17 časopis slovenskih delavcev Direktor: Marjan Horvat Odgovorni urednik: ________Ciril B raj er Telefoni -tajništvo: 313-942, 132-61-92 redakcija: 313-942, 131-61-63 naročnina in prodaja: 321-255, 133-52-55 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubl jana O 04 O nj£ kat> ;at)i ;jZ» pe Roj zlO' ste-in z P'7' itilO Ljubljana, 11. aprila 1996 • letnik 55 PREIZKUS ŠKOLČEVE DEMOKRATIČNOSTI Zelo spoštovani gospod predsednik Evropska konfede-r®cija sindikatov in ZSSS sta nas obvesti-l< da je skupina poslancev ene od parlamentarnih strank slovenskemu parlamen-tupredlagala sprejem Zakona, po katerem bi Se vse sindikalno premoženje združilo v Poseben sklad, s ki bi Sa upravljali predstavniki sindikatov. Ker smo dobro sez-nanjeni s tranzicijsko usodo sindikalnega Premoženja v vseh oivTih komunističnih državah, vemo tudi da niti ena demokratična država ni Posegla po sindikalnem premoženju. Vmešavanje države v sindikalna vprašanja, premoženje, svoboščine in pravice namreč nasprotuje temeljnim konvencijam št. 87 in 98 Mednarodne organizacije dela, ki jih je z notifikacijo sprejela tudi vaša država. Demokratičen pristop, za katerega Se zavzemajo vse mednarodne sindikalne asociacije, terja svoboden dogovor sindikalnih central o delitvi in upo-rabi sindikalne lastnine predvsem na osnovi števila članstva (poudarek je uredniški). Tudi Zveza samostojnih sindikatov Hrvaške močno Podpira prav takšen, dogovoren način, brez vme-sovanja države. Res upamo, da se boste odločili podpreti demo-kručijo tudi na zelo občutljivem področju sindikalnih svoboščin in pravic, da se bodo naši sindikalni kolegi iz Slovenije lahko ukvarjali s sindikatom in Z Zaščito delavskih pravic. Tudi to brez dvoma prispeva k prosperiteti vaše države. S spoštovanjem Zveza samostojnih sindikatov Hrvaške, Davor Jurič, predsednik Skupaj smo močnejši »Kriza v naši panogi še kar traja, vse težave pa prej kot slej prevržejo na pleča delavcev! Še posebej je takšno ravnanje značilno za nekatere delodajalce, ki so potuhtali izvoren način izničevanja kolektivnih pogodb in umetnega zmanjševanja delavskih plač. Enostavno izsilijo norme, ki so tako nestvarne, da bi jih delavci niti v sanjah ne zmogli dosegati. Sindikat teh in drugih podobnih malopridnosti ne bo mirno gledal!« Danilo Sipoš, sekretar območnega odbora Sindikata tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije za Pomurje na 5. strani DE. PRIPRAVE NA IZJEMEN ZGODOVINSKI DOSODEK Posle, na katere tako ali drugače vplivajo krščanski demokrati, dobivajo le še direktorji, podjetniki in obrtniki, ki so toliko angelčki, da prispevajo »prostovoljne« prispevke za papežev obisk. (Ravbarkomanda) m m , sreda 14 00 Nujna pomoč na ukaz v_ Vlada je na izredni seji sprejela uredbo o razširjenem obsegu zagotavljanja nujne medicinske Pomoči, kamor sodijo med drugim tudi vse zdravniške storitve za otroke do 18. leta, za nosečnice in porodnice ter storitve za občane, starejše od 65 let. Uredba najbi začela veljati v soboto, 13. aprila, če do takrat ne bo prenehala stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki traja že dobre tri tedne. MARIBORSKI ŽUPAN V SPORU S SINDIKATI stran 5 Obvestilo o žalni slovesnosti ob obletnici žrtev ' Železničarskega strajka na Zaloški cesti v Žalna slovesnost s polaganjem venca bo v ponedeljek, 15. aprila 1996 ob 13. uri. Vabljeni ZSSS IN PLATNO stran 22 OD VRAT 00 VRAT Sindikalni zaupnik 11. aprila 1996 Bo agonija delavcev GIF Pionirja kmalu končana? Zaradi pomanjkljivosti stečajnega zakona so zaposleni v nesol-ventnih podjetjih lahko po več mesecev brez plače, predlog stečaja sodišču ni vložen, vrednost premoženja pa se iz dneva v dan zmanjšuje. Kaj lahko naredijo sindikati? Na ta problem je območna organizacija ZSSS za Dolenjsko opozorila udeležence okrogle mize o pravni varnosti zaposlenih, ki jo je v mesecu marcu organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v 2. členu določa, da so predlagatelji stečajnega postopka lahko upniki, delodajalec oziroma lastniki. Kerni zakonske dorečenosti, se v podjetjih z družbeno lastnino odlaga stečaj, čeprav podjetje ne posluje več, delavci pa so običajno na čakanju, ne da bi prejemali nadomestilo plače. Pomanjkljivost stečajnega zakona je, da v Sloveniji ni naložena odgovornost direktorju, kot na primer v sosednji Avstriji, kjer je v primeru nesolventnosti podjetja dolžan sprožiti pred sodiščem stečaj, da s tem postopkom zaščiti zaposlene in lastnike. Na Dolenjskem jebil lani tipičen primer izigravanja stečajnega zakona Novoteks Konfekcija, letos pa CIP Pionir. Delavci Konfekcije so po šestih mesecih agonije (brez prejemanja plač oz. nadomestil) le dočakali stečaj, da na zavodu za zaposlovanje prejemajo vsaj minimalna nadomestila za čas brezposelnosti. Zaradi prepoznega stečaja so izgubljali predvsem delavci, saj je banka kot drugi največji upnik svojo terjatev zavarovala s hipoteko na lastnino. Delavci Gradbenega podjetja Pionir doživljajo podobno usodo. Neracionalno in neučinkovito poslovanje podjetja po razpadu »jugotrga« in zamrznitev večjega poslovnega premoženja na Hrvaškem, je povzročilo zlom podjetja, takratno poslovodstvo pa ni hitro učinkovito ukrepalo. Zaradi prikrivanja informacij o dejanskem stanju v podjetju ni bil pravočasno sprožen kontrolni mehanizem pri delavskem svetu ali sindikatu. Po večkratnih stavkah v preteklem letu je delavski svet sice razmenjal poslovodstvo, vendar prepozno, da bi novo speljalo sanacijo celotnega sistema, ampak le nekatere programe. Tako je ostalo brez dela približno 300 delavcev v Novem mestu in 200 v Krškem, ki so po nekajmesečnem čakanju na domu decembra prejeli odločbe o trajnih presežkih s šestmesečnim čakalnim odpovednim rokom. Ti delavci nosijo vse breme poslovnega tveganja in slabega vodenja podjetja, saj jim v teh dneh podjetje dolguje pet plač in regres za letni dopust. Na zadnjem razgovoru predstavnikov sindikata in delavskega sveta z direktorjem so bila dana zagotovila le za izplačila zamujenih plač oz. nadomestil plač za november in december, ne pa za dolg iz leta 1995, regres za letni dopust ter nekaterim zaposlenim še plače za marec 1995. Če ne bo pomagala država, bodo delavci za letošnje terjatve in do-pravnino dobili v primeru stečaja zelo malo. In kaj lahko naredi sindikat? Sindikat podjetja je pobude za na organ upravljanja sprožal temeljito oceno poslovanja, ugotovitev odgovornosti poslovodstva za nastale razmere, zahteval ukrepe za saniranje stanja. Zaradi neizpla-čevahja oz. zamujanja plač je večkrat zaostril zahteve in organiziral stavko. Mogoče so bile te aktivnosti prepozne, kajti podjetje je bilo že pred zlomom. Območna organizacija ZSSS za Dolenjsko je kot strokovni servis zahtevala inšpekcijski nadzor, zaradi kršitev na področju delovne zakonodaje, zahtevala dopolnitev programa presežnih delavcev, nudila 61 nasvetov posameznim članom, sprožila dva sodna spora in vložila sto ugovorov na sklepe presežnim delavcem konec leta 1995. S skupna akcijo sindikata podjetja in območja je bil ustanovljen poseben namenski sklad za pomoč najbolj ogroženim članom, ki niso prejemali nobenih denarnih sredstev za preživljanje. V enem letu je bilo 45 članom dodeljeno rezobrestnoposojilo v skupni višini 435.000 tolarjev in 75 našim članom enkratna solidarna pomoč v skunni višini 978.00 tolarjev. Še več. sindikat je ob ugotovitvah, da se delavcem kljub dogovoru ne izplačujejo zamujene plače oz. nadomestila, celo podpiral stečajno varianto, saj bi se tako agonija delavcev CIP Pionir končala. Žal je delavski svet predlagal stečaj, vendarje sklep na drugi seji začasno umaknil. In tako se agonija nadaljuje. Jože Miklič Sporočilo javnosti! Sindikalni zaupniki v primežu policistov DE, št. 15, 28. 3.1996 Predsedstvo Neodvisnih Sindikatov Slovenije je presenečeno nad izvajanjem policije in kako je leta obiskovala predstavnike ZSSS iz Hidromontaže. Podobne primere smo NSS doživeli v Čevljarstvu Kidričevo, kjer smo že vložili ovadbe zoper načelnika policijske postaje Ptuj. Članom ZSSS iz Hidromontaže, ki so podprli člane NSS Čevljarstvo Kidričevo, se zahvaljujemo. V skladu z delavsko solidarnostjo dajemo vso moralno podporo predstavnikom ZSSS Hidromon-taža Rastko Plohl, predsednik predsedstva NSS / Ni \ \ PREJELI Dr. Dimitriju Ruplu, županu Mestne občine ljubljena Čeprav je demokratični svet priznal velik delež slovenskega partizanstva za zmago nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni, lahko pri nas slišimo javno izrečene grobe laži. podtikanja in poskuse razvrednotenja deleža narodnoosvobodilne vojne tudi za sedanjo samostojno Slovenijo. Podrli in onečastili so okoli 500 spomenikov in obeležij osvobodilnega boja, nekateri ob vsaki priložnosti skušajo pred- staviti partizanstvo kot zločinsko revolucionarno gibanje. Hkrati pa skušajo rehabilitirati nekatere, ki so se v boju za obstoj slovenskega naroda postavili na stran okupatorja. V to vrsto sodi poskus zbrisati omadeževano podobo nekdanjega ljubljanskega škofa Rožmana, ki se je družil z italijanskimi in pozneje z nemškimi zavojevalci in blagoslavljal njihovo orožje. To delo skuša opraviti generalni tožilec Slovenije Anton Drobnič, ki svoje sodelovanje ■ v vrstah okupatorjev pomagačev predstavlja kot svojo zaslugo za slovenski narod. Val ogorčenja in protestov je sprožila namera, da bi v Ljubljani odstranili spomenike dveh velikanov odpora proti okupatorju, to je Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču. Borci Portoroža se pridružujemo resničnim slovenskim domoljubom, ki obsojajo takšne poskuse preobračanja zgodovinskih dejstev, na grede: večno nergavi novinar iz Albanije je izključil televizor in na poti . —v.-., ... ■SS55SSSSS SSHSKSKSfKS zato jasno, da se jima ne more nič zgoditi. Vsaj nič hudega ne. Pa še kak ga nastanka. tolar bi prihranili za šolo ali zdravje ali za reveže, brezposelne in druge Da pa stvar ne bi bila videti preveč neresna seje v vsa ta zgodovinska take traparije...) dogajanja vmešal tudi tt1jitisk.TheEconamist2avistno.in precej pesimistično Ampak to Še ni vse. Planili so na delo kot skobec na kuro. Tako bodo napoveduje, da se butalski Sloveniji po božji milosti obeta čas razcveta, »Kako težko čakamo...« ...so rekli in si sezuli čevlje, pa so še vedno imeli premalo prstov, da bi z njimi prešteli preveliko število dni, ki nas še ločijo od tako težko pričakovanega trenutka. »Velikokrat bomo še šli spat, preden se bo zgodilo. Ampak, ko pa se bo. zgodilo, bo to največji praznik in največji dogodek v zgodovini Republike Butale, joj oprostite, Slovenije.« In so se ponižno pokrižali in rekli amen in šli spat. Zjutraj pa so planili na delo. Notranji minister je za TV tednik dejal, da bodo dostojno poskrbeli za njegovo varnost in da ni nobene bojazni, da bi se mu slučajno ali namerno kaj zgodilo. Tudi je dejal, da ima računalnik, ki pravi, da bo sicer treba še 87-krat iti spančkat, potem pa bo, kar bo. Tudi je bilo rečeno, da bo za organizacijo obiska porabljenega ogromno denarja. Samo iz proračuna za okroglo milijardo, če pa bo te mogoče pa tudi več (Mimo- proti Madžarski, cest v gorske kraje, šol in športnih objektov. Gospod sv. Peter-le, glavni krščanski navijač in predsednik stranke, pa je dodal, da bodo delali še veliko več in naredili nekaj sto tisoč novih delovnih mest za vse brezposelne Slovence in še za nekaj Bosancev zraven. Zelo poetično je govoril o tem in poudaril, da bo to zgodovinska prelomnica, saj bo, navajam: »z ustanovitvijo prostovoljnih delovnih brigad prvič v zgodovini cerkve presežen mit o njenem tisočletnem roparskem poslanstvu, saj bodo profesionalni člani te institucije s tem dejanjem prvič v svoji predolgi zgodovini prijeli za delo. Skratka, začeli bodo delati, začela se bo njihova zgodovinska prenova. Prvič bodo postali polnopravni in koristni člani naše nove kapitalistične družbe.« Konec citata. O tem dogodki je pisal tudi Kaj, ki v uvodniku navaja izjavo nekega pomožnega poglavarja, da ne bodo preganjali farjev in drugih, ki bodo v brigadah spali z nunami in drugimi razpoložljivimi ženskami, ker so tudi to miselnost že presegli. In mimogrede rečeno, tudi Vroči Kaj je v svoji zadnji številki napovedal vročo reportažo o tem, menda celo z vročimi a in iz drugih tovarn brez plač, ki bodo tako rekoč brezpolačno blaženi, Ja madona, zakaj pa ne. Saj je zato bog, mar ne ? blaženo brezposelni in blaženo brez blažene perspektive. Govori se celo, Zelo vestno zapisal: Brane Prapromik neuradno seveda, da bodo lahko dvakrat na dan brezplačno pili blaženo, oprostite, žegnano vodo iz fontane. Edina nerodnost tega obiska pa je v P. s. Ko pa je časopis DELO 29. 2. 1996 na prvi strani objavil poda- tem, da obfonatni ne bo nobene žegnane pekarne in mesnice in velebla- tek, da so predvideni stroški obiska Janeza in Pavla v enem samem ted- govnice za brezplačno nakupovanje. Skratka, življenje je pač tako, da je za proletarce dovolj žegnana voda iz fontane. Ere drugo pa jim bo že bog dal, ko bo imel čas. In seveda, če bodo pridni in ponižni in če nebodo grdo govorili, kakor recimo takrat, ko ni plače, pa rečejo, jebemtiboga, od česa naj pa živim. To je grdo in tega bog ne mara. Zapomnite si to! Kajti če ne boste pridni, se vam lahko zgodi tisto najhujše: gospod bog v obliki Janeza in Pavla ne bo hotel priti na obisk! Potem bo pa hudič! Ampak to ni pomembno. Kajti potem, ko bosta Janez in Pavel poljubila našo sveto zemljo in nas vse skupaj poblaženila, potem, dragi moji, bo vse drugače. Njegovo vleičanstvo bog in njegov zemeljski poglavar bosta na naši strani in tako bodo sicer nehote, vendar pa v vsej popolnosti nekako čez noč rešeni vsi problemi, celo tisti, ki jih ima kranjski Gross v boju z državo proti svojim občanom. Problem, ki še ni rešen, pa je, da nihče ne ve, koliko desetletij bo trajala noč... Če bo sreča, pa lahko tudi sto in več let... Da bi jo skrajšali, so sklenili, kakor piše Slovenec, da bodo naredili vse, kar je v njihovih močeh. Celo večje število prostovoljnih delovnih brigad bodo ustanovili. Setavljali jih bodo predvsem poklicni kristjani, se pravi duhovniki, redovniki, redovnice, škofi, podškofi, naškofi in drugi pripadniki cerkve kot institucije in njihovi navijači. Ing. Šuštar, glavni komandant vseh brigad, je na tiskovni konferenci na Rogu dejal, da se bodo nemudoma lotili obnove partizanskih spomenikov, gradnje železnice nu uspešno narasli za 450 milijonov (skupno torej lahko upamo, da bo stroškov vsaj za milijardo in pol), se je škofovska konferenca skoraj do nezavesti razveselila, saj je na prvi pogled kazalo, da bo obisk (nebodigatreba) treba odpovedati. Ali pa vsaj skrajšati. Toda kaj, ko pa nesreča ne počiva. Predsednik vlade dr. Janez Novšek je kot glavni proračunski računovodja hitro izračunal, da vse skupaj lahko kompenzira s ceno bencina in s še nekaterimi drugimi cenami, ki bodo bolj neopazno zrasle in tako zmanjšale inflacijo. Pa še tamovcem in tekstilcem in drugim takim tečnežem, ki bi radi za delo dobili plačo, bo malo manj garantiral. Pa bo Seveda pa to še ni vse. Sveti fotelj je nemudoma sporočil, da je bog na njegovi strani in da je vsemogočen in da se pač vse na svetu zgodi le po njegovi volji. Tako bo po njegovi volji proračunskega denarja za obisk na pretek po načelu »bog je sebi brado ustvaril, drugim naj pa sama zraste«. Sveta pručka, ob njem stoječa, pa je dodala: »Dokaz, da je bog vsemogočen, je v denarju: kdor ima denar, ima vse. Kdor pa nima denarja, naj mu pa sam zraste, se pravi, naj si ga sam pridela, da ga bo lahko bogu dal, da bo lahko še bolj vsemogočen.« »Jebiga,« je potrdila Tazgarana Micka. In odšla na delo. Njeni otroci, ki ne hodijo k verouku, so pa tako svinjsko pokvarjeni, da hočejo vsak dan jesti, pa ne karkoli ampak hrano, pomislite! Plače pa ni in ni in ni... Jebiga! Ljudem gre samo denar po glavi. Prav tako vestno zapisal isti B. P. O mentorjih, Id to ne smejo biti V zvezi Z odločitvijo državnega zbora, ki je na predlog ministrstva za šolstvo in šport RS 1. 2. 1996 sprejel sklep, da se učitelje mentorje izloči iz skupine strokovnih delavcev, ki jim pripada dodatek za mentorstvo pripravnikom, izrekamo najodločnejši protest. Naše ogorčenje je toliko večje, ker je ta velika skupina učiteljev že drugič finančno in moralno diskreditirana. Prvič se je to zgodilo, ko jim je bila odtegnjena pravica do poračuna za naziv od leta 1992 dalje. Prepričani smo, da gre tokrat za jasno kršitev 80. člena kolektivne pogodbe, ki priznava dodatek 0,30 koeficienta vsem delavcem, ki jim je z zakonom priznana usposobljenostjo mentorstva pripravnikom, in to takoj po uveljavitvi novega zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Učitelji, ki so napredovali v nazive, torej tudi mentorji, so morali upravičenost do naziva dokazati s svojimi izjatšnjami, strokovno usposobljenostjo, z delom s pravniki, s študenti in dijaki, s predavanji in drugim strokovnim delom, skratka z vso svojo pedagoško širino, ki se od delavca, ki bo vodil in usmerjal pripravnika, tudi pričakuje. Strokovnih argumentov za izločitev mentorjev iz dodatnega nagrajevanja torej ni, so samo finančni in politični, ti pa so problem MSŠ in Državnega zbora in ne množice poštenih, usposobljenih in uspešnih pedagoških delavcev. Sicer pa se s tem ukrepom samo nadaljuje praksa zadnjih let, ko nas šolske oblasti delijo v različne kategorije, nagrajujejo tiste, ki jih ■je malo in odrivajo večino. S tem želijo seveda zmanjšati našo moč pri dogovarjanju o zagotovitvi pravic, zato je prav, da ostanemo enotni in odločni. V našem šolstvu sta namreč sam odve kategoriji delavcev - slabo in še slabše plačani Uprimo se poskusom razvrednotenja našega dela, saj postajamo zadnja skupina državnih uslužbencev, s katero se lahka pometa po mili volji. Navsezadnje smo tudi mi volilci, mar ne? Glavni odbor sindikata SV1Zpozivamo, naj v zvezi s tem in drugimi v šolstvu nakopičenimi problemi ukrepa v skladu s svojo vlogo in pooblastili. Prav tako pozivamo Območne odbore SVIZ-a in drugo članstvo, da se pridružijo naši akciji. Vili Krajnc, predsednik Območnega odbora SVIZ Slov. Bistrica katerih slonijo tudi vrednote sodobne svobodne Slovenije. Vse resnično demokratično misleče prebivalce Slovenije pozivamo: trdno se strnimo v obrambo proti vsem poskusom, da bi z elementi nove fašisto-idnosti spodkopali vrednote svobodne Slovenije. V najusodnejših zgodovinskih časih smrr borci za svobodno Slovenijo toliko žrtvovali, da zdaj ne moremo in ne smemo križem rok gledati na te zaskrbljujoče pojave. Udeleženci letne konference Zveze borcev Portorož Protestno pismo tir. Dimitriju Ruplu, županu ljubljane Čkmi Zveze borcev NOB iz Strunjana, zbrani na letni konferenci, izražamo svoje ogorčenje nad pobudo ljubljanskih mestnih svetnikov, da bi odstranili spomenike NOB v Ljubljani. Ti spome- niki so del naše zgodovine. Spominjajo na tiste ljudi, ki so postavljali temelje naši sedanji samostojni Sloveniji. Kidriča, ki je bil predsednik prave slovenske vlade, in Kardelja, ki se je kot zunanji minister boril za priključitev Primorske, so cenili po vsem svetu, kjer so cenili in občudovali tudi naš narodnoosvobodilni boj. Pričakujemo od vas, da boste zastavili vse svoje sile, da teh spomenikov v Ljubljani ne bi odstranili tako, kot so storili s strebri ob Poti spominov in tovarištva in s spominsko sobo na Urhu. Prav bi bilo, da bi tudi to spet postavili na svoje mesto. Za Ljubljano, ki se je tako junaško upirala okupatorju, pa bi bila velika sramota, če bi se sedaj z odstranitvijo spomenikov NOB temu delu svoje slavne zgodovine odrekla. Krajevna organizacija ZB in udeležencev NOB Strunjan Genocid v rokavicah Že nekja časa je minilo, odkar sem napisal članek z naslovom »Zmagovalci ali maščevalci«. V tem članku sem osvetlil etnično čiščenje v rokavicah, ki ga izvaja »demokratična« država Slovenija nad bivšimi pripadniki JLA in njihovimi družinskimi člani. Grožnje, psovke bedakov po telefonu in pisma so me spodbudila, da sem si hotel stvar ogledati »od blizu«. Začel sem iskati stike s temi »zločinci« in se z njimi pogovarjati, vrtati v njihovo zavest. Hotel sem prisostvovati obravnavam na sodiščih, ki so trajale v povprečju 5-10 minut. Hotel sem »pokukati« v odločbe, ki jih prejemajo, itd. Vse to sem tudi naredil in prišel do spoznanja, da država, katere državljan sem, ravna s temi ljudmi nekorektno, nehumano in protizakonito. Naj vam navedem samo primer s stanovanji. Država Slovenija si lasti pravico razpolagati s stanovanji od dneva osamosvojitve! Te pravice ji ni dal nihče, ampak si jo je vzela sama. Istočasno pa je pristala na moratorij po Brionski deklaraciji, ki govori o vračanju vsega premoženja JLA, in s tem ji priznava pravico do razpolaganja z vsemi premičninami in nepremičninami, ki so last zvezne armade. Sedaj pa vas vprašam: Ali si lahko vi lastite pravico do razpolaganja s sosedovo hišo, dokler vam on tega ne dovoli oziroma vam hišo prodal Odgovori1 preprost, ne! Nekateri pripadniki JLA so dolg11 leta čakali na stanovanja, medtem časom pa plačevali zajetne zneske o& BOD za gradnjo stanovanj. Do stantr vanj so prišli šele po dolgih letd1 čakanja. Birokracija Republike Slovenije trdi, da so se nezakonito vselili Jaz pa trdim, da se je Republika Slovenija nezakonito polastila stanovanj i kajti pravico do upravljanja so dobi-li šele 18.10.1991. To pa še ni lastništvo, ki je možno šele po delitveni bilanci' To potrjujejo tudi dopisi MO prizadetim strankam, pod, katerimi je podpisan | gospod Marko Škerbina. isto potrjuje tudi Uradni list Republike Slovenije- ' Ali lahko zaupamo tej državi? Očitna ne! Kajti danes si lasti pravico vreči ljudi na cesto, jutri bo posegla po drugih represalijah. Navzven pa kaže svoj »pravni« in» demokratični« obraz Cinizem brez primere! In to je še tn razlog, da na prihodnjih volitvah se- j danja oblastni vredna našega zaupanja- \ Ivo Leban, | Ozeljan : Volk sit ovce cele Delo je 30. 3.1996 na strani 16 objavilo članek o poslancu Janezu Kopača »Družbeni pravobranilec o poslančevem hlevu«. Komisija g. Pucka je pred časom ugotovila, da poslanci po večini ne kršijo zakona o nezdružljivosti opravljanja javnefunkcije s pridobitniško dejavnosti11 (Ur. I. RS, tš. 49/92). Pred časom je Mladina že pisala o stanovanjskem vprašanju g. Kopača. Danes pa davkoplačevalce predvsem zanima, kolik0. Kopačev še domuje v naši politiki, k' se na račun davkoplačevalcev okoriščaj0 z družbeno lastnino in tako postajaj0 čez noč »novi« kapitalisti. Poslanci pravijo, da ni denarja za zdravstva, popravo krivic itd., po drugi strani P0 zahtevajo za svoje poslanstvo ugodne kredite R+3, super plače, predčasni ptM itd., samti zato, ker po 82. čl. ustave nis° vezani na kakršnakoli navodila svojih volilcev. Volilce pozivam, naj tej »demagogiji« naredijo le v politični jeseni konec in se ozrejo na naše zanamce, ki bodo plačevali vse te »zgrešene« potelf trenutne politike Andrej Grampovčan ml, Plešičeva 35, Ljubljen0 časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:. Naziv podjetja ali ustanove:. Naslov:. Podpis naročnika: Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poltni predal 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, taks 311- 956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugel (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo). Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik. HN CAVANAGH je sodirektor Programa vv®t°yne ekonomije na Inštitutu za politične v uf ’n Pro^esor na Transnacionalnem inštitutu »»ashingtonu. Je tudi soavtor (z Richardom arnetom) knjige Svetovne Sanje: Imperialne orporacije in nov svetovni red ter sourednik (z aphne VVvsham & Marcos Arruda) revije “6yond Bretton Woods: Alternative za svetovni ekonomski red. Pri pripravi tega prispevka sta pomagala Richard Barnet in Sarah p^nderson. Prispevek je gradivo delovne skupine MF za internacionalizacijo in globalizacijo ekonomije. Za objavo ga je pripravil SKEI. stovoljna. Vendar vseeno obstajajo načini pritiska na podjetja, da ta načela upoštevajo. Po opisu Načel in njihovih pomanjkljivosti, ponujam nekaj idej za povečanje njihove uveljavitve. Besedilo Načel je napisano z mastnim tiskom moje pripombe sledijo v oklepajih. Vzorčna poslovna načela Zavedajoč se pozitivne vloge ameriškega poslovanja pri vzdrževanju in pospeševanju univerzalnih standardov za človekove pravice. Administracija spodbuja vsa podjetja, naj sprejmejo prostovoljni pravilnik o obnašanju, na osnovi katerega bodo izvajala posle po svetu, pravilnik zajema vsaj naslednja področjm TVgbvinski sporazumi Del problemov, ki jih imajo danes skupnosti v zvezi s korporacijami, so predvideli že arhitekti povojnih svetovnih ekonomskih institucij. Originalna Havanska ustanovna listina, na osnovi katere je bila ustanovljena Mednarodna trgovinska organizacija (1TO), je vključevala predlog za mednarodni zakon proti trustom. Vsebovala je poglavje »Restriktivne poslovne aktivnosti« transnacionalk. Vsebovala je ukrepe za urejanje zaposlovanja in delavskih pravic. Ameriška poslovna skupnost je te predloge napadla in kongres jih ni izglasoval. Namesto teh je bil uveden Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT), kije zelo ozko obravnaval probleme v zvezi z zmanjšanjem carinskih ovir v trgovini in se ni loteval večjih problemov. GATT (Splošni sporazum o carinah in trgovini in WTO (Svetovna trgovinska organizacija) V preteklem desetletju so tudi sindikati, druge skupine in nekatere vlade izvajali pritisk za spremembo sporazuma GATT v tem smislu, da bi se vanj vključile delavske pravice in v zadnjem času tudi pravice in standardi v zvezi z okoljem. Ta strategija se je izkazala za eno najbolj kontraverznih celo med skupinami državljanov. Navzlic široko razpredeni podpori za to povezavo med trgovinskimi sindikati na Severu in Jugu, sta Third World Netvvork (Mreža držav tretjega sveta) in Malezija uspeli povezati številne skupine državljanov na jugu in jih pri- KAKO RAZMIŠLJATI 0 KORPORACIJAH IN NASI MOČI. DA SE JM POSTAVIMO PO ROOO (2.) Pretekli poskusi V preteklih dveh desetletjih so bile številne uspešne široko Z!>snovane mednarodne kampanje državljanov, ki so iz1 S|hle spremembe obnašanja korporacij. Ustvarile so nove "jpdnarodne mehanizme za nadzorovanje moči korpora-C1J' Večina teh kampanj je bila v sedemdesetih letih, ko Po celem svetu naraščala skrb zaradi zlorab transna-C|°nalk v državah tretjega sveta. V sedemdesetih in osemde-Sehh letih so severne in južne verske skupine in skupine Potrošnikov skupaj napadle Nestle in druge proizvajalce Ptane za dojenčke zaradi njihovih tržnih pristopov, ki so tiatere zavajali, da je prehranjevanje dojenčkov z umet-n° hrano bolj zdravo, kot je naravno dojenje. Ker je v teh Predelih sveta onesnažena hrana eden poglavitnih povzro-Clteljev bolezni in smrti, je mleko v prahu, mešano s tako v°do, tudi lahko širilo bolezni. Poleg tega si je veliko revnih družin s težavo privoščilo ijroške za izdelek, ki so ga sicer matere imele zastonj. Ie kampanje so dosegle višek, ko je Svetovna zdravstvena 0rganizacija UNICEF sprejela pravilnik o trženju teh Proizvodov. Podobne kampanje so izvedli v veliko državah. Vanje So hili vključeni državni in občinski uradniki sindikati, ferske skupine in drugi. Izvajali so pritisk na korporacije, aa hi prenehale poslovati z Južno Afriko zaradi njene rasistične politike, za osvoboditev Nelsona Mandele in 'zvedbo prvih državnih splošnih volitev. V zadnjih desetletjih so organizirali kampanje proti stoti- nam podjetij in uporabili moč posameznikov kot potrošnikov, delavcev, delničarjev in vlagateljev. Nedavna izdaja Co-°P America’s Boycott Action News je objavila novico o kampanji državljanov proti Philipu Morrisu in 57 drugim Podjetjem v državi. . Resolucije delničarjev ICCR (Interface Centre for Corporate Responsibility)je «let stara zveza, sestavljena iz vernikov skoraj 250 različnih 'jeroizpovedi. V zadnjem letu so njeni člani predložili 198 delničarskih resolucij, da bi pritisnili na odgovornost korporacij na področju okolja, alkohola in tobaka, enakih m07nncf; ii. a FfiL-c* m n o ,i^i Možnosti, Južne Afrike, militarizma in drugih. ICCR je del ,eojega gibanja za socialno-etično investiranje, ki prek velikih olničarjev lahko močno vpliva na svet korporacij. Rfavilniki o specifičnih temah Skupine državljanov so dale pobudo za izdelavo pravi-Uka o obnašanju na posameznih področjih. Z njim bi izvajali Pnhsk na korporacije, da bi spremenile svoje obnašanje. Uh velikanskem izlivu nafte iz ladje Exxon Valdez seje oralo veliko vodilnih okoljevarstvenih skupin in skupin Potrošnikov prišlo skupaj in skupaj so oblikovali CERES, Seznam 10 načel okolju prijaznega obnašanja. Ta od firm Podpisnic zahteva dostavo letnih poročilo tem, da delujejo ^ skladu s temi načeli Podpisnice teh načel sta tudi Ben & err’y in General Motors. . Y Maquiladorasu se je združilo čez 100 okoljevarstve-■jth in verskih organizacij, organizacij skupnosti, žensk in slavcev ter latinskih organizacij v boju proti strašnim okoljevarstvenim in delovnim razmeram v več kot 2.000 ovarnah na razdalji 2000 milj na meji med Mehiko in ZDA. družili so ameriške in mehiške standarde ter standarde druženih narodov in izdelali »Maquiladorske standarde tjO delovanje«. Ti določajo sprejemljive standarde za po-Jotja na področju okolja, zdravstvenega varstva, delavskih Pravic in vplivanja na skupnosti. Sprejetje in izvajanje Clintonovega pravilnika Pravilnik Poleti leta 1994 se je Clintonova administracija znašla bilki med velikimi korporacijami in skupnostmi, ki so e borile za delavske in človekove pravice v zvezi s pro-einom Kitajske. Obnoviti bi morali trgovinski sporazum ed Kitajsko in ZDA. Njegova uspešna obnova je bila odvisna d odločitve vlade, daje Kitajska sprejela pozitivne ukre-Pe na sedmih področjih varovanja človekovih pravic. Na-zhc očitnemu napredku na velikem številu teh področij .®. fevdne velike firme, zainteresirane za trgovanje s Ki-njsko, ki jih je vodil Boeing, trdile, da bi trgovinski spo-nzum s Kitajsko morali obnoviti. Skupine, ki so se borile ^jlovekove in delavske pravice, pa so trdile, da bi ga morali Clinton je 26. maja 1994 kompromisarsko oznanil, da 0 trgovinski sporazum obnovljen, vendar da bo njegova anunistracija delala z vsemi strankami, da bo izobliko- 1 Prostovoljni pravilnik o obnašanju, ki naj bi spodbujal Ugovorno poslovno obnašanje na Kitajskem. Čez eno leto, aja 1995^ je Clintonova administracija dala na svetlo pro-°voljna, eno stran »Vzorčna poslovna načela« in spod-uJala« vsa podjetja, naj ravnajo v skladu z njimi. s tV2orčna Posl°vna načela so našteta v nadaljevanju skupaj kratko razlago njihovih osnov v mednarodnem pravu. S inmi izjemami, ki so tudi navedena. Načela zagotavljajo uobro osnovo za pravilnik. Glavna napaka je, da so pro- 1. Zagotovitev varnega in zdravju neškodljivega delovnega mesta. (To je v redu). 2. Poštena načela zaposlovanja, vključno izogibanjem zaposlovanju otrok in zapornikov in izogibanjem diskriminacij pri zaposlovanju glede na raso, narodnost in verska prepričanja; upoštevanje pravic združevanja in pravice organiziranja in kolektivnega pogajanja. (Tudi to je v redu in ima korenina v konvencijah ILO: št. 5 (otroška delovna sila), št. 105 (zaporniki kot delovna sila, št. 11 in 98 (pravica do organiziranja in kolektivnega pogajanja). Pomanjkljivost št. 1: ta seznam bi moral vsebovati tudi naslednje določilo: »izplačilo takšne plače vsem delavcem, ki omogoča preživetje«.) 3. Odgovorna zaščita okolja in postopki. (Tudi to je kolikor toliko v redu. Medtem ko ni nobenih določil ILO za okolje in ni nobenih mednarodno priznanih okoljevarstvenih pravic in standardov, so relativno novi mednarodni okoljevarstveni sporazumi in podobe, ki vsebujejo člene, za katere bi lahko šteli, da govorijo o »mednarodno priznanih okoljevarstvenih pravicah in standardih«.) 4. Ujemanje z ameriškimi in krajevnimi zakoni, ki določajo dobra poslovna načela, vključno z zakoni, ki prepovedujejo nezakonita izplačila in zagotavljajo pošteno konkurenco. (Napaka št. 2: Možna je zmešnjava/zanka pri zahtevi za »ujemanje z ameriškimi in krajevnimi zakoni«, ker so krajevni zakoni velikokrat milejši kot državni ali mednarodni standardi. To določilo bi morali spremeniti: »Ujemanje z ameriškimi in krajevnimi zakoni, ki določajo dobra poslovna načela (kadar je med njimi razlika, ujemanje z najbolj strogimi), vključno z zakoni, ki prepovedujejo nezakonito izplačevanje in zagotavljajo pošteno konkurenco.« V zvezi z nezakonitimi izplačili imajo ZDA že zdaj zelo dober zakon o korupcijah tujcev.) 