LfCUaik 2.
MariiNH, sredap. oktobra
228
KI DELAVEC
Političen list.
V
lsr e/
V*
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno.
četrtletno K 16-50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5"—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
O
Narodn
wut«3n(^BtjJb in uprava:	r-
i crom (vhoiH
(vhoAfc Kopališjce u#ce)/r V
v--	'	l.-čf
Ponesrečena Trifkcvičeva misija.
Ko se je mesca februvarija tega
leta sestalo sedanje narodno predstavništvo, da izvrši najnujnejše narodne posle in da bo viden znak edinstva, tedaj so ustali očitni in skriti sovražniki državnega in narodnega ujedinjenja ter pričeli po časopisih in naskrivoma boj proti narodnemu predstavništvu, da mu omajajo ugled in moč. Jemali so mu celo pravico, sklepati zakone.
Demokratska stranka pa je v svojem časopisju in med narodom odločno nastopila za narodno predstavništvo, ker so zunanji in notranji odnošaji naše mlade države zahtevale, da bodi sedanje narodno predstavništvo napram zunaj in znotraj simbol narodnega ujedinjenja, kontrola in podpora vladi, ki je imela obnoviti deželo ter pričeti odstranjevati posledice dolgoletne krvave vojne in stoletnega suženjstva.
Narodno predstavništvo je začet-
koma vršilo svojo nalogo, kadar je bilo treba pred zunanjim svetom manifestirati narodno edinstvo. Ko pa je demokratska stranka zahtevala, naj se gre korak dalje in naj narodno predstavništvo prične s pozitivnim delom, z demokratsko uredbo države in sklepanjem zakonov glede davčne, agrarne in socialne reforme, je prišlo v narodnem predstavništvu najprej do bojev, in pozneje do vladne krize, ki na veliko škodo države in naroda traja že dalj nego dva mesca.
Pristaši vseh plemen in ver so se združili, da preprečijo vsako delo narodnega predstavništva. V prejšnjem I koncentracijskem ministrstvu so ovirali
itudi vsako delo vlade, tako da so na-
1 7
j stajali vedno .težji in težji odnošaji in da je nezadovoljstvo rastlo od dneva du dneva.
Vsi nasprotniki demokracije gredo na to, da zvečajo to nezadovoljstvo, ker nosi odgovornost za novi položaj pred narodom, demokratska stranka. Oni hočejo, da- se to stanje še poostri.
Zato je Protič pri agrarnemu vprašanju in notranji uredbi države povzročil krizo in zato s podporo naših klerikalcev in hrvaških separatistov onemogočuje rešitev teh vprašanj, da bi na ta način čimdalje ostalo to stanje, ki diskreditira demokratsko in jugoslovansko idejo.
Demokratsko stranko ne vodijo nikakršni strankarski interesi. Ona ne zahteva ničesar za se, marveč vse za narod. Pripravljena je za vsako žrtev razen v vprašanju narodnega in državnega edinstva, glede katerega se hoče boriti na življenje in smrt proti vsakemu sovražniku. Demokratska stranka se hoče pogajati v vseh drugih vprašanjih, toda glede popolne demokratizacije javnega življenja in agrarne reforme ne pozna nobenih kupčij in pogajanj.
Zato je demokratska stranka zahtevala, naj se sestavi iz vseh strank vlada, ki imej edino nalogo, da likvidira sedanjo situacijo, podpiše mir s sosednimi državami, za kar morajo prevzeti odgovornost vse stranke. Narodno
Veliki mogul.
AngleSki spisala A. K. Oreen.
(Dalje).	(60)
Ali ga je sprejel brez priporočil v svojo službo ? Čuditi bi se moral, če bi to storil, toda njegov zapisnik mu tega ni pojasnil. Imel je zapisano samo ime in pa dan sprejema. Toda dan sprejemal Gotovo ste že opazili, da ni bil navaden dan! Pozneje je tudi ta mož to opazil. To je bil dan Ramsdello-vega plesa, dan groznega zločina! Ko se je zopet spomnil na dogodke tega dneva, se je tudi spomnil, zakaj ni bilo pri imenu Weil-good v njegovem zapisniku običajnih opazk. Bil je to izvanredno utrudljiv in nesrečen dan. Naročilo je bilo važno, vreme pa slabo. Razentega je bil vsled raznih nesrečnih slučajev zelo v zadregi in je imel premalo pomožnih moči na razpolaganje. In ko sta isti dan dva izmed njegovih ljudi zbolela in je ta spretni in samozavestni Wellgood prišel, da hoče takoj nastopiti, ga je takoj sprejel v službo, ne da bi pogledal izpričevalo, ki je bilo vsaj navidezno zelo zadovoljujoče. Pozneje je hotel pogledati izpričevalo, ki je imel skrbno spremljeno v mapi na svoji pisalni mizi. Toda vznemirjen vsled nepričakovanih dogodkov onega večera je pozabil to storiti, ker je bil tudi sicer z delom in obnašanjem tega moža zelo zadovoljen. Toda
zdaj je bila stvar drugačna. Natakar je še! i brez odpovedi od njega, in on je hotel moža : poiskati, ki je priporočil natakarja. Izvedeti je hotel, je-li VVellgood prvič poplačal dobro službo slabim obnašanjem.
