ZELEZAR
Leto XVII. Avgust
1977 St. 8
Proslavljali smo z
V okviru občinskega praznika občine Celje, obletnice vstaje slovenskega naroda in v počastitev 40-letnice KPS ter Titovih jubilejev smo v Štorah 21. julija letos slavili 4 delovne zmage. Po svečani seji delavskega sveta železarne ob 13. uri je sledila ob 14. uri otvoritev novih obratov železarne in sicer: Tovarne traktorjev, Elektrojeklarne, Obrata mehanske obdelave in Obrata energetike. Proslavo smo popestrili s kulturnim programom na prostoru pred Tovarno traktorjev.
Svečano sejo je otvoril namestnik predsednika delavskega sveta delovne organizacije, tov. Franc Trafela in po uvodnih besedah predal besedo predsedniku delavskega sveta delovne organizacije, tov. Francu Kavki, ki je nato spregovoril:
Predsednik DS tov. Franci Kavka je imel uvodni govor
Tovarišice in tovariši, spoštovani gostje!
Današnja svečana seja je posvečena otvoritvi novih obratov in postrojenj, ki smo jih ¿gradili v zadnjih letih in sicer obrat mehanske obdelave — sedanji TOZD, elektro jeklarne v TOZD 114. panoge, vrsto energetskih naprav in postrojenj vključno z moderno kotlarno v TOZD energetika in največjo pridobitev našega razvaja tovarno traktorjev, s katero se vključujemo v realizacijo zelenega plana v kmetijstvu.
Ko tako na hitro preletimo to naštevanje naših novih pridobitev, s katerimi upravlja naš delavec, se niti ne zavedamo pretečenega časa, ko smo položili temeljne kamne, niti naporov, ki smo jih vložili, da bi boljše gospodarili in ustvarjali za boljši jutrišnji dan.
S svečane proslave smo poslali pozdravno brzojavko
PREDSEDNIKU SFRJ BEOGRAD
Dragi tovariš Titol
Kolektiv delovne organizacije Železarne Store slavi v letu Tvojih juhi-lejev pomembno zmago naših delovnih uspehov z dokončanjem naših obratov med njimi tudi tovarne traktorjev.
Sporočamo Ti, da smo pri uresničevanju dokumentov X. kongresa ZKJ. ustave in Zakona o združenem delu dosegli pomembne Tezultate, ki se odražajo v samopravnih socialističnih odnosih in rezultatih, ki jih dosegamo, tako na gospodarskem kot tudi v družbeno-političnem življenju. Neomejno smo odločeni slediti Tvojim načelom v izgradnji naše samoupravne socialistične družbe.
S tega zborovanja Ti pošiljamo, dragi tovariš Tito, naše tovariške pozdrave, čestitke k Tvojim letošnjim jubilejem in najboljše želje, da nas še dolgo vodiš v izgradnji naše samoupravne socialistične Jugoslavije.
Kolektiv Železarne Štore
delovnimi zmagami
Naš delavec ves čas po osvoboditvi ne pozna trenutka oddiha, še manj odločitve, v kateri ne bi mislil na svojo prihodnost in prihodnost naslednjih generacij. Zato nenehno ustvarja in se odreka delu ustvarjenega dohodka; da bi tako z vloženimi sredstvi zadostil potrebam razvoja TOZD, rasti gospodarske moči kolektiva s čemer raste tudi gospodarska moč naše socialistične skupnosti.
V	zadnjih 30. letih smo z velikimi napori zgradili več kot pa tisti, ki so vodili to podjetje 100 let. Izreden napredek smo dosegli v zadnjih petnajstih 'letih, ko smo na neplodnih tleh ob Voglajni pod Teharji posejali naš trud in znoj iz katerega je vzklilo in zraslo Štore II. Gradili smo in še gradimo. Ustvarjamo ih še bomo ustvarjali, da bi dosegli tisto raven proizvodnje in delovnih pogojev, ki bodo našemu delavcu zagotavljali socialno varnost in srečo.
Iz majhne tovarne z nekaj tisoč tonami proizvodnje in nekaj sto delavci, smo danes delovna organizacija z več kot 3.200 zaposlenimi, ki ustvarjajo z letošnjim planom 170.000 tonsko blagovno proizvodnjo, in 170 starih milijard dinarjev prihodka. V srednjeročnem obdobju 1976— 1980 smo si v okviru slovenskih železarn začrtali nadaljnji razvoj in napredek na vseh ravneh,'tako po kvaliteti kot kvantiteti: Naprtili smo si težko in odgovorno breme, ki od vseh nas zahteva skrajne napore, da bi te naloge tudi uresničili tako, da bi leta 1980 3.600-čianski kolektiv ustvaril dohodek v višini več kot 300 starih milijard dinarjev.
V	vsem tem času razvoja in izgradnje pa nismo pozabili na družbeni standard in skrb za delovnega človeka. Vise do današnjih dni smo zgradili 480 stanovanj za naše delavce tako, da danes razpolagajo naši samoupravni organi s 719 stanovanji s skoraj 33.000 m2 stanovanjske površine. Nič manjša niso vlaganja v individualno gradnjo, saj smo 600 našim delavcem omogočili novogradnjo oziroma adaptacijo stanovanj. Močno razvita rekreacija in domovi oddiha na Rabu in Svetini omogočajo našemu delavcu po delu in v času letnega dopusta široko možnost rekrei-ranja.
Urejeno okolje in skrb za zdravo počutje delavca sta tesno povezani dejavnosti pri načrtovanju novih naprav in pri odpravljanju žarišč onesnaževanja okolja v obstoječih napravah.
Skladno z razvojem proizvodnih sil in naše gospodarske moči je potekala tudi preobrazba našega delavca, ki je postal nosilec samoupravnega sistema, v katerem se odraža moč delavskega razreda na vseh področjih in fazah naše ureditve. Od prvega delavskega sveta, izvoljenega septembra 1950, do danes je ta preobrazba vloge delavca v našem samoupravnem sistemu dosegla svoj vrhunec s sprejetjem zakona o združenem delu. Prav v tem času potekajo po samoupravnih delovnih skupinah, ki jih je 141, razprave p zakonu o združenem delu in njegovi uveljavitvi. Intenzivno razpravljamo o naši bodoči organiziranosti, o dohodkovnih odnosih ter nagrajevanju po delu, ki pomenijo nov mejnik odnosov, s katerimi še bolj neposredno zagotavljamo delavcu vodenje in odločanje o vsem, s čemer se delavec srečuje v svoji delovni sredini. Razpravljamo o bodoči samoupravni organiziranosti in samoupravnih organih, ki bodo nosilec in izvajalec zahtev delavca.
(dalje na strani 2)
Gostje so si ogledali novo tovarno traktorjev
(nadaljevanje s 1. strani)
Posebej moram poudariti tudi to, da ne pozabljamo ob vseh nalogah na našo obrambno sposobnost in pripravljenost'našega delavca, da brani vse tisto, kar smo ustvarili in za kar so se borili naši narodi, pred vsakim, ki bi ogrožal te naše pridobitve, pa naj si bo to s katero koli strani.
Predsednik. Zveze sindikatov Slovenije iitg. Janez rBurboričrje pozdravil o in čestital kolektivu
Današnja svečanost našega delovnega kolektiva sovpada tudi v svečanosti, ki jih-v letošnjem letu praznujejo naši .delovni ljudje in občani širom naše domovine. -To so jubileji,-ki pomenijo za- nas in za naše narode-in narodnosti neprecenljivo vrednote naše ustvarjalnosti.
Ponosni smo, ko oh naših delovnih naporih slavimo 85-letnico rojstva tov. Tita, 40-letnico prihoda tov. Tita na čelo KPJ in 40-letnico • ustanovitve KPS.
Naše praznovanje: velja tudi prazniku dneva vstaje slovenskega naroda in občinskega praznika občine Celje.
Ponosni-smo, da naše jubileje in delovne Uspehe slavimo svobodni ■ in srečni.
. -Nato je sledil
-. GOVOR GENERALNEGA. DIREKTORJA SLOVENSKIH: ŽELEZARN,
. TOVARIŠA GREGORJA-KLANČNIKA
Tovariš pfedsednik, .tovarišice in tovariši,.'dragi delegati^ cenjeni
gostjel '
Dovolite, da vas ob današnji svečanosti Železarne Store pozdravim -v "imenu sestavljene organizacije; Slovenskih-železarn.
- Današnji- dan, kh je -sočasno praznik- občine Gelje, predstavlja za vas simbolično sklenitev velik»-etape rizgradnje delovne organizacnje Žele-.zajne Store. .
- Ob 'KJOJetnici. rojstva proizvodnje in. kovanj a jekla ste na novem področju zasadili' lopate za izgradnjo nd^e Železarne' Štore. Za: nami "je sedaj že:ta največja etapa razvoja':in na.današnji" dan nimamo krstamiti ot varan ja novih obratov,; saj so jeklarne valjarne, livarne,- mehanske ebdelovalnice rip'traktorske tovarne. m energetskih.naprav že shodili in že dajejo svoje -sadove. Danes 'je- birma: teh novih proizvodnih zmogljivosti.
Od integracije slovenskih železarn leta 1969 smo na področju slb-venskega železarstva dosegli viden napredek, sestavljena: organizacija združenega1 dela pa dobiva jasne obrise, ekonomskega sistema, ki daje koristi vsem združenim' delovnim organizacijam in‘tudi' Železarni Štore. Konkretni podatki So najboljši" dokaz premikov v rasti proizvodnje ih. v medsebojnih odnosih. Ti: dokazujejo, da je v osemletnem skupnem'življenju slovenskega železarstva Železarna Štore povečevala svoj proizvodni delež;; Öd. leta 1969 do leta 1975 se je povečala proizvodnja surovega jekla v SŽ na 127 %, v Železarni Store na 223%, blagovna proizvodnja v SŽ na 136%,¿v železarni.Store na. 253 %, realizacija'v SŽ na 422%, v Železarni Štore na 743 %, bruto akumulacijav SŽ na 786%, v Železarni Štore na 1153 %_ število,-zaposlenih-v SŽ na 117%,. v Žele-: žarni Štore na 133 %,. poprečni osebni -dohodki' pa v SŽ na: 322%,-vŽelezarni. Štore na 353%.
Zaradi hitrejše rastr-.projzvodnjerv Železarni Store se je povečeval tv dl njen delež v sestavljeni organizaciji. združenega dela. Slovenske železarne. V istem obdobju se je pri surovem-jeklu povečal Od 6,3 ha 11,4%, v blagovni proizvodnji od .13,1 na 24,5 %, v realizaciji od 10,6 na 19,2%, v bruto akumulaciji od 9,3 na 13,6% ter pri zaposlenih od
18,4	na 21 %..
Proces povečevanj a deleža Železarne Štore v sestavljeni; organizacij i Slovenske železarne se nadaljuje tudi v letošnjem letu. V I. polletju se je delež, v surovem jeklu povečal na.12,3%, v blagovni proizvodnji'pa na 25 %. Potem ko bodo začele polno obratovati nove proizvodne zmogljivosti, predvsem pa to vama. traktor jev, je treba pričakovati še hitrejšo s rast Železarne Štore,-zlasti v skupnem prihodku in izvozu Slovenskih .železarn.
Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta, sprejet leta 1976, je pomemben dokument za življenje in utrjevanje ekonomskega sistema Slovenskih železarn. Določila tega dokumenta, že dajejo svoje plodove, predvsem na področju razvojnih projektov. Pomemben je nam-
Proslavljali smo z
reč vpeljani.«istem združevanja in nalaganja investicijskih sredstev, ki ugodno vpliva na selekcioniranje razvojnih projektov in vzpodbudno deluje na učinkovitost predvidenih investicijskih naložb". Po predhodni obravnavi in ocenjevanju strokovnih organov in poslovnih struktur so samoupravni organL-SOZD SŽ; v. letošnjem letu že odobrili 6 pomembnih projektov, med katerimi je tudi nova obločna elektro peč: Železarne Štore: Na področju razvoja uspešno premagujemo tudi ovire pri uvozu opreme in tehnologije ter privlačimo dodatne finančne vire. Pri proizvodnji in blagovnem prometu pa žal odstopamo od dinamike srednjeročnega plana SOZD Slovenske železarne.
Po enem letu in pol uveljavljanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 je" ugotovljeno, da.se še nismo, ozdravili od glavnih slabosti v- našem gospodarstvu in družbeno ekonomskem gibanju. Še vedno- nas pestijo- visoka inflacija, neupravičena poraba ali potrata in rast zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Povečanje stopnje rasli .proizvodnje, doseženo, v letošnjem letu, je torej pritegnilo tudi svoja spremljevalce, ki ne vplivajo ugodno na..realizacijo srednjeročnega plana. .
.Tudi v delovnih- organizacijah SOZD Slovenske železarne | nismo imuni pred ..virusi,- .ki razjedajo družbenoekonomski sistem. -Še. več,'v Slovenskih železarnah.se žal. ne moremo.pohvaliti niti z visoko, stopnjo rasti proizvodnje.
, V..primerjavi z..dinamiko.-sredn.jeročnega.plaha smo dpsegli v:
	SŽ	Železarni Štore
—' surovem jeklu §j	: 97%	109% • ;
— blagovni proizvodnji	94%	103% 1
— realizaciji	88%	74 %. .
— izvozu	; 61%	1143 % .
Ti rezultati nas morajo zaskrbEth zlasti še, červemo, da zasedenost proizv.adnto zmogljivosti:z.naročili -rastočim tda pri dobavah porabnikom .terminsko-zaostajamo.
■ -..Poseben pcoblem pa jecizvbz,rkinnam -bos SihnjjbližgihprifaBdnosti pri ..oskrbovanju:z: uvoznim:reprodukcijskim, materialom delal 'velike- preglavice, V tem je: razlog zapovečanje maše aktivnosti prir izvrševanju . letnih., in::srednje*očnega'inačrta’ proizvodnje. in. razdja. T® velja za vse . delovne organizacije in.tudi žh:Železarno Štore. Začeti pa je treba pri .-.primarni proizvodnji.
Potem koZje Železarna Štore v 1. polletju dosegla 49.976 ton suro-g vega. jekta,. mora biti prva obveznost" za: to. delovno orgamzacijo prvič v zgodovini obstoja, in razvojatooseči'm .prekoračiti '1-00.000 ton surovega v: jeMa:. letnim Ker je osnovno načelo, da je jeklo" treba-prodati, :to že sočasno pomeni tudi povečanje proizvodnj e -v rvseh naslednjih fazah pro-cizvndnega procesa.
u h Ob ugofevijanju- uspešne sklenitve: velike .razvojneretape parne: sme-mo .pnzabiti na dvoje;
: iv .prvo t-h ;da samoupravna družbena- ureditev nudi -ob j ektivne pogoje za-aispešen razvoj,.-za koriščenje teh -parspmujni tudi subjektu Pri dosedanjem preporodu Železarne Store ima -brez dvoma velika zaslugo direktor Tugomer Voga.
Drugo Minulo ;delo ali. dediščina daje svoje koristi le, če se oplaja z živim delom. Z uspešnim in prizadevnim delom je torej treba izkoriščati novo pridobljene proizvodne zmogljivosti, da bi vsi zaposleni in celotna delovna skupnost zaslužili želenf dohodek. Direktor Dušan Bur-...nik,„ki..je prevzel štafetno palico, ima nalogo,- da z dobro; organizacijo, usklajenim delom in ubranimi odnosi-nove proizvodne zmogljivosti po-. žene na. predvidene obrate..
ÎS Na koncu dovolite, da vam delegati in preko vas vsem delavcem . štorske železarne čestitam na -doseženi izgradnji in povečevanju vaše železarne z željo,, da hi z enako stopnjo napredovali tudi v prihodnje, ter. kličem naj .živi Železarna Store!
Zadnja faza pri izdelavi traktorjev je preizkus delovanja
delo vitimi zmagami
Na proslavi. pred Tovarno traktorjev je, pozdravil zbrano množico direktor delovno. , organizacij e: Železarne Štor,e, dipl. ing. Dušan Burnik,
■Tovarišice in tovariši, spoštovani gostje!
Kolektiv Železarne štore se je danes zbral na posebnhslovesnosti, da se .po zaključku delovne izmene priključi praznovanju občinskega praznika občine Celje in praznika-vstaje slovenskega naroda, obenem pa daje enkrat poudarek praznovanju svojih delovnih uspehov. Čeprav smo v preteklih letih dograjevali več. novih.proizvodnih objektov, pa ni bila naša navada . alSpriložnost,. da .bi takšne delovne uspehe .posebej proslavljali, temveč, smo želeli, čimprej s-.proizvodnimi rezultati potrditi našo pravilno razvojno usmeritev in Sprejete poslovne odločitve. Tako je preteklo pet let od slovesne otvoritve največjega obrata na tem novem industrijskem kompleksu Štore II, to je nove valjarne. Zato so šli posamezni proizvodni in energetski obrati za širšo javnost premalo opazno v obratovanje, čeprav dosegajo danes pomembne proizvodne in ekonomske-rezultate.
- '-Letos/srno se odločili, da-v jubilejtneum letu jugoslovanskih narodov ob dograditvi še- enega .novéga objekta v zadnjih .petih letih, to je tovarno -traktorjev, damo poudarek tudi tistim obratom, ki so pomenili zaključek; znanega 47, natečaja za razvoj.- črne. metalurgije , v Jugoslaviji.
Ugotovimo lahko, da smo za celotno izgradnjo in rekonstrukcijo Železarne Štore po tem natečaju rter dodaitno s samostojnim financiranjem določenih investicijz- lastnimiisredstvi, kjer so . zrasle predvsem nove Štore II, vložili Skupaj 415, milijonov dinarjev -v -osnovna sredstva, od tega 180 milijonov- ali 40lastnih. sredstev./Železarski/obrati- brez tovarne traktorjev, -ki :jih daneszdormalnp :.;in-.javno odpiramo;:,toi.pa so: obrat mehanske obdelave, elektrojeklarna in -energetski ohjektvupa so skupaj .zahtevali 181 milijonov dinarjev, od katerih smo sami/prispevali .45 %.
j Če .na kratko orišemo: bistvene značilnosti, posameznih obratov, dograjenih-v zadnjih letih, potem lahko rečemo:
Obiat mehanske obdelave je bil dograjen že v letu 1972.kol obrat za specifično in specialno obdelavo litoželeznih, • poljeklenih in jeklenih valjev za metalurško .,in ostalo -industrij or ¡ter ¡ za Obdelavo:, ulitkov sive - in nodularne litine.¡¡Investicijska .vrednost:; tega. .obrata je znašala skupaj
37,5	milijonov dinarjev. Obrat- tvori površina .-dveh glavnih-.proizvodnih hal z lT.DOO.m2, in tehnološkim, aneksom s 1800 m2, .ki so danes usposob-ljeni za letno- kapaciteto . 4.500 ton obdelanih valjev in okoli 1200 ton obdelanih¿.ulitkov In mehanskih .sklopov. Mehanska. obdelava: pomeni logično usmeritev k iinálizaciji .in specializaciji: obdelanih ulitkov lastne proizvodnje, ki se prav v zadnjih letih vedno bolj usmerja v avtomatsko tehnologijo /zahtevnih kvalitetnih obdelav iter'možnosti..storitvenih dejavnosti drugih proizvajalcev (kot primer kovanih jeklenih valjev Železarne Ravne). Z nadaljnjo postopno izgradnjo in dopolnitvi]o kapacitet pa se povečuje že doslej doseženi .obsežni delež obdelanih proizvodov ža izvoz.
.Elektrojeklarna predstavlja danes obrat z eno elektroobločno pečjo angleške firme BIRLEC s kapaciteto šarže 40 ton .in letno, proizvodno zmogljivostjo okoli‘65:000 ton gredic preseka 100 ali 140 mm kvadrat, ki še v celoti odlivajo na sodobni napravi za bontinuirno . Ulivanje jekla, postavljeni po švicarski firmi COMCAST. Obrat, el ektrojeklame je pričel s poskusnim obratovanjem, konec leta 1973. Potrebna investicijska vlaganja v jeklarno s čistilno napravo so znašala 82 milijinov dinarjev.
