CELJSKI
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
LETO III.
Stev. 29
22. 7.1950
CELJE
Poštnina plačana v gotovml
Posamezna številka 2 din
Tretje zasedanje SirSega Plenuma Fronte v Celiu
UTRJEVANJE OSNDVNiH FRONTNIH ORGANIZACIJ -
GLAVMA NALOGA FRONTE V DRUGEM POLLETJU
Dne 14. julija je bilo tretje zasedanje širšega Plenuma Fronte v Celju, kate-
rega so se udeležili delegati iz vseh osnovnih frontnih organizacij in pred"
stavniki MLO. Prvi je govoril tov. Trpin Lojze, predsednik Mestnega
odbora Fronte in sekretar Mestnega komiteta KPS, o političnih dogodkih v
svetu, predvsem o revizionistični in agresivni politiki Sovjetske zveze ter o no-
tranji politiki, posebno o skoraj sprejetem zakonu o upravljanju državnih
podjetij in o decentralizaciji državne uprave.
Za njim je podala obširno poročilo tov. 2upanc Darinka, sekretar Mestne-
ga odbora Fronte, o delu Fronte v prvem polletju, o doseženih uspehih in po-
manjkljivostih ter je nakazala smernice za. izboljšanje dela v drugem pol-
letju. Sledila je diskusija, katera se je proti konc i živahno razvila. Predlaga-
ne sklepe za izboljšanje dela, so vsi delegati navdušeno sprejeli ter ob koncu
poslali pozdravno resolucijo Izvršnemu odboru OF v Ljubljani.
V začetku januarja iso delegaitii teren-
skih OF odborov mesta Celja na mestni
konferenci sprejeli letnd plan, ki je vse-
boval predvsem naloge III. plenaimega
zasedanja CKKPS in zasedanje Glav-
nega odbora OF.
Dne 14. juiliija :&o se delegaitd zopet
izibrali na širšem Plenumu Fronte, da bi
pregledali dosedanje delo, uspehe in
pomanjkljivostii ter na podlagi tega
sprejeli ipotrebne sklepe za bodoče delo.
Na gospodarskem polju je OF imela
uspeh pri prave časni izvedbi setvenega
plana, ki je ibil od začetka maja v celoti
izpolnjen. Uspeh pri setvi je pripisati
predvsem kmečki frontni komisiji, ki je
ves čas setve uspešno agitirala ;za do-
bro in pravočasno setev ter je imela
stalen pregled nad izvajanjem setvene-
ga plana. Pri pregledu setve je sode-
lovalo 55 aiktivistov. Nasadili so okrog
15O.0G0 sadik sončnic. Izvedena je bila
tekma koscev in grabljic na Babnem
ter ^ekma žanjic. Pri pregledu krom-
pčrišč, ki so bili redni, je sodelovalo
116 frontovcev. Razširitev zadružništva
ni uspela zaradi nezadositne podpoire
kmečkim terenom, deloma pa tudi za-
radi preusmeritve deila OF, predvsem
na Uitrdrl^-ev že obstoječih zadruig. Ak-
cija za zbiranje ra^rih cdpadikov, pred-
vsem starega železa, je uspela, saj je
bilo zbranega okrog 212 ton starega že-
leza. Delovni kolektivi so pomagali s
prostovoljnim delom, 2774 delavcev je
napravilo 28.499 prostovoljnih ur v pod-
jetjih. Pri LIP-u, kjer je bilo premailo
delovne silfe je Fronta op^avila 4720 ur
s prostovoljci. Poleg tega je pni Celjski
koči mesec dnii sekala 50 članska front-
na brigada. Pri preskrbi se je Fronta
brigalla za pravilno 'oreskrbo in pravil-
no raizidelitev živilskih nakaznic ter je
ii7.vršila tri preglede. Za kapitalno iiz-
^•radnjo ni Fronta i;zvršila vseh postav-
ljenih nalog, zaradi tega, ker niti MLO,
nit-i industrija Celja ne gradi letos no-
snih stanovanj. Zato je od planiranih
125.000 prostovoljnih ur za gradnjo sta-
novanja. izvršila le 16.263 s 1633 pro-
^ovoljci. Te ure je predvsem izvršil ko-
'eiktiv Ljudskega m-^^a7ina ki grad: -"p;-
ven plana svojo s'tanovan,i^:ko z.^si^i^o.
V tednu cest je Fronta opravila 56^4
orostovoljnih ur s 951 prostovolici. Zelo
malo je pa storila pri gradnji 2 km
asfoltne ceste v Celju, za kar se ie ob-
vezala, da bo storila 50.000 prostovolj-
nih ur.
Tudi pri komunalnih dejavnostih ni
Fronta odigrala tiste vloge, katero bi
moraila. Predvsem, ie premalo nap.T-a.vila
^a izgled mesta Celja. Več usneha je
Fronta dosegla pri zbiranju odpadkov.
Te akcije so se Uideležili v^i tereni in
je bilo v tednu zbiranja cd planiranih
20 ton, zibranih 145 ton. Frontovci so
jjzvTŠili 150.532 prostovolantih ur s 18.234
prostovolici cri'različnih delih. Skupno
so ooravili 38% predvidenega plana v
letu 'l950. Poleg tega je aktiiv Zagrad-
Pečovnik gradili vcdovcd, gasilni dom,
popravljali ce?te in poti. V Medlo.gu so
poselkalii 10 kub. metrov lesa, navozili
40 kub metrov gramoza in 10 kub. me-
trov peska za gradnjo zadružnega do-
ma. Gabrski aktiv je sodeloval pri grad-
nji svojega gasilnega doma. pri regu-
laciji! Sušnice ter uredil otroško igrišče.
Osvobodilna fron'a se je v svojem
delu premalo posluževala grup Ljudske
inšpekcije, vendar se tiidli tu kažejo
uspehi. Grupe Ljudske inšpekcije so iz-
vršile 242 ipregledov, predvSem po tr-
govinah, na trgu, v restavracijah in pri
živilskih nakaznicah. Pomanjkljivost
Ljudske inšpekcije je v tem, da v njej
sodeluje veliko premalo žena ter da
člani inšpekcij niso dovolj seznanjeni z
zakoni in o vlogi Ljudske inšpekcije pri
izgradnji socializma. Da se to sitanje
popravi, se mora čimprej pristopita k
večernim seminarjem, kjer bodo prido-
bili člani inšipe^kcdije potrebno iznanjje.
Pri ideološko-vzgojnem ter agitacij-
skem delu je Mestni odbor OF nudil
premalo pomoči terenskim odborom.
Zaradi tega tudi Fronta ni uspela izvr-
šita postavljenega plana v prvem pol-
letju. Od predvidenih 30 je delovalo
povprečno 25 študijskih krožkov. Naj-
boljši uspeh pri študiju je bdi na terenu
III. četrti, v Gaberju, Dolgem polju in
Zavodni. V pretežno kmečkih terenih,
kjer bi bil šitudij najibolj koristen in ipo-
treben, pa je študij potekal slabše. Tu
niso ustanovili 4 nove študijske krožke,
kateri so bili v planu predvideni. Deset-
članski aktiv predavateljev je nudil pre-
malo pomoči terenom. Od predvidenih
6 izobraževalnih tečajev so ustanovili
le 2 in sicer v Medlogu in Lavi. Na
novo so bili ustanovljeni trije frontni
kotički. Od predivodenih šest množičnih
izletov je bil izveden le eden na
državno posestvo v Belje. Fronta še ni
izvršila ozvočenje terena Medlog, Jože-
fov hrib in Zg. Hudinja. Sporedi preko
zvočnikov tudi niso bili dovolj pestri,
manjkailo jim je moiblldlzacijsike vsebine
za dosego planskih nalog, ter so prema-
lo razkrikovali naše sovražnike, tako na
v;3hodu kot na zapadu. Ijokalni list OF
Celjski tednik premalo obravnava delo
Fronte, njene Uspehe in pomanjklji^?osti.
