Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L	3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L	4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410	
Leto XXII. - Štev. 27 (1107)
Gorica - četrtek, 2. julija 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Jubilejno leto sv. Metoda Razporoka v Italiji - da ali ne
Kot znano, je letos jubilejno Metodovo leto. Praznujemo 1100-letnico, ko je v jeseni leta 869 sv. Metod postal panonsko-slovenski nadškof, metropolit sirmijski, in 1100-letnico, kar so ga leta 870 v Regensburgu bavarski škofje zaradi slovanskega misijona vpričo nemškega kralja Ludovika Nemškega obsodili, mu vzeli listino škofovskega posvečenja (posvetil ga je bil papež v Rimu!) ter ga vrgli v ječo v oddaljenem, med gozdovi skritem samostanu v Ellvvangenu (severno od Ulma), od koder ga je papež Janez VIII. po posredovanju slovenskega kneza Koclja šele v maju 873 mogel rešiti.
To krivico nad sv. Metodom hočejo letos Nemci popraviti: najprej kraj ječe, mesto Ellvvangen s svojim županom, dasi Ellvvangen nima nobene krivde, pa tudi nemški škofje, nasledniki onih štirih škofov v Salzburgu, Regensburgu, Passau-u in Freisingu-Miinchenu, ki priznavajo, da je obsodba sv. Metoda bila krivična. (V dobi ekumenizma, ko gre za zbližanje z Vzhodno Cerkvijo, je ta krivična obsodba velik kamen spotike. Hočejo se opravičiti tudi pred Vzhodno Cerkvijo.)
KRAJ METODOVE JEČE JE POSTAL KRAJ ROMANJ
Dne 2. junija so poromali v Ellvvangen katoliški Ukrajinci, ki jih je vodil uniatski nadškof in eksarh (s sedežem v Miin-chenu) dr. Platon Komyljak. Ob veliki udeležbi ukrajinskih vernikov je opravil staroslovansko bogoslužje v bizantinskem obredu. Molitve in petje je bilo staroslovensko, berilo, evangelij in pridiga pa v ukrajinščini.
Dne 8. julija se bodo zbrali v Ellvvangenu udeleženci III. mednarodnega kongresa za slovansko zgodovino k besednemu bogoslužju v raznih slovanskih jezikih. Sodeloval bo tudi nemški (ellvvangenškl) pevski zbor, ki bo pel v staroslovenščini.
V	nedeljo, 12. julija pa bo v Ellvvangenu velika slovesnost: odkritje spomenika v čast sv. Metodu na najbolj prometnem kraju mesta. Spomenik je skoraj tri metre širok in nad dva metra visok in predstavlja sojenje sv. Metoda v Regensburgu (kralja, štiri nemške škofe in nadškofa sv. Metoda v verigah). Spomenik je v lepem marmorju izdelal ellvvagenški kipar Hans Scheble. Slovesnost odkritja bo ob 11", prej bo pa (ob 9”) v bližnji proštijski cerkvi slovenska služba božja za slovenske romarje iz Nemčije in drugih krajev, iz Avstrije, Italije in Jugoslavije.
Pri slovesnosti odkritja spomenika bodo nastopili pevci in pevke in rajevci iz Sel pod Košuto na Koroškem v slikovitih koroških narodnih nošah.
OBISK IZ ELLVVANGENA
župan mesta Ellvvangena g. Karl Vohr in notar mesta dr. Paul Mack sta se z izrecnim povabilom Slovencev pripeljala na Koroško in se najprej zglasila pri pisatelju dr. Metodu Turnšku, s katerim sta že dlje časa osebno znana. Prinesla sta s seboj veliko votivno svečo v čast sv. Metodu, darilo mesta Ellvvangena. Sveča ima tudi mestni grb.
Dr. Metod Turnšek je gosta z velikim zadoščenjem sprejel v gradu na Rebrci, nato pa ju je pospremil v Maribor, kjer je v Marijini cerkvi nad Slomškovim grobom bila lepa svečanost. Pomožni škof dr. Vekoslav Grmič je dragoceno votivno svečo blagoslovil ter imel pomenljiv nagovor: naj bi sveča iz Ellvvangena predstavljala spravo med narodi, pomenila zadoščenje za krivico, storjeno sv. Metodu, pa tudi dajala pobudo za ekumenizem, in to prav nad grobom svetniškega Slomška, za katerega beatifikacijo vsi prosimo, da bi po njej postal vzornik vesoljni Cerkvi za vzvišeni apostolat delovanja za cerkveno zedinjenje.
Bogoslovci hi drugi v cerkvi so z navdušenjem zapeli himno v čast svetima bratoma, župan mesta Ellvvangen pa je blagoslovljeno svečo postavil na svetilnik nad Slomškovim grobom ter jo prižgal.
Gostje so sl ogledali novo mariborsko
bogoslovno semenišče in se dlje pomudili v lični, modemi kapeli, kjer so na oltarju stali štirje novi kelihi letošnjih novo-mašnikov kot njim poklonjeno darilo pripravljeni za posvetitev. Tudi kelihi so vzbudili veliko pozornost kot svojevrstna slovenska umetnina.
Naslednje jutro je goste iz tujine prof. dr. Ojnik pospremil na Tezno, kjer že obstaja nova župnija sv. Cirila in Metoda z zasilno kapelico, v bližini pa se gradi velika, modema cerkev v čast sv. Cirilu in Metodu. To bo spominska cerkev slovenskega naroda, v slavo in zahvalo velikima blagovestnikoma iz Soluna. Cerkev bo mogla sprejeti do tisoč vernikov in bo že do jeseni, upajo, pod streho. V delavskem okraju (tam je tovarna avtomobilov z nad 10.000 delavci) je cerkev prepotrebna. Mariborska mestna občina se je z odobritvijo zidave na tistem kraju častno izkazala.
Odlična gosta iz Nemčije sta z dr. Turnškom obiskala še razne kraje Kocljeve Panonije, tako biser štajerskih cerkva. Ptujsko goro, mesto Ptuj, kjer sta za ptujsko mestno cerkev položila temelje žc knez Kocelj in nadškof sv. Metod, Ormož, Ljutomer, Radence, Radgono. Povsod sta občudovala slovenski svet in slovenske ljudi.
Tudi na Koroškem je dežela pod Peco, Obirjem in Košuto in ob koroških jezerih navdušila obiskovalca. Zeljno pričakujeta, da bomo Slovenci na svoj dan, 12. julija, vrnili v Ellvvangenu obisk.
Dr. M. T.
Pred dobrim mesecem je bilo v Gorici pri jezuitih predavanje o zakonskem predlogu za uvedbo razporoke v Italiji. Predavatelj videmski poslanec Bressani je v treh točkah razvil politične razloge, zaradi katerih je krščanska demokracija proti uvedbi razporoke. Po predavanju se je razvila debata. To, kar me je močno začudilo, je bilo dejstvo, da so skoro vsi, ki so posegli v debato, bili za uvedbo razporoke; torej proti mnenju predavatelja KD in nauka Cerkve. Razlogi, ki so jih navajali v prilog razporoke so bili tisti običajni : možnost, da se z razporoko uredijo razne ponesrečene zakonske zveze in divji zakoni; krivica, da mora nedolžni trpeti zaradi krivega in nezvestega zakonca; blagor otrok, ki morajo poslušati prepire staršev, kjer se ti ne razumejo, in podobni razlogi, ki se vsi dajo strniti v en sam razlog: usmiljenje do zakoncev in do o-trok v ponesrečenih zakonih. In vsem tem mukam bi napravila konec razporoka. Zato naj se čim-prej vpelje tudi v Italiji, da ne bo ta še naprej med najbolj konservativnimi državami, češ da je razporoka znamenje napredka, progresivnosti.
Nasplošno sem opazil, da se tudi razni drugi ljudje, ki bi jih lah-
Ponovni krvavi neredi v Ulstru
Ulster, dežela na severu Irske, je 'bila pretekle dni spet prizorišče spopadov, prelivanja krvi in uničevanja materialnih dobrin. Zatirani katoličani so se spopadli s konservativnimi protestanti, ki iso hoteli proslaviti bitko na relki Boyne 12. julija 1690, ko je protestantska voijska pod vodstvom Viljema Oranšlkaga porazila katoliške čete, katerim ije poveljeval škotski kralj Jakob II. Pričakovati je še novih neredov, kajti protestanti so trdno odločeni tudi letos organizirati manifestacije v spomin na bitko, ki jim je prinesla privilegiran položaj v Severni Irski.
Krvavi neredi so to pat zlasti prizadejali glavno mesto Ulstra 'Belfast. Začelo se je v soboto, 27. junija v zgodnjih popoldanskih turah, ko se je povorka protestantskih fanatikov približala katoliška četrti v Belfastu. Najprej 'so leteli kamni, nato je spregovorilo orožje. Pri tem je bito ubitih šest oseb, ranjenih pa nad 350.
Središče Belfasta je pretrpelo veliko gmotno Škodo. Mnogi uradi in trgovine so opuistošeni, hiše požgane, javni promet ustavljen, vozila prevrnjena. Katoličani zapuščajo mastne četrti, kjer žiive katoličani in obratno.
Kakor da to še ne bi bilo dovolj, je ulstrska policija napravila še drugo nespametno potezo. Prav v trenutku, ko bi se morala mlada severnoirska poslanka Ber-nadette Devlin udeležiti prisege novoizvoljenih poslancev v britanskem parlamentu iv Londonu, jo je dala zapreti, da odsedi šesit mesecev kaizni, kar je pred časom sodelovala pri protestnih akcijah zoper protestantsko nasilje v mestu Landora-derryjiu. Namesto da bi policija z izvedbo kazni nekoliko počakala, da se ‘duhovi umirijo, jo je aretirala prajv v trenutku, ko se je v avtomobilu peljala proti mestu, da nagovori svoje pristaše in jih pozove k umirjenosti. Ko je večtisočglava množica, ki je mlado poslanko pričakovala v Londondenryju, zivedela za njeno aretacijo, je to šo balj razvnelo duihove in posledica so bili novi neredi, ki pa k sreči niso zahtevali smrtnih žrtev.
Britanska vlada si ne zna pomagati drugače kot da na 'demonstrante pošilja svoje čete. Osem tisoč britanskih vojakov je že v Ulstru; sedaj mislijo poslati še okre-
pitev 3.000 mož. Vse to je seveda nesmiselno. Z vojaki se reda ne ustvarja; odstraniti je treba vzroke neredov, kar pomeni: katoliškemu delu prebivalstva v Ulstru je treba dati versko, socialno, politično in gospodarsko enakopravnost z irskimi protestanti. Dokler do tega ne pride, ise bo v Ulstru vedno ohranjalo vzdušje državljanske vojne in razpoloženje, s silo reševati kričeča nasprotja ter javne probleme.
ko imenovali verne kristjane, nagibajo k razporoki, vsaj k »mali razporoki«. Debate v poslanski zbornici in pisanje raznih ilustriranih časopisov so ustvarile med italijanskimi državljani neko psihološko razpoloženje za razporoko, tako da bi morebitni referendum bil najbrž tvegana zadeva za nasprotnike razporoke, če bo ta zakon odobren.
