List izhaja mesečno dvakrat in stane	
celoletno ....'.		K 6-
polletno		„ 3-20
četrtletno		. , 160
posamezne številke po . . .	.	-30
Cene inseratom: Pis strani	pri en-
kratni objavi K VSO, pri večkratnih	
objavah popust.	
Strokovni list za povzdigo in napredek gostilniškega obrta in gospodarstva.
Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug, dalje gostilničarskih zadrug v Sežani in Trbovljah.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7.
m
Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, Zagorju ob Savi, Idriji, Železnikih, Kamniku in v Postojni.
Leto III.
V Ljubljani, dne 5. februvarja 1913.
St. 3.
Čedne razmere.
Da vladajo pri nas v posameznih okrajih glede obrtnih zadev razmere, kakor da bi živeli v kakem turškem vilajetu, že ni nobena tajnost več. Zato mislimo, da je čisto umestno, ako objavimo v tem oziru nam došli dopis> ki odkriva marsikatero gnilo stran. Ker zastopa dopisnik strogo gostilničarsko stališče, najbrže njegova izvajanja ne bodo všeč onim gostilničarjem, ki se pečajo z gostilniškim obrtom kot stranskim obrtom. Ker je pa v našem glasilu prostora za vse dopise te vrste, ga objavljamo s pripombo, da objavimo tudi eventualno došle nam odgovore. Dopis slove :
Razkritje famoznega ukrepa naše ljube > vlade v 1. številki „Vestnika", je vsakega gostilničarja, osobito pa naše zadruge očaralo. Pouk v napominanem odloku okrajnim glavarstvom kot obrtnim oblastvom ima za gostilničarsko obrt, če bi se od oblasti, katerim je namenjen, respektira!, veliki pomen. Na eni strani je za nas koristen, na drugi strani pa škodljiv, vendar najdem v njem mnogo več koristnega kot škodljivega, ker imam pred očmi razmere, kakoršne v resnici obstoje.
Odlok vlade omejuje podelitev novih koncesij za gostilne v obče, posebej pa podelitev žganjetočev, ker si pridržuje vlada v tem oziru rešitev prošnje od početka. Kar se tiče poslednjega, si nisem na jasnem. Ali je s tem hotela vlada preprečiti razne uplive na obrtno oblast prve inštance pri podelitvi žganjetočev, ali si je hotela pridržati mešetarijo zase? Eno je gotovo in brezdvomno, najmanje to, da vlada svojim podrejenim obrtnim oblastem ne zaupa. Naj si bode kakorkoli, vlada je s tem, da si je pridržala rešitev prošenj za žganjetoč) kršila osnovni državni zakon, ker je Prikrajšala naš stan pravnega leka, obrtno ob-'ast I. instance pa po zakonu odločega jej delokroga. Kako zagovarja ta svoj ukrep vlada, je njena stvar, prepričan pa sem, da tudi to nezakonitost brez vznemirjenja vzame lahko na svojo kosmato vest, saj je proti drugim njenim naravnost gorostasnim načelom ta ukrep prava nialenkost. In za to je tudi upati, da se popravi — če ima naš zadružni instruktor le končaj besede pri osrednji vladi.
Kar se tiče ostalih navodil, menim, da so gostilničarstvu pri obstoječih razmerah lahko Pristne, če se respektirajo. Žalibog temu ni tako in v tem se vidi, da oblasti same ne harnionirajo glede poslovanja in izvrševanja °bstoječih zakonov in odredb. Zadruge to naj-
bolje čutijo, saj se često zgodi, da se' briski-rajo stvarne in uvaževanja vredne okoliščine, ki jih navaja v izvrševanju svojih po zakonu jej danih pravic ena ali druga zadruga kot svoj veto k rešitvi koncesijskih prošenj.
Uvodoma sem rekel, da so obelodanjena navodila vlade okrajnim glavarstvom razočarala osobito naše zadruge. Rekel sem tudi, da se navodila od oblasti, katerim so namenjena, ne respektirajo. Tukaj sem imel pred očmi oni del navodil, ki so našemu stanu koristna, če bi se dosledno izvajala. Gostilničarska obrt hira osobito radi tega, ker je preveč malih, takozvanih zakotnih krčem. Sicer enemu ali drugemu ta moja odkrita beseda ne bo všeč, a to meni ni ovira. Gostilničarsko obrt smatra veliko naših tovarišev za postransko obrt in takim gostilničarjem je potem vseeno, ali pridejo na svoje troške, še manje pa gledajo na zaslužek. Menim one gostilničarje na deželi, ki imajo kmetije ali druge obrti in jim je gostilna le sredstvo za dosego svojega namena, bodisi da konzumirajo svoje poljske pridelke, ali izvršujejo kupčijske mešetarije ali na stroške gostov zadoščajo svoji želodčni nenasitljivosti. Taki gostilničarji so škodljivci stanu, ker ustvarjajo s svojim poslovanjem nezdravo konkurenco, katero čutijo oni tovariši, kojih glavna obrt je gostilna. Za to se popolnoma strinjam z navodili vlade, v kolikor se tičejo omejitve gostiln. Vsakomur, kar mu gre in to načelo bi moralo veljati tudi za gostilničarski stan. Gostilničar, ki ne računa na zaslužek, ni obrtnik in tak se naj drži raje onega posla, ki mu daje eksistenco, gostilno pa naj opusti. Kdor tega ne stori, je škodljivec, ker odjeda kruh drugim, ki so od gostilne odvisni.
Ljudje, ki imajo take pojme o obrtništvu, kakor sem jih gori očrtal, pa ne bodo sledili mojemu klicu prostovoljno, marveč jih je treba iz našega stanu iztrebiti s sredstvi, ki nam jih dajejo ravno navodila vlade. Kdor pozorno prečita napominana navodila, najde v njih dovolj pouka in dolžnost naših zadrug je, da se poslužujejo v polni meri teh navodil ter, če po trebno, okrajna glavarstva nanje ob vsaki priliki opozarjajo.
V očigled postopanja nekaterih okrajnih glavarstev z jasnim podukom vlade, bile so naše zadruge razočarane. Navedlo bi se lahko nebroj slučajev, ki ne delajo časti postopanju obrtne oblasti I. instance. Zato si ne morem kaj, da bi ne navedel slučaja, ki je značilen za razmere, kakor po nekod vladajo.