Vsled tega je iskal v svoji mapi dotično listino, toda v svoje največje začudenje je ni več našel. To se mu je zdelo zelo čudno, ker je dobro vedel, da ni sam vzel listine iz mape in da nihče ni imel pravice do tega.' Osumil je nekega mladega človeka, ki je imel tupatam dostop v njegovo sobo.
Toda ta dečko ni bil več v mestu. Vsled nekega malega pregreška ga je pretekli teden | odpustil. In trajalo je več dni, da ga je zopet ’ našel. Med tem se je še bolj razjaril. In ko je konečno dečka našel, ga je obdolžil tatvine in sicer na tako nasilen način, da je dečko vse izpovedal. Priznal je, da je ukradel priporočilno pismo iz mape na mizi, toda le za to, da ga je vrnil Wellgoodu, ki mu je obljubil denarja za to. Na vprašanje, koliko mu je dal, je odgovoril deček, da je dobil deset dolarjev. Ta znesek za tako navadno službo in od strani tako nepremožnega moža je bil tako nenavadno visok, da mož priporočilnega pisma ni potreboval edinole v ta namen, da dobi novo službo. Vsled tega je lones še intenzivnejše zasledoval zadevo ter prišel konečno do zaključka, ki ga začetkoma ni pričakoval: izvedel je natančen naslov, ki je bil označen v ukradeni listini in na ka-
terega se je deček iz nekega gotovega vzroka spomnil. Označeni naslov se je nanašal na neki drugi del mesta. Kakor hitro je imel lones dovolj časa. je sedel na mestno železnico ter se odpeljal v označeno cesto.
In tam v oni hiši ga je čakalo veliko iznenadenje. In tudi mi smo bili iznenadeni, gospodična Van Arsdale, ko nam je sporočil rezultat svojih poizvedovanj. Priporočilno pismo je imelo podpis: »Hiram Sears, upravitelj! Ime mu ni bilo znano — morda ga vi poznate? ne? Ko pa je prišel do označene hiše, je spoznal, da je ena izmed najfinejših hiš v New Vorku, čeprav se ni mogel takoj spomniti, kdo da tam stanuje. Toda kmalu je to izvedel. Neki pasant ga je o tem podučil. Morda je tudi vam to znano, gospodična Van Arsdale? Bila je oseminštirideseta cesta, številka —«.
»Ali je mogoče«, sem vskliknila vsa začudena, »tam vendar stanuje gospod Fair-brother sam. Soprog —«.
»Res je! In Hiram Sears, čegar ime so omenili pri razpravi, kakor se morda spominjate, je, čeprav iz gotovih vzrokov ni bil • osebno navzoč, njegov upravitelj in fak-totum«.
»Kako? In on je dobil za VVellgooda njegovo priporočilo ?«
»Dal«
________________ (Dalje	prih.)
predstavništvo naj bi se takoj po sprejetju volilnega zakona razpustilo ter sc izročila beseda narodu, da z volitvami odloči o vseh velikih vprašanjih notranje uredbe države.
Opozicionnlne stranke niso hotele tega. Stavile so popolnoma nesprejemljive predloge. Prestolonaslednik je po* veril Protiču mandat za sestavo kabineta, toda njegova in njegovih pristašev trmoglavost je onemogočila koncentracijski kabinet. In Protič je vrni! regentu svoj mandat. Njegov naslednik radikalni disident Trifkovic je napravil čudežno delo ter sestavil čez noč ministrstvo iz samih opozicio* nalcev. Ker je pa ta ministrska lista na prvi pogled osvedočila, da ne bo zastopala najvišjega principa naše državne politike, namreč državnega edinstva, regent te liste ni potrdil. Zdai vidimo in čutimo, kam privede strankarska interesna politika.
Primorski begunci in izgnanci za svoje pravice.
Na velikem Taboru v Ptuju dne 25. septembra 1919 so zastopniki celokupnega ljudstva iz po Italijanih zasedenega ozemlja sprejo!i sledeče resolucije ter jih odposlali na označena mesta :
•Vsem zastopnikom velesil
v Parizu.
Celokupno zastopano ljudstvo iz po Italijanih zasedenega ozemlja, tako begunci kot izgnanci, sporazumno s člani zastopstva iz zasedenega oremlja, katerim je po krivici nesvobodno izraziti svoje cnnenje i/.ražajo resolucije sklenjene na. velikem Taboiu v Ptuiu dne 25 septembra 1919.
1. Zastopstvo celokupnega ljudstva se zgraža nad kratkovidno in kruto obsodbo pariške konference glede narodnostnega vprašanja in času neprimernega podjarmljenja rnega naj-inteiigentnejših narodov, ki prihaja v poštev pri strašni operaciji izvršeni od ljudi nepozna-vajočih duš tega naroda in opozorja na nemoralnost zahtev imperjalističnega, po Židih in-špiriranega Rima.