To je predvsem krivda slabe udeležbe
članov OF pri dopisovanju v list. Naj-
večji uspeh agitacijskega dela je bil v
času predvolivne kampanje, ko je bila
udeležJba na volitvah 98.2%.
Poleg uspehov, ki jih je Fronta do-
segla v prvem polletju, so tudi pomanj-
kljivc'5i'i, katere se morajo odpraviti.
Mesitni odbor OF m.ora v iprvi vrsti
utrditi in usposobiti osnovne frontne
organizacije ter zaktivizirati vse volje-
ne člane Fronte na podlagi širokega
tekmovanje med poedinci, kakor tudi
med organizacijami tako, da bodo v 1.
1951, ko bomo ' proslavili 10 obletnico
OF, oisposobljeni vsi sekretariati osnov-
nih frontnih organizacij.
Edino na ta način boido izpolnjene vse
politične in gospodarske naloge — de-
seto ofbletnico OF bomo pričakati s še
večjimi uspehi in (zmagami kot do sedaj.
Zakai i® kontrahaža
deteljnega semena slaba
Pri letošnji setveni kampanji se je
pokazalo pomanjkanje po semenu črne
detelje in lucerne. Po teh semenih je
bilo ogromno povpraševanje v sociali-
stičnem in privatnem sektorju. Toda
teh semen ni bilo na razpolago. Setveni
plani teh krmnih rastlin so ostali ne-
realizirani. Marsikdo je stavil vpraša-
nje, zakaj teh semen ni, ker jih je ven-
dar včasih bilo dovolj. Odgovoriti na to
ni težko. Lansko leto nismo pridelali
dovoljnih količin tega semena, zato je
nastalo pomanjkanje po njem.
Da se nam ta težava ne povrne, so
bili vsi KLO plansko zadolženi, da iz-
vedejo pri kmetovalcih kontrahažo čr-
ne detelje in luceme. Toda v večini
KLO so to nalogo podcenjevali, šli so
brezbrižno in malomarno mimo nje z
raznimi izgovori, češ da se pri njih de-
telja ne seje in ne lospeva. Na drugi
strani pa je pri istih KLO statistični
popis spomladne setve izkazoval visoke
številke hektarjev detedjišč pod staro
setvijo detelje. Ce primerjamo obojne
podatke, vidimo sabotažo gospodar-
sikega plana. Kajti če se gre za obvezno
oddajo žitaric ali krompirja, takrat so
njivske površine pod deteljo in lucemo,
če pa je treba kontrahirati deteljno se-
me jih pa ni, ampak so pod drugimi
kulturami. Pa tudi za prodajo po čm^
borzi ima marsikdo to seme, samo z£
pr; rebe skupnosti ga nima.
Večii del te krivde, poleg KLO no-
sijo vsekakor kmetijske zadruge. On€
so v dnevnih stikih s podeželjem in po-
znajo vsakega posameznega, toda ga
ne znajo ali pa nočejo za stvar zainte-
resirati in mu dokazati potrebe. Letoš-
nje odkupne cene detelnega in lucer-
ninega semena so jako zadovoljive. Ve-
zana cena za eno ali drugo je 50 din
za kg, prosta cena pa 240 din za kg.
Odkup semen kakor tudi stimulacijo z
boni bo letos imelo podjetje »Kmetijska
oskrba« preko pooblaščenih kmetijskih
zadrug. V primerih, kjer bi posamez-
nik ne mogel semena očistiti sam, bo
podjetje očistilo seme v vsaki KZ s
svojim luščilcem, kjer bo potrebno.
Nujna in velika je naloga vseh KLO
in KZ, ki imajo v planu pridelovanje
semena detelje in luceme, da zamu-
jeno takoj nadomestijo s kantrahažo ali
pa blokado, predno bo izvršena druga
košnja. V slučaju, da je košnja že mimo,
je treba to storiti v košnji. Ce se za
izvršitev te naloge ne bomo zavzeli in
jo izpolnili, bodo naša deteljišča v ne-
kaj aetih propadla.
V kemični tovarni so delavci
skrafšali obnovitev peči za 20 dni
Delovni kolektiv tovarne Kemičnih
izdelkov v Celju je v prvem .polletju
neumorno vztrajal pri svoji "zaobljubi,
da bo dosegel polletni plan, kljub vsem
težavam, ki jih povzročajo naši sovraž-
niki. To svojo obljubo j a kolektiv čast-
no izpolnil, saj je dosegel plan po koli-
čini že 26. junija, do konca polletja pa
je dosegel plan po količini za 106,5%,
po vrednosti pa 101,34%.
julija ob 12. uri pa je delovni ko-
lektiv proslavil eno svojih največjih
delovnih zmag. Zidarska grupa je z ne-
katerimi tovariši iz mehanične delav-
nice v tem času dokončala popravilo
peči dva dni pred postavljenim rokom,
ter 27 dni prej, kot je to dosedaj znašal
čas remonta na pol porušene peči. S to
delovno zmago so člani brigade pove-
čali letni plan za okroglo 60 ton, plan
po vredonsti pa za 1,300.000 din.
Člani te brigade so: večkratni udar-
nik in nosilec odličja dela II. stopnje
Gaber Viktor, udarnik in nosilec me-
dalje dela Mimik Jože, Kavčič Miha,
Kavčič Jaka, Cvetko Jurij, Novačan
Anton, Bizjak Stanko, Brbre Vera, Bi-
zjak'Elizabeta ter tovariši iz mehanič-
ne delavnice Habjan Franc, Mastnak
Anton, Kralj Milan in Dorn Franc. Vsi
so ob tej priliki dokazali svojo globoko
pripadnost našemu CK KPJ in držav-
nem'u vodstvu, ljubezen maršalu Titu
in narodu. Ob zaključku so poslali krat-
ke pozdrave Mestnemu komitetn, CK
KPS in Glavnemu odboru enotnih sin-
dikatov Slovenije, v katerih sporočajo
uspehe svojega dela in obenem obljub-
ljajo, da ibodo tempo svojega dela še
stopnjevali in dosegli še več tako lepih
zmag.
V celjski okolici
se pripravtjajo na tretji festival
Na prvem fesitivalu v St. Pavlu leta
1948 je okraj Celje-okolica prikazal iz
razstavo in obširnim kulturnim pro-
gramom povezavo med delavcem in
kmetom. Drugi fes;tival, ki se je vršil
lani v Arji vasi, je ibiJl posvečen kmeč-
kemu zadružništvu. Letošnji festival v
Žalcu pa bo dal povdarek našemu hme-
ljarstvu. Osrednja točka festivala bo
hmeljarska razstava, ki bo zajela zgo-
dovinski razvoj našega hmeljarstva,
pridelavo hmelja z vsemi znanstvenimi
.poskusi in selekcijo, eksport in upo-
rabo. Prikazala bo vsa dosedanja iz-
kustva in važnost hmelj airstva ne le za
naš okraj sam, temveč za celotno našo
državo.
Za kulturni program si gradi mladi-
na pri Grižah, nedaleč od Žalca, letno
gledališče, na katerem bo uprizorila
naša najboljša gledališka družina »Mi-
klovo Za'o«. Glavni dan festivala bo
3. september ko bo v Žalcu ljudsko
zborovanje, podelitev nagrad najboljšim
hmeljarjem, nastop naj.boljšega pevske-
ga zbora in folklorne skupine ter ljud-
sko rajanje. Festival bo v dnevih ob
koncu obiranja hmelja in bo .predstav-
ljal kulturni zaključek hmeljarskega
dela.
