Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA Celje, sobota, 20. decemûra 1952 LETO V. — STEV. 51 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Poit. pr. 123. Tel. 7. cek. rač. 620-1-90322-12 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Iziiaja vsako soboto. PoiUiina plaćana v gotovini. Enajst slavnih let Jugoslovanske ljudske armade Pred enajstimi leti je bila na povelje tovariša Tita ustanovljena prva prole- tarska brigada, ki je bila prva regular- na enota narodnoosvobodilne in prosto- voljne vojske Jugoslavije. Le-ta se je razvila, rasla in prerasla v današnjo Jugoslovansko ljudsko armado. Ob ustanovitvi so se v njej zbrali skoraj goloroki borci odredov, brez orožja, nabojev, skladišč in preskrbe, brez vsakršne pomoči s katere koli stra- ni. Rodila se je iz ljudstva, našla je njegovo pomoč in se razvijala. Preho- dila je težak, slavni čas revolucije, ki jo je vodila KPJ na čelu s tovarišem Titom. Bila je to borba za osvoboditev izpod okupatorja in boj za zmago revo- lucije. Ce za nobeno drugo, velja za JLA, da je otrok revolucije. Leta 1941 so se iz Srbije umikali od- redi v prvi ofenzivi in se prebijali sko- zi vrste močnega sovražnika, ki je me- nil, da je odpor jugoslovanskih naro- dov strt. Ravno takrat so formirali Prvo proletarsko brigado. Bolj ko se je so- vražnik trudil, da bi uničil NOB, večja je bila moč partizanskih brigad. Iz vseh tedmih ofenziv je naša ljudska armada izšla kot zmagovalec. Okupatorji in iz- dajalci so zapirali, streljali in mučili naše ljudi, toda zaman. Duh borbe za svobodo je rasel in postajal vse širši. Težka je bila borba naših narodov, kajti naši narodni in razredni sovraž- niki so bili močni. Stotisoči najboljših sinov in hčera je žrtvovalo svoja živ- ljenja za svobodo svojih narodov. Danes postaja ideja, za katero so ne- sebično umirali neštevilni junaki, stvar- nost. Sirom po državi vodijo jugoslo- vanski narodi novo bitko za izgradnjo socializma. Toda tudi tu nam ne manj- ka sovražnikov. Tisto mesto, ki so ga med borbo zavzemali Nemci, Italijani in domači izdajalci, je danes zavzela SZ in njeni sateliti. Oni so postali no- silci napadalnosti, zasužnjevanja in iz- koriščanja. Onstran meja, ki jih ču- va JLA, so poslušni stroji moskovskih gospodarjev. Toda jugoslovanski narodi so spoznali imeprialiste in so tu v njih opazili imperialistični obraz. Naši naro- di se bodo uprli vsakomur, tudi za ce- no življenj, ki bi segel po naši svobodi. Imamo dovolj jasno perspektivo, do- volj moralnih moči, da se upremo vsaki napadalnosti in vsakemu imperializmu. V dobi velikih nemirov smo mirni in zaupamo v svoje moči. Borimo se za mir, ker smo proti vojni, ki je nesreča za človeštvo. Toda če nekdo skuša kra- titi našo neodvisnost, se bo z vso ostrino pokazala moč Jugoslovanske ljudske armade. Leta med vojno, zlasti pa leta po vojni niso pretekla zaman. Tako v življenju delovnih ljudi kot v razvoju naše armade. V enajstih letih obstoja slavne JLA, borbe in dela, je naša vojska dobila svoj zaupljiv in nerazrušljiv lik. Ta lik jo popolnoma razlikuje od stare jugo- slovanske vojske in ostalih armad v svetu. To je uspeh dela naše Zveze ko- munistov Jugoslavije in tovariša Tita. Naša armada spada v vrsto vseh velikih zgodovinskih del ZKJ, kot: revolucija, osvoboditev, bratstvo in enotnost naro- dov FLRJ ter izgradnja socializma. Ta- ko obogatena z vsemi odlikami je kot budni stražar na mejah naše socialistič- ne domovine, ponos naše domovine, po- nos vsakega delovnega človeka. Njen lik, njena moč in njen ljudski značaj *i zagotavlja ljubezen vsega naroda. Kapetan I. klase Belamarič Nikola FRANC LUBEJ, predsednik OZZ Celje Pred sprejemanjem pravil in pravilnikov v zadrugali Zadružna pravila naj bodo odraz stvarnega stanja zadruge in njenega bodočega razvoja Zelo hitro se bliža čas, ko bodo upravni odbori zadrug polagali zadruž- nikom račun o svojem delu v letošnjem letu. Praviloma naj bi bili letni redni občni zbori zadrug končani najkasneje do 1. 3. 1953. Letošnji redni letni občni zbori zadrug so za naš nadaljnji razvoj z ozirom na smernice, ki jih je nakazal po vprašanju nadaljnega razvoja kme- tijstva VI. kongres ZKJ, izredne važno- sti. Zaradi tega bodo morale naše za- druge ob polni podpori in pomoči poli- tičnih organizacij temeljito izkoristiti predstojeći čas do občnih zborov zato, da se rešijo še marsikatera odprta vpra- šanja. Skoraj večina zadrug celjskega okraja je v letošnjem letu dosegla znat- ne finančne uspehe. To je v prvi vrsti zasluga naše ekonomske politike. S tem ni rečeno, da upravni odbori zadrug k tem uspehu niso pripomogli, temveč na- sprotno, marsikje so upravni odbori s sodelovanjem vseh zadružnikov vložili dosti truda za gospodarski razvoj za- druge. Ce govorimo o nekaterih nerešenih vprašanjih v našem zadružništvu, po- tem je eno izmed teh vprašanje pravil zadrug in pravilnikov njihovih odsekov, oziroma odborov. Do nedavnega so se zadruge v glavnem bavile s trgovino (z industrijskim blagom). Z odpravljanjem administrativnih mer v našem gospo- darstvu pa so se zadrugam odprle širše možnosti za njihovo delovanje, pred- vsem v smeri nadaljnje borbe za dvig in pocenitev kmetijske proizvodnje, za nadaljnje utrjevanje socialističnih odno- sov na vasi. Primerno tem možnostim in pogojem je bilo potrebno preusmer- jati zadruge iz vaških trgovin v kmečko proizvodne enote na vasi. Zato se je moral glede na obseg zadruge, prirodne in pridelovalne pogoje vsklajevati tudi sam notranji organizacijski ustro;; po- samezne zadruge. Morali smo vedeti, kai pravzaprav v posamezni zadrugi hočemo in moramo storiti, da' izvršimo oni del programa ZKJ. ki govori o na- daljnjem razvoju našega zadružništva. Stara pravila in pravilniki, torej kot pravno sredstvo, kot zakon za zadrugo, niso v celoti odgovarjala stvarnosti, po- sebno še. če upoštevamo, da so bila do- slej vsa pravila vseh kmetijskih zadrug v Sloveniji enaka. Pravila in pravilniki pa morajo biti odraz dejanskega stanja v zadrugi. Potem takem je nemogoče, da bi imela n. pr. splošna kmetijska za- druga Skomarje kot izrazito gozdarsko- živinorejska zadruga ista pravila, ka- kor zadruga Gotovlje v Savinjski doli- ni, kjer je osnovna panoga kmetijske proizvodnje hmelj. Brez nadaljnega lah- ko trdimo, da bi bili letošnji uspehi v zadrugah še mnogo večji, če bi bile v njih urejene notranje organizacijske razmere. Nekatere zadruge ima io regi- strirane različne odseke, ki pa v praksi sploh ne obstojajo. Rečeno je samo, za- druga ima živinorejski odsek, vino- gradniški odsek itd., dejansko pa nihče ne vodi tega odseka, odsek niti nima članov, nima lastnega gospodarskega računa, finančnega računa povezave, skratka, odsek je samo na papirju, sa- mo zaradi tega, ker mu nismo dali za- družne pravne osnove, ker ga nismo or- ganizirali kot del gospodarske dejav- nosti določene zadruge. To je rezultat starega pojmovanja o tem, da je zadru- ga samo trgovina. Dejansko pa je temu drugače. Zadruga je gospodarsko pro- izvodna organizacija, ki ima nalogo po- vezovati delovnega kmeta, mu pomagati pri dvigu kmetijske proizvodnje, po- sredovati mu prodajo njegovih artiklov, vzgajati ga kulturno-prosvetno, krepiti zadružno lastnino in vsestransko razvi- jati smisel za napredno gospodarjenje s ciljem skupne obdelave itd. Vse to pa bo zadruga lahko izvedla, če bo z nje- nimi predpisi, to je z njenimi pravili in pravüniki urejeno, katera kmetijska panoga se bo v kakšni smeri razvijala, kdo jo bo vodil in kako bodo torej te- mu primerno poslovali njeni gospodar- sko pospeševalni odseki. Ce te stvari tako razpravljamo, potem ni mogoče misliti na kakršnokoli šablo- no pri izdelovanju in sprejemanju pra- vil in pravilnikov. Vsa/ca zadruga bo torej sprejela taka pravila, ki bodo od- raz njenega sedanjega stanja in pa mož- nosti, ki jih ta zadruga ima za svoj na- daljnji razvoj v bližnji bodočnosti. Ce zadruga sedaj n. pr. še nima živinorej- skega odseka, je pa nujno potreben glede na značaj tamkajšnje proizvodnje, potem bo tak odsek ustanovila in s pra- vili oziroma pravilnikom njegovo po- slovanje uzakonila. Na razpolago je še dovolj časa, da te- meljito razpravljamo o teh vprašanjih z našimi zadružniki. Pri sarr\em sestav- ljanju pravil naj se torej ne uporablja- jo nobeni šabloni, temveč naj se kra- jevne specifične razmere zrcalijo v pra- vilih in pravilnikih zadrug. V nekaterih zadrugah bodo šele začeli z najosnovnejšimi dejavnostmi, ki jih je treba razviti v njihovi zadrugi. Tako bodo n. pr. bolj odkupovali kmetijske pridelke, okrepili delo s/ živinorejskem odseku, razvili selekcijsko službo, orga- nizirali borbo proti rastlinskim in dru- gim škodljivcem, poživeli delo v sadjar- skem odseku itd. V drugih zadrugah pa bodo šli še naprej: organizirali bodo predelavo nekaterih pridelkov, gradili nove hmeljske in sadne sušilnice, mle- karne ipd., uvedli umetno osemenjeva- nje krav, začeli s proizvodnjo dobrih semen, urejali skupne pašnike, izpopol- nili strojni odsek, pristopili k skupni načrtni obnovi hmeljarstva, sadjarstva in vinogradništva (v večjih komplek- sih), razne melioracije itd., vse do raz- vijanja najrazličnejših oblik združeva- nja zemljišč za naprednejšo obdelavo. V pravilih kmetijskih zadrug pa se mora odražati demokratični način upravljanja zadrug. Zbor kot najvišji organ, naj razpravlja o vseh važnejših zadevah tako, da bodo zadružniki res gospodarji svoje zadruge. Zato bo tre- ba natančno določiti nalogo upravnega odbora, predsednika in upravnika, če ga zadruga ima. Nadzorni odbor naj v no- vih pravilih določi več pravic v kon- troli izvajanja zadružnih sklepov. Pred- laga se, naj bi osnovni delež znašal 1.000 din z deset-kratnim jamstvom in z vpisnino, ki naj jo zadruge poljudno določijo. V naši zakonitosti je pravna oseba v odnosu do državnih organov samo pravilno registrirana zadruga. Njen odsek, podjetje ali posestvo je sa- mo del dejavnosti te zadruge in torej ni samostojna pravna oseba. Glede na rentabiliteto vsakega posameznega obrata zadruge pa mora imeti lastni gospodarski račun, kontni račun pove- zave in svoje vodstvo, ki odgovarja zboru oziroma upravnemu odboru, kar se določi s pravilniki posameznega od- seka oziroma obrata. Upravni odbori naj bi po možnosti takoj pristopili k pripravam za sestavo novih pravil in pravilnikov, ki naj bi bili sprejeti že na občnem zboru v me- secu februarju. (Konec prihodnjič) Vpredvolünem tekmovanju so bili najboljši cdbori Škofja vas, Griže, 2aiec, Tabor pa v piaievanju davkov Predvolilno tekmovanje, katerega je napovedal občinski odbor OF Zreče, je predvolilno delo zelo poživelo. V to tek- movanje se je vključilo 30 občinskih odborov OF. V tem tekmovanju pa je zmagal ob- činski odbor OF Zreče v naslednjih točkah: Volilna udeležba je bila 98.4%. Od 11 volišč je bila 100% udeležba na devetih voliščih. Posebno dobro so volile žene. Le 9 žena je abstiniralo in to: 2 članici Marijine družbe, župniška kuharica, 3 veliki kmetici, 2 njeni hčeri in njihova služkinja. V občinski ljudski odbor sta bili izvoljeni 2 ženi in to neutrudna Ni- na Pokorn, katera je že do sedaj uspeš- no vodila občino, zato je bila zopet iz- voljena za predsednika občine Zreče. Za odbornico občinskega ljudskega od- bora in okrajnega ljudskega odbora je bila izvoljena zadružnica Marinšekova, mati 14 otrok. Na zborih volivcev so sprejeli 3-letni gospodarski plan, ki obsega: elektrifi- kacijo pohorskih predelov, popravilo šol v Kunigundi in Skomerju ter postavi- tev stanovanjskih hiš in delne priprave za zidanje gimnazije v Zrečah. Za iz- polnitev tega plana bodo zbrali okoli 12 milijonov iz lastnih sredstev. Pri vsem tem delu niso pozabili na davke. Na vseh zborih volivcev so tol- mačili nujno-st plačevanja davkov, ki so bili do dneva volitev vplačani 96%. Pri razbitju davčne akontacije je sodeloval poleg davčne komisije ves občinski od- bor in vsi vaški predsedniki in sekre- tarji Fronte. Zaradi tako širokega sode- lovanja je prav malo pritožb glede dav- kov. Zelo dobro so v Zrečah rešili skrb za stare in onemogle ljudi. Za te skrbijo sedaj tri kmetijske zadruge, ki se na- hajajo na območju občine Zreče. Tudi vse tehnične priprave so bile v Zrečah zelo skrbno pripravljene. Volilni imeni- ki so bili v redu in v pravem času po^ trjeni. Kandidatne liste so bile do roka vložene. Poročevalska služba na dan volitev je brezhibno delovala, volišča pa so bila lepo okrašena. Dober volilni rezultat so dosegli tudi v Grižah, saj je bila volilna udeležba 98%. Premalo pa so objasnjevali v predvolilnem tekmovanju važnost pla- čevanja davkov, saj so na dan volitev imeli še 23% neplačanega davka. V Skofji vasi je bila predvolilna de- javnost zelo