2. Velika skupščina konštatira, da so vse velesile, zastopane na mirovni konferenci; dale popolno svobodo divjaškim narodom (Indija, Hindustan, Afrika) in so jih vstvorile v posamezne države s popolno svobodo v narodnostnih, verskih in upravnih vprašanjih.
V	očigled temu se dviga celokupni naš narod kot en mož proti aspiiacijam Italije na-pram prizadetim Slovanom in je pripravljen z vsemi sredstvi, naj si bode tudi z življenjem zasigurati si svojo neodvisnost in svobodo za po Italijanih sedaj zasedeno ozemlje, ki je izključno naša last.
3. Opozarjamo veiesiie, da je naš protest čin obupnega človeka — in v to so nas dovedli cinilelji mirovne konference.
4. Ne iščite izhoda iz sedanje negotovosti s sofističnimi formulacijami potrebe imperializma; izvršite kot naš narod želi — kulturno delo — in izvajajte iz grozot vojske pravico, da težko pieizkušieni narod pride v mirno delovanje in
se povrne, kar je po krivici dosedaj izgubil.
Naredili svet Jugoslovanov v Ptuju za po Italijanih zasedeno ozemlje.
Ptuj, dne 3. oktobra 1919.
Sigi,	Dr.	J e n k o,
tačas tajnik.	tifčas	predsednik.
Osrednji vladi Narodnemu predstavništvu in Jugoslovanski delegaciji mirovne konference
v Beogradu. Zastopstvo celokupnega, ljudstva iz po Italijanih zasedenega ozemlja, zbrano na velikem Taboru v Ptu u dne 25. septembra 1919 protestira sogia:;rni pr> ti brezbrižnosti, katero kaže večina poklicanih fa: toijev Jugoslavije glede vprašanja ceV-ga po Italijanih zasedenega ozemlja, oziroma prizadetega naroda ter izraža svoje ogorčenje nad notranjo razkosanostjo v prednačenju za politično hegemonijo. Ne interes celokupnosti, ampak starokopitno nenarodno pehanje za osebnimi koristmi je gonilna sila v gotovih krogih. Od vojske izčrpani narod, pred vsem pa mi s svoje zemlje pregnani primorski Jugoslovani s Studom in trpkostjo gledamo to počenjanje, ter dvigamo danes svarilen glas ptoti istemu, ker dnevi so šteti, ko pade kocka naše narodne usode.
Mi jugoslovanski begunci in izgnanci smo edini v namenu, da si izvojujemo z vsemi po naravnih zakonih znasiinjenemu narodu pri-pustnimi sredstvi pravico na zunaj in na znotraj, da pošljemo na lastno odgovornost naše zastopnike v Pariz ter organiziramo to narodno delo doma in pri svojih bratih na severu za našo rešitev. Ideal naše misli je francoski narod, ki je z narodnim zastopstvom v Lotaringiji in Alzaciji dokazal, kaj znači volja naroda ter izbojeval na ta način osvoboditev omenjenih provinc.
Sram nas je, da nam v tem oziru prednjačijo zastopniki ljudske volje na Koroškem, ki so na lastno pest izvojevali s svojimi, po narodni volji izvoljenimi delegati v Parizu več, nego naši oficijelni zastopniki, ter smo zaupajoč na lastno silo, pomoč severnih bratov, pričeli takoj rešilno delo v navedenem smislu. •
Poživljamo Vas, zastopnike Jugoslavije na pariški konferenci, da poročate naši javnosti o tem, kaj se je storilo v Parizu za našo sveto stvar ter prisegamo, da ne odjenjamo, dokler ni vse jugoslovansko ozemlje rešeno iz rok zakletega sovražnika na jugozapadu.
Narodni svet Jugoslovanov v Ptuju za po Italijanih zasedeno ozemlje,
Ptuj, dne 25. septembra 1919.
Sigi,	Dr.	J e n k o,
tačas tajnik.	tačas	predsednik.
Politične vesti. ________________
Trifkovičeva lista. Beograd, 5. oktobra. Danes predpoldne se je sestavil kabinet tako-le:	Predsednik ministrskega sveta:	dr.
Marko Trif ;ovič (radikalni disident). Minister za zunanje zadeve: dr. .Ante Trumbič (izven strank). Minister za finance : dr. Velizar Jankovič (radikalec). Minister za notranje zadeve: Stojan Protič (radikalec). Minister za pravosodje: dr. Peleš (samostalec iz Medakovjčeve skupine). Minister za zgradbe: dr Joca Jovanovič (radikalec). Ministf-r za promet: dr. Anton Korošec (Jugoslovanski klub). Minister za prosveto: dr. Trifunovič (radikalec). Minister za verstvo: dr. Franc J mkovič (Jugoslovanski klub). Minister za agrarno reformo: dr. Momčilo Ninčič (radikalec). Minister za konstituanto: dr. Polič (Narodni klub).
