Nazorni nauk. b. Solnce. (Dalje.*) Kraetu se bliža čas, kateri je že težko pričakoval, in v katerem spravlja v žitnice blagoslov božji in pridelek svojega truda. Ko nam pa solnčni žarki bolj skromno prihajajo, in ko se dan krajša, noč pa daljša, pada listje z drevja, trava se suši, zeli ne rastejo več, in ko pride zima in z njo studeno vreme, oterpnejo po večem rastline, nekoliko pa tudi živali. Ko bi ne bilo solnčnih žarkov, ki zemljo razsvetljujejo in grejejo, kakšno bi bilo po naših vertih, njivab, gozdih in travnikih? Vsa zemlja bi bila žalostna samota; le solnčni žarki zbude zemljo, da rasto na nji zeli, in da sad rode. Solnce oplodi zemljo. In ko bi ne bilo rastlin, bi tudi žival ne bilo, njih največ se hrani od rastlin; kako bi bilo potem z *) Glej 1. 22. pr. 1. ljudmi? Solnce razširja po zemlji življenje in rodovitnost. Kar smo dosihmal opazevali o solncu, bi se dalo ob kratkem tako-le povzeti: Solnce je veliko nebno telo, ki je zelo daleč od nas; vsak dan se na videz okoli zeraljezasučeinpo njirazširja svetlobo in gorkoto, življenje in rodovitnost. Solnce, pravi pobožni Sirah pogl. 43, ko se pri vzhodu pokaže, oznanuje, ono je čudovitna posoda, delo Najvišjega. Opoldnft izžiga zemljo, in kdo more prenašati njegovo vročino? Nekdo ohrani peč v razbeljenji izdelkov, ali trikrat bolj izžiga solnce gore, ter izdihuje goreče žarke in s svojimi bliščečimi žarki pogled jemlje. Velik je Gospod, ki ga je vstvaril in ktero na njegovo besedo po svojem potu hiti. Komaj zarja zlataTi nam vinske terte Jutro prebudi, Zoriš Ijubo slast, Skoz' nebeška vrataS sadjem polniš verte Gor verhe zlatf.Rožam daješ rast. Šerca vsa odpiraTi nebeške luči, Plamencč altar, Luno razsvetliš, Kjer tvoj žar'k umiraVedno, vedno uči Vsahne zemlje dar.Komu v čast goriš. c. Lu n a. Drugačno nebno telo kakor solnce je luna. Nam se vidi nekoliko manjša od solnca. Nikakor ni tako daleč od zemlje, kakor solnce. Vsako telo se nam toliko manjše vidi, kolikor dalje je od nas. Ko bi bila solnce in luna enako velika, tako bi solnce veliko manjše videli od lune. Ker se nam solnce vendar veče vidi, mora tedaj veliko veče biti od lune. In tako je tudi. Tedaj: Luna je nebno telo, ki nikakor ni tako daleč, pa tudi ni tako veliko, kakor solnce. Lune ne vidimo zmirom na istem kraji na nebu. Sedaj je na vzhodu, sedaj na jugu, sedaj na zahodu. Vzhaja in zahaja kakor solnce, a ne zinirom ob istem času (vsaki dan uro kasneje), in se premikuje od vzhoda na zahod okoli zemlje. Lune ne vidimo zmirom ob istem času na nebu. Večidel nam sveti po noči a ne da bi razgrevala, kakor solnce; včasih jo vidimo po dnevu, a tačas ne sveti, ampak ima medlo luč. Od kod pride to? Užgi po dnevu luč, in postavi jo v solnčno svetlobo! komaj se zapazi; v temni noči bi jo vsak zapazil. Tako je tudi z luno po dnevu. Ako solnčna svetloba zatopi luč v svetilnici, mora biti svetlejša in močnejša, ako lunine svetlobe po dnevu ne vidimo, to pride od tod, da je solnčna svetloba veliko večja nego lunina, ter jo zatemni. Uganjka. Po svetu hodim krog in krog, pa od straha obledim, ko svojo mater ugledam. 1* Luna je nebno telo, ki ni tako veliko, a tudi ne tako daleč od nas kakor solnce, pa kakor tisto se su6eodvzhoda na zahod (na videz) okoli zemlje in noči razsvetljuje. Lune ne vidimo zmirom v isti podobi, kmali se nam vidi kakor okrogla ploča, kmali pa tudi kakor serp, in včasih je čisto nič ne vidimo. Ako smo luno nekatere dni gledali, kakor okroglo pločo, zapazimo čez nekaj dni, da se manjša na desni strani. Vsaki dan ji več manjka, čez 8 dni ali čez 1 teden vidimo le pol kroga Od dne do dne se nam luna manjša, poslednjič ostane le svetel obrobek, in čez 8 dni je ne vidimo čisto nič. Čez nekaj dni zapazimo zopet svetel rob, ki mu pa manjka drugo na levi strani. Vsaki dan je več lune ob robu, čez 8 dni se nam zopet vidi pol kroga in zopet čez 8 dni cel krog. Tako neprestano spreminja svojo podobo, ali rase, ali se zmanjšuje, zato setudi govori od lune, ki rase, in od lune, ki se zmanjšuje. Ravno taista luna je, ako se nam prikaže kot polni krog, imenujemo jo ščep ali polno luno, in v tistih 8 dneh, ko je ne vidimo, pa ji pravimo ^mlaj" ali Bmlada luna". Od mlaja do ščepa raste, od ščepa do mlaja pa se zmanjšuje. Ce je po mlaji luna zopet toliko narastla, da vidimo pol ploče, tedaj je pervi krajec. Kedar se med ščepom in mlajem luna prikaže v pol ploči je zadnji krajec. Od ščepa do ščepa mine okoli 4 tedne. Ta čas pa imenujemo mesec. 12 mescev je 1 leto, tedaj imamo v letu 12krat mlaj, 12krat ščep in ravno tolikrat pervi in zadnji krajec, tedaj: Lunaje veliko daljno nebno telo, ki sesuče(navidez) od vzhoda na zahod okoli zemlje, in se naj večkrat prikaže po noči, a ne zmirom v isti podobi. In luna, pravi pobožni Sirah, ki se vsem ob svojem času prikazuje« je kazalo časa in znamnje dobe. Po luni se prazniki uravnavajo; ona je luč, ki se zmanjšuje, kedar je polna. Mesec iraa po nji svoje ime, ona čudovito raste, dokler ni polna. Ona je kakor šotorišče na višavah> na terdini neba častitljivo sveti.