Kot znano, je sedaj zakon za razporoko pred senatom. Ta je prav te dni začel o njem razpravljati, potem ko ga je poslanska zbornica že odobrila. Če ga odobri senat, bo zakon stopil v veljavo in tudi v Italiji bomo imeli razporoko. Vendar so okrog tega zakona še številne zapreke in ni gotovo, da ga senat sprejme. Kajti zdi se, da so senatorji manj navdušeni za razporoko kot pa so bili poslanci. Prav zaradi debate v senatu in zaradi zadržanja Sv. Sedeža do uvedbe razporoke v Italiji se bo o tej zadevi še veliko govorilo in pisalo.
STALIŠČE KRISTUSA IN CERKVE
Vsem je znano, da je v stari zavezi Judom bila dovoljena razporoka in tudi mnogoženstvo; še bolj je oboje bilo v navadi pri poganskih narodih. Kristus je pa odpravil mnogoženstvo in tudi razporoko: »Kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje« (Mt 19, 9).
To evangeljsko mesto je Cerkev vedno razlagala tako, da je zakonska vez nerazvezljiva; samo smrt jo more razvezati. Ta razlaga je v Cerkvi vsaj že tisoč let enodušna. Kako je bilo prej in kako je pri pravoslavnih, ni tukaj mesto, da bi razlagali. Takšnemu pojmovanju zakonske zveze je Cerkev ostala zvesta tudi na zadnjem vatikanskem koncilu. V pastoralni konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu je njena beseda jasna: »Temelje in posebne zakonitosti
Povorka konservativnih katoličanov v Rimu
Za praznik sv. Petra in Pavla so prišli v Rim tudi verniki iz raznih dežel, ki ne odobravajo raznih liturgičnih reform zadnjega časa in so zlasti nevoljni, ker so živi jetziki spodrinili latinščino ter se je gregorijansko petje umaknilo ljudskemu in umetnemu.
V	nedeljo, 28. junija se je izoblikovala pred cerkvijo Marije Velike povorka, v kateri je sodelovalo kakih tisoč oseb, ki so prišle iz Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije, Švice in Španije. Na čedu povorke je bilo nekaj desetin duhovnikov, vsi v talarjih in z rožnim vencem v rokah. Spotoma so prepevali gregorijanske himne in ko so prišli v baziliko sv. Petra, so takoj odšli k oltarju sv. Rešnjega Telesa, kjer so zapeli »Čredo«,
Nato je spregovoril francoski duhovnik abbe Coaohe (ki ni ravno zgleden po svoji 'pokorščini do škofa in je bil že večkrat opomnjen zaradi svojstvenih stališč) ter pozval navzoče, naj obnovijo svojo vero na grobu sv. Petra.
»Najbolj zvesti romarji«, tako so ,se sami poimenovali, so nato obiskali grob papeža sv. Pija X., ki ije bil svoj čas proglasil rimski katekizem, in slovesno prisegli, da bodo nauku, ki ga ta katekizem vsebuje, ostali zvesti. Molili so tudi za papeža, da bi ostal vedno steber edinosti v Cerkvi, ki mora biti zgrajena na papeških okrožnicah, spisih ceiflovenih učenikov in naravno, na sv. pismu.
Udeleženci so bili nekoliko razočarani, da jih sv. oče Pavel VI. ni hotel sprejeti v posebni avdienci, saj so vendar »Cristi fideles«, Kristusu zvesti, kot so sami to večkrat poudarili. Tudi so bili začudeni, da so našli med italijanskimi verniki tako malo odziva. Prepričani so bili, da če kdo, so Italijani tisti, ki se navdušujejo za latinski jezik. Ni pa teh tradicionalistov pustil na cedilu italijanski pisatelj Tito Ca-sini, ki je svoj čas vodil glede reformo bogoslužja ostro polemiko s kardinalom Lercarom.
Na večer pred praznikom prvakon' apostolov so se nato ti konservativni kristjani zbrali ob obelisku na trgu sv. Petra, kjer so opravili nočno bedenje ob molitvi, prepevanju psalmov in molitvi rožnega venca — seveda vse v latinščini.
Spoštovati moramo zavzetost teh ljudi za izročila, toda istočasno obžalujemo, da se ne znajo vključiti v tok sedanjosti in sodelovati pri liturgični reformi. Kaj pomaga, če prisegajo zvestobo sv. očetu, istočasno pa odklanjajo, kar on priporoča in uveljavlja v življenju. S svojimi konservativnimi stališči sv. očetu 'deda gotovo ne lajšajo; poleg tega se je bati, da bodo s svojo zaverovanostjo v preteklost vodno bolj zgubljali stik s sedanjo Cerkvijo in končali če že ne v razkolu in uporu, vsaj ob robu Kristusove Cerkve. Zato, ko oni molijo za pravovernost drugih, 'so sami potrebni naše molitve.
je globoki skupnosti življenja in ljubezni med zakonci dal Stvarnik; vzpostavi pa se ta skupnost z zakonsko zavezo, to se pravi z osebnostno nepreklicno privolitvijo... Ta sveta vez je tako zaradi blagra zakoncev in potomstva kakor tudi zaradi blagra družbe odtegnjena človeški samovolji« (št.
48). V naslednjem členu ista konstitucija ponavlja: »Zakonski ljubezni sta tuja kakršno koli prešuštvo ali razveza zakona« (št.
49). Ko koncil govori o apostolatu laikov, poudarja, da je njih prvi apostolat v družini: »Dolžnost zakoncev je bila vedno, danes je pa večji del njihovega apostolata, da s svojim življenjem razodevajo in dokazujejo nerazvezanost in svetost zakonske zveze« (O laičnem apostolatu 11).
Da bi se njen nauk ne zdel le »ukaz od zgoraj«, Cerkev na zadnjem vesoljnem cerkvenem zboru tudi omenja razloge, zakaj je zakonska vez nerazvezljiva: 1. zaradi blagra zakoncev samih; 2. zaradi blagra potomstva, tj. otrok; 3. zaradi blagra človeške družbe. To se pravi, mnenje Cerkve je, da je boljše za vse, če je zakon ne-razvezljiv. Cerkev se torej ni dala premamiti tistemu navideznemu usmiljenju, ki žene zagovornike razporoke, ker ve, da ne gre za resnično usmiljenje, temveč za prikrito samoljubje in egoizem zakoncev. Toda o tem kaj več ob drugi priložnosti.
POSEBEN POLOŽAJ V ITALIJI
Razprava o razporoki v italijanskem parlamentu pa zadeva na težkoče tudi političnega in diplomatskega značaja. Italija je namreč leta 1929 sklenila z vatikansko državo konkordat. V konkordatu je pa določeno, da italijanska država priznava veljavnost zakonov, sklenjenih po določilih Cerkve, če ni kake ovire za njih veljavnost od strani državnih zakonov. To so tako imenovani »konkordatni zakoni« (matrimoni concordatari).
Zaradi tega določila se v Italiji zakon lahko sklene samo v cerkvi pred pooblaščenim duhovnikom in dvema pričama in zakon se prepiše tudi na županstvu in dobi civilno veljavnost. Težava je še večja, ker je ustavodajna skupšči-pa leta 1947 sprejela konkordat in lateranske pogodbe. Zato je danes v italijanskem parlamentu tudi ju-ridičen spor, ali spada nerazvez-ljivost zakona med ustavna določila ali ne. To oviro je poslanska zbornica obšla enostavno tako, da je večina izjavila, da nerazvezlji-vost zakona ne spada med ustavna določila in da more zato parlament spremeniti to določilo enostavno z novim zakonom. Krščanska demokracija pa ni tega mnenja.
Težji je spor s Sv. Sedežem, ki vztraja pri svoji razlagi, da italijanski parlament ne more enostransko spreminjati obvez sprejetih z mednarodno veljavno pogodbo. Takšna pogodba je tudi konkordat. V konkordatu je pa italijanska država priznala, da se pred Cerkvijo sklenjeni zakoni ravnajo po cerkvenih določilih.
Zakon o razporoki, ki ga poznamo pod imenom »zakonski predlog Basslini-Fortuna«, je torej še vedno predmet tudi zamotanih političnih in diplomatskih sporov, ki zanje ne vemo, kako se bodo razpletli.
K. H.
Vsa Slovenija je bila zastopana na Repentabru
Pismo italiiaBskini aredstainištvim v Komi. Zagrnili in Beoiradn
V	sončnem nedelj sikam popoldnevu, 28. junija, je Repentabor zopet oživel, saj so prihiteli nanj Slovenci iz vseh delov, če ne ninožiano, pa vsaj po svojih zastopnikih. Slovenska prosveta iz Trsta, ki vabi na ta zgodovinski prostor ves povojni čas na kulturne praznike naše besede, pesmi to igre, je posvetila 'letošnji tabor 25-latnici zrušenja fašizma in nacizma. K sodelovanju je povabila tudi goriško katoliško prosveto, Ljudsko gibanje v Trstu, Gorici in Kanalski dolini, Slovence iz Benečije in naše drage koroške Slovence, pa tudi brate iz Slovenije.
Tabor je pričal in vodil univerzitetni študent Franko Žerjal, član Radijskega odra na tržaški radijski postaji. Najprej je pozdravil vse navzoče, posebej še ‘izvoljene predstavnike: deželnega poslanca dr. Draga Štoko, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginalda Vospernika z gospo, rapentab-orškega župana Mihaela Guština, devinsko-nabrežinSkega župana in tajnika Slovenske skupnosti dr. Draga Legišo, tržaškega občinskega odbornika dr. Rafka Dolharja, dr. Angela Ku-kanjo z gospo, ki je počastil tabor kot predstavnik SKGZ, zastopnika Goričanov dr. Damjana Pavlina in predstavnike vseh drugih slovenskih pokrajin. Franko Žerjal je po tah pozdravih izrazil -veselje, da je minilo 25 let relativnega miru in zaželel, da bi napočil končno čas, kot ga žali in pričakuje naš pesnik France Prešeren v Zdravljici.
Na te želje je zapel zbor »Fantje izpod Grmade« Zdravljico v kompoziciji Ubalda Vrabca. Zbor, ki ga vodi Ivo Kralj, je zapel še Aljaževo Oj Triglav moj dom in Hajdrihovo Morje Adrijansko. Vse pesmi so izzvenele polno in melodiozno; zdi se, da Fantje še niso talko lapo pedi na Repentabru kot letos. Deležni so bili toplega priznanja občinstva.
