T^> Qi _> _, Ł3 _,, __l^^ ^SP ISg' _H) VfSP _O H5D Iz Kopra. (Vabilo.) V 9. dan nov. t. 1. bode v Dolini občno zborovanjc »Slov. učiteljskega društva za Koperski okraj«. Dnevni red: 1. Ogovor. 2. Zapisnik. 3. Jezikov uk v narodni šoli. 4. 0 okrajnih šol. svetih (govori g. Vrtovec). 5. Eazgovor o matici, razrednici in o zamudniku. 6. Nasveti. G. g. društvenike prosimo, da naj za točko 5. blagovolijo omenjene zapisnike s soboj prinesti. Odbor. Iz Celja. (Vabilo.) Učiteljsko društvo v Celji bode imelo svoje redno, mesečno zborovanje v četrtek v dan 2. nov. t. 1. ob 11. uri dopoludne v okoliški žoli po sledečem programu: 1. Zapisnik. 2. Poročilo poslancev k deželni učiteljski zvezi (g. Koderman). 3. Slov. glagol (g. Jarc). 4. Prva nemška slovnica in »slov.-deutsclie Fibel« (g. Lopan). 5. Nasveti. K obilni udeležbi vabi Odbor. S Krasa. Dragi »Tovariš«! vzadnjič obljubil sem Ti poročati o zborovanji učit. društva »Sežansko-Komenskega« v dan 12. t. m. naBrežini; tu tedaj, kakor sem obljubil! — Prvosednik otvori zborovanje s primernim pozdravom spominjaje se našega presvetlega vladarja z »Živijo«- in s »Slavo«-klicem. Pozdravil nas je tudi g. B., zastopnik slov. učit. društva »Koperskega«, ter obžaloval, da se ne morejo udeležiti njegovi kolegi radi zelo važnih občinslrih volitev v Dolini, in vabi, da bi se pa mi v večem številu udeležili zborovanja v Dolini drugi četrtek meseca novembra t. 1. Po prečitanji zadnjega zapisnika povd prvomestnik, kaj je učiteljsko društvo pri c. kr. okrajnem šolskem svetu ukrenilo glede zadnjih sldepov in s kakim vspehom. Uže zdaj se vidi, da ima naše društvo mnogo prijateljev in da je uže na najboljših nogah, posebno pa pod zdanjim čvrstim vodstvom, ker zabeležiti imamo marsikaj lepega, kar se pod prejšnjim predsedništvom ni nahajalo. Prvosednik piiporoča začasnega tajnika g. K o s a, ker se je g. L. odpovedal; voli se tedaj enoglasno g. Kos. G. K., učit. Sež., čita svoje jako dobro sestavljeno poročilo, kako naj se učitelj ravna pri nedostatno nadarjenih otrocib. Gledd tega poročila so se učitelji pohvalno izrazili in prvomestnik želi, da bi se taki spisi v »Tovarišu« obelodanili. *) Pri drugem referatu g. Kosa v jako lepo umevnej, gladko tekočej slovenščini »ovedenji in lastnostih učiteljevili mej narodom« vnela se je jako živa debata. Pohvalo žel je g. K., ka je i zaslužil, kajti videti je, da se v istini trudi in dela v prospeh narodue omike. Jako zaniinivo je bilo slišati debato pri učiteljevej lastnosti »narodnost«. Poudarjalo se je, da učitelj »narodnjak« ima veliko več vspeha v šoli, kajti rodoljub vedno z ljubeznijo iu udanostjo do otrok in do jezika poučuje. A tii pa tam kaže se drugo mnenje. Menda se je nemški »Schulverein« uže tudi v Divačah vgnjezdil, kaj? Predlagale so se razne reči. Vsled referata g. K. je predlagal g. H., naj učiteljsko društvo na dotične oblasti peticijonira, da se vvedo v šolo otroci še-le se 7. letom. Volil se je odsek, da pravila predrugači. Najvažniše je pa nek učitelj sprožil o listu »Šoli«, ker ustavil