5. Prek vodstvenih struktur na vseh ravneh ohranjati tako kulturo podjetja, ki bo spoštovala svobodno izražanje skladno z legitimnimi posli in ki ne bo dovoljevala političnih omejitev na delovnem mestu; podjetje mora pozitivno prispevati k skupnosti, v kateri deluje; v podjetju morajo vsi zaposleni etično ravnati. (Spet lepe, za katere se ne ve, kako bi jih lahko spravili v življenje.) Pri sprejemanju prostovoljnih pravilnikov o delovanju, ki izražajo ta načela, bi morala ameriška podjetja služiti za dober zgled in spodbujati podobno obnašanje pri svojih partnerjih, dobaviteljih in podizvajalcih. (Napaka št. 3: besedo »prostovoljni« bi morali črtati; beseda »spodbujati« bi morala biti zamenjana z besedo »zahtevati«. Ideje o tem, kako se da ta »Načela« vsiliti/uveljaviti, so našteta spodaj. Sprejem pravilnikov o delovanju, ki odsevajo ta načela, je prostovoljen. Podjetja je treba spodbujati naj razvijejo svoje pravilnike o delovanju, ki ustrezajo njihovim . specifičnim okoliščinam. Veliko podjetij že uporablja navedbe ali pravilnike, ki vključujejo ta načela. Podjetja bi morala najti ustrezna sredstva, da bi svoje delničarje in javnost informirala o aktivnostih v zvezi s temi načeli. Nič ni v načelih takega, da bi od podjetij zahtevalo, naj delajo v nasprotju z ameriškimi zakoni.Ta navedba načel ni namenjena zakonodaji. (Napaka št. 4: zakonodaja bo potrebna, da bo zagotovila, da se bodo programi vlad in spodbude za firme ujemali z Načeli). Ideje za uveljavitev načel Eden glavnih problemov vsakega pravilnika, bodisi daje globalen, za industrijske države, ali države ali državen, za posamezne korporacije, je njegova uveljavitev. Značilno za korporacije je, da vse vpijejo, da bi moral biti pravilnik o obnašanju prostovoljen, vendar če jim bo to dovoljeno, se ga ne bodo držale, je pa kar nekaj možnih poti, da bi vsilili njegovo uveljavitev. Večina vlad ponuja spodbude firmam, ki investirajo v tujini. V ZDA nudi privatnakorporacijazainvesticije v tujini firmam zavarovanje investicij v tujini. Ameriškim firmam ni treba doma plačevati davščin za dejavnosti njihovih tujih izpostav/podružnic, če le-te plačujejo davke v državi gostiteljici. tisti deli pravilnika, ki govorijo o tarifah, ponujajo firmam spodbude za ustanavljanje tovarn na tujem, ki bi izdelovale ameriške dele in jih pošiljale nazaj v ZDA. Ker vsak tak program obravnava kongres, bita lahko bil tisti, ki bi dal amandmaje k določilom Clintonovih načel, da morajo firme, ki bodo od države dobile sredstva, podpisati izjavo, da bodo delovale v skladu z določili Clintonovih načel. Pravilnik bi bil »prostovoljen« toliko, da bi ga lahko firme nekaznovano ignorirale; vendar če bi hotele uporabiti ugodnosti vladnih programov bi morale delovati v skladu z njimi. Tudi če upoštevamo te spodbude, se še vedno poraja vprašanje, kako bi nadzorovali izvajanje tega pravilnika. V zvezi z določili, ki urejajo delavske pravice, bi lahko pomagala ameriška podružnica Mednarodne organizacije za delo. Ustanovili se bi lahko posebni skladi v vsaki firmi, iz katerih bi se plačevali neodvisni nadzorniki, ki bi nenapovedano obiskovali tovarne in nadzorovali razmero-. Še ena gonilna sila za uveljavitev pravilnika bi lahko bila: če bi vsi sindikati, podobno kot ACTWU-Clothing Manu-faeturers, vključili določila pravilnika v nove kolektivne pogodbe. Druge poti za vpliv na korporacije Pri pravilnikih o obnašanju koiporacij bi morali upoštevati izkušnje iz poskusov, s katerimi so se lotevali nepravilnosti, nastalih zaradi globalne deregulacije. Nekaj jih opisujemo v nadaljevanju. Torej je bil del problemov v zvezi z odgovornostjo korporacij obravnavan že pred petdesetimi leti. Veliko se jih je zavzemalo, da bi GATT moral vsebovati tudi »socalni člen«, ki bi kršitev osnovnih človekovih pravic definiral kot nepošteno trgovinsko načelo, ki bi ga bilo treba kaznovati s trgovinskimi sankcijami. Prav tako, kot ni bil izglasovan pravilnik o Mednarodni trgovinski organizacij, ni bil izglasovan tudi ta. Ameriški trgovinski zakon in delavske pravice Že konec 19. stoletja je delavcem in zagovornikom pravic uspelo uspešno povezati spoštovanje delavskih pravic s trgovinskimi olajšavami. Mckinleyjev zakon o tarifah iz leta 1890 je doma prepovedal trgovino z izdelki, ki sojih izdelali kaznjenci v Ameriki. V desetletjih, ki so sledila, je bil veliko podobnih ukrepov, ki so omejevali ameriški uvoz blaga, za izdelavo katerega so bili kot delovna sila uporabljeni zaporniki, gibanje za povezavo trgovine z delavskimi pravicami se je resnično razmahnilo v osemdesetih letih, ki so delavski aktivisti, aktivisti, ki so se borili za človekove pravice, in verski aktivisti ustanovili Mednarodni sklad za delavske pravice. Skupine, ki so pri tem sodelovale, so preštudirale 70-letno zgodovino Mednarodne organizacije za delo (ILO) in njena prizadevanja, da bi se specificirale mednarodno priznane delavske pravice: svoboda združevanja, pravica do kolektivnega pogajanja, prepoved uporabe otrok in zapornikov za delovno silo, zagotovitev minimalnih standardov glede delovnih pogojev ter zdravstvene in varstvene standarde. Skupaj z zavezniki v ameriškem kongresu so te skupine izdelale ameriško zakonodajo, ki je ameriške trgovinske in investicijske privilegije povezala s spoštovanjem osnovnih delavskih pravic v drugih državah. Ameriška “Vpreteklem desetletju so tudi sindikati, druge skupine in nekatere vlade izvajali pritisk za spremembo sporazuma GATT v tem smislu, da bi se vanj vključile delavske pravice in v zadnjem času tudi pravice in standardi v zvezi z okoljem. Ta strategija se je izkazala za eno najbolj kontraverznih celo med skupinami državljanov.” skupnost korporacij je na to zakonodajo gledala kot na kršitev njihove svobode pri izkoriščanju razlik v spoštovanju delavskih pravic v različnih državah in je tej povezavi nasprotovala. Vendarle je kongres kljub temu štirikrat v preteklem desetletju sprejel zakonodajo, kije trgovinske in investicijske privilegije povezovala s spoštovanjem delavskih pravic. Prvič, leta 1984, je bil Generalized System of Preferences (Posplošeni sistem preferenc/posebnih ugodnosti), na osnovi katerega so lahko države tretjega sveta uvažale v ZDA blago brez plačevanja carine, spremenjen z amandmajem v tem smislu, da so se lahko državi, za katero so ugotovili, da krši osnovne delavske pravice, odvzele te brezcarinske olajšave. Podobni amandmaji so bili dodani k Overseas Private In-vestment Corporation (Prekomorska privatna invensti-cijka korporacija), the Caribbean Basin Initative (Iniciativa Karibskega bazena) in the Trade Act (Trgovinski zakon) iz leta 1988. Grožnje Amerike, da bo ukinila te trgovinske olajšave, so pripomogle, da so v veliko državah izvedli reforme. V odgovor na zagrožene ameriške sankcije je na primer El Salvador v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za delo izdelal veliko bolj sprejemljivo delavsko zakonodajo. Vlada v Šri Lanki je na podoben pritisk reagirala tako, da se je strinjala, da se v tekstilno industrijo uvede kolektivno pogajanje. Indonezija je leta 1994 naznanila 29 odstotkov večjo izhodiščno plačo, potem ko so Združene države zagrozile, da ji bodo ukinile trgovinske olajšave. NAFTA in zahodna polobla Ko sta George Bush in Carlos Salinas leta 1990 prvič predlagala prosto trgovinsko cono za Severno Ameriko, so se skupine državljanov na široko organizirale, da so se borile proti temu sporazumu in da so predlagale alternativne integracijske sporazume, ki so nalagali drugačne odgovornosti globalnim firmam kot tiste, ki so jih le-te dobile na osnovi sporazuma NAFTA. Končni učinek teh gibanj državljanov je bil, daje ameriška vlada morala pritiskom popustiti in je predlagala, da bi se pogodili in dodali NAFTI stranske sporazume, ki bi urejali probleme v zvezi z okoljem in delovno silo. na stotine transnacionalk seje povezalo in ustanovilo zvezo (ZDA NAFTA), ki je stranskim sporazumom nasprotovala in v končnem sporazumu je bila povezava med trgovino in delavskimi pravicami ter okoljem povsem šibka. Clintonova administracija še naprej sledi strategiji postopnega širjenja svobodne trgovine na celotno'zahodno poloblo. Naslednja področja, ki se jih prizadevajo povezati na. podlagi sporazuma po modelu NAFTA, So Čile in Karibski bazen. Skupine državljanov s te poloble so že pričele ugovarjati, da NAFTA ne bi smel biti model za integracijo poloble, temveč da bi se morala v nove sporazume vnesti nova določila za izboljšanje delavskih pravic in standardov v zvezi z okoljem, ki bi tvorila jedro teh sporazumov. praviti k nasprotovanju tej povezavi iz več razlogov. Leta 1994 je Mreža držav tretjega sveta poskus, da bi se »standardi v zvezi z delovno silo« vnesli v zakone Svetovne trgovinske organizacije, obsodila kot poskus, »ki ni usmerjen v izboljšanje položaja delavcev tretjega sveta, ampak je po njihovem to poskus protekcionistov, da bi preprečili transfer delovnih mest s Severa na Jug«. Medtem ko so različni zagovorniki povezave z delavskimi pravicami imeli različne motive, je ta izjava napačna. Ko so skandinavski sindikati in vlade izvedli pritisk, da bi se socialna listina vnesla v GATT v nekaj letih, so to storili z željo izboljšati delavske pravice v nerazvitih državah. Ko so se pričela ZDA zavzemati za povezavo leta 1984, je bilo to zavzemanje rezultat pritiska zagovornikov delavskih pravic pri sindikatih, cerkvenih skupinah in skupinah borcev za človekove pravice, ki so delovali z neodvisnimi sindikati v Čilu, Filipinih, Indoneziji, Gvatemali, Haitiju in drugod. Te skupine so vplivale na poslance v ameriškem kongresu, naj se zavzemajo za to, da se bodo delavske pravice vključile v GATT. Motivacija teh skupin je bila v tem, da so skušale zmanjšati moč ameriških firm za zniževanje ameriških plač in pogojev na osnovi groženj, da bodo sicer svoje delovanje prestavile na tuje; njihova motivacija ni bila protekcionistična. Mreža držav tretjega sveta je tudi zaskrbljena, da bo vključitev delavskih pravic v trgovinske sporazume odprla vrata temu, da bodo celo serijo drugih problemov obravnavali kot »probleme, povezane s trgovino«, in da jih bodo izkoriščali na protekcionističen način. Vendarle je dokaj trden dokaz, da so delavske pravice definitivno povezane s trgovino. Tran-snacionalke že rutinsko kršijo delavske pravice, da pridobivajo nepošteno prednost v trgovini. Dejstvo, da lahko podjetje Ford Motor Company dosega enako stopnjo produktivnosti v Mehiki kot v ZDA, pa tam z plače porabi samo desetino vsote, ki jo izplača za ameriške plače, pomeni, da lahko ustvarja strašanko nepoštene trgovinske prednosti za Ford v Mehiki. Če se ta neskladnost ne bo uredila, bodo Ford in druge transnacionalke zniževale plače in pravice delavcem v Ameriki vsaj do take stopnje, da jih bodo spravile na najmanjši skupni imenovalec. Mreža držav tretjega sveta tudi poudarja, da je nova Svetovna trgovinska organizacija bolj usmerjena na države Severa, izločevalna in nedemokratična, zato si Mreža prizadeva, da bi delavske pravice morala obravnavati Mednarodna organizacija za delo. Ta predlog je dober; edini problem je, da Mednarodna organizacija za delo nima nobene moči za uveljavljanje teh pravic. Zato se tudi sindikati bolj nagibajo k takemu mehanizmu, da bi Mednarodna organizacija za delo še vedno določala konvencije o delavskih pravicah in obravnavala vse peticije v zvezi s kršenjem teh pravic, vendarle pa naj bi trgovinski sporazumi imeli moč uveljavljanja sankcij ali kazni v primeru kršenja delavskih pravic. Vse skupine, ki se borijo za spoštovanje delavskih pravic in pravic v zvezi z okoljem v Svetovni organizaciji, postavljajo pogoj, da mora postati Svetovna organizacija bolj demokratična, bolj odprta za skupine državljanov in njeno delovanje mora biti bolj transparentno. Možna je kompromisna rešitev, ki izhaja iz triletne diskusije med skupinami državljanov v Mehiki, Ameriki in Kanadi. Te so na osnovi svojih diskusij izoblikovale dokument z naslovom »Iniciativa za pravično in so naravno trgovino in razvoj za Severno Ameriko« (dokument, ki ga sedaj razširjajo v tem smislu, da mu dodajajo določila še s preostalega dela poloble. Ta dokument je prinesel takšen sporazum: Kršitve mednarodno priznanih delavskih in okoljevarstvenih pravic in standardov je treba šteti .za nepoštena in nesprejemljiva trgovinska načela in jih obdelati v alternativnem integracijskem sporazumu pod pogojem: - da bodo mehanizmi za reševanje sporov odprti za predloge državljanov in demokratični ter da bodo lahko mehiške ali kanadske skupine nadzorovale kršitve v ZDA, prav tako kot bodo ameriške lahko to naredila v primeru kršitev v Mehiki; - da bodo sankcije za kršitve s kaznovanjem z globo doletele kršitelja, npr. korporacijo, ki bo kršila delavske ali okoljevarstvene pravice; - ker se standardi za delavske in ololjevarstvene pravice v Mehiki dvigajo, bi to lahko zmanjšali zanimanje za nove investicije. Zato bi morali v sporazum vključiti ukrepe, da bi se zmanjšale neenakosti med Mehiko in Združenimi državami. Ti bi vključevali zmanjšanje dolga, temeljno reformo Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada ter ustanovitev novih decentraliziranih in demokratičnih mehanizmov, ki bi pomagali revnejši večini. Kot se te debate širijo, kaže da bodo problemi v zvezi z delavskimi in okoljevarstvenimi pravicami prevladovali v naslednji rundi regionalnih in svetovnih trgovinskih razgovorov. Premik naprej Korporacije prek svojih razpredenih mrež slabijo demokracijo po celem svetu. Njihov prispevek k narodni blaginji se zmanjšuje in svoje koncerne bolj in bolj oddaljujejo od nje. Bolj in bolj se lahko izogibajo vladne politike posameznih držav. Korporacije načenjajo tudi zaupanje, ki je zgodovinsko povezalo skupnosti, delavce in podjetja. Toda zgradimo lahko nova gibanja proti korporacijam. Njihova osnova naj bodo že obstoječe organizacije, ki so svoje delo usmerjale v to zadnji dve desetletji, in druge novonastajajoče skupine. Smo v obdobju diskusij, debat in pripravljanja strategij v zvezi s tem, kateri pravilniki o korporacijah bodo prava podlaga za akcijo. (Konec) DELODAJALCI ONEMOGOČAJO PODPIS SOCIALNEGA SPORAZUMA Kot nam je povedal Dušan Semolič, nadaljevanje pogajanj o socialnem sporazumu ta teden ni prineslo skoraj nobenega napredka. Delodajalci še naprej zavračajo ločeno izkazovanje plač po individualnih pogodbah. Na minimalne plače 54.000 tolarjev pa bi pristali le, če bi se sindikati strinjali z možnostjo zniževanja plač v posameznih podjetjih. Kot smo poročali že prejšnji teden, se partnerji strinjajo z možnostjo delitve 25 odstotkov doseženega pozitivnega poslovnega izida, vendar ne več kot ene plače. Plače poslovodnih delavcev naj bi določali nadzorni sveti. V neo-lastninjenih podjetjih pa naj bi bile plače direktorjev zamrznjene na ravni letošnjega prvega trimesečja. Delodajalci zaenkrat sprejemajo le predlog, po katerem bi ob koncu leta prikazali število delavcev po individualnih pogodbah, prikazni bi tudi obseg sredstev za njihove plače.To za sindikate seveda ni sprejemljivo. Za sindikate je sporen tudi predlog vlade, po katerem bi socialni sporazum vseboval opredelitev, naj plače v javnem sektorju ne rastejo hitreje kot plače v gospodarstvu. Osrednje vprašanje so seveda minimalne plače. Medtem ko sindikati vztrajajo pri bruto plači 54.000 tolarjev, je vlada pripravljena podpisati le 50.700. Miran Goslar, ki govori v imenu vseh delodajalcev, bi predlog sindikatov sprejel le, če le-ti pristanejo na 10- do 12-odstotno zniževanje plač v podjetjih s finančnimi težavami. Ker sindikati na kaj takšnega ne morejo prista- ti, je dogovor o minimalni plači zelo v zraku. Vsi trije partnerji pa se strinjajo, naj to vprašanje uredi zakon, ki bo upošteval evropske standarde. Partnerji so vsaksebi tudi pri višini regresa. Sindikati še naprej zagovarjajo 107.000 tolarjev, delodajalci in vlada pa ponujajo le 100.000. Pričakovanja sindikalistov, da bodo s popuščanjem pri regresu lažje dosegli ciljne minimalne plače, se niso potrdila. Za zadnja pogajanja je vladna stran pripravila novo poglavje o zagotavljanju izvajanja socialnega sporazuma, po katerem naj bi vlada pripravila izvedbeni predpis.Ta naj bi delodajalcem nalagal, naj ob mesečnih izplačilih agenciji za plačilni promet predložijo izjavo, da so plače, regresi in vse drugo obračunani skladno s socialnim sporazumom. Tisti delodajalci, ki bi izplačevali plače na podlagi doseženega pozitivnega poslovnega izida, pa bi agenciji morali predložiti podatke, ki bi to dokazovali. Podatke o plačah in drugih izplačilih bi poleg agencije za plačilni pro-metjspremljala tudi republiška^ uprava za javne prihodke. Obe bi podatke pošiljali ekonomsko-social-nemu svetu, ki bi v primeru deviacij za posamezna podjetja lahko predlagal tudi zunanji nadzor. To je le kratek pregled vsebine zadnjih pogajanj, ki so trajala do desete ure zvečer. Pogajalci bodo nadaljevali v torek. Ce se pogledi na minimalne plače in plače po individualnih pogodbah ne bodo zbližali, je za sklenitev socialnega sporazuma zelo malo možnosti, pravi Dušan Semolič. E K. VLADA BO PREDLAGALA SVOJ ZAKON O MINIMALNIH PLAČAH Pred mesecem dni smo vam predstavili predlog zakona o minimalni plači, kot sta ga v državnozborsko proceduro vložila poslanca SDSS Jože Pučnik in Ivo Hvalica. Tedaj smo napovedali, da bo zaradi zagat pri sklepanju letošnjega socialnega sporazuma Pučnikov zakon zelo verjetne?sprejet. Ker je matični odbor menil, da bi drugo in tretje branje zakona lahko opravili naenkrat in zakon sprejeli že v tem mesecu, se je nanj odzvala vlada, ki zavrača zlasti predlagano povečanje minimalnih plač. Namesto Pučnikovega je pripravljena ponuditi svoj zakon, minimalne plače pa po njenem mnenju ne bi smele presegati 50.000 tolarjev. V svojem odgovoru se vlada sklicuje na Evropsko socialno listino, ki ne govori o višini minimalne plače, ampak le o dostojnem plačilu. To naj bi delavcem in njihovim družinam omogočilo dostojno življenje. Na pobudo Sveta Evrope je neodvisni strokovnjak J. P. Daloz izdelal študijo, s katero je za kriterij dostojnega plačila postavil 68 odstotkov povprečne plače. Komite ekspertov Sveta Evrope pa naj bi ocenjeval, ali država skrbi za dostojno plačevanje zaposlenih. Delež zaposlenih, ki v posamezni državi prejemajo manj kot 68 odstotkov povprečne plače, naj ne bi presegal 2,5 do 5 odstotkov. Razlika med zakonsko določeno najnižjo plačo in dostojnim plačilom je opredeljena v uvodu omenjene študije. Po njem naj bi bilo dostojno plačilo občutno višje od zakonsko določene minimalne plače. Vlada pravi, da tudi podatki OECD in Mednarodne organizacije dela kažejo, da razvitejše države določajo nižje minimalne plače, od priporočenega dostojnega plačila. V Belgiji, kije po velikosti bruto proizvoda bistveno pred Slovenijo, znaš minimalna plača a 60 odstotkov povprečne plače. V Franciji znašajo minimalne plače 50 odstotkov povprečnih plač, v Luksemburgu 47, na Portugalskem pa 45 odstotkov. Na Irskem so minimalne plače po dejavnostih različne, v povprečju pa znašajo 50 odstotkov povprečnih plač. Naj višje minimalne plače so v Grčiji, kjer znašajo 70 odstotkov povprečne delavske plače, najnižje pa so v Španiji, le 35 odstotkov povprečne delavske plače. Avstrija, Nemčija, Italija, Švedska, Danska in Finska zakonov o minimalnih plačah sploh nimajo. Večina držav določa te plače le v primerjavi z delavskimi plačami, plače po individualnih pogodbah so torej izvzete. V Sloveniji poznamo le podatke o vseh plačah. Delavske plače bi lahko izračunali le iz podatkov, kijih statistični zavod zbira le enkrat letno. Urad vlade za makroekonomske raziskave ocenjuje, da so decembra 1995 delavske plače v povprečju znašale 88.008 tolarjev. Predlagane minimalne plače v prvem trimesečju letošnjega leta bi po vladini oceni znašale 62.249 to-laijev, kar je 52 odstotkov povprečne plače ali kar 70 odstotkov povprečne delavske plače. To pa bi bilo več, kot priporoča Svet Evrope. Vlada opozarja, daje treba pri določanju minimalnih plač upoštevati tudi ekonomske faktorje, r^-ven produktivnosti in željo po čimvišji zaposlenosti. Po podatkih zavoda za statistiko je septembra lani manj kot 65.000 tolarjev prejemalo skoraj dvajset odstotkov zaposlenih v gospodarstvu in devet odstotkov zaposlenih v negospodarstvu. Na podlagi predloženega Pučnikovega zakona bi bila po vladini oceni, masa plač v gospodarstvu večja za 14 odstotkov, v negospodarstvu pa še dva odstotka več. Povečanje plač bi zelo prizadelo tekstilno industrijo, kjer kar 36 odstotkov zaposlenih prejema manj kot 60.000 tolarjev, še huje bi bilo v obutveni industriji, kjer je takšnih kar 45 odstotkov. Povečanje plač v teh dejavnostih ne bi le zmanjšalo števila zaposlenih, ampak povzročilo tudi stečaje. Zaradi vsega tega predlagani Pučnikov zakon za vlado ni sprejemljiv. Namesto predlaganega zakona, bi bila zanjo sprejemljiva rešitev le že uveljavljena višin« minimal- ne plače. Za vlado torej pride v poštev zlasti zakon o izvajanju socialne® sporazuma, kije že pripravljen. Ce pa sporazuma ne bo, bo vlada pripravila poseben zakon, ki bo za minimalno plačo predpisal 50.000 tolarjev. Tako določene minimalne plače bi se usklajevale po lestvici iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Enkrat letno pa bi se minimalne plače usklajevale tudi z rastjo bruto domačega proizvoda. F. K. DRUGA KONFERENCA SINDIKATA DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE BO ODLOČALA 0 POVEČANJU ČLANARINE Predsedstvo Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT) sklicuje 2. konferenco, ki bo 19. aprila v Zdraviliškem domu laškega zdravilišča. Delegati bodo najprej sklepali o poročilu in programu dela, zatem pa še o povečanju članarine. Predsednik Iztok Bratož je v predlog poročila zapisal, daje bilo delo v preteklem obdobju dokaj uspešno, čeprav je bil sindikat zelo dolgo brez sekretarja. Zaradi finančnih težav in poslovanja z rdečimi številkami je SGiT na prvi konferenci začasno povečal članarino na 0,80 odstotka od bruto plače. Ta ukrep je omogočil konsolidacijo dela vodstva sindikata. Zaradi osipanja članstva v prejšnjih letih je v sindikat SGiT včlanjeno le 60 odstotkov zaposlenih iz gostinske in turistične dejavnosti. Aktivnost v zadnjem letu pa je povzročila vpisovanje novih članov v SGiT, vanj so se začeli vračati tudi nekateri, ki so pred leti prestopili v druge sindikate. Naraščanje članstva v zadnjem letuje po Bratoževem mnenju posledica naraščanja zaupanja v sindikat. SGiT je zaslužen za kvalitetno kolektivno pogodbo dejavnosti. Pri urejanju evidencečlanstvaje strokovna služba SGiT ugotovila »bele lise« - ena od njih je na Obali - ki jih sindikat mora čim-prej odpraviti. Enoodstotna članarina, tolikšno že imajo lesatji, kemiki, energetiki in obrtniki, bo sindikatu omogočila ustanovitev in zapolnitev stavkovnega in solidarnostnega sklada. S povečano članarino bo sindikat lahko pokrival čedalje višje stroške za pravno varnost svojih članov, zlasti tistih, kijih bodo doleteli stečaji. Večja članarina bi sindikatu omogočila pokrivanje vseh predvidenih aktivnosti in sodelovanje v mednarodnih sindikalnih organizacijah, za kar sedaj denarja nima. Predlagatelji računajo, da bo SGiT vsako leto ostalo še po pol milijona tolarjev, ki jih bodo lahko namenili za nove in nepredvidene potrebe. Povečanje članarine predlagatelji utemeljujejo tudi s koristmi, ki jih sindikat daje članstvu. Zgolj s popustom pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju bodo člani prihranili približno toliko, kot bodo v enem letu plačali članarine. EK. PRED STEČAJEM NAJ BODO TAMOVI DELAVCI PRERAZPOREJENI Prekinjeno skupščino mariborskega Tama bodo nadaljevali 17. aprila. Do takrat pa morajoTamova NORMATIVNI DEL POGODBE ZA KOVINARJE PRIPRAVLJEN ZA PARAFIRANJE Pogajanja o novi kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo, metalurgijo in livarne so napredovala tudi ta teden. Normativni del bodo pogajalci prihodnji teden že parafirali. V veliki meri je usklajen tudi tarifni del. Poleg dolžine dopustov sta nedorečeni le dve večji vprašanji, nam je povedala pogajalka Skei, Lidija Jerkič. Pogajalci so se med drugim dogovorili o socialnih pomočeh; pravico do njih naj bi imeli tisti, ki so več kot tri mesece na bolezenskem dopustu. Višina socialne pomoči naj bi bila stvar dogovora med delodajalci in sindikatom v podjetju. Profesionalni sindikalni zaupniki bodo razvrščeni najmanj v sedmi tarifni razred. Delodajalci bodo dobili možnost prerazporejanja delovnega časa v obdobju šestih mesecev. Ce nadur ne bodo mogli {»računati, jih bodo dolžni plačevati. Za čas stavke, ki jo sindikat napo- ve zaradi kršitve kolektivnih pogodb, imajo delavci pravico do stoodstotne plače v breme delodajalca. O višini dodatkov se bodo pogovarjali še enkrat. Zaenkrat kaže, da bodo za nočno in nadurno delo ter delo ob praznikih ohranjeni dodatki iz dosedanje pogodbe dejavnosti, ki so višji kot v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Dogovore izhodiščnih plačah pa je najbolj v zraku, saj delodajalci ponujajo za etiko le 45.575 tolarjev, sindikati pa zahtevajo 51.600.Tudi višine regresa še niso uskladili, ■dogovorili so se le, naj ga delodajalci prihodnje leto izplačajo najkasneje do konca junija. Dogovor o spornih vprašanjih bo zahteval še nekaj naporov. Obe strani bosta seštevali pluse in minuse in doseganje cilja pri enem vprašanju bo povezano s popuščanjem pri drugem. Zveza Svobodnih Sindikatov^Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKATOV CEUE GlcAaliika 2. p.p. tu. UL 1L 24-420, ta, 24.50« Datum. 05.04.96 SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ Kotnikova 28 1000 LJUBLJANA V ZSSS, Območni organizaciji sindikatov Celje smo presenečeni in ogorčeni sprejeli informacijo, daje direktor EMO Eteme vložil predlog za stečaj podjetja. O razlogih in vzrokih za vložitev predloga je prisotno več različnih informacij, zato pričakujemo, da nas boste z vašimi razlogi za sprejem takšnega sklepa pisno seznanili. Dovolj nam je »razno raznih iger« in manipulacij, nepopolnih informacij, sklepov in predlogov, katerih posledice vedno nosijo samo zaposleni. Zahtevamo, da še enkrat pretehtate vašo odločitev in predlog za uvedbo stečaja umaknete. Predlagamo takojšen sestanek predstavnikov Sklada Republike Slovenije za razvoj. Mestne občine Celje, Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije in ZSSS, Območne organizacije sindikatov Celje. Sestanek naj bo v Celju. Pričakujemo, da nas boste takoj obvestili o času sestanka. Pozdravljeni /■ v; j E Ladislav KaUČL sekretar J/ ^______ uprava, republiški razvojni sklad in pristojna ministrstva ob sodelovanju s sindikalisti vTamu odgovoriti na vsa odprta vprašanja, ki ta čas še begajo delavce. Da bi izvedeli, kako potekajo priprave na nadaljevanje prekinjene seje skupščine, smo se pogovarjali s sekretarjem Skei v Tamu Zvonkom Slano. Po njegovih besedah se pogajanja še niso začela. Gre za tri sklope vprašanj. Najprej mora uprava Tama skupaj z lastnikom - republiškim razvojnim skladom - natančno povedati, katere programe, posle in delavce bodo prevzele novo ustanovljene družbe. Skei vTamu vztraja, naj uprava Tama še pred uvedbo stečajnega postopka prerazporedi v nove družbe vse tiste delavce, kijih bodo nove družbe potrebovale. Za delavce namreč ni sprejemljivo, da bi šel Tam najprej v stečaj in da bi moralo vseh tri tisoč delavcev na zavod za zaposlovanje, šele nato pa bi stečajni upravitelj klical posamezne delavce nazaj na delo za določen čas. Skei bo torej vztrajal, naj uprava natančno pove, koliko delavcev potrebujejo nove družbe in naj v te družbe delavce tudi prerazporedi pred sprejemom predloga o uvedbi stečajnega postopka. Drugi sklop odprtih vprašanj zadeva invalidsko podjetje STP, ki brez mnenja pristojnega ministrstva niti ne more iti v stečaj. O usodi zaposlenih v tem podjetju se bodo morali Tamovi sindikalisti pogajati z upravo, lastnikom in ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Tretji sklop odprtih vprašanj Pa je povezan z usodo 271 invalidov, ki so zaposleni v delniški družbi Tam, ter vseh drugih delavcev, k> bodo ob stečajuTama izgubili re-dno zaposlitev. Skei terja, naj tisti, kiTam pošiljajo v stečaj, pri' pravijo tudi program razreševanja presežnih delavcev, hkrati pa jin1 plačajo tudi odškodnino za izgubljeno delovno mesto. Sindikalisti v Tamu upajo, da bo mogoče odprta vprašanja razrešiti z dogovorom. Ce pogajanj3 ne bodo obrodila sadov, pa so pripravljeni v bitki za pravice delavcev poseči tudi po drugih oblikah sindikalnega boja. Delavci v Tamu so v zadnjih letih v Mariboru očitno videli dovolj stečajev (Metalna TlO' Elektrokovina, Karoserist, Cevovod, Ferromoto itd.), v katerih so bili daleč najbolj oškodovani de; lavci, zato se ne bodo pustili žejn' prepeljati čez vodo. “Zgodba, v kateri bi šla delniška družba Tam najprej v stečaj, vs> delavci pa na borzo dela, in šele nato bi začeli reševati odpri3 vprašanja in stečajni upravitelj p° svoji izbiri klicati posamezne delavce nazaj na delo za določen cus (za mesec, dva ali tri), za tarnO" vce ni sprejemljiva in za naš pri; mer ne pride v poštev,” prav' Zvonko Slana. “Tamovci smo že (pre)večkrat imeli priliko videti, kako brezpravni so delavci po uvedbi stečajnega postopka in kake (ne)zavarovane so v stečajnih postopkih pravice delavcev.” Tomaž Kiti* j V TEKSTILNI INDUSTRIJI Z NERAZUMNIMI NORMAMI UMETNO ZNIŽUJEJO PLAČE “Kriza v tekstilni in usnjarsko-Predelovalni industriji še vedno traja. Nekateri delodajalci pa Poskušajo vse težave in proble-rne, ki pestijo to gospodarsko pa-, | n°go, prevaliti na hrbte delavcev,” Pravi sekretar območnega odbo-ra Sindikata tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije za Po-1 jourje Danilo Šipoš. “Takšni de-1 lodajalci so v zadnjem obdobju ; jako povečali norme, da jih de-5 lavci še zdaleč ne morejo več dosegati. Na ta način poskušajo izničiti določila kolektivne pogo-y dbe oziroma določilo o najnižji , , Plači, saj veljajo ta določila samo za delavce, ki delajo polni delo-! 'jni čas in izpolnjujejo normo. Nekateri delodajalci z uvajanjem eedalje večjih norm umetno zni-zujejo plače.” i Kako pa se lahko delavci takš- nemu početju delodajalcev uprejo? I 'Kolektivna pogodba pravi, da se ! norme določijo z akti podjetja. Ker večina podjetij takšnih aktov nima, delavci po redni poti težko do-1 j kažejo, da so norme nerealne. Veliko tekstilnih podjetij trenutno °pravlja Ion posle. Delodajalci marsikdaj prenesejo normative, ki s9 jih dobili od tujega posrednika, , direktno na delavce. Ob tem se izgovarjajo, da so takšne pač norme na zahodu. Pri tem pa pozabljajo, da doseganje norme ni odvisno samo od prizadevnosti in Uspešnosti delavca, pač pa v veliki meri tudi od priprave in organizacije dela, logistike v podjetju, strojne opreme in drugih okoliščin. Poleg tega je v izvajanje ion poslov pri nas običajno vključenih več posrednikov. Ko vsak Pobere svoj delež zaslužka, za delavce marsikdaj ostane zelo malo, zato jim pač zvišajo norme in na ta način znižajo plače.” Stavka v lendavskem Indipu Zaradi takšnih razmerje prejšnji mesec stavkalo 130 delavcev v lendavskem Indipu. “V Indipu so tako dvignili norme, daje večina delavcev dosegala samo polovično normo. Novembra nobena delavka ni presegla 79 odstotkov norme. To je absurdno.Temu primerne so bile tudi plače, pa še teh zaposleni niso prejemali redno in po kolektivni pogodbi. Veliko delavk in delavcev je zaradi nedoseganja norme novembra zaslužilo manj kot 20 tisoč tolarjev bruto, novembrsko plačo pa so po posredovanju sindikata dobili šele januarja letos. Prav tako delavci Indipa lani do konca leta niso dobili v celoti izplačanega regresa za letni dopust. Nekatere delavke, ki odplačujejo kredite, so novembra zaslužile tako malo, da niso imele dovolj denarja niti za plačilo obroka za kredit. Nekatere, ki so za delo v novembru dobile samo izplačilni listek brez tolarja gotovine, so se na plačilni dan razjokale,” pojasnjuje Danilo Šipoš. Konec lanskega leta je sindikat na pogajanjih z vodstvom Indipa dosegel, da so delavci tik pred novim letom dobili preostanek regresa, na začetku januarja pa novembrske plače. Prav tako so se na sestanku dogovorili, da bodo delavci spremljali izkoristek delovnega čas in na ta način ugotovili, kaj je narobe z normami. Kljub dogovorom pa se razmere v Indipu niso bistveno izboljšale: delavci so še naprej neredno prejemali že tako prenizke plače. Prav tako se ni izboljšala organizacija dela, ki bi delavcem omogočila boljši izkoristek delovnega časa. Na začetku marca so delavke in delavci Indipa ustavili šivalne stroje. Danilo Šipoš: Nekateri delodajalci poskušajo vse težave v tekstilni industriji prevaliti na ramena delavcev. Stavko, ki je bila dobro organizirana, je pripravil in vodil stavkovni odbor s predsednikom sindikata Milanom Gaborjem na čelu. V stavkovnem odboru so bile še Klavdija Kalamar, Lidija Magdič, Jožefa Žerdin in Zsuzsa Zagorec. Dnevno spremljanje izkoriščenosti delovnega časa Po dolgotrajnih in težkih pogajanjih so predstavniki delavcev in vodstva podjetja sprejeli dogovor, ki vsebuje deset točk. Delavci bodo poslej vsak dan natančno beležili izkoriščenost delovnega časa, vsak teden pa jim bo podatke o tem podpisal delovodja. Če bo delovodja, ki je najbolj odgovoren za organizacijo dela in slabo izkoriščenost delovnega časa, podpis odklonil, bo delavcem evidenco podpisal direktor. Glede na to, daje narava proizvodnje v In- dipu sezonska, so se dogovorili tudi za prerazporeditev delovnega časa od začetka marca do konca junija. Delavci, ki v tem času ne bodo zbrali dovolj ur dela, bodo dobili preostanek plačan kot delavci na čakanju skladno s kolektivno pogodbo (70 odstotkov od osnove z dodatki). Delavci so se prav tako pritožili, da imajo nekateri nadrejeni do njih nekorekten odnos, kar vpliva na kvaliteto dela in razpoloženje v kolektivu. Direktor seje obvezal, da bo to vprašanje uredil skladno s svojimi pooblastili. Prav tako so se predstavniki delavcev in vodstva podjetja dogovorili, kdaj bodo vprvi polovici leta izplačilni dnevi. Če se vodsto podjetja dogovorjenih rokov ne bo držalo, bodo delavci brez napovedi nadaljevali stavko. Delavci so zahtevali, da prejmejo pred začetkom proizvodnje tako imenovani “operacijski list”, ki mora biti predan v obračun takoj po končanem delu oziroma do 5. v mesecu za pretekli mesec. Poleg tega so tudi zahtevali, naj vodstvo dvakrat mesečno izobesi na oglasni deski podjetja podatke o doseganju norme za vsakega delavca posebej. Tako bodo lahko delavci kontrolirali, ali so izračuni norme pravilni. Dogovorili so se tudi za sklic zbora delavcev, na katerem bo stekel postopek za izvolitev sveta delavcev. Dalje so se dogovorili, da bodo za stavko uporabljene ure dobili plačane skladno s kolektivno pogodbo, zaradi organiziranja in sodelovanja na stavki pa ne sme občutiti posledic noben delavec. Če bi nadrejeni delavce, ki so sodelovali v stavki, poskušali kakorkoli šikanirati, bodo delavci stavko nadaljevali brez napovedi. Če se bo katerikoli delavec pritožil, da čuti posledice zaradi sodelovanja v stavki, se bodo nemudoma sestali prizadeti dela- vec, predsednik sindikata in direktor podjetja ter problem rešili. Dogovore med stavkovnim odborom in vodstvom podjetja so na zboru potrdili tudi vsi stavkajoči delavci, ki so, potem ko so dobili januarsko plačo, stavko prekinili. “Delavci Indipa skupaj s sindikatom budno spremljajo, kako se dogovori med stavkovnim odborom in vodstvom podjetja uresničujejo. Delavci so zainteresirani za delo in zaslužek, vendar pa ne bodo omahovali, če bodo morali za uresničevanje svojih temeljnih pravic ponovno stavkati. Delavke in delavci zastonj niso več pripravljeni hoditi na delo. Delavci upajo, da bo delodajalec spoštoval v času stavke sprejete dogovore,” pojasnjuje Danilo Šipoš. I\idi v Kobitexu plače zamujajo “Probleme z nerednim izpla-čavenjem plač imajo tudi v Kobi-texu iz Kobilja,” pojasnjuje Šipoš. Ob stečaju Utoka iz Kamnika je to podjetje s 45 zaposlenimi ustanovila skupina družbenikov, ki so bili zaposleni v obratu Utoka. Družbeniki, ki so hkrati delavci podjetja, so za direktorja podjetja takrat postavili sindikalnega predsednika Stefana Volfa. Podjetje danes pestijo številni problemi, saj nima ne lastnih prostorov, ne lastnega proizvodnega programa. Delavci prejemajo manjše plače,kot jih določa kolektivna pogodba, in zelo neredno.Tako so šele marca po pogajanjih med sin- dikatom in vodstvom podjetja prejeli novembrske plače. Vodilni v podjetju zatrjujejo, da podjetju grozi stečaj. Zato so delavcem konec lanskega leta ponudili v podpis tole izjavo: “Spodaj podpisani delavec Kobi-texa iz Kobilja izjavljam, da bom po svojih najboljših močeh z vestnim in poštenim delom prispeval svoj delež, da tovarna premosti težko situacijo, kije nastala z 20 milijonsko izgubo. Obvezujem se, da bom prispeval svoj delež za dobre odnose v kolektivu, da bom v tovarni in zunaj nje branil koristi in ugled tovarne in da bom čuval tajnosti podjetja. Prosim občino Kobilje, da nam pomaga premostiti nastale finančne težave in izda garancijo za najeti kredit pri Ljubljanski banki, Pomurski banki v Murski Soboti v višini 8.000.000 tolarjev.” Delavec, ki ni hotel podpisati te izjave, je dobil v podpis drugo: “Z zgornjo izjavo se ne strinjam in predlagam, da gre podjetje v stečaj. S tem sem pripravljen prevzeti vse posledice, ki bodo nastale?’ Pod kakšnim pritiskom so se znašli delavci, ki so za nastale razmere najmanj krivi, si ni težko predstavljati. “Vodstvo podjetja je na delavce tudi apeliralo, da bi se odpovedali lanskemu regresu in dvema še neizplačanima plačama. Večina delavcev se je regresu že odpovedala, plačam pa ne,” pravi Danilo Šipoš. Podjetje sedaj poskuša sanirati direktor Jože Kuronja. Taje hkrati tudi direktor in solastnik podjetja Lend, ki za Kobiteks opravlja finančni inženiring in mu posoja denar. Nekaj denarja je za sanacijo Kobitexa namenila tudi občina Kobilje, ena najmanjših v Sloveniji. Sredstva za sanacijo paje bojda Nakazala pa jih je menda na žiroračun Lenda. V občini Kobilje je le nekaj deset delovnih mest, zato je razumljivo, da so delavci Kobitexa v skrbeh za usodo podjetja. Za njegovo sanacijo so se pripravljeni marsičemu odreči, vendar se hkrati bojijo, da njihove stiske ne bi kdo izkoristil. Ali bo Kobiljčanom uspelo rešiti tovarno, pa je odvisno tudi od tega, kako se bo končal stečaj Utoka. “Res je, da tako kot povsod po Sloveniji tudi v Pomurju pestijo nekatera tekstilna podjetja velike težave, vendar pa sindikat ne bo dovolil, da bi jih delodajalci naprtili samo na ramena delavcev,” je odločen Danilo Šipoš. Tomaž Kšela Na obisku pri fundaciji DGB Hans Bockler ZA ENAKOVREDNO PARTNERSTVO GRE Nemška zveza sindikatov (DGB) je pred 40 leti ustanovila fundacijo Hans Bockler, da bi pospeševala razvoj udeležbe delavcev pri upravljanju podjetij, hkrati pa naj bi s pomočjo znanstvenih institucij Raziskovala za sindikalno gibanje pomembna družbena in gospodarska vprašanja in pomagala pri izobraževanju sindikalistov. Pri nas je v zadnjem času moč slišati o zamislih, da bi podobno funda-cijo ustanovili tudi pri ZSSS. V Nemčiji smo se pozanimali, kako je urejen in kako deluje ter se finansira fundacija Hans Bockler. »Pred štiridesetimi leti je zveza sindikatov ustanovila družbo Hans Bockler in še fundacijo z istim imenom, katere nalogaje bila štipendirati študente iz sindikalnih krogov, ki so se želeli izobraževati,« nam je med našim nedavnim obiskom pripovedoval Peter Scherrer, vodja mednarodnega referata te organizacije. »Leta 1977 sta se ti dve organizaciji združili v sedanjo ustanovo, Pred pol leta pa se nam je priključil še inštitut za gospodarske raziskave (WSI), ki je bil dotlej pod okriljem DGB. Kako se nam je v minulih desetletjih povečal 0bseg nalog in zrasel njihov pomen za nemške sindikate, pove podatek, daje Hans Bockler Stiftung začela s 30 zaposlenimi, zdaj pa nas v njej dela 125.