V okolišu gostilničarske zadruge na Bledu je do zadnjega časa skozi dve in pol leti eksistirala gostilna in žganjetoč, ne da bi izvršitelji imeli koncesijo. Posest hiše se je namreč v teh dveh letih trikrat spremenila. Prvi lastnik hiše je koncesijo pravilno odložil. Njegov posestni naslednik je sicer prosil za koncesijo, toda obrtnemu referentu se ni ljubilo napraviti rešitve, pač pa je prošnjik nemoteno smel izvrševati obrt. Hiša je zopet prišla iz rok v roke in novi lastnik je dal gostilno v najem. Eksistiral je tedaj lastnik gostilne in najemnik, in to brez koncesije. Šele poizvedbe orožništva napotile so lastnika hiše, da je zaprosil za obrt in obenem za potrditev najemnika in sicer se je prošnja glasila tako, da naj glavarstvo dovoli prenos gostilniške konce-cijo prejšnega lastnika na novega. Omenjeno bodi. da če bi kakšna koncesija tudi prej bila eksistirala, je prenos nedopusten. Kakor rečeno, sploh koncesije ni bilo, ker jo je prvi lastnik že davno bil odpovedal in se je v obrtnem registru izbrisala. To je jasno sledilo iz akta okrajnega glavarstva, v katerem so tozadevno staro potrdilo občine in opetovana poročila orožništva. Logično bi tedaj bilo, da bi glavarstvo tako prošnjo kratkomalo zavrnilo, ali pa pozvalo prošnjika, da prošnjo pravilno formulira. A kaj se je zgodilo ?! Glavarstvo je dalo prošnjo v izjavo občini in zadrugi! Občina je podala izjavo, da priporoča prenos koncesije na prošnjika, zadruga pa si je zadevo od bližje pogledala in je glavarstvu akt vrnila s pristavkom, da se o prošnji sploh ne more sklepati, ker prošnja govori o prenosu koncesije, katera ne obstoji. Zadruga je opozorila glavarstvo na v aktu pribito dejstvo, da se gostilna brez vsake koncesije kljub opetovanim ovadbam orožništva že izvršuje dve leti ter zahtevala, da se gostilna po politični oblasti zapre. Opozorila je tudi glavarstvo, da izvršitelj gostilne — od prošnjika v potrjenje predlagani najemnik — ni usposobljen za najemnika, ker se mu je z ozirom na razne obrtne in policijske pregreške kot najemniku neke druge gostilne ravno od tiste obrtne oblasti (okrajno glavarstvo) zabranilo naprej voditi obrt. (Pripomnim, da je dotični najemnik o izvrševanju gostilniške obrti imel take pojme, ki so v sramoto stanu.) Kljub temu položaju je okrajno glavarstvo še naprej trpelo, da je gostilna delala brez vsake koncesije in poljubno cele noči in da je gostilničarja tvorila oseba, ki je komaj pol leta poprej od te obrti bila izobčena od oblasti same. Ker je napominana
gostilna bila ena izmed takih, ki jih navodilo deželne vlade omenja — eksistence nezmožna — se je zadruga sploh protivila podelitvi koncesije, a gostilna se je zaprla šele na pritožbo zadruge naravnost na deželno vlado.
Najlepše je pa še to, da je tri mesece potem, ko je zadruga že zahtevala zatvoritev gostilne in kaznitev kršiteljev obrtnega reda, najemnik gostilne priredil ples in mu je občina dala licenco za godbo in podaljšanje policijske ure za vso noč.
Ko je glavarstvo naposled vendar prišlo do prepričanja, da sta lastnik hiše in najemnik kršila obrtni red, je kaznovala vsakega na 10 K globe. Ne želim nikomur škode, a češe upošteva, da se je kršil obrtni in policijski red toliko časa, to r>i nikaka kazen, posebno ker je drug gostilničar obrtnik radi enkratnega prekoračenja policijske ure bil kaznovan od istega oblastva na 100 K.
Nikakor mi na misel ne pride, podtikati pristranost okrajnemu glavarstvu, a ljudje imajo oči in sicer take oči, da vidijo nehote v takem postopanju dvojno mero. Krivda, da se tako postopa, pa ne leži na referentih, marveč v politični upravi kot taki. Moči niso pravilno razdeljene, ali jih je pa premalo. Ponekod je premalo uradnikov in preveč dela, drugod pa je dovolj uradnikov, a med njimi malo takih, ki se jim ljubi delati, ali pa zmožni niso. Za to je slaba evidenca, rešitev površna — šablonska — stranke trpe. To velja posebno o obrtnih zadevah, v kojih se referat zelo podcenjuje; kajti po navadi je obrtni reterent kak mlad koncipist, ki nima pojma o težkih pogojih eksistence te ali one obrti.
Škorpijon.
Gostilniško kletarstvo.
Poleg gostilniške kuhinje tvori predvsem kletarstvo bistveni del racijonalnc gostilniške stroke. Odkar je vinoreja in splošno kletarstvo napredovalo tako v znanstveno-tehničnem, kakor tudi v praktičnem oziru, tudi gostilničar, ki hoče biti na višini modernega časa, ne sme zanemarjati svoje kleti, ki mora gostu v gostilni nuditi najboljše in najpopolnejše. Pri nas na Kranjskem je treba v tem oziru še marsikje izpodbiti napačno mnenje in umevanje kletarske umetnosti postaviti na zdravo podlago.
Kakor ni zadosti, če vzgoji vinorejec lepo trto, uredi svoj trtni Sortiment in pridela dosti in lepega grozdja, ampak mora potem šele posvečevati vso skrb pravilni napravi mošta ; tako tudi za gostilničarja ne zadostuje, ako kupi dobro vino, potem pa to samosebi prepusti.
Gostilničar je zadnji faktor v razpečavanju pijač in nosi za to vso odgovornost za kakovost najsibo vina, piva ali žganja n a p r a m občinstvu, ki ga pogosti.
Še v smislu vinskega zakona je gostilničar sam odgovoren za vso vsebino svoje kleti državnim oblastim in bognedaj, da bi se v slučaju kake nepravilnosti izgovarjal na producenta ali dobavitelja.
Važno je tedaj, da pozna gostilničar temeljne pojme ter namen in sredstva umnega kletarstva in istotako tudi zakonite določbe, v katerih mejah so dovoljeni zboljšanje pijač in drugi pripomočki.
Kar se zakonitih določb tiče, pride predvsem v poštev vinski zakon od dne 12. ap-
rila 1907 in zakon o živilih od 16. jan. 1896 ter k tem spadajoče naredbe ministerstev.
Ker pogrešamo pri nas posebnega vinorejskega in kletarskega lista v s 1 o v„e n s k e m jeziku, je dolžnost našega glasila, da posveča svojo pozornost tudi temu vprašanju in seznanja slovenske gostilničarje z vsemi aktualnimi dogodki v vinarstvu in s pomočjo strokovnih razprav izpolnuje in širi znanje o racijonalnem kletarstvu, tej nadvse važni panogi gostilniške obrti.
Vsled tega hočemo v našem listu odpreti stalno rubriko — gostilniško kletarstvo.
V	tem poglavju hočemo osobito podajati tovarišem gostilničarjem strokovne nasvete o pripravi vina, ravnanju z vinom in pivom pred in med točenjem in o pravilni pomoči v slučaju vinskih bolezni in napak; dalje glede vinske posode, nove in stare, zdrave in pokvarjene, kakor tudi o pravilni ureditvi kletnih in točilnih prostorov, ledenic itd.
Posvečali bomo tudi svojo pozornost vinski kupčiji in pri tem grajali nezdrave razmere, ki vladajo v tem oziru pri nas.
Pbročali bomo nadalje o stanju vinogradov z ozirom na vinsko letino in o razvoju novega vina v vseh slov. deželah.
Cenj. tovariše posebno vabimo, da se prav marljivo poslužujejo naše vprašalnice tudi v tem oziru in se v kletarskih zadevah zaupno obračajo na nas. Ne bomo jim sicer dajali tajnih receptov, pač pa odkritosrčno svetovali v danem položaju najboljše.
