Pogled, na Parnas {Knjiga i.C. efeeembra Življenje in svet Hustrovana tedenska revija Izhaja vsako nedeljo in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.—. polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna Številka Din 2.—. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 Ur, polletno 16 lir, celoletno 30 Ur. — FRANCIJA, mesečno 4 franKe. — ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. — AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. — Amerika In ostalo inozemstvo letno 1 % dolarja. Uredništvo In uprava T LJubljani, Ku ali jeva ulica 5. VSEBINA št 24: Dr. VI. Travner: Irska. — Rudolf Kresa 1: Tujec (konec). !— Energija iz zemeljskih globin. — Strupena riba. — Odkritje D vitamina. — Friderik Bergius in Karel Bosch. — Flaubertova Evlalija. — Piccardov naslednik. — Maršal Lyautey. — D. S. Merežkovskij: Smrt Julijana Apostata. — Washing-tonov most. — Dr. Jože Rus: Geografija v filmu »Durmitor«. — Jalovo vedeževanje. — Praktične knjižne omare. — Vse moderno je prastaro. — Karikatura! — Tedenski jedilni list. — Ločitve zakona po vsem svetu. — Humor v slikah. Ločitve zakona po vsem svetu »Rodil se je, živel je, se oženil in umrl.« Tako je pesnik Christian Fuerchtegott GeUert iz Lipskega že pred skoraj 200 leti kratko in jasno označil najvažnejše trenutke v človeškem življenju v dveh vrsticah, ki sta postali slavna krilatica... Ta krilatica tudi še danes velja, toda moderen človek bi vprašal, kje tu ostane možnost ločitve. Kar je bUo za Gellertovih časov še tako redko, da je mogel pesnik s polno pravico iti preko tega s stališča »normalnega« življenja, je dandanes vsakdanja stvar. Mnogim ljudem ni dovolj, da s svojim življenjem trikrat zaposlujejo magistrat, ki registrira njihovo rojstvo, poroko in smrt, vmes se mora truditi z njimi tudi še deželno sodišče — sodnik za ločitev zakona. V L 1929 — tako daleč sega zdaj najnovejša uradna statistika — se je ločilo v Nemčiji 39.424 zakoncev. Od teh nevzdržnih zakonov — 295 ni trajalo niti leto dni. Stari zakoni oziroma paragrafi se opirajo na »trajnost zakona«. Pri skoraj polovici ločenih parov je trajal zakon 5—10 let. Dogaja se pa tudi, da se ločijo zakonci po 20-letnem ali še daljšem zakonu. Zakaj se mož in žena ločita? Ali sta pozabila vse, kar ju je nekdaj družilo? čudno je dejstvo, da zakoni iz ljubezni nikakor niso trajnejši od zakonov, ki so jih ljudje sklepali po razumu. Brez dvoma so bili »vojni zakoni« po večini ljubezenski zakoni, in prav pri njih beleži statistika posebno močno stremljenje po ločitvi. Ze prej smo vprašali za vzroke ločitve. Sociolog težko odgovarja na to vprašanje. Jurista pa to vprašanje ne spravi v zadrego. Sodnik sme izreči ločitev le zaradi po zakonu točno določenih »vzrokov« in nič ni bolj enostavno, kakor pridati ločitveni statistiki še rubriko ločitvenih vzrokov. A ves svet ve, kako pogosto so ti vzroki le navidezni, ki skrivajo čisto druge motive. Odtod izvira zdaj splošno priznana potreba reformirati sedanje ločitvene procese. Naposled so pa tudi ti navidezni ločitveni vzroki zanimivi. Pred vojno je prevladovalo pred vsem zakonolomstvo; danes stopa v ospredje »kršenje zakonskih dolžnosti« in »nepošteno postopanje«. Tudi duševno bolezen partnerja zdaj pogosto navajajo kot vzrok zahteve po ločitvi. Redkeje tožijo zaradi »zlobnega zapuščanja«. To razlaga državni urad za statistiko z rastočimi gospodarskimi težavami. Delitev gospodinjstva stane mnogo denarja in jo je treba dobro premisliti. Tako včasi le še pomanjkanje vzdržuje že razpadel zakon, in ni več redko, da stanujeta zakonca tudi po ločitvi še v istem skupnem stanovanju. V kateri deželi ali v katerih delih dežele so ločitve zakona najbolj pogoste? če računamo letno število ločitev na 100.000 prebivalcev dotičnega ozemlja dobimo tako zvano »ločitveno število«. To število je v velemestih največje in po deželi najmanjše. V Nemčiji ima Hamburg rekord — mornariško življenje? — z ločitvenim številom 203,2 — temu sledi Berlin s 189.7. Najbolj trajni so zakoni menda v Hohenzollernu z ločitvenim številom 17.9. V svobodni državi Saški je ločitveno število 70.9, nekaj višje od povprečne državne številke — 61,6. Navajamo še nekaj primerov iz inozemstva, pri čemer pa je treba upoštevati vpliv različnega zakonskega prava glede lahke ali otežkočene ločitve, števila so najnovejša; znana so iz L 1927—1929. Nadaljevanje na predzadnji strani- mi%%š& T T f feJ {УСТ LiiLstH it 'i N' $it f ŠTEV. 24. LJUBLJANA, IS. DECEMBRA 1031. KNJIGA 10. Kralj in kraljica po prvodecemberskl službi božji v Saborni cerkvi D г. УЈ a d. T r a v n e r Irska__ K desetletnici irske svobode Dne 6. decembra 1921 je posta« la Irska svobodna država v okvirju britskega imperija. S tem so se končali zmagovito stoletni gigantski boji malega in zati« ranega naroda za obstanek in svobo« do. Usoda Ircev — njihovo ogromno trpljenje, njihove junaške borbe, nji« hova vztrajnost in požrtvovalnost in njihova končna zmaga — sldči usodi našega troimenega naroda. Zato čuti* mo iskreno in globoko simpatijo za ta narod, ki je bil stoletja naš idejni za« veznik v borbi za enakopravnost in svobodo užaljenih in zatiranih. Umest« no je torej, da se radujemo skupne zmage in da se spominjamo zato zna« menite obletnice irske zgodovine. A. Zgodovinski pregled Da je bila današnja Irska obljudena že v najstarejših časih, pričajo števil« ne in dragocene najdbe iz mlajše ka« menite, brončene in latenske dobe. Posebno znamenita so grobišča v New Grange z umetniškimi spiralnimi okra« ski, ki kažejo jasno skandinavski vpliv. Ta umetnost se je ohranila še v srednjem veku. Okoli 400 pr. Kr. so prišli na otok iz Škotske Kelti, t. j. današnji Irci, ki so poleg Bretoncev (Francija) in Kimbrov ali Welsh (Wales in Cornvvallis) edini ostanki nekdaj mogočnega in številne« ga naroda. Tako spadajo Irci med naj« stareiša plemena sveta. Sami so se imenovali Erin (novoirsko: Eire), iz česar so nastale označbe otoka »Hi« bernia« (lat.) in Ircland (angl.). Po« men izraza ni znan Drugo ime otoka »Scotia« se je kmalu zgubilo. O davni preteklosti Ircev govore številne na« rodne pravljice in junaške pesmi, ki pa vsebuiejo le malo zgodovinskih dejstev. Prebivalci so se delili v več državic, ki so se pogosto med seboj borile. Oboževali so sonce in ogenj, kar dokazujejo še ohranjeni okrogli, do 40 m visoki stolpi, imenovani clo« "chach (angl. steeples). Veliko vlogo so igrali v javnem in zasebnem življenju svečeniki (druidi) in dvorni pevci (bardi). Krščanstvo se je ukoreninilo v teku 5. st. Glavne zasluge za to si je prido« bil apostol in zaščitnik Irske sv. Pa« trik (t 465), ki je ustanovil v svoji do« movini več samostanov, cerkva in ško« fijo Armagh. Do konca 8. st. je cve« tela v deželi visoka kultura, ki je ime« la seve povsem verski (cerkven) zna« čaj. To je bilo mogoče, ker je bila Ir= ska edina pokrajina v Evropi, ki ni tr« pela zaradi preseljevanja narodov. Številni pridni menihi so obdelavali zemljo, poučevali narod in pisali mno« ge bogoslovne knjige. Najznamenitej« ši irski samostan te dobe je bil na oto« čiču Jona (zdaj Holv Island) pri Arra« mu. Iz Irske so izšli tudi številni mi« sionarji, ki so oznanjevali evangelij skoraj vsem tedaj znanim paganskim narodom, kakor Fridolin (t 500), Ko« lumba (t 615) in Gal (t 646), ustano« vitelj slovečega samostana (sedaj me« sta in škofije) St. Gallen v Švici. Ta razvoj so prekinili paganski Normani, ki so v teku 9. in 10. st. po težkih bo« jih zasedli otok. Sredi 10. st. so spre« jeli zmagovalci krščanstvo in se po« vsem združili z domačim prebival« stvom. Napori Norvežanov, polastiti se Irske (1102), niso imeli trajnih uspehov. V začetku 12. st. je bilo na otoku pet kraljestev (Leinster, Munstcr, Ul« ster, Connaught in Meath), ki so ži« vela cesto v sporih. Od časa do časa so si izvolili vladarji skupnega vrhov« nega poglavarja (nadkralja). Zemlja je bila last posameznih plemen; vsak svobodnjak pa je imel osebno pravi« co do kosa zemlje, ki ga jc potreboval. Te razmere so se spremenile popol« noma s prihodom Angležev. 