Minister za trgovino in industrijo: Stojan Ri-barac (naprednjak). Minister za vojno in mornarico : general Stcvan H ulžič Minister z.t pošto iti brzojav: dr. Mate Drinkovič (Narodni klub). Minister za socialno politiko: dr. Spaho Mehmed (v nobenem klubu). Minister za narodno zdravje : dr. Miletič (radikalec). Minister za prehrano in poljedelstvo: dr. Ivan Krnic (Narodni klub). Minister za gozdar tvo in rudarstvo: Vukičevič (radikalec).
Beograd, 5 oktobra. Danes popoldne ob 3. uri je bil designirani ministrski predsednik Marko Trifkovič sprejet od prestolonaslednika v avdijenci in mu je podal novo kabinetno listo. Regent te liste ni potrdil. Jutri ob 11. uri sprejme regent designiranega ministrskega predsednika drugikrat v avdijenci Danes popoidne so se vršili zasebni razgovori med demokratsko zajednico in sedanjo vladno stran!.o (rad. blokom).
Češkoslovaška pogodba z zavezniki. Med Čehoslovaško republiko na eni ter Zedinjenimi državami ameriškimi, Veliko Britanijo, Francijo, Italijo in Japonsko na drugi strani se je sklenila pogodba. Pogodba obs-taja iz dveh delov, od katerih ima vsak po več členov. Člen prvega dela določa, da se določbe pogodbe priznavajo kot temeljni zakon. Člen 2.: Čehoslo-vaška republika se obvezuje, da svojim prebivalcem nudi popolno in absolutno zaščito življenja in svobodo, brez razlike pokoljenja, državne pripadnosti, jezika, plemena ali vere. Čl. 3.: Čehoslovašk,i republika priznava kot Čehoslovaške podanike ipso faeto in brez posebnih formalnostih nemške, avstrijske in ogrske državljane, ki so na dan, ko ta pogodba stopi v veljavo, stanovali ]i bili pristojni na ozemlju, ki tvori del čehoslovaške republike ali se priznava kot tak. Čl. 4. priznava čehoslovaško državljanstvo tudi onim osebam, i<i so na gori-omenjenem ozemlju bili rojeni od starišev, ki imajo tam svoje bivališče ali domovinsko pravico, tudi ako te osebe na dan, ko ta pogodba stopi v veljavo, niso stanovale na tem ozemlju ali imele tam domovinske pravice. Čl 7. določa, da so vsi čehoslovaški državljani enaki pred zakoni in da imajo enake državljanske in politične pravice brez razlike osehe, plemena, jezika ali vere. Čehoslovaški državljani niso podvrženi nikakim omejitvam glede rabe jezika y zasebnem ali trgovskem prometu, ali pa v zadevah vere, tiska, katerihkoli javnih nastopov ali javnih zborovanj Čl. 8.: Čehoslo.aški državljani, ki pripadajo narodnim, verskim ali jezikovnim manjšinam, se bodo pravno in dejanski smatrali za popolnoma enake ostalim državljanom Čl. 9.: Kar se tiče javil, pouka, bo čeho-slov. vlada mestom ali okrajem, kjer prebiva precejšnji odstotek čehoslovaških državljanov, ki ne govorijo češkega jezika, nudila odgovarjajočo enakost v pouku materinega jezika. —■ Drugi del se nanaša na ozemlje južnokarpatskih Rusinov, ki tvori v okviru čehoslovaške države samoupravno enoto. Ta samopravna enota bo imela obširno avtonomijo, ki bo v skladu z enotnostjo čehoslovaške republike. Ozemlje južnokarpatskih Rusinov bo imelo lasten deželni zbor, ki bo urejeval jezikovne, šolske in verske zadeve ter vprašanja pokrajinske uprave. Sklepni člen določa:	Čehoslovaška	republika	se strinja s
tem, da določbe predstoječe pogodbe, v kolikor se tičejo manjšin, ustvarjajo obveznosti mednarodnega značaja in uživajo jamstva zveze narodov. Brez privoljenja večine sveta zveze narodov se te določbe ne smejo izpremeniti. Čehoslovaška republika nadalje soglaša s tem, da bo v svefu zveze narodov vsak član imel pravico, obrniti pozornost sveta na pretečo ali že izvršeno kršitev katerikoli teh obveznosti.
