasih) in ga nato še izdelati. Montaža zaostane. Popravila in dodelave med proizvodnjo so preveč pogoste. Obrati se ne drže rokov. Veriga proizvodnje se pretrga in zamuda, ki žre denar, je tu. Končno pride še kontrola, ki odkrije nove napake. Tovariš je bil upravičeno hud.
»Če bi s svinčnikom v roki računali vse izgube, tako kot računamo presežek plače, bi drugače poskočili. V resnici pa smo prizadeti le, če pravočasno ne dobimo plač. (To se je v Litostroju zgodilo, ker je blago ležalo nedodelano in zato
SPREJMEMO
večje Število
ZIDARJEV IN ZIDARSKIH VAJENCEV
Splošno
gradbeno podjetje
»Tehnik«
Škofja Loka
ni bilo prodaje.) Toda vsi smo odgovorni za to, ne pa samo računovodstvo.«
Teh slabosti se Litostrojci zavedajo in zato so se lotili tudi nove organizacije dela v podjetju. Tako reorganizacijo pa morajo podpreti vsi in zanjo je potrebna predvsem velika delovna disciplina. A iz razprave posnemamo, da niti podpore niti discipline ni dovolj. Delavski svet je izdal okrožnico, ki predpsiuje, rekli bi, minimalno delovno disciplino. Toda, poslušajte, kaj pravi tovariš v razpravi:
»Ljudje, ki bi morali podpreti uveljavljanje discipline, jo rušijo s slabim zgledom, so pa celo taki, ki govore kar o policijskem režimu. Bolj ko gremo po hierarhični lestvici navzdol, bolj neodgovorni so vodlni ljudje Ce nekdo zamudi in ga mojster za to kara, delavec pa godrnja, mu ta često pristavi: Kar na delavski svet se obrni. Ta je tisti, ki je sprejel okrožnico. Nekateri vodilni ljudje organizirajo delo in uveljavljajo prepotrebno delovno disciplino v imenu upravnega odbora, delavskega sveta, sindikata, Zveze komunistov, samo v svojem imenu ne, čeprav bi bili to po službeni dolžnosti dolžni.
Razen tega pa skušajo nekateri smisel prizadevanje, da bi bila delovna disciplina boljša, postavti na glavo, kot da bi uveljavili delovno disciplino le zaradi tega, da bi »zagrenili« življenje zaposlenim, ne pa zato, da bi se povečal dohodek podjetja in s tem tudi sredstva, s katerimi razpolagajo proizvajalci. Da pa je resen problem, kažejo pogostni ugovori pri delu, predčasni odhodi z dela pa tudi tale primer, ki o njem že dolgo govore v podjetju:
Dva mojstra sta stavila za liter, da se bo dal del stroja vliti drugače, kot je narekoval delovni nalog. Vlitek se je nato pokvaril, : mojstra pa' sta ostala brez kazni.
V razpravi je padla tudi beseda o demokraciji. Pripovedovali sq, da se je skozi obratno ambulanto zvrstilo v maju, reci in piši, 600 ljudi. Od teh je bilo le 120 bolnih. Nekateri so presedeli tu kar cele 'dneve. Vse, ki so prišli v ambulanto, so spustili naprej, ob zaključku delovnega dne pa javili mojstru, da niso prišli na vrsto.
»Zdaj pa,« je vzkliknil tovariš, ki je govoril o tem, »•bomo morali nekaj ukreniti proti simulantom. Toda že sedaj vem, da bodo nekateri takoj začeli razpravljati, ali so ukrepi umestni ali ne, ati so demokratični ali ntso... «
Ob štrih, kd se je začel sestanek, je kazalo, da bo hitro konec. Potem pa je bila ura že sedem. Tovariši so še vedno razpravljali o problemih:
Ne le roki, tudi štednja je potrebna. Ali veste, da porabimo za 12 milijonov dinarjev električne energije in za 12 in pol milijonov dinarjev vode na mesec. Koliko pip je po nepotrebnem odprtih in koliko strojev teče brez haska. In še in še.
KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJHV PODJETIJ PRI OBČINSKEM LJCDSKEftl ODBORU LJUTOMER
razpisuje
mesto direhtorjo
Gradbenega podjetja »REMONT«, Ljutomer
Kandidat za mesto direktorja mora izpolnjevati enega od' naslednjih pogojev:
1.	biti mora višji gradbeni tehnik s pooblastilom in imeti
najmanj pet let prakse,
2.	biti mora mojster iz gradbene stroke z najmanj deset
let prakse.
Plača po tarifnem pravilniku.
Družinsko stanovanje na razpolago.
Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse In življenjepisom pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Ljutomer najpozneje do 15. avgusta 1956.
Koristen, ploden in kritičen sestanek je bil to. Tako izlu-ščeni zapiski so morda pretirani, toda vsekakor kažejo, da je sindikat pozoren na to, kaj se dogaja v podjetju. Tak sestanek zagotavlja, da je delo prav sestavljeno. Toda le nekaj nas skrbi. Ali bodo za vse te ugotovitve kritike in nasvete, ki jih vseh nismo mogli zabeležiti, izvedli tudi vsi delavci? To je zelo važno! M. Švab
Odsev notranjih slabosti
Delo v tovarni čevljev v Zireh
Dobri zgledi, a brez posnemalcev
Meso prodajajo nekje po 270, drugje pa po 320 dinarjev
V Ljubljani prodajajo goveje meso že dobrih deset dnj po 270 dinarjev. Po takšni ceni ga kupujejo tudi v vseh drugih krajih ljubljanskega okraja, Pa tudi v celjskem okraju. — Drugod pa je meso dražje: v Kranju po 280, v Mariboru in Novem mestu po 300, v Kopru celo po 320 dinarjev itd. Skratka, izven omenjenih dveh okrajev je meso po okroglo 300 dinarjev in zato je tam potrošnikov dinar vreden precej manj. Zakaj je tako?
2"e pred časom je republiški sekretariat za blagovni promet pooblastil vrsto občin in okrajev, zlasti industrijsko razvitejših, da določajo*cehe, razlike med odkupno in prodajno ceno, za nekatere vrste blaga. Tega pooblastila pa sta se po-služila do sedaj le dva okraja, čeprav je sekretariat s posebno okrožnico opozoril, bolje rečeno, spomnil ljudske odbore na pravice, ki jih imajo. Kaže, da sveti za blagovni promet ali — kot jih imenujejo nekje — sveti za tržišče pri ljudskih odborih. pozabljajo na te pravice in še bolj na dolžnosti, kj jih imajo do potrošnikov. Ugotovili pa smo, da nekatere občine, v katerih se pač ne morejo pohvaliti, da bi imeli kdo ve kako dobro trgovino, teh svetov, sploh nimajo; v mnogih drugih pa veliko razpravljajo o trgovini — toda le »načelno«, češ razviti jo je treba, dodeliti sredstva itd. Prav b; bilo, da b, se sveti oprijeli tudi konkretnih nalog, tako kot sta to storila sveta v Ljubljani in Celju. Ljubljanski svet je že nekajkrat posegel na tržišče in vsakič z uspehom, kajti potrošniki imajo od tega otipljive koristi. (Prav sedaj se je lotil še cene za svinjsko meso in kaže. da bo kmalu tudi ta za okoli 40 din v povprečju nižja kot drugje.) Delavci in nameščenci v tistih občinah, kjer je meso še vedno
dražje, bi morali vprašati svete, kaj pravzaprav počno in kgj mislijo storiti, sa.i dobri zgledi navadno najdejo posne-malce.	..... \ ,■
Sicer pa gre za uresničevanje določil, ki naj omogočijo enotno odkupno politiko v vsej državi. Ze maja so bile določene najvišje odkupne cene za govejo živino in za svinino. Tudi zato. da bi se odkupna podjetja držala dogovorjenih cen, je ljubljanski okraj sprejel odlok, ki omejuje'prodajno ceno s-40-odstotnim pribitkom na odkupno ceno. Ker tega niso, storili vsi, odkupovalci iz nekaterih okrajev preplačujejo živino ib otežkočajo nemoteno preskrbo v tistih krajih, kjer so določili, kolikšne so lahko razlike med odkupno in. prodajno ceno. Taka neenotnost preprečuje, da bj meso odkupovali po dogovorjenih cenah in moti potem ves trg ter blagovne in denarne odnose med mestom in vasjo.
Sicer pa imamo vtis, da bi nekatera odkupna podjetja kaj rada ustvarila videz, da je mesa manj zato, ker je marža do-. ločena. To naj bi jim bil »dokaz«, da ukrep ni bil na mestu. Trenutno niti ne primanjkuje veliko mesa. Manj ga je predvsem zaradi tega. ker kmetje v teh mesecih ne prodajajo živine. To je vsakoletni pojav, ker je živina napasi in ni skrbi za termo. Podjetja, tej nameravajo kupovati živino v drugih republikah. bi morala to upoštevati. Potrošniki, ki kupujejo meso po 270 din za kilogram, pač ne bodo grajali trenutno pomanjkanje mesa, še celo ne. če bodo vedeli, da bodo cene ostale enake tudi pozneje. Kupovanje v drugih republikah bi zaradi prevozov vplivalo na ponovno podražitev, kar bi v bistvu onemogočilo, da dosežemo cilj,
ki smo si ga zastavili z določanjem marž. Rešitev je torej v enotnosti na trgu, ki naj bi jo, pa čeprav proti volji nekaterih odkupnih podjetij, uveljavili vsi občinski in okrajni sveti za blagovni promet. Ce ne bo mogel nihče preplačeva-ti. potem bo tudi na trgu z živino večji red in prodaja bolj nemotena.
Težave pa povzroča tudj svojevrstno tolmačenje predpisov o dogovorjenih odkupnih cenah. Našli so se podjetni odkupovalci še bolj podjetnih podjetij. ki so prepričali celo tržna nadzorstva (ponekod), da dogovorjene cene za tiste’ kj kupujejo živino na sejmih, ne veljajo. Ta ideja o izigravanju predpisov se je tako razširila, da je bilo treba v Beogradu pripraviti posebno okrožnico, v kafer; je jasno in ponovno povedano. da sejmi n:so. nobena izjema ter da. veljajo dogovorjene cene za vse To vel ja. tudi za izvozna podjetja, kajti le-tem je to še celo prijalo in so najbolj hitela s prepiačeva-njem živine. Ta podjetja premalo mislijo na domači trg. Izvozno. podjetje Zadružne žveze je pripravilo precejšen kontingent zine za izvoz in želelo dobiti od pristojnih organov pristanek za izvoz. Znano je. da so bile izvozne količine že zdavnaj določene in jih ni moč spreminjati od dneva do dneva, če hočemo, da bo notranji trg kolikor toliko dobro oskrbljen. Tudi to, mimo tistega, kar smo zapisali, vpliva na preplačeva-nje živine.
Ce bi trgovali po dogovorjenih načelih, in če bi se vsi okraji poslužili pravic, ki jih imajo glede določanja cen, bi lahko povsod kupovali cenejše meso in potrošnikov dinar ne bi bil vreden v enem okraju več, v drugem manj,
M. S.
(Nadaljevanje > 1. trani)
ni odbor in celotni kolektiv? i^do vendar v podjetju gospodari? Mar ne deli delavski svet o.ziroma kolektiv čisti dohodek na osebne dohodke delavcev'in rja sklade podjetja in tudi odloča o: uporabi teh sredstev? Temeljita lekcija'o vsebini delavskega samoupravljanja bi delavce pripeljala do tega. da bi pri tr-cfitvd, da jim »podjetje« ne nudi pogojev za izobrazbo itd., moral’ s prsnem pokazati na samega sebe.
- Toda zdi se, da prav takšne temeljite lekcije manjka v pod« litju, ker bi sicer cU.loyni kor lektiv ne samo ne bil tako ne-(Šjveščen o najvažnejših dogajanjih v podjetjih, ampak bi r ! vsaki važnejši odločitvi celo ustvarjalno sodeloval. Sodelovati pa ne more, če se ne čuti kot člana tega ustvarjalnega mehanizma. in ni za to pripravljen: 43% delavcev na primer sploh ni seznanjeno z novo delitvijo (johodka. 32% delavcev pa novo delitev dohodka pozna 1? deloma. Dejstvo, da skoraj 80% članov kolektiva ni spoznana z novo delitvijo dohodka, ki dokončno odpravlja ostanke mezdnega razmerja in vnaša v sistem delavskega upravljanja novo kvaliteto, pg je nedvomno odločilen člen v verigi nepravilnosti, ki so dobile svoj izraz v protestu proti striženju norm.
šibko politično delo med kolektivom in tolikšna neinformiranost kolektiva o najvažnejših vprašanjih kaže. da so v podjetju zelo malo izkoristili moč delavskega upravljanja oziroma so se zglo malo trudili, da bi v tp najnaprednejšo obliko socialistične demokracije pritegnili večino delovnega kolektiva. Premalo so upoštevali 'kolektiv kot celoto. Direktor pravi, da nekatere stvari sedaj prvič sliši. Kaj delavci nimajo zaupanja vanj, da bi mu povedali? Sicer $a ga po obratih ni bilo po cele mesece. 56% delavcev trdi, da jih slabi .odnosi s strani nadrejenih p.virajp, da ne dosežejo boljših uspehov pri delu. Morda je res kaj resnice tudi na 'opazki, d.a je mogoče napredovati samo preko »žlahte«1? Dejstva torej kažejo. da je vzroke za nezadovoljstvo med kolektivom treba iska-ti v »labem delu vodstva in premajhni aktivnosti organov delavskega upravljanja, ki 'bi te napake' morali pravočasno odkrivati in jih odpravljati. Polno odgovPrnost ža nadaljnji razvoj odnosov v podjetju pa v seda-pjem položaju prevzema delavski svet, ki bo moral, temeljito * analizirati dosedanje odnose v kolektivu in na podlagi tega sprejeti tudi učinkovite ukrepe, <ja se takšne nepravilnosti v prihodnje ne bi več ponavljale.
