LETO XIV ŠTEVILKA 2-3 STRAŽA, 12. APRILA 1976 novoles GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „NOVOLES" STRAŽA PRI NOVEM MESTU Razgibano delo „Poslednjikrat sem bil pri vas, v Novolesu, ko je bil še Jože Borštnar sekretar okrožnega komiteja, direktor pa Erno Sali. Vtis, ki sem ga dobil danes po obisku vaše delovne organizacije, čeprav nisem videl vsega, se ne da primerjati z nekdanjim. Delovne organizacije ni moč več prepoznati." Tako je o svojih vtisih o Novolesu govoril članom ZK sekretar IK CK ZKS Franc Šetinc. „Slišal sem o vašem razvoju, o vaših težavah. Vaš kolektiv je moral premagati prenekatero težavo. Vendar to ni bilo zaman. Jasno je, da bo prehod na plačano realizacijo za vašo delovno organizacijo neprimerno lažji kot za marsikatero drugo. Tovariš direktor je govoril o tem. da je tehnologija tista, ki je največ pripomogla'dvigu produktivnosti, vendar je to, kar ste naredili, veliko." Človeku se zdi izredno lepo, če nekaj takega sliši. In nekaj podobnega, kar je rekel tov. Šetinc, je rekel tudi predsednik Zveze_ sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak v pogovoru z istimi ljudmi: „Pravite, da je samo tradicija naredila iz Novolesa to, kar je danes. Jaz pa trdim, da to ne more biti in da to tudi ni res. Start, kakršnega ste imeli v Novolesu, je v Jugoslaviji imelo najmanj 500 podjetij lesne stroke, po tridesetih letih socialistične izgradnje pa nimamo 500, niti 100 Novolesov. Se pravi, da ste morali v ta vaš Novoles razen tradicije vgrajevati še nekaj, česar drugi niso v tolikšni meri. Vgrajevali ste, očitno, sebe." Pri obilici dela, katerega opravljamo, očitno nimamo vedno dovolj časa, da se ukvarjamo s hvalo, izrečeno na naš račun, ker so pred nami vedno novi problemi, ki jih je treba sproti reševati. Oba poli tika, ki sta nas obiskala, nam nista dala čudežnega recepta, kako premagati težave v razvoju. Nasprotno, rekla sta, da smo dovolj izkušeni in močni, da jih bomo znali sami rešiti. ,,To vaše delo, ki ga vi v tej dolini opravljate," je rekel Franc Šetinc članom ZK, „je revolucionarno poslanstvo. Novoles je pravzaprav center tega kraja in prispeva k preo- brazbi tega kraja. Mi moramo nenehno politično delovati. Slabo je, če se ne deluje politično. Tovarna mora biti vir politizacije. Zveza komunistov mora biti odprta za vse pobude. Imamo dosti organizacij, ki so zaprte vase in veliko škode nastane zaradi tega. Pomembno je, da krepite svoje članstvo. Število članov ZK je še vedno premajhno v primerjavi s številom zaposlenih. Ni treba siliti ljudi v ZK, to bi bil karierizem. Ne smemo dovoliti, da bi bilo formalno pomembno, ali je nekdo član ZK ah ni. Zato moramo krepiti svoje vrste, zlasti iz članstva ZSM. Brez razgibanega dolgoročnega dela ni dolgoročnih uspehov. Ne moremo govoriti o dobrem delu ZK, če ni dobrega dela sindikatov, mladine, dela z mladino. Samoupravljanje je Franc Šetinc v pogovoru s člani ZK najboljša šola za sprejem Članov v ZK. Če hočemo delati z množico, moramo delati še bolj demokratično, ker je forumsko delo samo navidezna bližnica. Zato se zavzemajmo, da se rehabilitirajo že preizkušene metode dela v ZK. Čeprav smo na tem področju naredili korak naprej, še vedno nismo naredili dovolj. Ne moremo se sprijazniti s tem, da je nekdo v besedah za red in samoupravljanje, v resnici pa dela drugače. Posebej je treba reči, da se je ponekod, to ne velja za vas, razširila praksa, da se pogosto sklicuje seja političnega aktiva, ki o vsem odloča, čeprav ti ljudje ne delajo slabo, vendar obstaja nevarnost, da se obide kolektiv in samoupravljanje. To, da imate v Novolesu pogoste sestanke, da sodelujete s sindikatom, je koristno in hvale vredno." Nasplošno je bil tov. Šetinc mnenja, da ZK v Novolesu dobro dela, da je prisotna povsod tam, kjer se dogajajo življenjsko pomembne stvari za kolektiv. Te dni poteka v Novolesu izredno bogato politično življenje, kateremu daje glavni utrip prehod na plačano realizacijo. IVAN KRAŠKO Kako razdeliti denar Tako je že vsako leto, ko je treba deliti denar. Niti letos ni bilo drugače. Želja je veliko denarja, možnosti pa manj. Koje delavski svet podjetja sprejel bilanco, je bilo potrebno razdeliti tudi denar iz sklada skupne porabe. Tistih, ki so navedli, da bi radi več denarja, kot so ga po delitvi tudi dobili, je bilo neprimerno več, kot tistih, ki so dobili toliko, kolikor so prosili. Eden od tistih, ki dobiva denar iz sklada skupne porabe, je tudi sindikalna konferenca. Pojdimo po vrsti. Lansko leto je sindikalna konferenca dobila 415.000 din. Toliko je planirano, porabljeno je pa več 481.000. Od vseh so imeli največjo prekoračitev športniki. Lanskoletna situacija je terjala od športnikov izjemne finančne izdatke. Že leta hodimo na najrazličnejša športna tekmovanja - od sindikalnega tekmovanja v podjetju do tekmovanja v občini, Lesarijade in pod. Iz leta v leto so novolesovci izgledali kot razbita vojska, vsak je imel drugačno trenirko. In lansko leto so športniki rekli, da mora priti temu konec. In prav je tako. Kupljena je nova oprema in danes so Novolesove športne ekipe lepo, enostavno, pa vendar ne bogato oblečene. Ker je bila prekoračitev relativno velika, smo se dogovorili, da v letošnjem letu z denarjem najprej krijemo lanskoletno prekoračitev. To pomeni, da letos športniki e bodo mogli koristiti 75.000 din, ampak nekaj več kot 30.000 din. Zavedamo se, da je to izredno malo, na žalost drugače ni bilo mogoče. Kako je potekala razdelitev, denarja? Najprej je izvršilni odbor sindikalne konference zadolžil vse predsednike komisij, naj izdelajo program dela za leto 1976 in hkrati predložijo finančne potrebe za realizacijo tega programa. Vsi predsedniki so izredng natančno izdelali program. Če bo samo del tega uresničeno, kar so predsedniki navedli, bo letošnje leto izredno bogato z delom. Po mnenju predsednikov komisij bi za dejavnost bilo potrebno več kot 80 starih milijonov, IO sindikalne konference pa je dobil samo 65 starih milijonov. Komisija se je spet morala sestati in je denar razdelila takole. Čeprav je bil predlog, da se vsem dejavnostim zmanjša prispevek za enak procent so na koncu od tega odstopili. Nekaterim dejavnostim kratko malo ni možno dati manj denarja. Tisti, ki so imeli prekoračitev, bodo morali letos najprej kriti prekoračitev iz lanskega leta, letos pa prekoračitve niso dovoljene. Iz tabele je razvidno, da je največ oškodovana dejavnost rekreacije, vendar samo do prihodnjega leta. V letu 1977 bo rekreacija prišla na tako imenovano prednostno listo, po kateri bodo tisti, ki so letos dobili najmanj, dobili v prihodnjem letu več. Verjetno obstoja veliko kombinacij, kako bi ta denar porazdelili. Komisija gaje razdelila tako in je enotnega mnenja, da je to najboljši ključ. Uporabljena so vsa demokratična sredstva, ob koncu obstaja le upanje, da bodo prišli časi, ko bo več denarja za delitev. IVAN KRAŠKO „Mala ustava” - v obravnavi Po sprejetju v zvezni skupščini je v začetku aprila šel v široko javno razpravo osnutek zakona o združenem delu, zaradi izrednega pomena imenovan tudi „mala ustava41. Pripravljanje osnutka tega zakona je trajalo več kot leto dni, pobude zanj pa so vznikle med drugim tudi v času izdelave nove ustave. Tedaj so namreč sestavljal ci ustave sklenili v posebnem zakonu razviti in obdelati gradivo, ki zadeva položaj delavca v združenem delu, sistem združenega dela in sestavine, na katerih temelji sistem politične oblasti. Predsednik komisije, redakcijske komisije, kije pripravljala ta zakon, je Roman Albreht. Komisija je imela izredno veliko sestankov. V pripravi tega za naš politični sistem tako pomembnega zakona so sodelovali najvidnejši jugoslovanski strokovnjaki. Ob obširni razpravi, ki jo je tov. Albreht dal v govoru, v katerem je pojasnil osnutek, je poudaril, da so ustavne opredelitve o združenem delu terjale nadaljnje razvijanje in obdelavo ustreznih ekonomskih kategorij, kot so dohodek, minulo delo, svobodna izmenjava dela, nadalje temeljna organizacija združenega dela, zbor delavcev, samoupravni sporazum in drugi. In prav te in še nekatere druge kategorije je bilo treba obdelati, obravnavati in jih predstaviti v zakonu o združenem delu. RAZREŠITI JE BILO TREBA VELIKO DILEM Ta zakon ni obdelal vseh vprašanj sistema, ker so se avtorji postavili na stališče, da zakon o združenem delu nima namena samo razviti osnove sistema, medtem ko bi dele sistema prepustili posebnim zakonom, kot je recimo zakon o družbenem načrtovanju, o denarju, kreditih, bankah, zunanji trgovini in pod. Veliko diskusije je bilo o opredelitvi pojmovanja združenega dela. Na koncu seje izoblikovalo stališče, da bi združeno delo bilo treba opredeliti kot temeljno strukturo narodov in narodnosti ter ga obravnavati v vseh njegovih razsežnostih, pri čemer