Poštnina je plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 6, četrtletno Din 18, polletno Din 36, celoletno Din 72; za inozemstvo Din 72 in poštnina posebej. —Oglasi po ceniku.
sociaust
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva in uprave I iubliana, Vidovdanska
Glasilo Socialistične stranke Ju^
?•- nco:Rkn
til
TU
Štev. 52.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1925.
II. Leto.
Draginjo pobijajo.
Ministrstvo za socialno politiko se hvalisa po vladnem časopisju, da iadeluje nov načrt zakona o pobijanju draginje. Razveseljivo je le eno: tudi ministrstvo za socialno politiko priznava, da je izkoriščanje konzumen ta zavzelo katastrofalen obseg in najresnejše ogroža obstoj delavskih in uradniških družin. Znova je potrjena naša trditev: delavca izkorišča najprej e delodajalec, delavec se izkorišča kot producent, izkorišča pa se tudi kot kon-zument.
In, zakon o pobijanju draginje naj zaščiti delovnega človeka kot kontfumenta in omeji brezmejno njegovo izkoriščanje.
Trdimo: te, četudi nujne in važne naloge ne bo rešilo ministrstvo za socialno politiko s svojim osnutkom.
Na čelu absolutne svobode v tr-igovini stoji sedanja .vlada. Po načelu povpraševanja in ponudbe, pravi sedanja vlada, naj se regulirajo in določajo cene vsem in tudi življenskim potrebščinam.
Pa še več.
Sedanja vlada je ponovno pokazala tako v stvareh železniške politike, kakor tudi v carinskih in davčnih vprašanjih, da hoče ščititi predvsem interes velikega kmeta, predvsem interes veleposestva in ve-leagrarcev.
Dovoljenje carine prostega izvoza, ugodnosti pri železiških tarifah, vse to je premija za pojačani, da, prekomerni izvoz ‘živi jenski h potrebščin. Taka s premijami nagrajena izvozna politika donaša izvoznikom velike dobičke, obenem pa se v državi kaže veliko povpraševanje po žitu, mesu in drugem v stalnem naraščanju cen.
Ministrstvo za socialno politiko »ato ne bo zajezilo dušeče draginje, ker hoče 'zajeziti in omiliti najbolj očite izrastke poedinčeve svobode, uveljaviti pa hoče kljub temu družabno kvarno individualno svobodo.
In, ministrstvo za socialno politiko tudi ne namerava doseči izdatnega znižanja življenskih cen. Vse govoričenje o pobijanju draginje ima čisto drugo ozadje. Reducirati hočejo mezde železničarjem, znižati hočejo plače državnim nameščencem, zato pa skušajo sedaj pripraviti z obečanim zakonom o pobijanju draginje vsaj pritlično razpoloženje v javnosti. Da bodo lahko rekli: vsaj pojenjuje draginja, čemu se upirate redukciji mezd! Le radi tega varajo javnost z zakonom o pobijanju draginje.
Državna oblast lahko na mah zatre draginjo. Ona more-»takoj prispevati svoj prispevek k omiljen ju draginje. Naj preuredi indirektne} obdavčenje, pa se bo pocenila sol, pocenil sladkor in delavsko dete bo lahko vživalo oslajeno mleko.
To je naravnost neverjetna igra. Z indirektnim obdavčenjem, monopolskimi taksami, ter s carino draži država življenske potrebščine, potem pa nastopa kot nosilec boja proti dražiteljem in oderuhom.
Žal pa, da tudi delavski razred še ni dovelj spoznal, da je potreben zaščite tudi ikot konsument. In, še ni spoznal, da si more in mora le sam ustvariti to zaščito. Kakor je strokovno organiziran, da ščiti
Iz notranje politike.
Politični položaj.
Zdravniki tožijo nad epedemijo zdravja, ministri pa nad epidemijo prehlada in nahoda. Ljudje so zdravi, vlada pa je bolna, to je politični položaj tega tedna. Kakor prehlajenje, pa se v vladi očituje z običajnimi znaki: utrujenost, lenoba, apatija, delomržnost, skratka, vse simptomi resnega in zimskega obolenja. Radič pa je seveda zdrav. Na gledališkem parketu se producira, moralne in umetniške struje ubira in Pribičevičevo jezo podžiga.
Kaj čuda, če je Pribičevič na kongresu samostojne demokratske stranke v Beogradu posebej in posebno omlatil svoj govorniški talent nad Stipico Radičem. Kaj čuda, če Pribičevič Radiču ministrskega portfelja ne privošči in mu odreka legitimacijo za šefa prosvetne politike v državi.
Kongres samostojne demokratske stranke je poizkušal koncentrirati svoje sile, koncentrirati pa upravo držaVe. Za izvedbo ustave se je kongres izrekel in to je najvažnejši kongresov sklep. Le na eno je pozabil 'kongres: oblastne in srezke samoprave, kakor jih dolo-
ča ustava, so mrtvorojeno dete. Pač zato, ker hočejo ustavoverni kristjani dokazati absurdnost demokratičnih ustanov. Brez samostojnosti ni iniciative in brez denarja tudi v samoupravah ni muzike. Izvedba ustave pa bo prekrižala samostojnim demokratom še en račun: pri oblastnih volitvah bo težko že padla radičevska stranka. Vsaj so se tudi Radičevei naučili, kako se »delajo« volitve po Pribi-čevičevein receptu 'in s politiko trde roke.
Finančni minister je — suh, zato nima denarja in tudi za prehlad in nahod ne časa, zato pa ima težke in hude skrbi. Njegov up in njegova nada je sedaj amerikanski stric. Pa mu je vseeno, naj se piše za Armstronga, naj se piše za Bla-ka( samo da ima denar. Ker pa ne pride gora k Mohamedu in ne pri-rajža amerikanski stric v Jugoslavijo, zato bo potoval finančni minister k stricu, pa skušal na licu mesta dvigniti »pump«. Potem pa bo »ohcet« v hiši, če bo amerikanski striček nasedel. Da bo šel tudi en Radičevec v Ameriko, je gotovo, vsaj bo vožnja lepa, prijetna in zastonj.
zbor.
Naš agrarni program.
(Osnovne misli referenta s. Grčarja za pokrajinski kongres.)
Po nauku meščanskega narodnega gospodarstva se sestavlja letni narodni dohodek ia treh delov: iz g lav ničnega dobička, iz zemljiške rente in iz delovne plače. Prvo dvoje tvori eno skupino napram tretjemu. Na temelju tega nauka osnovana kapitalistična družba je imela sama vojevati hud boj z na agrarnih privilegijih obstoječim fevdalizmom, dooim je bil njen boj z cehovsko obrtjo lahak. Fevdalizem se je mogel v tem boju vzdržati vse do prevrata in obstoja v posameznih deželah v ostankih še naprej. Zato je zavzel kapitalistični razvoj preteklih desetletij najjasnejšo obliko v industrijsko-obrtni produkciji ter v trgovstvu, do-čim je ostal v agrarni ipradukciji medel, nejasen, ali pa ga sploh ni bilo opažati.
Socializem je dete kapitalistične družbe: on se razvija tem jasnejše tam, kjer je ta že izoblikovana. Zato v agrarnih deželah doslej ni mogel iz-lahka pognati korenin. V teh deželah nadkriljuje glavnični dobiček zemljiška renta. Toda, kakor stoji nasproti glavničnemiu dobičku, tretji del narodnega dohodka — delovna plača, tako stoji delovna plača tudi zemljiški renti nasproti. Tudi v teh .deželah tvori ljudstvo, ki pridobiva delovno plačo, ki živi od dela, poseben sloj, kakor v deželah z razvito industrijsko produkcijo — proletarijat. Imamo i industrijski in kmečki proletarijat.