	~ ~ " '	
H k A	Dnevne novice.	H
„Tujci“ • • • •. Slovenci so v Mariboru tujci. Tega stavka ni napisal kak mariborski pangerman, ampak slovenski list. Mi seveda tega lista ne jemljemo resno, ker pa straši po ulicah in slepi naše občinstvo z nesramnimi lažmi, je treba, da se konečno napravi temu konec. Vladni komisar je v Mariboru tujec in nastavlja tujce. Kako se mora smejati nemško srce, ko čita kaj takega. Tu le
pravo pobratimstvo. Ko so se v Mariboru res naseljevali tujci Nemci, takrat seveda ni( bilo »Malih Novic« — ampak oni so se na-; selili — in so danes domačini. In ker tujec, v tuiem kraju nima odločevati, imajo odločevati domačini; ker pa so v Mariboru domačini trdi Nemci in do predvojnih časov celo v večini, torej odločujejo Nemci. To je smisel »Malih Novic?« Ni bilo dovolj, da so vsa mesta v Mariboru imeli Nemci — sedaj ko so prišli sem slovenski uradniki — so to tujci. Tu se kaže sva nizkost takega pisarenja.i Iz tega se vidi, da se ta del našega časo- f pisja še ni povspel do narodnega edinstva — saj mu je celo skupnost slovenskih pokrajin' nekaj tujega, ako piše, da so Slovenci v Ma- j riboru tujci, ako niso slučajno tu rojeni, j Naši uradniki in drugi kulturni delavci, ki: jih kliče dolžnost na delo na našo severno, mejo, bodo dobili tu nekako tako ime, kakor so jih imeli svoj čas oni uradniki, ki so bili' nastavljeni v Bosni in	Hercegovini. Rekli	soj
jim »kuferaši«. ker so	prihajali	s kovčegi	v	j
roki. Za marsikoga ni pač prijetno seliti; se — da bi jih pa listi zato zmerjali s tujci, ako prihajajo vršit svojo dolžnost v drug kraj s tujci — je to podlost, ki nas vse stavi Pred svetom v žalostno luč nezavednega, hribovsko omejenega	naroda,	ki v svojih
naj višjih časih ne zna	druzega,	nego da	se
po rovtarsko napada vsak človek, ki hoče javno delati. Mislili smo, da se bo po osvo-bojenju vsak naš človek v vsakem kotu Jugoslavije čutil, kakor doma. Toda ljudje Šušteršičeve sorte v sebi še niso predelali te izpremembe, zato so jim »tujci« že Slovenci, če pridejo v Maribor. Tt tuici celo kupujejo list, ki piše proti njim in daje našim sovražnikom v roko orožie — češ Slovencev v Mariboru ni, oni Slovenci, ki tja prihajajo so — tujci. Iz tega sledi, da bodo »Male Novice« kmalu poiskale nemške domačine za svoje pristaše — in potem tujcev ne bo več treba. Maribor pa bo živel po tistem gospodarskem, kulturnem in narodnem programu, ki ima svoje glasilo v tem listu. Tam zunaj pa bi se nam smejal svet, ko bi ne bile »M. N.« zakoten list, ki ga čitajo samo naši ljudje za »zabavo in kratek čas«.
Klerikalna logika. Dva članka znamenite logike prinašajo sobotne „Male Novice." V prvem napadajo na svoj običajen, dostojnega lista nevreden način našo stranko ter njene zastopnike radi nakupa Kraiikove tiskarne ter prevzetja „Marburgerice”, v drugem pa izražajo svoje veselje, da je ista prešla v slovenske roke. Če bi gospodje v Cirilovi tiskarni le malo spoznali, da so se s tema dvema člankoma temeljito blamirali. Pomislite vendar, V prvem nas obrekujejo, da se družimo z Nemci, v drugem pa hvalijo, da smo „Marburgerco" poslovenili. Mi pa prav dobro vemo, kje tiči zajec; jezi jih namreč, da smo jih s to kupčijo prehiteli ter tako prišli v posest največje tiskarne v Mariboru, dočim se bodo morali oni uhadati še nadalje v svoji pretesni hiši, ki jim ne dovoljuje, da bi povečali svojo ,,Stražo" v dnevnik. Za tem grmom tiči zajec 1
Usnjarska stavka. Včeraj so stopili v stavko delavci vseh tukajšnjih usnjarskih tovaren. Pri tem je bilo aretiranih pet oseb, ki so skušale vplivati na tovariše, da naj ne gredo na delo.
Tihotapci. Blis Engel, trgovec iz Nem. Benešave, se je vtihotapil brez potnih izkazov v Jugoslavijo, se združil v gostilni Moscha v Stolni ulici z bivšim avstr, rez por. Fritzem Kollmannoin iz Avstrije,- od katerega je dobil vojaško odpustnico, katero je potem na vse načine falsificiral ter povabil končno tovariša! Kollmanna, naj se pelje ž njim v Ljubljano, kjer da ima nakupljenega tobaka v vrednosti 50.000 K, katerega potem utihotapita v Avstrijo. Policija pa jima je to podjetje pokvarila ter ju aretirala Biisu, ki je poznan tihotapec je zaplenila policija 1640 dinarjev. Oba sta izročena sodišču.
Za dijaško kuhinjo. V našem uredništvu se je oddalo za dijaško kuhinjo 40 K, katere so darovali učitelji, ki so obhajali 4. t. m. desetletnico mature, mesto šopkov na grob
umrlim gg. profesorjem: Lavtarju, Koprivniku in Vavrotu.