so bile upoštevane tudi krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in pod. ranosti združenega dela in sestavina samoupravno — spo razumskega odnosa. Osnutek zakona obsega poleg uvodnega dela z izhodiščnimi opredelitvami družbenogospodarskih temeljev in inštitucij, ki jih nato podrobneje obdeluje, tudi kazenske določbe. V osnutku so zlasti temeljito obdelani temeljna in delovna organizacija. V delu, ki obravnava sporazumevanje in odločanje, so obdelana vsa vprašanja od osebnega izražanja do odločanja preko delegatov. KAJ JE NAJPOMEMBNEJŠE V ZAKONU? Po mnenju Romana Albrehta se zakon o združenem delu loteva drugače kot do zdaj. Osnutek prerašča miselnost, ki se je pri nas zakorenila v zvezi s pojmom dohodka. Doslej se je pojmovanje dohodka praviloma povezovalo samo z delitvijo, zakon se loteva tematike dohodka s stališča ustvarjanja vrednosti in odnosov pri njenem ustvarjanju, pri tem pa ne razlikuje med proizvajalnim delom združenega dela in družbenim delom v drugih družbenih dejavnostih. Albreht to razlaga takole: „Sodobnega proizvajalnega dela si sploh ni mogoče zamisliti brez družbenega dela na področju izobraževanja, znanosti, organizacije dela, zdravstva in pod. Zato je nujno, da v združenem delu na področju družbenih dejavnosti vidimo sestavni del združenega dela kot potrebno delo, ki na svoj način prispeva svoj delež k možnostim za ustvarjanje vrednosti.44 Vendar pa je dohodek, ki ga ustvarja proizvajalni del združenega dela, vir za pridobivanje dohodka delavcev v drugih družbenih dejavnostih. Vsako delo, ki je potrebno s stališča ustvarjanja nove vrednosti oziroma zadovoljevanja družbeno dogovorjenih potreb, je del celotnega družbenega dela in delavci, ki opravljajo katero koli od potrebnih del v okviru samoupravnih družbenih odnosov v združenem delu, imajo enak družbenogospodarski položaj. DOHODKOVNI ODNOSI NE TEMELJE LE NA DELITVI IN PORABI Po mnenju Romana Albrehta z novim zakonom so presežene vse dileme, ki so se porajale v dohodkovnih odnosih. Zakon se neposredno loteva tudi nasprotij med organizacijami združenega dela, ki kot družbenogospodarski ubjekti upravljajo družbena sredstva, in nujnostjo združevanja družbenih sredstev, ki jih terjajo potrebe po razvoju družbene proizvodnje in družbe. „Mnenja smo,44 pravi Roman Albreht, „da družbena lastnina postane resnično družbena, ko z njo gospodari delavec. To pa pomeni, da je ključni člen družbene lastnine vendarle družbenogospodarski položaj delavca v združenem delu, obenem z medsebojnimi odnosi med delavci na podlagi družbene lastnine.44 In kakšna je vloga sindikatov v razpravi osnutka zakona o združenem delu? Osnutek zakona zavezuje samoupravne organe, da proučujejo predloge sindikatov in da se o njih izrekajo, in če ocenijo, da so sprejemljivi, sprejemajo potrebne ukrepe, če odpovedo normalni načini samoupravnega urejanja. Tedaj se sindikat neposredno vključi v akcijo delavcev, da bi odpravili vzroke, zavoljo katerih so odpovedale vse redne samoupravne poti urejanja zadev. Kar zadeva prakso, da ponekod prenašajo težišča odločanja z delavskega sveta na zbor delavcev, Roman Albreht meni, da ni prepričljiva niti ne spodbudna, ker se za tem utegne pogosto skrivati tehnokratska manipulacija z delavci. O osnutku zakona o združenem delu, tej mali ustavi, bo razprava do jeseni v vsaki delovni organizaciji, v vsaki temeljni organizaciji. In tudi je prav tako, ker delavec dobiva z novim zakonom močno orožje v boju z birokracijo. KAJ PRINAŠA NOVI ZAKON? Novi zakon je razdeljen v pet delov. Jedro zakona so drugi, tretji in četrti del. V teh delih so obdelane tri temeljne sestavine proizvajalnega odnosa in iz njega izpeljanega sistema samoupravno združenega dela. To so družbenogospodarska sestavina, sestavina organizi- Novi zakon veliko pozornosti posveča zboru delavcev. Kaj je prinesel 1. april S prvim aprilom je začel veljati nov obračunski in plačilni sistem. Zakon o zavarovanju plačil onemogoča organizacijam združenega dela kakršen koli nakup, če za to nimajo zagotovljenih sredstev. Novi sistem uvaja vrsto novosti in je nedvomno velik prispevek k stabilizaciji. V tem članku vas želimo seznaniti z značilnostmi novega sistema plačevanja in s posledicami, kakršne utegne prinesti tistim, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za uresničevanje tega zakona. ZAKAJ SPREMEMBA V naši družbi se dalj časa razpravlja o vzrokih stalne nelikvidnosti in o posledicah, ki jih nelikvidnost prinaša našemu gospodarstvu. Najvišji družbenopolitični forumi že dolgo iščejo odgovore na ta vprašanja. Na X. kongresu ZKJ je bilo sklenjeno, da je treba izdelati take sistemske rešitve, ki bodo delovale na nelikvidnost in nepokrito potrošnjo, to pa sta poglavitna vzroka inflacije. Analize in ocene so potrdile, da je poglaviten vzrok nelikvidnosti nepokrita poraba. Ta je delno nepokrita zato, ker nimamo ustvarjenega dohodka, kar pomeni, da trošimo več, kot nam materialne možnosti dopuščajo. Trošimo dejansko tisto, česar še nismo proizvedli, oziroma tisti del dohodka, ki ni pokrit s povpraševanjem na trgu in ni plačan, niti ni zanesljivo, da bo plačan. Nepokrita poraba je torej poglavitni vzrok stalno navzoče nelikvidnosti pri nas. Pogosto se sliši v izjavah in razpravah, da manj dolgujemo in več terjamo. Gotovo je nekaj resnice v tem, vendar so take trditve enostranske. Omenjeno razliko je treba iskati predvsem v nepokritih obveznostih negospodarstva do gospodarstva in še v nekaterih dejstvih. Analize, ki so se ukvarjale z vprašanjem nepokrite porabe v našem sistemu, so ugotovile, da je poglavitni vzrok, ni pa edini, da na nepokrito porabo izredno močno vpliva stari obračunski sistem, ki ga uporabljamo od 1969. leta, t.i. obračunski sistem po fakturirani realizaciji. STARI SISTEM VZROK NEPOKRITE PORABE Znano je, da smo v zadnjih letih že nekajkrat spreminjali obračunske sisteme, šli smo na plačano pa spet na fakturirano realizacijo. Tako smo sistem menjali nekajkrat, kot nam je ustrezalo v posamezni etapi družbenoekonomskega razvoja. Sistem fakturirane realizacije je imel vrsto slabosti. Dejstvo je, da je bilo dovolj proizvesti bla- go, ki ga včasih ni bilo treba niti dobaviti kupcu, izdana faktura je bila podlaga fakturirane realizacije. Za blago pogosto ni bilo povpraševanja, se pravi, da je tudi njegovo plačilo bilo negotovo v treh mesecih, včasih v pol leta, včasih tudi v enem letu, včasih pa tudi več. Če k temu dodamo še odpis zalog starejših, od enega leta (zgodilo se je, da so bile zaloge starejše od treh let), je jasno, da so si mnogi zagotovili dohodek, ki dostikrat ni bil pokrit, oziroma za katerega se ni vedelo, kdaj bo denarno pokrit. To je omogočalo v precejšnji meri nepokrito porabo. Znani so primeri, ko so nekateri poslovali z izgubo ali na meji rentabilnosti, pa so eden drugemu izdajah fakture. To pomeni, da niso izkazovali izgube. Tako so delali vse dotlej, dokler ni prišlo do hujših posledic. To je druga oblika fiktivnega dohodka. Tretje dejstvo, ki je botrovalo takšni situaciji, so bili neusklajeni odnosi med dolžniki in upniki. Stari sistem je omogočal delovanje t. i. anticipirane potrošnje, ki temelji na dohodku, vendar takšnem, ki bo šele realiziran. Zato je slika v takšnih TOZD bila na začetku leta izredna, ob koncu pa obupna. Pogosto smo imeli v našem gospodarstvu obnašanje, ki ni imelo nobene zveze z normalnimi upniško-dolžniški-mi odnosi. To je pripeljalo do tega, da smo pogostokrat gradili in vlagali v gospodarske in negospodarske dejavnosti več, kot so naše dejanske materialne možnosti. Vladalo je mnenje, da se bo na koncu le kdo našel, ki bo plačal ali pokril investicijo. Gradilo seje tako, da so se investicijske gradnje spreminjale, kar je potem povzročilo, da gradnja ni bila končana v predvidenem roku; skratka investicija ni dala rezultatov, kakršne smo na začetku investiranja pričakovali. Tako pa ni moglo naprej. Doslej smo imeli v Jugoslaviji dokaj visoko stopnjo rasti ne samo na področju investicij, temveč tudi na področju proiz- vodnje, saj je povprečna stopnja rasti proizvodnje dosegla 7,5 %. V zadnjih letih se kaže določena stagnacija in zato je bilo potrebno odpraviti vzroke, da bi še naprej dosegli hitro rast proizvodnje. PREUSMERITEV GOSPODARSTVA Dejstvo je, da smo v Jugoslaviji gradili nekatere zmogljivosti, ki proizvajajo izdelke, po katerih ni povpraševanja niti doma niti v tujini. Na drugi strani imamo premajhne zmogljivosti nekaterih proizvodenj, ki bi jih lahko prodali na inozemskem trgu. Se pravi, da bomo morali na tem področju tudi nekaj storiti. Nedvomno je, da če proizvodnja nima trga, če proizvaja za skladišča, jo bo treba odpisati. Taka proizvodnja ne koristi nikomur. V negospodarskih investicijah se bomo morali drugače obnašati. Če gospodarstvo ne