Socializem preobrazuje kapitalistično družbo. Ne izrazito industrijske, ng izrazito agrarne, temveč vso. Kapitalističen razvoj hodi eno pot, le da ima v industrijski produkciji že vse daljšo pot za seboj nego v agrarni. Na tej razvojni poti nastopa socializem; hodi nekaj časa po isti poti, se vrašča v kapitalistično idružbo, hodi potem vzporedno, dokler ne dospe do točke v razvoju, kjer se pota ločijo. Ni razlike med industrijskim in agrarnim kapitalizmom z ozirom na 'družbeni razvoj. Razlika je edino v razvojnem stanju obeh, razlika v razvojnem stanju posameznih dežel. S temi ima računati socializem in na nje se ima oslanjati program socialističnih strank posameznih dežel.
V	državi SHS stoji 80% prebivalstva, .zaposlenega v agrarni produkciji, nasproti 20%, ki zastopajo vse druge stanove. Agrarni proletarijat je torej v agrarni večini in njemu pade .v nalogo glavno delo na oblikovanju socialistične družbe teh pokrajin.
Potreba agrarnega programa1 za SSJ je torej jasna.
II.
Kapitalistično-industrijska produkcija je nastala na tleh cehovske obrti, iki se je vsled otvoritve prometa med kontinentalnimi in prekomorskimi deželami najpoprej razvila v manufak-turo, potem pa, z uvedbo stroja in pri-rodnih pogonskih sil v industrijo. Razvojna tendenca kapitalizma je koncen-
svojo delovno silo, tako bi moral biti zadružno organiziran, da ščiti svojo kupno moč. V enotnem zadružnem gibanju, ki ga bo vodila politična socialistična stranka, si bo lahko priboril delavski razred primemo zaščito.
Od muh pa bo zaščita, ki jo bo nudilo ministrstvo za socialno poli-
tiko. Ta zaščita bo rodila le ta uspeh, da bodo delodajalci še bolj pritiskali na znižanje plač in mezd. Delavski razred bo moral jesti še slabši kruh in trpeti še večjo lakoto in se hujše pomanjkanje, če se bo zanašal na zaščito ministrstva za socialno politiko.
trači ja. Delniška družba, kartel, trust so danes nositelji kapitalistično-iudu-atrijelke proizvodnje. Individuum kot producent izginja, on se umika družbenemu producentu: produkcija malih oblik se zamenjava s produkcijo velikih oblik.
Dinga pota hodi navidezno agrarna produkcija. Navidezno, ker se v večini dežela še na osvobodila produkcijskih oblik predkapitalistične dobe. To se je storilo samo v novih kontinentih, t Ameriki, v Avstraliji, kjer je došlo tuje meščanstvo prvobitno prebivalstvo 'kratkomalo odrinilo od produkcije in ni imelo tako nikakršnih fcradi-cijonalnih vezi s preteklostjo in je iz-lahka osnovalo popolnoma novo agrarno produkcijo na kapitalistični podlagi. Tam hodi razvoj agrarne produkcije enako pot z indiustrijsko, tam je čista kapitalistična agrarna proizvodnja.
V starih kontinenfih tega nd. V časih čistega državnega fevdalizma je pomenilo delovno silo v agrarni produkciji zemljiško odvisno kmečko ljudstvo. Meščanska revolucija 1.1789,—1849. je kmeta osvobodila zemljiške odvisnosti in ga proti odkupu napravila za samostojnega zemljiškega podjetnika na zemlji, ki mn jo je prepustil poprej fevdalni gospodar za njegovo preživljanje. Z zemljiško odvezo je poleg fevdalnih posestev s produkcijo velikih oblik nastalo mebroj malih posestev z ročnim obratovan jem. Na teh je obratoval kmet na patrijarhalen način, ne-raoijonelno, z nezadostno produktivi-teto. Ta, in obremenitve posestva ob predaji, ob smrti, so naložila na posest zemljiški dolg. Ob vsaki prememibi posestnika je ta dolg naraščal, posestva so se manjšala. Tendenca razvoja kmečko-agrarne produkcije ni koncentracija, temveč drobljenje. Produkcija zavzema vedno manjše olblike. Vsled patri j arh aln ega tradied jonalizma stroj ne najde poti v kmečko-agrarno produkcijo, a parni stroj, kot pogonska, sila preteklih desetletij je neprimen-ljiv za male kmečke Obrate.
V proizvodnji je nastal jak kontrast. Produkcija velikih in vedno večjih oblik v industrijski proizvodnji, produkcija malih in vedno manjših oblik v kmečko-agrarni proizvodnji.
Ta kontrast še ojačavajo t. zv. mali kmetje, ki so se potom nakupa dokopali do malih delov zemljišč. So to posamezniki iz vojske industrijskega ali kmečkega proletarijata, ki se hočejo na ta način rešiti pred nesigurnostjo, v kateri jih je držal kapitalizem, kateri požene ob vsaki krizi cele trope delavstva na cesto. Zaradi sigurnosti zapo-slenja, ‘ki je v industrijski produkciji ni imel, preplača zemljiško vrednost posestva in postane takoj suženj zemljiškega dolga Moderniziranja produkcije mu ni mogoče izvesti, ker ni sredstev, povečanja posesti istotako ne. Ostane samo golo ročno delo, pri katerem ne prisluži niti ekvivalenta za delovno mezdo, ki jo je imel v industriji.
III.
Historični razvoj agrarne 'produkcije je šel, oziroma hodi 'sledečo pot: Prvotna oblika je bila t. zv. naravni ali družinski fevdalizem, kjer je zadružna (ne individualna) družina obdelovala zemljišče, ki je predstavljal skupno last To obliko je zamenil državni fevdalizem, pri čemer je prišel , kmet v zemljiško odvisnost napram fevdalnemu gospodu, graščaku. Temu je moral obdelovati njegovo posest, delati tlako, a od zemlje, ki mu jo je ta prepustil ia prevžitek, dajati .desetino.
V	okviru svoje družine in svojega posestva je ikmet ohranil še nadalje oblike iz družinsko-fevdalne dohe: zemljo
so obdelavali kakor poprej družinski elani, ostali so v istem razmerju na-pram družinskemu poglavarju 'kakor Ipoprej. To razmerje je še legaliziralo odvisnostno stanje članov družine, ki ;»e brez dovoljenja graščakovega sploh niso smeli celiti. Mezdnega dela ni bilo. .Napraiu graščaku ipa je veljalo raz-jirierje podložnika.
S Z zemljiško odvezo je postal kmet od graščaka neodvisen. A tudi družinsko razmerje članov je postalo svobodno. Član družšne izapiisti lahko posest, kadarkoli hoče. Posledica tega je bila uvedba mezdnega dela v ikmečke obrate in pa beg kmečkega prebivalstva !k industriji. Druga posledica pa je vedno manjša produkti,viteta kmečke produkcije. K temu pride še že omenjeno neracijonelno obratovanje, ki vsled pomanjkanja delovnih moči še stopnjuje, obremenitve Ob premembah gospodarjev (dote, izgovorjena deleži). Končno pa pomaga še fiskalna obremenitev in kmečka posest propada vidno. Posestva gredo na boben, pojavijo se drugi lastniki z isto usodo, dokler ne stvori zemljiška špekulacija iz zemljišča meščanske veleposesti. Fevdalna posest, po zemljiški posesti oropana delovnih sil, je bila po večini rešena iste usode s fidejkomisnim varstvom, ivsled katerega je bila omejena odtujitev. Tako so po večini zamogla ta posestva brez prehoda zavzeti obliko meščanske veleposesti, kakoršma so se ohranila do danes. Kjer to ni bil slučaj, so propadla. Lastnik meščanskega veleposestva se samo nekaj časa ha vi sam neposredno s (produkcijo. Kmalu to opusti in prepusti obdelovanje najemniku, sam pa uživa samo nadvred-nost — zemljiško rento.
