List 31
Gospodarske stvari.
Uzorni šolski vrt. *)
Pred nami leži čveterooglati kos zemlje, obdan z leseno ograjo, skozi ktero se sicer vidi, a ne da vlomiti. Skozi široka vrata vstopimo v vrt ter korakamo po pripravnem, od začetka ra\nem, potem zavitem potu proti šolskemu poslopju, ki se d^iga iz ozadja vrtnih nasadeb. Za trenotek časa obstanemo ter vživamo pogled, ki se nam tukaj kaže. Šolsko poslopje je na proti nam obrnjeni, to je, južni strani prevlečeno z lepim trtnim špalirjem in izmed živozelenega vejovja blišče se velika, svetla okna. Pritlično ob zidu šole obdaja poslopje ozek, s travo obsejan prostor, kateri je zasajen s cveticami in drugimi lepotičnimi rastlinami. Na desno poslopja je vodnjak obsejan od lepe vrbe žalostnice in na levo razprostira se z lepo nizko travo zaledinjen prostor, preprečen s stezami ter zasajen z različnim drevjem in grmovjem. Tam tudi se dviga čebelnjak ter dve s zelenjem obraščeni lopi, ki vabite gosta k počitku. Pa zapustimo ta del v pokrajinskem slogu obdelanega vrta ter oglejmo si sprednje nasade. Tu vidimo podobo strogega reda; ravna pota in enakomerno ter simetrično postavljena drevesa in druge rastline. Na desni strani je zele-njadni vrt in na levi je pa drevesnica, razdeljena v več enako velikih leh.
Ker vrt obstoji uže več let, nahajajo se drevesca v vseh dobah izgoje, njih starost in sorta je pa zabilježena na svetlobarvani plošči, ki visi ob drevesu. Izpraznene drevesnične lehe obsojane in zasađene so z gospodarskimi rastlinami. Drevesnica izvrstno izgleda vsled močnih, brez presledka v redu stoječih ter tu rastočih drevesc.
Ker je na drevesničnih lehah, koder se praha za drevje vrši, mogoče vtem času druge rastline pridelovati, sme se drevesnica brez škode drugim kmetijskim strokom precej velika narediti. Ker se morajo te lehe za pridelovanje rastlin večkrat in dobro predelati in močno gnojiti, zato so lehe čez 2 leti zopet sposobne za drevesnico.
*) Po knjigi: „Einriehtuifg iind Bewirtsehaftiing des ScliTilgartens". Spisal Aleksander Mell, profesor na e. kr. pri-praTniei v Mariboru.
Na teh poskuševalnih lehah vidimo marsikako zanimivo rastlino. Na gnojenih lehah raste lepa turšica, koje seme se bode razdelilo med gospodarje, ker kupci posebno radi kupujejo in dobro plačujejo to sorto tur-šice. Tukaj je tudi prostor, na katerem mladež zamore spoznavati moč gnoja. Skuša se tudi dokazati veča vrednost setve v vrstah memo one počez.
Sedaj se podamo k zelenjadnemu vrtu, kjer najdemo krepko humozno zemljo, ki zamore nastati le pri vstrajnem in popolnem obdelovanji zemlje. Zelenjada je vsa lepo razvita. Eazjasnila, ki nam jih da prijazni spremljevalec, so tako zanimiva, da jih tukaj ponovimo. Zelenjadni vrt je bil prvi del šolskega vrta, on je toraj njegova podlaga. Zemlja sama na sebi ni bila slaba, za pridelovanje zelenjave pa vendar ne zadostna. To je vaški župan tudi sprevidel ter je napravil „biro za gnoj'', ki je bila tako obilna, da je bilo mogoče dobro gnojiti, zraven pa še nekaj gnoja shraniti. Kmetje so rekli, da hočejo v jeseni še nekaj gnoja dati.^ Pa na svežem gnoji ne stori vsaka zelenjad dobro. Še le, ko se je v jeseni zemlja dobro prekopala, ko jo je mraz prešinil, ko je zemlja temneja postala in dobila še nekaj gnoja zastonj, potem je bilo še le mogoče, zelenjado pridelavati. Kolikor je bilo mogoče semena pridelati, razdelilo se je vse med otroke, ki so ga nesli svojim materam, katere so to ali ono po šolskem vrtu posnele. Učitelj je marsikaj učinil. Na vogle zelenjadnega vrta vsadil je pritlično drevje, ki je čez malo časa obilo rodilo največi in najlepši sad. Županu je to dopadlo in hotel je tudi on imeti tako drevje. Žarad tega posvetuje se pri učitelju , ta mu pa pove, da je uže dalje časa njegova želja, imeti kak prostorček, na katerem bi ne izgojeval le pritličnega drevja, ampak tudi visokodebelnato. Potem dobil bi gospod župan lepo drevje brezplačno. Cez dobrega četrt leta dal se je učitelju tikoma njegovega zelenjadnega vrta lep kos zemlje; no, sedaj se je naredil glavni pot in njemu na levo drevesnica.