Za tem prvim nastopam je pozdravil tabor repentaiborski župan Mihael Guštin. Izrazil je vaselje občine, da so na Repentabru vsa povojna leta tabori in je izrekel voščilo posebej letošnjemu, da bi čim lepše uspel.
Svoj poadrav je izrekel tudi dr. Drago Stoika, ki kot izvoljeni svetovalec simbolično predstavlja vso deželo.
Na oder so potem začeli prihajati pevci in pevke iz Doberdoba. Pevski zbor, ki ga vodi Karal Lavrenčič, je zapel tri pasmi: Zirovnikovo Glejte, že sonce zahaja, Foersterjevo Ljubezen do domovine in Vodopivčevo Naročilo. Doberdobci, ki so letos predstavljali na taboru Goriško, so .pokazali tisto lepo peivsko kulturo, (ki je znana za vse gariške pevske zbore.
Potam je napovedovalec Franko Žerjal vse navzoče povabil, da bi se spomnili svojih bratov in sestra, ki so toliko hudega pretrpeli v vojni, po ječah, preganjani in internirani, po raznih taboriščih smrti... Med njimi so bili tudi naši pesniki. V -njih besedah je izražen -spomin na tisti girozni čas. Nekatere iteih pesmi so prebrali dijaki višjih slovanskih srednjih šol in z univerze. Po vršiti so brali: Ivana Placerjava: sonet Ljubke Šomlijave iz Venca spominčic -možu na grob, Boris Pangerc: Gonarski soneti 1942 pesnika Franceta Balantiča, Joži Peterlin: Kajuhovo pesem Cmi avti in akademik Danilo Pertot: Spev rodni zemlji pesnika Severina Sailija.
Zavladala je popolna tišina. Ljudje so prisluhnili, kako so naši pesniki izrazili križev pot naših ljudi prako vsega ozemlja, kjer živimo, ‘križev pot naših ljudi brez razlike njihovega svetovnega nazora. Samo zato so bili preganjani in so umirali v cvetu svojih mladih let, ker so hoteli 'totalitarni režimi izbrisati naš narod iz tega našega življenjskega prostora.
POČASTITEV LJUBKE SORLIJEVE IN ALBINE ŠKABARJEVE
Spat je povzel besedo napovedovalec in dejal: »Danes smo želeli skromno na tem taboru počastiti v-se žrtve vojne in nasilja. Nasilja pred vojno, žrtve posebnih sodišč, žrtve interniranih, umorjenih in zastrupljenih, žrtav po neštetih ječah, žrtev padlih v vojni in tudi žrtav prvih mesecev povojnega časa. Prosimo Boga, da jim da večni mir.
Simbolično smo želeli počastiti te žrtve tako, da se spoštljivo poklonimo tam, ki so prad nami in ki jim je Bog dal še moč, da so trpljenje mogli prestati.
Spoštljivo tu pozdravljamo gospo Ljubko Šorll-Bratuževo iz Gorice, ki je z nadčloveško varo vzdržala, ko so ji fašisti zastrupili moža Lojzeta Bratuža, ko so mu vlili v usta strupeno mešanico bencina, gospo pa potam zaprli in jo mučili v tržaških ječah, ko so ji iztrgali iz naročja dva nedorasla otrdka.
Spoštljivo pozdravljamo Albino Škabar
Iz Velikega Repna, ki jo je čakala smrt v rižarni v Trstu. Tam so jo mučili, da je danes invalid poleg svojega moža invalida, ki je oslepel, ko se je boril po kraških gmajnah za lepšo usodo svojega naroda. Zaradi oslabelosti ni mogla priti.
Ta naš pozdrav je skromen in reven. A želeli bi vam izročiti vsaj šopek rož in po vas vsem žrtvam našega naroda. Hvaležni smo vam, da ste darovali za naš narod več kot ste mogli.
PISATEU ALOJZ REBULA GOVORI
Sladil je spominski govor našega pisatelja prof. Alojza Rebule. Govornik ni krenil na izhojena pota taborskih govornikov, ampak je segel v globino naše narodne, še posebej naše zamejske problematike. Izrazil je veselje nad tem, kar smo dosegli v 25 latih, istočasno pa dejal, da je to vse tako revno in nezadostno. Zdrknili smo od naroda zmagovalca na stopnjo enakopravnosti pod zavezniki in od tod na stopnjo narodne manjšine, ki se mora veseliti -table z napisom ob poti, ki pelje v povsem slovensko vas. In še toliko drugih bolečih stvari!
Vendar pisatelj Rebula, tako je poudaril, noče sejati obupa, kar varuje še vadno v zdravje in moč naroda, ki je moral prehoditi v zgodovini toliko strmih in trdih poti na Kalvarijo. Govor, ki je navdušil občinstvo po svoji jasnosti in resnicoljubnosti, je zapustil nepozaben vtis. Upamo, da bodo prireditelji poskrbeli, da bo v kaki reviji v celoti objavljen.
Prvi del tabora so zaključili mladi muzikantje iz openskega Finžgarjavega doma, ki so si nadeli ime »Taims«. Igrajo p-ač na električne kitare, a ansambel ck> polnjujejo še harmonika, orgle, klarinet, trobenta, tako da zveni zelo lepo in ubrano. Ansambel vodi g. P-ohajač.
DRUGI DEL TABORA
Drugi del tabora so začeli godbeniki iz Bazovice. Njihov ansambel »Kondor« je zaigral zeilo lepo in dovršeno več skladb. Občinstvo je bilo zadovoljno, -da so zazvenele iz teh modemih ritmov tudi slovanske -melodije, posebno pri Opencih. Veseli smo tega napredka.
Potem je bil na vrsti nastop mešanega -pevskega zbora »Slovenec« iz Boršta. Zbor je pod vodstvom Draga Petarosa zapel Vodopivčevo Sinoči je pela, Lahamarjavo Mladosti ni in Radovana Gobca Pesem o svobodi.
Prireditelji so nato predstavili Beneške Slovence takole: »Relkli smo, da smo danes vsi Slovenci združeni. Med nami so pevci iz Slovenske Benečije! Ne vemo, kako bi jih dovolj toplo in prisrčno pozdravili. Naši so in mi smo njihovi!« Tu se je sprožil val navdušenja občinstva. Nastopil je tedaj zbor »Rečan« pod vodstvom g. Rina Markiča. Kakor Korošci -vedno pojo
Pavel je bil človek božje previdnosti, ki je v prvih desetletjih mladi krščanski Cerkvi pomagal, da se je rešila tesnega oklepa judovstva. Ta postopek, ki ga je začel že apostol Peter ob srečanju s stotnikom Kornelijem, je bil težak in počasen. O tem je razpravljal prvi apostolski zbor v Jeruzalemu in sprejel načelo, da se kristjanom, spreobrnjenim iz poganstva, ne sme nalagati jarem Mojzesove postave; da je torej Mojzesova postava z ustanovitvijo Cerkve izpolnila in dokončala svoje poslanstvo. V praktičnem krščanskem življenju je bilo potrebno potem Izvesti, kar je bilo načelno in teoretično rešeno.
Pri tem delu je nosil glavno breme apostol Pavel. Kristjani, spreobrnjenci iz farizejske ločine, se kar niso mogli sprijazniti s tem, da bi bili v krščanstvu enaki z verniki iz poganstva. Te so imeli za manj popolne vernike. Pravi, popolni verniki bodo nastali samo, če se dajo obrezali in sprejmejo Mojzesovo postavo. Podtalno so povsod rovarili proti apostolu Pavlu. To je čutiti v njegovih Ustih, kjer le hujskače odkrito imenuje lažnive brate. Obsoja njihovo početje in zatrjuje, da je njegovo učenje pravilno. Izpod njegovega peresa pride beseda: »In če bi angel iz nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo vam ga oznanjali, bodi zavržen« (Gal
1,	8). To težko vprašanje je rešil Bog, ko je bil Jeruzalem leta 70 porušen, Judje razgnani po svetu, v Cerkvi pa so se telesni Abrahamovi potomci vedno bolj izgubljali.
Apostol je čutil, da bodo vstajali vedno novi učitelji krivih naukov. Zato svojemu
Gor čez izaro, tako pojo naši Benečani svojo narodno pesem: Oj, božime..., ki odraža vso mehkobo in otožnost Nadiških dolin. Najprej so zapeli to pesem, potem še narodno Glejte že sonca zahaja in Bo-ži-me moja djete. Benečani pojo zares mahiko in toplo kot narotd, ki je mnogo prestal, pa kljub ‘temu nikogar ne sovraži, ampak poje včasih skoro žalostno, a z nasmehom na ustih. Bil je to lep dogodek.
Sledil je pozdrav predstavnika koroških Slovencev in predsednika Narodnega sveta dr. Reginalda Vospernika. Izrazil je srečo, -da more biti priča tej proslavi tolikega trpljenja predvsem primorskih Slovencev. Spomnil je, kako je usoda Primorske povezana z usodo Korošcev, ki narekuje skupno sočustvovanje in večkrat skupno dalo.
Za dr. Vospernikom je stopil na oder Janko Prešeren iz Trbiža, 'ki je prinesel pozdrav iz Kanalske doline, iz dežele pod Sv. Višarjami. Občinstvo mu je odgovorilo s toplim odobravanjem.
Posebno z veseljem in odobravanjem je tabor pozdravil moški zbor iz Postojne: »Tako smo zares tudi s Slovenijo po pevcih, naših gostih, povezani in jih bomo naprosili, da poneso pozdrave vsaj Sloveniji,« je -dajal v imenu -prirediteljev Franko Žerjal.
Postojnski zbor je zapel pet pesmi. Vodi ga Ivo Jelerčič. Zbor poje čudovito, navdušenja ni bilo konca. Še in še bi pevce poslušali. Izredne finese, ki bi prišle v zaprtem prostoru še bolj do izraza, solisti, preciznost izražanja, vse to so velike odlike postojnskega moškega zibo-ra. Upamo, da ga bomo imeli priliko še slišati.
Z nastopom postojnskega zbora se je zaključil letošnji slovenski tabor. Ob kon-ou je bila iznešana tale misel: »Ponesimo pesem in besedo — slovensko -pesem in slovansko besedo s tega -tabora na svoje domove. Ponesimo z njo ta svateil dan, te sončne žarke, ki so nas greli. In s to svetlobo in s-vetlo mislijo utrdimo povsod vero v življenje, v naša svatlo slovensko življenje!«
Kljub temu, da je bila stavka avtobusov, je bil tabor tudi po številu udeležencev nepričakovano mogočen, po svoji osrednji zamisli pa morda najpomembnejši po vojni. Vsekakor je presegel mnoge prireditve in prireditvioe in zasluži tako zaradi osrednje misli, zaradi številnih nastopajočih izvajalcev in zaradi tolikih udeležencev priznanje vsem, ki so ga pripravili. Ce kdo poročilo o talkam -dogodku zamejskih Slovencev potisne med oglase, je to žaljivo za vse.