razgibana, zlasti pa komu- nalna dejavnost, saj so v tem času zgra- dili most preko Hudinje in brv v Smar- jeti za prehod pešcev. Dogradili so tudi zadružni dom in elektrificirali vas. Pre- malo pa so skrbeli za plačevanje dav- kov, kajti na dan volitev je bilo še 22% neplačanih davkov. Zelo razgibana komunalna dejavnost in dobre predvolilne priprave so bile tudi v Šentjurju pri Celju. Najbolje se je v predvolilnem tekmo- vanju pri davkih odrezal občinski od- bor Tabor, ki je do dneva volitev vpla- čal 99,2% davkov. Tudi občinski odbor Žalec je predvo- lilno tekmovanje izrabil za plačevanje davkov, saj je imel na dan volitev le še 2,8% neplačanega davka. P. A. Kako so Celjani izvolili novi mestni ljudski odbor DOSEDANJI PREDSEDNIK MLO CELJE TOVARIŠ RIKO JERMAN JE MED VSEMI IZVOLJENIMI DOBIL NAJVEČJI ODSTOTEK GLASOV — CELJANI SO IZREKLI ZAUPANJE MNOGIM DOSEDANJIM ODBORNIKOM V prejšnji številki smo objavili zgolj imena izvoljenih odbornikov za novi MLO. tokrat pa prinašamo podrobnejše podatke. Kakor boste opazili, je med novoizvoljenimi mnogo tovarišev in to- varišic, ki so že doslej uspešno izvrše- vali svojo odbomiško dolžnost. Največji odstotek glasov pa je med vsemi odbor- niki dobil dosedanji predsednik MLO tov. Riko Jerman na deveti volilni enoti. Objavljamo volilne rezultate po vo- lilnih enotah. V skupnem številu glasov niso zapopadeni opravičeno odsotni niti neopravičeno odsotni volilni upravičenci. V prvi volilni enoti so kandidirali trije. Izvoljen je bil tov. Bogataj Vlado, ki je od skupnih 611 dobil 393 glasov. V drugi volüni enoti je od 557 volivcev dalo svoje glasove 336 upravičencev za tov. Rada Jenka, ki je kandidiral še z dvema kandidatoma. V tretji volilni enoti so kandidirali trije. Od 450 glasov je bil s 171 glasovi izvoljen tov. Alojz Sagadin. Med tremi kandidati je na četrti volilni enoti od 508 glasov imel tov. Franjo Dolžan 256 glasov. Na peti volilni enoti so kandidirali štirje. Od 651 glasov je dobU tov. dr. Janez Lovširi 266 glasov, tov. Lojze Trpin pa 183 gla- sov. Tov. Ivo Uranjek je na šesti volilni enoti dobil od 540 glasov 316 glasov, ostalo pa njegov sokandidat. Od 1177 volivcev na sedmi volilni enoti je dalo svoje glasove tov. Janezu Trofeniku 322, tov. Riku Presingerju pa 332 volivcev, drugi pa so volili ostala dva kandidata. Tov. Stane Kokalj je v naslednji volilni enoti dobil od 1153 volivcev 406 glasov, tov. Ema Turk pa 327 glasov. Kandidi- rali so štirje. Na deveti volilni enoti je med tremi kandidati dobil tov. Riko Jerman 422 glasov od skupno oddanih 520 glasov. Tov. Fedor Gradišnik je na deseti volilni enoti, kjer sta kandidirala le dva, dobil od 394 volivcev 324 glasov. V Zavedni je bil od štirih kandidatov izvoljen tov. Emil Kline z 267 glasovi od 465. Na dvanajsti volilni enoti so volili štiri kandidate. Največ glasov je dobU tov. Izidor Horvat (336) in Jože Zapušek (267) od skupnih 1012 glasov. Na trinajsti volilni enoti je med štirimi kandidati dobil 429 glasov tov. Anton Aškerc in 312 glasov tov. Mirko Zupančič. Skupaj je büo oddanih glasov 1076. Tov. Albin Dela-Mea je na štirinajsti volilni enoti dobil s sokandidatom 376 glasov, sam pa 252. Tov. Ivan Lužar je na na- slednji volilni enoti, kjer sta kandidirala le dva, dobil od skupnih 351 volivcev 184 glasov. V Gaberju na osemnajsti volilni enoti je med štirimi kandidati dobila tov. Olga Vrabič 317 in tov. Ro- man Pečnik 356 glasov od skupaj od- danih 1123 glasov. Tov. Oiga Trebičnik je med tremi dobila največ (399) od skupnih 628 glasov na sedemnajsti vo- lilni enoti. Med tremi kandidati na na- slednji voluni enoti je od 492 glasov dobil tov. Albin Medved 228 glasov. Na devetnajsti volilni enoti je med tremi kandidati dobil tov. Anton Koražija od 282 volivcev 156 glasov. Tov. Stefan Vaš je s sokandidatom na dvajseti volilni enoti dobU 397 glasov, izvoljen je bil z 219 glasovi. Na naslednji volilni enoti je imel tov. Rafko Skomina izmed treh kandidatov 306 glasov, ostala dva pa skupaj 200 glasov. Tov. Edi Gole je na triindvajseti volilni enoti zmagal z 252 glasovi od skupnih 388 glasov. Na tri- indvajseti volilni enoti je tov. Marica Frece dobila 235 glasov. Tu je tri kan- didate volilo 499 volivcev. Tov. Slavko Kukovec je med tremi kandidati na štiriindvajseti volilni enoti od 376 vo- vcev dobil 324 glasov. Na petindvajseti volilni enoti (4 kandidati) je dobil od 350 volivcev 115 glasov tov. Ivan Ster- mecki. Tov. Ana Jezernik je na nasled- nji volüni enoti (3 kandidati) dobila 146 glasov od 425, dalje na sedemindvajseti volilni enoti (4 kandidati) tov. Ivan Cater 121 glasov od 415. Tov. Ivo Pišek je na osemindvajseti volüni enoti (2 kandida- ta) dobu med 309 volivci kar 268 glasov. Tov. Dofle Presinger pa je med tremi kandidati na devetindvajseti volüni enoti imel 307 glasov od 393 volivcev. Na trideseti volilni enoti je tov. Stanko Božič dobu 449 glasov, njegov sokandi- dat pa ostale do 574. V Košnici je tov. Ivan Dolenc na enaintrideseti volilni enoti (3 kandidati) od 191 volivcev dobil 95 glasov. Tov. Alojz Napret je med 3 kandidati na naslednji volilni enoti zmagal s 147 glasovi med 398 volivci. Tov. Anton Tratnik je s sokandidatom na triintrideseti volilni enoti dobil 191 glasov. Zmagal je s 102 glasovi. Štiri- intrideseta volilna enota pa je izbrala s 312 glasovi od skupnih 433 glasov tov. Antona Hriberška. Kandidirala sta dva. Vsem izvoljenim kandidatom je vo- lilna komisija podelila mandat. Celjski volivci pričakujejo od novoizvoljenih odbornikov, da bodo skrbeli za dvig našega mesta in splošno blaginjo vsega ljudstva socialistične domovine. POZOR! NAROČNIKI, DOPISNIKI, KOLPORTAZA! Opozarjamo vse naše naročnike, da prihodnja številka ne bo izšla v soboto kot navadno, temveč šele v torek 30. dec. To bo zadnja naša številka v letošnjem letu in hkrati novoletna. Dopisniki naj vse prispevke, ki jih želijo uvrstiti v to številko, pošljejo do 25. decembra, ker bo s to številko imelo uredništvo več dela. Novoletna številka bo izšla v razširjeni obliki (okoli 20 strani). Vsebovala bo dosti zanimivega in lepega čtiva ter koledar. Priobčili bomo dve nagradni križanki. Eno za vse, drugo za pionirje. Le-tem bo posvečena posebna novoletna stran. Naročniki večjega števila »Sa- vinjskega vestnika« v kolportaži naj nam vsaj do 25. decembra ja- vijo, če želijo prejeti te številke kaj več kot navadno. Podjetja, ki želijo čestitati k novemu letu, naj čestitke pošljejo prav tako do 25. decembra. Zadnja letošnja oziroma novo- letna številka bo za stalne naroč- nike ostala pri navadni ceni, med- tem ko se bo v kolportaži proda- jala po 10 din za izvod. Uredništvo in uprava »Savinjskega vestnika*: stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 20. decembra 1952 Stev. 51 Kaj je S prehranbeno presl(rbo? Pretirano nakupovanje po celj- skih trgovinah in širjenje neresnič- nih vesti med ljudmi, je navedlo uredništvo »Savinjskega vestnika«, da je predsedniku gospodarskega sveta MLO Celje tov. Fedorju Gra- dišniku postavilo vprašanja, na ka- tera je odgovoril, kot sledi: Kako poteka presrhovanje nagega prebivalstim z moko in drugimi mlev- skvmi izdelki? Kakšno je sorazmerje v proizvodnji asortimenta moke? Zaradi velike suše, ki je letos pri- zadejala našo domovmo, se je v gioua- lu zni/ala količina kmetijskih proizvo- dov za ca. 43%. Za kritje potreb prebi- valstva po teh artiklih se je Zvezna vlada zatekla k povečanemu uvozu os- novnih prehranbenih artiklov, od kate- rih je poglaviten uvoz žitaric, oziroma mlevskih izdelkov. Spričo nenormalne potrošnje, zlasti mlevskih izdelkov v zadnjih mesecih, saj je samo v Celju potrošnja teh narasla od ca. 6 ton dnev- no, v mesecu novembru na ca 11 ton v sredi meseca decembra, je bilo treba z gotovimi ukrepi zasigurati nemoteno oskrbo naših delovnih ljudi, hkrati pa s tem ukrepom zmanjšati uvoz žitaric. S tem, da bodo vsi mlini v državi mieli 85/0 moko (od 100 kg pšenice se dobi 85 kg enotne krušne moke in 5 kg OG moke, ostalo pa so otrobi), bomo za prihranek samo v Celju na količino po- vprečne normalne mesečne uporabe prihranili ca 4 vagone žita mesečno! Kakšni so šele prihranki v državnem merilu, je povsem jasno ter bo lahko šel ta prihranek v bodoče za povečanje uvoza drugih živilskih artiklov. Cena krušni moki bo zajamčena, t. j. bo enot- na za ves teritorij FLRJ, dočim se bo- do cene beli OG moki in izdelkom iz te, formirale prosto ter bo zato cena pe- civu odvisna od več ali manj ugodne nabave te moke, dočim bo cena kruha enotna za vso državo. Rezultat tega ukrepa je dovolj viden, saj je moke v trgovinah dovolj ter ne- normalno povpraševanje po trgovinah pada ter se stanje normalizira. Kako naj si razlagamo tako nepo- trebno in razburljivo ter nesmiselno na- kupovanje prehranbenih artiklov? Kaj je potrošnike k temu navedlo? Kako je s cenami prehranbenih predmetov? Kakšne so zaloge za potrebe preЂival- stva? Mrzlica nakupovanja osnovnega pre- hranbenega artikla, moke, se je pre- nesla še na ostale prehranbene artikle, predvsem na sladkor. K temu je delno pripomogel še trenutni skok cen neka- terim artiklom proizvodov živilske in- dustrije, kot: likerjem, bonbonom, čo- koladi itd., kar ima svoj izvor v pove- čanih davščinah na prodajne cene teh artiklov. Toda tudi to stanje se bo tako kot pri moki normaliziralo, čim bodo potrošniki uvideli, da ni bojazni za po- manjkanje teh artiklov. Seveda je take pojave spretno izrabljala reakcija, ka- teri lahkoverni potrošniki nasedajo. Gotovinska situacija na našem pode- želju, ki jo z neizterjanimi davki nismo utegnili uravnovesiti, dalje izplačeva- nje presežkov plač v nekaterih indu- strijskih središčih, s čemer smo dvigni- li potrošniški sklad v teh, je prej ome- njene pojave stopnjevala in omogočila. Ta ugotovitev znova dokazuje potrebo po boljšem obvladovanju gotovinske si- tuacije ne le v našem mestu, ampak tu- di v njegovem širšem zaledju. Ce pomislimo, da je bilo samo delav- cem v celjskih podjetjih izplačanih v zadnjih mesecih okoli 14,000.000 din več plačnega fonda, kot pa je to povprečno mesečno preko vsega leta in da je bil odliv gotovine iz Celja v kmečke pre- dele v istem obdobju okoli 2,500.000 din je jasno, da so tako ugotovljeni prese- ženi potrošni skladi mestnega in oko- liškega prebivalstva ter že prej ome- njeno slaba izterjava davkov imela za posledico prekomerno črpanje blagov- nih fondov v našem mestu. Vendar kljub u.sem naštetim negativ- nim pojavom ni bojazni niti 7a zviša- nje cen osnovnim prehranbenim arti- klom, t. j. krušni moki, maščobam in sladkorju, še manj pa da bi le-ti pošli. Zato je odveč vsaka panika po nakupu teh artiklov. Za normaliziranje stanja pa lahko do- prinaša vsak po svojem, zlasti pa go- spodinje s tem, da omeje svoje nakupe do stvarnih potreb in da ne nasedajo parolam, saj so le-te lansirali sovraž- niki naših narodov. V Vitaniu je zasedal novoizvoljeni obeinski Mä^dski odbor ^ Na zadnjih volitvah so vitanjski ob- čani izvollM enaindvaiset članski odbor. Vsi odborniki, med katerimi je tudi od- bornik okrajnega zbora tov. Rejec, so se 16. t. m. sestali na svoje prvo zase- danje. Po izvršenih formalnostih je začasni predsednik zasedanja izvršil zaprisego vseh novoizA^'olienih odbornikov takoj za tem pa so pristopili k volitvam no- vega predsednika in njegovega namest- nika. Sklenili so, da bodo to važno opravilo izvršili s tajnim glasovanjem. Predlagali so tri kandidate med kate- rimi je bil, po preštetih glasovih, z ve- liko večino izvoljen za novega predsed- nika dosedanji predsednik tovariš DRA- GO JURAK. Ponovno je bil izvoljen državljan, ki je pri vsem svojem delu na krajevnem in občinskem odboru vlo- žil ogromno truda in časa in se med vsemi občani pokazal kot najboljši za to funkcijo. Za predsednikovega na- mestnika so izvolili tovariša Jeromla, aktivnega delavca v občini in na osta- lih področjih. Po izvršitvi tega važnega akta so od- borniki podrobno pretresali ljudi iz svo- je vrste, kakor tudi druge iz množičnih organizacij, ki naj bi prišli v poštev za predsednike svetov In posameznih ko- misij. V svet za gospodarstvo so izbra- li dobre poznavalce našega gospodar- stva, v svet za socialno skrbstvo ter kulturo in prosveto, pa so predlagali in tudi izvolili večino dosedanjih čla- nov, ker so se le-ti pokazali kot naj- bojši in vredni zaupanja. V razpravi so obdelali najvažnejša vprašanja, med katerimi stoji na prvem mestu elektrifikacija vasi, nadalje do- končna ureditev kulturno-prosvetnega doma in popravilo ter graditev novih cest in poti. Te tri važne naloge so tu- di osnovne točke njihovega triletnega občinskega načrta. Omenjali so ureditev vodovoda, in še mnoge druge probleme so obravnavali. Važno je omeniti, da so izvolili poseb- no komisijo, ki naj bi v bodoče obrav- navala medsebojne spore, ki se ponov- no pojavljajo med posameznimi posest- niki, da ne bi bilo nepotrebnih pose- gov advokatov in celo sodišč. Vsebinsko in formalno je bilo zase- danje novega odbora v Vitanju zelo do- bro in pričakovati je, da bo tudi delo teh ljudi v prihodnjih treh letih teme- ljito. Vajeniška šola^ roditeljski V Konjicah bo treba bolje sestanki in še kaj ... urediti volilne imenike O Vajeniški šoli, njenem težkem delu in borbi za zasilne šolske prostore, kjer se nahaja sedaj, je v javnosti vse pre- malo govora. Mnogo jih je, ki za to šolo niti ne vedo, četudi je po letih ob- stoja druga najstarejša šola, po važno- sti svojega dela pa ne zadnja v Celju. Sola, ki daje vsako leto okoli sto kvali- ficiranih delavcev našim podjetjem, ki vzgaja naše bodoče kvalificirane delav- ce v tovarnah in obrtih, še danes nima svojih prostorov. V letošnjem letu jo je doletela ta sreča, da so njeni razredi, kjer se poučuje, kar v treh stavbah v Vodnikovi ulici in to: en razred z več kakor skromno pisarno v II. gimnaziji, dva razreda v stavbi Obrtne zbornice in trije razredi v Kajuhovem domu. Vajeniška šola, ki dela pod najtežjimi pogoji v Celju, podaja obračun svojega dela na svojih roditeljskih sestankih, ki so vedno, kar lahko s ponosom ugoto- vimo, najboljše obiskani in tudi kar se tiče razprav in skrbi za čim boljšo vse- stransko vzgojo zaupane delavske mla- dine, na visoki stopnji. Solo obiskuje v letošnjem letu 313 vajencev in vajenk v kovinski, lesni in oblačilni stroki. Od teh jih bo letos okoli 100 odšlo kot pomočniki v našo produkcijo. V dneh od 24.