se je vsim šolam, razun biblijotek — Sežana-Komen — in en list pa bode cirkuliral po raznih šolah. Bog ve, kaj sta naša zastopnika ukrenila pri onej seji! Kaj neki nam bode »Šolo« nadomestovalo ? Društvo se poteguje, naj se »Učiteljski Tovariš« naroča za biblijoteko, a ne vem, kaj naša zastopnika k temu porečeta, ker rad bi ju bil interpeliral nekdo, a ni ju bilo, ker eden je itnel mnogo opravila, a tudi koleginji sta mu morali pomagati, o drugem se i tako nečesa ne sliši. Pri volitvali potegovala sta se oba, iii tudi srečno prodrla, ker obljubovala sta »zlate gradove«, a zdaj ne pomolita ni najmanjše »flge«. Glede prov. učiteljev pred 1. 1870. prosilo se bode, da se jim vračunijo i ona leta v penzijo, — pa tudi zdaj nastavljenim. — Društvo pristopilo je k »Glasbeni Matici«. — Sklenilo se je parlamentarno in zanimivo zborovanje se »Živio«- in »Slava«-klici. »Na videnje« v Sežani! Badovedni opazovalec. *) Gospod poročevalec je obljubil, da ga pošljc v natis. Pis. Iz j\otranjskej>a v dan 19. oktobra 1882. V zadnjej »Tovarševej« štev. gosp. dopisnik iz Senožeč pohvalno omenja belih šol. tablic, ki jih je videl v Tržaškej razstavi. Tudi mene so zanimivale one ploščice, ker so prav prilične in pripravne našej deci. Prav lične so iz popolnoma bele tvarine izdelane; modro so načrtane in imajo pripraven okvir ter niso niti premajhne niti prevelike in ne pretežke. Nalašč za take ploščice pripravljeni kamenčki pišejo črno, ker so mehkeji kakor navadni kamenčki; otroci ne dobe težke roke, zbriše se lehko in ker so bele tablice, se jim bolj vsaki madež pozna, kakor pri črnili, zato se otroci lažeje snažnosti privadijo. Žal mi je, da nisem mogel poizvedeti ceno onih tablic in kamenčkov. Izdeluje jih pa: »k. k. ausschl. privil. Weisse Stein - Schreibtafeln aus der Ersten Pilsner Kunsstein - Fabrik von Em. Thieben in Pilsen«. P. Iz Postojinskega okraja. Z novo pričetim šolskim letom razširili ste se v našetn okraji dve šoli: dvorazrednica v Knožaku postala je trirazredna, a enorazrednica v Knežaku preustrojila se je v dvorazredno nar. šolo. Potem takem nabaja se v Postojinskem šol. okraji za vsem zdaj 35 učilnic z 51 razredi. Izmed teh šol so 3 štirirazredne: v Postojini, Senozečah in Vipavi; 2 trirazredni: v Trnovem-Bistriei in Knežaku; 3 dvorazrednice: v Hrenovicah, Košani in Vremah; 27 pa je jednorazrednic, namreč te-le: Budanje, Col, Goče, Lozice, Nadanje selo, Matenja vas, Orehek, Ostrožno brdo, Podkraj, Podraga, Planina, Postenje, Prem, Razdrto, Slap, Slavina, Spodnji Zemon, Studeno, Suboije, Šenpeter, Šturija, Št. Vid, Trnje, Ubelsko, Vrbovo, Vrabče in Zagorje. Po zadnjem ljudskem štetji v 31. dan 1880. 1. brojilo je naše glavarstvo 41.225 prebivalcev. *) Torej pride povprečno na več nego 800 stanovalcev (808-3) jeden učitelj in ako računimo število za šolo ugodnih otrok na okroglo 4800: potem je v pouk izročenih jednemu nčitelju povprek več nego 90 otrok! — k. — Iz Kanienika. (Dalje in konec.) Zdaj pride druga točka dnevnega reda na vrsto. Kaj ima učitelj storiti en četrt ure pred naukora in v prenehljejih mej posameznimi urami? 