Delovnemu kolektivu elektroj eklame gre posebno priznanj e za hitro osvojeno zahtevno tehnologijo ulivanja kvalitetnih jekel na konti napravi. Vrhunske izkušnje v- tej’ tehnologiji ;je ekipa naših jeklarjev dokazala tudi-pri spuščanju v pogon prve jeklarne v Libiji.-šprejet-.samoupravni- sporazum o sodelovanju z: Engineeringom SMELT iz Ljubljane pa definira-in odpira nadaljnje nove možnosti-.sodelovanja-V prenašanju znanja in-izkušenj v jeklarski dn -váljarski ¡tehnologiji v :tej in drugih državah v razvoju. Sedanja kapaciteta el ektrojeklame ne zadošča za potrebe naših valjarn, zato je v pripravi izgradnja nove elektroobločne peči v isti-hali z uporabo in boljšo izkoriščenostjo obstoječe konti naprave in.zaokrožitvijo kapacitet surovega jekla železarne Štore na
180.000	do 200.000 ton na leto. Z/ izgradnjo nove peči v prihodnjem letu bo možno ustaviti proizvodnjo /stare SM jeklarne, kar bo dalo znatno boljše ekonomske rezultate, boljše pogoje, dela /in ¡prispevek k .nadalj-njemu-iizboljševanju varstva okolja.
Energetski objekti na tem kompleksu predstavljajo številne tehnično in tehnološko sodobne energetske agregate,~ki omogočaj o .optimalno koriščenje energetskih medijev in optimalno možnost proizvodnje v proizvodnih obratih. Skupna vlaganja v energetiko so znašala preko 62 milijonov dinarjev. Posamezni,objekti pa so: centralna transformatorska postaja-’ z ¡dovodom elektro energije, centralni cirkulacij skr. sistem hladilne in tehnološke vode, postaja za kompTimirani zrak,. nova kisikarna, toplarna, celoten razvod energetskega omrežja in čistilne naprave. Zlasti slednjemu daje' TOZD 'Energetike pomembno jmesto. v -prizadevanju za čistejše okolje ozračja :in voda, kar je na tem -p odročjujŠtore'II--že--obrodilo, dobre, rezultate, v teku pa/ so priprave- za dokončne ureditve čistilnih naprav v starih obratih/Štore I.
Končno stojimo danes pred /otovoritvijo nove dovarne-traktorjev, na račun katere'.je bilo v zadnjih, letih izréeeriih -veliko različnih mnenj, pripomb in tudi določenega .nezaupanja ar njeno .uresničitev. /Tovarna traktorjev pomeniza Železarno/Štore najvišjo.stopnjp finalizacije,-njene livarske, proizvodnje, ki hkrati , daje tudi celotno -koncepitno .usmeritev velikoserijški livarski proizvodnji, ki; bo, poleg^pr.oizvodov ,za.- avtomobilsko industrijo usmerile,/svoj. proizvodni -program, v-pretežni meri na traktorski program za lastne potrebe v tovarni traktorjev in za kooperacijsko sodelovanje s proizvajalci traktorjev tudi preko meja naše domovine.
Železarna Štore se je leta 1972 odločila na osnovi iskanja, svojih konceptnih usmeritev finalizacije proizvodnje, na osnovi prioritetnih teženj v Jugoslaviji na razvoju kmetijstva ter'istočasno velikega'števila uvoza traktorjev, ki smo mu priča še danes, za dolgoročno industrijsko kooperacijo pri proizvodnji traktorjev in njihovih delov z Italijansko firmo,-FIAT; V letu 1973’ se je pogodba o: kooperaciji razširila še na skupna vlaganja. Tako sodelujejo v. finančni: konstrukciji objekta tovarne traktorjev: Železarna .Štore s 75%, FIAT z,20t% in Agrotehnika iz-Ljiib-Ijane s 5 %. -Potrebna,- investicijska/.vlaganja v tovarno traktorjev so znašala 1.43/milijonov ..din. - Zgrajeni objekt ima v proizvodni hali dva obrata- -obrat-mehaiiske- obdelave- z varilnicami .in obrat montaže z lakirnicami s skupno površino 12.400,m2. Dodatni-tehnološki, in . poslovni , aneks pa še 2600 m2, tako da je skupna razpoložljiva pokrita površina. 15.000 m2.
. : Tovarna traktorjev ..j,e- pričela, z -izgradnjo- V začetku leta 1975 po dokaj, zamudnih .pokto.^	potrditvi celotne finančne. konstruk-
cij e. Dograjena -je bila lotos in prvi traktor je bil izdelan 25. februarja, proizvodnja traktorjev-se nahaja še vedno v poskusni fazi proizvodnje, doslej pa je-bilo izdelanih že preko 500 traktorjev, od katerih jih je bilo polovica odposlali ih v -izvoz. Letošnji proizvodni načrt je bil predviden s 400 komadi, ki pa ne "bo v celoti dosežen, vendar ne Zaradi same tovarne traktorjev, ki bi lahko že dala večjo količino, temveč predvsem zaradi' kasn-itve-osvajanja in - dobav 'komponent -nekaterih-kooperantov. V -tpvärriiltraktorjev je -trenutno- zaposlenih okoli 200- delavcev, pri polni proizvodnji 10,500 traktorjev na leto,-pa- se bo-število -dvignilo nä 350. Računamo, da‘bomo -v dveh letih-lahko-prišli-na-pblno kapaciteto in to predvsem dveh tipov: Štore 402 in Štore 404, ¡oba z močjo 42 KM, kjer je pri prvem pogon samo-na zadnja kolesa,-pri drugem pa na vsa štiri. Poleg teh tipov, ki predstavljajo-najmasovnejše; povpraševanje doma in v svetu, pa bo v septembru stekla-še proizvodnja lažjega traktorja s 30:KM/predvsem za .'izvoz.
'Z navedenimi ¡tipi .traktorjev , se/vključuje Železarna Štore v programsko; delitev celotnega provizvodnega programa firme FIAT, enega največjih svetovnih/proizvajalcev: traktorjev, ki jih sam-izdela več kot
100.000	.letno. Delitev. -programa :si FIAT usmerja med 40 do 50% celotne proizvodnje preko ¡prodajne-mreže FIAT-na; konvertibilno tržišče zahodne Evrope,-ostala razlika^ to je-50 do 60 %g)a/.je predvidena za jugoslovansko tržišče oziroma za dodaten -izvoz.’ Oba modela: Štore .402 in Štore;404 sta najnovejšaimodela/v.FIAT.programu in sta bila prvič predstavljena-svetovni- javnosti' na. kmetijskem sejmu v Veroni. Pomembno je omeniti, da daje tovarna traktorjev poseben poudarek kvalitetni proizvodnji ?in tako daje, tudi za, vsak traktor,: tako , za domači .kot inozemski trg,.izjemno.enoletno garancijo.
(dalje na strani 4)
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiKiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiHiiiiii
Svečane-proslave so se,- poleg velikega števila članov delovnega kolektiva, udeležili:
—	.prvi komandant slovenskih partizanskih enot in narodni heroj FRANC LESKOŠEK-LUKA in narodni heroj "PETER STANTE-SKALA
—	član .predsedstva socialistične republike 'Slovenije "TONE BOLE in JOŽE LONČARIČ
—predsednik zbora skupščine SR Slovenije "ŠTEFAN "NEMEC , —¡.podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije ZVONE DRAGAN BRr predsednik Republiškega sveta'Zveze sindikatov Slovenije JANEZ BARBORIC
—	predstavnik republiškega izvršnega sveta, republiški sekretar za kmetijstvo MILOVAN ZIDAR
—	"predsednifc^FIATATrattori'.Torino dr. Riccardo 'CHTVINO s sodelavci
—	predstavniki zveznih sekretariatov in komitejev
—	predstavniki: Gospodarske zbornice Slovenije
—	predstavniki, skupščine občine in izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij iz Celja in sosednih občin
—	delegacije pobratenih občin "Čuprije, Doboja in Siska
|—predstavniki Slovenskih železarn, številni poslovni partnerji ter predstavniki tiska, radia in televizije.
Mnogi vabljeni gostje se zaradi zadržanosti niso mogli udeležiti naše slovesnosti, pa so poslali brzojavne čestitke. Med njimi:
—	IVO KUŠTRAKM-i Zvezni sekretar za kmetijstvo
—	MARJAN BRECELJ, predsednik skupščine SR Slovenije
—	BORIS' ŠNUDERL, podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice
r-—, g. RINALDI -— generalni konzul Italije v Zagrebu in
.—, dr. 'BOŽIDAR .LINHART, guverner Narodne banke SR Slovenije.
Proslavljali smo z delovnimi zmagami
(nadaljevanje s 3. strani)
V proizvodnji s tovarno traktorjev sodeluje preko 60 jugoslovanskih kooperantov, med njimi so najpomembnejši:
»21. maj« Beograd, EMO Celje, »Panonija« Murska Sobota, Livarna »Gorenje-Muta«, »Hypos« v Muti, »Iskra« Novo mesto, »Rekord« Rakovica, »Dubrava« Sremska Mitroviča, »Ikarus« Zemun, »Soko« Mostar, »Tvik« Knin, »Jože Kerenčič« Ormož, TAM Maribor in drugi. Poslovni partner FIAT dobavlja motor in hidravliko.
Menim, da je potrebno posebej poudariti, da pomeni za Železarno Štore dolgoročno kooperacijsko sodelovanje s FIAT pri proizvodnji traktorjev (sedanja pogodba velja do leta 1985), možnost širitve traktorskega programa, kakor tudi širše možnosti na ostalih področjih. Če je firma FIA.T bolj znana le po avtomobilski industriji, pa moTamo povedati, da je avtomobilski sektor le eden izmed 11 samostojnih sektorjev, kjer pa so poleg traktorskega sektorja pomembna področja sektorjev železarstva, livarstva, proizvodnje strojev in drugih.
Na novo zgrajeno tovarno traktorjev gledamo tudi kot na proizvodni objekt, ki naj bi spodbudil v Sloveniji širše kooperacijsko sodelovanje v kvalitetnih komponentah kovinsko predelovalne industrije. Naš cilj je, osvojiti čim več delov za traktor na domačem tržišču, zato menim, da je proizvodni objekt tovarne traktorjev s kvalitetno proizvodnjo, ki se je že v začetni fazi proizvodnje potrdila, lahko ovrgel v zadnjih letih prisotna nerazumljiva gledanja na možnosti in potrebe po razvijanju kvalitetne, kooperacije v naši republiki.
Ko smo danes spregovorili o velikih družbenih sredstvih, ki so bila Vložena v naše nove obrate, pa nas delavce Železarne Štore, kolektiv 3.300 članov, spremlja stalna skrb, in odgovornost, da vložimo največje napore, da s temi sredstvi dosežemo čim boljše poslovne rezultate. Zavedamo se, da je to zahteva v času daljše železarske krize v svetu, ki jo tudi mi močno občutimo in istočasno v naporih za uveljavitev položaja črne metalurgije v Sloveniji in Jugoslaviji. Prepričani smo, da bomo v teh naporih uspeli, ne nazadnje ob uveljavitvi novih ekonomskih in samoupravnih odnosov med TOZD v delovni organizaciji Železarne Štore, ki jih obdelujemo z lastnimi rešitvami na podlagi zakona o združenem delu.
Ob zaključku bi želel izreči naše skupno priznanje vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri ustvarjanju naših delovnih uspehov v prizadevanju za povečanje skupnega družbenega bogastva. Vsem številnim poslovnim partnerjem, projektantom, izvajalcem investicijskih del, izdelovalcem opreme, poslovnim bankam in organom družbeno-političnih skupnosti, iskrena hvala.
v ozke strokovne kroge,- odgovornost in posledice pa nosi predvsem neposredni proizvajalec. Doseči moramo, da bo plan temeljne organizacije združenega dela izhodiščna točka in hkrati končni cilj skupnega planiranja v delovni organizaciji in drugih organizacijah ter skupnostih združenega dela, oziroma celovitega procesa samoupravnega družbenega planiranja. Tako je potrebno pri planiranju upoštevati tudi potrebe krajevnih skupnosti, v katerih delavci živijo ter vse druge obveznosti, sprejete s skupnim planom samoupravnih interesnih skupnosti, kjer bo plan temeljne organizacije združenega dela tako celovit, bo to dokument, po katerem bodo delavci temeljne organizacije združenega dela obvladovali reprodukcijski proces na vseh nivojih združevanja dela in sredstev. Seveda pa je pogoj za nadaljnji napredek samoupravnega usklajevanja interesov med posameznimi organizacijami združenega dela v okviru dohodkovnih in poslovnih povezav angažiranje vseh zavestnih družbeno političnih sil, zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
Čestital nam je k doseženim uspehom in iskreno pozdravil vse člane delovne organizacije, krajane in občane ob občinskem prazniku.
Zbrana množica je nato prisluhnila pozdravom in čestitkam predsednika firme FIAT, dr. Riccarda Chivine, ki se je zahvalil za povabilo in izrazil izredno zadovoljstvo, da lahko prisostvuje proslavam delovne
Predsednik firme FIAT med pozdravnim govorom
Sledil je pozdrav predsednika Zveze sindikatov Slovenije, tov. Janeza Barboriča, dipl. ing., ki se je zahvalil za povabilo na to veliko slavje. Tudi on je poudaril pomen današnje proslave, ki sovpada v praznovanje občinskega praznika, praznovanje obletnice vstaje slovenskega naroda in praznovanje Titovih jubilejev, kakor tudi 40-letnice ustanovitve KP Slovenije., Nato je orisal pomen in posledice ustanovitve Komunistične partije Slovenije pred štirim desetletji, ko so slovenski komunisti opredelili nove naloge predvsem pa nove načine borbe in delo-, vanja za dosego zgodovinskih ciljev, ki si jih je zastavil slovenski delavski razred. Od tega obdobja dalje so bili in so slovenski komunisti vraščeni v vse pore delavskega gibanja, V svojih napornih prizadevanjih stremijo za čimdoslednejšim izpolnjevanjem težavnih nalog, pod vodstvom idejnega vodje naše Zveze komunistov, tov. Tita. Dotaknil se je osvobodilnega boja slovenskega naroda, ki je v povezavi z vsemi jugoslovanskimi narodi dosegel zmago nad okupatorji in preobrazbo miselnosti in oblik naše borbe za dosego tistih ciljev, ki so bili in so še danes pred nami, ko dosegamo velike uspehe v preobrazbi naše družbe na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Posebno je poudaril pomen načrtnega gospodarjenja in potrebo pri doslednem vztrajanju v uveljavljanju nove prakse samoupravnega družbenega planiranja. Treba bo še bolj dosledno odpravljati pomanjkljivosti in stremeti za vztrajanje na izvrševanju planskih nalog. Nihče ni pričakoval, da bodo vsi planski projekti zadeli v polno, saj gre za kontinuirano planiranje, ki zahteva neprestano usklajevanje. Toda ne smemo dovoliti nobenega razkoraka med planiranjem in prakso. Zasledimo namreč nedoslednost pri planiranem povečevanju družbenega proizvoda, čeprav nastajajo težave v povezavi z bančnim poslovanjem, s kreditiranjem in objektivnimi ovirami, ki pri teni nastajajo, ker smo končno odvisni tudi od sprememb v svetovnem gospodarstvu, moramo biti prilagodljivi. Truditi se moramo, da ne bomo več pospeševali inflacije in trošili tistega, česar nismo ustvarili. Prepočasi se izvaja proces združevanja dela in sredstev za skupne programe. Veliko je še govorjenja brez večjih premikov v združenem delu. Predvsem moramo upoštevati tiste dejavnosti, ki so opredeljene v planu kot prednostne, sicer se nam lahko zgodi, da bomo v velikem razkoraku z vsem, kar smo sklenili z dogovarjanjem in sprejemanjem samoupravnih sporazumov. Ne smemo si dovoliti nerealnega planiranja, temveč bo potrebno nadaljnje usklajevanje z realnimi možnostmi, če hočemo obdržati osnovne odnose med akumulacijo in vsemi vrstami porabe. Opozoril je na neskladnost osebnih dohodkov s planiranimi. Osebni dohodki in ostali osebni prejemki se v letošnjem letu gibljejo samosvoje, neodvisno od doseženega dohodka in produktivnosti dela. Tudi tu nas čakajo pomembne naloge, da razrešimo problem neskladja med maso sredstev za osebne dohodke in realnimi osebnimi dohodki. Neskladnost in nerealnost načrtov pri temeljnih nosilcih planiranja ima za posledice neskladnost in nerealnost na vseh nivojih. Planiranje je prav gotovo, kljub nekaterim rezultatom, še daleč od zahtevanega. Še vedno je preveč odtujeno delavcu' v združenem delu, zaprto
zmage naše delovne organizacije, ki so združene s proslavami občine Celje, vstaje slovenskega naroda in Titovih jubilejev ter 40-letnice KPS. Izrazil je zahvalo vsem političnim, gospodarskim in upravnim organom, ki so" omogočili, da je prišlo do organizacije skupnega projekta pri proizvodnji traktorjev. Menit je, da bodo traktorji iz tovarne, ki jo danes odpiramo, služili pri izpolnjevanju zelenega plana, torej v tako pomembnem sektorju, kot je poljedelstvo. Posebno zadovoljni smo lahko, da bomo proizvajali traktorje, ne samo za potrebe naše države, temveč tudi za potrebe številnih drugih dežel, končno torej v miroljubne namene.
Posebno zadovoljen bo, če se bo nekoč pozneje vrnil v ta kraj in videl napisano, da smo proizvedli že več kot 100.000 traktorjev, potrebnih za našo in tudi druge dežele. Za izvršitev takega projesta so potrebne posebne tehnične, tehnološke in organizacijske kvalifikacije in izkušnje, s katerimi pa pri FIAT razpolagajo. Da pa pridejo vsi ti dejavniki, ki jih je naštel, do izraza, je potrebno še nekaj drugega in sicer predvsem dobra volja in, še naprej tako koristna povezava, kot jo poznamo doslej.
Poudaril je, da je prijatelj naše države, da je bil tukaj že leta 1946 in vedno, ko se je vračal v domovino, je ugotovil, da je prijateljstvo prvi pogoj za uspešno medsebojno sodelovanje. To sodelovanje ima že globoke korenine v našem medsebojnem delu, pri njih in tukaj, to sodelovanje je zajelo že tudi mlado pokolenje in vse to je pogoj za uspešno sodelovanje v prihodnje. Še enkrat se je zahvalil za povabilo, za vzgled-no sodelovanje in zaželel našemu podjetju obilo vsestranskih uspehov.
Tesnejše sodelovanje s Fiatom
Na podlagi obojestransko izražene želje članov sindikata tovarne traktorjev FIAT Modena in osnovnih organizacij sindikata Železarne Štore, je tovariš Frido Gradišnik, po sklepu 8. seje sveta konference OOS Železarne Štore z dne 20. 7. 1977, predlagal DS DO Železarne- Štore, da sprejme sklep sveta konference osnovne organizacije sindikata o medsebojnem tesnejšem sodelovanju med delavci tovarne traktorjev FIAT Modena in Železarne Štore.
Sodelovanje naj se razvija na podlagi dogovorov in možnosti, o čemer se dogovorita vodstvi sindikatov vnaprej. Cilj tesnejšega sodelovanja je v večjem medsebojnem spoznavanju življenjskih in delovnih razmer delavcev obeh sindikatov, v razvijanju športnih in kulturnih tradicij v cilju čim-boljšega ‘ razumevanja delavcev obeh dežel,. oziroma delovnih organizacij.
Delavski svet delovne organizacije je tak sklep verificiral in sprejel.
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V JULIJU
Velika odsotnost z dela zaradi letnih dopustov im izvedba večjih načrtovanih popravil na proizvodnih napravah, sta glavni značilnosti dela v juliju. Primerjava z istim mesecem v lanskem letu ni primerna, ker je bil lanski julij; med najslabšimi meseci v letu ko je manjkalo naročil in je bila treba zadrževati ..ali celo ustavljati proizvodnjo. Letos je naročil dovolj’ in bo težko pravočasno po-: kravati sprejete obveze, ker se je zaostanek za planom zopet povečal.