Historični proces tega razvoja je povsod enak, samo tempo procesa ni bil povsod isti. Tako simo zatekli ob ustanovitvi države SHS v posameznih deželah dgrarne odnošaje različnih stopenj. V Sloveniji obstoja poleg nekaj fevdalne veleposesti po večini kmečka agrarna produkcija z malimi posestvi. Slovenski kmet je že pred .vojno ibi 1 hud hoj za obstanek. Razmeroma večja izobrazba mu je omogočila izdatnejšo .intenzivnost produkcije nego v drugih deželah, vendar to ni zadostovalo, Kmet je propadal in propada .danes naprej. Slično razmerje, samo z več veleposestniške zemlje je na Hrvaškem in v Slavoniji. V Vojvodini je bila zemlja izključno ilast fevdalne ali meščanske .veleposesti .z ra-•cijomelno strojno produkcijo. Srbija je dežela ikmečke posesti. Tam so ob svoji Maeijonalni revoluciji turško fevdalno gospodo pognali in osnovali svobodno kmečko produkcijo. Pred drobljenjem ščiti to produkcijo še zadružna oblika družine in pa fidejkomisno varstvo, ki onemogoča odtujitev gotovi izmeri ikme-tišlce posesti. V Bosni in Macedoniji je tičal kmet še .v zemljiški odvisnosti. Ne na papirju sicer, pač pa dejanski.
V	Dalmaciji je bil obdelovalec zemlje istotako v kolonskem odvismostnem razmerju. Vse to je vplivalo na intenzivnost produkcije, ki je globoko pod .srednjo mero. Ustava nove naše .države je sicer najx)vedala odpravo fevdnih odnošajev in razlastitev velike posesti ter iz jedliučen je zemljiških odnošajev v vsej zemlji po načelu, da gre zemlja onim, ki jo obdelujejo. Kolikor se je v tem pravcu storilo, je po večini zgrešena pot. Dejstvo je, da zemljiški od-nošaji v državi še niso izjeduačeni, da so v bistvu celo ostali, kakor so bili. Dejstvo je, ida »e je z izvedbo agrarne reforme izvedla agrarna produkcija v še manjše oblike, da v razvojni poti ne pomeni ikoraka naprej.
Stanje kmeta producenta je slabo in postaja slabejše. Še slabše.pa je stanje (kmetiškega delavca.
IV.
Dva sta velika in (poglavitna sovražnika kmeta in kmečkoagrarne produkcije: vojska in nevednost.
Vojaka odtegne v vojnem stanju vse žive .delovne sile produkciji in povzroča glad. V mirovnem stanju pa izčrpava vso davčno moč državljanov, katera sredstva so odtegnjena izboljšanju produkcije. Potrebne melijora-cije, osuševanja, povodnjevanja, regulacije itd., potrebne prometne žile se ne izvršujejo, .ker pogoltne vsa državna sredstva vojska. Tudi. in predvsem v
interesu agrarno produkcije mora zahtevati SSJ absolutno mirovno politiko. Omejitev vojaških ikreditov na minimum, vodstvo strpi jive i n mie ek« pan-zivne zunanje politike.
Nevednost pa vzdržuje tradicijo-nalizem in patrijarhalizem v agrarni produkciji, .Krnet je konzervativen element, za novosti težko sprejemljiv, napredku često- sovražen. Postavitev gostega omrežja šol in reforma šolstva je. naloga, ki je mora ,SSJ dosledno nastopati.
V.
Agrarna reforma se je pričela pri nas izvrševati že v predustavni dobi, takoj v prvih mesecih državnega obstoja, na ta način, da se je brez sistema delila veleposestniška zemlja onim, ki zemlje niso imeli.-Ustava je to sank-cijonirala in preko tega agrarna reforma do dandanes ni prišla. Pri izvedbi se ni upoštevalo različno razvojno istauje agrarnih odnošajev in agrarne produkcije posameznih dežel. Razvoj agrarne produkcije se je sploh prezrl. Iz veleposestev, racijonelno obdelovanih, se je napravilo mala po-sestviea, katerih lastnikom se ni dalo investicijskega kapitala za organizacijo nove produkcije, ne kmetiškega orodja, še manj pa možnosti za pridobitev potrebne spretnosti za racijonelnejše obratovanje. Mnogo teh posestnikov do produkcije sploh ni prišlo ter so svoje deleže že naprej prodali, drugi pa delijo usodo malih posestnikov in kočarjev. Agrarna rprodukoija večjih oblik se je z v odi a na produkcijo malih oblik, produkti vi teta se je zmanjšala. Nove zemljiške posesti so zapadle razvoju in bodo prešle v doglednem času v roko meščanske veleposesti. Razlastilo se je ene veleposestnike, da na isti zemlji nastariejo drugi. Pri agrarni reformi se je popolnoma potisnilo ob stran či-nitelja, iki bi nroral imeti pri zadevi glav.no besedo — občino. Pri reformi se je prezrlo ustanovo, ki bi utegnila ne samo ohraniti racijonelnejšo produkcijo na enaki višini, nego isto stopnjevati — agrarno produtivno zadrugo.
Revizija zakonodaje v agrarni reformi je .potrebna.
VI.
Kakšne so naloge socializma z ozirom na agrarno produkcijo'? Cilj je socializacija zemlje .in organizacija družbene poljedeljske proizvodnje. Nemotena izvršitev bo mogoča, ko bo dozorela agrarna produkcija v svoji poslednji fazi, meščanski veleposesti. To je naloga bodočnosti.
Že sedaj pa ima socializem dvojno nalogo:
1. Dvigniti dn ovarovati agrarno produkcijo samo,
2. urediti in čuvati odnošaje agrarnega delavstva.
Zato zahteva SSJ:
K 1.: — a) Povečanje intenzivnosti produkcije z izboljšanjem in racionaliziranjem obdelave. V to svrho je splošno dvigniti duševni nivo kmečkega prebivalstva. Potrebna je reforma šol posebno z ozirom na kmečke potrebe. Gosto omrežje osnovnih šol, kmečko nadaljevalno šolstvo, kmečko strokovno šolstvo, potovalni učitelji, strokovni referenti pri oblastvih, poskusni zavodi, vzorna posestva Važno je propagiranje zadružne misli.