1156 je podaril namreč papež Hadrijan IV. (rojen Anglež) angleškemu kralju Hen« riku II. irski otok. Te pravice se je po« služil kralj 1171/72, zasedel zaradi do« mačih sporov onemoglo Irsko, ukinil staro irsko ustavo, uvedel angleške za« kone in razdelil zemljo med svoje ba= rone, ne meneč se za pravice doma« čega prebivalstva. Tako so povzročili že prvi začetki angleškega gospostva smrtno sovraštvo med obema narodom ma. Posledica tega so bili neprestani upori in boji Ircev z zmagovalci. Sled* njič je 1175 osvobodil Roderik 0'Con* nor severni del otoka izpod angleške* ga jarma, medtem ko je ostal južno* zapadni del Pale angleška kolonija, ki jo je upravljal kraljevi namestnik Kraljica Elizabeta (fitiim M««> Zaccara y sieosk: iiijiJemlji) (king's lieutenant). V tem času (1253) se omenja prvič irski parlament, ki pa je smel zborovati le s privoljenjem angleškega kralja. Kakšna jc bila sicer uprava kolonije, dokazujeta kilkennv* ški statut (1366), ki prepoveduje iz* rečno vse zakonske in trgovske zveze med Angleži in Irci in dejstvo, da so zasedli vsa vplivna cerkvena mesta zmagovalci. -V 1315—1318 so skušali Irci s pomočjo škotskega kralja Ro* berta Bruccja pregnati sovražnike z otoka. Ta poskus pa se je izjalovil. Kmalu nato je angleško gospodstvo v Irski skoraj popolnoma prenehalo. V 14. in 15. st. so izbruhnile namreč v Angliji krvave državljanske vojne, predvsem vojna obeh rož (Lancastcr in York). Razen tega so bili zapleteni Angleži v boje s Francozi, tako da se niso mogli dosti brigati za irske za* deve. Henrik VII. Tudor je 1494 znova utrdil angleško oblast nad Irci in ime* noval za svojega namestnika sira Ed* varda Poyningsa. Ta je dal deželi no* vo ustavo, imenovano »Povningsakte«, ki je bila v veljavi skoraj 300 let. Po tej ustavi so veljali zakoni, ki jih je sklenil irski parlament le, če jih je po* trdil angleški kralj. Njegov naslednik Henrik VIII. (1509—1547) se je 1532 proglasil za cerkvenega poglavarja na Angleškem in skušal uveljaviti svoje ccrkvene re* forme tudi na Irskem. Prevzel je na* slov »irski kralj in poglavar irske (= reformirane) cerkve«, odpravil sa* mostane in porušil tako podlago ir* ske izobrazbe. Tem reformam so se odločno uprli katoliški cerkvi zvesti Irci. Sovraštvu med obema narodoma, med premaganci in zmagovalci, se je pridružilo odslej še sovraštvo med katoliki in anglikanci. Začetke refor* macije je sicer zatrla Marija Katoliška (1553—1558); tem hujša pa je bila re* akcija pod njeno naslednico Elizabeto (1558—'1603). Neusmiljeno je prega* njala katoliško cerkev, prepovedala Ircem vstop v državne službe in jim vzela okoli 600.000 oralov zemlje, ki jo je podarila anglikanccm. Temu za* tiranju so se uprli Irci s pomočjo pa* peža in španskega dvora. Irski vodja Hug O' Niell je poklical cclo na po* moč špansko vojsko, katero pa so Angleži v bitki pri Kingsalc (1601) po* polnoma porazili. Slednjič so se mo* rali vdati Irci na milost in nemilost. Še hujše so bile razmere pod Jako« bom I. (1603—1625), ki je vzel irske* mu narodu okoli 800.000 oralov zem* lje in jo prodal za smešno ceno raznim špekulantom in pustolovcem. Za časa Karola I. (1625—1649' je konfisciral angleški parlament še nadaljnjih 2.5 milij. oralov. Slednjič je izbruhnil 1641 pod vodstvom sira Phelima O' Neala strahovit upor, ki je trajal celih 11 let. Ker je izbruhnila v tem času tudi na Angleškem velika državljanska vojna (ki se je končala z usmrtitvijo kralja), so dosegli uporniki prvotno znatne uspehe. Pobili so več tisoč angleških kolonistov, ostale pa pognali z otoka.. V jeseni 1549 je prišel na Irsko Oliver Cromwell z veliko vojsko, ki je šla z nepopisno krvoločnostjo v boj. Crom* wcll je razpisal celo za glavo vsakega katoliškega duhovnika 5 angl funtov (= 1500 Din); toliko so plačevali ta* krat na Angleškem za vsakega ubitega volka. V teku dveh let so Angleži udušili upor. V tem času je pogrnilo •koli pol milijona Ircev, deloma v voj» ni, deloma zaradi lakote in bolezni Okoli 100.000 pa se jih je izselilo v Ameriko in v razne evropske države. Cromweilova posmrtna maska Strašni zmagi je sledila še strašnej* ša osveta. Mnogo odličnih Ircev — med njimi O' Neal — je umrlo na mo* riščih. Okoli 2000 otrok so prodali zmagovalci kot sužnje v Jamajko. Vsi, ki so se udeležili upora, so zgubili s/» premoženja in celo tisti, ki so ostali nevtralni, so .norali oddati Уз zemljišč. Uropano zemljo so dobili vojaki in pustolovci. Vse ostale Irce so izgnali na skrajni zapadni del otoka. Kljub temu irski narod ni obupal. Pod Karo* lom II. (1660—1685) in Jakobom II. (1685—1688) so si priborili Irci celo nekaj pravic: dobili so nazaj nekaj zemljišč; tudi kraljevi namestniki so bili včasi katoliki. Upori pa so bili še vedno pogosti. 1689 je prišel novi kralj Viljem III. Oranski (1689—1702) z veliko armado na Irsko in potolkel upornike v več krvavih bitkah. S tem se je poslabšal položaj Ircev do skraj* nos ti. Angleški parlament je zaplenil znova 1,000.000 oralov zemlje in izdal barbarske kazenske zakone (penal laws), kd naj bi že v kali zatrli uporno gibanje. Prebivalci so morali izročiti vse orožje. Katoliški pouk in javno bogoslužje sta bila strogo zabranjena. Staršem se je vzela pravica, vzgajati doma ali v tujini svoje otroke. Izgnali so vso višjo duhovščino. Vsi Iroi so bili izključeni iz sodelovanja pri up ras vi, zakonodaji, trgovini i. t. d. Zemlje« knjižna posest je bila povsem onemo* gočena. Katolik je smel imeti kvečje* mu konja, ki pa ni smel biti vreden več kot 5 funtov. Pač pa so se morali udeleževati Irci protestantskih pridig in vzdrževati številne in sijajno pla« čane anglikanske duhovnike. Ti zako* ni se sicer niso vedno strogo izvajali; toda že dejstvo, da je obstojala taka »pravica«, je bil vzrok, da je sovraštvo vedno bolj naraščalo. Ker Irci niso mogli zboljšati svojega položaja na zakonit način, so segli po skrajnem sredstvu, ki jim je še ostalo, po terorju. V tem času so nastaile po= vsod skrivne teroristične družbe, ki so z vso doslednostjo izvajale svoje pro* grame. Tako so n. pr. »Defenders« iz« vrševali skrivnostne smrtne obsodbe, »Beli dečki« (White boys) — tako imenovani po belih srajcah, ki so jih nosili nad obleko — so ponoči napa* dali in morili prevzetne angleške urad= nike in duhovnike, »Hrastova srca« (Hearts of vak) so agitirala zoper dav» ke in javna dela, »Pravi dečki« (Right boys) so prisegli, da ne bodo plačevali anglikanski duhovščini desetino itd. Zmagoviti osvobodilni boji severnih Američanov zoper Angleže (1766 do 1783) so povzročili med Irci novo gi« banje, posebno ker so jih podpirali Francozi z denarjem, orožjem in pro= stovoljci. Upornikom so se pridružili nekateri uvidevnejši angleški kolonisti (posebno Непгу Grattan in lord Charlemont), ki so zahtevali odločno, da se ukinejo krivični in nesmiselni zakoni in da se da deželi svoboda Ta= ko je bila angleška vlada prisiljena, dovoliti Irski nekatere olajšave. 1778 je dovolila javno katoliško bogoslužje, 1782 pa ukinila »Poyningsakte«. Tudi so smeli Irci odslej vzdrževati na last* ne stroške šole in si pridobivati zem« ljišča. Še večje uspehe so dosegli za časa francoske revolucije. 1791 so ustanovili v Dublinu »Irsko zvezo« (United Irishmen) z namenom ust a no* viti s francosko pomočjo svobodno irsko republiko. Ker se je bal angleški parlament državljanske vojne, je ilo* volil Ircem na predlog Edmunda Bur« keja še nadaljnje olajšave. Ukinil je več trdih kazenskih določb in Jovolil mešane zakone in razne manjše ugod« nosti pri trgovini in obrti. Katoi^ki niso bili več primorani udeleževati se protestantskih propovedi. Tudi so do« bili dostop k nižjim službam in aktiv« no volilno pravico v parlament. Ostale zahteve je vlada odbila. Z*ro so 1796 in 1798 izbruhnili s francosko pomočjo r.ovi upori, ki jih je an^ieška vojska šiloma zadušila. V teh bojih je padlo okoli 30.000 Ircev. Da bi pa onemogo« čila nadaljnje nemire, je sklenila angle« Ska vlada združiti irski in britski par* lament, kar se ji je slednjič s podku« povanji in grožnjami posrečilo. Dne 1. januarja 1801 je stopila v veljavo tako zvana »finalna unija«. Irska je po« stala del Velike Britanije. V gosposki zbornici jo je zastopalo 28 izvoljenih pirov in 4 škofi; v parlamentu pa 100 poslancev grofij, mest in trgov. Dogo« vorjeno je bilo tudi, da prevzame Irska za prvih 20 let 3/15 vseh držav« nih izdatkov; zato pa bi imeli Irci iste pravice kakor Angleži. Ta dogovor, ki bi bil gotovo obema strankama v prid, pa se ni izvršil za« --ssssc. radi odpora bigotnega in kratkovid« nega kralja Jurija III. (1760—1820). Tako so se kljub uniji nadaljevale borbe med Irci in Angleži. Povod so dale visoke desetine in najemnine, ki so jih morali plačevati irski najemniki anglikanski duhovščini in veleposest« nikom. Vodja Ircev v teh bojih je bil odvetnik Daniel O'Connel, eden naj« večjih parlamentarcev in organizator« jev vseh časov (r. 1774, t 1847). 