bi moglo pokriti naložb na področju negospodarstva, se bomo srečali s hudimi problemi, ki jim bo težko najti rešitev. NOVI SISTEM JE KOMBINIRAN Pogosto se sliši, da je novi sistem dejanski sistem po plačani realizaciji, vendar to ni tako. Novi zakon uporablja kombinacijo ugotavljanja in obračunavanja celotnega dohodka. Tako se v celotni dohodek oziroma realizacijo štejejo vsi zneski, ki so plačani v ustreznem obračunskem razdobju. Tiste terjatve, ki niso plačane, vendar pa so z vrednostnimi papirji moneti-zirane, bodo gotovo v predpisanem ali pogodbeno določenem roku plačane. Dosedanji plačilni sistem je bil postavljen tako, da je moral upnik sam skrbeti, kako priti do svojega denarja. Zdaj je to dolžnost upnika in dolžnika. Zakon natančno opredeljuje postopek plačila. Roki plačila so točno določeni. Tako je maksimalni plačilni rok pri bančni garanciji 30 dni, pri menici 90 dni, razen kadar gre za prodajo na kredit, za ček pa po zakonu 8 dni. Novost je tudi pri obračunavanju terjatev — račun (fakturo) je namreč treba izdati v petih dneh. Do zdaj tudi nismo poznah avtomatizma v plačilnem sistemu. Če upnik in dolžnik poslej ne bosta našla načina za poravnavo dolga, se bo v poravnavo avtomatično vključila banka in služba družbenega knjigovodstva. V tem primeru se namreč avtomatično uvaja sanacija, prisilna poravnava ali obveznost stečaja. Čeprav bo poslovanje z novimi instrumenti bolj zapleteno in bo terjalo nekaj večjih stroškov, bo vpeljana večja racionalnost vsaj glede velikih stroškov glede sporov pri gospodarski zbornici. STROGE SANKCIJE ZA KRŠITELJE Kazenske določbe za tiste, ki ne bodo strogo upoštevali novega zakona, so izredno stroge. Druga značilnost je, da je z novim zakonom vključenih v odgovornost veliko večje število odgovornih oseb kot doslej. Do kazenske odgovornosti lahko pride tako v finančni kot v komercialni službi in celo v tehnični službi. Odkrivanje kaznivih dejanj ne bo težko, ker jih SDK sproti beleži. Zagrožene zaporne kazni so od treh mesecev do treh let. To velja za vsakega delavca, če podpiše pogodbo brez potrebnih finančnih sredstev. Kot je razvidno, prinaša nov zakon veliko novega. Gospodarstveniki pravijo, da se bodo kmalu pokazali pozitivni rezultati tega za naše gospodarstvo v tem trenutku izredno pomembnega zakona. Novi sistem plačevanja je velik prispevek k stabilizaciji gospodarstva. Zaključni račun 1975 Zaključni račun za leto 1975 je bil sestavljen za vsako temeljno organizacijo združenega dela, pri nas za 7 TOZD in posebej za skupne službe, skupaj 8 zaključnih računov. Tako za delovno organizacijo NOVOLES nismo sestavili zaključnega računa, temveč napravili le zbirnik — seštevek zaključnih računov TOZD. Delavski sveti TOZD so zadnji teden v februarju obravnavali zaključne račune in ga predložili v končno potrditev delovnim skupnostim. Pri delitvi dohodka so temeljne organizacije upoštevale dogovor oziroma samoupravni sporazum, po katerem so del dohodka namenile za združena sredstva. Iz združenih sredstev se namreč vsako leto financirajo dolgoročni programi. Za skupno porabo je šel del dohodka v sklad skupne porabe, in sicer za regres dopustov, sindikat, predvsem pa za stanovanjsko izgradnjo. Od neobveznih sporazumov so tiste TOZD, ki so imele dovolj dohodka, obračunale, vendar samo štiri sporazume (most, srednje šole, narodna obramba, krajevne skupnosti). Pri končni delitvi dohodka so TOZD morale upoštevati tudi obveznosti iz dolgoročnih posojil, ki jih pravzaprav ni tako malo, saj je hiter razvoj zahteval, da se najamejo tudi tuja sredstva. IZPOLNITEV GOSPODARSKEGA NAČRTA Leto 1975 je bilo poslovno zelo razgibano in tržno nezanesljivo. Kljub svetovni krizi in spremljajočim težavam znotraj naših meja, ki so dosegle svojo največjo ostrino v prvi polovici leta, smo tako plan proizvodnje kot tudi prodajo realizirali povsem zadovoljivo. Tako smo rebalansiran plan proizvodnje (I. polletje je dejanska proizvodnja, II. polletje rebalansirana proizvodnja po stabilizacijskem planu) realizirali z 98,9 %, plan prodaje pa z 99,3 %. Prej omenjene tržne težave so se v toku leta odražale v močno povečanih zalogah gotovih izdelkov, ki pa jih je prodaja ob močnem angažiranju uspela do konca leta znižati na normativne višine po stabilizacijskem programu. Proizvodnja se je morala prilagajati tudi novim pogojem nabave materialov, ki so jih narekovali močni restriktivni ukrepi uvoza. Z vso resnostjo smo se odzvali tudi pozivu k stabilizaciji gospo-iarstva, ki so ga sredi leta objavile družbeno-politične organizacije. Obsežnega stabilizacijskega načrta celotni kolektiv ni le sprejel, temveč smo ga z združenimi močmi tudi v celoti realizirali. Pregled doseganja plana proizvodnje po TOZD in za NOVOLES je prikazan v naslednjih tabelah: PLAN PROIZVODNJE IN IZPOLNITEV 1975 TOZD PLAN IZPOLNITEV % TAP 19.502.961 24.226.877 124,2 TDP 72.302.295 70.569.812 97,6 TES 22.775.267 23.103.584 101.4 TPI 44.073.961 44.496.832 100.9 TPP 48.627.148 47.907.230 98.5 TSP 74.937.802 70.783.292 94.4 DVOR 13.934.094 13.045.692 93.6 TVP 72.780.768 72.678.137 99.8 ŽAGA 92.162.241 89.433.174 97.0 SKUPAJ 461.096.537 456.244.630 98.9 NABAVA-PRODAJA Če pogledamo kompleksno problematiko preteklega leta, ugotovimo, da je bilo največ problemov v prodaji, manj v nabavi — razen v II. polletju, ko je prišlo do omejitve uvoza. V prodaji smo v I. polletju naleteli na skoraj nepremostljive težave na trgu ZDA in pa v pohištvu na domačem trgu. Amerika se je znašla na dnu recesije in naš TOZD TDP, ki dela za trg, je ostal praktično brez naročil. S hitro akcijo in energičnimi ukrepi smo situacijo izvoza v ZDA obvladali že ob koncu I. polletja 1975 in do konca leta normalizirali proizvodnjo in prodajo za ta trg. Do hude stagnacije na domačem trgu je privedlo pomanjkanje kreditnih sredstev in pa neizenačeni kreditni pogoji nasproti avtomobilski industriji. Zaradi teh dveh dejstev je bila prizadeta prodaja TOZD TPP. Z avgustom je ZIS sprejel znižanje prometnega davka za pohištvo in omilil pogoje kreditiranja in s tem momentom je tudi prodaja TOZD TPP stekla. Stilno pohištvo smo vse leto proda- jali brez večjih motenj — zahvaljujoč ekskluzivni pogodbi z Jugo-exportom. Plasman polfinale je potekal več ali manj nemoteno — problem je bil le v nedoseganju planskih cen in zagotavljanju plačil. V akrilu smo leta 1975 orali ledino in temu primerno so tudi slabi rezultati prodaje. S septembrom smo uredili proizvodnjo gradbene konfekcije in se uspešno uveljavili na trgu, ter s tem tudi sanirali stanje TOZD TAP. Nabava surovin je potekala nemoteno, zastojev zaradi pomanjkanja hlodov ni bilo in tudi cene so bile do jeseni umirjene. Nabava repromaterialov se je gibala v planskih okvirih, hujše motnje pa so se pričele jeseni, ko so bile uvedene uvozne restrikcije. Večji del teh težav smo prebrodili s hitro preorientacijo na domače dobavitelje — vendar je potrebno poudariti, da nas je ta preorientacija stala samo v okovju 2.000.000 din (razlika v ceni). Če pogledamo nazaj, vidimo, da je bilo izpolnjevanje plana prodaje v I. polletju za 15 % izpod plana, medtem ko smo po uvedbi stabilizacijskih ukrepov spravili prodajo v planske okvire in s tem omogočili normalne rezultate poslovanja v II. polletju. Skozi vse leto smo se borili s slabo likvidnostjo in z zagotavljanjem plačil. Proti koncu leta smo tudi to področje občutno izboljšali s tem, da smo pri vseh največjih kupcih uspeli izterjati vse zapadle dolgove. PLAN PRODAJE IN IZPOLNJEVANJE Kljub težji prodaji pohištva, kot je uvodoma omenjeno, na domačem trgu, manjšem izvozu, je plan celotne prodaje dosežen z 99,3 %. Izpolnitev plana po temeljnih organizacijah je naslednja: (v 000 din) TOZD PLAN IZPOLNITEV % TAP (TES) 13.672 15.110 110,5 TES 2.401 TDP 78.230 79.904 102.1 TPI 42.525 43.007 101,1 TPP 37.382 42.052 112,5 TSP 78.755 73.409 93.2 TVP 70.187 68.373 97.4 ŽAGA 29.627 23.786 80,3 SKUPAJ 350.378 348.042 99,3 Najnižja izpolnitev je pri TOZD Žaga in TSP. V sestavi TOZD TSP je obrat Dvor, kije dosegel v planu prodaje komaj 83,4 %. NABAVA SUROVIN Leto 1975 je prineslo delno znižanje cen pri domačih in tujih lesovih. Nabavili smo 57.111 m3 bukove hlodovine in to od 15-tih dobaviteljev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Srbije. Nabavili smo še 23.511 m3 jelove hlodovine od 6-tih dobaviteljev. Iz Afrike smo pripeljali 8.245 m3 raznih vrst eksotične hlodovine: okoume, samba, kotto, aniegre, ozigo. Rast produktivnosti je v Novolesu izredno visok. Za iverne plošče je bilo značilno, da smo zaradi restrikcij uvoza prenehali uvažati in smo kupovali le pri domačih proizvajalcih. Nabavljeno je bilo 10.000 m3 ivernih plošč, bukovega in hrastovega žaganega lesa 650 m3. Smrekovega žaganega lesa 1430 m3 - vse uvoz iz SSSR in Avstrije. Nabavili