« Med najpomembnejše naloge fundacije štejejo štipendiranje izobraževanja članov sindikata, pospeševanje soupravljanja, subvencioniranje raziskav in od lani dalje tudi gospodarske raziskave. Kako širok je krog raziskav, kijih opravlja HBS ali jih pripravlja, pove nekaj tem. Denimo: fundacijo zanima, kako se bo politika strukturnih in regionalnih sprememb vsklajevala z zahtevami družbe in okolja; rada bi podvzela ustrezne korake zoper negativne vplive strukturnih sprememb, ker meni, da ukrepi, ki jih pripravljajo podjetja, ne bodo zadoščali 'n bodo nekatere skupine delojemalcev še vedno pov-setn odrinjenje iz sistema zaposlovanja; fundacija raziskuje razširjenost, vpliv in posledice zapostavljanja žensk pri zaposlovanju in delu ter plačah; zanimajo vpliv razvoja tehnologije in nenehne težnje po racionalizaciji proizvodnih Procesov; s tem je tesno povezano vprašanje izobraževanja zaposlenih, da bodo kos novi tehnologiji, vprašanje zdravja zaposlenih ter onesnaženosti okolja; ne nazadnje so tu vPrašanja pravic delavcev, vprašanja soupravljanja tako Ua ravni sistema kot v podjetjih in odprta vprašanja podajanja socialnih partnerjev. Pravzaprav je naštevanja več kot dovolj, saj bi lahko samo z nizanjem nalog, ki se jih Joteva fundacija, zapolnili nekaj tipkanih strani. Vse to kaže, da sindikati fundacijo in njene raziskave potrebujejo zato, da bi znali ne samo braniti z zakoni pridobljene Pravice zaposlenih, pač pa da bi se lahko aktivno in kot strokovno enakovreden partner vključili v oblikovanje n°vih družbenih in gospodarskih možnosti. Lanski proračun fundacije je presegel vsoto 60 mi-ujonov mark, k njej paje država prispevala 22,5 milijo-ua mark. Prispevek države smejo porabiti samo za financiranje raziskav in izobraževanja. Preostali denar so zbrali s prostovoljnim dajanjem večine nagrade, ki jo dobe člani nadzornih svetov podjetij iz vrst delavcev. Tako je že od leta 1973 določeno v statutu DGB. Pri tem odvajajo sindikalni profesionalni delavci, ki so tudi člani nadzornih svetov, skoraj vso nagrado, ki jo dobe za to delo, drugi člani iz vrst delavcev, ki opravljajo še svoje redno delo, pa manj.Vendar lahko ti člani nadzornih svetov zadržijo od nagrade največ do 12.000 mark letno. Ker so lahko nagrade v naj večjih nemških podjetjih zelo veliki, za Mercedes se šušlja, da dobi vsak član nadzornega sveta po 150.000 mark letne nagrade za delo v nadzornem svetu, vsota, ki jo fundacija zbere, ni presenetljiva. Ob tem nas je zanimalo, ali niso tudi nemški člani nadzornih svetov pod kožo krvavi: ali torej ne prihaja do utaj višine nagrad? Peter Scherrer je zatrdil, da imajo nadvse učinkovit sistem, ki brez težav odkrije morebitne utajevalce višine nagrade in da odkriti prestopniki takoj zletijo iz nadzornega sveta, hkrati pa doživijo strahovito sramoto. Imena zalotenih prestopnikov namreč objavijo v glasilu DGB, ki ima naklado 3 milijone izvodov. Tudi zara- di strahu pred sramoto, meni Scherrer, 98 odstotkov članov nadzornih svetov iz vrst sindikalnih delavcev nagrade vestno odvaja na račun fundacije. Fundacija Hans Bdckler je organizacija nemške zveze sindikatov DGB, vendar sta obe pravni osebi. Toda povezava je tesna: predsednik DGB je hkrati tudi predsednik sveta fundacije. V svetu so še predsedniki ali podpredsedniki iz večjih sindikatov, dva delavska direktorja, predstavnik bančniškega sindikata. Skratka predvsem predstavniki tistih sindikatov, ki v fundacijo prispevajo največ denarja. Ali nastajajo težave zaradi nestrinjanja drugih sindikatov, ker država finančno podpira samo sindikalno ustanovo DGB, nas je dalje zanimalo. »Iz državne blagajne gre denar v fundacijo, ne pa DGB, «je odvrnil Scherrer. »Načeloma bi lahko tudi drugi sindikati ustanovili kak podoben sklad in potem prosili vlado pomoči. Vprašanje paje, koliko imajo za vzpostavitev take organizacije dejanskih možnosti.« Ali lahko da kak nasvet, kako bi takšno ustanovo postavili na noge pri nas? »To je treba storiti korakoma,« je odvrnil Peter Scherer. »Najprej je treba za tako delo usposobiti ljudi, potem pa naj sindikati sprejmejo sklep o obveznem odvajanju dela sredstev iz nekega vira za potrebe sklada.« Boris Rugelj Peter Scherrer: Fundacija skrbi za razvoj soupravljanja, za izobraževanje in za raziskovanje družbenih in gospodarskih vprašanj, ki naj zvezo nemških sindikatov nare-de za strokovno enakopravnega partnerja državi in delodajalcem pri oblikovanju novih socialnih in gospodarskih možnosti. MARIBORSKI ZURAN V SPORU S SINDIKATOM Župan mestne občine Maribor dr. Alojz Križman, je konec prejšnjega meseca poslal podžupanom, tajniku mestne uprave, predstojnikom oddelkov in direktorjem mestnih zavodov sklep o zmanjšanju stimulativnega dela osebnega dohodka. V sklepu piše: “Na osnovi neodgovornega spremljanja in izvrševanja proračuna za leto 1995 sprejemam naslednji sklep: Stimulativni del osebnih dohodkov za vse zaposlene v županstvu in mestni upravi občine Maribor se od 1. 3. 1996 zmanjša za absolutnih 10 odstotkov. V kolikor je stimulativni del manjši od desetih odstotkov, se le ta ukine.” Mariborski županje torej zaradi neodgovornega spremljanja in izvajanja proračuna kaznoval vse zaposlene v županstvu in mestni upravi - tudi sna- žilke, vratarje, telefoniste in vse druge, ki nimajo na izvrševanje proračuna niti najmanjšega vpliva. Skratka, mariborski župan seje odločil za izrek kolektivne kazni in za napake občinskih funkcionarjev in šefov kaznoval njim podrejene delavce. Naj delavci občutijo, kaj jih čaka, če ga bodo njihovi šefi še naprej lomili. Razumljiveje, da seje še istega dne sestal Sindikat upravnih organov in organizacij občine Maribor, ki ga vodi Milko Ledinek, in od župana zahteval, naj prekliče sklep o zmanjšanju stimulativnega dela osebnega dohodka. Sindikalisti so županu poslali dopis in v njem med drugim zapisali: “V vašem uvodnem stavku se sklicujete, da temelji vaš sklep žna osnovi neodgovornega spremljanja in izvrševanja proračuna za leto 1995’. S tem v zvezi vas seznanjamo, da vsi delavci ne morejo nositi posledic za realizacijo proračuna, saj za to niso direktno odgovorni in nimajo nobenih pooblastil, da bi lahko vplivali na oblikovanje in realizacijo sprejetih programov trošenja sredstev. Menimo, da bi vam moralo biti jasno, katere osebe so odgovorne za posamezna področja pri planiranju in trošenju proračunskih sredstev, in je potrebno probleme, ki ste jih sedaj prenesli na vse zaposlene, urediti le z njimi. Stimulativni del plače posameznika, kije opredeljen tudi v Zakonu o razmeijih plač v javnih zavodih,.državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, je odvisen od njegovega dejansko opra- vljenega dela, ne pa od delovanja proračuna kot celote. Na podlagi navedenega še enkrat poudarjamo, daje vaš sklep neupravičeno prizadel vse zaposlene, in zahtevamo, da sklep takoj prekličete!” Komentar k pismu Sindikata upravnih organov in organizacij občine Maribor ni potreben. Nekateri Mariborčani se samo bojijo, da bo sedaj zaradi neodgovornega dela peščice občinskih uradnikov mariborski župan razglasil kar odlok in z odvzemom stimulativnega dela plače kaznoval vse Mariborčane - za kazen, ker so izvolili takšen mestni svet, ki je na predlog župana imenoval takšne občinske funkcionarje, ki so neodgovorno spremljali in izvajali proračun... T. K. 11 • aprila 1996 Sindikalna lista Prvi (I april 1996 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1. 3. 96 dalje) 24,66 3. Ločeno življenje 44.766,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.191,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje november 95-januar 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 71.728 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 35.864,00 -za20 let 53.796,00 -za30 let 71.728,00 2. Nagrada ob upokojitvi 215.184,00 3. Solidarnostne pomoči 71.728,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. KAJ DELAJO V republiških odborih KNG - Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Izhodiščne plače april-junij 1996 Izhodiščne plače za obdobje april-junij 1996 po tarifni prilogi (Ur. 1. RS, št. 44/95) h kolektivni pogodbi za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije: Tarif, razred I. plač. skup. II. plač. skup. 111. plač. skup. 1. 45.206 47.466 49.726 11. 49.726 52.212 54.698 111. 55.603 58.383 61.163 IV. 61.931 65.027 68.124 V. 70.069 73.573 77.075 VI. 83.630 87.812 91.994 VII. 94.931 99.678 104.425 VIII. 113.014 118.664 124.316 IX. 135.617 142.397 149.178 Valorizacijski količnik je 1,026. SKEI - Sindikat kovinske in elektroindustrije Po čem smo aprila? V skladu z 58. členom Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. 1. RS, št. 12/91 in 71/ 94) podpisniki kolektivne pogodbe dejavnosti skupno objavljamo izhodiščne bruto plače za mesec april 1996: Zahtevnostna skupina Relativno Izhodiščma bruto tarifni razred razmerje______________plača v SIT I. enostavna dela 1,00 45.575 II. manj zahtevna dela 1,12 51.044 III. srednje zahtevna dela 1,25 56.969 IV. zahtevna dela 1,45 66.084 V. bolj zahtevna dela 1,60’ 72.920 VI. zelo zahtevna dela 1,90 86.593 VII. visoko zahtevna dela 2,25 102.544 Vlil. najbolj zaht. dela 2,60 118.495 IX. izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 141.283 Eskalacija: 2,6 odstotka. Predsednika pogajalskih skupin za delodajalce: Stane Habjan za delojemalce: Bogdan Ivanovič Sindikat delavcev trgovine Nova izhodišča V skladu z 2. točko tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije za leto 1995, iz katere izhaja, da se izhodiščne plače povečujejo vsake tri mesece glede na rast cen na drobno, veljajo v dejavnosti trgovine Slovenije za obdobje april-junij 1996 naslednji zneski izhodiščnih plač: Tarifni razred_________Izhodiščna bruto plača v SIT za poln delovni čas I. enostavna dela 46.562 II. manj enostavna dela 51.218 III. srednje zahtevna dela 57.271 IV. zahtevna dela 63.790 V. bolj zahtevna dela 72.171 VI. zelo zahtevna dela 86.140 VII. visoko zahtevna dela 97.780 VIII. najbolj zahtevna dela 116.405 IX. najbolj pomembna, najbolj zahtevna dela____________139.686 Sandi Bartol, sekretar Sindikat kmetijstva in živilske industrije Po koliko do junija? Izhodiščne plače iz 46. člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije so po posameznih tarifnih razredih od januarja do junija 1996 naslednje: Tarifni razredi Zahtevnostna skupina ianuar-marec Izhodiščna bruto plača v SIT za poln delovni čas april-junij I.enostavna dela 47.144 48.370 II.manj zahtevna dela 51.859 53.207 III.srednje zahtevna dela 57.987 59.495 IV.zahtevna dela 64.588 66.267 Vbolj zahtevna dela 73.074 74.974 VI.zelo zahtevna dela 87.217 89.485 VU.visoko zahtevna dela 99.003 101.577 Vlil.najbolj zaht. dela 117.860 120.924 IX.izjemno pomembna dela 141.432 145.109 KOMUNALO ZE OB POL PLAČE Republiški odbor Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije je na svoji zadnji seji obravnaval težave pri sprejemanju tarifne priloge h kolektivni pogodbi dejavnosti za leto 1996. Kritično je ocenil zavlačevanje Ministrstva za okolje in prostor z njenim podpisom. »Ogorčeni zaradi neupoštevanja že usklajenega razmerja izhodiščne plače napram splošni tarifni prilogi, zakonske omejitve in s tem znižanja plač nismo pripravljeni več čakati, saj se o tem pogovarjamo že celo leto, tako da so delavci v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu zaradi zavlačevanja v tem času najmanj ob pol plače,« so s seje sporočili dr. Pavletu Gantarju, ministru za okolje in prostor. »Sindikalni zaupniki zahtevajo od nas, da z radikalnejšimi oblikami pritiska pospešimo podpis. Ker smo soglasje za sprejem predlagane tarifne priloge za komunalne dejavnosti dobili od obeh partnerjev s strani naših delodajalcev (GZS - Združenje za varstvo okolja in Zbornice gospodarskih javnih služb), smo odločeni, da podpis izpeljemo le z njimi, če se Ministrstvo do 10. aprila ne bo odločilo. V izogib neprijetnih posledic pričakujemo aktivnejši pristop z vaše strani in pozitivno odločitev.« Na omenjeni seji so se odločili sprejeti tudi emblem, ki naj bi vizualno predstavljal njihov sindikat. Barve predstavljajo predvsem komunalo: ponazarja stanovanjsko deja'| zasebno varovanje premoženj111 črka V - varnost). Oboje se p0' v celoto. Druga pomembna odločiKv5 postopni prehod na 1-odsto*' narino. Najprej bodo sklep inr navodila dobili območni on"1 bodo nato z vsako sindikaln? nizacijo posebej uredili, kdaj1* bodo ta sklep realizirali- ** obračun naj bi prešli, ko bo sf odločitev o tarifni prilog1* letošnje leto. m, M" BARVITO V ČRNO-BELEM -Emblem Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije. zelena okolje, rumena energetiko in plin, modra vodo. Likovna rešitev pa SMMilHSMM TRUD NI BIL ZAMAN Začetek stečajnega postopka podjetja Hidrometal Mengeš sega v mesec junij 1993. Območna organizacija ZSSS Domžale je tedaj izvedla vse potrebne postopke za prijavo terjatev zaposlenih članov sindikata na Temeljnem sodišču v Ljubljani. Kot terjatev so delavci prijavili neizplačane plače, premalo izplačane plače, neizplačane nadure, odpravnine, regrese, jubilejne nagrade, prevoze na delo in druge prejemke. Stečajni senat je priznal 95 odstotkov prijavljenih terjatev delavcev. Stečajnemu upravitelju, odvetnikuBoja-nu Klenovšku, je uspelo na drugi dražbi prodati Hidrometal in februarja letos so delavci prejeli nakazila v skoraj celotni višini prijavljenih terjatev skupaj z zamudnimi obrestmi. Ob prejemu nakazila terjatev se je na sedežu Območne organizacije ZSSS oglasil Marjan Ogrinc, predsednik sindikata podjetja Hidrometal v stečaju. Zapisati moram, daje bil Matjan Ogrinc zelo dober sindikal- ni zaupnik; zavzeto se je vključeval v vse aktivnosti za uveljavitev terjatev delavcev tudi v času stečajnega postopka. »Vesel sem, da trud ni bil zaman,« je povedal. »Koristno je bilo, da smo od vodstva podjetja takoj, ko je začelo .škripati’, zahtevali listine s podatki o razlikah za manj prejete plače in zadruge neizplačane prejemke. Veliko delavcev seje takrat obregnilo ob tem, češ, kaj pa nam bodo ti papirji koristili. Danes lahko vsak potrdi, da se je to izplačalo...« Po Ogrinčevih besedah je k takšnemu »izidu« uveljavljanja pravic delavcev v stečaju veliko prispevalo tudi učinkovito delo sekretarke OO ZSSS in odvetnice Jagode Cujnik OSTAJA - Marjan Ogrinc ter korekten odnos stečajnega upravitelja. »Ob koncu lahko povem tudi to, da član sindikata ostajam, ker sem prepričan, daje to res organizacija, ki ti stoji ob strani tudi v najtežjih trenutkih...« j ^ Jovo Labanac, sekretar Kako ne bi smeli delati V začetku leta se je članica Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije obrnila na Območno organizacijo Posočja v Novi Gorici s prošnjo, naj ji pomagajo pri uveljavljanju pravice do jubilejne nag rade. Delavka je bila do jubilejne nagrade upravičena, kljub temu pa ji ni bila izplačana, z utemeljitvijo, da pripada le delavcem, ki so dopolnili to delovno dobo v podjetju. Delavka je menila, da je prikrajšana, zato je za pomoč in zaščito prosila na naši območni organizaciji. Tu pa so jo zavrnili, češ da članarine zanjo na območje ne dobivajo in naj se obrne na republiški sindikat v Ljubljano. Podjetje ima namreč sedež v Ljubljani, kjer obračunavajo plačo in odvajajo članarino za vse člane, ne glede na njihovo delovno mesto. Območne organizacije so organizirane prav z namenom, da delavcem omogočijo čim hitrejšo in najkrajšo pot do pomoči. Z zelo malo truda, praktično samo s pisno utemeljeno zahtevo Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, je vodstvo podjetja, iz katerega delavka prihaja, izdalo odločbo o odobritvi izplačila jubilejne nagrade. Delavka se nam je za naše prizadevanje zahvalila, saj ji je odločba polepšala sive dni predčasne upokojitve. Hilda Žeiko, sekretarka ____' Od vrat do vf Republiški odbor Sindil^, lavcev tekstilne in usnjafs*1? delovalne industrije Slove« je na svoji zadnji seji sezn» vladnimi namerami za »?f cionalizacijo ukrepov za šanje položaja delovno in^ vnih panog« in jih podpri, g je »delno razumel kot izp0"1 njihovih dolgoletnih zahtev*: pa so se mu zdeli premalo1* koviti, je v pismu predses’ vlade Drnovšku, ministroM* gonji in Deželaku ter ptf, niku odbora DZ za gospo«* dejavnosti Horvatu sporo«1 bo še naprej vztrajal pri111 dnjih takojšnjih ukrepih:, ; - znižanju obremenitevt* to plač v smislu znižanjafg vne stopnje na 38 odstotP - carinskih in drugih za$r> ukrepih; - ureditvi finančnih (obremenitev) v zvezi z 'zfj poslovnega premoženja v Jugoslaviji. Ti ukrepi naj bi bili že sprejetimi po mnenju R0JJ nimalni pogoj za zausta* propada njihovih delovnih11’ za katera se nameravajo vsemi' sredstvi sindikaln««®;. Katastrofalen po*^ stilne in usnjarskop#0** auttiv m u^ujtusivu/pi'" l / industrije bo tudi pred0*®, prave na 23. seji Komisije ^ nega zbora Republike SloVf . ki jo je za danes (11.4.) la njena predsednica Vika rO' nik. SOLIDARNOSTNO P0M0 IZPLAČA DELODAJALE Ena od pomembnih novosti spremenjene kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine je tudi določba, ki podrobno opredeljuje izplačilo solidarnostne pomoči delavcem. Dileme, kdo, kdaj in v kakšni višini je dolžan izplačati solidarnostno pomoč, z objavo teh sprememb in dopolnitev ni več. Solidarnostna pomoč, ki temelji na 44. členu Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije ter na spremembah in dopolnitvah (Ur. list R Slovenije št.43/94 in 11/96), je pravica delavca in strošek delodajalca, ki ga je dolžan obračunati in izplačati. Solidarnostno pomoč predlaga sindikat podjetja ali družbe oziroma območni odbor sindikata delavcev trgovine, če v podjetju ali družbi ni organiziranega sindikata. Solidarnostno pomoč v višini povprečne neto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece izplača delodajalec za delavce, ki so odsotni zaradi bolezni nepretrgano šest mesecev ali več, in za tiste, ki so odsotni tri mesece ali več zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu ter v primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, če ga je delavec vzdrževal. Solidarnostna pomoč pripada delavcu, ki je do nje upravičen, najmanj enkrat letno. Obrazec: - Sindikat delavcev trgovine Slovenije Sindikat družbe Območni odbor Datum: .......... Direktor družbe ........................ Zadeva: IZPLAČILO SOLIDARNOSTNE POMOČI Izvršni odbor sindikata (Območni odbor sindikata) delav(:; trgovine Slovenije je na ...... seji, dne.............. skladno s 44. členom Kolektivne pogodbe dejavnosti trg1 ne Slovenije in njegovimi spremembami in dopolnitvami ( list RS, št. 43/94 in 11/96) sprejel sklep, s katerim predli da se delavcu(ki)....................................... izplača solidarnostna pomoč v višini, ki je opredeljena v tiranem členu Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine S venije. Za sindikat; Priloge: - potrdilo o zdravstveni upravičenosti odsotnosti z dela V vednost: - delavcu (ki) Venčeslav Japelj, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije SKORAJ SI NE MOREM PREDSTAVLJATI, KAKO BI BHO, ČE NOVINARJI NE BI IMELI SVOJE KOLEKTIVNE onmiroi? rUbUliDlL “Prepričan sem, da seje v teh letih potrdilo, da bi bilo brez tega sindikata slovenskim novinarjem bistveno teže. Prva naloga je bila in je še danes-povedano z nekaj besedami-zastopati interese svojih članov, kjerkoli so ti lahko prizadeti oziroma kjerkolijihje mogoče uveljavljati. Če me sprašujete o rezultatih, potem lahko rečem, da so od okolja do okolja različni, ponekod večji, drugod manjši. Na RTV nam štiri leta skorajda ni šlo, v Slovencu tudi ne.” V času papeževega obiska bo naprodaj vrsta kičastih spominkov NABIRKA ZA ROJSTNI DAN “V času papeževega obiska naj bi bili na voljo razni predmeti, izmed katerih mnogi ne bodo imeli nič skupnega z estetskostjo, etnološkostjo, kulturnostjo, umetniškostjo in celo slovenskostjo, saj je tako imenovana strokovna komisija podelila certifikate za prodajo spominkov le manjšini prijavljenih izdelovalcev in prodajalcev j daje tako na prikrit način legalizirala preprodajo in prodajo kiča, kije lahko le v sramoto; in to vsem Slovencem in državljanom naše države.” Z/VU1MUV1 IZ, FERRALITA ZVONIJO DOMA Ferralit iz Žalca je eden izmed naj večjih industrijskih objektov v žalski občini. Njegova glavna dejavnost je livarstvo. Še nedolgo tega je bilo v njem zaposlenih 3S0 delavcev, sedaj jih je 841. Tudi Ferralit je močno prizadela izguba nekdanjega jugoslovanskega tržišča. Se sreča, da znajo v tej livarni ulivati tudi cerkvene zvonove, ki bodo zvonili in pozdravljali ljudi ob papeževem obisku. Morda pa tej savinjski livarni zvonovi simbolično naznanjajo lepše čase. O tem in še o čem smo se pogovarjali z direktorjem Borisom Podgorškom. TUJEM POLITIČNO KLOFUTANJE PO ŠPANSKO BREZ RECEPTA Ko smo že usodno vpeti v Evropo, je tudi dilema, ali se vključiti, neumestna PRIZEMLJITEV TRANSCENDENTALE Vladajoči so gluhi za pomembne nacionalne interese, podobno kot denimo za pozitivno kontinuiteto ali za mednarodno protifašistično prepoznavnost in tradicijo Slovenije. To družno potrjujejo znani govorci v parlamentu - tokrat s pripombami k Beli knjigi o fašističnih vojnih zločinih. Pa tisti, ki - menda še edini v svetu - kopljejo za kostmi, pišejo konjunkturno literaturo, dostavljajo podatke o manjšinskem gospodarstvu in bankah sostr ankarskim tujcem, hkrati pa verbalno prekipevajo od slovenstva. “In kaj bodo na to rekli zaposleni v gospodarstvu, kjer so plače mnogo mnogo bolj mizerne kot v negospodarstvu ? Oni se ne morejo pogajati z državo, ker ni njihov delodajalec. Njihovi delodajalci so novi slovenski kapitalisti, ki imajo »dobre odnose« z državo, kar pomeni, da imajo delavci v tem sektorju mnogo manj možnosti. Kajti, danes pomeni stavkati v gospodarstvu lahko le dvoje: izgubiti delo ali pa ostati še brez tiste mizerne plače, ki jo vsak mesec dobiš. Tudi na področju pravice do stavke smo torej uzakonili dvorazredne državljane.” (Nelsprejemanje Evrope Razlike v pogledih na pot v Evropo so vladajoče in opozicijske (parlamentarne) stranke končno »združile« na skupni sestanek pri premieru dr. Janezu Drnovšku. Tudi to je nekaj. Očitneje prevladalo spoznanje, da seje treba o stvareh nacionalnega pomena vendarle skupaj pogovarjati in dogovarjati. Tega se doslej niso zavedali niti premier niti posamezni strankarski voditelji. Sestanek pomeni poraz dosedanje Drnovškove politike »nese-stajanja« z opozicijskimi in celo koalicijskimi strankami. Zato ni čudno, daje eden izmed komentatorjev zapisal, da se je »moral Drnovšek ponižati in priznati legitimnost drugih stališ«. Cena za to ni prevelika. Drnovšek je po sestanku s strankarskimi voditelji dejal, daje bila razprava »konstruktivna in je celo presegla pričakovanja«. Drnovšek je dejal, daje v pogovoru posebej opozoril »na posledice, ki bi jih povzročilo zavlačevanje ali sprejemanje stališč v državnem zboru, ki ne bi šla v smeri španskega kompromisa. Zakaj Drnovšek in zunanji minister Thaler tega nista storila že prej, ali pa vsaj zelo jasno na začetku izrednega zasedanja državnega zbora? Zakaj se je namesto tega Thaler odločil za globalni obračun z »nasprotniki« evropske poti? Konec koncev je smešno zahtevati od strank in poslancev, da bi kar takoj z aklamacijo sprejeli in podprli nekaj, zaradi česar je kar nekaj mesecev prihajalo do nejasnosti in dilem znotraj vlade, do različnih nesporazumov med zunanjim ministrstvom in premierom. Vsekakor je bila ena izmed skupnih značilnosti vseh strank in vlade, da jih je v pogledih na Evropo in možne rešitve v zvezi z njo pogosto precej zanašalo. Zato si nihče ne more lastiti (izključne) zasluge, da je za Evropo veliko bolj kot drugi. Predsednik vlade in zunanji minister bi morala poskrbeti za prepričljivejše argumente, ki bi dokazovali, zakaj je ravno zdaj »prišel čas, ko se je potrebno izreči in sprejeti vse posledice (ne)sprejetja odločitve... da gre za vprašanja, ki so nad strankarskimi notranjepolitičnimi interesi in katerih rešitev je v interesu vse države« (Janez Drnovšek). Namesto tega je zunanji minsiter Zoran Thaler pred poslanci cinično meditiral, da »hočemo Evropo, ne da bi spustili Evropo k sebi«. V ospredje je potisnil nekaj, kar se v vseh zadnjih mesecih ni zdelo sporno. Je Slovenija, del njene politike sploh pripravljen na pot v Evropo, ali sploh hoče v Evropo? Kot da ves ta čas ni bila glavna dilema, kako v Evropi in kako preprečiti, da Evropska unija v celoti ali prek ene izmed svojih članic — — —* 1—— — A- — _ _ ' ? * — — . .A iz —. —^ ^ — —. —— — —T1» j eonu ioaujej oiuveiuje iic ui pusiavijaia v podrejen položaj, v različna takšna pogojevanja, izsiljevanja in pravila, ki sicer ne veljajo in niso veljala za druge pridružene in stalne članice. Zaradi kakšnih potreb in iz kakšnih razlogov je bilo treba ravno zdaj dokazovati, da Italija pravzaprav sploh ni glavni problem, ampak da so poglavitne težave pri nas doma? Zakaj zunanji minister in vlada zgubljata živce ob vprašanjih in dilemah, kijih postavljčuo poslanci? Vse drugače bi bilo treba povedati, zakaj postaja tako imenovani španski kompromisni predlog nekakšno usodno merilo, kdo v Sloveniji je za oziroma proti vključevanju v Evropo. Sedanje vladno nervozno vztrajanje pri tem predlogu, o katerem se tudi sama več kot pol leta ni znala odločiti in katerega je iz nepojasnjenih razlogov vse doslej skrivala pred parlamentom je (brez bolj prepričljivih dokazil) nenavadno. Še toliko bolj, ker zunanji minister ni znal nedvoumno odgovoriti na vprašanje, ali bi slovenski sprejem tega španskega predloga v resnici pomenil tudi prosto slovensko pot v pridruženo članstvo Evropske unije, ali bi Italija potem umaknila svoj veto. Minister Thaler samo govori, da bi po sprejetju španskega predloga vsem postalo jasno, da ni več Slovenija tista, ki nasprotuje napredovanju pri pogajanjih. (Premier dr. Drnovšek je po sestanku z voditelji parlamentarnih strank dejal, daje doslej slovenska vlada razlagala Bruslju, da nas Italija drži v šahu zaradi zgodovinskih vprašanj, Italija pa je Evropski uniji razlagala, da Slovenija ni pripravljena sprejeti evropskih pravil. Sedaj se je vse izkristaliziralo na ravni španskega predloga, in če le-tega državni zbor ne bo sprejel, bo imela Italija nov argument za svoje trditve. Slovenija bi v tem primeru utegnila izgubiti podporo v petnajsterici. Če pa bo državni zbor sprejel omenjeni predlog, bo žogica na italijanski strani in ta v Bruslju ne bo mogla več prodajati svojih trditev.) Toda - ali nas nista vse doslej ravno Thaler in predsednik vlade vztrajno prepričevala, daje Evropa na naši strani, da nas razume in da je problem zgolj Italija? Zakaj bi potemtakem morali na-vrat na nos sprejemati nekaj, kar je očitno v marsičem nejasno in nedorečeno, kar se zdi poslancem past, ki bolj koristi Italiji kot Sloveniji, da bi zgolj ponovno prepričevali Evropo o svojih dobrih namerah? Od kod nenadoma nervoza in ihta, ko pa nas je še nedavno tega predsednik vlade dr. Drnovšek prepričeval, da Slovenija v pridruženo članstvo ne bo vstopala pod kakršnimikoli pogoji in vsiljevanji in da se ji glede tega nikamor ne mudi. Ali ni parlament s svojim vztrajanjem pri vprašanju, kakšna naj bo cena slovenskega vključevanja v Evropo, na približno istih izhodiščih? Glavni problem je, daje vlada doslej pojmovala približevanje Evropi kot svojo solistično akcijo, brez ustreznega stalnega dialoga z vsemi političnimi akterji, s pozicjjo in opozicijo, brez stalnega iskanja čim večjega konsenza. V takšnem dialogu bi se šele prav pokazalo, kdo je za Evropo in kdo proti njej, kdo v resnici ščiti slovensko identiteto in slovenske nacionalne interese in kdo skrb za Slovenijo samo igra. >>Agent« Kučan Dnevnik je poročal, da je predsednik republike Milan Kučan ob svojem nedavnem obisku na Jesenicah dejal, da smo se »pred nekaj leti, ko smo se s plebiscitom odločali za Evropo, odločali tudi za uskladitev naše zakonodaje z njeno. Slovenija bi morala biti torej soglasna tudi v strateškem cilju, da se prebije v Evropsko unijo že do leta 2000.« To je po Kučanovem mnenju namreč porok za notranji razvoj, večjo blaginjo, poravnavo brezposelnosti z ravnijo EU, pretok tehnologije in kadrov ter možnosti šolanja naših ljudi na evropskih univerzah... Za vse to je treba kajpak plačati ceno. »Pri tem je neodgovorno strašiti ljudi, da nas bo uskladitev zakonodaje z evropsko stala slovenske identitete, saj so majhni tudi Danci in Luksemburžani, pa zaradi vključitve v EU vendarle niso izginili, je dejal predsednik Kučan. Dnevnik je zapisal, da je posebej poudaril, da ni agent Evropske unije, kot bi kdo morda sodil po njegovih stališčih. Nekaj dni po tej izjavi pa je predsednik Kučan v odgovoru na vprašanje STA posplošeno opozoril, da se »ne vlada ne parlament in tudi ne stranke za odločitve, Id bodo v splošnem državnem interesu ne morejo izogniti in jih prelagati na druge. Zato naj poudarim, da medsebojni spori, volilni razlogi, prestižna vprašanja, zapleti v pogajanjih z Italijo in druge morebitne ovire Sloveniji ne bi smeli zapreti poti v evropske integracije. To je odgovornsot sedanjih upravljalcev Slovenije do prihodnjih rodov. Prišelje trenutek, ko je treba pretehtati lastna ravnarya, se v dialogu in s premislekom odločiti, kako bodo upravljale! države usmerili razvoj dogodkov. Vsakdo bo moral za odločitev prevzeti svoj del odgovornosti, nihče se ne bo mogel pred državljani izgovarjati na drugega. Izbira je jasna. Kolikor dlje bodo upravljal-ci države odlagali odločitev, toliko dlje bo Slovenija izključena iz odločanja o prihodnosti Evrope, torej tudi o svoji prihodnosti. Vse bolj zamujamo možnost, da bi znotraj dialoga, ki o tem bistvenem vprašaryu prav zdaj poteka v krogu članic in pridruženih članic EU, odločali o svojem življenjskem prostoru v Evropi. To je prava dilema. Za to je treba prevzeti odgovornost...« Pokončno ali sklonjeno? Del medijev in komentatorjev seje odločil za »globalno« zavračanje in ironiziranje vseh pomislekov in ugovorov v zvezi z vladno politiko vključevanja Slovenije v Evropo. Letijo različni očitki, piše se o nekakšni »fronti odbijanja«, širi se strah, kaj bo -glede na posamezne odklonilne razprave - rekla Evropa. Kot da Evropa ne bi vedela, kakšne polemike in ugovori so spremljali razprave o vključevanju drugih držav. Pluralistične razprave so sestavni del pluralističnega političnega življenja, tega se ne bi smeli sramovati in s tem argumentom bi morali nastopati tudi pred morebitnimi začudenimi tujimi »opazovalci«. Zaradi tega še ni treba »zgroženo« ugotavljati, »kako zelo je slovenski politiki Evropa še zmeraj tuja«. Smešne so tudi trditve, da slovenski »ponos, dostojanstvo in pokončnost« brez Evropske unije niso nič. Tako komentator Večera panično ugotavlja, da bi se »lahko resno pogovarjali o zlomljenih hrbtenicah, klečeplazenju ali razprodaji Slovenije«, če bi Slovenija znova zamudila eno od stopnic k približevanju Evropski unjji«. Evropi je treba dopovedati in Evropa mora razumeti, da slovenski strahovi in slovenska pokončnost niso spočeti kar tako. So posledica povsem konkretnih aktualnih izsiljevanj ene izmed članic Evropske unije in slabih zgodovinskih izkušenj z njo. Slovenija seje iztrgala iz integracije, ki jo je dušila in ogrožala in zato ni nič nenormalnega, če je toliko bolj tenkočutna do vseh znamenj in nevarnosti nove neenakopravnosti in podcenjenosti v novi integraciji. K takšnemu evropskemu razumevanju Slovenije pa seveda ne prispevajo komentarji, ki banalizirajo razpavo »o posebni slovenski poti v EU« (kot da nam te »posebne poti« ni določila že sama EU z drugačnimi kriteriji za vstop v pridruženo članstvo, kot veljajo za druge pridružene članice), se norčujejo iz slovenske pokončnosti« ter dopovedujejo, da pravzaprav nobena cena za vstop v Evropsko unijo ni previsoka. Diniieve diskvalifikacije -slovenski pritrjevala Slovenec piše, daje italijanski vladni predsednik Lamberto Dini med nastopom na milanskem inštitutu za mednarodno politiko izjavil, da stiki med Italijo in Slovenijo niso najsrečnejši. Kot je poročala agencija AGI, je Lamberto Dini kritično govoril o slovenskih politikih. »Srečujemo se s političnim razredom, ki ni na ravni devetdesetih let in je nasposoben prevzeti in spoštovati obveznosti,« je dejal italijanski premier. Po njegovih besedah je Italija storila prvi korak s tem, daje umaknila veto na parafiranje šloven-skegapridružitvenega sporazuma z EU, vendar Slovenija ni storila nič. V Madridu so skušah najti komprmis, vendar ga Slovenija ni sprejela. Tako zdaj postaja izvršilno nezmožna v dvostranskih stikih in stikih z EU, je opozoril Dini. Zunanja ministrica susanna Agnelli pa je agenciji Ansa izjavila, da »nove usmeritve« slovenskega parlamenta kažejo na skrb zbujajoče težave pri sprejemariju »evropskih standardov«. Slovenski premier dr. Janez Drnovšekje izjavi dinija in Agnellijeve označil za »ne preveč korektni in vkljudni. Pač pa so nekateri komentatorji Dinija in Agnellijevo brž upora-bili za »kronski dokaz« nenormalnih razmer v Sloveniji. Komentatorka Dela je tako zapisala, da so »razcepljenost našega parlamenta, nezmožnost odločitve, travme zaradi nedovzetnosti za evropski pravni red - potrditev tistega, na kar prisega italijanska politika. Kako prepričljivo je zdaj opozarjanje diplomatke Agnellijeve na slovenske težave pri sprejemanju meril ETI! In absurno je, da nam 'izvršilno nesposobnost’ v dvostranskih odnosih in odnosih do Unije zdaj očita ravn održava, kije bila v prejšnjih letih sinonim izvršilne nesposobnosti. Problem je, da ne-displomatske izjave premiera dinija o politiki, ki da niso na ravni devetdesetih let, v povezavi s sedanjimi parlamentarnimi debatami niso brez podlage...« V nekem drugem komentarju pa Delo piše, »da so itahjanske sodbe vse prej kot meritorne, navzlic temu pa bi jim morda le morali prisluhniti in se še sami vprašati, kaj je v resnici z naši 'izvršilno sposobnostjo’. Navzven in navznoter. Morda bi se doko-pah do presunljive ugotovitve, da so sraz-mere pravzarpav še slabe, da lahko govorimo celo o opravilni nesposobnosti. Laično povedano, opravilno sposobnost se vazme ljudem s hujšimi duševnimi motnjami, v skladu z zakonom pa sejim določi zastopnike njihovih interesov...« Komentator Slovenca seje po »pomoč« za opisovanje slovenskih razmer zatekel kar k tržaškemu II Piccolu, kije zapisal, da slovenski parlament bolj spominja na rusko dumo kot pa na parlament v zahodnoevropski demokraciji. V svojem komentarju je namreč ugotovil, da si strankke »nadaljevalca takšne razprave, kot smo ji bih priča v minulih dneh, en bi smele več privoščiti, če nočemo, da naš parlament postane ruska duma...« Empa zdaj, toda kakšna? Zunanji minister Zoran Thaler seje v svojem referatu v državnem zboru »ponorčeval« iz prenoviteljskega gesla »Evropa zdaj«! Komentator Republike pa je zapisal, daje »danes opozicijska Združena lista pred časom nastopila z geslom 'Evropa zdaj!’ pred dnevi pa je temu sloganu podredila povsem strankarske interese in ob tem tvegala, da bo glavni krivec, če španski predlog propade...« Funkcionar Združene Uste in poslanec ZL-SDS Lev Kreft je ob Thaleijevem »norčevanju« zapisal, daje bilo »geslo 'Evropa zdaj!’ pod katerim je Zveza komunistov Slovenije -Stranka demokratične prenove (po domače: prenovitelji) predstavila svoj politični program, naslonjeno na dve dejstvi. Prvo dejstvo je bilo, da smo ubranili ustavne amandmaje, s katerimi sije Republika Slovenija zagotovila polno samostojnost v odločanju o lastni sedanjosti in prihodnosti. Drugo dejstvo je bilo, da smo zapustili Zvezo komunistov Jugoslavije, in s tem stopili na novo, samostojno in suvereno pot. Tej samostojnosti v odločanju, ki se je pokazala že pri odločitvi za prve večstrankarske volitve, in lastni suverenosti je bilo treba dati ime. Takrat pač nismo imeli v mislih take vrste projekta, da bi hoteli dobršen del življenja preživeti po evropskih predsobah, kamor bi se priklatili skozi vzhode za služinčad, in tudi nismo imeli v mislih, da bomo klečeplazili, saj bi to pomenilo, da si namesto starih komunističnih in centralističnih že volimo nove gospodarje. Šlo je za prepričanje, da si lahko Evropo, kot smo si jo predstavljali, vzpostavimo tu in zdaj doma. Evropa pa pomeni demokratičnost političnih odnosov in tržno življenjsko sposobnost lastne ekonomije. Zaradi prepričanja, da smo si kaj takega sposobni izdelati pri sebi doma, smo bili prepričani, da smo zreli in sposobni za vstop v Evropsko unijo, kije že načrtovala svoj nadnacionalni značaj in širjenje v srednjo in vzhodno Evropo...« Peterletovi strahovi Liderja slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta kamaprej skrbi, kaj bodo o Slovenjji rekli kje v tujini. Zadnjič seje zgražal nad »belo knjigo« slovenskega zunanjega ministrstva o zgodovini odnosov med Slovenijo in Italijo. »Zgleda, da odmevi v Italiji niso pozitivni. Mislim, da s to 'belo knjigo’ stvari pravzaprv zaostrujemo,« je defitistično govoril Peterle. Poslanka LDS Jadranka Šturm Kocjan je dejala, da je »začudena nad takimi besedami. Se bomo mar zdaj, ko smo to 'belo knjigo’ izdali, ker so nas drugi sprovocirali, šli neko samopomi' lovarCe, se vlekli nazaj in se opravičevali' Kdo pa je vse skupaj začel? Seveda Italijane - ne vseh, kajti treba je povedati, da so tam tudi demokratične in nam nakloiCene sile - bolCo dejstva. Ta pa obtožujejo fašiste in druge zavojevalce...