1802 je ustanovil v Dublinu »Katoliško zvezo«, ki je imela po vsej deželi si« jajno organizirane podružnice. V njih se je koncentriralo irsko politično de« lovanje. S to organizacijo se je posre« čilo O' Connelu, da je sprejel parla« ment 1829 uredbo Emancipations«Bill, ki je odpravila mnogo krivic in olaj« šala znatno položaj irskih najemnikov. Nato so se vršili boji zaradi ločitve Irske od Britanije. V to svrho je osnoval O' Connel 1832 tkzv. Repeal« Association, ki naj bi dosegla ta cilj na zakonit način. Te ideje ni mogel uresničiti. Njegova zasluga pa je, da je položil s tem delom prve temelje bodoči irski svobodi. Zadnja leta nje« govega burnega in plodonosnega živ« Ijenja je grenil gospodarski propad Irske, ki so ga povzročile slabe letine in ki so prisilile mnogo rojakov, da so se izselili v Ameriko. фУје) Moderna arhitektura Novo poslopje državne knjižnice v Bernu Rudolf Kresal Tujec _ (Nadaljevanje) Д1 epega jesenskega dne so ljudje I opazili na možu nenavadno ve-1 selje. S krepkim, veselim kora-I kom in z dvignjeno glavo je šel skozi ulico in odločno zavil naravnost v mestno hišo. Kaj je? Kaj se mu je pripetilo? Še isti dan so ugledali na njegovi hiši majhno črno stekleno ploščo, na kateri je bilo z zlatimi črkami zapisano: ZDRAVNIK dr. Nik. Preme V ulici je iznova zašumelo. Drugi dan je vedelo že vse mesto, da je mož zdravnik. V ljudeh je nastala čudna izpremem-ba. Poprej nemo sovraštvo, strah, ki sta bila izražena le s šepetom in neprestanim ugibanjem — sta se izprevrgla v grozo — da zdravi on — ki je v zvezi s hudim —. On ni človek. Bog ve, kaj ima na vesti? — Iz njegovih oči gleda včasi vrag — včasi obup in smrt — včasi pa veselje — kako škodoželjno veselje. V njihovih očeh je bilo vse narobe. Podoba, ki so jo v svojem presenečenju prve dni o njem ustvarili v sebi — je bila neizbrisna. In kakšen nos ima! Gotovo je jud! — Njegov profil pa je bil povsem pravilen — nos raven. V cerkev ne hodi! Kadar gre mimo najsvetejšega — se nikoli ne odkrije. — Nikogar ne pogleda. — Kakor da ga je vsega strah. — česa se boji ? — Zakaj ? ---Zakaj ?... Govorili so vsevprek. Okrog moža so se pletle mreže in ga hotele zadušiti. Lotila se ga je prejšnja mrkost. Ljudje so pobesneli. Kaj nam je treba novega zdravnika? — čemu nam bodo trije? Dva sta nam bila dovolj! Krčme so oživele. Prejšnjima zdravnikoma tudi ni bilo prav, da je prišel tretji. Iznenada sta imela polno bolnikov. K njima so hodili povsem zdravi ljudie. In oba sta si mela roki. Netila ogenj — v svoii sobi, ko jih je mogel slišati le namišljeni bolnik. ¥ Tujec pa ni črhnil ene besede. Zadnje dni je hodil po mestecu z dobrim nasmeškom. Vsako opoldne so ga opre-zovali, ko je šel v krčmo h kosilu, in zvečer, ko je šel k večerji. Kosil in večerjal je sam — v posebni sobi — tako je hotel krčmar. Otroci, ki so se igrali na cesti, so se mu strahoma umikali, se razbežali za njim. Pripetilo se je — da je ta ali oni vrgel za njim kamen in ga zadel v hrbet. Mož se ni nikoli obrnil. Nekoč je nekomu hotel dati slaščic, otrok je začudeno, široko pogledal, pogledal tujca v obraz, iztegnil ročico, nato pa v trenutku zajokal in zbežal kri- čaje: mama! mama! ★ Nekega jutra, ko je mož šel na izpre-hod, je opazil tik pred svojo hišo človeka, ki se je skušal skriti. Nehote je pogledal v sosednje hiše. Za vsakim oknom je ugledal k šipi se iztezajočo glavo. Mož se je stresel. Potem pa je mirno šel svojo pot. Ljudje so se škodoželjno nasmejali. Nekaj je bilo v zraku. -¥- Dnevi so potekali. Bližal se je december. Na cestah je že zmrzovalo. In mož se je zavil v črno suknjo s črnim kožuhom. Vsako opoldne, ko se je vračal od kosila, je srečal tistega mladega človeka, ki ga je bil zasačil pred oknom svoje hiše. Njegov bolni, koščeni obraz v tej ulici, je presenetil v možu zdravnika in človeka. Ostro je pogiedal mladeniču v obraz. In zdelo se je, kakor da je mladi človek vztrepetal. Takoj za tem pa je iz široko odprtih, steklenih oči šinil v starega moža sovražen' blisk. — Ob vsakem srečanju sta se gledala. Nihče ni hotel oči pobesiti. Vendar pogled mladega človeka je neprenehoma begal z enega zdravnikovega očesa na drugo — in se je očitno trudil, da bi vzdržal možev pogled. — Zdravnik ga je od dne do dne gledal bolj dobrohotno. Mladi človek pa se nekega čudnega sovraštva ni mogel ubraniti. Čutil je, da zdravnikove oči neprenehoma iščejo, nenehoma dobrohotno vprašujejo — in sodijo — a že v naslednjem trenutku odpuščajo, tolažijo in ponujajo brez zle misli pomoč. Toda ■ — zdravnik je vedel preveč o mladem človeku. Mladi človek je bil obsojen — v smrt. In zdravnik ga je obsodil — ker se je spozabil s kugo — nad mladim svežim telesom... * V zdravnikovo delavnico pada skozi veliko nezastrto okno mrak. Ura je pol petih. V hiši smrtna tišina. Le modri plinovi plameni skoraj brne. Mrak je vse večji. Zdravnikov obraz je od trenutka do trenutka bolj poša- stno razsvetljen. Okrog njega se v hladni ledenomodri luči plina svetlikajo re-torte, v katerih vro brezbarvne, mlečne in rdeče tekočine. On pa je globoko sključen nad majhnim koščkom papirja — in zdaj pa zdaj se mu roka splaši — in z mrzlično naglico napiše nekaj velikih črk in številk, ki jih spremljajo vrste ničel. Električni zvonec zvoni. Prvič. Drugič. Človek pred aparati, retortami, pred neprenehoma migotajočimi modrimi pla-menčki je gluh, mrtev za vse zunaj svojega dela. — Zvonec zvoni neprenehoma. Zdravnik je planil kvišku. Trenutki so potekali. Hitro je pogledal po retor-tah in aparatih. — Nato pa je stekel odpirat. Pred vrati je ugledal mlado ženo v svetli, elegantni športni obleki. Zdravnik se je poklonil in spu damo v hišo. ★ V zdravnikovi sprejemnici vlada gluh molk. V sosednji sobi pa hodi zdravnik z dolgimi, razburjenimi koraki gor in dol. V sprejemnici sedi mlada žena hi krčevito ihti. Glavo ima oprto v dlanL Vse telo se ji stresa. Čez nekaj časa pa sunkoma vstane, obleče plašč in stopi v zdravnikovo sobo. Stari mož je stopil k njej, ji pogledal v oči, prijel za obe roki in z rahlim naglasom začudenja tiho vprašal: »Ali se niste bali priti k meni?« , Mlada žena je ihte odgovorila: »Ah, ne,--— drugod me vsi poznajo«. Nekaj časa sta oba molčala. Mlada žena je sedla v naslanjač in si obraz pokrila z rokami. Potem pa je zdravnik pretrgal tišino. »Dovolite eno vprašanje, mflostiva — bil je tisti mladi človek, ki tukaj nekje stanuje, ki vam je pravil o meni...« Mlada žena je proseče dvignila oči, potem pa je pokimala. »Pri vas še ni zamujeno. Ali zdraviti se boste morali najmanj dve leti.« »Da!« — je nevede rekla obiskovalka, — »On pa, on... « » ... je izgubljen.« Zunaj je bila že globoka noč, ko je mlada žena zapustila zdravnika. V večer je oddrdral voz. Ljudje v ulici so se zgenili. Sredi tihe noči je počil strel. Steklo je zažvenketalo in zropotalo strahotno zvenče na kamen. Ljudem je prešel spanec iz oči. V strahu so se prekrižali. Srca so jim pričela hitreje utripati. Vse je obšla ena in ista misel: »Zakleta hiša!«... »To je pri — njem«... Zdravnika ni bilo h kosilu. K večerji so ga zaman pričakovali. — Ponoči so strmeli v okna njegove hiše. — Vse tiho. — Nikjer nobene luči. Ponoči je počil strel. Videli so razbito okno. Pa nihče se ni genil. Vseh se je polastil neskončen strah. Groza. Groza, * Drugo jutro so iz bližnega ribnika potegnili mlado žensko truplo. Bila je hči okrajnega glavarja. Okrog čela se ji je vil venerin venec. * Zdravnika tudi to opoldne ni bilo h kosilu. Krčmar je javil policiji, da je zdravnik izginil. Da je hiša zaprta. Odprli so vrata. V zdravnikovi sprejemnici je bilo vse v najlepšem redu, prav tako v njegovi sobi. — Odprli so laboratorij. Modri plinovi plameni brne. Po mizah je razlita močno dišeča tekočina. Re-torte so popokale. V laboratoriju ni videti nikogar. — Zaprli so plin in pričeli raziskovati tla — v smeri razbitega okna. Zdolž mize, ves polit z тобпо dišečo tekočino leži zdravnik — negiben —< mrtev. Glava je prestreljena. Smrt je nastopila v petih sekundah, govori navzočni mestni zdravnik. * Prepozno. Sodil se je sam. Tisti bledi mladi človek s koščenim obrazom. »Zame ni bilo več pomoči. — In ko sem to že vedel — se nisem mogel brzdati. — Ona se je sama končala. — In zdravnika sem se bal. Bal sem se vseh ljudi. — Pa sem njega — ubil. — Saj to ni važno — če sem njega ubil. — Zdelo se mi je — da meram pred svojim koncem še nekaj storiti. — Ona je bila pri njem. In prav njega sem sovražil — kakor vsi ljudje — iz strahu pred njim. Njegovega lepega, častitljivega obraza nisem mogel trpeti. Na njem nisem mogel zaslediti nobenega greha. Ne vem zakaj, ali zdi se mi, da sem ga prav zaradi tega ubil. Zdaj sodim sebe.« ¥ Našli so ga v sobi kraj poatelje s prestreljenimi senci. Na nočni omarici zgoraj prepisano pismo. Imelo je še ta-le pripis: »V revolverju imam še pet krogel. — Moram, moram storiti sebi konec — zakaj v svojem sovraštvu, v svoji nemoči in obupu — bi jih utegnil uporabiti drugače.