Ko je že govora o protestu delavcev »Alpine« proti striženju norm, pa nikakor ni mogoče odobravati načinu, kako so to storili. Danes nam nikakor niso potrebne nobene »podoknice« pri direktorju, da bi povedali, da se z določeno stvarjo ne strinjamo. Naš sistem socialistične demokracije je že tako razvit in iz-popolnje •, da je prek .njegovih raznih oblik mogoče uveljaviti vsak dober predlog in vsako konstruktivno kritiko, ne da bi
se komilrkoli bilo treba zaradi tega bati posledic. Namesto anonimnega kričanja pod direktorjevim oknom bi se raje temeljito pomenili o vsem skupaj na sestanku kolektiva ali pa na sestanku sindikalne podružnice. Od tega bi bilo veliko več koristi (pa tudi disciplinska komisija bi imela manj dela).
I. Kristan
K občinskemu prazniku KRANJA čestita
SITARSKA . IN ŽIMARSKA ZADRUGA
F
1
} Stražišče pri Kranju }

NOGAVICE Z LASTOVKO
NVLON, » PERLON. | ENKALON, creffb-nvlon
■MOTRI
Primanjkljaj zaradi visokih cen zdravstvenih uslug
Na nedavni skupščini okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju so razpravljali o poslovnem poročilu za letošnje prvo polletje. Ugotovili so, da je nastal primanjkljaj v proračunu, ker so se povišale cene zdravstvenim storitvam. Prav tako Pa je naraslo tudi število receptov. Povečali so se izdatki za ortopedske pripomočke, dalje, izdatki za povračilo potnih stroškov, zdravljenje v naravnih zdraviliščih itd. Glede na neugodno finančno stanje v prvem polletju so na skupščini sklenili, da bodo avgusta povečali posebno stopnjo za socialno zavarovanje pri vseh zavezancih, ki imajo 50 ali več zaposlenih.
N« skupščini so razpravljali o površnem pregledu zavarovancev, slabi zobozdravstveni službi, površnih stikih med člani skupščine in med volile! itd.
Posebna komisija okrajne skupščine za socialno zavarovanje bo vse probleme, o katerih 1 so razpravljali zavarovanci, proučila in predlagala skupščini, kako bj jih čimprej rešili.
R. C.
Anketa
o poklicnem usmerjanju
V	murskosoboškem okj-aju so pred kratkim izvedi) anketo o poklicnem usmerjanju. 559 mladincev, ki so končali obvezno šolanje, se je odločilo za nadaljnji’ študij na raznih šolah. 593 učencev pa bo raje odšlo v uk v razne stroke in poklice. Veliko želja mladih Prekmurčg-nov ne bodo mogli uresničiti, če se občinske posredovalnice ne bodo povezale s podjetji in šolami izven okraja. Zato so se na nedavnem sestanku upravnega odbora okrajne posvetovalnice za delo v Murski Soboti dogovorili, naj bi občinske posredovalnice nenehno iskale prosta učna mesta za tiste mladince, ki se žele izučiti raznih’ strok in poklicev.
CELJE
V	prvih dneh avgusta bodo v Ljubečni izročili svojemu namenu zadružn/i dom, ki je eden izmed najlepših v celjski občini. Poleg upravnih prostorov je v njem še sodobno urejen trgovski lokal in dvorana, ki bo prav prišla organizacijam in društvom. Odborniki občinskega ljudskega odbora so že tudi razmišljali, kako bi čimprej omejili hudo stanovanjsko krizo. Dogovorili s ose, da bodo podstrešje zadružnega doma preuredili v stanovanje.
F. C.
I—■■■■■! IB II TTRITT-n-
Za občinski praznik TRŽIČA čestita
'
!
Podjetje za gradnje *
In remont TRŽIČ
Cenjeni naročniki in bralci našega glanla)
Naročnina DELAVSKE ENOTNOSTI znaša:
MESEČNO ...............DIN	80
ČETRTLETNO	......	DIN	240
POLLETNO	 .DIN	460
CELOLETNO	.......	DIN	900
Številki prilagamo položnice s prošnjo, da nam nakažen naročnino za leto 1958, kolikor je še niste nakazali. Vsem onim pa, kt so že poravnali obveznosti do lista, se zahra ljujemo za denarno nakazilo in jih prosimo, da oddajo položnice tistim, ki že niso naši naročniki, in jim naš Ust priporoče.
UPRAVA
*
••• ••*•••••• ••••••#*•»•••••••• •••••••«•
Občanom KRANJA • čestita
Tovarna mila j

Kranj
I *
Za občinski praznik čestita
(Dfft o 0Crars}
Kranj
m
• ••	••••«•••• «••*••••• e«ea*ee»a •«*•
’ *
*
DELAVSKA ENOTNOST —
Glasilo sindikatov Slovenije. - izdaja KepuDUSki »vel Zveze sindikatov za Slovenijo. - Odgovorni urednik ivo Tavtaj. — Tisk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec v Ljubljani, — Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Čufarjeva olica J, poštni predal 284. — Telefon uredništva 32-S38, uprave 10-046. skupni za uredništvo In upravo 12-631.	— Račno pn
Mestni hranilnici v Lj. 600-11/60S-1-S-221.	- Ust izhaja v«ai.
četrtek. . Rokopisov ne vračamo. — Posamezna številka stan« 20 dinarjev. — Naročnina v predplačilu Je mesečna 60 dinarjev, četrtletna 240 dinarjev, polletna 466 dinarjev In eeloletn« »o« din
PODJETJE
KOMUNALNI SERVIS KRANJ
sc pridružuje k čestitkam za občinski praznik Kranja
MMOTOTMmMOTB
IlIlHKilllllllilillllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllillllllllllllllllllllllljll.
Delovni kolektiv trgovskega podjetja
čestita vsem občanom Kranja k prazniku!
Trgovsko podjetje »KOKRA« — Kranj poštni predal 85
telefoni: direktor 314, komerciala 357, računovodstvo 344 brzojavi: KOKRA KRANJ
Imamo šliro 128
Predstavimo sc vitm: imamo, šifro 128 in menimo, da nismo Industrija, marveč le bolj Vislužnostna stroka, v primerjavi s številom zaposlenih v vsej 'industriji nas je prav malo, niti 2°/o. To je grafična stroka.
Skozi sitoletja se je z razvojem gospodarstva in kulture ter političnih pravic razvijalo tudi ti-skarsvo, od prvih strojev na. ročni pogon, »brzotiskalnih«: strojev, ki se^aj že močno bolehajo za poapnenjem žil, do. stavnega stroja in uvedbe drugih vrst grafične tehnike — litografije, cimikografije, bakroti-aka ...
Nekoč, da, nekoč pred vojno,, je bilo v tiskarnah zaposlenih. BOO oseb, sedaj jih je že nad, 2000, in ob nekem jubileju 1932.. leta je bilo zapisano:	»da je
umetnost voditi podjetje v času svetovne denarne vojne, ko je delavstva preveč, dela pa premalo ... To je bilo 13 let po prvi vojni, 13 let po drugi pa Je prav obratno ...
smo Živa vez splošnega
RAZVOJA
Roke grafikov in stroji služijo našemu gospodarstvu, šolstvu, kulturi, organizacijam in ustanovam in ob 90-letnici imamo razen tiskarstva v Ljubljani, kjer je središče, še dve tiskarni v Mariboru, po eno v Celju, Murski Soboti, Kopru, Ptuju, Kranju, Krškem, Kočevju in Nov; Gorici. O gibanju proizvodnje nam na primer govorijo tudi količue potiskanega papirja. Lani smo porabili za vse vrste tiskov 9092 ton papirja, 1950
Rečne ladje v Piranu
V zadnjih letih so dosegli v piranski ladjedelnici velik napredek. Se pred dobrima dvema letoma so gradili lesene čolne tn ladje, zdaj pa že gradijo ti-eočtonske tankerje za rečno plovbo. Pred kratkim so splovili tako rečno ladjo za dunajski Lloyd, in kaže, da so bili na Dunaju s to ladjo zadovoljni, kajti kmalu je dobila ladjedelnica naročila še za dva podobna tankerja.
Obenem so začeli širiti obrate In jih modernizirati. Seveda niso opustili gradnje lesenih ladjic, ki so se jim pridružili še aluminijasti rešilni čolni, pa še drugi manjši plovni objekti. Za gradnjo velikih ladij 'imajo'v Piranu premalo prostora, zato bi radi, da bi občinski ljudski odbor čimprej začel graditi novo cesto, k* bo ladjedelnici dopuščal >-azšiiriti delovni prostor.
K. M.
leta 3282 ton, 1955. leta 7468 ton, 1956. leta pa 8563 ton. Sedaj tiskamo 33 časnikov 34 strokovnih revij, 25 poljudnoznanstvenih, 9 znanstvenih, 34 raznih glasil uradov, ustanov in organizacij ter še nekaj literarnih revij. Dobimo blizu 170 raznih tiskov, ki izhajajo občasno; njihova skupna naklada presega 1 milijon 100.000 izvodov. K temu pridejo še knjige, obrazci, prospekti, poslovne tiskovine ...
Ce bi bilo danes gotovo,
BI BILO PREPOZNO...
Tako pravijo naročnik, ne vsi, mnogi pa. V tehničnih pisarnah pa odgovarjajo: Ne moremo ničesar obljubiti, bomo videli, preveč je v rokopisu tabel in — kar je najmanj razveseljivo — poskusite, v.kakšni drugi tiskarni...
Kapacitete naših tiskarn so bile po. vojni za 15 odstotkov manjše, pri stavnih strojih celo za 20 odstotkov od predvojnega stanja. Večina sedanjih strojev je starih — toda, to smo že večkrat slišali, kaj razveseljivejše-ga bi rajši povedali.
Po podatkih zveznega združenja smo v LRS v 1956. in 1957. letu dob lili 6 stavnih strojev, 33 različnih tiskarskih strojev, 28 knjigoveških strojev, skupaj pač 83 strojev. To se nadaljuje tudi letos. Skoraj vsaka tiskarna je dobila tiskalni stroj z zmogljivostjo okoli 3000 odtisov na uro, dobili smo več litografskih strojev, stavne stroje, to pot tudi iz ZSSR (v Jugoslavijo je doslej prišlo že 40 takih strojev, za prihodnje leto pa pričakujemo, d.a bomo uvozili ^nadaljnjih 50 ruskih stavnih strojev). V Ljubljani sta tudi sodoben stavni stroj sistema »Monotyp« in rotacijski stroj sistema »Duplex«, le-ta služi t/idi za ploski tisk. Razveseljivo je, da imamo kli-šarne že tudi v Celjski tiskarni, v Kranju in Kopru.
Vrednost osnovnih siredsrtev je vsekakor večja, seveda pa je hkrati upadla vrednost starih strojev, ki imajo povečini za sabo že več desetletij.
KAKO IZKORIŠČAMO RAZPOLOŽLJIVE KAPACITETE?
Ne preveč, samo 64 odstotkov; to velja sicer samo za tiskalne stroje, medtem ko obratujejo stavni stroji ponekod tudi v treh izmenah. Toda pri tiskanju
je tako, da v vseh primerih ni mogoče delati v treh izmenah, zlasti velja to za kvalitetna dela (svetloba!). Kljub temu pa bi tiskalne stroje mogli bolje izkoristiti — če bi bilo več papirja in kartona ter več drugega materiala in strokovnih delavcev. Sicer pa o izkoriščanju kapacitet govorijo tudi nadure, ki jih je lani bilo že nad 400.000. to pomeni, da je vsak zaposleni povrečno delal en mesec več.
ALI BO KDAJ BOLJE?
Ne — ali bo, temveč: je že bolje. (Vedno večja poraba papirja!) K izboljšanju je tudi pripomogel odlok ZIS, ki je v prejšnjih letih prepustil tiskarnam zvezni delež dobička. V Sloveniji je znašal (delež) 1956. leta okrog 210 milijonov, lani pa 275 milijonov din. Sicer teh sredstev nismo mogli uporabiti za nakup v inozemstvu, so pa zelo koristila pri drugi obnovi tiskarn.
Razveseljivo je tudi, da imamo že nekaj domačih podjetij, ki s svojimi izdelki pomagajo tiskarskim podjetjem. »Linotvp« v Novem Sadu izdeluje jedkal-ne stroje, nekatere nadomestne dele in tud; knjigoveške stroje In razne druge pomožne naprave. Podobno podjetje je »Stroj« v Zagrebu, .medtem ko od ko-
vinske industrijske šole v Celju dobivamo stroje za brušenje nožev, železarna na Ravnah pa izdeluje kvalitetne knjigoveške nože, železniška industrijska šola v Ljubijan, pa tud; žage za svinčene vrste. Za izpopolnjevanje stavnic s črkovnim materialom pa je zelo pomembno podjetje »Slovo«, črkolivnica v Beogradu. Pred vojno smo prav vse uvažali, toda čeprav glavnih proizvodnih sredstev najbrž ne bomo nikoli , izdelovali sami, je treba zlasti naša kovinska podjetja še naprej spodbujati k izpopolnitvi in izdelavi tiskarskih potrebščin.
Torej, bolje je že. toda vse to še ne more ustreči željam naročnikov in ne prizadevanju tiskarjev, zato delavski sveti še nenehno razpravljajo o tem, kako bi obrate razširili in povečali kapaciteto. Za zdaj pa je še tako, da je na primer bafcrotisk povsem zaostal, da nujno potrebujemo rotacijski stroj za tiskanje časnikov,,, enega za tisk knjig in drugih večjih naklad v knjižnem tisku, ki napravi 6000 odtisov na uro (stari 800 do 1000: to pomeni podražitev), nujno potreben bi bil vsaj en stroj za elektronsko graviranje klišejev in seveda tudi stavnih strojev še nimamo zadosti. Glede le-teh in uvoza nasploh povemo.
da je treba samo za en stavni stroj najmanj 40.000 DM, za garnituro matric pa nad dva milijona dinarjev, razen tega pa si morajo tiskarne preskrbeti še devizna sredstva im nakup reprodukcijskega materiala, za katerega so plačale v letu 1955 15,219.000, v 1956. letu 33,812.000 in lani že 57,570.000 deviznih dinarjev.
SE o TISKU, »KI JE DRAG«
Organ Združenja založb Jugoslavije »Knjiga i svet« z dne 10. junija 1958. leta navaja, da je povprečna cena knjige narasla v primerjavi s predvojno za manj kakor desetkrat. Precej pa se je spremenila struktura; ker
v/:,z,.
