St. 14.
V Trstu, v soboto 8. aprila 1882.
Tefcnj VII.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko^
»V ad^Mti J« pot«
----------
»EDINOST« izhaja v*ako uboto zjutraj; c.ana za vse letu jo 4 gld. 40 lir., za i>.»lu letu 2 nld. 20 kr za Satrt tata I «1-1. 10 kr. - Pnamjzne št-vllk: dobivajo pri opravništvu iu v trafikah v Tr»t« po T kr v Gorici in v Ajdovščini po 8 kr. — NanSnint, reklamacija tn inserata prejema Opravniitv® »vit Zonta 5«.
Vsi do pni »a pošiljajo Uredništvu »vit S. LazzarO' Tip. Huala; V»ak mora biti fraukiraii It>k »i >ts i hra/ posebna vradnosti »a na vračaj), - fnurtti (raitvi vrata naznanila iti |>>*tauiee) «a zaraiuniio uo imiiodbl -prav caiiG; |>ri kratkih oglasili z drobnimi Srkaini »a plafiuja za vsako beiedo i kr.
Vstajenje!
Probudila se je zemlja, jasno in prijazno je podnebje, da človeku srce z veseljem i najlepšim upom napolnjuje. V radosti plava vsa narava, prijetno šumljajo srebrne vodice skuz zelene loge i pisane livade, gore se oblačijo v zeleno obleko, po dolinah in planjavah cveto pisane rožice, v gaji pojo drobne ptice živo, veselo in glasno Rogu v slavo in ljudem na veselje. Lepa, krasna je zemlja, vsa nevestno odičenal
Će pa je človek zamaknen v to posvetno lepoto, ki mu čara uho in ok6, če goji v svojem srci vesele upe, da mu pisani cvet In materi zemlji izročeno seme obro li lep sad in bogato žetev; če mu vse to srce veseli, uneina i navdušuje ga še druga vzvišena, nebeška nadeja.
Velika noč je, vstajenje od mrtvih, večno živenje! Srečen Človek, srečen narod, ki srce odpira preroditvi narave 1 dušo poji z nadejo nesmrtnosti I Tak človek, tak narod ima veselo boJoČnost, vodi ga jasna zvezda po poti ozbiljnoga živenja; kakor skala stoji v viharju, kakor bučela polni satovje, iz katerega se cedi človeška blagost.
Tudi narodom mnogojezične Avstrije prihaja pomlad, natora sama jo prorokuje, ker je letos tako prijazna i mila; mirno i zložno stvari ona ter pravično deli vsem stvarem bogate svoje darove; ona ne pozna prodpravic, strankarstva i sovraštva, enako ijnbi različna svoja bitja; ona kaže tudi avstrijskim narodom pot do blago-stanja in sreče. I znamenja poslednje dobe pričajo, da nam ne trobenta na gluha ušesa, da ne kaže prave poti slepim očem. Pomirimo so, zložni bodimo, ne sezajmo v naravine pravice drugojezičnim narodom, da razvijo kreposti, po katerih hrepenel Taki glasovi se čujejo v zadnjih časih i ti glasovi oznanujejo narodom pomlad, katere se tolikanj bolj veselimo i radujemo, ker nas je morila dolga in osorna zima v narodnem I gmnotnem živenji. Strgan je pečat z groba naše malomarnosti, dušne naše smrti; iz grobne trohnobe klije živenje, skala nad grobom se trese, ne prašajmo, kedo jo odvali. Kakor je naš zveličar vstal iz lastne inoči v nebeškem svitu I slavi, enako odvali kamen iu vstane tudi slovenski narod iz groba svojega poulž mja k lepšemu i boljšemu iivenju, ako roko, srce in um posveti svojej domovini.
Marljivo delo je steber narodovega blagostanja, posvetimo mu tedaj svoje roke, vse telesne moči, imejmo srce za vse dobro in blago, blažimo dušne svoje kreposti in boj ujmo se z
Podlistek.
Odlomki iz mojega dnevnika.
(Spisuje Samovlč.)
(Dalje.)
Kar smo zapustili Milan, bližali smo se vedno bolj v čveterokotu stoječim trdnjavam, to jo: Mantovi, Peschieri in Veroni. Taborili smo na travnikih in njivah, kajti vse vasi, vsaka hiša je bila prenapolnena. Naš bataljon je bil blizu Muntove, tako da smo lahko v trdnjavo hodili po ŽiveŽ.
Necega dne se nam uvrsti zopet FlajŠinan, ker se mu je noga uže toliko zacelila, da je lahko hodil. V vojni se ne gleda posebno na male stvari, saj so bolniki v vsacem kotu. Ko je ta stari lumpac h kompaniji prišel, bila je njegova prva skrb, daje svojo staro gardo okrog sebe zbral. Kde je Stupica? kde Palčič? kde so drugi? povpraševal je nekako zapovedljivo tovariše. Ni minolo četrt ure in uže je bil zbran okoli njega stari generalštab. Štupica se mu je takoj predstavil z kolcem, s katerim je v bliinjej kuhinji polento mešal ter rekel: »Ali te še niso Plemontezi snedii? Na, objej ta kol, toliko polente se drii, da boš lahko sit.« Pri
uma svitlim mečem za svoje pravice 1 Tako pride tudi nam vstajenja dan i navdušeno borno peli: Aleluja!	_
v
Zupani in občine, na noge!
ii.
Drugo, za kar naj bi zdaj slovenske občine naravnost pri državnem našem zboru trkale in prosile, nasvetnje se: ustanovitev deželne viije sodnije v Ljubljani,
Ta nasvet se ni danes porodil, narodna ta naša Želja ni nova! Uže 1861 leta so »Novick prinesle sestavek o tem prašanji. Ko je pa zdaj napočil čis, da se je pričelo živahno razgovar-janje o potrebnej tej zadevi, ondu prosimo, da hi se omenjeni članek iz »Novic« priobčil na tem mestu. In sicer prvič za tega delj, ker je spis sam ob sebi zgodovinsko podfičen, — drugič pa v dokaz, da smo ml Slovenci uže pred dvajsetimi leti Čutili potrebo deželne višje Bodnije v Ljubljani, čutili jo Iz taistih razlogov, kakor denašnji dan, kajti narodno naše živenje boleha še dan danes na taistih ranah!
Omenjeni spis, ki je 18(33. leta natisnen v v »Novicah« v 14. številki, glasi se pod naslovom: » Vil j t deželna sodnija ali apelacija ta Kranjsko, Korolko, Štajersko in Primorsko — kje je bila nekdaj, kje je zdaj, in kjt naj bi bila v pri-hodnjeU takole-le:
»Zedinjena viSja sodnija za gori imenovane dežele je bila kot 2. sodniška stopinja pod imenom »c. k notranje-priinorsko apelacije« do leta 1850. v Ctlovci. Obsegajoča veliko sodno okolico je imela predsednika, podpredsednika in 'JO svetovalcev, mej katerimi so bili možaki, ki so po svojih pravoznanskih delih sloveli krog in krog; mnogo razsodb te apelacije je veljalo za vzgled pravosodja, in po pravici se je slavila ta sodnija mej najimenitniŠe apelacije našega cesarstva.
»Po prenaredbi sod nij leta 1850. je nehala apelacija celovška in razcepila se je na tri deželne nadsodnije: jedno za Kranjsko in Koroško so pustili v Celovci, drugo za Štajersko so dali v Gradec, tretjo za Primorsko (Tržaško, Istrsko in Goriško) pa v Trst,
»Ali leta 1854. so jo zopet drugače naredili: Kranjsko in Koroško so združili s Štajersko in sedež višje sodnije postavili v Gradec, v Trstu ta je ostala; rekli so, da je take pre-naredbe treba zlasti zato, da se prihrani stroškov in da pravdna opravila bolj se priinorno mej sodnike razdeliti dajo, če je sodnija večja in tedaj več sodnikov šteje.
tej priliki mu kolec na usta nastavi, Flajšman mu hoče nekoliko polente o Ijesti, Stupica kolec oltegne, da je Flajšmanu vsa vroča polenta na obrazu ostala. Velik krohot se je razlegal na okrog, vse se je od smeha po kolenih tolklo. Stupica beži, Flajšman za njim ter ineče za njim, kar mu je pod roko prišlo, z levo roko si pa polento raz obraza trga. »Ti prokleti Stupica, bodeš uže plačal, per mej dunaj! še danes ti jo zasolim«. Palčič in drugi so to vse videli, pa so se skrili, da so ga potem lažje varali.
Slupica se mu je prikrival tisti dan in ni ga bilo v njegovo družbo mej tem, ko so drugi vsi okrog njega sedeli in mu pomagali stvari v red devati, kajti imel je po navadi vse rujavo in umazano. Po dovršenem delu so šli k bližnjemu marketenderju in so pili v družbi žganje na nečem dvorišči, ter peli, burke uganjali, da se je kmalu zbralo obilo vaščanov in vojakov okrog njih. »Hodi mi po Stupico I« reče Flajšman blizu ."stoječemu mlademu vojaku, »in reci mu, da ga jaz kličem, da pijemo šnops«. K malu pride Stupica z neko metlo, prezentiral je Flajšmanu po vojaški in se pri tej priči tako grdo spačil, zategnol je usta do levega ušesa na stran, da se mu jo vse smijalo. Flajšman se je kake desetkrat priduSil, dal mu žganja, pa jo bilo vse poravnano. Ti stari gadje so še
»Kateri drugi vzroki so morebiti še bili, da ko celovško apelacijo na troje razcepili leta 1850. (ali morebiti zavoljo porotnih sodb ali ker Še Železnic nij bilo), tega ne vemo, pa tudi tega ne, \akaj leta 1854 niso tudi Primorja pritisnili v Gradec; menda je tržaška naisodnlja ostala za 2. stopinjo pravdnih in kazenskih zadev Avstrijancev v Levatiti, menda tudi zavoljo toga, ker je bit v Prlinorjl italijanski jezik za sodni jezik oklican, in še zavoljo drugih političnih ozirov na Italijanski ndrod,
»Časi so se od leta 185'» zelo spremenili!, železnice so napravljene iu olajšujejo pot ljudem iu pismom; svet je po njih manjši; — država naSa v der,arnih stiskah, v kakerŠnlh Še nikoli nij bila; dohodkov po novih davkih množiti ne kaže brez škode za blagost ljudstev tn drŽave; treba je tedaj vari no ravnati in stroikov manjlati, kjerkoli je mogoče. In tii se da uže kaj prihraniti, ako se višja deželna sodnija za vse gori imenovane dežele zopet združi v jedno, kakor je do leta 1850 bilo.