« Mestece se je pomirilo. Po cerkvah so brali maše za izveliča-nje vseh mrtvih. Življenje je steklo spet v stari tir. Le mir, tisti čudoviti lončeni mir je izginil za vselej. - 200 letnica nemške pisateljice Sofija La Roche, Wielandova mladostna ljubezen ter v starih letih Schillerjeva in Goethejeva prijateljica, rojena 6. dccembra 1731. Pisala je romane, ki jih je tedanje občinstvo rado čitalo. Njena pisma so še danes važen vir za nemško literarno zgodovino 18. stoletja. --^--- Veliki drevesni listi Palmovec inaja, rastoč ob bregovih Ama-zonke, ima do 15 metrov dolge in 3 m 50 široke liste. Na Cejlonu se dobi slično drevo, čigar orjaško lepenje domačini rabijo za izdelovanje šatorov Omeniti se sme tudi umbrella magnolia. Nekatera nje peresa so tolikšna, da iahko po 16 oseb sedi v njihov) senci Energija iz zemeljskih globin lavni fizik in naš rojak N 'v kola Tesla, s čigar ime« nom so zvezane epohalne elektrotehnične iznajdbe, je po dolgem raziskavanju odkril po vsej priliki nove vire energij. (Glej »Kaj pravi Nikola Tesla« v tekoči knjigi str. 2.) Svoje senzacionalne posledke ob« javlja v ameriškem obzorniku »Every« day Science and Mechanics«. Teslova tuljava, Teslov motor, kakor preste« vilni drugi izumi v področju tehnike izmeničnega toka legitimirajo danes 74«letnega učenjaka dovolj, da nam morajo biti njegovi najnovejši načrti vredni resnega upoštevanja. Tesla bi rad pridobival energije iz dveh velikanskih, doslej neuporablje« nih virov: iz toplote zemeljske notra« njosti in toplote morja. Glede zad« njega vira navezuje svoja izvajanja na poskuse, ki jih je izvedel francoski profesor Georges Claude ob otoku Kubi. (Glej »Elektrika iz morja«, Žis knjiga 8., str. 86. in »Luč iz morja«, Žis knjiga 8., str. 454.) Claude izkorišča temperaturno razliko morske vode na površju in v globini s pomočjo umet« nega vakuuma (brezzračnega prosto« ra), da pridobiva s tem posredno elek« trično energijo. Bistveni del njegove aparature je dolga jeklena cev z veli« kim premerom, ki sega skoraj do mor« skega dna. Tesla pa hoče to drago in malo trajno cev nadomestiti s predo« rom, ki bi vodil od obrežja do mor« skega dna, in meni, da bi bila njego« va naprava veliko cenejša. To pa bi bilo odločilnega pomena, kajti Clau« dova energija bo za dogleden čas dražja od kurilnega olja. Še zanimivejši je drugi Teslov na« črt: pridobivanje energije s pomočjo toplote v zemeljski notranjosti. Ka« kor znano zemeljska temperatura na« rašča, čim globlje kopljemo v zemljo. Po drugi strani spravimo vodo lahko do vretja že z razmeroma nizkimi temperaturami, če jo postavimo v va« kuum. Tesla hoče globoko pod zemelj« sko površino napolniti vakuum z vo= do, ki bi jo zemeljska toplota spre« minjala v paro. Para bo gnala turbi« ne in se bo vračala kondenzirana v vakuum. Turbine na zemeljski površini bodo potem oddajale energijo kot mehanično energijo ali pa bodo gnale diname. »Na ta način pri dob« ljena sila bo iz dveh razlogov vzorna,« piše Tesla, »in sicer bo povsem enako« merna in drugič se bo dala s p rep r o« sto napravo pridobivati iz zemeljske notranjosti. Že nekaj časa se bavim s tem, da izračunam gradbene stroške takšnih naprav, in sem našel, da so v primeru s stroški drugih virov ener« gij povsem sprejemljivi.« Glavni stroški bi šli vedno na račun iz vrtan j a rovov. Kot energijski vir za manjšo električno napravo bi zadosto« val rov, ki bi segal iyibližno 1000 m globoko, za manjše kraje ali obrate pa bi zadostovali krajši rovi. -OSS- Strupena riba To je vreteniei ali lokardi podobna ostro-pluta, vitka in do 40 cm dolga. Barve je svetle, poprek pa nog; modro zelene in temno kostanjeve proge. Meso ima jako okusno in da ni številnih koščic, bi jo lahko primerjali z morskim listom. Ob vsaki strani škrg ji štrli kratka, ostra bodica, katere pik je otroven. Kopalcem se pripeti, da ee ranijo ob njej, kadar ob oseki stopajo po blatnem pesku. Lovijo jo največkrat na trnek. Kadar jo primejo, morajo ribiči močno paz)i~ ti, da se ne zbodejo. Najbolje jo je zgrabiti s cunjo. Strup učinkuje včasih šele več ur po ubodu, ali učinek se hitro porazgubi. Smrtonosen ni, vendar povzroči zelo bolestno oteklino. Živi ob evropskih in zapadntv afriških obalah. Po francoskih obrežnih mestih prodajajo preventivno zdravilo proti njenemu piku. Pravijo ji »vive« (živa) ali ponekod »morski gad«. Latinsko ime je Tracbiinus draco. Prejšnje čase so jo ribič! po navadi metali v morje, posvetivši jo svetemu Petru. Odtod nizozemsko ime pieter-man in nemško Petermannchen. B. Sulek navaja za tega poletaša v Nemško-hrvaškom rečni k u naziv: dragana (pauk), kar je oči-vklao iz 'romanskega dragone, t. j. morski zmaj. Odkritje D vitamina e iz pradavnih časov je poznana kostna bolezen, ki napada največ otroke v prvih letih — rahitis. Pojavlja se povsod, kjer manjka otroku prave hrane, predvsem materinega mleka in sonca. Zato jo najdemo v revni bajti, kjer mora mati na delo za kruhom in ne more dojiti otro- Prof. Adolf VVindaus ka, čeprav bi ga rada. Prav tako pa je tudi rahitis reden gost v najbogatejših rodbinah, kjer je mati prekomodna, da bi vršila svoje materinske dolžnosti, in je vsa hiša v strahu, da bi se otrok ne prehladil, če bi prišel na sveži zrak. Že egiptske mumije kažejo znake rahitide, znamenje, da se svet le prav počasi vrti. Pred davnimi stoletji so že našli zdravilo zoper to bolezen v odcedku jeter ribe polenovke, v tako zvanem ribjem olju. Kdo in kdaj je odkril njegovo zdravilno moč, ne pove zgodovina. Moderna znanost se pa ni zadovoljila le z zdravilnim učinkom samim, temveč je hotela vedeti tudi vzrok, odkod ta zdravilni učinek ribjega olja. Opazovali so, da je ribje olje tem manj učinkovalo, čim bolj je očiščeno. Zat;> so skušali čim več mastnih snovi odpraviti iz tega zdravila in so prišli do zadnje snovi, tako zvanega ergosterina kot nosilca skrivnostne snovi. ki zpbraniiiif rahitido in io v počet-kih tudi izleči. Snovi sami je dala znanost ime D vitamin. Pri zdravljenju rahitičnih otrok se je pa pokazalo, da že sonce samo ugodno vpliva na zdravljenje. Ko so ugotovili, da so zdravilni predvsem ultravioletni žarki, so poizkusili zdravniki kar z Rontgenovimi žarki in se je pokazalo, da so obsevani otroci hitreje okrevali kakor neobsevani. Poizkusili so obsevati masti, olja in mleko z Rontgenovimi žarki in glej, tudi te snovi so se dale z obsevanjem obogatiti na zdravilni moči. Pričeli so pridobivati iz pivskih drož osnovno snov nosilca D vitamina ergo-sterin, ki so ga obsevali. Temu umetnemu, na D vitaminu bogatemu zdravilu so dali ime Vigantol. že nekaj kapljic Vigantola na dan zadošča, da nadomesti cele žlice priskutnega ribjega olja. Opazovanja so celo dognala, da so večje količine Vigantola hudo škodljive. Zanimivo je vprašanje, odkod pride vitamin v ribje olje, ker je znano dejstvo, da so vsi vitamini rastlinskega porekla. Dognali so že davno, da je olje od polenovk samcev bogatejše na vitaminih kakor olje od samic. Pojasniti se da to tako, da živi samec večji del leta v drugih vodah in uživa drugačno hrano kakor samica. Večinoma зе hrani po-lenovka z malimi rakci, ti pa jedo pretežno kremenčasto algo, imenovano niz-schia closterium, ki je izredno bogata vitaminov A in D. Da nabira polenovka vitamine baš v jetrih, je prav razumljivo, saj je tudi pri človeku v jetrih obseg vitaminov desetkrat večji kakor v drugih notranjih organih, na primer v srcu, pljučah itd. Zdaj se je posrečilo neumornemu raziskovalcu D vitamina prof. A. Windau-su, ki je 1926 odkril ergosterin in si zaslužil s tem odkritjem Nobelovo nagrado, odkriti še zadnjo tajno ribjega olja in je upanje, da bo odkritje čistega D vitamina pojasnilo tudi delovanje tega skrivnostnega lečila na človeško telo. Nedolsjo teCTa so dno-nali tudi sestavo A vitamina, ki ni nič drugega kakor že znano barvilo karotin, ki daje na primer koreniu rumeno barvo. Tako imamo zdaj že za dva vitamira dosnan njihov kemični sestav. CGlei tudi »Fai vemo o vitaminih«, Zis knjiga 8, str. 254). Friderik Bergius in Karel Bosch . Letošnja Nobelova nagrajene riderik Bergius in Karel Bosch sta malo ia ne sinonima za dvoje največjih uspehov tehnične kemije zadnjih dvajset let. Bergiuso-va metoda pomeni pridobivanje bencina in sirovega olja iz premoga in katrana, kar vsaj teoretično že danes pomeni konec diktature petroleja. Boscheva 1 Friderik Bergius metoda pa pomeni pridobivanje solitra, važnega umetnega gnojila iz zraka. Friderik Bergius se je rodil 1884 v Gold-schmiedenu, kjer je bil njegov oče ravnatelj neke kemične tovarne. Po končanih študijah si je uredil lasten laboratorij, v katerem je že pred dobrimi dvajsetimi leti preizkušal vpliv visokega pritiska na kemične procese, upoštevajoč zlasti prirodni nastanek premoga. Vodilna misel njegovih poskusov je bila: spojiti s premogom ali težkimi olji čim večjo množino vodika, kar bi dalo pripravna gonilna olja za motorje. Za »hidriranje«, kakor se imenuje ta postopek, je