Festival bo zajel celoten okraj. Na
Kozjanskem, v Šentjurskem in Vdtanj-
skem sektorju se bodo istočasno vršrjle
prireditve. Tam bodo gostovaile naše
gledališke družine in pevski zbori, ki
bodo nudiili kulturni užitek vsem onim.
ki iz kakršnega koli v.:.roika ne bi moglina festival.
Iz tečaja tajnikov
lirajevniti Ijudsliiti odborov
Da bi čimbolj usiposobil osnovne or-
gane ljudske oblasti, je Okrajni ljudski
odbor Celje-okolica organiziral več-
mesečni tečaj tajnikov KLO. Tečaj je
bil v Kmetijski šoM v St. Juriju pri
Celju.
Vse priprave, da bi se tečaj pričel
določenega dne, so bille skrbno iizvede-
ne, vendar je tečaj začel nekaj dni po-
izneje, zaradi nerazumevanja in nedisci-
pline nekaterih tajnikov, ki so prišli
pozneje. Zamudniki so bili 'tistii, kateri
so najbolj potrebni pomoči pri delu in
katerim manjka splošnega in strokov-
nega znanja.
Življenje in delo tečajnikov je bilo
zadovoljivo, med njimi je vladalo pri-
jateljstvo, pa tudi z upravo so se do-
bro razumeli. Stanovali so v dobrih sta-
novanjskih prostorih In hra.na je bila
dobra in izdatna. Predavatelji eo se pa
potrudili, da jim učenje ni delalo pre-
več preglavic, ker so snov podajali zgo-
ščeno in v zelo razumljivi obliki. Snov
so sami popoldne v krožkih predelovali,
da bi se čimbolj izpopolnili. V prostem
času so imeli na razpolago rdeči koti-
ček, kjer so igrali šah, čitali časopise in
knjige ter poslušali radio.
Poleg tečaja j.iim je uprava Kmetijske
Šole omogočila, .da ®o na posestvu opa-
zovali, kako obdelujejo z raznimi st.roji
in kako imajo urejeno živinorejo. Ta-
koj so ugiOtwili, zaradi mehaniziranega
in skupnega dela, večj.i delovni učinek
in večje donose, kakor so jih zapazili
doma in po ostalih privatnih gospodar-
stvih.
Med tečajniki se je nahajal tudi pred-
sednik KDZ Zus&n. Pogosto 90 mu u-
hajale misli v zadnugo. Skrbelo ga jo
kako in kaj delajo v zadrugi, posebno
si je belil glavo s košnjo, ker za^druga
nima dovolj moške delovne saile. Za-
radi tega so tečajniki sklenili, da
v prostem času pomagali pri košnji.
Železarna v Storah jiim je dala na raz-
polago kamion, s katerim so se nekega
dne oboroženi s kosami in grabljami
odpeljali v Zusem. Dvajset dobrih ko-
scev je .prijelo za delo. Zadružniki pre-
senečeni in veseli taiko dzdatne po.moči,
so govorili med seboj: »Zdaj bo pa že
šlo, ti jo bodo precej podrii, saj so sami
korenjaki.« Trinajst jih je iprijelo iza
kose, a ženske so p.ridno obračale grab-
ijo, trosile krmo in obračale novopoko-
šeno travo. Ko se je zmračilo so po do-
bri zakuski zapeli nekaj domačih ob
spremljavi harmonike ter z lepimi vtisi
na zadrugo odhiteli nazaj.
Tako so tečajnikom pri učenju, delu in
razvedrilu hitro potekli dnevi. Težko
jim je bilo, ko so se ob zaključku po-
slavljali, kar verjeti niso mogli, da so
meseci tako hitro minuli.
V Štorah so dobili dve novi
zdravstveni ustanovi
v Storah je začela poslovati prote-
tična delavnica v sklopu zobne ambu-
lante, kjer se bo mesečno dzidelalo 20
do 30 protez, kar je velika pridobitev
za tamkajšnje ljudstvo, posebno za tiste
delavce, ki so že .leta in leta čakali na
novo zobovje.
Prav tako je te dni začela delovati
skromino, a čisto dn okusno opremljena
fizikalna terapija, kjer bodo bolniki in
poškodovanci, posebno revmatičarji,
uživali terapevtsko zdravljenje.
Tako so v Storah dabiH dve novi ko-
ristni zdravstveni ustanovi, manjka pa
še ženska bolniška soba, za katero je
že več mesecev" pripraviljen inventar.
Čudno je, da merodajni ljudje niso
zmožni najiti .potrebnega prostora za
malenkostno prtljaigo bivše bolničarke,
katera^ iz neznanega vzroka ne izprazni
sobe, čeprav ne stanuje več v njej," niti
je tam v služ.bd, .pač ,oa na ta način
zavira kompletiranje celotne zdravstve-
ne ustanove.
Obvestil frontnim organizacijam
K OTVORITVI RUBRIKE »OBVESTI-
LA FRONTNIM ORGANIZACIJAM«
Odslej naprej bo Celjski tednik po
potrebi prinašal pod to rubriko razna
obvestila Okrajnih odborov Fronte me-
sta Celja, Celja-okolice in Šoštanj, ka-
terih glasilo je.
Pobudo za otvoritev rubrike je dalo
uredništvo v sporazumu z Okrajnimi
odbori Fronte. Rubrika bo služila pred-
vsem za organizacijska vprašanja Fron-
te. Seznanjala bo in dajala navodila
osnovnim frontnim organizacijam (te-
renskim, vaškim, krajevnim) o važnih
in bitnih nalogah Fronte.
Osnovne frcntne organizacije pa opo-
zarjamo, da redno rubriko zasledujejo,
se z njo koristijo pri izvrševanja svojih
nalog, tako, da bo dosegla svoj namen.
Zaradi tega priporočamo frontnim or-
ganizacijam, katere še niso naročnice
našega lista, da ga takoj naroče.
Uredništvo
Osnovne frontna organizacije, dopisujte v Celjski tednik
Da bi Celjski tednik postal res kvali-
teten frontni list je p>otre.bno, da spreje-
ma Čim več prispevkov s terena od do-
pisnikov terenskih, vaških in krajevnih
frontnih organizacij. Tako bo tednik za-
sledoval frontno problematiko ter bo
postal mobilizator in usmerjevalec vse-
ga političnega, gospodarskega in kul-
turnega življenja. Postal bo zanimiv
in pester, ker bo priobčeval razne do-
godke in prenašal izkušnje iz različnih
krajev v .okrajih Celje-mesto, Celje-
okolica in Šoštanj.
Doslej se na žalost dopisniki osnov-
nih frontnih organizacij kaj malo ali
nič ne javljajo. Mnogi menijo, da ne
vedo, kaj in kako naj pišejo. Kar nič
naj ne bodo v zadregi glede tega. Vsak
dan naše delovno ljudstvo mesta in
vasi dosega nove uspehe in ustvarja
nove pogoje za boljše življenje. O te.m
dolu, o takem dogajanju je treba pi-
sati, .postavljati za vzgled dcbre in
odločno udarjati po napakah. Tisti pa,
katerim dela slovnica težave, naj za-
radi tega nikar ne oklevajo. Uredništvo
je tisto, ki daje članku praviilno slov-
nično obliko.
Želimo in upamo, da bomo odslej
sprejemali več člankov s terena ter ta-
ko .izboljšali kvaliteto našega lista. O-
pozarjamo pa vse tiste, ki nam dopisu-
jejo ali želij.o dopisovati, da bomo ob-
javili samo dopise, ki so opremljeni s
polnim naslovom in lastnoročnim pod-
pisom.
Uredništvo
Vsem članom Plenuma, vsem krajev-
nem in vaških odboro.m OF, vsem va-
škim odborom AFZ na področju okraja
Celje-okolica.