-;zy	j/*-t-i rAy<’ >V
je to zanimivo, navajamo		po-
datke (v odstotkih);	1967	1939
Papir in platno	27	7
Grafične usluge	23	18
Avtorski honorarji	14	12
Založnik	18	40
Rabat	18	25

:	USTANOVITELJU
KARL v. RHEINU
ČETUDI Ml SAMI OD gi TEGA NE BOMO IMELI 1	NOBENE. KORiSilNAl
Sl . BO V BLAGOR BODOČIM 8	GENERACIJAM'
II- ■

ZA KONEC Se: zaloga, OBRAZCI, KADRI
Cim več papirja natisnemo, večji je proizvodni uspeh. Toda stvar ni tako preprosta, gre za družbeno korist naših proizvodov. Vemo, da zaloge morajo biti, toda kljub temu menimo, da se včasih le premalo preudari, ko gre za določanje naklade ali celo za vprašanje tiska. Na občnem zboru založb Jugoslavije smo slišali, da znaša vrednost zaloge okoli 6 milijard dinarjev. Tako naš proizvodni uspeh na-mah izgubi pravo vrednost.
Nesorazmerno narašča tudi potreba papirja za obrazce. Po poročilu Združenja grafičnih podjetij, sekcije za Slovenijo, smo v 1956. letu porabili zanje 1863 ton, leto dni pozneje pa 2202 toni ali 339 ton več. Za obrazce gre dve tretjini papirja, ki ga sicer porabimo za časo-pije in revije.
In sedaj še kadri, o katerih bi morali govoriti v začetku. Prepuščamo oceni javnosti, kakšna je kvaliteta naših storitev, menimo p«, da nasploh ni slaba.
Skoraj deset debelih zvezkov, lahko bi rekli knjig, so popisale marljive roke zapisnikarjev v #0 letih, odkar obstaja organizacija slovenskih grafi čarjev. Kjerkoli odpre človek fe zajetne knjige, povsod mu drobne vrstice razodevajo veličino boja, ki so ga gra-fičarji v teh desetletjih bojevali, da bi — kakor so dejali že ob ustanovitvi svoje organizacije — začeto delo koristilo bodočim rodovom.
Leta 1902 je grozila nevarnost ne le grafičnemu društvu, temveč tudi drugim delavskim organizacijam. Tiskarji so se zbrali na javnem zborovanju in sprejeli protestno resolucijo. Takih In podobnih odporov ni manjkalo v predvojni Jugoslaviji. Mezdno gibanje je postalo pereče v letu 1905. a še huje 1913.. 1914., 1934. in 1933. leta,
Toda skrb mora veljati bodočnosti, dotoku mladih strokovnjakov. In zato manjka novo šolsko poslopje z internatom! Industrijska grafična šola v Ljubljani ki ima tri letnike in šest razredov, v katerih je nad 160 učencev, Ima svoje prostore na treh krajih. Imamo sicer načrt šole, tudi gradbeni odbor, poizvedovali smo tud; -'-a sredstvi, toda čeprav to traja že tri leta, se zadeva ni premaknila nikamor. Menimo, da smo tega največ krivi sami. Dokler ne bomo imeli šole z Internatom, ki bo
ko so slovenski tiskarji začeli odkrito mezdno gibanje s stavkami.
Graflčarji so že od nekdaj praznovali 1. maj. Razmere so bile takrat kaj različne, tako so 23. aprila 1908. leta poslali med člane okrožnico, ki »o v njej zapisali, »da zaradi sedanjih razmer v Ljubljani ne bodo mogli organizirati dostojne akcije«. Tudi naslednje leto So na seji grafične organizacije razpravljali in se pripravljali na praznovanje 1. maja.
Utrinki iz časov društvenega delovanja grafičnih delavcev so pomembni, včasih celo veličastni. V minulih 90 letih tičita napredek in razvoj, ki se vijeta prek priznanja vrednih naporov svobodnih ljudi med minulo vojno, ki so se v njej borili in žrtvovali svoja življenja tudi sdovenski grafični deiavci.
lahko sprejel tudi učence s podeželja, dotok ne bo zadosten in vprašanje kadrov ne bo rešeno, to še toliko bolj, ker v tiskarstvu še ni ustrezno urejeno nagrajevanje.
Radj smo navedli stvari, ki zanimajo nas in javnost, s celotnim družbenim razvojem se mora razviti tudi tiskarstvo. Ob stoletnici naše organizacije bodo nedvomno lahko govorili o nadaljnjih uspehih, toda zelo verjetno bodo zopet — tako kot ob njeni 90. letnici — želje pred njimi...	Ježe Jurač
V sejni dvorani Republiškega odbora grafičnih delavcev Slovenije so 23. julija letos odkrili spominsko ploščo ustanovitelju organizacije slovenskih grafičarjev Karlu Rheinu

Razgovori na cesti
mladosti
Jutro.
Avtomobil drvi proti Otočcu.
Kupi razrite zemlje. Skladni griči in ljudje, ki so se zagrizli vanje. Polja, travniki, gozdovi in obrisi ceste, ki nastaja — nasipi, useki, mostovi... In stroji, strojniki, brigadirji — zastave, pesem dela in mladosti...
Noč.
Vračam se v Ljubljano.
Brigadirji spe, minerji in strojniki spe, stroji molče.	\
In tudi jaz molčim in gledam naselja, ki se zdi, da drve mimo, kupe razrite zemlje, nasip, načete griče, in v mislih obnavljam, kar sem čez dan doživel.
•En dan je premalo,« so mi rekli v Ljubljani, ko sem odhajal. »Ostati bi moral dlje — nekaj dni. Cesta je dolga, to je velika stvar. V enem dnevu boš videl le delček, drobec...«
In res sem videl le drobec dela in življenja na avtomobilski cesti. Toda le-ta je bil tako velik, da komaj najdem besede, s katerimi bi povedal, kar čutim, kar čuti človek,, ki pa — čevrav za en sam dan — obišče cesto mladosti in ljudi, ki jo gradijo.
MILIJON IN STO TISOČ RUBIKOV
Ustavil sem se v Otočcu. Iskal sem inženirja Cirila Mravljo, direktorja Inve-
sticijske skupine, pa ga nisem našel. »Odšel je na traso«, so mi rekli in ta odgovor še večkrat ponovili, ko ser,, spraševal, kje so njegovi najbližji sodelavci. In ko sem povedal, kaj bi rad, so mi postregli s podatki: »Berite in videli boste.« Bral sem: Ob koncu tekmovanja v počastitev Dneva borca, 4. julija, je bilo na avtomobilski cesti izkopano 327.000 kubičnih metrov (95%) kumusa, 769.000 kubičnih metrov (50%) zemlje in kamenja, končano 165 (70 odstotkov) objektov, v delu pa 51 (20%) objektov. Na sedmih odsekih so začeli vgrajevati tampon (kamnitno podlago); pri Čatežu že betonirajo, pri ibančni gorici pa asfaltirajo. Te dni bodo končani prvi trije kilometri ceste. Le 23 objektov še niso začeli graditi.
Tovariši iz Investicijske skupine so z deli zadovoljni. »Milijon in sto tisoč kubi-kov ali 82% vsega zemeljskega izkopa ni majhna stvar. V tekmovanju pred Dnevom borca so brigade in delavci presegal' normo povprečno za 40%. Dež nam je precej


škodoval, vendar smo v glavnem že nadomestili 'Zamujeno.«
Rad bi še zvedel, katero podjetje je najboljše, na katerem odseku ceste so dela najbolj napredovala.
»Težko je reči, kdo je najboljši. Nikjer ni večjega zastoja. Vsekakor pa sta med najboljšimi Gradis, ki je presegel plan zemeljskih del za 22% in že betonira, ter gradbeno podjetje Beograd, ki je že izpolnilo 81% plana zemeljskih del. Sicer pa — pojdite v podjetja, na traso.«
Sel sem. Se prej pa sem se oglasil v štabu mladinskih delovnih brigad in tam so mi rekli:
»Uspehi, ki smo jih dosegli, so rezultat volje in zavesti naše mladine, pa tudi strokovnjakov, delavcev, tehnikov in inženirjev, ki so storili vse, da bi bil naš us^eh čim večji.«
ZRASLA STA S KOMPRESORJI
Kamnolom v Lešnici.
»Druže Tito, ljubičice,
Kad češ doči u LeŠtiice ...«
Pesem je presekala eksplozijo min. Ko se je prah polegel, sem zagledal minerja gradbenega podjetja Beograd — Zorico in Fehrada. Prikimala sta v pozdrav in zdelo se je, kot da me ne vidita — ogledovala sta steno in mislila nanjo, na svoje delo...
»Dobra minerja sta,« so pripovedovali njuni tovariši, »in ne pogovarjata se rada takole, med delom.«
»Njuno življenje kot na dlani. Samac— Sarajevo (Zorica je bil v Liški, Fehrad pa v Kosovsko-mitrovački brigadi), minerski tečaj; Nikšič—Titograd, minerska brigada. Zrasla sta s kompresorji in skalami, mine jima ne morejo do živega.«
Med hreščanje drobilcev se je vmešal ropot kompresorja. Zagledal sem ju na skali in kakor odmev sem slišal:
»Zrasla sta s kompresorji...«
STRIN NIKOLA IN NJEGOVI OTROCI
Zagrmelo je in vlil se je dež. Brigadirji pa niso hoteli odložiti orodja.
»Glej, čika Nikola,« so pripovedovali, »teh nekaj kapelj . ■ •*
Nikola, preddelavec, pa je ukazal:
»Ne, otroci. Bomo raje potlej bolj poprijeli.«
In ko smo čakali, da bi dež ponehal, jih je učil:
»Kamnolom je nevaren, otroci, mine pretresejo skale, razpokajo Uh; že tako je nevarno, kaj šele, kadar dežuje.
Osemindvajsetega leta je odšel iz Like v kamnolome in od tedaj jih ni zapustil. Videl in doživel je marsikaj in ve, kako zahrbtno je skalovje. Zato skrbno pazi na vsak korak teh mladih ljudi in ne dovoli, da bi se približali nevarnim skalam.
»Ne, tam je nevarno, otroci.« s Vsi brigadirji so njegovi otroci. Ze maja meseca, kmalu potem, ko je prišel v ta kamnolom, je pisal svojim trem sinovom v Beograd:
»Pridite tudi vi...«
In prišli so.
VESEL SEM, DA SEM MED NJIMI
Velika Loka. Kakih deset barak in televizijska antena.
Brigadirji so se stiskali okrog starejšega moža.
»Minerski pozdrav za čika Karla: Ho-ruk, ho-ruk ...«
Karel se je smehljal.
»Dobri so tile fantje. Spoštujejo starost, izkušnje in vsakogar, ki je dostojen njihovega spoštovanja.«
Karel Benčič je v svojem šestdesetletnem življenju veliko doživel, toda kaj takega še ne. Gleda in gleda in se načuditi ne more. Prehodil je Makedonijo, Srbijo in Hrvaško — pred dvanajstimi leti se je zaposlil pri Gradisu. In sedaj je prišel med mladino.
»Vesel sem, da sem med njimi.«
In ko jih gleda in jih uči, kako na) delajo, da bi naredili čimveč, kako naj drže orodje in kako naj razporedijo delo, se spominja svoje mladosti in včasih mrmra:
»Ej, mladost. Kdo bi si mislil, da bo kdaj mladost takšna, kot je danes.«
JUTRI BOM SPET ZVALJAL SEST STO RUBIKOV
Na odseku pri Veliki Loki je kakih 200 Gradisovcev: strojnikov in pomožnih strojnikov, minerjev, stransportna brigada. Včasih delajo tudi po 13 ur na dan. Zvečer, ko pridejo v menzo, jim ni do dolgih pomenkov. Zgoda.) jih premaga spanec, kajti delo je naporno, zlasti še, če pripeka sonce; vedo, da morajo izkoristiti sleherno urico lepega vremena.
•Se bomo že odpočili, kadar bo deževalo.«
In tako kot brigadirji, si tudi oni ne želijo dežja, saj jih čaka še precej dela.
Prišel sem v naselje, ko je dež prenehal, in prisluhnil sem njihovemu pomenku. Na barake je legala noč.
»Pojdiva,« je dejal starejši možak svojemu sosedu, »pojdiva spat. Jutri bo najbrž lepo, jutri bom zvaljal šesto sto ku-bikov.«
In Tone Blejec, upokojeni železničar, ki zvalja s svojim valjarjem 600 kubikov na dan, čeprav bi jih moral le 400, je odšel spat.
Brigadirji so zapeli, nekaj delavcev se jim je pridružilo, kmalu pa se je naselje pogreznilo v molk.
XXX
Vračam se v Ljubljano.
Brigadirji spe, minerji in strojniki spe, stroji molče.
Res, v enem samem dnevu ne moreš videti in doumeti vsega, kar se dogaja na avtomobilski cesti, lahko pa vidiš in spoznaš, kako je delo zvezalo ljudi, mlade in stare, s tisočerimi nitmi prijateljstva in tovarištva, lahko doumeš, zakaj je stari miner Filip dejal:
»Napišite, da smo na te) cesti vsi mladi.«	Janez Volj«
KAJ PA ZNAČKA?
Koko le bolj razmahniti šport med delavstvom
C« pogledamo dosedanje uspe. fce pri razvijanju delavskega Športa v naši republiki, pridemo do zaključka, da niso kdo ve kako veliki. Nekatere stroke in podjetja so sicer navdušila za športno dejavnost velik odstotek svojih članov, vendar pa Je bilo športno življenje povsod bolj ali manj kampanjsko — pač v zvezi g prireditvami, ki so bile na sporedu. Rednemu Športnemu izživljanju je veljalo vse premalo pozornosti. Tudi z množičnostjo ne moremo biti zadovoljni. Tekmovanja so bUa
namreč vendar vklenjena v neke spone (ekipe), terjala so tudi določeno znanje, take da vsak ni imel realnih možnosti, da bi se jih udeležil.
Seveda bi bil nesmisel, če bi sedaj že ustaljene oblike opuščali. Prav nasprotno. Razvijati in krepiti jih je treba naprej, še dodatno pa je treba najti tudi take oblike, ki bodo vabljive zares za vsakogar.