Pregled poštnih in brzojavnih pristojbin je ravnokar izšel v 111 izdaji, ki vsebuje tudi najnovejše določbe glede inozemskih pristojbin potem telefonske takse vse v jako pregledni obliki sestavljeno in popolnoma zanesljivo izračunjeno. Naroča se pri vseh poštnih uradih v področju ljubljanskega ravnateljstva, ali pri izdajatelju, višjemu poštnemu oficijalu K. Tiefengruber pri poštnem raynateljstvu v Ljubljani. Cena pregleda ie 2 kroni.
R
Li.
r4 Gledališke vesti.
^    --------------------
Ul
n\
Krasno uspela Fin/gaijeva igra „ Veriga",' se uprizori danes n ; abonement „A/2". V ee-! trtck je, kakor že omenjano Schonthana „Ugrab-1 Ijcne Sabinke“ in sicer na abonement ,,B/2". j V nedeljo se otvori	prva	popoldanska ljudska
predstava pri znižanih cenah	„ Tugomer".	Ker so bile pri	prejšnih	predstavah
„Tugomerja", iste izvrstno obiskane, se je ad-ločilo	ravnateljstvo,	to našo edino	izrazito narodno	dramo podati	tudi	najširšim	slojem. To
bode edina ljudska predstava te igre, radičesar si jo naj ogledajo vsi, kojim je na narodnem blagu kaj ležeče.	U.	P.
M* Iz porotne dvorane.
V četrtek, dne 2. oktobra.
Nevaren pretepač.
18 let stari posestniški sin Jožef Mlakar in posestniški sin Franc Drevenšek sta si bila že dalje časa v sovraštvu zavoljo nekega dekleta. Mlakar se je že večkrat izrazil, da bode Drevenšeka ubil. Dne 26. decembra lanskega leta je sedel zvečer Jožef Mlakar s svojims tovarišema Francem Kunstekom in Blažem Rusom v neki gostilni, v kateri se je nahajal tudi Drevenšek s svojo družbo. Takrat sta si bila Mlakar in Drevenšek popolnoma dobra in ni prišlo med njima do nikakega prepira.
Kot prva je zapustila gostilno Dreven-* šekova družba. Ta je šel s svojima prijateljema Janežem in Antonom Šircem k hiši posestnika Zajšeka klicat dekleta. Posrečilo se jim ie priti v sobo Zajšekovih pastork. Janez Sirec se je vsedel k peči, Anton Širec k oknu, Franc Drevenšek pa si je sezul črevlje in se vlegel k dekletom v posteljo.
Ropot, ki go ga fantje rovzročili, je zbudil Zajšeka. Vzel je puško in šel pred hišo ter tam naletel na Mlakarja s Kunstekom in Rusom, ki so kmalu za Drevenšekovo družbo odšli iz gostilne. Rekel jim je, da mora biti nekdo pri dekietih; vsi so vstopili v hišo in Mlakar je prvi stopil v sobo. Ko sta jih Janez in Anton Širec opazila, sta se izmuznila iz hiše, Franc Drevenšek na je zlezel iz postelje in se skril pod njo. Mlakar ie prižgal žveplenko in s prstom namignil Drevenšeku, ki ga je zapazil pod posteljo, naj pride vun. Drevenšek je to tudi storil. Nato sta se spoprijela, pri čemur je luč ugasnila. Nastal je ropot. Ko so luč zopet prižgali, je imel Mlakar Franca Drevenšeka že v predsobi. Drevenšek je ležal na tleh, je težko dihal in stokal: »Jezus, Marija«, Mlakar pa je izjavil: »Kar sem storil, sem storili« Pristavil je še, da je imel že dalj časa sovraštvo z Drevenšekom.
Kunstek in Rus sta nato zapustila Zaj-šekovo hišo, Mlakar pa je zanesel vun težko ranjenega Drevenšeka. Kmalu nato se je vrnil v hišo in tam ogledaval bajonet, s ka-kerim je ranil Drevenšeka.
Piihodnji dan so našli v bližini Zajšekove hiše Drevenšekovo truplo. Raztelesenje je dognalo, da je dobil Drevenšek vsled sunka z bajonetom dve rani, eno na sredi desnih pleč, drugo pa na hrbtu, ki je vsieu izkrvav-ljenja- povzročila smrt.
Porotniki so izrekli, da je Jožef Mlakar samo prekoračil opravičen silobranu! Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora, v katerega se mu všteje preiskovalni zapor.
(Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Dr. Draža Pavlovič sestavi novo ministrstvo.
B e 1 g r a d, 6. oktobra. Presbiro priobčuje uradno: Danes je Njegovo kraljevo Visočanstvo prestolonaslednik sprejel g. Marko Trifkoviča, ki je piedložil regentu gotovo listino novega kabineta, ki je bila že včeraj objavljena po vsem mestu. Prestolonaslednik je zahteval od. g.