« Na svoji zadiCi tiskovni konferenci pa je Peterle govoril, da bi morali na Italijo-rgle-dati kot na partnerko in ne »kot sovražnico«. Poiskati bi morali odgovor, ki bi ohranil dostojanstvo obeh držav, »če pa govorimo o upogibanju hrbtenice, si sami znižujemo ceno«. V zvezi z »dostojanstvom« Peterle ni omenil, da Itahja sploh ni odgovorila na slo; venski predlog iz leta 1994, po katerem naj bi tako Slovenija kot Italija podpisali nekakšno izjavo, »v kateri bi obe državi zanikali lastno odgovornost za storjeno v preteklosti, ko so bili na oblasti drugi režimi. Izrazili hi obžalovanje in pokazali, da sta pripravljeni začeti znova, nato pa bi se lotili moralne poprave krivic«. Drnovškova resnica Dr. Janez Drnovšekje napisal knjigo spominov Moja resnica, ki obravnava predvsem leta njegovega beograjskega članstva in predsedovanja v Predsedstvu SFRJ. Dr. Drnovšek je na predstavitvi knjige dejal, da se vedno pogosteje postavljsco vprašanja, kdo je kriv za tisto, kar se je zgodilo na območju bivše Jugoslavije, ali bi bilo takšen razvoj dogodkov mogoče preprečiti, kakšna je bila vloga Slovenije, in dodal, daje mogoče mnogo odgovorov na takšna in podobna vprašanja najti v njegovi knjigi. Dnevnikov ocenjevalec (Miran J. Lesjak) piše, daje »treba poznati Drnovškovo sedanjost zato, da bi znali brati njegovo opisovanje preteklosti. Mimo njegove aktualne politične funkcije in dejanj, ki izvirajo iz pje, jo konstituirajo tudi obtožbe političnih nasprotnikov na rovaš nekateirh poglavij iz jugoslovanskega dela Drnovškove politične kariere. Zato se avtor s temi obtožbami (namigi na homoseksualnost, proslava na Gazimestanu, izredne razmere na Kosovu, JBTZ, tajne službe, razorožitev teritorialne obrambe) ukvarja tako, da obširno piše o svojih domnevnih grehih, in zato se Moja resnica bere kot zelo dolg demanti... Kiyiga je napisana kot za silo dokumentirana kronika. Njen avtor se takrat, ko mu zmanjkajo navedbe vseh okoliščin nekega dogodka, ko pozabi napisati njegov natančen, datum, ko se zadovolji s sila skopimi povzetki svojih pogovorov z jugoslovanskimi politiki in generali v času slovenske vojne in takrat, ko se ne more (noče?) spomniti polnega imena kakšne osebe, izkaže za dokaj površnega kronista. Če velja zapoved, naj Čudi sodimo po njihovi dehh, potem je Moja resnica odličen avtoportret Janeza Drnovška. Prav tak je, kakor je sam sebe opisal: previden, nezaupljiv, taktizirajoč in zvit... Še celo o sporočilu, ki se kot rdeča nit vleče skozi Mojo resnico, daje bil namreč v jugoslovanskih časih politik, kije moral delati sam proti vsem, bi lahko glede na Drnovškovo sedanjo politično prakso rekli, da izpričuje predvsem avtorjevo zvestobo samemu sebi... Zelo pomenljivo pa zamolči nekaj marCših resnic. O tem priča tudi epizoda, v kateri Drnovšek opisuje, kako je poklical znanca, člana ZK, da bi se dal obvestiti o smiselnosti svoje kandidature za člana zveznega predsedstva-Takole pravi: 'Odgovoril mi je, da se pri njih v vodstvu Zveze komunistov dogovarjajo kako in kaj, da njihov predsednik Milan Kučan najbrž ne bo kandidiral in da se bodo dogovorili, kdo naj bi bil njihov kandidat’. Kaj je s tem stavkom narobe? To, da v njem bodejo v oči svojilni zaimki (njih, njihov), ki Drnovškovo kandidaturo pre; dstavljajo kot kandidaturo kandidata, ki ni bil »njihov«, torej, ki ni bil kandidat tedanjega političnega establishmenta. Na dejstveni ravni je to zelo res, res pa je tudi, daje Janez Drnovšek 2. juhja 1974 vstopil v ZKS, od leta 1984 naprej pa je imel svojo partCsko celico v Izlakah. Drugače povedano: pisec želi z nizanjem pomenljivih svojilnih zaimkov zamolčati, daje bil včasih član ZKS. Kot da bi bil to kakšen poseben greh v njegovi politični karieri...« _ Kolumnist Dela (Marko Crnkovič) pa piše, da ne »trdi, da bo Moja resnica prijetno presenečenje za vse, sem pa prepričan, da za nikogea ne bo neprijetno. Največja odlika te knjige je gotovo, umirjenost, spravljivost, da ne rečem realistična objektivnost. Drnovšek se v njej z nikomer ne prepira, likogar in ničesar v nič ne deva - niti svojih lajhujših pohtičnih nasprotnikov v zadnjih nesecih enotne Jugoslavije ali po sili raz-ner kooperativnih v prvih mesecih samostojne Slovenije. Ta knjigaje izvrstna kronika o-onskega očividca... Drnovšekje utelešenje jolitične, osebnostne, vedenjske samoumevnosti in normalnosti, sredinskosti, in to e tisto, kar je ljudem pri njem všeč: pre; jrostim še tem bolj, medtem ko tistih, k1 )d vodij pričakujejo kaj več, to pač ne motile več: ti slednji znajo to kvečjemu ceniti, ;aj Drnovškova povprečnost ni tista ško-iljiva in še padajoča, temveč pozitivna skvidistančnost... V svoji oddaljenosti ih leopaznosti, če že ne kar odsotnosti, j® Drnovšek simbolno najdragocenejša figura na slovenski politični sceni...« Pripravil: J- K- Venčeslav Japelj, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije !ii li Zgodbo v pretežni meri izpolnjujejo v vseh uredništvih, razen na RTV in Slovencu - Raziskava o naiboliperečih problemov novinarjev - Novinar v Povprečju umre, ko gre v vokoi-Na stavkovna poeaiania na RTV s pravnikom lJL magnetofonom - Sindikalno solidarnost ie treba krepiti - Palačink ne Moremo speči, ne da bi razbili kako iaice > »norarna: Oospod Japelj, vodite sindikat novinarjev, enega prvih poklicnih sindika tov v Sloveniji, kije zlasti ob nedavni stavki novinarjev RTV Slovenija Pokazal svojo učinkovitost. Nam za začetek lahko predstavite vaš sindikat? „ Japelj:Naš sindikat, Sindikat novinarjev ^ovenije, smo ustanovili marca 1990. To bilo nekaj mesecev potem, ko smo ustanovili sindikat novinarjev Primorske. Ta Je bil prvi poklicni sindikat v Sloveniji in P^vi novinarski sindikat v tedanji Jugosla-''M- Zdi se mi, daje bil tudi prvi v tem kon-Sf1 Evrope, mislim države nekdanje socialistične ^Vrope. Po ustanovitvi sindikata na Primor-“kein smo delali naprej, saj smo ugotovili, so tudi v drugih koncih Slovenije in v orugih redakcijah zrele razmere. Epicen-"er je bil v Kopru, zato smo se dogovorili, bo tudi sedež ostal v Kopru. Panorama: Število članov najbrž narašča; koliko novinarjev je sedaj vključenih v sindikat, ki mu predsedujete? Japelj: Ne poznam natančnega trenut-aega števila, članov je približno sedemsto-Pstdesetdo osemsto, saj se spreminja. Člani Pelujejo v dvajsetih sindikatih oziroma or-j&nizacijah. Organizirani so po svojih sin-Pjkatih v redakcijah in ti sindikati sestajajo novinarski sindikat Slovenije. Člani torej povezani v svoj sindikat preko Posameznih sindikatov. Poznamo pa tudi Individualno članstvo, kdor želi, se lahko jdbno sindikata v svoji lastni novinarski P^i vkjjuči tudi individualno. Članarina znaša eri odstotek mesečne bruto plače. Panorama: V sindikat se povezujemo z določenim namenom, se pravi vplivati na delodajalce, sklepati ustrezne kolektivne Pogodbe, si zagotoviti določene pravice. Kako ocenjujete vaš vpliv, kako dosegate smotre svojega delovanja, s kakšnimi rezultati sindikat utemeljuje svoj obstoj? , Japelj: Sindikat smo vsekakor ustvarja-h v časih, ko smo nekateri že vedeli, kaj se 0 zgodilo. Ni naključje, daje bil ta sindikat ustanovljen v Kopru, kjer imamo blizu ita-toske izkušnje; italijansko sindikalno gibanje J® med najbolj razvitimi v Evropi in svetu. 1 zgledi so nas pripeljali do tega, da smo Pzmišijaii naprej, in to kar seje dogajalo slovenski in jugoslovanski družbi, nas je ‘avajalo na to, da seje treba hitro organi-irati in se postaviti v obrambo novinar-kih interesov. Zato smo ta sindikat tudi iT^anovili. Prepričan sem, da se je v teh Phh potrdilo, da bi bilo brez tega sindikata slovenskim novinaijem bistveno teže. Prva aloga je bila in je še danes - povedano z ‘Skaj besedami - zastopati interese svojih Janov, kjerkoli so ti lahko prizadeti oziroma kjerkoli jih je mogoče uveljavljati. Če ne sprašujete o rezultatih, potem lahko rečem, a so od okolja do okolja različni, ponekod večji, drugod manjši. Na RTV nam štiri leta skorajda ni šlo, v Slovencu tudi ne. Potem ko smo rekli, da zastopamo interese svojih članov, smo si za prvo nalogo zadali pripravo in sprejem, podpis kolektivne pogodbe za poklic novinarja. Takrat kolektivnih pogodb za poklic v Sloveniji ni bilo, tako je bila naša prva. Vedeli smo, da bo težko, prestajali smo hude muke, da smo na drugi strani organizirali delodajalce in jih prepričali, da je tak dokument potreben. Preden je prišlo do slavnostnega podpisa 11. decembra 1991, je preteklo veliko vode, potrebne je bilo ogromno energije, vendar pogodbo smo dobili in pokazalo seje, daje zelo dragocen in praktično nenadomestljiv pravni akt. In če razmišljam, kako bi bilo, če je ne bi imeli, pogledam malo proti vzhodu in malo proti jugu. Na Hrvaškem na primer novinarji kolektivne pogodbe še nimajo in si že dolgo časa zarjo brezuspešno prizadevajo; od časa do časa se srečam s predsednikom hrvaškega novinarskega sindikata in vedno znova pripoveduje, kako velike probleme imajo in se ne premaknejo nikamor. Skoraj sine morem predstavljati, kako bi bilo, če bi bil novinarski poklic v Sloveniji v takšnem položaju, kot je pri njih. Nismo hoteli biti politično vezani Panorama: Omenili ste stike z italijanskim sindikalnim gibanjem, ki so v Kopru še posebej živi in so vplivali na posebno sindikalno organiziranost na vašem območju. Vendar ste v novinarskem sindikatu občutili potrebo po vseslovenskem povezovanju. Je to na račun majhnosti, maloštevilnosti poklica ali zaradi drugih razlogov? Japelj: Ko smo se ustanavljali, so nekateri sindikati, ki so že obstajali ali pa tisti, ki seje transformiral, kazali veliko željo, da bi se jim pridružili, da bi postali enaindvajseti ali dvaindvajseti sindikat. Mi smo se odločili, da v to ne bomo šli, ker nam je bilo veliko do naše samostojnosti; hoteli smo se ubraniti kakršnihkoli možnih očitkov, da smo politično kakorkoli vezani in opredeljeni. Ugotavljali pa smo, daje potrebno narediti vse, da se v Slovenji primerno organiziramo in da znotraj poklica pridemo do sindikata, ki se bo brez obremenitev zavzemal za interese tega poklica. Videli smo, daje ta praksa po svetu precej razširjena, ne samo v Italiji so novinarji organizirani v lasten sindikat, samostojen sindikat in niso obvezujoče vključeni v druge sindikalne federacije ali konfederacije. Vedeli smo tudi to, da obstaja mednarodna novinarska federacja, in zato je bil naš cij, da se po poklicni liniji organiziramo v svetovna gibanja. Drugih sindikatov nismo prav nič pogrešali, imeli pa smo nekaj težav pri organiziranju našega delovanja. Potem smo se odločili - glede na to, da smo v Kopru in da so nam pri prvih organizacijskih korakih pomagali - sprejeti pomoč obalne sindikalne organizacije pri storitvah. O tem smo sklenili pogodbo in za to jim tudi plačujemo. Tako je strokovna služba obalnih sindikatov tudi naša strokovna služba. Panorama: Ali ni nekaj novinarjev sindikalno povezanih v Pergamu? Japelj: O tem nimam podatkov, da bi kvalificirano govoril. Lahko da, vendar mislim, da ne gre za kako pomembnejše število. Sicer pa s Pergamom občasno sodelujemo, takrat ko eni ali drugi čutimo potrebo, pripravili smo nekaj akcij pri reševanju položaja zaposlenih pri Slovencu, skupaj smo pri dogovarjanju o sindikalnem premoženju in občasno še kdaj. Med nami absolutno ni nobenega konflikta, takrat ko so interesi, stopimo skupaj, se usklajujemo in sodelujemo. Panorama: Omenili ste časopis Slovenec. Mar tam še nimajo novinarskega sindikata ? Japelj: Nekaj časajebil, moram pa priznati, da v tistem vzdušju strahu in specifičnih razmerah, ki niso primerljive z nobeno drugo slovensko redakcijo, sindikat kot organizacija ni mogel delovati. Zdaj imamo nekaj manj kot dvajset naših članov, ki formalno niso organizirani in delujejo kot posamezniki znotraj našega sindikata. V Slovencu se bo treba stvari lotiti in na pol smo že dogovorjeni, da se, potem ko absolvira-mo RTV, lotimo reševanja Slovenca. Odvisno pa je seveda od tega, kakšen interes in kakšne pobude bodo pokazali naši člani. Proti njihovi pripravljenosti in pobudam ne moremo delati, smo samo servis, tisti ki pomaga pri uveljavljanju in zaščiti njihovih interesov. urednikov,_potem pa večinoma zunanje sodelavce. Če bi bili naši člani, bi že ukrepali. Na Republiki imamo naš sindikat. Do nedavnega so imeli več kot dvajset članov, zato so imeli svojega člana izvršnega odbora Sindikata novinarjev Slovenije. Čeprav so na osnovi naših pravil svojega direktnega predstavnika izgubili, so nesporno naši člani in bomo storili vse, kar bo mogoče za zaščito njihovih interesov. Panorama: Venimo se h kolektivni pogodbi. Predpostavljamo, da spremljate njeno uveljavljanje in imate podatke o tem, kako se spoštuje. Japelj:Globalen pregled imamo, s^j občasno preko naših zaupnikov in naših strokovnih služb, četudi so skromne, ugotavljamo uresničevanje kolektivne pogodbe. Generalna ugotovitev je, da se v največji oziroma pretežni meri pogodba izpolpjuje praktično povsod, razen na RTV in na Slovencu. Drugod večjih težav pri izpolnjevanju pogodbe ni. Za raziskavo prispeva tudi Evropska unija Panorama: Pred kratkim so novinarji odgovarjali na posebno anketo, je analiza že opravljena? Japelj: V teku je raziskava, gre za tako imenovani mini Pharov program v okviru Evropske unije, ki ima cilj ugotoviti stanje slovenskega novinarstva in sindikalnega organiziranja. Na osnovi teh ugotovitev se bomo usposobili za reševanje najbolj perečih problemov. Ta program je v fazi obdelave, anketa je bila opravljena, podatki so zbrani, sedaj jih strokovnjaki obdelujejo in do konca aprila naj bi bili znani rezultati. “V tistem vzdušju strahu in specifičnih razmerah, ki niso primerljive z nobeno drugo slovensko redakcijo, sindikat kot organizacija ni mogel delovati. Zdaj imamo nekaj manj kot dvajset naših članov, ki formalno niso organizirani in delujejo kot posamezniki znotraj našega sindikata. V Slovencu se bo treba stvari lotiti in na pol smo že dogovorjeni^ da se, potem ko absolviramo RTV, lotimo x*6SQVtii3jci SIovgucHs Odvisno pst je seveda od tega, kakšen interes in kakšne pobude bodo pokazali naši člani.,y Konkurenčna klavzula velja le, če gre za ekvivalent Panorama: Te dni je aktualen suspenz treh novinarjev Slovenca. Bo kak organ sindikata novinarjev o tem sprejel stališča, protestiral? Japelj:Nisem seznanjen s podrobnostmi, dvomim, da so to naši člani; če bi bili, bi se nam že oglasili in bi dobili pomoč. Ločnica med člani in nečlani je članarina. Tisti, ki jo plačuje, je član sindikata in uživa pomoč in storitve našega sindikata. Da pa bi načelno sprejemali nekakšne izjave ob tem, da podrobnosti ne poznamo, se mi ne zdi smiselno. Načeloma pa lahko rečem, pa naj gre za Slovenca ali kako drugo uredništvo, da konkurenčna klavzula lahko velja samo takrat, ko gre za ekvivalent. Na eni strani ustrezna plača, tvoj materialni položaj mora biti urejen, potem pa delavec lahko pristane in je dolžan spoštovati konkurenčno klavzulo. Kot je meni znano, Slovenec ne spoštuje kolektivne pogodbe in zelo slabo plačuje svoje novinarje. Panorama: Očitno se še dodatno napoveduje problem novinarjev Republike in Kanala A. Imate tam organizacije? Japelj:Na Kanalu A ni sindikata, tudi naših članov mislim, da ni. To je povezano s strukturo sodelavcev te organizacije. Imajo nekaj uPrepričan sem, da seje v teh letih potrdilo, da bi bilo brez tega sindikata slovenskim novinarjem bistveno teže. Prva naloga je bila in je še danes - povedano z nekaj besedami - zastopati interese svojih članov, kjerkoli so ti lahko prizadeti oziroma kjerkoli jih je mogoče uveljavljati. Če me sprašujete o rezultatih, potem lahko rečeno, da so od okolja do okolja različni, ponekod večji, drugod manjši. Na RTV nam štiri leta skorajda ni šlo, v Slovencu tudi ne.” To je prva tovrstna raziskava o novinarjih v Sloveniji, zanjo ob naši sredstvih uporabljamo tudi denar Evropske unije. Obetamo si dobro detekcijo problemov, razmer, kakšenje povprečni slovenski novinar, koliko je star, kakšno izobrazbo ima, kakšno plačo, kaj ga teži. Ko bomo to poznali, bomo dosti lažje pripravljali svoj program. Panorama: Uveljavljanje kolektivnih pogodb običajno merimo skozi ustreznost plač. Gre pa se za druge stvari, novinarske dopuste na primer, delovne razmere, zdravstveno varstvo, ki odločilno vplivajo na novinarjev položaj in počutje, pa tudi preživetje. Kaj lahko poveste o tem? Japelj: Gotovo so še lukrje, marsikje še kakšna stvar ni dosledno izpeljana, večjih težav pa po moji sodbi ni. Novinarski dopust, ki ste ga omenili, je pridobitev iz samoupravnih časov, ki smo jo z veseljem sprejeli in obdržali. Gotovo gre za eno boljših stvari iz prejšnjih časov. Položaj novinarja se seveda ne meri samo z denarjem, novinarju je treba omogočiti, da la^je dela, si napolni akumulatorje, se boljše počuti, da je lahko bolj odgovoren. Panorama: Kako pa je urejeno dodatno zavarovanje novinarjev? Tega kolektivna pogodba ne določa. Japelj: Dodatno zdravstveno zavarovanje imajo podjetja različno urejeno. Ponekod ga podjetja plačujejo, drugod ne, ponekod samo organizirajo plačevanje, zaposlenim pa se zavarovanje trga od plače. Rešitve torej niso enotne, tega dogovora tudi ni v kolektivni pogodbi. Drugo pa je vprašanje dodatnega pokojninskega zavarovanja. To je projekt, s katerim se ukvarjamo že lep čas. Težave, kijih imamo, so težave zaradi neurejene zakonodaje v Slovenji. Prepričani smo, daje dodatno zavarovanje potrebno iz več razlogov. Vsaj dva se mi zdita Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani pomembnejša. Pokojninski sistem je v krizi in ta kriza se poglablja, drugič pa naše gospodarstvo, če se hoče razvijati, potrebuje kapital. Kapital pa je mogoče ustvariti z varčevanjem. Pravzaprav je presenetljivo, kako država zanemarja to področje; kaže da ima preveč skrbi s politiko, idolo-gijo. V petih letih po osamosvojitvi ni uspela harediti nobenega konkretnega koraka na tem področju. Mi si prizadevamo, da bi svojim članom omogočili dodatno pokojninsko zavarovanje. Prvi cilj je seveda zagotoviti ustrezen standard, varno starost za novinarje. Te stvari se nikamor ne premaknejo, že lep čas butamo z glavo v zid. Pripravljeni bi se bili pogovarjati o vključitvi v kak drug sklad, ni nujno, da bi ga sami ustanovili, gre pa za specifiko novinarskega poklica. Po nekaterih podatkih, ki so bolj približni kot natančni, je življenjska doba novinarjev in novinark bistveno krajša, kot velja za populacijo. Novinar, moški, v povprečju umre takrat, ko gre v pokoj. Pri petinšestdesetih. Zavarovalnice za moško populacijo postavljajo mejo oseminsedemdeset let. Za novinarke je stvar nekoliko ugodnejša. Panorama: V javnosti dostikrat krožijo grozljivi podatki o umrljivosti novinarjev in njihovi življenjski dobi. Imate o tem natančnejše podatke? Japelj:S pomožnimi sredstvi smo poskušali priti do teh podatkov, vendar kaže, da bo potreben za to poseben projekt. Če se tega mi ne bomo lotili, se najbrž tudi nihče drug ne bo. To je sestavni del projekta skladov, in če pridemo do zavarovalnih skladov, bodo potrebne tudi strokovne priprave in izračuni. To je zelo drago in računamo, da bomo v sodelovanju z državo prišli v enega programov, kijih nudi Phare na tem področju. Računamo, da tudi država ni tako neumna, da ponujene roke ne bi sprejela. Naš primer je lahko eden prvih, vzorčnih, na osnovi naših izkušenj bodo začeli ustanavljati sklade tudi drugi. Novinarju omogočiti, da bo normalno užival pokojnino Panorama: Pri življenjskih in delovnih pogojih novinarjev gre najbrž še za vrsto drugih stvari, ki niso vsa v domeni sindikata. Japelj:V našem sindikatu se občasno sprožijo pobude, da bi zahtevali bonitete pri upokojevanju, beneficiran delovni staž. Zaenkrat je prevladal pogled, daje treba olajšati delovne razmere in omogočiti novinarju, da bo normalno živel in normalno delal, da se bo upokojil takrat, ko je to normalno, in da bo potem še kar nekaj let užival ob pokojnini. Vedeti pa je treba, da je naš sindikat vendarle relativno skromnih moči. S članstvom in denarjem, ki ga imamo, si ne moremo privoščiti preširoke fronte aktivnosti. Vsaj še nekaj časa nam bo večino časa in delovne energije jemalo uveljavljanje določil kolektivne pogodbe. Pri nas je namreč pravna kultura še zelo nizka in se moraš boriti za stvari, ki so v svetu samoumevne. Pri nas si moraš vsako stvar izboriti z zobmi. razlogov niso naredili in tega nismo uspeli zagotoviti v vseh teh štirih letih. Temu so se upirali, ker so hoteli imeti enoten sistem za vse zaposlene in enotno izhodiščno plačo. Ti dve stvari pač ne gresta skupaj. S to odločitvijo so tvegali, da kršijo določila kolektivne po- odgovornost za škodo, takšno ali drugačno, ki je bila prizadejana s stavko. Če bi se prej normalno pogovarjali kot resen partner, če bi se zmenili tako, kot smo se na koncu pod pritiskom sile, bi si marsikaj prihranili. “Po nekaterih podatkih, ki so bolj približni kot natančni, je življenjska doba novinarjev in novinark bistveno krajša, kot velja za populacijo. Novinar, moški v povprečju umre takrat, ko gre v pokoj. Pri petinšestdesetih. Zavarovalnice za moško populacijo postavljajo mejo oseminsedemdeset let. Za novinarkeje stvar nekoliko ugodnejsa.,f godbe, ki jo je podpisal tudi predsednik sveta RTV. Globljih razlogov za odločitev, da se postavijo ob sramotilni steber, ne poznam, vem pa, da to ne pomeni doslednega uresničevanja kolektivne pogodbe. Vem, da smo imeli s tem ogromno težav, izgubili smo neznansko veliko časa in energije, preden smo prišli do današnje točke, ki obeta razrešitev. Potrebne so bile tudi že stavke, med njimi tudi ena, ki je trajala štiri dni, podpisovan smo različne dogovore, grozih, napovedovali stavko; namesto da bi reševali širše probleme javnega zavoda RTV, smo se bili prisiljeni ukvarjati z vsiljenimi problemi. V nobenem primeru pa ne moremo pristati na to, daje položaj posameznih naših članov v različnih redakcijah različen. Da se tisto, kar je bilo dogovorjeno in zapisano kot kolektivna pogodba, ne uresničuje povsod na približno enak način. Tudi tokrat smo bili prisiljeni stvari zaostrovati, ob tem pa smo poskusih tudi nove organizacijske prijeme. Aktivnosti so potekale v koordinaciji med novinarskimi sindikati znotraj RTV in vodstvom Sindikata novinarjev Slovenije. Panorama: Prvič seje zgodilo, da seje Sindikat novinarjev Slovenije pojavil kot pogajalski partner. Japelj: Res, prej so novinarski sindikati preko svoje koordinacije, ki je bila na pobudo našega izvršnega odbora ustanovljena na RTV, sami reševali probleme ob podpori novinarskega sindikata Slovenije. Tokrat smo se odločili združiti vse moči, strokovne, moralne, finančne, vse kar pač premore sindikat, da prebijemo to fronto in nekaj dosežemo. Za nami je bilo 350 novinarjev RTV Panorama: Slišali smo tudi, da ste temeljito dodelali strategijo stavke. Japelj: Da, strategijo in taktiko. Dogovorili smo se, na kak način bomo delovali, tudi formalno je odločitev o napovedi, trajanju stavke sprejemal izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije, seveda na predlog stavkovnega odbora, kije sestavljen iz članov naših sindikatov na RTV. Stavkovni odbor je pooblastil pogajalsko skupino, ki se je pogajala z drugo stranjo o stavkovnih zadevah. V tej skupini smo bili predstavniki vodstva Sindikata novinarjev Slovenije, notranjih sindikatov in naša pravna služba, strokovna služba našega sindikata. Panorama: Stavka na RTV še ni končana? Japelj: Stavka je prekinjena. Napovedali smo, dajo bomo v primeru neizpolnjevanja. podpisanih dogovorov v zvezi z našimi stavkovnimi zahtevami nadaljevali 16. aprila, dan po naslednji plači. Za zdaj so spoštovali sprejete obveznosti v dogovorjenih rokih, praktično do minute natančno. To je tudi dober znak in moram izreči priznanje drugi strani, da tokrat kaže, da mislijo resno. Panorama: Kako je s plačilom osebnih dohodkov za čas stavke? Vaš sindikat je bil pripravljen plače novinarjem RTV za cas stavke refundirati. Sodite, daje kriv drugi partner? Japelj: To vprašanje moramo najprej pravno proučiti. Ugotoviti moramo, kaj nam omogočajo in k čemu nas zavezujejo veljavni pravni akti glede plačevanja dela novinarjev med stavko. V naši kolektivni pogodbi je določilo, da delodajalec v primeru stavke, do katere je prišlo zaradi neizpolnjevanja obveznosti delodajalca in je bila v skladu z zakonom, plača sedemdeset odstotkov plače. Torej ostaja vprašanje preostalih tridesetih odstotkov. Vendar moramo še videti, ali ima dejstvo, da druga stran ni izpolnila določil kolektivne pogodbe, tudi na tem področju kake posledice. Vsekakor ne nameravamo plačevati stroškov, za katere nismo odgovorni, nameravamo pa v celoti izpolniti obljubo, ki smo jo dali. Ta pa je, da stavkajoči ne bodo prikrajšani pri plači in ravno tako ne bodo prikrajšani pri svojih prejemkih tisti, ki se bodo solidarizirali, ki niso naši člani, pa so zaposleni na RTV, in tisti, ki so zaradi stavke trpeli - tu gre za zunanje sodelavce. V stavki je namreč sodelovalo poleg 350 novinarjev - zaposlenih in svobodnih - okoli 60 zunanjih sodelavcev, ki so se solidarizirali s stavko. Tudi s tega vidikaje stavka popolnoma uspela in naletela na solidarnost ter odobravanje. Panorama: Delavci na RTV so organizirani še v drugih, nenovinarskih sindikatih. So se tudi ti sindikati solidarizirali s stavko? Japelj: Nimam informacij, da bi se solidarizirali z našimi kolegi, razen ene izjeme - to so ostali zaposleni na televiziji Koper. Ti so tudi pisno izrekli podporo stavkajočim. Za druge takih podatkov nimam. Pač pa smo v času pred stavko dobivali informacije, da bi v primeru, če bi vodstvo popustilo našim zahtevam, drugi sindikati stavkali proti nam. Panorama: Gre za podoben primer, kot se ob sedanji zdravniški stavki oglašajo šolniki in pravijo: izhodišče pa vendar mora biti “Teje prva tovrstna raziskava o novinarjih v Sloveniji, zanjo ob naši sredstvih uporabljamo tudi denar Evropske unije. Obetamo si dobro detekcijo problemov, reziiieij kstksen je jpovjprecm slovenski novmsi^ koliko je star, kakšno izobrazbo ima, kakšno plačo, loj ga teži. Ko bomo to poznali, bomo dosti lasje pripravljali svoj program.”_________ Panorama: Sindikat novinarjev ima tudi blagajno vzajemne pomočiLki lahko novinarjem vsaj kratkoročno pomaga reševati in olajšati zadrege. Japelj: Ta blagajna je bila ustanovljena ravno s tem namenom. Zasledovali smo dva cilja. Eden je, da denar, ki se sproti ne porabi in ga dajemo v solidarnostni sklad za primer stavk, koristno uporabimo in obračamo. Na drugi strani smo iskali interese in potrebe naših članov; če lahko članom pomagaš v finančni stiski, se obe plati krasno ujameta. Naš novinarski standard gotovo še ni tako visok, da bi bil sklad nepotreben. Sčasoma smo prišli do izkušenj, tudi inflacija se je zmanjšala, da denar posojamo brez obresti. Posameznik lahko dobi sto tisoč tolarjev in vrne v desetih obrokih po deset tisoč tolarjev. Brez obresti in brez stroškov, to je pač boniteta, ki jo uživajo naši člani. Panorama: Prehajamo na drug sklop vprašanj, zaradi katerih smo vas pravzaprav izbrali za sogovornika: na nedavno stavko novinarjev RTV Slovenija. Omenili ste že, da problemi v tem zavodu niso od včeraj in da gre za hišo, kjer je bilo pri uveljavljanju novinarske kolektivne pogodbe največ težav. Japelj: Naše izkušnje z RTV Slovenija so takšne, da lahko le upam, da se bodo to pot zadeve razpletle. Že velikokrat smo marsikaj podpisali, pa so se stvari pri uresničevanju ustavile. Po naravi sem optimist, in prvi koraki, ki jih je storilo vodstvo RTV po podpisu zadnjega dogovora, kije prekinil stavko, dajo prav optimistom. Zgodba seje začela že konec leta 1991, ko bi morali tudi na RTV izpolniti določila kolektivne pogodbe. Govorim o tistem določilu, ki zahteva prilagoditev indeksacije novinarjev in uskladitev poimenovanja njihovih opravil s kolektivno pogodbo. Tega iz določenih Panorama: Brali smo, da ste na pogajanja prišli res pripravljeni, “s pravnikom in magnetofonom vred”. Japelj: Bili smo res dokaj dobro organizirani, na pogajanja smo se temeljito pripravljali, mislim, daje bila tudi kadrovska sestava naše skupine kar primerno določena, vsaj če sodimo po tem, kar smo dosegli. Skušali smo predvidevati poteze druge strani, se organizirati in vse jemati resno in profesionalno, četudi smo amaterji, razen pravnikov seveda. To ni bilo težko, ko je bilo za nami 350 novinarjev, od tega kakih tristo naših članov na RTV, ki so v zelo visokem odstotku - blizu stoodstotno - podpisali igjave o stavkovnih zahtevah in svojo pripravljenost, da sodelujejo v stavki. Ob takšni podpori je bilo praktično nemogoče, da bi sam stavkovni aparat zatajil ali napravil kako bistvenejšo napako. Pod tem pritiskom smo lahko tudi ustrezno nastopali za pogajalsko mizo. Ne gre samo za pritisk, da nekaj pričakujejo od tebe, marveč tudi za podporo, za pozitivno energijo, kije stala za nami. Panorama: Vasje vodstvo RTV od vsega začetka jemalo resno, so pričakovali, da boste tokrat šli do konca? Japelj: Težko bi ocenil. Prva stavka je bila na Radiu Slovenija napovedana že konec januarja. Pritiske smo stopnjevali, zahteve smo razširili na celotno RTV, potem je prišla stavkovna napoved. Stavko smo sprva odložili, ker je bil podpisan dogovor. Ker pa dogovor ni bil uresničen - po tem sklepam, da druga stran vendarle še ni bila pripravljena pristati na izpolnitev dogovora -je bila potrebna prava^organizirana stavka z vsemi elementi. Sele tedaj so uvideli, da smo dovolj resen in odločen partner in da se ni več šaliti. Seveda je vodstvo RTV moralo, ali pa še bo moralo, prevzeti enako? Japelj: Za celovito informacijo moram najprej povedati, da smo v.pogajanjih z vodstvom RTV zahtevali, da izpolnjevanje določil naše pogodbe ne sme v nobenem primeru prizadeti standarda drugih zaposlenih. V prvo točko dogovora smo na naše vztrajanje zapisali, da se ob spremembah, ki jih bomo dosegli, plače drugih zaposlenih ne znižajo. Nam seje to zdelo korektno in mi na tak način razumemo medsindikalno solidarnost. Sem pa prepričan - in o tem govori tudi primer, ki ga navajate - da je sindikalna solidarnost, vzajemnost, vse vrednote, ki so v razvitem sindikalnem svetu znane, pri nas na zelo nizki ravni. S tem seje treba soočiti in kaj narediti, da se stvari spreminjajo. Žal smo danes še tam, Iger smo. Glede na prve informacije, ki smo jih dobivali, pa moram reči, da praktično nismo imeli nobenih pomembnejših težav z drugimi zaposlenimi oziroma njihovimi sindikati. To pa se mi zdi že kar lep dosežek. Želel bi, da bi bilo v podobnih razmerah - če bomo prisiljeni stavko ponavljati - tudi tako ali celo še korak naprej. Ko se v Sindikatu novinarjev Slovenije pogovarjamo o tem, ponavadi opozarjamo na to, da če kdo krši dogovore in pogodbe, kijih ima z nami, ne vidimo nobenega posebnega jamstva, da bo spoštoval pogodbe, ki ga vežejo do drugih. To se mi zdi elementarna logika, na katero velja spomniti. Panorama: Kaj pa slovenski sindikati dejavnosti in poklicev, so imeli kak odnos do stavke na RTV? So morda na kak način izrekli podporo vašim prizadevanjem? Japelj:Ob neformalnih, ustnih, smo prejeli več kot dvajset pisnih izrazov podpore drugih sindikatov, tudi nekaterih največjih. Usmerjeni so bili v podporo uresničitve naših stavkovnih zahtev in ciljev. Skupni imenovalec je bil po mojem ta, da smo se sindikati dolžni obnašati solidarno in da moramo stopiti skupaj v prizadevanju za to, da se spoštujejo kolektivne in druge pogodbe. Trenutno stanje v slovenskem sindikalnem gibanju je takšno, daje to eno najpomembnejših vprašanj tudi v pogajanjih o morebitnem socialnem miru ali nemiru. S tega vidika je to element, ki daje dodatno aktualnost naši stavki. 13 razsežnost presega ozke meje, zahteve, 23 katere smo se borili na RTV. Pri stavkah ne gre za odžiranj6 kruha drugim Panorama: Ali lahko primerjamo novinarsk1 stavko na RTV z zdravniško stavko Fidesa ? Japelj: Podobni smo si v tem, da imaj0 tudi oni poklicno kolektivno pogodbo, sta dve edini taki v državi. Njihova je nekolik0 mlajša, to, za kar oni stavkajo in se borij0 - če zanemarimo tehnične podrobnosti' je v bistvu isto kot pri nas. Gre za uveljavitev stroke, za uveljavitev posebnosti poklica za to, da se poklic postavi na tisto mestOi ki mu gre v normalno organiziranih in razvit® družbah. Panorama: In najbrž pri obeh stavkah ne gre za ogrožanje pravic in odžiranje kruha drugim? Japelj: Pri nas sploh ni šlo za to, da ® zahtevali kako velikansko povečanje plač-To, kar se bo zgodilo pri prevajanju indeksov, je malenkost, gre za samo nekaj odstotkov v povprečju. Naš ciljjebil, dauveljavfcoo kolektivno pogodbo in vso logiko ter mehanizme, kijih vsebpje. Vodstvo RTV seje obvezal0 dvakrat, prvič novembra 1994 in drugi0 5. februarja letos, da bodo udejanjili kolektivno pogodbo, in šele s stavko smo jih K temu prisilili. Fides pa ima vladno obljub0 o sprejemu zakona o zdravnikih, pa še neka) drugih obljub, vlada pa je obljube držala ^ predalu in sedaj ima, kar ima. Posledic® ravnanja si mo^a vlada pripisati sama. Panorama: V obeh primerih stavk so ljudja ogorčeni zaradi kratenja svojih pravic. Japelj: Zdi se mi, da bi bilo enkrat slovenski javnosti in ljudem treba povedat* še tole: ljudje so včasih ogorčeni, ker nimajo poročil ali časopisov, ko nimajo zdravniške pomoči takrat, ko mislijo, da bi jo potrebovali, pjihov gnev pa se usmerja proti tistim, ki stavkajo. Vendar palačink ne moremo speči, ne da bi razbili kako jajcC' Predlagam, da vendarle tisti, ki tako gledajo, razmislijo o tem, kaj je pravzaprav razlog, da smo posegli po stavki kot skraj; nemu sredstvu. Drugega nam ni ostalo prot* nonšalanci, brezbrižnosti in neustreznemu odnosu delodajalcev kot partnerjev n° drugi strani. Posledice bi morali naslovit*: na tiste, ki ne spoštpjejo dogovorov. Panorama: Za vas, ki živite in delate v Kopru, je bila stavka najbrž še posebej naporna, večina medijskih ustanov in težav pa je v Ijubljani. Kako ste sploh usklajevali delovne in sindikalne obveznosti? Japelj: Pri Primorskih novicah dd3^ polno, vse obveznosti moram opraviti, sem urednik notranjepolitične in gospodarske rubrike, nisem samo urednik, ampak tud' pišoči urednik, tisti čas in energijo, ki Ju posvečam sindikatu, moram nadoknadita Obremenitve so bile res hude, vendar se k sreči dovolj ukvarjam s športom, da iman* rezerve. Dogajalo pa se mi je, da sem se včasih srečal na poti iz Kopra v Ljubljano. Pred stavko šem imel dopust in seff se fizično nekoliko utrdil, res pa sem med dopustom moral skakati po stavkovnih opravkih. Ni mi čisto nič žal, da sem kak° novinarsko smučanje zamudil, če se bo stvar na RTV dobro iztekla. Panorama: Novinarskemu sindikatu ste predsedovali v tako rekoč najbolj burnem obdobju uveljavljanja pravic. Mislite, daje poglavitno delo opravljeno? Japelj: Težko bi rekel, z mojega vidika b* lahko rekel, da nekaj pomembnih dosežkov že imamo v torbi. Pravočasno smo se ustanovili, organizirali smo se tako, da lahk° učinkovito branimo in zastopamo svoje interese. Včlanili smo se v mednarodno novinarsko federacijo, kjer je naša podpredsednica Nataša Pirc tudi članica njihovega izvršilnega telesa, dosegli smo podpis kolektivne pogodbe, ki velja in na dokaj pr*' meren način ureja položaj novinarjev. Odpira)0 se nove naloge, toda par pomembnih stvar* smo - kljub temu, da smo razmeroma skromn® moči in daje novinarska srenja včasih tud* dokaj brezbrižna in slabo organizirana ' vendarle dosegli in imajo svojo težo. Ali s° glavne zadeve opravljene ali ne, ne mored* reči, vse naslednje, ki šele prihajajo, bod° ; pomembnejše, saj yse, kar je že bilo doseženo, v spominu bledi. Želim si, da bi novinarski sindikat vedno našel dovolj moči, da bi bi* kos tudi novim izzivom. Panorama: Gospod Japelj, zelo izčrpno ste nam predstavili naš stanovski sindikatih njegovo dejavnost, bi morda za konec še M dodali? Japelj: Morda bi bilo zanimivo še zabeležiti, da smo slovenski novinarji - Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije - prišli v mednarodno novinarsko federacijo IFJ kot prva slovenska organizacija na mednarodni ravni po osamosvojitvi Slovenije. Sprejeti smo bili še takrat, ko j® bila pri nas prava vojna. Novinarji smo b® prvi, ki smo se po osamosvojitvi vključili v kako mednarodno skupnost. Bili smo torej prvi poklicni sindikat, prvi novinarski sih' dikat v tem delu Evrope, imeli smo prvo poklicno kolektivno pogodbo, in tudi mednarodno organiziranje si štejemo v čast. Panorama: Gospod Japelj, hvala lepa za pogovor. Igor žitni* sl 0 g d J] v il v s 1 c t i s ž s I c < I i i J J « »»i-o-ofcr-P a S O O g o-tt c p g u- g, Q-%o>g, * 1-p S^'7 sa- igo ne- o'! tal1 ica' za- iti, :eK )ie-za-eje iec jit ^i. ije, r V jti' ;Ka ani tel o» Poskus obnove dubrovniške republike, ■Francoze pa so zamenjali Avstrijci. Ostali so vse do leta 1918, torej več kot stoletje, oo konca prve svetovne vojne in razpada Avstro-Ogrske. V tem času Dubrovnik ni le stagniral, celo propadal je. Tudi v ob-Oobju med obema vojnama ni bilo nič drugače. Mesto seje okrepilo po drugi svetovni vojni, vendar pa veličine iz preteklih stoletij ni več doseglo. Mesto umetnosti in turizma Gospodarsko in politično krepitev Dubrovnika je vso njegovo zgodovino spremljala tudi kulturna rast. Mesto je polno palač, eerkva in drugih sakralnih objektov, čud-evitih hiš, polno izjemnih slikarij indru-§ega. Po svoji umetniški strani sicer po-hpja manj kot Benetke, vendar pa je vre-'dnost umetniške .dediščine neprecenljiva. , Najprej je tu arhitekturna dediščina, ki Je še neraziskana. Potres leta 1979 in Popotresna obnova sta prinesli nova razkritja 0 prvih gradnjah na tem območju, ki se-Šajo celo v čase bizantinskega cesarstva. Zgodovina srednjeveškega Dubrovnika priča, da je bilo mesto takrat najpomembnejše ha vzhodni obali južnega Jadrana. Mesto so leta 1520, 1637, zlasti pa leta 1667 Prizadeli hudi potresi, nekajkrat pa je tudi gorelo. V popotresnem obdobju so morali Predelati ali celo povsem odstraniti izjem-he arhitekturne bisere. Največja izguba je oila po mnenju umetnostnih zgodovinarjev stara romanska stolnica. Romanike je danes v Dubrovniku malo, veliko večje baroka. Na umetniški zagon v mestu so močno vplivali tudi frančiškani in dominikanci, ki so si tu postavili samostane. Poznavalci pravijo, da se je zlato obdobje dubrovniške kulture in umetnosti začelo v 15. stoletju. Dubrovnik je bil velik v vseh slogih: roma-hiki, renesansi, baroku in gotiki. Prav zato seje v mestu lahko tako močno razvil turizem. Leta 1991 seje zgodovina ponovila Celih deset stoletij je minilo od saracen-skega obleganja Dubrovnika. Zgodovinski Viri pravijo, da je trajalo leto in pol. Poldrugo leto je trajalo tudi zadnje obleganje tega jadranskega bisera. Saracene so za-deruali Srbi in Črnogorci, pokazali pa so Večje barbarstvo od njih. Skorajda ni bilo strehe, ki bi preživela dolgotrajno bombardiranje, Stradun, slovita ulica, ki mesto deli na dva dela, je bil kot podolgovati kos sira. Na mesto so iz dneva v dan padale bombe, in vse več jih je bilo. Samo 6. decembra 1992 je na mesto padlo več kot tisoč granat. Sejale so razdejanje in smrt. Prebivalci so se stiskali v kletnih prosto- Tudi luksuzna marina je bila lani bolj ali manj prazna. Kako bo letos? rih sedmih utrdb, ki so Dubrovnik reševale vseh dobrih 14 stoletij njegovega obstoja. K sreči je bilo tisto leto in pol dovolj rib v morju, tako da so prebivalci ponoči nalovili dovolj hrane za preživetje. Granate so uničevale hišo za hišo, nepoškodovana je bila le cerkev ob Frančiškanskem samostanu. To je bilo zagotovo najbolj barbarsko obleganje Dubrovnika v vsej njegovi zgodovini. V obrambo mesta je vstala vsa svetovna skupnost. Pri tem je tudi dodobra spoznala naravo napadalcev, ki jim ni nič sveto. Tudi to pot je Dubrovnik zdržal v skladu s prevladujočim mestnim sloganom SVOBODA NI NAPRODAJ ZA VSE ZLATO NA SVETU. Na začetku poti Sedaj v starem mestnem jedru skorajda ni več posledic uničevalnega granatiranja. Strehe so popravljene, prav tako poškodovane hiše, Stradun tudi, kamniti deli ograj in stebrov tudi, popravljajo tudi hotele. Mesto dobiva podobo, kot jo je imelo pred začetkom vretja v balkanskem kotlu. Nadaljuje se tradicija preživetja Dubrovnika. V zgodovini je kljuboval Saracenom, Benečanom, barbarom, potresom in požarom, nazadnje se je ubranil tudi srbskega uničevalnega pohoda. Dubrovčani so vedno preživeli in mesto obnovili. Vsaka takšna izkušnja jim je ulila novih moči za preživetje. Mesto danes turistom ponuja, kar jim je pred začetkom vojne, ko v številnih hotelih in barčkih ni bilo mogoče dobiti proste postelje, prostega sedeža. Le turistov še ni. Lani so jih še zmeraj odganjali Srbi s plašilnimi streli s topovi in letalskimi mitraljezi v zrak, letos menda tudi tega ne bo več. Človek pa ima občutek, da so Dubrovčani nekoliko neučakani. Že lani so imeli glede na razmere previsoke cene, dvignili sojih za kakšnih 40 odstotkov, verjeti pa je, da bodo tudi letos predragi. Lani so Slovencem zagotavljali, da nas v svoji strategiji štejejo za prvo fronto ciljne publike, vendar tega niso dokazovali z ničimer drugim razen z besedami. V številnih prospektih ob italijanščini, nemščini, angleščini in češčini ni bilo prostora za slovenščino, na zem-ijevidih okoliških držav pa ne prostora za napis Ljubljana, čeprav so bila vsa druga glavna mesta okoliških držav zgledno zapisana. Tudi v letošpjih prospektih, ki so jih o Dubrovniku delili na sejmu Alpe Jadran, slovenščine ni bilo. Ob znanih »dobrososedskih« odnosih med Slovenijo in Hrvaško najbrž ne preseneča, da bo slovenski turist še nekaj let previden, preden se bo odločil za daljši obisk na sosednjem Hrvaškem, torej tudi v Dubrovniku. Preprost račun namreč kaže, da lahko za enak denar obišče tudi katero drugo nič manj zanimivo mesto, pri tem pa ve, da ga bodo tam resnično veseli in bodo z njim ravnali s spoštovanim gostom. Ne bo imel občutka, daje »gasilec« neuspešne sezone, ki mora plačati »ceh«. Besedilo in fotografije Jurij Popov Lani so skupini slovenskih novinarjev pokazali obnovljeno staro mestno jedro in jih skušali prepričati o varnosti. J- m o- it 0 v ir o- ži dl 13 li- ie k J- o- 10 ja >o le r- ji |V j. :e ii 3' r ji i- ii j- v d u tl K t- d it e !