0 tem predmetu se je srečkalo. Izžreban je bil g. Petrovec, učitelj v Čemšeniku. On pravi: Učitelj naj pride o pravem času v šolo, ter naj bode učencem v vzgled. Pazi naj, da učenci hodijo vsak na svoje mesto, ter se lepo pripravljajo za nauk. Posebno pri malili je treba paziti, ker še niso vtrjeni, ter naj jim d;i dela. Opomni naj jili tudi, da ne smejo po poti postajati, ampak naj gredo mirno svojo pot. Pri večih učencih naj vadi gimnastične vaje; tudi naj zaznamuje mej tem časom zamude v razrednici. Prcnehljaj naj bode tudi mej prvo in drugo uro, posebno pri malih, ki še niso zmožni toliko časa mirovati, ter potrebujejo počitka. Gospod Zore meni, da naj se '/, ure pred ukom v to porabi, da naj deklice prah pobrišojo, dečki pa gredo gobo zmočit. Mej posameznimi urami naj pa otroci potrebo opravljajo, da ne bode treba mej ukom ven hoditi, kar je zolo motljivo, tudi sobe iiaj se prezračujejo. 74 ure pred ukom, tnisli g. Potrato, naj se malo ponavlja od strani učencev, učitelj naj pa se za uk pripravlja. Gosp. Letnar pa pravi, da naj učitelj slabejšim učencem kaj pomaga. Tudi otroke leliko opazuje na tiliem, ter spoznava njiliov temperament. Prav dobro bi bilo, da bi se učenci tudi mej prenehljeji ven peljali, da se ložeje opazujejo, kakšuega temperamenta so. G. Pfeifer pravi, da otroci posebno radi tožijo mej tem časom, ko se z ukom preneha, učitelj naj pa tega ne porajta, ter naj tožitelje pokara in gleda, da pri svojih učencih sočutje goji. Gosp. Javoršek pravi, da naj so mej uro ven hoditi dovoli le tistim učencem, katerim je potrebno iz zdravstvenih obzirov. On pravi, da jih s tem odvadi, da ne letajo mej uro ven, da vsak, kdor mej naukom veu gre, mora pisati malo nalogo. Lalikomisleže s tem zelo odvadi, a komur je v resnici treba, rad stori to nalogo. Gosp. Letnar pravi, izjema mora biti, komur je v resnici treba, takemu se niora dovoliti že iz zdravstvenih obzirov. Gosp. Z o r e pravi, da se ne more goditi, kar g. Javoršek pravi, kajti če je otrok zdrav, že počaka, a če je bolehen, jc pa zadrževanje zolo nevanio, posebno pri tistih, ki so navajeni, da morajo iti. Gosp. JMesner pravi, da jih on s tem odvadi, da jim pravi, da to ni moško, da morajo, kaj na-se držati, ker že niso več tako niajhni, da to dclajo le mali otroci, ne pa že tako veliki dečki itd. Konečno besedo ima še g. poročevalec, ki pravi, da se strinja z vsemi debatnimi udeleževalci, le z gosp. Potrato ne, ki pravi, da bi se y, ure PreŁl ukom moralo ponavljati, kar ni mogoče, ker otroci še le dohajajo. Mej vsemi nasveti mu pa ta g. Mesner-ja naj bolje dopade. Kake vrednosti je za učitelja, da misli 0 psihologičnili prikazih pri učencik, in kako naj se vede, da spoznava otroški tomperament. (Der "VVerth des Nacbdenkens iiber psychologische Erschcinungcn und das Verhalten des Lehrers gegcniibcr dem Temperamente des Schiilers.) *) Glej: E. Lah nStatistične črtice 0 Kranjskem prebivalstvu II." — Lj. Zvon, VII. zvezek, 1882. 