Junija smo. dosegli sploh največjo količino blagovne proizvodnje. V juliju dosežena blagovna proizvodnja je pa ,v letošnjem letu najnižja mesečna proizvodnja, ki je zopet poslabšala .zbirno iž-. v-rševanje letnega plana z 97 % ob koncu polletja na 95 % konec julija.
'Proizvodnja surovega železa je bila nekaj boljša in je po dveh izrazito slabih mesecih zlezla zopet nad 16.000 ton, predvsem po zaslugi- elektro plavža železarne Store, kjer ■ so mesečni linearni plan izvršili s 106 %. Zaradi podaljšanja popravila in zastojev ha peči, 'ki. so-znašali skupno 32 ur so izgubili še nekaj proizvodnje in bi bil rezultat lahko še boljši. Na jeseniških plavžih dajejo v vsip samo' domačo rudo in del te jemljejo še iz zalog na haldi, ki so revnejše po vsebini. Fe. Stanje se bo izboljšalo šele Septembra, ko lahko pričakujemo dobave bogate železove rude, ki bo obogatila vsip visokih peči in dala pogoje za doseganje boljših proizvodnih rezultatov.
Da konca leta bi morala znašati poprečna mesečna proizvodnja 18.398 ton; kar-skoraj ne moremo pričakovati, čeprav so bile v prejšnjih letih dosežene že tudi višje proizvodnje.
Proizvodnja jekla, ki je zaostala 7 % za linearnim mesečnim planom, predstavlja letos najslabšo mesečno proizvodnjo. Mesečni načrt so presegli edino ravenski jeklarji in to s 101 %.
Na Jesenicah so z zastojem 8.9 ur pri ASEA elektro peči zaradi predora jekla izgubili toliko proizvodnje, da je izvršitev .96 %! linearnega plana.; Delo SM peči in popravila so bili razdeljeni1 tako, da je proizvodnja SM jekla le
92	% poprečno načrtovane mesečne proizvodnje. V železarni Store je bila SM peč večji- del meseca v popravilu,: saj je znašala pro.-' izvodnja le 238 ton. Pri elektro jeklu so praktično 'dosegli mesečno načrtovano količino. Zaradi skupne mesečne izvršitve plana
93	%, se je zbirni rezultat znižal iz 98 % v polletju na 97. %, konec julija. Do kraja letošnjega leta; bi morala znašati poprečna mesečna proizvodnja 70.523 ton surovega jekla. Zelo težka, vendar ne; neuresničljiva naloga, ker je bila dosežena že tudi višja proizvodnja v več mesecih.
Kot že v uvodu rečeno, je bila blagovna proizvodnja zelo slaba.
V železarni Jesenice so izvršili 86 %, v železarni Ravne 91 % in v železarni Štore 79 % poprečnega mesečnega načrta. Zaostanek za zbirnim načrtom znaša v železarnah 5 % ali, do konca leta bi morali izdelati mesečno po 66.663 ton blaga za tržišče. Ker je bila v nekaterih mesecih v preteklih letih blagovna proizvodnja že tudi nad 61.000 ton, bi po razpoložljivih proizvodnih zmogljivostih dosežek okoli 67.000 tön ne smel biti nemogoč.
Problemov, ki naj bi opravičili slabo proizvodnjo je veliko: odsotnost z dela, preyec okvar in zastojev, neustrezen asortiment naročil, težave zaradi pomanjkanja vložka itd.. Vse našteto. poleg načrtovanih letnih remontöyfin kolektivnih dopustov seveda še znižuje že tako po operativnih planih nižje predvideno proizvodnjo.
Pri delovnih organizacijah predelovalcev žice smo že junija ugotavljali, da hi bila kaj prida proizvodnja. Julija je- bilk že za 281 ton slabša in znaša izvršitev mesečnega načrta samo 77 %. Pri zbirnem načrtu so zdrknili iz 93 % izvrševanja plana na 90 %. Plan so presegli edino v TÖVIL in sicer znaša za 4 %, v Plamenu je izvršitev 81 %, v Verigi 65 % in V Žični . 84 %. Problematika jo domala enaka, kot jo navajajo železarne s. to razliko, da je posebej poudarjena težava oskrbovanja z vložkom poleg lastnih notranjih problemov. Predelovalci bi morali poprečno mesečno izdelati do konca leta po 3.704 ton izdelkov, za dosego letnega plaha. Vse preveč težav je z naročili predvsem izdelkov za izvoz in blagovno: menjavo, da bi lahko resno računali s .takšno proizvodnjo. Pri;; izvozu so železarne povečale, zaostanek, saj so izvozile le 78 % poprečno načrtovane mesečne količine in je količinski plan presegla samo železarna Store s 110-%-. Vrednostni načrt je izvršen veliko bolje, saj so dosegli 96 % plana in je železarna Ravne, čeprav so količinsko; izvršili 'le 93 % plana,, vrednostno presegla - načrt celo za 25 %: Pri predelovalcih' je vrednostno in količinsko izvršen izvoz samo z. 59 %.
Do konca leta bi morali mesečno izvoziti za vrednost 6,289.000 dolarjev; česar ne bomo. dosegli;
Podobni, kot so rezultati proizvodnje, so tudi podatki o doseženi' 'eksterni realizaciji. Mesečni načrt so presegli samo v Tovil, v vseh drugih delovnih organižaci--j ah so zaostali in so na Ravnah dosegli 96 %, v Verigi: 98 % mesečnega plana vrednosti prodaje, pri vseh drugih so pa rezultati pod 90 %, V zbirnem podatku se je rezultat znižal za nadaljnji odstotek in znaša izvršitev le še 89 %. Samo izjemni uspehi proizvodnje v nadaljnjih petih mesecih, ob pomoči korekture cen, ki je bila odobrena za proizvode črne metalurgije šele v tekočem mesecu, bi lahko pripeljali blizu planirane vrednosti prodaje v letnem gospodarskem načrtu.
Rezultati dela v juliju so bili pod pričakovanji,in slabši, kot so bili za izvršitev dani realni pogo-
jd. Samo pet mesecev imamo še v letošnjem letu in še petega pol je že za nami. Podatki po sedmih mesecih so za izvršitev letnega plana proizvodnje in realizacije gospodarskega načrta v večini delovnih organizacij v SOZD Slovenske železarne zaskrbljujoči in s tem. tudi ža skupno izvršitev.
Za izredne zasluge pri uresničevanju razvojnega programa in izgradnje Železarne Store v obdobju po letu 1963 je delavski svet delovne organizacije železarne Store izrekel
POSEBNO PRIZNANJE
zaslužnim zunanjim delovnim organizacijam in posameznikom z naslednjo utemeljitvijo:
1.	GIP Ingrad, Celje
Za ves čas izgradnje od osvoboditve do danes pri izvajanju vseh pomembnejših gradbenih del. Obsežna dela pa je opravil pri ures--ničitvi programa izgradnje in rekonstrukcije po letu 1962. Ta delovna organizacija je posebno zaslužna,pri dzgractajbzahtevnih objektov v Štorah II, kakor tudi na objektih družbenega standarda tako na Lipi kot v Celju.
2.	Firmi FIAT TRATTORI A. D. Modena,
za vsestransko pomoč pri izgradnji in . realizaciji programa traktorjev. Posebno izrekamo zahvalo za nesebično pomoč pri razvijanju celotne proizvodnje in komercialne organizacije,, ki jo skupno uresničujemo v. popolnem medsebojnem razumevanju ih duhu poslovnega prijateljstva.
3.	Ljubljanski banki, Centrala Ljubljana
za njeno vključitev pri financiranju vseh pomembnejših objektov in obratov po letu 1962 kakor tudi za tovarno traktorjev ter za medsebojno uspešno sodeldvnaje.
4.	Ljubljanski banki, podružnici Celje
za njene zasluge, razumevanje in poslovnost pri uresničevanju razvojnih programov Železarne Store. Posebna zahvala pa ji gre pri izgradnji Tovarne traktorjev, ker se je si polnim poslovnim posluhom že v samem začetku vključila.; pri realizaciji srednjeročnega , cilja v procesu višje stopnje predelave proizvodov Železarne Store.
5.	Tovarišu ŽAGAR Zoranu,
kot bivšemu . generalnemu direktorju Investicijske banke Beograd, kot domačinu, ki je vseskozi aktivno spremljal in s pozornostjo-reševal problematiko izgradnje
Samo izjemni napori vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na proizvodne in poslovne rezultate, dajejo še upanje in možnosti za približanje postavljenim ciljem ter nalogam, če že ne izvršitvi gospodarskega načrta za letošnje leto.
Milan Marolt, dipl. ing.
nekaterih objektov v Železarni Store po 47. natečaju.
Posebna zasluga pa mu gre za podporo, da je v odločilnih trenutkih z razumevanjem podpri koncept razvoja proizvodnje in predelave jekla v Železarni Store.
6.	Tovarišu MARAŠ Iliji,
kot dolgoletnemu direktorju italijansko-jugoslovanske fírme SA-CET v Milanu za njegovo aktivno in intenzivno sodelovanje pri snovanju poslovnih .stikov S firmo FIAT ter pri realizaciji pogodbe.
7.	Tovarišu CRNOBORI Vladu,
direktorju predstavništva itali-jansko-jugoslovnaske firme SA-CET v Beogradu za njegovo strokovno in nesebično, pomoč tako pri realizaciji pogodbe FIAT-ŠTO-RE kakor tudi za reševanje problematike pri zveznih organih in pomembnejših jugoslovanskih- kooperantih.
8.	INA-PLIN Zagreb
Železarna Štore je med prvimi delovnimi organizacijami črne metalurgije pričela uporabljati tekoči naftni; plin. Pri uvajanju tega za nas novega energetskega medija nam je INA s svojimi strokovnimi službami vsestransko pomagala ,reševati ‘ tehnično-teh-nološke probleme, ki so bili vezani na investicijsko izgradnjo m uporabo .tekočega plina v naših ágregatih.
FABRIKI VAGONA KRALJEVO
Pri proizvodnji jekla jé Železarna Štore sprejela že v tehnološko zelo težkih pogojih pred 20 leti odločitev o specializaciji proizvodnega programa, pretežno V proizvodnjo kvalitetnega vzmetnega jekla. Z dograditvijo novih kapacitet smo se v Štorah , povzpeli na prvo mesto v Jugoslaviji kot proizvajalec tovrstnih jekel.
K takšnemu uspehu je velik delež prispevala Fatarika vagona Kraljevo, s katero od vsega začetka usmeritve uspešno sodelujemo. To sodelovanje je že.pred leti preraslo kupoprodajne odnose in je danes zgled za dejansko medrepubliško sodelovanje dveh delovnih organizacij na principih, ki jih postavlja Zakon o združenem delu.
Priznanja bodo imenovane delovne organizacije in posamezniki prejeli naknadno.
PRIZNANJA ZA USPEŠNO SODELOVANJE
o smo
Proizvedenih' je bilo 89.488 ton gotovih proizvodov, kar je.za 4 %	1. Celotni dohodek tvorijo plačani zneski,...doseženi	TOZD oz. OSS	Plan 77	Stanj e -1. 1. 77 938	Prišli;	Odšli	Premeščeni		Stanje	realiz.
več kot; smo predvideli v letnem planu. Dosežena realizacija v vred-	s- prodajo proizvodov, storitev' in blaga na trgu, v neposredni netržni	TOZD proizv.	953		79v	62-	-h 14	28	30. 6. 77 941,	' % . 93,7
nosti 672.455 tisoč din (brez TT); je	menjavi dela v drugi.OZD in prosti menjavi dela v SIS, ž dohodki, iz	TOZD livarn	557	530	58	45	10	14	539	; 95,8
nižja za 0,3 od planirane. Povpreč-	združitve dela in sredstev in z iz-	TOZD MO	234	215	" 11	: 21	5	7	. 203	85,8
na prodajna cena predvidena s	rednimi dohodki, ki'znašajo	TOZD ViT	590	573	38	42	• 9	16	.562	95,3
planom" je realizirana le s 95,7%	1.308,743.513 din	TOZD energ.	112	. 111	2	6	1	1	107	95,5
2. Razporeditev celotnega dohodka		Tov. trakt.	185	- 94	.82	10	23	—	189	102,2;
Iz celotnega dohodka se nadomeščajo:		TOZD GKSG	147	126	9	3	1	2	131	89,1,
1. materialni poslovni stroški	1.049,541.302 din	TOZD DPG	69	73	4	6	—	-1	70	101,4
2. minimalna amortizacija.	43,949.264 din	OSS	505	493	16	12	20	14	503	99,6
3. izredni izdatki	12,249.781 din	SKUPAJ DO	3.352	3.153-	299	207	. 83	83	3.245	.96,8
3. Delitev dohodka:										
Največji del dohodka je bil med obračunsko dobo
že porabljen, in sicer:
1.	za bruto osebne, dohodke, obračunane po
veljavnih osnovah in merilih v višini	123,380.125 din
2.	za sklad skupne porabe: stan. prisp.
za oseb. dohod. — celoten	8,270.596 din
3..	za samoupravne obveznosti, davke in prispevke	33,618.455 din:
—	obresti, zav. premije, bančni .stroški prisp. za zavarov., prisp. za nesreče pri delu, benific. staž, valorizacija pokojnin in ostali
4,	- Nevkalkulirane zak. obveznosti .
—	davke iz dohodka TOZD", rep. izobraž. in rep. raziskov. skupnost; starostno zavarov. kmetov; solid. prisp.
5.	obvezna-posojila in združevanja
—	SIS za žel. in luš. promet, skupnost za» ceste, prisp, in posojila za energetiko
4. Delitev ostanka čistega dohodka
(brez oseb. doh.) in brez dela stan. prisp. je: med letom zhčasna ter, namenjena za:
1.	skupno porabo —» regresi,‘jub; nagrade kar znaša 1.079,21 din na zaposlenega
2.	rezerve.
3.	razširitev in, izboljšanje-materialne osnove dela
—■ prosti del posl. sklada-.	8,850.257 din
4.	posojila federaciji za nerazvite .	8,841.688 din
Največje odstopanje od plana delovne, sije je v TOZD MO, kjer smo plan realizirali le 86,8%,. torej smo od planiranih 234 delavcev dosegli le 203 zaposlenih. V tovarni traktorjev smo plan delovne sile presegli za 4 zaposlene oziroma 2,2%,...
V času od 1. 1. 1977 do. 30. 6. 1977 smo sprejeli v delovno razmerje 299 delavcev; dejanski delež zaposlenih pa-se: je povečal za-92 delavcev,. V istem-razdobjuije- namreč zapustil o podjetje 207 delavcev. Od tega, je odšlo v JLA 81 delavcev, dejansko pa je zapustilo podjetje 126 delavcev. V naslednji tabeli je razvidna primerjava pregleda prenehanja delovnega razmerja v lanskem in letošnjem prvem polletju.
6,‘889.720 din	Oblika prenehanja j		prekinitev L—'VI-76	Razlika 77/76 ■
	Odhodi v JLA	81	45	+-36 -
	Samovoljne prekinitve del. raz.	87	94	— 7 •
10,308.882-din	Odpoved delavca	9	8	+ i S
	Odhod po izteku pogodbe	2-	—	+ 2
	Smrt. .	3	3	—
	Upokojitev redna	7	8	— 1 -
20,490:388 din .	Upokojitev invalidska	5	4	+" 1: -
	Odhod med poskusnim delom	1	1	
	Izključitev	1	2	_ J
	Sporazumna prekinitev	7	8		 1
3,214.052 dih'	Zapor, pripor	4	2	+ 2
4,584.391 din’	Rehabilitacija		 ■	1	— 1
Skupaj: prekinitev del. raz.
207
176
+ 31
Prosti del poslovnega sklada-je namenjen za nepokrite obveznosti iz tega sklada, katere so zapadle, v I. polletju 1977.
Polletje
Osebni dohodki: povprečni čisti osebni dohodki na zaposlenega znašajo v I. polletju 4.424,35, povprečje preračunano na 182 ur .‘pa znaša 4.435,34'‘din.
Polletje so sicer vsi TOZD zaključili s pozitivnim rezultatom, razen DO TT v izgradnji, kar pa je opravičljivo, z ozirom na to, da ne obratuje še s polno zmogljivostjo, vendar so obveznosti iz poslovnega
sklada večje, kot je ostanek za poslovni sklad. Iz rezultatov tudi ni razvidno, kako smo gospodarili z obratnimi, sredstvi, oziroma kakšna je likvidnost. Posledice slabega gospodar j enj a z obratnimi sredstvi še tudi odražajo ob nadaljnjem vlaganju v razvoj in nemoten potek proizvodnje. M tem obdobju. smo povečali zaloge kar za 31 %, kar znaša 96.372 tisoč din, terjatve do kupcev za 7%, kar nam je,močno poslabšalo bilanco likvidnosti. Da smo lahko pokrili primankljaj, smo najemali nove kratkoročne kredite v I. polletju v znesku 58.800 tisoč din, kar podražuje poslovanje.
Iz pregleda-je' razvidno, da poleg odhoda v JLA največ delavcev zapusti- delovno organizacijo samovoljno. Ti delavci ob odhodu iz podjetja največkrat-navajajo kot'vzrok odhoda težko delo in nizke-osebne dohodke. Upajo tudi na večje možnosti napredovanja v drugih delovnih organizacijah. Seveda pa si prizadevamo; da bi odpravili čimveč vzrokov za. fluktuacijo in da ‘bi jo čimbolj-zmanjšali.
Delo samoupravnih. organov j
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUŽENEM DELU DSSS
Iz polletnega kadrovskega poročila
1. Realizacija plana; delovne- sile
Kadrovski sektor opravija svojo dejavnost v okviru naslednjih organizacijskih enot: -
—	oddelek za kadrovske zadeve
—	oddelek za- izobraževanje
—	oddelek za sisteme nagrajevanja
oddelek za socialno varstvo in družbeni standard.
V	teh oddelkih.opravlja vse naloge v zvezi s človekom in za človeka.
Naloge oddelka za kadrovske zadeve so zajemale predvsem naslednje dejavnosti: oblikovanje politike zaposlovanja; planiranje kadrov, pridobivanje novih kadrov, razporejanje delavcev skladno s potrebami TOZD in OOS in zahtevami delovnih mest, spremljanje in analiza fluk-tuacije.
Pomemben pokazatelj uspešnosti in problematike dela kadrovskega sektorja je realizacija plana delovne sile. V prvem polletju 1977 smo dosegli 3.2-15 zaposlenih od planiranih 3.352 delavcev, kar pomeni, da smo plan delovne sile realizirali 96,9%.
V	posameznih TOZD in OSS smo plan delovne sile takole realizirali:'
Sklepi 15. redne seje KOMISIJE ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUŽENEM DELU DSSS, ki je bila dne 2.. avgusta 1977 ob 7. uri: v sejni sobi DO.
1.	Komisija je potrdila sklepe-prejšnje seje in se seznanila z njihovo realizacijo:
2.	Komisija, je: obravnavala predlog Kadrovskega sektorja izbor kandidata na prosto delovno, mesto" »skrbnik opreme« in sklenila, da se primer odloži do nove-organizacije delovnega mesta.
3.	Komisija soglaša z namestitvijo na prosto delovno mesto »gasilec reševalec« tovariša Kram-peršek Stanislava, iz elektroplavža in tovariša Amon Emila iz elek-troobrata.
4.	Komisija se strinja s predlogom vodstva finančnega sektorja, da . tovarišu Kaluži Ladislavu, ki gre na drugo delovno mesto, v DSSS preneha delovno razmreje z 31. 8. 1977.
5.	Komisija se strinja, da tovarišu Aleksovski Borisu preneha
delovno razmerje v ŽS z-dnem 31. 8. 1977.
6.	Komisija soglaša z. namestitvijo tovarišice Rataj,.Marije na prosto delovno mesto »razmnoževalne matric« v oddelku za,informativno in samoupravno dejav-: n ost
7.	Komisija soglaša s sprejemom v redno; delovno razmerje-tovarišice Vrečar Mojce, na prosto," delovno mesto »analitik-planer« v EOS.