■ 0 l- )• I- P/še: Dr. Ciril Ribičič presoja štirih modelov na podlagi petnajstih vprašani Na slovenskem političnem tržišču ponujajo danes štiri različne modele volilnih sistemov: proporcionalni volilni sistem, kot ga ureja Zakon o volitvah v državni *bor (ZVDZ), proporcionalni volilni sistem s preferenčnimi glasovi, ki ga predlaga Sha od vladajočih strank (LDS), mešani volilni sistem s proporcionalnim okvirom, Jti ga predlaga društvo Slovenski razvojni svet (SRS) in sistem absolutne večine, za katerega se zavzemajo Janševi socialdemokrati (SDSS). Če vse štiri modele razvrstimo na premici, ki poteka od (čistega) proporcionalnega sistema na skrajni tak* ?° večinskega sistema na skrajni desni, bi bilo to videti približno LDS ZVDZ SRS <-o-> o o SDSS • proporcionalni volilni sistem večinski volilni sistem Modele volilnih sistemov vrednotim z naslednjih vidikov: Katera je bistvena posebnost modela? A Kakšen je način glasovanja (glasovnica) in vpliv volilnih glasov? Kakšen pomen ima osebnost kandidatov (personalizacjja)? A Ali so politični programi (stranke) sorazmerno zastopani? Kakšne so možnosti neodvisnih kandidatov? Kolikšen je prag za vstop v parlament? '■ Kateri glasovi gredo v koš? Kako sistem vpliva na povezovanje strank? »•Kako sistem vpliva na stabilnost vlade? |0. Ali poznajo podoben volilni sistem v drugih državah? j L Ali lahko stranka zagotovi izvolitev kandidatov proti volji ljudi? Kakšne so možnosti za manjšine in druge podzastopane skupine? Kako se uveljavlja odgovornost poslancev? p. Ali sistem zagotavlja enakomerno teritorialno zastopanost? Kakšne so možne izboljšave sistema? (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 3.SDSS 3.1. Zakon o volitvah poslank in poslancev, ki ga predlaga SDSS,določa, da se poslanci volijo po dvokrožnem sistemu absolutne večine. Za takšen sistem je značilno, da polarizira politični prostor v dva bloka, omogoča osvojitev večine poslanskih sedežev z manjšino glasov, nažene manjše stranke iz državnega zbora in zagotavlja oblikovanje močne, stabilne vlade. Zmagoviti stranki omogoča meteorski vzpon na oblast, poraženi pa zelo trd pristanek pri sestopu z oblasti. SDSS z manj kot 3,5% glasov, kolikor jih je dobila na volitvah za državni zbor leta 1992, zanesljivo ne bi dobila niti enega poslanskega sedeža v večinskem sistemu. 3.2. Način volitev je enostaven in pregleden. V 86 volilnih okregih se voli po en poslanec. Izvoljen je tisti, ki v prvem ali drugem krogu osvoji večino oddanih glasov (v drugem krogu se pomerita le dva najuspešnejša iz prvega kroga). Glasuje se tako, da se obkroži številka pred kandidatom, za katerega se hoče glasovati. 3.3. Osebnost kandidatov je v osprečlju, realne možnosti za uspeh pa imajo le tisti, ki kandidirajo za enega od dveh ali največ treh najmočnejših političnih blokov. V okrajih, v katerih je kaka stranka trdno zasidrana, je lahko izvoljen tudi kandidat, ki med volile! ne uživa posebnega ugleda. V takšnem okraju tudi zeb uspešen kandidat kakšne druge stranke ne more biti uspešen. 3.4. Takšen sistem grobo zanika načelo sorazmernosti (stranka z manjšino glasov pogosto osvoji veliko večino sedežev, manjše stranke ne osvojijo nobenega sedeža). Običajno ima naj večjo korist pri delitvi sedežev stranka, kije dosegla relativno večino, najbolj krivičen pa je sistem do manjših strank, ki praviloma ostajajo izven parlamenta. 3.5. Neodvisni kandidati, ki bi naistopali izven strankarskih list ali na listah manjših strank, nimajo realnih možnosti za izvolitev, saj morajo v volilnem okraju zmagati (sedaj je zadoščalo, da so dosegli 9,1 odstotka glasov, pa seje celo takšen prag pokazal zanje kot nedosegljiv). 3.6. Stranka, ki hoče uspeti v volilnem okraju, mora zagotoviti, da se rjen kandidat v prvem krogu uvrsti najmanj na drugo mesto, v drugem krogu pa zmaga. Nič drugega ne šteje, tudi ne 49 odstotkov glasov za kandidata neke stranke v drugem krogu. Teoretično je mogoče, da stranka, ki dobi 49 odstotkov glasov v vsej državi in v vsaikem okraju posebej, ne dobi niti enega sedeža v parlamentu, stranka z 51 odstotkov glasov pa vse sedeže. 3.7. V koš gredo vsi glasovi, ki niso bili oddani za prva dva kandidata v prvem krogu oz. za zmagujočega kandidata v drugem krogu. Mnogi men jo, da je zato večinski sistem v nasprotju z načelom enake volilne pravice. 3.8. Stranke se morajo nujno povezati v predvolilno koahejo, da bi bile uspešne v boju z drugim političnim blokom. Ko je večinski sistem daj časa v veljavi, privede do dvostrankarskega sistema. 3.9. Stabilnost vlade je velika, ker predsednik vlade, kije istočasno tudi predsednik zmagijoče stranke, obvladuje večino poslanskih glasov. Svoje napake plačata vlada in rjena stranka ponavadi šele na naslednjih volitvah (sprotni nadzor in moč opozicije sta mnogo marjša kot v proporcionalnem volilnem sistemu). 3.10. Večinski sistem je uveljavljen v ZDA, Veliki Britanji, Francji, deloma Italji. V večini držav Evropske unje so uveljavjene različice proporcionalnega sistema. Pri nas je večinski sistem v vejavi za predsedniške volitve, volitve državnega sveta, volitve svetov v maijših občinah (do 3000 prebivalcev) in občinskih županov. 3.11. Stranka lahko vpliva na izvolitev svojih kandidatov samo posredno; predvsem z razpo-rejaijem kandidatov v volilne okraje. Večinski sistem izkjučuje možnost uporabe nacionalnih list. 3.12. Italijanska in madžarska narodna skupnost ohranita vsaka svojega poslanca v državnem zboru. Za druge manjšine je sistem lahko poguben, saj kandidatke, mladi, delavci ipd. težko dosežejo absolutno večino v boju z uveljavljenimi strankarskimi veljaki. Pač pa je dvoje mest rezerviranih za poslance državjanov, ki živijo v tujini. 3.13. Na zahtevo tretjine volilcev je poslanca mogoče odpoklicati. Odpoklic se izvede tako, da se ponovijo volitve v istem okraju in da na lijih lahko kandidira tudi sporni poslanec. Takšna ureditev odgovornosti poslanca ni skladna z veljavno ustavo, po kateri so poslanci predstavniki vsega ljudstva in ne le enega volilnega okraja. 3.14. Zagotovljeno je zastopstvo vsakega okraja, kar pa ne pomeni, daje zagotovljena izvolitev lokalnih veljakov. V marsikaterem okraju bodo lahko na večinskih volitvah uspešni le najbolj uveljavljeni strankarski liderji iz centra države. 3.15. Slabosti večinskega sistema je mogoče omiliti na ta način, da bi se del poslancev volil po proporcionalnem sistemu, da bi se v enem okraju volilo več poslancev ipd. V mavrično sestavljenem parlamentu, kakršen je naš, večinski sistem nima nobenih možnosti za uspeh. Praktično bi vse stranke z glasovanjem za takšen predlog povzročile lastno (samo)ukinitev. Tudi ni samo po sebi umevno, da bi takšen sistem dobil večinsko podporo na referendumu. Resje, da velika večina ljudi želi izbirati med ljudmi (ne predvsem med strankami), res pa je tudi, da jim je bližja sorazmerna delitev sedežev med stranke (glede na volilni uspeh) kot pa ureditev, v kateri ena stranka oz. en blok pobere vso volilno smetano. V Novi Zelandiji, na primer, so leta 1993. z referendumom nadomestili dotedanji večinski sistem (enokrožni sistem relativne večine) z nemško različico proporcionalnega sistema. Ko smo že usodno vpeti v Evropo, je tudi dilema, ali se vključiti, neumestna Miti, zmotne dileme in propaganda begajo javnost. “Success story” zgodba o uspehu hira. Stanovanj za mlade družine ni. Investicij v tehnologijo in znanje je odločno premalo. Še redek uspeh, zmanjšana inflacija kopni zaradi poprejšnjih propagandno-koledarskih zadrževanj in naknadnih prilagajanj realnim odnosom. Tudi sicer smo manj uspešni kot v preteklih desetletjih. Uspešnejši smo le od tistih, ki zaostajajo v tranziciji. Socialna varnost pa je manjša, razslojevanje večje, brezposelnost neprimerno večja, javna varnost prav tako manjša od tiste v starem režimu, ko je bilo manj kriminala, morala in vrednote pa so bili družbeno spre-jemljivejši. Bruto nacionalni dohodekje bil večji, dohodek na glavo za tretjino večji. Vedno smo bili uspešnejši od nekaterih sosedov, od drugih republiških držav in pokrajin v rajnki Jugoslaviji in od socialističnih na Vzhodu. Zdaj pa iz rok v ustal Vladajoči so gluhi za pomembne nacionalne interese, podobno kot denimo za pozitivno kontinuiteto ali za mednarodno protifašistično prepoznavnost in tradicijo Slovemje. To družno potrjujejo znani govorci v parlamentu - tokrat s pripombami k Beli knjigi o fašističnih vojnih zločinih. Pa tisti, ki -menda še edini v svetu - kopljejo za kostmi, pišejo ko-njunkturno literaturo, dostavljajo podatke o manjšinskem gospodarstvu in bankah sostrankarskim tujcem, hkrati pa verbalno prekipevajo od slovenstva. Ge pogledamo naše izvozno gospodarstvo, je to res bilo že desetleija zgodba o uspehu. Večji izvoz jcot danes poznamo, že odkar Slovenija po vojni proizvaja več, kot sama porabi. Na “konvertibilna tržišča” smo res prodajali manjši odstotek, a smo več zaslužili z dobrimi izdelki na Vzodu in po Jugi. Brez tega ne bi bilo niti današnjega pretežnega izvoza v EU (žal je donos toliko manjši, da je brezposelnost večja, socialna varnost negotova). Za “izvoz na Zahod” smo že prej uporabljali višje znanje in sodobnejšo, dražjo tehnologijo. Zdaj pa se neki naši politiki, kijim ni niti do kakovostnega zdravega okolja, izživljajo le v modnem protinuklearstvu ali pa se nam z obljubami vsiljujejo za firerje in hkrati groze z labodjimi spevi, kaj vse da bodo spremenili, izničili, prepovedali, ko/če jih bomo izvolili za oblast. Ker smo že usodno vpeti v Evropo, je tudi dilema, ali se vključiti^ neumestna. Kot ali se bo Švica vključila. Spreminjali se bodo le načini, oblike, institucionalni okvirji in kakovost bivanja (navzgor ali navzdol). Zaviramo lahko, a izbira ugodnega trenutkaje iluzija. Podobno zmotne so po drugi strani Evropi ugajajoče trditve, da je domač trg manj pomemben od zunanjih (J. P. Damijan). Posebna pogruntavščina je, kako da mi potrebujemo samo velik(e) trg(e). Nasprotno je res. Za naš minipromilček (globalne) izvozne proizvodnje potrebujemo razmeroma majhen trg. Kar je eksistenčno za samobitnost res odločujoče, je večja razpršenost izvoza na več trgov. Zato je pač tudi Evropi prilizujoče se, vzvišeno pavšalno odklanjanje in podcenjevanje EFTE, CEFTE, NAFTE, Balkana ter drugih tržišč skregano z zdravo pametjo. Drugo, kar res potre- bujemo, je več novih, iskanih izdelkov z več dodane vrednosti in znanja. Tretje so trdni standardi že tradicionalno uveljavljene, ustrezne prerazdelitve akumulacije na investicije ter socialno varnost. Kar naj nas še skrbi, je, ali bomo v Evropo prinesli standarde kakovostnega življenja - od socialnih vprašanj preko čistejšega okolja in zdrave hrane -(tega ne bo nihče urejal namesto nas). In’ svoje znanje o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo večino prebivalstva (ne le elito) pri nas in v drugih evropskih deželah, ki so tudi tam žgoče teme, na katere iščejo odgovore in izkušnje. Nobena nacionalna elita (katerakoli bo na vrsti) ne bo lahkotno odvezana odgovornosti za razvoj in strukturno prilagajanje, spreminjanje lastne dežele. O teh vprašanjih lahko zdaj še kaj odločamo in vplivamo, dokler še nismo vključeni. Po drugi stranije alibično naštevanje prednosti in slabosti zavajajoče. Sprenevedavo bežanje od odločanja (v parlamentu in strankah, pred volitvami) in vse to sto-kanje o razprodaji premoženja, zemlje, habitata tujcem Ta bo maja letos obiskal rimokatoliško slovensko ljudstvo in bo v naši državi v' vsem papežu značilnem razkošju in razsipništvu obhajal svoj prihod na ta svet, v tuzemskost, saj sta mu življenje podarila zemeljska oče in mati, pa če to njegova nezmotljivost prizna ali ne; sicer pa, zakaj bi drugače praznoval svoj rojstni dan tu in zdaj in ne kje drugje v nezemeljskem svetu. Rimokatoliška cerkev na Slovenskem ima vso pravico med svojimi verniki pobirati nabirko, saj bi bilo edino prav, da sama s svojim vernim ljudstvom obdari papeža ob njegovem rojstnem dnevu in da mu za čas obiska omogoči prijetno bivanje, zadostno varovanje in organizirano ogledovanje naše prelepe dežele; skratka, da denarno pokrije vse stroške tega obiska, kije pastoralni obisk, ne pa obisk državnika, saj kakšna država pa je Vatikan - gotovo rimokatoliškocer-kvena, ki s posvetno držayo nima čisto nič skupnega. Če za organizacijo obiska svetega Očeta rimokatoliška cerkev nima zadovoljivih personalnih rešitev, naj sicer pokliče na pomoč državo, vendar pa naj ji opravljeno je zmotno, ko lastnina vse manj odloča. Vse odločilneje pa je, kdo lastnino upravlja, z njo razpolaga. Posebne zaščite industrije, poljedelstva in koncesij za elite (nacionalne, lokalne) ne bo. Gotovo ne za tisto, ki danes “hire andfire”, najema, odpušča, odloča, presoja. Če je to še bil razlog za odhod iz Jugoslavije, potem bi že lahko - po sanjah 57 številke in prebujanju v poosa-mosvojitveno stvarnost -vedeli, da so take ali drugačne nacionalne elite prej več odločale, kot bodo poslej v EU. Postopno zmaujševanje politične in gospodarske samostojnosti je žal neizbežno v vse večji globalizaciji in soodvisnosti sveta. Na to konstanto se z obstrukctio-nizmom ne da vplivati, razen če se sadomazohistično odločimo za negibost, regresijo in samouničenje. Onegavljenje (Pobuda za ponovno presojo slovenskega narodnega vprašanja ali "devet contra devet špetir”, kdo je prvi “sprostil socialne energije”, kdo si zasluži oblast ipd) ne bo vplivalo na to, ali bodo - niti katere - elite, posamezniki v EU delo tudi plača, saj sta cerkev in država ločeni po ustavi. Nabirka naj bi bila prostovoljna; vendar, rimokatoliški verniki, ne slepite se, ampak: se zavedajte in spreglejte prevaro vaše klerske hierarhije, suj vsestrano pritiska na vas in vam želi narobe obrniti tako žep kot denarnico; skratka izžema vas in vam jemlje vstran od ust, da bi lahko z rimokatohško-vatikansko vrhuško sedla za bogato obloženo mizo. Pobiranje nabirka nikakor ni dar oziroma darovanje, ampak z vsemi sredstvi pritiskanje na vernike, na zaslepljeno rimokatoliško ljudstvo brez svojega lastnega spoznanja; je pravzaprav prevara - globlje sežeš v žep, več grehov ti bo odpuščenih; in tega odpuščanja ne bo storil nihče drug, kot sam sveti Oče, po domače Bog in batina. Bogati in po oblasti hlepeči rimokatoliški verniki - klerikalci - bodo zagotovo segli le v majhni žepek, delavno in skrbno jjudstvo pa naj seže še po prihranek pod z glavnik. Rimokatoliška cerkev postaja nabirnica in pralnica denarja, pa tudi prodajalnica kičastih spominkov, V času odločali. Še najmanj z nerabnimi na(raz)vadami ter (ne)znanjem, menetekelsko stehtano in izmerjeno (ne)-sposobnostjo. Naj raje ne zgubljajo časa prihodnjih pet, deset let. (Kot zdaj, ko naj bi parlament odločil in poslal signal Bruslju, kdaj in kako bo prilagojena ustava in lastninska zakonodaja, namesto da zaradi inertnosti ali neznanja posameznikov pritrjuje najneugodnejši italijanski insinuaciji, namreč, da smo nedemokratsko nezreli za Evropo). Koliko poslancev v parlamentu se - ker daje Thaler preveč grobo povedal resnico - alibično kratkovidno zamerljivo - upajmo, da neuspešno - izogiba argumentirani razpravi in temu za kar smo jih izvolili, odločanju o prihodnosti dežele (glavni državotvorni govorec opozicjje Peterle je kar iz vladne koalicije). Taki predstavniki bodo za državljane te dežele bolj slabo skbeli ko bomo v EU. To kaže zmeden diskurz o nedoloč(e)nih pojmih kot so slovenstvo, narodni programi, pa tudi nacionalni interes, samobitnost, narod. papeževega obiska naj bi bili na voljo razni predmeti, izmed katerih mnogi ne bodo imeli nič skupnega z estetsko-stjo, etnološkostjo, kulturnostjo, umetniškostjo in celo slovenskostjo, saj je tako imenovana strokovna komisija podelila certifikate za prodajo spominkov le manjšini prijavljenih izdelovalcev in prodajalcev, da je tako na prikrit način legalizirala pre-prodajo in prodajo kiča, ki je lahko le v sramoto; in to vsem Slovencem in državljanom naše države. Izkorišča zakonsko praznino, saj država takega prevarantstva ne more kontrolirati zaradi davčne nedorečenosti in pa tudi zaradi politikantskega gnilega kompromisarstva oziroma sparjenja z rimokatoliško cerkvijo. Med drugim se bodo prodajale slike Svetega Očeta, kot da bi kupcem bilo zapovedano, da naj s sten lastnega doma snamejo svojo sliko in Le malo časa ostaja eliti -tudi če se združi - da te pojme doreče in opre na domačo akumulacijo. Namesto izmišljanja nadkrovnih institucij, svetov in meglenih pobud naj se raje tvorno vključi v že obstoječe nacionalne ustanove in kaj postori. Samozavajajočih “rihtanj” pogojev le za večne lastne “tezge”. in službe, medsebojnih prepirov skupin in strank, ne bo v EU nihče potreboval. Z nično doto ne bodo soodločali, da ne rečemo postavljali pogojev za vstop ali obstoj v Uniji. Ne gre več za to, ali bomo “bolj svobodni in nam bo šlo nekoliko slabše”, temveč ali ne bomo še manj svobodni in nam bo še slabše. Od kod ta strah, kako da se bodo v združeni Evropi drugi pri nas zaposlovali, nas pokupili? Koliko pa je tega tujega kapitala ali vlaganj? Namesto da bi se resno in preventivno bali, kako se bo naše pravo bogastvo - najsposobnejši prebivalci in delavci - razlilo po vsej združeni Evropi. In se bodo lahko še redki doma uporabni elitniki tako “ponižujoče” kot zdaj ti naši tisoči brezposelnih si v spalnico obesijo papeževo, da jih bo kontroliral s svojo samodoločljivo nezmotljivostjo. Naprodaj bodo. kipci in kipi njegovega veličanstva, da si jih bodo kupci lahko postavili na svojih dvoriščih, ker papež lahko tudi s pomočjo neživosti spomenika pomnika preverja količino družinskega pridelka (prihodka) ter tako določi merico za odpustek - čim večji (vrednejši) je ta, tem večje je zamanjšanje posmrtne kazni za odpuščene grehe. Noro nesmiselnol A bo papež naslikan tudi na praznem krožniku za na steno? A bo sveti Oče tudi všit v kuhinjsko krpo? A bo papež tudi za obšitek dete-tovega robčka? Preprosto ni mogoče razumeti, kako rimokatoliška cerkev ni sposobna sama denarno pokriti tridnevnega obiska svojega Očeta, če operira s statističnim podatkom, daje dve tretjini Slo- V času papeževe2a obiska bo naprodaj vrsta kičastih spominkov Na cvetno nedeljo, ki naj bi bila krščanski praznik, a seje ta sprevrgel v rimokatoliško kičasto praznovanje, katero kaže svoj pravi obraz v zunanji umetelnosti, seje na Slovenskem začelo po rimokatoliških cerkvah pobiranje nabirka, prostovoljnih darov - zlasti je dobrodošel denar-za 76. rojstni dan svetega Očeta. “Nasprotno je res. Za naš minipromilček (globalne) izvozne proizvodnje potrebujemo razmeroma majhen trg. Kar je eksistenčno za samobitnost res odločujoče, je večja razpršenost izvoza na več trgov. Zato je pač tudi Evropi prilizujoče se, vzvišeno pavšalno odklanjanje in podcenjevanje EFTE, CEFTE, NAFTE, Balkana ter drugih tržišč skregano z zdravo pametjo. ” ____ “V času papeževega obiska naj bi bili na voljo razni predmeti, izmed katerih mnogi ne bodo imeli nič skupnega z estetskosljo, etnološkostjo, kulturnostjo, umetniškostjo in celo slovenskostjo, saj je tako imenovana strokovna komisija podelila certifikate za prodajo spominkov le manjšini prijavljenih izdelovalcev in prodajalcev, daje tako na prikrit način legalizirala preprodajo in prodajo kiča, kije lahko le v sramoto; in to vsem Slovencem in državljanom naše države.”_________________ potegovali za še manjši kos kruha in tanjšo knjigo. Al' pa se bodo - tisti z znapjero tehnologije in informatike ter morda s še kakšno uporabno spretnostjo-bolj kot trenutni zdomci - delavci izgubili skupaj s svojih1 namišljenim slovenstvom po Evropi (kjer večjo mobilnost omogočajo stanovanjski fondi in nekaj boljši dohodki). Tega praznjenja se je bati, ne imaginarnega kupovanja “naše zemjje”. Koga bodo v danih razmerah razvoja sploh še zanimale - kdo neki bo sem neekonomično in brez interesa vlagal - lepota pokrajine in geopolitične prednosti, ki so drugje dosegljivi varneje, ceneje, pod ugodnejšimi pogoji. Bajtova napoved, da nam je uspeh .usojen, pa naj politika po-čepja še take neumnosti, je odvisna od izbire. Ali se bo politična in druga elita spametovala in se odločila za delo ali pa bo vztrajala pri Čargo cult čakapju na namišljeno in pri gluhonemem jalovem pričkanju, letargiji svetobolja, prizadetosti od Future Shocka, strahu pred bodočnostjo. Večjo socialno varnost zdaj in potem lahko zagotavlja samo znanje kako do večje zaposlenosti, večjega obsega proizvodnje in storitev, kakovostnejšega življenja. L® to omogoča večjo akumulacijo, več sredstev tako za kulturo kot socialno varnost in boljše pogoje v Evropi’ Sedanje sapjske dileme o avtonomiji kulture (in cerkve) so tako neutemeljene m daleč od stvarnosti kot od trenutnih potreb družbe, posebno ko ne gre za avtonomijo, temveč za monopol To pa niso vprašanja naših dni. Milan šamec vencev rimokatolikov. če hi vsak vernik ob nabirki, ki jih bo seveda več, dal samo deset tolarjev, bi se denarja nabralo za kak trezor; sicer pa bi vsoto znal izračunati vsak prvošolček državne, civilne injavne osnovne šole, samo klerskim blagajnikom se račun nikakor ne izide. A jim seštevek ovčic kaže napačno vsoto? Pozabljajo pa na še en neobdavčeni dobiček, saj okrasti hkrati ljudstvo in državo je najslajše. To sta dve muhi na en mah, in sicer na dohodek od nekontrolirane preprodaje in prodaje kičastih spominkov, ki ju bo prav gotovo, ne si metati peska v oči, nadzorovala rimokatoliška cerkev; ne sicer neposredno, ampak vse bo potekalo z njenim blagoslovom, in kar ona blagoslovi, ne more biti greh. Slovenci, a veste, koliko dragocenega lesa se bo potrošilo za tri oltarje, s katerih bo sveti Oče solil pa; met obiskovalcem od daleč in od blizu? A veste, koliko nedela bo povzročil papežev rojstni dan? A veste, koliko bosih bi se lahko obleklo, koliko lačnih nasitilo in koliko novih delovnih mest bi lahko odprli z denarjem, ki se bo razmetal za rojstni dan svetega Očeta in v čast rimokatoliške-vatikanske cerkvene države? Rimokatoliška cerkev na Slovenskem lahko naredi oh tem obisku vsaj eno dobro delo, in sicer, da papežu, svojemu Očetu, podari največjo butaro na svetu, saj bi bil tega kiča zagotovo vesel in bi jo tudi blagoslovil, še preden se bo posušila ali pepel postala. Pa še čisto priročni dar bi to bil in tako rekordno velikega mu ni dal še nihče na svetu. Drago Kuha? Boris Podgoršek. direktor livarne Ferralit iz Žalca Podgoršek: Kljub temu. V letih 1993 in 1994 je imel Ferralit izgubo, čeprav je bila cena električne energije za 60 odstotkov nižja kot denimo v Nemčiji, in čeprav so bile plače v primerjavi s sorodno panogo v Nemčiji v povprečju za petkrat nižje. Postopoma smo pri tujih partnerjih le dosegli večje zaupanje do slovenskega trga oziroma do naših izdelkov. Panorama: Verjetno ni šlo za kakšno posebno ljubezen do Slovencev, ampak za čisto ekonomske izračune... Po nekaterih podatkih je Ferralit tretji največji evropski proizvajalec konti litin. Kar petina evropske proizvodnje naj bi nastala v Žalcu. Ore morda samo za nizke proizvodne stroške ali morda tudi za to, da v rabiti Evropi nočejo proizvajati izdelkov, ki so sporni z ekološkega vidika ? Podgoršek: Konti litino uporabljajo v hidravlični industriji za izdelavo razvod-nih ventilov In orodij in za potrebe steklarske industrije. Osemindevetdeset odstotkov te proizvodnje izvozimo v zahodnoevropske države, največ v Italijo, Francijo, Nemčijo Vlaeania v ekologijo prispeva jo k izgubi, optimizem pa ie vedno večji - Možnost vidijo v proizvodnji končnih izdelkov - Zaradi blokiranega računa plače za 17 odstotkov z.a kolektivno pogodbo Ferralit iz Žalca je eden izmed največjili industrijskih objektov v žalski občini. Njegova glavna dejavnostjo livarstvo. Še nedolgo tega je bilo v njem zaposlenih 350 delavcev, sedaj jih je 241. Tudi Ferralit je močno prizadela izguba nekdanjega jugoslovanskega tržišča. Še sreča, da znajo v tej livarni ulivati tudi cerkvene zvonove, ki bodo zvonili in pozdravljali ljudi ob papeževem obisku. Morda pa tej savinjski livarni zvonovi simbolično naznanjajo lepše čase. O tem in še o čem smo se pogovarjali z direktorjem Borisom Podgorškom. Panorama: Ferralit je y ekološkem smislu nekakšen tujek sredi Žalca ' izdi v Spodnji Savinjski dolini, i,:. storili, da bi bilo drugače? Podgoršek: Lani smo nabavili za skoraj 190 milyonov tolarjev opreme. Večina je bila namenjena ekologiji oziroma temu, da bi naše firme ne bile glavni krivec za večmo ekoloških težav v Žalcu. Panorama: Sosedje so vam očitali predvsem velik hrup.., Podgoršek: To ve^ja predvsem za sosede na severnem delu naše tovarne. Da jih nrup ne bi motil, smo kupili nov kompresor. Uvozili smo ga, hrup pa smo uspeli zmanjšati na zakonsko dovoljeno mejo. Vsaj kar se hrupa tiče, sedaj ne more biti več očitkov na Ferralitov račun. Panorama: V zvezi z ekološkimi problemi verjetno ni edino moteč hrup. Pravijo, da je okofje najboljobremenjeval livarski pesek. Podgoršek: Se do nedavnega smo ga imeli okrog 270 ton na mesec, sedaj pa smo ga zmanjšali na 150 ton. Obremenjevali smo osrednje občinsko odlagališče odpadkov na Ložnici pri Žalcu. Panorama: Je livarski pesek strupen ? Podgoršek: Nikakor. Sestavljen je iz bentonitov, mineralne črnine in kremenčevega silikata. Gre za povsem naravne sestavine, ki ne morejo slabo vplivati na okolje. Kot sem že poudaril, gre kvečjemu za večjo obremenitev odlagališča na Ložnici. Če ne bi že lani jeseni montirali nove formarske linije, bi bilo livarskega peska na Ložnici še več. Mislim, da nam bo še letos uspelo količine zmanjšati na 140 ton mesečno. S tem bi se uvrstili med livarje, ki upoštevajo evropske normative. Panorama: So evropski normativi pri reševanju ekoloških problemov primerljivi s slovenskimi? Podgoršek: Po podatkih evropskega združenja livarnje v zahodni Evropi poprečne Porabe energije za tono proizvoda 2400 kilovatnih ur. V Sloveniji znaša ta poraba 1900 kilovatnih ur. Tudi v tem podatku lahko iščemo vzrok, da imamo v Sloveniji montiranih premalo naprav za varovaipe okolja. Panorama: V ekološko sanacijo ste vložili sorazmerno dosti denarja. Pri tem gre verjetno tudi za boljše delovne pogoje zaposlenih ? Podgoršek: To je res. Posredno gre ob Investiranju v ekologijo tudi za to, da bi bili delovni pogoji boljši. Če so, so se ko-oec koncev boljši tudi rezultati dela. Zmanjšan brup, lažje delo, kije povrhu vsega fizično se manj obremenjeno - vse to prispeva k boljšim delovnim rezultatom. Panorama: Koliko država sploh spodbuja tiste, ki vlagajo v ekologijo? Podgoršek: Na tem področju seje hotela država izkazati predvsem pri velikih sistemih, izkazalo pa seje, da to ni ravno najbolje. Firme, kot je denimo naša, nimajo dovolj denarja za naložbe v ekologijo. Razpisi države za subvencije so zelo redki, pogoji pa takšni, da jih lahko izpolni le redko-katera firma. Tu se pojavljajo še problemi v zvezi z mednarodnimi krediti, vprašanje hipotek in še bi lahko našteval. Je pa država pomagala pri velikih sistemih. Očitno smo majhni, premalo zanimivi za državo, in vsakdo se mora znajti zase. Ulivanje zvonov “Štirje zvonovi bodo zvonili in pritrkavali med slovesnim obredom papeža Janeza Pavla n. 18. maja na ljubljanskem hipodromu. Na največjem lS03-kilogramskem, je natisnjen lipov list, na letih so izdelali še 1315 zvonov. Ta livarna ima že 110-letno tradicijo v izdelovanju ulitkov iz sive litine, aluminija in brona^ Panorama: Razmišljate torej o eokološki sanaciji, v ekologijo ste vložili že dosti denarja, in to celo v letih, ko vas je prizadela tudi izguba bivšega jugoslovanskega trga. Podgoršek: Na območje nekdanje Jugoslavije smo prodali skoraj tri četrtine proizvodnje. Za ilustracijo naj povem, daje Ferralit takrat, ko je Srbija uvedla embargo na uvoz izdelkov iz Slovenije čez noči izgubil za okrog 800.000 mark. Izdelki so bili že pri naših dispečerjih v Srbiji in v skladiščih. Časa, da bi jih dobili nazaj v Slovenijo, ni bilo več. Izgubili smo izdelke in tudi denar zanje. Kje so sedaj vsi ti izdelki, ■ ne ve nihče več, menim pa, da jih ne bomo dobili nazaj niti v naslednjih petih letih. Panorama: Menite, da jih boste sploh še kdaj dobili? Podgoršek: Upanje vendarle obstaja. Panorama: Za kakšne izdelke gre? Padgoršek: Črpalke, namakalne sisteme in kmetijsko mehanizacijo. Panorama: Z izgubo jugoslovanskega trga stese morali tako rekoč čez noč preusmeriti na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Vas je to precej stalo? Podgoršek: Nastopila je kriza. Ferralit je bil na teh trgih tako rekoč nepoznan. Nikakršnih izkušenj ni imel. Prvi pogoj za to, da smo se lahko tam sploh pojavili, so bile nizke cene. Tri, štiri leta smo potrebovali, da so nas vsaj kolikor toliko spoznali na tržiščih Avstrije, Italjje, Nemčije in tudi Francije. Ob vsem tem je bila naša oprema tehnološko tako zastarela, da s cenami proizvodov nismo več mogli pokrivati stroškov proizvodnje. Panorama: Kljub temu, daje pri nas cena električne energije nižja kot drugod v Evropi in kljub manjšim plačam ? “Ferralit je v Evropi priznana firma, ki izdeluje cerkvene zvonove. Štirje novi bodo zvonili v cerkvi svetega Duha v Stožicah pri Ljubljani. Ko so pred 50 leti v Ferralitu pričeli ulivati zvonove, so začeli razvijati tudi slovenski slog okraševanja. Pii tem so sodelovali priznani slovenski ljudski umetniki. in Avstrijo. V času prehoda iz socializma v normalno tržno gospodarstvo se proizvajalci s Češke, Slovaške, Poljske in iz Romunije prodirali na evropski trg z dampinškimi cenami, hkrati pa so prejemali tudi subvencije svojih držav, samo zato, da seje obdržala ta panoga. Posledica tega je bila, da so v državah, ki so potrebovale te izdelke, pri tem še posebej mislim na Nemčijo in Avstrijo, v slabih dveh letih zaprli kar okrog 650 livarn. Šle so v stečaj, ker enostavno niso mogle biti konkurenčne. V začetku lanskega leta so se cene za konti litino začele povečevati tudi na Češkem in Poljskem, to pa je pomenilo dodatno priložnost za nas Slovence. Še posebej zato, ker je bilo veliko povpraševanje proizvajalcev avtomobilov. Panorama: Kakšne ceneje v primerjavi s prej omenjenimi proizvajalci iz bivših vzhodnoevrospkih socialsitičnih držav dosegel Ferralit? Podgoršek: Za okrog četrtino večje. Panorama: To se čudno sliši, če upoštevamo prej povedane stvari... Podgoršek: Niti ne. Pri tujih kupcih gre najprej za kakovost izdelkov. Čehi, Romuni, Poljaki in Slovaki se v tem pogledu z nami ne morejo primerjati. Na drugem mestu je spoštovanje dobavnih rokov, na tretjem pa so cene. Panorama: Verjetno razmišljate o tem, da ne bi ostali zgolj pri proizvodnji in prodaji polizdelkov. Cena končnih izdelkov je prav gotovo ugodnejša. Podgoršek: Seveda. Veliko možnost vidimo v proizvodnji obdelanih ventilov in matic za hidravliko. Je pa to povezano z naložbo v vrednosti okrog 700.000 mark. Kupiti bi morali posebne stroje za obdelavo. Sami za takšno naložbo nimamo dovolj denarja in pogovarjamo se s tujimi partnerji, ki bi bili pripravljeni sovlagati. Panorama: Po nekatrih ocenah naj bi se letos bruto prihodek Ferralita povečal za dobro tretjino. Na čem temelji ta optimizem? Podgoršek: Začeli smo proizvajati ulitke za potrebe hidravlične industrije. Cene za te izdelke so veliko ugodnejše od cen izdelkov običajnega strojniškega programa. Panorama: Plače so nizke, z izgubo po I uje te že tri leta, optimizem pa vendarle ohranjate. Kako to? Podgoršek: Če ne bi toliko vlagali v ekologijo, že lani ne bi poslovali z izgubo. Škoda, da pomoči države ni bilo. Panorama: Seje lokalna oziroma občinska