293
„Lehrertag" v Celovcu.
V Celovcu je bil prve dni t. m. 5. občni Avstrijski učiteljski zbor („Oest. Lehr.ertag")> kteregaseje vdeležilo tudi 17 kranjskih učiteljev (med njimi 4 učiteljice). Za gotovo pa se more trditi, da večina teh vdeleževalcev ne bi bila zbora videla, ako bi bili poprej vedeli, koliko je vreden; kajti tako zborovanje more gled6 na govore in resolucije le všeč biti prusakom in brezver-skim liberalcem, nikoli pa učitelju, kteremu je za pravi napredek ljudskega šolstva mar in kteri se čuti Av-strijana in katoličana. Bilo je v Celovcu zbrano veliko število širokoustnih dunajskih učiteljev; ti — menda poslanci dunajskih judovskih časnikov — so se šopirili kot petelini, so drug druzega kadili in do neba povzdigovali, svoje misli drugim silili in se tako v&dli, kakor da bi bili govorno pravico samo za-se v najem vzeli.
Na zboru zastavljena vprašanj a šole enostransko odgovarjali ter vse slabo ali pomanjkljivo v šoli zvračali le na duhovne in verske naprave; zatoraj, ako hoče šola se zboljšati, so kričali: „weg mit dem Pfarrer, weg!" (s fajmoštromven, ven iz šole!) posebno iz krajnega šolskega sveta, češ, da on neizrekljivo zadržuje šolsko razvitje! Tudi gosp6da ti možje ne trpijo nad sabo (morajo že vedeti, zakaj?) ter sklenili so, da obnašanje učiteljevo naj ne stoji pod nadzorstvom druzega, nego občinstva. Verske vaje naj nadzorujejo le duhovniki zunaj šole, učitelj naj se za to ne meni; šola naj bo od konca do kraja brez verska — in da se vse to lože izpelje, naj se ministerstvo nauka loči od ministerstva bogočastja.
Take in enake neslane resolucije so priporočali veliki dunajski strokovnjaki (?) ter pri vsaki priliki povdarj ali svoje nemško-narodno stališče. Da pa bi imel njih govor toliko več vspeha, delili so med nazoče prusoljubno „Deutsche Zeitung", kteri na čelu se je bralo: „von den Lehrern hangt die Zukunft unseres Vaterlandes ab; — wenn sie entschlossen sind, unerbitt-lich das grosste aller Bildungshemmnisse — die Macht des Clerus — zu bekampfen" itd.
Naj še povemo, kako so bile resolucije enoglasno ali vsaj z ogromno večino sprejete, kakor časniki pišejo. Ravno tisti govorniki, kteri so osnovali prvi „Lehrertag" na Dunaj i, in tamkaj učitelje prišedše iz vseh krajev terorizirali, bili so najeti tudi tukaj v Celovcu, na priliko glasoviti Bobies, Holczabek, Gallistl bili so merodajavni faktor. Tako vredjene falange nihče ni mogel predreti, vsak njim neugodni govornik je moral odstopiti; kričali so mu v obraz: „Schluss! Schluss!" (konec, konec!) In tako se je zgodilo , da se je vse igralo,  kakor so se poprej  dobro
zmenili; kajti žalostno bi bilo, ako bi bili zares vsi na~ zoči učitelji teh misli, kakoršnih so bili kolovodje. V Lincu so učitelji nasprotnega mnenja s protestom dvorano zapustili, tukaj v Celovcu pa opozicija ni bila vredjena. Glede na tukajšnje skušnje smemo pač za-klicati: Emancipiret euch! — jedoch nicht vom Clerus, sondern von die ser glaubenslosen, jiidischen, terrorisi-renden Wiener-Clique!
Kmalu bi bil pozabil omeniti enega sklepa, kteri mi je jako všeč bil, in ta je bil: na leto ne bo ,,Le h-rertaga"!
Vse, kar sem dosehmal omenil, pa nikakor ne velja od samostalnih druzih posvetovanj, ktere so med sabo imeli ravnatelji in učitelji c. kr. izobraževa-lišč. Tukaj so skušeni možje, ki že v pedagogični literaturi slove, napr. Niedergesass iz Dunaja, Adam iz Gradca in drugi posvetovali se med sabo; pri takih zborih se človek more od teoretično in praktično izurjenih učiteljev kaj zdatnega naučiti. Nikomur tedaj ni bilo žal, da sem se mogel takega posvetovanja udeležiti.
Celovški „Lehrertag" ima za treznega in resnobnega človeka le v tem oziru vrednost, da je v svojem življenji eno reč, ktere dosehmal ni dobro poznal, do dobrega i skusil, ter jo zdaj   more temeljito ceniti.