smo raznih bukovih elementov 4910 m3 od blokov do nog za TSP. PLAN IN IZPOLNITEV PLANA IZVOZA TOZD PLAN IZPOLNITEV (v 000 din) % TDP 78.026 79.484 101,9 TPI 5.104 4.618 90,5 TPP 10.343 13.735 132.8 TSP 1.222 2.165 177.2 DVOR — 925 — TVP 32.221 33.460 103.8 ŽAGA 5.514 1.386 25,1 NOVOLES 132.430 135.773 102,5 PLAN IZVOZA IN IZPOLNITEV V USA DOLARJEV TOZD PLAN IZPOLNITEV % TDP 4.500.000 4.228.504 94,0 TPI 200.000 38.016 19,0 TPP 800.000 777.165 97,1 TSP 75.000 161.899 215,8 TVP 1.980.000 1.938.908 97.9 ŽAGA 515.000 340.468 66.1 DVOR — 48.420 — NOVOLES 8.070.000 7.533.380 93,4 IZVOZ PO DRŽAVAH 1975 DRŽAVA Znesek Znesek v 000 din v dolarjih 1. ZDA 86.501 4.638.256 2. Italija 15.132 863.151 3. Libija 22.398 1.344.418 4. Belgija 1.951 112.796 5. Nizozemska 824 45.459 6. Nemčija 1.378 75.363 7. Francija 1.872 97.941 8. Kanada 1.244 69.151 9. Švica 285 15.466 10. Španija 22 972 11. Avstrija 850 49.503 12. Švedska 126 6.465 13.SSSR 2.145 155.391 14. Arabija 709 41.700 15. Ostalo 336 17.348 SKUPAJ 135.773 7.533.380 OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki so se v letu 1975 gibali po mesecih različno in tako bili v mesecu decembru za NOVOLES kot celota višji za 20 % v primerjavi s povprečjem osebnega dohodka v II. polletju 1974. Višina razpoložljivih sredstev za osebne dohodke je bila odvisna od samoupravnega sporazuma lesne industrije SRS, posamezne temeljne organizacije pa so ta sredstva formirale na podlagi proizvodnje iz cene po enoti proizvoda, iz premije, ki je bila vezana na izpolnitev mesečnega plana proizvodnje in prodaje, dodatka na prisotnost, ki znaša 10% na obračunsko osnovo osebnega dohodka. Vsi ti no- PREGLED IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKOV V ZADNJIH TREH MESECIH 1975 LETA Št. plač. ur NOVOLES TDP TPI TDP TSP l S MESEČNO POVEČANJE S oktober 184 2.995,52 2.721,36 3.251,29 2.874,08 2.855,68 < S november 184 2.927,44 2.693,76 3.061,76 2.818,88 2.780,24 1 s december 184 3.030,48 2.875,92 3.266,00 3.043,36 2.794,96 ' \ NA URO < oktober 16,28 14,79 17,67 15,62 15,52 1 < november 15,91 14,64 16,64 15,32 15,11 > 1 december 16,47 15,63 17,75 16,54 15,19 > \ INDEX NA URO (na povprečje II. polletja 1975) z oktober 1,18 1,19 1,22 1,19 1,19 \ z november 1,16 1,18 1,15 1,16 1,16 5 > december 1,20 1,25 1,22 1,25 1,17 5 Št. TVP ŽAGA TES SKUP. TAP 5 plač. SLUŽBE S UA > MESEČNO POVEČANJE > oktober 184 2.800,48 2.866,72 3.497,84 4.138,16 2.890,64 \ S november 184 2.664,32 2.905,36 3.475,76 4.013,04 2.920,08 < S december 184 2.640,40 2.990,00 3.468,40 4.239,36 3.185,04 | l NA URO s oktober 15,22 15,58 19,01 22,49 15,71 I s november 14,48 15,79 18,89 21,81 15,87 < S december 14,35 16,25 18,85 23,04 17,31 l S INDEX NA URO (na povprečje II. polletja 1975) š oktober 1,22 U2 1,18 1,11 1,11 \ s november 1,16 1,14 1,17 1,08 1,13 \ X december 1,15 1,17 1,17 1,14 1,23 l tranji inštrumenti imajo namen doseči večje učinke in zagotoviti več sredstev za osebne dohodke. Hkrati pa stimulirajo doseganje čim višjega dohodka v TOZD (premije) ter izboljšanje delovne discipline vsakega posameznika (dodatek na prisotnost). V letu 1975 je prišla posebno do izraza solidarnost med temeljnimi organizacijami, ker so se TOZD solidarno uvrstile v razpon + — 5 %, glede na povprečje delovne organizacije ter tako izravnale preveliko odstopanje v osebnih dohodkih. Pregled osebnih dohodkov v primerjavi z lesno industrijo v SR Sloveniji je sledeč (za 9 mesecev) 1973 1974 1975 Lesna industrija SRS 1.975 2.450 2.898 NOVOLES 1.955 2.285 2.627 V primerjavi gibanja osebnih dohodkov v občini Novo mesto je razmerje bolj izenačeno. Pregled doseženega osebnega dohodka na zaposlenega po temeljnih organizacijah po mesecih in za leto 1975 je naslednji: OBRATNA SREDSTVA Za leto 1975 je značilno, da je bilo potrebno več obratnih sredstev, kot smo to predvidevali na začetku leta, ko je bil sprejet gospodarski načrt. Povečana obratna sredstva v prvem polletju gredo na račun povečanih zalog. V tem času so_ se povečale zaloge gotovih proizvodov v TOZD TPP, TAP in na ŽAGI. V lesni industriji je bil to splošni pojav, saj je prodaja pohištva stagnirala zaradi neugodnih pogojev potrošniškega kreditiranja. S spremembo kreditnih pogojev je prodaja pohištva v drugem polletju oživela, zaloge smo znižali, vendar pa so dolžniki porasli. To je bil splošni pojav nelikvidnosti, kar je pomenilo, da so obratna sredstva spremenila namembnost — znižale so se zaloge in povečali kupci. Večina kupcev je želela dolg poravnati s kompenzacijo, nekaj poravnave smo uspeli izvršiti z medsebojnimi pobotanji, večji del pa je ostal odprt. Večjim kupcem, ki kupujejo največ pohištva, smo zagotovili tudi kvote potrošniških posojil iz bančnih sredstev, vendar ne v dovoljni višini. Trgovska podjetja čedalje bolj postavljajo kot pogoj pri nakupu pohištva potrošniška posojila in to predvsem večje trgovske hiše. Za nas je najtežje v tem, da pri Ljubljanski banki in Jugobanki ne dobimo potrebnih sredstev, zato zagotavljamo komaj tretjino potreb, kar otežuje normalno prodajo. Po stabilizacijskem načrtu smo postavili prioritetno vlogo v projektiranem znižanju zalog gotovih proizvodov. To nalogo smo dosegli z večjo prodajo, kot znaša proizvodnja. KUPCI Če smo v letu 1974 ugotovili hitrejši porast v dobaviteljih in manjši v kupcih, lahko za to leto ugotovimo, daje porastu kupcev sledil enak porast dobaviteljev. Kljub temu, da so se kupci iz tromesečja v tromesečje večali, a v stabilizacijskem načrtu smo predvidevali doslednejšo izterjavo in njihovo znižanje na 65 milijonov din, smo to stanje kupcev dosegli v mesecu decembru, ko je višina kupcev znašala 65.544 tisoč din. 1974 1975 (v 000 din) Index I. tromesečje 48.365 84.380 1,74 II. tromesečje 57.918 84.961 1,47 III. tromesečje 72.290 99.254 1,37 IV. tromesečje 80.286 102.767 1,28 Stanje 31. 12. DOBAVITELJI 63.387 64.880 1,02 Z besedo likvidnost razumemo, koliko ima delovna organizacija na razpolago obratnih sredstev takoj, ali bolje rečeno za krajši ali daljši rok. Eno od meril likvidnosti je, koliko dni v mesecu je blokiran žiro račun, preko katerega gredo skoraj vsa vplačila in izplačila. ljanuar februar marec april maj junij 21 7 11 7 14 11 september oktober november december 14 14 9 11 Dobavitelje smo med letom zniževali, vendar se njihova višina ni bistveno spreminjala med posameznimi tromesečji. Zaradi porasta zalog in kupcev smo dobavitelje poravnavali dokaj dobro. To smo uspeli reševati z dodatnim najemanjem kratkoročnih kreditov. Koncem decembra znaša višina dobaviteljev 53.443 tisoč din, tro-mesečno pa je gibanje sledeče: I. tromesečje II. tromesečje III. tromesečje IV. tromesečje Stanje 31. 12. (v 000 din) 1974 1975 Index 20.778 70.948 3.41 37.104 67.851 1.83 49.544 61.971 1,25 48.305 63.029 1,30 30.824 41.610 1,34 PREGLED ZALOG MATERIALA, SUROVIN, NEDOKONČANE PROIZVODNJE IN GOTOVE PROIZVODNJE TOZD Plani- rano Doseženo povprečje ,na dan Razlika več (v 000 din) manj TAP 5.635 7.629 31.12.75 8.229 1.994 TDP 14.420 15.039 15.646 619 TES 20.402 21.673 21.281 1.271 TPI 2.560 2.222 1.960 338 TPP 13.572 11.650 9.989 1.922 TSP 6.786 8.354 9.883 1.568 TVP 6.885 6.433 7.048 452 ŽAGA 19.502 15.249 12.146 4.253 DSSS 89 80 108 9 Skupaj 89.851 88.329 86.270 5.452 6.974 PRODUKTIVNOST Pri izračunu produktivnosti je izločen vpliv naraščanja cen s tem, da smo upoštevali spodaj prikazane deflacijske faktorje. Izračun teh temelji na primerjanju cen skupin enakih proizvodov skozi vsa tri leta. V zaključnem računu so letos široko razpravljale vse TOZD. 1973 1974/73 1975/73 Index cen 100 119 126 Deflakcijski faktor 1,0000 0.8403 0.7937 Izračun produktivnosti CELOTNI DOHODEK 244.450 372.113 462.404 Korigiran celotni dohodek 244.450 312.686 367.010 Število delavcev 1.650 1.767 1.829 Celotni dohodek na del. 148,1 177,9 200,7 Produktivnost 100 119 112,8 Produktivnost je narasla zaradi novih naložb, predvsem v nelesno proizvodnjo in ukrepov, sprejetih v mesecu maju, ki močno stimulirajo večje proizvodne rezultate. RENTABILNOST Rentabilnost vloženih sredstev pokaže padec v letih 1974 — pa tudi v letu 1975 glede na leto 1973. Vzrokov za to je več. Tako so se povečale zaloge gotovih proizvodov, poslabšala se je likvidnost, povečalo se je število dolžnikov, imeli pa smo tudi več investicijskih naložb, ki še niso bile polno izkoriščene (proizvodna kapaciteta). Izračun rentabilnosti po letih je sledeč: (v 000 din) 1973 1974 1975 Akumulacija 25.290 28.137 37.144 Povprečno vložena sredstva 145.343 217.893 271.675 Kazalec rentabilnosti 0,17 0,13 0,14 FINANČNI REZULTAT Poleg tromesečnih eksternih periodičnih obračunov, ki smo jih bili po zakonu o knjigovodstvu dolžni predlagati za vsako TOZD posebej, smo mesečno še vedno ugotavljali finančni rezultat po metodi direktnega obračuna za vsako