kiijiževnost in umetnost. Slorenskl posojilni.ar. Drugi, popravljeni in pomnoženi natis BNavoda o snovanju in poslovanju slovenskih posojilni c". Spisal in založil I v a n Lapajne v Krškem. Tiskala nZadiužna tiskarna" v Kršketn. 221 -f XVI strani v navadni osmerki. Cena: 3 K trdo in lično vezani, 2 K 40 h mehko vezani in 2 K broširani iztis. — Slovenske posojilnice rastejo kakor gobe po dežju. Pred 30 leti jih ni bilo 30, a zdaj jih bo kmalu blizu 300; zakaj obveljalo je že skoro tudi na Slovenskem Beiffeisenovo načelo. po katerem ne bi smela biti nobena župnija brez posojilnice. Da pa ti zavodi dobro uspevajo, morajo imeti potrebnih navodil, po katerih se jim je ravnati. To je stari posojilničar g. Lapajne izprevidel že pred 12 leti, ko jih je bilo na Slovenskera komaj 100. Zato je bil izdal že leta 1895. to navodilo v prvem natisku v 800 izvodih, katere je bil, kakor pravi v predgovoru tega drugega natiska, v teku desetih let popolooma razpečal, in to nekoliko za denar, nekoliko za Bog plati. Zaraditega in zaradi veduo rastočega števila novih posojilnic je bilo treba tega novega natiska, ki pa je čisto predrugačen, jako pomnožen in le malo prvemu podoben. Vrhutega ima svečano obliko, zakaj poklonil je ta drugi natisk ,,očetu slovenskih posojilnic", g. Mihi Vošnjaku, ki praznuje letos sedemdesetletnico svojega rojstva in čigar slika in življenjepis krasita knjigo. Knjiga je spisana bolj na podlagi prakse kakor teorije. Ni čuda! G. Lapajne vodi dve posojiluici v Krškem že 22 let; ustanovil je še kakih 30 slovenskih posojilnic; on je v imenu celjske BZadružne zveze" revizor teh zavodov, ki jih je sicer tudi že pred leti, ko ni bilo obligatorične revi.ije, pregledoval po Kraujskem in Primorskem. Svoje izkušnje je priobčeval osem let v svojem organu nSlovenska zadruga" in zdaj jih priobčuje zopet v tej knjigi Knjiga navaja nekatere novosti, ki so dozdaj docela manjkale v slovenski zadružni Iiteraturi. Ona razpravlja na pr. o natančni uvedbi praktičnega dospetnika, prinaša nekaj amortizacijskih tabel za hipotečna posojila in izkuša pojasniti nekatere dvome o pravilnem knjigovodstvu. Pisatelj je v razpravi o posojilniškem knjigovodstvu prevzel veliko po S. Premrouovi knjigi, ki ima v tetn oziru višek popolnosti. Na koncu knjige je pisatelj razvrstil zakone in odloke, ki so važni za zadružništvo. Besedilo teh zakonov je navedeno doslovno po dotičuih številkah državnega zakonika. Zato pač oprosti cenj. čitatelj nekaterim zastarelira in neokretnim izrazom, ki jih tudi pisatelj ni predrugačil.