V sredo dne 26. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj
se vrši v veliki dvorani OLO-ja v Celju (Na-
rodni dom)
III. redno zasedanje razširjenega plenuma
Okrajnega odbora OF Celje-okolica
S sledečim dnevnim redom:
1.	Politično-gospodarsko poročilo.
2.	Organizacijsko poročilo.
3.	Diskusija.
4.	Ljudsko posojilo.
5.	Kooptiranje novih članov lO.
6.	Izvolitev kmečkega sveta.
7.	Slučajnosti in sklepi.
Poleg članov plenuma se morajo tega važ-
nega zasedanja obvezno udeležiti predsed-
niki ali sekretarji krajevnih in vaških odbo-
rov OF in predsednice ali sekretarke vaških
odborov AFž.
Okrajni lO odbor OF Celje-okolica
KONEC PAUKOVI TOLPI,
ki je sirahovala po celjski okolici
Proti koncu maja 1950 so varnostni
organi polovili zadnje ostanke oboro-
žene tolpe, ki je strahovala poštene dr-
žavljane na področjih Krajevnih od-
borov Dramelj, Pristave, Ljubečne, Bla-
govne in Ponikve. Oborožena tolpa je
pravzaprav ostanek tolpe ki je bila
Uiničena julija 1947.
Ko je oborožena tolpa Mlakar Duša-
na bila popolnoma razbita, sta oba vo-
ditelja, tolpe, ki je pretekli teden bila
pred isodiščem, začela izbirati nove ljudi
in organizirati nova nasilja nad po-
štenimi državljani. Glavni vodja tolpe
je po smrti Mlakar Dušana, ki je bil v
spopadu med samimi člani tolpe ubit,
bili Lavbič Ivan-Palček, ki je 1947 leta
po naključju ušel roki pravice. Ne bo
preveč se govoriti nekoliko 'besed o
njemu, ki je kljub svojd mladosti, saj je
star šele 23 .let, storil tolike zločine.
Palček je ibil od 1944 leta v partizanih
in kakor pravijo, baie ni bil slab borec.
Vprašanje pa je, s kakim prepričanjem
je stopil v partizane. Lavbič je bil že
iz mladosti nagnjen k pustolovščinam
in ga je verjetno tudi to pripeljalo naj-
prej v partizane, potem pa v protidr-
žavno oboroženo tolpo. V dobršni meri
pa se za vsoj nesrečen konec Lavbič
lahko zahvali svojemu botru, sooptože-
nemu Trbovc Francu, ki je čisto s pri-
tiskom vplival na Palčka, naj stopi v
oboroženo toilpo. Trbovc je značilen
primer rafiniranega in zagrizenega so-
vražnika naše ljudske oblasti, saj je on
dajal predloge koga naj bi tolpa usmr-
tila napadla in izropala. Pri tem pa se
je iznal spretno maskirati, ko se je vri-
nil v ljudsko oblast in postal tajnik
KLO Blagovna ter je ta položaj držal
vse do aretacije.
Večji del zločinskih dejanj omenjene
tolpe izvira iz 1947 leta, ko je banda
načrtn.o ropala inventar ljudiskih od-
borov na podeželju, pa čeprav se ji ni
posrečilo drugega kot izropati ie nekaj
ljudskih odborov in požgati arhive. Da-
siravno je tolpa imela roparski videz,
je vsa n.'en.a zločinska dejavnost bila
usmerjena v cilju zrušitve obstoječega
družbenega reda. Člani tolpe so napa-
dali izključno krajevne djudske odbore,
kmetijske zadruge, M so osnova socia-
lizacije na vasi in pa družine poštenih
državljanov, katere je tolpa označevala
za komunistične. Naposled tadi tatvina
koles ni kriminalističnega značaja, če
povdarimo, da so člani tol.pe LaVbič
(Nadaljevanje na dru/gi strani)
»CELJSKI TEDNIK«
Leto III. — Stev. 29 — Stran 2
Konec Palckovi tolpi
ki je sirahovala po celfski okolici
(Nadaljevanje dz prve stran:)
Martin, v družbi Stropnik Mihaela u-
kradli dvoje moških koles izključno za-
radi tega, da bi se lažje in hitreje gi-
bali po okolici.
Največ zločinov ima obtoženi »Pal-
ček«, ki je deloma sam, deloma pa kot
tolpin kolovodja z ukazi izvrševal na-
silja. Leta 1947 je v mesecu aprilu na-
padel s člani svoje tolpe, katero je ta-
krat vodil Mlakar Dušan, vdrl v neko-
liko prostorov KLO jdii oropal in zažgal
arhiv. (9. 4. 1947 KLO Sv. Primož, 12. 4.
KLO Blagovna, 24. 4. KLO Šentjernej,
istega dne KLO Ponikva, 8. 5. KLO
Spitarjič, 12. 6. KLO Ljubečna, istega
dne KLO Kalobje 14. 6. KLO Sv. Šte-
fan.) V letu 1949 se je splazil v zaprte
prostore KLO Dramlje in odnesel ra-
dioaparat, ki je bil last mladinske or-
ganizacilje. Marca istega leta je odvzel
radioaparat in par slušalk in ostale pr:-
tikldne v hiši Zupane Karla. Letos oa
je marca odvzel iz prostorov KLO Bla-
govna radioaparat z akumulatorjem
vred.
Prav tako je sam in v družbi svojih
poijdašev oropal nekoliko 'kmetijskih
zadrug, nekatere celo po dvakrat. Bil
je soudeležen pri ropčh na sledeče kme-
tijske zadruge: V poslovalnico KZ Sv.
Jaikob, kjer je naredil 12.000 din škcde,
poslovalnico KZ Spitalič je oropal za
18.C€0 din raznega blaga in denarja, po-
slovalnico KZ St. Ilj za lO.OOO d"n, po-
silovalnico KZ Ljubečna za 20.000 din.
Pri ponovnem napadu na poslovalnico
KZ St. Ulj so cdnesili r^^tovine za din
104.0CO, napadli so poslovalnico KZ St.
Rupert nad Laškim in jo izropali.
Ogromno škodo je naredil Palček pri
"p jh na privatno lastnino tistih, ki iih
je tolpa imenovala iza komunistične.
Aprila 1947 je Palček v driižbi z Mla-
karjem in Jakšetom napadel posestni-
co Ziidanšeik Jožefo iz Tmovelj. Tam je
odvzel 2 pi&alna stroja, 4 moške o^bleke,
dvcije moških hlač, usnjen moški plašč,
letni plašč, 2 para ženskih škornjev,
moško zapestno uro in dve žepni uri,
uro budilko, 2 prstana, dvoje nalivnih
per-es, več kosov moškega perila, raene
manj vredne malenkosti in 20.000 din
gotovine.
Nekako ob istem času je oropal Bo-
žičniik Alojzijo liz Ožbalta pri Ponikvi.
Odpeljal je iz hleva tele.
Istega meseca je vdrl v stanovanje
posestnice Gaiber Neže v Sv. Rozaliji,
kjer je odvzel 2 para moških škornjev,
2 m'OŠlki obleki, iperilo plašč, daljnogled
in kožuh. Gospodinji je ^povedal, da je
on in njegova tolpa križarska vojska.
Junija 1947 je izropal posestnico Klo-
kočovnik Roizalijo s Tolstega vrha. To-
krat se je s člani tolipe izdajal za voj-
sko kralja Petra. Okradel je gospodi-
njo za 2 plašiča, suknjo, tri žepne ure,
več verižic 4 prstane, zlate ženske uha-
ne, sponke, zapestnico in en kilogram
srebrnega denarja 14.000 diin gotovine,
pištolo, puško z municijo in večjo ko-
ličino mesa in piijače.