b)	Pridobitev novih kompleksov zemlje agrarni produkciji z izvedbo melijoraeij. Interes skupnosti je, da se na ta način dvigne produktiviteta zemlje. Zato pa je tudi dolžnost skupnosti, da pri tem delu sodeluje. Pri dobivanju Ikreditov morajo sodelovati drža-j va, oblastne, srezke in občinske samouprave, pa tudi premožni posestniki, a to ne le v kolikor pridejo .v poštev njihova posestva, temveč v interesu skupnosti. Posestva onih, iki bi se branili, naj dojdejo pod agrarno reformo, ali pa naj izvrši melijoracije država na stroške upornikov. Za izvršitev melijo-racij, komasacij itd., naj se da oblastveni .zakonito pooblastilo iza prisilno izvedbo. — Uvedba strojnega obrata v agrarno iprodukcijo naj se omogoči s popolno elektrifikacijo izemlje. Elektrika kot pogonska sila se da brez izgube uporabljati pri najmanjših strojih, a elektrifikacijo samo omogočajo dTŽavi številne reke, porazdeljene po vsem državnem teritoriju, ki nudijo državi
skoraj 4 milijone IIP. pogonske sile, od katerih je doslej komaj 160.000 HP. izrabljenih.
c) Država izdelaj zakonite predpise glede zidanju novih hlevskih naprav, glede gojitve vrst plemenske živine, glede uporabe semenja., umetnih gnojil, .krmil. Ravno tako izdelaj predpise glede (uničevanja rastlinskih in (živalskih škodljivcev, nov lovski zakon z ukinitvijo vseh lovskih privilegijev.
d) Posestva, ki jih lastniki ne obdelujejo, je odvzeti in potom agrarne reforme dodeliti ali občinam, ali najemnim zadrugam ali drugim posestnikom v obdelovanje.
e) Čuvati je kmetiško gozdno posest. Urediti pogozdovanje in sekanje, pa tudi oddajo lesa Skrb za zadosten go zdno-s troko v n i pe rson al.
f) Glede razpolaganja z agrarno produkcijo naj se, v kolikor je producent 'ne potrebuje sam, stvori možnost oddaje. V to svrho je potrebno: 1. izgraditev gostega in dobrega prometnega omrežja (ceste, železnice, pošte, .avtomobilske veze, telegraf, telefon itd.). Pri izgradnji imajo sodelovati država, oblasti, srezi, občine, kakor tudi posamezniki. —1 2. Izločiti po možnosti izkoriščanje poljedeljstva po trgovskem kapitalu, ki se je vrinil med agrarnega producenta, in ikonzumenta. V to svrho ima država iz stališča producenta in konzumenta regulirati carinsko izvozno in uvozno politiko. 1zgradba kmetijskega zadrugarstva (vnovčevaluice za živino in druge produkte, mlekarske zadruge itd.). Vezanje teli zadrug z mestnimi konzumnimi zadrugami. Državna kontrola slede oddaje živilskih produktov v svrho preprečitve špekulacije.
h)/ Preprečiti, oziroma omejiti je prezadolžitev kmečkih posestev. Na eni strani je tu preobdolžitev vsled nezadostne produktivitete, ki jo povzroča tendenca drobljenja posesti, na drugi strani pa težnja proletarcev, da se s pridobitvijo koščka lastne zemlje iztrga iz krempljev kapitalizma. Ta glad po- zemlji ima za posledico pre-plačevanje malih posestev nad vrednostjo njihovega donosa. Z vsako spremembo lastnika se poveča hipotekarni dolg tako, da posestnik po odbitku hipotekarnih obresti kmalu iz posestva ne dobi več primerne odškodnine za svoje delo (mezda). To privijanje vrednosti se pokaže tudi tam, kjer se gre samo za najem zemlje, v katerem slučaju se neprimerno zvišuje najemnina. Zato:	Kmetu je omogočiti cenene agrarne kredite. iZanje ima skrbeti država, ali pa posebne zemljiške hipotekarne banke pod državnim nadzorstvom. Izgraditi in pripomoči do veljave denarnim zavodom, hranilnicam in posojilnicam, predvsem pa ne na dobičkaželjnosti osnovanemu poljedeljskemu kreditnemu zadružništvu. Uvesti prisilno amortizacijo zemljiškega dolga. Obligatorično zavarovanje proti požaru, povodnji, toči. Obligatorično zavarovanje živine. V preprečen je za-dolženja vsled dot, starostnih deležev, je uvesti obligatorično starostno zavarovanje. Odprava vseh fidejkomisov ne samo na papirju, temveč dejanski.
i) Zemljiška posest je preobdavee-na. Posebno kmečka zemljišča davčnih bremen ne prenašajo več, temveč se ista izpreminjajo v stalen zemljiški dolg, torej pospešujejo odtujitev posesti. SSJ zahteva zato: zemljiški davek naj se izpremeni v davek zemljiške rente. Zemljiški davek ne sme zadevati kmetovega in njegove družine dela, t. j. mezde, temveč samo presežek od mezde, t. j. nadvrednost. Odškodnina kmeta za njegovo delo je ravna mezdi kmetiškega delavca za enako delo. Ako donos zemljišča ni večji kot znaša delovna mezda, je zemljišče od zemljiškega davka oprostiti. Zemljiška renta, t. j. večji donos zemljišča po odbitku mezd, pa je obdavčiti po progresivni meri. Kjer se rabi zemljišče v luksuzne .namene (ograjeni lovski revirji itd.) je progresivnemu davku dodati še luksuzni pribitek. — Osvoboditev živil od prometnega davka.
K 2. — Odnošaji kmečkega delavstva daleč niso enaki položaju industrijskega delavstva. To si je v desetletja trajajočem boju izvojevalo izboljšanje svojega stanja ter osiguralo socijalen položaj in njega varstvo.
Kmet in njegov delavec sta žiivela me
tem v starem patrijarhalizmu in šlo je obema na slabo iz dneva v dan. Kmetu na slabo, kmečkemu delavcu na slabejše. S potegnitvijo kmečke zemljiške produkcije iz patriarhalnega tradicijonalizma bo pomagano obema.
V	kmečko produkcijo je uvesti Strojiti obrat s pomočjo elektrike. Strojni obrat bo kmetu zvišal produkti vit ato posesti, a kmečkega delavca bo izjedna-či 1 z industrijskim delavcem. S padom patrijarhalizma se bo zares ostro ločila meja med Ikmetom podjetnikom in delavcem. Delavcu se bo .pojavila razredna zavest, a kmetu bo ostala delovna moč, ker bo prenehal beg kmečkega delavstva v mesta in industrijsko tujino.
Za delavstvo samo zahteva SSJ izjednačenje poljedelskega in gozdnega delavstva z industrijskim v zakonodaji. Uvesti je idržavno varstvo pravic poljedeljskega in gozdnega delavstva. Pravni odnos tega delavstva je izravnati onemu industrijskega delavstva in ga zakonito zavarovati. Uvesti kolektivno delovno pogodbo za poljedeljsko in gozdno delavstvo.
Delavsko varstveno zakonodajo je razširiti na kmečko in gozdno delavstvo. (Zakon o zaščiti delavcev, zakon o delavskem zavarovanju.) To zakonodajo je izboljšati v duhu žalitev SSJ za obrtno in industrijsko delavstvo'. Državne posredovalnice za delo je reorganizirati v korporacije, v (katerih bodo imeli delavci in delodajalci svoje zastopstvo. Kmečko in gozdno delavstvo je priključiti delavskim zbornicam in ustanoviti pri teh posebne agrarne odseke. Delovni čas v kmečkih in godznih obratih je zakonito urediti. Pri tem veljaj načelo, da letno povprečje ne p res ez a osemurnega delavnika. Ureditev nedeljskega počitka. Prekbračenje določenega delovnega časa je dopustno samo v izjemnih slučajih (nevarnost ob času košnje in žetve, nevarnost pri živini). Ta čas je posebej nagraditi. Ureditev delavskih dopustov.