Naše uredništvo je že na nedavnem posvetovanju o športu med delavstvom predlagalo uvedbo neke posebne športne
Maribor pripravljen
Letne športne igre slovenskih tiskarjev pred durmi
Iz Maribora je pred dnevi prispela vest, ki je razveselila slovenske grafične delavce: obdravsko mesto s svojimi lepimi športnimi objekti jn napravami je pripravljeno za tradicionalne (XI.) letne športne igre slovenskih grafikov! Mariborski Ljudski vrt bo namreč v dneh od 31. tega meseca do 3. avgusta prizorišče vsakoletnih osrednjih športnih manifestacij »črne u-metnosti«. Igrišča v Ljudskem-vrtu in še nekatera druga so nared in pripravljena za spre-
Š-A-H
KOMBINIRAJMO!
To pot smo za spremembo pobrskali za šahovskimi »orehi« drugod, ne doma. Prva pozicija je iz neke turnirske partije, igrane v SZ. Moči obeh partnerjev so izenačene. Za spremembo pa je tokrat na potezi črni, ki izvede zanimivo kombinacijo in ostane po njej materialno močnejši, tako da je potem njegova zmaga nedvomna Torej »OKPH« ŠTEV. 7:
BELI: Kbl. Dd2, Tel, Thl. Ld3, Sf2. Paz. b2. d5. el, 13, gZ, hZ (13).
ČRNI: Ke7, Db6, TC4, Tc8, LbS, Sf6 Pas. b4. d«, es. f7. g6. h7 (13).
Druga naloga je za razliko od prve zelo stara, saj izvira še iz leta 1745. Beli ima v trdnjavski končnici dva kmeta manj in bi po vseh zakonih moral izgubiti. Toda ne! Črni kralj stoji skrajno nerodno, črni kmetje so zaustavljeni in prav to reši belega. Prevzemite zdaj vi vodstvo nad belo vojsko in zmagajte! OREH ŠTEV. *: BELI: KcZ, Pg4 (3) — ČRNI: Kal, Tbs, Paz. go. h6 (5).
REŠITVE NALOG IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
ŠTEV. 5 (dr. Vidmar-dr. Enwe> — 1. Te8 + . LIS. 2. Tt8+. Kf8:. 3. S154-. KgS. 4. Df8+!! in v naslednji potezi mat s trdnjavo.
ŠTEV. 6. — 1. Th7:+ in po ponovnem jemanju na h7 mat z D na ha.
jem več ko 400 tekmovalcev in tekmovalk.
Da. toliko jih bo letos tekmovalo na republiških igrah! Podatek je zelo razveseljiv, saj grafične igre še nikoli poprej niso bile tako množične kakor prav letos. Doslej je na takih tekmovanjih bilo največ 200 tekmovalcev in tekmovalk, prav za devetdesetletnico grafične organizacije na Slovenskem pa je številka poskočila za več kakor enkrat, kar je zelo lep uspeh športnih delavcev v grafičnih podjetjih. V teh so se minule dni mrzlično pripravljali za prve prvenstvene tekme. Priprave so razgibale vsa podjetja in razveseljivo bi bilo, da raznotera športna aktivnost ne bi zamrla po mariborskih igrah.
V Mariboru so prizadevni prireditelji že pred dnevi sedli, za zeleno mizo in izžrebali prve tekmece. Najprej bodo začeli tekmovati namiznoteniški igralci in sicer že v četrtek zvečer. Sele, naslednji dan zgodaj zjutraj bo slavnostna otvoritev letnih iger, na dopoldanskem sporedu pa bodo še atletske tekme z balkansko štafeto in prve odbojkarske tekme. V večernih urah se bodo zbrali kegljači. V soboto 2. avgusta bodo najprej strelske tekme in še šahovsko prvenstvo, v popoldanskih urah Pa prve tekme v nogometu. Letne igre bodo zaključili nogo metni igralci s svojim turnirjem v nedeljo 3. avgusta, nakar bodo prireditelji ob 15. uri razglasili rezultate in razdelili lepe nagrade najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam.
O teh letnih športnih igrah v Mariboru bomo še pisali v prihodnji številki.
(h)
značke za člane delovnih kolektivov. Navzoči so pokazali mnogo razumevanja za tovrstno akcijo. Zato naš predlog dajemo v razpravo tudi Javnosti.
Kakšna naj bi bila ta značka? Osvojil bi jo tisti, ki bi izpolnil določene norme. Seveda pa bi te morale biti take, da bi bile dostopne zares vsakomur. Bili so že poizkusi, da bi prodrli s tovrstnim tekmovanjem. ToCa večjega odziva ni bilo ne samo zaradi tega, ker ni bilo foruma, ki bi konkretno vodil akcijo, marveč tudi zato, ker so bile zahteve pretežavne in program preveč zapleten. Za osnovo sot sestavljale! pač vzeli »ZREN« z mnogimi in najrazličnejšimi disciplinami.
Prevalje: Delavska mladina brez vodnikov
Telesnovzgojno društvo Partizan — Prevalje, se je v zadnjem času zelo razmahnilo, saj šteje danes že več ko 250 članov in članic, največ prav delavske mladine. Tak priliv novega član. stva — lani je bilo v društvu samo 175 članov — je predvsem plod prizadevnega dela, društvene uprave, ki je mladini omogočila gojiti razen orodne telovadbe še nogomet, rokomet in košarko. Sploh si društvo zelo prizadeva, da bi nudila čimveč rekreacijskega športa prevaljski mladini, zlasti pa še koristno atletiko. Zal pa v lastnih vrstah nima dovolj strokovnega kadra, k; bi lahko premostil vse težave pri rednem delu. Skrb za nove vodnike in vodnice bo torej prva naloga tega partizanskega društva, ki se močno trudi, da bi v svoje vrste zajelo čimveč delavske mladine.
I. E.
O - AHA
ono, je bil skupen vzdih vseh šahistk, ki so se letos borile v Ljubljani za republiško prvenstvo. Finiš turnirja je bil namreč zares enkraten. Ljubljančanki Osterčeva in Strucova sta po stanju na tabeli in poteku zadnjih kol bili gotovi za prvi mesti in s tem za udeležbo na državnem prvenstvu. Osterčeva bi proti Pucovi morala prednost dveh kmetov samo še realizirati in postala bi prvakinja. Omagala pa je pred ciljem in partija se je končala — neodločeno. Toda kakšne posledice! Osterčeva mi izgubila samo prvo, marveč tudi drugo mesto. Mariborčanka Pi-berlova jo je ob enakem številu točk namreč prehitela zaradi večjega števila zmag, od katerih je štiri dosegla v zadnjih štirih kolih. Torej zares nenavaden finiš!
Aha, to pa je prava Lorgerjeva »trma«. Večkratni jugoslovanski rekorder v tekih je bil zelo prizadet, ko je izvedel za fantastični Dragaševičev rezultat (10.4 na 100 metrov) iz Valjeva. Se posebno razkačila ga je Dragaše-vičeva izjava, da je ta čas realen. »No, temu, bom že pokazal,« je dejal Lorger. Na državnem prvenstvu v Beogradu sta se nato res spoprijela. Lorger je kljub pripravam za evropsko prvenstvo »použil« četrtfinale, polfinale in finale v teku na 100 m in tekmovalcu Crvene zvezde pošteno podkuril. Lorgerjevim 10,5 je Dragaševič lahko postavil nasproti samo 10,7. Huda, toda pravična izkušnja za mladega in nadarjenega, toda zares ne preveč skromnega beograjskega tekača!
Oho, zakaj pa to? Veslaški četverec ljubljanske Savice se je odlično uveljavil na tekmovanjih na Bledu. Na mednarodni regati je premagal najboljši jugoslovanski čoln — zagrebško Mladost, ki pa se mu je pozneje maščeval na državnem prvenstvu. Strokovnjaki so določili, da morata obe posadki na start še tretjič — zmagovalec pa si pridobi pravico nastopa na evropskem prvenstvu v Poznanju. Priložnost je bila enkratna. Savica bi bila prva moška posadka iz Slovenije, ki bi nastopila na taki elitni prire-
ditvi. Toda Ljubljančani niso odločilno srečanje. Zakaj?
šli v boj. Predali so tretje
obeh tekmecev
I
l
Aha, tokrat pa se slovenski boksarji niso dali ugnati v kozji rog! Na izbirnem četrtfinalu v Skopijo so se dobro odrezali, svoj delež pa so prispevali še njihovi voditelji. To, kar mi uspelo boksarjem v ringu, je uspelo njim za zeleno mizo. Skratka, dosegli so, da je vodstvo tega tekmovanja razveljavilo sodnikovo odločitev o diskvalifikaciji težki kategoriji in prisodilo zmago boljšemu Vojnoviču (Branik). Mariborskemu boksarju je seveda ta sklep odprl vrata do finalnih borb za zvezno prvenstvo v Beogradu, ker je na drugem izbirnem tekmovanju v Mostaru ostal — brez tekmeca.
Oho, pa še Mostar! Ondi se menda nič ne spoznajo na uro! Cas si krojijo, kakor je to njim najbolj po volji. Pa so rekli naši boksarji, da se ne dajo ogoljufati za zmago; sicer je res, da so morali poseči v boj spet funkcionarji (ko bi še nogometni klubi imeli take!). Takole je namreč bilo: slovenskemu zastopniku (Prešernu iz Ljubljane) so na izločilnih tekmah kratko malo hoteli odščip-nitd pomembno zmago s tem, da so borbo enostavno — iz predvsem krajevnih nagibov — zaključili še predčasno, pred koncem. Zdaj so seveda funkcionarji spet udarili po mizi in učinkovito prestrašili zvezne forume. Izidi vseh teh srditih borb za zeleno mizo in v ringu so seveda zelo razveseljivi: Slovenijo ne bosta zastopala v zveznem boksarskem finalu samo dva, temveč kar štirje tekmovalci.
Tekmovanje za značko, kakršno predlaga »Delavska enotnost« pa naj bi bilo mnogo preprostejše. Hkrati pa bi naj vendar zagotovilo redno športno udejstvovanje.
Torej nekako takole: Osnova bi bila planinstvo — ali še bolje izletništvo. Vsak bi si v nekem roku eno leto moral nabrati obiskov na določenem številu metrov, denimo 4000. To se torej pravi, da bi moral »splezati« na vsaj dva dvatisočaka ali pa večkrat odriniti na nižje hribe. Razen tega bi moral prekolesariti določeno progo v nekem minimalnem času, preplavati (številke niso premišljene!) 25 m ter doseči neki minimalen rezultat v streljanju.
Spored bi kazalo še dopolniti. Menimo pa, da smo z našim predlogom vendar dali temelj za razpravo. Zelo radi bomo v našem listu odstopali prostor tistim, ki bi hoteli spregovoriti o našem predlogu'oziroma sploh sprožiti kake tehtne misli glede učinkovitih prijemov za razvoj športa v delovnih kolektivih.
X..Kole, med nebom in zemljo, je res prijetneje kot peš!
ZMAGA, DOSEŽENA Z LASTNIMI SILAMI
Indastrijska tarče goričkih strelcev
Goriški strelci so v minutertt letu krepko zavihali rokave in reči moramo, da se lahko postavijo že z izredno lepimi uspehi. Še posebno razveseljivo pa je. da okrajni strelski odbor med raznoterim delom ni pozabil na strelski šport v industrijskih središčih dn delovnih kolektivih vobče. Doslej se je ta šport že močno razmahnil med delavsko mladino, v prihodnje pa se bo prav gotovo še bolj, če bo okrajni odbor ob vsestranski podpori strelskih družin zares znal dodobra izrabiti vse možnosti in pogoje.
Te je treba tudi v prihodnje izkazati v Industrijskih področjih. V dobro štejemo goriškim strelcem seveda že zdaj, da so ustanovili novi strelski družini v dveh delavskih središčih — v Ajdovščini in v Anhovem. Za streljanje pa so pridobili še sindikalno podružnico tekstilne tovarne »Bača« v Podbrdu.
Ta skrb za nove strelske enote med delavci je vsekakor odgovorna naloga. Goriški strelci ji bodo laže kos, če sl bodo znali zagotoviti čimboljše materialne pogoje in hkrati še bolj popestriti koristno delo z najrazličnejšimi tekmovanji, taborjenji in izleti.
Krvavec odslej-pred nosom
V	ponedeljek sem telefoniral v podjetje »Žičnica*:
»Ali bi lahko govoril z inž. Kostnapflom?«
»Danes ga ni v podjetju, je na Krvavcu .. ■«
V	torek, sredo in četrtek sem dobil isti odgovor. »Iz te moke
ne bo kruha,« sem pomislil. Z intervjujem po telefonu ne bo nič. Najbolje — pot pod noge. Pokazalo se je, da so noge mnogo uspešnejše kakor telefon. V podjetju nisem našel samo inž. Kostnapfla, glavnega projektanta žičnice na Kr-
Planota pod Zelenico se ob ljubeljskih dirkah vselej spremeni v pravcato mravljišče. Gledalci napeto opazujejo drzne vožnje domačih In tujih tekmovalcev.
Pozimi Planica, poleti Liubeli
Kar je pozimi Planica, postaja (vse bolj) poleti Ljubelj; vsakoletna športna manifestacija z udeležbo vrhunskih tujih tekmovalcev. In še več — izlet in pojem tudi za tistega, ki sicer nj reden privrženec športa. Ljudsko slavje* bi lahko rekli.
Letos sta se sloves Planice in Ljubelja morda prvič resno spoprijela. Kolikor namreč Planica v tej sezoni ni bila povsem kos svoji bogati tradiciji, pa se obeta Ljubelj veličast-nejši kot kdajkoli prej. Vsaj -tako kažejo prijave in zanimanje ljudi.
Ko se je pred 22 leti v glavah najbolj navdušenih ljubiteljev avto-moto športa porodila misel, da bi ljubeljsko cesto sredi slikovitega gorskega okolja lahko izkoristili tudi za dirke, pač niso mogli vedeti, kako velik športni dogodek bo to.
