Letnik XXXI – št. 1, januar 2024 Glasilo občine Trzin Pojasnila iz županovega kabineta Končanje gradnje večnamenske dvorane in obnova občinskih stavb po poplavah Državni praznik Občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Tridnevno strelsko tekmovanje Strelsko društvo Trzin je uspešno izvedlo mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem Prednovoletna druženja Obisk Božička, novoletna zabava z Vilijem Resnikom in druga druženja PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com www.avtohisamalgaj.si Akcija Akcija Opel Astra karavan 1.6 CDTI 110 innovation – navi., fulled, pdc, – 1598 ccm, 81 kW (110 KM) – L. 2016/05 – samo 168.523 km. 1. lastnik, ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino, full led žarometi, dvopodročna avtomatska klima, original alu platišča, tempomat, el.odpiranje prtljažnika, navigacija, bralnik prometnih znakov, meglenke, bluetooth, usb, potovalni računalnik, sredinski naslon za roko, usnjen multifunkcijski volan,… možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. BMW serija 3 touring: 318d aut. navi. 2 x pdc, gr. sedežev, el. prtljažnik, alu platišča – 1995 ccm, 110 kw (150 KM), L. 2017/07 – samo 144.618 km. Odlično ohranjeno vozilo z znano zgodovino, parkirni senzorji spredaj + zadaj, avtomatska klima, navigacija, usnje, multifunkcijski volan, usb, bluetooth, alu platišča, potovalni računalnik, … Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 9.998,00 € Akcijska cena: 16.990,00 € Akcija Akcija BMW serija X1: 1,8d sdrive panorama vzv. kamera pdc – 1.995 ccm, 110 kw (150 KM), 03/2021 – 15.875 km. 1.lastnik, panorama, dnevne led luči, parkirni Volvo V90 D4 wagon avt., Business plus full LED, usnje, navi, el. prtljažnik, 1969 ccm, 140 kw (190 KM), (automatik). L. 2017/04 – prevoženih 149.956 km. Odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino in od 1. lastnika. električno nastavljivi usnjeni sedeži, full led žarometi, navigacija, tempomat, vzvratna kamera, električna prtljažna vrata, parkirni senzorji spredaj in zadaj, dvopodročna avtomatska klima, meglenke spredaj in zadaj, usb, bluetooth,… možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 27.980,00 € Akcijska cena: 22.680,00 € Akcija Akcija Škoda Superb 2.0 TDI Style combi, bixenon, radar, navi, memory, PDC, … 1968 ccm, 110 kW (150 KM) – L. 2016/06, 142.839 km. Zelo lepo ohranjen, z znano zgodovino in od 1. lastnika, front assist, bralnik prometnih znakov, spomin sedeža, lita platišča, bi-xenon/led, navigacija, bluetooth, aktivni tempomat, parkirni senzori zadaj... možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 13.980,00€ € Škoda Superb 2.0 TFI DSG Active Combi 110 kW, Xenon, Memory 1968 ccm, 110 kW (150 KM) – L. 2017/03, samo 97.760 km. 1. lastnik, ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino, xenon, memori sedeži, tempomat, bluetooth, navigacija, start/stop, led dnevne luči, pdc zadaj, … možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 19.990,00 € oglasno sporočilo senzorji spredaj in zadaj, vzvratna kamera,meglenke spredaj in zadaj, usb, bluetooth, navigacija, aluminijasta platišča, električna prtljažna vrata, bralnik prometnih znakov, vlečna kljuka, … možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin Fotografija: Miha Bevk ➔ Na naslovnici Na god sv. Štefana 26. decembra, ki je po izročilu zavetnik konj, potekajo tradicionalni blagoslovi konj. Že deveto leto zapored je tudi v Trzinu lani potekal blagoslov konj, organizira ga Matic Mušič s trzinske kmetije Mušič. Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Maja Brozovič, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavčar, Nataša Pavšek, Matjaž Erčulj in drugi Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do ponedeljka, 5. februarja 2024. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. januar 2024 Bodi sprememba Ob koncu leta se veliko ljudi ozira na odhajajoče leto in komaj čakajo njegov iztek s kančkom upanja, da bo novo leto čisto drugačno. Ob tem marsikdo z zanimanjem prebere letne napovedi astrologov ali drugih napovedovalcev prihodnosti, med katerimi ste zagotovo že slišali za imeni Nostradamus in Baba Vanga. Med prazniki tudi sama za zabavo rada preberem takšne lahkotnejše napovedi, a jih kaj hitro pozabim. Letos pa je bilo nekaj drugače, saj so se mi v spomin vtisnile napovedi nekaterih astrologov, ki napovedujejo leto preobrazb. Te napovedi so mi dale misliti. Četudi so oddaljene zvezde in planeti našega osončja naklonjeni preobrazbi sveta, bomo morali ljudje sami poskrbeti za to, da bo prišlo do sprememb na bolje. Verjamem, da lahko posamezniki z majhnimi koraki, ki pa imajo lahko daljnosežne učinke, povzročimo začetek sprememb. A sprememba se vedno začne, ko sami pri sebi izvedemo premik, spremenimo odzivanje na zunanje dražljaje, stopimo iz svoje cone udobja ... Zase lahko rečem, da je bilo že lansko leto polno tovrstnih preizkušenj, ki so me izzvale k pogumnejšim dejanjem, tem pa so sledili novi življenjski izzivi na vseh področjih. Predvsem pa lahko rečem, da sem morala pred tem opustiti dosti starih prepričanj in se odpovedati določenim navadam, za katere sem slutila, da me ne vodijo v pravo smer osebnega razvoja. Sprejeti je bilo treba tudi nekaj neprijetnih občutkov, ki se porajajo ob različnih življenjskih položajih in nanje ne moremo vplivati drugače, kot da jih sprejmemo in se nanje drugače začnemo odzivati. Ko sem v svoji glavi izvedla nekaj takšnih premikov, je z mojih pleč odpadlo veliko breme pričakovanj. Pravo zato sem hvaležna za spoznanja preteklega leta in si želim v letu 2024 vsak dan začeti bolj lahkotno in z zavedanjem, da so težavni trenutki le hipni. Po težavnih mesecih po poplavah smo v januarskem Odsevu nanizali nekaj lahkotnih opisov praznovanj in druženj v drugi polovici decembra, a smo se v vsebini dotaknili tudi resnejših tem, kot je obnova objektov po poplavah. Ta tema bo najverjetneje aktualna kar vse leto, prva polovica leta pa bo v znamenju dograditve večnamenske dvorane v Trzinu. Prvi konec tedna v januarju smo obiskali tudi strelsko tekmovanje, ki ga je uspešno organiziralo in izvedlo trzinsko strelsko društvo. Predsednik planinskega društva Miro Štebe je pripravil poučen prispevek za vse, ki si v zimskih razmerah zaželijo v gore. Naša naravovarstvenica Maja Brozovič pa tokrat predstavlja bambuse, ki so pristali na opozorilnem seznamu invazivnih in tujerodnih vrst, vendar se jih v Trzinu še lahko uspešno znebimo. Ne pozabimo tudi na urejeno okolje in spoštljiv odnos do ljudi in živali. Ko se bom decembra ozrla nazaj, si želim, da bi bilo tudi v našem kraju polno sprememb na bolje. A vseeno uvodnik končujem z izposojenim rekom indijskega modreca Mahatme Gandhija: »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Foto: Helena Kermelj Kolofon Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Poudarki leta 2024 Pojasnila iz županovega kabineta V začetku januarja smo župana Petra Ložarja povprašali o načrtih za letos in ga prosili, naj predstavi pomembne projekte, ki ga čakajo v letu 2024. Največja in najpomembnejša letošnja projekta za našo občino bosta dokončanje gradnje večnamenske dvorane in obnova občinskih stavb po poplavah. Se bo pa občina prijavila tudi na nekaj razpisov. Dokončanje gradnje večnamenske dvorane Prva polovica leta bo zagotovo v znamenju končevanja gradnje večnamenske dvorane, ki se gradi od marca lani. Ker je občini lani novembra uspelo pridobiti 1.193.904 evrov nepovratne finančne spodbude za sofinanciranje Športne dvo- Župana Petra Ložarja smo povprašali o načrrane Trzin, smo na občini tih za letos. povprašali, kako napredujejo dela in ali bo morda zaradi avgustovske poplave prekoračeni roki. »Športna dvorana Trzin napreduje po načrtih,« nam je zagotovil Matjaž Erčulj, višji svetovalec župana za družbene dejavnosti, ki na Občini Trzin skrbi za projekt. »Decembra smo že izvedli mostovž – povezavo z osnovno šolo – in dvigalo v dvorani. Dvorano smo zaprli in po večini tudi izolirali. V njej se izvajajo vsa obrtniška dela – od električne napeljave, strojnih instalacij do polaganja ploščic po kopalnicah in straniščih ter drugih zaključnih gradbenih del. V januarju bosta končana izolacija stropa in zunanja fasada ter bo dograjen glavni vhod. Začeli smo tudi urejati priključke. Kanalizacija in plinska napeljava sta dokončana, v januarju bomo povezali še vodovod, pozneje pa še meteorno odvodnjavanje, optične kable in električno napeljavo. Konec decembra smo dvorano priklopili na plin, tako da se že ogreva in se estrihi sušijo,« smo izvedeli in upamo, da bo izvajalec del Graditelj končal delo v predvidenem roku, čeprav je bila med gradnjo tudi večnamenska dvorana avgusta poplavljena. optimistično povedal, da obnova objektov napreduje, a je počasna, saj mora biti marsikje izvedena premišljeno. »Za zdaj nam je uspelo izvesti polovico zastavljenih obnovitvenih del. Če pogledamo podrobneje, smo v celoti uredili osnovno šolo, vrtec in telovadnico. Strelišče v šoli je blizu končanju obnove po poplavah. V zaključni fazi obnove so tudi Dvorana Marjance Ručigaj in kletni prostori Mladinskega kluba v Centru Ivana Hribarja,« nam je povedal. Dodal je, da jih letos čaka še dosti izzivov. »Obnova po poplavah, ki poteka v trzinskem domu starejših občanov, je kompleksnejša, ker obnovitvena dela potekajo po fazah. Delovanje doma mora biti ves čas nemoteno, zato obnova zahteva vzpostavitev koridorjev. To je nujno potrebno, da dela potekajo nemoteno, prav tako pa se morajo oskrbovanci dobro počutiti kljub delu. Zato obnova tam traja dalj časa. V celoti naš čakajo tudi obnovitvena dela v kletnih prostorih kulturnega doma skupaj s prostori pod Pekosom in inšpektoratom. Še en izziv bo obnova Jefačnikove domačije. Obnoviti pa je treba tudi poplavljene klubske prostore v Domu zaščite in reševanja.« Dvorana Marjance Ručigaj in kletni prostori Mladinskega kluba v Centru Ivana Hribarja sta v zaključni fazi obnove. Razpisi Izvajalec del Graditelj namerava končati delo v predvidenem roku, čeprav je bila med gradnjo tudi večnamenska dvorana avgusta poplavljena. Obnova občinskih stavb po poplavah Avgustovske poplave so poplavile precej stavb v lasti trzinske občine. Naj spomnimo, da so bili v osnovni šoli pod vodo mala in velika telovadnica ter zaklonišče s streliščem, prav tako je voda poškodovala tamkajšnje prostore vrtca Palčica. Poplavljeni so bili tudi prostori Mladinskega kluba in Dvorana Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hribarja. Pod vodo so bili tudi dvorana kulturnega doma in kletni prostori Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar Trzin ter Jefačnikova domačija in kletni prostori s parkiriščem Doma zaščite in reševanja. Poplavilo pa je tudi klet v trzinskem domu starejših občanov. Župan nam je v začetku januarja 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin Izvedeli pa smo tudi, da se občina namerava letos prijaviti na različne razpise, tudi v okviru Lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in vas. »Odpirajo se novi razpisi, v okviru katerih bomo poskušali pridobiti sredstva za plezalni center. Pojavilo se je še nekaj novih zamisli, zato računam, da se bodo društva zedinila glede svojih želja,« nam je povedal župan Peter Ložar. Povedal nam je tudi, da si bo občina prizadevala pomagati pri obnovi cerkve. V okviru Dogovora za razvoj regij (DRR) je bilo že v preteklih letih na ravni trzinske občine narejeno veliko. »Kanalizacija in vodovod sta urejena, priključeni smo na centralno čistilno napravo, urejene so kolesarske povezave skozi naš kraj. Za trajnostno mobilnost bi morda lahko uredili še kaj, na primer izposojo koles,« je presenetil župan in dodal, da se bodo na občini potrudili naredili še kaj dobrega za Trzin. MPP Foto: arhiv Občine Trzin in MPP Občinske novice Novice iz trzinske civilne zaščite Glede na številne dejavnosti Civilne zaščite Trzin ob poplavah v letu 2023 in po njih smo se ob koncu minulega leta ukvarjali s prijetnejšimi zadevami. Deloma smo dopolnili opremo štaba trzinske Civilne zaščite in pripravili za vračilo razvlažilnike, ki so še dobršen del jeseni sušili ob avgustovskih poplavah zalite prostore. Predvsem pa smo štab strokovno in številčno okrepili. Po novem šteje 18 članov, prejšnjim devetim se jih je pridružilo še devet, in sicer: Vesna Jaklin, Katja Kač, Barbara Rink, Gregor Rutar, Gregor Pevc, Nuša Repše, Miha Kumer, Tanja Rogač in Miha Demšar. Seznam vseh članov in članic občinskega štaba civilne zaščite je dostopen na spletnem naslovu https://www.trzin.si/sl/content/obcina/zascita-in-resevanje.html. Dejavno sodelujemo tudi s Protipoplavno civilno iniciativo Trzina (PCI), s katere člani smo se sestali konec novembra 2023. Na trzinskega župana so naslovili dopis, v katerem prosijo za odgovore na vprašanja glede popoplavne obnove v porečju Pšate gorvodno od Trzina in na krajevni ravni. Predstavnike PCI še zanima, v kakšni fazi so posamezni projekti in kakšna je njihova predvidena časovnica. Podali pa so tudi pripombe na predlagani proračun za leti 2024 in 2025 s predlogom, da se v sklopu strokovnih podlag za 2. OPN poleg hidrološko-hidravlične študije izdela predlog ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na delu Pšate skozi Trzin. Postavljeni rok za odgovore je bil sredina decembra, ker pa je za nekatere odgovore pristojna Direkcija RS za vode, ki še ni odgovorila oziroma poslala pojasnil, jih bomo objavili takoj, ko jih prejmejo na občini. Z nestrpnostjo čakamo predvsem razpis za pridobitev projektantov in zatem razpis za izbiro izvajalca za gradnjo suhega zadrževalnika na Tunjščici. Prav ta zadrževalnik je ključnega pomena za upravljanje Pšate na območju Trzina v prihodnje. Nova tablica z oznako višine vodostaja na Pšati ob poplavi 4. avgusta lani pri Gregčevem mostu na Ljubljanski cesti razsežnosti. Seveda smo tablico namestili v upanju, da česa takšnega ne bomo več deležni, vendar da imamo pomnik tudi za naslednje generacije, in v opozorilo, da