»Naj nam nihče ne reče, da taka sodna okolica je prevelika. Kakšna veličina jo neki to, če vse te deželo vkup merijo le 922 kvad. milj z 2 milijonoma in liGO.OUO prcbivalcil Poglejte v Prago, pa videli boste nadsodnijo za celo Češko z 944 kvad. milijaml in 4,706.000 prebivalci, ali na Dunaj za gorenjo in dolenjo Avstrijo in Solnograd s708 kvad. milj in 2,537.000 stanovniki I
»Prihranilo pa bi se potem zedinjenji veliko: jeden prvosodnik in več uradnikov za manipulacijo, — stanovnlna za pisarnice jedne sodnije (v Trstu se plačuje na leto 8000 forintov za stanovališče primorske nadsodnije)—plači ata-novališč 3 svetovalcem in vsem drugim uradnikom. Lep prihranek.
»Slovenci po stanovališči združen narod, imajo pravico zahtevati, da v sodni ji druge ali višje stopinje sodijo možje, ki so popolnoma zmožni v slovenskem jeziku z besedo in pisanjem uradovatl, kar bo v prihodnje treba, da ministrov ukaz*) ne ostane le na papirji.
»Će se je leta 1850 napravila višja deželna sodnija v Trstu zato, da seje iz ljubavi do inale mrvice (150.000) Italijanov mimo večine (•'174.000) Slovanov primorskih vpeljal italijanski jezik v sodnije, in jo tržaška apelacija vkljub vsem ugovorom za potrebno varčnost se vendar obdržala leta 1854, imamo pač Slovenci pravico zahtevati, da za narod naš, ki ga je dosti več
'J S tem sc misli ukaz ministra Lasscrja ocl 15. inarcija 1862, kateri našemu jeziku podeljuje v sodnijah tiste pravice, ki jih nam dan diues jtmljejo I Vivc l'egalitć!	Opazka pisateljeva.
tisti večer priredili neko mojusobno zabavo. Iz neke šupe zlečejo pod milo nebo voze, ki so tam pod streho bili, s poljskim orodjem so naredili kolibo, trobentač je imel u Že pripravo, da našemi glavne igralce, tako grdo jili je z barvo in ogljem namazal, da je uže našem-ljonje polno smeha napravilo, kakor hitro se je kedo izza gnojnega koša pokazal, kajti v koši jo bila glavna stvar skrila. Prvi je nastopil mutec Palčič, ki je imel polna usta vode, stopil je na drugi gnojni koš, ki jepoveznenza oder rabil, pripeljal gaje Stupica, kazoč Palčiču raznimi znamenji, kaj ima storili. Razlagal je nemega človeka, kde ima pomanjkanje, da ne more govoriti, in ga je pri tej priči včasih po debeli buči ne prav nežno potipal, povedal je zbranim, kateri so se režali od smeha, da so inožjani muka z neko pajčevino prepreženi in sicer od tistega križastega pajka, ki Številke v steklu vz lignje. Imel je tacega pajka v roki, povabil je radovedneže k odru, da pokaže, kde mu je pajek v glavo zlezel in kde ya iz glave odpodi. Tihota je nastala, ko je neke ciganske besede zgovarjal, Palčiča pa za dolga ušesa vil, kakor bi bil mokro cunjo ovijal, ter ga parkrat po črepinji potrkal, kakor hi po pulili buči tolkel. Kar naglo izvleče velicegapajka iz ušesa. Palčič je uie teško vodo v ustih držil in kimal,
nego jeden milijon v Imenovanih deželah, napravi višja deželna -sodnija.
»Kje pa bi bilo najbolj pr.ivo mesto za to nadsodnijo? Gotovo nikjer drugod nego v Jjjul-fjani, zakaj Ljubljana je v sredi teh dežel, zvezana je uže z večino svojih sosednih dežel z železnicami ali pa bo s Koroško skoz Štajersko kmalu; tii živi jezik slovenski in uradniki Imajo vsak hip priliko se ga vaditi dejansko; to nij ne v Gr.tdci ne v Celovci, kjer človek lahko pozabi jezik slovenski iu narod slovenski; pa tudi Celovec In Gradec sta na kraji slovensko zemlje; do njih je dalja pot kakor v srediiče v Ljubljano. Ravno tako je s Trstom. Pravdno zadevo levantinske so propičle, di bi se moralo za tega delj za Trst govoriti; kakor je bil nekdaj v Gralci poseben italijansk odsek, t.ilio ulegne biti tudi v Ljubljani. Ako hi levantinske zadeve tako važne bile, morala bi se tudi dunajska najvišja sodnija ('{.stopnja) v Trst prenesti.
»Ako tedaj varčnost državno in pravico flii-rodno pretehtamo resno, ne kaže drugače, kakor da se le jedna nadsodnija ustanovi zi omenjene d»'žele, iu da ta ima svoje mesto v sredilii — v Ljubljani.
•Naj bi se to preudarilo temeljilo in naj Id naši državni domoljubni poslanci to važno stvar uže zdaj vzeli ad notam, ko se bodo pretresale finančne zadeve.«
Tako govorć »Novice« IM2. leta, da tako na kratko bolj jasno govoriti ne morejo. Vso te razloge — mutatis mutandis — iz katerih naj bi se v Ljubljani ustanovila višja Hodnija z navedeno periferijo, podpišemo mi Slovenci leiiko tudi dandenes z mirno vestjo, tem bolj, ker moremo v njihovo podkrepo še marsikaj dodali iz ozirov na denalnje politične, krajevne i» narodne ra\mere.
Državni naš voz je z dolgovi dandenes tako preobložen, da ga nikamor ne moremo preinak-noti, čepiav državljani pod tolikimi davki ječimo, kakor še nikdar 110 poprej, da se Bogu usmili! Ali ne bi torej bil skrajni čas, da s<? začne varčiti in troške zmanjšavati? Ali nebi prav bilo, da se iz dveh višjih sodnij (graške in trž ifcke) napravi le jedna v Ljubljani in se s tem lepa svota v tisočih in tisočih prihrani? — Dalje, če pomislimo na naše politične razmere z sosedom Lahom in na vso Italijansko rogoviljenje po Trstu, Istri in Dalmaciji, kaj bi bilo tedaj bolj modro in diplomatično, nego da se za mejo in jez postavi mogočno razvito in vsaj sodnijsko {edinjeno ter podpirano Slovenstvo?
V večjej meri Se nego 18U2. leta je Ljubljana, itak naravno središče zgoraj omenjanih
bruhne iz ust vo lo po zijalih, Stupica pa vrže pajka mej nje, da so se kar po tleh valjali drug čez druzega. Zdaj se je Palčiču jezik odvozlal in takoj je Šel mej tovariše s kapico, da so mu za gledlščne troške solde vanjo metali. Mej tem se pridruži tudi nekoliko kmetov, ko so čuli krohot na omenjenem dvorišči. Ko se vrne za gnojni koš, precej so vsi trije prešteli nabrani denar, pa tudi Palčiču v žepe posegli, če jih ni opeharil. On tega ni za zlo jemal, kar j,i tudi on enako Flajšmanu in Stupici delal, kajti vsi trije so drug druzega pazili, ko je šlo za skupno premoženje. Flajšman ukaže Stupici, naj mu na uho šepeta, ko bo pel, ker se na pamet šo nikdar ni druzega naučil, razen: per mej dunaj. Flajšman je bil kasir, on je denar spravil, ko so ga vsi trije prešteli, rekoč: »per inej zelenil danes ga bomo pilil Alo, Stupica, stopi z laj na koš, pa dobro se drži, poj kakor petelin;« Stupica nastopi v roki z metlo, katera mu je za kitaro rabila, začel je strune ubirati in nategovati; pri tej priči pa je Palčiča za ušesa navijal, da so bila svedruste. Zdaj razkoračeu stopi, zategne usta do ušes in začne:
Višenski pol* pa FlajSmanov Nace, Palčičev bik in Šlurmove race, Šli so v Ćrnomel po suhe metle, ['0 žabje komate v laneno morje, —
G DINO 9 T
dežel, pripravna za Mdei višjej deieluej solniji, odkar Je po Rudolfovej železnici s Koroško n i-ravnost Rezana, torej tako v*em sosednjim .le-»lam blHšz ovinkov pristopna.
Kar se pa konečno dosfcge naših dona^njib narodnih razmer, osobito veljave slovenskega našega jezika po sodnljah, tu moramo pač v velikej žalosti in z vsem prepričanjem izgovoriti, da mi Slocenci s predsedniki graike nadsod-nije nikakor vet izhajati ne moremo.") Za bridko a živo prepričanje se imamo zahvaljevati /danjemu prvosedniku graške višje sodnije, gospodu Waserju, ki je postavil poseben »štacijon« v zgodovini trpenju slovenskega nAroda in si tako svoj spomin mej nami oliranil za vse večne Čase. Mi možu t*'ga spomina tako gotovo ne zavidamo, kakor smo prepričani, da je Ro^poda Waserja tudi žena rodila, In ako bi, kak<»r A bil, bil le na peti ranljiv, slovenskega naroda — ne preživi! In z gospodom pl. Waserjem leže tudi strastno sovraštvo do slovenskega imena v hladni grob! Ali, kdo nam daje poroštvo, da jutri ali poju-tranjim zopet kak Waser ne zasede prvosed-niškega stola v graškej višjej sodniji? (Je je res, da je zdanja naša sodnija v (jradci imela poprej katerikrat za prvosedniku može, ki so bili uze iz zgoli takta nam Slovencem bolj »milostni«, iz tega še nikakor ne moremo sklepati, da bode naš jezik mogel pod prvosedniki, ki pridejo za g. Waserjem, lažje dihati po sodnijah! In mesto Gradec, sedež zdanje naše višje sodnije, preki-sano je s fanatičnim nemŠtvoiu in sovraštvom do vsega slovenskega tolikanj, da so neukusne te Ideje morejo ukči tudi na kacega Slovencem principijelno pravičnega moža, ki pa v praksi jame tako plavati, kakor gralka voda teče I Zato se pa mi Slovenci s prikaznimi, ki so našemu jeziku pravične le od denes do jutri, nikakor ne moremo zadovoljiti I Kajti mi Slovenci smo stalno zveBt narod pod habsburško krono, mi plačujemo stalno naše davke in stalno pošiljamo naše sinove v vojsko za mogočno Avstrijo — za tega delj pa tudi terjamo stalnih pravic, kakor so nam zatrjene v zvsstej cesarskej obljubi I Ali teh stalnih pravic slovenski naš jezik v prvej vrsti po c k. uradih do tistega Časa ne bode užival, dokler c. k. uradniki ne bodo imeli niti volje, niti prilike, poznavati narodove potrebščine in pravice ter tudi zadovoljevati tem potrebščinam in pravicam. Na uradniiko voljo pa bode imela zadostno mot le sila zakona — in priliko, seznaniti se i narodom in njegovim jezikom, ima vsak tlovek in ne le uradnik samo tedaj, ti živi in deluje v tem narodu.") To poslednjo priliko pa Imtjo svetovalci in prvosed-niki viije sodnije {a slovenske dežele bre{ dvombe v večjej meri v Ljubljani, v središči iu narodno najbolj delujočem mestu slovenskih dežela, nego-li v Oradci. Tuko bi bilo torej ludi za varnost naših potrebnih pravic in za narodni razvoj — kar tudi v večjo moč in srečo države pripomore — na vse strani bolfie, ako se sedež višje sodnije za slovenske dežele premakne iz nemškega Gradca v — slovensko Ljubljano I
Iz teb razlogov sino torej kot državljani in Slovenci popolnem opravičeni, staviti nujen nasvet: vil j a deželna sodnija, v katero bi spadale deželne sodnije: ljubljanska, novomeška, celjska, celovška, tržaška, rovinjska in goriška, naj se ustanovi v Ljubljani.