Odbor za kadrovsko-socialne zadeve in družbeni standard
Izredna seja, dne 29. julija 1977
Odbor je • obravnaval pritožbo Germ Aleša z dne 17. 6. 1977 zor per sklep odbora, za kadrovsko-so-cialne zadeve in družbeni standard za imenovanje »vodje kadrovskega sektorja II in jo po podrobni razpravi zavrnil:
V RAZPRAVI JE OSNUTEK REPUBLIŠKEGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
Do konca septembra letošnjega leta. imamo možnost, da se tvorno, vključimo v dograjevanje zakonskega urejanja tako pomembnega področja kot so delovna razmerja. Nosilec javne razprave v TOZD je 'osnovna organizacija sindikata, sicer pa se bodo v širšo razpravo "vključili še republiški odbori in medobčinski sveti ZSS. Gospodarske zbornice, Institut za dela pri pravni fakulteti, strokovna društva (društva kadrovskih delavcev, pravnikov, ekonomistov, socialnih delavcev), družbenopolitične organizacije in tudi sredstva javnega obveščanja.
Osnutek zakona je po eni stra-ni • izraz izvirne republiške zakonodaje na področju delovnih razmerij, po. drugi strani pa realizacija in konkretizacija zakona o združenem delu. Ureja. pravice, dolžnosti ; in odgovornosti; delavcev v vseh Oblikah združenega dela,. razen tega pa tudi delovna razmerja med delavci, zaposlenimi pri civilnopravnih in fizičnih osebah ter zaposlenimi pri ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti 'občanov.
.'. Nov republiški. zakon o delovnih razmerjih mora biti sprejet najkasneje do konca letošnjega leta, delavci v Temeljnih organizacijah pa smo dolžni urediti base samoupravne akte z določbami zakona najkasneje,do 11. 12. 1978.
Pa poglejmo nekatere važnejše zadeve, ki jih bo zakon urejal in na katere lahko 'v času javne razprave. še vplivamo.
V	zveži s sklenitvijo delovnega razmerja se pojavlja akt, ki naj bi določal posebne pogoje za sklenitev in sicer je to razvid ali katalog del in nalog z opisom vsebine, zahtevane strokovne sposobnosti in delovne zmožnosti, delovnih . pogpjev, vrste odgovornosti ipd. Izbiro' rtied kandidati opravi delavski svet ali od njega imenovana komisija. Če se prijavijo neustrezni kandidati, se lahko razpis ponovi, ali pa se z enim od kandidatov sklene delovno razmerje'največ za 1 leto (za delavce -š- posebnimi pooblastili in""od-‘gOvorhostmi največ za 6 mesecev). -
Novost je v. tem, da imajo kandidati med celotnim postopkom pravico do vpogleda v gradivo. Med pogoji za sklenitev, delovnega" razmerja je zc-lo pomembna pismena izjava kandidata, da pristopa k samoupravnemu sporazu-: mu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in da so mu znani "statut, . samoupravni splošni' akt o delovnih razmerjih ter drugi akti, s katerimi se urejajo pravice; obveznosti in odgovornosti in da jih sprejema.
V	osnutku je obdelana tudi vsebina samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji.
VAŽNE TELEFONSKE ŠTEVILKE	
Zavod za požarno varnost	22-090 ali
in sedež štaba CZ	93
Uprava javne varnosti	23-941 ali 92
Reševalna postaja	94
Pri obravnavi delovnega časa je v osnutku določba, po kateri lah-ko delavke sklenejo delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega. Nadurno delo je predvideno le v izjemnih primerih, podatke o mesečni izrabi delovnega časa,..naj spremlja delavski svet. . razpravi posebno pozornost, saj bo to naš temeljni samoupravni akt.
Natančnejša ureditev odmora, dnevnega in. tedenskega, počitka, letnega dopusta in odsotnosti je v glavnem prepuščena samoupravni-regulativi. Pravico do dopusta, naj bi imel tudi delavec, ki ne izpolni.pogoja 6 mesecev nepretrganega .dela seveda sorazmerno času, prebitem na delu. Starejši delavec pa naj bi imel 7 dni daljši dopust,' če izpolni ali leta starosti (55 oziroma 50 let) ali pokojninsko dobo (30 oziroma 25 let). Po sedanjih predpisih sta morala biti izpolnjena oba pogoja. '
V zvezi z osebnimi dohodki se kaže poostren nadzor nad delitvi-, jo, kajti samoupravni akt, ki določa osnove in merila za delitev* osebnih dohodkov, bo potrebno dostaviti organu skupščine občine in službi družbenega knjigovodstva. Zajamčeni osebni dohodek naj bi znašal 5.5 % povprečnega republiškega osebnega dohodka v preteklem letu.
Tovariš Franc Šetinc tovarniškim novinarjem
Na srečanju organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil združenega dela, ki je. bilo V četrtek, 7. julija v Kliničnem centru v Ljubljani, je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc dejal:
Glasila združenega dela so učinkovito orožje delavcev v njihovem šamoosvobodilneih boju.
. V naši republiki izhaja skoraj petsto časnikov, ki jih izdajajo delovne organizacijo. Ti časniki izhajajo na ravni temeljnih organizacij združenega dela in v višjih oblikah njihovega povezovanja (slednji prevladujejo). V Sloveniji delavci združujemo delo V šest tisoč temeljnih organizacijah združenega dela, ki so povezane v približno tisoč delovnih organizacij. To pomeni, da lastna glasila izdaja že približno polovica delovnih, -organizacij,' pregled nad glasili, ki ga ima naša komisija," pa kaže, da izdajajo svoja., glasila praktično vse večje delovne organizacije v naši republiki. Če vemo, da obstoj glasila med drugim pogojuje tudi višina njegove nakrade;' lahko hitro izračunamo, da je zgornja meja števila glasil združenega dela v naši republiki manj kot tisoč, že danes pa je naklada ene številke vseh glasil združenega dela blizu osemsto tisoč izvodov. Nedvomno impozantna številka, ki dokazuje, da so
Ko osnutek razčlenjuje odgo- . vernost delavcev, navaja disciplinske ukrepe od opomina preko | j avb ega. opomina,. razporeditve na drugo delo, . denarne kazni, -do prenehanja delovnega razmerja."
Razporeditev na drugo delo, naj. ne bi bila daljša.kot eno leto,, vi-, šana denarne. kazni „ v . primerih, hujše kršitve delovnih obveznosti pa. je v osnutka predvidena do 10 % enomesečne, akontacije. Med ■ hujše. kršitve spada npr. tudi neopravičeno izostajanje najmanj '5 delovnih dni v razdobju 30 zaporednih delovnih dni.
Pri obravnavi., prenehanja delovnega razmerja sp načdni povzeti iz zakona o združenem delu, po katerem ..lahko, delavcu preneha delovno razmerje po njegovi volji, proii njegovi, volji .in po samem, zakonu. Razlika je v .tem, ,da za-, kon o ‘ .združenem. delu postavlja obligatorna upokojitev, republiški, pa pušča zadevo odprto, ko v 178. členu navaja, da delavcu preneha delovno razmerje po dopolnitvi, polne pokojninske dobe' (40 let moški, 35 let ženske), če pristojni organ temeljne, organizacije glede na kadrovske potrebe ne odloči, drugače. .
V zvezi, z varstvom pravic je, tako kot v zakonu o združenem delu, poudarjena vloga sindikata, ki zastopa delavca pri uveljavljanju njegove pravice.
glasila, združenega" dela, resnična sedma sila!
Če smo z razširjenostjo glasil združenega dela lahko še kar zadovoljni, pri tem pa se seveda ne smemo, prepustiti lagodju in, brezbrižnosti kot posledici doseženih rezultatov, z vsebino teh glasil še zdaleč ftbmoremo biti. Še. Vse prepogoste so le 1 albumi 'doseženih ■uspehov, često so orodje v rokah tehnokratov in birokratov, ki se jih: poslužujejo, da bi prikazali svoje uspehe, namesto da bi'glasila združenega dela bila resnične samoupravne tribune! Torej proč z lakiranjem ter. lažnim mirom in idiliko, ko vendar vemo, da je spreminjanje medsebojnih- - -.odnosov v združenem delu nadaljevanje revolucije — ta pa. ni brez konfliktov!
Glasila v združenem delu so samo en aspekt informiranja delav-.cev, kanal za pretok informacij, klima "svoje'dobre pa tudi slabe strani — med slednjimi -omenimo predvsem njihovo premajhno aktualnost (težko je biti aktualen, ko večina glasil" izhaja mesečno) — in slabe možnosti za povratni tok informiranja, to je za pogovor. Sindikati zato še kako poudarjamo, da so sindikalne skupine kot eden načinov organiziranega srečavanja delavcev in demokratičnih . oblik ustvarjalnega dialoga zelo primerne za vsebin-, sko dorečeno samoupravno izrekanje in odločanje.
Osnutek obravnava tudi delo -aa domu, pravice dn obveznosti delavcev, ki so. izbrani za delegate, ali člane delegacije, nadzorstvo nad,izvajanjem .predpisov o delovnih razmerjih ter začasno ali občasno delo.
Kogar novosti ' podrobno zanimajo, si lahko ogleda objavljeni "osnutek v Skupščinskem poročevalcu št. 16 z dne 14. 6. 1977 ali v prilogi/ Delavske -enotnosti v -»Sindikalnem poročevalcu*' št. 4 z dne 2, 7. 1977.
S sprejemom novega zakona bo izpolnjen eden od bistvenih pogojev za, urejanj e in urejenost medsebojnih .delovnih razmerij. Seveda pa naj bi zakon' ne predstavljal konkretnega, podrobnega urejanja posameznih pravic in obveznosti, pač pa naj bi bdi predvsem okvir.in smernica za samoupravno dejavnost v. TOZD, kar bomo podrobno . ¡uredili., v. naših samoupravnih splošnih aktih, ki bodo, prilagojeni našim specifičnim razmeram Zato naj kritično razpravo o osnutku spremlja tudi kritična ocena dosedanje Samoupravne; . urejenosti teh razmerij v TOZD, Tiar bo lahko podlaga za novo' ureditev, ki smo jo dolžni izpeljati',db 11. decembra prihodnjega, leta.
J. C.
Glasila združenega dela so sestavni del informacijskega sistema -v -naši- republiki. Ne smejo pa se zapirati za tovarniške plotove, odprta morajo biti za vso družbenopolitično problematiko, tako svoje ožje kot' širše družbenopolitične skupnosti! Ne gre za to, da' iz slehernega tovarniškega glasila naredimo. pomanjšano Delo.-, številni problemi, 'ki jih osrednja glasila prikazujejo načelno, se na ravni .temeljne organizacije izkazujejo konkretno-. Primer: štirje zakoni, zakon o delovnih razmer-, jih, zakon o referendumu, zakon o samoupravni delavski kontroli, m zakon,o, volitvah dn odpoklicu organov upravljanja, o -katerih sindikati, te dni začenjamo javno razpravo, so nedvomno pomemben sistemski ukrep, ki ga morajo obravnavati vsa glasila; republiška in pokrajinska seveda z drij-: gega - -aspekta—kot glasila združenega dela.
Če smo zapisali, da so glasila združenega dela Sestavni del informacijskega sistema, naj to svojo vlogo tudi dejansko opravljajo, zato je za obstoj in razvoj .glasil združenega dela odgovorna vsa organizirana družbena skupnost, posebej pa še sindikati, ki smo dolžni razvijati delavsko samoupravljanje kot eno najpomembnejših pridobitev naše socialistične revolucije, seveda ob sodelovanju še drugih osveščenih družbenih sil.
Učinkovito orožje
DOSEŽKI NOVATORJEV V PRVEM POLLETJE
Stalno spremljanje podatkov o doseženih rezultatih na različnih področjih omogoča sistematično usmerjanje aktivnosti ali kot pravimo kreiranje ustrezne politike z namenom, da se stanja izboljšujejo. Tudi uspešnost množične inventivne dejavnosti presojamo predvsem na podlagi številčnih kazalcev, čeprav se nekateri rezultati, kot so povečana varnost, zmanjšanje fizičnih naporov ali izboljšanje delovnih pogojev, ne morejo vedno le tako vrednotiti.
V	mesecu maju sta potekli dve leti, odkar si v naši delovni organizaciji posebej prizadevamo ustvariti pogoje za razmah množične inventivne dejavnosti. S skupnimi napori je bilo doslej že marsikaj doseženo, kar najbolj nazorno kaže število izboljševainih predlogov in dosežena gospodarska korist. Ob tej priložnosti ne nameravamo ponavljati in naštevati že znanih dejstev v zvezi z akcijami, ki so bile usmerjene v širjenje kroga inovatorjev. Člane kolektiva želimo le informirati o tem, kaj lijmo dosegli v prvem polletju letošnjega leta in opozoriti na nekatere 'specifičnosti.
Komisija za racionalizacije ima polne roke dela. Letos je imela že 6 rednih sej, na katerih je obravnavala 70 inovacijskih predlogov. Od teh je bilo 61 predlogov ali 87% sprejetih in 9 predlogov ali 13% zavrnjenih. 71 predlagateljev je dalo v skupinah ali posamično 78 predlogov. Dosežena gospodarska korist znaša 11,301.552,57 din, izplačana posebna nadomestila pa 174.772,70 din.
Ker smo ugotovili, da je prikazovanje dosežkov po temeljnih organizacijah združenega dela, ki združujejo več obratov, pavšaliziranje informacij, smo se odločili za prikaz dosežkov po enotah znotraj večjih TOZD. Razen tega smo dosedaj. vedno prikazovali inovacijsko dejavnost in dosežene uspehe po izvoru predlogov, torej po tem, kje so zaposleni predlagatelji. Ker je pomembna tudi realizacija, smo ob tej priložnosti zbrali podatke še o tem, kje šo inovacijski predlogi uveljavljeni.
V	prvem polletju 1977. leta smo dosegli naslednje uspehe:
1, .Število predlogov, ki jih je komisija za racionalizacije obravnavala:
Seja	Štev. obravnavanih predlogov	Sprejeto	Zavrnjeno
1	7	7	—
2	12	10	2
3	12	10	2
4	14	12	2
5	14	12	2
6	11	10	1
6 sej	70	61	9
2. Prikaz dosežkov	po izvoru predlogov:		
TOZD	Štev. obrav. predlogov	Prihranki	Nadomestila
TOZD pr. 114. — el. plavž	5	1,317.285,00	24.636,49
— SM-jeklarna	1	53.310,00	1.246,34
— valjarna I	I	143.316,90	6.082,92
— valjarna II	■ — i	'		—
— el. jeklarna	1	212.846,99	3.102,77
— jeklovlek	1	123.393,46	4.467,87
Skupaj	9	1,850.152,35	39.537,39
TOZD pr. 117 pan. — livarna I			
— livarna II	1	63.919,80	5.579,91
Skupaj	1	63.919,80	5.579,51
TOZD MO — ob delov. valj.	1	7.309,12	502,00
— obdelov. lit.	1	—	500,00
— orodjarna	2	75.646,50	3.470,10
Skupaj	4	82.955,62	4.472,10
TOZD ViT — mehan. del.	6	138.328,86	11.355,45
— el. delavnica	9	349.004,48	11.525,42 .
— dvig. in tr. npr.	2	775.886,10	7.913,25
— pripr. vzdTŽ.	15	1,731.579,87	39.402,07
Skupaj	32	2,994.799,31	70.196,19
TOZD energetike — energ. obr.	2	6,029.974,13	35.515,51 '
— el. energ. sl.	—	—	—
— merilna služba	5	206.809,36	12.169,03
Skupaj	7	6,236.783,49	47.684,54
Tov. traktorjev TOZD GKSG Skupne Službe	2 1	72.942,00	4.302,97 3.000,00
Skupaj delov. org. 3. Prikaz dosežkov po TOZD	56 enotah, kjer so Število realiz. predlogov	11,301.552,57 174.772,70 bili predlogi realizirani: Prihranki Nadomestila	
TOZD pr. 11'4 pan.			
— el. plavž	9	1,415.569,54.	24.679,15
— SM jeklarna	1	53.310,00	1.246,34
— valjarna I	2	143.316,90	6.582,92
— valjarna II	10	975.715,92	23.487,82
— el. jeklarna	8	830.536,80	20.212,22
— jeklovlek	1	123.393,36	23.487,82
Skupaj	31	3,541.842,62	80.676,32
TOZD 117. panoge			
— livarna I	3	382.555,60	11.024,45
— livarna II	2	267.031,66	16.166,65
Skupaj	5	649.587,26	27.191,10
TOZD MO			
— obdelov. valj.	6	135.082,56	8.442,54
— obdelov. lit.	1	— •	500,00
■— orodjarna	1	58.646,50	2.642,10
Skupaj	8	193.729,06	11.584,64
TOZD ViT			
— mehan. del.				
— el. obrat	2	2.093,40	614,01
— dvig. in trans. n.	4	848.828,iO	14.416,22
— pripr. vzdrž.	—	| — §jj	—
Skupaj	6	850.921,50	15.030,23
TOZD energetika — energ. obr.	1	5.856.995,61	30.420,88
— el. ener. sl.	1	I 		800,00
— meril, služba	1	—	1.000,00
Skupaj	4	5,856.995,61	32.220,88
Tovarna traktorjev	1	208.476,52	7.869,53
TOZD GKSG	—			I •	' ■
Skupne službe	1	[ — -	200,00
Skupaj del. org.	56	11,301.552,57	174.772,70
4. Prikaz števila danih predlogov:
V prvem polletju so dali predlagatelji 78 novih predlogov, kar je 50 predlogov več kot v istem obdobju lani. V nadaljevanju je prikazano od kod predlogi izhajajo in komu so namenjeni.
TOZD	V enoti dani predlogi	Enoti namenjeni predlogi
TOZD 114. panoge		
—- el. plavž	2	9
—- Sm jeklarna	. 		—
' t— el. jeklarna	2	7
— valjarna I	1	4
8p valjarna II	¡¡¡§p|	5
^ jeklovlek	1	1
Skupaj	6	26
TOZD 117. panoge		
— livarna 11	1	3
— livarna I		 Šž	7
— model, mizama	. —	—
Skupaj	1	10
TOZD MO		
— obdelov. valjev	1	2
— obdelov. litine	1	3
— orodjarna	12	9
Skupaj	14	14
TOZD ViT — pripr. vzdrž.	15	
— mehan. delav.	12	3
— el. obrat	9	6
— obrat transp. naprav	3	3
— obrat dvig. transp. naprav	4	4
Skupaj	43	16
TOZD energetika		
— merilna služba	1	1
— energ. obrat	1	1
— el. energ. služba	1	1
Skupaj	3	3
Tovarna traktorjev	2	5
TOZD GKSG	2	2
Skupne službe	5	2
Zunanji inovatorji	2	—
Skupaj delovna organizacija	78	78
5. Kvalifikacijska struktura predlagateljev		
Neizpodbitno je res, da se ljudje delimo na inventivne in reproduk-		
tivne. Čeprav je delež inventivnih v	vsaki delovni skupini naključen,	
različen in praktično neugotovljiv, nas'zanima, kakšna je kvalifikacij-		
ska struktura inovatorjev. Ta podatek je posebej		zanimiv zato, ker šte-
vilo inovatorjev ni odvisno samo od	prirojene domiselnosti, ampak v	
veliki meri tudi od pripravljenosti, ki	io med drugim pogojuje motivi-	
ranost, vzdušje v delovni sredini, hitrost obravnavanja predlogov ipd.		
Kvalifikacijska struktura predlagateljev, ki so		dali predloge v letoš-
njem letu je pri nas takale:		
Kvalifikacija	Število	Odstotek
Visoka šola	5	7,0
Višja šola	3	4,3
Srednja strokovna	25	35,2
Visoka kvalifikacija	14	19,7
Kvalifikacija	17	24,0
Polkvalificirarii	5	7,0
Nekvalificirani	2	2,8
Skupaj
71	100,0%
Menimo, da ni potrebna posebna razlaga predočenih podatkov. Doseženi uspehi so zadovoljivi, inventivna dejavnost je vsak dan bolj očitno sestavni del naših deloynih postopkov in upoštevanja vreden element v celokupnem stabilizacijskem procesu.