moramo tudi v prihodnje vodi odmeriti njen prostor, sicer bo ona »zavzela« našega. Ob tem bi se radi še enkrat zahvalili vsem prostovoljcem, ki ste ob lanskoletnih katastrofalnih poplavah nesebično pomagali prizadetim krajanom tako v okviru Civilne zaščite Trzin kot tudi v okviru drugih pobudi in dokazali, da skupaj zmoremo. Besedilo in foto: Miha Pavšek, CZ Trzin PRODAJA IZDELKOV GIVOS d. o. o. Srednja vas 73, 4208 Šenčur V začetku decembra smo uspešno zamenjali enoto za merjenje padavin na vremenski postaji Osnovne šole Trzin, ki je vstopila v deveto leto obratovanja. Letos bodo tako na voljo spet vsi na tej lokaciji merjeni podatki; v preteklem letu smo si jih izposodili s postaj Jablje (MKGP) in Loka pri Mengšu (zasebna postaja). Gre za vremensko postajo znamke Davis, Vantage Pro 2, menjava padavinske enote pa se je izkazala za uspešno že ob primerjavi izmerka s količinami na bližnjih vremenskih postajah ob prvih obilnejših padavinah sredi decembra, ko smo prejeli kar 65,6 mm dnevnih padavin (13. december 2023). Dostop do celotnega arhiva podatkov je na zavihku Statistika oz. na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si/summary.html. Trudili se bomo, da bodo podatki z vremenske postaje tudi v prihodnje čim bolj zanesljivi in pravočasni. Konec leta pa smo ob Gregčevem mostu na Ljubljanski cesti nasproti južnega začetka pšaške promenade namestili še tablico, ki označuje višino vode ob katastrofalni poplavi 4. avgusta lani. Gre za prvo tablico za poplave avgusta 2023, pritrjena pa je precej višja od tiste, ki označuje vodostaj septembra 2010. Takratne poplave so bile precej manjših januar 2024 • Vrtne in balkonske ograje • Dvoriščna vrata • Različne barve in različni ograjni in vratni modeli ALU ograje PVC ograje oglasno sporočilo Nova enota za merjenje padavin na vremenski postaji Osnovne šole Trzin Kontaktirajte nas 040/568-000 www.givos.si info@givos.si | 5 Občinske novice Napovedani obisk državnega sekretarja za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023 Občinski svetnik Boštjan Papež je v novembru na državnega sekretarja za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023 Boštjana Šefica naslovil pet ključnih vprašanj, odgovore nanje pa smo želeli objaviti v decembrskem Odsevu, a smo jih prejeli šele dan pred uradnim izidom Odseva − prepozno, da bi jih lahko objavili. Za januar je bil napovedan tudi obisk Boštjana Šefica v Trzinu. Ker je sekretar obiskal Trzin po koncu redakcije, bomo podrobnosti o srečanju predstavili v februarski številki Odseva, v nadaljevanju pa objavljamo decembrske odgovore iz njegovega kabineta. Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev je eden ključnih okvirov za začetek tretje faze, to je saniranje razmer po veliki naravni nesreči 4. avgusta. Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) denj, obnovo infrastrukture, pospešuje administrativne postopke in postopke javnega naročanja, predvideva dodatno sofinanciranje programov duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči, vzpostavili bomo center za ravnanje z onesnaženimi zemljinami. S poroštveno shemo bomo pomagali tudi fizičnim osebam. Namenjena bo obnovi poškodovanih objektov in financiranju gradnje nadomestnih objektov. Predviden je tudi ukrep spodbud za investicije v gospodarstvu. Upravičenci so podjetja, ki so utrpela neposredno škodo v poplavah in plazovih, pri čemer bo vlogo za sofinanciranje mogoče oddati najpozneje do 31. decembra 2024. Zakon obravnava tudi področje razvoja. Tretjo razvojno os v zakonu opredeljujemo kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, zagotovili bomo sredstva za sofinanciranje gradnje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture ter sofinancirali gradnjo visokozmogljivih mobilnih 5G-omrežij. Vlada bo lahko tudi pozneje podprla razvojne projekte z razvojnimi spodbudami v prizadetih regijah,« so zapisali v odgovoru na prvo vprašanje. Poraba podeljenih sredstev Prvo vprašanje, ki ga je na Boštjana Šefica naslovil trzinski občinski svetnik Boštjan Papež, je bilo glede sprejetega zakona o obnovi. Prosil je, da naštejejo nekaj najpomembnejših točk in kako bodo ti ukrepi pomagali poplavljenim prebivalcem. »Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev je eden ključnih okvirov za začetek tretje faze, to je saniranje razmer po veliki naravni nesreči 4. avgusta. Omogočil bo hitrejšo obnovo in hkrati postavil temelje za večjo odpornost poplavljenih območij in s tem celotne Slovenije. To je četrti zakon, ki se dotika te naravne nesreče in s katerim bomo lahko postavili ključne okvire za izvedbo obnove in razvoja ter zagotovili ustrezna finančna sredstva. Cilj zakona je zagotoviti mehanizme za hitrejšo obnovo avgusta poplavljenih območij in zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami ter pospešiti razvoj na prizadetih območjih. Zakon posega na področje pomoči gospodarstvu in prebivalstvu, določa vire financiranja obnove, ureja področje nadomestnih in nadomestitvenih gra- Svetnika Papeža je zanimalo tudi naslednje: »Prebivalci so že prejeli 20 odstotkov predplačila za odpravo nastale škode, višje od 6000 EUR, na stanovanjskem objektu, prijavljene v sistemu AJDA. Prosim, pojasnite, na kaj morajo biti upravičenci pozorni ob porabi sredstev, ali se jih lahko uporabi za omilitvene ukrepe proti poplavam!« Na to pobudo je prejel naslednji odgovor, ki je bil napisan 10. decembra lani: »Prvič doslej predplačila za obnovo prejemajo tudi posamezniki. Izplačila se bodo izvedla v štirih skupinah, predvidoma do konca decembra 2023, v skupni višini okoli 30 milijonov evrov. V prvi skupini je bilo zajetih 1350 stanovanjskih objektov oziroma 1932 upravičencev, saj je lahko lastnikov posameznega stanovanjskega objekta več. Ocenjena škoda mora biti več kot 6000 evrov, objekt pa ne sme biti predviden za nadomestitveno gradnjo. Prebivalci so škodo prijavili v aplikacijo AJDA in na podlagi tega so prejeli predplačila. Ta sredstva lahko porabijo za sanacijo objektov. Vendar to ni prva finančna pomoč, ki jo je vlada namenila neposredno prebivalcem. Že prvi dan po nesreči je za Po podatkih Direkcije RS za vode na Pšati trenutno še ni predvidenih ukrepov v smislu vodnogospodarskih ureditev, temveč se izvajajo redna vzdrževalna dela, ki se bodo nadaljevala tudi v letu 2024. Prebivalci so že prejeli 20 odstotkov predplačila za odpravo nastale škode, višje od 6000 EUR, na stanovanjskem objektu, prijavljene v sistemu AJDA. 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Občinske novice prvo nujno humanitarno pomoč prizadetim prebivalcem nakazala deset milijonov evrov humanitarne pomoči največjima humanitarnima organizacijama v Sloveniji, Rdečemu križu in Karitasu. Pomoči je bilo deležnih 8697 upravičencev. Nato se je na podlagi prvega interventnega zakona upravičencem izplačalo 7462 nakazil izredne denarne socialne pomoči. Skupno pa je bilo za socialne ukrepe izplačanih 57 milijonov EUR denarne pomoči.« Priporočila glede dodatnih zavarovanj domov Svetnik je nato opozoril tudi na težave poplavljenih občanov pri dodatnem zavarovanju domov in prosil za navodila oziroma priporočila. »Popolnoma razumem vse, ki so v zelo težkem položaju, ko jim grozijo morebitne ponovne poplave in plazovi, morda v prihodnosti tudi podobni ali še hujši. Zato svetujem, da vsak zelo podrobno prebere pogoje in pravila zavarovanja in se posvetuje o tem, kaj in kako bo zavaroval svoje premoženje. Hkrati pozivam vse, da ob morebitnem nakupu nove nepremičnine preverijo, ali nepremičnina stoji na poplavnem območju ali plazovitem zemljišču, tako da se bodo izognili morebitnim težavam v prihodnje. To še posebej velja za zemljišča ob vodotokih,« je bilo navedeno v uradnem odgovoru. Kam po dodatne informacije? Papež je opozoril še na neodkrite poškodbe ali težave kot posledico poplav, ki se lahko pojavijo naknadno. Zanimalo ga je, kam se lahko prebivalci Trzina obrnejo po strokovno pomoč in v katerih primerih lahko pokličejo telefonsko številko 114. »Klicni center 114 je zaživel kmalu po poplavah in prebivalcem nudi ažurne, verodostojne in celovite informacije o ukrepih po poplavah in plazovih. Prijazni svetovalci so na voljo vsak delovni dan med 8. in 16. uro. Prebivalcem, občinam in podjetjem pa so na voljo tudi strokovnjaki Državne tehnične pisarne, ki je zdaj ključni nosilec večine sanacijskih aktivnosti. Svetujejo pri obnovi objektov fizičnih oseb, jim predlagajo rešitve, pripravijo JAVNI VPIS NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2024/2025 Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Ur.l. RS, 100/05-UPB, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 55/17) objavljamo javni vpis novincev v Osnovno šolo Trzin, Enoto vrtca Žabica, za šolsko leto 2024/2025. Vloge za vpis predšolskega otroka v vrtec oddajte najpozneje do 31. marca 2024 na naslov: Vrtec Žabica, Svetovalna služba, Ploščad dr. Tineta Zajca 1, 1236 Trzin, oziroma na elektronski naslov os-trzin-taj@guest.arnes.si. Obrazec vloge dobite v tajništvu vrtca oziroma na spletni strani vrtca www.vrtec-trzin.si. Ravnateljica: Matejka Chvatal konkretne predloge, pomagajo pri finančni strukturi sanacije in pri pridobivanju potrebnih dovoljenj ter pri drugih izzivih. Hkrati svetujejo in pomagajo občinam pri obnovi lokalne infrastrukture. Sedež tehnične pisarne je v Ljubljani, dve dodatni izpostavi pa sta na Ljubnem ob Savinji in v Črni na Koroškem. Strokovnjaki izvajajo terenske oglede v občinah, oškodovanci pa se lahko dogovorijo tudi za posvetovanje na sedežu izpostav.« Svetovalci klicnega centra 114 so na voljo vsak delovni dan med 8. in 16. uro, prebivalcem, občinam in podjetjem pa so na voljo tudi strokovnjaki Državne tehnične pisarne. Ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti Pri zadnjem vprašanju je Boštjan Papež poudaril, da se je 4. avgust pokazalo, da je reka Pšata hudourniška reka, in prosil za pojasnila glede ukrepov. »Katere ukrepe na Pšati ste prepoznali kot potrebne/ ustrezne za zmanjšanje poplavne ogroženosti v prihodnje in kakšna je njihova predvidena časovnica?« Na to vprašanje je dobil naslednji odgovor: »Po podatkih Direkcije RS za vode na Pšati trenutno še ni predvidenih ukrepov v smislu vodnogospodarskih ureditev, temveč se izvajajo redna vzdrževalna dela, ki se bodo nadaljevala tudi v letu 2024. Vzdrževanje se nanaša na levobrežna in desnobrežna zavarovanja ter čiščenje struge. Podpisana je bila pogodba z zunanjim izdelovalcem strokovnih podlag za načrtovanje dolgoročnih in celovitih protipoplavnih rešitev, ki vključuje tudi ukrepe za porečje reke Pšate. Izdelovalec bo v vseh občinah na porečju Pšate preveril možnost umestitve protipoplavnih ukrepov, ki bodo kar najbolj smiselni in učinkoviti. Reka Pšata sicer nima izrazitega hudourniškega povirja, zato pričakujemo zlasti ukrepe zadrževanja voda in umestitve razbremenilnikov. Vse ukrepe bo Direkcija RS za vode obravnavala v sodelovanju z lokalno skupnostjo.« Teme na srečanju z državnim sekretarjem Januarski obisk Boštjana Šefica, državnega sekretarja za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023, se bo po besedah župana Petra Ložarja osredotočil na vprašanje, kdaj bo potekalo čiščenje reke Pšata na območju Mengša in Trzina. V pogovoru se bodo dotaknili časovnice sistema zadrževalnikov v občinah Komenda, Cerklje in Mengeš ter spregovorili o dokumentaciji razbremenilnega kanala Mengeš–Jarše in o njegovem rednem vzdrževanju, sistemu nadzora na tem kanalu in zapornici. Dotaknili pa se bodo tudi pogojev glede podeljevanja sredstev za občane Trzina. Kot že napovedano, bomo o obisku sekretarja poročali v naslednji številki. Besedilo in foto: MPP Sprememba uradnih ur Upravne enote Domžale Uradne ure Upravne enote Domžale za poslovanje s strankami so od 3. januarja 2024 dalje spremenjene. Uradne ure so po novem: • v ponedeljek in torek: od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, • ob sredah: od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure, • ob petkih: od 8. do 13. ure. Uradne ure glavne pisarne (vložišča) in uradne ure po telefonu so vsak dan v obsegu poslovnega časa upravne enote, pošta v elektronski obliki pa se prejema ves čas. MPP januar 2024 | 7 V našem kraju Občinska proslava Dan samostojnosti in enotnosti Praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti se je z občinsko proslavo v dvorani Kulturnega doma pridružil tudi Trzin. Proslava je bila 23. decembra, torej na dan, ko se je pred 33 leti 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev na plebiscitu odločilo za samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Splet domoljubnih pesmi so doživeto interpretirali recitatorji: Iva Ravnikar in Silvo Božič Zdravljico, Tatjana Strajnar Sonet 5 iz cikla Slovenski soneti Mirana Jarca in Miran Šinigoj Slovensko noč Edvarda Kocbeka. Recitacije je v skladu s Kajuhovim letom sklenila Meta Selan s Slovensko pesmijo. Slovenska zastava je poleg grba in himne državni simbol, ki označuje pripadnost naši državi. Proslava se je začela s slovensko himno, kot se za tak praznik spodobi, in se nadaljevala s kulturnim programom. Oblikovali so ga člani in članice Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin, ki so se jim pridružili folkloristi Folklorne sekcije Trzinka veterani. Recitatorji Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin so doživeto interpretirali domoljubne pesmi. Folklorna skupina Trzinka veterani in Blaž Klopčič s harmoniko V slabo uro dolgi proslavi so člani Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar in članice Ženskega pevskega zbora Trzinke peli pod taktirko zborovodje Primoža Leskovca, z igranjem na harmoniko nas je navdušil tudi Blaž Klopčič. Mešani pevski zbor Ivan Hribar in Osmir Ruži Ružko 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin Kulturni program, ki ga je povezoval Osmir Ružič Ružko, pa so s spletom gorenjskih plesov zaokrožili veterani Folklorne sekcije Trzin. Proslava se je končala s pogostitvijo. Slavnostni govornik večera, župan občine Trzin Peter Ložar, je v uvodu spomnil na razburljivo dogajanje, ki je leta 1990 privedlo do tako drastičnega koraka, kot je bila odcepitev Slovenije od takratne skupne države SFRJ. Na kratko je povzel razmišljanje novinarke Župan je v svojem govoru med drugim dejal, da bi morali bolj stremeti k socialni blaginji in splošnemu napredku. V našem kraju RTV Slovenija, Tanje Starič, da so bila 80. leta prejšnjega stoletja čas družbenega vrenja v Sloveniji. »Plebiscit se ni zgodil čez noč, ampak je bil le vrhunec številnih majhnih in velikih sprememb in aktivnosti, ki so se v Sloveniji zgostile zlasti po procesu proti četverici leta 1988. Ta je mobiliziral množice, ki so vse bolj jasno in glasno in brez strahu zahtevale demokratične spremembe in svojo državo. Prvi korak je bila ustanovitev strank, drugi so bile večstrankarske volitve, tretji odločilni za nastanek države pa je bil plebiscit.