ACROCEPHALUS predel nenavadnih ptic, kot so siva čaplja Ardea cinerea, skobec Accipiter nisus, sokol .Falco peregrinus, fazanPhasianus coechicus, rečni galeb Larus ridibundus, rum enonogi galeb Larus cachinnans, črna žolna Dryocopus martius, siva žolna Picus canus, menišček Parus ater in krokar Corvus corax. Al Vrezec, Pražakova 11, 1000 Ljubljana BELOHRBTI DETEL Dendrocopos leucotos WHITE - BACKED WOODPECKER On 1st September 1991 in the suburb of Zidani most Ta naš redki glacialni relikt med našimi pticami sem opazoval ! .septembra 1991 okrog 17 .ure v naselju Briše v Zidanem mostu na nadmorski višini okrog 230 metrov. Iz gozda je priletel na travnik, ga preletel in pristal na deblu smreke, oddaljene približno 50 metrov. Kakšni dve minuti sem ga opazoval, kako je izza lubja dolbel svoj plen. Proti meni je obračal hrbet, tako da sem ga večino časa opazoval ravno v hrbet, ki je bil bel. Zgornji del peruti je imel črn, prav tako repna peresa, belina hrbta in spodnjega dela zloženih peruti proti repu je dajala vtis vzorca ribje kosti. Tume glave je imel rdeče, velikost pa kot veliki detel. Ko je čez kakšni dve minuti odletel nazaj proti gozdu v značilnem valujočem letu, sem opazil tudi rožnato rdečkasto barvo podrepnih peres. Marjan Gobec, Zidani most 28a, 1432 Zidani most HRIBSKI ŠKRJANEC Lullula arborea WOOD LARI( On 1 gvi june 1994 at Leskovec near Višnja Gora ~ Sredi dneva 19.6.1994 sem kilometer severno od Leskovca nad Višnjo Goro (690m n.m.v.) iz avta opazil škrjanca, ki se je spreletel na bornem travniku ob makadamski cesti. Ustavil sem in si ptiča ogledal kar iz avta iz njegove neposredne bližine. Nadočesna črta, ki se je vlekla zadaj okrog in okrog glave, in značilni vzorec na zgibu peruti sta ga izdajala za hribskega škrjancaLullula arborea . Ko sem izstopil, sem lahko poslušal petje kar treh samcev hkrati. Glede na Ornitološki atlas Slovenije podatki o pojavljanju hribskega škrjanca v gnezditveni sezoni v osrednji Sloveniji doslej 36 XVII-74-1996 niso bjli znani. Tomaž Jančar, Gorenje Blato 31, 1291 Skofljica SKALNA LASTOVKA Ptyonoprogne rupestris CRAG MARTIN - Nest found on l 6u1 July 1995 at Igla in the Upper Savinja valley "i:.f Skalna lastovka je gnezdilka skalnatih sten in pri nas poznana predvsem v Julijskih Alpah. V Savinjsko-Kamniških Alpah je bilo v obdobju popisovanja za ornitološki atlas opaženo samo gnezdenje v okolici Jezerskega. Zato sem bil toliko bolj vesel prizora, ki sem ga doživel v kraju Igla, na nadmorski višini okrog 550 metrov, med Solčavo in Lučami (kvadrant 13/ 48). Dne 16.julija 1995 okrog popoldneva sem opazoval par skalnatih lastovk, ki je krmil mladiče. Gnezdo nasproti okrepčevalnice, v skalni kapelici , ki je nastala, ko se je del skale odkrušil, je bilo kakšnih 40 metrov nad Savinjo. Gnezdo, ki je bilo skoraj povsem belo , je bilo po obliki zelo podobno gnezdu kmečke lastovke. Žrela mladičev; treh ali štirih, so bila povsem rumena. Opazoval sem krmljenje kakšne pol ure, vendar v bližini nisem opazil nobenega drugega para skalne lastovke. Upam, da stena ni zanimiva za alpiniste in da bodo imele skalne lastovke ugodne razmere za gnezdenje tudi v prihodnje. Marjan Gobec, Zidani most 28a, 1432 Zidani most KMEČKA LASTOVKA Hirundo rustica BARN SWALLOW - Total albina caught on 8th September 1994 at Vrhnika (probably the same that had bred at Blatna Brezovica near Vrhnika in the same year) S kolegom Lapanjo sem obročkal ptice na stalnem lovišču na Vrhniki. Zvečer S.septembra 1994 se nama je v mrežo ulovila kmečka lastovka, vendar povsem bela. Že v prejšnjih izmenah so jo opazili v zraku, ko je dajala vtis letečega belega lista, vendar je nihče ni ujel. Odrasla samička je imela 122 mm dolgo perut. Vse perje je imela snežno belo, razen za bucikino glavo rjavega perja na čelu. Oči in noge pa so bile temne. Naslednjega dne sva jo fotografirala, obročkala s številko obročka A 72500 in izpustila z željo, da bi se naslednje leto spet vrnila. Kasneje sva od P Grošlja zvedela, da je ta