-26. novem- bra se je vršil letos prvi roditeljski se- stanek, na katerega so poleg staršev vedno povabljeni tudi vsi delodajalci. Roditeljski sestanki se vrše vedno lo- čeno po strokah, da se lahko predava- teljski kolektiv temeljito pomeni s star- ši in delodajalci in pretrese vsakega po- sameznega učenca. Kako veliko važnost polagajo starši in delodajalci tem pe- riodičnim sestankom se vidi najbolje iz same udeležbe. Na zadnjem sestanku je bilo navzočih 268 staršev in deloda- jalcev, ki so poleg šole odgovorni za napredek naših bodočih kvalificiranih delavcev. Na tem roditeljskem sestanku so go- vorili o povezavi med domom, delavni- co in šolo, o uredbi o vajencih itd. Vsi, ki so odgovorni za rast naše delavske mladine, so se lahko seznanili z novo uredbo in veliko skrbjo države za va- jence, nadalje je bilo govora o delav- niških dnevnikih, ki so se na novo vpeljali na šolah. Ob koncu se je raz- vil še pogovor med starši in razredniki individualno o vsakem vajencu. V debati, ki je bila živahna in ko- ristna, so sodelovali člani Obrtne zbor- nice, starši, delodajalci in predavatelji. Razmotrivali in iskali so najboljše po- goje za vsa aktualna vprašanja, ki se tičejo vzgoje vajencev doma, v delav- nici in v šoli. Obravnavali so tudi vsa pereča vprašanja, ki težijo to šolo brez šolskega poslopja. Govorili so tudi o vajeniškem domu, ki je vsak dan bolj potreben. Statistika nam poleg drugega pokaže, da se v šolo odnosno v delav- nico vozi 43% vajencev tudi do 20 km in še več z vlakom, avtobusom, kolesi in peš. Niso redki primeri, da učenci vstajajo že pred 4. uro zjutraj in priha- jajo domov ponoči. 48% vseh vajencev je vsak dan brez kosila. Predložen je tudi predlog, da bi naj gostinska pod- jetja vodila strogo evidenco, da se mla- dini ne daje alkohlnih pijač in da se jim zabrani vsako ponočevanje ter po- sečanje veselic. Mnogi starši se premalo ali prav nič ne zanimajo za življenje in delo vajencev v delavnici in šoli. Mojstri so ukrep oblasti o opravlja- nju praktičnih izpitov ob koncu vsake- ga šolskega leta toplo pozdravili. Ce že- limo, da bomo vzgojili res dober kader, je ta kontrola nujna. V tej zvezi so se tudi obravnavali delavniški dnevniki, ki jih morajo voditi tedensko vsi vajenci, da je tako možen pregled njihovega de- la v delavnici. Ti dnevniki so velike važnosti tudi zaradi tega, ker ga mora vsak vajenec pri pomočuiškem izpitu predložiti komisiji, da se podrobno spo- zna z njegovim opravljenim delom v vajenski dobi in s praktičnim poukom v delavnici. Poudarili so potrebno po pravilnih slovenskih izrazih orodja. Z velikim zadovoljstvom so sprejeli predlog, da se osnuje na šoli knjižnica, ki naj bo vajencem v pouk in razve- drilo. Zastopniki podjetij so obljubili, kakor je bilo pričakovati, svojo polno pomoč, da posredujemo vajencem dobro knjigo, ki jim naj bo dobra prijateljica pri njihovi nadaljnji izobrazbi. Kot prvi, ki je uvidel važnost in umestnost tega predloga, je daroval za izpopolni- tev strokovne knjižnice na šoli tovariš Javoršek Ignac, obrtni mojster mehan- ske stroke v Celju 5000 dinarjev. Goto- vo bo našel še mnogo posnemalcev, ki jim je pri srcu naša delavska mladina. Poudarili so tudi potrebo po tesni po- vezavi, ki mora nastati med podjetji in šolo, da bodo podjetja pokazala večji interes za šolo, kjer se vzgaja njihov kader. Razpravljali so tudi o napakah nekaterih podjetij, ki uporabljajo zaradi potreb produkcije vajence kot delovno moč. Roditeljski sestanek se je zaključil z željo, da moramo mladini pomagati in ji posvečati vso skrb, da jo bomo vzgo- jili v prave zavedne socialistične držav- ljane in dobre delavce, kakršne potre- bujejo naša podjetja. -ak. Kljub sorazmerno dobrim političnim in tehničnim pripravam za volitve v lo- kalne organe oblasti se je v Slovenskih Konjicah na sam dan volitev pokazala precejšnja pomanjldjivost v neurejenih volilnih imenikih. Preko vsega dneva, posebno pa še v dopoldanskih urah, so prihajali na sedež občine volivci iz vo- lišč, ker niso bili vpisani v volilni ime- nik ali pa so biil vpisani na drugem volišču. V volilni enoti Stranice je bil celo primer, da kandidat za občinski ljudski odbor tov. Edi Stračanek ni bil vpisan v volilnem imeniku. Vseh takih in podobnih primerov je bilo najmanj okoli 50, kar nam pove, da volilni ime- niki niso bili dobro urejeni. Del krivde za to odpade brez dvoma na občinski ljudski odbor, del pa so krivi tudi vo- livci sami, ki ne javljajo pravočasno sprememb ob priliki vselitev in pre- selitev. To pomanjkljivost bo treba vse- kakor čimprej odpraviti. V času predvolilnih priprav se je po vaseh v okolici Slov. Konjic močno raz- gibalo tudi delo OF. To se je posebno opazilo v vaseh Bezina in Konjička vas, kjer so bili odbori Fronte sploh nede- la vni. Ob pomoči političnega aktiva iz Slov. Konjic pa sta bila v obeh imeno- vanih vaseh izvoljena nova frontna od- bora, ki sta s svojim delom že pričela. * Po precej dolgem čakanju so prebi- valci vasi Škalce pri Konjicah le dobili električno razsvetljavo. Drogove so si- cer postavili že v letošnji pomladi, toda niso imeli dovolj žice za napeljavo voda. V tem času pa so lastniki hiš izvršili notranje instalacije in bodo sedaj, ko so lokalni vodi v glavnem napeljani, lahko v kratkem času zamenjali petro- lejke za električne žarnice. V okrajni opekarni v Ločah so v teku letošnjega leta postavili veliko 'sušilno uto za sušenje surove opeke, ki bo isto- časno služila delno tudi za skladišče. Večino del so delavci opravili s prosto- voljnim delom, saj je povprečno vsak opravil blizu 100 udarniških ur. Tako so odstranili več manjših sušilnic, ki nise odgovarjale svojemu namenu. V pri- hodnjih letih pa bo treba v opekarni misliti še na nabavo nekaterih sti-ojev, kar bo proizvodnjo močno pocenilo saj danes opravljajo večino del še ročno. i.. V. ^ Mladinska igralska sekcija \ „Svobode" v Storah najuspešnejša v soboto, dne 13. decembra je mladin- ska igralska sekcija »Svobode« v Storah uprizorila v dvorani železarne Fmčgar- jevo dramo »Razvalina življenja«. Po- kazalo se je, da je režiser tov. Legvart res sposoben in da je imel tudi tokrat srečno roko v izbiri igralcev in vlog. Gledalci so bili navdušeni nad dobrim podajanjem vlog Urha (Roškar), Lenčke (Tovornikova), Martina (Kavka) in osta- lih igralcev, ki so vsi zadovoljili in se ponovno uveljavili. Vsi igralci obetajo še mnogo. Pred njimi so težke naloge, predvsem čaka še veliko delo mladega režiserja, vsi skupaj pa imajo lepo per- spektivo. Treba jim bo nuditi vsestran- sko pomoč. V načrtu imajo gostovanja v Rogaški Slatini, kjer so že letos v jeseni navdušili številne goste in ostalo občinstvo, dalje v Dobrni, Skofji vasi in v Savinjski dolini. Želeti je, da se tudi ostale sekcije »Svobode« v Storah formirajo in začne- jo s prvimi nastopi, čaka jih še mnoge dela. Kulturno delo v Storah je treba poživeti. V zimskih mesecih bo potrebno več predavanj v okviru Ljudske uni- verze. Led je prebila mladina, kar je vsekakor hvale vredno. Shfh za otroke - je nasa prva naloga Na področju občine Velenje je osem osnovnih šol in ena nižja gimnazija. Večina teh šol je v hribovitih krajih, kjer imajo otroci v šolo tudi do 2 uri hoda. Ti otroci redkokdaj pridejo do zdravnika, ki je precej oddaljen in pa močno obremenjen z delom. Znano pa je, da je velenjski zdravnik dr. Franc Fludernik zelo požrtvovalen, zato pa tudi priljubljen pri ljudeh. Organiziral je zdravstveno ekipo, ki bo obiskala vse šole, kjer bodo zdravniški pregledi otrok. V nedeljo, dne 14. decembra 1952 bodo zdravstveni delavci organizirali delovni izlet v Koz jaške hribe, ki se dobro poznani iz NOB. Prebivalcem bo na razpolago zdravnik in dentist, ki bosta prihranila marsikomu pot 'v Ve- lenje in ga rešila skrbi. Tak način živega dela med ljudmi je najboljši, da pridobijo ljudje zaupanje v našo zdravstveno službo. Ljudje so hvaležni za vsak dober nasvet in pouk, zato bi bilo dobro, da bi tudi drugi zdravstveni delavci iskali na podoben način stika z ljudmi, predvsem tam, kjer zdravstvena prosvetna raven še ni na zadostni višini. Zimski čas je tu. Imeli boste več časa za čitanje ob dolgih zimskih večerih. Dobre knjige vam bodo v veliko pomoč. Med dobrimi knjigami pa priporočamo predvsem knjigo o težkih borbah in trpljenju naših bor- cev XIV. divizije, ko se je v snegu in zametih prebijala na naša tla in osvobajala zasužnjeno Spodnje Štajersko. Knjiga „ŽIVI ZID« ©d Staneta Terčaka z ilustracijami Božidarja Jakca je vezana т platno in stane 320 din na finem belem papirju pa 400. V prodaji je po knjigarnah, lahko pa jo dobite v upravi »Savinjskega vestnika«. Za večja naročila popust! Stev. 51 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 20. decembra 1952 Stran 3 Po šoštanjskem okraju Po volitvah V Okraju Šoštanj Volitve v občinske ljudske odbore, v •fcrajni zbor in zbor proizvajalcev so za nami. Volivci so bili v veliki večini zelo zainteresirani že v predvolilnih pripravah, kdo naj pnde na kandidatno listo. Na sam dan volitev pa so se v ve- likem številu udeležili volitev svojih predstavnikov v organe ljudske oblasti. Ob tej priliki so pa prišle vidneje do izraza nekatere slabosti naših organiza- cij OF, kot tudi sindikalnih organizacij v podjetjih. Vse priznanje sicer zasluži- jo Številni aktivisti naših organizacij, ki so se v pripravah za volitve zelo aktiv- no udejstvovali. Ker smo v dosedanjem razvoju pri- lli do stopnje, ko ni več potrebno ad- ministrativno-centralistično upravlja- nje, ki je bilo v prvih letih nujno, raz- vijamo sedaj nove oblike upravljanja. Spremembe niso samo v tem, da do- bivajo občine in okraji večje pravice, da upravljajo s podjetji delavski sveti, temveč tudi v tem, da se v upravljanje preko svetov, zborov volivcev pritegu- je čimveč državljanov k upravljanju. Samo zunanje oblike tega še ne osigu- rajo. Obstojati mora močna zveza teh organov s svojimi volivci. Ce tega ni, se lahko mesto republiške birokracije, ki je ni več, razvije okraina, ali pa ob- činska, ravno tako pa lahko nattane tu- di v podjetju, kjer imamo delavske sve- te in upravne odbore, če ti niso dovolj odgovorni in povezani navzdol. Imamo pa še delavce po podjetjih, ki niso v celoti dojeli vseh teh globokih spre- memb. Ce tega niso dojeli, potem je možno, da si delajo utvare, da je tudi brez njihovega sodelovanja upravljanje dobro. To vsebinsko plat je Fronta sicer po- udarila, toda v mnogo večji meri se je angažirala na formalne priprave. Ne- vednost ali nezainteresiranost nekate- rih volivcev so poskušali izkoristiti ne- kateri, ki jim ni za svobodno enako- pravno družbo delovnih ljudi. Premalo je bilo objašnjeno delovnim ljudem, da socialistična demokracija ni za tiste, ki bi radi kolo zgodovine zaustavili, za ti- ste, ki smatrajo, da je prišel čas, ko bo- do lahko uveljavili svoje sebične izko- riščevalske težnje na škodo našega na- daljnjega razvoja. Nekaj je bilo prime- rov, ko so odborniki odborov OF sma- trali, da je vsa demokracija v tem, da se izbiro kandidatov prepusti