Ko govorimo o dosežkih, moramo omeniti tudi- nekatere motilne vplive, ki zmanjšujejo uspešnost na tem področju.
Pri zbiranju strokovnih ocen dn določanju faktorjev ustvaritvene sposobnosti obstajajo še vedno dileme, kaj je službena dolžnost in kaj je tisto več, kar spada po samoupravnem sporazumu pod inventivno dejavnost, ki se mora posebej nagraditi.
Polemičnost pogojuje po eni strani sporazum, ki še ni dovolj jasen v razmejevanju teh področij, po drugi strani pa 'izogibanje dejstvu, da ne moremo v isti sapi presojati vrednosti posameznih inovacij za delovno organizacijo in nadomestil, ki pripadajo predlagateljem. V praksi so vse prepogosto primeri, ko so ocenjevalci obremenjeni s skrbjo, kolikšno nadomestilo bodo dobili predlagatelji. Ugotovili smo že, da tak način ocenjevanja ni primeren. Res je, da morajo ocenjevalci oblikovati predlog faktorjev ustvaritvene sposobnosti, vendar pa je treba vsak predlog presojati prvenstveno po tem, kolikšne prednosti ali ekonomske učinke prinaša enoti, kjer je uveljavljen.
Ker zahteva komisija za racionalizacijo, da se vsi inovacijski predlogi evidentirajo že zaradi oblikovanja industrijske lastnine,. evidence aktivnih članov na področju inventivne dejavnosti ipd., je treba vsak predlog prijaviti, obravnavati po ustaljenem postopku in na koncu odločiti o tem, ali pripada predlagateljem tudi posebno nadomestilo.
Povedati je treba, da je takih predlogov, ki bi bili oblikovani izključno v okviru službenih zadolžitev,' zelo malo. Iz navedenega je moč zaključiti, da je ena bližnjih nalog v okviril' združenega podjetja ,S2 primerna dopolnitev samoupravnega sporazuma, ki bo preprečila dileme v zvezi z obravnavano problematiko.
V I. polletju smo opazili, da so nekateri predlogi nenormalno dolgo V fazi ocenjevanja. To daje slutiti, da še nismo dovolj seznanjeni s pomenom, ki ga pripisuje naša. družba inovacijskim procesom v spletu prizadevanj za boljše gospodarjenje in ne upoštevamo določil sprejetih dogovorov ter zakona o združenem delu.
Zadnje čase posvečamo precej pozornosti tudi usmerjanju in programiranju inovacijske dejavnosti. Po mnenju 'strokovnjakov je prva faza inventarizacije proizvodnih in drugih problemov, temu pa mora slediti oblikovanje nalog, ki se posredujejo inovatorjem po različnih oblikah razpisov.
Pri nas je zbiranje problematike počasno. Tipaje segamo v vse tisto, kar nas dela manj uspešne, kot je to objektivno potrebno. Ob tem ne moremo mimo ugotovitve razvitejših, da ni’težko reševati opredeljenih problemov, ampak je močno deficitarna domiselnost, ki je potrebna za luščenje posameznih problemov iz množice celokupne problematike, uokvirjene v poslovnem procesu delovne orgamzicije.
Našteta polemika ni vse tisto, kar nas zaposluje na področju inventivne dejavnosti. Veliko je treba še storiti, če se hočemo približati tistim, ki so pritegnili v resnično množične inovacijske procese že 20 ali celo več' odstotkov zaposlenih.
Obravnavane inovacije
Dne 24. junija 1977 je imela KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJE
11.	redno sejo, na kateri je sprejela naslednje zaključke:
1.	Komisija je pregledala sklepe prejšnje seje in ugotovila, da so bili realizirani. Diplomski nalogi ing. Halerja in ing. Selčama bo ponovno obravnavala skladno s sklepom ekonomsko-gospodarske-ga odbora, ki je bil sprejet na 12. redni seji 15. junija 1977.
2.	Predlog ing. Milanovič Slobodana iz MO, Omerzo Mihaela iz OTK, Kristan Mihaela iz MO in Menart Branka iz MO št. 212/6/77 »Naprava za ugotavljanje geometrije svedrov« je komisija sprejela. Skupini pripadajo tri nadomestila po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2a. Prvo nadomestilo se določi na osnovi prihranka 85.646,50 din.
3.	Predlog Mastnak Maksa iz mehanične delavnice, št. 247/41/77 »Varovanje elektro peči pred obračanjem« je komisija sprejela in sklenila, da se .izplača predlagatelju enkratno nadomestilo po 26. členu sporazuma pod 2b na osnovi prihranka 13.542,07 din.
4.	Predlog Timpran Milana iz mehanične delavnice št. 246/40/77 »Mazanje pogona oscilacije v jeklarni II« “je komisija sprejela dn odločila, da se izplača predlagatelju enkratno nadomestilo po 26. členu sporazuma pod 2b na osnovi prihranka 26.620,68 din.
5.	Predlog Bukovšek Ivana iz investicijskega skladišča št. 253/ 47/77 »Reklamne palete za TT« je komisija proučila.
Na podlagi zbranih mnenj se strinja z odkupom in predlaga, da ga izvrši tovarna traktorjev.
6.	Predlog Mackovšek Marjana, Kristan Mihaela in Menart Branka, vsi iz MO, št. 252/46/77 »Nosilec 15-ton« je komisija sprejela in sklenila, da. se skupini predlagateljev izplača enkratno nadomestilo po 26. členu sporazuma pod 2a na osnovi prihranka 17.000,00 din.
7.	Predlog Šeligo Vinka iz valjarne I, št. 241/35/77 »Skrajšanje valjev za I. ogr. valje I« je komisi j a. spre jela. Predlagatelju pripadajo tri nadomestila po 26. členu sporazuma pod 2b. Prvo nadomestilo se določi na osnovi prihranka 143.316,90 din.
8.	Predlog Šumej Antona iz priprave vzdrževanje št 211/5/77 »Izdelava avtomatike navijanja in transporta kolobarjev« je komisija proučila in ugotovila, da je bila tehnična izboljšava realizirana leta 1973. Zaradi zastarelosti' prijave, je komisija sklenila, da se izplača predlagatelju enkratno pavšalno nadomestilo.
9.	Predlog Ciglar Alojza in Roman iz TOZD GKSG, št. 226/20/77 »Podaljšanje vzdržnosti strešnih kritin« je komisija proučila ih sklenila, da se predlagana rešitev posreduje TOZD GKSG. V primeru, če bo zamisel mogoče realizirali, bo komisija predlog ponovno obravnavala.
10.	Predlog Kramer Petra in Šumej Antona in prirave vzdrževanja št. 224/18/77 »Rekonstrukcija pnevmatskega pogona obračalne plošče snemalca kolobarjev pri kavljastem transporterju« je komisija obravnavala in ugotovila, da je ibdl izveden že v letu 1972. Zaradi zapoznelosti prijave, je odredila, da se predlagateljema izplača enkratna pavšalna nagrada.
11.	Predlog Trafela Franca iž jeklovleka št. 134/8/77 »Uvedba konstrukcije krožnih vodil« je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagatelju enkratno pavšalno nadomestilo.
13.	Ciglar Alojz iz GKSG se je pritožil v zvezi s predlogom št. 202/66/76, ker je bila pri prvotni obravnavi izpuščena uvedba rezanja pan-pleks stekla. Po ponovni proučitvi je komisija odločila, da se izplača predlagatelju za celoten predlog enkratno pavšalno nadomestilo.
14.	Predlog Užmah Franca iz TOZD ViT, št. 277/71/77 »Racionalizacija . premestitve ingotov« je komisija sprejela dn odločila, da se predlagatelju izplača enkratno pavšalno nadomestilo.
15.	Komisija je po obravnavi predlogov razpravljala o širši inovacijski problematiki in sprejela naslednja zaključka:
—	inovatorje je treba usmerjati k prijavljanju predlogov pred realizacijo;
—	z dopisom je treba pozvati vodje TOZD, da prijavijo problematiko, ki bo razpisana v internem glasilu.
G. J.
SLOVENSKE ŽELEZARNE V I. POLLETJE 1977
Oživljena jugoslovanska industrijska proizvodnja premalo korišče-na. Proizvodnja SŽ zaostaja za dinamiko srednjeročnega plana. Nujnost samoupravne akcije za povečanje materialnih dosežkov.
V času po združitvi Železarn Jesenice, Ravne in Štore septembra 1969, je ime Slovenske železarne postalo enoten pojem izdelovalcev jekla naše republike. Četudi iz objektivnih in predvsem subjektivnih razlogov združevanja dela in sredstev še ni doseglo optimalne ravni, sestavljena organizacija združenega dela že dobiva obliko ekonomskega sistema, v katerem so vse združene delovne organizacije deležne koristi. Ni zato naključje, da so kot organizirani gospodarski sistem, Slovenske železarne med prvimi
sestavljenimi organizacijami združenega dela lani izdelale, uskladile in sprejele samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje in razvoja za obdobje 1976—1980, ki je v celoti prilagojen dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije.
DOSEŽKI
KAŽIPOT RAZVOJA
Načrt razvoja■•sin povečevanja , proizvodnje sedan jega srednjeroe-, nega obdobja, je bil zasnovan na dosežkih:., preteklega ..petletnega obdobja od 1971. do 1975 in na temelju: rasti proizvodnje od združitve slovenskega, železarstva.
Do leta 1975 še je sumama pro-t izvodnjar-v Železarnah Jesenice, Ravne in Štore povečala:
1970
1975:
Indeks
•— surove jeklo od — gotovo blago od •—. fakturirana
realizacija 1.51
630.309 na 527.450 t na
795.000	t ali aa 126 704.111 1 ali na -133
7 milij:. t na 6.248 milij. din na 421
Ob upoštevanju predelovalnih delovnih organizacij Verige, Plamena, Tovila, Žične in Metalurškega inštituta, ki so se železarnam pridružile leta 1973, pa je. leta 1975 proizvodnja gotovega blaga SŽ znašala 741.000 t, prihodek od prodaje 7.211 milijonov dinarjev in celotni dohodek 8.273 milijonov dinarjev, izvoz pa je znašal 38,75 milijonov dolarjev.
—	surovega jekla
—	gotovega blaga
—	celotnega -prihodka
Za dosego teh zahtevnih ciljev morajo delovne organizacije in tozdi v SŽ uresničiti znatno večjo rentabilnost, razširiti izdelavo, in predelavo.: jekla ter oplemenititi strukturo svoje proizvodnje. To pa .še ni vse. Po zahtevah dogovora o temeljih, družbenega plana SR Slovenije morajo prispevati svoj delež za skladen razvoj kovinsko predelovalne industrije. Ni 'zato naključje, da so bile Slovenske železarne pobudnik za ustanovitev poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla in pri sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih- srednjeročnega plana med proizvajalci in predelovalci jekla.
Leto in pol petletnega obdobja 1976 do 1980 je že za nami. Z izvrševanjem planiranega poslovanja ne moremo biti preveč zado-‘ voljni. Po lanski stagnaciji proizvodnje, ki se je neugodno odrazila zlasti.na proizvajalce jekla, je nastopilo leto oživitve industrijske proizvodnje,: ki pa se je na žalost v letošnjem prvem polletju le delno odrazilo na proizvajalce jekla.
Črna metalurgija hromi
Iz statističnih podatkov se vidi, da po prvem-poldrugem .letu petletnega obdobja 1976 do 1980 dvoletno rast industrijske proizvodnje ocenjujemo z rastjo:
—	SFRJ 5,7 % — plan predvideva 8 %.
—	v SR Sloveniji 6 % — plan predvideva 7 %.
Črna. metalurgija, ki je ena od prednostnih dejavnosti, bo v
Dobri dosežki v preteklem sred-njeročnem-.obdobju so nas vzpodbujali na smelo-načrtovanje proizvodnje v-novem petletnem obdobju 1976 do 1980.
V primerjavi z letom 1975 morajo delovne organizacije, združene v sozd SŽ, leta 1980 doseči na-siednje:
1 milijon ton	ali 127 %.
850.000 ton	ali 120 %
12,5 milijard din ali 151 %
SFRJ dosegla le 1,9 %, v SR Sloveniji pa le .1 % letno stopnjo ra-:. sti prvi dve leti novega petletnega plaha.’
Tako gibanje je v nasprotju s planiranim -strukturalnim izboljševanjem gospodarstva, razlog pa je med-drugim tudi v predvidenih sistemskih olajšavah, ki jih sedaj črna metalurgija še ni dé-. lezna. Ta dejavnost še do sedaj ni dobili niti dogovora o temeljih 'jugoslovanskega razvoja v obdobju 1976 do 1980. Očitek, da se mora združeno , delo samo sporazumeti, ni upravičen, saj družba ne more prepustiti tako -pomembne dejavnosti kot je proizvodnja jekla v izključno pristojnost republikam in pokrajinam, ki v prvi vrsti gledajo na lastne interese. To sé odraža v izvrševanju planirane proizvodnje in v neusklajenih razvojnih programih. Zvezni iz-vršni svet je končno, predlog dogovora o razvoju črne metalurgije potrdil: in tako odprl pot, da ga sprejme še zvezna .skupščina.
■ Slovenske železarne še niso zašle v neizhodni položaj pri uresničevanju srednjeročnega plana razvoja. Res je, da v dinamiki rasti proizvodnje zaostajajo, ugotoviti pa je treba, da se investicijski projekti intenzivno izdelujejo ;in da je vrsta razvojnih projektov,. ki bodo občutno vplivali na obseg in .kakovost proizvodnje, že v uresničevanju. Upravičeno pa nas .skrbi tendenca slabitve ekonomskega položaja. .
Po relativno ugodnem letu 1975; ko sta se skupni dohodek in dohodek sozd SŽ povzpela na 8,3 mi-
lijarde oziroma 1,9 milijarde din in s tem na prvo mesto med proizvodnimi organizacijami združenega dela v SR Sloveniji, je v letu 1976 v poslovanju nastala stagnacija. Proizvodnja jekla je padla za 2 %, fizični obseg blagovne proizvodnje pa celo za 4 %. Skladno s tem sta padla tudi fakturirana realizacija in sicer za 4 % ip celoten dohodek na 8,16 milijarde din ali za 1 %.
V nasprotni smeri pa so. se gibali proizvodni stroški in druga poraba. Kljub zmanjšani • proizvodnji sp se.materialni stroški povečala za 2 %, zakonske in pogodbene. - obveznosti za 32 oziroma 23 %, masa -sredstev za osebne dohodke pa je kljub zaostajanju rasti poprečnih OD za republiško stopnjo porastla za 23 %,
Razumljivo je, da se je rezultat -takega gibanja odrazil na ostanku
sredstev za poslovne sklade. Bruto akumulacija, to je seštevek amortizacije in ostanka čistega dohodka, je padla na 820 milijonov din aM za 8 %, kar realno pomeni znižanje reproduktivne sposobnosti za blizu 20 %.
V I. polletju letošnjega leta se kljub oživljenemu gospodarstvu položaj v železarstvu ni popravil. Po enerciji so se neugodna gibanja 'proizvodnje v II. polletju lani nadaljevala tudi v prvih šestih mesečih - -letošnjega leta. Primerjava proti istemu-obdobju lani, ko je v I. polletju proizvodnja bila še dobra, kaže le malenkostno napredovanje pri surovem jeklu za ' 0,24 %, pri blagovni proizvodnji pa za 3 %.
\
Razlike v učinkovitosti DO SŽ
Slovenske železarne so v i. polletju letošnjega leta dosegle naslednje poslovne rezultate:
t BjjPP 1 nrjrjl -Indeks:. I.-polletje 1977 I. polletje 197:6	
—	surovo jeklo —	blagovna proizvodnja —	prihodek od prodaje —	izvoz —	število zaposlenih	396.298 ton 100,25 372.663 ton 103 4.061 milijonov din 120 18,1 milijonov $ 83 17,108 102
Glavna slabost I. polletje je padanje izvoza, ki je predvsem posledica velike recesije jeklarske industrije na zahodu; povečani obseg blagovne menjave zdržava-mj SEV pa bo v II. polletju izvoz izboljšal. Zbirni kazalci proizvodnih dosežkov delovnih. organizacij sozd	Slovenske železarne ne nudijo možnosti za odkrivanje notranjih, problemov in slabosti pri izvrševanju načrtovane proizvodnje. Potreben je vpogled na posamezne delovne organizacije. V primerjavi š polletnimi gospodarskimi načrti, so DO SS doseg-le:
T .. .Indeks: I. poli. 1977 j ^,^5 1976 %' %	
ŽELEZARNA JESENICE
— surovo,-jeklo ..	243.081 ton ali	94	97
— gotovega blaga	193.119 ton ali	91	100
— .fakturirane' realizacije	1.844 milij. din ali	88	120
— izvoza	3.431.510 $ ali	57	52
— zaposlenih ŽELEZARNA RAVNE	1 6.504 délaveev ali	.98	101
— surovo jeklo	103.241 ton ali	102	107
— gotovega blaga	72.515 ton ali	106	116
— fakfturirane realizacije	1,127 milij. din	100	123
— izvoza	8,963:598 $ aid	90	136
— zaposlenih ŽELEZARNA STORE	4.628 delav. ali 99		102
— surovega jekla	149.946 ton ali	108.	106
— gotovega blaga	88.846 ton ali	103	99
— fakturirane realizacije	669 milij. din -ali	80	113
— izvoza	1,915.181 $ ali	52	76
— zaposlenih VERIGA LESCE	3.200 delavcev	95	105
— gotovega blaga	7.343 ton ali .	92	112
— fakturirane realizacije	184 milij. -din	85	145
— izvoza	1,592:518 S-.ali-	63	69
— zaposlenih PLAMEN KROPA	1.276 delavcev .	96	114
— gotovega blaga	4.583. -ton ali	100	96
— fakturirane realizacije	88.2 milij. din ali	111	111
— izvoza	2,024.104 $ ali	100	72
— zaposlenih TOVIL LJUBLJANA	519 delavcev	100	100
— gotovega blaga	967 ton ali	115	133
— fakturirane realizacije	56,5 milij. -din ali	143	166
— izvoza	141.072 $ ah	113	203
— zaposlenih ŽIČNA CELJE	309 delavcev ali	98	101
— gotovega, blaga	' 5,290 ton ali	86	92
— fakturirane realizacije	93,5 milij. din	96	106
— izvoza.	10.672 $ ah	2	1
— zaposlenih	541 delavcev	97	93
Iz teh podatkov se vidi, da v primerjavi z- letošnjim -načrtom proizvodnje in poslovanja med železarnami, najbolj zaostaja Železarna jesenice, ki v prvem polletju ni dosegla nobene polletno začrtane postavke, kar je. potem, ko je domača poraba porasla: in-je v' obratovanju. nova - zmogljivost hladne valjarne težko razumljivo. Železarna Jesenice : -v surovem- j ek-' lu in blagovni proizvodnji'-m- dosegla niti ravni: prvega poletja leta 1976, izvoza pa- je realizirala le: 52 %. Vedetl'je-dalje treba; da je ta železarna v letošnjem prvem, polletju nabavila okrog-50.000 tom polizdelkov in zato je še’ manj opravičljivo; da ima blagovne proizvodnje manjskot lani.
Kriza v izvozu je j tudi v Železarni: Store, ki je kljub pričetku obratovanja' traktorske- tovarne' dosegla le 76 % -izvoza prvega polletja lanskega leta. Uspešno se na zunanja tržišča vključuje le Železarna Ravne, ki je lanskoletni do« sežek prekoračila za : 36:% in v I. polletju letos realizirala 62 % izvoza vseh treh železarn:
Med predelovalnimi déjovnimi Organizacijami nobene od navedenih obvez letnega načrta nista-dosegli Veriga in Žična; ir primer javi z načrtovano proizvodnjo pa'je najuspešnejši Tovil,. ki ima zelo dobre dosežke., tudi v primerjavi s proizvodnjo prvega polletja lani. Rast Tovilovega izvoza' pa je* treba. gledati skozi " njegov izvozni delež; ki- je v SŽ' šri vedno-skro-7 men — v - fakturirani' realizaciji: je- znašal 1,4 %, .v’ izvozu'pa le/ 0,63 %. p
Zavejmo se svojih obveznosti!