Okrutno so ravnali z Gorišek Matev-
žem, kateremu so pri naipadu na njegovo
hišo grozili z orožjem in mu odvzeli
radioaparat. Grozili so mu, ker je baje
član Partije in mu dejali, da bodo oni
s pomicičjo neke tuje sile kmalu naredili
preobrat v državi.
Naš;tevati vse primere ropov na po-
štene državljane bi !zavzelo preveč pro-
stora. Palček se je poleg vlomi'stva
pokazal še kot spreten pocestni ropar,
saj je odvzel nekoliko dvckoles, oropal
osamljene potnike in pretepal poštene
državlijane. Pri vseh teh napadih se je
točno informiral in ni nikoli napadal
ljudi svoje baže. Njegovi napadi so ve-
ljali izrecno članom KP dobrim fron-
to vcem iitd., kar potrjuje trditev, da je
tolpa dedovala predvsem politično ne
pa zgolj iz dobičkarskega nagnjenja.
Palček se je večkrat resno spopadel z
organi varnosti in Naroidne milice, nri
čemer je ;iz,gubilo življenje nekaj ljudi.
On sam je z orožjem pokončal življenie
nekaterim.
Poleg Palčka je bil Trebovc najnevar-
nejši član oborožene tolpe. Njegova za-
sluga je pravzaprav, da je Palček to-
stal tako zloglasen aločinec. Sodeloval
je pri neštetih akcijah, ki sta jih vo-
dila Palček in Mlakar. On je dajal
predloge za -usmrtitev predanih akti-
vistov in ščuval Palčka k tem deja-
njem. Večkrat je predlagal in celo za-
hteval iraior aktivista Kukoviča. Poleg
tega je sprejemal izropano 'blago, skri-
val je Palčka pred oblastmi, držal zve-
zo s tolpo in bil na splošno njen duhov-
ni voditelj. Tudi na sodišču je pokazal
pravi i2iraz zakrknjenega sovražnika
lljudske oblasti in pokvarjenca.
Tudi ostali člani tolpe, ki so se aktiv-
no vključili v ropanje in nasilja, kot
so Stropnik Mihael, ki je bil večkrat
predkaznovan, Verbič Franc, Kukovič
Franc in Lavbič Jože, so zagrešili vrsto
kaznivih dejanj, ker so s svojim sode-
lovanjem pri nočnih pohodih pokazali
svoje sovraštvo do naše družbene ure-
ditve. Vsi so brezpogojno izvrševali
povelija kolovodje Palčka in mu sle-
dili na njegovih številnih napadih, ro-
pih in umorih z orožjem v rokah. Vse
njih in tuidii ostale, katerih je na ob-
tožni klopi sedelo 14, je vodilo do teh
dejanj predvsem sovraštvo do naše dr-
žave, medtem ko lov na ko^risti in oseb-
ni stiki zavzemajo šele poslednjie me-
sto.
Največjo podporo Palčku je dajala
obtožena Gaber Julijana, ki je obve-
šča'a tolpo o idejni pripadnosti raznih
ljudi, sprejemala deleže plena, nudila
skrivališče Palčku, katerega sta nalašč
zato skopala za hišo in naposled kot
žena in mati treh otrok pri 41 letih
stopila v osebne odnose z zločincem
Palčkom.
Zanimivo je, kako je tolpa spreminja-
la svojo barvo, z ozirom na razvoj zu-
nanjepolitičnih dogodkov. Pri Pailčku
samem so našli dve prisegi, ki zago-
tavljata vdanost kralju. Izdajali so se
za križarje, potem za vojsko kralja
Petra in naposled so zakrmarili tudi v
informbirojevske vode. Ti politični ka-
meleoni so se oprijeli vsega, kar bi
lahko koristilo njim in njihovemu sle-
pem sovraštvu. Kakšne posebne znaj-
dijivosti in bistroumnosti tolpi ni pri-
pisati, saj so svojo politično misijo iz-
polnjevali z orožjem v rokah in nasi-
ljem. Kakor je razviidno, tolpa ni bila
povezana z inozemstvom; in če je bila
je po^em kaj klavrna in krvoločna za-
stopnica svojih gospodarjev, ki na tak
način ne morejo biti boljši od njih.
Obtoženci so se pred sodiščem, razen
Palčka, vedli vsi zelo strahopetno in
se nerodno izgovarjali.
Obtoženi Stroonik je namreč hotel
sodniku dokazati, da je od Palčka vzel
pišitolo samo izato, ker je oni imel dve in
jih je težko nosil. Ker mu ta izgovor ni
pomagal, se je hotel izgovarjati, da je
pištoto rabiiil zato, da Ihi v slučaju, če
bi kaj prišlo, lažje bežal. Vsi obtoženci
so se delali kot nedolžne ovce in vsi
skupaj niso vedeli zakaj nosijo orožje
v rokah, zakaj napadajo komimiste, za-
kaj požigajo arhive itd. Vsi so trdili,
da je njihovo početje bilo nepolitično
in so se v zagovorih prav nerodno iz-
mikali gHavnemu priznanju, da so so-
vražniki naše države in da iz tega izvi-
rajo vsa njihova dejanja. Palček je bil
deloma drzen iri skušal večji del
krivde zvrniti na mrtve (Mlakarja, Jak-
šeta, Lesjaka in Marušiča). Zanimivo
je tudi to, da je med tolpo, ki ni nikoli
štela nad 20 ljudi, vladal večni prepir
in celo poboji zaradi vodstva nad to
vzorno četico banditov.
Okrožno sodišče je pri razpravi imelo
na razpolago veliko število ptrič in pis-
menih izjav, imelo je dovolj dokaznega
maiteriala, kot je to orožje, propagand-
ni material itd. Po tridnevni razpravi
je sodišče izreklo pravično kazen nad
zloglasno tolpo, ki je toliko časa rova-
rila lin ogrožala življenja in imetja po-
štenih in miroljubnih državljanov.
Zločinci so biili obsojeni:
Lavbič Ivan in Trebovc Franc na smrt
z ustrelitvijo, ostali pa z odvzemom
prostosti; Stropnik Miha 20 let, Veit>ič
Franc 17 let, Kukovič Franc 20 let, Lav-
bič Jože 12 let. Gaber JuMjana 20 let.
Cene Ivan 17 let, Podrgajs Miha 10 let,
Zdolšek Miha 10 let. Gaber Alojzij 5 let,
Spolenak Alojz 11 let, Zdolšek Franc
7 let in Preložnik Miha 2 leti.
Vsem obsojenim, ki imajo premože-
nje, je sodišče tega zaplenilo in mno-
gim od njih odvzelo tudi državljanske
pravice za nekaj let.
Katastrofalno umiranje rib
v Savinji in pritokih
Borba za napravo učinkovitih čistil-
nih naprav za odpadke industrije, ki
leže v porečju Savinje, traja že od leta
1925, ko je tovarna Westen d. d. v Celju
prvič zastrupila Voglajno in Savinjo s
svojimi fenoli i'z plinskega generatorja.
Bili so komiisijsiki ogledi, odločbe uprav-
ne oblasti, _ sodne poravnave in ko je
tovarna Westen le napravila za svoje
odplake tri ponikovalnice, je bilo sta-
nje vzdržno. Med okupacijo leta 1943 je
Westen prenehal uporabljati te poni-
kovalnice in odplake so se spustile po-
polnoma neočiščene v tekočo vodo Vo-
glajne. Vsi se spominjamo še tistega
smraidu, ki je s vojami strupi ogrožal ne
le ribam in vodnemu živa'lstvu življenje,
temveč tudi iprebivalstvu mesita zdravje.