slučaju, da je demokracija v tem, če se pusti, da lahko sovražniki socializma nemo- teno s svojimi parolami vplivajo na ti- sti del volivcev, ki še niso dojeli, kje so njihovi interesi in kako naj jih ščitijo. Kljub tem slabostim so bile volitve mo- gočna manifestacija in zmaga socializma ter istočasno poraz za vse tiste, ki bi radi ustvarili družbo gospodarjev in hlapcev. S tem, da smo izvolili nove občinske in okrajni ljudski odbor pa ni delo Osvobodilne fronte opravljeno. Zanima- nje driavljanov za probleme upravlja- nja in čuvanje naSih skupnih interesov bo vedno večja ob pogojih razvijanja vedno širše politične in gospodarske razgledanosti vsakega posameznika, ki se bo zavedal svojih pravic in svojih dolžnosti. Zato je prvenstvena naloga Fronte, v podjetjih pa sindikatov, da usposablja- jo vse delovne ljudi za sodelovanje pri upravljanju vseh družbenih zadev. Z. J. Izvolili so zbor proizvajalcev ^ v O LO Šoštanj Zelo živahno razpravljanje ob priliki volitev v zbore proizvajalcev med ko- lektivi je dovolj jasen dokaz, s kakšnim velikim zanimanjem zasledujejo delavci nove ukrepe v našem gospodarstvu. To dokazuje, da je pri naših delovnih lju- deh visoko razvita zavest in da je vedno uspešnejše poseganje delovnih kolekti- vov v neposredno upravljanje podjetij. Zbor proizvajalcev kot enakopravno predstavniško telo ob okrajnem zboru pa predstavlja višjo stopnjo socialistične demokracije, ker odločajo preko tega delovni ljudje v gospodarskem in kul- turnem napredku okraja. Zato ni slučaj, da je zadnje zasedanje okrajnega ljudskega odbora potekalo т zelo ostri razpravi, kako in kam razde- liti sredstva, ki so jih dali na razpolago delovni kolektivi. V našem okraju je bilo izvoljenih 19 odbornikov zbora proizvajalcev, od ka- terih je 11 članov ZKJ. Rudnik lignita Velenje kot največji kolektiv zastopajo T zboru 4 odborniki, Gradiš Šoštanj 2 odbornika, Tovarno usnja Šoštanj 2 od- bornika, Lesno industrijsko podjetje Na- zarje 3 odborniki, ostale manjše indu- strijske obrate 2 odbornika, kmetijstvo in državna posestva 3 odborniki, trge- vino, gostinstvo in obrt pa 3 odborniki. Lahko trdimo, da so kolektivi izbrali iz svoje srede najboljše predstavnike. Rudnik lignita Velenje zastopa med «b^igimi večkratni Mdainik B«minik; Klančnik, LIP pa Jože Lukač, dober sindikalni delavec in predsednik KSS. Kmetijstvo zastopa poleg Alojza Jakliča z državnega posestva in Ivana Košana, zadružnika ekonomije v Družmirju, še Anton Kovšak, prvi predsednik OF v Bočni, ki je bil tudi med prvimi orga- nizatorji osvobodilnega gibanja v Zgor- nji Savinjski dolini. Sedaj je upravnik KDZ v Bočni, ki je med najboljšimi т Sloveniji. Sestav okrajnega zbora proizvajalcev nam zagotavlja, da se bo mnogo perečih nalog uspešno rešilo v korist prebival-, stva okraja. NOVOIZVOI^ENI ODBOBNIKI OLO ŠOŠTANJ Melanšek Franc, Vtíenje; Fogorelínik Ja- ri j, Velenje; šilih Kari, Podkraj pri Velenju; Ulrih Tone, Pes je; Turniek Jože, Šalek; Cevzar Jože, št. Bric-Šalek; Lampret Franc, Paka-Salek; BritovSek Martin, Skale; 2вгјат Baltazar, Črnova; Skaza Ciril, Amače; Po- loviak Franc, Skorno; Globačnik Jože, To- polšica; Sovič Franc, Ravne; Zaje Jože, G»- berke; Stegnar Andrej, Šoštanj; Bavljen Ma- rija, Šoštanj; Kampjut Stane, Lokevica; Le- tonja Miha, Paška vas; Napotnik Kari, Šmart- no eb Paki; Praznik Franc, Kadegunda; Ma- rolt Jože, Ljubija; Goličnik Lovro, šmihel; Planovšek Jože, Nazarje; Te>»ž Jože, Zgor. Kraše; 2mavc Stanko, Bočna; Fedran Ivan, Gornji grad; Pistotnik Ivan, Nova Stift»; Bepenšek Jože, Beiica ob Sarin ji; Bend» Jože, Tmovec-Bečica ob Sav.; Tiriek Ivan, Ter-Badmirje; Tesovnik Jože, Ljubno; Bru- nei Danilo, Ljubno; Zamernik Franc, Lnfe; Bergins Рпше, L.vi«; Hsnilej DMtijáa, 8*1- teva. Ali je s predpisanimi davčnimi akon- tacijami vse v redu v okraju Šoštanj ? To vprašanje so često postavljali vo- livci že ob priliki razdeljevanja IV. akontacije na posamezne zavezance, zlasti pa tudi na predvolilnih sestankih. Niso bili redki primeri, ko so gospodar- sko šibkejši davčni zavezanci kot n. pr. v Smartnem ob Paki in občini Šoštanj t-er tudi drugod zatrjevali, da plačujejo davke za gospodarsko močnejše, ki da so sorazmerno niže obremenjeni, kot pa gospodarsko šibkejši kmetje. Zbrani podatki kažejo, da je imelo v glavnem prav dve tretjini šibkejših kmetov, ki so trdili, da so nesorazmerno obdavčeni napram gospodarsko močnej- šim kmetom, čeprav pri tem vendarle ne bi mogli trditi, da so gospodarsko šibkejši kmetje previsoko obremenjeni, razen posameznih primerov n. pr. na Lomu nad Topolščico. Podatki kažejo, da med posameznimi velikostnimi sku- pinami ni pravičnega razmerja in daje- jo za področje celotnega okraja ob pri- merjavi predpisanih vseh štirih akon- tacij povprečno na 1 ha obdelovalne zemlje naslednjo sliko: To nesorazmerje je pa še toliko večje pri skupinah nad 20 ha v primerjavi z manjšimi kmeti. Se očitneje se to ne- sorazmerje vidi med posameznimi obči- nami in posameznimi velikostnimi sku- pinami. V vseh primerih razen občine Rečica ob Savinji, Solčava in Gornji grad, obstoje očitna nesorazmerja, ki gredo na škodo naših manjših kmetov, kateri imajo po številu v okraju sicer znatno večino. Tako je obremenitev kmetov do 5 ha obdelovalne zemlje po- vprečno na 1 ha obdelovalne zemlje v posameznih občinah za 50—130% višja kot pa v skupinah nad 5 ha obdelovalne zemlje. Krivičen odnos postane še očit- nejši, če upoštevamo, da večjim kme- tom povprečje davka na 1 ha obdelo- valne zemlje v znatni meri dvigajo še dohodki iz gozdov, saj le-ti posedujejo večino gozdnih površin. Ne glede na to, da bo morala dokonč- na odmera davka to očitno nesoraz- merje odpraviti, je gospodarski svet OLO sklenil, da je potrebno v nekate- rih občinah, (kot so Velenje, Šmartno ob Paki, Nazarje, Mozirje, Šoštanj in Luče) ugotovljena nesorazmerja med občinami in posamezniki popraviti. V ta namen bodo našteti občinski LO v bodočih dneh predpisali v glavnem kmetom nad 8 ha obdelovalne zemlje zvišano IV. akontacijo v višini okrog 4 milijone dinarjev, vzporedno s tem pa bo verjetno potrebno posameznim manj- šim kmetom predpisano akontacijo tudi znižati, oziroma jo spraviti v sklad z načeli pravičnosti ob priliki dokončne odmere davka za leto 1952. Nič čudnega ni, če v takšni situaciji davčni plačniki izkoriščajo nerazpolože- nje nekaterih manjših kmetov in zavi- rajo disciplinirano izvrševanje davčnih obveznosti. Pri tem pa so oškodovani predvsem tisti kmetje, ki s plačili od- lagajo, ker jim opomini in zamudne obresti le še dvigajo njihove davčne ob- veznosti. Resnica, ki jo bodo morali spoznati vsekakor vsi zaostankarji pa tudi oni, ki so bili doslej sorazmerno prenizko obdavčeni in jim bo predpis v prihodnjih dneh povišan, je vsekakor v tem, da je živ interes občinskih LO in OLO ne le ustvariti predvidene do- hodke, temveč jih tudi preseči, saj mo- ra to biti le v korist občinskih in okraj- nih dohodkov. Da bi mogli to doseči, bo morda po- trebno nekatere davčne obvezance ostre- je opozoriti, kajti v novo leto 1953 mo- ramo stopiti tudi na tem področju s či- stimi računi. Bilanca dohodkov, ki kaže, da so kmetje v okraju Šoštanj imeli v tekočem letu 78 milijonov dinarjev več dohodkov, kot pa v letu 1951, v celoti opravičuje naše napore v tej smeri in zahteva disciplinirano izvrševanje naših obveznosti do skupnosti. G. J. NOVOIZVOLJENI ODBORNIKI V ZBOR PBOIZVAJALCEV OLO ŠOŠTANJ Ilajsinger Martin, Velenje, rudnik; Ing. Jnrman Franc, Velenje, rudnik; Klančnik Dominik, Velenje, rudnik; Jamnikar Ivan, Velenje, rudnik; Stropnik Franc, Šoštanj, tovarna uenja; Barovič Rado, Šoštanj, tov. usnja; BorSnjak Jože, Nazarje, LIP; Lukafi Jože, Nazarje,LIP; PlanovSek Franc, Nazar- je, LIP; Maver Anton, Šoštanj, »Gradi*«; Rogan Franc, Šoštanj, »Gradiš«; Jaklič Alojz, Ravne, ekonomija PV; Blagotinšek Friderik, Velenje, elektrarna; Natek Kari, Ljubija^ tovarna barv; Kovšak Anton, KDZ, Bočna; Košan Ivan, ZE Družmirje, »Material«; Štaj- ner Franc, Šmartno ob Paki, trg. in gost.; Košenina Angela, K Z Sp. Rečica, trg, in gost.; Dvornik Maks, Šoštanj, MLO klepar, delavnica. NOVOIZVOLJENI ODBORNIKI PO OBČINSKIH LJUDSKIH ODBORIH OBČINA ŠOŠTANJ Zapuiek Franc, Goličnik Franc, Meinar Alojz, PolovSak Franc, Jelenko Alojz, Bo- žič Rudolf; Marinick Ivan, Potočnik Franc, Ročnik Jože, Sovič Franc I., Sovič Franc II., Medved Franc, Perovec Jože, Špital Anten, DeberSek Baltazar, Dermol Jože, Pajk Janez, Vrtačnik Slavko, Stropnik Ivan, Srebotnik Franc, Zmič Lazo, Volk Miloš, Stegnar Ljadmila, Vodnšek Franc, Svet Iv»nka. OBČINA VELENJE Krofi Miha. Melanšek Franc, Grebeniek Vinko, Pečečnik Anton, Jenko Ivan, Germad- nik Miha. Šhruba Miha, Šilih Karel, Hudo- breznik Franc, Vrabič Avgust, Bizjak Ivan, Mravljak Hubert, Verdelj Avgust, Jurič Jo- že, Plazi Jože, Cevzar Jože, Ocepek Avgust, Rudolf Štefan, Herlah Alojz, Sovinek Av- gust, Miklavžina Vlado. Britoviek Martin, Kavdik Franc. Skrlovnik Jože. Sevčnikar Franjo, PleSnik Stane, Košan Ivan, Kahar Kristijan, Orozelj Anton. OBČINA ŠMARTNO OB PAKI Drev Jože, Napotnik Kari, Ažman Nežka, Prašnikar Stane, Podgoršek Avgust, Pod- goršek Martin, Mándele Martin, Napotnik Anton. LeskovSek Alojz, Goričnik Mirko, Zaje Štefan, Slokan Franc, Ažman Anton, Remenih Jože, Glasenčnik Franc. OBČINA MOZIRJE Podsedenšek Stane, Con Hinko, Arbreht Martin, Breznik Frane, Jurič Leopold, Ml- klavc Vlado, ForStner Fortunat, Gostečnik Martin, Atelšek Alojz, Zidam Franc, Pečnfk Franc, Škruba Ivan, Fnžir Vinko. Beberčnik Franc. Oblak Miha, Goličnik Franc, Pođ- Tratnik Franc, Vrabič Franc, Aeman Anton, Verbni Gregor, Gostečnik Frane. OBČINA NAZARJE Bele Anton, Slapnik Ivan, Matek Jože, Brio Stanko, Zaje Anton. Glojek Jože, Caj- ner Florijan, Zakrajšek Martin, Cigale Jože, Venek Anton, Hren Jože, Zupan Anton, Pla- novšek Frane, Finkšt Ivanka, Verko Frane. OBČINA BECICA OB SAVINJI Venek Anton, Koren Jože, Baknn Frane, Venek Ivan, Brezovnik Matija, Lukač Jože, Hribernik Jože, Zaje Ivan, Zunter Ivanka, KokoSin Ivan, Bakun Franc, Zavolovšek Jo- že, Go vek Alojz, žunter Viktor. OBČINA GOBNJI GBAD Feđran Ivan, Zvir Budi, Bifelj Ferde, Po- točnik Ivan, Presečnik Ivan, Zavrinik Matija, Zaleznik Franc, Ugovšek Ivan, Presečnik Anton, Štiglic Franc, Marovt Franc, Cretnik Franc, Pustoslemšek Franc, Pistotnik Ivan, Enei Franc, Savinšek Anton, Petek Jožefa. OBČINA LJUBNO Bmnet Danilo, Budna Jože, Preskar Jože, Gradišnik Ivan, Konšak Franc, Kopušar Ivan, Podmeninšok Maks, Podlesnik Jože, Juvan Franc, Budna Franjo, Breznik Anton, Ve- zočnik Franc, Kaker Janez, Bobnik Jože, Poličnik Jože, Natlačen Franc, štiglie Stan- ko, Blekač Anton, Jurjevec Anton. OBČINA LUCE Matijovo Andrej, Zamernik Franc, Mati- jovc Jakob, Funtek Franc, Plaznik Jakob, Moličnik Alojz, Zamernik Jakob, Škruba Jože, Toetovršnik Anton, Bobnik Janex, Bi- har Vinko, Žibovt Franc, Breznik Jože. OBČINA SOLCAVA Prodnik Franc, Haudej Damijan, OSep Stanko, Klemenšek Jože, Cigale Konstantin, Stehe Ignac, Selišnik Valentin, Prodnik Jože, Prodnik Milka, Krivec Budolf, Cigale Jože. Ob trideseti obletnici roistva pesnika Kajuha 19. decembra poteče trideset let, od- kar se je v Šoštanju rodil Karel De- stovnik. Ime pesnika Draga Jerana, kakor je bil psevdonim srednješolca Destovnika, je že v prvi številki literarne revije na- predne mladine »Slovenska mladina«, ki je izšla v oktobru leta 1938 v Ljub- ljani, dobilo vidno mesto. Od tedaj da- lje ni bilo številke »Slovenske mladine« ne da bi bila v njej natisnjena ena nje- gova pesem. Ze v teh letih mladeniške- ga dozorevanja so pri Destovniku moč- no prevladovale socialne pesmi, čeprav je izšlo tudi precej rimanih vrstic lju- bezenske vsebine. V dobi njegovega stalnega sodelovanja pri »Slovenski mladini« je nastala tudi pesem: NE JOCI MATI... Ne joči, mati, nad menoj, če nisem tisti več, ki v stari cerkvi je s teboj pobožne pesmi pel. Oprosti mi, če nisem tistì več, ki za roko si v šolo ga vodila in puško mu za god kupila... Ponosen sem sedaj in srečen mati, ker ves sem z njimi, ki trpijo in slutim z njimi lepši čas... Zato ne joči, mati, in oprosti mi! Trpljenje zatiranega in izkoriščanega delovnega človeka je vtisnilo v dušo mladega pesnika močan odpor in pre- zir do onih, ki so uživali sadove trdega dela našega proletariata. Zato ni čudno, če Destovnika že v mladih letih sreču- jemo v vrstah neizprosnih borcev za pravice delo\moga ljudstva. Zaradi svo- jega stališča, ki ni poznalo komnromisa do zatiralcev je bil tudi izključen iz celjske gimnazije. Ob prihodu okupa- torja na slovensko zemljo je Destovnik nadaljeval začeto delo v vrstah prvo- borcev. Po dveh letih težke ilegale, je odšel v partizane. Tu se je s puško in peresom v roki