') Nekdaj je bilo dosti boljše, Če tudi smo imeli neprijateljsko vlado, iz tega sodimo na fakcijozno opozicijo.	Uredn.
") Uradnik, ki ne pozna narodnega jezika i narodnih običejev, tak uradnik je goba na državnem i narodnem drevesu.	Uredn.
»Ti per mej dunaj« je Flajman zakričal in ga za frak s koša znak potegnol, da jo metla po zraku plesala, okrog pa se je razlegal smeh, kmetje so kar ob kolena pokali. Ko se je smeh polegel, nastopil je Flajšman, pritisnol parkrat čik, da jo boljši glas dobil in začel peti: StupiČev Jurij ima velika uSesa, Usta do ušes so preklana, Noge ima zvite ko stara kolesa, Obraz pa namrdan ko stara podgana.
Mej krohotom pa je Stupica mahal z metlo po FlajŠmanu, dokler ni za gnojnim košem bil.
Mej tem so se prikradli tudi nekateri oficirji in tiho to komedijo od zadaj gledali, da jih komedijanti niso videli. Zdaj pa je Palčič nastopil, oči so mu izstopile ko raka, kajti gotovo je uŽe dve čutari iganja izpraznol, glas je Imel kakor bi bil po staroj trugi drgnol, oblečen jo bil zelo smešno, imel je kmečke hlače, rudeč telovnik, velike cokle, na glavi pa je imel tolik klobuk, pod katerim bi se lahko štirji senčili. Za flavto jc imel kolec, s katerim je polento mešal In znal je nekako žvižgati, kakor bi se bile renate duri odpirale. Zdaj napihne debela lica in začne:
Ni jih pod solncem, ko Stupca in Flajšman, To večkrat povedal na zobe jim avtman,
V dosego tega in ob jHnein, da bi se našemu domaČemu jeziku po c. k. uralnikib odmerila narodna pravica, — obruole so se uže nekatere slovenske občine s Kranjskega in Štajerskega na podlagi peticijskega prava do državnega zbora na Dunaji. Naši gospodje državni poslanci gotovo vse store, da naše razmere na to stran pojasnijo in gorko priporoče naše prošnje; blagovoljna in pravična veČina državnega zbora, katero je gospod dr. Vofnjak koncem zadnjega svojega govora v proračunu še posebno Slovencem na pomoč klical, tudi ne bode prezirala naših želj; in morda konečno še kdo iz levice iz usmiljenja do zadolžene države odobri predlog slovenskega naroda, če pride do glasovanja. Morda, morda naše prošnje ne bodo brez uspeha! Ali če tudi ne dosežemo tega, česar prosimo, izgubimo gotovo ničesar ne, pač pa si pridobimo nekaj s tem, da pridejo tužne naše razmere v javnost in svet!
Pri vsem tem pa je zdajci potreba, da kolikor mogoie vse slovenske občine polljejo državnemu, zboru stoje pruinje v gori razloženem smislu.
Zato, rojaci, nadelol Vsak tavedeni narodnjak naj v svojem kraji opozori dotične kroge na denašnja prašanja ter z besedo in dejanjem dela na to, da se odpošljejo prošnje in razodenejo narodne želje, ('Jem več prošenj, tem večji bode tudi utisek In uspeh narodovega glasu. Ne držimo križem rok, gibajmo sel Počivali bodemo takrat, kadar s združenim narodnim delovanjem dosežemo in zagotovimo blagostanje in mir v slovenskej našej domovini 1
Danilo M.
Dopisi.
X Nolraqj*ke*a, 27. marcija.
Po desetletnem spanji se je neki mrčes na šolskem drevesu - deželni šolski nadzornik
—	Pirker v lepih solnčnlh dneh meseca marcija zopet enkrat prikazal na beli dan, ter zbrenčal po deželi okrog učiteljskih ušes: brr, brr, ali si nemčur, netnčur? Kako, da je to človečo učitelje strahovalo zaradi poduka v sadjarstvu in Iskalo šolskih zamud, kder jih ni, hočem vam, kadar natančneje poizvein, nadrobno popisati.
Mej prostim ljudstvom gre govorica, da je zagorska občina na Notranjskem vse tiste mladeniče, oziroma roditelje, kateri linnjo sami za se ali za sinove vojaško takso plačevati, od taiste oprostila.
Ker je to nemogoče in se dotična stvar gotovo napak umeva, prosimo zagorsko županstvo o tem pojasnila, da se ljudstvo resnice prepriča in ne goji napačnih pojmov.
Tudi bi ne bilo napačno, ako bi vlada poskrbela za primeren poduk o vojaŠkej taksi, kateri naj bi se mej ljudstvo razdelil iu se tako mnogo iz nevednosti izvirajočega čenčanja odpravilo.1
Sadno drevje je vsled toplih dni se sem-terlja skoro popolnoma razcvetlo; prav tako je tudi trta po posameznih krajih po 5 centimetrov dolge mladike pognala, kar se na Notranjskem nepomni z lepa. Vendar nas to ne navdaja najboljšim upom, kajti sneg, kateri je v noči mej 2d. in 27. marcijem po gorah zapadel, in pa prehitro izjasnjenje in mrzla burja, cvetočemu drevju in trti nič dobrega ne obeča.
—	Bog daj, da ne bi hudega bilo, ker ljudstvo je uže itak popolnoma obubožalo. —2.—
IC Lokave« 29. marcija.
Na svetu se innogo sne zaročenega kruha. Istina je to od starine.
Dne H. julija minolega leta je pogorela velika tovarnica, bombažna prejnica v Ajdov-
Oba prav pridno uzmikati znata, Da sramotita vsac'ga Hrvata. —
Pri zadnjih besedah prevržeta Stupica in Flajšman gnojni koš, na katerem je stal, kolec je odletel povprek, klobuk je padel mej vojake, vse se je za trebuhe držalo iu smeh se jo na daleč okoli razlogal, a še predno se je polegel, uže je bil koš zopet v redu in vsi trije so stali ko kamenite podobe na košu, vsak je imel svoj instrument v roki. Flajšman je na kuhinjski kotel potrkal, da je glas ujel, potem pa dal znamenje s palico. Vse je utilinolo, ko je vsacega po butici potikal: ena, dve, tri in trispev je donel dobro ubran:
Mi trije skupaj zbrani, Navajeni smo norce brit', Veste tudi, da smo znani, I)a ga dobro znamo pit'; Avtman nas prav rad ima, Lump vsakemu on reče, Časi za pijačo nam kaj dii, Pa večkrat s palico nas »peče.
Zdaj je zagrmelo ploskanje, vedno večje bilo ljudstva, vojakov in domačih vaščanov, bilo je pravo gledališče. Vsi trije so Šli nabirat, največ je dobil Palčič v svoj Široki klobuk. Ko so v gnojnem košu prešteli denar, bili so vsi ve-
ščini. Zjutraj ob 3. uri omenjenega dne se je goreča svetilnica doli \ pritličnih prostorjih baje prevrnola in toliko nezgodo prouzročila. Ko je tov urnica še goreli, stopi k mi'ni pra\' izgovoren starček ter mi reče: zapomnite si dobro, • te farike ne bodo nikdar več naredili, da bi pavolo prela«. »Spi ne rij i« je za zmiraj odzvonilo!« Na tako ozbiljna prerokovanja nisem ni slova črhnol. Uulo pogoriščno zidovje pa vender ni mnogo Časa plašljivo štrlelo na samotnem prostoru. Liže meseca septembra m. 1. so povabili dotični vlastitelji obče znanega 70letnega zidarskega mojstra iz Lokavca, g. M. Blažkota na pogovor. I njim so se tudi urno pogodili za potrebno zidarsko delo i krov pri obnov-Ijenej tovarnici. Gospod mojster je dobro zadel, tokoraj vso ininolo jesen i zimo je imel kakor navlašč ustvarjene dneve za svo|e delo. Tovarnica je bila meseca novembra uže dovršena i pokrita. Na tem hitrem i vspešnem deluje dobil g. mojster tudi dobro nagrado od gg. podvzet-nikov.
Dne 18. t. m. se je zavrtelo v prenovljenej tovarnici — prvikrat »veliko« kolo; a od istega časa vrti se jih dan za dnevom vedno več. Ne bo dolgo i prejnica bode zopet beli bombaž sukala v milijone tenkih nitic. Prav je tako, vsaj siromašni ljudje uže jedva čakajo, da si prislužijo novcev za razno potrebe.
Hubeljska voda bode tedaj vnovič vrtela 1 goniia velika i mala kolesa v samotnej prostrauej zgradbi pod slavno Ajdovščino. Vnovič bodo veselo drdrala železna kola i kolesca — ima-joča brez broja namazanih zobcev, koji drug druzemu pomagajo tako uzajemno vrteti se, da se nikdar več ne utrga nitka dobre srete: tj i smelim podvzetnlkotn ni marljivim domačim delaleem. Tako, tako, bodil to je moja i vseli našincev srčna želja.