Ljubelj pa si slovesa ni pridobil čez noč. Treba je bilo mnogo požrtvovalnega dela in mnogih nastopov, preden si je ta gorska dirka utrla pot v sezname najodličnejših evropskih preizkušenj na ’ strojih. Prijav je bilo vsako leto več, dirkači vedno hitrejši in vzporedno je raslo tudi zanimanje. Naposled so Tržičani še ugotovili, da lahko to športno prireditev s pridom izkoriščajo tudi turistično.
Lanska prva avgustovska nedelja bo mnogim ostala v nepozabnem spominu. Odzvali so se vabilu Tržičanov na izlet in taborjenje, hkrati pa so videli na startu še mnoge odličnike iz vrst motornih in avtomobilskih dirkačev. Zadoščeno je bilo tudi tistim, ki prihajajo na dirke zaradi rekordov. Najboljša znamka ljubeljske dirke je bila potolčena kar dvakrat. Najprej jo je zrušil sedaj že pokojni svetovni prikoličarski prvak Hillebrand (Zahodna Nemčija), nato pa je bil — samo pol ure kasneje —
še hitrejši, mladi Avstrijec Prach.
Toda dirka za rekordi ni bila najvažnejše. Najbolj razveseljivo je bilo to, da so bili posebej pripravljeni campingi nad Tržičem polni že dan pred nastopom. Skozi Tržič se je že v soboto valila reka z nahrbtniki otovorjenih izletnikov in v nedeljo jih je bilo še več. Ob vsej progi, kjer koli je bil primeren prostor, so posebne markacije opozarjale ljudi na campingne. Bilo je zares Živah.
no. V kotlih je mnogo obetajoče cvrkotalo, na stojnicah pa je bilo vse nared za žejna grla. Zvečer so prižgali celo taborne ognje ...
Narava pa taka! Odveč jo je hvaliti. Utrinek lepši od utrinka. Kaj še hočete lepšega?
Ljubeljske fanfare, kj so lani naznanile konec uspelih mednarodnih dirk, bodo znova zadonele letos — 3. avgusta. Upajmo, da uspeh ne bo nič manjši, kakor je bil lanski.
T. B.
vavec, marveč tudi direktorja podjetja Grčo.
»O žičnici na Krvavec, ki jo bomo odprli 2. avgusta,* je začel razgovor tovariš Grča, »so pisali že mnogi listi. Vendar nihče ni "oudaril bistvenega pri tej gradnji. Ni važno samo to, da bo čez nekaj dni stekla žičnica na Krvavec, še mnogo važneje je, da so žičnico zgradila v celoti — razen jeklene vrvi, ki jih ne izdelujemo pri nas — domaža podjetja! To je velik uspeh naše industrije, saj je bil doma izdelan ves projekt kakor tudi vsi potrebni deli za to napravo. Naše podjetje in ostali kolektivi, s katerimi smo sodelovali, so dokazali, da se nam za tovrstne gradnje ne bo treba obračati v tujino, ker imamo doma dovolj sposobnih strokovnjakov.«
»Nekje sem bral, dd bo žičnica na Krvavcu ena najdaljših v Evropi. Ali to drži?«
»Seveda,« se je v razgovor vmešal inž. Kostnapfel. »Žičnica na Krvavec je namreč enovrvna krožna žičnica z avtomatskim vklapljanjem in izklapljanjem voznega parka. Poznam skoraj vse žičnice v Švici, Avstriji, Italiji in Franciji in ne vem, da bi bila katera daljša.*
Pogovor smo nadaljevali o razvoju gradnje, o podrobnostih žičnice, o možnostih nadaljnjih gradenj v Julijcih itd. Preveč za kratek članek. Zato naj krvavško žičnico na kratko predstavimo samo v »generali jah*:
Od Sangrada je speljana nova pot do Zanjivca. kjer je »start« žičnice. Tu bo pripravljenih 20 kabin in 40 dvojnih sedežev. Slednji visijo na 2550 metrov dolgi in 22 mm debeli jekleni vrvi. V pičlih 15—17 minutah bo žičnica povlekla planinca 880 m više, do »cilja«. Ta »cilj« je na Gospincih, ki leže 1465 m visoko. Od tu do koče na Krvavcu je še dobre pol ure hoda. Za vožnjo na Krvavec in nazai boš plačal 150 din, od Ljubljane do Krvavca in nazaj pa te popeljeta avtobusa »SAP-Turist biroja« in žičnica za 350 dinarjev.
»Kolikšna pa je zmogljivost žičnice?« sem vprašal inž. Kostnapfla.
»Sedanja žičnica bo lahko prepeljala do 200 potnikov na uro. Če pa se bo pokazala potreba, jo lahko z majhnimi stroški (to bi veljalo še kakih 10 milijonov) preuredimo tako, da bo znašala zmogljivost na uro tudi do 500 potnikov!«
V	mislih sem začel računati, za koliko nam je žičnica približala Kamniške planine, Krvavec, prirodo. Kako je bilo včasih: čakanje na natrpan avtobus, potem počasno »pun-canje« v avtobusu do Cerkelj, nato pa »marširanje« 4 ali 5 ur, kakor je bil kdo pešec. In zdaj? Ob sedmih zjutraj boš sedel v avtobus, pred osmo uro boš že lahko z višine 1500 metrov, s planinskih pašnikov, ki se bodo kopali v jutranjih sončnih žarkih, opazoval v meglo potopljeno Ljubljano in ljubljansko barje ...
Pred kratkim je žičnica prestala »ognjeni krst«. Preizkusili so jo strokovnjaki. Vprašal sem, kako je naprava prestala generalko.
»Okoli 30 članov revizijske komisije republiškega gradbenega inšpektorata je pregledalo žičnico in ugotovilo, da je objekt brezhiben, saj niso našli niti ene pomembnejše pomanjkljivosti. Še več! Glede varnosti na žičnici je tako temeljito poskrbljeno, da je kakršnakoli nezgoda praktično skoraj nemogoča. Naj povem le to, da je bil vsak važnejši kovinski del v žičnici rentgensko pregledan ha Inštitutu za metalne konstrukcije,« je zaključil pripovedovanje direktor Grča.
V	soboto, 2. avgusta, bo žič-
nica začela obratovati. Planinci, turisti, smučarji in sMoh ljubitelji prirode — pripravite nahrbtnike! Žičnica vam je pomaknila Krvavec in. Kamniške planine tik pred duri Ljubljane!	I- P-
POPRAVEK
V prejšnji številki našega lista je bil na tej strani pod sliko tov. Toneta Kropuška podpis Avgusta Likovnika: bralce prosimo, naj nam neljubo pomoto oprostijo.
Na M® ° črnih ®®0ijo[h)
Portorož bo vznemiril šahovski svet
Se nekaj dni — in v Portorožu se bo začel medeonski šahovski turnir za svetovno prvenstvo. Vse, kar ima kakršnokoli zvezo s šahom, bo od 5. avgusta dalje tja do 11. septembra hlastalo po radijskih in časopisnih vesteh o tem turnirju, marsikdo pa si bo ta boj na visoki šahovski ravni poskušal ogledati tudi prav od blizu. Nervoza se bo od kola do kola stopnjevala, zlasti še? ker sta tudi oba Jugoslovana Gligorič in Matanovič med kandidati za prvih pet mest, ki vodijo že v neposredno bližino svetovnega prvaka. Se večja bo kot pred leti, ko je velemojster Ivkov, zastopnik najmlajše jugoslovanske šahovske garde, igral v daljni Južni Ameriki v zadnjem kolu odločilno partijo za prvo mesto z neposrednim tekmecem Najdorfom in ko je informativna služba beograjske pošte bila nič manj ko 8000-krat vprašana, kakšen je rezultat te partije...
Galerija nastopajočih bo izredna, saj se bo zbralo kar 11 velemojstrov-nosilcev najviš-
jega naslova v šahovski hierarhiji (štirje iz SZ, po dva iz CSR in Jugoslavije ter po eden iz Madžarske, Danske in Argentine). Med njimi je treba iskati tudi tiste, ki bodo hoteli seči in tudi bodo segli po najboljših mestih. Od ostalih se utegne vmešati v ta boj samo še simpatični plavolasi predstavnik Islandije — Olafsson, ki se po vrnitvi s študentovske olimpiade v Varni že več dni mudi v Sloveniji. Toda prostora je samo' za peterico izmed 12 kandidatov, se pravi, da bo
Gligorič
treba krepko držati fige za naša dva, da bi se vsaj eden izmed njiju znašel dovolj visoko. Možnosti za to so; vendar bo treba vsako partijo posebej igrati z vsemi silami, saj bo v vsakem primeru šlo za las. Ce pa že moramo nekomu dati prednost, potem jo dajmo Gli-goriču, šestkratnemu državnemu prvaku in igralcu, ki se je z vrsto mednarodnih uspehov v zadnji dobi uvrstil med najmočnejše šahiste na svetu.
Sah pri nas uživa veliko podporo Uspeh; mu vrednost samo še večajo. Portorož mu bo pomagal k novemu razmahu, pri tem pa bo sam še bolj zaslovel po svetu. K temu lahko veliko priszevajo naši delovni ljudje v turizmu in gostinstvu, poštni in sploh pro metni službi v tistih dneh, pa šahovski delavci, kajti od vsestransko dobre priprave te enkratne prireditve na slovenskih tleh in kasnejše dobre izvedbe je prav tako odvisen uspeh turnirja v Portorožu. Zato bo pozornost našega delovnega človeka veljala obema platema, zato se bo enako
„	Matanovič
veselil, če bomo povsod uspeli; če bo vsaj Gligorič med kandidati za svetovnega prvaka in če bodo udeleženci med-conskega turnirja tudi sicer zadovoljni zapuščali naše kraje in odnesli v svojo domovino najlepše vtise o naših ljudeh.
G j uro je odgovoril brez obotavljanja.
»Hliniti moramo, da smo nasedli, in končajmo preiskavo. Matilda naj se počuti bolj varno. Nato bomo zaradi popolne varnosti izvedli preiskavo (čeprav se mi to ne zdi posebno -potrebno), ali je Matilda še v tretjem bataljonu. Vse drugo bo preprosto — zgrabimo jo in likvidiramo.*
Ampak nečesa ni povedal. Ostalo je v njem in je blodilo osamljeno skoz noč v daljavo. Kljub njegovi samozavesti je Danilo dvomeče majal z glavo.
»Kako bomo pa preverili?*
Gjuro je mirno vstal.
»Mar nimamo že preizkušene metode? Samo v štabu tretjega bataljona ne sme nihče zvedeti, kaj nameravamo. Se sam poveljnik ne!«
Mitar je pogledal Danila. Ta je molče prikimal.
Pozno v noč je gorela karbidka v štabu odreda. Zvezde so pošev sijale na planino. Oblaki so potovali brez cilja. Listje se je pozibavalo in nihalo v vetru. Pred štabom je stražar kadil pipico in ogledoval polno luno. Veter je majal plot okoli travnika.
Pred zoro je Mdtrova roka potegnila posodico s karbidom iz vode. Luč je vzplapolala in vztrepetala s hropcem umirajočega.
Nato je ugasnila.
29
To je bil trenutek, po katerem je hrepenel.
Stevan, poveljnik tretjega bataljona, je čutil, da se mu kri živahneje pretaka po žilah. Naposled je prišel tudi ta trenutek. Smrt prekletemu zatišju! Takole, nekaj takega, s celim bataljonom, to kaj velja. Ali je vojska ali ni?
Počutil se je, kakor da je ozdravil po dolgotrajni, mučni bolezni. Nekaj toplega, dražljivega se je pretakalo v njem. Smehljal se je, ustne pa so mu bojevito podrhtevale.
»Na Zvonik. Ves bataljon na Zvonik. Sveta nebesa to je zapoved! To ti je sreča, Mitre!«
Zaim ga je začudeno gledal.
»Zdaj postajaš razumnejši, daj, pripraviva načrt za napad.*
Stevan je ta čas kar sijal. Obraz mu je žarel, pšenični brki pa so se nasršili kakor zlato resje. Zaim je vedel, kaj mu pomeni to povelje, tale vrnitev v boj, v tale hrabri, vedri dan. V pismu, ki ga je bil kurir prinesel iz odredovega štaba, še preden se je sonce čvrsteje zasidralo nad Gornjim Gorovim, je bilo povelje tretjemu bataljonu, da napade izpostavljeno ustaško oporišče Zvonik. Kratko in jasno: »Napadite ponoči z vsem bataljonom. Oporišč* zavzemite brezpogojno!«
Šestindvajseti maj. Jutro prehaja v svetal, sončen dan. Ptice so nehale žvrgoleti. Starčevo brdo je mirno in čisto kakor solza. Megla je izginila v nepregledni nebesni sinjini.
Na Stevanov klic se je pokazal v neprezračeni sobi bataljonski intendant Smajo. Poveljnik mu je razložil iznenadno povelje za pohod. Smaju se ni treba mrščiti. Bolje če takoj pohiti — še čez dan je treba zmleti žito in speči kruh za bataljon.
Smajo se je že navadil takih iznenadenj. Pa vendar preklinj3 »hudičevo naglico«, lovi konje in že z nekaj i borci jezdi z žitom v mlin.
Po petih minutah pojezdijo trije bataljonski kurirji na konjih v brezglavem diru. Četnim poveljstvom raznašajo povelja za koncentracijo.
Stevan misli na vse. Medtem ko Zaim študira zemljevid in rešuje probleme svojeglavega gozdnega ozemlja, odpravlja Stevan Milana proti Zvoniku. Milan je obveščevalni častnik bataljona in mora do mraka zbrati najnovejše podatke o sovražniku, na bataljon pa naj počaka pri Brzaku.
Poveljnik ga ganljivo tapljž po ramenu.
Milan je že na konju.
Danes je šestindvajseti maj. Svetal in topel dan.
Oporišče Zvonik je pred Romirjem, med Bezdanom in Kamenico, na tesnem prostoru med dvema krakoma | železniške proge. Levi krak vodi od Kamenice po ravnem, obide Zvonik in se uvije v rahlem loku proti Romirju. V Romirju se razcepi: en krak vodi dalje proti severu, drugi pa se vrača in obide Zvonik z desne, nato pa nadaljuje proti Bezdanu. Proge so na ravnem, Zvonik pa stoji na pogozdenem, privzdignjenem in prepihljivem kraju. To je izpostavljeno, toda dobro utrjeno sovražnikovo gnezdo nasproti tretjemu bataljonu. Z Romirjem ga povezuje vijugava planinska cesta s strmimi klanci in nevarnimi ovinki.