0 tem predmetu govori gospodičina Frančiška Verne. Poudarja prav obširno, kako se spoznavajo otroci po temperamontih, kako je treba postopati pri posaineziiili otrocih, da se more prav vzgojevati in kake velike vrednosti je to za učitelja, kako pogosto opazuje otroško obnašanje. Gosp. K o s meni, da bi bila gospodičina I. del svoje naloge zgrešila, a II. del je prav dobro in pohvalno izdelala. Samo to ni povedala, kako naj se dela, da se dobor temperament izve. Gosp. Vizjak pravi, da ni res, da bi otrok imel že naravne zuiožnosti, ko pride v šolo, ampak da jih še nič nima, da se še le potem izbujajo. G. Pfeifer pravi, da je poročevalka le bolj splošno obravnavala, na posamezne dele se pa ni toliko ozirala, posebuo, kako se fantazija goji. On pravi dalje, čutov je več. Čut, ki učenca priganja k delavnosti, dalje estetičen čut, naravni in verski čut. Zadnja dva sta bolj združena, samo, da se verski čut bolj izraža v molitvi in pobožnosti. Kolikor je kdo bolj izobražen, toliko več sočutja ima. Vsak ima več sočutja do svojih in prijateljev, kakor tujih. Misli imamo razburjene, če nam kdo nasprotuje, ter ga kregamo. Tudi je dobro, da je o sočutji veliko berilnih vaj. Gosp. Letnar pravi, naloga, o kateri govorimo, je zelo težavna, da bi se mogla popolnoma izpeljati, pa se vender da prav kratko odgovoriti, namreč: Ce učitelj premišljuje o psihologičnih prikazih, spoznava v kakem razmerji je pri svojih učencib. Gospodičina poročevalka odgovori, da ni bila njena naloga, posameznih toinperameiitov obdelavati, ampak le splošno govoriti o psiliologičnih prikazih. Pri tretji točki pridejo na vrsto berila za prihodnjo šolsko leto. Poročevalec g. Č e u č i č. On obdeluje najprej Eazinger - Žumrov Abecednik, ter hvali izvrstno razdelitev, tvarino i. t. d., ki se nahaja v tej knjigi. Omenja le, da bi se bil še polglasni e pred rom' smel ohraniti, ker v takih besedah, kjer se e popolnoma sliši, je težavno za prvence to izpuščenje; tudi niso vsi pisatelji v tem edini. Vezanje bi smelo tudi bolj trdno biti, ker o par mesecili je knjiga popolnoma raztrgana. Kar se tiče za revne učence, tudi ni prav vravnano. Založnik da na vsako deseto knjigo eno na vrh za revne učence. Ker pa učitelji povsod ne naročajo sami knjig, temuo bukvovezi, se potem za revne ne dobi nič, ker bukvovezi imajo tiste knjige, ki jili jim založnik po vrh da, za svoj trud, kar je tudi prav. Dalje poroča o II. in III. Berilu, poudarja obseg. in razdelitev knjig, nujni prednosti in pomanjkljivosti. Mej drugim omenja tudi, da se ne nahaja v nobeni knjigi večih praznikov, kar je bilo v starih berilih, ker otroci so prav radi brali berila o velikih praznikih, kakor Božič, Velika noč, Binkošti in sv. Eešnje Telo. Konečno nasvetuje knjige za posamezne oddelke oziroma razrede in sicer: Za enorazrednice: za I. oddelek spod. skupina (I. razred) Eazinger-Žumrov Abecednik; za II. oddelek spod. skupina (I. razred) Drugo berilo; za I. oddelek zgor. skupiua (11. razred) Drugo berilo in za II. oddelek zgor. skupina (II. razred) Tretje berilo. Za dvorazrednice: I. oddelek, I. raz. Eazinger-Žumrov Abecednik; II. oddelek, I. raz. Drngo berilo; I. oddelek, II. raz. Drugo berilo; II. oddelek, II. raz. Tretje berilo. Trirazrednic ni v tem okraji. Za štirirazreduico: 1. raz. Eazinger - Žumrov Abecednik; II. raz. Drugo berilo; III. raz. Drugo berilo; IV. raz. Tretjo berilo. Za ponavljavno šolo Tretje berilo. Gosp. Petrovec pravi, da niso vse izdave pri berilih enake, kar zelo opovira pouk. Gosp. Jereb misli, da bi bilo dobro, da bi se na vsaki knjigi zaznamovalo, za kateri oddelek, razred ali skupino je knjiga. Gospod Pfeifer želi, da bi bilo v II. berilu mauj slovnične tvarine, a toliko več v III. berilu. G. Golmajer graja, ker se cesarska pesem zmiraj izpreminja, v eni izdavi so take besede, a v drugi zopet drugačne; tudi nasvetuje, da bi se lazun Eaziuger-Žumrovega Abecednika tudi rabil Miklošičev, ki so ga imeli do zdaj največ po šolah na kmetih. Tudi je on zoper menjavo knjig med letom. Debate o tej stvari so se še udeležili gg. Javoršek, Mesner, Letnar. Konečno se je določilo, da se smeta oba Abecednika rabiti. Kjer se rabi Miklošicev, velja ta za oba oddelka I. razreda oziroma skupine. Potem je še poročal gospod Javoršek o učnem načrtu za ponavljavno šolo, katerega sta izdelala z g. Golmajerjem vkupno. Uravnan je tako, da bodo v dveh tednih prišli vsi predpisani predmeti na vrsto. Oziralo so je največ na jezikov in računski nauk. Gg. Trost in Pfeifer želita, da bi se računstvu več časa določilo. Zdaj še g. Javoršek, prvomestnik bukvarničnega odseka, poroča o stanji, dohodkih in stroških okraj. učiteljske bukvarnice. Dohodki so bili 87 gold. 46 kr., stroški pa 77 gold. 53 kr., tedaj je šo ostanek 9 gold. 93 kr. Nasvetovale so se še razne slovenske in nemške knjige, tudi, da bi se zapisalo v Slov. Matico. V odsek za oskrbovanje so bili izvoljeni gg. Javoršek, Golmajer, Pfeifer, Letnar in gospodič. E. Gerkman, v stalni odsek pa gg. Golmajer, Mesner, Javoršek, Letnar in Č e n č i č. Gospod Javoršek predlaga, da bi se naprosil slavni c. kr. dež. šolski svet, da bi blagovolil izdati zapisnik bukev za šolsko bukvarnico, katere bi bile vsled ministerskega ukaza dne 12. julija 1875 za mladino pripravne. Se enoglasno vzprejme. Gospodičina Vernc predlaga, naj bi se pisma, ki se tičojo učitelja, zapečatila, ne pa nezapečatena po slugih razpošiljala, kateri potem okrog kažejo, če je učitelj kak nos dobil. Dnevni red je dovršen. Gospod predsednik poprime besedo, ter se zahvaljuje za potrpljenje in udeležbo pri obravnavah, ter pravi, če se ozre na vsa letna zborovanja, mora z veseljem izreči, da se je šolstvo zelo zboljšalo. Pri vsakem zborovanji so se obravnavale reči, ki so bile velike važnosti za vse šolstvo. Okrajna učiteljska bukvarnica se je zelo narasla z najboljšimi pedagogičnimi knjigami. Priporoča učiteljem, da naj bojo stanovitni, zvesti v izpolnovanji svojih dolžnosti, ter naj imajo veselje do svojega poklica, ter konča zborovanje s trikratnim klicem na Nj. Veličanstvo in s cesarsko pesmijo ob 1 uri popoludne. Od Šent - Jerneja. V dan 16. oktobra t. 1. smo imeli ob 8. uri zjutraj šolarsko sveto mašo k sv. Duhu za srečni začetek šole. Po sveti maši smo vpisovali otroke v prič6 gospoda Karola Eudeža, kraj. šol. predsednika. Vpisalo se jih je novincev nekoliko čez 60 , a bodo pa še dva do tri dni zmiraj novi prihajali. — Poprejšnjih otrok je pa še okolu 300. — Imeli jih bodemo gotovo zopet čez 400 vseh za vse tri razrede. Čudno je pa vender, da sva samo le dva učitelja tukaj. Poprejšnja pridna učiteljica, gospica Kristina Zadnikar, se je službi odpovedala, in tako je naša šola brez tretjega učitelja. Bilo je to vse o pravem času naznanjeno višji oblasti. Služba je bila do 10. septembra 1.1. razpisana. Prosilcev je bilo dovolj, ali začeli ¦ smo šolo, pa ni od nobene strani sporočila, ali pride kdo sim za učitelja ali učiteljico. — Težko je drugim učiteljem supliranje, toliko bolj, ker sera posebno jaz prejšnja leta imel to neljubo delo, da sem moral namestovati, ter sem s tem si naklonil nevarno bolezen, in zdaj, hočeš ali nočeš, proeiti sem mogel za odpust, katerega sem imel dva meseca. Včeraj pa sem zopet začel šolo bolelien, še ne popolnoma zdrav, in zopet moram tretjega učitelja namestovati za drugi razred. Čudno se mi zdi; pa ne, ko bi bil ali uže bila vzprejela dekret katera oseba za v Šent-Jernej, pa morda ne pride prej nego prvega prih. m., da bode koj plačo potegnila. Nova postava, ki učitelje lehko »Aus Dienstesrucksichten« prestavlja, je tudi prenaredila, da učitelj plačo dobiva še le potem, ko je uže prvega začel učiti. Če je temu tako, bi bilo skrboti našim poslancem, da se ona postava predela zopet tako, da učitelj koj od dneva, ki ga je nastopil, svojo redno plačo dobiva. Ko se mi je ta novica pripovedovala, me je navdala nejevolja tem več, kar sem se pred tremi leti za našo poprejšnjo, gotovo marljivo in izvrstno učiteljico Kristino Zadnikarjevo potegoval, da bi plačo od 15. okt. do 1. novembra taistega leta dobila; pa se mi je odgovorilo, da bi kot nadučitelj moral vedeti postavo, da gre učiteljem plača še le od prihodnjega prvega meseca. Meni je bila dobro znana nova postava, pa mislel sem si: poprejšnja učiteljica je vzprejela plačo za pretečoni mesec, ko so bile počitnice, zdanja pa, ki poučuje, mora 14 dni zastonj poučevati, to jo nekako čudna razmera. Prihodnost bo že pokazala, kako je s to rečjo. V zadnjem »Uč. Tovarišu« je bilo omenjeno o belih tablicah za šolo. Videl sem jih tudi jaz v razstavi v Trstu,' ki so mi zelo všeč. Hotel sem jih nekaj kupiti za mojo šolo, pa so mi rekli, da si jih lehko naročim. Eabimo jih v šoli! H sklepu izrekam še prisrčno zahvalo veleč. gosp. Iv. Lapajne-tu, ravnatelju meščanske šole v Krškem, kateri mi je 15. preteč. m. podaril in poslal knjig in raznega blaga za šolo in učence, kar nain bode vsem prav dobro ugajalo. Bog mu plačaj! Jan. Saje. Iz Siške pri Ljubljani, 18. okt. — Včeraj se je vršila pri nas redka slavnost; začenjali smo novo dvorazredno šolo. Vihranje zastav na šolskem poslopji iu v čitalnici ter pokanje topičev ob 8. uri zjutraj naznanovalo je tukajšnjim prebivalcem ta imeniten dan. Ob 10. uri šla je šolska mladina z učiteljema v corkev, kjer so oo. frančiškani slavnost začeli z »veni sancte spiritus!