V Ljubljani 29. marcija.
Agitacija za dopolnilne volitve v ljubljanski mestni zbor, ki bodo 11., 13., 14. aprila, se je pričela. Javno je prva stopila na pozorišče »fak-cijozna« opozicija iu sicer dvakrat v enem tednu. Zbrali so se bili v kazini, Vesteneckovega malo slavnega spomina. Prvokrat so bili poklicani »deutsch-liberale Wiihler«; obe te dveflrmi ste zvabili vkup kakih 50 mož in mladeničev in dva psa, tedaj pride na eno firmo po 25 glav In en pes, kar so sprevideli celo nemškutarji, da je premalo. Zato so sklicali minoli petek drug zbor samo za »liberale Wahler«. Koliko je bilo tu vollJcev, nevolilcev in psov, ne vem nadrobno.' vseh vkup jih je bilo menda 40. Kako so se imeli, to zagrinja zgodovina še v skrivnostno temo; morebiti zvedo naši vnuki ali pravnuki; lo toliko povem Čestitim sovremenikom, da niso snedli pri tem zboru nobenega Slovenca pa tudi nobenega ministra, kar lahko jasno dokažem v tolažbo vsem rojakom in v veselje vsem neprijateljem kanibaličnih strasti. Prvič: omenjeni zbor je bil na petek, in nemškutarji, če prav »liberalni«, niso tako brezbožni, kakor se delajo; drugič: pri omenjenem zboru ni bilo ni Taaffeja ni kacega druzega ministra, tudi deželnega načelnika in sploh nobenega Slovenca ni bilo — tedaj tudi niso mogli snesti nobenega svojih političnih sovražnikov, če tudi kričć, da jih Imajo v želodci. Ta dva pomenljiva zbora sta jako prestrašila naše nemškutarje, ne zato, ker so boječi in tudi ne zavoljo obilice vdeležencev, ampak zavoljo slabe vdeležbe. Pri prvem zboru jih je namreč bilo 50, pri drugem 40, tedaj 10 manj. Ako skličejo toraj So 3 zbore, pa bo po tej rakovej progresiji prazno, čisto prazna kazina, tako so preračunile celo branjevke na prste.
seli, kajti dobro jim je spadlo, Še oficirji so jim veliko darovali.
Mrak je nastal, v bližnjej krčmi zopet nahajamo to trojico, v kotu za mizo sede Flajšman, Štupica in Palčič ter pijo in poj6, vriskajo in Bog ve, kaj bi bili vse počeli, da jih ni lovski rog k počitku pozval. Še dolgo se je slišalo priduševanje v šupl, potem pa je tudi to vtih-nolo in zaspali so trdno vsi trije, ko trije kralji skupaj, nobeden ni čutil, da jim kokoši na glavo mehke bonbone mečejo, dokler se niso zjutraj probudili žejni, da so poln kotel vode popili. »Per mej dunaji« zakriči Flajšman, da se je Stupica kar stresel, »kakov vrag je pa nas »ob-rajhal?« o te proklete kokoši! kedaj bi vas bil uže rad podavili Palčič, prinesi vode!« Voda je bila k malu na mestu in zdaj so se prali, kakor race, z vodo so drug druzega polivali, da so bili vsi mokri; potem pa so šli daleč od vasi ter so na murve zlezli, slekli se in sušili vrlino obleko. K tnalu pa se jih zasledili drugi, ker jih je petje izdalo, ti pa so obstopili murve iu nagajali s kamenjem, dokler se niso splazili zopet na tla.
(Dalje prihodnjič..
In ker ro neiuškutarski kolovodje tudi dobri matematiki, te laj so takoj uvideli, da so za-nje volilni shodi fakdjoina smrt, zato so sklenoli, da nobenega več ne skličejo; - in ako se pa to vendar le zgodi, Vam bom pa pisal.
Č.
Škofjaloka, dne t. aprila.
Sneg, ki je v jutru 27. m. m. vso gorenjsko stran več ali manj pokril, koristil je mnogo, tako naši kmetje sploh trdijo. Bila je uže taka suša pri nas, da so se Žagarji in mlinarji bali, kaj bo, če ne bode dežja, ker ne bodo mogli dalje delati. Zadnji sneg pa je s pri pomočjo južnega vremena napravil dovolj vode.
Pisana Loka je imela 21., 2». in 23. m. m. občinske volitve, ki so se dobro izvršile. Izvoljeni so bili v III. razredu: Mohar Blaž, sedanji župan, Šoklič B. mestni župnik, Kajba J. posestnik, Kalan J. mlinar, Sever J. iz Puštala in Volčič J. iz Gabrovega. VII. razredu Stabel J. posestnik, Molinari J. zidarski podjetnik in posestnik, Hafner J. mesar, Vodnik J. kmetovalec, iz Brodov, Fojkar A. kmet od sv. Ožbolta in Trdina T. hišni posestnik lu gostilničar. V I. razredu: Kreuer A. suknar In posestnik, Triller J. c. k. biležnik, Košir J. c. k. sodnik v pokoji, Sušnik V. posestnik, dr. Arko A. zdravnik in Sadar L. vodja ljudskih šol. Ta imena so nam porok, da bode loška občina v dobrih rokah, kajti zastopani so vsi stanovi, ki bodo skupno na korist občine delali. Župana bomo volili po velikej noči. Možje, /.berite si po svojem prepričanji za načelnika moža, ki bode ne le ko župan, temuč tudi ko zvest narodnjak svetil drugim občinam. Pomislite, daje občina državica v drŽavi in le pri dobrih občinah se začenja razvito ustavno živenje.
Polu uro oJ Loko so nekateri delalci nekemu gospodarju 26. in. m. nosili štore z njive, zvečer so se napili, da so vsi omamljeni bili in se razkropili drug od druzega. Jože Kumar iz Žminca pa je obležal v hosti in še le 28. potem ga je nekdo našel. V našem krnji imajo uže od nekdaj nekateri to pregrdo navado, da r.elo žganje pij6, da vsako leto zarad tega kedo na cesti mrtev obleži.
Tu se je ustanovilo neko zelo potrebno društvo, pod imenom »Schutzen Verein«, ki ima svoj sedež v gostilnici »pri slonu«. Ko bode lepše in gorkeje vreme, lahko pojdejo ti strelci na polže v Ljubnlk, kder je baje mnogo steklih polžev, da s tem Lok<> obvarujo polževe stek. line. Naše mestice je do malega vse narodno, neinčurstvo se je stajalo, kakor sneg, le mlač-nosti je preveč, ljudje premalo bero časnike, zatorej smo tudi zaostali za druzimi kranjskimi mesti. LoČanl, otresite se svinčenih podplatov, zanimajte se bolj za narodnost, čitajte dobre knjige in liste, lu boste bolj čislani po svetu ter zdanć se tudi Vam lepši dnevi.
Politični pregled.
Notranje dežel«.
Cesar je Imenoval dosedanjega vodjo na-mestništva v Pragi generala Krausa cesarskim namestnikom, ter ga počastil z naslovom tajnega svetnika.
1. t. m. je cesar na Dunaji odprl prvo mej-narodno umttniiko razstavo v pričo ministrov in prvih državnih dostojanstvenikov.
Finančni minister je razpisal ponudbo za prevzetje 37 milijonov petpereentne papirnate rente, da se pokrije primanjkljaj za loto 1882. Vabilo je poslal zemljiško-lcredituemii zavodu, kreditni banki, banki Union, Anglobankl.LSnder-banki in Rothšildu.
TroUi za okupacijo in pomlrjenje Bosne In Hrcegovine bodo znašali letos 25 milijonov gold.
Vsi deželni tbori se skličejo v jeseni k zasedanju.
Državni zbor je v zadnjem zasedanji, to je: od 2J. januvarja do 30. marcija marljivo delal i mnogo velevažnlh zakonov sklenol. Najvažnišl so ti le: finančni zakon in proračun za leto 1882( novela k brambenemu zakonu, katera je določila več bistvenih olajšav, zakon o volilnej reformi, ki je dal 100.000 državljanom politične pravice; zakon o poštnih hranilnicah; zakon o češkem vseučilišči, kateri je Ćehe posebno razveselil; zakon o hišnem davku; potem predlogi glede oproSčonja ali olajšanja pristojbin pri Iz-brisavanju manjih vknjiženih dolgov; trgovinska pogodba s Francosko i:i Srbijo; mej narodna pogodba zastran zatiranja trtne uši i še mnogo družili manj ali bolj važnih zakonov. Več zakonov je pa še v posameznih odsekih, najvažnišl sta Slovencem: splošna avatrljsko-ogeraka čolna tarifa in železnica Trst-Hrpelje, ki se ima pozneje podaljšati do Loke.
Ker ima telko veliko posestvo zopet voliti enega poslanca v državni zbor na mesto odsto-plvšega barona Pretisa, ponudil je konservativni volilni odbor ustavovernemu volilnemu odboru
EDINOST.
kompromis, po katerem 1»i se volil v trm pri- j m«rljaji kandidat ustavoveine stranke. Res rudo- | veilni smo, čc se ta kompromis sprejme, ali ne; :iko ga ustavoverni volilni odbor sprejme, potem se mu lahko o£ita So kaj več od nedoslednosti, ker je kompromis zavrgel, ko je šlo za kandidata konservativne stranke; ako ga pa odbije, potem bo skoraj gotovo izvoljen kandidat konservativne stranke. Ustavoverna stranka češkega velicega posestva se je tedaj sama v svoje mreže ujela.
V	JCrivoitji i u Hercegovini so bile zadnje dni majhne praske kraj črnogorske meje, kder seje nekoliko ustašev v nepristopnih gorah nguejzdilo. Silno težavno delo imajo zdaj vojaki s tem, da morajo na vse strani razpršene sovražnike po skritih koteli zasledovati. Vsak dan so z njimi male praske, in marsikterega vojnika zadene iz skritega zavetja krogla.
Vnanje drŽave.
Za srbsko kraljevino se kujejo v dunajske) kovnici zlati peuezi , imenovani Milan d'ors. Skuje se jih za 9 milijonov frankov.
Na Srbskem so zaprli več visocih osob, ki so bili upravni svetovalci pred desetimi leti propale prve srbske banke; mej zaprtimi jo tudi belgr.idski Župan Karabiberocii In sekcijski šef v ministerstvu zunanjih zadev Simii. V blagajnici propale banke je namreč manjkalo 400.000 cesarskih cekinov, za katere ni hotel nobeden odgovoren biti.