Po osvoboditvi ni bilo nič boljše, še-
le na pritisk Ribarske zadruge in ljud-
ske oblasti se je stanje začetkom letoš-
njega leta zboljšalo tako, da smo bili
skoro že zadovoljni. Tovarna emajlirane
posode je napravila neke čistilne na-
prave, ki pa še niso bile popolne, sicer
bi ne prišlo 1. junija letos ponovno do
zastrupitve.
Enaka borba je z Železarno v Storah,
kjer starih čistilnih naprav ni več, no-
vih pa še nimajo. Tam love in zbirajo
katran v posebnih ^posodah, od časa do
časa pa se naredi kaka stvar narobe in
nesreča je tu, kakor je bila 18. junija.
Ni pa mej namen popisovati danes
vsa zastrup'ljenja naših voda po tovar-
nah usnja v Rečici in Sp. Rečici ter Šo-
štanju, Tekstilnih tovarnah v St. Pavlu
pri Preboldu, Št. Petru v Savinjski do-
lini, Hlačevine v Celju, Tekstilni v La-
škem, Metalni in Cinkarni v Celju ter
premogovnikih v Zabukovici, Pečovni-
ku in Laškem, temveč hočem ugotoviti
samo dejstvo, da njihove odpadke one-
snažujejo tekoče vode v taki meri, da
jemljejo vodi stalno kisik. Ob normal-
nem vodostaju in povprečni tempera-
turi vode, ribe v teh vodah še žive, v
prenizkem vodostaju in v taki vročini
kot je bila v prvih 10 dneh meseca jvi-
lija, ko je dosegla 27 pa celo 28 stopinj
Celzija, ki tudi odvzema vodi kisik, pa
ribe ne morejo živeti in prično umirati.
In še nekaj je, kar odvzema vodi ki-
sik. Organske snovi necčiščeniih odplak
industrije se ipo neikolikih kilometrih to-
ka vsedajo na dno struge in so odlično
gnojilo za alge. Alge se razraščajo po
dnu reke ali potoka in vise kot dolge
štrene vzdolž struge. One oddajajo si-
cer kot rastline vodi nekoliko kisika,
na njih pa se naselijo vodne glivice v
taki množini, da porabijo v tekoči vodi
toliko kisika, da ga pričenja ribam pri-
rnanjkovati. In ta dejstva — premalo
kisika — so bila vzrok, da so pričele
pričetkom julija riibe v Savinji, BolsM,
Paki in Voglajni umirati.
Naša Savinja pridrvi ob neurjiih z
mogočnimi valovi proti Celju in odnese
te alge s prodom vred po strugi na-
vzidol in s tem oai:siti vo'dni tok zaje-
dalcev, letos pa do take vode noče in
noče priti. Jasen dokaz vsemu navede-
nemu je potoček Koprivnica, v katere-
ga se liztekajo male, a tudi neočiščene
odplake Tovarne tehtnic v Celju. Pod
iziUvom teh odplak so vse ribe pomrle,
5 m nad Izlivom pa še danes vse žive.
Umiranju rib v Savinji in pritokih v
prvih julijskih dneh letošnjega leta, so
torej posredno krive odplake naše in-
dustrije ter jim bodo morali upravniki
industrije in ljudska oblast posvečati
več pozornosti.
Pri opazovanju v dneh umiranja se
je ugotovilo, da so 2. julija 1950 oričele
najprei umirati ribe v Bolski. Ako po-
gledamo Bolsko 'pod izlivom oidplak
Tekstilne tovarne v Sv. Pavlu pri Pre-
boldu, vidimo, da je dno popolnoma za-
raščeno z algami. Enako je z,araščena
Paka, kjer so dan pozneje pričele umi-
rati ribe. Najobčutljivejši so lipani in
postrvi, za njimi pridejo mrene, potem
podusti -in platnice, nato sulci in kleni.
Kraoi so vzdržali. Voglajna je nekoliko
hladnejša voda ter so vzdržaile ribe' v
njej do 7. julija, ko so v velikih mno-
žinak plavale deloma omamljene, de-
loma že mrtve po vrhu vode nizdol.
Umiranje se je pričelo pod Zeleizamo
v Storah. Na posameznih mestih v Sa-
vinji, kjer prihaja v Savinjo kak poto-
ček ali izvira kak studenček, se je na-
bralo na stotine lipanov, ki so se na-
pajali s hladno vodo. Naš član Edo Ci-
merman je opazoval pri takem izvirč-
ku večje število lipanov, ki so pa proti
večeru, ko se je voda ohladila, splavali
lepo na svoja pasišča v sredino reke.
Koliko je rib pomrlo, se seveda ne da
ugotoviti, zanimivo pa je, da so začele
najprej umirati velike ribe, nato manj-
še, zarod pa je vzdržal.
Uprava zadruge bo morala z ozdrom
na to elementarno nesrečo resno raz-
mišljati o likrepih za omejitev odlova
lipanov.	Z. A.
FIZKULTURA
Kolesarstvo
MEDKLUBSKE CESTNE KOLESAR-
SKE DIRKE V CELJU
Kolesarska sekcija Kladivarja priredi v
nedeljo 30. julija medklubske kolesarske
dirke:
za člane dirkače 90 km na progi: Celje—
Podplat—Poljčane—Slov. Bistrica—Celje,
za mladince 76 km na progi: Celje—Podplat
—Poljčane—Konjice—Celje,
za člane turiste 64 km na progi: Celje—
Arja vas—Dobrna—Celje (proga se vozi dva-
krat),
za' mladince turiste ista proga kakor člani
turisti (vozi se enkrat).
Pričakujemo še, da bodo v posebni skupini
tekmovali državni reprezentanti, ki bodo med
tem v Celju na odmoru in pripravah za ude-
ležbo na svetovnem prvenstvu.
Štart in cilj za vse skupine bo pred telo-
vadnim, domom na Mariborski cesti. Štart bo
skupinski. Prva skupina štarta ob 9. uri, nato
v določenih presledkih ostale skupine.
DRZ. REPREZENTANTI V CELJU
Biciklistični savez Jugoslavije je določil,
da bodo v dneh od 22. julija do 10. avgusta
v Celju na oddihu in pripravah za svetovno
prvenstvo naši najboljši dirkači: Poredski,
Osrečki, Grajzer, Varga, Bat Milivoj, Sironi,
Petrovič in Ročič. Trenirali bodo na progi!
Celje—Maribor—Celje.
Slovensko mladinsko pp?^enstvo
KLADIVAR : KRIM (Ljublj.) 3:1 (2:0)
Spet so bili naši mladinci uspešni, čeprav
je bil to pot nasprotnik žilav ter tehnično
zelo dober. Cel.ani so zaigrali kljub precej
spremenjeni postavi zelo ^dobro ter -fiaslu/eno
zmagali. Najboljši mož na polju je bil celj-
ski vratar Leskošek, ki se razvija v odlične-
ga ter skrajno požrtvovalnega golmana. Tu-
di ostali mladinci so zadovoljili, v prvem
polčasu je bil nekoliko nesiguren Videčnik,
ki se je pa prav v drugem polčasu temeljito
popravil, ko je nasprotnik pričel s pogostimi
napadi po njegovi strani. Precej smole je
imel Lipotnik, ki je pokvaril precej zrelih
prilik.
Realizatorji so bili Mahkovec, Lipotnik ter
Hrastnik, vsi za Kladivar.
Sodil je zelo dobro Dorvarič iz Celja.
Nogometni turnir v Mariboru
KLADIVAR ZMAGOVALEC
BRZOTURNIRJA
Preteklo soboto in nedeljo je mariborsko
športno društvo organiziralo svoj letni brzo-
turnir, na katerem so sodelovala nogometna
moštva železničarja, Studenci, Branika B,
Kovinarja ter Garnizije iz Maribora, Konusa
iz Konjic ter Kladivarja iz Celja. Povabljeno
jo bilo tudi moštvo Sobote, ki pa ni prišlo iz
neznanih vzrokov na turnir.