temeljno organizacijo. Poslovni odbor je mesečni obračun finančnega rezultata temeljito analiziral s primerjavo med dejanskimi stroški in planiranimi. Posebna pozornost je bila dana obračunu proizvodnje po variabilnih stroških in razlikam med dejanskimi stroški surovin in materiala ter planiranimi. Najyečje odstopanje pri teh stroških se je pojavilo za TOZD TDP in ŽAGA. Na Žagi je bil vzrok prekoračitvam slaba kvaliteta hlodov (predvsem exot) in iz tega naprej slaba kvaliteta žaganega lesa, kar je vplivalo na nadaljnjo predelavo in izkoriščanje v decimirnici. TDP se skoraj v celoti oskrbuje s surovino iz žage in je normalno, da je slaba kvaliteta decimiranega lesa vplivala na izkoriščanje v proizvodnji. Večkrat pa je bil vzrok prekoračitvam slabo posušen les, ki je zahteval večjo dejansko porabo, kot je bila plansko predvidena. V stabilizacijskem načrtu je bila ena od glavnih nalog, da se fiksni stroški pri temeljnih organizacijah in skupnih službah zadrži- jo v mejah planiranih. Za določene vrste fiksnih stroškov so bili sprejeti novi normativi v okviru stabilizacije in opozorjeni vsi nosilci teh stroškov, da morajo povzročanju le-teh dati več pozornosti in preventivno ukrepati. Kljub temu so se pojavile večje prekoračitve pri lastnih proizvodnih storitvah in stroških skupnih služb, kar pa ne moremo pripisati dejstvu, da na tem področju ni bilo nič storjenega, ampak je vzrok tudi v slabem planiranju, ki se ni prilagodilo spremembam, nastalim med letom. Celotni dohodek je glede na planiranega (zbir vseh TOZD) dosežen s 101,13 %. Združuje prodajo proizvodov in storitev v realizacijo, izredne dohodke ter dohodke iz popravka finančnega rezultata. Izredni dohodki zajemajo predvsem tiste dohodke, ki izhajajo iz preteklih let, to pa so: prejete zamudne obresti, tečajne razlike, odobrene od Narodne banke za izvoz kolonialnega pohištva iz TOZD TDP v ZDA v 1. 1973 in razlika med letom vkalkuliranih in dejansko vplačanih prispevkov. Dohodki iz popravka finančnega rezultata vsebujejo vplačila za odpisane terjatve iz leta 1974. Doseženi dohodek je v primerjavi s planiranim realiziran le za 89 % in predstavlja ostanek dohodka po pokritju vseh stroškov — t.j. porabljenih sredstev. Nižji od planiranega je zaradi višjih stroškov materiala in surovin, odpisa terjatev (popravek iz finančnega rezultata) ter proizvodnih in neproizvodnih storitev. Izredni izdatki predstavljajo zaračunane zamudne obresti po dobaviteljih, sodne stroške za izteijavo dolgov, primanjkljaja pri surovinah, materialih, stroške, ki se nanašajo na pretekla leta poslovanja, razlike v nekaterih prispevkih zaradi večjih obveznosti, kot je bilo vkalkulirano, odpis posojila za železnico ter drugi izdatki. Iz tega dohodka se pokrivajo najprej vse pogodbene in zakonske obveznosti. Glede na preteklo leto so se nekatere pogodbene obveznosti zelo povečale. Tako na primer obveznosti za kredite na osnovna in obratna sredstva za 64 %, zavarovalne premije za 26,9 %, stanovanjski prispevek za 24,8 %. Druge obveznosti so se sicer povečale, vendar v absolutnem znesku ne predstavljajo večjega deleža v sami razdelitvi dohodka. Povečanje mase osebnih dohodkov znaša 22,4 %, kar je rezultat povečanih osebnih dohodkov z ukrepi, sprejetimi v aprilu 1975, ter delno povečanja števila zaposlenih delavcev. V letošnjem poslovnem letu nastopa primer solidarnostnega pokrivanja izgube pri TOZD TES s tovarno akrila v Trebnjem. Po tej obvezni delitvi ostane nerazporejeni del dohodka, iz katerega izločimo najprej del za sklad skupne porabe in del za pokrivanje neobveznih samoupravnih sporazumov, vse to po kriterijih delitve, ki so jih delavci sprejeli na zborih z glasovanjem. Pri tej delitvi je treba upoštevati tudi obveznosti do zapadlih anuitet v letu 1976, vendar le-te lahko pokrivamo tudi iz amortizacije. Preostali del dohodka se razporedi v poslovni sklad in je na voljo TOZD za razširjeno reprodukcijo. TOZD se prostovoljno odloči za združevanje dela teh sredstev v skupne naložbe v okviru petletnega razvojnega programa. BILANCA USPEHA - CELOTNI DOHODEK Z DELITVIJO 31. 12. 1975 PO TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA ELEMENTI NOVOLES TDP TPI TPP I. CELOTNI DOHODEK 481.861 80.557 46.123 43.358 II. IZDATKI Porabljen material 271.735 46.193 30.250 25.628 TSP TVP ŽAGA TES TAP DSSS Proizvodnja in rep. storitve 46.941 8.085 2.934 3.717 88.184 71.729 89.387 25.058 18.008 19.457 ostali mater, stroški 42.242 37.255 66.793 10.872 11.847 655 Amortizacija 15.402 2.189 1.119 858 8.758 7.192 5.547 2.108 1.155 7.445 Nab. vred. prod. materiala 8.173 - 138 21 1.922 2.984 2.568 1.962 1.800 Popravek bil. rezultata 5.114 118 1.712 191 6.205 17 1.586 — 206 Izredni izdatki 1.284 191 151 73 561 1.419 262 82 769 Vsega porabljena sredstva 348.649 56.776 36.304 30.488 258 78 283 237 13 III. DOSEŽEN DOHODEK 133.212 23.781 9.820 12.871 59.946 48.945 77.039 15.261 15.790 8.100 RAZDELITEV DOHODKA 28.238 22.784 12.348 9.771 2.243 11.357 Pogodbene obveznosti 12.799 2.410 554 1.020 1.300 1.440 2.432 1.953 1.692 — Zakonske obveznosti 11.014 1.594 1.210 947 2.241 1.841 1.146 866 252 917 Osebni dohodki 85.622 14.212 3.866 7.949 16253 16.016 7.599 7.184 2.102 10.440 OSTANEK DOHODKA I. 23.777 5.565 4.190 2.955 8.444 3.487 1.171 -232 - 1.803 — Del dohodka za kritje izgub TOZD — -440 - 332 -232 - 665 -274 -92 - — Rezervni sklad -2.197 -476 - 196 -257 -565 -456 -247 — — Posojilo za nerazvite - 2.365 -526 - 388 -268 -428 -310 -445 — — — Posojilo za skupne rezerve - 1.080 -230 - 184 - 122 -359 - 134 -51 — - — OSTANEK DOHODKA II. 18.135 3.893 3.090 2.076 6.427 2.313 336 Poslovni sklad 11.446 2.233 2.700 1.218 4.657 638 Sklad skupne porabe 4.503 1.131 211 574 1.162 1.142 283 Za neobvezne sporazume 1.704 421 151 226 490 416 Za obvezne rezerve 482 108 28 58 118 117 53 Ob tednu boja proti raku Tednu boja proti raku je v Jugoslaviji posvečen vsako leto prvi teden v marcu. Organizatorji akcij so republiška društva oziroma organizacije za boj proti raku. Društvo SRS za boj proti raku povezuje kancerološko službo z javnostjo in z družbenimi dejavniki in prevzema določene naloge iz programa zdravstvenega varstva na področju boja proti raku. Društvo zbira sredstva za svoje delovanje na več možnih načinov (npr. novoletna voščila, namesto vencev, redne in podporne članarine ipd.). Pri tem društvo strogo spoštuje namen darovalcev, bodisi za sklad za gradnjo in opremo Onkološkega inštituta, bodisi za posamezne konkretne naloge na področja boja proti raku. Ena od nalog društva je tudi izobraževanje prebivalstva, zlasti je pomembno doseči sodelovanje pri preprečevanju, zgodnjem odkrivanju in pravočasnem začetku zdravljenja raka. Zato danes objavljamo članek direktorice Onkološkega inštituta prof. dr. Božene Ravnihar o namenu tedna za boj proti raku. Mednarodna zveza za boj proti raku — ki združuje strokovna in laična društva ter tudi ustanove, katerih dejavnost je posvečena problemom te bolezni — je že pred leti dala pobudo, da naj bi v vseh deželah po svetu en teden v letu proglasila za „Teden boja proti raku“, nosilci in organizatorji akcij pa naj bi bila predvsem društva za boj proti raku. V Jugoslaviji smo vsako leto prvi teden v marcu izbrali za Teden boja proti raku, program in obeležje tega Tedna pa mu dajejo društva za boj proti raku. Namen Tedna je predvsem spomniti javnost na probleme in potrebe boja proti rakavim boleznim in jo pridobiti za pomoč zdravstveni službi pri reševanju teh problemov. Potrebe namreč tudi pri nas daleč presegajo doseg ter zmogljivosti zdravstvene službe same. Rak je — kot bolezen današnjega časa — splošen družbeni problem, zadeva posameznike, družine in vse družbene dejavnike, ne le zdravstvo. Boj proti raku pomeni izkoristiti vsa sodobna dognanja medicinske znanosti na področju preprečevanja, odkrivanja, ugotavljanja in zdravljenja raka ter tudi na področju rehabilitacije in druge oskrbe rakavih bolnikov. Namen teh prizadevanj je znižati število zbolelih, zvišati število ozdravelih, da bi bolnike, bodisi ozdravljene ali le začasno zazdravljene čim bolj uspešno rehabilitirali telesno, duševno in socialno, ter ne nazadnje, zagotoviti bolnikom z napredovalo boleznijo ustrezno medicinsko oskrbo in vso potrebno drugo nego. Da bi bil boj proti raku uspešen na vseh naštetih področjih, sta sodelovanje in pomoč ljudstva zdravstveni službi nujno potrebna. To bomo dosegli le z ustrezno zdravstveno vzgojo prebivalstva, ko bodo ljudje razumeli značaj raka, ko bodo vedeli, v koliko in na kakšen način se ga je moč obvarovati, ko bodo vedeli, da je bolezen po večini moč ozdraviti, če je zgodaj odkrita in zdravljena, ter da je moč preprečiti ali olajšati mnoge njene nevšečne posledice. Teden boja proti raku ima predvsem zdravstveno vzgojni