Želimo izreči -priznanje vsem, ki so sodelovali in tabor organizirali, predvsem seveda Slovenski prosveti v Trstu in ji čestitati.
učencu Timoteju piše: »Rotim te pri Bogu in Kristusu Jezusu, ki bo sodil žive in mrtve, pri njegovem prihodu, pri njegovem kraljestvu: oznanjuj besedo, nastopaj, bodi prilično ali neprilično, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem. Zakaj pride čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čehlja-nje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam« (2 Tim 4, 1-4).
Ko se je v Miletu poslavljal od vernikov iz Efeza, jim napove, da bodo po njegovem odhodu k njim prišli »grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi, da bodo iz njihovih vrst vstajali možje, ki bodo krive nauke oznanjali« (Apd 20, 29, 30). To se je tudi zgodilo. Nastopili so nikolajevci, ki so v krščanski nauk vnašali poganske zmote in ljudi zavajali v nenravnost (Raz 2, 1-7).
Ni mu bilo za priznanje in simpatijo vernikov. Svojo avtoriteto je branil zaradi službe, da bi jo mogel uspešno vršiti. Svoje vernike je ljubil z nadnaravno ljubeznijo. Zanje je bil pripravljen vse žrtvovati, pri tem pa ne prejemati nobene materialne podpore, samo da bi laže oznanjal evangelij. Korinčanom je dejal: »Jaz pa bom prav rad vse žrtvoval, tudi samega sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše, ludi če bi me vi tem manj ljubili, čim bolj vas ljubim« (2 Kor 12, 15).
NI ISKAL SEBE
čeprav je bil tak duhovni velikan, tudi apostol Pavel ni povsod žel samih uspehov, samega odobravanja in priznanja. Sodelavca s prvega potovanja Marko in Bar-
Ljubljanski študentje so 17. junija odposlali spodnje protestno pismo na označene naslove z namenom, da podprejo -naše šolnike v Italiji v boju za -uresničitev pravic, ki jih oblasti v Rimu ves čas po vojni kratijo in veljavne predpise izigravajo, ne da bi kaj konkretnega ukrenile. Pismo se glasi:
Res je, da se odnosi med Italijo in Jugoslavijo bližajo vzornim odnosom med sosedama, prav tako je nesporno, da je na obeh straneh močna težnja odpraviti ostanke problemov, ki so dolgo kalili meddržavne odnose. Eden izmed takih problemov, ki je v zadnjem času zopet pokazal na določene anomalije, je diskriminacija slovenskih šol in slovenskih učiteljev v Italiji nasproti njihovim kolegom italijanske narodnosti. Vrsta ustavnih in zakonskih predpisov, Londonski sporazum, določbe Posebnega statuta itd, sankcionirajo pravice italijanskih državljanov slovenske narodnosti, vendar razmere kljub temu še niso urejene tako, kot so formulirane v dokumentih. To je zanikanje enakopravnosti državljanov (prim. 3. člen statuta avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske krajine) in jemanje pravice do zašči-
V Sloveniji spet bijejo plat zvona. Pa ne gre za kako povodenj ah požar, temveč za nevarnost, da bo katoliška Cerkev prevzela vlogo družbenega oblikovalca in u-smerjevalca, ko so komunisti s svojimi organizacijami na vzgojnem in prosvetnem področju čisto odpovedali.
Izvršni odibor republiške konference Socialistične zveze delavnega ljudstva Slovenije (SZDL) je smatral za potrebno, da je 30. junija na svoji seji razpravljal o -delovanju katoliške Cerkve v Sloveniji. Prišel je do sledečih zaključkov:
V zadnjem času se množijo primeri, ko se Cerkev ne drži več samo svoje verske -dejavnosti, temveč se Skuša posredno ali neposredno uveljaviti tudi na raznih področjih družbenopolitičnega življenja. Med 'takšne pojave spadajo — po mnenju slovenskih komunistov — neprekinjeno povezovanje s slovensko politično emigracijo, širjenje izvenverske dejavnosti zlasti med mladino, pritisk na starše in družino, obravnavanje družbeno-politiani-h vprašanj v verskem tisku, postavljanje zahtev do šole, tiska in radiotelevizije, vključevanje izrazitih nasprotnikov socializma v laični apostolat, organiziranje laikov kot posebnih družbenih skupin, ustanavljanje lastnih katoliških ustanov na področju javnega in družbenega življenja, oznanjanje
naba sta ga zapustila. Ko je Apolona prosil, naj ostane v Korintu, mu ta ni ustregel. Skoro po vseh krščanskih občinah so se našli ljudje, ki so mu nasprotovali, mu jemali ugled in iz čisto navadne nevoščljivosti kvarili njegovo delo. Nekateri učenci so nalašč oznanjali krščansko vero, samo da bi apostola dražili. Seveda so se zmotili. »Da se le, kakorkoli že, naj bo s pretvezo ali iskreno, oznanja Kristus, in tega se veselim.«
Njegova apostolska vnema in ljubezen do lastnega naroda se izraža v pretresljivem stavku: »Želel bi namreč, da bi bil sam zavržen, ločen od Kristusa — za svoje brate, ki so moji rojaki po mesu« (Rimij 9, 3).
Čeprav je bil Pavel šibkega zdravja, ni bil čisto nič mehkužen. Znal je prenesti lakoto in žejo, mraz in vročino. Znal se je sklicevati na rimsko državljanstvo, toda ni se ustrašil telesnih kazni šibanja in kamenjanja. Ko so ga oblasti v Filipih vrgle v najbolj notranjo ječo in mu dele noge v klado, je molil in Boga slavil (Apd 16, 24, 25). Ko se je na poti v rimsko ječo ladja razbila, je apostol Pavel s svojim odločnim nastopom pred stotnikom rešil položaj.
★
Živimo na prelomnici časov, ko je velik napredek znanosti In tehnike s porastom standarda v zapadnem svetu prinesel precejšnjo versko krizo. Mnogo več duhovne koristi bomo Imeli, če sc ob dobrem komentarju poglobimo v liste apostola Pavla, kakor da hlastamo za bogoslovnimi senzacijami.
škof dr. JANEZ JENKO
le jezikovnih manjšin z ustreznimi določbami (6. člen italijanske ustave). Določila Posebnega statuta, ki je bil sprejet na o-snovi Spomenice o soglasju že leta 1954 v Londonu, zagotavljajo med drugim pouk v materinem jeziku, stalnost učiteljskih moči, uporabo materinega jezika v odnosu do oblasti.
Zahtevamo spoštovanje meddržavnih in mednarodnih obveznosti in protestiramo proti krnitvi že uzakonjenih pravic in proti zavlačevanju uveljavitve zadevnih zakonov!
Protestiramo proti diskriminaciji slovenskih šol in učnega osebja!
Zahtevamo slovenske šole tudi za italijanske državljane slovenske narodnosti povsod tam, kjer živijo strnjeno na ozemlju Beneške Slovenije in popolnoma urejeno šolstvo v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
Podpiramo zahteve slovenske manjšine po enakopravnem statusu vseh državljanov. Podpiramo akcijo slovenskih šolnikov in učencev za ureditev razmer in položaja slovenskega šolstva v Italiji.
Mednarodni odbor in izvršni odbor skupnosti študentov - Ljubljana
cerkvene družbenopolitične, gospodarske, kulturne in moralne doktrine kot edine alternative za ureditev življenja.
Izvršni odbor SZDL je ob omenjenih pojavih prišel do zaključka, da se tega ne sme več dopuščati, ker bi to pomenilo politizacijo Cerkve in bi se utegnilo sprevreči v odkrito klerikalno dejavnost. SZDL sodi, da se je treba spoprijeti s takšnimi težnjami in kršitvami že ob vsakem primeru in na konkretnem kraju, ne pa dopuščati, da se razrastejo v splošen politični problem.
Repertoar Slovenskega gledališča v Trstu zo sezooo 1970-71
Slovensko gledališče v Trstu je sprejelo okvirni načrt repertoarja za sezono 1970-71. Repertoar se utegne v nadrobnostih še spremeniti, nikakor pa se ne bo spremenila njegova splošna podoba. Pri njenem oblikovanju so nas vodile predvsem tri temeljne želje: -umetniško — nadaljevati in utrditi tradicionalno visoko raven ,tržaškega gledališča; vsebinsko — odločneje prikazati probleme sodobnega sveta; izrazno — ostati dostopni najširšemu krogu ljubiteljev odrske umetnosti, hkrati pa omogočiti tudi zahtevnejšemu občinstvu, da pride na svoj račun.
Sezono, v začetku katere bomo praznovali 25-iatnico svoje ustanovitve, bomo začeli z veliko dramo Leva Nikolajeviča Tolstoja »Moč teme«, nadaljevali pa s komedijo Ludvviga Holberiga »Jeppe z grička«, kar bo prva slovenska uprizoritev tega »danskega Moliera«, s Strindbergovim »Smrtnim plesom« v predelavi Friedricha Diirrenmatta pod naslovom »Play Strindberg« in dramatizacijo novele Nobelovega nagrajenca Miguala Angela Astu-nasa »Torotumbo«, ki govori o uporu gvatemalskega lj-udstva proti jenkijskemu imperializmu. Zaradi svoje posebne vloge seveda tudi letos ne moremo mimo italijanskih avtorjev in med njimi smo se odločili za Vitaliana Brancatija in njegove -komedijo o malem človeku pred drugo svetovno vojno in po njej »Raffaale«. Mod slovenskimi deli bomo po desetih letih postavili na oder slovito »Antigono« Dominika Smoleta, domačo noviteto iz poglavja n-aše najnovejše zgodovine in morebitno, prav tako domačo glasbeno 'komedij o. Repertoar bodo dopolnila tudi gostovanja najvidnejših gledaliških hiš iz matične domovine. Za okolico bo SG še -posebej naštudiralo nekaj enodejank. Za otroke pa smo letos izbrali Vandotovega »Kakca« v priredbi Janka Modra.
Na teh delih torej sloni repertoar Slovenskega gledališča v Trstu za sezono 1970-1971. Morebitne spremembe, ki jih utegnejo narekovati objektivni vzroki, ali dopolnilna dela, do katerih lahko pridemo v prihodnjih mesecih, kakor rečeno, ne bodo spremenila njegove podobe
Slovensko gledališče v Trstu
              ...........................
Duhovni velikan mladega krščanstva
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii
Dejavnost Cerkve jih vznemirja
Bratski sprejem goriških pevcev v Karlovcu
Lani 5. akitotara je v Katoliškem domu v Gorici gostavalla skupina pevcev in mladih harmonikarjev, ki so prinesli iz mesta Karlovec na Hrvaškem svojo pesem in glasbo. Ves nastop je organiziral rojak iz Idrije Adi Gruiden, svoj čas bančni uradnik v Gorici, ki pa se je moral pred nestrpnostjo fašizma izseliti v Jugoslavijo in preživlja sedaij leta svojega pokoja v Karlovcu. Nastop Karlovčanov je našemili občinstvu zelo ugajal, istočasno pa je prišla do izraza bratska povezanost obeh narodnostnih skupin.