« V cerkvi se je zbrala velika množica ljudi, vkupni krajni šolski svet in c. kr. okrajni glavar pl. AVurzbach. Po molitvi k sv. Duhu šla je mladina in vsa zbrana množica v procesiji v novo šolsko poslopje, katero je bilo jako ukusno okinčano ter nad vhodoin nosilo primeren napis: »Vse za vero, cesarja, domovino!« Za tim so oo. frančiškani šolsko poslopje po navadnein obredu blagoslovili; potein g. pl. Wurzbacli zbrane ogovori v čistej slovenščini ter kaže imenitnost in svrho šole, zahvaljuje se krajnemu š. svetu, posebno pa še županu g. J. Knezu za njegove velike zasluge pri zidanji nove šole ter konečno učitelja opominja na točno izpolnovanjo njunih dolžnosti. Na koncu govora se spominja presvetlega cesarja in njegovih modrili postav, ter zakliče: Bog poživi cesarja F. J. I! Navdušeni veekratni »Živijo« so odmevali po šolskih sobah. Za njim govori predsednik kr. š. svetu, g. J. Knez. Omonja Galle-ta in Matijan-a iz Gornje Šiške, ter se jima zalivaljuje za vsestransko vspešno podpiranje ob času zidanja; zalivaljuje se pa tudi c. kr. okrajnemu šnlskemu svetu za njegovo dobroliotno podporo rekoč, da bi brez te ne bilo lehko mogoče že letos odpreti mladini toliko zaželonega svetišča. Na zadnje izročuje šolo učiteljema s prošnjo, naj bi ona .skrbela za pravo vzgojo otrok ter na podlagi krščanstva budila v njih ljubezen do ccsarja in domovinc. — Nadučitelj g. P. U. v imenu obeh učiteljev odgovarja, da ga vesell prevzeti izročeno mu novo šolo, ter da se bo vedno prizadeval, natanko izpolnovati postave presvetlega našega cesarja, ter da hoče v vsem zvest ostati podani prisegi. S tem je bila slovesnost v šoli dokončana. Po dokončanej šolskej slovesnosti gi'e mladina v vrsti k sv. maši, pri katerej so se posebno odlikovali vrli pevci in pevke v/, Šišenske čitalnice. Slava jim! — Potem pa se je začelo za mladino še le pravo veselje. Blizo 120 otrok zbralo se je v gostilnici pii g. Knezu, kjer so dobili primeren zajntrk, da si ohranijo v živein spominu dan slovesnega otvorenja lepe nove šole. Ganljivo je bilo videti, kako požitvovalno in uljudno je gospa Knezova se svojo ljubeznjivo hčerko zbranim malim otročičem stregla. Mladina je kar strmela in se popraševala: »Kaj bode vcčkrat tako?« — Mej tem pa, ko se je raladina zvunaj radovala, zbralo se je mnogo gostov v sobi k skupnemu zajntrku. Plememtemu g. Wurzbachu izreka se tu še prisrčna hvala, da se je udele/.eval te slavnosti in jo povikševal s svojo navzočnostjo. Udeležila sta se te slavnosti tudi dva učitelja iz Ljubljane, g. A. Praprotiiik in g. Fr. Grkraan. Pri dobro obloženem zajutrku vrstilo so se mnogc prav mične napitnice novi šoli in njenim prijateljem in podpornikom. Vrli pevci in pevke pa so slavui dan slovili s prekrasnim svojim petjem. Vsem skup — vrlim pevcem in pevkam kakor tudi blagi, domoljubni Ančnikovi hiši bodi za povikšanje