Izdati je zakonita določila glede delavskih in poselskih stanovanj. Prepoved dajanja hlevov in skednjev za nočevanje delavstva.
Zakonito varstvo v poljedeijstvu zaposlenih žensk v slučaju nosečnosti, poroda, dojiljstva. Varstvo mladostnega in otroškega dela.
Inšpekcijo dela je razširiti tudi na poljedeljske in gozdne obrate.
VII.
Rreezobziren boj se napove obstoječi cerkvenofevdalni posesti. Posest »mrtve roke« je za ljudstvo izgubljena. Neumnost pa dovaja cerkveni posesti vedno nove kose zemlje, vzete ljudstvu. Odpraviti je tudi vse ostanke i i podložnostnega razmerja državnofev-dalne dobe pri cerkveni posesti:	'da-
jatve kmetov cerkvam ali cerkvenim organom v naturi (bira, stelja, gnoj, drva itd.), oziroma ostanki tlake, ki se ponekod še drže. Trajen vpliv potom pouka med ljudstvom naj deluje v tej smeri.
VIII.
Veliko pažnjo je posvečati ohranitvi in varstvu obstoječih celic skupne posesti, t. j. 'zemljiških zajedn.ie. Te je moderno izorganizirati, ali v skladu a občino, ali na zadružni podlagi. Pri tem jih je osvolboditi privilegov posameznikov:	to so predpravice t. zv.
prvotnih naseljencev (prim. meščanska korporacija). Istotako je posvečati pažnjo servitutnemu pravu. Prosto uživanje gozdnih produktov je varovati in organizirati na podlagi skupnosti. Posamezne svobodne gozdne dobrine predstavljajo v narodnem .gospodarstvu velike vrednosti in podleže sedaj izključno eksploataciji trgovstva, deloma tujega. Tu sem bi bilo pridružiti tudi gojenje in uporaba kmetijskih malih živali. Proučevati je prevedbo izkoriščanja teh dobrin na zadružna tla,
IX.
Važen činitelj je občina, k.i mora posvetiti zemljiški posesti in zemljiški produkciji vso pažnjo. Kmečko-zemlji-ška posest občine se ne bi smela ne deliti ne prodajati (z izjemo, da se svet potrebuje v svrho gradibe javnih ali stanovanjskih poslopij, v prometne I svtrhe, za industrijalizacijo). Občinam
je od nekega, časa postal redek.; Vedno težje postaja pridobivati si ga. Ali življenje iprhnora vsakega na borbo za obstanek in kdor hoče v tej borbi zma-
gati, mora biti zdrav in svež in odporen. Zatorej uporabljajmo pri utrujenosti, onemoglosti, nervozi in v sled tega .povzročenemu nespanju, Fellerjev blagodišeči »Eelšafluid«, ki osvežuje, krepi mišice in živce ter lajša bolečine. Kot nam vedno znova potrjujejo, Fellerjev »Elsaflujd« tudi pri močnih
reumatičnih bolečinah izvrstno deluje. Dober kosmetikum. Močnejši, štedlji-vejši in boljšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki speci j almi steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, že ob enem, z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti v
naprej poslanem denarju lekarnar Eugen V. Fellteiv v Hthbici; Don j i, #31-satng 202, Hrvatska. Elsa ipi'C(parati dobijo se po vseh podružnicah konzumnega društva ža Slovenijo. Posamezna steklenica Elsafiu jda po 10 Din, dobi se po vseh lekarnah in sorodnih trgovi-nah.
je obratno zasigurati predkupno pravico; vise zemljiške posesti, ki pride do prisilne prodaje. Občinam prednost pan pridobitvi po agrarni reformi razlaščenih zemljišč. Razmerje agrarnih zajednic in občine je vezati. Obdelovanje občinskih zemljišč je ločiti od občinske uprave, Iker bi to dovedlo do birokratizacije produkcije, kar je istovetno z nazadovanjem. Občine uvedejo na teli zemljiščih s pomočjo srez/kih, oblastnih samouprav in države vzorna posestva, s katerimi je združen stroko v,n i pon,k dorašcajoče kmečke mladine. ali pa dajejo posamezne idele malim kmetom in kočarjem v najem.
X.
Veliko pažnjo je posvečati zemljiškemu najemništvu. Je to faza v zem-1 jiškolastninskem razvoju, ko lastnik zemlje ne obdeluje več sam, temveč si pusti nadvrednost plačati od najemnika. Najemniško razmerje najdemo pri fevdalnih veleposestvih, predvsem pa pri meščanski veleposesti. Najemnika, kot pravega obdelovalca zemlje je čuvati. Stremeti je za zemljiško-najem-niško varstveno zakonodajo, ki določa najmanjšo najemniško dobo, omogoča znižanje, najemnine, alko najemniku po odbitku najemnine ne ostane' običajna mezda. Rbgulirati je vprašanje najemnikovih investicij. V slučajih slabe letine se ima znižati najemnina. Malim najemnikom je osigurati pravo, da se po prestanku najemne pogodbe najemojemalcu razmerje podaljša, ako bi bila sicer ogrožena njegova eksistenca, poljedelska eksistenca najemodajalca pa ne bi trpela pri tem. Proučevati in h v el javljati na jem n o zadružn i štvo.
XT.
Cilj današnje agrarne politike je agrarno produktivno zadružništvo. To je organizirati na podlagi socialistične skupnosti. Da se bo moglo dobro in pravilno razvijati, je potreba staviti zadrugi poleg zadostne množine zemlje, na razpolago zadostnih kreditov, tehničnih sredstev za uvedbo popolnoma strojnega obrata, a članom dovo.lj.no strokovnega znanja in predvsem in največ trdne razredne zavesti.
XII.
Različne so stopnje agrarnega razvoja posameznih dežel. Temu primerno bo tudi uravnati agrannopolitično udejstvovanje SSJ v posameznih pokrajinah. Izhodna točka mora biti dobro poznanje razvojnega stanja. Zato je potrebno stalno proučevanje in točni evidenca. V to svrho is e ustanovi pr
Glavni partijski upravi, pri oblastnih (pokrajinskih) in okrožnih organizacijah poseben ' »Agrarni sivet«, katerega dolžnost je zbirati podatke in proučevati stanje agrarne produkcije posameznih krajev ter predlagati smernice za agrarnopolitično udejstvovanje SSJ. Pri krajevnih odborih se ustanove agrarnopolitični referenti. Strankin kongres ima staviti vprašanje o socialistični agrarni politiki stalno naidnev-ni red. Agrarni sveti vodijo stalno evidenco v sledečih vprašanjih v njihovem področju:
1. Zemljiško-posestne razmere v področju (fevdalna veleposest, meščanska veleposest, cerkvena 'posest, kmečka posest, agrarne zajednice, agrarne zadruge).
2. Obseg posameznih posestev.
3. Produkcijske panoge (poljsko gospodarstvo, gozdno gospodarstvo, živinoreja, sadne kulture, zelenjadarstvo, vinogradarstvo itd.). Njih obseg'.
4. Intenzivnost in uspehi produkcije. Uporaba produktov.
5. Kmečko delo (naddelo).
6. Poljski delavec. Izkoriščanje njegove delavne sile, njegove mezdne razmere, starostna preskrba, bolezenska preskrba, preskrba v slučaju ponesrečen j a.
7. Konizum kmeta (uadkonzumcija, podkonzumcija).
8. Zemljiški dolg. Davčne razmere.
9. Promet z zemljišči. Kolikokrat in iz katerih vzrokov je zemljišče v zadnjih 50 letih izmenjalo obseg in lastnika1? Menjajoča prodajna vrednost zemljišč.