značaj, ni pa namenjen samo občanom, marveč vsem družbenim organom in organizacijam, ki jih zadeva vprašanje raka. Če začnemo pri možnostih, ki jih imamo za preprečevanje zbolevanja za rakom, gre predvsem za odstranjevanje že znanih, raka povzročujočih ali pospešujočih dejavnikov iz našega življenjskega in delovnega okolja, oziroma za varstvo človeka pred njimi. Po ocenah mnogih znanstvenikov bi bilo moč preprečiti pretežno število rakov, če bi uspeli odstraniti ali preprečiti škodljivi vpliv kancerogenih dejavnikov, ki so prisotni v onesnaženem ozračju, prehrambenih artiklih, pri proizvodnih postopkih v industrijskih obratih in še drugod, ali pa se jim izpostavlja človek sam s svojimi razvadami, kot je npr. kajenje cigaret. Očitno sodi ta vidik boja proti raku med prizadevanja proti onesnaževanju človekovega okolja; zadeva pa zakonodajo, higiensko-tehnične ukrepe in ustrezen nadzor v obratih ter še druge poklicane družbene dejavnike. Več kot polovico rakov bi se dalo danes že odkriti v zgodnjem stanju razvoja — tedaj, ko jih je še možno dokončno ozdraviti. Da pride danes le ena tretjina takih bolnikov na zdravljenje, je razlogov več. Predvsem gre za splošno brezbrižnost ljudi do svojega zdravja, zlasti do ne posebno hudih in neznačilnih bolezenskih tegob, s katerimi se prav začetni rak najpogosteje oglaša, po drugi strani pa tudi pretiran strah pred to boleznijo zadržuje bolnike, da bi šli pravočasno k zdravniku. Zato je bil zelo umesten poziv dr. Pierra Denoixa, predsednika Mednarodne unije za boj proti raku, na zadnjem mednarodnem kancerološkem kongresu v Firencah, ki je veljal predvsem novinarjem, naj opustijo obeleževanje ,,raka“ z grozljivimi pridevki (npr. „kuga“ današnjega časa ipd.), ki vzbujajo strah in predstavo o neizogibni tragični usodnosti te bolezni. Prav je poudaril, da bi z opustitvijo teh pridevkov dali boju proti raku neprecenljiv prispevek, saj bi mnogim bolnikom pomagali, da bi pravočasno prišli na zdravljenje. Vzroki za nezadovoljivo stanje glede zgodnjega odkrivanja raka so seveda tudi v sami zdravstveni službi: pomanjkanje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, nezadovoljiva izobrazba teh kadrov, pomanjkljiva opremljenost ordinacij, odsotnost smotrne organizacije te dejavnosti, da ne omenim še pomanjkljivost detekcijskih metod samih po sebi, kar zahteva še mnogo raziskovalnega dela. Za odpravo teh pomanjkljivosti je predvsem potrebno veliko sredstev, veliko več kot jih zdravstveni službi odmerjajo dogovorjeni prispevki. Vsak rakav bolnik naj bi bil čimprej deležen najboljšega možnega ugotavljanja in zdravljenja, ker gre pri tem vedno za življenje. Današnja medicina ima v tem pogledu velike možnosti, zahteva pa visoko specializirane in izkušene strokovnjake, pa tudi zelo drago opremo in draga zdravila. Vse to narekuje koncentracijo teh zmogljivosti v visoko specializiranih centrih, katerih obstoj je osnovni predpogoj, da se akcije za zgodnejše odkrivanje raka ne bodo izjalovile. S tem je utemeljeno, da smo si v naši strategiji boja proti raku v SR Sloveniji postavili kot prvo nalogo rešitev skrajno nezadovoljivih prostorskih razmer in nezadovoljive materialne opremljenosti - zlasti Onkološkega inštituta v Ljubljani. Pri tem moramo upoštevati še zlasti njegovo vlogo kot jedra klinične onkološke službe v okviru Kliničnega centra, kot baze za onkološko izobraževanje zdravstvenih kadrov raznih profilov in baze znanstvenih raziskovanj na področju raka in kot organizacije združenega dela, ki ji je prvenstvena skrb uspešen boj proti raku v naši republiki! Pomen Onkološkega inštituta je naša javnost — žal bolj kot pa odgovorni družbeni organi — očitno pravilno dojela. Odtod tudi njena stalna materialna in moralna pomoč vsem našim prizadevanjem za rešitev inštitutovih težavnih razmer, da bi lahko ustrezneje razvijal svojo dejavnost. Tako je tudi našemu Društvu SR Slovenije za boj proti raku, že od njegove ustanovitve v letu 1971, ena glavnih skrbi: pomagati inštitutu do takega stanja, da bo mogel zadovoljivo opravljati svoje poslanstvo in naloge, ki jih potrebe terjajo. Zelo malo smo pri nas naredili tudi za ustreznejšo rehabilitacijo rakovih bolnikov -fizično, psihično in socialno. Mnogi bolniki, ki so bili sicer uspešno zdravljeni, so potem oslabljeni ali delno prizadeti prepuščeni sami sebi. V nemajhni meri gre pri tem tudi za vprašanje odnosa človeške okolice do takega bolnika - odnosa svojcev, delovnih kolektivov in drugih; namesto, da bi mu vsestransko pomagali, da bi se vključil v normalno življenje in delo, ga neredko osamijo s slabo prikritim ožigosanjem obsojenca na smrt. Se celo hudo pa je mnogim bolnikom, ki so zaradi hujše invalidnosti ali napredovale bolezni navezani na tujo pomoč in stalno medicinsko nego. Potrebna nega takih bolnikov na domu povečini ni zagotovljena, družini so v breme, domovi za onemogle jih neradi sprejemajo, bolnišnice jih odklanjajo. S to stisko se srečujemo vsak dan in tu smo spet pri začetku. Ali ne daje prav ta bedni konec življenja mnogih rakavih bolnikov vtis grozljivosti bolezni, ki vzbuja v ljudeh upravičen strah pred njo? Zato nimajo prizadevanja za zboljšanje teh razmer nič manjše teže kot prizadevanja za zgodnejše odkrivanje raka: tudi vsa ta prizadevanja pomenijo boj proti raku! Ne moremo biti brezbrižni do tega, kako neozdravljeni bolniki živijo s svojim rakom in kako za njim umirajo. Na koncu naj le še omenim, da sta važni področji dejavnosti boja proti raku tudi nenehno izobraževanje zdravstvenih kadrov in pa raziskovanje na vseh področjih, ki smo jih omenili. Le od slednjega lahko pričakujemo novih, učinkovitejših orožij za boj proti tej bolezni in zmago nad njo. Božena RAVNIHAR Obratovanje mazutnega kotla V letu 1974 je bila na osnovi predhodnih analiz in za tisti čas nedvoumnih pokazateljev odobrena investicijska naložba „rekonstrukcija toplarne". Pod tem je bilo mišljeno: 1. Nabava mazutnega kotla 10 atn, proizvodnje pare 10 t/h. 2. Nabava pripadajočih naprav in opreme kot na primer priprave vode, mazutnega gospodarstva znotraj kotlovnice itd. Zaradi skromnih investicijskih sredstev v tistem letu sme investicijsko naložbo rekonstrukcijo toplarne znižali od predvidenih 3.238.800 din na 1.500.000 in sicer za nabavo in montažo najnujnejše energetske opreme. Investicijsko naložbo rekonstrukcija toplarne smo opravičevali s tem, da bomo s to naložbo pridobili: 1. Nujno potrebno količino tehnološke pare, ki jo potrebujejo naprave v naših proizvodnih obratih za svoj nemoten proizvodni proces. 2. Povečano proizvodnjo električne energije v lastni toplarni. Investicijsko naložbo rekonstrukcija toplarne smo realizirali marca 1975. S poizkusnim obratovanjem mazutnega kotla smo pričeli marca 1975. Pravilno in tudi pošteno je, da danes po več kot polletnem obratovanju novega kotla na osnovi vseh razpoložljivih podatkov analiziramo upravičenost te investicijske naložbe. Namen v tem sestavku kratko podane analize dosedanjega obratovanja mazutnega kotla ni v tem, da avtomatsko ponovno dokazujemo upravičenost te investicijske naložbe, marveč v tem, da presodimo realnost naših tedanjih predpostavk o porabi pare, električne energije in lesnih odpadkov. Pred izdelavo pregledne tabele o številu obratovalnih ur mazutnega kotla po posameznih mesecih moramo pripomniti, da smo planirali obratovanje tega kotla zaradi drage mazutne kurjave samo v sledečih primerih: 1. Neobratovanje obeh obstoječih kotlov zaradi pomanjkanja lesne kurjave. 2. Nujnih remontov oziroma okvar na enem od obstoječih kotlov. 3. V momentih maksimalne porabe pare in električne energije. Obratovanje mazutnega kotla, proizvodnja pare in poraba mazuta je prikazano v naslednji tabeli / Mazutni kotel je torej do konca novembra obratoval 510 obratovalnih ur in proizvedel 4.135 t pare. Porabljeno je bilo 186.130 kg mazuta, kar predstavlja strošek nakupa mazuta (kurilno olje) 346.201 din. V kolikor v gornjo vrednost vključimo še ocenitev za obratovanja kotla v mesecu decembru dobi-mo_ sledeče podatke: Število obratovalnih ur: 600 Proizvodnja pare v t: 4.855 Poraba mazuta v kg: 219.000 Izdatek za nabavljeni mazut: 397.340 din Ako sedaj na osnovi prikazane proizvodnje mazutnega kotla v gornji tabeli opravimo analizo, lahko ugotovimo sledeče: 1. Število obratovalnih ur kotla je največje v prvi koloni tabele — torej takrat, ko ni bilo dovolj lesne kurjave za nemoteno obratovanje ostalih dveh kotlov. 2. Da na število obratovalnih ur v ostalih kolonah tabele praktično veliko nismo mogli vplivati. 3. Da je za nemoten potek proizvodnje v proizvodnih obratih obratovanje mazutnega kotla 600 obratovalnih ur bilo nujno. 4. Da bi glede na dejanske obratovalne ure prišlo do težkih zastojev v proizvodnji, če ne bi pravočasno nabavili mazutnega kotla. 