politika kdaj skušala vmešavati v vaše delo? Podgoršek: Ne! Po mojem ne zato, ker so politični veljaki in politikanti ocenili, da se to ne splača, ker imamo premalo denarja. Panorama: Plače so majhne... Podgoršek: Za okrog 17 odstotkov so manjše od določenih v kolektivni pogodbi. Računamo, da maja ne bo več blokiran naš žiro račun, in takrat naj bi bile plače takšne, kot jih zahteva kolektivna pogodba. Je pa res, da smo za marsikaj krivi sami. Nizka proizvodnost je predvsem pcUe. ..a zastarele tehnologije, več bomo morali storiti za boljšo organizacijo dela in upam, da se bodo kot sovlagatelji pojavili tudi tuji partnerji. Intenzivni pogovori o tem že tečejo. Ob tem smo že nekajkrat naleteli na čudna raz-mišijanja. Zaradi splošnega mnenja ob razprodaji velikih sistemov imamo Slovenci zadržke, da bi se povezali z zunanjimi partnerji, ki bi sovlagali v modernejšo tehnologijo. Občutek imam, da se bojimo večje odgovornosti do tujih partnerjev, s katerimi bi se pogodbeno povezali. Panorama: Kako je z lastninjenjem? Podgoršek: Lastninjenje bo kmalu zaključeno. Drugo soglasje naj bi prejeli do konca aprila, zaposleni bodo 47-odstotni lastniki. Preostah del bo po zakonu razdeljen na sklade. Pripravljamo pogodbe o prevzemu deležev. Firma se bo verjetno razprodala na eni izmed držab sklada. Naš interes je bil, da bi imeli zaposleni več kot 50-odstotni delež, zaradi premalo izplačanih plač pa ni bil poravnan prispevek državi, ki bi nam to omogočal. Panorama: Zanimivo je, da stavk pri nas še ni bilo. Zakaj? Podgoršek: Če delavcem točno povem, s kakšnimi problemi se ukvarja podjetje, če so v podjetje vložili delo in na neki način tudi denar, potem so nekaj časa pripravljeni potrpeti. Bog ne daj pa, da bi trpljenje trajalo preveč časa! Panorama: Kaj lahko kot direktor poveste o vlogi sindikata? Podgoršek: Gre za dobro sodelovanje. Glede na prej opisane težave, probleme z lastninjenjem in nenazadnje, ker stavke še ni bilo, ne sme biti dvomov o tem, da ne sodelujemo dobro. Sindikat seje aktivno vključeval v proces lastninjenja firme, v svetu delavcev pa bo lahko še bolje izrazil pravice, ki mu jih daje kolektivna pogodba. Panorama: Število delavcev ste občutno zmanjšali. V livarstvu opravljajo delavci težaška dela, po drugi strani pa spet ni napredka brez visoko izobraženih ljudi. Kako rešujete te probleme? Podgoršek: V Ferralitu je sedaj zaposlenih 241 delavcev. Še leta 1992 jih je bilo 490. Tega leta smo število zaposlenih zmanjšali na 350. Zaprli smo samski dom, kjer so živeli delavci iz republik bivše Jugoslavije. Petintrideset delavcev se je predčasno upokojilo, nekaj redno,_ nekaterim smo dokupili vojaška leta... Že lani in predlanskim seje pojavil nov problem. Za enostavna dela preprosto ne dobimo več delavcev._Povprečna izobrazbena struktura v občini Žalec je visoka, za nižje ovredno- “Pred leti so obstajali načrti, da bi se Ferralit preselil na drugo lokacijo, vendar niso več aktualni. V zvezi z ekološko sanacijo velja omeniti, daje vsa voda, ki jo Ferralit spušča v čistilno napravo v Kasazah, neoporečna.n tena dela ni več pravega zanimanja. Država bo morala zmanjšati dotacije za delavce, ki so začasno brezposelni ali pa bomo spet zaposlovali delavce iz ZRJ, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Tisti, ki so ostali brez dela zaradi stečajev in drugih vzrokov, nimajo več prave motivacije za delo. Ta hip potrebujemo vsaj sedem delavcev iz drugega tarifnega razreda, vendar jih ne moremo dobiti. Očitno se jim bolj splača biti na borzi, kot pa hoditi na delo. Po drugi strani pa potrebujemo strokovnjake, v livarstvu inženirje metalurgije. Da lahko inženir metalurgije samostojno dela, potrebuje vsaj 10 let prakse. Zaradi padca velikih sistemov (Železarna Štore, Ravne...), seje zanimanje za študij metalurgije tako zmanjšalo, da diplomiranega inženirja enostavno ne moremo več dobiti. Tisti, ki diplomirajo, pa se zaradi slabih izkušenj v naši panogi raje zaposlijo kje drugje. Celo v trgovskih firmah. Janez Vedenik ®esa EUROMIR 95 95 EBPOMMP 10 ^czrrw) i - j j r r- Priprave na Alfo: Logotip misije EuroMir Uspemo končan program zahodnoevropsko-ruskega raziskovanja v vesolju Na sloviti ruski orbitalni postaji, ki že deseto leto kroži okrog našega planeta, so pred nedavnim uspešno končali zahodnoevropsko-ruski raziskovalni program EuroMir 98. Projekt je sodil med obsežne multinacionalne priprave na graditev mednarodne orbitalne naselbine, imenovane Alfa. Razmerja med nekdanjimi kozmičnimi in obenem tudi strateškimi velesilami so v preteklih nekaj letih bistveno spremenila svojo podobo, še posebej pri človekovem prodiranju v vesolje, Konec oboroževalne mrzlice, kakršno smo poznali v obdobju t. i. hladne vojne, kot ena izmed neizbežnih posledic razpada Sovjetske zveze, je posredno tudi zmarjšala izdatke vodilnih držav sveta za vesoljske raziskave. Prevla-dujočeje postalo raziskovanje vesolje v miroljubne namene, ki naj bi postopoma izrinilo vojaške motive. Znanstveni racionalizem je postal pomembnejši od političnega iracionalizma, medtem ko je komercialni pomen astronavtike že preglasil propagandno poanti-ranje državnih sporočil. Izjema je Kitajska, ki še ni povsem sprejela novega pristopa. Nekateri izvedenci prav tej njeni konservativnosti pripisujejo številne težave, s katerimi se spoprijemajo kitajski raziskovalci vesolja. Med temije tudi nesrečna eksplozija nosilne rakete Dolgi pohod februarja letos, kije terjala šest življenj. Tudi druge vesoljske sile - Združene države Amerike, Evropska vesolja agencija (ESA), Rusija in Japonska - si različno prizadevajo zagotoviti kar najbolj ugoden položaj v komercialno-ko-zmičnem prostoru. Zlasti to zadeva trg nosilnih raket, ki postajajo čedalje pomembnejši dejavnik v prihodnjih programih. Toda obenem širjjo najrazličnejše oblike sodelovanja pri raziskovanju na tem področju. Najpomembnejšaje zagotovo graditev mednarodne orbitalne postaje Alfa (Alpha). Naselbino bodo predvidoma sestavili v štirih letih ) 1998-2002). Kitajci (pri tem projektu, zaenkrat še ne sodelujejo zato toliko bolj Kanadčani. Alfa bo imela tudi poseben modul Columbus, ki ga razvija Evropska vesoljska agencija. Ruska federacija ima še vedno velikanske tehnične, razvojnoznanstvene in izkustvene možnosti za vesoljska raziskovanja. Zahodnoevropske države so se skupaj z njo proti koncu leta 1992 sporazumele, da bosta agenciji ESA in RSC Energija skupaj preučili različne zasnove projekta Columbus v kozmičnih pogojih, oblikovali astronavtske posadke in jih izurili za izvajanje operacij v modulu, vodenje drugih vesoljskih sistemov na postaji, pripravili evropsko egancijo in druge sorodne ustanove za razvoj in raziskovalno izrabo modula Columbus oziroma celotne naselbine Alfa. Za rusko sodelovanje pri urjenju evropskih astronavtov, pri pripravah projekta, pri inte-griranju pripadajoče opreme in sistemov za raziskovanje ter pri obdelavi poda- tkov bo agencija ESA svojim partnerjem plačala vsaj 50 milijonov dolarjev. Uresničene sanje Največ predvidenih nalog so opravili v okviru projekta EuroMir, kije potekal na ruski orbitalni postaji Mir. Ta postaja je med najbolj uspešnimi posamičnimi napravami v zgodovini astronavtike doslej, saj že več kot deset let kroži v zemeljski orbiti. Sedaj je sestavljena iz petih oddelkov. Vsakega posebej so izstrelili v krožnico, kjer so jih postopoma povezali v celoto. Jedro postaje je poveljniški oddelek, ki so ga v kozmos izstrelih februarja 1986 (dolžina je 13,1 metra, njegova prečna širina je 4,2 metra, skupna masa 21 ton). Dobro leto kasneje so mu pripojili oddelek Kvant (dolg 5,8 metra, s prečno širino 4,15 metra, maso 11 ton). Konec leta 1989 je sledila izstrelitev Kvanta 2 (11,9 Največja orbitalna celota doslej: Orbitalna postaja Mir metra, 4,3 metra, 19,5 tone), junjja 1990 se muje pridružil Kristal in rn^ja lani še Spekter (zadnja dva oddelka sta podobne oblike kot Kvant 2). Letos bodo postaji dodali tudi večji znanstveni oddelek, imenovan Priroda. Od septembra 1989 so na postaji Mir stalno astronavti, kar pomeni, da so se po mnogih desetletjih vendarle uresničile sanje velikanov moderne kozmonavtike, kakršna sta bila Konstantin Ciolkovski in rojak Hermann Potočnik Noordung, o neprekinjenem bivanju človeka v orbiti. Postaja Mir kroži v oddaljenosti 350 do 400 kilometrov od Zemlje. Redno jo oskrbujejo s tovornimi raketami Progres M brez posadke, ki naenkrat prenesejo do 2,5 tone uporabnega tovora. Posadke prihajajo na postajo in odhajajo z nje z vesoljskim plovilom Sojuz TM, ki lahko pelje največ tri kozmonavte. Borzna gibanja Na Blagovni borzi d. d. v Ljubljani so začeli poskusno trgovati s terminskimi pogodbami na nekatere delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Povedali so nam, da zaenkrat podatkov še ne objavljajo, ker gre za poskusno trgovanje. Tečaji so se gibali okoli 100, glede natečaj teh delnic na Ljubljanski borzi. Zanimanja za tovrstne finančne instrumente je ogromno, tako pri borznih posrednikih kot pri investitorjih, pravijo na Blagovni borzi. Seveda pa dogajanje ni zanimivo zgolj v finančnem smislu. Gre za nadaljevanje spopada med Dadasom in agencijo za trg vrednostnih papirjev oziroma med ljubljansko borzo in Blagovno borzo. N^j bralce spomnimo, daje februarja letos začela poslovati Terminska borza, ki jo je ustanovila ljubljanska borza, kot neposredno konkurenco Blagovni borzi pri sklepanju terminskih poslov na devizne tečaje in obrestne mere. Spopad borz je dobil mnogo širšo dimenzijo po spopadu za vzajemne sklade. Dadas je zrušil delniški trg na Ljubljanski borzi in sedaj postopoma seli svojo dejavnost na Blagovno borzo, kjer je lastnik treljine delnic. Očitno bomo na ta način dobili dve vzporedno delujoči borzi. Verjetno lahko pričakujemo, da bodo na Blagovni borzi kotirale privatizacijske delnice, na ljubljanski borzi pa bančni vrednostni papirji. Pričakovati je, da bo agencija za trg vrdenostnih papirjev odvzela večino licenc Sadarjevim družbam, ki se ukvarjajo s trgovanjem na Ljubljanski borzi in z investicijskimi skladi. Kakšna bo usoda agencije, bomo šele videli, vendar se njenemu strokovnemu svetu in direktorju ne piše dobro. Glede na politične razsežnosti zloma delniškega trga lahko na agenciji pričakujejo bistvene kadrovske spremembe. Nujne bi bile tudi spremem-be na Ljubljanski borzi. Spopad med Dadasom in agencijo ni rešil nobenega problema, ki pa so seveda na strani regulatorjev. Predvsem njihova očitna odvisnost od bančnega sveta onemogoča razvoj kapitalskega trga. Kot smo že zapisali v polemiki z ljubljansko borzo, bo veijetno edini izhod v lastniškem preoblikovanju ljubljanske borze d.d. Večinski delničar bo morala postati država, da bo lahko postavila natančna pravila trgovanja in zagotovila zaščito drobnih investitorjev. V največji meri bo razplet dogodkov na slovenskem kapitalskem trgu odvisen od razpleta spopada. Jasno je, da različni finančni lobiji poskušajo navidez umiriti situacijo tudi tako, da različne PR agencije umirjajo reakcijejavnih medijev. Tako smo lahko kmalu po prvih optimističnih znakih na ljubljanski borzi zasledili komentarje, da zloma delniškega trga ne bo. Gre za značilne intervencije v medijih, kjer neuki novinarji in uredniki sledjo navodi- lom iz različnih vplivnih krogov. No, dejansko se je padec tečajev večine delnic nadaljeval še naprej. Predvsem pa je tako drastičen padec tečajev lahko usoden za marsikaterega izdajatelja oziroma investitorja, ki ima v svojem portfelju večje količine takšnih delnic. Najpogosteje prizadetega pripelje do stečaja. Posledice zloma delniškega trga lahko šele pričakujemo. Najbolj ško-dljiv pa je efekt, kije povzročil nezaupanje v trg. Prejšnji teden smo bili priča nasilne uvrstitve privatizacijskih delnic podjetja Mercator na OTO trg. Kotacijo je zahte- IzdUal: JcraH Horvat SLOVENSKI BORZNI INDE VREDNOST 3.1.1994=10 KS-SBI 90 1500 v S \ \ 1200 "uu 18 Vir; LJaMJaaak .3. 19 borza .3. 20 .3.21 .3. 22.3. 25 .3.26.3.27.3.28.3.29.3. 1.4. 2.4. 3.4. 4.4. 5.4. vala agencija za trg vrednostnih papirjev, kar je seveda povsem normalno. Sprašujemo se lahko, čemu se takšni posegi agencije ali morda same borze niso začeli že prej. Direktor podjetja Mercator, Živko Pregl, pa je za dnevnik Republiko izjavil, da se mu zdi takšna kotaclja prezgodnja, in napovedal, da še nekaj časa ne bo vložil zahteve za pravo kotacijo njihovih delnic na trgih A ali B. Njegovi razlogi so več kot upravičeni: borza še ni praviodsevgospodar-skih gibapj, zato cene delnic še niso pravi odraz dejan- Poveljniški oddelek ima pet ( prostorov z odprtinami za pristajanje oziroma povezovanje z vesoljskimi plovili, nadzorni segment, delovni prostor in pogonsko sekcijo, skozi katero je speljan tunel do Kvanta, kjer | so nameščene merilne naprave in drugi inštrumenti kar nekaj različnih držav. Kvant 2 vsebpje znanstvene in tehnološke raziskovalne komplete, poseben tuš in izhodno komoro, kije namenjena dejavnostim posadke zunaj psotaje. Kristal pa je namenjen predvsem biološkim in biotehnološkim eksperimentom. S pomočjo Spektra preučujejo spremembe zemeljski atmosferi, Priroda pa je namenjena raziskovalcu Zemlje v celoti, še zlasti oceanov. Program EuroMir se je začel avgusta 1993, ko so štirje evropski astronavti-Nemca Urf Merbold in Thomas Reiter^ Španec Pedro Duque in Šved Christer Fuglesang - prispeli na prvo urjenje v ruski center za pripravo kozmonavtov, Zvezdno mesto. Pred tem so se evroastronavti urili že 500 ur (učenje ruščine, aero-kozmičnih znanosti, letenje, fizično urjenje, biomedicinski treningi, obvladovanje ruskih varnostnih ukrepov na zemlji in med poletom, po- j tapljanje in pridobivanje j medijskih veščin) v Evropskem centru za astronavte (EAC) blizu Koelna. Urjenje ; v Zvezdnem mestu pa je j trajalo več kot 1.600 ur. Tu ! so imeli vaje z ruskimi koz- ; monavti, ki so vključevale ‘ tehnično in biomedicinsko pripravo, obvladovanje ruš- . čine, teorijo in vesoljsko | navigacijo. Esad Jakupovid | (Nadaljevnje prihodnjič) skih poslovnih izidov; do- ' gajajo se posegi APPNI, Ue' gotovost pa povečuje dogajanje v zvezi z vzajemnimi skladi. Dokončni razplet pa bo odvisen od odločitve agen- | cije, kije začela postopek za odvzem dovoljenja za poslovanje družbe Profiscia -Dadas. Nedvomno ima agencija dovolj trdnih argumentov, da bo lahko opravila svojo dolžnost, vendar je potrebno opozoriti, da je bil rjen sklep o omejitvi kapitala, ki ga lahko upravlja pozamezna DZU, brez vsake zakonske j podlage. Zanimivo je dejstvo, I daje agencija sprejela že celo serijo takšnih sklepov. Mnoge družbe so se na rjih pritožile in vse so sodne postopke dobile. Zanimiveje, da slovenska vlada tolerira takšno nestrokovno delovanje te institucije. V zvezi s sporom med Dadasom in agencijo je prišlo še do enega zanimivega pojava, ki ima lahko zelo pomembne posledice, ne samo za kapitalski, temveč za, celotni finančni trg. Gre za organiziranje malih in-vestitojev v dva kluba. Pojavlja se torej nov, zelo pomemben! dejavnik na nastajajočem trgu: civilna družba. Takšno organiziranje je lahko tudi posledica Sadarjeve dejavnosti, vendar je dejstvo, daje nastalo, in to kljub temu, daje slovenska oblast dolžna ščititi male investitorje. Koliko ljudje zaupajo slovenski državi, seje pokazalo v danem primeru. Opozorilo pa ne gre zgolj državi, temveč vsem bodočim organizatorjem podobnih catch the cash, ki lahko računajo z učinkovitim organiziranjem posameznikov, ki lahko 1 povzročijo marsikateremu nadebudnemu kapitalistu sive lase. In prav je takol Boštjan Horvat spolov \ o cd tctf^V Odlomki iz dela in življenja Slovenk v mdomi (5.) Zgodovinska preteklost slovenskih žensk ni le zanimiva, temveč prikastuja njihovo težko življenje, trdo delo, upor-»ost, dostojanstvo in vsestransko ustvarjalnost. Slovenke so anale v vseh obdobjih prisluhniti potrebam naroda in so vnajveSji meri vplivale na ohranjanje in razvijanje SLO-v?ysrSTVA. Ze zgodaj sem se srečala v svojem poklicnem in družbe-hem delu a vprašanjem položaja žensk in družine. Mnogo-sem. so \ypro8fll8y leolco so zivolo in ctotflio Siovonlco v pro** toifjih o as ih. IsKala in probirala som staro literaturo, revije, »piske o življenju žensk. Ob predstavitvi teh odlomkov, zbranih v zgodovinskih »piskih, se zavedam, da to ni celovit pregled, dani zgodovinsko urejeno gradivo, da bi o nekaterih vsebinah lahko napisala še več in da ta del prikazuje življenje in delo slovenskih ženskle doleta 1926. Upam, da bodomorda raziskovalne institucije nekoč tudi o tem kaj več prispevale. Ob prebiranju tega gradiva sem imela grenak občutek, kot aa je to »pozabljena, manj pomembna preteklost«, morda tndi zato, ker je to opis »ženskega dela«, čeprav so to korenine sedanjosti. Podobno ugotovitev so mi povedale strokovnjakinje, kise ukvarjajo s položajem ženske in me spodbudile, da te odlomke posredujem javnosti. Morda bo tudi ta pregled prispeval k razmišljanju, kako velikp nalogo so opravile ženske, toda še danes v »demokratični družbi« ponavlj amo podobne zahteve po enakopravnosti. Zaželeno je, da bi bralke in bralci tega podlistka poslali uredništvu svoja mnenja in predloge. Veseli bomo vseh razmišljanj. Začetek Izobraževanja žensk '■učiteljic sega v obdobje 1840-‘853. Konzervativna Avstrija Je dovoljevala višiji študij moškim. zato je razumljivo, da so “tovenke zelo pozno dosegle višje JZobraževanje. Najbolj množično J® bilo izobraževanje ženske Radine na učiteljiščih za poklice učiteljice, vzgojiteljice Predšolskih otrok in učiteljice ročnih del in gospodinjstva. fma,na je bila Maria Krašna, 'drijska učiteljica. Drugi poklici ^ medicini, bančnih službah, trgovini niso bili dostopni žen-skam. Med prvimi strokovni-fui šolami je bila »babiška šola« *u šola za »oskrbne sestre« za nego otrok. Leta 1834 je bilo Y Ljubljani ustanovljeno pred-s°lsko zavetišče, predvsem za ^vne otroke, premožnejši starši Pa so najeli vzgojiteljice za vzgojo na domu. Najhitreje se je razvilo žensko šolstvo v Ijublja-Ui. leta 1896je bila ustanovljena ‘dekliška šola«, ki seje preimenovala v dekliški licej, od leta 1909 pa je bila uvedena tudi trgovska šola za žensko mla-'«>rao. Kasneje se je licej preo- 'Loval v msstnc ženske rsal- n° gimnazijo s pravicami javnosti. V letu 1924 seje licejska dokliška šola združila z bivšo dokliško šolo Mladika. V letu j902 je iz ljubljanskega uči-tfljišča uršulink prišlo 315 noiteljic. Tudi v Mariboru je bil 1884 ustanovljen zavod solskih sester, ki seje 1885. ‘eta razvil v šestrazrednico s Pravico javnosti. Šolske sestre 8p v posebnih urah poučevale Slovenščino. Leta 1896 pajebU “ponovljen tudi vrtec s slovenskim jezikom. Pri tem je vredno pripomniti, da so se vrtci v Posameznih krajih ustanavljali 2g°lj zaradi ohranjanja sloven- stva. Leta 1888 so sestre usta-’ novile »zasebno učiteljišče«, ki je postalo javno, odprto za izobraževanje. Iz te šole sta prišli 702 slovenski učiteljici. Sestre uršulinke so ustanovile še 42 podružnic za vzgojo in omiko mladine, segle pa so tudi do izseljencev v Ameriko in Aleksandrijo. Pri tem je potrebno omeniti podružnične šole za žensko mladino v Ptuju, Celju, Kočevju, Gorici, Trstu, itd. Ženska obrtna šola je imela oddelke za umetno vezenje, šivanje čipk, izdelovanje otroških in ženskih oblačil, z našitki iz srebrnega in zlatega vezenja. Tako je bilo konec leta 1920 v Sloveniji več srednjih šol: Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani, Državno žensko učiteljišče v Ljubljani in v Mariboru, Zasebno žensko učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani, Škofji Loki in v Mariboru. Trgovski tečaj na ženski realni gimnaziji v Ljubljani, Ženska obrtna šola za šivanje perila, oblek in vezenja pri tehniški šoli v Ljubljani, Ženska obrtna šola pri mestnem dekliškem zavodu v Mariboru, Državni osrednji zavod za ženko domačo obrt in čipkarstvo v Ljubljani, Idriji in Železnikih. Gospodinjske-kuharske šole pa so bile ustanovljene še v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju. Slovensko ljudsko šolstvo se je v Sloveniji razmahnilo šele po letu 1870. Leta 1869 je namreč začela veljati osnovnošolska obveznost, to paje omogočilo tudi ženski mladini vstop v osemletke. Srednje šolstvo je bilo še v domeni dunajske vlade, zato se je razvijalo zelo neorganizirano. Marca leta 1897 je dunajska vlada izdala razpis, s katerim Začetki izobraževanja žensk • Naiprei učiteljice in vzeoiiteliice • V drugi polovici 19. stoletja ie bilo na Slovenskem 52 eospodiniskih šol • Slovenska delavka je naletela na mnoge ovire je bila dana možnost izobraževanja tudi ženskam na filozofskih fakultetah. V Avstriji pa so se Slovenke lahko vključile v višje izobraževanje šele po letu 1918, ko je bila v Ljubljani ustanovljena univerza. Leta 1869 je avstrijski odlok dovoljeval, da so se žene, če je bil mož poštar ali trgovec, lahko priučevale v tem poklicu. Tako je postala prva samostojna poštarica 1872 Marija Vrhovec v Ljubljani, konec leta 1918 je bilo že 572 poštnih uslužbenk. Leta 1904 paje dosegla izobrazbo v računovodstvu prva Slovenka Julka Arhova, medtem ko je na dunajski trgovski akademiji končala izobraževanje prva žena, to je bila Slovenka Albina Potokarjeva. Prva Slovenka, kije dosegla univerzitetno izobrazbo in izpit iz filozofije na graški univerzi, je bila Marija Wirgler, ki se je zaposlila kot profesorica na Višji dekliški šoli v Ljubljani. Leta 1906 pa smo v Sloveniji dobili prvo doktorico filozofije Marjano Urbasovo. Še težja je bila pot do medicinske izobrazbe, saj takratna avstrijska oblast ženskam ni dovoljevala zaposlitve pri višjih strokovnih opravilih v zdravstvu. Eleonora Jenko, kije izhajala iz zavedne slovenske družine, je gimnazijo končala v Cetinju, nato je študirala na filozofski fakulteti, leta 1907 pa doktorirala na medicinski fakulteti v Peterburgu v Rusiji. Po dveh letih prakse na Češkem in v Ljubljani pa ji avstrijska oblast ruske diplome ni priznala, in tako je Jenkova morala ponovno opraviti dodatne izpite na zagrebški medicinski fakulteti. ljubljanska univerza ni imela popolne medicinske fakultete, zato so morale kasneje Slovenke medicinski študij nadaljevati v Zagrebu, na Dunaju, v Gradcu ali v Pragi, leta 1911, kmalu za njo, sta postali inženirki kemije še Zora Jlrak in Rada Zupanc. Študij prava so končale leta 1925 le tri ženske, ih sicer Berta Leskovar, Ljudmila Cvirn in Milena Pirc. Med prvimi gradbenicami je Višjo stavbno šolo v Ljubljani končalo šest žensk. Konservatorij Glasbene matice v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1920. Klavirski oddelek so obiskovale tri ženske, solo petje štiri in ena gojenka oddelek gosli. Pred tem pa so se Slovenke glasbeno izobraževale na praškem konservatoriju. Ženske so imele prednost le v učiteljskem poklicu. Edini poklic, ki si ga moški niso prilaščali, je bil poklic učiteljice. Toda učiteljice so imele manjše plače za isto delo od moških, niso se smele poročiti, normalno družinsko življenje jim je bilo skoraj nedosegljivo. Prva slovenska učiteljica je bila Julija Moosova. Študirala je v Švici, pozneje še v Greiburgu in leta 1860 v Ljubljani ustanovila privatno šolo. V letu 1871 pa je bilo v Ljubljani ustanovljeno državno žensko učiteljišče, kjer je nadaljevala svoje poslanstvo. Na njem je poučevala 25 let. Drugo žensko učiteljišče je bilo ustanovljeno leta 1888 v Mariboru. Gospodinjsko šolstvo V letu 1845je nastala pobuda, da bi ustanovili več gospodinjskih šol, v katerih bi izobraževali dekleta v kuhanju, pranju, šivanju, prvi pomoči, higieni in gojenju cvetja. Kmalu je bilo na Slovenskem 52 gospodinjskih šol in tečajev, ki so jih obiskovala predvsem kmečka Marija Murnikova - Horako-vaje bila organizatorja kulturnega življenja v »Čitalnicah« v ljubljeni in Trstu, nastopala paje tudi kot igralka. in delavska dekleta. Kmečka družba je ustanovila kmetijsko-gospodinjsko šolo, kjer naj bi se izobraževala predvsem kmečka dekleta, kar bi prispevalo k izboljšanju kmečkega gospodarstva. Leta 1911 je Lidvina Purgar izdala učbenik GOSPODINJSTVO._ Te šole so bile v Mariboru, Šmihelu pri Novem mestu, Vrhniki, Št. Juriju. Prirejali so tečaje o gospodinjstvu za učiteljice, kot predpripravo za uvedbo učnega predmeta gospodinjstvo v šeste razrede osnovnih šol. Kmalu je bilo izdano več knjig o kuhanju, šivanju, pletenju, množili pa so se tudi večerni tečaji kuhanja. Uveljavljanje na znanstvenem področju Slovenke so se uveljavile tudi na področju raziskovanja. Dr. Angela Piskernik je od leta 1914 raziskovala vpliv fluorescentnih barvil na kaljenje semen, nastanek življenja na zemlji, naredila več raziskav s področja rastlinstva, prirejala razstave, bila asistentka v Ljubljanskem deželnem muzeju. Dr. Melita Pivec je v letih 1917-1924 napravila rigoroz iz srednjeveške zgodovine, gospodarske zgodovine, Napoleonove Ilirije in se specializirala na področju arhivskih ved. Dr. Amalija Šimenc seje specializirala na področju kakte-riologije in epidemiologije. Leta 1922 je v Ljubljani ustanovila Državno bakteriološko postajo. Predavala je po mnogih evropskih državah, v Ameriki in Kanadi ter napisala več znanstvenih raziskav. Dr. Alma Sodnik - Zupanec je leta 1919 promovirala s temo Psihološka analiza akcenta. Napisala je daljšo razpravo o zgodovini estetike, izdala knjigo o vzgoji deklet, predavala je na ureč univerzah po Evropi. Ženska delavka Slovenska delavka je imela mnogo ovir. Njena pot izobraževanja in pridobitve poklica je bila težka. Zenske so začele s poklicem služkinje, dninarice, perice, kuharice, tlačanke. Življenje revnih kočaric, bajtaric in kmetic z malo zemlje je bilo težko. Ženska ni mogla uveljaviti svojega dela in znanja, temveč je le v občasnem delu pridobivala delni zaslužek. Pogosto sploh ni bila zdravstveno, kaj šele pokojninsko zavarovana. Delavka je tiho, vdano prenašala svojo usodo z mnogimi razočaranji, tudi v lastni družini, saj je nihče ni vrednotil ne spoštoval. V tem začaranem krogu slabega delavčevega položaja se je v stavkah pridružila svojemu možu. Leta 1871 so se žene delavke, matere številnih otrok izkoriščanih delavcev, pridružile stavkajočim delavcem v Ljubljani in Trbovljah. Leta 1889 so poleg moških in otrok zaprli tudi 50 žensk. Ženske so zahtevale enako plačilo za enako delo, volilno pravico in socialno pravičnost. Prvi slovenski socialist Mitja Kuneje zahteval, naj se v delavsko izobraževalno društvo vključijo tudi ženske, saj so lete najbolj prizadete - kot žene in matere številnih otrok, in imajo vso pravico sodelovati v boju za delavske pravice in za svoj socialno-družbeni položaj. To je dalo spodbudo, da so v mnogih krajih ustanavljali razna napredna društva. V Idriji so leta 1898 ženske ustanovile Slovensko žensko socialdemokratsko društvo, v Ljubljani pa so učiteljice ustanovile Društvo slovenskih učiteljic, ki je imelo velik vpliv na razmah ženskega naprednega gibanja. Vse več žensk je segalo po slovenskih ženskih časopisih, npr. Slovenki, Ženskem listu itd., ki so ženske spodbujali k pridobivanju enakopravnosti in solidarnosti. Tako so delavke in žene delavcev 5. maja 1924 ustanovile Zvezo delavskih žensk in deklet s ciljem boriti se za socialne pravice, prosvetljevati žensko delavko ter za ustanavljanje novih delovnih mest za ženske in za uveljavitev enakega plačila za^enako delo. Ženske so V Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Šoštanju zbrale nad 7000 podpisov za solidarnost in sprejele_ resolucijo o dednem pravu. Ženske so organizirale še več javnih shodov za enake pravice z moškimi, za volilno pravico, za boljšo socialno in zdravstveno varstvo otrok in za podpiranje otroških domov, za enakopravnost zakonskih in nezakonskih otrok, za načelo enake odgovornosti obeh spolov za posledice prostitucije in kazensko preganjanje zvodništva, zatiranje trgovine z dekleti, za zdravljenje alkoholizma in boj proti raznim boleznim. Ženske so sprožile protest proti oboroževanju in vojni. Zahtevale so uzakonitev starostnega zavarovanja moških in žensk, gospodinjskih pomočnic, služkinj, pokojnine za onemogle, ostarele vdove, odpravo najbolj krivičnega davka na ročno delo žensk. V občinske svete za socialna, izobraževalna vprašanja nnj se vključijo ženske. Triussstsga septembra 1924 je pričel izhajati ŽENSKI LIST, ki ga je podpirala Zveza delavskih žensk in deklet. Opisoval je probleme delavske žene in boj za delavske pravice. Predsednica Zveze delavskih žensk in deklet in hkrati urednica ŽENSKEGA LISTA Marija Rakovčeva, žena upokojenega sprevodnika, je spodbujala ženske k vključevanju v »zadružne konzume«, kjer so lahko gospodinje nakupovale po zmernejših cenah. Pri tem je bilo pomembno tudi, da so se ženske gospodinje združevale v Konzumnem društvu in se prosvet-Ijevale. (Dalje prihodnjič) Iv ^Zvezda« še vedno pred konkurenco Da so bila Mercedesova vozila izziv za pohtične "dijake v prejšnjem režimu je znana stvar. Sedanja vodilna garnitura pa se, kot kaže, zavestno odreka vsem znani Mercedesovi zvezdi. vse tiste, kijih politika kaj malo briga, naj čapišemo, da so tisti, ki so se odločali za to nemško °rezhibno izdelano vozilo (seveda če niso predavali pri velikosti in opremi) na pravi poti. Tako vsaj kažejo raziskave in testne prime-Dave upoštevanja vrednih specializiranih avtorevij. »led drugimi testnimi primerjavami je nemška evija AVTO ZEITUNG objavila zelo natančen test Primerjav med mercedesom C180 T, audi A4 avant 1.8 in BMW 3181 touring. m kaj so ugotovili? SJede na potrebe družine, udobnost in vozne la-mosti, tehnično dovršenost opreme, varnost, Prsgled izdatkov ter ekonomske in ekološke pogoje.In kaj je pokazalo “tekmovanje” vozil v kar sto osmih primejavah? Da je Mercedes še vedno prva zvezda. Pa poglejmo, zakaj? Primerjalno področje Uvrstitev primerjanih vozil AUDI BMW MERCEDES - karoserija in oprema 2 2 1 - prilagojenost potrebam 2 3 1 - udobnost in upravljane 2 3 1 - varnost in zanesljivost 3 2 1 - vozne lastnosti 2 1 3 - ekologila-ekonomičnost 1 2 3 Seštevek točk 12 13 10 Uvrstitev 2 3 1 Cena v DEM 53.878 52.340 53.356 Pri izbiri avtomobila ostaja pravilo,da je tisti avto, ki ga imate, »najboljši« ali zaradi vaših finančnih zmožnosti ali pa vašega okusa. Res paje, daje med najboljšimi še vedno nekdo prvi. Brez združevanja - propad Strategi, ki spremljajo razvoj avtomobilskih tovarn, dokazujejo, da bo le nekaterim uspelo ohraniti samostojnost. Brez združevanja tudi največjih do leta 2005, kot kaže, ne bo šlo. Tako trdijo pri raziskovalnem angleškem inštitutu “Euromotor”. Strokovnjaki te institucije dokazujejo, daje združevanje nujnost avtomobilskih tovarn. Tehnološke zahteve ter konkurenca ameriške in japonske avtomobilske industrije bo namreč tako velika, da bo združevanje tudi največjih evropskih avtomobilskih tovarn neizbežen proces, če želijo preživeti. Ugotovitve, ki upoštevajo tako razvojne, ekonomske, tržne in konkurečne pogoje, narekujejo takšne združitve do leta 2005 naslednja: Predvidene združitve Nosilec leta 2005 RoUs-BMW BMW ESC, Saab, Lotus, GM Evropa GM EVROPA Citroen, Peugeot, Volvo, Renault PRV GRUP Seat, Volkswagen, Audi, Porsche, Chrysler VW-CHRYSLER Fiat, Ferrari, Lancia, Alfa Romeo, Vaz, Rover, Jaguar, Ford Evropa, Aston Martin, Innocenti FLAT/FORD MERCEDES-BENZ____________MERCEDES-BENZ Če bodo predvidevaja angleških strokovnjakov obveljala, bo le nekaj sedanjih avtomobilskih tovarn ohranilo samostojnost. Edini, ki se mu po predvidevanju angleških strokovnjakov ne »prerokujejo« združevanja z nikomer, je nemški Mercedes-Benz. AKTUALNO Pretiravanje Daje del ljubljanske obvoznice odprt (to je tisti del, ki so si ga zapomnili vsi,ki prihajajo v Ljubljano z mariborske smeri in ob tem preklinjajo prometno ureditev glavnega mesta) za promet, je pohvalno. Res pa je, da so mediji več kot pretiravali, ko so poročali, daje izvajalec del prehitel rok za dokončanja del pri obvoznici za kar deset mesecev. Pohvalno je, da se izpolnjujejo roki, neumno paje, če se delčki, ki za uporabnika ne pomenijo pomembnejšega napredka, obelodanjajo z velikim pompom. Uporabnik še vedno čaka v koloni, da se pripelje v središče svojega glavnega mesta. »Lisice« do junija ne »grizejo« Gre za blokirne naprave, ki naj bi jih posebne ekipe nameščale za na kolesa nepravilno parkiranih avtomobilov v našem glavnem mestu. Kot smo že poročali, s je to napravo blokirajo kolo nepravilno parkiranega vozila tako dolgo, dokler kršilec ne poravna kazni za napačno prkiranje. Ker pa, kot ponavadi, pri nas nikoli ni vse pravočasno nared, do začetka junija ni bojazni, da bi ljubljanske mestne »lisice ugriznile« vaš avto. Pripravil: Janez Temlin V zadrtih desetih dneh, aliholje rečeno, v zadnjem tednu seje v Sloveniji dogodilo marsikaj. Morda na prvi pogled, vsaj na zunaj to ni tako vidno. Toda tisti, ki politično življenje v Sloveniji spremljajo bolj od blizu, torej poznajo tudi njegovo drobovje, pravijo, da gre za zgodovinske trenutke in tudi odločitve, ki so s tem trenutkom povezane. Na vprašanje, čemu in komu to pripisati, ni lahko odgovoriti. Kljub temu bom v današnjem prispevku poskušal iskati odgovore na to, morda se bo kateri izkazal celo za pravilnega. Več kot očitneje, daje Drnovšek postal nervozen, ali bolje rečeno, v zakulisnih dialogih precej vzkipljiv, kar ima seveda za posledico, da dela neprave poteze. To se je najbolje pokazalo pri stavki zdravnikov in nič bolje pri obravnavi strategije zunaje politike v parlamentu. Ni dolgo trajalo, ko je moral priznati, daje bila njegova napihnjena izjava po izstopu Združene liste iz koalicije in vlade, da to ne bo vplivalo na politične razmere in sta-bilnostv čista politična floskula. Se več. Celo trditev, da ima sedanja koalicija dovolj glasov v parlamentu za odločitve, ki jih bo predlagala vlada, seje izkazala za puhlo govoričenje. Dejstvo namreč je, da seje sedanja vladna koalicija manjšinska vlada, ki nima več večinske podpore v parlamentu. Ali je to hotel Drnovšek ali Peterle, lahko povesta le ta-dva lideija sama. Če smo pozorno sledili prazničnemu pogovoru Peterleta na TVS, smo lahko ugotovili, da to gode bojj njemu. Po Peterletovem mnenju je bila največja napaka v graditvi nove slovenske države storjena leta 1992, ko je razpadel Demos in je krmilo vlade prevzel Drnovšek. Prvak krščanskih demokratov je celo v odstotkih ocenil katastrofalno politiko takratne Drnovškove vlade: »Če smo vsako leto do sedaj popravili za odstotek takratne napake, so še vedno ostali štirje odstotki minusa, kiju še moramo nadomestiti.