boril proti sovražniku naših narodov. Kot borec in partizanski pesnik Kajuh se je udeležil tudi legen- darnega pohoda XIV. divizije na Šta- jersko. Toda njenega končnega zmago- vitega pohoda ni dočakal. Dne 22. fe- bruarja leta 1945 je padel v Zavodnl pri Šoštanju. Čeprav o višku umetniškega ustvar- janja partizanskega pesnika Kajuha ne moremo govoriti, predvsem spričo krat- ko mu odmerjene življenjske dobe pa zavzema njegova pesem v naši sloven- ski in tudi jugoslovanski književnosti pomembno mesto. M. Božio DEDEK MRAZ VAS BO KMALU OBISKAL... Tako govorijo mamice svojim malč- kom, ki so postali kar naenkrat prav pridni. Otroci si na tihem želijo vse mogočega od punčke do sank. Se bolj pa se veselijo novoletnega semnja, pravljičnega kotička, lutkovnih igric, lepih filmov in še in še ... Tako slišiš med otroci, ki že kar tež- ko čakajo teh svojih najlepših prazni- kov. Pri nas v Šoštanju bo ves teden ži- valino. Vrstile se bodo skoraj vsak dan lutkovne predstave, vmes bodo prav- ljični filmi, igrice in uganke, za name- ček pa še otroški sejem, kjer bodo otroci sami izbirali in kupovali. Člani Zveze borcev in rezervni ofi- cirji pa pridno zbirajo darila za parti- zanske sirote, ki jih bodo obdarili na proslavi dneva JLA. V Velenju bodo vsi šolski prostori spremenjeni v eno samo pravlico — tu boš poslušal ugan- ke — tam pravljice, na oni strani bo zabaval otroke Dedek Mraz, pa tudi lut- ke bodo oživele. V Mozirju bodo tudi priredili vsak dan kaj novega, posebno se vesele otro- ci lepe igrice, pa kaj bi našteval — saj boste videli. Se nobeno leto ni bilo tako razgiba- no kakor letos. Saj se že nekaj tednov sem pripravljajo žene, prosvetni delavci in druge organizacije, da bi napravili čim več veselja našim malčkom in mla- dini. Slepi žele ožjega stika z vami... V okraju Šoštanj je 24 slepih, ki so organizirani v svojem društvu. Na zad- njem svojem sestanku je odbor sklenil, da bo zbral za vse slepe podatke v kakšnih razmerah živijo. Po zbranih podatkih so ugotovili, da živi 17 slepih pri svojih družinah ali sorodHikih, 6 pa pri tujih ljudeh ali pa sami. Ugotovili so tudi, kakšne dohodke imajo: 10 sle- pih prejema podpore, 7 invalidnine ali pokojnine, 7 jih živi na posestvih pri svojih družinah ali sorodnikih. Večinoma vsi živijo v zelo skromnih razmerah. Odbor je tudi ugotovil, da je 13 slepih izgubilo vid zaradi bolezni, 5 pri raznih nesrečah, 4 so slepi od rojstva, 2 pa sta izgubila vid v vojni. Premalo bi bilo storjenega, če bi se zadovoljili samo z gornjimi ugotovitvami. Na zadnji seji so sklenili, da bodo tudi slepe obdaro- vali za novoletno jelko. Podjetja so pri tem pokazala veliko razumevanja, po- sebej še Tovarna usnja, ki je dala za vsakega slepega 1 par podplatov. Rud- nik lignita Velenje pa je daroval za vsakega po 1 tono premoga. Prepričani smo, da bodo tudi ostali kolektivi, ki še do sedaj niso prispevali, sledili temu lepemu vzgledu. Mislim, da ni nikogar, ki ne bi bil s toplim sočutjem pripravljen nuditi po- moč odboru pri njegovem plemenitem delu. Dvakrat plačan štidilnik „pride" p^ed arbitražo Nova Štifta je med vojno pogorela. Po vojni so obnovili šolo in naročili v ključavničarski delavnici v Šoštanju, ki je takrat spadala pod obnovitveno za- drugo, dva štedilnika. KLO je na pod- lagi kalkulacije plačal v decembru 1946 nad 12.000 din. Zadevo so potem poza- bili in KLO je leta 1951 znova zahteval štedilnika. Podjetje je zahtevalo dopla- čilo samo za en štedilnik nad 10.000 din. KLO je znesek nakazal in je januarja 1952 dobil sporočilo, naj štedilnik dvigne. Ker pa je bil takrat zaradi snega prevoz onemogočen, je ostal šte- dilnik zopet v delavnici. Ko je sneg skopnel, je s štedilnikom skopnelo tudi mnogo stvari, da je bil neuporaben. Podjetje je razne dele odprodalo. KLO je interveniral na okraju in šele na vmesni poseg tega foruma so v delav- nici izgotovili štedilnik. KLO je poslal voznika ponj. Toda štedilnika ni dobiL Reldi so mu, da mora plačati. In tako je KLO že v tretjič za en sam štedilnik dobil račun, ki je glasil na 23.000 din s pripombo, da morajo plačati takoj, drugače bodo zaračunali 6% obresti. Sedaj pride ta zadeva s štedilnikom, ki je bil že dvakrat plačan, pred arbi- tražno razsodišče, ki bo razsodilo, kdo naj plača »obresti«. (Vsekakor pa so v Novi Štifti dolgo rabili, da so se do- mislili prave — op. ur.) P. L Glušič Ivan iz Pesja slabo ravna s svojim otrokom £e dalj čaea opažajo sosedje nevzdržne raz- mere v Glušičevi družini. Do sedaj so le pre- vidno opozarjali Glnšič Ivana na slabo rav- nanje z njegovim sinom, ker pač niso hoteli prepirov v soseščini. Zadnje čase pa je po- stopal s svojim sinom tako snrovo in ne- človeško, da se zgraža vsa okolica. Glnšič Ivan ima pri «ehi svojega neeakon- •kega sina Ivančka, ki je star 8 let in obi- skuje drugi razred osnovne šole. Mati temu otroku je Venek Zofija, ki je zaposlena pri Glušičevih kot gospodinjska pomočnica. Ko je medicinska sestra Oeršak Marija obiskala družino, je ugotovila, da je otrok slaboten in podhranjen. Otrok mora zjutraj od pol sedme do dvanajste nre pomagati т mlina, kjer je mrzlo in praino. Ko se vrne iz šole, mora zopet v mlin, kjer mu nalaga oče tež- ko delo. Pogosto ga pretepa in celo surovo ravna z njim. Tudi pri jedi ga odrivajo, če- ravno pri hiši ni pomanjkanja, saj imajo nriin in žago. Ko je otrok pred nekaj dnevi zbolel In onesnažil hlaike, ga je oče začel pretepati in prisilil, da je moral onesnažene hlačke polizati. Otrokova mati je prosila Giulie Iva- na na kolenih, naj ne počenja nad otrokom surovosti, pa se ie zmenil ni za to. Zatekla se je k staremu očetu, da bi branil otroka preot«. V drugem delu je nastopil telovadeči naraščaj vseh šol; nastopil je na orodju, s prostimi vajami, z ritmičnimi vajami in z narodnim plesom. V tem delu je posebne omembe vredno dejstvo, da se je nastopajočim pridružila tudi delav- ska mladina z vajeniške šole. Vse telo- vadne točke, ki so v nabito polni dvora- ni Mestnega gledališča izzvale aplavz najvišje mere, so pripravili učitelji in profesorji za telesno vzgojo (Jug, Ko- kot, Šega, Osetova, Zorkova, Trdinova). Za brezhibno tehnično izvedbo prire- ditve je iz naklonjenosti do mladinske dejavnosti poskrbela uprava Mestnega gledališča s svojim tehničnim aparatom. Akademija je izzvenela v podčrta- nja vreden kulturni dogodek, ki ga je s svojo prisotnostjo počastila tudi vrsta predstavnikov naše oblasti, med njimi minister in poslanec tov. Franc Lesko- šek ter sekretar MK ZKS tov. Olga Vrabičeva. Bila je nesporen prispevek k povezavi in utrditvi medsebojnega to- varištva celjske srednješolske mladine. Da bi se v tem zgledovali še drugi! Dobre in slabe iz ОгатеЦ pri Celja, Lepa je drameljska okolica. Ko pri- korakaš po beli cesti in stopiš iz gozda, ti pogled z veselim užitkom objame preprogo gorskih trat, okrašeno z nji- vami zorečega žita. Med temi se vrstijo viliki vinogradi, ki dajejo tej okolici svojevrsten pečat, vinogradnikom pa v jeseni dobro kapljico, ki ustvari marsi- katero pesmico, včasih pa tudi marsi- komu razgreje kri. V jeseni jo perejo gorski vetrovi, da se kmalu preobleče v snežno belino in se v zimskih jutrih ali večerih vsa leskeče v najčistejših barvah. V teh se prelivajo tudi hiše, ki so posamič razmetane po pobočju. Ko stopiš malo naprej, zagledaš na levi strani Uršulo in Sedino, na desni pa Grušče, Jazbine in Slemene, ki se kop- ljejo v sončnih žarkih. To so kraji, po- rasli z gozdovi in grmičjem, koder se je bojevala in prebijala na Pohorje štiri- najsta divizija; pa tudi pozneje so nu- düi našim borcem varno zatočišče. Drameljska občina meji na Vojnik, Konjice, Ponikvo in Sent j uri j. Njena površina je 2700 ha, prebivalcev, ki se bavijo z živinorejo in poliedelstvom, v višjih krajih pa z vinogradništvom, je 1800. Ker je kraj hribovit, so gospodar- stva, v katerih prevladujejo majhni po- sestniki, zelo razdrobljena. Sam trg Dramlje, če ga tako lahko imenujemo. saj je le nekaj hiš, je letos prenovljen; občina je poskrbela, da so se občinske hiše prepleskale, pa tudi osnovno šolo so temeljito popravili. Ta je že razpa- dala in bilo je potrebno, da so podzidali temelje, saj bi se drugače podrla, no- tranje prostore so prepleskali. V okolici pa je ljudstvo s prostovoljnim delom popravilo občinske ceste. Te so bile skrajno slabe in marsikje neuporabne za vožnjo. Da se Drameljčani strinjajo z gradnjo nove avtomobilske ceste Dramlje—Bovše in naprej Pristava— Ljubečna, so dokazali s precejšnjim šte-»^ vilom prostovoljnih ur. Največ zani- manja in volje kažejo, da bi zamenjali smrdljive karbidovke in petrolejke z elektriko. Pomagali bi s prostovoljnimi prispevki v denarju in delu, največ pa z lesom. Da to niso samo prazne fraze, dokazuje gospodarski triletni načrt dra- meljske občine, ki predvideva gradnjo te ceste in elektrifikacijo. Kakor sami pravijo, bi jim bila nova cesta zelo po- trebna, saj imajo sedaj le zvezo s Špita- ličem in Konjicami in s cesto, ki pelje na Sentjurij. Verjamemo jim, ko pravijo, da jim pri teh načrtih delajo težave denarna sredstva. To je tudi drugod. Vendar s to razliko, da so v mnogih krajih kmetij- ske zadruge priskočue s svojimi pri- spevki na pomoč, zlasti pri elektrifika- ciji, pa tudi pri komunalni dejavnosti. Kako je pa v Dramljah? Povedati mo- ramo, da tudi tu niso uslužbenci KZ pozabili na svoje žepe, saj so kmetijski zadrugi »prigospodarili« 1,600.000 din izgube. Za to izgubo se je treba »zahva- liti« knjigovodkinji Hildi Katja, lesne- mu manipulantu Stanku Jager in poslo- vodji Vinku Dobršku. Pristojni organi so jim za takšno gospodarstvo priskrbeli dopust, kjer lahko razmišljajo o svojem »dobrem gospodarstvu«. Krivični pa bi bili, če bi pri tej izgubi ne omenili upravnega in nadzornega odbora te za- druge, ki sta, ker se nista zanimala za delo in uspehe KZ, prav tako odgovor- na. Sedanji odbor, ki je bil izvoljen na letošnjem občnem zboru, ima kljub suši in slabi letini okoli 1 milijon dobička. Ta je namenjen izboljšaniu kmetijske proizvodnje na tem območju. Množične organizacije v Dramîiah še večinoma spijo in zanima пач, kdo bo tisti, ki jih bo zbudil. Osvobodilna fron- ta, ki do volitev ni delala, se je sicer ob volitvah nekoliko zdramila. Vendar se bojimo, da se bo povrnila v neaktiv- nost. AFZ organizacije do nedavnega sploh ni bilo. Tudi mladinci niso delali. Njihovo delo je nekoliko zaživelo v zim- skem času. Ustanovili bodo knjižnico, ker te v Dramliah sni oh ni: v okviru mladinske organizacije bodo organizi- rali izobraževalni tečaj. Vodstvo organi- zacije Zveze borcev je krivo, da so bili njeni člani nedelavni. Vso krivdo pa nosi večinoma bivši tajnik ZB Jager Stanko, ki je ves arhiv organizacije ZB zapravil. Novi odbor, ki je bil zaradi nedelavnosti starega izvoljen, je agil- neiši od prejšnejga, vsaj v tem, da je pobral članarino; glavna njegova nalo- ga pa je, da bo postavil spomenik pad- lim borcem. Rdeči križ vodi vzgojo kmečko ženske mladine, članarino pa v redu pobira. Kulturno prosvetno delo v Dramljah je šibko. V tem letu so imeli eno kul- turno prireditev. Ce jih vprašaš, kje je vzrok, ti odgovorijo, da je tu sama kmečka mladina, da nimajo pravega re- žiserja ter da je kulturno-prosvetni dom potreben popravila. Nemci so od- nesli iz doma vse ter oder razdrli. Ker nimajo denarja, so si napravili primi- tivne kulise, tudi oder so napravili na hitro. Na komunalnem področju pa čakajo drameljsko občino še velike naloge: gradnja ceste, elektrifikacija in postavi- tev spomenika padlim borcem. Omenjene naloge bodo izvršene s po- žrtvovalnostjo, marljivostjo, enotnostjo vsega prebivalstva drameljske občine, zavedajoč se, da bo s tem prispevalo največji delež za blagostanje naših na- rodov. Obračun petletnega kulturno-umetniškega dela Pretekli ponedeljek je SKUD »Fran- ce Prešeren« pred množico svojih prija- teljev ter ljubiteljev petja in glasbe po- lagal v dvorani OF obračun svojega petletnega obstoia in delovanja. Bil je to kvaliteten večer pet^a in glasbe, ka- kršnega zmore le društvo, ki je od leta 1951 s svojimi nastopajočimi ansambli med prvimi in najboljšimi v sklopu Ljudske prosvete Slovenije. Večer je izpričal po eni strani zvestobo pozitiv- nim tradicijam iz pevskega in godbene- ga življenja predvojnega Celja — tu mislimo na pevski odsek, na naslednika za štajersko slovenstvo zaslužnega Celj- skega pevskega društva ter na godbe- nike na pihala, naslednika delavne 2e- lezničarske godbe pomnožene z godbe- niki-poštarji; na drugi strani pa, kar je društvo spričo svojih dosedanjih uspe- hov in na njih zraslem slovesu lahko s ponosom samo ugotovilo: kulturno- umetniško vzgojo članstva in po njem vseh delovnih množic v korak