Primerjava' je' potrebna tudi s. postavkami s srednjeročnega načrta. V dinamiki smo v surovem jeklu na 97 %,"Zaostaja pa' Železarna Jesenice, ki je ¡ dosegla le
93	%. Gotovega' blaga ali blagovne proizvodnje je bilo dosežene'
94	%, zaostaja pa'Žična, Veriga in Železarna Jesenice. Za srednjeročnim načrtom zaostajamo tudi v fakturirani realizaciji, tetino jo: po predvideni dinamiki dosegli' le' 88 %, zaostajajo pa Železarna Jesenice. Štore; -Plamen, Veriga in Žična» Posebno kritično, pa j eiv izvozu;'ki' smo ga dosegli le 61 %. Zaostajajo vse delovne-organizacij e, ki ne dosega j o lanskoletnega» izvoza. Srednjeročni načrt v izvozu presegata le Železarna Ravne in Tovil.. Železarna Ravne : je -di-> namiko' srednjeročnega načrta presegla za 4:% in v letošnjem prvem-polletju celi sestavljeni organizaciji'združenega dela SŽ prispevala: polovico doseženega izvoza.
Dinamika rasti proizvodnje sozd SŽ torej ni zadovoljiva. Razlike v izvrševanju načrtovanega poslovanja med posameznimi delovnimi organizacijami so velike. Med železarnami najbolj zaostaja Železarna Jesenice, med predelovalnimi delovnimi organizacijami pa Žična. Razumljivo je, da- na skupni rezultat najbolj vpliva Železarna Jesenice, ki je kljub zaostanku v §§ polletju še redno prispevala 50,5 % gotovega blaga.
Izgleda, da se dovolj ne zavedamo obveznosti, ki smo jih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR' Slovenije sprejeli. Zaostajanje v proizvodnji izdelkov Slovenskih železarn se odraža na izvrševanju proizvodnje porabnikov jekla in na zniževanje prito-
ka deviz, potrebnih za uvoz reprodukcijskega materiala in o-preme. To pa še ni vse. Slabi proizvodni rezultati še neprestano o-dražajo na slabljenju ekonomske moči delovnih organizacij.
Ni boljšega" zdravila za reševanje akutnega ekonomskega položaj a organizacije združenega dela, kot so dobro koriščenje proizvodnih’ Zmogljivosti in kvantitet-, na ter kakovostna proizvodnja;' Preveč pa je naša -samoupravna: družba nagnjena k- liniji najmanjšega odpora in vse notranje slabosti poskušamo reševati z-dviganjem cen. S tem neposredno gojimo inflacijo z vsemi svojimi posledicami. Brez naporov niti v športu ni dosežkov, kako naj bi potem bili v proizvodnji. Vsak kmet ve, da brez dela ni jela, mi v industriji pa se tega premalo zavedamo.
Z razdelitvijo delovnih organizacij* na temeljne organizacije združenega dela, razvitjem dohodkovnih odnosov in povečanjem vpliva učinkovitosti dela ha delež osebnih prejemkov, se morajo odraziti na izboljševanju rezultatov materialne proizvodnje: Povečanje in ekonomiziranje proizvodnje ter dvig produktivnosti dela bodo edini pravi dokaz,' da je: v samoupravnih odnosih bil dosežen napredek. Že v drugem polletju letošnjega leta se morajo v: kvantiteti in kakovosti-proizvodnje pokazati uspehi.
Naši upi, da bi s sistemskimi odločitvami uspeli brez truda’ od--
praviti ekonomske tvežave, inflacijo ali zunanjetrgovinski" primanjkljaj,so- bili že davno demantirani. Ni gá sistema' v svetu, ki bi toleriziral slabo delo. Tudi dediščina preteklosti ali minulo' delo ne daje sadov, če se ne opla-, ja z ustvarjalnim živim delom. To morajo v prvi »vrsti vedeti-poslovodni delavci in ne nazadnje vsi družbenopolitični in samoupravni dejavniki;
Računanje na nove' naložbe v ' modernizacijo in širjenje proiz-' vodnih zmogljivosti je spodbudno le, če se obstoječe naprave dobro izrabljajo. To velja tudi za delov-' ne organizacije SŽ, saj imajo na voljo edino alternativo, da sredstva učinkovito nalagajo. Tako stališče podpira prizadevanje za utrjevanje ekonomskega" sistema' sozda SŽ, ki se vgraja v nov samoupravni sporazum.
SOZD SŽ ekonomski sistem
V konceptu novega, z zakonom-o združenem delu -prilagojenega samoupravnega .sporazuma o združenem delu prilagojenega samoupravnega sporazuma o združevanju delovnih.: organizacij v sozd Slovenske-železarne predvideva naslednji ustroj sozd SŽ:
— proizvodne delovne organizacije, ki jih sedaj tvorijo železarne Jesenice* Ravne in Štore ter predelovalci: Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana, Žična Celje ’iri- dodatne, bodo je» dro ih osnovni namen združevanja dela in sredstev v sozd SŽ
— storitvene ‘organizacije združenega dela za
denarne tokove blagovni, promet razvoj raziskave"
— skupna služba sozd, ki bo sodelovala • pri planiranju proizvodnje; usklajevanju razvoja, marketingu, oblikovanju finančne politike ter skrbela; za institucionalne in splošne ¡zadeve.a
Glavni del take fizionomije sozd SŽ je že začrtan v samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana SŽ. Kot pomembna novost, vpeljana z novim petletnim 'planom, je' sistem združevanja in dohodkovnega nalaganja sredstev v nove projekte. Ta sistem spodbuja.selektivizaci-jo investicijskih programov in zmanjšuje tveganje v predvidenih učinkih naložb: V relativno kratkem času se je pokazalo, da se kakovost predloženih projektov izboljšuje. To, da je vrsta investicijskih programov že plasirala pot od ocene strokovnih komisij, verifikacije : poslovodnih struktur in odobravanja samoupravnih organov do soudeležbe v naložbah, je le eden od dokazov delovanja razvojnega;-sistema.
Odobreni projekti’¡naprava za' ulivanje gredic v Železarni Jesenice, nove elektro talilniška. peč v Železarni Štore; posodabljanje jeklarne in povečanje jeklolivar-ne ter. kovačnice na: Ravnah ter predelovalnih zmogljivosti' v Lescah so; dober začetek sistemskega širjenja in urejevanja proizvodnje v DO SŽ.
Interna banka, ki v sozdu SŽ že ima svojo uveljavitev in deluje na- optimiziranju financiranja tekočega poslovanja, na dolgoročnem sektorju in pretvarjanju kreditnih v dohodkovne odnose, bo konstituirana po zakonu o
interna banka SŽ trgovska DO inženiring DO metalurški inštitut"
bančnem in kreditnem Sistemu. Poleg metalurškega inštituta,- kije osrednja, raziskovalna institucija sozda SŽ, bomo pridobili še inženiring organizacijo,, poseben problem pa je blagovni promet.
Jasno je postalo, da je zlasti za proizvodnjo, kot jo imajo Slovenske železarne;'pomemben nepo-/ sreden stik s porabniki doma .in v inozemstvu. Že do sedaj smo zlasti v zunanjetrgovinskem prometu zasledovali to politiko, kar je razvidno, iz naslednje ugotovitve:
Slovenske železarne so v letu 1976 imele 118 milijonov din u-vozno-izvoznega prometa, od tega Šo ga izvršile skupne službe sozda-32 %,. delovne organizacije SŽ
23,5	% in trgovske organizacije izven sozda 44,5 %. Provizija, ki bi jo morali odšteti za skupno u-vozno-izvozno dejavnost trgovski hiši, bi znašala toliko, kot j e znašal lani’ celotni proračun skupnih služb sozda SŽ. Strukturo blagovnega prometa bomo zato v prihodnosti še izboljšali v prid skupnega nastopa in to ne le na zunanjih tržiščih, temveč tudi doma.
-/: Poskus pridobivanja ene od' obstoječih trgovskih hiš za združevanje v sozd SŽ sicer še ni sklenjen, najrealnejša rešitev pa bo verjetno vendar krepitev lastne trgovske dejavnosti. Po tej poti se uspešno uveljavljajo tudi ostali sozdi in najbrž druge izbire ne bo tudi za sozd SŽ.
Sami smo svoje usode kovač
Potem, ko je prvo polletje pokazalo tildi poslovni rezultat, ne moremo mimo njegove ugotovit-
ve. Že na temelju prikazanih: proizvodnih dosežkov je jasno, da se mora ekonomski položaj delovnih organizacij slabiti, pri nekateri bolj, pri drugih manj, vedno pa ozko pogojeno z gibanjem proizvodnje; Obstajajo pa seveda tudi vplivi, na katere delovne skup--- nosti-tozda in: celih delovnih or-ganizacij nimajo uičnka. V to vrsto spada inflacija stroškov, poviševanje 'zakonskih in pogodbenih obveznosti in nenehno poviševanje osebnih prejemkov.
Le en del zunanjih' vplivov bi: lahko kompenzirali z dobrim delom, zato je tudi neprestano slab-• šari j e reproduktivne sposobnosti logična posledica gibanja inflači-.. je, katerega tozdi' sami ne mOrejo zavreti. Tudi v tem je razlog, da so nekatere delovne organizacije sozda' SŽ tudi po plačani realizaciji zopet padle' v" poslovne izgube. Med te spadata železarni Jesenice in'Štore;
Na podlagi skupnega prizadevanja-smo na najboljši poti za': delno odstranjevanje objektivnih vzrokov za slabljenje ekonomskega stanja- proizvajalcev jekla' SŽ. Po odločitvi zveznega • izvršnega sveta so se cene jeklu povišale za:
—	plemenita.jekla za 4,6%
—	pločevino in trakove 7,6 %
—	profilna jekla 8,9%
Po citirani odločbi je priporco-Ij ivo: sklepanj e	samoupravnih •
sporazumov- med proizvajalci in porabniki jekla, V katerih naj bi se« med drugim urejale tudi cehe jekla. Osnova za to pa so ino-domicilne cene v zahodni Evropi.
Druga novost je-odobritev blagovnega kontingenta za uvoz bogate indijske« železove rude, ki bo omogočil-večjo rentabilnost pr o- ; izvodnje- grodlja v Železarni Jesenice. Olajšave, ki jih bodo tudi Slovenske-'železarne deležne, pa -ne smejo' pomeniti: potuho* temveč spodbudo za boljše lastno de-
lo.
Usoda ’ slovenskega železarstva je v naših rokah. Brez upornega lastnega prizadevanja nas nih- i če ne' bo rešil. Naša ladja: bo iz* razburkanega morja zaplavala v { mirne vode zdrave« prihodnosti le, če bodo kurjači in krmarji na svojih mestih složno in ubrano izvrševali svoje naloge.
Gregor Klančnik
PREJELI SMO...
Že deseto leto teče, odkar sem bila invalidsko upokojena. Nisem pa bila po tem času niti enkrat z železarji rta izletu; Čutim se zelo prizadeto. Včasih tega ni bilo. Ko smo šli delavci na izlet, šo šli Z-nami tudi naši upokojenci. Iz tega je razvidno, da naš ne upoštevate več tako, kot poprej.
čeprav sem prijavljena pri društvu upokojencev v Celju, šem vendar bila zaposlena v kolektivu' železarne iri to še v časih, ko je -bilo treba prijeti za krairip iri lopato, da se je postavilo tisto za vaš7 vse; na kar ste danes ponosni.
Dokler sem delala kot mati štirih« otrok, sem težko kam šla. Danes/ ko imampa čaš, ste pa pozabili na-' me in na nas.
Tiste lepe obljube, da se bomo še videli tudi na izletu skupaj, so’ pa ostale le kot spomin, a ne kot-dejanje.
S spoštovanjem
Marija Čretnik'
iz krajevne skupnosti ŠTORE
K0MP0LČA1VI SI GRADIJO LEPŠI JUTRIŠNJI DAN
V petek, 29. julija je bila v dvorani gasilskega doma majhna slovesnost, na kateri so se poslovili od tovarišice Pešakove — dolgoletne tajnice in »gonilnega centra« v Krajevni skupnosti Štore, predstavniki Sveta • Krajevne skupnosti. Krajevne konference SZDL ter delegacij stalnih območij.
Tovarišica Pešakova je aktivno delovala v krajevni skupnosti več kot 20 let. S pridnostjo1, znanjem ter izkušnjami je obvladovala obširno in pestro problematiko. Velika bremena so ji bila naložena v obdobju, ko je dobivala krajevna skupnost vedno več pristojnosti ' in obveznosti pri vgrajevanju elementov poglobljenega samoupravnega mehanizma.
Tovarišica Pešakova odhaja v zasluženi pokoj, Sama pravi, da je bilo v času njene aktivnosti lepo in naporno. Verjamemo ji in smo prepričani, da bomo še sodelovali. Navzlic temu pa ji želimo zdravja in mnogo let uživanja sadov njenega predanega dela.
Tajniške posle je prevzela zaenkrat vršilka dolžnosti tovarišica Križnik Antonija.
V juliju je bil ■ zaključen prvi krog evidentiranja kandidatov za volitve v občinske organe in organe krajevne skupnosti, ki bodo v začetku prihodnjega leta. Izbor so opravili pododbori Krajevne konference SZDL stalnih območij. Doslej je bilo evidentiranih 185 kandidatov. Ožji izbor bodo izvršile po ustaljenem, postopku družbenopolitične organizacije, pri tem pa bo imela osnovno nalogo in vlogo koordinatorja kadrovska komisija krajevne konference SZDL.
Poročali smo že, da je dobila krajevna konferenca SZDL eno izmed letošnjih Šlandrovih priznanj. Zaradi tesnega sodelovanja z organi krajevne skupnosti je Izvršni odbor krajevne konference podelil 29.. julija knjižne nagrade naslednjim prizadevnim funkcionarjem: Zapušek Romanu — vodji splošne delegacije, Zibret Milanu — predsedniku komunalne komisije, ter obema podpredsednikoma sveta krajevne skupnosti Koštomaj Tinetu in Gabršček Jožetu.
Ze od aprila lani občasno informiramo zaposlene krajane o planiranju rekonstrukcije ceste od Godečevega mostu do šamotar-ne, ki ne more z mrtve točke. Zaradi izredno kritične situacije ob prometnih konicah obstaja velika nevarnost nezgod, ne samo za zaposlene, ki gredo na delo ali domov, marveč tudi za šolarje Osnovne šole m ŠKIMC.
Po dobljenih informacijah bo Razširitev Omenjenega cestnega odseka izvršena še v letošnjem letu. Kljub temu pa se krajani sprašujejo, ali bo res morala biti prometna nezgoda neposredni po-
budnik za začetek nujne, vendar že nekajkrat preložene rekonstrukcije. ČJe bo tako, bo treba enkrat konkretno pokazati na..tiste, ki sprejemajo, a ne opravijo dogovorjenih obveznosti.
■V preteklih dneh so dobila vsa gopodinjstva v krajevni skupnosti posebna obvestila o razgrnitvi ureditvenega načrta ožjega območja naselja Štore. Načrt bo po določilih, objavljenih v, 15. številki Uradnega lista SRS, razgrnjen na' sedežu Krajevne skupnosti Štore do 28. avgusta 1977.
Vse krajane, predstavnike organov družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavnike šol in druge vabimo, da sd ogledajo ureditveni načrt in dajo v zvezi s predvidevanji tudi morebitne pripombe.
Ob koncu skoraj ne moremo mimo vedno aktualne komunalne problematike. Informacija o akciji . »Kompole 77« je posebej priobčena. Omeniti je treba, da je bila v juliju dosežena nova delovna zmaga: v zgornjem delu Lipe je dokončana asfaltirana cesta, ki povezuje območje stolpnic, s križiščem pri Bosj-anu. Več in podrobneje o tem bomo poročali, ko bo opravljen tudi pbračun stroškov.
V jesenskem času bo v krajevni skupnosti še. ena velika akcija. Gradili bomo vodovod na Vrheh. Zaradi obsežnosti del in' predvidenih stroškov, bo delo opravljeno po etapah. Prva etapa bo na vrsti že letos. Če bomo enotni tako, kot smo bili v Kompolah, potem je uspeh že vnaprej zagotovljen.
— G. J. —
Že nekajletna problematika cestišč na območju Kompol je v letošnjem letu zahtevala odločitev, oziroma rešitev naslednjega:
Da bi krajami lahko uredili lokalno, kakor tudi krajevno cesto na svojem območju, je bilo potrebno najprej zadevo organiza-. cijsko izvesti, V ta namen je bil izvoljen 9-članski režijski odbor. Naloga odbora je bila in- je, da najprej, finančno, ■ nato pa tudi tehnično' reši dovozne poti do samega središča.
■ Finančno plat je odbor reševal s samoprispevkom krajanov in pa s prispevki krajevnih skupnosti, kot tudi raznih delovnih organizacij.
Tehnično stran izvedbe je režijski odbor uredil v sodelovanju s Komunalno skupnostjo Celje.
Od skupnih cestišč je v načrtu ureditev, oziroma razširitev lokalne ceste na relaciji posestnik tovariš ' O.cvirk — Šola v Kompolah v skupni dolžini 1.414'm, od tega 125 m v širini 3 m, ostanek pa v širini 4 m, oziroma v: skupni površini 5.531 m2. .
Drugo cestišče je relacija most na Opeki—Šola v Kompolah. v skupni dolžini 2.000 m in širini 4 m, kar predstavlja 8.000 m2 površine, cesta pa je krajevnega značaja. Poleg del na razširitvi navedenih cestišč je potrebno opraviti še.razna druga dela, kot so razni poseki, zasipi, odstranitve starih obstoječih podpornih zidov in pa Zidava novih podpornih zidov v skupni dolžini 267 m, da pri tem niti ne omenjamo vseh potrebnih drenaž, cestnih prehodov dn kanalizacije.
Da bi lahko bili krajani kos tako veliko zastavljeni nalogi si je bilo potrebno zagotoviti določeno-število,ur, kar so prispevali in prispevajo krajani, glavni delež pa je pri tem imela mladinska delovna brigada na ravni občine. Brigada s 50 brigadirji je v 14-dnev-ni delovni akciji opravila predvsem zemeljska dela, za kar je bilo porabljeno več kot 5.000 delovnih ur.
V	juniju dn avgustu so k tem uram prispevali svoj delež tudi občani Kompol im dela Prožinske vasi in sicer še z dodatnimi 5.729 urami od skupno predvidenih 7.280, kar predstavlja 78,6 % izvršitev. Žal kvarijo ta odstotek nekateri krajani, ki še vedno kljub že dokazanim dejstvom še vedno niso prišli do prepričanja, da lahko le z skupnimi močmi akcija uspe, saj bodo tudi ti morali uporabljati navedena cestišča ali pa si morda mislijo:, zgradltji lastne dostope do svojih hiš.
V	sami organdzaciji akcije, kot tudi: pri delu so se izredno izkazale razne družbenopolitične organizacije, predvsem pa krajevna konferenca SZDL Štore, Komunalna skupnost pri SOB Celje in Komunalno podjetje Geste in kanalizacije Celje. Poleg navedenih so imeli razumevanje za to akcijo tudi štorski železarji, kakor tudi razna trgovska podjetja v Celju, oziroma celjski občini,'M so nudila pomoč v obliki preskrbe predvsem delovni brigadi. Krajani koristijo to priložnost,, da se zahvalijo tudi delavcem UJV iz Celja, ki so . pokazali polno razumevanje za navedeno akcijo. ^
Čeprav je režijski odbor pri planiranju del največ računal na pomoč mlajših krajanov, se je žal kasneje pri akciji pokazalo, da so se zmotili. Zmotili pa so se zato, ker so proti pričakovanju in ker še največ pomagajo pri teh delih predvsem 'starejši : ljudje, pa čeprav stari tudi več kot 70 let. Zaradi tega, ker -je del se dovolj, režijski odbor računa, da se bo v bodoče fizični- prispevek pri gradnji ceste obrnil v prid mlajšim in, da jih bomo lahko z enim naslednjih -' Člankov, vsaj tako računamo, tudi-- pohvalili. Ob tej priložnost se moramo zahvaliti predvsem, krajanom, lastnikom raznih prevoznih sredstev^ in delovnih strojev, ki so nesebično nudili -pomoč in s tem znatno pospešili in pocenili razna dela.