« Med drugim je dejal, da je kljub marsikateri pomanjkljivosti v našem državnem in družbenem sistemu plebiscit omogočil nastanek samostojne države in s tem uresničil naše večstoletne sanje o samostojni državi. Povzel je tudi dogajanje ob osamosvojitvi naše občine, od katere mineva že 25 let, in se spomnil okroglih obletnic, ki smo jih počastili lani: 40 let Planinskega društva Onger, 100 let Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar Trzin in 750 let prve omembe Trzina v srednjeveških listinah. Seveda ni mogel niti mimo lanskih uničujočih poplav: »Nihče si ni predstavljal, da bo to leto ostalo v spominu Trzincev po katastrofalnih poplavah 4. avgusta, ki so prizadele tako rekoč celotno območje starega Trzina.« Poplavljenih je bilo okoli 350 stavb, od tega deset občinskih. Škoda je bila ogromna. Ob tem pa je župan optimističen: »Verjamem, da bomo z izrednim trudom in premišljenimi odločitvami uspeli sanirati občinsko infrastrukturo za manj kot 1,5 milijona evrov.« To je pol milijona evrov manj, kot je bila prvotna ocena. Zahvalil se je vsem vključenim v odpravljanje posledic poplav in našteval: »Osnovno šolo smo uspeli obnoviti do začetka pouka, vrtec do konca septembra, telovadnico oktobra, Dvorana Marjance Ručigaj in mladinski center pa bosta dokončana v naslednjih dneh.« Dom starejših občanov, Jefačnikova domačija, Kulturni dom in Dom zaščite in reševanja pa naj bi bili prenovljeni do letošnjega poletja. Ob koncu je župan opozoril tudi na nekaj pozitivnih stvari lanskega leta, kot sta gradnja večnamenske dvorane in nakup prostorov za zdravstvene ordinacije. Ob tem je zadovoljno dejal, da po trenutnih finančnih projekcijah, pred kratkim so namreč prejeli odločbo Eko sklada o delnem sofinanciranju večnamenske dvorane, ne bo treba najemati posojila. »S tem pa občina Trzin ostaja ena redkih občin, ki v vsem svojem obstoju niso bile nikoli zadolžene.« Na koncu je vsem zaželel lepe in mirne božične praznike ter zdravo, uspešno in srečno novo leto 2024. Proslavo so poleg župana spremljali častni občan Janez Štebe, poslanec državnega zbora Rado Gladek in le polovica članov občinskega sveta. Nas pa je zanimalo, kako narodno zavedni smo občani Trzina. Zato smo se 26. decembra odpravili na kolesarski izlet po trzinskih ulicah in ugotavljali, koliko zastav visi s pročelij hiš. Bili smo razočarani, saj je v poprečju le nekaj prebivalcev hiš v ulici razobesilo zastavo, med njimi sta bila župan Peter Ložar in poslanec Rado Gladek. S stanovanj trzinskih blokov pa nismo opazili niti ene. Kam je izginila naša narodna pripadnost? Besedilo in foto: Tanja Jankovič NOVI RENAULT MEGANE CONQUEST E-TECH FULL HYBRID 145KM / 105 kW 8 let jamstva* 4 leta brezplačnega vzdrževanja** brezplačni kasko*** *V obdobju 2 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija, po preteku tovarniške garancije sledi 3 leta podaljšanega jamstva Renault oz. 100.000 km, kar koli se zgodi prej, ter nato dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant oziroma 150.000 km, kar koli se zgodi prej. Kupec prejme dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant samo ob nakupu vozila z Mobilize Financial Services. Pogoj je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 6.000 € ter minimalnim trajanjem 24 mesecev in sklenitev zavarovanja vozila v prvem letu financiranja pri Mobilize Financial Services. **Brezplačno vzdrževanje velja za obdobje štirih let oziroma 80.000 km (karkoli se zgodi prej) in velja ob nakupu vozila z Mobilize Financial Services. ***Ob nakupu vozila z Mobilize Financial Services kupec prejme zavarovanje Splošni kasko, ki je v prvem letu subvencionirano in je za kupca brezplačno. Akcija velja od 10. 1. 2024 do 31. 3. 2024.Poraba pri mešanem ciklu: 4,7 – 6 l/100 km. Emisije CO g/ 2: 106-135 km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,003 – 0,0225 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolična. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www. renault.si. GA Adriatic d.o.o.,Dunajska 22, 1000 Ljubljana. renault.si oglasno sporočilo Renault priporoča januar 2024 | 9 V našem kraju Konec leta nas je zabaval Vili Resnik z bendom Za zabaven konec pisanega decembrskega dogajanja, ki ga v številnih mestih zaznamujejo žareče lučke, sejmi in številni koncerti, je poskrbela tudi Občina Trzin, ki je zadnji petek v decembru pripravila tradicionalno prednovoletno druženje občanov. Zabava se je začela ob 20. uri s kratkim prazničnim voščilom župana Petra Ložarja, ki je vsem zaželel srečno, zdravo in uspešno novo leto. V prijetnem razpoloženju in ob obloženi mizi, za katero je tudi letos poskrbel Pekos pub, so sprva maloštevilni predvsem starejši občani klepetali in se spominjali raznih preizkušenj iztekajočega se leta, med katerimi so mnogi občutili težave zaradi uničujoče avgustovske poplave. Pol ure pozneje je na oder prišel Vili Resnik z glasbeniki in dvorana se je počasi začela polniti. Tako kot na zabavi ob odprtju Doma zaščite in reševanja je bilo živahnega glasbenika, ki je poleg Mirana Rudana najbolj prepoznavni pevec skupine Pop design, tudi tokrat povsod polno. Med petjem je na vhodu glasno pozdravljal prišleke in se rokoval z njimi. Poleg tega je večkrat zaokrožil po dvorani in ogovarjal občane. Več kot tri ure nas je zabaval s pisano paleto starih uspešnic, kot so Silvestrski poljub, Na božično noč, Ko si na tleh, Ne bom ti lagal, Na fuzbal me pust, Ona me ljubi … Med njimi je bilo tudi nekaj živahnih narodnozabavnih viž, starih hrvaških uspešnic in rokerskih komadov. Nekatere uspešnice je odpel večkrat, nekaj celo s pomočjo posameznikov iz občinstva. Malo čez polnoč je neutrudni Resnik prednovoletno zabavo sklenil s pesmijo Zbogom, ki jo je na veselje vseh začinil z verzom »moja trzinska vas«. Po koncu koncerta, ki bi po dogajanju sodeč lahko trajal še dlje, so najvztrajnejši druženje nadaljevali še naprej. Besedilo in foto: Tanja Jankovič Zakaj bi se zadovoljili z običajnim, če lahko uživate v izjemnem? Cel piščanec brez drobovine, piščančje prsi, bedra, krače, perutničke, file ... le Piščančji fi -30% 8,39€ za kg Ak cija velja . do 5. 2. 2024 11,99€ Prednaročila mesa do torka, torka prevzem v četrtek ali petek. 040 66 23 23 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin Piščančjereja Galjot, Lahovče 57, 040 66 23 23, info@pgaljot.si, www.pgaljot.si oglasno sporočilo Sveže domače piščančje meso! V našem kraju Božično-novoletni koncert Zapojmo in zaigrajmo skupaj V prazničnem decembru je v Osnovni šoli Trzin potekal že 17. tradicionalni božično-novoletni dobrodelni koncert Zapojmo in zaigrajmo skupaj. Šola je v tesnem sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Trzin pripravila zares barvit in pester program, v katerem so svoje znanje in talente pokazali nastopajoči vseh starosti. Na prireditvi so sodelovali Trzinske mažoretke in tvirlerice, učenci glasbene šole Lartko, Vrtec Žabica, pevski zborček Osnovne šole Trzin, člani Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin, Folklora, klub Bleščica, kavbojski plesalci … Večer je bil zares praznično in dobrodelno naravnan ter se je končal z najlepšimi mislimi in recitacijo učencev 1.b in 7.b razreda. Veselimo se tudi letošnjega dobrodelnega koncerta, a bomo nanj še malce počakali, saj se je leto šele začelo. Vse dobro in lepo v letu 2024 Društvo prijateljev mladine Trzin Foto: Tanja Jankovič Vsem nastopajočim gre velika zahvala za sodelovanje, prav tako pa brez mladih simpatičnih povezovalcev prireditve ne bi šlo – to vlogo so pogumno prevzeli Zarja, Ela, Kostja in Alan. Veliko truda v pripravo koncerta pa sta vsekakor vložili tudi Lara in Špela. ZAPOSLUJETE TUJCE? T: 01 300 32 02 E: info@proevent.si www.racunovodski-servis.si januar 2024 oglasno sporočilo Vodimo postopke za pridobivanje in podaljšanje Enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v RS. | 11 V našem kraju Prednovoletno srečanje starejših V nedeljo, 17. decembra, so se starejši nad 70 let ob 16. uri zbrali na svojem prednovoletnem srečanju v dvorani KUD Trzin. Mnogi so od doma odšli že precej zgodaj, da ne bi zamudili starih in tudi novih trzinskih obrazov omenjene starosti. Srečanje je bilo razdeljeno na dva dela – najprej je bil krajši kulturni program v organizaciji Društva upokojencev Žerjavčki, pogostitveno-zabavni del zatem pa je trajal do poznih večernih ur. Za ta obširnejši del je poskrbela občina. Kulturni program je povezovala Helena. Po pozdravu vseh obiskovalcev je napovedala pesem Za praznike spet bom doma v izvedbi Gašperja in Andreja - Andra, oba sta člana Ansambla trzinski odmev. V slogu karaok sta pričarala prijetno podobo domačega ognjišča v času decembrskih praznikov. Sledil je nastop Mešanega pevskega zbora Žerjavčki s pesmimi Prav lepa je trzinska fara, Čas bi zavrtel nazaj in Decembrski dan. Pri ubranem petju je pevce vodila njihova zborovodkinja Erika Rode. Ko se je aplavz polegel, je Helena k besedi povabila trzinskega župana Petra Ložarja. Vsem je prijazno voščil srečno novo leto in izrazil zadovoljstvo, da se je dokaj veliko ljudi udeležilo srečanja. Člana Trzinskega odmeva sta nas s pesmijo Silvestrski poljub zapeljala v čarobne trenutke z našimi dragimi v noči, ki bo prišla ob novem letu. Nato je Olga recitirala pesmi avtorice Živke Komac Pa kaj in Druga mladost. Obe humorno govorita o starosti, ki jo doživlja pesnica. Nato je dogajanje na odru s spletom gorenjskih plesov razgibala folklorna skupina Trzinka veterani, ki letos praznuje 15-letnico delovanja. Skupina deluje pod okriljem Turističnega društva Kanja Trzin, kot mentor pa jo vodi Janez Florjanc. Na harmoniki je plesalce tokrat spremljal Blaž Klopčič. S pesmijo Naj zares bo srečno novo leto sta vse dobro v novem letu vsem zaželela člana ansambla Trzinski odmev. Helena je za zadnjo točko večera napovedala pesem, ki prinaša mir v naša srca in govori o prijaznem božiču ter nikogar ne pusti ravnodušnega, saj ga popelje v njegovo mladost. V dvorani je sredi teme soj lučic na mizah govoril, da bomo prisluhnili pesmi, ki govori o luči, prihajajoči med ljudi. Erika Rode je ob svoji spremljavi na kitaro zelo tankočutno zapela to čarobno pesem Sveta noč. Helena je ob koncu obiskovalcem zaželela vesel božič in srečno novo leto 2024 ter jih pozvala, naj se prepustijo uživanju ob dobrotah na mizah. K prijaznemu razpoloženju v dvorani so do konca druženja poskrbeli člani ansambla Stopar trio. Marsikdo je ob odhodu domov, ko je bila že noč, zamrmral: »Zakaj je tako malo takih srečanj, da se ljudje ene generacije lahko pogovarjamo drug z drugim o dogodkih, ki smo jim bili priča zgolj mi, starejši?!« H. O. Foto: arhiv Občine Trzin Prednovoletno srečanje članov Društva upokojencev Žerjavčki Trzin December je čas veselja in lepih želja, še posebej ko se prelomi v svojo drugo polovico. Društvo upokojencev Žerjavčki svoje člane vsako leto povabi na prednovoletno srečanje. V petek, 15. decembra, smo se člani društva ob 17. uri zbrali v jedilnici Osnovne šole Trzin. Zbrane je prisrčno pozdravila predsednica društva Olga Stopar in se nam zahvalila za udeležbo. Na kratko je povedala nekaj besed o delovanju društva v letu, ki se je izteklo, in se z načrti društva zazrla v prihajajoče leto. Vsem udeležencem in njihovim družinskim članom je zaželela lepe božične praznike, v novem letu 2024 pa veliko zdravja, dobre volje, smeha, novih doživetij in prijateljskih vezi. Predsednico smo udeleženci srečanja za njeno voščilo, prizadevanje, predanost delovanju društva in skrb za pripravo tega srečanja nagradili z močnim aplavzom. Sledila je odlična pogostitev, ki jo je pripravila gostilna Pr’ Jakov Met. Ob izvrstni hrani, svežih krofih in dobri kapljici so med člani stekli pogo12 | Odsev — Glasilo občine Trzin vori in obujali so se spomini na skupna druženja in srečanja. Za prijetno razpoloženje je poskrbel nam dobro znani harmonikar Žiga Vehovec Zaman, ki je igral prigodne pesmi. Po večerji je sledilo obdarovanje udeležencev z darili, ki smo jih pripravile udeleženke prostočasnih rokodelskih delavnic. Letos smo se odločile za uporaben izdelek, ki ga uporabljamo pri kuhanju – prijemalki za vroče ročaje z voščilom društva. Z Marjeto Rink sva razdelili prijemalke med udeležence tako, da sva moškim izbrale prijemalke v zeleni, ženskam pa v bordo rdeči barvi. Odziv obdarovancev je bil dober, izdelovalke pa smo bile zadovoljne, da smo jim z darilom ustregle. Nekaj parov je zaplesalo, drugi pa smo kramljali in si izrekali lepe želje za prihajajoče leto. Harmonikar Žiga se nam je na koncu pridružil pri mizah in nas s harmoniko spremljal pri petju narodnozabavnih pesmi. Ponovno se je izkazalo, kako koristna so prednovoletna druženja za starejše člane. Tako imajo priložnost, da se srečajo s krajani, prijatelji in z znanci, ki jih med letom poredko vidijo, se pogovarjajo in si voščijo za praznike. Nekateri so zaupali, da jim takšna druženja odganjajo skrbi, bolečino, osamljenost in tudi kakšno drugo tegobo. Na koncu se zahvaljujemo predsednici Olgi Stopar, Mileni Kompolšek, rokodelski delavnici in drugim pomočnikom za lep in prijeten