Že tedaj je g. Adi Gruden izrazil željo, da bi Goričani obisk vrnili in nastopili v Karlovcu, saj živi v njem veliko Slovencev. Zveza 'slovenske katoliške prosvete je vzela to vabilo z veseljem na znanje. Pod njenim pokroviteljstvom je talko prišlo 28. in 29. junija do izleta v Karlovec, kjer sta nastopila oba gorišika zbora, mešani zbor »L. Bratuž« in moški zbor »M. Filej« s samostojnim koncertom.
Oba dneva sta bila za potovanje kot naročena: sinje nebo, čudovita pokrajina, prijetno vzdušje. Brvi postanek je bil v Novem mestu, prestolnici Dolenjske. Vnaprej je bilo dogovorjeno, da bodo naši pevoi peli pri maši ob 9. uri v častitljivi kapitelj siki cerkvi siv. Nikolaja na (hribu nad mestom, odkoder je krasen razgled na vse strani. Sv. mašo je opravil g. Jo* že Jairaik. Zanj je bila ta maša posebno zadoščenje. Prav na praznik sv. Petra in Pavla je pred 26 leti na istem kraju opravil svojo novo mašo. Takrat pač ni slutil, da ga je božja Previdnost namenila za delo med goriškimi Slovenci in da mu bodo goriški pevci čez četrt stoletja prepevali v isti certkvi, ko bo opravljal sv. daritev. Novomeški verniki so bili o prihodu goriške skupine obveščeni, zato so cerkev napolnili in bili s petjem obeh zborov zelo zadovoljni. Domači g. vikar je nato pevce naprosil, da so nekaj pesmi zapeli še pred cerkvijo, .kar so le-ti radi storili.
Pot je nato peljala čez bajeslovne Gorjance v Belo krajino, deželico sonca, vinogradov, belih brez dn stedj-nikov. Ne bi bilo prav, če se ne bi bili ustavili za hip v Metliki in obiskali župno cerkev, kjer je deloval Friderik Baraga pred svojim odhodom v Severno Ameriko.
Takoj nato je bilo treba prekoračiti reko Kolpo, ki loči Slovenijo od Hrvaške. Most je bil v popravilu, pa je bilo treba napraviti ovinek. Našli smo most, ki je imel le poldrugo tono nosilnosti. Kreplko so škripale deske, ko je prazni avtobus, težalk 11 ton, zavozil čezenj, kjer so ga naši potniki že čakali. Z majhno zamudo je skupina prišla v Karlovec.
Tam so pevce nastanili v Otroškem domu, neke vršite sirotišču za zapuščene otroke. Sprejem je bil izredno topel: pevce so pričakali harmonikarji, vsakdo od skupine pa je prejel spominsko kolajno. Sledilo je kosilo ob reki Karani, ki nudi Karlovčanom obilo možnosti za kopanje. Cas je pritiskal. Komaj se je še našla .ura časa, da so pevci obiskali grad Du-bovac, od koder je prelep razgled na mesto ob vznožju, na daljne Gorjance, pa doli proti Posavju in Kardunu.
Za ob šestih zvečer je bil določen koncert. Dvorana Zorinovega doma se je čisto napolnila. Prišli so Slovenci iz Karlovca in mnogi hrvaški gostje, ljubitelji lepe slovenske pesmi. Pozdravne besede je izrekel g. Jože Jurak, ki je tudi vse točke v poetični besedi napovedoval in povezo-
val. Po koncertu hvale ni manjkalo. Pevci in pavke so fcljub silni vročini (toplomer je kazal 34°) zelo uspešno izvedli svoj program.
Najprej so člani zbora »Mirko Filej« zapeli štiri pesmi, nato pa enako štiri mešani zbor »Lojze Bratuž«. Ta del je bil za občinstvo nekoliko težji, saj je vseboval razne skladbe, ki so za pevce zalo' zahtevne, pa so zato ravno izraz pevske dovršenosti nastopajočih. Po odmoru so nastopili pevci in pevlke mešanega zbora. Nudili so pet narodnih pesmi v priredbi raznih avtorjev in želi veliko priznanja za izvrstno podajanje. Koncert so nadaljevali in zaključili pevci zbora »Mirko Filej« tudi s petimi pesmimi. Z vsako od pesmi so večali navdušenje v dvorani, ki je doseglo višek z zadnjima dvema »Buči morje Adrijansko« in U boj«.
Nato je stopil na oder organizator bratskega srečanja Adi Gruden. Pevska skupina ga je obdarila z dvema stenskima slikama, ki predstavljata Travnik v Gorici in goriški grad, pevovodja prof. Stanko Jericijo in Zdravko Klanjšček pa sta prejela šopek izbranih rož in spominski album. Za zaključek sta oba zbora zapela »V gorenjsko oziram se skalnato stran«.
Sledilo je prijetno slavje pri pogrnjenih mizah v obednici oto reki Korani, kjer so se prepletale pesmi z napitnicami. Člani karlovškega okteta so izmenoma s pevci moškega zbora skrbeli za toplo- razpoloženje. Bila je že polnoč, ko je bilo treba iti k počitku.
Ta pa je bil zelo kratek. Zjutraj ob petih in pol je že bilo treba biti pri sv. maši, ki
sta jo v koncelebraciji opravila dr. K. Humar in Jože Jurak. Spomnili smo se pok. Petra Špacapana, ki bi prav ta dan godoval in bi moral biti med nami, če ga ne bi bil nepojmljiv sklep božje Previdnosti 7. maja za vedno iztrgal iz naše srede.
Pot je bila še dolga. Prvi postanek je bil pri romantičnih Plitvičkih jezerih, ki se v terasah spuščajo ndadol. Kosilo je bilo 'sredi Gorskega Kotarja. Do tu sta nas spremljala g. Adi Gruden z gospo in simpatični Tonček Corb-ič z družino-, ki vodi mlade harmonikarje. Kar težko je bilo slovo od teh dobrih ljudi, ki so v dejanju dokazali, da bratstvo jugoslovanskih narodov ni prazna beseda. Da bi ga tako doumevali tudi zamejski Slovenci!
Povratek je bil prav prijeten, čudovit je bil sestop z Gorskega Kotarja v mesto slavnih Uskokov Senj, prekrasna vožnja ob Jadranu vise do Reke, zasanjana večerna pot preko Krasa. Se en postanek ob kozarcu terana in ob kraškem pršutu v gostilni Ukmar v Dutovljah, pa se je že približala polnoč. Še malo, in sprejel nas je goriški obmejni blok. Konec je bil prijetnih dni med brati Hrvati, sprejela nas je vsakdanjost življenja, a lepa doživetja ne bodo šla v pozabo.
Hvala vam, bratje Hrvati, za topli spre* jem in izkazano gostoljubje, hvala vsem, ki iso potovanje organizirali, hvala pa tudi vam pevci in pevke, ki ste s svojo pesmijo pripomogli k temu bratskemu srečanju sredi Karlovca. In da bi se taka srečanja še in še ponovila!
—j k
M kultina nriredittv v SMia
V	prejšnji številki smo poročali o 'blagoslovitvi obnovljenih prostorov škedenj-skega kulturnega društva »Dom«. Preteklo soboto, 27. junija pa je bila v teh prostorih kulturna prireditev. Dvorana in prednje dvorišče sta bila nabito polna Š-ke-denjcev in Kolonlkovčanov. Že dolgo ni bila kaka slovenska prireditev v Škednju tako 'številno obiskana kot je bila v soboto zvečer.
Prof. Marijan Bajc je imel kratek pozdravni nagovor, v katerem je škedenj-cem čestital in se jim zahvalil za velikodušnost, saj bi obnovljenega doma brez njihovih številnih prispevkov ne bilo. Opozoril je tudi na narodno zavest in pozval vse, naj prepričajo svoje sorodnike, prijatelje, znance in sosede, da pošljejo otroke v slovensko šolo.
Učenci nižje in višje srednje šole so nato prikazali nastanek, razvoj in sploh vse delovanje v okviru Doma v prizoru z naslovom »Naš lepi dom«. Nastopajoče je pripravila učiteljica Ondina Pavletič. Pod vodstvom g. Dušana Jakomina so srednješolke nato ubrano zapele Vodopivčevo Pojimo bratje slavospev mladosti, Mavovo Dedek samorog in Gregorčičevo v priredbi Luka Kramolca Veseli pastir. Sledila je zborna deklamacija učencev od Sv. Ane in iz Skednja Gregorčičeva Naš narodni dom. Zelo sta navdušila gledalce Magda Štoka in Helena Sancin, ki sta prikazali šaljiv prizor v skedenjskem narečju Ančka in Vanča. Prizor je napisala Dorica Sancin-Drajač.
Nato so nastopili osnovnošolski -učenci od Sv. Ane in iz Skednja ter zapeli Foer-sterjeve Samoglasnike, Bitenčevega Konjič-
Z
Misijon na Kolonkovcu
Od sobote, 13. junija, do nedelje, 21. junija je bil na Kolonkovcu misijon ob zgraditvi novega župnijskega kompleksa. V okviru te župnije je veliko naših ljudi, ki so prej spadali .pod katinarsko oziroma škedenjsko župnijo. Na misijonu so za italijanske vernike pridigali laični misijonarji iz Assisija, za slovenske pa je pridigal dolinski župnik Albin Grmek. Misijon se je začel s pridiganim križevim potom v slovenščini in italijanščini. Razveseljivo je, da ije bila udeležba precejšnja. Delo g. Grmeka bo nadaljeval g. Štok, ki je dodeljen omenjeni župniji ter bo skrbel za slovenske vernike. Od naših ljudi je odvisno, koliko se bo slovenski del župnije razživel. Pričakujemo, da ise bodo slovenski verniki odzvali pobožnostim in skupnemu verskemu življenju v novoustanovljeni župniji.
ka, slovensko narodno Pleši, pleši črni kos, Druzovičevo Čriček, .slovensko narodno Zajčki so skakljali in Šedkovo Naš dedek. Pristopile so še dijakinje srednje šole ter so skupaj zapeli francosko In po* lje prepeva. Na harmonij 'oziroma na harmoniko jih je spremljal Dušan Jakomin. Barbara Korošec je nato deklamirala pesem Slovanka sam, ki jo je napisala Johanna Epple, sestra dobrotnice Doma pok. gospe Drage Gregorič-Rosenberg.