Zajedno pa tudi prosimo vse one, ki se zBnimajo aa vinsko kupčijo, da nam pošiljajo resnična poročila iz vseh vinorodnih krajev, osobito o vinski ceni in pričakovani letini.
Osobito pa prosimo gospode strokovne pisatelje, vinarske veščake, da naklonijo svoje moči tudi našemu glasilu in mu dopošljejo svoje prispevke. Kajti ravnotako važno je sodelovanje teh gospodov na polju gost. kletarstva, kakor poučevanje vinogradnikov in sa d jarej'cev.
Imamo namen organizirati enotno in smotreno delo v tem oziru in spraviti s pota marsikatero napako in nerednost v naši obrti. V ta namen se tudi ne bomo strašili odkrito povedati resnice, kjer je in bo krivda gostilničarjev samih, da se marsikje smatra gostilničarstvo za manj vredno obrt.
V	svesti si, da se je kakor drugod, tudi
v našem stanu treba učiti in zopet učiti, hočemo spraviti naš težaven poklic na tisto vi-čino, na kateri bodemo vršili svojo nalogo, potem pa tudi odločno — zahtevali svoje pravice.	—č—.
Gostilničarska zadruga v Postojni.
Gostilničarsk zadruga za postojinski sodni okraj je sklicala letošnji svoj redni občni zbor na 20. januarja t. 1. na 1. uro popoldne in sicer v prostore hotela „Južna železnica“ v Št. Petru na Krasu. Kljub temu, da se je na vabilu izrecno opozarjalo na določbe § 24 zadružnih pravil, se je od 118 članov udeležilo zborovanja samo 47 članov. Načelnik zadruge g. Paternost otvori po nekolikem čakanju zborovanje, pozdravi navzoče in pozove tajnika g. Tomšiča, da prečita imenik članov zadruge, da se tako ugotovi, kdo je od občnega zbora izostal, da se jih more potem kaznovati.
Po prečitanju imenika članov, glede katerega se ugotovi, da ni popolen, konštatira načelnik g. Paternost sklepčnost občnega zbora,
predstavi zborovalcem in pozdravi došlega zadružnega inštruktorja gosp. d ra. Blodiga in našega urednika kot zastopnika gostilničarske zveze. Pri tej priliki se dotakne uspeha zadruge, ki ga je skupno z deželno zvezo dosegla v zadevi prenosa koncesije Rebec iz Radohove vasi. Končno se pritoži nad razmeroma malo udeležbo zborovanja.
K besedi se takoj priglasi naš urednik, ki sporoči zborovalcem pozdrav deželne zveze in želi današnjemu zborovanju mnogo uspehov, ter nasvetuje, da napravi zadružno načelstvo primerno vlogo na okrajno glavarstvo, da v bodoče točneje poroča zadrugi glede izpre-memb v gostilniškem obrtu. Pri prečitanju imenika članov so namreč konstatirali glede več slučajev zborovalci, da se v imeniku nahajajo še člani, ki so že zdavna umrli ali opustili gostilniški obrt, na drugi strani pa ni v njem oseb, ki tudi že dalj časa izvršujejo obrt. Okrajno glavarstvo je dolžno o vseh teh spremembah poročati zadrugi. Ako tega ne vrši, to ni le znak malomarnosti marveč tudi prikrajšanje prizadetih oseb. Treba se je samo ozirati n. pr. na volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Le radi tega, ker se vodi s strani obrtne oblasti v tem oziru tako slaba evidenca, je mogoče, da se še vedno nahajajo v volilnem imeniku osebe, ki so že pred desetimi leti umrle, iz njega pa so zopet izpuščene osebe, ki tudi že več let obratujejo. Ti vsled tega nimajo volike pravice. V tem oziru je treba vestnega dela, drugače se vsled te malomarnosti nakopiči drugod ogromno nepotrebnega dela.
Navzoči soglašajo s tem nasvetom in soglasno odobre tozadevni predlog.
Nato poda tajnik gosp. Tomšič tajniško poročilo, iz katerega je navesti: Za pretečeno leto ni mnogo poročati. Zadružne razmere se bistveno niso spremenile mnogo. Med letom sta vstopila v zadrugo dva nova člana, izstopila tudi, tako da je število eno in isto.
Med letom se je vršil en redni in en izredni občni zbor ter več odborovih sej. Na teh so se razpravljale interne zadeve, zlasti pa se je oddajalo mnenje glede prošenj za nove koncesije. Te je odbor principijelno odklanjal, kajti vsled krajevnih razmer dosedanje koncesije skozinskoz zadoščajo potrebam.
Uspeh zadruge v zadevi prenosa koncesije Rebec je že gosp. načelnik, omenjal.
Zadružni odbor se je končno večkrat sestal radi prireditve krasno vspelega vseslovenskega gostilničarskega izleta v Postojno
Poročilo tajnika se brez debate odobri, na kar poda blagajnik gosp. Andrej Burger blagajniško poročilo, iz katerega je navesti:
Leta 1912. je imela zadruga v celem 198 K 51 h dohodkov in 212 K 59 h izdatkov, izkazuje torej primanjkljaja 14 K 08
V hranilnici ima naloženega zadruga 40 K, vendar to ni njeno čisto premoženje, ker je treba prekriti še primanjkljaj per K 1408, razven tega pa nagrado tajniku za 1. 1912 in prispevek deželni zvezi.
Preglednik računov g. Anton Berne poroča, da je blagajniško knjigo s prilogami vred natančno pregledal, našel vse v redu in predlaga blagajniku absolutorij s pohvalo, katerega mu občni zbor soglasno podeli.
Gosp. Žnideršič iz Matenjevasi interpelira na to načelnika, zakaj načelstvo ni izterjalo redovnih glob radi dosedanjega izostajanja od občnih zborov. Načelnik odgovori, da je načelstvo dosedaj še prizanašalo, da pa hoče v bodoče v tem oziru postopati strožje.
Glede odmere redovne globe se vname daljša debata, v katero posežejo gg. zadružni inštruktor dr. Blodig, Kobal, Žnideršič, Kanale
in naš urednik. Končni rezultat te debate je, da se soglasno sprejme nasvet, da naj odbor v smislu § 24. zadružnih pravil postopa proti onim, ki so neopravičeno izostali od današnjega občnega zbora, da naj se jih še enkrat pozove pismeno, da se pismeno opravičijo in da jih končno kaznuje s primernimi globami oziraje se na njih opravičilo, premoženjske razmere in oddaljenost.