Zmagovalec je postal zasluženo Kladivar,
ki ;;e premagal v soboto Kovinarja z 2:0, v
nedeljo Branika B z 3:0 (prvo moštvo Brani-
ka se nahaja namreč na turneji v inozem-
stvu) ter v zadnji odločilni igri mariborskega
Železničarja s 3:2, čeprav je moštvo domači-
nov vodilo v prvem polčasu z 2:1 ter so Ce-
ljani igrali del drugega polčasa le z devetimi
možmi. Sodnik, ki je bil skrajno pristranski
ter očitno navijal za domačine, je priznal
že v prvi minuti igre gol, katerega je dose-
gel iz čiste ofsaid pozicije napadalec, ki je
stal več nego pet metrov v ofsaidu. Dopustil
je zelo ostro igro domačinov, medtem ko je
ppzil n". vsak gib gostujočega moštva. Toda
kljub temu je Kladivar prinesel v Celje lep
srebrn pokal ter premagal v odločilni tekmi
moštvo, ki je odvzelo Celjanom v prvenstve-
nem tekmovanju na celjskem terenu drago-
ceno točko.
Organizacija ter prehrana gostujočih mo-
štev jo bila na višini ter smo Celjani odnesli
is turnirja zelo dober vtis.
Božo Videnšek
nve zmagi kozjanskih nogometašev
TD Rajhenburg in TD Kozje sta odigrala
dve prijateljski nogoi >itni tekmi. Obe tek-
mi so Kozjani zasluže.)0 odločili v svojo ko-
rist in sicer prvo v Kozjem 25. VI. z rezul-
tatom 9:1 (5:0), povratno pa v Senovem 9.7.
z rezultatom 5:1 (3:0).
Prijateljska tekma v Kozjem je potekla
vseskozi fair m v popolni premoči Kozjanov,
kjer je bila vsekakor najuspešnejša napa-
dalna vrsta, ki se je tudi izkazala s svojo re-
alizatorsko sposobnostjo. Rajhenburg se je
sicer trudil, vendar v Kozjem ni bil doma-
činom dorasel nasprotnik. Po tekmi se je
razvil prijeten družabni večer, kjer so se
nadaljevali in poglabljali stiki med fizkul-
turniki z zelenega polja.
Prijateljska tekma z Rajhenburžani v Se-
novem. je pa obilovala z surovostmi od strani
Rajhenburžanov, ki so nastopili znatno po-
jačanl in s popolno tendenco, da morajo ta
dan na vsak način zmagati. K temu je pri-
pomogel še sodnik iz Krškega, ki je sodil ze-
lo na škodo Kozjanov in je tudi edini gol
Rajhenburžanov njegovo delo, ko je popolno-
ma nepravilno dosodil enajstmetrovko. Okvir
pa je še dala Senovška publika s svojimi ne-
umestnimi pripombami in so na kraju tekme
obmetavali Kozjane s kamenjem kakor tudi
kozjanski avto pri odhodu z igrišča. Tako
obnašanje vsekakor ni na čast Senovemu,
TD Kozje pa se je z dvema zaporednima
zmagama nad močnim nasprotnikom pokazalo
v najlepši luči. Želimo si še več takih uspeš-
nih nastopov.	H. S.
SPOMLADANSKI DEL NOGOMET-
NEGA TEKMOVANJA JE KONCAN
Pred dnevi je bilo končano mladinsko in
pionirsko nogometno tekmovanje celjskega
lOTOmetnega poverjeništva. Spomladanski
prvak mladine je postalo agilno moštvo
»Usnjarja«! iz Šoštanja. Med pionirji pa so
prvo mesto zasedli »Kovinarji« iz gtor, ki
niso izgubili nobene tekme. Vrstni red mla-
dincev je naslednji:
Usnjar	4 3 1 0 5:1 7
Gozdar	4 2 2 0 10:1 6
Rudar	4 112 4:6 3
Kovinar	4 1 0 3 4:11 2
Kladivar	4 1 0 3 3:7 2
Tabela pionirjev pa izgleda sledeče:
Kovinar	3 (2 1 O 11:2 5
Kladivar I 3 2 O 1 10:3 4
■Borut	3 1 0 2 6:11 2
Kladivar II 3 0 12 1:12 1
ŠAH
SšD Celje je preteklo nedeljo gostovalo v
Rogaški Slatini in v prijateljski tekmi s tam-
kajšnjim Edinstvom zmagalo 5:3. Za Celje
so priborili celo točko Fajs, Mimik, inž.
Pipuš in Krušič ter po pol točke šnajder
Jožo in šnajder Franjo. Za Edinstvo pa prof.
Grašer in Kitak po celo točko ter Verk in
Milenkovič po pol točke.
TURNIR V. KATEGORNIKOV
ZAKLJUČEN
Pred kratkim je bil zaključen turnir peto-
kategornikov, ki ga je priredilo SŠD Celje v
prostorih rdečega kotička Betona. Skupno je
igralo 29 udeležencev, razdeljenih v dve sku-
pini. V prvi je zmagal Kolar Anton, aktiv
Cinkarne z 11 in pol točk, sledijo Kovačič,
Hojnik, Mežnarič, Badža, Jurman Štefka itd.
V drugi skupini je zmagal Svetina Anton z
12 in pol točk, sledijo inž. Pipuš, Kovačič
J., Tavželj, Ahtik, Lipovšek, Vidič itd. Nor-
mo za IV. kategorijo so dosegli Kolar, Sve-
tina, Kovačič I., inž. Pipuš, Hojnik, Kova-
čič J., Mežnarič, Tavželj, Badža, Jurman
Štefka, Kolar G. in Tome Albin.
OBJAVE
ZAVOD ZA SLEPO MLADINO
sprejema z novim šolskim letom 1950-51
slepe otroke v starosti od petega leta dalje.
Sprejema tudi slabovidne učence, ki ne mo-
rejo slediti pouku v norm-alnih šolah.
Zavod ima sedemletko, pletarsko učno de-
lavnico, glasbeno in gospodinjsko šolo ter
telefonske in strojepisne tečaje.
Ker so tudi slepi otroci šoloobvezni, pro-
simo šolska upraviteljstva in KLO, da po-
skrbe, da bodo starši slepih otrok takoj vlo-
žili prijavo za sprejem.
Uprava Zavoda 7.a sl-^po mladuio
Ljubljana, Marmoiiiova 24
RAZPIS
Poverjeništvo za prosveto in kulturo MLO
Celje razpisuje mesta za tehnično osebje po-
klicnega gledališča v Celju.
1.	Odrskega mojstra (po možnosti veščega
mizarstva).
2.	Električarja.
3.	Ekonoma.
Prošnja za nastavitev naj bo dostavljena
gornjemu naslovu do 10. avgusta t. 1. z
navedbo poklica in sedanje zaposlitve.
Poverjeništvo za kulturo in prosveto
MLO Celje
POPRAVEK
V Celjskem tedniku z dne 15. junija smo
objavili notico »Kdo je odgovoren o smrtnem
slučaju Mastnak Elizabete, Cesta na grad 22«,
v kateri je očitan Pogrebnemu zavodu za-
kasneli prevoz umrle v Blagovno. Pogrebni
zavod nam je zadevo pojasnil, da leži krivda
na prepozni prijavi smrtnega slučaja in del-
no tudi na pomanjkanju prevoznega sredstva.