dobil prve patente že 1913. V večjem obsegu je nadaljeval te poskuse v Essenu in v Mannheimu-Rheinauu, kjer je nastala tudi piva skromna tovarna za izdelovanje umetnega . bencina. Bergiusov postopek je sicer že tu dozorel, ali ekonomičen je postal šele. kc se je zanj zavzela interesna skupina nemšk'h tovarn za barve (I. G. Farben) v Frankfurtu. Velike težave so bile spočetka v gradnji pripravnih aparatov ker se premog »vte-kočinjuje« pri temperaturi 500 stopinj Cel- a za kemijo zija in pod pritiskom 150 atmosfer, kar pa navaden material ne zdrži. Toda počasi so bile premagane vse ovire, tako da je zdaj ta način izdelovanja pogonskih olj čisto lahka stvar. V najnovejšem času ne posvečajo več toliko pažnje vtekočinjevanju premoga, marveč izdelovanju bencina in olj iz premogovega katrana, ki se doslej nikoli ni mogel prav izkoristiti. Pred tremi leti pa je Bergiusu uspelo tudi izdelovanje tako zvanega lesnega sladkorja iz lesnih odpadkov in žaganja. Izumil je namreč metodo, kako se s pomočjo solne kisline pretvorijo neprebavljive, celulozi sorodne snovi, ki so v lesu, v prebavljive ogljikove hidrate, ki zaležejo za prav redilno živalsko krmo. Lesni sladkor se doslej sicer še ni prav uveljavil, toda nič se ne ve, kaj prinese bodočnost. Naj sledi še ne!:aj potez o osebnosti Bergiusa, kakor jo je analiziral njegov prijatelj in sodelavec dr. Otto Jellinek: Večina ljudi, ki ga pozna, ga smatra za duhovitega kozmopolita in velikodušnega mecena znanosti in umetnosti. V resnici je pa samo izredno strog in marljiv delavec, ki se loteva vsakega problema z neizprosno logiko in vztrajnostjo. Bergius je mojstrski računar. Števila, tičoča se tehnične ali gospodarske plati svojega posla, rešuje skoraj instinktivno. V vsakem primeru je oster kritik, pa naj ima opravka s svojimi sodelavci, prijatelji ali nasprotniki. Naravoslovno kemiine probleme presoja na oko prav tako zanesljivo, kot zapletene gospodarske pogoje svojega podjetja, pri čemer si pa nikoli ne privošči svojeglavosti. V ravnanju z ljudmi je pravi mojster, vselej dovzeten za pamjtne predloge in nasvete. Svojim sodelavcem dovoljuje svobodo ,ki je prav redka v akademičnih raz-iskovališčih in znak popolnega zaupanja. S to velikopoteznostjo se druži življenjska modrost, ki je morda njegova najplemeni-tejša lastnost. Noče se beriti za svoje prepričanje, marveč zahteva razumevanja iz prepričanja, da je borba samo ena izmed poti k uspehu. V polemiki si ne dovoljuje niti tiste ostrosti, ki bi bila povsem opravičljiva v danem primeru. Ne le iz ljubezni do svobode, marveč bolj iz jasnega spoznanja. da bo le neodvisen mogel razviti svoje spodobnosti, se doslej ni vezal z nobenim akarlemičnim institutom ali industrijskim podjetjem. * "Drugi nagrajenec za kemijo je Karel Bosch. ki se je rodil 1874 v Kelmorajnu. Nekaj časa je obiskoval realko, potlej pa ^ đelal leto (Glej »Zmagoviti polet v stratosfero«, žis, knjiga 9, str. 618). Zaradi nezadostnih izkušenj, še bolj pa zaradi nezadostnih tehničnih pripomočkov Piccardov polet ni uspel povsem tako, kakor je bil zamišljen. Zaradi nepravilnega položaja balona se nekatera merjenja, za katera se je v prvi vrsti zanimal znanstveni svet, niso posrečila. Piccard je sicer obljubil, da bo ob prvi priložnosti dvig v stratosfero ponovil, toda doslej ga je delo zadrževalo, da se ni utegnil posvetiti zapletenim in dolgo- mlađ. Piccard se ga osebno ne bo udele-И1, marveč ga bo v gondoli nadomestoval njegov učenec, elektro-strojni inženjer in vodja fizikalnega laboratorija na institutu kraljice Elizabete v Bruslju Maks Cosyns. Mladi Piccardov namestnik, ki šteje šele 26 let, bo v nekaj mesecih pripravljen. Vzlet bo spet v Augsburgu, kjer je spravljen Piccardov balon, ki je tako dobro ohranjen, da se bo lahko brez bojazni uporabil za novi podvig. Višina in letalo Za letalca je pomembno, da vselej natanko ve, kako visoko se giblje. Zato so zadnje čase izumili razne načine, kako se precej točno dožene višina aviona. Pri nekaterih teh metodah se ie rabilo načelo radiotehra-ke. Vendar pa doslej te priprave niso '-»ile povsem usovršene. Danes so v velikem ameriškem laboratoriju izpolnili enega teb sistemov in naposled je uspelo, zgraditi jako prikladen aparat. na katerem utegne aviatik trajno Citati višavo do blizu 1000 metrov. -scsae- Zelena svetilčiea se nadalje prižge, kadar plove letalo 80 m visoko. Vrhu tega naznanjata rumena in rdeča luč, da se je letalo znižalo na 30 oziroma 15 m. Kadar se preveč približa tlom, privodnika opozorijo ti signali Obenem nosi letalo neki nastroj, ki beleži višino. Ob teh razmerah more pilot dognati, v kakih visočinab se je kretal med tem, ko je obračal svojo pozornost na druge instrumente. Aparat obstoii iz nihala (oscilatorja), ki žari valove, odbijajoče se od tal. Prav ta aparat dobiva iznova te Hertzove valove, ki se spreminjajo po visokosti letala. МШШ осхсхзсоссоооосххх: oooooooc ооос ххх^осххххххххосохосососоос<хххх;хххх> ХХХХ*ХО>ЗОООС»ООООС^^ Stihe iz življenja in sveta Zgoraj (ođ leve proti desni)-: V finski prestolnici vlada že globoka zima. Sneg in led se morata umikati modernim strojem, ki usposabljajo ulice za promet. — Vse mandžurske železnice so zdaj v posesti Japoncev, ki upeljavajo po vsej Mandžuriji svoje vladne vojaške metode. — V Helsingforsu (finski prestolnici) stoji spomenik umorjenega carja Nikolaja II., ki je edini na svetu. (V ozadju poslopje finskega parlamenta.) — Spodaj levo: Mlad lev »Lawrence« v washington-skem zoološkem vrtu. — Desno: Opazovališče francoskih orožnikov na Korziki, kjer hoče francoska vlada zatreti krvno osveto in moderno banditstvo (glej članek v prejšnje številki Žisa), Maršal Lyautey Иш1ге Maurois je izdal pri pariškem založniku Plonu novo knjigo, ki se bavi z življenjem maršala Lyauteya, enega najizrazitejših likov v zgodovini francoske kolonialne politike. Hubert Lyautey se je rodil 1854 v Nancyju, po očetu je pripadal stari vojaški rodbini, po materi lorenskemu malemu plemstvu. Seveda mu je bila namenjena vojaška kariera, toda ni se zadovoljil z vlogo samega častnika, temveč je že zgodaj zahteval za častnika vlogo socialnega vzgojitelja, ljudskega izobra-ževatelja v mirnem času. Napisal je ▼ »Revue des Deux Mondes« članek v tem smislu, ki bi ga pa kmalu pokopal, kajti višje glave niso mogle trpeti, da bi kdo silil v druga nego izročena področja. Tedaj se je zanj zavzel neki general in ta ga je poslal v Indokino, da ga reši malenkostnih šikan. Takrat je bil poznejši maršal major, štel je 40 let in čeprav je z veseljem sprejel premestitev, vendar si ni obetal od nje mnogo uspeha v smislu svojih idej. Slučaj mu je tudi tu pomagal. Štirinajst dni po svojem prihodu je zbolel njegov neposredni predstojnik in postal je šef generalnega štaba najvišjega za-povednika Gallienija. V tem položaju mu je bilo lahko razviti svoje taktične in organizatorične sposobnosti in ko je Gallieni dve leti pozneje prejel nalogo za pacifikacijo Madagaskarja, je glavno delo opravil Lyautey, ki je pokazal v polnem obsegu, kako si predstavlja socialno in civilizatorno delovanje častnika. Nekega dne so ga poklicali z Madagaskarja in mu poverili poveljstvo konjeniškega polka v bližini Pariza. Malo je manjkalo, da se ni poslovil od vojaške kariere. Takrat, v času maroške krize 1903, pa so se spomnili nanj, ko je bilo treba poveriti varstvo alžirske meje izkušenemu vojaku, ki bi bil poleg tega dober diplomat in bi užival zaupanje ljudstva. Sprejel je nalogo pod pogojem, da mu dado absolutno proste roke. In naloga mu je uspela, dasi je bil deloval edino po svoiem načelu, da pametna kolonialna politika ne nožna nasilja, temveč samo mirno prodiranje v nova ozemlja. 1906, po konferenci v Algecirasu, ki je ustvarila samo novo in še nevarnej- šo maroško krizo, je postal vojaški re-zident Francoskega Maroka in je to svojo nalogo izvršil spet s takšnim uspehom, da je ob izbruhu svetovne vojne lahko mirno skoraj z vsemi svojimi četami odšel v Evropo. A tudi med vojno je skrbel za procvit te kolonije in za njeno tesnejšo zvezo s Francijo Maršal Foeh odlikuje maršala Lyauteya in celo z večjim uspehom nego prej, ker je imel še prostejše roke. Decembra 1916 je postal proti svoj volji vojni minister v Briandovem kabinetu. Potrebovali so ga, da bi s svojo osebo pomirjevalno vplival na ljudstvo, ki je bilo zaradi poloma romunske fronte in bitke ob Sommi do skrajnosti razburjeno. že štiri mesece pozneje je de-misioniral in odšel v Afriko, ker ni mogel prenašati neskončnih ljubosumnosti in kompetenčnih bojev v velikem glavnem stanu in ni hotel prevzeti odgovornosti za veliko ofenzivo, ki so jo bili po njegovem napačno začrtali za pomlad 1917. V Afriki je ostal do jeseni 1925, ko je stopil v pokoj, potem se je vrnil v svojo Loreno. Danes vsi priznavajo njegove zasluge in upravičeno mu je bila podeljena čast francoskega maršala. A najlepša počastitev zanj je ta, da je mogla letošnja kolonialna razstava v Parizu pod njegovim pokroviteljstvom pokazati, kaj sta zmogla volja in delavnost moža. D. S. Merežkovskij Smrt Julijana Apostata i rihodnje leto poteče 1600 let, kar se je (1. 