z njih nezadržnim prizadevanjem po dokonč- nem ustvarjanju kulturne socialistične družbe. Skoraj dve in pol urni spored je ob- segal najprej slavnostno besedo dr. Hrašovca Aleksandra. Z vzneseno be- sedo je na zelo posrečen način orisal misel-vodnico društva: govorniku so odgovarjali sogovorniki, mešani in mla- dinski pevski zbor ter godba. Tej ori- ginalni otvoritvi je sledil prisrčen na- stop mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Jureta Vrežeta. Zbor, ki združuje kot društveni mladinski od- sek mladino II. gimnazije, uvaja tedaj kot sopotnik pevskega zbora I. gimna- zije mladino v pevsko kulturo tudi iz- ven šole, v čemer zasluži njegov orga- nizator in vodja še posebno priznanje. Za mladinskim zborom je pod istim vodstvom nastopil mešani zbor. Iz svo- jega obširnega repertoarja borbenih, narodnih in umetnih pesmi slovenskih in jugoslovanskih skladateljev, je na- študirano in občuteno zapel 6 sloven- skih skladb (Vrabec, Sattner, Tome, Hubad, Dev, Simoniti). Četrta točka je bil nastop plesne skupine — bodoče folklorne sekcije. Temu sta še sledila nastopa tamburaškega orkestra pod tak- tirko Janka Hočevarja ter godbe na pi- hala pod taktirko Ivana Karlovčeca. Oba ansambla sta s svojim nastopom pose- bej dokazala, da opravljata hvaležno nalogo usmerjevalca našega delovnega ljudstva v zanimanje tudi za resno glas- bo, razen tega pa tudi, da bosta ostala še naprej nepogrešljiva izvajalca pre- nekaterih sporedov naših družabnih prireditev ali — kar velja za godbo na pihala — nenadomestljiv sodelavec pri naših svečanostih na prostem. S to kronistično beležko o »Prešerno- vem« večeru petja in glasbe seveda ni- smo opravili naloge glasbenega ocenje- valca. Želeli smo le s spoštovanjem do nesebičnega ljudsko-prosvetnega in kul- turno-umetniškega prizadevanja po- udariti njegov pomen v vrsti ostalih prizadevanj za višjo kulturnost našega človeka. Ob sklepu omenjamo tudi 32 strani obsegajoče poročuo o življenju in delu društva, ki je ob jubileju izšlo; je nam- reč veren dokument za kasnejšega raz- iskovalca našega kulturnega življenja. Ljubitelji gledališča, PREBERITE TOLE Za prebivalstvo celjskih predmestij in bližnje okolice, ki si ni moglo ogle- dati dosedanjih večernih predstav zelo uspele Potrčeve sodobne drame »Kre- fli«, bo posebna predstava v nedeljo 21, decembra 1952 ob pol štirih popoldne. Z nedeljsko popoldansko predstavo iz- ven abonmaja želi gledališko vodstvo ustreči vsem tistim, ki jim je obisk ve- černih predstav zaradi oddaljenosti ali drugih ovir nemogoč. Splošna sodba ob- činstva in kritika po dosedanjih sedmih ponovitvah je, da pomeni uprizoritev »Kreflov« v celjskem gledališču lep umetniški uspeh. Drama obravnava problem iz živega vsakdanjega življe- nja na vasi, pisana je pogumno in od- kritosrčno. Temeljita režijska priprava, izvirna in učinkovita scena in uspeli igralski liki pa odlikujejo uprizoritev, ki jo velja šteti med več kot solidne dosežke mladega celjskega gledališča. Zato pa ne sme noben ljubitelj gleda- lišča iz Celja in okolice zamuditi te za- nimive gledališke predstave! Posebej opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo učitelj stvo in ostale prosvet- ne delavce iz okolice! Zveze z vlaki so ugodne! »Svobode« in kulturno-umet- niška društva naj organizirajo skupin- ske obiske. Vstopnice si skupine in po- samezniki lahko rezervirajo pismeno ali telefonsko (21-81). L. F. Stev. 51 »SAVINJSKI VESTNm«, dne 20. decembra 1952 Stran 5 Iz Celja ... Le odločni borci za napredek bodo lahko vzgajali našo mladino v nedeljo zjutraj je bil na Učitelji- fiču v Celju dobro obiskan roditeljski sestanek. Direktor zavoda profesor tov.^ Anton Aškerc je imel lep ideološko za- snovan govor, v katerem je orisal lik učitelja. Omenil je, da je naloga šole vzgajati odločne borce za napredek, ker le taki bodo lahko vzgajali našo mladi- no. Kazal je na zmote in zablode v re- ligiji. Cas je te zmote uredil. Religija katolicizma je nastala v času suženj- stva. Cas v katerem živimo, potrebuje mnogo več, kot so potrebovali naši predniki. Vera ne sme biti ovira v raz- voju posebno pri tistih, ki druge učijo. Sola je dolžna, da vzgaja samostojnega človeka, ki zna samostojno živeti. Star- ši so poleg šole vzgojni činitelj. Skupno Б šolo morajo otroke vzgajati za jutriš- nji dan. Pot v resnico se postavlja pred učitelja. Učitelj mora braniti resnico, mora imeti ljubezen do poklica, biti mo- ra odločen borec napredka, ne človek, ki ima dva obraza. Po govoru tov. di- rektorja je prof. tov. Svarc govoril o pouku moralne vzgoje, ki se uvaja na zavodu. Po lepo uspelem sestanku so ве navzoči roditelji pri razrednikih za- nimali za napredek in učni uspeh svo- jih otrok. SPOB ZA »FRIZERJA« Prav res, erasli so po mestu, kakor g:obe po gozdu »frizerji« (napisi namreC). Piscu, ki se je ob tem spotaknil, ne sre očitati sla- bega čuta za lepoto jezika. Brali smo tudi odffovor. Besedo smo prevzeli in nadalje popačili po nemškem »Friesenr«, kar jim po- meni »brivca«. Francoska beseda »friser« (iz- govori frize) pomeni »kodrati«, torej bi po naše res pomenila obrtnika, ki kodra lase, ne pa takšnega, ki brije brade in brke mo- škim. Vendar pa to še ne opravičuje popol- noma nepotrebne tuje spačenke, saj smisel- no domača beseda »česati« vsebuje tudi »kodranje«. Spomnim se, da so bile včasih, ko ženske niso še v večjem številu negovale svojih las izven doma, povsod »Brivnice in česalnice«. Zakaj pa bi jih danes ne bilo? Л^sakdo bo razumel, da brivec ne brije samo, temveč tudi češe, če pa čeie, bo znal tudi kodrati, saj spada danes to tako k njegovi obrti, kakor ključ h ključavnici. Torej n« »Brivec in frizer«, temveč »Brivnica in če- salnica«, saj se je udomačilo, da nimamo več »čevljarjev« in »kovačev«, temveč »čevljar- stvo« in »kovaštvo« i. p. S tem seveda ne mislim, da sem pregnal »frizerje« z napisov, še daleč ne, kajti je ena lepih »čednosti« člo- Teškega rodu tudi: »Pa zanalašč ne!« KAM NA SILVESTROVANJE? Najbolj veseli ljudje že vedo kam. K »spodnjemu in zgornjemu« Zer- donerju. V gostilno »Pri mostu« in v restavracijo »Dom«. Ne prestrašite se »kapucinarskih« stopnic. Zerdoner je podjeten. Za Silvestrovo vam ne bo treba hoditi peš. Skupaj z vremenoslovci priprav- lja tobogan. Ce ne bo šlo navzgor tako po sreči, nazaj prav gotovo, sa- mo če meteorologi ne bodo saboti- rali. Podrobnosti o Silvestrovanju, ka- kršnega ne bo v Celju nikjer drugje, bomo poročali prihodnjič. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Posestnik Janez Užmah iz Slivnice pri Ce- lju je pe malomarnosti zakrivil smrt 11-let- nega fanta Antona Toplaka. Poslal g» je skozi majhno odprtino v preko 2000 litre» veliko kad. Fant bi moral kad, v kateri so bile pr«j češujeve droži, očistiti. V kadi je bil še zelo močan ogljikov dvokis, ki je tant» onesvestil in se je zadušil. Užmah je bil kriv v toliko, ker ni pazil, kaj se dogaja » kadi, četudi je že ed prejšnjih čiščenj vedel, da se v kadi razvijajo močni plini. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora —Stanko Šeruga je bil blagajnik pri Javnih nasadih v Celju. Denar je kasiral od raznih obratov, ustanov, kakor tudi tržne pristojbine. Denarja pa nI v redu odvajal, temveč si je postopoma zase pridržal 75.000 dinarjev. Obsojen je bil n» 11 mesecev zapora — Avgust Orel iz Klenov- ca na Hrvatskem je hodil na slovensko straa ▼ občino Rogatec sekat kole v gozd posest- nika Konrada Lepože. Posekal mu je okroiT 2000 akacijevih, hrastovih in kostanjevih prekelj, s čemer je oškodoval lastnika т» okrog 2000 dinarjev. Orel je bil obsojen na 3000 din denarne kazni — Agata Oprešnik ii Brezja pri Vitanju, sedaj stanujoča v Celju, je letos hotela na nepošten način priti do denarja. Najprej ji je uspelo, da je neki gospodinji vzela iz torbice denarnico s 6000 dinarji, potem pa je oškodovala še podjetje »Špecerija« v Celju, tako da je nakupila bla- ga v vrednosti okrog 800 din, ne da bi blage plačala. Sedela bo 4 mesece — Toman Albert in Toman Martin iz Celja sta se zagovarjala pred sodiščem, da sta skrivala pobeglega kaznjenca Vreček Viljema, ki je bil obsojen na 8 let zapora. Vrečeku sta nudila stano- vanje, dala sta mu ime Ivan in mu pre- skrbela celo službo. Ker sta s tem škode- vala družbi, je sodišče obsodilo Toman Al- berta na 5 mesecev. Toman Martina pa na 8 mesece zapora — V Železarni v Štorah je bil zaposlen Ivan Vrabelj. V podjetju je vzel 22.000 dinarjev vredno ploščo elektrolitskega bakra. Zaradi tatvine je bil obsojen na 3 me- sece zapora — Emil Ilojnik iz Št. Ilja pri Dramljah je v Celju ukradel moško dvokolo. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora. Tatvine koles so v zadnjem času v Celju na dnev- nem redu. Tatovi kradejo kolesa izpred trgo- vin in gostilniških dvorišč, kamor jih gostje spravljajo, še ostrejše kazni za tatvine koles bi morda zatrle vsaj deloma to tatinsko epi- demijo. ... in zaledja II ŠENTJURJA PEI CEL,JV Ce ie ne veste, ---da vedevod slabe delmje im ae IJndJe večkrat brez vode ; ... da so ponekod cestne žarnice pregerele, in da je za človeka nevarnest, da pade v lužo, ni pa »zdravnika«, ki bi se jih «smìlil ; . . , da BO nekatere izložbe т ientjurshih trgovinah slabo in neestetsko opremjlcne; ... da moraš т gostilni pri pošti včaiih kli- cati »kelnerico« ; ... da so nekateri ljudje т Šentjurja časti- hlepni in oblastiželjni, kar se prepri- čajte pri šentjurskem ljudstvu, ki želi in pričakuje, da >e omenjene napake po- pravije. IZ PONIKVE PRI GROBELNEM Dne 30. novembra je poslal Alojz Goricam svojo ženo k Alojzu Romihu v Serževico « naročilom, da naj pride k njemu na rai- govor. Žena Goričana je o tem Romiha ob- vestila, vendar mu je svetovala, naj ne gre k njenemu možu, ker ima mož pripravljen nož, da ga bo zaklal. Kljub temu pa je Ro- mih zvečer prišel h Goričanu z namenom, da bi ga spravil v dobro voljo. Povabil ga je k sosedu Žogan Antonu, da bosta tam nekaj popila. Romih je Žoganu naročil, naj pri- nese jabolčnih, da se Goričan ne bi napil. Med pogovorom z Romihom je Goričan pričel prepir. Zgrabil je pripravljeni nož in za- bodel Romiha v glavo. Romih je bežal iz hiše, Goričan je tekel za njim ter ga zabo- del z nožem. Romih se je takoj zgrudil. Še na tleh ležečega je suval z nožem. Po zlo- činu je Goričan pobegnil. Organi LM iz Šent- jurja pa so vestno izvršili svojo službo in so zločinca že na Pragerskem aretirali. Alojz Romih je med prevozom v celjsko bolnišnico umrl. Alojz Goričan pa bo pri sodišču v Celju prejel zasluženo kazen. Romih je zapustil ženo in tri otroke. Prebivalstvo je ogorčeno zaradi zločina, ker prav dobro pozna surov značaj Goričana, ki je pretepal tudi ženo in otroke ter jim večkrat grozil z nožem. Žena je morala z otroki večkrat iskati pred su- rovim možem zatočišče pri Romihu, zaradi tega je bil njen mož jezen na Romiha in izvršil nad njim zločin. ROGAŠKA SLATINA Pred dnevi je zjutraj pričelo gereti ▼ go- spodarskem poslopju, last državne imovine. Ogenj so pravočasno opazili in ga pogasili, da ni nastala večja škoda. Elizabeta Šerak je v poslopje iz neprevidnosti zanesla ie ža- reč pepel, kar bi bilo lahko povzročile ve- like škode. KONCERT KOMORNEGA ZBORA V BRASLOVČAH Komorni moški zbor iz Celja je v nedeljo gostoval v Braslovčah ■ sporedom borbenih, narodnih in umetnih pesmi. Za koncert je med Braslovčani vladalo veliko zanimanje, saj so napolnili dvorano do zadnjega sedeža. Mnogi so prišli na koncert iz Polzele. Opa- zovalec je mogel z veseljem ugotoviti, da je ljubezen do naše domače pesmi med kmeč- kim življem, ki je posebno odobravalo iz- vajanje liričnih kompozicij, zelo globoka. Organizacija koncerta je bila zelo dobra, ca kar ima posebne laslnge tamkajšnji pre- ■vetni delavec tov. Kolar, ki je v svojih nvodnih besedah poudaril velik pomen so- delovanja med mestom in vasjo na kultur- nem polju. S koncertom v Braslovčah je Komorni cbor zaključil letošnjo sezono, ki je bila r njegevi zgodovini najbolj bogata. ŠE O CESTNI RAZSVETLJAVI V PESJEM PRI VELENJU Ni ie dolgo, kar smo poročali o manjka- jočih žarnicah cestne razsvetljave v Pesjem pri Velenju, pa moramo žal v tem ponovne spregovoriti. Na križišču, kjer se od glavne ceste odcepi cesta proti središču Pesja manj- kata do železniškega križišča zopet dve žar- nici. Obe žarnici manjkata na najbolj ne- varnem mestu, ker je v bližini cestni jarek ter lahko človek v trdi temi zdrkne v blato in vodo. Ne bi bilo napačno, če bi DES na teih nevarnem mestu namestil žarnico, saj je električno drog v neposredni bližini. Tudi pri prižiganju luči so zelo neredni. Tako imajo prebivalci zgornjega dela cestno razsvetljavo takoj, ko se zmrači, dočim je cesta na spod- njem delu razsvetljena