Čez nekaj let prišlo je še boljše. Ko je stara šola premajhna postala ter gosposka silila občino k zidanju novega poslopja, rekel je učitelj, da bi bilo zelo želeti, šolo tikoma šolskega vrta zidati. Precej za vrtom so dobra tla, vodnjak bi se dal tam prav lahko izkopati itd. Občina, katera je vsled učiteljevega delov^^*^ sprevidela, da ima učitelj nekaj „v glavi", ubogala g^-'> je in tako je prišla šola v tesno  zvezo z vrtonuf^jj^?^
246
senci poslopja naredil se je telovadni prostor in ostali nakupljeni prostor se je pa zasadil v obliki parka. Učitelj napravljal je izlete v sosedni gozd, lantje pa z njim; tukaj je bila smreka, ki mu je dopadla, tam borovec, tam brinjev grm, tisa in mecesen, in kmalu imel je lepo zbirko drevja, ko jo je v svoj park presadil.   Vsako drevo je dobilo tablico s svojim imenom.
Med tem, ko nam je gospod učitelj te lepe reči razkazoval, odpro se šolska vrata in vun stopajo učenci spremljevani po mlajšem učitelji. Nekaj učencev gre mirno proč, drugi hitijo pa po orodje. Nekaj jih uže natanko ve, kaj imajo storiti, druge pa učitelj še le podučuje. Predno se naš spremljevalec k nam nazaj vrne, kajti tudi on je v nekem učence podučeval, gledali smo tiho lepo vedenje učencev. Pri tem nas je iznenadilo delovanje otrok tikoma zrelega sadja, ne da bi kedo kaj odtrgal. Mi vprašamo gospoda učitelja: Ali otroci ne trgajo sadja? Uže dolgo, ne, pravi g. učitelj, vsi vrtni pridelki so otrokom skor sveti in gotovo je šolski vrt dobro izgojevalno sredstvo, otroke odvaditi nepotrebnega poželjenja.
Za nasadom, obstoječim iz visokega lepotičnega grmovja, je prostor za pridelovanje in obdelovanje komposta. Vse, kar se na vrtu najde in kar se ne da več porabiti, se semkaj zmeče ter če je mogoče, še primeša gnoja, cestnega blata in gnojnica iz stranišča. Kompost napravljati naučili so se srenjčani še le od učitelja.
Sedaj stopimo bliže na zaledinjeni prostor, kjer najdemo v majhnih lešicah rasteče razne rastline: Gospodarske, strupene in zdravilne rastline.
Vidite gospođa, pravi gospod učitelj, to je moj ponižni botanični vrt; na tem dobim za nazorni poduk potrebnih rastlin, kolikor jih ne dobim na drugih delih tega vrta. Ta prostor imajo pa otroci še posebno radi in to zarad veliko lepih cvetic, veči učenci pa pridno prebirajo tablice z imenom rastline, ter se tako najbolje podučujejo v rastlinstvu.
Ko smo pri odhodu hoteli izraziti gosp. učitelju naše priznanje, zavrnil nas je rekoč: Ako tam v senci, obdan od svoje obitelji, sedim ter vidim pred saboj ta vrt in mi občutki reko, da se imam le sebi zahvaliti za vse to, kar tu vidim, potem bi z nikomur na svetu ne menjal, in bi nikdar mesta mojega delovanja, to je, šole in vrta ne zapustil. V težavah in obilem delu pretekla so prva leta, da, celo denarne žrtve moral sem trpeti, pa z veseljem sem vse to storil. Marsi-kako zasmehovanje m^^ je žalilo pri tem ali onem delu in le pregovor: „vstrajnost pelje do cilja" me je tolažil. Veliko mi je bilo včasih pretrpeti od občanov, pa ko sem gojil moje rastline, ako sem opazoval njih razvitek, ako me je iznenadilo kako lepo cvetje ali sad, če sem videl, da je ljubezen do vrta in do narave tudi prešinila učence, potem povrnila se mi je vedno vnovič delalna moč in onemogli roki dvignili ste se vnovič k delu.
Šolski vrt ne more vzrasti čez uoč iz zemlje; treba je leta in leta, ako se hoče kaj poštenega narediti in vendar se nikdar ne izgotovi, ker vedno se človek še kaj boljšega, novega nauči.