Za zaključek je nastopil škedenjski pevski zbor pod vodstvom Dušana Jakomina. Clan zbora Gracijan Jelenič je najprej podal kratek zgodovinski prerez omenjenega zbora. Kvaliteta zbora je bila pred leti na zavidljivi umetniški višini. Pa tadi še sedaj 'ima v svoji sredi, to simo lahko ugotovili ravno v soboto, dobre .pevce in pevke. Zbor je res ubrano zapel Gregorčičevo v Sattnerjevi priredbi Pod trto bivam zdaj, Devovo v Vraboevi harmonizaciji Soči, narodno v Venturinijev! priredbi Nocoj pa, oh, nocoj .ter Adamičevo Našo pesem.
Mogoče že dolgo ni bilo v Skednju tako lepe prireditve. Številni gledalci so se zadovoljni vračali domov, nekateri pa so ostali še na dvorišču in ob kozarčku vina prepevali slovenske pesmi.
Goriški in tržaški Slovenci so lepo vabljeni na
EKUMENSKO PROSLAVO
ki bo v Marijinem svetišču na VEJNI pri Trstu na Cirilmetodovo nedeljo-, 12. julija ob 16. uri z udeležbo dveh novo-mašnikov in treh srehrnomašnikov, ki zastopajo vse slovanske dežele ob Maribora do Trsta in Gorice.
Pri tej izredni slovesnosti poje zbor ZCPZ iz Trsta, govori srebrnomašnik dr. Stanko Janežič. Po sv. maši se zberemo pred oltarjem sv. Cirila 'in Metoda, da počastimo sveta brata, apostola edinosti, ter molimo za edinost med 'kristjani in za duhovniške poklice. Tu bodo novomašndlki in srebmo-mašniki delili svoje spominske podobice. Tako bo letošnja ekumenska nedelja -izzvenela v prošnjo Mariji, Materi in Kraljici, za duhovnike in za edinost med brati.
Na ekumensko proslavo so še posebno vabljeni vsi člani Apostolstva sv. Cirila in Metoda v Trstu in Gorici. Torej nasvidenje na Vejn-i!
formalna zagotovila, da bo deželna enciklopedija objektivno omenila in obravnavala slovensko narodno skupnost, ki živi v deželi F.urlanija-Julijska Benečija, in sicer v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
Upati je torej, da se bodo- sestavljale! 'deželne enciklopedije res objektivno dotaknili slovenske stvarnosti v deželi, -tako na jezikovnem, narodnostnem kot na gospodarskem, kulturnem in političnem področju, saj mora »italijanska večina biti točno in objektivno seznanjena s 'slovensko stvarnostjo, če hočemo v duhu dialoga in mirnega sožitja graditi strpnejše in pravičnejše medsebojne odnose«, je še dodal v odgovoru deželnemu odboru 'svetovalec Slovenske skupnosti.
Praznik vina in rib
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine je v dneh 27., 28. in 29. junija priredil v Sv. Križu praznik vina in rib. Med drugimi so nastopili mladi domači godbeniki, pevski zbor Vesna, godba na pihala in -tržaški narodni ansambel.
Obisk tržaškega nadškofa v dveh slovenskih župnijah
Tržaški g. nadškof bo v nedeljo, 5. julija obiskal župnijo Trebče, v nedeljo, 12. julija pa Repentabor. V obeh župnijah bo maševal ob 10. uri.
Nova doktorica
Pred kratkim je pri prof. Martinu J-ev-nikarju na univerzi v Padovi doktorirala Vera Tuta. Njena disertacija je prva v Italiji, napisana v -slovenščini. Čestitamo.
f Mario Sancin
Pretekli teden je -v 46. letiu starosti umrl -glasbenik Mario Sancin. Pred leti je igral v priznanem Adamičevem ansamblu, sedaj pa je služboval v glasbenem oddelku slovenske tržaške radijske postaje Trst A. Staršam, prof. Miriti in prof. Karlu izrekamo globoko sožalje.
Deželna enciklopedija
Dežeilna enciklopedija, ki je sedaj v pripravi, 'bo odražala stvarnost naše dežele na vseh .področjih, zato bodo v njej objektivno obdelana vsa vprašanja, ki zadevajo slovansko manjšino. Tako je vsaj zagotovil deželnim svetovalcem Slovenske skupnosti ter KPI odbornik za šolstvo in kulturo Giust, ki je te dni odgovoril v deželnem svetu na interpelacije. V odgovoru je -dr. Štoka rekel -deželnemu odborniku, da je z odgovorom zadovoljen, saj je bil cilj njegovega vprašanja 'doseči itudi
Skupna pesmarica
V	Mainzu so se zbrali na večdnevno posvetovanje zastopniki katoliške, evangeličanske, starokatoliške in svobodne Cerkve iz Nemčije, Švice in Avstrije. Dogovorili so se, da bodo pripravili skupno cerkveno pesmarico. Zedinili so se že v besedilu in melodiji 18 nemških cerkvenih pesmi. Pripraviti, urediti in pregledati hočejo še nadaljnjih 60 pesmi, -ki jih bi — kot že izbrane — natisnili v vseh pesmaricah omenjenih veroizpovedi in bi jih .peli verniki vseh iteh veroizpovedi. Tudi to je delo za krščansko edinost.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 5. do 11. julija 1970
Nedelja: 9.30 Po domače z ansamblom Vilija Petriča. 10.55 Otroška matineja. 18.15 Vrnitev Franka Jamesa - celoveč. film.
20.35 M. šušmal: Mrtvi prinašajo srečo. 23.05 Waterpolo: Mladost: Partizan.
Ponedeljek: 20.35 D. Nikolič: Sojenje Gustavu Flaubertu - drama TV Beograd.
21.35 Beneški bienale »Petintridasetič«.
22.15	Človek s kamero: Kenija. I. del.
Torek: 18.30 M. Sušmel: Spomin na živalski vrt. 19.00 Pevka Mata Malus in ansambel ekipe »84«. 19.30 Prva pomoč na oesti. 20.35 Iz sveta fantastike: Jaz, pravica - češki film. 22.10 Moskovski filharmoniki.
Sreda: 15.45 Francoski otroški pevski zbor. 19.20 Obrežje - oddaja za italijansko narodnostno skupino. 20.35 Bartokov večer v Križankah. 22.00 Pariški mozaik.
četrtek: 19.05 Enkrat v tednu. 19.20 Hvar - I. -del reportaže. 21.35 A. Marodič: Avtošola. 22.15 Minnix - serijski film.
Petek: 17.00 La Baule: Svetovno prvenstvo v ježi z ovirami. 18.30 Sebastijan in odrasli. 19.00 Po Beli krajini. 20.30 Srečanje z Antonom Dermoto ob pevčevi 604etnici. 20.55 Otvoritev dubrovniških poletnih prireditev. 21.45 Nenapovedani sestanek - angleški film.
Sobota: 16.00 Avtomobilske dirke za prvenstvo Jugoslavije. 18.05 Nove melodije.
18.30	Mc Pheetersavo popotovanje - serijski film. 19.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna. 21.40 Skrivnosti morja. 22.05 Močnejše od življenja - serijski film.
			
t Msgr. Janez Hladnih
83 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Takoj sem napovedal osmrtno mašo. Nabita je bila cerkev sv. Roze slovenskih rojakov 'ter mojih argentinskih prijateljev. Tudi spominsko podobico sem izdal. Več k-ot to jd nisem mogel dati. Molil sem zanjo, pa vem, da sem bil bolj potreben jaz njene molitve kot ona moje.
FRANC KLANJŠEK — MOJ ŠOFER
Mnogi so bili moji prijatelji 'in sodelavci. Med 'temi naj omenim tudi štajerskega rojaka -Franca Klanjška. Bil je -gradbenik in menda prvi Slovenec, ki je začel delati v Buenos Airesu na lastno roko.
Prvič sem se srečal z njim v pizzeriji »Emilio«, last Lavrenčiča iz Doberdoba. Sredi najbolj slovenskega dela Villa De-voto je bilo to. Pa se mi ponudi, če kdaj potrebujem avto, bi mi rade volje postre-
gel, če bo v njegovi -moči. Tako se je začelo najino prijateljstvo, ki je meni prineslo veliko koristi, njemu pa najbrž več odneslo.
Kar kmalu mu povem: »Imam strica v Mercedesu.«
»Kako, strica? Da imate 'tam strica, tega nisem vedel,« mi pravi.
Pa -nadaljujem: »Najveoja žlahta je v tem, da ga je moja mati za ušesa, ko ji je kot smrkavec rože kradel v Predgnižah. To je Lojze Leskovec, poročen s sorodnico Rozo Klovžarjevo.«
»Prav, prav. Kaj md -boste -to pravili! Tisto od žlahte jaz -nič ne razumem, dogovoriva se -pa lahko, kdaj bi šla.«
Pa sva se tudi to dogovorila in je pognal proti Lujamu in nato še naprej čez Mercedes in sva našla estancijo, kjer sta stric Lojze in teta Roza tedaj delala.
Kako veselje je nastalo zaradi tega! Že davno sta me pričakovala in seveda smo imeli kar lep praznik, ki se je pozneje še kdaj ponovil, ko sta se preselila v bližino mosta Mercedes na lastno kinto (pristavo).
Klanjšek je pa ostal moj šofer za vse izredne prilike, zlasti za polnočnico in na
velikonočno nedeljo, ko sem imel mašo v obeh slovenskih središčih in še kak skok sva kam napravila.
Nazadnje je pa prišlo -tudi to, da sem ga poročil pri Sv. Rozi s slovenskim -dekletom Hebe žižmon, ki je pa bila že v Argentini rojena in je slovensko le malo govorila.
Tako sem pridobil spet en dom, ki je bil na poseben način moj in sem bil tudi krstni boter prvemu sinu Ivanu Karlu.
SMRT BRATA FRANCEUNA
Minilo je že leto, odkar je vojno gorje zagrnilo domovino. France Gabrovšek -mi je pošiljal poročila o svojem nadaljnjem potovanju, ki ga je vodilo okrog Afrike v Anglijo. Iz skromnih vesti, ki jih je mogel dati, je bilo razvidno, katere sile so ■bile že na delu, itoda ni bilo še jasno, kako se -položaj razvija.
Leta 1943 sem dobil glas, da je bil ubit moj brat Francelj. Toda, kdo ga je ubil? Istočasno so prihajala iz Severne Amerike poročila, ki so začela postavljati v senco generala Mihaj-loviča, sprva -glavnega junaka. Začelo je prevladovati Titovo ime.
Ime partizani mi je bilo jasno znamenje za orientacijo; beseda OF, Osvobodilna Fronta, je ustvarjala zmedo poleg partizanskega imena.
Šele ko se je ves dim razkadil, sem zvedel, da so ubili mojega brata Italijani. Toda v kakšnih Okoliščinah?
V Židanku, to je na cesti blizu Petkov-ca, so partizani napravili napad na italijansko kolono. Par strelov, pa so izginili napadalci. Za seboj pa so pustili mitraljez, na .ka-terem je bilo ime: Francelj Hladnik. Seveda so ga Italijani poiskali in ubili.
Naš Francelj je moral izginiti, ker ni hotel v OF kot iso jo umeli komunistični partizani.