večer. Besedilo in foto: Majda Šilar V našem kraju Blagoslov konj na sv. Štefana 26. decembra Eden izmed bolj obiskanih dogodkov v naši župniji je v božični osmini prav gotovo blagoslov konj na god sv. Štefana, kar je zdaj v Trzinu preraslo že v tradicionalen blagoslov in za kar se zahvaljujemo kmetiji Mušič z gospodom Maticem na čelu. Decembra 2023 smo tako imeli blagoslov že deveto leto zapovrstjo (prvič leta 2014). Priprošnje za zdravje in blagoslova konj in njihovih jezdecev se je udeležilo okoli dvajset živali. Blagoslov je opravil župnik dr. Boštjan Guček. Tovrstni blagoslov pa ne privablja samo rejcev in jezdecev, ampak tudi druge ljudi, zlasti otroke, ki so jim te živali še kako pri srcu. Ob tem se tudi zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trzin za pomoč in usmerjanje prometa v času blagoslova. Besedilo in foto: Miha Bevk januar 2024 | 13 V našem kraju Mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem Prvi konec tedna v januarju je v Mengšu potekalo mednarodno tekmovanje z zračnim orožjem 27. Skirca Open & Trzin Walther Cup 2024. Nanj je trzinskemu strelskemu društvu kljub škodi, ki jo je utrpelo ob lanskoletnih poplavah, med 5. do 7. januarjem uspelo privabiti tekmovalce iz sedmih evropskih držav. Strelsko tekmovanje je tri dni potekalo v Harmoniji v Mengšu. Strelsko tekmovanje je tudi letos potekalo v Harmoniji v Mengšu, obiskovalci pa so si lahko v treh dneh ogledali številne nastope v različnih disciplinah in starostnih kategorijah. Sobotno slovesnost ob odprtju je povezoval Marko Živkovič, ob njem pa je trzinski župan Peter Ložar, ki je izrazil željo, da se 'Skirca' prihodnje leto vrne v Trzin. Tekmovalci so bili osredotočeni na svoje tarče. V imenu Strelskega društva Trzin je na sobotni dopoldanski slovesnosti ob uradnem odprtju letošnjega Trzin Walther Cupa in 27. Skirce Open prisotne nagovoril Marko Živkovič, predsednik organizacijskega odbora. »Preteklo leto za marsikoga ni bilo najboljše leto, večina nas si ga bo zapomnila po uničujočih avgustovskih poplavah, ki so opustošile dobršen del Slovenije. Tudi naše društvo ni imelo sreče, saj nam je voda zalila in uničila strelišče.« Obiskovalce je povabil k ogledu krajšega filma, v katerem so želeli prikazati dogajanje tistega usodnega dne in posledice, ki jih je utrpelo društvo. »Vendar zdaj ne bom izgubljal besed o teh težkih trenutkih. Raje bom izkoristil priložnost in se iskreno zahvalil vsem, ki so dodali svoj kamenček v mozaik obnove našega strelišča. Hvala gorenjski strelski zvezi, strelcem zahodne regije, strelcem Strelskega društva 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin Vremščica, Strelskemu društvu Tabor Ježica in našemu sponzorju Otu Strakušku in drugim, ki so nam kakor koli pomagali pri obnovi,« je povedal v svoji zahvali in prisotne prosil za aplavz. »Zahvaljujem se tudi vsem sodnikom, ki zaradi te tragedije svoje delo na letošnjem tekmovanju opravljajo prostovoljno. Kot bi rekel Srečko Katanec: kapo dol!« Po še enem aplavzu se je Živkovič še posebej zahvalil Občini Trzin, ki je poskrbela, da je obnova strelišča stekla takoj po poplavah, ter dodal, da je obnova skoraj končana in redne dejavnosti strelskega društva že potekajo. Posebno zahvalo je namenil tudi trzinskemu županu Petru Ložarju in mu po aplavzu predal mikrofon. »Nihče si ni predstavljal, da se nam lahko zgodi kaj takega. Ko sem lani prvi konec tedna v januarju, ki je vsako leto rezerviran za 'Skirco', z velikim navdušenjem napovedal, da se lotevamo gradnje nove večnamenske dvorane in se veselimo 750. obletnice prve omembe Trzina V našem kraju Oneščuk. Pri zračni pištoli pa sta bila najboljša slovenska predstavnika Anja Prezelj in Klemen Tomaševič. Poleg zlatih medalj sta oba zmagovalna para prejela posebno nagrado – bon za večerjo v prestižni restavraciji Janeza Bratovža.« Nato je napovedal sobotno podelitev posebnih nagrad za mladince, ki bodo nagrajeni s puško Walther LG400 Anatomic in pištolo Walther LP500. Za nedeljo pa je poudaril, da se bodo na 27. Skirci Open pomerili najboljši med najboljšimi, zmagovalci pa bodo prejeli bogate nagrade. »Na koncu vam želim veliko športne sreče, oster pogled in mirno roko. Želim vam, da dosežete zastavljene cilje in se počutite dobro na našem tekmovanju,« je sklenil svoj nagovor in pred uradnim odprtjem tekmovanja napovedal zadnji glasbeni nastop s skladbo Michaela Jacksona Man in the mirror. Sodniki so letos na strelskem tekmovanju sodili prostovoljno. v starih listinah, sem mislil, da bo pred nami malce drugačno leto,« je dejal trzinski župan. V svojem govoru je poudaril, da je Strelsko društvo Trzin izredno uspešno športno društvo v naši občini in da mu je občina z vsemi močmi priskočila na pomoč. Izrekel je čestitke strelskemu društvu za organizacijo tekmovanja in dodal: »Zdaj pa si že upam reči, da se prihodnje leto vidimo v Trzinu. Gradnja večnamenske dvorane je pri koncu in verjamem, da se prihodnje leto 'Skirca' vrne v Trzin, kamor spada!« Sledil je glasbeni nastop. S pesmijo Just the two of us sta obiskovalce razveselili Hyoseon Kim (vokal) in Teja Komar (klavir). Zatem je Marko Živkovič predstavil strelsko tekmovanje in napovedal, da bodo v treh tekmovalnih dneh našteli okoli 660 nastopov. »Nastopilo bo okoli 390 tekmovalcev iz 68 društev in sedmih držav.« Strelskega tekmovanja se je udeležilo 390 tekmovalcev 68 društev iz sedmih držav. Slovesnost ob odprtju sta popestrili glasbenici Hyoseon Kim in Teja Komar. Kot vsako leto do zdaj je mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem uspešno izvedlo Strelsko društvo Trzin. O zahtevnih pripravah na strelsko tekmovanje smo govorili s predsednico strelskega društva Andrejo Gorjup. Skupaj z marljivo ekipo ji je uspelo mednarodno tekmovanje izvesti na visoki ravni. »Tako kot vsako leto smo se organizacije lotili z veliko energije in navdušenja ter dobre volje. A letos smo morali veliko stvari začeti na novo. Šele na koncu smo ugotavljali, koliko stvari nam manjka, ki smo jih morali na novo narediti ali se nekako prilagoditi stanju, da nam je uspelo tekmovanje izvesti na ravni, ki so je strelci vajeni. Mislim, da nam je kljub vsem težavam dobro uspelo.« Vse rezultate petkovega tekmovanja mešanih parov, sobotnega dogajanja in nedeljskih tekem na 27. Skirca Open & Trzin Walther Cup 2024 si lahko ogledate na Facebookovi strani trzinskega strelskega društva. Nato je povedal, da se je prvi tekmovalni dan, v petek, 5. januarja, pomerilo kar 30 mešanih parov z zračno puško in 24 mešanih parov s pištolo. »Med vsemi mešanimi pari s puško sta bila najbolj prepričljiva predstavnika Bosne in Hercegovine, Nedžad Džanković in Farah Oster pogled in mirna roka pa tudi malce športne sreče prinesejo dobre rezultate. Poleg medalj in pokalov so najboljši tekmovalci prejeli bogate sponzorske nagrade. januar 2024 Obiskovalci, ki tridnevnega tekmovanja niso mogli obiskati v Mengšu, so lahko dogajanje 27. Skirce Open & Trzin Walther Cupa 2024 spremljali v živo na YouTubovem kanalu strelskega društva. | 15 V našem kraju Ekipa tehnikov je poskrbela, da sta potekala dva ločena prenosa dogajanja – eden za kvalifikacije in drugi za finale. So pa organizatorji tekmovanja nekaj dni pred samim dogodkom opozorili tudi na lažni profil na Facebooku, ki je delil lažne povezave prenosa v živo. Težave pri izvedbi tekmovanja so člani trzinskega društva kljub vsemu premagali in tekmovanje profesionalno organizirali in izpeljali. Ob uspešno izpeljanem tekmovanju so se na Facebookovi strani poslovili z besedami: »Hvala za vse pohvale in nove skupne spomine in upamo, da se vidimo tudi prihodnje leto na že 28. Skirci in Trzin Walther Cupu 2025!« Srčno upamo, da bo mednarodno pomembno tekmovanje prav zares potekalo v novi večnamenski dvorani v Trzinu. MPP Foto: MPP in arhiv Strelskega društva Trzin Trzinsko strelsko društvo je ponosno na dosežke svojih članov. Dogajanje 27. Skirce Open & Trzin Walther Cupa 2024 je bilo mogoče spremljati v živo na YouTubovem kanalu Strelskega društva Trzin. Mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem je uspešno izvedlo Strelsko društvo Trzin. Trzinci – naš ponos Strelec leta V Dekanih je 14. decembra potekala prireditev Strelec leta 2023, znova pa je več naslovov pobral najobetavnejši strelec v Sloveniji, član našega društva Luka Lukić. Luka je prejel srebrno plaketo za osvojene štiri državne rekorde, za prvaka mladinske in članske lige, dvojni državni naslov z malokalibrsko puško, četrto mesto na evropskem prvenstvu, deseto mesto na svetovnem prvenstvu in tretje mesto na prestižnem tekmovanju v Münchnu. Prejel je tudi nagrado za najobetavnejšega perspektivnega strelca s puško in s tem denarno nagrado iz sklada SZS, tudi letos pa je postal najboljši mladinec s puško za leto 2023. Priznanje je prejel tudi Damijan Klopčič, ki je njegov trener in trener za puško v našem društvu. Čestitke za izjemne dosežke! Besedilo in foto: Strelsko društvo Trzin 080 11 37 www.halo-olje.si 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin info@halo-olje.si oglasno sporočilo Naročite kurilno olje na dom! Trzinci – naš ponos Kulturno-umetniško društvo Franc Kotar Trzin se je predstavilo v Domžalah Kulturno-umetniško društvo Franc Kotar Trzin zaznamuje častitljivih sto let uspešnega neprekinjenega delovanja, o čemer smo lani že pisali. Vendar si društvo zaradi svoje strokovne razgibanosti, edinstvenega pristopa in nepozabnih prireditev zasluži še marsikatero vrstico. občine, s čimer trzinsko kulturno tradicijo širijo po vsej državi. Poslanstvo društva pa ni le navduševati občinstvo, marveč v svoje kulturno delovanje, ki navdušuje obiskovalce, vključiti tako mlade kot tiste zrelejše, zaobjeti tako pevske kot plesne dejavnosti, pri tem pa ne pozabiti niti na literarno noto. Vseskozi v svoje delovanje vključujejo tudi ranljivejše skupine. V preteklih letih so tako omogočili gledališke delavnice tudi za starejše občane in mladostnike s posebnimi potrebami. Omenjena srečanja so potekala v okviru projekta Kulturno srce Trzina. Tudi letos za nas pripravljajo novosti, ki nas bodo gotovo pritegnile. Vabljeni k obisku! Besedilo in foto: Barbara Kopač Da bi to uvideli tudi tisti, ki njegovega delovanja morda še ne poznajo, se je društvo tokrat predstavilo tudi domžalskemu občinstvu, in sicer v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Domžale, ki je dogodek pripravil v Knjižnici Domžale. Prisotna sta bila seveda tudi predsednica kulturnega umetniškega društva Aleksandra Kmetič in trzinski župan Peter Ložar, dva med najbolj predanimi in dejavnimi člani društva. Na kulturno-literarnem večeru smo se tako podrobneje seznanili s člani dramske skupine, ki vselej poskrbijo, da njihovih izvedb ne pozabimo, da so njihove uprizoritve, četudi gre za že stokrat prežvečeno predstavo, neponovljive. Do danes so vse gledališke skupine, ki delujejo pod okriljem društva, uprizorile že več kot 200 dramskih iger. Predstava, ki smo ji bili priča v večnamenski dvorani domžalske knjižnice, nam je izvirno predstavila vse skupine, ki delujejo v okviru Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar Trzin. Poleg odrasle gledališke skupine Preste smo spoznali še odraslo gibalno gledališko skupino Hlodi in žensko pevsko skupino Čivke. Pod okriljem društva sicer deluje tudi otroška gledališka skupina Show, ki pa se predstavitve tokrat ni mogla udeležiti. V kratkem pa nam bodo člani društva predstavili še eno, povsem svežo otroško skupino. Skupine, ki delujejo v okviru tega društva, so prejemnice številnih nagrad, med drugim tudi nagrad z Linhartovega srečanja, festivala Vizije, Otroškega festivala gledaliških sanj, Čufarjevih dni, Novačanovih dni in številnih drugih, kar jasno dokazuje, da očitno delajo prav. Priznani niso le v domačem okolju, temveč tudi zunaj meja domače Kulturno-umetniško društvo Franc Kotar Trzin Predstava Žigolo s. p. prestavljena na 27. januar 2024 ob 20. uri Monokomedija Žigolo s. p. (pomeni Žigolo se plača) je zabavna zgodba o zapeljevanju. Hudomušen, samovšečen in na trenutke nekoliko aroganten žigolo nam bo humorno povedal, kaj vse se pri ženski sme, kaj gre in kaj nikakor ne. Je pravi leksikon zapeljevanja, ki moškim po moško razloži to, kar jim ves čas govorijo tudi ženske, pa jih seveda ne razumejo, in ženskam točno tisto, kar bi rade slišale od moških. Pravi, da je osvojiti žensko lažje kot osvojiti Rožnik, da pa jo je dosti težje obdržati. Toda zakaj bi si moški pri zdravi pameti to sploh želel?! A ljubezen in zdrava pamet po navadi ne hodita vedno z roko v roki kot zaljubljen par. Ljubezen pa se seveda lahko zgodi tudi najboljšim in najboljši se lahko zatreskajo v napačno. Kaj pa potem? Matej Mijatović Igra: Domen Valič / Vstopnina 10 € / Za abonma in izven Vse abonente prosimo, da potrdijo udeležbo na predstavi Žigolo s. p., imetnike kartic VIP pa naprošamo, da sporočijo, koliko vstopnic bodo vzeli. Rezervacije za predstavo Žigolo s. p. se odprejo 20. januarja 2024. Rezervacije sprejemamo izključno na spletni strani www.kud-trzin.si. januar 2024 | 17 Napovednik Nasveti Planinskega društva Onger Trzin Zimske gore so zahtevnejše Čeprav letos nismo imeli »belega božiča« niti »belega novega leta«, so višji vrhovi gora odeti v belo pregrinjalo. Ker se sneg »začenja« dokaj visoko, to marsikoga premami, da se poda tudi kam višje, tja, kjer poleti ni imel težav pri vzponu na kakšen vrh. Vendar so občutki varnosti pozimi lahko varljivi. Zimski hribi so zahtevnejši, saj v njih veljajo drugačni zakoni. Preden se podamo v zasnežene hribe, jih moramo poznati. Osnovno pravilo zimskega hribolazenja je, da v gore ne gremo sami. Pozimi je pomoč prijateljev včasih lahko izjemnega pomena. Za cilje moramo izbirati vrhove in poti, ki jih že poznamo. Pozimi se pokrajina, ko jo prekrije sneg, hitro spremeni: poti so zametene, markacij ni videti in orientacija je lahko precej zahtevnejša, še zlasti če se pojavi megla, ki je pozimi v gorah pogostejša. Treba se je zavedati, da je pozimi večina