te lepe slavnosti prisrčna zahvala! P. TJ. Iz Ljubljane. Nove šolske okrajne nadzornike je g. minister bogočastja in uka za Kranjsko imenoval, in sicer za Postojinski šolski okraj nastavljen je g. Janez Thuma, nadučitelj v Postojini; za Kočovski šolski okraj g. France Spintre, nadučitelj v Kočevji; za Krški šolski okraj g. Miliael Wurner, gimnazijalni profesor v Ljubljani; za Kranjski šolski okraj g. Henrik P i r k e r, gimnazijalni profesor v Kranji; za mestni šolski okraj Ljubljanski g. Leopold vitez Gariboldi, profesor na c. k. izobraževališči za učitelje v Ljubljani; za šolski okraj okolice Ljubljanske g. Vincencij Levstik, nadučitelj na Vrhniki; za Litijski šolski okraj g. Beno bar. Taufferer; za Logatski šolski okraj g. Fr. Gerkmann, učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani; za Eadovljiški šolski okraj g. Silvester Keše, dekan v Begunjah ; za Novomeški šolski okraj g. Jakob Vodeb, profesor na c. k. izobraževališči za učiteljice v Ljubljani; za Kameuiški šolski okraj g. Andrej Ž u m a r, ljudski učitelj v Ljubljani, in za Črnomeljski šolski okraj g. Anton Jeršinovec, nadučitelj v Ornomlji. — Učiteljske pi-eizkušnjo v oktobrovi dobi bilo so tu od 23. do 29. t. m., za katero so se oglasili: za ljudske šolo gospodje: Jenioj Cerne, zač. učitelj na Vrhniki; Jakob Dimnik, začasni učitelj v Postojini; Viljelm Gebauer, zač. učitelj v Tržišah; Štefan Jelenec, pomožni učitelj na Ubeljskem; Josip Petrič, pomo/.ni učitelj v Preloki; Josip Pintar, pomožni učitelj v Sromlah na Štajeiskem; Josip Svotina, zač. učitolj v Šmariji; France Trost, zač. učitelj v Vodicah; Leopold Vozlaček, zač. učitelj v Kopanji; potem gospodičine: Marija Arrigler, zae. učiteljica v Zgornjem Logatci; Marija Blahna, zač. učiteljica pri Stari Cerkvi pri Kočevji; Ana Costa, zač. učiteljica v Planini; Julijatia Gula, zač. učiteljica v Uovskem; Ema Eaunacher, učiteljica na privatni deški šoli v sirotišnici v Ljubljaui: Jadviga Eosina, zač. učiteljica v Črmošnjicali; Avguste Schliber, zač. učiteljica v Gdrnjem gradu na Šbijerskem; Matilda Schott, namestnica v Št. Juriji na Štajerskem. Za ljudske in meščanske šole: Anton Lapajne, zač. učitelj v Eibnici; samo za meščanske šole: Šimen Šiukovec, def. nčitelj v Stadlu na Štajoi-skem. Iz mej teh eden ni prišel k preizkušnji, dva pa sta mej preizkušujo odstopila; dva učitelja iii dve učiteljici so dobili spričevalo št. II., Stirje učitelji in pet učiteljic dobili so spričevalo št. III. in dva učitelja in ena učiteljica pa spričevalo št. IV. — Odbor »Slov. nčit. društva« je imel 5. p. m. sejo, katere se je udeleževalo tudi več gg. učiteljev iz okolic«. Določilo se jo, da se bodo v društvu priredila p edagogijskoznanstvena predavanja. Natančneje o tem bode ukrenil odbor, ki se znide 9. t. m. ob 2. uri popoludne pii pivosedniku. — Javna prodavanja na korist »Narodni šoli« bodo se po sklepu slavnega literarnega in zabavnega kluba priredila v prihodnjem postu. To domoljubno nalogo prevzeli so gg. profesorji Senekovič, Šuklje in Wiestlialer. Slava jim 1