NEJASNE VESTI
V »Informacijah«, ki sem jih dobival iz Severne Amerike, so bile lepe novice, katere so me navdajale z upanjem, toda vedno so bile obdane od okolnosti, kii so mi vzbujale dvom.
Da so narodni borci v vojni akciji lubili v Vranji peči pri Zaplani devet fašistov'-. Kdo so mogli biti v Vranji peči fašisti,
sem -ugibal. Saj poznam .dobro tista gozd. Čudno, odkod so prišli.
Da so narodni borci razbili in zažgali fašistično gnezdo ob cesti iz Novega -mesta v Šent Jernej. Kako je to 'gnezdo nastalo?
Kmalu dobim pismo Franca Gabrovška, ki mi pojasni: kadar bereš, da so junaki OF uničili kako fašistično gnezdo, vedi, da gre za boj mod narodom. Partizani se bore za zmago komunizma in pobijajo naše fante, ki so organizirani v Vaških stražah. In dodaja: Ne vem, kako se organizirajo, toda vem, da se to vrši in obstajajo Vaške protikomunistične organizacije na mnogih krajih.
Medtem je vojna divjala naprej. Tukajšnji -komunisti, ki so prvi dve leti zagovarjali Hitlerjeva nasilstva, so se kar čez noč prelevili in začeli bruhati ogenj na Hitlerja, potem ko je on napadel Rusijo.
To mi je bilo pa povsem razumljivo.
Kralj Peter, ki se je držal najprej Mi-hajlovdča, se je obrnil k Titu. Raje kot da bi človek to razmišljal, sem molil.
Tedaj mi pride iz Sev. Amerika list »Ameriška domovina«, f Se bo
njHSiric, ki sta otroke (pripravili i-n sc obe res z veliko ipožrtvovalmostjo trudili, da ' je -vse tako dobro izpadlo. Seveda pa mo-
Pesmarica »Slavimo Gospoda«
cej razlikuje od pesmi, ki smo jih bili
Iz goriške kronike v preteklem mesecu
V četrtek, 11. junija zvečer ob 21. uri smo imeli mašo z&dušnico za pokojnega prof. Mirka Fileja ob osmi obletnici njegove smrti in za pok. Patra Špacapana ob tridesetem dnevu njegovega preranega odhoda. Mašo sta sadaravala g. Jože Jurak in pater Fidelis Kra-imar, ki ije bil tiste dni na obisku v Gorici. Pel je mešani zbor goriških pevcev ter pevcev iz okoliških vasi, iki so se tudi na ta način 'hoteli oddolžiti spominu obeh nepozabnih kulturnih delavcev. Med mašo se je obeh pokojnih spomnil g. Jože Jurak s prisrčno in 'toplo besedo.
Naslednjo nedeljo, 14. junija je goriška Marijina družba namesto običajnega mesečnega 'shoda imela v dvorani Katoliškega doma akademijo za družbenike in povabljene goste. Pri akademiji je nastopil zbor mlajših družbenic, otroci Marijinega vrtca in učenke 'glasbene šole ter dramska skupina. Spored je bil zelo pester in celotna akademija je zelo prijetno potekla.
V četrtek, 18. junija nas je obiskala sestra Jožefa Mrhar, usmiljenka, ki je na kratkem dopustu v Sloveniji. Sestra je že deset let v misijonih na Madagaskarju in je prednica tamkajšnjih usmiljenk, iki delujejo v slovenskem misijonu. S skiop-tdčnimi slikami in živo besedo je prisotnim zelo živo prikazala delo in življenje v misijonih na Madagaskarju. Med drugim smo videli tudi g. Cesnika, duhovnika iz koprske administrature, ki je kot škofijski duhovnik odšel za nekaj let v 'misijone. Gospod Česnik je prvi tak primer med slovensko škofijsko duhovščino. Na Madagaskarju deluje v misijonu, ki je zaupan slovanskih lazaristom.
Zaključek šolskega leta na slovenskih šolah v Gorici
Zaradi zmešnjav, 'ki jih je povzročila stavka šolnikov v Italiji, so trpele tudi slovenske šole, vendar v manjši meri kot druge, ker se slovanski šolniki zaradi izjemnih razmer, v katerih se nahajajo, niso udeležili celotne istaivlke šolnikov.
šolsko leto so redimo zaključili najprej na slovenskem učiteljišču. Profesorski zbor je vzel v poštev zadnja navodila šolskega ministra Misasija ter je vsem 'dijakom in dijakinjam priznal pravico, da smejo v višji razred, dijakom zadnjega razreda pa, da smejo ik maturi v Trst.
Naslednje dni so zaključili šolsko redo-vanje na višji gimnaziji in liceju. Tudi na tem zavodu so bili vsi dijaki spazma« za sposobne, da lahko obiskujejo višji razred, dijaki 'tretjega liceja pa, do smejo h (klasična maturi v Trst.
Na osnovnih šolah so zaključili šolsko leto skoro normalno z izpiti v drugam in petem razredu 'ter z zaključnim ocenjevanjem v ostalih razredih. Šolska maša je bila 27. junija v cerkvi sv. Ivana. Opravil jo je katehet prof. Stanko Jericijo.
Osnovne šole in slovenski otroški vrtci so za zaključek šolskega leta pripravili skupno razstavo risb in ročnih del v šolskem 'poslopju v ulici Randacoio od 25. do 27. junija. Pri odprtju razstave so bili navzoči predstavniki šolskih oblasti ter učitelji in učiteljice prizadetih šolskih vrtcev. Povabili so tudi gdč. Angelo Cotič in gdč. Milo Dovgamovo, 'ki sta svoj čas učili na slovenskih šolah v Gorici in sta sedaj v pokoju. Gdč. Cotičevi so njeni bivši učenci iz šole v ulici Randaccio poklonili iz hvaležnosti šopek rož.
Na nižji gimnaziji so v četrtek, 25. junija zaključili razredno ocenjevanje, v (soboto, 27. junija so pa začeli izpiti male mature čez tretji razred gimnazije, ki so še v telku.
Podgora
Na dam sv. Alojzija, 21. junija, je v Podgori bilo prvo sv. obhajilo. Vrsta belo oblečenih otrok je prvič pristopila k mizi Gospodovi in v prisrčni pobožnosti prejela svojega Boga.
Popoldne pa je za 'to priliko bila v župnijski dvorani prav lepa prireditev, pri kateri so 'nastopili šolski otroci. Na sporedu je bila »Pepulka«, igra v treh dejanjih. Igra je prav odlično uspela in aiko-ravno je večina igralcev bila prvič na odru, so igro prav dobro padali, tako da so jim starši im prijatelji v dvorani zelo pozorno sledili. Naj še omenimo, 'da je »PepeLko« iz angleščine prevedel pokojni Peter Špacapan.
Za uspeli -nastop gre prav gotovo velika zahvala in pohvala Lidiji Jarc in Majdi
ramo pohvaliti tudi učence, ki so ves čas vztrajno hodili (k vajam in se igre pridno učili. Takoj po končani igri so učenci ponovili še rajanje z zaključne šolske prireditve v Gorici, nakar se je prireditev zaključila.
Is-ti učenci so nato ob koncu šolskega leta priredili v šoli tudi lepo razstavo risb in ročnih del. Razstava je bila odprta po šolski maši in je ostala odprta ves dan. Ogledalo si jo je številno občinstvo, ki je z razstavljenimi deli bilo prav zadovoljno.
Iz delovanja SLG v Gorici
Prejšnji teden se je sestal izvršni odbor Slovenskega ljudskega gibanja v Gorici in pretresel položaj po volitvah 7. junija. Odbor se je zaustavil ob volilnih rezultatih in potegnil zaključke ter nakazal smernice za nadaljnje -delo. Določil je tudi sejo sveta za ta teden.
Izvršni odbor SLG je nadalje obsodil vse razdiralne sile in akcije, ki so v teku zadnjih volitev hotele zanesti zmedo v naše vrste. Obenem odbor SLG tudi odklanja vsa namigovanja na račun delovanja SLG, ki so se pojavila v levičarskem tisku v zvezi z domnevnimi odločitvami in sklepi povolilnega značaja.
Doberdob
Preteklo soboto se je naša organisti-nja Marija Ferletič poročila z Brunom Zampar iz Cervignana. Ko se je pred leti poročila Adria Ferlatič, je Marija sprejela njeno mesto pri mladinskem zboru in mladinski maši. Ni se ustrašila težav, zato ji je uspelo povečati število mladih pevk in nastopati tudi na Cecilij anki. Mlademu paru želimo sreče in božjega blagoslova v novem stanu; Mariji Ferletič pa še enkrat iskrena hvala za vse, kar je storila pri mladinskem zboru.
Tri nove mladinske oddaje na Radiu Trst A
Tržaška radijska postaja Trst A je uvedla v svoj poletni spored mladinskih radijskih oddaj tri rubrike z živim sodelovanj am prizadetih. V prvi — »Mladina in šport«, ki bo na sporedu od 22. julija vsak torek ob 17.35 — 'se bodo vrstili magnetofonski zapisii razgovorov z mladimi športniki in ljubitelji športa; druga — »Na počitnice!« na sporedu vsak četrtek ob 17.35 — je namenjena kramljanju o počitnicah, potovanjih, prikazu življenja v počitniških -kolonijah, itd.; v ‘tretji — »Umetniki odgovarjajo«, ki je na 'sporedu vsako soboto ob 17.45 — pa bodo 'tržaški in -goriški slovenski umetniki odgovarjali na vprašanja, ki jim jih bodo preko uredništva rubrike poslali sami mladi poslu-šavci.
Posebno opozarjamo na tretjo rubriko, pri 'kateri bodo sodelovali naši vidnejši književniki, glasbeniki, slikarji in gledališčniki. Predloge za vprašanja, ki naj se nanašajo na -področja njihove umetniške dejavnosti, je treba 'sporočiti pismeno na naslov RAI-Radiotelevisione Italiana, Radio Trst A, ul. Faibio Sovero 7.
Imena umetnikov, ki pri oddaji 'sodelujejo, kakor tudi tistih, ki bodo vsako •posamezno isoboto odgovarjali, objavlja Radio Trst A v oddaji »Za mlade posiu-čavca«, ki je na sporedu vsak dan ob 17.20 do 18.15.
Za več stoletij nas je Bog obdaril z odličnimi glasbeniki iin skladatelji — posebno še na cerkvenem področju. Jakob Gallus (Petelin), Gregor Rihar, Andrej Vavken, Anton Foerster, Stanko Premrl, Vinko Vodopivec, to je samo nekaj imen.