Načelnik g. Paternost otvori za tem debato o prihodnji točki dnevnega reda, o proračunu za 1. 1913. Iz njegovih izvajanj je navesti : Vsako društvo potrebuje za svoje z gotovimi izdatki združeno delovanje denarja. Zadruga je dosedaj izhajala s prispevki novih članov, odslej naprej pa jej to ne bo mogoče več, kar je pač najbolje razvidno iz blagajniškega poročila. Plača tajniku za leto 1912 in članarina deželni zvezi sta še na dolgu. Danes sklenjena doklada se bo torej pravzaprav raztezala na dve leti. Doklado bo treba letošnje leto vpeljati na vsak način. Temu se ni mo-mogoče izogniti. Priporočati bi pa bilo, da se doklada nekoliko zviša in da zadružno načelstvo naroči za vse svoje člane skupno „Gostilničarski Vestnik“, današnji občni zbor pa proglasi ta list za svoje obvezno glasilo. Pri tem se gosp. načelnik podrobno peča s koristmi, katere ima vsak član, ako dobiva svoje stanovsko glasilo. Končno pozove tajnika, da poda proračun za 1. 1913, in našega urednika, da odda svoje mnenje glede proglasitve obveznosti „Gostilničarskega Vestnika".
Iz po tajniku podanega proračuna je posneti, da za I. 1913 ni stavljenih v proračun nikakih dohodkov, pač pa da znašajo troški z neplačnimi računi iz 1. 1912 vred nad 355 K. Ta primanjkljaj je treba pokriti na vsak način. Ako naj se še list naroči, potem je seveda trošek še večji.
Med člani se takoj vname kratka debata, iz katere je posneti, da so nekateri za proglasitev obveznosti lista, da so pa nekateri tudi proti temu.
Po govoru našega urednika, ki raztolmači, kaj je namen lista in kako je v slučaju, da ga današnji občni zbor proglasi za obveznega, govori tudi zadružni inštruktor g. dr. Blodig, ki se toplo zavzema za to, da naj se proglasi list za obvezno glasilo. Pri tem opozarja zlasti na kletarstvo, kuhinjo in vprašalnico.
Gosp. Žnideršič apelira na našega urednika, da naj bi poročal tudi bolj krajevne zadeve, na kar se mu odgovarja, da to list prav rad stori, treba pa je v tem slučaju tudi krajevnih poročevalcev. Od uredništva se ne more zahtevati, da bi hodil urednik od vasi do vasi, od gostilne do gostilne in izpraševal vsakega posebej, kje ga čevelj žuli. Dopisuje naj se in ako se dopisi nanašajo na stanovske zadeve, gotovo bodo objavljeni. Interpelanta vabi urednik k dopisovanju.
Ugovor, da je „Gostilničarski Vestnik" namenjen samo velikim gostilnam, ker se peča z naukom o serviranju, z moderno kuhinjo in kalkulacijo za velike gostilne, zavrača dobro gosp. Dolničar iz Št. Petra, češ da so mu znani slučaji, ko so se tudi mali gostilničarji obvarovali občutnih kazni, ker so se ravnali po nasvetih „Vestnika". Vprašalnica se peča zlasti z zadevami, s katerimi imajo opravka male gostilne In za malega gostilničarja je kazen občutnejša kot za velikega.
Po tej debati da načelnik g. Paternost na glasovanje predlog, da naj se pobira za 1. 1913 od vsakega člana zadružna doklada per K 6, da pa zato naroči zadružno načelstvo za vse člane zadruge „Gostilničarski Vestnik", ki se oaj ob enem proglasi za obvezno glasilo članov zadruge.
Predlog je z vsemi proti 6 glasovom sprejet.
Pri slučajnostih priporoča gosp. Kanale iz Prestranka zadružnemu načelstvu, da naj se zavzame za afero Rebec, ki je stopila sedaj v drug štadij, z enako vnemo kot svoj čas.
Naš urednik priporoča navzočim udeležbo pri kletarskih tečajih v Kandiji. Več navzočih izrazi željo, da naj bi se taki tečaji priredili tudi na Vipavskem. Potem bi se jih lažje udeleževali, kar jim sedaj radi precejšnje oddaljenosti nikakor ni mogoče. Naš urednik obljubi posredovanje v tem oziru in poročilo v listu.
Dalje se dotakne naš urednik državnega gostilničarskega zborovanja v Tistu, ki bo za Postojno važno tudi radi tega, ker se stanovski tovariši iz drugih avstrijskih kronovin na poti v Trst vstavijo po sedanjem načrtu programa tudi v Postojni. Priporoča dostojen sprejem izletnikov in kolikor mogoče številno udeležbo na zborovanju samem, ker se bodo tam razpravljale za naš stan velevažne zadeve.
Potem, ko se na kratko dotaknejo zborovalci še ureditve policijske ure, odstotkov pri prodaji tobačnih izdelkov in drugih stanovskih zadev, ki pa pravzaprav spadajo na občni zbor deželne zveze, zaključi načelnik kmalu po 4. uri zborovanje z običajno zahvalo.
Gostilniška kuhinja.
Danes objavljamo recepte za obed, ki je sestavljen iz juhe, predjedi, glavne jedi s prikuhami in močnate jedi, in sicer nasledje:
Ohrovtova mineštra.
Omeleta iz gnjati.
Zvita obistna pečenka, gorko obložena.
Jabolčna gibanica.
Seveda s tem nikakor ni rečeno, da mora biti obed sestavljen ravnotako. V tem oziru ima vsakdo proste roke in tudi v slučaju, da bi se ravnal po tej sestavi, lahko eno ali drugo jed izpusti.
Recepti za te jedi pa so sledeči:
Ohrovtova mineštra.
(Nemško: Kohlminestra; francosko in angleško: Minestra.)
Potrebščine: 3 dkg sirovega masla.
1	glava ohrovta.
V* 1 vode.
3	dkg sirovega masla.
12 „ riža.
Va 1 vode.
5	dkg parmezana.
3 1 goveje juhe.
Na drobne rezance zrezani ohrovt in riž duši mehko vsakega posebej v sirovem maslu. Riž zmešaj z nastrganim parmezanom.
Ohrovt in riž vloži v vročo govejo juho potem, ko sta mehka.
Omeleta iz gnjati.
(Nemško: Schinkenomelette; francosko: Omlette an jambon angleško: Omlet with ham.)
Potreščine za en komad: 5 dkg gnjati.
3 „ sir. masla.
Sol.
Gnjat drobno sesekljaj, vmešaj v razbeljeno sirovo maslo in polij z razmotanimi, osoljenimi jajci. Zmes praži med neprestanim stresanjem ponve tako dolgo, da se jajca strde na lahko. Gotovo omeleto zvij na lahko.
Zvita obistna pečenka.
(Nemško: Gerollter Nierenbraten; francosko: Roulade de longe de vean; angleško: Loin of veal.)
Potrebščine: 2 kg obistne pečenke.
15 dkg masti.
V, 1 goveje.
5 dkg sirovega masla.
ll* I goveje juhe.
Iz obistne pečenke izloči kosti in obisti (ledvice). Obisti razdeli na toliko delov, kolikor jih je treba, da obistno pečenko lahko obložiš na eni podolžnici z njimi. Potem meso osoli in ga tako zavij, da je v sredi pečenke z obistmi obložena podolžnica. Razven tega povij pečenko s špago.
Meso opraži najprej na vseh straneh v ponvi, v kateri si razbelil mast, in nato ga peci v pečnici ter ga večkrat polij z govejo juho. Ko je pečenka zadosti mehka in rjava, posnami previdno svitlo mast iz ponve, pokuhaj ostali rjavi sok s sirovim maslom in govejo juho ali vodo in polij s to omako na drobne rezine zrezano pečenko.