planinskih postojank zaprtih, zato ne moremo računati na toplo zavetje in okrepčilo v njih. Pozimi so nahrbtniki obiskovalcev tudi zaradi tega težji in hoja je zahtevnejša ter nepripravljene prej izčrpa. Ob tem pa je treba tudi računati, da so zimski dnevi krajši, zato so svetilke nujne spremljevalke zimskih pohodnikov. Zaradi mraza, ki se z višino stopnjuje, je treba s seboj na planinske izlete jemati več oblačil, potrebujemo pa tudi več druge opreme. Smučarske palice so pozimi za planince še bolj priporočljive kakor poleti. Če se podajate na bolj strme poti, nujno potrebujete tudi dereze in cepin. Dereze in cepin pa je treba znati tudi uporabljati, vedeti morate, kako jih uporabiti, in to skoraj nagonsko, brez razmišljanja, kajti ob morebitnem zdrsu ni časa za to. Po položnejših pobočjih za varnejšo hojo lahko uporabljamo priročne derezice, ki pa so v večjih strminah skoraj neuporabne in so lahko celo nevarne. Kot že poleti so tudi pri zimskih vzponih najpomembnejši del planinske opreme dobri planinski čevlji. Zdaj je mogoče dobiti že zelo kakovostne, lahke in nepremočljive čevlje, vendar jih moramo znati pravilno izbrati za svoje potrebe. Pozimi so ob zdrsih na poteh za planince najbolj nevarni snežni plazovi. Dobro moramo vedeti, kje in kdaj je varno hoditi. Po zadnjem sneženju je treba počakati vsaj nekaj dni, da se sneg preobrazi in da se pobočja znebijo najnevarnejših plazov, vendar nevarnost plazov ostaja še naprej. Dobro jo moramo poznati in bolje je počakati na varne razmere kot pa tvegati. O zahtevnosti zimskih hribov je napisanih že več knjig. Tisti, ki bi vseeno radi obiskovali zasnežene hribe, saj so prav takrat še posebej lepi, pa naj gredo gor v spremstvu izkušenih vodnikov, prav pa je, da tudi sami poskusijo pridobiti potrebno znanje. Planinsko društvo Onger Trzin bo prav v ta namen v februarju, ko bodo primerne razmere, na Mali planini pripravilo krajši tečaj varne 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin hoje po zimskih gorah. O datumu tečaja bodo informacije objavljene na spletni strani društva, društveni Facebookovi strani in plakatih, ki jih bomo razobesili po Trzinu. Besedilo in foto: Miro Štebe VABILO NA OBČNI ZBOR Vabimo vas na občni zbor Planinskega društva Onger, ki bo v četrtek, 15. februarja, ob 18. uri v veliki dvorani Doma zaščite in reševanja. Več na spletnih in Facebookovih straneh Planinskega društva Onger. Predsednik PD ONGER Miro Štebe Na občnem zboru se boste lahko včlanili v društvo in/ali poravnali letno članarino. Napovednik Natečaj: Izdelajmo knjigobežnice Knjižnica Domžale je od 5. januarja 2024 kot organizatorka razpisala natečaj Izdelajmo knjigobežnice. K sodelovanju vabi vse občane Domžal, Mengša, Trzina, Lukovice in Moravč, ki radi oblikujejo, sestavljajo in ustvarjajo, da pomagajo postaviti knjigobežnico. »Vi poskrbite za prostor, material in izdelavo, mi pa bomo poskrbeli, da bodo knjigobežnice ves čas polne zanimivih knjig,« so zapisali v vabilu za natečaj. Rok za prijavo in izvedbo je četrtek, 29. februar 2024. Če se sprašujete, kaj so knjigobežnice, podajamo pojasnilo. »Knjigobežnice so lesene hiške, namenjene izmenjavi knjig. Zadnja leta so se pojavile v marsikaterem slovenskem kraju. Hiške so vseh oblik in velikosti in izdelane iz različnih gradiv. Postavljene so tako, da do njih lahko dostopajo vsi ljubitelji branja, ali pa so namenjene skupnosti, zaposlenim v podjetju, članom društev in obiskovalcem (šola, društvo, podjetje), odvisno od kraja postavitve. Knjige v knjigobežnici morajo biti na varnem pred vlago. Kot knjigobežnico lahko uporabite že obstoječe objekte, ki jih predelate, ali pa sami izdelate posebno leseno hiško, v katero se lahko hranijo knjige,« je zapisano na spletni strani domžalske knjižnice (www.knjiznica-domzale.si), kjer je pojasnjeno tudi, kako knjigobežnice delujejo in kako bo potekala izmenjava knjig. »Knjigobežnice bo Knjižnica Domžale založila s knjigami, ki jih bodo lahko mimoidoči vzeli, odnesli domov in prebrali ter nato vrnili v knjigobežnico. Knjigo bodo lahko tudi obdržali in prinesli nazaj kakšno svojo, ki je ne potrebujejo več,« so pojasnili in dodali, da skrbi za zamudnino ali izgubljeno knjigo pri knjigobežnicah ni, saj bo knjige priskrbela Knjižnica Domžale in jih po potrebi zamenjala ali dopolnjevala. Natečaj je namenjen širokemu krogu ljubiteljev knjig, saj k sodelovanju vabijo šole, društva, podjetja in posameznike, ki imajo prostor, kamor bi postavili knjigobežnico in mimoidočim omogočili dostop do nje. Pomembno je vedeti, da morate pri udeležbi na natečaju za gradivo in izdelavo poskrbeti sami, knjižnica bo priskrbela le knjige. »Knjigobežnice so odlična priložnost za povezovanje in druženje članov vaše skupnosti ali sprehajalcev, ki se sprehajajo mimo knjigobežnic. Branje povezuje, združuje in širi obzorja. Knjiga neznancu obogati dan, hkrati pa tudi bralec knjigi vdihne novo življenje,« poudarja organizatorka natečaja. Kako sodelovati? »Ko boste knjigobežnico izdelali in postavili, pošljite tri fotografije, ki prikazujejo knjigobežnico z različnih strani, na e-naslov: info@dom.sik.si, kot zadevo napišite: 'Knjigobežnica'. Izbrali bomo najlepšo knjigobežnico, prav vse pa bomo simbolično nagradili. Nato vas bomo osebno obiskali in se dogovorili o sodelovanju. Vse knjigobežnice, ki bodo zaživele, bomo uvrstili na zemljevid knjigobežnic po Sloveniji,« je še zapisano v novici o natečaju, v kateri so navedena tudi pravila sodelovanja: »Na natečaju lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Oseba, ki želi sodelovati v natečaju, mora organizatorju natečaja do vključno 29. februarja do 23.59 poslati na e-naslov: info@ dom.sik.si fotografijo knjigobežnice. Poleg je treba navesti: kdo je knjigobežnico postavil (ime in priimek posameznika ali naziv podjetja, šole, društva ipd.), naslov, kje je knjigobežnica, kontaktne podatke (e-naslov ali telefon).« MPP OBČINA TRZIN in Kulturno društvo Ivan Hribar Trzin vabita na OBČINSKO PROSLAVO OB KULTURNEM DNEVU v četrtek, 8. 2. 2024, ob 18. uri; v Kulturnem domu Trzin, Mengeška cesta 9, Trzin. Program proslave pripravlja Kulturno društvo Ivan Hribar Trzin. Slavnostni govornik bo Peter Ložar. Po kulturnem programu bo druženje ob zakuski. KD Ivan Hribar Štefka PRELC januar 2024 Občina Trzin Peter LOŽAR | 19 Knjižni kotiček S kakšnim čtivom začeti leto 2024? Leto 2023 je bilo, po pogovorih in objavah sodeč, za večino ljudi tako telesno kot umsko naporno. Da bi se vsaj malo tega bremena v novem letu znebili, je ključno, da posegamo po gradivu, ki nam pri tem lahko pomaga. Ne gre toliko za sam žanr kot za to, da v knjigi najdemo uteho, podporo, upanje, radost in sprostitev. Za prvi knjižni kotiček leta 2024 sem tokrat izbrala deli, ki sta tako ali drugače zaznamovali zadnje tri- ali četrtletje leta 2023. Prvo delo je nastalo v slovenskem jeziku, medtem ko je drugo v angleščini, (za zdaj) slovenskega prevoda še nimamo. Vendar menim, da obe predstavljeni knjigi vnašata nekaj edinstvenega, posebnega, kar je vredno branja. Matthew Perry – FRIENDS, LOVERS, AND THE BIG TERRIBLE THING Matthewa Perryja nismo poznali le ljubitelji kultne serije Prijatelji, temveč tudi marsikdo drug, ki si znamenite nadaljevanke nikdar ni ogledal. Soigralci so ga vselej opisovali kot prijaznega in duhovitega človeka, prijatelji kot nežno in dobrosrčno osebo, družina kot nekoga, ki je živel za to, da je v družbo, v okolje, v katerem se je gibal, vedno vnašal smeh. Delo, ki ga tokrat predstavljam, ni zasnovano kot tipična biografija, še manj kot nizanje spominov. Čeprav seveda obsega oboje, tako popis dogodkov, ki so se nedavno umrlemu igralcu dejansko zgodili, kot tudi oris spominov, vsebuje še toliko več. Perry je želel namreč z zapisom pomagati vsem tistim, ki trpijo v življenju, ne glede na razlog trpljenja. V delu torej ne gre za teoretiziranje, gre za predajanje lastnih izkušenj, lastne prakse, gre za iskren zapis o tem, kako je igralec bolehal za odvisnostjo, zaradi katere se nekaterih sezon kultne serije sploh ne spominja. V delu tako necenzurirano spregovori o tem, kako se je spopadal z boleznijo, kako jo je večkrat skoraj premagal, a vnovič zapadel vanjo, kako pa je nazadnje vendarle našel način, da je splaval na površje in na novo zaživel. Vseskozi so mu ob strani stali tudi Prijatelji, peterica, s katero je zaigral v seriji. V delu večkrat omeni, da so mu prav oni pomagali, da je znova uzrl luč na koncu predora, da je spet našel pot iz teme. Serija, s katero je zaslovel, mu ni prinesla le svetovne prepoznavnosti, slave, denarja, temveč tudi oziroma predvsem vseživljenjske prijatelje, ki so mu stali ob strani vse do njegove prezgodnje smrti. »Bil je srečen,« je ob slovesu zapisana Jennifer Aniston. »Bil je poln življenja,« je dodal Matt LeBlanc. In ti zapisi niso bili edini. Če boste prebrali predstavljeno delo, boste tudi sami opazili, da je Matthew Perry prestal marsikaj, da večino življenja ni bil srečen, v zadnjih letih pa je vendar našel smisel, ki ga je gnal naprej. In to upanje, srečo in veselje je razdajal naprej vse do svojega poslednjega diha. Knjiga ni dokaz njegove popolnosti, temveč poklon njegovi nepopolnosti, s katero je znal navdihovati in vlivati upanje. Borut Pahor – ZMAGA JE ZAČETEK Knjižni prvenec nekdanjega predsednika Republike Slovenije je bil eno najbolj pričakovanih del minulega leta. Pa ne zgolj ker je prvo 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin tovrstno delo nekdanjega političnega voditelja naše države in ker je bila knjiga tako dobro oglaševana. Ne, delo je bilo med najbolj pričakovanimi, ker so ljudje želeli slišati oziroma prebrati, kaj ima avtor povedati. Ker je predsedniška funkcija le češnjica na vrhu smetane vsega, kar je Pahor izkusil v svoji politični karieri, je seveda razumljivo, da nas je vse zanimalo, katere delčke svojega poklicnega življenja je pripravljen deliti z bralstvom. Prva krasna lastnost omenjenega dela je, da je knjiga zasnovana kot sklop zaključenih poglavij. To pomeni, da kjer koli delo odprete, katero koli poglavje začnete brati, v resnici takoj sledite rdeči niti. Seveda je delo smiselno prebrati v celoti, a morda iz prvega in drugega poglavja v tem trenutku ne boste potegnili tistega, kar trenutno potrebujete, vam pa bo to ponudilo tretje poglavje. In tako boste podrobneje prebrali to poglavje, prvi dve poglavji pa boste morda le preleteli. Kot pravi sam avtor, nič hudega, k poglavjem, ki jih sprva izpustite, se morda vrnete v prihodnosti, ko boste iskali tisto, kar vam ta ponujajo. Druga pozitivna lastnost knjige, ki je izšla v zbirki Žametna Beletrina, v kateri je izšlo tudi delo princa Haryja Rezerva, je ta, da je popolnoma transparentna. Borut Pahor s pomočjo slikovnega gradiva iskreno prikaže svoje politične vzpone in padce, zmage, na katere je ponosen, spodrsljaje, ki se jih še danes z grozo spominja, predvsem pa vsem, ki se s političnimi vedami šele spoznavajo, ponuja neoviran vpogled v življenje, delo in zapuščino nekoga, ki je na političnem področju izkusil in doživel pravzaprav vse. Besedilo in foto: Barbara Kopač Dogajanje na dlani O knjižnem klepetu decembra Knjižne klepetalke se redno srečujemo v Krajevni knjižnici Tineta Orla. Kot se za december spodobi, smo klepet izpeljale v čudovito okrašenem knjižničnem prostoru, ki je še ozaljšal že tako razgiban pogovor, hkrati pa nam je predčasno pričaral božično razpoloženje. Manjkali niso niti drugi božični priboljški. Vodja knjižnice nam je tudi tokrat že vnaprej pripravila adventno, božično in novoletno obarvano gradivo, na katero je beseda nanesla že na novembrskem srečanju, tokrat pa smo se vanj tudi ustrezno poglobile, saj je adventni čas kot nalašč za tovrstne pogovore. Da pa bi se decembrskemu razpoloženju res ustrezno poklonile, smo razpravo začele z lepimi, mesecu primernimi mislimi, ki so jih zapisali znani slovenski pisatelji in pesniki – od Ivana Minattija in Toneta Pavčka do Neže Maurer in Maruše Krese, pozabile nismo niti na nekatere tuje avtorje. Zapisane in na srečanju prebrane misli smo nato povezale z deli omenjenih avtorjev. Marušo Krese in Vse njene božiče smo že večkrat omenile, saj se poleg božičnih praznikov dotika tudi njihovega notranjega občutenja, v ospredje postavlja družinske vrednote in moralne nauke, ki se ujemajo z različnimi življenjskimi slogi, navadami in ritmom. Seveda pa v ospredju ni bila le ta avtorica. Dotaknile smo se tudi čutnih liričnih zapisov Ivana Minattija in Toneta Pavčka, ki v resnici lahko poskrbita za prijetno in nežno razpoloženje v katerem koli letnem času. Nadaljevale smo s čudovito zgodbo o Astrid Lindgren, navrgle pa še nekaj pripomb glede preostalih romanov, ki v ospredje postavljajo božično tematiko. A poleg omenjenih avtorjev smo se osredotočale tudi na druge ključne prvine, ki sestavljajo meni osebno najljubši del leta – adventni čas. Spregovorile smo o družini, ki v ta čas vnaša še lepša občutja, poklepetale o ljubezni, ki je ključni gradnik kakršne koli in katere koli skupnosti, najsi je govor o družini, prijateljskem ali partnerskem odnosu, konec koncev pa drži skupaj tudi našo družbo. Ljubezenska tematika je posredno ali neposredno izražena tudi v vsakem prebranem delu, četudi je včasih tako prikrita, da se tega niti zavedamo ne. A z ljubeznijo vselej pride tudi sovraštvo – da bi svet ostal v ravnovesju, potrebujemo tudi nasprotje ljubezni, kar je sovraštvo. Tega ne zanemarjajo niti za tokratno srečanje izbrani literati, ki se tudi v svojih zapisih trudijo ohranjati ravnovesje. Pomenkovale smo o izkušnjah, lastnih spominih na preživete, doživete praznike, ki se jih še danes z radostjo spominjamo, hkrati pa napovedale prihodnost, češ, takšna praznovanja nas še čakajo. Beseda je nato nanesla tudi na umetno inteligenco, ki je v zadnjem letu tolikokrat polnila naslovnice časopisja. Četudi tega motiva v prebranih delih ni bilo, smo dobile navdih za čtivo, o katerem se želimo pogovoriti na prvem letošnjem srečanju. A naj se za zdaj vrnem v