Omeniti je, da ta akcija v Kompolah ni prva in da so se krajani že večkrat pokazali kot enotni in polni razumevanja za skupna dela, kar je bil dokaz predvsem v izgradnji vodovoda pitne vode, inštalaciji telefonskega omrežja ipd. Iz prejšnjih, kakor tudi sedanje akcije se lahko vidi; da se z združenimi močmi ih ob primerni organiziranosti lahko uspešno rešujejo razni problemi,'ki'v začetku izgledajo -skoraj' nepremostljivi. Režijski odbor ' želi,' da bi taka oblika reševanja komunalnih, kakor tudi ostalih problemov ostala stalna, saj: le 'na ta način lahko računamo na čim hitrejšo in najcenejšo rešitev vsega, kar trenutno: še tare krajane Kompol, ozi-:; roma občane vse krajevne skupnosti.
Režijski odbor | za rekonstrukcijo ceste Kompole
L V PRIMERU POŽARA JV, in NEVARNOSTI :
P&i telefon 302

gig|Sg|
■i
¡¡¡SI
V Kompolah so kljub napornemu delu dobro razpoloženi pri graditvi
ceste
Mladinska delovna brigada »Cvetke Jerinove«
Na 23. letošnjih zveznih mladinskih delovnih akcijah pod skupnim nazivom »ORA 77« bo sodelovalo 27.000 mladincev iz vseh krajev naše države, razvrščenih v 500 brigad in razporejenih v tri izmene. Gradbišča so odprta na Kozjanskem, v Posočju, ha Savi, v Sisku, Jasenovcu, Splitu, na Sutjeski, Kozari, Paliču, v Beogradu ina avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti«, v Berdapu, Kragujevcu, na Moravi, Ibru — Lepencu, Mariovu, Pljačkovici in drugje. Če k temu dadamo še mladinske akcije lokalnega značaja, domnevamo, da bo mladinski »ORA« vzkliknilo okoli dva milijona mladincev po vsej naši državi, kolikor jih bo skupno sodelovalo na vseh delovnih akcijah. Delovne akcije so kraj, kjer se med drugim krepi zavest o skupnosti, o potrebi po razvoju in poglabljanju nacionalne enakopravnosti ter bratstva in enotnosti vseh naših narodov in narodnosti.
26. julija smo predstavniki Železarne Store obiskali naše brigadirje iz Celja, ki so na delovni akciji v Sisku. Ko smo prišli v naselje, so nas brigadirji pričakali s pesmijo in brigadirskim »ZDRAVO«. Bil je deževen dan in brigadirji niso bili na delu. Sprejem je bil prisrčen in kmalu smo se vklopili v razgovor. Bili smo veseli, ko smo zagledali znane, domače obraze, mlade in nasmejane, polne življenjske vedrine. Kmalu so nam začeli pripovedovati dogodivščine iz brigadirskega življenja.
Ta naša mladinska brigada šteje skupaj 64 brigadirjev, od tega je 22 deklet. Večina brigadirjev je iz Slovenije, nekaj pa iz Čupri-je in Doboja. Vsi so še zelo mladi, stani približno od 15 do 20 let. Po fizični moči so zelo šibki in sigurno nihče ni pričakoval velikih uspehov. Prišli so v brigado, da bodo pridno delali, zaradi razvedrila, spremembe, skupnega življenja z_mladimi iz drugih republik, da s tem še bolj okrepdjb bratstvo in eotnost med mladimi.
Kako poteka delovni dan v brigadi?
Vstajanje je zgodaj, ob 4. uri zjutraj, nato pa sledi jutranja gimnastika, ki je zelo naporna. Po jutranji telovadbi je na vrsti dviganje zastave: in himna. Po zajtrku ob 5.30 odpelje avtobus brigadirje na traso, kjer delajo po 6 ur. Pripovedovali so o napornem delu na soncu, večkrat brez kapljice vode. Pravijo, da se je večkrat zgodilo, da je kdo izmed brigadirjev omagal, vendar si takrat pomagajo med seboj, zapojejo pesem in to jim vlije novih moči. Popoldan poteka v raznih športnih tekmah, udarniškem dielu ter raznih družbenih aktivnostih. Ob. 7. uri zvečer spuščajo zastavo, nato sledi branje dnevnih zapovedi, po večerji pa imajo kulturno-zabavni program.
Dan je zelo naporen,, lahko bi rekli, urejen po vojaško. Posebna zanimivost je klub voluharjev. Kdo so voluharji? To so lahko le tisti brigadirji, ki so delovni, tovariški, aktivni, se pravi naj, naj, naj... Do našega obiska jih je' bilo 14 in vsi imajo na brigadirskih suknjičih emblem z veliko črko »V«. Zelo sp ponosni, da so
tako hitro postali voluharji, drugi pa se borijo, da še bodo postali voluharji. Imajo tudi svojo pesem, ki se imenuje »Pesem voluharjev«:
»Kdo smo si!
Mi smo voluharji združeno podjetje, vodovod popravljamo in centralno1 gretje.
Ide, nastupa ne boji se rada, četa voluharska »žlune« brez kompleksa.«
Zelo posrečena je ta pesem in jo seveda najrajši prepevajo. V
V .maju smo imeli stanovalci stolpnice Simončičeva 5 v Celju, Id jo je pred dvema letoma vselila Železarna Štore, svoj prvi zbor stanovalcev po-vselitvi. Udeležba je bila pičla, 28 ljudi in to pni 91 strankah oziroma 270 stanovalcih v hiši. Kljub temu smo lahko ocenili delo prvega hišnega sveta za uspešno in izvolili v nov hišni svet večinoma mlade ljudi ter jih pismeno povabili na sestanek, da bi izvalili nov. odbor (sestavo odbora).
Toda tu se je zataknilo. Dvakrat smo se brezuspešno sestali. Trije, štirje ljudje ne morejo in ne smejo predstavljati hišnega sveta in. nositi sami breme celotnega dela in s tem tudi odgovornosti. Nihče od vabljenih'ni odklonil sodelovanja, razen dveh se ■tudi nihče ni opravičil, enostavno se sestanka niso udeležili.
Ko smo se vračali z drugega poskusa konstituiranja hišnega, sveta za novo mandatno dobo, smo srečali enega od »novoizvoljenih«, ki se je spočit in dobre volje vračal domov, potem ko se je popoldne posvečal svojemu hobiju (konjičku). Ko smo ga povprašali, zakaj ga ni bilo na sestanek, nas je zavrnil: »Za svoje stanovanje se bom sam brigal, vi se pa kar pojdite vaš hišni svet!«_
Taki smo, ne vsi, a skoraj bi lahko rekli — večina. Le malokdo se še hoče spomniti, kako težko smo čakali in upali, da dobimo stanovanje, se »borili«, seštevali in iskali točke, prepričevali Sebe in druge, se primerjali s »konkurenti« in zahtevali, da nam družba oziroma Železarna Štore dodeli stanovanje. Končno smo dočakali, dobili ključe, se vselili in zaklenili za seboj vrata.
Stanovanje nam e dodelila družba in sedaj naj ga še upravlja. Za delo v hišnem svetu, krajevnih skupnostih in podobno je tako dovolj drugih ljudi-. Dokler imamo vodo, električni tok, dokler nas ne zebe, ali se ne zamaši jašek za smeti, dokler je dvigalo v redu in nam ne ropota v ušesa, ali smrdi v noš, nas ne briga .nič, saj plačamo stanarino in povrhu še za obratovanje v' hiši. Gorje pa, če bi bilo kaj narobe. Takoj se pozanimamo, kdo sploh-je ta predsednik hišnega sveta oziroma kar kratko hišnik, da ne bomo komplieirali. Ob 2. uri ponoči smo
pesmi brigadirjev pa zagotavljajo občini Celje, da bodo najboljši v delovni brigadi in to so tudi izpolnili. Brigada »Cvetke Jerinove« je dosegla najboljše rezultate v Sisku.
Omeniti moram tudi, da smo si ogledali naselje, ki je bilo zelo lepo okrašeno in praznično pripravljeno za praznik dneva vstaje. Naselje so domiselno uredili z napisi tovariša Tita, partije, vsepovsod so razobesili zastave.
Srečanje z brigadirji je bilo zelo zanimivo in prijetno, zato nam je bilo težko, ko smo se morali posloviti. Zopet so nas pozdravili z brigadirskim »ZDRAVO«, rekli smo si na svidenje v Celju.
mu pripravljeni povedati, da dvigalo cvili. Na oglasni deski je sj‘-_ cer večkrat pisalo, kdo je kaj in za kaj, a le kdo bi bral te nezanimive stvari?! Veliko nas je takih, ki imamo premajhna stanovanja in se bomo čez: kako leto ali dve tako in tako vselili v večje stanovanje — družbeno seveda; le zakaj bi se trudili že tukaj?
Čudno je to. Lastniki hiš se obnašajo povsem drugače. Skrbijo za hišo, za vrt, vsako travico posebej pokosijo. Zakaj čudno? Saj to so vendar njihove hiše, naša stanovanja pa so družbena.
Avgust se izteka in s tem tutii-garancijski rok stolpnici v Simončičevi ulici 5. Hišnega sveta sicer formalno ni, ker ni bilo dovolj ljudi, da bi ga na sestanku potrdili in izvolili odbor. Stvari resda tečejo zaenkrat naprej in za pomoč smo zaprosili Železarno Štore in družbenopolitične organizacije, da bi zadeva spet stekla, kot je treba. Pri vsem. pa je treba tako malo razumevanja in uvidevnosti, sodelovanja, skupnega dela. Zbori stanovalcev so praviloma enkrat letno; prebrati je treba obvestila na oglasni deski in — v naši stolpnici naj bi od vsake družine izvolili enega člana v hišni svet in to vsakih 14 let za dobo dveh let. Tu je še krajevna skupnost s svojo aktivnostjo za nas — ne za sebe — in to je vse.
V primeru, da sami ne bomo pripravljeni upravljati s hišo, to pomeni vsi skupaj in ne le peščica ljudi, bomo morali to prepustiti Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje in vsak za sebe urejevati problematiko v stanovanjih. S tem bi narasli stroški obratovanja in s tem stanarine. Huje kot to pa je, da bi s tem pokazali svojo neprizadetost, nepripravljenost za sodelovanje in končno tudi nesposobnost.
Ali smo res taki — in ali smo res taki samo v naši stolpnici? Morda je do tega prišlo pri nas slučajno in zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov: dopusti, bo-
4. avgusta so se naši brigadirji vrnili domov. Povabili smo jih na Teharje, v Dom železarjev, kjer smo pripravili skupno kosilo. To je bil zaključek, kjer so bile podeljene tudi pohvale in značke. Povedali so nam, da so dobili največje priznanje na zveznem nivoju, to je plaketa Veljka Vlahovi-viča. To priznanje je dokaz, da so se naši mladinci resnično potrudili in dokazali, kaj zmorejo mladi. Bili smo veseli njihovega uspeha in smo jim v imenu Železarne čestitali za priznanje.
Najtežje je bilo slovo. Veliko solza je bilo potočenih. Bilo jim je težko, ločiti se po mesecu dni skupnega življenja. Nazadnje so si obljubili, da se naslednje leto zopet vidijo in v tem upanju so se razšli.
L. S.
lezen, službena zadržanost, številne druge obveznosti in tako naprej. Seveda bi lahko našli pojasnila in opravičila — za tokrat. In drugič, drugo leto?
Ce bo drugače, če bomo aktivni in bomo sodelovali v 'hišnih svetih,'na zborih stanovalcev, v krajevni skupnosti in tako naprej, bi to pomenilo, da so navedbe v tem prispevku in zaskrbljenost, zaradi takšnega stanja netočne in odveč. Upam, da je tako.
Ne nazadnje bi morali reči še to, da je naše obnašanje, kjerkoli že smo in ne glede na to, za kaj
Dopisujte
v
ŽELEZAR
gre tudi odraz našega obnašanja v delovnem kolektivu. Vprašati bi se morali, ali se zavedamo, da nam ustava nalaga poleg pravic tudi dolžnosti, tako tudi dolžnost do samoupravljanja?! Verjetno bi bilo drugače tudi, če bi bila aktivnost v hišnih svetih in krajevni skupnosti eno od meril za pridobitev stanovanja, seveda ob upoštevanju vseh ostalih meril.
Še nekaj. Morda se bo kdo oglasil in povedal; da stvari drugače stojijo, kot so tu prikazane. Polemika je zaželjena, seveda le, če je objektivna in če prinese pozitiven rezultat, se pravd, če vsaj teži k temu, da se stvari izboljšajo.
Marolt Boris, dipl. ing.
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. Ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja lur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni In glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
»Moje« stanovanje — »vaš« hišni svet
Srečanje športnikov slovenskih železarn
V	juniju smo imeli v Štorah priliko videti najboljše športnike 'Sioverisikih železarn v atletiki, .košarki, kegljanju, ribolovu, balinanju in namiznem tenisu.
V	vseh panogah jo sodelovalo več kot 300 športnikov in-športnic.
Poleg 'dbbre organizacije smo lahko še posebno zadovoljni z izredno dobrimi rezultati naših 'športnikov.;
Nikoli do- sedaj- še -nismo -osvojili takšno število pokalov in -kolajn, kar :je -verj etno odraz■ dobrih priprav in izredna1-borbenost-vseh nastopajočih.
Prvak v teku na 100 m je naš sodelavec Gerovšek Lojze
REZULTATI SREČANJA ATLETIKA
Tek.100 m
1.	Cerovšek, Jože	Železarna Štore	12.0
. 2.	Lombard „Drago	.	Plamen Kropa	12,2
3.	Kokalj Janez	Železarna Ravne	..	21,3
4.	Robnik Vinko	Veriga, Lesce	12,9
5.	Mrak Dane	Železarna Jesenice	• 13,9
Tek 1000 m '
1.	Žuritar Drago	ŽelezaTma;-Štore: 1: _ .	2:47,5
2.	Tajnikar Franc	Veriga Lesce	.2:53,0
3.	Buričič Toni	Železarna Jesenice,	2:59,0
4.	Rodošek Otmar	Železarna Ravne	.	2:59 J
5.	Šinkovec Lojze Plamen Kropa	.	3:09,3.
Balkanska štafeta			5. TOVIL Ljubljana	460
			6. Žična Celje	428
1. Veriga Lesce	čaš	: 3:43,4	7. Plamen Kropa	' 322
•2. Železarna Štore	čas	: 3:44,2	8.' METALURŠKI	
3. Železarna Ravne	čas	:. 4:00,0	INŠTITUT L J.	320
4. Železarna				
Jesenice	čas	: 4:12,5	Keglanje ženske —	borbene
			partije	
Skupna uvrstitev v atletiki				-podrtih
		. .. točk		kegljev
T: Veriga Lesce		27	1. Železarna Jesenice	- 236 .
2. Železarna Štore		26	2. Železarna Štore	227
3. Železarna Ravne .		20	3. Železarna -Ravne	178
4. Plamen Kropa		13	4. METALURŠKI	
5. Železarna. Jesenice		9	INSTITUT L J.	173 -
6. Žična Celje		3	5. Veriga- Lesce '	t 172 •
			6. Piamen Kropa	130
KEGLJANJE			KOŠARKA	
Kegljanje moški —	borbene			
.partije			Rezultati posameznih dvobojev	
		podrtih	Ravne : Žična '	32:23
		kegljev	Veriga-: Žična	38:14
1. Železarna Ravne		557	Ravne -: Veriga	;31:22
2. Železarna Štore		545	Jesenice : Kropa	23:38
3. Veriga Lesce		480	Kropa -: Štore	-24:37
4. Železarna Jesenice		474	Jesenice : Štore	.26: 39
Centrih Jože je zmagal v ribolovu
Skok v daljavo
1. Ban Marjan . Železarna Ravne	5,88
v 2 Berce Marko	Plamen Kropa	' 5,69
. 3, Vodišek Silvo ,	Veriga"Lesce	'	' . ''531
,4. Maekošek Marjan	Železarna-'Štore	. '	' ;	5,51'
5.	Peterman Janko Železaina Jesenice	' ' 5,46
6. Vodlan Dušan	Žična Gelje	4,30
Met krogle
1.	Prezelj Zvone	Veriga-Lesce	12,92
2.	.Planinšič .Mirko	Železarna .Štore	12,00
3.	.Brisman Stanislav	Železarna Ravne	10,63
4.	- Šolar -¡Mirko	Plamen-Kropa	10,24
5.	Vešligaj i Leopold Žična-Celje -	■ 9,90
6. Pavlič .Miran	>Železarna Jesenice-	9,58
Glavni direktor ing. Dušan Burnik izroča pokal za 2. mesto vodji atletske ekipe Marjanu Korbarju
Finalna tekmovanja		2. Železarna Jesenice	
		3. Železarna iš.tore	
za 5. in 6. mesto ;		4. Veriga lesce	
Jeserude.': Žična ;	39:17		
za 3, in 4, -mesto .		Mla jši ¿lani	
Kropa-: Veriga	41:32		
		1. Železarna Jesenice	
za 1. in 2..mešto Ravne : Štore	24:46	2.: 'Železarna - Ravne	
		3. Železarna "štore	
• Vrstni red v- košarki		4. .Plamen 'Kropa	
		5. \ Veriga iesee	
1. Železarna-Štore		6. Žična Celje	
2.- Železarna-Ravne			
3. Plamen Kropa		BALINANJE— VRSTNI	
4. Veriga Lesce		nrn	
5 .Železarna Jesenice		KfcU	
6.-Žična, Celje			točke
		1. Železarna: Jesenice	3
EKIPNI VRSTNI	RED	2. Veriga. Lesce	2
	: točk	3. To vil .Ljubljana	1
1. Železarna i Store	1550	4. Železarna -Štore	0
2. Železarna Ravne	840		
3. Veriga Lesce	280	RIBOLOV	
4. Žična Celje.	222		
5. Železarna Jesenice	130	Vrstni red. posameznikov:	
6. Plamen - Kropa	0		
			točk
		1. Centrih Jože	
		Železarna Store	940
NAMIZNI TENIS		2, K orinšek š Evgen	
Starejši člani		Železarna Ravne	270
		3. Bogdanovič Vlado	
1. Železarna Ravne		Železarna Štore	260
DIT načrtuje izlet v iinche
pLAN*NSKpoTEH
Dva meseearsem imela lani na-| basan nahrbtnik z namenom, da se s planinsko kolegico »potegneva« v Julij ce; : čim bo za" to: primeren čas in vEeme.
V načrtu sva imeli posebno- akcijo, dopolniti' serijo posnetkov Slovenske transverzale in: pred-. vsem v miru 'doživljati čar »raja na zemlji«:,: kot .je; .triglavsko- območjem imenoval" Čopov Joža.
Šele: zadnji-teden septembra še nama je želja izpolnila. Ne nameravam tu opisovati vseh doži-. vetij petdnevnega potepanja po znanih in ¡neznanih poteh.¡Julijcev, stikanja za rožami, kamni itd. Opisati želim le naj in. .zadnji , vzpon na .Luknjo in sestop V'Vrata..