Pri naslednjih prikuhah kot oblogah za pečenko navajamo sicer količine potrebščin za 10 porcij. Te količine pa se nanašajo na slučaj, da bi bila servirana samo ena prikuha. V slučaju, da se servirajo vse navedene prikuhe, seveda ni treba vzeti od vsake teh množin, marveč razmeroma manj, približno Vb od vsake potrebščine.
Krompir v peteršilju.
(Nemško: Petersilienkartoffeln; francosko: Pommes de tere au persil; angleško: Potatoes with parsley.)
Potrebščine: 2 kg krompirja.
Sol.
10 dkg sirovega masla.
10 gr zelenega peteršilja.
Olupi krompir, razreži ne štiri kosce, kuhaj v slani vodi in odcedi. Nato opraži v razbeljenem sirovem maslu drobno sesekljan peteršilj in povaljaj v njem kuhani krompir.
Krompir v sirovem maslu.
(Nemško: Butterkartoffeln; francosko: Pommes de terre
au beurre; angleško: Potatoes with butter.)
Potrebščine: 2 krompirja.
Sol.
10 dkg sirovega masla.
Male okrogle krompirčke kuhaj na mehko v slani vodi, odcedi jih in jih praži v sirovem maslu, da zarjave.
Zelen fižol. (Fižol v stročju).
(Nemško: Grüne Fisolen; francosko: Haricots verts; angleško: String beans.)
Potrebščine: IV2 kg fižola.
6	dkg masti.
4	„	moke.
2	„	Čebulje.
V, „ peteršilja.
Koprno zelišče.
Va 1 goveje juhe.
Sol in poper.
1	navadno žlico kisa.
V2 del kisle smetane.
Osnažen,	poševno	na rezance narezani
zelen fižol kuhaj mehko v slani vodi, odcedi, vmešaj v prežganje iz masti in moke, v katerem si opražil drobno zrezano čebuljo, malo drobno sesekljanega	peteršilja	in koprnega zelišča
(Dillkraut), zalij z vodo ali govejo juho, osoli, popopraj in zmešaj s kisom ter kislo smetano.
Rdeče korenje.
(Nemško: Karotten; francosko: Carotte; angleško: Carrot.)
Potrebščine: 2 kg rdečega korenja.
7	dkg sirovega masla.
Vz „	peteršilja.
4 „	sladkorja.
Sol.
Ostrgaj rdeče korenje, nareži ga enakomerno koničasto in kuhaj v slani vodi.
V razbeljenem sirovem maslu opraži drobno sesekljan peteršilj, event. tudi sladkor. Nato v tem povaljaj odcejeno rdeče korenje.
Zelen grah.
(Nemško: Grüne Erbsen; francosko: Petits pois; angleško: Green pease.)
Potrebščine: IV2 kg graha.
Sol.
6 dkg sirovega masla.
1 2	„ peteršilja.
3	„ sladkorja.
Mlad zelen grah ali konzerviran grah kuhaj malo časa v slani vodi.
V razbeljenem sirovem maslu opraži drobno sesekljan peteršilj. Grah povaljaj v tem in ga osladi z nekoliko sladkorne moke.
Rumene podzemnice (kolerabe).
(Nemško: Kohlrabi; francosko: Chon-rave; angleško: Cole-rape.)
Potrebščine: 2 kg rumenih podzemnic.
8	dkg sirovega masla ali masti.
2	„	sladkorja.
5	„	moke.
V2 „ peteršilja.
V‘2 1 vode.
Kolerabe olupi, razreži na peresa in kuhaj mehko v slani vodi.
Nato pusti v razbeljeni masti zarumeneti sladkor in pražiti moko poleg nekoliko drobno sesekljanega peteršilja. To prežganje zalij z govejo juho in odcedkom od kolerab, ga osoli, popopraj in osladi ter daj vanj kuhane rumene podzemnice. Pred serviranjem jih garniraj z v slani vodi kuhanimi, pasiranimi, nežnimi peresci od podzemnic.
Jabolčna gibanica.
(Nemško: Apfelstrudel; francosko; Stroudel aux pommes ; angleško: Puffparte with apples.)
Potrebščine za testo: 30 dkg moke.
3	„ sir. masla.
1	jajce.
1 Vsž vode.
Malo soli.
Potrebščina za nadev; 6 dkg sir. masla.
^ 1 5	„	n M
j 16	„	drobtin.
17	„ sladkorja.
2	„	cimeta.
18	„	rozin.
1 kg jabolk.
Gibanično testo razvleci tenko — če le mogoče — v pravokotno obliko, ga poškropi z raztopljenim sirovim maslom in potresi z v sirovem maslu praženimi drobtinami.
Gibanično testo potresi na to na enem podolžnem robu z olupljenimi, na peresa zrezanimi jabelki, sladkorjem, cimetom in rozini.
Gibanično testo nato zvij in gibanico peci v pečnici eno uro na z mastjo namazani ploči, med tem jo pa večkrat namaži s sirovim maslom.
Vprašalnica.
Vprašanje štv. 4.
Naše županstvo mi hoče delati sitnosti, češ da ni bilo obveščeno o podelitvi moje gostilniške koncesije niti po meni, niti po okrajnem glavarstvu. Zato vprašam, ali mora biti županstvo obveščeno o podelitvi nove koncesije po glavarstvu, oziroma po stranki, kaj županstvo lahko ukrene v nasprotnem slučaju in kake dolžnosti ima obrtna stranka nasproti županstvu, predno začne izvrševati obrt?
Odgovor:
Da razvidite, kako sc postopa pri podeljevanju gostilniških koncesij, Vam navedemo prav kratko določbe obrtnega reda.
Vsled določb § 18. obrt. r. mora obrtna oblast predložiti pristojni občini vse morebiti
pri njej vložene prošnje za podelitev novih gostilniških koncesij in vsled določb § 20. obrt. r. tudi vse prošnje za prenos že obstoječih koncesij iz enega lokala v drugega, da občinski odbor odda o tem svoje mnenje. Občinski odbor mora oddati o tem svoje mnenje v 14 dnevih, računši od dneva dostavitve dotičnega obvestila obrtne oblasti, drugače izda obrtna oblast tozadevni svoj odlok, ne oziraje se na poznejše mnenje občine. V tem slučaju občina potem tudi nima pravice rekurza, ako bi se podelila koncesija proti njenemu mnenju. Pač pa ima pravico rekurza v slučaju, da je oddala pravočasno svoje mnenje in da se je podelila prosilcu koncesija kljub temu, da se je izrekla občina proti podelitvi, in sicer v 14 dneh od dneva dostavitve dotičnega obvestila obrtne oblasti, v katerem se naznanja podelitev. Obrtna oblast mora namreč o podelitvi koncesije obvestiti razven prosilca tudi pristojno občino in morebitno pristojno strokovno zadrugo. Da naj se vloži rekurz, o tem mora sklepati občinski odbor z navadno nadpolovično večino glasov.
Po našem naziranju je obrtna oblast občino pravilno obvestila, ta pa je zamudila 14 dnevni rok in vsled tega ne pomagajo prav nič morebitne sedanje pritožbe. O tem se tudi sami lahko prepričate pri pristojnem obrtnem oblastvu.