Med današnjimi cerkvenimi skladatelji se prav gotovo odlikuje msgr. Gregor Zafošnik, organist in pevovodja v mariborski stolnici. Komponiral je vrsto maš in -veliko število pesmi tako- cerkvenih kakor svetnih. Njegova zadnja zbirka »Slavimo Gospoda« mu daje vso čast in priznanje. Vsebuje 45 cerkvenih pesmi: za cerkvene dobe (advent, božič, -post, velika noč, binkošti); evharistične in priložnostne (krst, poroka, -pogreb, prvo obhajilo, nova maša, srebrna in zlata maša, blagoslovitev zvonov, nagrobne). Večina teh skladb 'je za štiriglasne mešane zbore, nekaj -tudi za ženske zbore in solo. Veliko od teh so mojstrovina polifonije. Meni izredno ugaja »Kraljevo znamenje« (za post po Slomškovem besedilu, ki se pre-
Zelenjava je predvsem namenjena človeku za hrano. Nekatere vrste nabiramo, ko so popolnoma zrele, nekatere pa rabimo še mlade in nedozorele -ter jih celo pogosto pobiramo. Prav te okoliščine nas navajajo, da moramo biti previdni pri -izbiri sredstev, (ki jih rabimo za zatiranje škodljivcev v vrtu kot iso hrošči, razne ličinke, gosenice, aiši, pršice itd. Predvsem rabimo sredstva, ki -so čim manj strupena in med njimi -tista, ki na rastlini kmalu razpadejo oziroma imajo kratko nevarno dobo.
Kot znano spadajo najmanj nevarna sredstva v -četrto skupino. Na ovitku nimajo nobenega svarilnega znaka niti -napisa. Takšno sredstvo je metossicloro; učinkovit je proti hroščem in raznim ličinkam, ki objedajo liste in plodove. V trgovini ga dobimo v obliki močljivega prahu pod imenom Mariate 50. Njegova nevarna doba je 15 dni, kar pomeni, da ustavimo škropljenje toliko dni pred nabiranjem pridelka. Drugo sredstvo, -ki spada v isto skupino je Perthare ali Etil-DDD. Deluje na številne objedače in predvsem na sesače kot so tripsi, -psihe, stenice, ki imajo videz drobnih mušic. V prodaji ga najdemo pod imenom Perthare EC in Percide. Nevama doba je nekoliko daljša od prej omenjenega metossiclora.
Ker pa gornjih pripomočkov ne dohimo v vsaki -trgovini, se moramo posluž-iti tudi
navajeni dosedaj); potem »Angelski zbori« (za po-st in veliki -petek); »Kraljica nebeška« (za veliko noč); »Duše pravičnih so v roki božji« (ob zaduš-nicah in pogrebih); »Jaz sam vstajenje in življenje« in »Oj težka pot« (za -pogrebe).
V	gl-avnam so -te pesmi namenjene za zbore in so za -ljudsko petje v precej visokem obsegu; vendar jih je brez -težave mogoče transportirati v nižji ob-seg, ki bi odgovarjal ljudskemu petju.
Pesmarica »Slavimo Gospoda« bi -morala biti v vsaki slovenski cerkvi. In bo zares odlična -izpopolnitev notnega materiala za cerkveni -zbor iin -ljudsko petje. Zbirka stane 15 N din s poštnino in jo je mogoče naročiti: Viktor Fabian, Goce Dričava ul.
2,	Ljubljana - Slovenija; na škofiji v Ljubljani, Ciril Metodov trg 4; -in na škofiji v Mariboru, Slomškov trg 19.
insekticidov, ki spadajo v tretjo skupino in nosijo napis: »Pozor, ravnajte previdno«. Pri neprevidni uporabi takšna sredstva lahko povzročijo lažje zastrupitve. Med temi je najbolj priporočljiv Mala-thion, ki pri manjših koncentracijah spada tudi v četrto skupino. Rabimo ga proti številnim škodilj-ivoem, ki -so objedači ali sesači kot npr. uši, psihe, stenice, rilčkar-ji, vse ličinke -in gosenice -ter tudi kaparji. Njegov učinek je h-iter in odločen, škodljivce uniči, če pade na kožo ali zaide v prebavila ali dihala. Malathion deloma prodre v notranjost lista; zato ga prištevamo med -slabe citotrope. Glede nevarne dobe pa ni soglasnosti; zakon določa 20 dni; s poskusi so ugotovili 7 dni; nekateri pa trdijo, da učinek traja le kakšen dan. Vsekakor je treba škropljenje ukiniti vsaj en teden pred nabiranjem, po zakonu pa 20 dni. -Malathion hitro razpade, če je vlažno in vroče. V trgovini ga dobimo v obliki emulzije (oljnate raztopine) pod sledečimi imeni: Malasan, Neo-fos 60, Malathion, Dindtiol, Ziitiol, Maila-fid, Malafosf, Polimal 50 in Fosmal. V obliki močljivega prahu pa nosi sledeča tovarniška imena: Planisan, Malathion in Maladust. V zelenjavnem vrtu -lahko rabimo proti škodljivcem razne piretrine, ki so naravni ah umetni. Delujejo na dotik (na kožo) in manj na prebavila; z njimi uničujemo uši, psihe, gosenice in razne ličinke. Nevarna doba je 7 dni. V trgovini so v različnih oblikah: Pirita! za prašenje, PirosoJ, Letal in Kanyaitox v emulziji za škropljenje tor Grifon L v 'tekočini. P-roti mnogim žuželkam učinkuje tudi BHC ali ECE. Deluje skozi kožo, prebavila in -dihala. Njegova nevarna -doba je v Italiji 14 dni, v ZDA pa 60 dni. V vrtu ga rajši ne uporabljamo, ker pu-sti n-a pridelkih duh po plesni.
V	zemlji se pogosto zaredijo razne ličinke, gosenice, hrošči itd., ki objedajo korenine. Te lahko uničimo z Vapam-am, seveda, kadar je zemlja prazna. Vapam je fungicid -in insekticid ter istočasno uniči tudi bolezni, ki napadajo -korenine in vznožje stebla. V razkuženi zemlji lahko sadimo šele čez 15 do 20 dni, ko se je Vapam -razgubil.
Naštete insekticide lahko uporahljamo na vseh rastlinah; za zelenjavni vrt pa so posebno primerni, ker niso -tako strupeni in zato manj nevarni za človeka in domače živali.
Inž. Janko Košir
RADIO
A TRST A
Poročita: 7.15 ('samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 5. do 11. julija 1970 Nedelja: 9.00 Sv. -maša -iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: R. E. Raspe: »Dogodivščine barona Miinch-hausna«. Prvi dri. 11.45 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna -glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Popevke iz -oddaje »Un disco par Fosfate«.
15.30 I.A. Krylov: »Nauk hčerama«. Enodejanka. 17.30 »Primorska poje«, revija primorskih zborov (8. oddaja). 18.00 Miniaturni -koncert. 18.45 Bednarik: »Pratika«.
19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Glasba iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske ljudske epike, pripravlja Beličič. 20.45 Kvartet D. Lavrenčiča. 22.10 Štiri britanske ljudske -pesmi za tenor in orkester.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinskd ansambel. 17.55 -Obletnica -meseca. 18.30 Zbor »Montasio«. 18.50 Ansambel »Los Indios Tabajaras«. 19j15 Priljubljene melodije. 20.35 Pesmi od vsepovsod.
21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino. 21.25 Romantične melodije.
Torek: 11.35 Šopek 'Slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. 19.10 Humor v slovenski literaturi (8) »Rado Murnik«. 19.45 Komami zbor iz Celja. 20.35 Zandon-ai: »Romeo in Julija«, -tragedija v treh dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 R. Vodeb: Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji (2) »Goti in Bizanc v Ra-venni«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Komcer-tist-i naše dežele. 19.10 Higiena in zdravje. 19.40 Harmonija zvokov in glasov. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek -slovenskih pesmi.
12.10 M. Mori: Vzroki nesreč pri otrocih in mladostnikih ter njihovo preprečevanje (7) »Prometne nesreče«. 17.35 Na počitnice. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Simfonična glasba deželnih avtorjev. 19.10 G. Godoli: Življenje na drugih svetovih — domneve in možnosti — 2. oddaja. 19.40 Stare popevke v sodobni izvedbi. 20.35 P. Giacometti: »Fiziognpm«. Drama v 4 dejanjih. 22.10 Beethovnove 'komorne skladbe.
Petek:	11.35	šopek slovenskih pesmi.
12.10 M. Mori: Izlet za konec -tedna. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Sodobni italijanski skladatelji. -18.45 Južnoameriški motivi. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek -slovenskih pesmi.
12.10 N. Kuret: Poganstvo in krščanstvo v naših ljudskih šegah (2. oddaja). 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba dz vsega sveta. 15.55 L. Davanzo: »Vama pot« - oddaja o prometni vzgoji. 16.05 Operetne melodije. 16.45 Pravljice in pripovedke naše dežele. 18.30 Dalmatinski folklorni ansambel. 18.50 Brovvinov veliki orkester.
19.10 R. Dolhar: Alpske poti in smeri (2) »Zopet na Ponči«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: A. Marodič: »Zelena krogla«.
Zelo iskana knjiga
Dos-lej so na Nizozemskem prodali že
400.000	-izvodov razlage -krščanskega nauka, ki ji navadno pravijo Holandski -katekizem. Knjiga doživlja 't-udi v prevodih velik uspeh. Nemškega prevoda so razprodali doslej 200.000 izvodov, angleškega v ZDA -prav toliko, po 50.000 -pa v Angliji in Franciji.
DAROVI
Namesto cvetja na grob pok. gospe Komel roj. Pavlin -daruje A. M. 2.500 lir za Zavod sv. Družine in 2.500 lir za cerkvico sv. Cirila in Metoda v Srnjakovem.
Namesto cvetja na grob g. Štefana Klein-diensta -daruje Apostolstvo sv. Cirila in Metoda -v Gorici za Zavod sv. Družine
10.000	lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Ob prvem sv. obhajilu v Podgori v nedeljo, 21. junija na praznik sv. Alojzija
Joan Birsa, organist Denver - Colorado, USA
4. in 5. julija v ŠTANDREŽU na igrišču pri cerkvi TRADICIONALNI
Poletni kulturni praznik
SPORED Sobota, 4. julija ob 21. uri
Nastop znanega ansambla »VESELI PLANŠARJI« iz Ljubljane s pestrim programom.
Nedelja, 5. julija ob 21. uri
Koncert slovenske pesmi. Poleg domačih zborov nastopajo tudi zbori iz Gorice, Doberdoba in iz Tržaškega. Dramski odsek p. d. »Štandrež« uprizori enodejanko A. Čehova »MEDVED«. Režija A. Pregare.
Recitacije naše mladine.
Prodaja slovenskih knjig in plošč — Bogat srečolov — Dobro založen bife z domačim vinom in prigrizkom.
V slučaju slabega vremena bo program v župnijski dvorani.
VSI LJUBITELJI SLOVENSKE PESMI TOPLO VABLJENI!
Insekticidi v zelenjavnem vrtu