Stevan in Zaim razčlenjata pohod. Zaim se opira na zemljevid in na številke, Stevan pa bolj na pogum in čustva. Na prste računa in zadovoljno uživa v naglih sklepih. Nemiren je kakor star vojaški konj, kadar mu zapoje trobenta.
Ure minevajo. Zdajoi reče Stevan nestrpno:
»Pusti to, Zaim. Cim več rišeš, tem manj razumem. Mene zanima predvsem, kaj bo iz vsega tega. A tega n* moreš narisati.«
Zaim se trudi, da bi razložil logiko zemljevida.
»V dveh urah se lahko čete napotijo proti postojanki j 305. Od tod pelje udobna, varna pot do Brzaka. Niti štiri j ure hoda. Ce za glavno smer ...«
Stevan je vstal.
»Nehaj že, te prosim, bomo že tam videli. Daj, zgani se, da ne bomo kasnili.«
In ne da bi se še menil za Zaimove znanstvene risbe, je z debelimi, mesnatimi prsti snel svojo vojno opravo In se izprsil kot glavni poveljnik. Zaim je pogledal na budilko, ki je zadnji čas ostala na stolčku kot nepredviden, ampak praktičen okras. Bila je Smajeva zasebna last. Velikanska starinska ropotulja francoske znamke, v katero so preprosti borci spoštljivo buljili, saj so prvič videli kaj podobnega. Smajo je vztrajno molčal o njenem poreklu. Da, ta starinska ropotulja je lahko vsak čas uganila, koliko je ura.
»Zdaj je 11 in 15,« je rekel Zaim, »napadli bomo pred polnočjo. Uspeli bomo, če bomo nagib udbrili in sovražnika iznenadili.«
Tedaj se mu je čelo pooblačilo:
»Takšnega pohoda ne moreš prikriti. Ce nas še kak vohun opazuje...«
Stevan je prezirljivo odmahnil.
»Ne kliči vraga! Zdaj niti sam sveti Elija ne more več pomagati.«
Nepremišljena hrabrost — veliki minus v vojskovanju — je premišljal Zaim, ko je vtikal nogo v streme. Stevanov konj se je plašil, rital je in s; ni dal zajezditi. Tudi v tem je videl Zaim slabo znamenje, pa je pihal skoz nos, kakor če odviješ izdušnike na kotlu.
Vtem je Smajo zdirjal po cesti. Podoben je bil prikazni iz otroških pravljic. Ves bel od moke, z vrečo na glavi v podobi kapuce, tako, kakor pač delajo mlinarji, kadar iztovarjajo vreče. Rdeč in zasopel je dirjal in mobiliziral zaprego.
30
V Romirju je poldne.
Na postaji je nepopisen vrvež. Čete se izkrcavajo, druge se vkrcavajo. Kamioni krožijo vsenaokoli kakor vrtiljak. Smrdi po bencinu in pokvarjenem siru. Iz nekega vagona iztovarjajo holandske konserve. Lokomotive piskajo, njih žvižgi zamirajo v ozračju, ki se trese od hrupa motorjev, vpitja podčastnikov, škripanja koles po trdem, razbeljenem tlaku, od zateglega tuljenja siren na vozovih, ki dovažajo ranjence, in od oglušujoče pesmi domobranskih rekrutov, ki že več dni čakajo na proste vagone.
Postajni šef je nepotrebno, pozabljeno bitje. Nemci
urejajo promet po lastnem okusu. Tovarne liste pišejo zato, da jih po dveh minutah telefonično razveljavljajo in mečejo v koš. Domobranci ostanejo do nadaljnjega tu. Vse vlake pridržuje Wehrmacht. Prihajajo zelene kolone. Vriski in marši. Zelene kolone odhajajo. Spet marši in zbori bobnarjev, ki oznanjajo povelja.
Postaja je zeleno mravljišče.
Romirje je zelen mnogokotnik. V njem je vse zeleno. Se sam prah.
Zelene kolone, zelene kolone. Domobranci spijo na tleh ali pobijajo uši. Zanje ni vlaka. Čakajo, čakajo...
V tem hrupnem zelenem okolju, v nemirnem in vročem poldnevu si Fritz Rosten oddihuje od predsinočnjdh dogodkov. Pred njim je slikovit zasebni banket — pisana povrtnina, mlečni izdelki in suho mesovje. Navdušeno maže na kruh polnomastni rbmirski sir, nato se loti suhe gnjati; prosojne tanke rezine mesa mu vzbujajo pohlep po pivu. Nato pride na vrsto Gavrilovičeva salama, pol ducata kuhanih jajc, hladna pečena jagnjetina z mladimi redkvicami, k temu pa doda še škatlico dalmatinskih sardin. To vselej dobro stori, fino olje ureja prebavo in preprečuje kolcanje. S košarico rdečih zimskih jabolk zaključi generalno vadbo pred kosilom in pozvoni slugi, naj pospravi mizo. Rad ima čistočo in red.
Zdaj blaženo prebavlja in ogleduje svoje odločne poteze v lesketavi šipi, ki pokriva fotografijo največjega puritanca te dobe — Heinricha Himmlerja. Podoba stoji na mizi v debelem zlatem okviru. Nežno Himmlerjevo obličje se meša z njegovim in zazdi se mu, da se po obličju vendarle razlikujeta. Njegove poteze so stroge, rasne, okrutne, oči hladne, prodorne, nos pa tak, kakršnega je imel Bismarck, kratko in malo: pristno obll.je bojevnika in poveljnika. A Himmler — ta je sploh brez potez. Bolj je podoben kakšnemu protestantskemu duhovnu, kadar pridiga za veliko noč o miru, ljubezni in pokori. Kar iznenaden spričo razlike, ki se tolikanj jasno razodeva v ogledalu, se zasači v grešni misli, neprijetno se suše na stolu in začne predano trebiti nos.
Sredi tega spokorniškega premišljevanja o grehu, ki ga je storil s primerjavo, ga je iznenada predramil rezek glas. Nad njegovo glavo je kar naprej zvonilo. Električni signal iz golobnjaka. Minuto zatem je že bil na vrtu za hišo, ograjenem z visoko opečno ograjo in z dvema vrstama bodeče žice, in se povzpel po široki lestvi do višine podstrešja. Golob je čepel v kletki in mežikal vanj s svetlikavimi očmi.
Fritz Rosten je imel zelo rad ptice. V svojem rodnem kraju je bil delaven podpredsednik bavarske zadruge za '•ejo in prodajo ptic in podporni član društva za varstvo živali. Pobožal je goloba po mehkem, svetlikavem vratu in počasi, nežno, pazeč, da ga ne bi kakorkoli prizadel, je snel malo kovinasto tubico z golobje nožiče.
Z mestnega stolpa je ura odbila dvanajsto.
Rosten je naravnal zapestno uro in stopil v kabinet Hansa Fimaga. Še dva častnika sta bila notri v živahnem razgovoru s poročnikom. Prvi je bil visok in suhljat, z nežnim, skoraj prosojnim obličjem in z znamenji polkovnika, drugi pa je bil njegov pribočnik, na zunaj pač tak, kakršni so vsi adjutanti na svetu.
Rosten se je po predpisu vzravnal in začel grmeti:
»Gospod polkovnik...«
»Ne zdaj, Fritz! Ne zdaj!« — Fimag je odkimal z zalisci in se takoj obrnil k polkovniku z ganljivo veselostjo v glasu: »Pravilno ste blagovolili opomniti, da z njimi ne smemo ravnati kakor z redno vojsko. Ne etično ne materialno. Jaz na svojem odseku se s tem ne ubadam. Bog bodi zahvaljen, pri nas so predpisi jasni...«
Polkovniku je lebdel angelski smehljaj na ustnah:
»Upam, da bomo uspešno sodelovali. Moje čete bodo kratko in malo pobijale ujetnike. Zapovedal sem že, da so tudi ranjenci ujetniki. Za komisarje pa bom določil poseben postopek. Med ofenzivo mi bo vaša pomoč dragocena.«
Fimag se je galantno priklonil:
»Počaščen sem. Prihod vašega polka je zame velikansko olajšanje. Banditom je odklenkalo, trdno sem prepričan.«
»Za vedno, dragi moj poročnik. Za vedno,« je rekel polkovnik z božanskim zanosom v očeh. Na bluzi je imel značke SS, z vso svojo pojavo pa je spominjal na intelektualnega, duševnega delavca.
Po adjutantovem vedenju in Fimagovi nenavadni ponižnosti je Rosten uganil, koga ima pred seboj. Tale velika polkovniška zverina je sila pomembna. To je poveljnik razglašene esesovske enote, ki so jo bili pravkar premestili z vzhodne fronte v Romarje, za bližnjo ofenzivo. Naj se nebo usmili banditov!
Ampak Rosten se ne da speljati na tanek led. Polkovnik je polkovnik, toda po njegovi koži bo usekalo, če obvestila ne izroči takoj. Ze ve, kako je s to rečjo: — »Pozneje, pozneje, Fritz, ne zdaj.« A potem- — »Fritz, ti me zaprepaščaš, zakaj mi nisi tega takoj izročil — moral bom revidirati tvojo karakteristiko ...«
Stisnil je tulček.
»Gospod poročnik ...«
Fimag je divje zarežal in pokazal s prsti k vratom.
s... Matilda poroča.«
»Fritz!« je nato togotno rekel Fimag. »Ti si pravi bedak. Kolikšno pomanjkanje odgovornosti! Zakaj mi tega nisi takoj povedal!«
Ko je vstal Fimag s stola, se Je veličastno priklonil pred polkovnikom.
»Dovolite, gospod polkovnik.«
Angel je ljubeznivo prikimal.
Minilo je nekaj minut, da je šef gestapa razbral »poročilo. Nato mu je obličje zasijalo.
»Bravo, Matilda!« je zanosno vzkliknil. Nato je sladostrastno tlesnil z jezikom in se zasukal na petah.
Njegov sijaj ni ostal neopažen. Veteran z angelskim obličjem je pokazal zanimanje. Fimag se je izprsil in trčil s petama, škornji so se mu lesketali kakor črno zlato.
»Gospod polkovnik,« je rekel s povišanim slovesnim glasom, »moj obveščevalec iz banditskega brloga mi je pravkar sporočil veselo novico. Sijajna priložnost za vaše fante. Prav tisto, kar ta mah potrebujemo. Cel bataljon banditov iz romirskega odreda bo nocojšnjo noč napadel Zvonik.«
Trenutek je pomolčal, da bi videl, kako bo vžgalo; ker pa ni žel pričakovanega odobravanja, je nadaljeval raič manj zanosno:
»Izredna priložnost! Nobeden ne sme odnesti glave. Šentjernejska noč. Tako bomo zamašili Romirčanom usta, dokler ne opravimo z ravniškim odredom.«
Ampak pokazalo se je, da zgovornost ne navdušuje polkovnika. Tiho je vprašal, počasi vrteč svojo svetlikavo palico:
»Koliko jih bo nocoj padlo? Bataljon?«
Fimag je iztegnil vrat in potisnil spodnjo čeljust naprej:
»Bataljon, ne več. Ampak dobro so oboroženi in vražje trdoglavi.«
Esesovski polkovnik je vstal, z izrazom finega prezira na obrazu.
»Nu, za te bo ena moja četa dovolj.«
Fimag je brž pritegnili:
»Seveda, z bataljonom ustašev. In s posadko v Zvoniku.«
Polkovnik ga je pogledal po strani, mehko, porogljivo.
V kotičkih usten je bilo komaj opaziti senčico vzvišenega poroga. Natezal je rokavice.
»Naj bo po vaše. Bodite tako prijazni pa me povežite s štabom polka.«
Ko je sonce zahajalo, se je vzpenjala dolga kolona kamionov po cesti iz Romirja proti Zvoniku. Motorji so hrupno rohneli, vozili so s prvo prestavo. Strmine so votlo bobnele. Cesta je vodila ob robu globokega prepada. Kadar se je kamen odtrgal in zdrvel nizdol, je kotalikanje povzročilo grozoten hrup. Tale cesta je bila za šoferje vražje naporna. Na ovinkih so se vozovi nagibali, pod njimi je zijalo brezno, motorji so že kar odrekali na vzpetinah, kolesa so drsela nazaj. Nemški stroji so rinili naprej, vodile so jih zanesljive roke. Kolona se je raztegnila, na beli cesti je bila podobna črni, vijugasti, velikanski gosenici. Cesta je opasovala goro din jo presekala po sredi. Ko so prispeli na vrh, so tovornjaki na čelu začutili, da je cesta bolj ravna, izpuhavali so črne stebre dima in zdrveli kakor po ledu.
Zdaj vodi cesta skozi gozd. Na obeh straneh je mogočno drevje z velikimi vejami. Veje so rogovilaste in vise nizko na cesto. Vojaki v tovornjakih kar naprej sklanjajo glave. Hladen gozdni zrak wje okoli ušes. Blaga, rdeča večerna svetloba zaliva obzorje.

RIŽErirON&iSEUŠKAR^^^^^^RlSfeMAROANCACEMEe
175.	Tedaj je začutil, da mu glava uhaja skozi grom v črno praznino in brez glasu se je zgrudil na tla. Butara ga je s puškinim kopitom mahnil po tilniku. Slekel mu je plašč in si ga oblekel, nataknil si je čelado na glavo, vzel njegovo brzostrelko in se postavil na stražo. Martinček je zavlekel Nemca v vrsto k mrtvakom. Prvi stražar se je že vračal iz bajte.
176.	Prvi: »No, kamerad, zdaj pa ti! Pa urno! Ti je ostalo še kaj ruma?«
Butara: »Na, tu ga imaš!«
Ko je Nemec nagnil čutaro, ga je Butarova pest butnila v brado, druga po sencih In Martinček je bil v trenutku v nemški uniformi in oborožen z njegovo brzostrelko.