10. Produkcijski način. — Spremembe v produkciji. Strojni obrat v poljedeljski produkciji. Novosti, moderniziranja.
11. Zemlja in stalnost prebivalstva. Beg z zemljišč. Izseljevanje.
12. Pridobljena zemlja. Izvedene in potrebne melijoraeije.
13. Občina kot zemljiški lastnik. Obdelovanje občinske posesti. Donos produkcije in uporaba produktov.
14. Ostala skupnostna posest: agrarne zajednice, ser vit ut ne pravice. Kje Obstojajo in kako se upravljajo? Donos im uporaba produkcije. Razvojna pot zadnjih desetletij.
15. Agrarna produktivna zadruga. Kje obstojajo”’ Obseg, zadružno članstvo, produkcijski način, produkcijski .donos, razdelitev produktov. Dolg in davčna bremena. Napredek ali padec produkcije. Vzroki.
16. Razmerje med poljedelskim prebivalstvom in ostalimi stanovi v kraju.
i Razvoj.
Tedenske novice.
taktika stranke.
Resolucija koreferenta s. Er že n a k točki »Taktika stranke«.
Socialistična »Danka Jugoslavije je razredna politična organizacija, Ikojo jedro tvori delavski razred. Ona je edina zastopnica vseh telesnih in duševnih delavcev v mestu in na deželi, ki so navezani ma donos lastnega dela, ter je edina realna politična stranka.
Od vseh meščanskih in fevdalnih strank jo nepremostljivo loči njen politični, gospodarski, socialni in kulturni ter internacionalni program, ki temelji na načelu razrednega boja.
Od komunistov se loči programa-tično in taktično.
Oštale grupe, .ki se pojavljajo v delavskem gibanju, se ločijo od nje po svojih politično nerealnih in utopičnih programih.
Upostaviti, razširiti, poglobiti in utrditi strankino gibanje in strankino organizacijo v smislu programa in s samostojnim nastopanjem v vsem političnem in javnem življenju sploh, brez koalicij in vezanja s kakršnokoli politično stranko, organizacijo ali grupo.
Vsak vpliv na strankino politiko, tako grup kakor pasomeznikov, ki bi
bil v stanu zavesti stranko s progra-matično-taktične linije in jo spraviti pod vpliv strank, grup, ali posameznikov, je izključiti.
Stranka priznava organizatorično .neodvisnost razrednih strokovnih organizacij, smatra pa se za politično predstavnico vsega delayslkega gibanja in določa svojo taktiko v politiki, delavskem gibanju in v javnem življenju »ploh, le v smislu strankinega programa, neodvisno od metod in sredstev, ki jih uporabljajo strokovne organizacije.
Delavske gospodarske organizacije so važna opora proletarskemu razrednemu 'boju, idokler služijo svojemu namenu in cilju, priznavajoč gospodarsko demokracijo. Izrabljanje gospodarskega vpliva teli- organizacij na kakršenkoli način, bodisi kolektivno ali po posameznikih, v stranki ali napram stranki, mora biti onemogočeno.
II.
Proti politični in socialni reakciji, proti birokratičnemu, policijskemu in militarističnemu režimu in fašizmu naj stranka koncentrira (osredotoči) vso svoje sile.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani.
(Kot oblastni odbor Z. D. S. Z. J.) sklicuje v sporazumu z akcijskim odborom za dne 26. in 27. decembra 1925. svojo
OBLASTNO KONFERENCO
s sledečim začasnim dnevnim redom:
1. Otvoritev konference in volitev verifikacijskega odseka.
2. Poročilo o položaju in delu za strokovno zedinjenje.
3. Bodoče naloge strokovnih organizacij v Sloveniji.
4. Volitve v Delavsko zbornico za .Slovenijo. ,
5. Volitev oblastnega odbora in kontrolo Strokovne komisije.
6. Razno.
Konferenca se bo vršila v Ljubljani in sicer v hotelu »Tivoli« in bo s svojim delom pričela dne 26. decembra točno ob 3. uri popoldne.
Strokovna komisija za Slovenijo. M niz.
Prav je, da nekateri časopisi rote ljudi, naj pokladajo v hudem mrazu divjadi. Posebno lovce strašno skrbi huda zima. Toda: prav tako pa bi bilo potrebno, da poskrbi javnost tudi za to, da ne bodo zmrznili brezposelni in za delo onemogli. Dunajska občina je votirala velike vsote za nabavo brezplačnega kuriva najpotrebnejšim. Naša mesta, ki jih opravljajo gerenti in nacionalni bloki, pa za take stvari nimajo časa in nimajo razumevanja. Gospoda Turka skrbe srne v njegovem lovišču, prav tako Leskovarja, ne .skrbi pa ju, kako prezebajo drugi. Naj si ta gospoda ogleda enkrat, kako prezebajo delavske družine in kako .se šteje srečnega tisti otrok, na katerega vrže oče zvečer 'svoj delovni, prepoteni in raztrgani jopič. Naj se zavedajo vsi: zima ne oživi le športa, ona poživi tudi bedo in pomanjkanje. In skrb za to spada med naj-elementarnejse socialne naloge mestne občine.
Hvala za tako inšpekcijo.
Ponovno smo že pisali o žalostnih, nevzdržnih razmerah, ki vladajo v naših rudarskih revirjih. Bedne stanovanjske prilike, nezadostne mezde povzročajo epidemična obolenja in kakor na smrt obsojeni životarijo in ginevajo rudarji v naših revirjih. Ponovno smo zato zahtevali, da mora državna uprava nevzdržnim razmeram v rudniških revirjih napraviti konec. Ta naš apel, to našo zahtevo .so osvojile tudi posamezne meščanske stranke, da, tudi klerikalci so gobezdali o tem. No, in sedaj je bila v Trbovljah .prva inšpekcija. Žandarmerij-ski general je prišel na inšpekcijo v Trbovlje. Pogledal je, če žandarji »dobro« delajo in sestradane rudarje pridno zapirajo. Pri kosilu in kaplji vina pa se je baje informiral tudi o socialnem položaju tamoš-njega delavstva.
Kaj ni to naravnost izzivalno postopanje. Trbovlje ne potrebujejo žandarjev in žandarmerijskih generalov. Rabijo pa rudarji obleke, kruha, vode in stanovanj. Le zapomnite si: ko bo Imel rudar tega dovelj, bodo žandarji v takem številu v rudarskih revirjih odveč in odvršna bo tudi generalova inšpekcija. Z žandarmerijskimi generali pa naša država ne bo rešila socialnega vprašanja. To je pristna jugoslovanska marka.
Kino Matica v Ljubljani in Zveza kulturnih društev sta napravila baje dobro kupčijo. Dosedanji Lastnik je zadovoljen, ker je dobro pro-
dal, demokratska zveza kulturnih društev pa je zadovoljna, ker je dobro kupila. Pa to je njuna stvar. Nas zanima le, če bo tudi Zveza kulturnih društev delala reklamo, ala: videli boste najlepša telesa in sicer — naga. Gotovo je le enor Zveza kulturnih društev bo pri velikem županu izposlovala, da policija ne bo farbala in štrihala nagih deklet in nagih teles. Kino Matica je zato v dobrih rokah in Ljubljančani bodo s filmskimi krvavimi .sekirami odslej dobro preskrbljeni.