Na Ruskem vsa strogost ne more zatretl nlhilistov. 30. marcija je bil v Odesi o belem dnevu z revolverjem v glavo ustreljen proku-rator kljevskega vojnega sodišča general Strel-nikov, ko je sedel na klopi na trgu blizu morja, Poslan je bil v Odeso, da nadzoruje in vodi preiskave zoper nihillste. Ta umor očitno luže, da vsa strogost nihilizma ne zatre i da ruskej vladi ne ostane druzega, razen tega, da podeli ruskemu ljudstvu primerne svobodne zakone. — Morilca sta bila 3. t. m. po naglej sodbi obešena.
V	Palermi in Mesini so 1, t. m. z veliko slovesnostjo obhajali Šeststoletnico onega groznega klanja, katero je v igodovini znano pod imenom »sicilijanske večernice«. Poklali so namreč takrat v Siciliji skoraj vse Francoze, da se osvobodć od tujega jarma, vendar z groznim hudodelstvom niso dosegli svojega namena. Letošnja slavnost je veljala sicer svobodi, a kder se svoboda vpira na moritev, tam v resnici svobodoljubnemu človeku srco trepeta. Vdeležil se je te slovesnosti tudi stari G.n-ibaldi i sila veliko množice z sicilijskega otoka.
V	Berlinu so se pogodili katoliški s prote-stantovskimi poslanci, in vsled tega je v državnem zboru bil sprejet načrt postave, po katerem neha proganjanje katoliške cerkve. Vsled poganjanja s papežem je dobilo več praznih stolic nove škofe.
Prevažna vest je ta, da je pruska vlada le dni imenovala g. Schlosserja poslancem pri sv. Očetu, to pomenja, da se je tO let pretrgana zveza ponovila.
Na Španskem v mestu Barceloni in druzih krajih so zadnji teden delale! zelo razsajali, ker trdijo, da bo trgovinska pogodba, katero namer-java vlada z Francozi sklenoti, Španiji škodljiva.
DOMAČE STVARI.
Cesar In cesaric* obiščeta tržaško razstavo ter bosta stanovala v gradu Miramare.
Potrjen zakon. Cesarje potrdil v tržaškem deželnem zboru sklenjeni zakon, zastran varstva poljskega blaga.
Za volitve v mestni zastop se pripravljajo uže vse stranke, in živahna je agitacija po mestu, akoprav še bolj skrivna. Prevažne so letošnje volitve posebno zarad 5001etnloe, ker tu bo Trst moral pokazati, da ima patri-jotično svetovalstvo. Enako potrebno je tudi, da se izvolijo taki možje, kateri bi konec storili dozdanjemu slabemu gospodarstu. Naj bi se odbor iz upljivnih mož vseh narodov sestavil, in nasvetoval kandidate, ki so zmožni in voljni, izvleči mestni voz iz gospodarskega propada i sploh hoditi po poti take politike, ki ne drži čez morje, ampak v srce naše države. Prihodnji mestni svet mora popraviti grehe starega sveta, to pa stori le s te n, če politične in gospodarske razmere mesta Trsta z državo tesno zveže.
Odbor političnega društva »Edinost« za Primorsko je imel konec marcija sejo, v katerej je določil priprave za prihodnje volitve v tržaški mestni svet In deželni zbor. Izvoljeni so bili volilni odseki za vse okraje v okolici in za IV. razied v mestu; ti imajo nalogo se z volilci takoj dogovarjati zaradi kandidatov. Izvoljeni so bili v odseke: Za IV. razred v mestu: Žitko, Sterle, Dojinar, Kljun. Za okolico: I. Okraj: Sancin Ivan vŠkednji, Čok Josip, Jež Ivan, Kuret in Negode. II. okraj: Purič j. M., Kljun, Nadališek Fr., Uerdol J., Cergoj J. M.
Kljun J. M., Pečar V., Čok J. Pušir, Gerdol J., Benčič J. iti A.. Gerdal Anton. lil. okraj: Nad-lišek Štefan, Trobec A., Vatovec J. M., 1'iovič J. M., Senica J. M. in Žulian. IV. Martelanec Andrej, Pertot M., Pogorelec A., Ferluga J. M. Pagoš, Požar J., Uerlanec J., Primožič J. in Fr.» Piščanec J. V. razred: Urbančič Miha, Stnerdn Fr., Križinančič Peter in Anton, (iergič Martin, Miklavčič, Slavec, .štrukelj J., Kralj V., Budal, Malalan, Škrlavaj, Sošič J. M. župan. VI. razred: Grlanec Andrej, Stare M., Stoka Š., Grlanec G., Stoka Matija, (Jebič V., Balanc J., Briščik A., Caharija J. Sv. Križ: Furlan Ivan, Košuta Martin, Sirk Št., Košuta K. veteran. Ti volilni odseki naj se skupaj zbero, Izvolijo prvosednika, potem pa poročajo odboru »Edinosti« o delovanji. Volilni odsek za IV. razred v mestu je sklical po tiskanih okrožnicah volilce na pogovor v prostore delalskega podpornega društva na četrtek ob 8. url zvečer, pri katerem so se volilci pogovarjali o reklamacijah In odločili, da napravijo v Četrtek zopet volilni shod v prostorih »delalskega društva.
O zadevi razstave. Čudal tudi Mad-jari so se v zadnjej uri Izdrainili. Ko so spoznali, da bodo v tržaškej razstavi vsi avstrijski narodi z svojimi pridelki tekmovali, in da celo Hrvatje dobe svoj poseben ot lelek in paviljon, lotila se jih je zavist. Poslali so iz Pešte svojega zastopnika g. Herricha, kateri se je pri odboru za razstavo tako dolgo poganjal, da so mu prepustili v poslopji II. prostora okoli 1000 kvad. metrov; tatn bodo sinovi »Magyaroszaga« strmečomu svetu kazali, kaj premore njihova razvita obrtnija, in kaj rodi njih zemlja. Še več I Na pobrežji tik morja si postavijo svojo »czardo«, kder se bode točilo zlato ogrsko vince, in bode dan na dan igrala — ciganska banda.
Poseben odsek v Trstu, kateremu je predsednik dr. Volpi, vabi vse posestnike imenitnih starin (denarjev, medalj, robe, posod, steklovin, mozaikov, porcelana, majolilc itd.) naj jih pošljejo na razstavo, kder dob6 poseben otdelek. Odborom v drugih deželah se je ta teden poslal načrt poslopij in njih znotranje vredbe. Izvolil se je dalje odsek 6 druŽnikov centralnega odbora v glavno upravniŠtvo, da bodo spreje-raall pod svojo odgovornostjo vse blago, ki pride na razstavo, in ga spravljali na določeno mesto v razstavnih poslopjih; tudi bodo zastopali vse interese razstavljalcev. — Za premije za najboljše blago na razstavi se bodo delili: tast ni diplomi, in diplomi za medaljo v zlatu, srebru in bronu. Za kmetijske pridelke se bodo dajale tudi denarne premije. — Po poročilu »SI. Nar.« se je oglasilo na Kranjskem 05 razstavljalcev.
Sloveničlna pri trlaškej poli. clji je tako redka, kar se uradnikov tiče, da se vedno pritožujejo Jjudje pri nas, posebno čutijo to ubogi posli. Na glavnej policiji sta zmožna samo dva slovenščine, en svetovalec in en drug uradnik, vsi drugi so večinoma le laščine zmožni. Za tolmače morajo ti uradniki vedno stražnike poživljati, da jim ti razvozljajo tu in tam govore. So H taki uradniki zarad nas nastavljeni v službo, ali smo morda mi zaradi njih v Trstu? Vendar bi uže čas bil, da se pri policiji nastavljajo taki uradniki, ki tukajšnje deželne jezike znajo in morejo brez tolmačev svojo službo opravljati. Kedor se neče slovenščine naučili, naj gre na južno Tirolsko, tam bo lahko služil tudi brez slovenščine. Slavno vodstvo pa naj vendar skoro zameni komisarja za posle s takim, ki bode vsaj tri jezike govoril, ki so v Trstu neobhodno potrebni, namreč slovenski, laški in nemški jezik.
Razširjenje cente v Kadinu. Po prizadevi g. svetovalca II. okraja tržaške okolice, g. A. Dejaka, dovolila je mestna delegacija, da se ima razširiti cesta od posestva Puppi pa do Kljuna pod tem pogojem, da se ona dva obvežeta, da ne bosta stranskih zidov višje zidala, nego zahteva osobna varnost. To delo, katero bi se gotovo še leta in leta zavlačevalo, . začne se v kratkem in ga bo mestna delegacija po denarstvenih razmerah polagoma izvrševala. Vsa čast toraj gospodu poslancu A. De-jaku, da je po privatnem potu to dosegel, kar bi še morda 10 ali več let bilo čakalo.
Tržaška komisija za pomoč družinam, katerih sorodniki so v vojni, dala je do-zdaj po lporo34 ubogim družinam, in sicer skupaj 1158 gld. Lepa pomoč!
Nprlčala uboštva. Najvišje sodišče na Dunaju je določilo, da mora spritevala uho-štva tistim, ki žele oproščeni biti kolekov in pristojbin v sodniških zadevah, izdajati župnik onega kraja, kder stanujejo, in okrajno glavarstvo jih mora potrjevati. Potrdilo občinskega predstojnika ni zadostno.
Ponoćno brzovlake uvede mej Dunajem in Trstom vodstvo južne železnice v kratkem času. Vozile jih bodo nove mašine, ki bo hitreje od sedanjih. Pri vlaku bodo tudi posebne spalnice.
Avstrljsko-oarski Moyil je dovolil I prosto vožnjo *2'i osobam, katere pošlje brnska trgovinska zbornica v južno Am->riko, da tam sklenejo trgovinske zveze z Avstrijo.
Promet v tržaških skladiščih meseca marcija« V dan 38. februvarja je bilo blaga 8,251.58G k.; do'lo ga je meseca marcija 2.537.12S k.; izvozilo se ga je meseca marcija 2,1137.403 k., tedaj ga je ostalo meseca marcija 7,«51.311 k. Zavarovano je bilo za •'i^O.iKJO gld.
* severno morje na breg otoka »Jan Mayen• je 2. t. m. iz Pulja odplula vojna la-dlja »Pola«, kamor je peljala 14 mož, da se bodo pečali s znanstvenimi zadevami naše zemlje, vzlastiz inagnetlČniml prikazni. Ko mine leto i dan pojde zopet ponje, da jih pripelje nazaj domu. Da bi srečno potovali, zdravi se vsi vmolil
Iz Kostanjevice na Krasu se nam
piše, kako lepo so se domaČi, komenski in tern-niŠki veterani udeležili pri pokopu necega svojega tovariša dne 26. marcija in g. dopisnik gorko priporoči, naj bi se veteransko društvo širilo po Krasu.