Mastnakova je uiprla v petek, prijavljeno pa
je bilo šele v soboto dopoldne po Vrečer
Frančiški. — Naš dopisnik je dobil v časo-
pisu objavljene podatke od Vrečer Frančiške
v soboto popoldne ob 15. uri. V kolikor so
mu bili netočno podani, jih radevolje poprav-
ljamo, ker nočemo nikomur delati očitkov in
krivice.
popravek
V št. 27 Celjskega tednika je bil objav-
ljen članek pod naslovom »Hišna dvorišča naj
se uporabljajo tudi za otroke in ne samo za
zajce in kokoši«, članek se spreminja v sle-
dečem :
1.	Hišnik se je vselil v to stavbo nekako
v sredi leta 1946 in ne koncem leta 1945.
2.	članek navaja »kar niso uničile živali,
pa so povozili vozniki«. Popravlja se, da pri
tem nosijo glavno krivdo vozniki podjetja
Sadje, ki ne uporabljajo dvoriščne ceste in
vozijo kar preko celega dvorišča.
3.	članek je zajel dobo od leta 1946 do
danes ter tako navedel vrsto živali v tej
dobi. Popravlja se, da tov. Cevzar sedaj ni-
ma prašiča, imel ga je nekako do sredine
zadnje zime.
4.	Pisec članka je iz razloga, da je pose-
doval odnosno poseduje le tov. Cevzar naj-
več živali in da je le z njim prišlo do spora
zaradi otroka in živali, objavil le njegovo
ime. Spreminja se, da tudi nekatere druge
stranke posedujejo iste vtrste živali.
—'5. Na dvorišču niso zaželjeni vsi otroci
namreč le manjši v starosti do 2 let, ki
hodijo in se hočejo igrati ter gledati živali.
kupim dobro ohranjen radio ali si istega iz-
posodim. Naslov v upravi.
kupim majhno hišo v Laškem ali okolici.
Naslov v upravi.
IZGUBILA sem dne 13. julija oranžne bar-
ve volneno jopico od pekarne »Pančie« do
vile »Kairo«, Miklavški hrib. Najditelja
prosim, da isto odda proti nagradi pri
Mlakar, Miklavški hrib 15.
IZGUBIL sem dne 13. julija knjižico od ko-
lesa štev. 5269 in osebno izkaznico na ime
Guzej Alojz. Izkaznici razveljavljam.
PRODAM nov otroški avto. Naslov v upravi.
ZGUBILA sem 16. VII. žensko roza jopico
od reke Hudinje do kapele na Zg. Hudinji.
Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi
na naslov: Koštomaj Fani, Sp. Hudinja 85.
kino metropol,
do 31. julija zaprto.
letni kino CEL.ie
do 21. julija: Ob zon, franc. film
od 22. do 28. julija Gentleman Jim, amer.
film
kino žalec
od 22. do 23. julija Guliverjeva potovanja,
amer. film
od 26. do 27. julija Bokserji, sovjetski film
kino udarnik velenje
do 23. julija Dunajske melodije, avstr. film
od 26. do 27. julija Abajeva pesem, sov. film
SEM NA MLO —
PRIDEM MALO POZNEJE
Kakor večkrat, tako je stal gornji napis
na vratih I. četrti v Razlagovi ulici.
Dno 18. t. m. sem imel opravka v omenje-
nem. uradu, ker se pa večkrat dogaja, da se
uradno ure spreminjajo, sem šel prejšnji dan
mimogrede pogledat, kdaj lahko opravim
svoj posel. Prepričal sem se, da so uradne
ure od 8. do 11. ure dopoldne izvzemši so-
bote. Naslednjega dne grem tudi na ta urad
okrog 9. ure, toda na vratih vidim še dosti
velik listek z napisom »Sem na MLO — pri-
dem malo pozneje«. Kdaj je bil ta listek iz-
obešen, ne vem, vsekakor je to popolnoma na
mestu. Toda ta »malo pozneje« se je zavlekel
ves dopoldne, kar nikakor ni na mestu. Ko
sem še razne druge posle opravil, grem ob
10.30 zopet pogledat, toda še vedno listek na
vratih in vrata zaprta. Ob 11.15 grem zopet
po Razlagovi ulici ter misleč da je tisti »ma-
lo pozneje« že potekel, zopet pritisnem na
kljuko — toda tudi to pot zaman. Ob 11.45
nisem sicer imel opravka zunaj, ampak za-
devo bi pa le rad opravil, in jo mahnem po
isti poti, kakor prej ter ponovim isto in iz-
vem zopet isto, ker je bilo še vedno zaprto.
Popolnoma mi je razumljivo, da mora urad-
nica, ki ima opravka z živilskimi kartami in
drugimi prijavami ter poročili posla na MLO,
ni mi pa razumljivo, da vrši to med urami,
ki so namenjene strankam, ki brez potrebe
izgubljajo čas. Ali ne bi bilo mogoče to tako
urediti, da bi bili uradniki takih uradov, ki
imajo posla s strankami, klicani na MLO v
urah, ki niso namenjene strankam?
PO PALCKOVI KRIVDI —
POŠKODOVANI CELJSKI NASADI
čuvajte vaše nasade! — Take ali podobne
napise vidimo po parkih, čeprav bi človek
mislil, da to za odraslega človeka ni potreb-
no. Pa ni tako.
Vsi smo veseli lepega parka na Trgu svo-
bode, ki se prav lepo razvija. In glej vraga.
Le majhne prilike je treba, pa ga že potep-
tamo kot odvržen čik. Ko so preko zvočnikov
prenašali potek razprave proti Palčku in nje-
govi zločinski družbi, smo imeli tri dni pri-
liko opazovati, kako se spoštujejo predpisi
o čuvanju nasadov. Mnogi so se po dolgem in
počez položili po trati, kot da so na vrhu
Mozirske planine in kramljali. Nekaterim je
postalo dolg čas, pa so si mulili listje topo-
lov. Otroci mater, ki so se preveč zavero-
vale v pogovore in poslušanje, so brez skrbi
lomili vejice, tako da nekaj dreves izgleda,
kot da so jih opasle koze.
še nekaj takih zanimivih razprav in park bo
goden za prekopavanje. Takih pa, ki se jim
tako neznansko mudi, da nimajo časa obiti
elipso pred OLO, je vsak dan dovolj. Kaj
ni škoda dela in stroškov, če je Celjanom
vseeno kako Celje izgleda?
Zadružniki na Uranskem
so končali z žetvijo
Z^idružniki KDZ na Vranskem so še
enkrat pokazali, kaj pomeni skupno de-
lo in dobro vodstvo. Žetev so končali v
reikordnem roku. Požeto žito, lepo po-
vezano v snopje je ze na varnem.
Kar veselje je bilo pogledati, ko so
želi. Medtem, ko je stroj žel, so pridne
roke vezale, štirje hektarji so bili po-
spravljeni kar v enem delovnem dne-
vu. Pa tudi lep hektarski donos imajo,
povprečno okrog 22 mte., tako, da ra-
čunaijo na pridelek okrog 9 tisoč kg.
Pri košnji so se tudi dobro izkazali.
Na Orehovcu je 20 koscev v 20 urah
pokosilo 10 ha pašnika. Pomagaid so jim
tudi zadružniki iiz Arje vasi in Žalca.
Uredili bodo hleve in svinj aike -t^ s
prostovoljnim delom sezidali sikladišče.
MLADI LETOVIŠČ AR JI na"^ Vranskem
Pridni pdoniraci iz Kranja so se na-
stanili v šolskem poslopju na Vran-
skem, da bi del svojcih počitoic preživeli
v naravi in svežem zraku.
Kranjsiki piomrčki pa niso letos sami
kot gostje. Na Vransko je prišla tudi
skupina bosen^ih otrok, ki so se na-
stanili v Domu bosanske mladine.
Pesem pionirjev se razlega daleč na-
okrog. Zdaj čuiješ slovensko, zdaj bo-
sansko i>esem.
Želimo jim, da bi se prav dobro imeli
ter da bd odnesli iz Vranskega lepe
spomine.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tisfea Celjska tiskarna