Pač pa bi bila stvar drugačna, ako bi bilo okrajno glavarstvo napravilo v tej Vaši zadevi formalno napako, t. j. da bi ne bilo vprašalo občine za mnenje, oziroma da bi je še ne bilo obvestilo o podeljeni koncesiji. V prvem slučaju se namreč občina lahko proti temu pritoži in zahteva uradno dostavitev odloka in ima po dostavitvi 14 dni časa za morebitno pritožbo. Ta pritožba ima odložljivo moč, to se pravi, da stranka do končne rešitve rekurza ne sme izvrševati obrta. Ako bi II. inštanca potrdila odlok I. inštance, nima občina pravice do nadaljnega rekurza, ako bi pa ugodila rekurzu, se lahko Vi pritožite na trgovsko ministrstvo.
Nasproti županstvu pred izvrševanjem obrta nimate nikakih dolžnosti.
Razno-
Brezbrižnost ali kaj? Upravništvo „Gostilničarskega Vestnika“ se čuti dolžno, podati sledeče obvestilo: Gostilničarske zadruge na Bledu, v Zagorju ob Savi, Idriji, Železnikih, Kamniku in sedaj tudi v Postojni so proglasile „Gostilničarski Vestnik“ za svoje obvezno glasilo, to se pravi z drugimi besedami, da so zadružna načelstva teh zadrug naročila za vse svoje člane skupno „Gostilničarski Vestnik“ in da je plačilo naročnine stvar zadružnega načelstva, ne pa posameznega člana ene teh zadrug. O tem so bili tudi vsi člani teh zadrug obveščeni še s posebnim dopisom, v katerem se je izrecno povdarjalo, da radi tega lista ni treba vračati. V zadnjem času pa so posamezni člani teh zadrug, zlasti člani gostilničarske zadruge v Kamniku kljub temu začeli vračati list, s čimer povzročajo uprav-ništvu samo nepotrebno delo. Na drugi strani pa s tem oškodujejo samega sebe, kajti ta zadružna načelstva so — kar smo že opetova-nokrat povdarjali v listu — radi prihranitve troškov sklenila objavljati vse objave na svoje člane samo potom lista in opustiti posebna pismena obvestila in vabila. Naj bi opozorili posamezni člani teh zadrug drug drugega na to okolnost, da ni preveč nepotrebnega dopisovanja.
Kletarski tečaji. Kakor smo že opetova-nokrat poročali, priredi c. kr. vinarski nadzornik, gosp. B. Skalicky to zimo kletarske tečaje za vinogradnike in gostilničarje v Kan-diji pri Novem mestu. Poroča se nam, da je prijavljenih do sedaj 15 udeležencev in da se kletarski tečaj vrši še tekom meseca februarja.
Prijavljeni bodo o tem, kedaj se tečaj otvori, obveščeni teden dni prej pismeno. Ker je v enem tečaju prostora za 20 udeležencev, bi se tega tečaja udeležilo lahko še 5 udeležencev, ki morajo seveda nemudoma naznaniti svojo udeležbo gosp. B. Skalickemu v Kandiji. Ker so kletarski tečaji neprecenljive vrednosti tudi za gostilničarski obrt in za racijonelno izkoriščanje tega obrta, poživljamo naše gostilničarje še enkrat, da naj ne zamude nudeče se jim prilike in naj se nemudoma priglase kot udeleženci. Tečaj sam traja tri dni in z njim združeni troški, računši potne troške iz Ljubljane do Novega mesta ter preživnino za te tri dni ne bodo presegali vsote K 30"—. Ta znesek pa je v primeri s koristmi in dobičkom, ki ga ima vsak od tega, ako se seznani tudi praktično z modernim, umnim kletarstvom, naravnost malenkosten. Komur je torej mar napredek in spopolnitev njegovega gostilniškega obrta, naj se udeleži tega tečaja. Prijavi se končno lahko tudi tako, da prijavi svojo udeležbo samo našemu uredništvu, ki bo potem udeležence skupno sporočilo na pristojno mesto. V tem slučaju pa je zadnji dan za prijave določen z 12. svečanom 1913.
Pivovarniško vprašanje in gostilničar stvo. Nikdar ni dovolj naglašano, kako odločilne važnosti je pri pivovarniškem vprašanju dejstvo, da so naše domače pivovarne kakor Delniška v Laškem trgu in Žalcu, Mengeška in „Adria“ v Senožečah izstopile iz pivovarniškega kartela. Kolikega pomena je ta okolnost, se razvidi najbolj iz dejstva, da so nameravale v kartelu združene pivovarne pred dvema letoma tudi pri nas povišati ceno piva, da pa tega svojega sklepa niso mogle uveljaviti, ker so bile izven kartela stoječe pivovarne proti takemu zvišanju. Gostilničar sam je namreč tudi proti zvišanju cen, ker gostje nočejo uviditi, da je to zvišanje povzročil velekapital, marveč vedno hočejo podraženje zvaliti na njegov hrbet. Zato je pa tudi takrat naša organizacija sklicala protestni shod in je obljubila pivovarnam izven kartela svojo moralno pomoč, ako jo podpirajo pri njenem stališču. Naše domače pivovarne so to storile in sedaj je prišlo na vrsto tudi delo naše organizacije, ki obstoja v glavnem v tem, da povsod in pri vsaki priliki priporoča svojim članom izven kartela stoječe pivovarne. To stori naša organizacija tem lažje, ker se pivo naših domačih pivovaren cenejše kot tuje. To je tudi samo-posebi razumljivo, ker pri cenah odloča oddaljenost pivovaren in mora gostilničar s pivom vred plačati tudi prevozne troške. Kdor trezno premotri položaj, temu že iz praktičnega stališča ni težko odločiti se za domače pivo; zato tudi mi prav lahko priporočamo našim naročnikom, naj postanejo odjemalci izven kartela stoječih pivovaren, ako že niso, in da to tudi svojim sotovarišem priporočajo.
Gost ni zadovoljen, če dobi slabo kavo in zabavlja. Lahko nastanejo tudi neprijetne scene. Temu se izognete najložje na ta način, da servirate gostu dobro kavo; to pa napravite na ta način, da ji pridenete Kolinske kavne primesi. Kolinska kavna primes je namreč najboljši kavni pridatek in daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo ter mora zaradi teh svojih lastnosti vsakemu, tudi največjemu izbirčnežu, ugajati. Jasno je torej, da je najbolj pametno, da rabimo Kolinsko kavno primes. Pa tudi narodna dolžnost je to, kajti Kolinska kavna primes je pristno domače blago. In domače blago kupovati je dolžan vsak, ki se šteje za zavednega Slovenca. Slovenskim gostilničarjem torej prav toplo priporočamo izborno in pristno domačo Kolinsko kavno primes!
Zadružna načelstva naprošamo, da nas pravočasno obveste o občnih zborih. Drugače nam ni mogoče pri najboljši volji biti zastopanim na zborovanjih.
Opozarjamo na inserat modne trgovine P. Magdič in inserat konfekcijske tvrdke Gričar & Mejač, ki ste splošno znani kot zelo solidni v svojih strokah.