»Zdaj pa v vas!« je dejal Butara. »Kar za menoj!«
177.	Svitalo se je. Obstala sta, kajti po cesti je zaškripal voz in trdi koraki nemških vojakov. Star kmet je poganjal mršavega konja. Pred njim je hodil podoficir.
»Hej,- vidva, pospremita to kmečko svinjo do štaba. Mrtvaki ne bodo ušli!« jima je dejal podoficir. »Dva kilometra od tod je štab. Marš, naprej!«
»Razumem!« je odsekal Butara in oba z Martinčkom sta stopila h kmetu.
178.	Podoficir je s svojimi vojaki odšel nazaj v vas, Butara in Martinček pa sta gnala kmeta z naloženim vozom v nemški štab. Butara je odgrnil plahto s tovora in zagledal velikega zaklanega prašiča. Tehtal je vsaj dve sto kilogramov.
»Je bil tvoj ta prašič?« je vprašal Butara kmeta.
»Moj, moj. V štabu ml bodo plačali. Saj imam listek s seboj!«
179.	»No, možakar, pokaži mi tisti listek!« mu je velel Butara.
Kmet je izpod klobuka potegnil iz beležnice iztrgani listek in na njem je pisalo: »Človeku, ki bo prinesel ta listek, jih naložite dvajset po umazanem gobcu, potlej pa ga pošljite v taborišče Dachau!«
Butara toliko, dg se ni naglas zakrohotal. Spravil je listek in velel kmetu zapeljati voz po poti, ki je peljala v- gozd.
180.	»Ojej, gospod Nemec, ne tod, v gozdu to partizani!« je zajavkal kmet.
»Molči in ubogaj!« je zarohnel Butara in kmet je pognal konjička po kolovozu, da je voziček kar poskakoval.
Ko so bili že globoko v gozdu, sta Butara in Martinček zabrisala čeladi med drevje in si nataknila na glave nartizanski kapi.
»... kar pa zadeva stanovanjsko izgradnjo, smo Hi še en korak naprej: rešena je še ena stanovanjska prošnja, ker je, kot veste, včeraj umrl tovariš
fože!«
- Hm, po koliko bodo neki septembra?
_
.Oprostite, ali imate morda vžigalico?
ob koncu Šolskega leta Študentje likivne akademije s svojim profesorjem
DOGODHIVSVETU
OD TeDNA 00 TEDNA
Delo za mii
Predsednik Združene arabske republike Naser je v Kairu pred velikansko množico ljudstva govoril tudi o nedavnem obisku v Jugoslaviji in med drugim dejal: »Sestanek v Jugoslaviji je bil posvečen miru in imanjšanju medna,-rodne napetosti. V sporočilu o razgovorih smo se zavzeli za načela, ki jih je sprejela bandunška konferenca azijsko-afriških držav. Zavzeli smo se tudi za sestanek na najvišji ravni, ker ni mogoče živeti v neprestani krizi in ker ne želimo stati vedno na robu vojne in gledati pred seboj prikazni vojne in pustošenja.«
Obisk v Moskvi
Avstrijski kancler Raab je nekaj dni prebival v Moskvi in se uradno razgovarjal s sovjetskimi voditelji. Pravijo, da se je vrnil kar zadovoljen in olajšan zaradi obljub sovjetske vlade, da bo zmanjšala količine nafte, ki jo mora Avstrija po sporazumu pošiljati sovjetski zvezi kot plačilo za bivšo nemško imovino, ki jo je Sovjetska zveza odstopila Avstriji. Hruščev je tudi obljubil, da bo vrnil Raabu obisk in prišel na Dunaj
DIPLOMATSKA POTOVANJA
Ameriški zunanji minister Dulles je na vrat na nos priletel z letalom v Evropo, da bi zaveznike kolikor toliko omehčal in jih pridobil za politiko Washingtona do Srednjega vzhoda. Srečanje z Adenauerjem, ki je trajalo tri ure, ni bilo niti malo prisrčno. Adenauer je dal svojemu gostu vedeti, da v Bonnu precej drugače gledajo na zaplet krize na Srednjem vzhodu, kakor pa v Washingtonu.
Nič lažje delo ni čakalo Dullesa v Londonu, kamor je odšel iz Bonna na sestanek Bgadadskega pakta. Ta pakt je s prevratom v Iraku izgubil edinega svojega arabskega člana in s tem tudi pravico do dosedanjega naziva. Glavna točka londonskih’ razprav pa je bilo stanje na Srednjem vzhodu in vprašanje, kakšno stališče naj zahodne sile zavzamejo na bližnji konferenci šefov petih vlad, ki jo pripravljajo.
Ohlajsni odnošaji
Med tunizijsko vlado in vodstvom alžirske osvobodilne fronte je prišlo zadnje čase do dokaj ostrih nesporazumov. Vzrok je Francija oziroma namera Francije, da bi čez tunizijsko ozemlje zgradila naftovod iz Sahare do morja. Če Tunizijci dovolijo ta naftovod, pravijo Alžirci, s tem priznajo Franciji pravico izkoriščati naravna bogastva Alžirije, kar pa gre v škodo vseh severnoafriških dežel. Alžirci se sklicujejo na Libijo, ki kljub svojemu težkemu gospodarskemu položaju ni dovolila Francozom gradnjo naftovoda prek njenega ozemlja.
D@ Oaulle je užaljen
Anglo-ameriško iz- , krcanje v Libanonu in ]
Jordaniji ne le da ni vzbudilo ogorčenja po vsem svetu, marveč je povzročilo tudi precejšnje razvpitje med zahodnimi, silami samimi. Najbolj so, kakor kaže, užaljeni Francozi. Vzrokov za to imajo kar dovolj Predvsem jim ni všeč sama intervencija Amerikancev v Libanonu. To deželico namreč prištevajo Francozi med svoja interesna področja. De Gaulle se zlasti jezi na Wa-shington, ker ga sploh niso vprašali za mnenje o nameravanem izkrcanju, pač pa so ga o tem obvestili že, ko so ameriški mornarji začeli zasedati libanonsko obalo. Pozneje so Francozi na hitro roko poslali nekaj ladij proti Libanonu, da bi tako pristavili svoj lonček k intervenciji. Toda tudi tega jim niso pustili njihovi ameriški in britanski zavezniki. De Gaulleu tudi ni všeč sestanek državnikov petih sil v okviru Varnostnega sveta in bi rajši videl, da bi bil ta sestanek v Ženevi.
Na Cipru spet vre
Britanske oblasti so začele na Cipru spet z množičnimi aretacijami predvsem grškega prebivalstva. Samo v enem dnevu so jih zaprli nad 1.209. Guverner otoka Foot je dejal, da je to ukrep, s katerim hoče preprečiti državljansko vojno. Seveda so ti dogodki v tesni zvezi z angleško intervencijo v Jordaniji, saj je bil Ciper glavna odskočna deska za napad na Jordanijo. Grška vlada se je zaradi preganjanja ciprskih Grkov pritožila pri OZN.
Neodločni Adenauer
Zahodnonemška vlada je ves čas krize na Srednjem vzhodu stala ob strani in je z raznimi postopki dala vedeti, da ne odobrava tega, kar počenjajo njeni angio-ameriški zavezniki v Libanonu in Jordaniji. Čez noč pa je to svoje stališče popolnoma spremenila in je izdala uradno sporočilo, v katerem pravi, da se strinja z intervencijo Amerike in Velike Britanije. Trdijo pa, da je do te presenetljive spremembe prišlo šele na ponovni pritisk iz Washingtona. Ameriški veleposlanik j? kar med vladno sejo nekajkrat obiskal Adenauerja in zahteval od njega, naj podpre anglp-ameriško politiko. Kaže. da (e je Adenauer vdal zaradi »ljubega miru« V atlantski družini. To tem prej, ker je sam jbulles sporočil, da pride v Bonn.
ZA PETROLEJ JIM GRE
Znano je, da velike sile razna svoja sovražna dejanja in naklepe nasproti drugim, šibkejšim deželam kaj rade zavijajo v lepo doneča gesla o zaščiti njihove neodvisnosti, o obrambi pred tujo intervencijo,
Kazcep v {inskih sindikatih
čeprav je Finska evropska dežela, slišimo o njenem življenju bore malo. Stisnjena v skrajni desni kot Evrope, med Švedsko in Sovjetsko zvezo, se zdi, ko da je odmaknjena od vsega dogajanja v našem sicer tako razburkanem času. S tem seveda ni rečeno, da se v tej deželi nič ne dogaja in da svetovni dogodki ne pljuskajo tudi v to deželo stoterih jezer in gozdnatih pokrajin.
Med najbolj značilne pojave v notranjem življenju Finske zadnjega časa spada vsekakor kriza v sindikalnih organizacijah, ki je močno prizadela enotnost finskega delavstva.
Sindikati so najbolj množična delavska organizacija na Finskem. So pa močno pod vplivom socialnodemokratske stranke. Zato je umevno, da vsi politični tokovi in pre-tresljaji, ki se pojavljajo v življenju te stranke, odsevajo tudi v delu sindikalnih organizacij. To je očitno zlasti sedaj, ko se dežela pripravlja na parlamentarne volitve.
Vse bolj očitna nasprotja, ki so se kazala že dalj časa med desnim in levim krilom socialno-demokrat-ske stranke, so povzročila celo razkol v doslej enotni sindikalni organizaciji. Do tega je pripeljal boj med desnico in levico v stranki, ki se je zaostril zlasti po lanskem kongresu. Takrat je desnica zasedla vodilne položaje v stranka, medtem ko je dotlej prevladujoča levica bila potisnjena v opozicijo. Desno usmerjeni voditelji so skušali z vsemi sredstvi iztisniti levo krilo predvsem iz vodstva sindikatov, ki je bilo še vedno • v rokah levice. Toda ni jim uspelo pridobiti na svojo stran večine sindikalnega članstva. Levo krilo je imelo s podporo komunistov dovolj krepko oporo v delavskih vrstah, da se je lahko obdržalo na vodstvu sindikalnih organizacij. Ker jim ni uspelo iztrgati sindikatov iz rok levice, so začeli desničarji razbijati enotnost delavskih vrst z ustanavljanjem posebnih sindikalnih organizacij. Posrečilo se jim je izpeljati svoj načrt le v nekaterih strokovnih organizacijah, kjer sta zdaj po dve vzporedni sindikalni organizaciji. To pomeni vsekakor hud udarec za sindikalno enotnost in slabi borbeno moč delavskega razreda. Vendar pa se je sindikalno članstvo pokazalo bolj zrelo kot vodstvo socialnodemokratske stranke in vedno bolj odločno nastopa proti razenotenju sindikalnih vrst.
Glavne razlike med levim in desnim krilom socialnodemokratske stranke se kažejo v odločnejšem oziroma milejšem stališču do nekaterih bistvenih gospodarskih in-socialnih zahtev delavstva. Segajo pa te razlike tudi na zunanjepolitično področje. Desno krilo se zavzema za tesnejšo naslonitev na zahodne države, medtem ko si levo krilo prizadeva vzpostaviti čimbolj prijateljske odnošaje s Sovjetsko zvezo. V sedanjem položaju skuša Komunistična partija čimbolj pritegniti nase levo krilo socialnih demokratov, vendar pa ji to delo do zdaj ni šlo preveč dobro izpod rok.
Ne glede na to, kako bo šel razvoj v finskem delavskem gibanju v prihodnje, je že dosedanja kriza v sindikatih prinesla finskim delavcem precej škode.
in v razne druge, lepo doneče izgovore, Dejansko pa se za temi gesli prav pogosto skrivajo določene lastne koristi, ki jih skušajo doseči ali pa obvarovati.
Nekaj podobnega je tudi z nedavno oboroženo intervencijo Amerikancev v Libanonu in Angležev v Jordaniji. Glavni cilj te intervencije je kajpada bil Irak. Tam je vojska s podporo vsega ljudstva v nekaj urah očistila deželo domačih fevdalnih gospodarjev, ki so koristi lastnega ljudstva podredili tujim vplivom. Ameriška in britanska vlada sta poslali svoje čete v Libanon in Jordanijo pod izgovorom, da bi ti dve deželi zaščitili pred vmešavanjem Združene arabske republike, ki baje podpira upornike v Libanonu in pripravlja podoben upor tudi v Jordaniji. V ozadju pa je bilo le iraško tekoče zlato, petrolej.
Samo nekaj podatkov bo to trditev kaj trdno podkrepilo.
Srednji vzhod, se pravi Irak, Sau-dova Arabija, Iran, Kuvajt in druge manjše arabske deželica, ki so pod angleško oblastjo, daje že danes 25 %, ali kar celo četrtino celotne svetovne proizvodnje nafte. 2e do zdaj odkrita nahajališča pa cenijo celo na 65 % vseh svetovnih rezerv.
Glavni potrošnik nafte iz Srednjega vzhoda je Evropa, ki pokupi 70% letne proizvodnje.
Največ petroleja daje Kuvajt, za njim Saudska Arabija, nato Iran
SVETOVNA PROIZVODNJA PE-	
TROLEJA V MILIJONIH	TON
(1957)	
Kaj pomeni petrolejsko bogastvo Srednjega vzhoda za svetovno gospodarstvo, nam odkriva prikaz ce-	
lotne svetovne proizvodnje v letu 1957.	nafte
ZAHODNA POLOBLA	
ZDA	380.4
Venezuela	141,5
Kolumbija	6,4
Trinidad	4,9
Kanada	24,1
Mehika	12,4
Argentina	4,8
Peru	2,5
Druge dežele	2.3
Skupaj:	579,8
VZHODNA POLOBLA	
Bahrein	1,6
Iran	34,9
Irak	21,5
Kuvajt	56,4
Nevtralna cona	3,4
Katar	6,5
Saudska Arabija.	48,1
Sredni vzhod skupaj	127,4
Vzhodna Evropa	12.2
Vzhodna Indija	20,7
ZSSR (po cenitvah)	98.0
Druge dežele	3,4
Skupaj:	319,5
ter Irak. Izkoriščanje tega dragocenega naravnega bogastva Srednjega vzhoda imajo popolnoma v svojih rokah razne mednarodne petrolejske družbe, v katerih je zastopan angleški, ameriški, francoski in holandski kapital. V zadnjem času pa so pristavile svoj lonček tudi druge dežele, med njimi zlasti Italija pa tudi daljna Japon-
ska. Zanimivo je pogledati, kako so si monopoli teh držav razdelil petrolejska področja Srednjega vzhoda.