ene do dve uri po- zneje. F. Li. TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE ODGOVOR NA ČLANEK CELEIA Na članek, objavljen ▼ zadnji šte- vilki pod naslovom Celeia v Tribuni olepševalnega društva, je uredništvo lista prejelo odgovor, ki ga objavljamo T celoti, da javnost tudi izve, kako gledajo drugi ljudje na ime Celeia. Če kdo tebe s kopitom, ti njega ■ senti- mentalnostjo in smislom za antično vred- nost. Smo pristaši praktične vrednosti. Ce ima ime Celeia svojo antično vrednost — kar ne dvomim — spada v muzej, ne pa na ulico za reklamo. Nad 1200 let že živi slovenski rod tod. Tu se je naselil, tu se je uveljavil, tu je ostal. Z vsemi silami so se zaletavali vanj zasuž- njevalci iz Rima, toda Slovenci so kljubo- vali in ostali. Vsak dan v tisku zasledujemo, kako divja danes italijanska iredenta, kar je dokaz, da je D'Annunzijev in Gentilov historizem, oživ- ljanje rimskoga imperija, mare nostro, stvar italijanske buržoazije. Mussollini je bil samo njihovo orodje. Ko ta buržoazija briše naša imena in piše svoja na teritoriju Trsta, oziroma piše in rekalmira imena, ki imajo praktično vred- nost za njo, mi reklamiramo imena rimske veličine. Ali ni to vodica na mlin politike italijanske buržoazije. Ime »Emona« pri meni ne vzbuja smisel za zgodovino; vzbuja samo jezo in spomin na italijansko akcionarno družbo »Emona« na Kočevskem za časa okupacije leta 1942. Mislite, da je italijanska buržoazija slučaj- no imenovala svojo akcionarsko družbo s tem imenom? Bukovec Anton, Celje TUJEC VPRAŠUJE — CELJANI PA ZMIGUJEJO Z GLAVAMI... Prišel je v Celje inozemec in vpraše- val pri vratarju v »Evropi«, pri Putniku in službujoče miličnike za Zvezno cesto, kjer je imel znance. Vsi so odkimali z glavo, nihče tega ni vedel, končno je po naključju zvedel, da je ta zagonetna cesta na Jožefovem hribu. Nekoč je neka skupina inozemcev komaj našla Plečnikovo cesto. Mar je to potrebno? Vsaj tisti, ki imajo s turizmom opravka in pa tisti, ki kažejo izgubljenim pot, bi morali vedeti za vse ulice. Mar res ni mogoče izdati načrta mesta, ki bi bil na razpolago povsod, kjer je to po- trebno. Take malenkosti, ki pa le niso malenkosti, spravljajo v slabo luč vse naše organizacijske sposobnosti pri dvi- ganju tujskega prometa. A.M. ODPRTO PISMO OLEPŠEVALNEGA DRIŠTVA CELJE DELOVNIM KOLEKTIVOM Obračamo se na Vas z vljudnim vabilom, da tudi Vaš kolektiv pristopi v članstvo našega društva. Naša pravila predvidevajo namreč tudi kolektivno članstvo ter je že precej kolektivov pristopilo v naše društvo. Članarino določite sami prostovoljno, ven- dar pa izvolite upoštevati, da so naloge na- šega društva v prihodnjem letu ogromne. Kolektiv tovarne »Aero« je določil letno članarino v znesku 300.000 dinarjev, kolek- tiv trgovskega podjetja »Celeia« pa v znesku 20.000 dinarjev. V prihodnjih dneh bodo razposlana ie po- sebna vabila vsem kolektivom z vabilom, da vstopijo v našo društvo. Olepševalno društvo, Celje KEMIČNA TOVARNA OLEPŠEVALNEMU DRUŠTVU Kemična tovarna v Celju je pristopila kot kolektiven član v Olepševalno društvo v Ce- lju in je prispevala iz svojih sredstev 150.000 din za bodoči razvoj mesta Celja. Olepševalno društvo se za to plemenito ge- sto kolektiva Kemične tovarne iskreno za- hvaljuje. Rojstva, poroke in smrti v občini Velenje ROJSTVA: V času od 15. XI. do 12. XII. 1952 se je rodilo v občini Velenje 9 dečkov in 7 deklia. Poročil 80 se: Zagoršek Jože, rudar. Skale 113 in Berlož- nik Ivana, hiš. pomočnica, Skale; Špindler Ivan, rudar, Velenje, samski dom in Mir Julijana, rudniška delavka, Skale 32; Grab- ner Franc, rudar, Ložnica 6 in Skoriišek Te- rezija, gospodinjska pomočnica. Kavče 21; Franko Martin, miličnik. Kavne na Koro- škem 26 in Kranjc Marija, frizerka. Skale 32; Fišer Oí», drž. uslužbenec, Velenje-novo in Oštir Marija, drž. uslužbenka. Kavče 2. Umrli so: Praprotnik Vlasta, otrok, star 3 leta. Stara vas 1, Velenje; Berdnik Veronika, otrok, star 21 mesecev, Plešivec 29; Zabukovnik Frančiška, prevžitkarica, stara 79 let, Kozjak it. 10. Dragi celjski Pionirji! Nič čudnega, da ste se že zbali za Vašo letošnjo Novoletno jelko. Vsi časopisi so bili že polni o pripravah drugod, pri nas pa še ni bilo napi- sane besede. Toda tudi na vas, celjski pionirji, socialistični ljudje niso pozabili. V dneh okoli Novoletne jelke boste deležni prijetnih presenečenj. Prav za gotovo Vam obljubljam, da boste prav vsi obdarjeni kolikor vas je pionirjev in cicibančkov. Obiskal Vas bom vse tri dni pred Novim letom v popoldanskih urah na Tomšičevem trgu, kjer bo otroški semenj. Tam Vas bodo razveselili šaljivci in kar razprli boste oči, ko bodo v noč švigale rakete in svetile luči vseh barv. Na sejmu bodo tudi stoj- nice, kjer bodo na prodaj igrače, toda zelo poceni, da jih boste s svojimi prihranki zlahka kupili. Ce bom dobil na posodo avtomobile in benzin, bom poslal avtomo- bile po Vas na terene in vasi, da Vam ne bo treba peš hoditi. Ce pa bo vreme ugodno, torej če bo sneg in led, si bomo ogledali tekme drsalcev in sankarjev. Sejm bo odprt (le zapomnite si) 27., 28., 29. in 30. decembra, vsako popoldne od 16. do 19. ure. Poleg sejma bo tudi pionirsko strelišče. Vse te dni bodo v Kajuhovem domu igrali lutkovne igre tovariši iz Industrijsko-kovinarske šole. V mestnem gledališču bodo predvajali »Sne- guljčico«, v kino-dvoranah pa otroške filme. Le brez skrbi cicibančki in pionirji. Spominjali se boste Novoletne jelke, zlasti še, ker bodo tudi po terenih in podjetjih Vam na čast prire- jali proslave. Torej na skorajšnje svidenje in pridni bodite! Vas tovariško pozdravlja DEDEK MRAZ Kmetje^ delavci^ uslužbenci I 'Naročite se na najbolj čitan tedenski list Ì.V Ceiju in celjskenn zaledju stran 6 »SAVINJSKI VESTNIK'. dne 20. decembra 1952 Stev. 51 Telesna vzgoia in šport Odprto pismo celjskih telovadcev, športnikov in planincev Celje mora dobiti reprezentančni športni park Zbrani na skupnem sestanku, dne t5. no- vembra t. 1., smo ugotavljali uspehe svojega dosedanjega dela, ki ee izražajo v številč- nem porastu našega članstva, v kvalitetnih rezultatih naiih športnikov in telovadcev na različnih tekmovanjih širom naše ožje in šir- io domovine ter v gradbeni dejavnosti naiih društev pri gradnjah novih športnih objek- tov oziroma vzdrževanju že obstoječih. Nadaljno rast in krepitev naših organiiacij ▼ mestu Celju ovira pomanjkanje potrebnih iportnih objektov. Če ugotavljamo, da danes a skupnimi napori oblasti in delovnih kolek- tivov rastejo po vseh večjih gospodarskih centrih naše države reprezentančni športni parki, že v manjših industrijskih krajih pa sodobno urejena zelena igrišča in modem plavalni bazen, moramo priznati, da mesto Celje kot tretja osrednja točka naše repub- like ne koraka vzporedno z ostalimi mesti v tej dejavnosti. Majhno predvojno Celje je imelo več zelenih igrišč za iportno izživlja- nje naše mladine kot jih ima pa danes! Pri- dobitev atletskega stadiona nikakor ne more nadoknaditi izgube bivšega Kidričevega sta- diona, na katerem je bila vrsta športnih na- prav za gojitev različnih športnih panog. Igrišči na Glaziji in Skalni kleti kljub pri- zadevanju vodstev društev pri vzdrževanja teh objektov ne moremo smatrati za repre- zentančne športne naprave našega naprednega in industrijsko močnega mesta. Celje nujno potrebuje reprezentančni šport- ni park z vsemi modernimi športnimi objekti ca gojitev telesne vzgoje in različnih šport- nih panog ter iger. V okviru tega športnega parka, ki bi se naj gradil v etapah, smatra- mo, da je treba že v naslednjem letu pri- stopiti gradnji modernega olimpijskega pla^ valnega bazena kot prvega objekta v sklopu teh naprav. Kot članstvo Olepševalnega društva Celje se tudi športniki, telovadci, planinci in z njimi vred prav gotovo tudi vsa naša šolska mladina, prebivalci, ki predstavljamo že sko- raj polovico celotnega prebivalstva našega mesta, obračamo na vse merodajne činitelje, da predvidijo v svojih proračunih predvidena sredstva za gradnjo najnujnejšega objekta v sklopu bodočega športnega parka — t. j. plavalnega bazena. Olepševalno društvo jo v svojem odprtem pismu v preteklem mesecu jasno osvetlilo pomen plavalnega bazena za mesto Celje kot turističnega središča. Mi osvetljujemo pomen takšnega objekta z zdravstvene, vzgojne in športne strani. Plavanje je brez dvoma pri- števati med najbolj zdrave športe, saj se vrši v idealnih higienskih pogojih (voda, zrak, sonce), vsestransko razvija in krepi notranje organe (dihalni aparat, krvni ob- tok in živčni sistem) in mišičevje celotnega telesa. Vzgojni pomen: največji je pač v tem, ker vzgaja mladino k osnovnim higien- skim navadam, da ne naštevamo še ostalih vrednot kot razvijanje smisla za zdrav na- čin življenja, estetsko plat itd. športni na- men plavanja ne smemo motriti le s stali- šča rezultatov, v to aktivnost prištevamo tudi vojno — praktični pomen plavanja kot špor- ta. Statistike po naših celjskih šolah so po- razne, če ugotavljamo le znanje plavanja pri naši mladini. Omenjamo le učiteljišče, ki je doslej imelo že 4 leta v prvem letniku ve- čino neplavalcev. Sicer pa odveč je sleherno utemeljevanje po potrebi takšnega objekta, ki jo čuti itak že sleherni Celjan. Merodajni činitelji ne smejo dopustiti, da bi celjski športniki — plavalci, ki so letos nspešno nastopali v slovenski ligi, morali zopet organizrati svoja tekmovanja v Pre- boldu, Rimskih Toplicah, Bogaiki Slatini itd. Vsekakor si naši plavalci zaslužijo potreben športni plavalni bazen, ker smo lahko pre- pričani, da se bodo že po nekaj letih pri- ključili po svojih iportnih uspehih našim vodilnim plavalnim klubom v Sloveniji. Da imajo za to vse pogoje, so dokazali že v prvem letu udejstvovanja, dati jim moramo le potrebni objekt za vadbo! Načrti za grad- njo olimpijskega plavalnega bazena so bili izgotovljeni že leta 1948 in z njimi raz- polaga MLO. Smo proti vsakim variacijam, ki se iušljajo po mestu glede načrtov za Bvseljudski« bazen. Pripominjamo, da se povsod v naši državi gradijo izključno le športni plavalni bazeni olimpijskih dimenzij, ki jih lahko uporabljamo za športno plavanje, prav tako pa tudi za splošno ljudsko uporabo. Dotaknili smo se le najnujSega problema iz našega področja, ki ga moramo pričeti reševati tudi v Celju. Zavedamo se važnosti našega dela pri vzgoji mladine, zavedamo se tudi koristi, ki jih ima naša družba ob pri- vilni vzgoji in udejstvovanju naše mladne v telesni vzgoji in športu, zato pa tudi sma- tramo, da morajo merodajni činitelji mesta Celje, t. j. mestni ljudski odbor in vsi de- lovni kolektivi poleg ostalih perečih proble- mov naiega mesta vzporedno reievati tudi problem postopne izgradnje reprezentančne- ga športnega parka. TVD »Partizan« Celje-mesto TVD »Partizan« Celje-Gaberje PD Celje Atletsko društvo Klü.divar Nogometno društvo Kladivar Železničarsko športno drnitvo Celje Zimsko-športni klub Kladivar Kegljaški klub Kladivar Sabljaški klub Kladivar ATLETI LAHKO SLUŽIJO ZA VZOR VSEM OSTALIM CELJSKIM ŠPORTNIKOM Brez dvoma je bila letna skupečina atletov po svoji bilanci dela v letoinjem letu najbolj plodna od vseh tovrstnih prireditev naiih športnih društev in klubov. Ta kolektiv gre iz leta v leto po strmi poti uspehov neza- držno navzgor. Odlika tega društva se kaže v v7,omi organizaciji pa naj si bo to v vpra- šanjih internerà dela upravnega odbora, vad- be ali pa samih tekmovanj. Atletsko druátvo se uvršča med najbolj vsestranske atletske kolektive naše države. Druitvo zavzema po uspehih v letu 1952 častno 3. mesto, vsega 26 točk za Crveno zvezdo in vodilnim Parti- zanom. V letošnjem letu si je postavilo dru- štveni dom, v katerem se razvija družabnost med članstvom, ki še v večji meri navezuje atlete v čvrst kolektiv, obenem pa služi ta dom visemu severnemu delu mesta, njega množifnim organizacijam za vso politično delo in s tem dobiva splošno družbeni po- men, čeprav je bilo društvo v letošnjem letu brez poklicnega trenerja, pa so atleti do- segli na vseh tekmovanjih tolikšne uspehe, ki služijo v čast in ponos našemu mestu. Vsi športni uspehi so le rezultat vztrajnega in upornega dela, ki jih dosežemo le z vztraj- no vadbo. Celjski atleti so v letošnjem letu žrtvovali na 182 treningih 4898 ur za svoje izpopolnjevanje. In résultat tega dela naj izrazim le v skopi bilanci: ženske so do- segle na ekipnem državnem prvenstvu 2. me- sto, moški pa 4. mesto. Lorger je na olimpij- skih igrah dosegel 8. mesto v teku na 110 m z ovirami, mladinci so dosegli 2 državna in 5 republiških rekordov, člani in članice pa 8 državnih prvenstev in 4 državne rekorde, v republiškem merilu pa 26 prvenstev LRS in 14 republiških rekordov! V državni re- prezentanci je nastopilo 6 