V kavarno „Central“ je došel nov tamburaški zbor „Graničarji“. Več v inseratu-
Vožnja po železnici. Na Francoskem se pelje po železnici na leto 305,211.000, v Avstriji 94,924.000, v Nemčiji 483,407.800, na Angleškem 864,535 300 in v Švici 37,249.000 oseb. Ako vpoštevamo število prebivalcev posameznih teh držav, potem odpade na vsa-’
Novo došla damska tamburaška kapela „QRflNKflR" V kavami „CENTRAL“
od 9. ure naprej. Vstop prost. Kavama je vso noč odprta.
koncertuje od danes naprej vsak dan	Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Štefan Miholič.
kega prebivalca v Avstriji	v Nemčiji 10,
na Francoskem 8, v Švici 12 in na Angleškem 23 voženj.
Opozarjamo na inserate glede prodaje, oziroma glede dajanja v najem posameznih gostilen. Obratovanja v dotičnih gostilnah so našemu upravništvu natančno znana iz lastnega opazovanja, zato lahko vsakemu priporočamo, da se za te zadeve zanima.
Gostilničarska šola v Zagrebu. V Zagrebu so se oprijeli gostilničarji z vso res-
Stopnjlce, balkoni, ograje, stavbeni okraski, spomeriiKi, korita, betonski votli zidaki, po-krivalne plošče, kanalizacije 'ki.
nostjo misli, da ustanove strokovno šolo za naraščaj v gostilniškem obrtu. Kakor poročajo hrvatski strokovni listi, se ta šola otvori že v najkrajšem času. In pri nas? Počivamo!
Poraba sladkorja v Evropi. Lansko leto se je porabilo v Nemčiji 29, v Avstriji I8V2, na Francoskem QVa, v Belgiji 3l/a, na Holandskem 3, v Rusiji 21 in v ostalih državah 6 milijonov meterskih stotov sladkorja, vsega skupaj torej okroglo 90 milijonov meterskih stotov.
Listnica uredništva.
Radi pomanjkanja prostora smo morali posamezne stvari odložiti na prihodnjo številko, zlasti odgovore na vstavljena vprašanja. Pride vse na vrsto.
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga angleškega blaga.
Cementne cevi na stroj ali na roko, izdelane v vseh merah, barvaste mozaik plošče za tlak, cementna opeka za dimnike itd.
Kranjska betonska tovarna
TRIBUČ & Ke» LJUBLJANA
Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297,
GRKRR & MEJAČ
: LJUBLJANA, Prešernova ulica 9. :	Konfekcija Z3 dame.
Največj'a zaloga zgotovljenih oblek —
:: za gospode, dečke in otroke. ::	Točna postrežba. Solidne cene.
Ves svet gleda z občudovanjem na Balkan. Vse se zanima za razmere na Balkanuu. .Slov llustrovani Tednik“ bo priobčeval to leto iz\iren roman z Balkana
„Za svobodo in ljubezen“, bodo in ljubezen“ je velezanimiv, krasen roman,
„Za svo-
V tem romanu so verodostojno in pretresljivo opisane z idealne in realne strani razmere na Balkanu, ki ga je spisal odličen slov. pisatelj, ki je prepotoval ves Balkan V romanu „Za svobodo in ljubezen" so z veščo roko opisane krute razmere, ki so vladale na Balkanu pod turškim jarmom. Divji zatiralci slovanskega življa na eni, junaški vstaši (komite) na drugi strani, velika napetost dejanja — vse to bo gotovo ustreglo mnogostranskirn željam občinstva, po kaki lepi in zanimivi povesti z bližnjega juga. — Med temno in viharno scenerijo romana — „Za svobodo in ljubezen“ se vije kot rudeča in nežna ljubezen mladih src, ki se po mnogih ginljivostih in pretresljivih dogodbah pribori do zaželjene zmage, — - - Kdor hoče leta 1913. čitati velezanimiv roman o naših junaških bratih in sestrah na Balkanu,
naj se naroči na „Slovenski llustrovani Tednik", ki priobčuje roman. — „Slovenski llustrovani Tednik“ stane za četrt leta le 2 K, za en mesec pa samo 70 vin.--------
Razen romana „Za svobodo in ljubezen“ bo priobčeval „Slovenski llustrovani Tednik“ več krajših povesti, humoresk in novel in ker si je pridobil kot sotrudnike naše najboljše, tako starejše in tudi mlajše pisatelje. .Slovenski llustrovani Tednik“ bo letos najbolj zanimiv slovenski list, ker bo nudil vsakomur obilo zabave in razvedrila. Priobčeval bo slej ko prej slike in poročila zanimivih dogodkov doma in na tujem o znamenitih osebah, krajih itd. Naročite si torej ,SIov. llustrovani Tednik* in razširjajte ga
ib.ra.xiilxi.ica. ljub— Ija-xiska.
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Največja slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614-5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 3U0 tisoč Kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po A'/^/o brez odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska L vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Posoja na zemljišča in poslopja proti 50*0 obrestmi in najmanj 1 20!o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tudi na menice in vredn papirje
Ivan Černe tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v zalogi* vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za ho tele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
»■k	Je
jp V najem se odda takoj
V vsako kuhinjo IS spadajo:
g NAGCI zabela
za poboljšanje slabih juh, omak, sočivja i. t. d.
MAGGI kocke
■jk
jg	kompletno opremljena
večja restavracija zdru- ^
%
žena s hotelom

.e v letovišču z letno in zimsko sezono. mr Restavracija ima največji promet v do- ''m S* ličnem kraju. — Event, se tudi proda, Nekaj kavcije se zahteva.
Pogoji in drugo pri upravništvu „Gostil ničarskega Vestnika".
2

♦*
%
za takojšnjo pripravo okusne goveje juhe.
^ Takoj se proda dobro idoča ^
5 restavracija 5
*
#
tti
v Ljubljani
z vsem inventarjem
vred.
Potrebna glavnica 15.000 K.
^ Podrobnosti pri upravništv „Gostilni-čarskega Vestnika“.
Pozor gostilničarji!
Neobhodno potreben za vsako gostilno je prašek
»RUMENILO,
barvilo za juho, pecivo itd. brez duha in okusa. Prašek „Rumenilo“ je izdat nejši in polovico cenej! kot žefran ter stane zavoj 25,g s poštnino vred K 2 20. Kdor vpelje ta neprecenljiv prašek v svojo kuhinjo, pogrešati ga ne more nikdar več. Poskusite in se prepričajte.
Zalogo za Koroško, Kranjsko in Štajersko ima RUDOLF STAROVAŠNIK, hotelir v Slovenski Bistrici (Štajersko1.
■ Denar se vpošilja naprej.
Fr. Stupica v Ljubljan
Marije Terezija cesta št. 1 Pr>poroča svojo ZALOGO najbolje priznanih
s|amoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
nMie pumpe In cevi za vodo, vino in gnoj-kuhi’ Pcčl’ Štedilnike In poljedelska orodj , h!.. nJske potrebščine, omare za led, pipe za
tl in vino, priprave za plvotoč na zrako-Ver trPežnc ročke za prevažanje mleka, tra kl|Ze* želežnlške šine, nagrobne križe ter vse Ravničarsko, kovaSko, kleparsko, tesarsko •n mizarsko orodje vedno v zalogi.