332) rodil naslednik Konstantina Velikega na prestolu _____ vzhodnorimskega cesarstva, Julijan. Ob tej priliki bo pred očmi sodobnega sveta zopet oživel lik tega znamenitega vladarja, ki mu je krščanska zgodovina na- D. S. Merežkovskij dela ime Apostat, t. j. odpadnik. Kakor znano, je Konstantin prvi odprl mlademu-krščanstvu svobodna vrata v rimsko državo in tako začel dobo velikopoteznega pokrist-janjenja Evrope. Julijan, ki je 1. 361. zasedel Konstantinov prestol, pa je skušal še enkrat rešiti antični kulturni ideal in preprečiti zgodovinski razvoj, ki je bil takrat že v polnem razmahu. Prihodnje leto se bo nudila prilika, da bliže osvetlimo osebnost in delo Julijana Apostata in prikažemo značaj, sredstva in cilje njegovega zmotnega stremljenja, da bi proti Kristusu postavil sončnega boga Helija in proti krščanskim naukom staro pesniško mitologijo. Le-to so med tem že zdavnaj preživeli Grki in Rimljani sami; s kultom posameznih božanstev se je držala samo v posameznih krajih, drugod pa je bohotno cvetel orientalski misticizem, ali pa je vladala — zlasti v takratnih inteligenčnih krogih — prosvetljenost, sloneča na veri v človeški razum. Vsekako je Julijan Apostat tako zanimiv pojav, da bo 1600-letnica njegovega rojstva odmevala tudi v širših krogih in bistrovidci bodo iskali nalik med takratno dobo in sedanjo. Julijan ni vladal niti polna tri leta; padel je v boju v Mali Aziji. Njegovo dobo, osebnost in težnje je prav lepo opisal znani ruski romanopisec Dimitrij S. Merežkovskij v romanu »Smrt bogov«, ki je prvi del njegove znamenite trilogije »Krist in Antikrist«. Iz tega romana, ki bi bil vreden slovenskega prevoda, smo vzeli za napoved Julija-novega jubileja poglavje, v katerem je opisana Julijanova smrt na bojnem polju. Julijan je umrl v zavesti, da se stari bogovi ne dajo več vzbuditi od mrtvih in da je zmagala nova religija, ki so jo bili prinesli revni ribiči iz Galileje. Julijana so bili prenesli v šator in položili na vojaško posteljo. Ležal je nezavesten; kdaj pa kdaj je zastokal. Zdravnik Oribazij mu je iz globoke rane izdrl kopje, jo pregledal, umil in obvezal. Viktor ga je s pogledi vpraševal, ali je kaj upanja. Oribazij je otožno zanikal z glavo. Po obvezovanju je Julijan globoko vzdihnil in odprl oči. — Kje sem?... je začudeno pogledal okoli sebe, kakor bi se bil predramil iz globokega spanja. Iz daljave je bilo čuti vojni trušč. Zdajci se je vsega spomnil in je mukoma dvignil hrbet. — Kje je konj ? Brž, Viktor... Obraz se mu je naceril od bolečine. Vsi so priskočili, da bi ga podprli. Julijan pa je Viktorja in Oribazija odsunil od sebe. • — Pustite me! — Moram biti med njimi do konca! Počasi se je uprl na noge. Na bledih ustnah mu je igral smehljaj in oči so plamtele: — Glejte, še imam moč... Brž mi dajte ščit in meč! Konja! Njegova duša se je borila s smrtjo. Viktor mu je podal ščit in meč. Julijan ju je vzel in opotekajoč se kakor otrok, ki se še ni naučil hoditi, je stopi) dva koraka po šatoru. Rana se je odprla. Izpustil je orožje iz rok in klonil na Oribazijeve in Vik-torjeve roke; obrnivši oči kvišku, je vzkliknil: r ■— Končano je! Zmagal si, Galilejec! Nič se ni več upiral; voljno se je vdal rokam služabnikov, ki so ga položili na posteljo. — Da, končano je, prijatelji, — je ponovil tiho, — umiram ... Oribazij se je sklonil k njemu in ga izkušal potolažiti, češ, da so rane ozdravljive. — Ne varaj me, — je odvrnil Julijan blago, — čemu ? Ne bojim se ... In pristavil je slovesno: — Umrl bom tako, kot umirajo modri možje. Zvečer je iznova izgubil zavest. Ura je minevala za uro. Sonce je zatonilo. Bitka je utihnila. V šatoru so prižgali svetilko. Nočilo se je. Julijan ni prišel k zavesti. Dihanje je postalo slabejše. Mislili so že, da umira. Naposled je počasi odprl oči. Srepo je zrl v kot; iz ust mu je prihajal nagel, slaboten šepet; govoril je v blodnji. — Ti?... Tukaj?... Čemu?... Vseeno '— končano je. Pojdi proč! Sovražil si.... Glej, tega ti ne odpustimo... Nato je za malo časa prišel k sebi in vprašal Oribazija: — Obkorej je? Ali bom še videl sonce ? Po kratkem molku je pristavil z otožnim usmevom: — Oribazij, je li pamet res brez moči? — Vem, da je to telesna slabost. Kri zaliva možgane in povzroča privide. Treba jo je premagati... Razum mora . Misli so se mu iznova zmedle in pogled se je spet zapičil v neko točko. — Nočem! ... Slišiš ? ... Odstopi. Iz-kušnjavec. Ne verujem... Sokrat je umrl kakor bog... Razum mora ... Viktor! O, Viktor... Kaj hočeš od mene, Galilejec? Tvoja ljubezen je strahot-nejša od smrti. Tvoj jarem je najtežji jarem ... Čemu me tako gledaš? ... Kako sem Te ljubil, Dobri pastir, Tebe edinega... Ne, ne! Prebodene roke in noge? Kri? Tema? Sonca hočem, sonca! ... Čemu si zasenčil sonce ? Nastopila je najtišja in najtemnejša nočna ura. Legije so se vrnile v taborišče. Zmaga jih ni veselila... Nihče ni spal, dasi so -—sssae--- ,Do. K" novo orjaško Dornierjevo letalo V Dornierjevih tovarnah za letala ob Bodenskem jezeru so preskusili novo orjaško potniško letalo za promet nad kopninami. Novost pri tem letalu je lega motorjev, so vsi štirje obešeni ob straneh trupa pod krili na ta način, da s pomočjo giblji-vili црогшс samostojno uravnavajo ravnotežje.. bili vsi izmučeni, čakali so poročil iz cesarjevega šatora. Mnogi so zadremali od utrujenosti, stoječ tik ugaslih ognjišč in naslanjajoč se z roko na dolge sulice. Čuti je bilo, kako vpreženi konji težko sopeč prežvekujejo oves. Med temnimi šatori so se pojavile na obzorju svetle proge. Zvezde so migljale iz večje daljave in hladneje nego poprej. Vlažen dih je vel čez ravan. Jeklo sulic in med ščitov sta potemnela od vlažne, pajčevinaste zasopline jutranje rose. Kikirikali so petelini etruških vedeževal-cev, sveti ptiči, ki jih svečeniki niso utopili, kakor je bil zaukazal Avgust. Tiha otožnost je ležala na nebu in na zemlji. Vse se je videlo pošastno: kar je bilo blizu, se je videlo v daljavi, kar daleč, je bilo blizu. Pri vhodu v cesarjev šator so se gnetli prijatelji, vojskovodje in zveste oprode; v jutranjem somraku so bili podobni bledim sencam. Še večja in slovesnejša tišina je domo-vala v šatoru. Zdravnik Oribazij je v bakrenem možnarju pripravljal iz zdravilnih rastlin osvežilno pijačo. Bolnik se je umiril. Ponehale so blodnje. Ob zori se mu je poslednjič vrnila zavest in je vprašal nepotrpežljivo: — Kdaj bo vzšlo sonce? — Čez eno uro — je odvrnil Oribazij ozrevši se na gladino vode v steklenki vodene ure. — Pokličite vojskovodje, — je velel Julijan. — Moram govoriti ž njimi. —: Milostivi cesar, boljše je, da miruješ — je pripomnil zdravnik. — Saj je vseeno. Pred sončnim vzhodom ne bom umrl. -r- Viktor, podloži mi glavo malce višje. Tako. Zdaj je dobro. Povedali so mu o zmagi nad Perzijci, o begu Merena, poveljnika sovražne konjenice, z obema cesarjevima sinovoma, o smrti petdesetorice satrapov. Julijan se ni ne začudil ne razveselil; obraz mu je ostal neizpremenjen. Vstopili so njegovi zvesti sodelavci: Dagalaif, Gormizda, Nevita, Arinotej, Lucilijan in prefekt vzhodnih dežela — Salustij; vodil jih je komes Jovijan. Mnogi, ki so se že ukvarjali z zasnovami o bodočnosti, so želeli videti Jovijana na prestolu; bil je šibek, bojazljiv mož in nikomu nevaren. Nadejali so se, da si bodo pod njim odpočili od preburnega Julijanovega vladanja. Jovijan je poznal umetnost, kako da se človek vsem prikupi. Bil je visok in lepega stasa; obraz mu je bil tako neizrazit, da je v množici izginil izpred oči. Imel je dobro, a ničemur no srce. Med odličnjaki je bil mladi centurij dvornih ščitonoscev, poznejši zgodovinar Ammijan Marcellin. Vsi so vedeli, da beleži vojne dogodke. Brž ko je vstopil v šator, je vzel iz plašča voščene ploščice in meden stilos. Hotel je zapisati cesarjeve besede pred smrtjo. — Odgrnite zaveso, — je velel Julijan. Brž so odgrnili zastor na vratih. Vsi so stopili za korak proč od vrat. Jutranji vzduh je vel umirajočemu v obraz. Vrata so bila obrnjena proti vzhodu. Nekoliko dalje od taborišča je svet prehajal v daljno ravan; ničesar ni bilo, kar bi zapiralo obzorje. Julijan je ugledal svetle oblake, bili so hladnejši in prozornejši od ledu. Čez minuto je vzdihnil in rekel: — Tako. Dobro je. Utrnite svetilko.. Pogasili so ogenj; v šatoru je nastal polmrak. Vsi so čakali molče. — Čujte, prijatelji, — je