Hrvatskemu Ježiku se v Istri godi še hujša krivica, nego slovenskemu. Slovenski se tiska vsaj deželni zakonik in ukaznik i nekateri drugi razglasi v »Oservatore Triestino«, katerega Časnika pt skoraj nobeden Slovenec ne bere; hrvatski razglasi pa so bele vrane. Stokrat pametnejše bi bilo, da se Hrvatom pri-občujejejo razglasi po »Našej Slogi«, to se ve da v hrvatskem jeziku, Slovencem papo »Edinosti«.
•Hrvati smo — u našem milom Jeziku I« »Naša Sloga« poroča, daje pri vo-jačenji v Buzetu vprašal potrjene mladeniče Častnik, v katerem jeziku želč priseči cesarju zvestobo in posluh, i ti so soglasno zaklicali: »Hrvati smo — u našem milom jeziku!* To pa je župana I nekatere druge lahone tako razjarilo, da hočejo protestirati zoper to, in zakaj?... zato, ker so bili vsi ti mladeniči pri zadnjem popisu za Italijane vpisani 1 — Tako se najbolj mnoŽć Italijani v Istri in Trstu 1
CS. «los. Faganel, deželni poslanec, naznanil je svoj izstop iz goriškega deželnega odbora, kakor je poročila »Soča«, ki pristavlja, da povod temu izstopu morda tiči tudi v zadnjih 2 razglasih, katere je izdal deželni odbor samo v italijanskem jeziku.
f <2. Urbančič« realkln profesor je 1. t. m. umrl v Gorici. Nevoljo je vzbudilo, da je vodja g. Pautke dijakom prepovedal pri pogrebu vence z slovenskimi ali laškimi napisi na rakvo položiti, dovolil je le nemške in latinske. G. Pentke, po rodu Prus je načelnik podružnice nemškega »Schulvereln-a« v Gorici, — in zadnja seja tega društva je bila baje — v realkinem poslopju!
t Učitelj Leban, oče rajnkemu skladatelju Avgustu in učiteljema Antonu in Janku, umrl je 30. marcija v Gorici v 74. letu. Bil je jako izvrsten učitelj, pošten in priljubljen mož. Blag mu spomin!
IZ Korice se nam piše: »Slovensko bralno In podporno društvo« bode slovesno praznovalo svoje otvorjenje dnć 10. aprila na belo nedeljo slovesno sv. mašo in veselico na prostem. Natančneji program objavimo prihodnjič. Nadejati se j.s, da nas počeste s prihodom tudi tržaški rodoljubi, posebno pa udje podpornega društva. Na svidenje!
Iz niTenherva se nam poroča: Dne 4. aprila se je ločil od nas čest. gosp. Simon Gregortič. dozdaj tukaj kaplan, obče spoštovan in priljubljen nam duhovni pastir. Priredili smo mu prav slovesno in dostojno slovo, katerega se je udeležilo rifenberško županstvo, Šolska mladina, veteransko in čltalniško društvo. Ganljive besede zahvale mu je govoril gosp. L., domači kvartet pa je zapel milo popotnico. Nekateri odlični domačini so potem spremili ne-pozabljivega gospoda do Dornberga. Bog ga živi I
Za »Marodni dom« so v Kamniku nabrali nad 100 gld.; napravijo pa še pod milim nebom ljudsko veselico, katere čisti dohodek so namenili tudi »Narodnemu domu«. Rodoljubi iz Kamnegorice in Krope pa so se združili, da vplačujejo redno zneske ter prirede velikonočni ponedeljek tombolo v taisti namen.
Mnogo občili je zopet poslalo državnemu zboru prošnjo za u vedenje slovenskega jezika v urade in srednje šole in učiteljišča. Na Krasu so storile to te le občine: Komen, Temnica (Kostanjevica). Slivno, Stijalc, Nabre-žina, Velikidol, Mavhinje, Gorjansko, Gabrovica, Štanjel, Pliskovica, VojŠčica, Šenpolaj, Selo, Brestov ica, Brje in Škrbl na. — Oblini Dtitovlje in Skopo ste prosile tudi za premeSčenje višje sodnije iz Trsta v Ljubljano.
Obrtniško Šolo je ministerstvo dovolilo mestu Kamniku.
Krasti* plrutio prejme slovenski narod
z i letošnjo Veliko noč. Sloveči naš pesnik X. izda namreč te .Ini prvi, deset tiskanih pol obsežni zvezek divnih svojih poezij. Knjigo sta prekrasno natisnola Klein in Kovač.
(•Ljub. Zvon«.) Fesmaričira po šio« lik a h zu nežno
mladino s prlstavkom 10 narodnih napevov (64 številk na 48 straneh). Sestavil Anton Foerster, založil iu natisnol liudolf Milic v Ljubljani, prišla je zadnji teden na svitlo. Cena 10 kr. Po pošti naj se priloži za 1 i/tisk2 kr., za 2 do 7 izliskov 5 kr., za H do 17 i/.tiskov to kr,, o I 17 i/.tiskov dalje 1.*» kr. — Na vsakih 12 izliskov priluži se 1 iztiak brezplačno. Oblika tega delca je jako lepa iu cena lega broširanega praktičnega zvezka tako nizka, da bo prvi natisk gotovo hitro razprodan. Zato naj se požuri, kdor si ga misli oskrbeti.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Davkovske poštne nakaznice so v kratki m u vedo. J o bo marsikateremu davkoplačevalcu po všeči, ker mu ne bo treba hoditi v otdaljeno davkarijo, ampak lahko bo na bližnjej pošti davek plačeval. Takim davkoplačevalcem se bodo pošiljale tudi davkurske pobotnice po pošti, za kar bo precej pri plačevanju davka 2 kr. plačati. Oni, ki bodo plačevali davke na pošti, morali bodo na kuponu nakaznice razločno zapisati Ime,obrt,stanovanje, št. davkarskega računa it I., da bo mogla davkuripi davek vknjlžiti. Pristojbine za davkovske poštne nakaznice h« bodo plačevale s pisemskimi markami, in sicer do 5 gld. 5 kr., o l 5 do 50 tl i. 10 kr., od 50 do 101) gld. 2D kr., o l 100 do 300 gld. 30 kr. od 300 do 500 gld. 60 kr., od 5U0 do 100U gld. I Kld., od 1000 do 3000 gld. 2 gld., od 3000 do 4000 gld. 2 gld. 5'J kr., od 4000 do 5U00 gld. 3 »Id. Te nakaznice se najprej uvedo v okraji dunajskega poštnega vodstva.
Carine (cola) so je v Avstriji plačalo v h-tu 1881: v zlatu 9.294.424 gld,; v srebru 2U26.U35 Kld.; v banknotlh 165.349 gld. tedaj skupaj : 83.58j.84S gld.; v letu 18-«) pa: v zlatu 7.7117.175 gld. v srebru 22.203.330 gld. v banknotlh 181.310 gld., tedaj skupaj; 510.211.821 gld. Potemtakem je bilo v letu 1*81 za 3.374.027 gld. več ra-ritiskih dohodkov.
Trgovinski promet Avstrije minolega leta: Uvozilo so je blaga za 071 milijonov; izvozilo pa za 715 milijonov goldinarjev. Proti letu ISrtO se je promet za 09 milj. gold. povzdiguol, gotovo lop napredek I
Trtna uS ali filoksera. G. k. deželno na-mestniŠtva je izdalo zastran nje ta le razglas: Vsled ukaza slavnega c. k. ministarstva zi poljedelstvo od dne I. marcija 1KH2 št. 10:i/29, glede nevarnosti, da bi se utegnola Naselili trtna uš (Phyl!oxera) iz dežel, od njo zadetih, kakor z Ogerskega in LiŠkegi, opominja se na prepoved, da se ne sme dobivati vinskih trt, rastlinskih delov In družili rečij, ki so znane, da se po njih raznaŠa ta mrčes. V tej zadevi se opominja na dutičue določbe ukaza miiiisterstva od dne 10. marcija l."W0 šiv. 29. I. drž. p. in na določbo ukaza min, od dne 20. septembra I. 1881 štv. 110, ki so -lase tako le t 1. Dokler se drugače ne zapove, ne sinejo so iz dežel ogrsko krone Čez meje kraljevin iu dežel, zastopanih v državnem zboru, uvažati vinske trte s koreninami, reziiieu, trt ti i les ali roijc, trtno listje (tudi kakor ovijalo) in tako tudi noben del vinske trte, hodi svež (t'rišen) ali sub. Kakor se umeje samo ob sebi, prepovedan je tudi uvoz živih trtnih ušlj v vseli okolnosti!), tudi ko bi se take žuželke pošiljale edino v kako znanstveno svrlio in naj bodo kakor koli skrbno zavite in shranjene. 2. Prestopki tega ukaza in naredeh, izdanih v njega zvršitev, kaznujejo se s kaznimi, ki so določene v §. 17 postave od 3. aprila 1877 o naredbali proti razširjanju trtne uši. 3. Dokler se drugače ne ukaže, ne smejo se iz Italijo uvažati: grozdje vsakovrstno (to je: grozdje za mizo, kakor tudi grozdje od trgatve ali, hend me), tropine, kompost, gnojivna prst, uze rabljeno brajde ali spalirji in kolci.
Poslano.')
Poslano iz Vrein na Notranj-kem, tiskano v cenjenem listu »Edinost« dne 8. marcija t. I. št. 10, šo jedenkrat potrjujeva zdaj saina. Omenjeno poslano so pošteno in radovoljno županijski uradi poilpisali in timbrirali in bilo je g. županom preČitano. Tedaj je vsa g. Uajčeva trditev neresnična.
Slavno »vredništvo« tudi lahko potrdi, da sta g. Andrej Magajna iu č. g. A. Fetlcb-Frank-helm omenjeno poslano kakor drugi podpisala, in poleg pristavila še opazko, katero g. Bajec v svojem poslanem citira"), (i. Bajec! omenjena opazka je bila le gratulacija k vašemu odhodu iz Vrem. Zahvalite se tistim Štirim osobam, da so Vam neko nezasluženo spričalo, a ne zaupnice podpisali. A to spričalo Vain ni nič koristilo, ker ste bili zaradi pohuišljlvosti sod-nijsko in tudi pri vis. c. k. dež. šol. svetu kaznovani in prisiljeni od nas šila iu kopita pobrati, kar je pri nas občno veselje vzbudilo in nam spet ljubi mir podelilo.
