Politični ogfed. Avstrijske dežele. Bilo se je govorilo, da dobimo o veliki aooi trgovinakega miaistra za pisaako, toda ai se vresaičilo, baron Pusawald aadomestuje ga še naprej ia aič se ae ve, kedaj ia kdo poataae miaister. — Državni zbor ae je včeraj, dae 5. maja, aešel, gotovo pa je ae več poalaacev maajkalo in aa daevaem redu so bile le maaje stvari, tako odobrenje devetero aovih volitev in reaeaje nekaterih prošenj, pri teh se je več poalancev oglaailo. Jutri, v petek dne 7. maja, pride v razgovor načrt postave gledž zavarovaaja delalcev pri Bezgodah. — Vlada akrbi s aedaajo večiao drž. zbora veliko za delalce, veadar pa ao ji ti malo hvaležai, aa večih meatih ao ji te prazBike dali opravka. V Gradcu so imeli dae 27. aprila neko zborovaaje, a v tem so ae godile razprave toliko burao, da je moral vladni komiaar seoi za vajeti ter je aazadaje zborovaaje razpastil. Delalci pa ao ga zato precej nBadevali" ia ae jim je z vao ailo ae atrgal iz rok. Njih dalaje razgrajanje pa je veljalo potem viteza baaernvereiaa — Schoaererja. — Iz prisilaih delalaic imajo po novih naredbah upravBega miaisterstva hoditi jetaiki na delo iz meata. Na Iga pod Ljubljano, kjer 8e dela nova cesta, je že 60 tacih ljadi aa dela. Tako je prav. Za take ljudi je težko delo najbolje ia povrh ae kratijo dragim obrtaikom, kakor ae je to dosehmal godilo, zaslažka — Koroaki dež. predsedaik, baroa Scbmid-Zabierow, vrnil ae je z Daaaja v Celovec a kmalu je odrinil na Goreuje Koroško, ogledat popravljanja Draviaih bregov. — Volitve v meatai zaatop v Celovca vrše se vse na ljabo sedanjim mestnim očetom, agitacija Bekaterih aovih mož zoper aje torej ai kaj izdala. — Na belo nedeljo ao imeli baueravereiaovci v Grabštaaju zborovanje, kaj so vse sklenili, tega še ae vemo, a z eaotočko se strinjamo z ajimi, a to narareč, da si naj dežela osauje avojo zavarovalaico proti škodi po toči. — Dirke na Rojicah pri Gorici so koačali, gledalcev je bilo sicer prvi dea veliko, drugi den pa akoraj Bič in ai bode dotičai odbor premislil, predea ae bo kako dirko osaal. — Msg. dr. Valassi, stolai prošt v Gorici, pride za škofa v Trijeat, pravijo, da je ačeai gospod kakor Bavlašč za to meato. — V Kopra je bilo na veliko boč pretepavanje med oficirji pa meatjaai. Zadnji so prve aapadli v aobi: katero 80 ai za-8e pridržali. Zakaj pa so jih aapadli, se ae ve a oficirji ao nekaterim gorke dali po kožuhu, vrh tega pa so jih vtekaili še v luknjo. — C. kr. ginmazija v Paziau (aemška ka-li?) aeha s koacem šol. leta, a zaene ae taka v Palju aa morja. Tega so italijaBski rogovileži aami krivi. V Pešti ao imeli v nedeljo tamošnji delalci velik ahod in vzprejeli so v ajem proanjo, aaj bi ae tadi njim dala volilaa pravica, čea, da plačaj6 davek v denarju ia krvi — morebiti več kakor dragi staBovi. — Miaiater prava dr. Pavler je amrl. Mož je bil prav pravičea in zavoljo tega nekaj čaaa aem jadom had tra v peti. — Na Poljakem je za iStryjem pogorelo še mesto Liako ia železaiaka poataja Tysmeaica. Maogim se dozdeva. da je hadobaa roka kriva teh požarov. — Miai8ter Kallay potuje po Boaai, aedaj je v dolenji Tazli ia vzprejema deputacije tamošnjib prebivalcev. Vnanje države. Na jugu še niao prišli do mirii. Grška pa Turaka atojite si še vedno nasproti, obe v orožju do zobov. Vsa je podoba, da, kar smo že bili na tem rekli, velevlastim ni prav reanica z njib pritiskanjem na Grako, da se razoroži. Grška vlada je vzela novih 15 milijonov pri Narodni banki na poaodo in se uatavlja krepko zadnji želji velevlasti, da se konečno odloči za oboroženje. — Bolgaraki knez je vzprejel pismo turskega aultana ter izrekel, da je ljudatvo a to naredbo zadovoljno. Srbaka vlada dobi iz novih volitev gotovih 60 glaaov večine, zveza radikalcev in liberalcev ji še torej poaehmal ne postane nevarna. — Ruaki miniater za linance je odatopil in car je poklical tajnega aovetnika Vianjegrajakega na njegovo mesto. Temu pripisuje se v dotienib krogih velik pomen. — Nemški ceaar Viljelm je poalal za piaanko av. Očetu zlat križ in če je to tudi le zunanje znamenje apoštovanja, vendar ne bo čiato brez pomena. — Bavaraki kralj je vea v dolgih in treba bo, da mu priteče dežela na pomoč z nekakim posojilom. Kralj je namreč doaehmal veliko zidal pa večjidel denarja za tako nepotrebno zidauje potrošil. — Na Francoakem so aiti judov in nič bi ne djali, ko bi jim jih kdo potianil čez mejo, aamo pustili bi jim denar še za mejo. Tako pa bi menda povaodi radi. — Okoli meata Brindiai se ponavlja kolera, vaak dan umrje kje kdo valed nje. — V Belgiji ae je nekaj med delalci pomirilo, imeli pa ao v Gentu velik ahod, v katerem ao poleg drugih, nemogooih reči nekaj dobrih aklenili, ko bi se speljale. — Gladatone dobiva čedalje večje upanje, da apravi svoje načrte glede" Irske pod atreho. Upora bode pa še veliko.