začel cesar svoj poslednji govor; govoril je tiho, a razumljivo, obraz mu je bil docela miren. Ammijan Marcellin je beležil: — Čujte, prijatelji, — prišla je moja ura, nemara celo nekoliko prezgodaj; a glejte: veselim se je, saj vračam življenje prirodi, kakor vrača pošten dolžnik svoj dolg. V moji duši ni ne žalosti ne strahu; v nji polje tiha radost modrih ljudi, predobčutje večnega miru. Izpolnil sem svoje dolžnosti, in če se spominjam preteklosti, ne vidim potrebe da bi se bil kesal. Tiste dni, ko sem od vseh preganjan čakal smrti v kapadokijski puščavi na trdnjavi Macelumu in pozneje ko sem bil na višku svoje moči, v škrlatu rimskega cesarja — mi je duša ostala neomadeževana in je vsekdar hrepenela k visokim ciljem. Da pa nisem izpolnil vsega, kar sem bil hotel — ne pozabite, prijatelji, da so človeška dejanja podvržena moči usode. — Danes se zahvaljujem Večnemu za to, da mi ni dovolil umreti od dolge bolezni ali pod krvnikovo, zločinsko roko, temveč na bojnem polju, v cvetu mladosti, sredi neizvršenih načrtov... Povejte, prijatelji, mojim sovragom in prijateljem, kako umirajo od starodavne modrosti prežeti Helenci! Julijan je umolknil. Vsi so pokleknili. Mnogi so jokali. — čemu jokate, reveži? — je vprašal Julijan smehljaje. — Ne spodobi se jokati za človekom, ki se vrača v svojo domajo... Potolaži se, Viktor! Starec je hotel nekaj odvrniti, a ni imel moči; zakril je obraz z rokami in zaplakal še silneje. — Tišje, tišje, — je dejal Julijan, obrnivši pogled na daljno nebo. — Glejte ga.... Oblaki so vzplamteli. Somrak v šatoru je dobil toplo jantarjevo barvo, šinil je prvi sončni žarek. Umirajoči je obrnil svoj obraz k njemu. Tedaj je pristopil prefekt vzhodnih dežela Salustij Sekund in poljubil Juli-janovo roko: — Blaženi Avgust, koga določiš za svojega naslednika? — Vseeno mi je, — je odvrnil vladar. — Naj odloči usoda. Nji se ne smemo upirati. Naj le triumfirajo Galilejci. Mi bomo zmagali prej ali slej, in z nami je sonce. Glejte ga, tam je, tam... Slaboten drget mu je šinil po telesu. Z zadnjim naporom je dvignil roke, ka- kor da bi se bil hotel napotiti soncu naproti. Iz rane mu je brizgnila črna kri: na vratu in na sencih so mu nabreknile žile. — Piti, piti! — je zašepetal in vzdih-nil. Viktor je pristavil k njegovim ustam globok kozarec; bil je zlat in blesteč, napolnjen do roba s čisto studenčnico. Julijan je zrl v sonce in je počasi, s poželjivimi požirki srebal prozorno, kakor led hladno vodo. Nato je glava klonila. Iz napol odprtih ust se je iztrgal zadnji vzdih, poslednji šepet: — Veselite se'... Smrt — sonce. Jaz sem... kakor Ti, Helios!... Cesarjeve oči so ugasnile. Viktor jih je zaprl. Julijanov obraz je bil v sončni svetlobi podoben obrazu spečega boga. Eppendorfska bolnica v Hamburgu si je kot prva v Nemčiji nabavila naprave za zdravljenje nadušnih in tuberkuloznih bolnikov. Zgradila je dve pnevmatični sobi, % katerima morejo bolniki po potrebi »uživati« tropsko klimo oziroma ledeno suhi polarni zrak. — 665 — Washingtonov most edavno je bil izročen prome* tu velikanski viseči most Georgea Washingtona ali po starem hudsonski most, ki dr« ži od 179. ceste Manhattana v New Yorku preko reke Hudson v državo New Yersey. Washingtonov most, ki je zaenkrat največji te vrste na sve» ma Hudsona b rod o vi, ki še zdaj vrše službo v nezmanjšanem števihi m vseh mogočih dimenzijah. Washingtonov most je delo »Kop« poracije newyorškega pristanišča«, družbe, ki se je ustanovila 1921 spo« ■razumno od držav New Yonk in New Yersey, z namenom, da se odpravijo Prometni redarji dajejo znak za otvoritev mostu tu, je hkrati tudi prvi most čez mo< gočno prometno žilo Hudsona med dvema milijonskima naseljema. Ni pa edina komunikacija, ki spaja oba bre« gova. Že pred delj časa je bil izvrtan pod Hudsonom znameniti Hollandov tunel, široka podvodna cesta, ki jo uporablja vsak dan na desettisoče vo« zO in pešcev. Ta predor je bil velika olajšava za ogromni promet moderne« ga Babilona, ki ga tvori New York s svojimi predmestji. Toda po vsej pri« liki bo v kratkem premajhen, vrh tega pa ima v primeri z zračnim mostnim prehodom nekatere bistvene nedo« statke, ki pomenijo trajno oviro. Pre= den je bil izvrtan ta predor, so bili edino prometno sredstvo med brego« upravne neskladnosti med obema so« sednima državama, da se na ta način zagotovi svoboden razmah prometa v desetmilijonskem naselju krog man« hattanskih nebotičnikov. Načrte za Washingtonov most je napravil vodilni inženjer »Korporaci« je« Ott»Amman, ki se zdaj bavi tudi z načrti za drugi podhudsonski tunel, ki bo vodil v New Yersey od 38. ceste Manhattana. Most so začeli graditi 1925 in bi moral biti predvidoma go« tov sredi prihodnjega leta. Z uporabo najmodernejših gradbenih priprav in metod je pa uspelo skrajšati predpi« sani rok za dobrih šest mesecev, kar je nov dokaz izredne sposobnosti in elastičnosti ameriške gradbene teh* nike. K jasnejši predstavi tega gigantske* ga mostu naj pripomorejo naslednje številke. Razstoj obeh nosilnih stol« pov znaša 1050 metrov, celotna dolži* na mostu, vštevši dovoze pa 1428 me* trov. Mostišče je široko 36 metrov in je na najvišjem mestu 76 metrov nad vodo, tako da lahko plovejo pod mo* stom tudi največje ladje. Oba stolpa, ki nosita konstrukcijo, se dvigata 190 metrov nad rečno gladino. Sprva so nameravali obzidati golo jekleno kon* strukcijo s kamnom, zaradi prijaznej* šega videza. Pozneje pa so to namero opustili, ker najde okus modernega človeka neko lepoto tudi v pajčevina* sto tenkem jeklenem predalčju in ga take konstrukcije prav nič ne motijo. Most ostane takšen, kakršen je zdaj v sirovem stanju. Preko obeh stolpov vise štirje po 90 cm debeli jekleni ka* bli, na katerih je obešeno cestišče. Vsak kabel je spleten iz 26.474 drob* nih jeklenih žic in tehta v celoti sko* ro 30.000 ton. Na mostu je predvidenih osem lo» čenih prehodov za pešce in vozila, vendar pa so jih zaenkrat dali v pro* met samo četvero v gornjem nad* stropju. Ko bo promet zadosti nara* stel, pa pridejo pod sedanje mostišče še ostali štirje prehodi, kar bo po ra* čunih zaleglo za dolgo let. Temelj za nosilni stolp na newyor* škem bregu ni delal graditeljem po* sebnih preglavic, ker počiva na živi skali. Na nasprotnem bregu pa je bi* lo treba kopati izredno globoko, pre« den so zadeli na trdna tla in vsidrali temelj, ki obstoji iz 30.000 kubičnih metrov betona. Za vsidranje nosilnih kablov je bilo treba na newyerseyski strani izkopati četrt milijona kubičnih metrov zemlje, dočim so na nasprotni strani zasidrali kable v bloku iz 135 tisoč kubičnih metrov kamna in beto* na. Most je veljal okroglo tri in četrt milijarde dinarjev. Po mostu bo že zdaj lahko vozilo letno 30 milijonov vsakovrstnih vozil, ko bo urejeno še spodnje nadstropje pa dvakrat toliko. Washingtonov most je eno največjih in najpomembnejših tehniških del zadnjih sto let. (Prim. »Orjaški kolo* vrat ob Hudsonu«, 2is, knjiga 8. stran 287.) -- Amerika ima tudi najdaljši most na lok Pogled na novi »Kili van Kull« most čez reko Hudson med Вауоппе in Port Rich-mondom. Tesno pri New Yorku sta torej zdaj največji viseči (Washingtonov) in najdaljši most v obliki loka na svetu. Dr. Jože Rus Geografija v Silmu „Durnzifor" jubljana, glavno središče turisti-ke v Jugoslaviji, je doživela to jesen dve moderni pridobitvi prve vrste. Doživela je prva dva domača turistična filma, ki naj razširjata slavo o lepotah jugoslovanskih pokrajin doma kakor v daljnem svetu in Dr. Branimi r Gušič tako pospešujeta razvoj naše prirodne industrije. Prvi je bil film pod imenom »Zlatorog« iz gorskih pokrajin Triglava. Izdelali so ga z umetniškim- okusom člani turistov-skega kluba »Skale« v Ljubljani pod vsestranskim vodstvom njihovega predsednika. znanega foto-amateija g. konserv. prof. Janika Ravnika. . Drogi film pa je »Durmitor«, film gorskih pokrajin vzhodne Hercegovine in črnogorskih Brd z vrhuncem v drobnjačkem Durmitoru. Ta film je izdelan brez vsakršne podipore od strani poklicanih na prizadevanje in stroške planinarskega kluba »Sljeme« v Zagrebu. V njem pa se ne kaže samo ena znamka kakor n. pr. v »Zlato-rogu« ime prof. Ravnika: njegov »objekr tivni« dol je delo znanega fotomojstra K. Koraneka z Dunaja, subjektivno pa nosi film jasen žig geografskega in etnografskega poznavanja dinarskega gorskega sveta, ki si ga je pridobil na napornih študijskih popotovanjih g. dr. Branimir Gušič, zagrebški zdravnik, obenem geograf in etno-graf ter predsednik kluba »Sljeme«. V te i srečni delitvi dela se mi zdi, da je treba gledati glavni vzrok, da je to filmsko podjetje uspelo do tako visoke mere in do nedeljenega priznanja. Filmovane pokrajine spadajo med najbolj odročne dele Jugoslavije, saj