december 2023! Da smo tudi zahtevnejše razprave preživele v sproščenem in prijetnem razpoloženju, so poskrbeli okusna kavica, topel čaj in seveda prigrizki, ki vselej obogatijo naše omizje. Za še poudarjen praznični duh je poskrbela melodija v naših srcih, ki je zaigrala, ko smo se po zgledu prebranega dela že večkrat omenjene Maruše Krese tudi same lahko spominjale svojih preteklih božičev. V čem smo uživale kot deklice, kaj nas je najbolj razveseljevalo kot dekleta, kaj kot mladenke? V čem pa v božičnem oziroma adventnem času najbolj uživamo danes kot odrasle, poročene ženske, kot mame, babice? Zadnje literarno srečanje v letu 2023 je bilo zares silno prijetno in doživeto, bilo je razgibano, barvito in igrivo, polno iskric in pričakovanj, upanja in ljubezni, kar smo si ob slovesu zaželele tudi za prihodnost. Verjamem, da bomo tako prvo letošnje druženje ob dobri knjigi in skodelici dišeče kave začele sproščeno v upanja, ljubezni in navdiha polnem okolju. Besedilo in foto: Barbara Kopač Na grad Vsak prvi torek v mesecu minulega leta smo pohodniki iz Društva upokojencev Žerjavčki Trzin obiskovali zgodovinska mesta v Sloveniji. Tako smo si za konec leta privoščili še decembrski ogled ljubljanskega gradu. Ker se še nihče ni peljal na grad z vzpenjačo, saj smo vendar pohodniki, smo se odločili, da se na grad vseeno povzpnemo z njo. Med nami je bila tudi oseba, ki ne prenese višine, toda miže je srečno prispela na vrh. V gradu smo si ogledali kapelo in se zadržali pri Unicefovih punčkah. Sicer pa smo se sprehajali po grajskem griču, poiskali vinograd in se nato spustili na Gornji trg. Seveda v decembru Ljubljane nismo smeli zapustiti brez »kuhančka«. Na poti domov smo že snovali načrte za mesečne potepe v novem letu. Sklenili smo, da bomo čim prej odvandrali v Koper, Brežice, Celje in na Ptuj. Še vedno pa velja: zbor vsak torek ob osmi uri pred »trgovino«. Besedilo in foto: Milica Erčulj januar 2024 | 21 Dogajanje na dlani Božiček obiskal knjižnico Marsikdo bo dejal, da je bilo leto 2023 precej naporno. Bilo pa je tudi zelo nagrajujoče, kar je dokazal tudi obisk Božička, saj je vse, ki so bili lani dovolj pridni, razveselil z obiskom. Ta je potekal v predprostoru Centra Ivana Hribarja, v goste pa je Božička povabila Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin. Dogovor je bil takšen, da se srečanja udeležijo le tisti najpridnejši otroci. In preddverje Centra je kar pokalo po šivih, kar pomeni, da so bili trzinski otroci v letu 2023 silno pridni, tako zelo pridni, da jih je pohvalil še sam oče Božič. Njegov obisk je bil kot vselej napeto pričakovan. Pred njim je pravljičarka Maja navdušene obiskovalce razveselila s posebno zgodbico o fantiču, ki je bil žalosten, ker njega Božiček še nikdar ni obiskal. »Najbrž zato ne, ker si še nikdar nisem ničesar zaželel,« je pomislil fantek. Z mamo sta bivala v odročni visokogorski vasici, imela sta komajda streho nad glavo, česa več pa ne. Ko je deček od prijatelja v dar prejel čudovit rdeč balon, je pomislil, da bi nanj lahko obesil pismo za Božička in balon izpustil. Tega bi močan severni veter ponesel na severni tečaj, prav v Božičkov dom. In tako je bilo. Balon je odpotoval proti severnemu tečaju, a tega ni takoj dosegel. Vmes je imel še nekaj postankov, nazadnje pa je le prispel do naslovnika. Božiček je seveda takoj pripravil svoje sani, obložene s preštevilnimi lično zavitimi darilci, ter jo mahnil proti visokogorju, od koder je priletel rdeči balon. Ko se je deček na božično jutro prebudil in pod smrečico našel ne le darila, za katera je prosil, temveč še mnogo več, se mu je milo storilo. Jokal je od sreče, da se je Božiček tokrat spomnil tudi nanj in na njegovo mamo. Oba sta bila tako srečna, da sta odslej vsako leto kupila rdeč balon in ga poslala na severni tečaj z zahvalo, da jima je oče Božič ozaljšal ta praznični čas. Otroci so zgodbici pozorno prisluhnili, da bi ujeli njen nauk – torej ne gre za sama darila, temveč za odnos do njih. Fantič ni zahteval novega kolesa ali zlatnikov niti si ni želel kopice novih oblačil. Zaprosil je le za debele rokavice, da ga pozimi zunaj ne bi zeblo, in nove škornje, da bi se lažje sprehajal po neravnih gorskih poteh. Zaprosil je še za potico, da bi se mama vsaj enkrat lahko posladkala. In njuna skromnost je Božička privabila v njuno vasico. To so kaj hitro doumeli tudi otroci. Ko se je napeta bralna urica iztekla, pa je skozi vrata preddverja Centra že stopil mož v rdeči opravi in črnih škornjih. Božiček! Prišel je, da bi razveselil trzinske otroke (in tudi njihove starše) ter v njiho22 | Odsev — Glasilo občine Trzin va srca vnesel še več božičnega razpoloženja, ki pa ga v Trzinu tako nikdar ne zmanjka. Mislim, da je bilo občinstvo izredno hvaležno za tako razgiban, poučen in sproščen predbožični večer. In če bodo otroci ostali pridni, skromni in prijazni do soljudi, jih bo Božiček morda spet obiskal tudi letos. Besedilo in foto: Barbara Kopač Dogajanje na dlani Posebno rojstnodnevno darilo Zajček Beni bo kmalu imel rojstni dan, ki pa se ga ne veseli preveč, saj ga vedno praznuje sam. Ker praznuje pozimi, vsi njegovi prijatelji že prej utonejo v zimsko spanje. Beni bi se rad igral z njimi, rad bi praznoval svoj rojstni dan, a kaj, ko nima nikogar! Vsi spijo … s kom naj se torej veseli, s kom naj praznuje? Nikdar v življenju še ni dobil daril, ni še dobil rojstnodnevnega voščila, čeprav si to srčno želi. Želi si, da bi bil na svoj rojstni dan v veseli družbi, vendar je vedno osamljen. A ko na jutro rojstnega dne pohaja po gozdu, začuti, da se nekaj dogaja, čuti nekakšno spremembo. Kaj se dogaja? Smreke mu prišepetavajo, veter, ki piha med vejevjem, mu govori, da nekaj prihaja. Bo Beni vendarle lahko praznoval svoj rojstni dan, bo prvič dobil tudi voščilo, morda celo darilo? Obiskovalci so v čudoviti decembrski predstavi v prostorih trzinskega kulturnega doma neizmerno uživali. Gledališče Pravljičarna, ki ga je Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin povabila v goste, je vnovič navdušilo s svojo preprosto, razgibano in tudi poučno zgodbo. Otroci so v njej spoznali pomen sočutnosti, radodarnosti, veselja, predvsem pa so se seznanili z bistvom praznikov, najsi je govor o rojstnem dnevu, božiču ali katerem koli drugem prazničnem dnevu. Tudi Beni se je marsičesa naučil, predvsem pa je pridobil veliko novih prijateljev. Otroci iz občinstva so mu namreč zapeli rojstnodnevno pesem, ki si jo je tako želel slišati. Prvič je dobil pristno rojstnodnevno voščilo, dobil pa je tudi številna darilca. Ker pa je bil zaradi sprehoda po hladnem gozdu ves premražen, mu tačke niso služile, kot bi morale, zato je pri odpiranju svežnja darilc za pomoč poprosil kar otroke. Ti so mu z veseljem pomagali, vmes pa spregovorili še besedico ali dve o zajčkovem rojstnem dnevu. Prvič je Beni tako praznoval, kot se za rojstni dan spodobi. Poleg tega so s skupnimi močmi postavili postavnega sneženega moža, na katerega je bil zajček silno ponosen. Da pa bi nekaj te drže zadržal tudi, ko ga otroci zapustijo, so mu ti za rojstni dan podarili še prav posebno darilo – malho poguma, ki ga bo gnal naprej tudi v najtrši zimi, tudi ko bo najtežje in ko bo osamljen. S podarjenim pogumom bo Beni vedno videl lučko, ki mu bo kazala pot, čeprav bo morda sprva menil, da je izgubljen. Povezovanje in vzajemno delovanje – to je v resnici poleg poguma tisto prav posebno rojstnodnevno darilo, ki ga je občinstvo podarilo Beniju. Ta pa ga bo sedaj lahko predajal tudi naprej vsem tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Besedilo in foto: Barbara Kopač Izdelovanje novoletnih voščilnic za oskrbovance doma v okviru projekta mladinc Trzin V torek, 5. decembra lani, je v prostorih KUD Franc Kotar Trzin potekala ustvarjalna delavnica, na kateri so nastajale praznične voščilnice za oskrbovance trzinske enote Doma počitka Mengeš. Delavnica je bila organizirana že drugo leto zapored, v tem letu v okviru projekta mladinc Trzin, ki ga sofinancira Evropska unija. Udeleženke in udeleženci delavnice so v božičnem razpoloženju z veliko bleščic ustvarili šestdeset prazničnih voščilnic, ki so bile nato predane oskrbovancem doma. Prazne voščilnice so bile pripravljene tako, da so jih lahko starejši stanovalci doma sami napisali in poslali naprej. Projekt mladinc Trzin tako spodbuja medsebojno sodelovanje med različnimi generacijami, krepi vezi v skupnosti in širi občutek povezanosti med mladimi in starejšimi. Delavnico je vodila Nina Goropečnik, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami prispevala k ustvarjalnemu in prijetnemu razpoloženju. Prihodnji dogodek projekta je predviden v februarju: turnir v namiznem tenisu in izmenjevalnica igrač, knjig in oblačil. Besedilo in foto: Občina Trzin januar 2024 | 23 Dogajanje na dlani Razstava trzinskih ustvarjalcev Novo leto, nov list – nova priložnost za kulturno izražanje. V Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin so v novo leto vstopili z novo razstavo, ki krasi vitrino na vrhu stopnišča. Tokrat so vsem obiskovalcem na ogled različna dela trzinskih ustvarjalcev – literatov, pesnikov, likovnih umetnikov, alpinistov, politikov in številnih drugih, ki so ali pa še danes s svojimi ustvarjanjem krepijo in gradijo kulturno dediščino Trzina. Prehod v novo leto so namreč želeli zaznamovati s kulturno vrednostjo, ki se skriva v slehernem izdelku predstavljenih trzinskih ustvarjalcev. Med razstavljenimi deli si tako lahko ogledamo Trzinski zbornik, ki je izšel ob desetletnici natečaja Trzinske zgodbe in je plod sodelovanja številnih Trzincev, ki s svojimi zapisi soustvarjajo literarno zgodovino kraja. Razstavljena so tudi dela trzinskega literata Emila Milana Kuferšina, ki s svojimi spomini, domišljenimi pripovedmi za otroke in še marsičim bogati trzinsko kulturo. Na voljo so tudi stvaritve likovne umetnice Polone Lovšin, katere ilustracije krasijo številna znana dela slovenskih in tujih avtorjev. Opazimo lahko tudi zapise enega najbolj prepoznavnih in priljubljenih ljubljanskih županov, Ivana Hribarja, po komer nosi ime tudi center, v katerem je knjižnica. Ta je poimenovana po literatu, publicistu in znanem planincu Tinetu Orlu, čigar dela prav tako lahko opazimo med razstavljenimi deli. Razstavljena sta tudi Trzinski zbornik, v katerem je popisan razvoj med letoma 1998 in 2013, in Kronika duhovnije Trzin do leta 1938. Nadalje si lahko preberemo nekaj odlomkov iz del nekdanjega trzinskega župana in ministra za kulturo Toneta Peršaka, ki je v vseh letih bivanja v Trzinu izredno dejaven član skupnosti, ostro oko pa bo zaznalo tudi prispevek Mira Štebeta, dolgoletnega predsednika Planinskega društva Onger Trzin, prav tako neutrudnega in predanega Trzinca. Na razstavnih policah opazimo tudi delo Florence Marie Bratuž, izbor del dopolnjuje še nekaj drugih znanih trzinskih imen. Najboljše je, da kar sami obiščite Center Ivana Hribarja in si razstavljena dela sami ogledate ter se tako natančneje seznanite s kulturno, literarno, športno in politično zgodovino trzinskega območja. Namen tokratne razstave je tako Trzincem kot tudi obiskovalcem iz drugih občin predstaviti umetniški vpliv vseh omenjenih (in še nekaterih drugih) ustvarjalcev, ki so ustvarjali ali še danes ustvarjajo na tem območju, na domačo, državno in celo mednarodno skupnost. Verjemite, ta vpliv nikakor ni zanemarljiv! Besedilo in foto: Barbara Kopač Recital Jesenska idila Zadnji mesec v letu je bil poln lepih dogodkov in eden takih se je dogodil 14. decembra. Helena Ogorelec je pripravila všečen repertoar pesmi, ki so jih pripovedovale članice Društva upokojencev Žerjavčki Helena, Olga in Andreja z gostoma Matjažem Repnikom in Dragom Plevelom. Večer sta popestrili tudi flavtistki iz Glasbene šole Lartko, in sicer mentorica prof. Larisa Marolt in njena učenka Ajda Ahtik. Izvedli sta dve čudoviti skladbi dveh različnih, a uveljavljenih avtorjev – Dva metulja in Španski ples. Pesmi o jeseni so bile izbrane iz nabora slovenskih pesnikov in pesnic, izbrane med našimi klasiki pa tudi novodobnimi ustvarjalci. Vse pesmi govorijo o jeseni in življenju v tem letnem času. 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Škoda, da je bilo občinstvo maloštevilno, je pa bilo zelo navdušeno nad doživetim izvajanjem prav vseh nastopajočih. Zoran Rink Foto: Milena Kompoljšek Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dogajanje na dlani Pletenje V programu Starejši za starejše, ki ga izvaja Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin, smo lani sodelovali pri pridobivanju naročnikov na e-oskrbo, na podlagi svojega dela pa smo pridobili tudi nekaj denarja. Porodila se mi je zamisel, da z njim nakupimo volno in spletemo izdelke za starejše občane. O svoji zamisli sem se pogovorila s socialno delavko v Domu starejših Mengeš – Enota Trzin (DSM) in kaj hitro sem začela plesti trakove za ušesa in rokavčnike oziroma tako imenovane gamaše za roke. Sprva sem nameravala splesti samo kakšnih deset kosov, s katerimi bomo obdarili starejše Trzinke, ki bivajo v domu starejših, nato pa se je število izdelkov večalo. Konec septembra je bilo vsega napletenega bolj malo, saj sem za pletenje enega traku za ušesa porabila tri ure, za en rokavčnik pa šest ur. Potem pa se je število trakov postopoma povečalo na 53 kosov, rokavčnikov pa na 68. Ker je število tako naraščalo, sem razmišljala, da bi rokavčnike in trakove spletli za vse oskrbovance doma in jih obdarili ob svetem Miklavžu. Seveda sama ne bi zmogla splesti tako velikega številka izdelkov. Beseda da besedo in najprej mi je pomoč ponudila Milena Kompolšek, potem se mi je pri pletenju in z zalogo volne pridružila še Ema Kobetič. Kdor koli me je v času od septembra do decembra spraševal, kaj počnem, je dobil moj odgovor: »Pletem!