Iz doma: Klementa Juga. v- Lepeni, kamor sva zvečer-že precej majavih nogc.pridrčali po., naporni kamniti poti,, sr Krnskega jezera, naju je prijazen domačin s svojim tičkom prepeljal do Zlatoroga v Trento ter nama tako-pri-„štedil mnogo ur cestnega ¡marša. Tako sva se-naslednjega, dne res . spočiti zbudili zv tej. prijazni-planinski pošto j ankL Čeprav nama je bilorvreme do tega dne izredno naklonjeno, pa. to jutro ni bilo nič kaj. prijazno,,;Megle so se sicer držale.,le naj višjih, vrhov, toda domačini so odločno napovedovali dež. Le- gospodinja .Zlatoroga naju. je bodrila, češ: »Če bo začelo pihati, še. danes ne bosta mokri!«
Tudi medvedi.-tokrat prvič nisva. bili . edini za. nadaljnjo .pot. | Mila je želela na vsak’ način čez Luknjo v Vrata, jaz pa proti Jalovcu. Zmagala je fotografska strast; kajti-za vsako ceno je ho-- tela posneti Plamenice, Bamber-govo smer, po' kateri j e nedavno tega v: dežju in megli, snegu in vetru pribingljala s Triglava.
Ko sva ¡jo "mahali po " čudoviti . dolini Zadnjice, nama je Dolič še kazal svoje mrko sedlo; tudi-Po-. gačnikov dom na Kriških-podih je bil. že. viden--Toda še predno sva prišli do gozda v Planji je zapihalo za nama. Jalovec nama je poslal svoj jutranji pozdrav.
Prešli ava široko prodišče, ki je ' bilo tokrat zamašeno s snegom, kamenjem, drevesi; saj je nedavno tega tudi tu divjaLsilen vihar.
' Še predno sva prišli do odcepa ' poti ha Dolič, sva Si bili edini,, da nama je tokrat odklenkalo opazo--vanje narave, da o kakih- posnetkih ni bilo niti misliti. Skoncentrirati sva.se morali zgolj nar sun-,ke .viharja^ sicer.bi se lahko znašli v Idnu grape, . kar je ssamo« nekaj krat po sto. metrov, pod nama.
Vihar je postajal vse hujši in hujši" ¡Fr sunki vse bolj pogosti,
‘ tako da sva le počasi napredovati. Bučalo, vršalo je, kot v kotlu. Ko sva končno pritelovadili do .-Zadnje skale pred vrhom, sva precej - časa. čakali priložnost; da -so sunki vsaj malo pojenjali in da sva se dobesedno preplazili tistih •nekaj metrov goličave' do preva-! la.
Želela sem čimprej priti čez in v zavetje. A Mila nf odnehala. Hotela je posneti Blamenice, pa ha j bo; kar bo! V. Strašnem: viharju ni mogla ne stati, ne klečali, pa se je kar leže pripravila na
»streljanj e z ¡objektivom« v strme rstene.
z Jaz pa — komaj da sem ujela njen nahrbtnik, ki ga je vihar nameraval odpihniti nekam v prepade severnih trigiavskih sten, sem.se oprijela skale, da me z vso • kramo • skupaj ni odneslo proti Pragu.
Prizor,-kako se Mila bori z vetrom, je bil-tako ’ čudno smešen, občutek, da sva ušli strašni: jezi viharja, tako razkošen, da sem še morala smejati na ves glas. Mila me je začudeno ošvrknila z očmi in . nadaljevala. svojo snemalsko ¡ misijo. Ko me je potem vprašala, čemu moje smejanje,;.sem ji- ponagajala, češ da so se celo Plamenice majale v viharju in da š posnetki tako ne bo nič.
. No, in še zadnja naloga tega dne.: V strašnem vetru, ki nama je omejeval celo razgled, sva zgrešili markacije. Mila se je namerila po neki stari oznaki proti Pragu, jaz pa sem preizkušala plezalsko umetnost čez neko grdo skalo. In —F ko da nam. sam vrag ta dan nagaja — ko sem prešla hrbet skalne gmote, ¡.j e bila na drugi-strani lepo na novo nadelana pot. Mila je vozila »slalom« po produ navzdol, pogubila vse gumbe, potrgala zaponke na pumparicah in jih je v-dolino dobesedno prinesla v rokah.
Vihar, ki naju je podil s Trente, je pričel divjati že tudi čez preval, z druge strani pa preko Praga, tako da v pričakovanem . zatišju v podnožju severa triglavske stene ni bilo nič.
Zaenkrat nama je bučalo samo nad glavami, a predno sva prišli pod steno, je bil tudi tu že pravi demonski ples. Vrelo, bučalo, grmelo je kot v peklu. Gozdiček v Bukovju je ječal, drevje se je previjalo kot bilke; okrog ušes nama je žvižgalo, pravi sodni dan.
Toda, to, kar sva tu videli in doživeli, je bilo vredno* truda tega dne in celotnega najinega pohoda. Kaj tako veličastnega še redko doživi. Med gmotami temnih skal so bile gredice: nežno cvetočega rododendrona v vseh roza odtenkih, poleg še šopi temno rdečih ciklam in nežnih planinskih nageljnov. Tu in tam šc rumen ali bel cvet pogačico in anemone, v ozadju pa zastrašujoči temni 'stebri ' severne 'triglavske stene, ki so jo v višini približno dva tisoč metrov ovijali ¡težki črni oblaki, obešeni nad kotlino,
'Našli. sva. vamo zavetje med skalami in. ¡opazovali" grozljive stebre: triglavske stene in ugibali njihova imena.
Čeprav se obe z: Milo že desetletja potepava po vseh mogočih planinskih poteh in sva vsaka po svoje nabrali lepo bero planinskih "spominov, toda to-doživetje daleč nadkriljuje najine planinske: vtise; saj je bilo enkratno in neponovljivo.	— M. M. —
Delo Društva inženirjev in teh-v ni kov Železarne Štore tudi -v. teh ¡poletnih., dopustniških- dneh ni za-.-mrlbr pripravi jama. se na novo sezono aktivnega dela in kmalu, v septembru, se bodo pričela naša tradicionalna, tedenska srečanja v Domu Železarjev na Teharjih. Tudi priprave na jesensko, strokovno ¡ekskurzij p so že v teku in o tem. naj povemo danes nekaj besed več.
Čeprav je pred leti celjsko DIT — strojniška sekcija že organizi--rala-izlet v München; smo se v Železarni Štore odločili in potrdili na seji našega upravnega" odbora, da gremo v dneh 7. do 9. oktobra . v. München. Pxogram poti :je tak, 'da ,Ltomo vsi-prišM -na-svoj račun. Izlet ima; strokovni in i-dru-ižatanl¡znača j,; Ogledali: si ¡ bomo to-•.varrib''-; BMW, j prizorišča’ olimpij-:skib ¡bojev-iz: leta -1972 in: kot vrhunec Tehniški, muzej v Münch-nu. Obvezen, je seveda tudi, skupni obisk ene od veMkib pivnic, seveda ie, če bd še katera ostala cela po letošnjem tradicionalnem »Oktoberfestu«.’. Kljub temu. da je program natrpan; kot rečemo, nam bo ostalo nekaj uric’tudi za nakupovanje in -ogled mestnega središča.
Za ogled tehniškega muzeja imamo po predvidenem programu na razpolago eno popoldne in . dopoldne naslednjega dne, kar pa ne bo obvezno za vse. Ce se bo
kdo odločil, da to dopoldne preživi po svoje, bo storil napak. Poznavalci muzeja, ljudje, ki so si ga ogledali že po petkrat in več, pravijo, da -je en dan dovolj, en teden po premalo za ogled; Res je tako; Če si hočeš muzej ogledati načrtno in če se zanimaš vsaj za nekaj področij, zmanjka časa.
V petih - etažah so v številnih prostorih -muzeja, ki je bil - osno -v-an leta 1902, razstavljeni številni predmeti, stroji,, naprave-in celotna postrojenja in sicer vse razvrščeno. na panoge, oziroma področja -tehnike: rudarstvo, metalurgija, kovinska... predelovalna industrija, pogonski stroji, letalstvo, ladjedelništvo,- fizika, elektrotehnika, kemija, - fotografija, itd-Skupno 31. področij.
Ne bom našteval vsega' in opisoval kaj se da videti in kaj sem si. zapomnil od obiska v tem-muzeju pred leti. Naj povem še to, da pričakujemo, veliko število prijav,, zato bomo predprijave. pričeli pobirati že konec avgusta. O -vsem bomo sodelavce še natančno obvestili z Informatorjem ih obvestili DIT ter po delegatih v TOZD in DSSS. Za tiste, ki imajo morda težave z ustvarjanjem »črnega fonda« za svojo porabo naj povem še to, da nas bo. izlet stal od 650 do 750 din na osebo. Ostale, nemajhne stroške pa bomo ¡pokrili iz drugih virov.
Boris Marolt, dipl. ing.
čeprav poškodovan, je Mirko Planinšič osvojil 2. mesto v metu krogle
Naša odbojkarska ekipa, ki je nastopila proti gostom iz Kanade
KADROVSKE ‘VESTI
Sli -.-novi,člani .
VAŠE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA 'DELA
Humski Bojan, KV strojni kalu-par — štip.; Guš Anton, strojni kalupar — štip.; Korez Jurij, KV strojni kalupar — štip.; Šmid Darko-Jožef, vodovodni inštalater; Leber Branko. NK delavec; Pesjak Anton, KV jedrar — štip.; Romih Marjan, KV valjavec profilov — štip.; Horjak Franc, KV strugar
—	štip.; Kriezi Ali, NK delavec; Romih Jože, KV valjavec profilov
—	štip.; Ulaga Marjan, KV valjavec profilov — štip.; Dvoršak Franc,' KV valjalec profilov — štip.; Krznar Milan, KV valjavec profilov — Štip.; Tkalec Radovan, natakar, Žumer Edi, PK natakar, Mehmedovič Mehmed, NK delavec, Vodeb Peter, valjavec profilov — štip.; Videc Pavel, strojni ključavničar — štip.; Mastnak Marjan, strojni ključavničar — štip.; Jager Milan, KV strojni ključavničar — štip.; Firer Dušan, KV strojni kalupar — štip.; Kovač Anton, strojni ključavničar
—	štip.; Esih Stanislav, strojni ključavničar — štip.; Klakočar Srečko, strojni ključavničar — štip.; Dobnik Vesna, KV natakarica, Kolar Irena, KV natakarica, Tepeš Boža. KV administrator — štip.; Kožuh Viktor, KV strojni ključavničar — štip.; Zupanc Branko, KV strojni ključavničar
—	štip.; Mastnak Radislav, strojni 'ključavničar, strugar — štip.; Dimnik Anton, KV rezkalec — štip.; Posl. Ladislav, KV strojni ključavničar — štip.; Cerovšek Roman, KV strojni ključavničar
—	štip.; Brdnik Ivan, KV elektrikar — štip.; Šeligo Franc, KV strojni ključavničar — štip.; Cer-noša Branko, KV el. mehanik — štip.; Vavrieuk Anton, KV obratni elektrikar — štip.; Halužan Cvetko, strojni ključavničar — strugar — štip.; Lah Vojteh, KV strugar — štip.; Strniša Cvetko, KV valjavec — štip.; Hrastnik Mohor, PK avtomehanik, Kidrič Ivan, KV strugar — štip.; Golež Jožef, KV strugar — štip.; Agrež Milan, KV strugar — štip.; Jecl Darinka, KV administrator, Kne-ževič Sava, NK delavec, Mastnak Alojz, KV el. mehanik — štip.; Ibrahimovič Adil, NK delavec, Faller Viktor, KV strojni ključav-ničar-strugar — štip.; Bovha Alojzija, NK delavka, Sokoli Ana, PK priučena natakarica, Maček Vinko (strojni ključavničar (PK) — štip.; Arh Janez, KV strugar — štip.; Bordič Slaviša, KV Strojni ključavničar — štip.; Guješ Božidar, KV elektromehanik — štip.; Dolžan Igor, absolvent strojništva, Jager Edvard, KV strojni ključavničar, Klinar Pavel, KV strugar — štip.; Oblak Peter, KV strojni ključavničar — strugar — štip.; Novačan Branko, KV strojni ključavničar — štip.; Javornik Franc, obratni elektrikar — štip.; Ribič Majda, predmetni učitelj, Šeško Drago, elektromehanik — štip.; Gajšek Marjan, prometni transportni tehnik, Novak Cveto, KV strugar — štipendist.
SE VRNILI 1
Arlič Marjan, PK žerjavovodja, Stojan Jože, PK žerjavovodja, Jereb Dušan, KV ključavničar, Kralj Viktor, KV vodovodni inštalater, Grabler Danijel, KV strojni ključavničar, Hrastnik Miroslav, KV strugar, Dravinec Ivan, NK delavec, Merslavič Franc, ekonomist, Kužnar Franc, KV strojni kalupar, Drobne Igor, strojni tehnik.
S SAMOVOLJNO A* : ZAPUSTILI DELOVNO ’ _ ORGANIZICÏJO
Dejanovič Momčilo, PK ključavničar iz jeklarne II; Zazijal Bernard, obratni elektrikar iz elektroobrata; Drobne Anica, PK natakarica v gostinski enoti; Per-vanič Hilmija, NK delavec iz valjarne I; Simič Cvjetko, NK delavec iz jeklarne I; Volovšek Martin, K V avtoklepar — vzdrževanje transportnih naprav; Poznič Angela, NK delavka —■ komunala; Plavčak Jožef, NK delavec iz obrata transport; Sodin Anton, NK delavec iz valjarne I; Behrami Bečir, NK delavec iz livarne II; Tanšek Drago, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice; •Terzič Mesud in Garibovič Ismet, NK delavca iz elektroplavža; Stojnšek Franc, NK delavec iz jeklarne II; Beg Martin, NK delavec iz jeklarne II; Mehmedovič Mehmed, NK delavec iz jeklarne I; Župnek Janez, KV strojni kalupar iz livarne II; Furjan Boris, KV valjavec profila iz valjarne II; Stojan Anton, NK delavec iz livarne I.
NANOVO ŽIVLJENJSKO POT • i SO STOPILI
Lubej Anton iz valjarne II, Golob Drago, Bračun Vinko in Re-goršek Srečko, vsi iz mehanične delavnice.
Želimo jim obilo družinske sreče.
NARAŠČAJ
V DRUŽINI SO DOBILI
Verhovšefc Silvo iz obrata vzdr. ževanje transportnih sredstev; Bobnič Jože im Najdenik Vinko iž valjarne I; Paljič Branko iz energetskega obrata; Bamjac Nebojša iz jeklarne I; Romih Franc iz TT-montaža; Zalokar Edi iz mehanične delavnice; Gobec Jože in Žlender Ferdo iz obdelovalnice valjev; Cmok Jože iz mehanične delavnice in Kovač Alojz, oddelek za kakovost.
. Iskrene čestitke!
>;!; ODŠLI PO LASTNI
Po lastni želji sta odšla Otorepec Slavko, strugar iz valjarne I in Krajnc Ivan, PK voznik viličarja v jeklarni I.
Zaradi nadaljnjega šolanja je odšel Gradišnik Ivan, strojni kalupar iz livarne I.
UŽMAH Anton, roj:. 15. 1. 1922, stanujoč Žapina 9, pošta Škofja vas, občima Celje, je bil zaposlen v Železarni Štore od 3. 7. 1946 pa do 15. 10. 1947, ko je odšel na od-služemje vojaškega roka. Po vrnitvi iz JLA se je ponovno zaposlil v valjarni, kjer je delal na različnih delovnih mestih vse do upokojitve.
Starostno je bil upokojen s 30.
6.	1977.
ŠUSTER Ignac, roj. 28. 7. 1924, stanujoč Štore 142, Celje, je bil zaposlen od 22. 5. 1947 v valjarni na delovnih mestih zagrevač, rav-nalec proge, posluževalec plam. peči, vlagdlec gredic, varilec plaim. peči in od 1969. leta na delovnem mestu «ogrevalec«.
Starostno je bil upokojen s 30.
6.	1977.
ŠET Franc, roj. 15. 5. 1917, stanujoč Hruševec 30, Šentjur, je bil zaposlen v Železarni Štore od 24.
6.	1946 v energetskem Obratu kot kurjač in predkurjač generatorjev vse do upokojitve.
Starostno je ¡čil upokojen s 30.
6.	1977.
OBERŽAN Franc, roj. 2.9.1915, stanujoč Laška vas 43, Štore, se je zaposlil v železarni štore 6. 8. 1952 v livarni kot čistilec, od leta 1955 dalje pa je bil na delavnem mestu »gasilec reševalec« v gasilski 'službi.
Starostno je ¡bil upokojen s 30.
6.	1977.
DOVŠEK Franc, rojen 18. 1. 1923, stanujoč Štore 7, je bil zaposlen v Železarni Štore od 1946 do 1949, ko je odšel na odsluže-nje vojaškega roka. Po vrnitvi iz JLA se je ponovno zaposlil v jeklarni, 1958 leta pa je bil premeščen v mehanično delavnico, kjer je delal kot varilec vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen s 5. 7. 1977.
ŽOHAR Jurij, rojen 22. 9. 1915, stanujoč Štore 147. je bil zaposlen V Železarni Štore od 1. 1945 in to v mehanični delavnici kot strojni ključavničar. Leta 1964 je bil premeščen v pripravo proizvodnje na delovno mesito normirca, leta 1972 pa v sklop MO, kjer je delal na delovnem mestu tehnologa II vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen z 8. 7. 1977.
TOPLAK Jožef, rojen 9. 1. 1922, stanujoč Prožinska vas 1, je bil zaposlen v naši organizaciji združenega: dela od leta 1970 in to na komunali kot pomožni delavec vse do upokojitve.
S 1. 7. 1977 je bil invalidsko upokojen.
Z rednim odpovednim rokom sta odšla Novak Jožica, KV kuharica iz gostinske enote in Ocvirk Stanislav, ing. varstva pri delu v službi varstva pri delu.
Sporazumno s podjetjem sta odšla Robič Branko, ing. strojništva v vodstvu 114. panoge in Gvérlin Stanko, KV avtomehanik v TT obrat montaža. ■
Iz DO sta bila izključena — Pi-pinič Jože, KV vodovodni inštalater iz komunale in Govčič Dže-mal, NK delavec iz valjarne II.
VRAŽlG Ferdinand, rojen 22. 5. 1917, stanujoč Pustike 24, pošta Pristava, je bil zaposlen od leta 1957 v livarni II kot pomožni in livarski delavec, leta 1968 je bil premeščen v investicijsko skladišče, kjer je delal kot skladiščni delavec, s 1. 5. 1977 pa je bil premeščen v SNG in delal tudi kot skladiščni delavec.
Redno je bil upokojen s 16. 7. 1977.
OSET Jakob, rojen 24. 7. 1926, stanujoč.Nova vas 37, Šentjur, se je zaposlil v Železarni' že leta 1946 in je delal v mehanični delavnici do leta 1948, ko je odšel na odslužen j e vojaškega roka. Po vrnitvi iz JLA se je ponovno zaposlil v mehanični delavnici, leta 1951 pa je bil premeščen v obdeloval-nico valjev, kjer je delal kot strugar. S 1. 6. 1973 je bil premeščen v obdelovalničo litine, kjer je delal na delovnem mestu »skupino-vodja« vse do upokojitve. .
Z 29. 7. 1977 je bil invalidsko upokojen.
TRUPEJ Franc, rojen 30. 10. 1930, stanujoč Kanjuce 1, Svetina, se je zaposlil v Železarni Štore leta 1958 kot transportni delavec na bentonitih. Od leta 1958 je delal kot pomožni delavec v obratu transport vse do upokojitve.
Z 29. 7. 1977 je bil invalidsko upokojen.
Želimo jim, da bi še mnogo let uživali zasluženo upokojitev!
11 ' , . * 1
V juliju so se komisija za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD ViT in TOZD I (114. panoge) sestale 2-krat in obravnavale 18 primerov. kršitev delovnih obveznosti.
Hujše so prekršili delovno dolžnost:
1.	RATAJC Mirko, transport, dne 30. 5. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	PERGAMOŽ Jože, jeklarna I, dne 20. 5. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	TOMlC Niko, jeklarna I, dne
18.	6. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	KOPRIVC Marjan, jeklo vlek, dne 3. 6. 1977 med delovnim časom zapustil delovno mesto — javni opomin.
5.	PLAVGAK Stanko, jeklovlek, dne 3. 6. 1977 zapustil delovno mesto — javni opomin.
6.	GORIBOVIG Ismet, elektro-plavž, dne 27. in 28. 5. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
UPOKOJENI