I rifkoviča, naj mu pojasni, na katere skupine sme računati in s koliko mandati bo mogel razpolagati v narodnem rredstavništvu. b, pregleda, ki ga je g.TrifkovičnodaJ, je razvidel prestolonaslednik, da se ni ugodilo njegovi želji, ki jo je po predsedniku narodnega predstavništva izrazil glede sestave širokega koalicijskega kabineta, ki bi deloval s sedanjim narodnim predstavništvom. Vzroka, da je tudi g. Davidovič s približno istim številom poslancev se.itavil vlado, prestolonaslednik ni mogel priznati, ker je bila prav po ostavki g. Davidoyiča, kakor se je tudi naznanilo političnim skupinam, želja prestolonaslednika po nujno potrebni širši koalicij«. Sicer je tudi g. Protič, kateremu se je poverila sestava kabineta po demisiji Davidovičevi, vrnil mandat prestolonasledniku z motivacijo, da ne more sestaviti vlade, ki bi poslovala s parlamentom, ako tudi je imel isto števijo poslancev na razpolago kakor TrifKovič
Prestolonaslednik tudi ni mogel uvaževati izvajanja g. Trifkovica, da bi se moglo narodno predstavništvo razpustiti in da bi se vladi poverila izvedba volitev, ako bi vlada, ki jo predlaga, ne našla podpore. Prestolonaslednik meni, da volitve sedaj ne bi bile ume.stne in da ne bi bilo prav, izvesti jih brez onih, ki še na ftonti branijo integriteto naše domovine. Ko je prestolonaslednik po predlogu gg. Pasica in Protiča poveril sestavo vlade g. Trifkoviču, se je zgodilo to očitno z namenom, ki sta ga odobrnvala tudi ta dva odlična državnika, da bi bilo mogoče priti do širše koalicijske vlade z g. Tnfkoyičem, proti kateremu je manj ne-razpoloženja; to je g. Protič tudi izrecno poudarjal na koncu natisnjene izjave, ki jo je predložil prestolonasledniku. Sicer ne bi bilo nobenega vzroka, da bi Protič vrnil mandat in da bi se poveril mandat drugi novi osebi. Prestolonaslednik bo vztrajal pri tem, kar zahtevajo državne potrebe, da naj se sestavi vlada s širšo koalicijo. Poizkus g. Marka Trifkoviča na vsak način ni odgovarjal namenom prestolonaslednikovim. Lista, ki jo je predložil, je bila posledica napačnega razumevanja prestolonaslednikovih namenov, česar gotovo ne bi bilo, ako bi bil Trifkovič informiral prestolonaslednika o poteku pogajanj in dela, preden je sestavil definitivno listo.
Belgrad, 6. oktobra. (Uradno). Njegovo Visočanstvo prestolonaslednik Aleksander je danes nopoldne poveril predsedniku narotT nega predstavništva g. dr. Draži Pavloviču mandat za skorajšnjo sestavo kar najširšega koalicijskega kabineta, ki bi mogel delovati s sedanjim narodnim predstavništvom. Dr. Pavlovič je takoj pričal ' ogajanja z zastopniki posameznih parlamentarnih skupin.
Pred razsulom v Italiji.
H a a g, 6. oktobra. Kakor poročajo iz Zenc-ve, stoji Italija pred najtežjo krizo, ki jo je kdaj imela prestati. Delovanje socijalistov postaji čimdalje opasnejše. Tudi razmere v armadi se siabsajo od dne do dne, ker postaja kršenje .pokorščine čimdalje splošnejše.
Vojni minister odklanja portfelj.
Beograd, 6 okt Vojni minister Hadžič ■e izjavil, da ne more vnovič sprejeti portfelja za vojsko in mornarico, ker se ne strinja s težnjo Narodnega kluba po hrvatskem domobranstvu • zato odlaga svoj portfelj.
Spori,
—-_x. a r ini 6uju*r
^ ^ ■—min ■■ !■!■■■ n in — iurc—fi — i ■■«■»«■—j—hmutm «■»-- ■•-ncarsKKra ■pr’^'
^ n Slovensko mestno gledališče N
^	-—---———— min-T' ----- -umi	miiiiiri	ii r<i im   .    j,
REPERTOIRE:
V nedeljo popoldne ob y3l5. (ya3): „Tugo mer“ pri znižanih cenah. Zvečer: »Veriga", abonn. 13 3.
u
Š. K. Varaždin : Rapid = 1:2 (1:1).
Na Teznu se je v nedeljo vršila nogometna	.
tekma med mariborskim »Rapidom« in hrv. -V	torek: »Veriga	,	abonn.	A.