5. Da smo lahko bistveno vplivali na število obratovalnih ur v prvi koloni. Torej morajo za naše izhodišče pri analizi biti podatki iz prve kolone in sicer: Št. obratovalnih ur: 358 Poraba mazuta: 130.670 kg Izdatek za mazut: 243.046 din Ugotavljamo, da smo zaradi pomanjkanja lesne kurjave v toplarni morali vključiti v obratovanje mazutni kotel in za to izdati za mazut 243.046 din. Ugotavljamo pa, da je istočasno bilo lesnih odpadkov po posameznih TOZD dovolj in da so tudi „razmetani" po celotnem Novolesu. Sledi, da je lesnih odpadkov dovolj, toda žal ne v toplarni, kjer so nujno potrebni, marveč so v proizvodnih obratih. Kje so torej vzroki, da v toplarno ne pride dovolj lesnih odpadkov? O tem smo že mnogokrat govorili. Ne bo odveč, če še enkrat. Torej vzroki premajhne količine zdrobljene lesne kurjave v toplarni so sledeči: TABELA Mesec Obratovanje v času Obratovanje v času Obratovanje Skupaj Proiz. pomanj, les. kurjave okvar in remontov v času št. ur pare Mesec Prosti Delov. Delov. kolektiv. v t/h JANUAR FEBRUAR MAREC dnevi št. ur 2 dnevi št. ur 29 dnevi št. ur dopusta štev. ur 31 250 APRIL — 1 72 73 626 MAJ 3 1 45 49 446 JUNIJ 2 — 2 12 JULIJ 40 2 72 114 1302 AVGUST 53 21 — 53 127 862 SEPTEMBER 17 32 — — 49 267 OKTOBER 46 2 — — 48 217 NOVEMBER 17 — — — 17 153 DECEMBER 72 18 — - 90 720 Skupaj 250 108 117 125 600 4855 1. Premajhne zmogljivosti obstoječih drobilcev, njihova dotrajanost in pogoste okvare. 2. Prevelike količine lesnih odpadkov po dimenzijah, ki jih obstoječi drobilci ne morejo zdrobiti. 3. Nepravilen, neindustrijski odnos do teh naprav in nedisciplinirano posluževanje drobilcev. Problematika zmogljivosti obstoječih drobilcev, njihova dotrajanost ter zaradi vsega tega pomanjkanje lesne kurjave v toplarni so nam narekovali, da smo v planu tekočih investicij za leto 1975 predvideli tudi nabavo drobilca, ki bo zdrobil 64 pm lesnih odpadkov na uro. Z instaliranjem tega drobilca bo povečana količina razpoložljive kurjave v toplarni in seveda v zvezi s tem tudi zmanjšana poraba mazuta. Že sedaj moramo opozoriti, da samo instaliranje tega drobilca ne bo reševalo navedene problematike, če ga ne bomo organizirano in disciplinirano posluževali z lesnimi odpadki. Priznati moramo, da je mazutni kotel glede na količino proizvedene pare opravičil svoj obstoj, vendar pa smo dostikrat pozabili, da je bil mazutni kotel instaliran kot „intervencijski kotel", ki se vklaplja v obratovanje le tedaj, ko res ni več druge rešitve. Priznati moramo, da je instalirani mazutni kotel z ene strani reševal proizvodne obrate takrat, ko so ostajali brez pare, istočasno pa moramo, žal, ugotoviti, da je bil večkrat potuha tistim, ki niso dosledno izvajali naloge v zvezi z drobljenjem odpadkov, ker so pač paro vseeno dobili. Cena za to potuho je visoka in se nikakor ne izplača. Instaliranje mazutnega kotla v lesni industriji in tudi pri nas bo ekonomsko opravičljivo samo v primeru, da je to intervencijski kotel, ki vstopi v obratovanje samo v najkritičnejših momentih in še to po posebnem dovoljenju. Toplarna kot energetski objekt ni sama sebi namen in niti ni bila izgrajena iz prestižnih namenov. Zrastla je iz potreb Novolesa in zato mora potrebe Novolesa tudi zadovoljevati s tem da proizvaja potrebno energijo v obliki pare in v obliki električne energije. Od našega odnosa do lesne kurjave, delovne discipline in industrijske vzgojenosti pa je odvisno, kako drago bomo proizvajali to energijo. NIKO GALEŠA, el. ing. Prodaja primarnih izdelkov Prodaja primarnih proizvodov v letu 1975, lahko rečemo, je bila uspešna, če upoštevamo, da je v prvi polovici leta močno nazadovala prodaja končnih izdelkov (pohištvo) na domačem in v drugi polovid leta prodaja polfinalnih izdelkov na zunanjem trgu. Politika prodaje vezanih plošč je tudi v letu 1975 slonela na izkušnjah minulih let. Realizirali smo v izvoz cca 50 % proizvodnje plošč. Zaradi svetovne gospodarske krize in močne konkurerice proizvajalcev vezanih plošč iz Dalnjega vzhoda smo uspeli prodati plošče le v Libijo in Italijo. V drugi polovici leta je na libijskem trgu močno upadlo povpraševanje po vseh izdelkih, kajti kupci so postali nerazpoloženi zaradi tamkajšnjih gospodarskih sprememb. Namreč v Libiji dobiva nacionalizacija vedno večjo razsežnost. Njihova politika teži, da preide vsa privatna trgovina v državne roke. Planske cene bukovih vezanih plošč smo presegli v vrednosti za cca 110 milijonov S din, za 6 milijonov 2S din pa izpad cene pri okumejevih vezanih ploščah. Močnejših reklamacij v izvozu ni bilo, razen pri firmi Righi v vrednosti cca 7 milijonov lir. Verjetno nas je ta reklamacija privedla do odločitve, da bomo izvažali le tako blago, ki ga bo kupec naročil. Pripomniti je, da so stalno prisotni prigovori na klasira-nje blaga s strani italijanskih kupcev. Poleg IMV se je na domačem trgu pojavil nov razred kupcev, ki uporabljajo vodoodporne plošče. Ti kupci so proizvajalci avtomobilskih karoserij. V tem letu smo prodali 2400 m3 vo-doodpornih vezanih plošč, kar pomeni, da smo izdelali in prodali cca 20 % več vrednih plošč. V tem letu smo prodali zelo malo plošč trgovini na drobno, kajti trgovina je bila prisiljena zmanjševati zaloge. Nekatere trgovine (npr. Javor, Ljubljana. Slovenijales, Vižmarje) so dobile nalog, da kupujejo prioritetno od proizvajalcev v okviru svoje OZD. Na splošno je ugotoviti, da se potrošniki preusmerjajo na uporabo cenejših ali pa bolj praktičnih materialov. Imamo primer: pred leti ni bilo težko prodati nižje kvalitete plošč 12 in 14 mm, kajti vsi proizvajalci pohištva so jih kupovah in uporabljali za proizvodnjo predalov. Odkar prodajamo plastificirane obode predalov, ni več potencialnih potrošnikov za to blago. V tovarni VP izdelajo takih plošč cca 12 % od celotne koli- čine. Pri poznejšem sortiranju tega blaga za izvoz zapada večja količina domačega blaga, ki le povečuje zalogo v skladišču. Nujno se bo treba odločiti za kvalitetnejšo izdelavo, kajti če bi prenehali s proizvodnjo teh plošč, bi se zmanjšala že tako otežkočena 'prodaja plošč v izvozu. Planskih cen žaganega lesa iglavcev na žagi Straža nismo dosegli, predvsem zaradi slabe hlodovine in neustrezne tehnologije. Na račun popolnejše tehnologije, na sicer izstrošenih strojih, je žaga Soteska dosegla za cca 100,00 din/m3 višjo povprečno prodajno ceno kot žaga Straža. Potrebno je, da se Najstarejše tekmovanje v Sloveniji — prvič tekmovale tudi ženske — rekordna udeležba. Tradicija se nadaljuje. Na tekmovanju gozdarjev in lesarjev, ki ga prizadevni organizatorji organizirajo že 21 let zapored in so s tem dosegli, daje Fricov pokal postal najstarejše tovrstno tekmovanje v Sloveniji, je letos spet bila potrjena tradicija. Gozdarji so zopet odnesli pokal. V lepem in sončnem vremenu se je v Črmošnji-cah zbralo več kot 70 tekmovalcev, ki so tekmovali v treh starostnih kategorijah: do 30 let, med 30 in 40 in nad 40 let. Tekmovanje je potekalo po trdi in zaledeneli progi, bilo je v času, ko je šele kratek čas zapadel sneg in je od tekmovalcev zahtevalo predvsem veliko poguma. izpolni tehnologija razžagovanja iglavcev na žagi Straža, da bo lahko le-ta izdelovala blago, ki je bolj ovrednoteno in iskano na trgu. Izvozili smo cca 3000 m3 žaganega lesa iglavcev. V glavnem je bil to samostojni izvoz v Libijo. V tem letu nam je prvič uspelo prodati na italijansko tržišče bukov decimiran les — krajši (do 35 cm). Prodajo obodov predalov nenehno povečujemo. Do konca leta 1975 smo pokrivah 75 % vseh iugo-slovanskih potreb. Kljub količinsko povečanem planu v drugi polovici leta nam je uspelo pravočasno dobiti naročila in tako zadovoljiti proizvodnjo. Ob koncu leta smo poslali s tremi manjšimi kontejnerji poizkusno količino predalov v Avstralijo. Predvidevamo, da bomo v letu 1976 z obodi pre- Najprej so Startali najstarejši tekmovalci. Teh je bilo kar 10. Na skrajšani progi je zmagal Alojz Serini, GG Novo mesto, 2. Jože Rade, 3. Jože Kure, 4. Slavko Kregar, Novoles, 5. Janez Šebenik, 6. Franc Knez, 7. Adi Štor, 8. Stane Šuln, Novoles, 9. Janez Tavčar, Novoles in 10. Zmago Novak, Novoles. V kategoriji do 40 let je zmagal Slavko Medle v času 23,2 sek., 2. Peter Henčič 23,8, 3. Igor Slak 26,2, 4. Iskra Dušan, GG, 28,0, 5. Andrej Grabrijan 29,0, 6. Stane Žunič, 7. Boštjan Japelj, 8. Zvone Peterlin, 9. Vidmar Slavko, 10. Vili Pavlič, 11. Ivan Jereb itd. V kategoriji do 30 let je pre- pričljivo zmagal Janez Novinec, drugi je bil Primož Bobnar, sledijo: Zdene Dular, Brane Zupančič, Stane Pirc, Marko Švent, Andrej Kastelic, Jarc dalov za potrebe Avstralije imeli zasedeno dvomesečno proizvodnjo. Cene na domačem trgu smo zadržali na enakem nivoju, kot so bile v letu 1974. S tem smo precej prispevali k družbenemu stabilizacijskemu ukrepu. Na splošno so bili