Iz Ljubljane
Ob 7. obletnici smrti Ivana Cankarja ise je ljubljansko delavstvo častno in na priprost način spomnilo tega velikega besednika ponižanih in razžaljenih slovenskih proletarcev. Delavska Akademija je priredila njemu v spomin predavanje v četrtek 10. decembra v veliki dvorani Mestnega doma. Kratko, a jedrnato predavanje je imel s. dr. H. Tuma, nakar so sledile recitacije iz Cankarjevih najlepših del. 'Spominskega večera so se udeležili izključno delavski krogi, dočim je meščanstvo in inteligenca slavnost ignorirala ter molče prešla preko nje. O tem bomo v naši božični številki spregovorili obširneje. Ljubljansko delavstvo vabimo tudi pa drugo letošnjo proslavo te obletnice, ki se bo vršila v nedeljo, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu, kjer počivajo zemski ostanki Ivana Cankarja. V njegov spomin bo na pokopališču pelo I)elaysko pevsko društvo »Cankar«.
Dvanajsto predavanje Delavska Akademije v Ljubljani se bo vršilo v četrtek dne 17. decembra t. I. ob
7.	uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Tema: Kiparstvo in slikarstvo.
Demokratska Zveza kulturnih društev je prevzela v Ljubljani lepi kino Matica. To pomeni, da se ta Zveza lepo razvija. ,Na deželi bo ljudstvo poneumnjevala z antimar-ksjstičnimi predavanji, v mestu pa
<5~£5£S S SSSSSBgg SSUSSB
>BUDDHA< t.............  I
piješ Buddha čaj, !|M2«žiyaš h na zemljfraj!
TRADE MARK I ""	.	.------------------——
jm vaa	^	va
je najboljša žitna Itava.
Kar je že dedoin in roditeljem pomagalo to bo .pomagalo tudi Vam! EI-saflujd, da .samo Elsafiujd! — to že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo z svojo mnogokratno uporabo od znotraj in od zunaj kot ublažite! j bo-bolečin! Umivanje in drgnjenje z Elsa-flujdom ikrepi in jači Vaše telo, stori Vas zmožne .kljubovati prehlajen ju in Vam pripravlja užitek. Em sam poizkus je spreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati in jih privedlo, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev Elsaflujd. Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poizkus 6 dvojnatih ali dve veliki specijalni steklenici za 63 dinarjev, ali da vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike speci jalne steklenice za 99 Din, pri lekarnarju Eugen V. Fellerju v .Stubdci Donji, Elsa trg 202, Hrvatsko.
Cel svet se vrti okoli solnca —
pravo in varčno gospodinjstvo pa okoli mila »Gazela«.
LISTEK.
Stockholmska spomenica.
Demokratizacija držav mora takoj nastopiti. Bila bi težka napaka socialne demokracije odlagati ta pogoj do sklepanja miru. Demokratizacija držav se mora takoj brez odloga izvesti, le v tem je dana dejanska garancija. Le z demokratično Nemčijo in le z demokratično Avstrijsko narodnostno državo je mogoče sklepati stalen mir. Le, če dobe nemška in jugoslovanska ljudstva polno politično in nacijo-nalno svobodo, le če ta ljudstva dobe v parlamentu svoje lastne zastopnike in če njih. predstavitelji sopodpišejo mirovno pogodbo, le potem pride Evropa do miru brez aneksije in kontribucije.
Ako je to najpriprostejša mirovna formula, ki se da takoj izvesti ypa mora socijalna demokracija ugotoviti tudi svoje ožje in daljše mirovne cilje. V neposredne mirovne pogoje spadajo vsi zahtevki, ki se dado takoj izvesti. Kolikor se
tiče obseg posameznih ozemelj, se da takoj izvesti vzpostavitev Belgije, Srbije in ker so Nemčija, Avstro-Ogrska in Ruska radi vzpostavitve kongresne Poljske že izreklo svoja mnenja, tudi vzpostavitev neodvisne države Poljske. Nobene težave ne dela odstop delov italijanskega ozemlja na Tirolskem in Furlaniji, saj se je Avstro-Ogrska že tekom vojne za to izrekla.
Internacionalna socijalna demokracija mora pa biti proti vsakemu absolutnemu pacifizmu t. j. miru na vsak način, ohranivši popolni »status quo« v razmerah med razrednimi državami toliko časa, dokler iste hočejo vzdržati sedanjo državno strukturo. Kajti položaj pred vojno je 'bil vsled te tak in napetost med imperialističnimi državami taka, da je bilo le od trenutka odvisno, kedaj naj bukne vojna/ iSocijalna demokracija pa ne more biti za absoluten pacifizem tudi iz tega razloga, ker po izkušnji triletne vojne ni gotova, da dobi v posameznih državah oni pomen, da 'bi se predrugačila notranja
struktura držav v smislu svobode ljudstev ter da bi intemacijonalna socialna organizacija postala odločilni činitelj v vseh državah. Socialna demokracija torej ne more biti proti mirovnim problemom indiferentna. Posebno tudi ni res, da je stvar posameznih narodnosti, naj si svojo avtonomijo pribore iz lastne sile. V vseh evropejskih državah je položaj tak, da so male nacijo-nalitete popolnoma v rokah vladu-jočih narodov. Pridobitev avtonomije za vse narodnosti je toraj naloga celotne internacijonalne soci-jalne demokracije.
Ako je tudi vmešavanje v notranje zadeve držav nedopustno, je pa ravno tako za trajen mir neod-pusten polni razvoj vseh narodnosti in zahteva po tej mora biti tudi takoj postavljena kot mirovna zahteva in mora intemacijonalna demokracija tudi najti pot, da s svojim političnim udejstvovanjem to zahtevo stori povsodi aktuelno. Vprašanje nevmešavanja je ravno pri avstrijskem problemu odločilno. iPii državnem notranjepolitičnem »sta-
tus quo« v Avstro-Ogrski si stoje vladajoči narodi Nemcev in Madja-rov in vladani Slovani in Romuni na tak način nasproti, da si med seboj preprečujejo vsak napredek in vsako pošteno demokracijo. Vsled neplodnega notranjepolitičnega boja bila je tudi avstrijska intemacijonalna socialdemokratična stranka razdvojena. Avstrijski problem zaradi tega ravno kaže na to, da^ rešitev avtonomije in samood-ločevanja ljudstva v sedanjem položaju »status quo ante bellum« ni mogoča, ali ni mogoča brez državnih konfliktov ali brez pretežne moči intemaeijonalne socijaldemokra-tične stranke, ki bi bila v stanu privesti do notranjega prevrata. 1S0-cialna demokracija mora si biti vsled tega svesta, da mora postati le ona prava voditeljica ljudske enote zaradi tega mora že danes zahtevati za mirovno pogajanje osvoboditev nacijonalitet. Kakor hitro bi socialna demokracija to vprašanje izključila, bi dala le povod za nadaljnje tlačenje nacijonalitet v razrednih državah.
s Harry Piel-om. Sploh, pa ni daleč čas, ko bomo poleg »kulturnega« kina, imeli mogoče tudi »'kulturno« banko, »kulturne« veletrgovine, in mogoče celo »kulturne« tovarne. Torej vsekakor je širjenje »kulture« veledobičkanosen posel.
Dopisi.
Murska Sobota.