Ako Vam ni naše prvo poslano po godu, iščite drugje opravičenja, kakor ga hodeva iskala midva.
V Vremah dne 29. marcija 1882. Janez Oekleva,	A. Dekleva.
župan in šolski nadzornik imčultilk kr. Sol. »vcU.
') /u spisu pod to rubriko j« urodniStvo Iu toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon vol«vu.
(Jredn.
"J Potrjujemo; — » tem pa je konec te pravde
v »Edinosti«,	Uredn.
EDINOST.
Dražb«'.
V Sežani posestvo Andreja Hrezovec i i Mislec, cenjeno Rld , jo aprila, a. maia - V C.orici pohištvo in zemljišče Josipa Sauntg, U aprila, a maja. - V Sežani posestvo Marije I'mek iz Lokve, cenieno iJ45 gld., aprila. 14. maja. - V Itolcu zemljišča vdove Ane Sagcr. u, aprila. V Sežani posestvo Andreja Gomi/el i/ iHitovljan, cenjeno z8Jd gld , i m Ji. maja. - V I olminu posestvo Antona Itrešan iz Za\ orca. cenjeno GJgld., i m,i 1 tn i junija. - V Trstu posestvo Angeline Metlikovnr v Kocolju St. ii„ cenjeno	gld., m. ma|:t v,
junija. — V c. k. ladjedelalnici v 1'ulju sc prodaus na javnei dražbi odpadki vsake vrste r aprila o I J. ure dalje Dotične listine odpadkov so na razpolaganje pri magistratih: v Gradcu, Ljubljani, Celovcu, Irstu, Reki, Rovinju in I'ulju -- V Gradili posestvo Luke 1'ian, cenjeno 1 ,/jh gld., u aprila u. maja, 16. junija. - V Sežani posestvo Antona t* abian, oAttria iz 1'onikve, cenjeno HJj gld , 11. aprila, 11. maja. 16. junija. - V Tolminu pohištvo in po-sc,t.vr° J°s,Pa Koren, cenjeno .1.170 gld., r,. aprila. — > lrstu posestvo Antona Rok' nn Trsteniku, U. apno ob «. uri po vs.ikei ceni. - V S elani p sestvo Josipa Renčclj Mihov Iz Dutovljan, 14. aprila po vsakej cent - V Sežani posestvo Štefana in Katarine Benčina Skclan i/. Lokve, it. aprila po vsakej ceni.
Tržno poročilo.
Kupčija v obče mlahova tudi zarad bližnjih praznikov.
Kava — po nizkih, a Se precej trdnih re-nah. — Hio gl. do »10.—, Java g|. 12 do 80.—, Portorlcco gl. 83 do «J(i,-, Cevlon platit, gl. 8s do 130.	' 1
Olje — prodaje se po vedno enakih cenah /ino namizno velja od gl. .Vi do (Ki.—, jedilno gl. 40 do 48.—, bombažno po gl. ;il do 30.
Sadje. — Vse suho grozdje je postalo pred prazniki dražje. — Opaša gl. 2'i.—, Sult mina gl. 40 do 4"».—, c volte gl. 'Jo do 30.-, rožiči gl. 8.—, fige v vencih gl. Iti.—, pomeraiiče, limoni gl. 5 do 6.
Rti — uie dolgo po nespremenjenih cenah. Italijanski gl. 16 do 2.».-, Itangoon gl. 12'/, do
Dmaft pridelki — tižol je v notranjih deželah draži, nego pa v Trstu, ker tukaj ni nobene kupčije ž njim — Beli gl. !)'/, do 10, rudeči gl. 12, zeleni gl. 11'/,. bohinec gl. 12'/,, koks gl. 13.—, mešan I gl. H dol),
IlunajMlui horsa
dne G, aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih 7r>	gld. 90	kr.
Enotni drž. dolg v srebru . . 70	»	05	»
Zlata renta........fi:{	»	:;o	>
1860 državni zajem.....129	»	25	»
Delnice narodne banko , . . 8j0	»	—	»
Kreditne delnice......3
20	»	50	h
London 10 lir sterlln .... 119	»	90	»
Napoleon.........9	n	50	»
G. Kr. cekini.......5	»	04	»
100 državnih
mark.....58	>65	»
Sreekanje 15. aprila.
PromoMMc i Ilotlenkrodlt ii rM. t
s vštetim kolokom.
Ogerentkc, cula gld. :t*G>0 h vštetim
kolekom. — 0|{t«rNke, polovicu gld. 9'5?*» s vštetim kolekom. Pri
AlPMnnilro Levi,
vla S. Hpirldlono N. 1,
Poštljatve na deželo s povzetjem ali poštnim nakaznicam	20—12
Presreno zahvalo
izrekamo podpisani štovanej cospodi, ki so v dan Ji. m. m. našega nepozabljivaga »opruga oziroma očeta, gospoda
Valentina Leban-a,
upok. c. k. učitelja, vlastnika zlatega križca
za šolske zasluge itd. izpremili k zadnjemu počitku. V Gorici i. aprila i88j.
Žalujoči ostali.
Razglas.
Dne 17. aprila t, 1. dopoludne ob 10. uri bode pri občinskem uradu v Naklem javna dražba, na katerej se odda predelovanje jednega kosa skladovne eeftte mej Mato vunom in Naklom.
Klicna cena znaša skupaj 945 gld.
Podvzetnik položi 10% varščine.
Natančneje pogoje iu načrt pregleda lahko vsakdo pri omenjenem očinskom uradu v Naklem.
Cestni odbor v Sežani dne 0. aprila 1882.
Fl. Mohorčič
načelnik.
Podpisani daje na znanje p. n. občinstvu, da je odprl svojo
v vla Aoquedotto st 15.
Ker je podpisani mnogo časa bil vodja znane peka-rije v vta S. Lazzaro it. 11, katero je več let tudi v svoji lasti imel, priporoča se p. n. občinstvu, da ga tudi v novi pekariji blagovoli obiskovati, H krati naznanja tudi, da peče vaakoversten tini kruh po trikrat na dan. Sprejema dela m naročila vsake vrste plno in potic za velikonočne praznike. Tudi ima v svoji zalogi obilo vsake vrste fine moke prvih parnih mlinov. Podpisani stregel bode točno na vsako naročilo bodi si v mestu ali na deželi, ter sc priporoča z odličnim spoštovanjem
Josip Seleš (3-2) _ pekovski mojster.
Jožef Waidi
krojač 28 gospode. Zaloga novoSegrie robe, NujnlŠe cene. Dobru natančna postrežba.
Corso N. SO, Trst.	(20-20)
Pozlatarska dela
in poprava s • spraj.-msjo v (.'■»rita St'rtion \r. 10 in via Clii"za Nr. 24 pri
Petru Jazbetz.
Vsa priprava za pregrinjala na olcnah hi ogla-diilu po cenah proti v.tak-j konkurenci. (;W-20)
Anion Tippel
tovarna čevljarskega blaga, ria davana N. 11. v Trstu. Naročila sc tečno izvršujejo. (20—17)
Jožef Pross
mojster mehanike
Ima zalogo šivalnih strojev iu primernih šivank itd, Kprrjiii" vsaka vrst.' popravo pri strojih, in izvršuje natančno dela svoje stroke. NaroČila Iz dežele Na »prejemajo zn zmerno ceno.
Trst - Pima Rotario - Trst. (20-20)
ARTUR FAZZIiM,
Tr.M, ria//a Cascrina V t.
trgovina z dišavami, oljnimi barvami, Šopki.
Zaloga razne vrste lak-a, kemifnih izdelkov, barvnih trarin. esenc velika izblrka,
mineralnih vod itd.
Pri vsem najniže ccnel	(20—16)
Riccardo Dinelli
vla Canale IV. 9.
Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov i/ mramorja in alabastra. Tovarna kleja iz mavca za prilepljcnje, prodaja na drobno in veliko.	(30—19)
C* Jaschi
na cesti v Istro (pri sv. Jakobu), Trst. C. k. zaUik» Nm«dikn. Prodaja en
gros&detail. Smodik za lov, za mina, za možiiarje-Lastnik dovoljenega skladišča z:i dlnitmll. Naročila st Izvršujejo natančno v kataro bodi deželo. V mestu jili sprejema O. Nanzln &C. prodajalec cvotllc na velikem trgu. Palazzo Modullo.
(20—gO)
The
Singer Nlanufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo 0 eden goldinar, 0
dobi se
Originalni
Singer—jev šivalni stroj,
iu to brez povišanja cone Porodi % o *e daje za pri le<« poduk na «Ioiiiii hrezplnčno.
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Sivanke za Sintjerjece šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (12-12)
ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za konserve iz sadja. Sesalke in oevi iz železa*
Plinovi motori
OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema.
Deset njih se rabi v TRSTU.
Železne cevi.
Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna,
Stavbeni slroji.
SGHNAĐL & C.
v Trslu via Carintia 17. 28—6
Bolezen v grlu, kaSelj, hripavost,zguba glasu, nahod, angino, gripo, itd. ozdravljajo naglo iu popolnoma
premirani
hlepčki Prendini
pripravljeni iz kasije in galuna)
«(> l«>tna raba priča o njih izvrstnej moči, in so boljši od vsacega druzega zdravila te vrste.
Varovati se je treba ponarejenih. Ozirati sc je vedno na napis
l>a*llttle PrenUlnl
i paziti da vsak blepček nosi ime iznajdatelja PRENDINI.
Prodajajo se v Trstu v lekarnici PRENDINI in vseh drugih lekarnicah po ilO kr. škatlica, zunaj čolne poteze po -AO kr. in se tudi do-bivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnicah.	(20-9)
A G racalntti Piazza S. Giovanni N 4 se H. U. UđddlUtU, počasti, »I. občinstvu naznaniti, da je od 20 dec odprl veliko zalogo žepnih In drugih ur; pri niemu se izvr-uiejo vse poprave solidno m po najniži ceni,	(20—19)
LA FILIALE
dolin
BANCA UNION
TRIESTE s' occupa dl tutte le operazione di Banca e di Cambiovalute.
a)	Acrettn rersnmenti m rontn rnrren'e:
Abbuonaiido 1' Interassa annuo per Banconote	per Napoleoni
avj" enti i'reavviđo di 5 Kior.	con iirenvvisođi »t ginr.