so oddaljene od Zagreba po več sto kilometrov železniške kakor avtobusne vožnje. Zaradi tega jih ni bilo mogoče posneti drugače kakor v kratkem odmerjenem času 26 dni. brez ozira na to, ali je bilo vreme ugodno ali ne. Oba podjetna tovariša, Gušič in Koranek, sta v tem času strnila v filmski trak vse najznačilnejše slike iz prirode in življenja tamkajšnjih krajev. Predstavila sta nam kraje v njihovih treh dimenzijah, predočila na bežečem traku prostrane pašne planjave pa globoko vrezane rečne kanjone in visoko pod nebo štrleče, raztr-skane gorske grebene s strmo izdolbenimi ledniškimi krnicami in kopanjami pa nc-odtočnimi jezeri. Poleg geomorfoloških značilnosti, ki se kažejo posebno v razlikah med travnatimi planjavami in ka-menitimi kraškimi goličavami, nam stopa na mnogo mestih pred oči celo hribinska zgradba pokrajine: Prutaš in Šareni pasovi Suško jezero nam od daleč vidno oanačata pisanost hrifoiosfce zgradbe že s svojima samima imenoma. Da je naše občudovanje Guši-čevega geografskega občutja tem večje, moramo pomisliti že na to-Ie dejstvo. V g. Gušiču itn njegovi družici g. Marjani, profesorici v Zagrebu, je videl »DurmitOT« i turista i Mimo vanje obenem prvikrat v svoji pisani zgodovini, dočkn sta dobi prvih gorskih pohodov Baltazarja Ha£queta na eni, a Ravnikovega fiimovanja na drugi strani pri slovenskem »Zlatorogu« narazen za dolgo dobo 150 let. (Glej članek »Durmitor«, ki ga je priobčil dr. B. Gušić v geografski številki našega obzornika; knjiga 7., str. 544. Ur.) Pogled na Prutaš (masiv Durmitorja) — Spredaj soproga dr. Gušića, gospa Marjana, vztrajna spremljevalka pri znanstvenih raziskovanjih durmitorskega pogorja sssas-- Jalovo vedeževanje Človeštvo trpi krizo prevelike produkcije. To pa je navzlic veemu prav tako pogubno kakor pomanjkanje. Saj veste: ponekod morajo kmetje žgati svoje žito, ker ga nimajo karn prodati. Obenem pa na Kitajskem toliko ljudi umira od lakote. Ta primer sta-vot Večerja: adrobov pečenjak a. brus-aično omako. Torek, obed: ječmen s prekajeno svinjino, kisla repa, krompirjeva kaša, jabolčni kompot Večerja: kruhovi cmo iki z maslom in drobtinami, solata. Sreda, fkvaitima) obed: juha iz kislega zelja, poparjen kruh z ocvrtimi jajci, jabolčni zvitek. Večerja: Ječa v omaki e krompirjevimi svaHjiki. Ceitrteik, obed: na goveji juhi zdro-borvl žličniki, govedina garnirana z ohrov-tom, praženim krompirjem in čebulno omako. Večerja: pečenice z grahovo kašo. Petek, obed: pretlačema krompirje-va juha z rižem, kapucinski štrukelj. V e-č e r j a : domači Lipitavski sir in krompir t oblicah, čaj. Sobota, (kivaiterna) obed; prežgana juha z iajčniimi kockami, čvekača z maslom, španska grmada. Večerja: pole-novka pripravljena kakor golaž, s krompirjem. Nedelja, obed: ragu-juha, pečen zajčji hl-bet garniran s prtliškim krompirjem, Indivija, jabolčna pita. Večeri a : omalete z gnjatjo, kompot. RECEPTI K JEDILNEMU LISTU (količina računana za 4—5 oseb) Zdrobov pečenja k. V lončku žvrk-Ija.m pol 1'tra mrzlega mleka z dvema rumenjakoma, soljo in četrt litra pšenične-ga zdroba. Ko je gladko testo, ga pustim dobre pol ure počivati, da se zdrob napne. Nato primešam trd sneg od dveh beljakov in pol žličice pecilnega praška V pekaču ali prostorni kožici segrejem eno dobro žlico masti ali masla in v vroče vlijem testo in postaiv.im v pečico. Ko se spodaj lepo rumeno zapeče, ga razkosam z vilicami, zložim na pogret krožnik in potresem s sladkorjem. — Speče se ga lahko tudi aa odprtem plinskem kuhalniku. V tem primeru je treba kožico pokriti inpe-čenjak, ko je na spodnji strani lepo rumeno zapečen, z vilicami razkosati in še nekoliko časa pustiti, da se peče. Poparjen kruh z ocvrtimi jajci. Približno četrt kilograma belega, pekov s k pg starega kruha, zrežem na večje, tanke rezine, zložim jih v lonec in z vrelo, slano vodo poparim, hitro odcedim In zvrnem na gorak krožnik, zabelim z mastjo in drobtinicami in obložim z ocvrtimi jajci, in sici-r po eno jajce na osebo. Kapucinski zavitek (štrukelj). Ич cles'.i zdrobim med 28 dkg presejane moke 14 dkg presnega masla, eno jajce, en rumenjak, 2 in pol dkg kvasa raztopljenega v mlačnem mleku, žlico sladkorja in nekoliko soli. Testo gnetem toliko časa, da je gladko in dela mehurčke, nato ga pokrijem s skledo in pustim pol ure počivati. Med tem skuham 14 dJkg sladkorne sipe z dvemi decilitri vode; primešam 20 dkg olupljanlh in zmletih mandljev, nastrgane luplnice od pol limone, 7 dkg rozin in tri žlice ruma. Testo razvaljam r podolgasto plast in ga ,namažem z ohlajenim nadevom za prst od raba, nato ga za-pcignem od obeh daljših strani proti sredi, položim na namazan pekač, pokrijem. s prtom m postavim na toplo, da vzhaja, nato ga sipečem. Potem skuham 14 dkg zri-bane čokolade s 14 dkg sladkorja, tremi žlicami vode in pol žlice kisa. Ko se zgosti, v lijem še vroče čez pečeni zavitek m postavim v hlad, da se strdi čokolada. španska grmada. Od bele, dan sitare šitruce kruha narežem za prst debele rezine, jim obrežem .skorjo in po eni strani na maslu ocvrem. Nato prevrem trii deci rdečega vina e cimetom, limonino lup in i co in 10 dikg sladkorja. še v gorkega poma-kam ocvrte rezine in dih polagam v ognja-•varno sklfedo v plasti. Na vsako plast potresem žlico rozin in debelo zmletih, olup-ijenih mandljev. Povrhu namažen trd sneg od dveh beljakov, med katerega primešam eno žlico sladkorja in eno žlico marelične •marmelade ter postavim še za 10 ali 15 imlnut v pečico. Serviram v isti posodi. Ocvrta govedina. Pol ure pred serviranjem, vzamem goveje meso iz juhe in ga zrežem na pol prsta debele rezine. Osolim jih in popram potem pa pomočim v raztepeno jajce, povaljam v drobtinah in ocvrem. Jabolčni narasle k. štiri beljake stepem v kotličku v trd sneg in primešam štiri rumenjake, 7 dkg sladkorja, 5 dkg olupljenih in zmletih mandljev, eno pest opranih rozin, 6 polnih žlic na gosto sku-hanlh in pretlačenih jabolk, in dve napolnjeni žlici finih drobtin. Zmes vložim v dobro pomazan, z drobtinicami potresen model in spečem. Pečenega oblijem z vinskim šodojem in takoj serviram. Urejuje Ivan Podržaj. — Izdaja za konzorcij A d o 1 f Ribnika r. — Za »Narodno tiskarno« kot tlskarnarja Fran Jezeršek. — YMl s Ljubljani. Na 100.000 prebivalcev je letnih ločitev: Sovjetska Rusija (samo RSFSR) . 305,7 Amerika..........163.3 Avstrija..............89.6 Japonska . . . . ......79,1 Švica...........67,5 Danska ...........66,0 Francija...... . . . . 47,1 Anglija in Wales....... 8.6 To ne pomeni, da je ta ali ona država bolj prikladna za zakone. Marsikoga bo močno iztreznilo, če ve, da se v Angliji le tako redko ločujejo, ker je tam sodno postopanje najdražje. Mačka vedno znova lovi miši — mnogi ločenci se radi spet poročijo. L. 1928 se je v Nemčiji 23.076 ločenih mož in 18.436 ločenih žensk spet poročilo. V 4.557 primerih se je ločen mož poročil s kako ločeno ženo. Skeptiki pravijo, da se zakoni sklepajo v nebesih, ker ljudje potem treščijo z oblakov na trdo zemljo. A tisti, ki jih ženitev veseli, se ne zmenijo za dvome in se najbrž tudi ne bodo dali oplaziti po bridkih naukih ločitvene statistike. Tako nastajajo čudne življenjske zveze. L. 1928 se je poročilo v Nemčiji 6484 mož in 1091 žensk, ki so bili stari že nad 60 let. Poeebno občudujemo pogum starih ženi- nov, ko slišimo, da se jih je 9 odločilo poročiti ženske, ki še niso stare 20 let. Stare dame so očividno pametnejše. Samo ena od njih si je izvolila moža, ki je bil šele 29 let star. Rado se poroča mlado z mladim in nihče ne prekaša zakonskega parčka, ki se je že vezal za življenje — upajmo — ko »on« še ni bil star 19, »ona« pa še ne 16 let. Dr. L Adler. -35£- Pluta ali probkovina se dobiva v južni Evropi od nekega hrasta, nazvanega plutee. Skorja tega drevesa je jako debela in rodi vsako leto nove plasti. Vsakih 8 let pa se plasti olupijo same po sebi, vendar boljše vrste se dobijo, ako «e lubje poprej obeli. Oljni madeži v tkanini Oljne maroge se dado odpraviti iz kakršnega koli blaga na ta način. Umazano mesito posuj s suhim mavcem, ki ga obnoviš vsak drugi dan. To storiš 8 do 10 krat, kolikršna je pač lisa. Čez 14 ali 20 dni se blago iztepus o pegi ni sledu ne tiru. -sesas- Pariške znamenitosti izginjajo Zntuuemva vzpenjata na Ivioni.mari.ie, ki je zaia,ui nagio naiatoL.ajui.cga prometa postala nepotrebna in jo bodo zdaj odstranili НТ7.М.0Ж Pri vedeževalki »Ubili vas bodo, razčetverili in pojedli ...« »Kakšna smola! Pozabil sem natakniti evoje usnjene rokavice!« »Povej mi po resnici: ali sem res edini moški, ki ga ljubiš?« »Seveda, dragi — edini in najboljši med vsemi!« Moderna mladina »Kako dolgo pa si bila zaročena z njim?« »Ne vem — ura se mi je bila ustavila!«, Hišica — varna pred tatovi