Popoln monopol nad petrolejskimi vrelci in celotno proizvodnjo petroleja imajo ZDA v Saudovi Arabiji in pokrajini Bahrein. Na polovico si ga ZDA delijo z Veliko Britanijo v Kuvajtu. V Iranu dr-
žijo ZDA in Velika Britanija po 40% celotne proizvodnje, anglo-nizozemska družba 14%, Francija pa 6%. Se najbolj »pravično« so si tuji monopoli razdelili petrolejska področja v Iraku. Vsaka od štirih družb, ameriška, britanska, francoska in anglo-nizozemska imajo v svojih rokah po 23,75 % celotne proizvodnje iraškega petroleja.
Nemirna Venezuela
Ves svet skupaj
899,3
Zadnje dni je tudi Venezuela, dežela Južne Amerike, opozorila svet nase s poročili o novih nemirih, stavkah in demonstracijah. Čeprav se je stanje v treh dneh spet normaliziralo, so ti dogodki kaj poučni za razumevanje sedanjih razmer v deželi. Da pa bi jih dojeli, je treba poseči za pol leta nazaj.
Venezuela je v februarju doživela enega najbolj krvavih uporov. Velika večina prebivalstva se je dvignila v oborožen upor proti vladavini diktatorja Himenesa, ki je skoraj deset let vladal neomejeno, dušil je vsako opozicijo in odpravil vse demokratične svoboščine. Njegovi diktaturi so se zlasti v armadi upirali razni nezadovoljneži. Toda Himenes je znal vse pravo-
Fo plitvinah Maracaibskega jezera stolpov za
se je razrasel pravi gozd vrtalnih črpanje nafte
časno zatreti. Letos pa je bil upor drugačne narave. Ni ostal samo v vrstah vojske, marveč se je razširil na vse delavske množice. Prav udeležba delavcev je pripomogla do zmage nad diktaturo. Samo v dvodnevnih bojih v glavnem mestu Karakasu je bilo na stotine mrtvih in več tisoč ranjenih.
Po odpravi diktature so se pojavile razne stranke, ki so zastopale različne politične cilje. Delavstvo je kajpada tudi zahtevalo ne samo gospodarske marveč tudi politične pravice. Začasno oblast pa je prevzela vojska in obljubila, da bo do novembra razpisala svobodne voli-tu«. To je bila ena izmed temeljnih zahtev upornikov. Delavstvo pa je mimo tega še posebej zahtevalo popolno svobodo sindikalnega gibanja in ustanavljanja sindikalnih organizacij. Dolgoletne izkušnje iz dobe diktatorske vladavine Himenesa so delavce izučile, da morajo predvsem zavarovati pravice svobodnega združevanja in delovanja delavskih organizacij.
Himes je namreč glavno ostrino svoje diktature uperil ravno na delavske Organizacije. Ker s preganjanjem in zapiranjem sindikalnih voditeljev ni mogel streti organizacije je začel podkupovati in sejati razdor v delavskih vrstah. Ustanovil je svoje rumene sindikate in jim dal na razpolago sijajne domove, restavracije, športna igrišča, da bi tako privabil delavstvo v svoje vode. Toda velikanska večina članstva poprej svobodnih sindikatov ni nasedla njegovim limanicam in je nasprotovala njegovi diktaturi. Nezadovoljstvo delavstva in drugih slojev prebivalstva je zlasti podži-
gala protiljudska politika Himenesa, ki je na široko odprl vrata tujim monopolom, ki so neusmiljeno izkoriščali vse bogastvo dežele, predvsem pa petrolejske vrelce. Samo ameriški monopoli so vložili v petrolejska nahajališča v Venezueli nad tri milijarde dolarjev. Z dohodkov od nafte so obogateli samo najožji privrženci diktature. Korupcija je cvetela na široko. Razumljivo je potemtakem, da se je ljudstvo v nedavnem uporu z gnevom vrglo proti osovraženi diktaturi.
Kaže pa, da so že pridobljene pravice. Ta bojazen pred vrnitvijo na staro je bila tudi povod za nemire in stavke, o katerih smo-zvedeli prav te dni. Kaže pa, d- so bile demokratične sile to pot budne in so preprečile nov poskus odvzema pridobljenih demokratičnih svoboščin. O tem pričajo govori predstavnikov sedanje vlade, v katerih so le-ti zagotavljali, da bodo izpolnili vse prevzete obveznosti in da bodo v določenem roku razpisali popolnoma svobodne in demokratične volitve.
Delavci so to kratko obdobje šestih mesecev po uporu izkoristili tudi za obnovo svojih sindikalnih organizacij. Sindikat petrolejskih delavcev, ki je v deželi najmočnejša organizacija, je že ustanovil veliko krajevnih organizacij, Prav tako se je zelo okrepila sindikalna organizacija rudarjev. Delavski voditelji se zavedajo, da so sindikati danes v obnavljanju demokratičnega življenja glavna silr in da imajo glavne naloge pri demokratični obnovi dežele, čemur še vedno mnogo nasprotujejo.
NAS K OM€ M TA Rl
a
POSLEDICA NAPAČNIH RAČUNOV
»Bilo bi strašno, piše te dni pariški konservativni list »Le Figaro«, če bi zahodne sile prišle na sestanek najvišjih predstavnikov brez predhodnega sporazuma, vsaj glede Bližnjega vzhoda!« Ta vzklik vplivnega pariškega dnevnika odkriva enega izmed glavnih vzrokov, ki zavlačujejo sklicanje tega sestanka. Isti časopis pa opozarja, da je napačno mnenje tistih, ki trdijo, da stvar ni nujna in da lahko mirno počakamo. Ne! »Nevihta se je začela in če si to želimo ali ne, usoda sveta zavisi danes od nekega incidenta, nesrečnega slučaja, nesrečnega strela, slučajno vržene bombe ali pa od provokator-skgga atentata.«
Vsak človek, ki se količkaj zanima za razvoj mednarodnih odnosov se danes zaveda v kakšni nevarnosti je svetovni mir. Na Bližnjem vzhodu vre. val osvobodilnih prizadevanj je zajel široke arabske množice In že ruši take blokovske zidove, kot sta vojaški Bagdadski pakt in Eisenhowerjeva doktrina. Zahodni blok je namreč zgradil tam svoje postojanke izključno kot obrambne točke proti morebitnemu sovjetskemu napadu. Bal se je najprej za svoje petrolejske vrelce in za strateška oporišča. Sicer pa so vrelci in baze tako ozko povezani, da tvorijo dejansko eno samo celoto: zlato žilo in žično ograjo okrog nje.
Napad pa ni prišel od zunaj. Staro ravnotežje na Bližnjem vzhodu se je podrlo pod notranjim pritiskom, pred zahtevami arabskih ljudstev. Zahod je tako, navzlic neštetim opozorilom, zaradi svojih napačnih računov in politične slepote padel v največjo zagato, kar jih pozna zgodovina njegovih odnosov z deželami Bližnjega vzhoda.
To so spoznali danes tudi nekateri ameriški odgovorni ljudje: »Moramo storiti nekaj pozitivnega, je izjavil te dni znani demokratski senator Mansfield, če hočemo prevzeti pobudo in dokazati vsemu svetu, da želimo rešiti vse probleme Bližnjega vzhoda in ne samo libanonskega.« Podobno mnenje se uveljavlja tudi v določenih krogih republikanske stranke. Predstavnik teh krogov, senator Sherman Cooper je opozoril vlado
s temile besedami: »Minuli so, za vedno so minuli časi, ko je bilo mogoče stabilizirati Bližnji vzhod z zahodno vojaško silo. Danes so potrebne nove metode v Iskanju pomiritve z novimi državami Bližnjega vzhoda ter zlasti s Sovjetsko zvezo in Naserjevo konfederacijo. Drugačne možnosti si sploh ni mogoče zamisliti, preprosto zato ker je ni.«
So seveda tudi drugačna mnenja, so nera-zumi, fantastični skrajneži, razgrete glave, ki pravijo: »Prej ali slej se bo treba spopasti in je zato bolje, če to storimo danes kot
jutri.« Jordanski kraljič Husein izraža prav mnenje teh ljudi, ko naznanja, da bo s pomočjo svojih prijateljev »rešil« Irak iz položaja, v katerega naj bi bil, Po njegovem, padel. Husein je sicer tu podoben muhi iz basni, ki se je spustila na volovje uho in kričala: »Orjemo!« Vendar pa se je treba tudi nad takimi izjavami zamisliti.
SESTANEK PETIH VELIKIH
Na prvem mestu med ukrepi, ki naj bi pripeljali do zmanjšanja napetosti in normalizacije odnosov na Bližnjem vzhodu, so danes priprave za konferenco najvišjih predstavnikov ZDA, Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze, ob prisotnosti generalnega sekretarja ZN Hammarskjolda in to v okviru Varnostnega sveta. Rusi so za takojšnje sklicanje konference in postavljajo le en pogoj: Udeležili naj bi se je tudi najvišji voditelji prizadetih arabskih držav. To bi se morda dalo kmalu urediti, dasiravno zahodne države nove iraške vlade še niso priznale ter Velika Britanija in Francija, po svojem napadu na Egipt, še nista obnovili s to deželo, današnjo Združeno arabsko republiko, diplomatskih odnosov.
Glavne težave pa prihajajo od drugod. Izvirajo iz neenotnosti zahodnih držav v pogledu Bližnjega vzhoda. Ta neenotnost ni nastala včeraj, ampak se vleče vsa povojna leta, Amerfkanci so prišli tem v navzkriž
z Britanci in Francozi, ker so se polastili pri izkoriščanju petrolejskih ležišč, levjega deleža. Nesoglasja pa so tudi političnega značaja. IVashington je lani celo z javno izjavo zavrnil sodelovanje s svojimi britanskimi in francoskimi zavezniki v določenih problemih Bližnjega vzhoda, češ da so se preveč kompromitirali s svojo stoletno kolonialno politiko in da bi mogli zato Arabci ocenjevati ameriško dejavnost s pregovorom: »Povej s kom se družiš in povedal ti bom kdo sl!«
Britanci so se zaradi takih stališč svojih
prijateljev večkrat hudo pritoževali, posebno ko so videli, kako naglo kopni njihov lastni vpliv na Bližnjem vzhodu. Posebno velika zamera je nastala ob anglo-francoskem napadu na Egipt, ki ga je Amerika obsodila in s tem prispevala k njegovemu neuspehu.
Najbolj nezadovoljni pa so Francozi in njihovi očitki letijo prav tako na VVashington kot na London. »Vse bi bilo danes drugače, piše neki pariški list, če bi nas vi, Britanci, ne bili s silo vrgli iz Sirije in Libanona pred dvanajstimi leti!« Glavni izvor francoskega nezadovoljstva je seveda anglo-ameriško stališče glede Alžirije. »Hočete nas prisiliti, — pravijo v Parizu, — da se pogajamo z alžirskimi uporniki o neodvisnosti dežele, med tem ko med vašo politiko na Bližnjem vzhodu in našo v Alžiriji ni v bistvu popolnoma nobene razlike.«
To so samo nekatera izmed nasprotij v zahodnem bloku. Ce bi prišla do izraza tudi na konferenci na najvišji ravni, bi mogla imeti nedvomno globoke posledice.
Po vsem tem je razumljivo, da se zahodnim silam ne mudi. Načelno so sicer na konferenco pristale, toda konkretnih sklepov se izogibajo, kot da bi se bale' premakniti z mesta, kot da bi bile pri vsakem koraku v nevarnosti, da stopijo na mino. Taka defenzivna politika, tako stopicanje na mestu ter obramba na propad obsojenih postojank jim bo prinesla samo škodo. To smo videli pred
kratkim tudi ob razpravi o načrtu, ki ga je bil pripravil poljski zunanji minister Ra-packi o brezatomski coni v srednji Evropi. Vsi so priznali, da vsebuje načrt nekaj dobrega, a vsi so ga potem zavrnili, češ da je v njem več slabega kot dobrega, niso pa niti s prstom zganili, da bi sami prispevali k pomiritvi, da bi sami nastopili s konstruktivnimi pobudami. Res je, da so ob vsaki priložnosti govorili o Nemčiji, o združitvi Nemčije. Toda kakšno vrednost ima tako - ovor-jenje, ko pa je jasno, da ta problem še ni zrel za rešitev.
PREMALO MIROLJUBNIH PRIZADEVANJ
Kar danes predvsem zamerimo odgovornim zahodnim krogom je to, da je v njihovi dejavnosti premalo naporov in prizadevanj, o katerih bi se moglo reči, da so dejanski prispevek k pomiritvi. Sedaj, ko se je nova vlada v Iraku utrdila in ko bi libanonski notranji spor z izvolitvijo novega predsednika republike lahko rešili dobesedno v nekaj dneh, vidimo, da se tam dogaja nekaj, kar je povsem v nasprotju s pomiritvijo: V deželo prihajajo nove čete in kopičijo se gore vojaškega materiala.
Se tole: Recimo, da Zahodu iz takih ali drugačnih razlogov zamisel o konferenci na najvišji ravni ni všeč. V tem primeru se ji z lahkoto izognejo, saj jo lahko z nekoliko širokosrčnimi potezami na Bližnjem vzhodu napravijo brezpredmetno. Take poteze bi pozdravila vsa miroljubna javnost. Toda tega ni, pač pa vidimo, kako se brez haska vrtijo okrog drugorazrednih problemov, kot so mesto, datum in sestava konference. Vsaj malo dobre volje naj bi pokazali in o vsem tem bi se sploh ne bilo več treba prepirati.
Upajmo vendarle, da se bodo končno sporazumeli in sestali, toda če bodo predolgo zavlačevali, se bo treba zateči k drugim sredstvom ter sklicati Generalno skupščino ZN na Izredno zasedanje. ZN so namreč že uspešno posegli v libanonsko krizo in brez tujega vmešavanja bi bil ta njihov poseg dal nedvomno že dobre rezultate.
S. V.
Politika zavlačevanja