»V, .» » i li . 3,i , >40» 2« » » » • *> » 3 V » » » » 3mesl SIC > » 4 mali Bmo	a V i » i i (iraesi
4 » a sei raesi fino
U' dranno d'.'U'Interet-ifl iiumentato le letter« ln circn-lazionecon h K'orni di pre«rvi«a itui i; novcinbr,'», c. niifll* con U giurni dni M fclorni « (iui>l|.> con L'4 giorni dal 20 no-vsinlT; u. c.
IX ll \\r o GIRO
abbtinando II 3'/0 intarosse nnnuo sino (pta-lunquo Noinma; pr.devazioni sino a liorinl 20 000 a vista v«rso chćque; importi rnaf,'giorl preavviso uvaliti la Borsu. — Confarma dei versamenti in appoBito llbretto.
Coiiteif jfin jtur lutti i versamenti fatti a fpialsiusi ora d' u Mirio la t alvta del medesimo ginrnn.
ANuume pol propfl ooren-
tlwtl /' inrnssn di Camialt per Trie.ite, Vienna e Budapest, rilascia lom nsstgntperautste ultiine piaite, etl ureordn lom Iu facolta di domici* IIiiim* tffetli pressn fu»nmMfriincod' of(ni NpPNn por omnI.
b)	S'inr.nrira dell'acijHislo e de.Un tendila iti effattl pubbllei, valuta u dlvlse, nonehe deli' ineasso d'assegni, crtmbiiili e covpons, verso l/t"/0 di provlgglone.
c)	acf.nrda ni suoi commitlenti la facolta di depo-sitare effetti di ijunlsinti sperie e ne cura gratis I'ineasso dei covpons alla sr.adenza.
La. Filiale della Banca Union
(Mezlono Hlorcl) s'incarica deli'ac-quisto e della vendita di mcrciin commissione, accorda sovvenzioni ed apre erediti sopra mer-canzic ad essa consegnale, oppura polizze di (10)	carico o Warrants.
Ve utina po bismutu
najboljši prah, obrazu ln rokam dati poprejšno nežnost in mehkoto. Velika elegantlna Škntlja ti. 2. — Vročica suldov 40.
Trojen izloček kolonjske vode
napravljen po najnovejših iznajdbah izdelovalcev na Laškem, Francoskem, Nemšltem in Angleškem,
Velika sleklcoica soldov 60.
Tinktura „Merville"
Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkam vrnotl lepo svetlo črnost. • Steklenica v elegantnem zavitku gl 1.50
Prodajalcem se ponuja velik dobiček.
Zaloga v Trstu pri: Artur Mlgliorinl, dlšavar in le-karnlčar, via Mujolica N. 11, I. nadstr. Drugi pro-dalcl, lekarne: C. Zanetti, O, B. Foraboschi, P. Roeca A. Suttlna, P. Stocovich, O, B. Rovis. V Gorici: G. B. Pontoni, Crlstotblotti. V Zadru: Braz-zanovlch.	(30-1JJ
O z drav\j ery ©
bolezni žclodca in niijcga trebuha, kolike, krčov gastrične mrzlice, in izhajajoče od slabega zraka, hemeroidov, zlatcnice, migrene, s pomočjo Fran-povc omeiioo, priredjene po G. I'lt><*wli, tekarju v LJubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu.
Gosp G. t'ioooll,lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 34 steklenic Vaše izvrstne Franeove ohoiico. Slednjo po-Šiljatev sem uže mej razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv je bil vedno izvrsten. - V Fianoni Istra jjT avg. 1881. S spoštovanjem Anton Vtailč, župnik - kanonik. ^	20—10
Tu je na mestu; »Čast zaslugam!« Večkrat sem rabil \'a£o odlično Franvovo OMonoo« mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal. — V Kersanu, Istra. 27. jun. 1881, S spoštovanjem: Anton Lupetlna. župnik - dekan
Prosim, blagovolite mi zopet u steklenie Fi'an* oovo CNenoe poslati. Mislim, da je to edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zbolišnnje, — Kamnje poŠta Čcrnica, t. dec. 1881. Josip Sovdat, župnik.
Kovu iziiiiidhn!
Nij več okrpanih čevljev!
Pate) 1 tiram r rseh dr zoro h; O. k. edin. privilegiran unlversalnl
Mej za usnje,
od'
Max. Mur-a, Bruck na štajerskem.
Izvrstno sredstvo, da sa usnja z usnjem in z drugo robo popolnoma nepremočno mehko trpežno zveža; u nr: raztrgan čavalj se popravi neznatno in lepo, celo napremoBno ln trdno, uko sa s tem kltjom na poškodovani dal prilepi kos prirejenega usnju. Po dosadanjein zelo ponniiijkljivem načinu popravljeni čevlji dado nredretl vsako mokroto, kteru zakrivi po razhlajonju nog toliko bole:iit; torej svetujem p. 11. občinstvu, nuj od čavljurjev skrbno popravo s klejom za usnje zulitevu — Cena ene steklenice j" gld. t.2j kr. jiroLl pošiljutvl svote po ktari bodi pošti.
Caluvmi zalopu pt*i Max.
In- v Iti'uoL na Muri.
V Trstu prodaja .VndroiiM Klinor-s*iolatoi', čevljarska zaloga, Corso. (JO—16)
Staerk & C.
Zaloga obleke za gospode »»Alla Oitt& di Roma"
Skladišče angleške in francoske robe, Trst, tia al Teatro it. 4. (20-21
Prem I rano nara/*tavnh:
v Gradcu 1880. V Lincu 1881. Tri sv. Vidu 1881.
Tinte ino njih preparati!
Za uradnije, pltalnice, iole in za dom, namreč: Tinta za kancellje in arhiv, teče uže iz peresa popolnoma črna, in ne pokvari peres iz jekla
Gallus, Allcerin in Anthracin- tinta, vijolična tinta za kopiranje in pisavo. Dvojna koplr-tlnta, tinta za solo, tinte rame barve. Prah za naredbo črne in vijolične tinte za kopiranje in pisavo.
Barve la pečatnike; razne anilin-barve za bar-varje in tiskarje, itd.
Universalna nepremočna mazila za usnje,-
najboljši pripravek za ohranjenje izdelkov iz usnja, posebno za lolnje in čevlje. V elegantnih Skatljah iz pleha, '/« kilo Ji kr. '/, kilo 60 kr., male škat-tjice po 5j gramov 10 kr. V lesenih škatljah po ijo gramov i.) kr., 85 gramov 10 kr. v sodih po 5o, 100 do Joo kilov za usnjarnice računlm vedno najnižjo dnevno ccno.
Pravo koroško mastno svetlo voščilo
najboljše, trpežne In plesnenja preste sorte v okroglih in, podolgastih lesenih Ikatijah, ter v ličnih posodah iz pleha.
Universalni loščivni in čistilni prah
v malih paketih, kakor na vago po kilo,
Universalno črnilo za usnje,
za počrnenje telečjih, ovčjih in kozjih kož, itd., kakor tudi mnoge druge kemične izdelke priporoča v velikej in malej meri, s poroštvom, da so najboljše vrste,
tovarna kemičnih produktov Celestina Wenger, Oberverllach, na Koroškem.
^B Ceniki in roba na razgledsc pozahte-vanju pošiljajo brž in franko,	52—9
Lig enkrat
se ponuja tako dobra prilika, da se more izvrstna ura za polovico cene kupiti.
Velika razprodaja.
vsaj Kvropi nastale politične razmere se tudi Švice niso ognole i zato se je mnogo de-tatcev izselilo, vsled česar se rušijo tudi fabrike. Tako je i prva najznameniteja urarnica, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. Tako imenovane \Va-schington žepne ure so najboljše ure na svetu, izvenredno kraso vrezljane i vezene i po ameri-kanskem sestavu napravljene.
Vse ure so na sekunde repasirane i mi dajemo poroštvo za vsako uro na 5 let.
Za dokaz gotovega poroltva I atroge solidnosti sa s tem javno obveiujemo, da hočemo vsako aro ki ni povoljl, nazaj vzeti I zamenjati. 1000 žepnih remontoir ur, navijajo se brez ključa, s stalnim zaklopccm, izvenredno točno na sekunde regulirane, razen tega po novem načinu elektrogalvaniski pozlačene, z verižico, medaljonom itd. poprej gld. 25, zdaj ena le po 10 gld. 20 kr.
1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, na i5 rubinih, z emajliranim kazalom, za sekunde, kristalnim plosnatim steklom, poprej gld. 31, zdaj ena le gld. 7.i5, vse na sekunde repasirane, 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem in srcbronikla, kristalnim plosnatim steklom na 8 rubinih, najnatanjčniše repasirane, z verižico, medaljonom i žametnim ctuiaom, poprej gld, 15, zdaj ena le gld. 56o.
1000 ur na kotvo, iz čistega i3 lotnega srebra po c. k. puneovnem uredu pregledane, na i5 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnatanjčniSc regulirane. Te ure so poprej stale j7 gld., zdaj
pa stoje le gld. 13.40
1000 Washington remontoir žepnih ur iz pravega i3 I teškega srebra, po c. k. puneovnem uredu pregledane, Poroitvo sc daje, da so najtočniSe na sekunde repasirane, notranja sestava je iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld. 05, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etui iz žameta i ključ.
1000 pravih zlatih ur za gospć, na 10 rubinih, prej .jo gld.. zdaj 20 gld.
1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospe, prej 100 gld., zdaj .jo gld. 65o ur za zid ■/. najlepšim emaj liramm okvirom in bitnim kladivom, poprej 6 gld. 75 kr. 6jo ur budilnio z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčniše regulirane, tudi pripravne za mizne pisače; poprej u gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 65o ur z nihalom v najlepše izdelanej visokej gotižkej omarici, navijajo se vsacih 8 dni, naj-točniše na čas regulirane, izvenredno lepe i krasne. — Ker ima taka ura še po 10 let dvnojno vrednost, ne imela bi se v nobenej hiši pogrešati, posebno ker je taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljale po 35 gld , zdaj pa izjemno le i5 gld, 75 kr.
Kadar so naročujeje ure z nihalom, treba je priložiti zagotovščino Napis -	(6—5)
Razprodaja ur urarnice Ph. FVomma Dunaj, Rothenthurmstrasse št 9, partere
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorili urednik: JOSIP M1LANI0.
Tisk. F. HUALA Trstu.