«. Ko se mi je zdelo, da že lovim samo sebe, pa se mi je pri snovanju zank pridružila še Majda Mušič z lepimi pletenimi rokavčniki. Zalogo volne sta mi prinesli še Danica Vidmar in Marinka Vehovec. Z Majdo sva trakove še nekoliko aranžirali in darilca so šla na pot. Na Miklavževo jutro sva se z Mileno odpravili v Dom počitka Mengeš, Enota Trzin, kjer sva s socialno delavko Leo obiskali vse oskrbovanke. Toliko hvaležnih stiskov rok in prisrčnih pogovorov na enem mestu res redko doživiš in ves trud in vse ure, ki so bile porabljene za pletenje, so bili s tem poplačani. Z Majdo sva nato obiskali še Dom počitka Mengeš, kjer sva na dementnem oddelku razdelili še vseh spletenih 68 gamaš za roke. Malo smo se tudi pogovarjale, koliko ur smo porabile za pletenje: Ema je pletla 60 ur, Majda 80 ur, Milena 24 ur in jaz 333 ur. Slišim, da bi še katera pletla in da so po mnogih domovih zaloge neporabljene volne … Povem vam, da mimo naše hiše hodijo gologlavi malčki, tako da dela babicam ne bo zmanjkalo. Besedilo in foto: Milica Erčulj Društvo Šola zdravja z brezplačnim razgibavanjem na Zoomu Šola zdravja napovedujejo tudi izvajanje vadbe Dihamo z naravo, ki je namenjena sproščanju in umirjanju. Jutranje razgibavanje bo prišlo prav vsem tistim, ki so iz kakršnih koli razlogov zadržani doma in se ne morejo udeležiti jutranje vadbe v kateri od skupin Šole zdravja na prostem. Za naše zdravje je sicer boljše, da telovadimo kjer koli kakor nikjer in nikoli, nam sporočajo iz društva! V Društvu Šola zdravja bodo vsekakor še naprej vztrajali pri telovadbi na prostem, saj je gibanje na svežem zraku prav gotovo eden najpomembnejših dejavnikov za krepitev našega zdravja. V Društvu Šola zdravja so se odločili, da bodo v prvih dveh mesecih v letu 2024 podarili brezplačno jutranje razgibavanje na Zoomu tako svojim članom kakor tudi vsem tistim, ki jih takšna vadba zanima. Vaditi so začeli že 3. januarja 2024, vadba poteka vsak delavnik od 8. do 9. ure, končali pa jo bodo 29. februarja. Tako bodo lahko vsi zainteresirani svoje jutranje razgibavanje začeli s polurno telovadbo po metodi 1000 gibov, naslednje pol ure pa bodo lahko posvetili še vajam za moč. Ob sredah takoj po vadbi 1000 gibov pa v Društvu januar 2024 Vaje so preproste in primerne za vsakogar, saj jih lahko vsakdo izvaja po svojih zmožnostih. Vaje na Zoomu bodo vodili za to usposobljeni strokovnjaki in prostovoljci Društva Šola zdravja. Vsak delavnik jih boste našli na tej povezavi: https://us02web.zoom.us/j/82776081061 Meeting ID: 827 7608 1061 Neda Galijaš Foto: arhiv Društva Šola zdravja | 25 Iz župnije Trzin Evropsko srečanje mladih V začetku oktobra 2023 nas je gospod župnik nekaj mladih fantov povabil, da pridemo v veroučno učilnico. Predstavil nam je Eleno, mlado špansko prostovoljko iz taizejske ekipe, ki je pripravljala Evropsko srečanje mladih v Ljubljani in okoliških župnijah. Župnija Trzin je bila povabljena k sodelovanju. Od takrat smo se z Eleno in drugimi prostovoljci iz pripravljalne ekipe dobivali skoraj tedensko. Elena nas je prosila, da najdemo družine, ki bi bile pripravljene gostiti vsaj 50 mladih. Skupaj z njo smo predelali pripravljalno knjižico in se lotili dela, ki ga je bilo veliko. 16 družin je 28. decembra 2023 v učilnici Osnovne šole Trzin pričakalo mlade, ki so v naš kraj prispeli iz Poljske, Belorusije, Francije, Italije, Nemčije, Hrvaške in Češke. Vsaka družina je sprejela vsaj dva mlada, nekatere tri ali celo štiri mlade romarje. Od 28. decembra do 1. januarja smo v Trzinu čutili utrip mladosti, veselja, petja, molitve in druženja. Na dopoldanskih molitvah in delavnicah v petek in soboto smo ob petju, molitvi in tišini razmišljali o tem, kaj hočemo v življenju. Med seboj smo se spoznavali in si delili svoje izkušnje in mnenja. Družili smo se mladi kristjani katoliške, evangeličanske in pravoslavne vere. Popoldnevi so bili namenjeni raznih delavnicam v Ljubljani, mladi pa so izkoristili čas tudi za ogled Ljubljane, nekaj jih je »poromalo« na Bled na kremšnite. Vsak večer so se mladi ob 17.30 zbrali pri večerji v Stožicah in k večerni molitvi, prav tako v Stožicah, kamor so bili povabljeni tudi drugi ljudje. V tamkajšnji dvorani se je na molitvah zbralo tudi 7000 ljudi, 7000 svečk je tako žarelo ob taizejskih spevih. V Trzin so se romarji vračali okrog 22. ure. V nedeljo, 31. decembra lani, so mladi romarji sodelovali pri nedeljski sveti maši v župnijah gostiteljicah. V Trzinu je župnik dr. Boštjan Guček daroval mašo skupaj z duhovnikom iz Francije in diakonom iz Poljske, pridružili so se tudi ministranti iz tujine. Mladi so brali berilo v svojem jeziku, izrekli prošnje in sodelovali pri petju. Čutili smo utrip mladosti. Po maši smo se odpravili peš na ogled gradu Jable in se malo razgledali naokrog. Škoda, da nas ni spremljalo lepše, jasnejše vreme, saj so bili številni navdušeni nad pogledom na hribe! Popoldan je bil spet namenjen Ljubljani, večerji in skupni molitvi v Stožicah. V Trzinu pa smo se spet zbrali ob 23. uri v cerkvi, kjer smo molili za mir na svetu. Po molitvi smo pred cerkvijo nazdravili ob vstopu v leto 2024 in si zaželeli vse dobro. Nato smo se odpravili v jedilnico Osnovne šole Trzin, kjer smo nadaljevali silvestrsko druženje, poimenovano »Festival narodov«. Trzinci smo mlade ob spremljavi harmonike ob Avsenikovi in Slakovi glasbi učili plesat polko in valček. Nadarjeni plesalci so plese hitro usvojili. Nato smo spoznali plese drugih držav in se ob veliko dobre volje in smeha učili tudi te. Okrog treh zjutraj smo končali druženje, so pa ponekod po domovih zabave trajale do jutranjih ur. Kar težko je bilo vstati na novega leta dan za praznično sveto mašo. 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Sledili so novoletno kosilo pri družinah gostiteljicah, slovo in odhod mladih domov. Lahko rečemo, da je Evropsko srečanje mladih tudi trzinsko skupnost obogatilo in povezalo. Nekatere so mladi »pomladili« za nekaj let, navezali smo stike, ki bodo gotovo ostali za dalj časa. Toliko mladih iz različnih držav naenkrat v našem kraju je lepa izkušnja, upamo, da bo še kdaj ponovljiva. Lahko se veselimo 47. srečanja evropske mladine v Talinu v Estoniji. Mladi iz Trzina, prisrčno vabljeni, da se ga udeležimo! Nejc, Leopold, Matevž, župnijska pripravljalna ekipa Foto: Franci Gradišek Zahvala ob Evropskem srečanju mladih v Trzinu V imenu župnijske pripravljalne ekipe se najprej zahvaljujem vsem gostiteljem, ki ste sprejeli mlade iz Poljske, Belorusije, Francije, Nemčije, Italije, Hrvaške in Češke. Posebna zahvala gre ravnateljici Osnovne šole Trzin gospe Matejki Chvatal, ki nam je odstopila prostore v šoli za sprejem mladih, dopoldanske delavnice in silvestrovanje. Zahvaljujemo se tudi Občini Trzin za sponzorstvo in županu gospodu Petru Ložarju za pozdravni nagovor, prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku dr. Boštjanu Gučku za izrečeno dobrodošlico ob sprejemu in vso njegovo podporo pri izvedbi tega srečanja. Lepa hvala mesariji Pr Kmetič in Pekarni Kralj pri pripravi pogostitve. Brez vseh gospodinj, ki ste za sprejem in silvestrovanje velikodušno pripravile mnogo dobrot, pa seveda tudi ne bi šlo – hvala vam! Mladi romarji so se nam na zadnji dan zahvalili s temi besedami: Draga skupnost Trzin, najlepša hvala, ker ste nam omogočili, da smo se počutili tako dobrodošle! Bilo je čudovitih nekaj dni in še posebej smo uživali na zabavi zadnji večer. Vsi ste odlični plesalci in zdaj smo tudi mi. Hvala, ker ste nas učili. Župnijska pripravljalna ekipa Zdravje Koledar Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zdravju in blaginji naklonjeno leto 2024 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil elektronski koledar Zdravju in blaginji naklonjeno leto 2024, ki je dostopen na občinski spletni strani. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so tudi za leto 2024 pripravili koledar, v katerem boste našli pomembne mednarodne tematske dneve za zdravje in kakovost življenja. Naslovnico koledarja krasijo tri mandale Marka Pogačnika, mednarodno priznanega slovenskega umetnika, ki je prejel številna priznanja (leta 1991 nagrado Prešernovega sklada; leta 2008 Jakopičevo nagrado; dvakrat je bil nominiran za alternativno Nobelovo nagrado Right livelihood award; je avtor slovenskega državnega grba, njegovi litopunkturni kipi stojijo po vsej Evropi – Hologram Evrope so postavili v Ljubljani; leta 2016 je bil v Parizu imenovan za 56. Unescovega umetnika za mir). Tri mandale sožitja Trije okrogli slikovni simboli, ki krasijo koledar, po navdihu umetnika predstavljajo tri prispodobe sožitja z Zemljo, našim edinim in skupnim domom. »Prva mandala (v toplih sončnih barvah) prikazuje ribo Faroniko, ki simbolizira povezanost in soodvisnost Zemlje in človeka. Druga mandala (v odtenkih zelene barve) prikazuje vse prebivalce Zemlje in njihov skupni ples. Tretja mandala (nebesno modra in odtenki modrine) pa prikazuje skrb za naš planet, ki je naš skupni dom, z elementi vode, zraka, ognja in zemlje,« je zapisano v koledarju, katerega naslovnico lahko natisnemo barvno, da bodo mandale zasijale v barvah, kot si jih je zamislil umetnik, lahko pa jo natisnemo črno-belo in mandale pobarvamo sami v barvnih odtenkih, ki so nam blizu. Mesečne tematike za razmislek Koledar s svojo vsebino spodbuja k razmisleku o neenakosti v zdravju. Januar je osredotočen na temo varovanja otrok, februar se osredotoča na cepljenje, marec obravnava presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka, april spodbuja gibanje, maj spodbuja k razmisleku o ranljivih skupinah, junij opozarja na razlike v okoljskih razmerjih, julij na nekemične zasvojenosti, kamor spada odvisnost od zaslonov, avgust se osredotoča na dojenje, september na duševno zdravje, oktober na prehrano, november na zasvojenost z alkoholom, december pa na tematiko dolgotrajne oskrbe. Vsakič ko posameznik razmišlja ali opravi dejanje, ki lahko zmanjša neenakosti, povezane s temo meseca, pobarva eno jabolko v košari, posebni pobarvanki. in zagotoviti dolgotrajno oskrbo vsem, ki jo potrebujejo. Povrniti je treba zaupanje v zdravstveno stroko in spoštovanje zdravstvenih delavcev. Umiriti je treba nestrpnost. Zagotoviti je treba, da bodo imeli vsi otroci enake možnosti za razvoj vseh svojih potencialov. Glede na pandemijo covida-19 je treba na novo premisliti, kar vemo o neenakostih v zdravju v Sloveniji. Pandemija namreč ni prizadela vseh enako – celovite posledice te velike zdravstvene krize se bodo šele pokazale. Več pozornosti je treba nameniti preventivi in preprečevanju bolezni. Zmanjševanje neenakosti v zdravju je rezultat velikega prizadevanja v preteklem obdobju. Nikakor ne bi smeli dopustiti, da bi dejavnosti, ki prinašajo dobre rezultate, opustili.« Več o neenakostih v zdravju v Sloveniji lahko izveste v publikacijah, ki so dosegljive na spletni strani NIJZ (www.nijz.si), ali preko QR-kod, ki jih najdete v koledarju. Slednji pa je na voljo v PDF-datoteki, ki si jo lahko prenesete na domače naprave na povezavi https://www.trzin.si/sl/news/ koledar-zdravju-in-blaginji-naklonjeno-leto-2024.html. MPP Foto: Naslovnica elektronskega koledarja Zdravju in blaginji naklonjeno leto 2024 (zajem posnetka zaslona) DOSTAVA 080 22 36 KURILNEGA OLJA Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! »Neenakosti v zdravju pomenijo velik izziv, saj v veliki meri vplivajo na kakovost življenja posameznikov pa tudi družbe v celoti. Ljudje se med seboj razlikujemo in seveda obstajajo tudi razlike v zdravju. Neenakosti v zdravju so razlike, ki močno zaznamujejo življenje posameznikov in skupin ljudi, ne da bi ti na to mogli vplivati. Zato so te neenakosti nepravične in kot sodobna družba si moramo prizadevati, da jih odpravimo ali vsaj zmanjšamo z različnimi ukrepi. Pri tem je pomembno, da izhajamo iz skrbi za dobrobit vsakega posameznika in iz vprašanja, kakšno podporo v resnici potrebuje. Kdo lahko pri tem pomaga? Prav vsak,« je zapisano v koledarju. V njem pa navajajo tudi naslednja dejstva: »Najpomembnejše je zagotavljanje univerzalnega dostopa do javnega zdravstva, ki mora biti na voljo vsem, tudi ljudem z različnimi oviranostmi, ne le premožnim. Poskrbeti je treba za večje opolnomočenje uporabnikov zdravstvenega sistema, za izboljšanje zdravstvene pismenosti in boljšo obveščenost o pravicah do storitev javnega zdravstva. Zmanjšati je treba čakalne dobe januar 2024 www.hubat.si 080 22 36 | 27 oglasno sporočilo Kako odpraviti neenakosti v zdravju? Okolje Bambus je na opozorilnem seznamu invazivnih in tujerodnih vrst pojavljajo le v majhnem številu in jih je z ustreznimi ukrepi še mogoče odstraniti. Pri nas uspeva več gojenih vrst, za zdaj pa sta bili v naravi opaženi le dve: zlati bambus (P. aurea) in črni bambus (P. nigra). Največ ga je v primorskem svetu, kjer ponekod oblikuje neprehodne sestoje. Rastišče v naravi imamo tudi že v Trzinu. Ukrepe upravljanja tujerodnih vrst moramo usmeriti v preprečevanje njihovega vnosa oziroma jih moramo zaznati v zgodnjih fazah širjenja, da preprečimo nadaljnje razmnoževanje, širjenje in nastanek škode. Slednje nam omogoča sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO), v okviru katerega usmerjeno iščemo nove potencialno invazivne vrste in poskušamo preprečiti njihovo ustalitev in širjenje. Nasveti v primeru odstranitve rastlin: Rastišče bambusa pod Ovčjim brdom v Trzinu Bambus zaradi bujne, visoke in goste razrasti in ker je vse leto zelen, spada med priljubljene okrasne rastline naših vrtov. Izvira iz Azije (Kitajska), prvi podatek o njegovi prisotnosti pri nas je iz leta 1950. Bambus iz rodu Phyllostachys (skupno je namreč več deset rodov bambusa s skupno okrog tisoč vrstami) je grmasta do drevesasta zimzelena rastlina z vitkimi stebli in ozkimi suličastimi listi. Na kolencih stebla praviloma izraščata po dve stranski veji. Visoke rastline se značilno povešajo v stran. Širijo se z razraščanjem podzemnih živic, cvetijo le vsakih 65 do 120 let, a za zdaj to pri nas še ni bilo opaženo. Bambus je v Sloveniji na opozorilnem seznamu invazivnih in tujerodnih vrst. Te vrste so se v drugih državah že izkazale za invazivne, zato predvidevamo, da so lahko invazivne tudi pri nas. Invaziven je v sosednjih državah: v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Na opozorilnem seznamu so tudi vrste, ki so sicer že prisotne v Sloveniji, a se Bambus pri nas v naravi še ni množično prisoten, zato je še pravi čas, da preprečimo njegovo širjenje. Če se nam te rastline preveč razrastejo in jih želimo odstraniti, ker ogrožajo naše stavbe, dvorišča, garaže itd. (s podzemnimi deli rastejo pod stavbe in jih ogrožajo), jih odstranimo s strojnim prekopavanjem (z manjšim bagrom), saj so podzemni deli bambusa precej na široko in globoko razraščeni. Z ročnim prekopavanjem se korenine rade zatrgajo in se nehote še bolj razraščajo. Odstranjene rastline skupaj z zemljo in podzemnimi deli odpeljemo na komunalno deponijo. Ne odlagamo jih v naravo, ker se lahko razširjajo. Za žive meje na naših vrtovih uporabimo namesto bambusa naše domorodne vrste, kot so na primer beli gaber, liguster, pušpan in druge. Besedilo in foto: Maja Brozovič Vir: TERENSKI priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih / [avtorji besedila Lado Kutnar ... et al.]; uredili Jana Kus Veenvliet ... [et al.]; [avtor ilustracij Paul Veenvliet]. – 2., dopolnjena izd. – Ljubljana : Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019.                                                          