UVOD
Obsevanje vsega telesa je posebna tehnika v radioterapiji,
ki jo uporabljamo skupaj z intenzivno kemoterapijo pred
presaditvijo kostnega mozga ali krvotvornih mati~nih celic
pri bolnikih z levkemijo ali limfomom.
Znano je, da so krvotvorne mati~ne celice in tudi
levkemi~ne celice ob~utljive za obsevanje z ionizirajo~imi
`arki. Namen obsevanja je torej:
• uni~iti levkemi~ne ali limfomske celice
• uni~iti celice obstoje~ega kostnega mozga in pripraviti
prostor za presadek
• povzro~iti imunosupresijo, ki pomaga prepre~iti
zavra~anje presadka
Zanimanje za obsevanje vsega telesa se je pojavilo `e v
za~etku 20. stoletja. Sprva so ga uporabljali le izjemoma,
predvsem v paliativne namene, saj je srednja smrtonosna
doza za ~loveka, aplicirana v eni frakciji, pribli`no 3 Gy.
V poznih petdesetih letih, ko je E. D. Thomas uporabil
obsevanje vsega telesa kot pripravo pred alogeno
presaditvijo kostnega mozga, pa so to metodo za~eli
uporabljati vse pogosteje. Skoraj 20 let je veljal njegov
na~in obsevanja (10 Gy v eni frakciji) za zlati standard.
TEHNIKE OBSEVANJA
V konvencionalni radioterapiji so obsevalna polja navadno
majhna, saj obsevamo le dolo~en organ ali del telesa. Pri
obsevanju vsega telesa pa je tar~a (obsevalna prostornina)
vse telo. To pomeni, da moramo uporabiti veliko obsevalno
polje, pri ~emer mora biti razporeditev doze ~im bolj
homogena. To pa zahteva poseben postopek pri
na~rtovanju, zapleten dozimetri~en nadzor in posebno
obsevalno tehniko. Poleg tega mora biti doza dovolj velika,
da prepre~i nov zagon (relaps) bolezni, in hkrati dovolj
majhna, da ne povzro~i smrtonosnih zapletov, kakr{en je
npr. intersticijski pnevmonitis.
Optimalna tehnika za obsevanje vsega telesa ni dolo~ena,
kot tudi ne optimalna celokupna doza. Razli~ni na~ini
obsevanja, opisani v literaturi, so tako odvisni predvsem od
obsevalnih mo`nosti ter obremenitev na napravah v
posameznem radioterapevtskem sredi{~u. Poskrbeti pa je
tudi treba, da je bolniku ~im udobneje, saj so obsevalni ~asi
dalj{i kot pri obsevanju z manj{imi polji.
Prevladujeta dva na~ina obsevanja:
• tehnika velikih polj
• dinami~na tehnika – tehnika premikanja bolnika skozi
snop `arkov
Tehniko velikih polj uporabljajo sredi{~a, kjer je prostor v
bunkerju z obsevalno napravo dovolj velik za nastavitev
polja, ki pokrije vse telo (Sliki 1a in 1b). Lega bolnika je
odvisna od dol`ine polja; le`i lahko iztegnjeno ali ima noge
pokr~ene, lahko tudi sedi v posebej pripravljenem stolu
(Slika 2).
Kadar je obsevalni prostor premajhen, da bi v obsevalno
polje zajeli vse telo, uporabljamo dinami~no tehniko, tj.
tehniko premikanja bolnika skozi snop `arkov (Slika 1c).
Dosedanje radiobiolo{ke in klini~ne raziskave so pokazale,
da razdelitev celokupne doze v ve~ manj{ih odmerkov
povzro~a manj stranskih pojavov. Tako zna{ajo najve~krat
uporabljene doze 10–12 Gy, v 4–8 odmerkih.
ONKOLOGIJA / pregledi


	



55
Slika 1. Obsevanje vsega telesa: a, b – tehnika velikih polj; c –
dinami~na tehnika. 
Slika 2. Mo`ni polo`aji bolnika med obsevanjem.
Da bi se izognili najpomembnej{emu zapletu, ki spremlja
presaditev kostnega mozga, tj. intersticijskemu
pnevmonitisu, v ve~ini sredi{~ pred prekomernim
obsevanjem {~itijo plju~a.
TEHNIKA OBSEVANJA NA ONKOLOŠKEM INŠTITUTU
V LJUBLJANI
Glede na tehni~ne mo`nosti, ki jih imamo na Oddelku za
radioterapijo Onkolo{kega in{tituta v Ljubljani, obsevamo
z izvorom kobaltovega izotopa Co–60 in dinami~no tehniko
premikanja bolnika skozi snop fotonskih `arkov.
prenesemo na folijo, ki nam slu`i kot matrica oziroma
model za vlitje za{~it za plju~a v obliki 6 mm debelih
svin~enih plo{~. Na simulatorju izmerimo tudi dol`ino
bolnika in njegov premer v vi{ini popka.