Par dni po povodnji je občinski sere n t gospod dr. Šomen podal ostavko. Ker je g. gerent odstopil neposredno po n«sre6i, ki je zadela naše mesto, je po našem mm en ju iskati vzrok ostavke v stvareh, ki so v zvezi s po-ivodnijo. Kot objektivni opazovalci moramo priznati, da je gerent v dnevih katastrofe vršil v polni meri svojo dolžnost, »ato se ne moremo strinjati k rekrLminacijami in opazkami, ki so o priliki odstopa z gotove strani padale. Če g. gererat, Ikot odgovoren predstojnik občine, ni našel pri drugih onega razumevanja, ki je v takih slučajih potrebno in 5e je tudi med Občinarji iel tza svoj trud grdo .nehvaležnost, so to stvari, o katerih ne mislimo dal je razpravljati. K temu konštatiTamo le že to, da so činitelji, ki stoje na najodgovornejših mestih izvršili o priliki nezgode svojo dolžnost. Če .niso dosegli večjih in 'boljših uspehov je spet druga stvar.
Po odstopu gerenta se vršijo ugibanja kdo bo njegov naslednik. V kolikor poznamo razmere je to vprašanje trd OTeh, ki ga bo težko streti tako, da bo lupina strta, jedro pa celo ostalo. V M. Soboti menda ni človeka, ki bi se za gerentski stolček posebno navduševal. In če je kdo, tki na tihem na to re-flektira, so to ljudje, ki bi bili sicer gerenti, vse drugo pa, kar je z gerent-stvom v zvezi, bi jim bila deveta briga in — španska vas! Edina in najbolj uspešna rešitev tega vprašanja je takojšnji razpis občinskih volitev, ki so za M. Soboto ravno tako potrebne ka-
kor za celo Prekmurje. Skrajni čas je, da vlada vzame to vprašanje resno v pretres ter s čimprejšnjim razpisom občinskih volitev omogoči Prekmurcem, da si izvolijo boljše občinske za* stope!	—li.
Iz Maribora. V Mariboru se je konstituiral Klub proletarskih svobodomislecev, ki si je postavil kot svojo nalogo organizirati delavsko svobodomiselno gibanje po celi Jugoslaviji. Pojasnila daje Viktor Eržen, Maribor, Ljudska tiskarna.
Prosveta^
Delavska akademija. Na 9. večeru, ki se je vršil v četrtek 26. tm. ob 7. uri zvečer, je zopet predaval s. idr. Tuma. Svoje predavanje o socialnih 'bojih živih bitij je izvedel na temelju dosedanjih zgodovinskih bitij. S pomočjo dialektične in marksistične metode je (predočil poslušalcem razvoj organizmov na zemlji od prvega začetka dalje. Ko nastane prva celica ali kakor jo imenuje s. predavatelj prva kletiea, in se v njej razvije življenski sok — pro-toplazma, se že izačenja boj iz drugo kletico. Bistvo življenja je boj. Pojavi se ŽB neka organizacija^živih kletic v večjo družbo in od tu dalje se pričenja razvoj živih bitij v rastline in živali. Najbolje uspevajo ona ibitja, ki se borijo za skupe.il obstanek .v družbi njim enaJkih bitij, propadajo pa ona, ki se borijo sama zase. To so že socialni rastlin in živali. Tudi človek je tekom svojega raavoja prešel preko raznih faz družabnih ibojev, od borbe bojev naroda z narodom in države z državo. Toda tudi ta borba je že zastarela, človeštvo je že prišlo do nove oblike socialnega boja: do borbe trazreda z razredom, ta boj bo v kratkem nadomestil vse ostalo oblike boja, njegov viden znak pa je: socialna revolucija. Velezanimivemu predavanju popular-. nega govornika je prisostvovalo nad 250 oseb, Iki so navdušeno aplavdirale govorniku.
IZ UREDNIŠTVA.
IZ TRBOVELJ.
V	5®. številki, dne 27. novembra 1925 smo prinesli kratek dopis z Trbovelj, v katerem se pečamo z geren-tom trboveljske občine g. G. Voduškom. Ta dopis je zlobna mistifikacija, kateri je uredništvo žalibog nasedlo, bo pa seveda storilo vse, da pride mistifika-torju na sled. Popolnoma iz svoje volje zato radi izjavljamo, da so vsi v tem dopisu g. Vodušku izrečeni očitki popolnoma neosnovani. — Uredništvo »Socialista«.
V »Socialistu« od 13. novembra 1925 smo priobčili članek z napisom »Napačno pojmovanje«. Na ta članek nam je poslal Osrednji urad za zavarovanje delavcev daljše pojasnilo, iz katerega navedemo: Osrednji urad je ukinil gradnjo administrativnega poslopja na Miklošičevi cesti po prvotnem načrtu, ker bi taka zgradba daleko presegala trenotne in bodoče potrebe ljubljanskega Okrožnega urada. O načrtu, po katerem je zgrajeno sedanje poslopje, je razpravljalo tudi ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ves načrt pa je tako izdelan, da se vsi prostori kar najbolj ekonomično
izrabijo in urede preostali odvisni prostori za provizorična stanovanja, tako da se vsak čas lahko razširijo uradovi prostori. Tudi ni ravnateljstvo okrožnega urada hotelo zidati stanovanj za nameščence, marveč le, da se s stanovanji dvigne rentabilnost poslopja in razbremeni bolniška panoga delavskega zavarovanja. Kljub temu pa je prepustil Osrednji urad stanovanji v uradovem poslopju na Miklošičevi cesti nameščencem, seveda pod pogoji 5 oziroma 6 V2% obrestovan ja in le največje stanovanje se bo oddalo naj višjemu ponudniku.
Tako se glasi' pojasnilo Osrednjega urada. Pojasnilo lojalno priobčujemo, vzdržujoč seveda stališče, da je nenormalno, če se Osrednji urad peča z dodeljevanjem stanovanj v časih resne krize socialnega zavarovanja.
Današnja številka »Socialista«
je kongresna številka in smo v njej priobčili najvažnejše referate in resolucije za Pokrajinski zbor. — Raditega so morali izostati žalibog običajni pregledi in članki, med katerimi je zlasti važno poročilo o kongresu »iSvobode«. — Prihodnja številka »Socialista« bo dvojna številka s božično prilogo in bo ieftla.
Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa
kavni nadomestek temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV
ENRILO
s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo.	Proizvajajo:
Henrik Francka Sinovi
Zagreb.
25 l. MIKUŠ
Ljubljana. Mestni trg IS.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic. Ptpravlla te Izvršujejo točno in solidno.
Bedna zadnje novosti
v damskih in moških file in velour klobukih ter moderniziranje istih po najnovejših modelih v tovarni
slamnikov in hlobahov
FRANC CERAR
Domžale.
R
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
1
I
I
I
I
I
I
I
I
Celjska milarna n.zo.z. u Celju
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
pralno in terpentinovo milo znamke
Hubertus
milo
Celje
Klobuke
trpežni volneni D 63, fini D 80, fini in moderni D 108, krasni iz pristne dlake D 190, najfinejša specialiteta „11 a“ D 240 — 270
razpošilja veletrgovina
R.
STERMECBI
Celje, St. 56
(lustrovani cenik z čex 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzor« od sukna, kamgarna Id razne manufaktume robe pa samo za 8 dnina ogled. Kdor pride z vlakom kupovat, dobi na kupu primerno povrnitev vožnje. Kar ne ugaja in ni odrezano, se zamenia I ali vrne denar. Naročila čez D 500 poštnine pro-| ste. Trgovci en groš cene.
Izdajatelj: Pofcraj. načel. SSJ za Slovenijo po predstav, in ured. Jože Berdajsu. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Za tiskamo odgovoren Mih. Boianee.