28 | Odsev — Glasilo občine Trzin                oglasno sporočilo          Pokukajmo Trzinckvas sosedom gleda Opozorila očitno ne zaležejo Na dan izida decembrskega Odseva je v naš elektronski nabiralnik prispelo pismo občana, ki je opozoril na neprimerno odlaganje kosovnih odpadkov v našem kraju. Poslal nam je sliko takratnega stanja na Ljubljanski cesti v Trzinu z opazko, da »kosovni odpad pri komunalnih zabojnikih pove vse o kulturi odlagalca«. Občino Trzin smo obvestili o neprimerno odloženih kosovnih odpadkih in takoj prejeli odgovor, da so izvajalcu naročili, naj odpadke kar najhitreje odpelje. Fotoutrinek neprimerno odloženih kosovnih odpadkov iz pisma občana, ki je prispelo v naš elektronski nabiralnik 20. decembra. Lani smo tovrstna opažanja občanov, ki jim ni vseeno za okolje, v katerem živimo, večkrat poslali na občino. Občino Trzin v tem primeru lahko pohvalimo, saj se je do zdaj vedno hitro odzvala in poskrbela za odvoz neprimerno odloženih odpadkov na različnih mestih naše občine, največkrat kar v gozdu. Žal ne zaležejo opozorila, ki jih že vrsto let prebirate v Odsevu. Občane redno pozivamo, da odpadke odlagajo ob organiziranih akcijah na predhodno določena mesta, to velja tako za zbiranja kosovnih odpadkov, katerih datumi so celo leto navedeni na položnicah, kot tudi za organizirano zbiranje in odvoz ostankov zelenega odreza spomladi in jeseni. Ne zaležejo niti prijazne table, ki jih po naselju med sprehajanjem psov srečujejo skrbniki, saj je še vedno veliko takšnih, ki še vedno ne pobirajo iztrebkov za svojimi kosmatimi prijatelji. Kljub temu ne bomo izgubili upanja na čistejši jutri in bomo tudi v prihodnje pisali opozorila k primernemu odlaganju smeti Prijazne opomnike sprehajalci psov ob zelenicah očitno kar spregledajo, saj in pozive k spoštovanju okolja, so iztrebki še vedno tam, kjer ne bi za katero si vsi želimo, da je lepo smeli ostati. in urejeno. MPP Foto: arhiv občana, MPP Smetnjaki in trzinski veseljaki Tudi med tokratnimi božičnimi in novoletnimi prazniki so morali nekateri Trzinci poleg pirotehničnih »umetnij« (teh je na srečo vse manj) pokazati svojo fizično moč, morda bolje rečeno nezmožnost upravljanja lastne pameti. Zato so se vnovič – ne vemo, katerič že v zadnjih letih – znesli nad nič hudega slutečimi trzinskimi betonskimi smetnjaki. Tokrat so »bili na udaru« smetnjaki pri Gregčevem mostu na Ljubljanski cesti in železniški postaji Trzin Mlake, morda pa še kje. Vseh nismo preverjali, se bo pa to prav gotovo poznalo v občinskem proračunu za letos pod postavko odpravljanje škode zaradi vandalizma. Na portalu Fran najdemo, da je vandalízem slabšalni izraz za poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena, in za to gre tudi v trzinskem primeru. Žal je vandalizem trzinska stalnica in torej tudi »bolezen« bogatih občin. Zanimivo je, da morajo nekateri veseljaki razkazovati svojo moč tako, čeprav imamo v Trzinu več območij z napravami za krepitev moči (tako imenovani fitnesi na prostem), ki so jih postavili prav v ta namen. Žalostno pri vsem skupaj je dejstvo, da raje podiramo, kot pa postavljamo oziroma pobiramo. Objestnost res ne pozna meja in očitno ne počiva niti med prazniki, ko naj bi se (vsaj prvi oziroma božični del) posvetili sebi in svojim najbližjim. Odnos do naše skupne lastnine kaže tudi na marsikje skrhane medčloveške odnose. Verjamemo pa, da gre tudi v teh dveh primerih za izjemi, ki potrjujeta pravilo, namreč da smo Trzinci večinoma prijazni in razumni prebivalci tega lepega koščka naše dežele. Letos so pri nas silvestrovali številni sorodniki, prijatelji in znanci, med njimi tudi mnogo mladih, ki so bili tu v okviru Evropskega srečanja mladih, ki ga je organizirala Taizéjska skupnost v sodelovanju z lokalnimi cerkvami in ob podpori mesta Ljubljana. Namen srečanja je bil spodbuditi mlade k poživitvi njihovega duhovnega življenja s ciljem, da postanejo nosilci miru, sprave in solidarnosti. Podrti betonski smetnjak pri Gregčevem mostu na Ljubljanski cesti prve dni novega leta 2024 Podrti betonski smetnjak na železniški postaji Trzin Mlake prve dni novega leta 2024 januar 2024 Besedilo in foto: Miha Pavšek | 29 Vremenska s(e)kir(i)ca Najtoplejši december in najtoplejše leto Nič kaj zimski pogled na Mlake, novejši del in eden od treh sestavnih delov naselja Trzin, na dan samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo dan po božiču. Bolj kot na zimo je podoba pokrajine spominjala na čas tik pred začetkom pomladi … Na silvestrovo se je končalo še drugo vremensko izredno ekstremno leto. Izjemni suši leta 2022 je sledilo njeno uničujoče nasprotje, poplave v letu 2023, ko so si tovrstna rdeča opozorila kar sledila. Žal jim nismo ubežali niti v Trzinu! Letna količina padavin kot tudi mesečna količina v decembru, zadnjem mesecu leta, sta bili za okrog 40 odstotkov večji od dolgoletnega povprečja (1991–2020), padavinske izmerke z obeh postaj smo primerjali s podatki meteorološke postaje ARSO na bližnjem letališču Brnik. Že pred natančnimi analizami pa je jasno, da sta bila tako december kot tudi celotno leto 2023 po svetu najtoplejša doslej. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) je leto 2023 podrlo podnebne rekorde, spremljalo pa ga je ekstremno vreme, ki je marsikje pustilo opustošenje in obup. Glavne ugotovitve lahko povzamemo takole: leto 2023 je bilo najtoplejše leto doslej, še naprej narašča količina toplogrednih plinov v zraku, izmerili smo rekordne temperature morske vode in največji dvig morske gladine doslej in rekordno nizek obseg antarktičnega morskega ledu, ekstremno vreme pa je povzročilo številne smrti in opustošenja. Zadnjih devet let, od leta 2015 do 2023, je bilo najtoplejših v nekaj več kot 170 let dolgi zanesljivi (meteorološke meritve) vremenski zgodovini. Povprečna letna temperatura zraka je bila za skoraj 2 stopinji Celzija višja od dolgoletnega povprečja, le sonce nas je grelo pričakovano število ur – očitno pa so njegovi žarki čedalje močnejši. Trzinci smo jo odnesli brez žrtev, sicer smo imeli v Sloveniji štiri, ki so bile neposredno povezane s poplavami 2023. »Vremensko gledano se nam zdi, kot bi se lanskoletno vreme dokončno razjezilo na človeštvo,« je konec minulega leta zapisal znani meteorolog prognostik v enem od dnevnih časopisov. V začetku novega leta pogosto navajamo razne statistike, posebej zanimive so prav vremenske, a je za leto 2023 na mestu vprašanje, ali je to sploh smiselno. Tudi v Sloveniji in pri nas v Trzinu je bilo precej neprijetnih, zlasti poplavnih izkušenj. Toliko izrednih vremenskih dogodkov, kot jih je bilo lani, že dolgo nismo imeli. Na koncu smo se bali že »zvite vrvi«, kot pravi pregovor, skoraj vsaka vremenska fronta ali nevihtni dan je še kje povzročil kakšen naliv, vetrolom ali kaj drugega. Sredi decembra je Pšata dosegla že tretje visokovodno stanje po lanskih katastrofalnih poplavah! Poleti 2022 smo se čudili suši in izredno nizki gladini podtalnice na Trzinskem polju, lani pa je ta, potem ko so se umaknile površinske vode, poplavila številne trzinske kleti – med drugim tudi v blokih naselja T-3. Seveda pa je bila gladina poplavnih voda podtalnice precej nižja od gladine poplavnih voda na površju. Neprimerljiva je tudi časovna dinamika – površinske poplavne vode hitro pritečejo in odtečejo, poplavljanje podtalnice pa je počasnejše. Gladina le počasi narašča, odtekanje pa je še počasnejše oziroma dolgotrajnejše. December 2023 je bil za poldrugo stopinjo pretopel, najvišjo temperaturo smo izmerili prav na božični dan. Najnižja sredi meseca pa ni dosegla niti treh stopinj pod lediščem. Imeli smo 14 padavinskih dni in prejeli skoraj 150 litrov vode na kvadratni meter; le manjši del te v snegu, ki je na tleh vztrajal le nekaj dni. Od poletja lani Trzinci precej bolj kot v zrak pogledujemo v strugo Pšate. Pomudimo se še za hip pri letu 2023 in razmišljanjih že omenjenega meteorologa prognostika Andreja Velkavrha ter si za konec izposodimo njegovo v najširšem pomenu »vremensko« razmišljanje o preteklem vremenu. »Pravo olajšanje je bila hladnejša jesen, ko v ozračju ni bilo več toliko energije, ki bi se lahko sprostila. Dileme o snegu in mrazu so postale nepomembne, čeprav za nekatere, ki so odvisni od njiju, to pomanjkanje povzroča resne skrbi. Božič nam je že odgovoril na vprašanje, ali bo bel ali ne, saj je sneg na ta dan redkejši, kot si predstavlja naš luknjičavi spomin – vsaj ena stalnica v tem čedalje bolj nestalnem svetu. Zdi se, da je vsaka stvar samo še drugačna, tudi vreme, in je postalo to značilnost našega časa. To seveda ustvarja občutja negotovosti, nelagodja – ljudje pa imamo radi neko gotovost, ko gledamo v prihodnost, saj nam to daje občutek zanesljivosti in varnosti. Za marsikaj smo si krivi sami, saj sami upravljamo naša življenja. Z vojnami, ki jih povzročamo po svetu, pa nastaja zmešnjava, k nebu kipijo krivice in trpljenje! Odraščajo čustveno prizadeti ljudje, ki bodo v svojem odraslem obdobju te notranje rane prenašali na svoje potomce in okolico, kar se že in se bo poznalo tudi na naslednjih generacijah. Se bomo kot družba znali prilagoditi spremenjenim razmeram zaradi podnebnih sprememb? Ko se bodo (pravzaprav se že) množice ljudi skušale preseliti drugam, ker doma nimajo več od česa preživeti? Bodo obupanci, ki nimajo več česa izgubiti razen golega življenja, vrgli naš svet s tečajev? Ne čez noč, ampak korak za korakom jih bo vse več. Če pogledamo v zgodovino, so bila vedno obdobja kaosa, negotovosti in pomanjkanja. Se bližamo takemu?« Ob teh vprašanjih so naše težave zaradi lanskoletnega vremena videti precej manjše in manj usodne, čeprav za vse ob poplavah prizadete verjetno največje. Zaradi tega pa ne smemo obupati nad novim letom in moramo verjeti, da bo to boljše! Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (december 2024) Kazalnik Podatek Datum/niz Ura/obdobje Povprečna temperatura zraka (°C) 3,4 1.–31. 12. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 14,3 25. 12. 13.13 Najnižja temperatura zraka (°C) –2,9 17. 12. 7.16 Največja dnevna amplituda (razlika Tmin/Tmaks, v °C) 15,1 (–1,2/13,9) 23. 12. 0.00–24.00 Število dni s padavinami* (≥ 0,3 / ≥ 3 / ≥ 30 mm) 14 / 6 / 1 1.–31. 12. mesec Št. hladnih/ledenih dni (Tmin ≤ 0 / Tmaks ≤ 0 °C) 12 / 1 1.–31. 12. mesec Največja dnevna količina padavin (mm/24h) 65,6 13. 12. 0.00–24.00 Mesečna količina padavin* (mm) 149 1.–31. 12. mesec Količina padavin* v letu 2023 (mm) 1924 1.–31. 12. leto Najvišja hitrost vetra (km/h) / smer* 19,3 / JJV in JV 2. in 28. 12. 4.51 in 12.16 Izbrani meteorološki podatki za december 2023 za vremensko postajo Osnovne šole Trzin (* – del padavinskih podatkov Vremenska postaja Loka pri Mengšu); vsi mesečni podatki z obeh postaji so dostopni na spletnih naslovih http://vreme.lokaprimengsu.info/text.php?report=NOAA/NOAA-2023-12.txt in http://trzin.zevs.si/text.php?report=NOAA/NOAA-2023-12.txt 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin 10 Piram id aravni VN 00 % N ARA la ks te a šin ležalna pov r na n 0% LETVENE PODLOGE POSTELJE VZGLAVNIKI 1 S LO V E N S K A P R O I Z V O D N JA K A KO VO S T N I H V Z M E T N I C I N L E Ž I Š Č O D L E TA 2 0 0 1 . O Oglas 25% POPUST Marko Peterka s.p. Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si oglasno sporočilo NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. Pridruži se ekipi Modrih novic in ustvarjaj regionalne zgodbe Iščemo tržnika (m/ž) Blagovna znamka Modre novice obsega mesečno tiskano revijo, spletni novičarski portal in dva dogodka (Pohod ob reki, ki povezuje, in Dobrodelni pohod na Sv. Primož). Prevzeli smo tudi trženje oglasnega prostora v trzinskem občinskem časopisu Odsev in v lukoviškem lokalnem časopisu Rokovnjač, zato bodo tvoje moči usmerjene tudi v ta področja. V zadnjem času smo naredili tudi pomemben korak na področju spletnega portala, saj smo lani imeli več kot milijon ogledov. Več informacij: januar 2024 oglasno sporočilo Prijavo pošlji do 21. 1. 2024 na samos@ir-image.si | 31 ai170496259624_ODSEV_OGLAS_185x131mm_2024.pdf 1 11/01/2024 09:43 Šola, ki mi je blizu. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE VABLJENI K VPISU V NAŠE PROGRAME C Y CM MY INFORMATIVNI DNEVI: 16. IN 17. FEBRUARJA 2024 CY CMY K www.ssdomzale.si GIMNAZIJA TEHNIK RAČUNALNIŠTVA TRGOVEC AVTOSERVISER INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ EKONOMSKI TEHNIK (PTI) STROJNI TEHNIK (PTI) CESTA TALCEV 12, 1230 DOMŽALE 01/724 - 06 - 30 oglasno sporočilo M Vpis v začetne in nadaljevalne stopnje Februar 2024 oglasno sporočilo Domžale, Kamnik, Radomlje, Moravče, Šmartno v Tuhinju Joga_oglas_Domzale_pop feb 2024_190x132mm.indd Joga_oglas_Domzale_pop.indd 1 1 10. 01. 01. 2024 10. 202215:32:24 13:45:29