športnim društvom »Varaždin«. Tekma ni nu-j V	sredo: Zaprto.
dila nič posebno zanimivega. Obe moštvi sta ^ četrtek: »Ugrabljene Sabinke", abonn. B. sl bili precej enaki. »Rapid« je razvil živahno j V petek: Zaprto.
igro pa v napadu ni imel sreče, Varaždinci ^	soboto: »Amnestija	, »Medved , abonn. A.
pa so se odlikovali po močnih strelih, manjkalo pa jim je tiste kombinacije, ki je predpogoj vsake zmage. Mnogo je bilo krivo tudi igrišče, ki je veliko premajhno: saj golman z ene strani strelja skoraj drugemu golmanu žogo v roke in tako so igralci vedno vsi na enem kupu in se lepo kombinirana igra ne j more razviti —j vse gre v aut. Vprašanje; športnega prostora je važno in ga bo treba i rešiti. Klopi, ki so bile postavljene na igrišču, i K? so ljudje polomili s tem, da so stopali na! ^ nje. Sedanje improvizirano igrišče bo treba j | vsaj za tekme urediti kje drugje, ker ni dvoma, j 14 da se bo šport ravno v Mariboru prav lepo j razvijal. Hrvaški gostje so bili vidno vfffPm; na večji prostor — zato jim je šlo vse čez; glavo. Kljub temu bi bili skoraj odnesli enak' rezultat — pa so dobili v drugi polovici za »roko« enajstmetrovko — in s tem je bilo odločeno v prid »Rapida«. Občinstva je bilo Hli! do 500
f Pohištvo 1
s?;
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PRESS, Maribor
Stolni trg St. 6.	«
Svoboden ogled 1	Ceniki zastonj I
asa
'V'
J. N. Šoštarič
trgovina z modnim in manufakfurnim blagom
Maribor
Gospodska ulica št. 5
1
i
0 Razne novice.  UVOZ iti iZVOZ
Andrevv Carnegie in časniški poro-	prevzamem	blago	vseh	vrst, kakor
čevalci. O tem zadnje dni umrlem milijarderju	žito, moko,	milo /.	t. d.	katero imam
je šjo od ust do ust mnogo ane dot po Ameriki, j ,	.	.
Nekoč -se je odpravljal Andrevv Cirnegie na svoj	V	ZalOgl.
običajni izlet na Angleško, na svoje letovišče Cen], tovarnam in podjetjem se pri-
Skibo Castle, Sutheriandshire. Pnsel je v pri-	p0r0čam kot	tvrdka	z la.	referencami.
Stanišce in namignil slugi, da bi mu iz avtomo-
bila prinesel zadnji paket. Pred mostičem na	Import in Eksport
ladjo pa je naenkrat postal. Segel je v desni _	_	. _
žep, segel v levi žep, pa zopet zdaj v tega,	F6KOO SGKlj	Maribor
zdaj v onega, a če ni, pa ni. Eden izmed poro-	knrnškn	rectn	71
čevalcev, ki so ga prišli spremiti, da bi ž njim	i\urui>i\u	cebLU	z/.
navezali pogovor, skoči k njemu in ga vpraSa :
„Ali ste kaj pozabili, Mr. Carnegie?" — »Seveda,1' je odgovoril milijarder, „meni se zdi, da nimam drobiža pri sebi. Prosim, posodite mi dolar." Umeje se samo ob sebi, da mu je poročevalec z velikim veseljem posodil dolar, a zato je dolžnika takoj vporabil zsTintervievv. Carnegie je stopil na ladjo in odplul Časnikarja ni po-sihraal več videl, dokler se ni vrnil v Ameriko.
Tedaj so ga spet obsuli poročevalci. Nekoč stopi k njemu časnikar ter ga vpraša: „Mr.
Carnegie, ali nimate morda pri sebi dolarja ?"
— „Dolarja? Kaj bi radi z dolarjem?" —
„Jako rad bi kupil jeklarsko akcijo — in ker sem Vam ravno pred enim letom na tem mertu posodil dolar ..." — „Oh, saj resi To ste Vi!
Vidite, popolnoma sera pozabil. Nate ga. A poslušajte me, mladi mož, ne kupujte rečene akcije. Jako slab trgovec ste Prvič bi mi ne smeli posoditi dolarja kar tako na slepo srečo, a drugič se dandanes ne posoja biez obresti.
Kako pa če bi Vam bil dolg utajil ?'' — „Potem bi ne mogel vsaj misliti na to jeklarsko akcijo."
Poslano*
Gospodu
Josip Schvvaigerju
ravnatelju pomož. mag. uradov
Maribor.
Na Vaše odprto pismo v »Maribor, delavcu«, št. 224, izjavljam, da nisem v nobeni zvezi s člankom, naperjenim proti Vaši osebi, priobčenem v »Malih Novicah« št. 106, zaradi tega se tudi ne spuščam v podrobni odgovor.
Albert Pečevnik
begunec in trgovec v Mariboru.
* Za vsebino »Poslanega« je uredništvo toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Agitirajte za »Mariborskega Delavca’9 in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
V	zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura
»Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan"
Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru.
Brošura stane l — K, s poštnino 1 05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% po usta.
Inserati v našem listu imajo največji uspehl
I
fčrr©EET]j c=®=] |[~5]| c-0=3 |i r"igr=z3j
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Siickfier.
i]|aj^Ya j[ cEfflEj]!
=©=
6»
Raznašale! časopisov
Invalidi, dožse Sep zaslssžek. Zglase naj se v upravn&tvu »Mariborskega delavca**.
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova tiBica št. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog................... K	80,000.000
in rezervnega zaklada............................«	2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik, -g Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
()4jff} V
\