« Nič kaj laskava ocena za Drnovška od (edinega) koalicijskega partnerja. In nič kaj obetavna napoved za dobre in učinkovite koalicijske odnose. Toda povrnimo se raje k analizi dveh problemov oz. vprašanj, ki sta usodno povezana z današnjimi političnimi razmerami. V prvem primeru, torej stavki, se je pokazalo, da Drnovškova preizkušena metoda stranskega opazovalca, ko v ogenj pošilja svoje vladne sodelavce (ministre in državne sekretarje), ne deluje in ne učinkuje več. Prav smešno je bilo, ko je pred tednom dni preko TV ekranov sporočal svoji (torej vladni) pogajalski skupini, naj najde z zdravniškim stavkovnim odborom kompromis, da se bo stavka končala. Smešno za to, ker je on sam predsednik vlade in je TV ekran izkoristil očitno zato, daje govoril sam sebi. V tem primeru namreč javnosti ne more prepričati, da je kdo drug kriv za stavko (četudi za njo stoji katera od strank), ki že močno vpliva na zdravstveno varnost ljudiin ne vlada, katere šef je on, kot rad večkrat poudarja. In, kaj za vraga počenja koalicija, torej tudi krščanski demokrati, da akutno stanje traja že skoraj tri tedne? Menda ja hišo samo ceste tisto področje, kijih kot oblastno stranko zavezujejo k odgovornosti. Zdaj naj se pokaže vsa vehemenca prodornosti politike krščanskih demokratov in vso znanje in sposobnost njihovega nenadomestljivega Peterleta. Lahko 13 SOI 'cevi “In, kaj za vraga počenja koalicija, torej tudi krščanski demokrati, &1 ^ akutno stapje traja že skoraj tn tedne? Menda ja niso samo ceste t ^nj tisto področje, kijih kot oblastno stranko zavezujejo k odgovornosti, -Zdaj naj se pokaže vsa vehemenca prodornosti politike krščanskih demokratov in vso znanje in sposobnost njihovega nenadomestljivega Peterleta. Lahko je od davkoplačevalcev pobirali ^5 denar in z njun graditi ceste. Malo težje pa država pusti posameznim L'„j slojem več denarja (tudi za plače), da bodo lahko kolikor toliko hi spodobno preživeli od prvega do zadnjega v mesecu.,, lvati, KLOFUTANJE PO SPANSKO BREZ RECEPTA videli in slišali na tiskovni konferenci vlade, je to možno, saj so v vladi menda sprejeli »nove« ukrepe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi bo za več novih delovnih mest potrebno nameniti manj denarja. Gre očitno za čarobno formulo, kije državna skrivnost. Skratka, epilog je jasen. Čeprav gre za mnogo manjše število državljanov kot pri upokojencih, bo vlada iz strahu stavkajočim ugodila. To bo povzročilo upravičen revolt in zahteve šolnikov, železničarjev in vseh drugih, ki so v vreči javnih financ, v tako imenovani negospodarski sferi, saj se bo v njej porušilsistem plač. In kaj bodo na to rekli zaposleni v gospodarstvu, kjer so plače mnogo mnogo bolj mizerne kot v negospodarstvu? Oni se ne morejo pogajati z državo, ker ni njihov delodajalec. Njihovi delodajalci so novi slovenski kapitalisti, ki imajo »dobre odnose« z državo, kar pomeni, da imajo delavci v tem sektorju mnogo manjmožnosti Kajti, danes pomeni stavkati v gospodarstvu lahko le dvoje: izgubiti delo ali pa ostati še brez tiste mizerne plače, ki jo vsak mesec dobiš. Tudi na področju pravice do stavke smo torej uzakonili dvorazredne državljane. Tiste prve kategorije, ki stavkajo proti državi zaradi večjih plač in v večini primerov tudi uspejo, in tiste iz druge "v,( nižje od zajamčenih. Katastrofal NeprJ vičnostl Goljufijal Podlost! . :“t« r Drugi primer popolne neučinkovitosti $ 'jj o danje vladne koalicije in vlade je strani iv gija mednarodne politike oz. strategjHia približevanja in vstopanja v Evropsko unf i'"1 Tu pa so sedanji očitki vladajoče koalic|[h opoziciji, da ne vidi nacionalnih interese’; M pravo politično poberkovanje. Kajti prePV ramo se o španskem predlogu, kije po l®t%|d" in pol nadomestil Oglej. Če se dobro spotj’ ^ nimo, je Oglej Peterletov kompromis, ka* otjj( priti preko Italije v EU, španski predle pa je Drnovškov kompromis, kako Prltlh EU. Pred dnevi pa smo lahko slišali (v $ % oddaji na TVS) Peterleta, daje sedanja ce$ it ^a-c 'Vi! višja, kot je bila tista v Ogleju. Takratd P je šlo le za predkupno pravico Italijane P je od davkoplačevalcev pobirati denar in z njim graditi ceste. Malo težje pa država pusti posameznim slojem več denarja (tudi za plače), da bodo lahko kolikor toliko spodobno preživeli od prvega do zadnjega v mesecu. Kje je sedaj tista vehemenca tako Drnovška kot Gasparija in Krščanskih demokratov izpred dveh mesecev, ko je šlo za upokojence, češ da bo država in njene finance propadle, če ne bodo upoštevani predlogi in stališča vlade? Ker je proračun za letošnje leto sprejet, po dosedanjem mnenju in ra- “In kaj bodo na to rekli zaposleni v gospodarstvu, kjer so plače mnogo mnogo bolj mizerne kot v negospodarstvu ? Oni se ne morejo pogajati z državo, ker ni njihov delodajalec. Njihovi delodajalci so novi slovenski kapitalisti, ki imajo »dobre odnose« z državo, kar pomeni, da imajo dšlžvoi vtem sektorju mnogo manj možnosti. Kajti, danes pomeni stavkati v gospodarstvu lahko le dvoje: izgubiti delo ali pa ostati še brez tiste mizerne plače, ki jo vsak mesec dobiš. Tudi na področju pravice do stavke smo torej uzakonili dvorazredne državljane.” _____ ___________ nad našimi nepremičninami, sedaj pa sej' novim predlogom to razširja še na drue, državljane držav Evropske skupnosti- **kr smo tam. Po tej logiki in interpretaciji Ppbr cena vedno višja, čim dlje bomo odlašali‘vftie odločitvijo za spremebo ustave. Da gre j )Sp v prid Peterletu, je več kot jasno. Zato V lahko, kljub temu daje koalicijski partnef xxip glasno najavlja, da španski predlog nadaljnje ministrovanje Thalerja pa ne- i15), Drnovšek? Nič! *'$ Oziroma kara opozicijo, predvsefjJlS Združeno listo, daje nekooperativna ^ kvi da spreminja stališča v zvezi s tem. K, S. da je pozabil, da je bil on tisti, ki je ceno prestiža »politično oklufutal« ^ leta, češ daje oglejska cena prevelika; ^ vbc je lahko leto in pol skupaj z novim zunanj^ l0ik ministrom sam reševal to vprašanje in pri^ \ na dan s španskim predlogom. Leto in P'\ je ignoriral tudi koalicijo glede tega vprašaflf | ^ (vedo povedati tisti, ki so bili ali pa so ? v njej), da o opoziciji sploh ne govori#1^ Sedaj pa od teh istih zahteva spokorno51' in ubogljivost. Kakšna lahkotnost. vladanjH kakšna prepotentnost za kakršen kompromis, ki bi bil širši od ene strani ali koalicije! In še to: pred letom in pol 5| ni mudilo nikamor, danes pa je osnovo argument, da bo Slovenija zamudila dovmsko priložnost. To je morda tudi re5; vnanju zgoraj omenjenih pro-tagonistov zahteve-zdravnikov niso uresničljive. Ali pa seje morda kaj spre-■ menilo? Morda so se nenadoma v proračunski vreči našle dodatne milijarde, da ugodijo zahtevam stavkajočih. Kot smo kategorije, ki stavkajo zato, da ohranijo delovno mesto ali da se jim izplača zaostanek neizplačanih plač tudi za tri in več mesecev nazaj. In da ne bo pomote: v teh primerih gre za plače, ki so mnogokrat le da ne gre za Slovenijo, temveč v P: vrsti za to, da bo priložnost zapravila eijv od strank, ali bolje rečeno, eden od njen1' lideijev. Toda v pohtiki, če se zanjo že odlocj: _ moraš znati prenesti tudi poraze. Se sebej tiste, ki si jih sam povzročil. In tem primeru gre prav za to. Sultr 6 rij t9* fC 9Hl! )','r Po desetih dneh stavke se je vlada spomnila in določila, da zdravniki morajo potijeva-ti bolniške liste. Predstavniki zdravnikov pa so zahtevali odstop ministra Voljča. Stavka seje torej približala bistvu: zdravniki so tisti, ki določajo, kdaj bo kdo in za koliko časa izostal z dela. Moč profesoijev je v dajanju nezadostnih, moč menedžerjev v ugotavljanju delovnih presežkov, moč zdravnikov je v potrjevanju izostankov z dela. Povezovanje dela z zdravjem je nujno. Delo dobijo zdravi ljudje, zdravje dobrega delavca je potrebno skrbno varovati, zdrav človek dobro in uspešno dela, kdor pa je bolan, mu ni treba delati. Se več, kdor je bolan, lahko počiva. Če si bolan, dobiš manj denarja. Vendar tudi če si zdrav in vztrajno delaš, ne dobiš kaj posebnega. Ali pa z zamudo. Poskušam samo definirati, kaj skušajo doseči zdravniki s stavko poleg tega, da pač hočejo primernejše plače. Hočejo, da bi bili bolj cenjeni. Priznam, vsakdo je bolj cenjen, če ima boljšo plačo. Poslanci so plačani odločno premalo, če si vsaj približno prikličemo v zavest, o čem vse odločajo. Če v primeru poslancev velja načelo, da je bolje plačan tisti, ki odloča o važnejših (usodnejših) Franček Rudolf: Praktični fundamentalizem ZdravniM in zdravje rečeh, potem se sploh ne kaže primerjati s poslanci. Zdravniki ravno zato niso cenjeni, ker največ odločajo o tem, koliko bo kdo izostal z dela, se pravi počival. Še nekaj, kar imajo zdravniki skupnega s poslanci, je, da odločajo, kdo bo šel predčasno v pokoj. Dobro, zdravniki rešujejo življenja, zdravniki zdravijo, zdravniki ovirajo poslabšanje bolezni, zdravniki preprečujejo epidemije... Same odlične funkcije, povezane s strokovnostjo in s tveganjem in z odločitvami, ki so resnično neprecenljive... In ki bi končno morale imeti pravo ceno. Vsako delo, tako tudi zdravnikovo, je mogoče zreducirati na njegovo najosnovnejšo funkcjo. Vsak sistem najde način, da si ustvari primerno iluzijo: tisti hip, ko je zdravnik zdravilo za pretežko delo, za napačno izbrano delo, za dolgočasno delo, za nepotrebno delo, za slabo organizirano delo, za sitnega šefa, za neumno vodenje, za nevarno okolje pri delu, za neproduktivno zapravljen čas, za dolgčas, ker ni od nikoder nobene spremembe, za grozo, ker dela ni mogoče zamenjati, za tolažbo v dolgih letih čakanja na upokojitev, za nezdravo življenje nezadovoljnežev. Zdrav človek z zdravo družino in delom, ki ga veseli, se ne zapije in ne zboli. Kaj pa obratno? Človek, ki ga delo ne veseli, pa se zapije in zboli in potem ni več zdrav človek in družina mu razpada in potem ga delo sploh ne veseli. Zanimiveje, da se z zdravniki še največ pogaja jni-nister za delo in socialo. Vsaj tako je videti iz intervjujev. Kaj mogoče zahtevajo zdravniki še več moči na področju oproščanja od dela? Vsakdo z lahkoto zboli, če zgubi delo. Vsakdo lahko dobi vročino, ker je dočakal sunkovito nazadovanje. Stres ob tem, da si delal, plačila pa ni, mora vreči kogarkoli. Vsak teden vidimo kakšno ameriško serijo o bolnišnici in vidimo, kako enostavno padajo zdravniki v socialno problematiko. In kako so vsemogočni na področju medicine, kako lahko delajo čudeže, kako pa na področju socialnih dejavnosti ne ostane pred njimi drugega kot dramatika: in primerno ganjeni gledalci. Vse družbe na svetu uničujejo ljudi. Vendar nekatere pri tem vsaj učinkovito gospodarijo. Smešno ali ne, ampak tudi zdravje bo potrebno privatizirati in socialo bo potrebno privatizirati. Če je Tone Rop kot državni sekretar za privatizacijo tako uspešno razdeljeval proizvodna sredstva v roke skrbnih lastnikov, potem je - tako se da sklepati! - najprimernejša ministrska osebnost za razdeljevanje skrbi za delo in zdravje vsakemu posamezniku. Ko je rusko cesarico Katarino Veliko francoski veleposlanik povprašal, zakaj so njeni tlačani tako umazanije odgovorila: Zakaj naj bi skrbeli za telo, s^J ni njihovo! Kaj pomeni privatizacija zdravja tudi privatizacijo dela? Privaten odnos do dela? Kaj to pomeni? To pomeni, da bo v končni fazi sistem moral delovati tako, da bo vsakdo sam čim bolj samo- stojno in odgovorno odločal o svojem delu in zdravju. To pa je mogoče doseči samo na en samcat način: da ima delo, se pravi dobro delo, primerno visoko, če že ne evropsko ceno, obenem pa posledično tudi primeren, uravnovešen in zdrav delavec še posebno ceno in da se delo bolj splača kot pa bolezen. Nadalje: kadar ima delo ceno, z njim praviloma ni potrebno pretiravati. Kdor pretirava, ker njegovo delo nima cene, bo hitro (celo zelo hitro) prišel v roke zdravnikom, ki delajo preveč, dežurajo peveč in imajo preveč pacientov, eni in drugi pa so žrtve istega podcenjevanja. Pavšalnega plačevanja. Stavka zdravnikov je tipična reakcija delavcev, ki nimajo pravice do strokovnosti in do plačila za strokovnost in ki jim družba ne priznava avtorstva za vse tisto, kar naredijo nadpovprečno, pač pajih izenačuje. Država ne more postati zgodba o uspehu, zdravnike pa pozabiti nekje v socializmu. Ali še več. Ne more zanje zgraditi te ali one variante uravnilovke. Ker mijejasno, kako skrajno uspešno si Slovenci uspešno izbiramo primerne poslance in druge politike, se Slovencem se pri spe1 ciaN stih vedno utrga. Ko grej fM SC nemogoče, pričakujemo c11 deže, ko bi bilo potrebno vze' .. nekaj pameti v roke, s1®1’2 pa optimisti in tvegamO' «1 Nesocialne družbe se igr5!: $ z zdravjem: zdravitije kmajj ^ >Di *A| dražje, kot poskrbeti za nimalno udobje mladih, s«3 rih, manj ali bolj spretni!1-' ^ Eno samo stanovanje, kie ^ ni ob pravem času, latf1 ^ povzroči škode za nekaj h5 ^ Eno samo zaradi konK®!^ renčnosti izgubljeno delo* no mesto, lahko nažene J ^ bolezen ali vsaj k zdravnik jT, še nekaj delavcev. , p0| Nesocialne družbe pa-kruto poigravajo tudi z zd®3 Od prevelikega števila 1^1 nikov obolevajo še zdravni5; in na koncu morajo s vko zdraviti najhujšo bo! Sef Sai zen naše države: neprav 5) no vrednotenje dela, znanj3 zdravja, posameznika, last*11 ne. 5pa So "hir aro, Skujem še nekaj gesel5 vsakdanjo rabo: ... Zdravje je naša najveS) privatna lastnina! , - Uči se, da boš lahko lal, delaj, da boš zdrav, bO j »Al _L___________j__________= -.vv#: 'aK: h zdravniku, da ne boš zboji-," Vsakje predvsem sam 5lW ^ nujen primer! Promet v Sloveniji j®' seveda vprašujem, kako naj se zanesem, da si bomo iz- brali primerne zdravnike. vedno petdesetkrat ne ^ varnejši kot meso non krav! Brezposelnost ubijal $0 96, Ist JE USPEL jj'61!? 'n oblačno jutro v dolini sicer ni obetalo nič lepega, ^l»c„ . *i udeleženci smučarskega srečanja gostinsko-turističnih /faido-,vse Slovenije, ki so se prvi povzpeli na Roglo, že za-“n vlJali Pravo zimsko idilo. J Im ^?ln’ sta Sa organizirala ' *S| e av.cev gostinstva in tu-H :0Venije ter Združenje za 90^ gostin«vo pri GZS, smo i* j, v testirali« odzivnost za I** ^.^anja v prihodnje, zato .kovanje samo potekalo !# nJU starega olimpijskega )v I važno zmagati, važno je j v'*.' Tf81 Je uspel, saj seje tev e eslaloma zbralo 62 ude-rjfi ;ej.' tega 13 žensk. Po za-”‘ane ekipe s Srečkom Re-•1 S^Hli na^e^u pa je bila brezhi-^atflici ?.rSanizacija tekmovanja, d l, U Mllena in Rezika iz h°te- ® teni sta z izvrstnim borovci‘lhr,naSt0paj°iim Poma8al' ).apno tremo, na cilju pa sta gO'_ Jala Laško nivo ali Amnti- SO^ata Laško pivo ali Amati ■ ■ Po;Cola-Tako so z izjemo dveh |#j eae diskvalifikacije tek ^el srečanja »preživeli« vsi .g,i[ Najboljši trije iz vsake )0$ Koloniale Maribor, Droge Portorož, Coca Cole Amatil, Kompas Hotela Bled in restavracije Repovž, zmagovalci pa še kristalne vaze Steklarne Rogaška Slatina. Za”tiste, ki so bili »cepljeni proti hitrosti«, pa so poskrbeli Zdravilišče Laško, Unior Turizem, GIT Celje in Merx Celje. REZULTATI - ženske, skupina A: 1. Šauperl 37,70,2. Orlačnik 39,71, 3. Kelih (41,29); B: L Cigit 37,20, 2. Bobnar (48,29), 3. Konjevič 1:01,68; C: L Karo 41,95, 2. Vilfan 45.89, 3. Jurak 51,86;D: l.Krešnik 54,57;moški-skupinaA: 1. Eržen 33,98, 2. Kropej 34,56, 3. Žgajner 35,90; B: L Ahlin 35,35, 2. Pintar 35,77, 3. Kšela 37,60; C: l.Furlin-ger 36,66,2.Terbižan 37,65, 3. Bari 38,35; D: I. Jurše41,74, 2.Derganc 44.90, 3. Filipovič 46,69. Po številu osvojenih prvih mest je krepko Vodil sindikat. Ampak, kot smo dejali: tokrat ni bilo pomembno zmagati, temveč sodelovati... Ivan Jurše orj- ',aJooiJsi trije iz vsake (jloi|J.e (Predvsem sindikalisti!) jtl' 1 Praktične nagrade družb ;£> ,no'1 sel , »j ii S1 lok V 'ase^ - s športom proti drogi. Tak je slogan vsesloven-alil,tnr°delne akcije, s katero namerava Športna unija Slove-e tl, s6Se-- rnaju ponuditi mladim drugačen pogled na življenje: 0 p/’spr°ščen, dinamičen, skratka - prevetren. 1 ^P°ro ministrstev za šolstvo VAŽNO JE BILQ SODELOVATI... - Olimpijsko geslo gor ali dol, po-membno je bilo tudi zmagati. Zato tudi tolikšna gneča okoli table z rezultati. .. ZMAGOVALEC ČESTITA ZMAGOVALKI I - Sekretar SGiT Ivan Jurše, ki je bil prvi v skupini D, je stisnil roko Manji Cigit, najhitrejši med ženskami. Eter v laseh... »Tekmovalna plat naših prireditev pod geslom ,Veter v laseh - s športom proti drogi’ bo seveda v ozadju,« pravi Rado Cvetek, predsednik izvršnega odbora Športne unije Slovenije (ŠUS). »V prvem planu bo predvsem druženje, ki naj se prevesi v sproš- zdravstvo bo v Kopru 'e#))? c0ti 5-), Celju (od □ OTltivi n)’ .Slovenjgradcu (29. ‘Gorici (1. 6.), Maribo-, z4ki- Novem mestu (25.5.) ' r ij^ Jan‘ (datum še ni znan) • d3 vtfc^kmovaaja« mešanih 'ijjjj joj,. arki in mešanih četvork JLl Jj'1'Za»individualce« paše |()] 'Vrolanju, kisovzadnjem \s športom proti drotfi\ času postale hit vseh urbanih središč, in risanje s kredo po asfaltu. Najboljši - ekipe in posamezniki - s krajevnih prireditev se bodo na koncu pomerili še v velikem finalu, ki bo 8. junija v Velenju. čeno zabavo. Skratka-žur! Zato smo k sodelovanju povabili tudi številne znane Slovence. Jonas Ž., Sašo Hribar in Magnifico, denimo, so svoje nastope že potrdili, drugi pa jih zagotovo še bodo, Sindikat delavcev gostinstva in turizma Koliko smo vredni? Na osnovi določila 2. točke tarifne priloge Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Ur. 1. RS, št. 66-11/95) objavljamo izhodiščne bruto plače za mesec april, maj in junij 1996: Tarifni Izhodiščna bruto Relativno l.v: razred plača v SIT razmerje m It 1. 48.140 1,00 |p| || II. 52.954 1,10 jj III. 59.212 1,23 1 IV. 65.952 1,37 sp V. 74.617 1,55- || VI. 89.059 1,85 » VIL 101.094 2,10 1 VIII. 120.350 2,50 1 IX. 144.420 3,00 ■ I 'i,:'; ;'...j: ..:, ; : . I.i;: saj so pri humanitarnih akcijah vedno ,za’...« Za konec pa še nekaj o namenu akcije, čeprav je najbrž že slogan dovolj zgovoren. Cilj ŠUS je razvoj športa pri vseh, še posebej pa pri mladih. A prav med njimi jih vse več išče »rešitev« v drogah. »Mi smo pa prepričani, da je bolje izbrati šport, saj v njem lahko sproščamo pozitivno agresivnost ter spoznavamo sebe in druge. Z boljšo telesno in psihično kondicijo pa smo lažje kos tudi vsakodnevnim stresnim situacijam,« pravijo v ŠUS in vabijo vse mlade (še posebej tiste med 13. in 20. letom), naj se jim pridružijo v akciji Veter v laseh - s športom proti drogi. D. K. V skladu s 5. točko Dogovora o politiki plač je lahko najnižje izplačilo mesečne plače za navedene mesece 48.373 SIT. Zajamčena bruto plača za januar 1996 znaša 33.140 SIT. Članstvo obveščamo, da se še nismo pričeli pogajati za novo izhodiščno plačo. Začeli se bomo takoj, ko bodo znana izhodišča, potrebna za nadaljnja pogajanja. O njihovem poteku vas bomo obveščali sproti. jvan jur^e veLretar ■■■ HHHMMM Bo papeža čuval samo Bog? Če do petka (12. t. m.) pripadniki posebne policijske enote (PPE) ne bodo dobili ustreznega odgovora ministrstva za notranje zadeve (MNZ) o svojem statusu, jih bo Policijski sindikat Slovenije (PSS) pozval, naj odpovedo svoje sodelovanje v PPE, mednarodno javnost pa obvestil, da bo papeževa varnost med majskim obiskom v Sloveniji vprašljiva! »Vsako pozivanje delavcev MNZ v sestav PPE je njihova dodatna obveznost, zato semorašteti kot delo,« nam je pojasnil izvršni sekretar PSSZdravko Melanšek, »Zato smo 4. t. m. od pristojnih zahtevali, naj jim v roku enega tedna delo nad osem ur dnevno izplačajo kot nadure, hkrati pa jim priznajo in izplačajo tudi terenski dodatek za vsak dan dela v PPE od 1. 1. 1996.« Ker pa so obveznosti delavcev MNZ do PPE z delovnopravnega vidika nedorečene, je PSS v omenjenem dopisu ministru Šteru in državnemu podsekretaiju Gorenaku še zahteval, naj do 19. t. m. pripravi predlog formalnopravne ureditve tega vprašanja nasploh. delovnopravni in socialni položaj delavcev MNZ zaradi mačehovskega odnosa države nenehno slabša. »Večletna prizadevanja za zniževanje proračunskih izdatkov na račun delavcev ob vztrajnem povečevanju njihovih delovnih obremenitev ter omejevanju osebnih pravic in možnosti policistov presegajo vse razumne meje,« so zapisali v resoluciji in našteli, kaj mora država za izboljšanje delovnopravnega in socialnega položaja delavcev MNZ storiti takoj: 1. Državna oblast mora pričeti spoštovati delo vseh poklicev v MNZ, še posebej pa v policiji. Delavcem je dolžna zagotavljati ustrezen delovnopravni in socialni položaj, jim plačati opravljeno delo in nadomestiti omejitve in prepovedi, 2. Država mora z zakoni urediti položaj in naloge policije in policistov, prav tako pa tudi delovnopravni položaj vseh javnih uslužbencev. 3. Država mora zagotoviti pravni red in izpeljavo sodnih postopkov v razumnih rokih. Policisti niso dolžni vsak dan ponovno loviti prestopnika zato, ker ga oblast sproti izpušča na prostost in mu sodi šele čez leta. Prav tako niso dolžni tri leta čakati na odločitev inšpektorata za delo o kršitvi njihove pravice. 4. Neupravičene ali celo protipravno odvzete ali omejene pravice mora država vrniti delavcem. V izvedbenih sklepih resolucije, ki se končuje z opozorilom, »da je delavcem pošla vsa zaloga potrpežljivosti«, je navedenih še nekaj konkretnih rokov. Opozoriti velja predvsem na naslednjega: če do 15. t. m, delodajalec ne bo začel uresničevati njihovih zahtev, bo PSS zaostril metode sindikalnega boja... D. K. f fea sindikalnega turizma '{%, BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 14 ’e^j(j()°k)RZASINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova4, sprejema ,r aNa *3ros,ih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira k lip;0, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, nil1, '“drugih možnosti. &< ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali pO'naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-n f ' Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. (SpITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO •tvri ~ Počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, j ^.soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini do ali' ,>ŠKA SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe, . ti (LjOena za 4 osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa ni gg- S6na. zeti ^ ~ HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion 44 jjjdj j’doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let gratis, , jjJ10 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko delo. ,„|£ i()|:“0ma obnovljeni del hotelaomogoča bogat sprostitveni in rekreacijski - 0Q|arr' za najzahtevnejše goste. r0>' ilAh ~ garsonjera, 65 DEM dnevno - posamezni termini. j BUJSKA GORA - garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema d v^jška gora - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo- fjljrt^ijštiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. 9' iQj.a’ kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. 'Paln- I^A - počitniška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici, ' 5°° m oc* ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM. m Jjernfi C - garsonjera, dnevni najem 60 DEM, ali apartma za 5 oseb, rs* dem. 'l^ČElVl ~ PLANICA- počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona :1. > f Jj. Polnega penziona pa 41 DEM. ja SOgi^PAD-trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena ^L-^Njske TOPLICE - apartma za 4 osebe : kuhinja , spalnica, Cena_65 DEM na dan. SKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, Sro/jT' ^Bna 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEM. Možnost »“vila -L • obrokov. ,8o's k A PLANINA - počitniški dom - triposteljne sobe in bungalov 6 [)g®b. Primerno za taborniške skupine, šolo v naravi. Polni penzion el; ~ kmečki turizem, štirje apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje ali /daf riva; klad ipri; 5 na) :irali uje® tud) a naj štva izvi' SJ- etj«' : za' pra-VOjt 1 arik kot nje ) a)U. ' pra- inju re- rse tiv- teif bea žen- sin- ;av- i- jih, ja® >ra; ovi ijo, ira- Kako ukrepati v primeru nespoštovanja pravic sveta delavcev Za prakso zelo zanimivo vprašanje, je prav gotovo, kako ukrepati, če delodajalec krši svoje dolžnosti (ki so istočasno pravice sveta delavcev ) glede obveščanja in skupnega posvetovanja ter tkanja soglasja k odločitvam,ki jih določa ZSDU. V tej kratki praksi uveljavljanja zakonsko določenega sistema delavske participacije smo aamreČ že pogosto priča primerom, ko vodstvo Podjetja enostavno ignorira dolžnost iskanja soglasja sveta delavcev in odločitev izvrši brez takšnega soglasja. Če vodstvo podjetja krši pravice svetadelavcev. pridejo v poštev predvsem naslednji možni načini ukrepanja: 1. Skladno z načelom pravice do samopomoči zaposlenih kot enim izmed temeljnih načel, na katerih temelji ZSDU , ima svet delavcev po določbi 98. člena ZSDU pravico s sklepom zadržati posamezne odločitve delodajalca in istočasno sprožiti arbitražni postopek. 2. Glede tovrstnih sporov med vodstvom in svetom delavcev je mogoče na podlagi 5. točke 6. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih, če sproženi arbitražni postopek ni uspešen, sprožiti tudi kolektiv- ni spor pred pristojnim delovnim sodiščem. 3. Svet delavcev lahko o obravnavanih kršitvah obvesti inšpektorat za delo in zahtevanjegovo ukrepanje skladno s pooblastili, ki jih ima po zakonu. Inšpektorat za delo je namreč med drugim pristojeen nadzorovati tudi izvajanje predpisov o sodelovanju delavcev pri upravljanju, 4. Po določbah 15. do 19. točke 1. odstavka 107. člena ZSDU so obravnavani primeri kršitev pravic sveta delavcev prekršek, za katerega se pravna oseba kaznuje z denarno kaznijo najmanj 250.000 to-latjev, odgovorna oseba v pravni osebi pa z denar- no kaznijo najmanj 25.000 tolarjev. Takšne kršitve je torej treba prijaviti sodniku za prekrške. 5. Svet delavcev lahko poda tudi ovadbo za kaznivo dejanje po določbi 207. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki pravi: »Kdor s kršitvijo predpisov ali splošnih aktov prepreči alt onemogoči delavcem izvrševanja pravic do sodelovanja pri upravljanju ali te pravice zlorabi ali ovira njihovo uresničevanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« (Gostita, Miklič: Splakni priročnik za delavsko soupravljanje, str. 193) Organizacijska in informacijska vioga Kako se organizirajo delavskega člana nadzornega sveta delni zbori delavcev zaradi oblikovanja sveta delavcev Piše: dr. Zvonka Šarman Poleg predstavniške vloge, ki jo izvoljeni član delavcev opravlja v nadzornem svetu družbe (in kar je bilo obravnavano v predhodnem prispevku), se v teoriji in praksi nemških delniških družb pojavljata še dve drugi. To sta organizacijska in informacijska, ki sta v funkciji predstavniške in pravzaprav sredstvo za njeno uresničevanje. Organizacijska vloga delavskega predstavnika v nadzornem svetu izhaja iz t. i. »organizacijske pravice«, kar vključuje pravico do sklica nadzornega sveta in dopolnitev in/ali ‘‘Premembo dnevnega reda, vključno s pravico do samozaščite, pravico po zapisnika seje, dovoljevanje članom uprave, strokovnim svetovalcem 'n drugim načlanom sveta udeležbo na sejah sveta in njegovih odborov, ^ožnost poslati na sejo svojega namestnika, volitev predsednika sveta 'n njegovega namestnika, dajanje soglasja oziroma nesoglasja k oblikovanju odborov sveta, ipd. Poleg navedenih pravic kot izhodiščnih, gre še za druge pravice, npr. vPrašanje honorarja delavskim članom sveta (t. i. tantieme) in stroškov '-'d delo v svetu, njihove zaščite pred odpovedjo, udeležbe v stavkah... lahko pa tudi še posebne pravice, ki so regulirane v internih aktih družbe ■d/ali v participacijskih dogovorih. Informacijska vloga delavskega Predstavnika v nadzornem svetu analogno izhaja iz njegove »informacijske pravice«, kar vsebuje pra-vico do tistih informacij, ki so v ne-Vi-sredni zvezi z njegovo funkcijo "i so določene z zakoni, kakor tudi do vseh tistih informacij, ki so ne-°bhodne za učinkovito opravljanje Predstavniške vloge, a v osnovi niso Zakonsko opredeljene. Predstavnika delavcev v nadzornem svetu družbe ■le nujno - zato da bi resnično ueinkovito opravljal svojo pred-stavniško vlogo - opredeliti kot nekakšen informacijski podsistem: Kaj je to... Participacijski dogovor Participacijski dogovor je osrednji akt s področja avtonomnega pravnega urejanja sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju, od katerega sta v celoti odvisna obseg in raven delavske participacije v posameznem podjetju. Če natančneje analiziramo določbi 1. in 2. odstavka 5. • člena ZSDU, lahko ugotovimo, da zakon določa za vsebino participa-cijskega dogovora: - podrobnejšo ureditev uresničevanja tistih participacijskih pravic, ki jih določa že zakon, - ureditev drugih vprašanj, ki jih zakon izrecno odkazuje partici-pacijskemu dogovoru, - morebitne druge oziroma drugačne načine sodelovanja delavcev pri upravljanju, kot jih določa že zakon, - morebitne dodatne participacijske pravice, poleg tistih, kijih določa že zakon. V tej zvezi je pomembno ponovno poudariti, da ni sprejemljivo stališče, po katerem je mogoče s tem aktom določiti tudi manj pravic kot jih jamči že zakon. -s povsem jasno definiranimi viri informacij; na delodajalski strani so to uprava, kjer ima posebno vlogo delavski direktor, drugi vodstveni delavci, predvsem iz kadrovsko-socialnega sektorja, člani kapitalske strani v nadzornem svetu, skupščina, glasila družbe... Na strani delojemalca pa so to predvsem svet delavcev in njegovi odbori, podjetniška sindikalna organizacija ter panožni sindikat s svojimi strokovnimi institucijami... - s točno opredeljenimi vrstami informacij: z delodajalske strani naj bi dobival vse zakonske podlage ter interne poslovnike in participacijske dogovore oziroma sporazume, tekočo aktualno periodiko, ki zadeva medsebojna razmerja obeh strani s stališči »kapitala«, informacije o pravnem, ekonomskem, organizacijskem... stanju dražbe tero razvojnih smernicah in ekonomsko-poslovni politiki družbe... ter gradivo za seje nadzornega sveta Z delojemalske strani pa naj bi dobival predvsem razne informacije o stanju panoge in položaju družbe v njej, stališča in cilje sindikata, interesno problematiko delavcev na raznih področjih... kakor tudi usmeritve o taktiki in obnašanju v nadzornem svetu družbe. Vse informacije, ki jih dobiva delavski predstavnik v nadzornem svetu, morajo biti opredeljene tudi časovno, jasne in razumljive, oziroma kratko rečeno, KAJ in od KOGA dobiva KDAJ in KAKO. Seveda pa je delavski predstavnik v nadzornem svetu tudi izredno važen vir informacij za delavsko stran. Njegova povezanost s predsedstvom sveta delavcev in sindikata mora biti tako rekoč nenehna ter še posebno močna pred sejami nadzornega sveta, vključujoč pri tem tudi posamezne odbore sveta delavcev in potrebne strokovne svetovalce. Ko pa se pripravljajo kadrovski, investicijski, organizacijski, racionalizacijski in dragi ukrepi, ki so vitalnega pomena za zaposlene, se mora vključevati prav vsa sou-pravljalska struktura. Položaj predstavnika delavcev je namreč že v izhodišču mnogo težji od položaja predstavnika kapitala, zato je izgradnji primernega sistema informacij in komunikacij za potrebe soodločanja v nemških delniških družbah posvečeno veliko pozornosti. »Vprašanja - odgovori« Če ste sindikalni zaupnik, član novoizvoljenega sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor ali drug aktivni udeleženec procesa delavske participacije v podjetju, ste pri opravljanju Svojih funkcij zagotovo že naleteli na številna vprašanja, ki jih zakon ne rešuje, praksa pa mimo njih ne •nore. Kadar ste v dilemah, lahko vprašate nas, in strokovni sodelavci Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« vam bodo z ažurnimi odgovori v tej rubriki radi priskočili na pomoč. Pisna vprašanja pošljite na naslov: STUDIO PARTICIPATIS, Bavdkova uL 50,64000 Kranj, ali na uredništvo Delavske enotnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon 061 313 942. Sredstva za izobraževanje čla-lov sveta delavcev Vprašanje: Izobraževanje vseh članov sve-ta delavcev je zagotovo eden temelj-njh pogojev za njihovo uspešno delo. Kot predsednik sveta sem zahteval, nai podjetje pokrije stroške ustrezna razpisanega seminarja za vseh sedem članov, ki so bili izvoljeni, "‘rektor pa je dovolil, da se semi-'jtrja na stroške podjetja udeleživa e 'nidva z namestnikom. Ali je di-rektor upravičeno odklonil plačilo s,roškov in odobritev plačane odsotnosti za potrebe izobraževanja tudi preostalim članom sveta delavcev? Odgovor: Zakon zagotavlja vsakemu članu j^eta delavcev najmanj pet plačanih “ni (40 ur) letno za izobraževanje, •ser gre za zakonsko zagotovljeni •Ninimum, podjetje posameznemu •-ianu sveta delavcev te pravice načeloma ne more odreči. Direktor torej lahko zavrne do-^ijenje za udeležbo določenih lanov sveta delavcev na izbranih izobraževanju le v primeru, v.a bi odsotnost posameznega lana v danem trenutku resneje °8rozila nemoten potek delovne-8a procesa. Vendar pa mu mora tem primeru seveda zagotovi-1 možnost, da pripadajoče šte-'m plačanih ur za izobraževanje koristi kdaj drugič. Posebej zanimivo paje vprašanje dolžnosti pokrivanja stroškov za izobraževanje članov sveta delavcev, in sicer zato, ker zakon le-tega izrecno ne rešuje in je potrebno odgovor najti šele preko ustrezne interpretacije zakona. Za odgovor na omenjeno vprašanje sta bfstveni predvsem dve določbi ZSDU, in sicer določbi 63. in 65. člena. Prva določa izobraževanje kot pravico članov sveta delavcev, druga pa določa obveznost delodajalca, da pokriva »nujne stroške^ za delo sveta delavcev. Ker zakon po eni strani določa izobraževanje kot pravico, po dragi pa za pokrivanje stroškov takšnega izobraževanja ne predvideva posebnih sredstev, je torej logično, daje treba tovrstne stroške uvrstiti v kategorijo nujnih stroškov, ki jih je dolžan na podlagi določbe 1. odstavka 65. člena delodajalec pokrivati neposredno. Le v primeru, če se svet delavcev in delodajalec s t.i.. par-ticipacijskim dogovorom skladno z določbo 3. odstavka 65. člena dogovorita za določena sredstva za izobraževanje v okviru »fiksnega zneska sredstev za delo sveta delavcev«, je svet delavcev dolžan sam kriti stroške izobraževanja svojih članov. II. Delodajalec izpodbija volitve sveta delavcev Vprašanje: Direktor nam že od izvolitve naprej očita, da smo nelegalen svet delavcev, ker naj bi bilo volilnem postopku storjenih veliko napak in kršitev v. Omenja nepravilen sklic in potek zbora delavcev, nepravilno sestavljene kandidatne liste itd. ter napoveduje sodno izpodbijanje veljavnosti volitev. Zanima nas, ali lahko predstavnik delodajalca res po pravni poti razveljavlja volitve. Odgovor: Volitve članov sveta delavcev zaradi nepravilnosti lahko v podjetju razveljavi le volilna komisija s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba na pristojno delovno sodišče v 8 dneh od dneva objave sklepa. Vsakdo, torej tudi delodajalec, ima načeloma pravico opozoriti volilno komisijo na morebitne nepravilnosti v postopku in predlagati razveljavitev volitev. Možnost vložitve predloga (zahteve) za razveljavitev volitev neposredno na pristojno delovno sodišče pa ZSDU v 53. členu izrecno priznava ie predlagateljem in kandidatom za člane sveta delavcev, ne pa tudi delodajalcu. Podatki o avtorjih: Mato Gostiša, diplomirani pravnik in magister organizacijskih ved, s. p., Študijski center za industrijsko demokracijo "Studio participatis" (izobraževanje, svetovanje, založništvo); Peter Majcen, sekretar sindikata ŠAK pri KS 90 Slovenije; Zvonka Šarman,doktorica ekonomije, direktorica IROS- Inštituta za razvijanje organizacijskih sistemov iz Ljubljane Piše: Peter Majcen Zakonsko nekoliko bolj nedorečena je možnost delodajalca, da izpodbija legitimnost sveta delavcev in zahteva morebitno razveljavitev volitev preko sprožitve kolektivnega spora. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih namreč med kolektivnimi delovnimi spori v 5. točki 6. člena omenja tudi spore, ki se nanašajo na izvolitev članov sveta delavcev. Upoštevajoč določbo 15. člena istega zakona, bi izbira te pravne poti pomenila, da mora delodajalec najprej sprožiti ustrezen spor pred arbitražo. Vprašanje je sicer, ali je narava sporov v zvezi z zakonitostjo volilnega postopka res primerna za arbitražni način reševanja, vendar pa je po zakonu zaenkrat tudi takšno reševanje formalno možno. Tako pri prvi kot pri drugi možni pravni poti pa se postavlja vprašanje roka, v katerem je delodajalec upravičen zahtevati razveljavitev volitev članov sveta delavcev. Zakon tega ne rešuje eksplicitno, čeprav je že zaradi narave tovrstnih pravnih razmerij logično, da takšna upravičenost delodajalca ali kogar koli drugega ne more trajati v nedogled. Rešitev vprašanja legalnosti izvolitve sveta delavcev namreč ne trpi odlaganja, kajti dokler to ni razčiščeno, svet delavcev ne more normalno opravljati svoje funkcije. Pravna praksa bo veijetno omenjeno vprašanje rokov reševala s pomočjo analogne uporabe predpisov o državnih volitvah. III. Analogna uporaba določil ZSDU za delavski svet Vprašanje: Ali lahko delavski svet, ki je bil Kot način uvajanja soupravljanja v podjetja je ZSDU v 18. členu predvidel, da se zaposleni z večino glasov delavcev z aktivno volilno pravico odločijo o oblikovanju sveta delavcev. Ob pozitivni odločitvi imenujejo volilno komisijo ter določijo dan volitev v svet delavcev. To je praktično vse, kar nam zakon o tej fazi postopka uvajanja soupravljanja pove. V praksi pa se lahko pojavijo mnoga, predvsem tehnična vprašanja, kako to izpeljati, da ne bi bila pozneje sporna legitimnost sklepov, ki so bili na zboru delavcev sprejeti. Poseben problem se tako pojavi v podjetjih, kjer je potrebno zaradi različnih vzrokov opraviti več delnih zborov delavcev. Taki razlogi so lahko dislociranost organizacijskih enot, delo v izmenah oziroma turnusih (zbori se morajo namreč sklicati med delovnim časom), pretežno terensko delo delavcev (naprimer pri prevoznikih, gradbincih) ipd. Odločanje na delnih zborih delavcev pa od predlagateljev oziroma pobudnikov uvajanja soupravljanja zahteva še posebno temeljito in usklajeno pripravo takih zborov, da bi končni skupni rezultat sprejetih sklepov dosegel predvsem osnovni namen, to je večino glasov “za” vseh glasujočih, hkrati pa, da bi bili na vseh zborih vsaj večinsko sprejeti isti člani volilne komisije ter določen isti dan volitev, V ta namen je potrebno zborom delavcev pripraviti predlog zaključene liste kandidatov za predsednika, člane in namestnike volilne komisije z njihovimi soglasji h kandidaturi ter hkrati pripraviti terminski načrt poteka postopka do dneva volitev ter določiti predlog datuma volitev. Zelo napak bi vsekakor bilo, da bi se delavci na vsakem delnem zbora odločili o drugačni zasedbi volilne komisije ter določili različne datume volitev. Če predpostavimo, da smo navedene možne zaplete predvideli, se nam po uspešno opravljenih delnih zborih delavcev pojavi še dodatno vprašanje: Kateri organ je zadolžen za ugotavljanje skupnega rezultata vseh delnih zborov? Rešitev je vsekakor lahko dodatni sklep delnih zborov, s katerim se pooblasti posebna komisija, ki naj izdela zbirni zapisnik na podlagi zapisnikov vseh delnih zborov delavcev. Najracionalneje je, če je taka komisija tričlanska, sestavljena pa naj bo iz predstavnikov pobudnikov uvajanja soupravljanja, kar so običajno reprezentativni sindikati v podjetju. Zelo praktično paje, če je član take komisije kdo iz strokovnih služb podjetja, s čimer lahko preprečimo kasnejše možne očitke o domnevni nelegitimnosti sklepov delnih zborov, predvsem v okoljih, kjer vodilni ne gledajo na soupravljanje s simpatijami. Ta komisija se hkrati zadolži za objavo sklepa o oblikovanju sveta delavcev ter sklepa o razpisu volitev članov sveta delavcev. Vodenje nadaljnjih postopkov pa nato prevzame sedaj že legitimno izvoljena volilna komisija. v družbenem podjetju oblikovan še na podlagi »Markovičevega« zakona o podjetjih, še naprej veljavno deluje, čeprav se je število delavcev ob zadnji »seriji« presežnih delavcev zmanjšalo pod 50, in ali bo potrebno spremeniti statut podjetja ? Podjetje se lastninsko še ni preoblikovalo, tako da svet delavcev še ni izvoljen. Odgovor: Po določbi 48. člena zakona o podjetjih se v družbenem podjetju z manj kot 50 delavci ne oblikuje delavski svet, ampak njegovo funkcijo opravljajo vsi delavci. Zakon pa neposredno ne daje odgovora na vprašanje, kako urediti upravljanje podjetja v primeru, ko se število zaposlenih zmanjša pod zakonski minimum med trajanjem mandata obstoječega in legalno izvoljenega delavskega sveta. Po našem mnenju pri reševanju tega vprašanja pride zato v poštev le analogna uporaba določbe 11. člena veljavnega zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki pravi, da svet delavcev, če ni s (participacijskim) dogovorom drugače določeno, preneha delati, če se število delavcev zmanjša pod zakonski minimum. V primera sveta delavcev po ZSDU znaša ta minimum (za razliko od delavskega sveta po zakonu o podjetjih) 20 zaposlenih delavcev, kar pa ne spremeni bistva problema. To pomeni, da bi moral delavski svet z dnem, ko je število zaposlenih padlo pod 50, sprejeti ugotovitveni sklep o prenehanju obstoja zakonskih pogojev za svoje delovanje in o tem, da njegovo funkcijo odslej opravljajo vsi delavci podjetja (na svojih zborih). Če tega doslej še ni storil, naj stori čimprej, kajti v nasprotnem primera utegne biti vprašljiva veljavnost vseh njegovih sklepov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na lastninsko preoblikovanje podjetja. Za vsak primer bi verjetno veljalo na prvem zasedanju zbora delavcev v novi funkciji posebej verificirati (za nazaj) tudi vse morebitne sklepe delavskega sveta, ki jih je ta sprejel po prenehanju obstoja zakonitih pogojev za svoje delo. Statuta podjetja pa po našem mnenju iz zgoraj navedenih razlogov ni potrebno spreminjati, ampak se določbe o delavskem svetu le prenehajo uporabljati, medtem ko bo zbor delavcev svojo upravljalsko funkcijo lahko opravljal neposredno na podlagi že omenjene določbe 48. člena zakona o podjetjih. Odgovore pripravil: mag. Mato Gostiša To stran pripravlja Delavska enotnost v sodelovanju s Studiom participatis. V ^ s m 11. aprila 1996 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA Poglavitni vzrok za tritedensko zdravniško stavko tiči v neurejeni zdravstveni zakonodaji oziroma v težko pričakovanem zakonu o zdravnikih, ki se je skorajda leto dni prašil po predalih ZDR AVNIŠKI E ŠKARJE IN PLATNO ministrstva za zdravstvo. Šele sedaj, po sili razmer, je ugledal beli dan. Vlada ga je namreč poslala v dolgotrajno parlamentarno proceduro, kjer ga bodo dopolnili in oklesali. Državni zbor naj bi ga sprejel predvidoma enkrat jeseni ali pa ob koncu leta. Zakon pomeni nekakšne »škarje in platno« za zdravnike, saj bo med drugim urejal tudi tudi pogoje za opravljanje zdravniške službe, zasebno zdravstveno dejavnost, zagotavljanje kakovosti zdravniškega dela, plačevanje zdravniških storitev, kazenske določbe. V Fidesu, sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov, prisegajo, da do zdravniške stavke sploh ne bi prišlo, če bi pravočasno sprejeli omenjeni zakon. V štirih letih od uveljavitve nove zdravstvene zakonodaje so nujne obsežnejše spremembe, ki jih narekuje čas na področju poklicne dejavnosti zdravnikov. Tako je po vzoru zahodnoevropskih zakonodaj nastal zakon o zdravnikih, ki naj bi uredil položaj zdravnikov z vsemi njihovimi obveznostmi, odgovornostmi in pravicami. Sest let za specializacijo Predlog zakona nalaga zdravnikom kopico dolžnosti.Tako med drugim zahteva, da mora zdravnik za vstop v zdravniški poklic opraviti ne le šestletni študij medicinske fakultete, ampak tudi dve leti sekundariata in v večini primerov še štiri leta specializacije s specialističnim izpitom. Na podlagi zahtev Evropske unije se predvideva povprečno trajanje posamezne specializacije šest let. Zdravniki so se dolžni združevati v zdravniško zbornico, ki svoje člane nadzira, presoja in tudi kaznuje. Zdravnik mora vsakih sedem let dokazovati svoje stalno strokovno izpopolnjevanje in spremljanje hitrega razvoja medicinske znanosti, sicer mu zdravniška zbornica ne podaljša dovoljenja za delo. Posebnost zdravniškega pokli- ca je tudi v tem, da mora zdravnik prevzeti osebno odgovornost tudi za delo njemu podrejene ekipe. Zato naj bi imel zdravnik tudi pravico sodelovati pri odločanju o sestavi delovne skupine, za katere delo je odgovoren. Zaposlenim zdravnikom pogosto ni omogočeno niti pridobivanje znanj o novih boleznih, kaj šele občasno praktično izpopolnjevanje v ustreznih zdravstvenih zavodih. Zato predlog zakona zavezuje delodajalca, da svojemu zaposlenemu zdravniku omogoči vsaj minimalni obseg izpopolnjevanja. Izredni strokovni nadzor Izkušnje kažejo, da poleg rednega strokovnega nadzora, ki ga zbornica že opravlja, vse bolj potrebujemo tudi ciljne »izvedenske« nadzore, tako imenovane izredne strokovne nadzore, ki bi obravnavali zdravnikovo strokovno odgovornost ob posameznem dogodku. Tak nadzor bi bilo potrebno izvesti neposredno po dogodku oziroma na zahtevo ministra za zdravstvo, pristojnega sodišča, občana ali zdravnika. Strokovne napake, ki imajo za posledico invalidnost ali smrt, so povezane z velikimi odškodninskimi zahtevki, ki daleč presegajo plačilno sposobnost zdravnika. V zaščito oškodovanca predlaga zakon obvezno zavarovanje za povrnitev škode, nastale zaradi strokovne napake. Vsako leto naj bi zbornica v soglasju z ministrom določila najnižjo obvezno zavarovalno vsoto na zdravnika po posameznih specialnostih. Zato postaja cena zdravnikovega dela vse bolj pomembna. O tem, najobčutljivejšem delu zakona naj bi se v prihodnje dogovarjali zbornica, ministrstvo in zavoz za zdravstveno zavarovanje. Ta cena naj bi bila le del celotne cene zdravstvene storitve, zato ne vključuje materialnih stroškov in amortizacije, ampak le zdravnikovo živo delo. Torej ne le porabljeni čas, ampak tudi zahtevano znanje, Odgovornost in tveganje.Jedro parlamentarnih razprav bo oblikovanje zdravniške plače. Ob sedanjih plačah utegnejo mnogi zdravniki, med njimi tudi TRNOVA POT DO DRŽAVLJANSTVA Obiskali smo štiričlansko družino Smilje Zvizdalo, ki živi v majhnem, a zelo skrbno urejenem stanovanju na 27 kvadratnih metrih, v petem nadstropju ene izmed ljubljanskih stolpnic. Glava družine, 37-letna Smilja, si že 18 let služi vsakdanji kruh v Dekorativni, tekstilni tovarni sredi Ljubljane. V prestolnico je prišla s trebuhom za kruhom kot mlad deklič iz Bosanske Gradiške, odkoder je tudi njen mož. Poročila se je, rodila dvoje otrok. Zdaj že 17-letna Sladana obiskuje srednjo ekonomsko šolo, 12-letni Slaviša pa šesti razred osnovne šole. Mož, ki trenutno dela pri zasebnem gradbenem podjetju, je ves čas pogovora molčal. Govorila je le Smilja. Povedala je, daje navajena delati ob petkih in svetkih, v treh izmenah, da rada dela, da se ne boji nobenega dela. Žal, delo bo kmalu izgubila, saj je pred vrati Dekorativne napovedana njena likvidacija, ki ne bo nikomur prizanesla. Ostala bo doma, brez dela. Za poldrugo leto ima pravico do nadomestila za čas brezposelnosti. A to še ni najhujše. Smilja nima slovenskega državljanstva, čeprav že 18 let živi in dela v Sloveniji. Vsako leto si mora podaljševati delovno dovoljenje, otroci pa bivalni vizum. Rada bi si čimprej poiskala novo zaposlitev. Noče živeti na račun države. Kako bo dobila delo, če pa nima urejenega državljanstva? Povsod ji bodo pokazali vrata. Zato jo je upravičeno strah, kaj bo z njenima otrokoma. »Septembra bo že štiri leta, odkar smo vložili prošnjo za državljanstvo, a odgovora še nismo dobili,« potoži Smilja. Zdaj zasluži na mesec okrog 45.000 tolarjev neto, nadomestilo bo ve- liko nižje, zato bi si rada čimprej poiskala drugo delo. Zamudila je vlak, ko je bilo moč pred leti dobiti državljanstvo brez težav. »Takrat seje ravno začela vojna in mama mi ni mogla poslati vseh potrebnih papirjev. Ko sem jih končno zbrala, je bilo že prepozno. Veljati so začeli novi predpisi. Prošnjo sem oddala 23. septembra 1992. leta. Klicala sem na Mačkovo, na Mestni sekretariat za notranje zadeve, kjer so mi obljubili, da bom dobila državljanstvo julija meseca. Pred kratkim pa so mi rekli, da šele okrog novega leta. Smiljo je iz dneva v dan bolj strah, kaj bo z njeno družino, najsposobnejši in za zdravstven6 zavode najpomembnejši, zapusti' ti službo v javnih zdravstvenih z3' vodih. To pa bi utegnilo strokovno opustošiti posamezne zavode, klinike in inštitute. Mnogi vrhunski strokovnjaki namreč za večje plačo opravljajo manj zahtevno dele ali paodhajajo v tujino, kjer se njihovo znanje ceni bolje in drugače kol doma. Omenjeni zakon prinaša zdravnikom dokaj dobre plače, če bo sprejet v predlagani obliki. Zdravniške plače Predlagani zakon razvršča zdravnike v štiri plačilne skupine s koeficenti od 1,8 do 3,7 zastandardni obseg dela, ki ga po specialnostih določi zbornica v soglasju z mini; strom. To je več, kot so ob stavki zahtevali zdravniki (koeficient 17 za vse zdravnike). Podrobnejši postopki razvrščanja zdravnikov v plačilne skupine in pogoji za napredovanje pa se določijo s kolektivno pogodbo. Osnova za zdravniško plačo naj bi bila enaka osnovi za izračun plače poslancev v državnem zboru. Sestavljena naj bi bila iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, določenih s kolektivno pogodbo. Dodatki lahko obsegajo največ 50 odstotkov osnovne plače za standardni obseg dela. Kopico novosti prinaša tudi dežurstvo, ki je po novem opredeljeno kot delo prek polnega delovnega časa za zagotavljanje nujne zdravniško pomoči. V zdravniški zbornici so izračunali, da opravijo zdravniki s šestimi dežurnimi dnevi mesečno v 40 letih delovne dobe poleg redne službe še za dodatnih osem let dela. mnogi pa tudi več. Zato predlog zakona določa, da se plačilo za dežurstvo v celoti šteje v osnovo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlog zakona na novo določa omejitev dela prek polnega delovnega časa na 50 ur mesečno. Po 50. letu starosti zdravnik ni več dolžan opravljati dežurstva. S pojavom zasebne dejavnosti in samoplačništva postaja aktualno tudi določanje cen zdravniških storitev, ki niso predmet obveznega standar; dnega zavarovanja. Po novem naj bi bile tudi te cene nadzorovane in poenotene, metodologijo oblikovanja cen pa bi določila zbornica- Predlagani zakon naj bi skratka uveljavil izhodišča, da ima zdravnik pravico do plačila, ki upošteva ne le delovni čas, znanje in izkušnje, ampak tudi kakovost, zahtevnost, tveganje, odgovornost zdravnikovega dela, njegov odnos do bolnika. Vendar pa, kot je zapisano v obrazložitvi zakona, naj bi zdrav; niške plače določali v soodvisnosti od ekonomske sposobnosti države-Kakšnih pretirano visokih zdravniških plačah si torej ne kaže nadejati. Marija Frančeškin Družina Zvizdalo za kuhinjsko mizo. Člani svetov delavcev in drugi delšvski predstavniki! Sindikalni zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih! Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis«je izšel Smilja Zvizdalo: »V Sloveniji delam že 18 let, a še vedno nimam slovenskega državljanstva.« če ne bodo imeli pravočasno urejenih papirjev. »Pošteno sem delala celih 18 let, v tovarni niso imeli z menoj nobenih težav, nisem hodila na bolniške, poznali so me kot dobro delavko. Nisem navajena, da bi koga za kaj prosila. Sposobna sem se preživljati sama, poprijeti za vsako delo. Naša družina ne potrebuje nobene socialne pomoči, le državljanstvo. Ne razumem, zakaj nam tega ne omogočijo, zakaj toliko časa zavlačujejo...« Marija Frančeškin Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmerjih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del Avtonomna pravna ureditev delavske participacij6 z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona. Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo br®2 njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolite'’ sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novost' je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj. Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se t uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij). - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana-^ Br EE 11. aprila 1996 ) ^ene usti' i za-kov-ode. lun-ečje dele jiho-; kol iaša e, i* drsne s xdni .stih lini;! ivki :1,5 ejši ovv na- lek- naj čufl ;bo- ;no- vno nih itki od- lar- žur-eno ;asa Ške i so kis 10 v dne ela, log tur-po-nje. iča oV- 50. ,an iin udi :ev, tarnaj : in co-ca. tka ra-;va ije, iSt, Oprave na izjemen zgodovinski dogodek RAVKAKKOMANIM PRISPEVAJ ZA FAPEZEV OBISK, SICER IZGUBIŠ POSEL! Slovenija se intenzivno pripravlja na obisk papeža Janeza Pavla II. Še zlasti aktiven je, razumljivo, Odbor za pripravo papeževega obiska pri Slovenski škofovski konfereneci. Vse to je povezano z veliki-"d stroški, zato se je odbor odločil, da bo poskušal zbrati denar s pomočjo sponzorjev. In tako direk-to,\ji mnogih slovenskih podjetij te dni prejemajo dve listini. Prva je prošnja za sponzorstvo s cenikom Prt pripravi papeževega obiska, druga pa pogodba. Citiramo: ki ga zastopa direkto Spoštovani gospod direktor! Od 17. do 19. maja letos bomo v Sloveniji priča ^jemnemu zgodovinskemu dogodku: obisku papeža Janeza Pavla II. Kot vrhovni pastir katoliške Cerkve Prihaja predvsem na pastoralni obisk, da bi nas potrdil v veri naših očetov in mater ter zvestobi do Ce-rkve in domovine. Prihaja tudi kot državni voditelj ‘n pobudnik miru, pravičnosti in razumevanja med ljudmi in narodi. Vsi ljudje dobre volje ga pričakujemo s hvaležno-s'jo in spoštovanjem. Vemo, da naša mlada država Potrebuje vsestransko pomoč, da bo mogla v popolnosti zaživeti svojo samostojnost in neodvisnost. Papež Janez Pavel II. je že večkrat pokazal, da mu je Slovenija pri srcu. 'edaj, ko nam je bilo najtežje, je J J-januarja 1992, v imenu Vatikana tued prvimi priznal našo samostojno državo in k temu spodbudil še druge. Državni in cerkveni odbor za Pripravo papeževega obiska z veliko odgovornostjo pripravljata vse Potrebno, da se bo papež med nami farno in prijetno počutil. Z obiskom Pa so povezani tudi veliki stroški, Zlasti priprava in izvedba treh Množičnih srečanj ljudi s papežem v Ljubljani, Postojni in Mariboru. Spoštovani, na Vas se obračamo 5 prošnjo, da bi se tudi Vaše podjetje fPisalo med sponzorje ene izmed 'reh množičnih prireditev. Z Vašo velikodušno pomočjo bomo papežev nbisk v Sloveniji lažje dobro pripravili in se vsi skupaj pred svetom Pokazali kot dobri gostitelji, ponosni 'Jo svojo bogato zgodovino, ki je Zel 250 let najtesneje povezana s krščansko kulturo in evropsko omiko. Veseli in hvaležni vam bomo, če b°ste prispevek nakazali na žiro račun Slovenske škofovske konfe-rehce 518000-620-335 11100 419- Pri Krekovi banki v Mariboru. ‘rosimo Vas, da o svoji odločitvi obvestite Tiskovni urad na Krekovem trgu 1 v Ljubljani. Svojo hva-leŽnost bi vam radi izkazali s po- sebnim zahvalnim pismom predsednika Slovenske škofovske konference, gospoda nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja ter z omembo Vašega podjetja v posebnem biltenu ter v javnih glasilih. Zahvaljujem se Vam za razumevanje in morebitno pomoč ter Vas prisrčno pozdravljam! Ljubljana, 18. marca 1996 ALOJZ URAN pomožni škof in predsednik glavcnega odbora za pripravo papeževega obiska ..96 POGODBA št............/....... o sponzorstvu papeževega obiska, ki jo sklepata Slovenska škofovska konferenca Odbor za pripravo papeževega obiska, ki ga zastopa predsednik msgr. Alojz Uran (v nadaljevanju: Odbor) in (v nadaljevanju: sponzor) 1. člen Pogodbeni stranki skleneta pogodbo o sponzorstvu zgoraj omenjenega podjetja Odboru za pripravo papeževega obiska v Sloveniji. Odbor objavi reklamo sponzor: ja d biltenu, ki ga bo sprejel vsak udeleženec množičnih srečanj s papežem. Poleg objave reklame sponzorjev vbiltenubo Odbor objavil ime sponzorja v dnevnikih Slovenec, Delo, Večer, najkasneje v 10 dneh po papeževem obisku. Prav tako bo ime sponzorja objavljeno v Primorskih novicah in v tedniku Družina. 2. člen. Objavareklamznaša..................DEM (z besedo:.................. plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 3. člen Sponzor nakaže sponzorska sredstva na žiro račun Slovenske škofovske konference, št. 51800-620-336 11100-419-47 pri Krekovi banki v Mariboru, najkasneje v osmih dneh po podpisu te pogodbe. 4. člen Pogodba je sestavljena v dveh izvodih, od katerih Odbor prejme en izvod, sponzor en izvod. Datum: Sponzor: Slovenska škofovska konferenca Odbc^za pripravo papeževega obiska ^lilpredsednik gr. Alojz Uran Cenik objave reklam sponzorjev Papeževega obiska v Sloveniji v KATALOGU SPONZORJEV 1. Katalog sponzorjev: • A5 format • barvni • 400.000 naklada - katalog dobi vsak udeleženec množičnih srečanj s Papežem (domači in tuji obiskovalci) • v katalogu bodo poleg sponzorjev objavljeni vsi prireditveni prostori, izbrani citat iz papeževega govora, zahvalno pismo g. nadškofa in posamezna navodila. 2. Cena za: • 1/1 stran • 1/2 stran • 1/4 stran • logotip in naslov (širša vrsta) • naslov sponzorja 50.000 DEM 25.000 DEM , 10.000 DEM 5.000 DEM 1.000 - 5.000 DEM 3. Poleg objave reklame bo Odbor objavil imena vseh sponzorjev v dnevniku Slovenec, Delo, Primorske novice in Večer. Do tu vse lepo in prav. Prošnji najbrž ne bi mogli ničesar očitati. Mimogrede bi veljalo le spomniti na vprašanje, ali sta država in agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje že razčistili dilemo o tem, ali je šteti tako obliko sponzoriranja med poslovno (ne)potrebne odhodke, na kar je opozoril Petrol in do nadaljnjega ustavil vse oblike sponzoriranja. Me pa prav resno zanima, med kakšne poslovno odhodke bo agencija štela sponzorske prispevke za pripravo papeževega obiska. Kakor koli že, prošnje bržda ne more spodbijati nobena državna ustanova. Tembolj, ker je na prostovoljni osnovi in vsaj na prvi pogled nikogar ne sili k dajanju takšnega ali drugačnega finančnega prispevka. Ce forma ne more biti sporna, pa utegne koga hudo zmotiti infrastruktura, ki jo odbor ali kdo drug (kdo?) uporablja pri iskanju in prepričevanju naslovnikov. Na tej poti se stvari od prostovoljnosti na mah nagnejo k obli-gatornosti. Na to nas opozarjajo nekateri podjetniki in obrtniki, ki izvajajo dela za komunalna, cestna ali nekatera drugajavna podjetja, ki jih imajo po občinah v rokah krščanski demokrati. Po njihovem pripovedovanju najbolje storijo tisti, ki ponujeno pogodbo z vnaprej sugeriranim zneskom takoj podpišejo.Tisti, ki se temu uprejo, morajo računati na (za njih) neljube posledice. Ena naj večjih med njimi je ta, da nastopijo težave s pridobivanjem poslov. Seveda nihče ne more dokazati, daje izgubil posel, ker seje uprl podpisu takšne pogodbe, čeprav mu je to kristalno jasno. Papežev obisk v Sloveniji tako marsikoga ne potrjuje ravno »v veri naših očetov in mater«, ga pa vsekakor zelo otipljivo sili k »zvestobi do Cerkve«. Prav gotovo se bo marsikomu tudi zelo priskutila »bogata zgodovina, ki je že 1250 let najtesneje povezana s krščansko kulturo in evropsko omiko«. Kajti, če povedano sodi v evropsko omiko, potem sem tudi jaz papež! I. K. Odprt lov na družbeno hstninoZ. Odločba, ki smo jo prejeli, je samo nuslednica prve odločbe št. U-I-/2/93 Z dne 20. 4. 1995, in nas sprejeta odločitev ne preseneča. V splošni tran-Z,cijski zmedi in »demokratizacijski evforiji«, da ne bi pregrešno rekli revoluciji, ni bilo realno pričakovati drugačnih odločitev ustavnega sodišča, ki pragmatično sledi rešitvam Zakona o denacionalizaciji in opravičuje s pravnimi nesmisli v celoti politične rešitve v tem zakonu. Delavci in vodstvo »družbenega podjetja« iščemo v tem času vsako bilko, da bi rešili premoženje, na katerem ustvarjamo dohodek, najprej z državo in potem še nekaj zase, in smo zato naivno pričakovali, zlasti po spodbudnem članku Boštjana M. Zupančiča o vlogi ustavnega sodišča v Sobotni prilogi Dela z dne 6. 8.1994, da bo vsaj ustavno sodišče tista institucija, ki bo trezno presodila, da je ie ■n ta in ;z 3V >V 'ie. iti t ■M i r- Pritrdilno ločeno mnenje sodnika Krivica Z odločitvijo in njeno obrazložitvijo soglašam. Pridržek izražam le k stavku v 23. točki obrazložitve, kjer je rečeno, da za (premoženjska ~ °P: M. K.) upravičenja na družbeni lastnini sistem varstva lastninske Pravice po novi ustavi ne velja. Kot sem v nekaterih svojih dosedanjih •očenih mnenjih že nakazal (predvidoma pa bom to kasneje še podrob-neje obdelal), bo po mojem mnenju treba ustavnopravno varstvo zasebne lastnine (po 33. členu Ustave) razumeti - tako kot to v Nemčiji razumejo že od vveimarske ustave naprej - ne le kot varstvo same lastninske pravice, ampak vseh premoženjskih pravic (stvarnih in obligacijskih), torej smiselno tudi tistih premoženjskih pravic, ki so nekdanjim npravljalcem družbene lastnine preostale še v času po uveljavitvi naše tove ustave. Ta namreč družbene lastnine seveda ne pozna več - pravnih oseb (podjetij itd.), ki so z njo gospodarile, pa kljub temu ni ukini-ia, ampak seje tudi posutavna (tranzicijska) zaskonodaja demokratične Slovenije namesto za ukinjanje nekdanjih »družbenih pravnih oseb« odločila - rtasti z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij - za t. i. lastninjenje podjetij in s tem za njihovo preoblikovanje iz »družbenih« Pravnih oseb v osebe zasebnega prava. V tem kontekstu pa morajo biti mdr premoženjske pravice teh pravnih oseb zakonsko in ustavnopravno ustrezno (torej ne absolutno, ampak v skladu z načelom sorazmernosti, torej ob upoševanju in »tehtanju« drugih ustavnopravno.varova-‘n dobrin) varovane, čepav seveda niso enaka lastninski pravici. Matevž Krivic ZDEN v celoti »političen« oz. revolucionaren zakon, da nima osnove v obstoječi ustavi in da je v osnovi krivičen za tisti del državljanov Republike Slovenije: ki morajo ne krivi in ne dolžni vračati iz sicer »družbenega premoženja«, ki so ga z žulji in v znoju ustvarili ali oplemenitili, drugi del državljanov pa je prejel enak delež lastninskih certifikatov in jih ne briga, kako bo država izvajala ZDEN. Skrajšano: zZDEN je politična oz. oblastna struktura zopet poslala delavstvo z golimi rokami po kostanj v žerjavico, sama pa v bilanci sredstev te države postavko »vračanje nacionaliziranega premoženja« preprosto izbrisala. V splošni skepsi glede ZDEN, ustave in pravnega reda v Republiki Sloveniji je vaše »pritrdilno ločeno mnenje« edina svetla točka, gledano z vidika preprostega ljudskega poštenja, saj ste si edini vzeli čas, analizirati nastalo situacijo in spoznali, da mora poštena država ščititi vsako premoženjsko pravico. To vaše spoznanje in zapisano mnenje ima še večjo težo ob zapisu v prvi odločbi št. U-1-72/93 na strani 7. točka 16., kjer stoji (cit.): »Družbena lastnina ima po mnenju Ministrstva nekatere atribute lastninske pravice, vendar pa je z lastninsko pravico ni mogoče enačiti. Veljavna Ustava družbenih sredstev oz. družbene lastnine ne varuje, niti ne pozna instituta družbene lastnine.« Po vsem tem je jasno, zakaj je v Republiki Sloveniji evidentiranih toliko oškodovanj družbenega premoženja (divje privatizacije in drugega), ni pa nobenih sankcij in postopkov proti tistim, ki očitno kradejo družbeno premoženje. Farsa v državnem zboru, ko se neuki poslanci pustijo zavajati seriji poročil izvršne oblasti, kaka je varovano družbeno premoženje, je prebavljiv samo za tiste, ki jo igrajo, nam pa je bolj blizu prigoda o volku in kazi. Vaše spoznanje očitno zahteva širšo publiciteto, vgraditev instrumentov zaščite v ustavo in takojšnje ukrepanje na Ministrstvu za pravosodje, da zapis v odločbi ne bo imel usodnih posledic, saj je po sedanji ureditvi »odprt lov« na družbeno premoženje. Ker že navajamo prvo odločbo, bi vas želel opozoriti tudi na zapis na strani 9, točka 22. Vsi povprečni državljani smo ocenjevali, da smo z Ustavo Republike Slovenije napravili pravno kontinuiteto prejšnjega pravnega sistema, v primeru lastnine pa naj bi zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij uredil prehod lastnine na titularje. Po citiranem zapisu pa se izvaja tiho podržavljanje družbene lastnine, kar pa zopet ni utemeljeno z veljavno ustavo. V praksi pa je proces zelo enostaven - država z odločbo uredi predajo premoženja, zavezanec pa lahko potem uveljavlja odškodnino pri Slovenskem odškodninskem skladu, ki se obnaša kot poslovni in pravni subjekt in rigorozno ščiti svoje finančne interese - kar se Janezek nauči... »povojna obvezna oddaja s priznanicami« je še vedno pristana in celo trdimo, da nismo izvedli revolucije. Gospod Krivic! Oprostite nekaterim delom zapisa in resno upoštevajte samo naše priznanje vašemu ločenemu mnenju o statusu varovanja družbenega premoženja v prehodnem času. Ponovno poudarjamo, da pričakujemo vaše konkretne pobude za preselenje stanja, upamo, da boste uspeli v to smer naravnati še katere od vaših kolegov in bo na ta način realno uresničena funkcija ustavnega sodišča, ki naj bo resničen temelj pravnosti in prava kot stroke in vse manj opravičevalec zakonov, ki so sprejeti z močnim političnim ozadjem. Pismo je namenjeno Vam in v odnosu do ustavnega sodišča z njim prosto razpolagajte. Želimo Vam še veliko ustvarjalnih prispevkov in uspešno delo. Direktor Ivan Jager Tolo Tovarna lahke obutve Šentjur pri Celju A. N ON IM l j c5c» ☆ ☆☆☆☆☆ Kotiček nizkih atrasti ☆☆☆☆☆☆ •TOU^iO U UfeTi IVJ CrtufifA), Y>fr \ht ‘at 'ttV' ------3 33» ~ ---- i?I)S24 0*^ u CA ladaP IHfcTi NMšfrPATj&jo, \/SC> dprSTfN tJHi V/jTO ----- —.-----^Kfi-. GNIhB-. dejm mv-khul TZs! Spoštovano uredništvo! Potem ko ste objavili nekaj anonimnih pisem, sem imel nekaj časa mir pred anonimneži. Danes, 3. aprila pa sem spet dobil priloženo »kulturno« pismo s še bolj kulturno prilogo, ki jo proizvaja njegov vamp. Želim, da objavite to pismo c celoti, komentar prepuščam vam. S spoštovanjem P. s. pisava je znana, pismo je bilo oddano v Ljubljani Žarko Žb< •agar, Grajska 18, Piran I 11. aprila 1996 r Humoreska Zarečena večna stavka - Zdravniki pa kar štrajkajo! smo sporočili gostom v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte, ki so bili zbrani ob šanku in pod vodstvom tovariša Neposrednega proizvajalca mirno praznili vrčke piva. »No, štrajkajo že dolgo!" se je naši ugotovitvi priključil tovariš Neposredni.« - Bogve, kdaj bodo nehali. »Ali so že kdaj nehali!?« - Pa saj je znano, da ne štrajkajo več kot slab mesec... »Oh, jaz. pa mislim, da štrajkajo že od nekdaj.« - Kako to mislite ? »Ali ste že kdaj bili pri zdravniku?« - Seveda sem bil. »In koliko časa pa ste čakali, da ste prišli na vrsto?« - Različno... »Ali ste prišli kdaj na vrsto ob času, ko ste bili naročeni?« - Redko... »No, torej, ali ni to neke vrste štrajk?« - Čakajte, čakajte. Zdravniki imajo mnogo dela, saj zato pa štrajkajo! »Oh, najprej razčistiva, koliko časa morate čakati, če ste naročeni. Torej si zdravniki sami ne znajo razporediti časa, sicer ne bi bile čakalnice polne. Razen če ne štrajkajo.« - Če pa bi delali le toliko, kot zmorejo, bi vas pa naročali na vsakega pol leta... »Saj, saj. Tudi to se dogaja. Greste danes k okulistu, pa vas naroči za prihodnje leto. Ali pa k zobozdravniku, pa ste naročeni šele čez pol leta... In kaj je to drugega kot permanentni štrajk?« - Saj pravim, da imajo naši zdravniki preveč dela... »No, zdaj vam pa povem, da boste prišli takoj na vrsto, če boste plačali iz. lastnega žepa. Torej imajo zdravniki kar dovolj časa...« - Saj, saj. Zato pa štrajkajo, ker so slabo plačani. »Dobro, zdaj pa se odločite, ali so zdravniki slabo plačani, ali pa so preobremenjeni!« - Oboje! Sicer pa za vsako napako na vašem avtu takoj plačate mehaniku, zdravniku pa niste pripravljeni plačati! »Jaz zdravnika plačujem vsak mesec, preko socialnega zavarovanja. Če bi tudi za avto plačeval mesečno vnaprej morebitna avtomobilska popravila, bi prav tako hotel, da mi mehanik avto popravi zastonj!« - Ja kako pa naj zagotovimo splošno zdra vstveno varstvo, če ne bomo dajali dela 'svojih plač za zdravstvo? »O tem, kako se razporedi ves ta silni denar, ki ga zdravstvo dobi vsak mesec, naj razmišljajo na ministrstvu za zdravstvo in upravah zdravstvenih inštitucij. Kaj s tem morijo mene? Jaz plačam...« - Torejje le prav, da zdravniki zahtevajo, naj odstopi minister za zdravstvo, če ne bodo dobili boljših plač? »Veste kaj, noben minister jim ne bo mogel ugoditi.« - Zakaj pa ne? »Zato, ker zdravniki niso zadovoljni z boljšimi plačami. Oni bi radi imeli najboljše plače.« - Kako to mislite!? »Zadnjič sem slišal, kako sta se pogovarjala na televiziji minister Rop in šef stavkajočih zdravnikov dr. Kuštrin. Kuštrin je dejal, da imajo poslanci in ministri mnogo višje plače in da bi zdravniki pristali tudi na sedanje plače, če bi poslanske in ministrske plače znižali na nivo zdravniških plač...« -Ah, to se mu je zareklo... »Veste kaj, pa naj zdravniki, namesto da bi dobili višje plače, živijo malo tudi od svojega zarečenega kruha. Mi, tovarišija, bomo pa od pira. Na zdravje!« ,, P . . Bogo Sajovic — H O K O S K O ■* oven č Točno zato Eden redkih sovjetskih državnikov, ki so ga odstavili z najvišjega partijskega položaja je bil Nikita Sergejevič Hruščov (rojen 17. aprila 1894). Kot mladinec se je pridružil boljševikom in naglo gradil kariero v upravnem aparatu komunistične partije. Ni mu manjkalo sreče in tudi nadarjenosti za spletkarstvo, saj je brez večjih težav preživel pogrome v tridesetih letih. Med drugo svetovno vojno je opravljal več odgovornih dolžnosti, bil je med drugim eden od organizatorjev partizanstva na okupiranih področjih Ukrajine. Po koncu vojne pa seje posvetil razvoju kmetijstva in zlasti ustanavljanju in povečevanju državnih posestev. Po Salinovi smrti je bil član “zmernežev”, ki so obračunali s staro stalinistično gardo, in postal je prvi sekretar komunistične partije. Na XX. kongresu je ožigosal stalinizem in zlasti kult osebnosti iz tistega časa. Kot sekretarje začel obsežna izkoriščanja »deviške zemlje« v Kazahstanu, uresničeval je program delne decentralizacije Sovjetske zveze in izvedel nekatere večje reforme v gospo- darski upravi države. Začel je uzakonjevati policijske postopke, zaprl je več taborišč, začel je rehabilitirati obsojenev čistkah v tridesetih in štiridesetih letih. Na zunanjepolitičnem področju je zatrl upore v »lastni hiši«, se pravi upora na Poljskem in Madžarskem sredi petdesetih let. Čeprav je vodil politiko miroljubnega sožitja z Zahodom in v ta namen z ameriškim predsednikom odprl »rdeči telefon« napetost ni opazno popustila, saj je prav v njegovem času prišlo do afere z vohunskim letalom U2, ki je bilo sestreljeno nad Sovejtsko zvezo, prišlo je do gradnje berlinskega zidu in do kubanske raketne krize, ki bi skoraj povzročila spopad z Zahodom. Tudi v odnosih s Kitajsko je prišlo do zaostritve, tokrat zaradi ideološkega spora z Mao Zedongom, ki bi kmalu pripeljal do sovjetsko-kitajske vojne. Hruščova, kije bil od leta 1958 tudi predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze, so nasprotniki v domovini napadli zaradi domnevnih neuspehov v kmetijski politiki in zaradi njegovega ravnanja v zunanjepolitičnih krizah ter ga uspeli leta 1964 odstaviti s položaja. Hruščov seje popolnoma umaknil v zasebno življenje, njegov naslednik pa je postal Leonid Brežnjev. Ko je Hruščov na XX. kongresu partije napadel stalinizem in njegov kult osebnosti, je do njega prišel listek, zakaj ni napadal Stalina, ko je bil ta še živ. Hruščov je listek prebral, nato pa vprašal, kdo gaje napisal. Ko se nihče izmed delegatov ni javil, je posmehljivo dejal: »Prav zaradi tega.« Deni Nagradna križanka št. 17 . -. ___ Rešeno križanko nam pošljite do 23. aprila 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 17. Nagrade za rešeno križanko so (L) - ura Etic Quar-tz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000 SIT in (5.) kolebnica Rešiev nagradne križanke št. 15 KIH, KRTINA. ALAIN D DELON, ROLKA, POŠTAR, PAVLE, AKNA, NO, ROMI, BELAK, OTS, OSTANEK, ALO. AKTIV, FLAVT, SNED, REMI, TRAN, ISLAM, OZELOT, IT, OČALA, INDOKINA, MALHA, AMA, AN, AT, IPERIT, NESTOR, ELA, SEMIRAMIDA, SERVER, TRAB, ISKALO, KA, TO, ANTA, ARKANSAS, LEAR, JADRANKA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 15 1. Ivan Draksler, Lušečka vas 84, 2319 Poljčane, 2. Irena Vindiš, 5. Prekomorske, 2250 Ptuj, 3. Dominik Brdnik, Gorenja vas - Reteče, 4220 Škofja Loka, 4. Nevenka Flajs, Brezje 27, 8296 Krmelj 5. Andreja Flajs, NHM 27, 8290 Sevnica Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil rsAlOMONOv' UGANKAR NA.IP()MEMBNFiA STffl niku, ki pride k nam na obisk. V nadaljevanju tega »kulturnega programa« pa še bolj domačim politikom, ki bi se drznili brez spremstva pokukati iz svojih zastraženih kanclij. Kaj takšnega si nista privoščila niti pokojni Josip Broz in njegova komunistična ljudska milica na čelu s pokojnim Ivanom Mačkom - Matijo. V Sloveniji torej kljub za lase privlečenim protestom zelenih niso ogroženi niti srnjaki niti jeleni, temveč predvsem neka nova »visoka« divjad. Upravičeno, kajti lovci si domišljajo, da so spričo deformacij v okolju poklicani pleniti predvsem škart. Janez Janša, šef SDS(S), je demantiral domneve Delovega komentatorja o njegovi vpletenosti v delovanje tajne službe Sove. Hkrati je po svoji stari dobri navadi pristavil svoj piskrček in novinarja poučil, kako in kaj bi se moral spraševati ob podatku, da predsednik države posredno ali neposredno lobira za tuje podjetje ali posrednika tujega podjetja v več-stomilijonskem dolarskem orožarskem poslu. Zanimivo pa je, da Janša ni črhnil nobene o »izginulih« 79 tankih, ki naj bi po izračunih Mladininih novinarjev nekomu (komu?) v Sloveniji navrgli okoli 38,5 milijona dolarjev, s katerimi je mogoče plačati marsikaj, od volilnih kampanj do podpore nekaterim političnim veljakom naklonjenih časopisov. Po principu pač, da tistemu, ki ima 79 tankov, ni potrebno plačevati niti volilnih kampanj niti podkupovati novinarjev. Janše smo se nekoč bali ravno zaradi tega! Krašovčevo opozorilo Tone Krašovec, šef menedžer-^ skega združenja, opozarja javnost pred morebitno politično skupino, ki bi kalkulantsko izrabljala sedanje razmere za spodbujanje stavk. Če bi se to tudi v resnici dogajalo,)6 to zanj peklenski načrt. Taki ljudj6 so po njegovem mnenju toliko prijatelji naši državi, kot je bil Neron prijatelj Rima, ko gaje dal požgati. Možak je očitno pozabil nastat slovenski pregovor, ki pravi:» Kat se Janezek nauči, to Janez zna!« In če so se Janezki učili, čim slabše za delavce, tem bolje za nas, danes vedo, da je za njih tem bolje, čim slabše je za državo. Samo v tem vlaku se lahko pripeljejo na oblast! Za to pa se nikoli ni izbiralo sredstev. if IM t<£j| Mir m! Šterov škart A' Andrej Šter, minister za notranje m Kulijevo slovo katerem se zaradi papeževega obiska začetek lova na srnjaka s 16. prestavi na 20. maj. S tem je Šter posredno izrazil domnevo, da bi slovenski lovci lahko ogrozili varnost prvega božjega pastirja na zemlji. Pomeni, da so lovci potencialno nevarni slehernemu tujemu držav- Dost vas mam! In vi mene najbrž tudi, sicer bi se časopis tiskal in bral v večji nakladi. Torej se po sedemnajstih letih od vas poslavljam. Želim vam čimveč uspešno izbojevanih bitk za našo -delavsko stvar! Kuli NAGRADNI SKLAD Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala: Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787; Trgovina: HalaTivoli,Celovška25,tel.:061/ 1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, audio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo. Pletene izdelke - Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot na Hreše 25. POZOR! K sodelovanju vabimo vse (pod jet ja in trgovine), ki hi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. I I I I I I I I I I I