S CT prsnega ko{a se dolo~i debelina bolnikove torakalne
stene. Na podlagi izmerjenih parametrov (premer in dol`ina
bolnika, velikosti polja, dozni odmerek …) radiofizik
izra~una potovalno hitrost vozi~ka.
Obsevanje: pred pri~etkom obsevanja bolnika namestimo
na vozi~ek (najprej le`i na hrbtu, nato {e na trebuhu).
Na ko`o polo`imo za{~ito za plju~a, nato pa {e
termoluminiscentne dozimetre, s katerimi izmerimo
prejeto dozo. Tako preverimo, ali izra~unana doza ustreza
prejeti. Na podlagi t. i. in vivo dozimetrije po potrebi (ob
naslednjih doznih odmerkih) prilagodimo potovalno hitrost
vozi~ka.
ONKOLOGIJA / pregledi
56
Slika 3. Obsevalna naprava (telekobalt), pripravljen za obsevanje
vsega telesa.
Slika 5. Bolnik pripravljen za obsevanje vsega telesa z name{~enimi
termoluminiscen~nimi dozimetri in za{~ito plju~nega
parenhima.
Postopek je razdeljen na dva dela:
• priprava na obsevanje
• obsevanje – med obsevanjem bolnik le`i na posebnem
vozi~ku, ki potuje po tirnicah z nadzorovano stalno
hitrostjo skozi snop `arkov
Priprava: nekaj dni pred pri~etkom obsevanja bolniku na
simulatorju zari{emo na ko`o obrise plju~nih kril. Obrise
Slika 4. Rentgenska slika prsnega ko{a z vrisanimi za{~itami
plju~nega parenhima.
Bolniki so v {tirih dneh obsevani s 6 frakcijami (dozni
odmerek je 2 Gy) do celokupne doze 12 Gy. Zaradi
za{~it zna{a doza, absorbirana v plju~nem parenhimu,
9–10 Gy. Torakalno steno dodatno obsevamo z 2 Gy,
z elektroni. Energijo elektronov izberemo glede na
debelino torakalne stene. Zaradi fizikalnih zna~ilnosti
elektronskega `arka je doza, ki jo prejme spodaj le`e~e
plju~no tkivo, zanemarljiva.
Obsevanje pri~nemo 1. dan popoldne, presaditev pa je nato
4. dan zjutraj, takoj po zadnji frakciji obsevanja.
Zapleti
Akutni (nastali med obsevanjem): slabost, bruhanje in driska
so najpogostej{i zgodnji stranski u~inki. Te povzro~ajo tudi
citostatiki, vendar jih obsevanje {e poslab{a. Te te`ave so
manj izra`ene pri frakcioniranem kot pri enkratnem
obsevanju.
Poleg na{tetih so neprijetni u~inki {e suha usta, zmanj{ana
tvorba solz, reverzibilna alopecija, parotitis. Venookluzivna
bolezen jeter se pojavi v 10–20 %.
Pozni (nastali po kon~anem obsevanju):
• intersticijski pnevmonitis (za njegov nastanek so lahko
odgovorni tudi drugi dejavniki)
• katarakta
• okvara ledvic
• sekundarni tumorji
Leta 1989 je bila na Oddelku za hematologijo Klini~nega
centra v Ljubljani opravljena prva presaditev kostnega
mozga. Istega leta smo na Onkolo{kem in{titutu izvedli
prvo obsevanje vsega telesa. Do aprila 2003, ko smo morali
zaradi okvare naprave s to vrsto obsevanja za~asno
prekiniti, smo obsevali 98 bolnikov z levkemijo in
limfomom. Zadnje leto smo vsak mesec tako obsevali po
dva bolnika. Obnovljeni in izpopolnjeni sistem za
obsevanje vsega telesa je znova v rabi od konca novembra
2003.
Literatura:
1. Umek B, Zwitter M, Habi~ M. Total body irradiation with
translation method. Radiother Oncol 1996; 38: 253–255.
2. Lin HS, Drzymala RE. Magna-Field Irradiation. In Perez CA,
Brady LW, eds. Principles and practice of radiation oncology. 4th
ed. Philadelphia: Lippincot-Raven Publishers, 2003: 400–409.
3. Quast U. Total body irradiation – review of treatment techniques
in Europe. Radiother Oncol 1987; 9: 91–106.
4. Wheldon TE; Barrett. Radiobiological modelling of the treatment
of leukemia by total body irradiation. Radiother Oncol 2001; 58:
227–233.
5. Cosset JM, Socie G, Dubray B, Girinsky T, Fourquet A and
Gluckman E. Single dose versus fractionated total body
irradiation before bone marrow transplantation: radiobiological
and clinical considerations. Int J Radiation Oncolgy Biol Phys
1994; 30: 477–492.
■
ONKOLOGIJA / pregledi
57