Kavarna „Leon“
v Ljubljani.je vso noč odprta.
Priporočamo tudi gostilno
PRI „LEONU“
Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača.
ISjajnižje cene. Strogo solidna postrežba.
L UD.	ČERNE
1 : zapriseženi sodni :
: : : :
Ljubljana. Wolfova ulica 3.
Edina zaloga najboljših ur z znamko „TUP“
Najstarejša domača zlatarska tvrdka.
m	Zlatnina, srebrni la, juveli in razne ure.
p0pravjia jn nova dela se izvršujejo v lastni delavnici.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
fS\ juvelir, trgovec z urami,
------seženi s J ’
cenilec : :
L Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijač r. z.z o. p.
Slomšekova ulica štev. 27
priporoča običajne pokalice in sodavico.
Nadalje specijalne izdelke prve vrste:
Nektar“	\ Te vrste pijače se polnijo
i v i ~	• u •	/ v Patent steklenicah, ter se
„Jabolčni biser“ f vsled praktičnega zapiranja
„Malinovka“	i tudi v higijeničnem oziru
1 toplo priporočajo p. n. gos-„Kristalna citronada“ tilničarjem in občinstvu.
Vse tukaj navedene pijače obstoje izključno iz naravnih sadnih snovi, ter so prave le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke.
Cene zmerne!	Stenski plakati na razpolago.
Fotografični atelier
VXKZTOIR,
izzTT v Ljubljani
Bethovnova ulica štev. 7, poleg .Kranjske hranilnice“,
se priporoča za izvršitev modernih portretov.
A-ISTT. Q-CmSE-toxra
Restavracija „NOVI SVET“
Ljubljana — Marije Terezije cesta 14.
se priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele
Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba.
V	VLJ.'
Išče se gostilničar,
ki bi prevzel v bližini Ljubljane
: na račun dobro : vpeljano gostilno,
spojeno z zalogo piva,
katero bi moral voditi proti proviziji.
Ponudbe pod A. Z. na uprav-ništvo „Gostilničarskega Vest-::::::: nika“. :::::::
Prednost imajo tisti, ki polože kavcijo.
•fr * 'A-J »fr A-* 'Z3*fr E «fr 'ZED *04^5 «fr ZD «frE «fr E-fr «fr
,Marodni hotek Postojna
renoviran in povečan se priporoča cenjenim posestnikom notranjske metropole za obisk
Fran Paternost, lastnik
Vinska trgovina
= Peter Stepič =
Spodnja Šiška štev. 256.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovalj kavčukovih stampilij,
— LJUBLJANA —
Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna,
Ljubljana.
■ -	Žganje — Likerji! =====
Domača tvrdka. Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarji'
Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri
Gabrijelu Eržen« v Zapužah,
pošta Begunje (Gorenj.)
Pozor gg. gostilničarji Odlikovan na razstavi v Radovljici I. 1904. s častno diplomo in kolajno I. vrste za sadje in sadno žganje.
FR. P. ZAJEC. Ljubljana, Stari trg 9. Naj večji optični zavod.
Prvi specialist za očala in šcipalnike.
Z električnim obratom urejena delavnica.
V zalogi imam pripoznano najboljše švicarske ure, nadalje najbogatejšo izbiro vse druge zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah.
Nagodneiši nakup za gg. gostilničarje.	T----------
Gramofon od K 25-naprej, plošče od U < T '-»ifcieSi K V95 iu igle od V80 naprej. — Zahtevajte cenik, dobite ga zastonj.
Umetna knjigoveznica pi*i BrCSkVclf
Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in Passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
Pozor!!!
Gostilničarji pozor!
Politiranestole z deskami, boljše stole za gostilne in kavarne, vrtne stole, patentovane zaklopne stole za dvorane in vrtove, klopi, mize, otročje stolčke, kuhinjske stole, mizice za pisalne stroje, stojala za knjige in itd. ponuja po nizkih cenah
STOLARNA V SODRAŽICI
(Kranjsko).
Gostilničarji, ki nameravajo gostilne nz novo otvoriti, naj se v svojo korist obrnejo na imenovano tovarno po ilustrovan cenik, ki se jim brezplačno dopošlje
ii
Xxxst&lsiter ZPr, Sblx,
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Tovarna peči in štedilnikov
ANTONA KOVAČIČA
Vič pri Ijubljani štv. 14 in Ljubljana, Marije Terezije cesta 5 (gostilna g. Kovačiča),
priporočamo cenjenim tovarišem v mestu in na deželi za naročila glede vseh v njegovo stroko spadajočih del.
R
r ' i o
Fiy,". .1 •'	°
'

I^IEINOSCHEG-
DERBYSEC
Kdor hoče, da ne pride ob raznih prilikah v zadrego, temu je najnujneje svetovati, da si oskrbi
Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posreduje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti ! pristojbini 60 h.
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Za gostilničarje in kavarnarje,
električne klavire, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok žf od 600 K naprej prodaja iz prve roke
8. Kmetetz
v Ljubljani
Kolodvorska ul. 26
/IDRIJI delniška pivovarna
v Senožečah
priporoča svoje izborno izvozno, adria, marčno, dvojnomarčno in granatno pivo v sodčkih in steklenicah.
Izvoz po vsem svetu.-
JOSIP BOŽIČ, trgovina
z vinom
Spodnja Šiška pri Ljubljani
priporoča sl. občinstvu, gg. hotelirjem in gostilničar-: ; : :	jem priznano dobra in pristna : : : :
VI2ST-A-,
kakor rdeči čviček, bizeljsko rdeče in belo, fino ljutomersko vino v sodcih in buteljkah. V mestu se dostavlja na dom. — Cene zmerne.


VILJEM SPITZER
Ljubljana Kolizej Marija Terezija c. 11.
Cenj. gostilničarjem in žganjetočnikom priporočam svojo veliko zalogo lastno žgane
slivovke, tropinovca, droinika in kranjskega brinjevca Specijaliteta: Izvrstni kranjski pelinkovec, kakor tudi ruma za čaj.
mmmä

IVAN KOS, gostikiičar in mesar na Vrhniki
naznanja slavnemu občinstvu, da je
o tvoril fililalko v Sp. Šiški,
Priporoča se cenjenim gostilničarjem za vsakovrstna naročila. — Pri zmernih cenah solidna postrežba.
Razpošilja pristne kranjske klobase,
najmanj 30 komadop ä 36 h proti povzetju.
Priporočamo svojim tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, termalno in aranatno
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivo-
v
varen Žalec in Laški trg v Ljubljani
m
0
Ustanovljena 1. 1818.
Ustanovljena 1. 1818.
Pivovarna MENGEŠ
•i
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Naročila sprejemajo zaloge:
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19. Cerklje na Gorenjskem, Dragomlje, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji
ali pivovarna v Mengšu.

% %
$
£
i
________ j
k
&
i
&
i»
mr
‘n-
4V
Modna in športna trgovina Pe	Ljllbljđllđ Nasproti glavne pošte
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d-
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d.
Oddelek za gospode:
'Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik* t-jubljani — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.