članov in članic Kladivarja. Na vseh letošnjih prireditvah je nastopilo 1346 atletov in atletinj. Vse te šte- vilke nam nazorno povedo, da celjska atle- tika pridobiva na množičnosti, rezultat dela pa se je izražal tudi v kvaliteti. Nič čudnega ni, če je vrsta direktorjev in zastopnikov delavskih svetov naših tovarn in podjetij izrekla na skupščini priznanje takš- nemu kolektivu in mu za uspešno delo v pre- teklem letu ter za ustvarjanje nadaljnjih pogojev izražala ta priznanja s podelitvijo denarnih zneskov, ki bodo omogočili društvu, da bodo tudi v letu 1953 utrjevali ugled na- šega mesta v naši ožji in širši domovini. At- leti in atletinje so brez dvoma od vseh celj- skih športnikov v največji meri upravičeni in vredni tega zaupanja in priznanja naših delovnih kolektivov in oblasti. Pričakujemo, da bodo tudi v naslednjih letih z vztrajnim delom korakali novim uspehom nasproti. DRUŠTVO »PARTIZAN« ŠOŠTANJSKIM KRITIKOM Vse premalo smo do sedaj pisali o delu »Partizana«, društva za telesno vzgojo v Šo- štanju, ki prav lepo napreduje. Ljudje, ki površno zasledujejo delo društva, posebno pa oni, ki ne pripisujejo telesni vzgoji prave pomembnosti v okraju, kaj radi omalovažui- jejo delo »Partizana« v Šoštanju, češ saj dru- štvo ne dela, telovadni prostori so neizkori- ščeni in podobno. Radi pa bi tem ljudem povedali, da temu ni tako — celo povabili bi jih, naj si pridejo ogledat telovadnico, ka- dar so vadbene ure — še več, priporočali bi jim, naj se tudi sami vključijo v društvo — kar bo za njih gotovo koristno. Društvo je že 1945. leta pričelo z delom, predvsem v začetku na ureditvi prostorov, saj okupator tudi tem prostorom ni priza- nesel. Orodje in rekviziti so bili razneseni na vse strani in je bilo potrebno mnogo truda preden je telovadnica lahko sprejela telo- vadce. Telovadnica je zasedena vse dni v tednu. V ponedeljek, sredo in četrtek vadijo pio- nirčki, mladinci in člani, ob torkih in pet- kih pa pionirke, mladinke in članice. So- bota je prosta, da se dvorana lahko očisti in zrači. Poleg tega pa uporablja društveno telovadnico še šolska mladina, ki vadi 24 ur tedensko v telovadnici. V društvo so se vklju- čili mladi košarkaši, ki bodo pozimi pridno trenirali v telovadnici, društvo pa ima tudi sekcijo za namizni tenis, ki bo dobila po- sebno sobo. Vaditeljski zbor je v resni zadregi, kako bi uredil umik, ker se članstvo — posebno pionirji — stalno veča. Vaditelji si prizade- vajo, da bi bile vadbene ure kar najbolj pe- stre, zato vnašajo v delovni program razne nove metode in rekvizite. Posebno pozornost polagamo mladini. S kratkim nagovorom pred vrsto posredu- jejo telovadcem tudi razna vzgojna vprašanja. Društvo sodeluje tudi na raznih proslavah in kulturnih prirc^ditvaih — tudi za dan JLA bo nekaj točk. Pripravlja tudi letni nastop, na katerem bodo nastopili vsi od- delki in predvojaška vzgoja. Priporočamo vsem, katerim smo namenili ta članek, da proučijo pismo CK KPJ in aktivno poma- gajo pri utrditvi našega društva. KAKO OMEJITI ŠIRJENJE RAZNIH TATVIN? Poleg večjih in manjših tatvin, o katerih poročajo skoraj dnevno razni naši časopisi, jih je gotovo premnogo, o katerih širša jav- nost niti ne zve, ker pač postanejo tudi eventualne prijave zaradi nepoznanja kriv- cev, kateri se zaradi tega odtegnejo tudi kaznovanju, v mnogih primerih iluzorne. Uradna letna statistika oblasti o gibanja števila tatvin ne more biti potemtakem nik- dar popolna. Vedno bolj in bolj pa se širijo Testi v porastu raznih drznih tatvin bodisi na železnici, na trgih živil ali v trgovinah itd. Tatovi postajajo strah in trepet potu- jočega občinstva in poslovnih ljudi sploh! Pod mučnim vtisom se zaradi tega spra- šujemo, kaj je vzrok, da so ti gnusni čini množijo, in to v dobi, ko nimamo več be- račev, ko vsak priden, delavoljen človek do- bi zaposlitev in v dobi, ko naša edinstvena socialna zakonodaja vsem v poitev prihaja- jočim državljanom omogoča pošteno preživ- ljanje. So torej ie maloštevilni brezmejno netovariški ljudje, ki s svojim ciničnim po- četjem, ki ni v ničemur upravičen, kvarijo ugled naše družbe. Kdor koli je bil kdaj okraden, torej več ali manj prizadet ter je ostal povrh še brez zadoščenja, ve in čuti, da je moralna obsodba teh podlih parazitov človeške družbe še vse premilo izražena. Medtem,, ko moramo preiskavo in študij o vzrokih vseh teh nezdravih pojavov v naši družbi prepustiti merodajnim činiteljem, je najboljše sredstvo proti poskusom tatvin budnost in pozornost ljudi. Ta nenehna ču- ječnost vsepovsod pomeni stvaren, preven- tiven ukrep in nspešno obrambo pred ne- prijetnimi presenečenji. Neizprosen boj tudi tem sovražnikom ljudstva! Poleg tega pa hočem izraziti svoje mnenje, ki mn bo vsakdo rad potrdil, da so kazen- ske določbe za tatvine mnogokrat prenizke. Od ostrejših ukrepov pričakujemo uspešno izboljšanje teh razmer in še večjo zaščito ljudske in osebne lastnine. K. Nogomet:! NOGOMETAŠI KLADIVARJA NAVDUŠITJEJO S SVOJO IGRO .Mladina — Kladivar : Železničar (Ljub.) 4:0 (1:0). Liga moštvi Kladivar : Železničar (Ljub.) 5:2 (3:1). Obe moištvi Kladivarja sta v nedeljo iz- redno zadovoljili okrog 1000 gledalcev, ki so kljub hladnemu vremenu prišli na Gladijo. Z dvojno zmago, zlasti pa s prikazano igro, smo bili gledalci naravnost navdušeni. Mladinci kažejo v igri že več tehničnih fi- nes od svojih starejših tovarišev. Kot celota predstavljajo homogeno eimjstorico, ki igra hiter in tehnično dovršen nogomet. Njihova igra je polna lepih potez in smiselnih kom- binacij — le v zaključnih akcijah so v ne- deljo še precej grešili in niso znali izrabiti terenske premoči v boljšem rezultatu. Kljub temu pa je izkupiček štirih golov nad po- žrtvovalnimi mladinci Železničarja zadovolji- va bilanca. NAMIZNI TENIS V sobolo in nedeljo v Celju Bradeškov memorial Namizno teniška sekcija pri ŽŠD Celje sto- pa z republiškim namiznoteniškim turnirjem za »Bradeškov memorial« prvič po svoji ustar novitvi pred javnost. Turnir v počastitev prerano umrlega aktivnega igralca te pano- ge iz Celja Staneta Bradeška bo v soboto od 17. ure dalje ter v nedeljo od 8. ure dalje v mali dvorani Doma OF nasproti po- staje. Tekmovanje bo pod pokroviteljstvom Mestnega ljudskega odbora Celje. Priredi- telj je s pomočjo MLO Celje, nadalje Direk- cije državnih železnic v Ljubljani, trgovske- ga podjetja »Celeia« pripravil za zmagoval- ce pet pokalov. Prošnji prireditelja so se odzvali tudi mnogi delovni kolektivi iz Celja, trgovska podjetja ter zlasti Okrajni sindi- kalni svet, ki so prispevali bogata praktična darila za najboljše igralce tega turnirja, ki bo odslej vsako leto v Celju. Po dosedanjih prijavah bo to najmočnejši republiški turnir v namiznem tenisu, saj so se prijavili vsi tekmovalci iz Slovenije, pa tudi Zagrebčani bodo številčno zastopani. Ljubitelje igre z malo belo žogico vabimo, da se turnirja udeležijo v čim večjem šte- vilu. M. B„. Gibanje prebivalstva v Celju Od 8. do 14. decembra se je rodilo v Celja 30 dečkov in 20 deklic. POROČILI SO SE: Krojaški pomočnik Lednik Alojz in trg. pomočnica Poiane Stanislava, oba iz Celja; miličnik Stropnik Ivan iz Solčave in zlatar- ska pomočnica Stremici Terezija iz Celja; poljedelec Ribič Pavel iz Ojstriike vasi in gospodinjska pomočnica Omahna Matilda is Celja; elektromonter Pšeničnik Boris in na- takarica Kadivnik Karolina, oba iz Celja ter namešč. Drole Andrej in nameščenka Jančii . Jožefa, oba iz Celja. UMRLI SO: Učenec Janžek Jožef, star 8 let iz Rog. Slatine; posestnik Korošec Franc, star 7в let iz Mozirja; kmet Klinar Franc, star 89 let is Ložnice; hči posestnika. Šoba Neža, stara 4 leta iz Krškega; upokojenka Ratkajec Amalija, stara 44 let iz Šmarja pri Jelšah; kleparski mojster Koštomaj Karol, star 52 let iz Celja; poljski delavec Škorjanc Peter, star 54 let iz Loke pri Žusmu; dojenček Vale Marjan iz Laškega; dojenček Kovač Teodora iz Celja ter dojenček Luiar Marjana iz Celja. V celjski okolici Od 6. do 14. decembra se je rodilo 8 dečkov in 7 deklic. POROČILI SO SE: Kočevar Frančišek, strojni tehnik iz Žalca in Kovač Angela, gospodinja, stanujoča isto- tam; Oblak Frančišek, šofer iz liruševca, obč. Šentjur pri Celju in Osetič Stanislava, ku- harica iz Žalca; čuješ Anton, poljski delavec iz Predenca. obč. Šmarje in Ratajc Marija iz Babne brde, obč. Slivnica; Vončina Franc, trg. poslovođ,ra iz Drenskega rebra, obč. i>esično in Leban Gizela, učiteljica iz Dre- nika, obč. ista; Kocjan Alojz, kmetovalec iz Dola, obč. Pristava in Verbek Alojzija, polje- delka iz Bezgovice. obč. ista; Kunstek Kon- rad, delavec iz Žahenberca, obč. Rogatec in Poiane Angela iz Donačke gore, obč. ista; Lojen Jožef, poljedelec iz Koš. Ivanič, Hrvat- ska in Mraz Matilda, poljedclka iz Loke prt Žusmu; Kodrin Alojzij, poljedelec iz Loke pri Žusmu in Vajdič Frančiška, poljedelka, stanujoča istotam; Marcinš Nikola, gradiliški delavec iz Štor in Poredež Helena, delavka, stanujoča istotam ter Kališek Karol, mizarski pomočnik iz Gomilskega in čebin Frančiška, poljska delavka iz Sv. Miklavža, obč. Tabor. UMRLI SO: Knafelc Anton, upokojenec iz Vrbna, obč. Šentjur, star 89 let; Jelen Jože, upokojenec iz Rakovelj, obč. Braslovče, star 74 let; Za- vratnik Marija, gospodinja iz Letuša, stara 70 let; Berglez Franc, kmet iz Turnega, obč. Slivnica, star 77 let; Riolini Ivan, upokoje- nec iz Rogatca, star 61 let; Kučiš Frančiška, gospodinja iz Rogatca, stara 75 let; Zagore Dragotin, vrtnar iz Prekope, okraj Novo me- sto, star 54 let; Pristovšek Maks, kmet iz Drešinje vasi, star 82 let; Meke Anton, kmet iz Vojnika-okolice, star 84 let; Koprivšek Antonija, posestnica iz Vranskega, stara 41 let; Zobec Terezija, posestnica iz Cmerške gorce, obč. Pristava; Jug Ana, preužitka- rica iz Krivice, obč. Lesično, stara 73 let; Podlesnik Jožef, preužitkar iz Železnega, obč. Žalec, star 83 let ter Timpran Franc, gozdni delavec iz Studene, obč. Žalec, star 46 let. OBJAVE IN OGLASI KMETIJSKI MAGAZIN LJUBLJANA obvešča vse svoje cenjene stranke, da bodo njegove poslovalnice zaradi inventure zaprte naslednje dni: Poslovalnica v Ljubljani, Tavčarjeva 11 in skladišče na Ljubljanski cesti dne 16., 17., 18. decembra 1952. Poslovalnici v Mariboru in Celju, dne 22., 23., 24., 25. in 28. decembra 1952. Navedeni dni se ne bo izdajalo blago. OBVESTILO Obveščamo trgovsko mrežo (državna in za- družna trgovska podjetja) na območju OLO Celje>-okolica, da izvrši letno inventuro za leto 1952, in sicer skladišča grosističnih tr- govskih podjetij 26. in 27. decembra, na- drobne trgovine pa 3. in 4. januarja 1953. Dne 2. januarja 1953 bodo trgovine odprte in gre promet tega dneva na leto 1953, kar je treba pri popisu upoštevati. Popis je treba izvršiti po Navodilu za in- ventiranje pri državnih gospodarskih pod- jetjih (Ur. list FLRJ, štev. 70 od 20. 8. 1949). V kolikor bi medtem v Uradnem listu izšla nova navodila, jih je treba pri inventiranju upoštevati. OLO Celje-okolica gospodarski oddelek KUPIM dvo- do tridružinsko vilo v Celju. (îotovina takoj. Naslov v upravi lista. PRODAM polglobok otroški voziček. Naslov v upravi lista. PRODAM lepo stensko uro. Naslov v upravi Usta. PRODAM slomoreznico »Lorber«. ročni po- gon, dobro ohranjena. Tudi kakršna koli zamenjava. Naraks, Lonžica—Žalec. DNE 13. decembra sem izgubU denarnico. Prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi na naslov označen v dokumentih. Todorovič, Prožinska vas. NAJDENO Na peronu železniške postaje v Celju je bîl» najdena moška žepna ura z verižico znamke »Lever« z rimskimi številkami. V Savinji je bilo najdeno ogrodje ženskega dvokolesa brez znamke štev. 768675, rumene barve. Lastnika naj se javita z dokazilom o lastništva na ONZ Celje-mesto. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 21. decembra 1952 ob 15.30: Potrč: »Krefli«, popoldanska predstava — izven. Na predstavo posebej opozarjamo okolica* ne. Zveze z vlaki ugodne. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA 21. decembra 1952 tov. dr. Fišer Jože, Celje,- Gregorčičeva ul. 7. Nedeljska zdravniška de- žurna služba traja od sobote opoldne do po- nedeljka do 8. ure zjutraj. KI Ж O _ KINO »METROPOL« CELJE Od 16. do 22. decembra avstrijski film »DVORNI SVETNIK GEIGER« Od 123. do 26. decembra angleški film »POT K USPEHU« Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne- deljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO »DOM« CELJE Od 19. do 21. decembra ameriški film »TEŽKA POT« Od 22. do 25. decembra italijanski film »VOLK Z GORE SILA. Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob ne- deljah ob 16.15. 18,15 in 20,15. KINO »UDARNIK« VELENJE Od 19. do 22. XII. 1952: »Junak ceste« Od 24. do 25. ХП. 1952: »Snnset Bonlevard«