kupci zadovoljni z dobavami, le na kvaliteto izdelkov je bilo nekaj prigovorov in resnih reklamacij, ki so nas opominjale, da moramo imeti stalno in učinkovito medfazno kontrolo. Na splošno smo prodajne pogoje obdržali enake, kot so bili v letu 1974, le roke plačil smo prilagodili zakonskim predpisom. Upamo, da smo bili tudi pri terjatvah dovolj učinkoviti, če upoštevamo stopnjo splošne nelikvidnosti. Mirko, Brane Vidmar itd. Letos so prvič tekmovale ženske. Bile so samo tri, prepričani pa smo, da bomo že prihodnje leto videli veliko več tekmovalk. Vrstni red: 1. Marija Erbežnik, 2. Jasna Serini, 3. Ivica Jakše. Na koncu tekmovanja so udeleženci dobili priložnostna darila. Najbolje uvrščeni so tekmovali še na 17. zimski Lesarijadi. O zimski Lesarijadi je že leta znano, da je to najbolj kvalitetno sindikalno tekmovanje v Sloveniji. Že leta, bolje rečeno od samega začetka sodelujejo v tem tekmovanju najboljši jugoslovanski tekmovalci. Letos so bile na programu naslednje discipline: veleslalom moški, veleslalom ženske, tek za moške na 10 km in tek za ženske 5 km. Novolesovci so štartali samo v moški konkurenci. V ekipi Novolesa so nastopih Janez Novine, Slavko Medle in Boštjan Japelj. Omembe vredno je, da so v moški konkurenci nastopili tudi takšni ,,asi“, kot so Peter Lakota, GG Bled, Andrej^ Klinar, Tine Mulej, Janko Štefe in drugi. Med moškimi je zmagal Andrej Klinar, GG Bled, v kategoriji od 35 do 50 let Peter Lakota, v kategoriji nad 50 let Tine Mulej. Prvouvrščeni Novo-lesovec Janez Novine je bil 14. z zaostankom 4 sek. 4 desetinke. Trije najhitrejši: Peter Henčič, Janez Novine in Slavko Medle Služba za prodajo primarnih izdelkov IZOBRAŽEVANJE Sindikalna lista TERENSKI DODATEK Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu. Terenski dodatek znaša največ do 70 dinarjev na dan. Terenski dodatek gre delavcem v primerih, ko sta organizirana hrana ali prenočišče na terenu, sicer ima delavec pravico do dnevnice po 14. točki sindikalne liste. Terenski dodatek in dnevnica se med seboj izključujeta. Terenski dodatki so pod enakimi pogoji enaki za vse delavce. Terenski dodatki gredo pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem na praksi. Pogoje za pridobitev pravice do terenskega dodatka in njegovo višino določijo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe. Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki so pri svojem poslovanju vezani tudi na maloobmejni promet, določijo v svojem samoupravnem sporazumu ali družbenem dogovoru za območje višino dnevnice za potovanje v maloobmejnem prometu, ki traja manj kot 8 ur. KILOMETRINA Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene - kilometrina — znaša za vsak prevoženi kilometer največ do 1,50‘dinarjev. Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku. NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ do 1.250 dinarjev. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Ivan KRAŠKO. Izdaja Lesni kombinat „NOVO-LES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 2000 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil. Pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za ločeno življenje in višino nadomestila določijo udeleženci v svojem samoupravnem splošnem aktu. POVRAČILO STROŠKOV ZA PRIHOD NA DELO IN ODHOD Z DELA Temeljna in druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost lahko povrne stroške za prihod na delo in odhod z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na določeni relaciji, s tem da delavec sam prispeva najmanj 40 dinarjev. Ti stroški se povrnejo za prevoz od stalnega bivališča do kraja delovnega mesta. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, sc lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ do 0,50 dinarjev za prevoženi kilometer. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela gre tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. Pogoje za pridobitev pravice do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela in višino tega povračila, določijo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti. REGRES ZA PREHRANO MED DELOM Organizacije sindikata si morajo prizadevati, da si delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela oziroma v delovnih skupnostih zagotovijo med delom organizirano toplo prehrano. Za takšno se šteje prehrana, organizirana v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih ali ki je po dnevnih obrokih zagotovljena pogodbeno z ustreznim obratom. Temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti regresirajo prehrano med delom, upoštevaje pri tem pogoje in težavnost dela, največ v višini do 250 dinarjev mesečno na delavca. Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati prehrane po prvem odstavku te točke, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem. Soglasje za regresiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov daje za določen čas občinski svet Zveze sindikatov Slovenije po predhodnem pismenem mnenju ustreznega republiškega odbora sindikata, upoštevaje pri tem dogovorjene kriterije. V obliki vrednostnih bonov se lahko regresira prehrana tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom. Do regresa za prehrano so upravičeni tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študenti in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen ali skrajšan delovni čas v temeljni in drugi organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti. Regresa za prehrano v nobenem primeru ni mogoče dajati v gotovini. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in druge osebe, navedene v tej točki, za tiste dneve, ko niso na delu v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. NAGRADE ŠTUDENTOM IN UČENCEM NA PRAKSI (1) Nagrade študentom in učencem za obvezno prakso ne smejo biti nižje od 720 dinarjev mesečno in ne višje od 60 % poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Konkretno višino nagrade določijo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih. (2) Te nagrade ne izključujejo štipendij. (3) Osebni prejemki, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti izplačajo študentom in učencem, ki niso na obvezni praksi, za njihovo delo v času šolskih počitnic, se štejejo za sredstva osebne porabe, dogovorjena s samoupravnim sporazumom dejavnosti. NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO (1) Namenski znesek za stanovanjsko gradnjo znaša toliko, kot je sklenjeno v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj kot 6 % od bruto osebnih dohodkov; v tem je zajetih tudi 0,3 % za gradnjo dijaških in študentskih domov. (1) Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati za ustrezno strokovno organiziranost kadrovskih in izobraževalnih služb v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma v delovnih skupnostih, za uresničevanje družbenega dogovora o štipendiranju ter ustvarjati pogoje za splošno, strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje delavcev na podlagi določil občinskih dogovorov o kadrovski politiki in v skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravljavcev. (2) Osnovne organizacije sindikata so dolžne skrbeti, da udeleženci družbenih dogovorov o razporejanju dohodka v občinah določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih merila, s katerimi bodo zagotovili tudi sredstva za financiranje dogovorjenih programov izobraževanja delavcev. (3) Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 % bruto osebnih dohodkov. (4) Ta sredstva se uporabljajo le za strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje delavcev; 0,5 % teh sredstev pa se združuje v sklad za štipendiranje na ravni občine. REGRES ZA LETNI DOPUST (1) Sredstva za izplačevanje regresa za izrabo letnega dopusta se oblikujejo v višini najmanj 1.000 in največ 1.200 dinarjev na delavca; ta znesek se pomnoži s številom zaposlenih delavcev, v katerega se vštejejo tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo. (2) Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve. (3) Regres za izrabo letnega dopusta je za posameznega delavca lahko višji ah nižji od zneskov, po katerih se oblikujejo sredstva za ta regres. Osnove in merila za določanje višine regresa posameznim delavcem določijo temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti s svojim samoupravnim splošnim aktom, pri čemer upoštevajo tudi socialne in zdravstvene razmere delavcev. (4) Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do izrabe dopusta in ga prejme pri tisti temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, pri kateri izrabi dopust. (5) Regres za izrabo letnega dopusta gre tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo. (6) V regres za letni dopust je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu.