novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 34 (441) • Čedad, četrtek, 22. septembra 1988 OD PANDIEJKA 19. SETEMBERJA SPET NA DIELU ŠUOLARI AN ŠTUDENTJE NAŠE DEŽELE Lietos osemnajst otruok čez prag dvojezične osnovne šuole v Špietre Ko povsierode v naši deželi so se v pandiejak odparle šuolske vrata an za otroke, ki hodijo v dvojezično šuolo v Špietar. Lietos je še zrasla 'družinica" dvojezične šuole, saj parvi otroci, ki so jo začel obiskat septembra 1986. lieta, teli majhani pio-nierji takuo, ki jih je kajšan ime-novau, hodijo že v tretji razred. Začeli so na šest, ostali so na pet, saj an puobič se je preseliu z družino v drugo daržavo. Šest jih je ko lan v drugem razredu, narvič pa je tistih, ki so lietos parvič prestopil prag šuole: 4 či-čice an 3 puobči. Takuo je v treh razredih vsega kupe 18 otruok. Če jim doložmo še tiste, ki hodijo v vartac, je 41 beneških otruok, ki bojo dvojezični, saj se hnadu učijo po italijansko an po sloviensko. An tuole ries ni malo. Sevieda se je muorlo povišat tudi število učiteljic, saj tuole je potriebno za tak model šuole, ki je seviede celodnevna. V Špiet-ru pa gledajo spoštovat tudi nove šuolske daržavne programe. Lahko dijemo, de so no štu-pienjo napriej. Takuo recimo lietos imajo v trecjem razredu tri učiteljice. Adna ima pouk v italijanskem jeziku, druge dvie pa po sloviensko, parva uči matematične am podobne materije, druga slo-vienski jezik an druge literarne materije. Liepa novost je, de otroci trec-jega razreda se začnejo lietos učit an angleški jezik po an par ur na tiedan. Tuole je po drugi strani na stvar, ki se bo muorla začet v kratkem an v daržavnih šuolah. Rezultati, ki so jih otroc dosegli do sada v znanju an v njih generalnim razvojem, saj imajo dost zanimivih dejavnosti, so narbuojš garancija za rast tele šuole. Naj povemo, de interes za njo rase veliko an med Italijani an Furlani, ki bi radi vpisali njih otroke v Špietar, dvojezična šuo-la pa jih na more spariet. beri na strani 3 OSIMSKI SPORAZUMI Gradnja avtocest "Deželni odbor F- JK izreka svoje zadovoljstvo za resne in konkretne obveze, ki jih je pokazala republika Slovenija v korist obmejnega področja, ko se je vztrajno aktivirala, čeprav v priznanih finančnih težavah, da bi bilo mogoče v krajšem času uresničiti cestne infrastrukture, ki so neob-hodno potrebne za razvoj celotnega območja." Tako je v torek, med sejo deželnega sveta , odgovoril predsednik Biasutti na vprašanja, ki sta mu jih že pred časom zastavila svetovalca Bratina (KPI) in Brezigar (Ssk). Biasutti je seznanil skupščino tudi o korakih , ki jih je naredila Dežela v Rimu. Dela za gradnjo avtocestnih odsekov od Razdrtega do Vrtojbe in Fernetičev, ki jih predvidevajo osimski sporazumi, naj bi se začela že v tem mesecu, kot je najavil pred dnevi predsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj v Gorici. Minoranze linguistiche in Italia I Ladini delle Dolomiti servizio di Paolo Petricig a pag. 4 SREČANJE NAŠIH UPRAVITELJEV Z AŠESORJEM FRANCESCUTTO Težave našega Matajurja 500 milionu za postrojit naprave ni, Dežela pa nardi kar je objubila Problem od turističnega razvoja Matajurja hodi napriej po-časo, počaso an se napriej zapli-eta. O teli problematiki so v srie-do 14. setemberja guoril v Špiet-ru naši aministratorji, ki so se-srečali z novim deželnim ašešor-jem za turizem, Gioacchino Francescutto. Deželni ašešor je biu gost, ospit od Gorske skupnosti, sreču se je z nje aministratorji an z župani Nediških dolin. Problemi od Matajurja so znani: za de "dekola" so potriebni sudi. An za tuole, takuo ki je po-viedu na srečanju sovodenjski šindak Paolo Cudrig je bluo dost objub, malo pa naretega. Sada pa so parvo rieč potriebna finančna sredstva za de se po-strojijo an obnovijo stare naprave, ki imajo že 20 liet. Brez telih diel lietos na more bit zimske sezone na Matajurju, zaki na bo dovoljenja. Stare, pa sevieda po-strojene, naprave bojo nucale dokjer se na nardijo te nove na Paluogah. Kakuo stoji stvar s tehničnega vidika je poviedu inž. Gorske skupnosti Cher. Potle so na srečanju spreguo-ril tudi drugi krajevni upravitelji. Takuo recimo je predsednik turističen ustanove Giuseppe Paussa poviedu, kako je stanje tele ustanove, kajšne probleme ima an predvsem, de če na bo Dežela drugač gledala na telo vprašanje je naobarno, de jo bo trieba zapriet. Podbonieški župan Specogna je med drugim jau, de je trieba potenciat Matajur pa tud pod-perjat an valorizat druge iniciative ko recimo Landarsko jamo an votivne cierkuce. O razvoju Matajurja je guoriu tudi garmiški župan Bonini, ki je jau, de ries je trieba ohranit Porte aperte alla Casa moderna La 35. Mostra della casa moderna ha aperto venerdì 16 i suoi battenti al pubblico. L'inaugurazione ufficiale invece ha avuto luogo sabato 17 alla presenza dell'assessore regionale all'industria Saro, del presidente della camera di commercio di Udine Bravo, del presidente dell'Associazione enti fieristici italiani Lopes Pegna, nonché di altre autorità. Fin dal primo giorno migliaia di persone hanno visitato i vari stands allestiti dagli espositori sia all'interno che all'esterno della struttura. Fra questi annotiamo la coopertiva Lipa di S. Pietro al Na-tisone, la Gubana Giuditta Teresa di Ponte S. Quirino, la Hobles della zona industriale di S. Pietro, 1' Edilvalli di Cemur. La mostra rimarrà aperta fino a domenica 25 settembre. L'orario di visita è il seguente: feriali dalle 16 alle 23; sabato e domenica dalle 10 alle 23. stare smučarske naprave dok’ na bojo parpravjene te nove, de pa tele zadnje bojo mu orle takuo biti načrtovane, progetane de čez 20 liet na bo trieba spet reševat le tist problem. Na vse tele vprašanja je potle odguoriu ašešor Francescutto. Muormo zrast v telem sektorju je jau, še posebno muorajo zrast turistični operaterji. Jasno je, de tudi v telem sektorju muorajo vaj at ekonomska pravila, se na more dielat samuo z izgubo. Kar pa se tiče Nadiške doline, sevieda je tud problem, de je trieba dielat s perspektivo, de ljudje ostanejo na njih teritorju. Atmosfera pa se je mocnuo za-ledeniela, kar je ašešor Francescutto poviedu, de ni v proračunu Dežele tistih 500 milionu za lieto 1988, ki bi muorli služit za postrojit stare smučarske naprave na Matajurju. Niso ankoder napisani. Na vsako vižo tele problema se bo riešu an ašešor je objubu, de se tele vič ku potriebna diela nardijo, takuo de novemberja bojo lahko spet odparte. Kar pa se tiče novih struktur, je jau Francescutto bo trieba stvar le-puo preštudierat, takuo de Matajur rata zaries tisti turistični center, ki vsi v Nadiških želijo an okuole katerega se lahko ovrednotijo tudi drugi zanimivi objekti, ki jih imamo an so naše kulturno an zgodovinsko bogastvo. VARIANTE AL PROGETTO INIZIALE A S. LEONARDO Strutture per lo sport che fanno discutere Seduta animata all'ultimo consiglio comunale di S. Leonardo che tra le altre cose si è occupato di una variante al progetto esecutivo per la realizzazione degli impianti sportivi di base. Ricordiamo che si tratta di una grossa opera per la cui realizzazione è stata prevista una spesa di oltre 900 milioni. I lavori erano stati divisi in tre lotti. Per il primo, in cui si dovevano costruire, tra l'altro, una pista di atletica, una di pattinaggio, era stata prevista una spesa di circa 300 milioni. Va anche subito detto che rispetto a questo progetto la minoranza in consiglio comunale aveva sempre espresso parere negativo. Il progetto poi era stato approvato nell'agosto del 1986 con il suo voto contrario. Ma perchè questa opposizione? Non certo perchè la minoranza in consiglio comunale pensasse che le attrezzature sportive non fossero utili. Il nodo centrale sta nel fatto che, come ha dichiarato il consigliere Anna Chiacig, ci debbono essere delle priorità negli interventi. "Nella nostra zona la questione prioritaria è quella della creazione di posti di lavoro. A S. Leonardo inoltre esiste sulla carta un PIP, situato a Cemur, approvato dalla Regione già nel 1979, che non è mai decollato ". A fine giugno sono iniziati i lavori e già a luglio la minoranza ha presentato un'interrogazione al sindaco per chiedere chiarimenti. Nell'area dove si tiene la festa di San Rocco erano sorti quattro chioschi. La questione è poi arrivata in consiglio comunale che doveva approvare la variante al progetto iniziale. Perchè l'Amministrazione comunale abbia ritenuto di dover operare la variante lo ha spiegato in consiglio comunale l'assessore Rudi che ha sottolineato l'esigenza di effettuare i lavori con urgenza ed allo stesso tempo la necessità di strutture coperte polifunzionali da poter utilizzare in varie occasioni in tutto il corso dell'anno. La risposta da parte del consigliere Anna Chiacig per la minoranza non si è fatta attendere. E' stato stravolto il progetto originario, ha detto evidenziando anche la mancanza delle autorizzazioni prescritte. Il capogruppo della DC Cendon dopo che il direttore dei lavori aveva illustrato i motivi d'urgenza che avevano portato alla realizzazione dei lavori prima dell'approvazione della variante ha sotto-lineato come sia emersa più volte nel corso del dibattito per l’approvazione del progetto generale l'esigenza di polifunzionalità dell'opera ed allo stesso tempo la sua funzione di polo di aggregazione anche per i comuni limtrofi. La delibera in cui si approva la perizia suplettiva e la variante è stata poi approvata con 10 voti favorevoli. Contraria la signora Chiacig perchè , come si legge nella delibera, c'è difformità tra i lavori eseguiti ed il progetto originario, le opere non hanno nulla a che vedere con l'attività sportiva, sono abusive, prive di licenza edilizia e la loro destinazione non appare chiara. Otroc an učiteljice 1., 2. in 3. razreda dvojezične osnovne šuole v Špietre so se parstavli pred fotografom Montagna: stanno arrivando i fondi Dopo tanti incontri e dibattiti, finalmente il Progetto montagna è decollato. La Regione ha infatti concesso i primi contributi, destinati a nuove inziative e nuove attività produttive, mentre sono all’esame del comitato tecnico consultivo altre richieste. I contributi finora concessi ammontano a 11 miliardi e 640 milioni. Ma c'è già in programma un'altra delibera operativa di 15 miliardi. Ma a chi è stato concesso il contributo? Nelle Valli del Nati-sone la prima azienda ad avere ottenuto il contributo regionale è la Friul Animai Research (Fidia) che su un investimento di 11.332 milioni (il più alto fra tutti coloro che hanno ottenuto finora il contributo) e con 27 occupati ha ottenuto il 25%, pari a 2.833 milioni. Sono state inoltre accolte le domande di un'azienda della zona industriale di Cividale e quella dell'Acciaieria. Queste sono le altre domande accolte e di cui ha dato notizia la stampa locale: Lampazsrl di Paluz-za con 20% di contributo su 3 miliardi e 800 milioni circa di inve- stimento e 27 occupati; Friulinox (Faedis) 25 % su 600 milioni circa e 35 addetti; Icaritalia di Sutrio, 30% su 1.380 milioni di investimento e 35 occupati; Polita Friuli di Venzone, 30% su 2 miliardi 110 milioni, 35 addetti; Edile Carnia di Tolmezzo, 25% su 1 miliardo e 100 milioni, 10 addetti; Plazzotta Osvaldo di Sutrio, 25% su 820 milioni di investimento e 10 addetti in più; Ultra light int. di Villa Santina, 30% su 6 miliardi 200 milioni e 35 addetti; Friul Animai Research di S. Pietro al Natiso-ne, 25% su 11 miliardi e 332 milioni di investimento e 27 occupati; Datalaser Europa di Amaro, 30% su 8 miliardi 680 milioni e 45 occupati; Costruzioni Tomat G., 20% su 657 milioni di investimento e 15 occupati in più; Siat acciai trafilati di Gemona, 15% su 2.140 milioni, 25 addetti in più; Inos-sman di Maniago, 20% su 2.960 milioni e 12 addetti in più; Sirio srl di Cividale, 15% su 780 milioni, 12 addetti in più ed infine al-l Acciaieria e fonderia di Cividale, 15% su 2 miliardi e 400 milioni e 16 addetti in più. Elezioni: passato no alle frivolezze, Terminate le ferie e dopo tre mesi il polverore delle elezioni è passato. Sembrava che il mondo ne uscisse sconvolto, invece era il solito temporale estivo. Così con l’aria pulita si può discutere con più calma. Guardiamo dentro il piccolo della Slavia friulana (magari arrivando fino a Tarvisio). Due amministrazioni comunali (Drenchia e Torreano) sono state cambiate. Non fa piacere che amministratori seri ed impegnati non siano stati premiati. Però non è la prima volta. Va preso atto della estrema difficoltà per i cittadini nei nostri piccoli comuni a discernere problemi reali dalle cortine fumogene. Nelle elezioni regionali tutti i candidati locali sono stati azzerati. Non è il caso di gioirne. Si potrà discutere a lungo, come si fa tra i democristiani, se era il caso di mettere in lizza due concorrenti: uno a Cividale (Cerno-ia), l'altro nelle Valli del Natiso- ne (Cudrig) con l'effetto di essersele suonate a vicenda. Oppure rampognare l'«area della sinistra», come fanno i socialisti, per la mancata elezione del sindaco di S. Pietro Marinig. O lamentarsi, come fanno i comunisti, per il non massiccio assenso all'unica candidata donna, la signora Dorbolò. In tutti questi dibattit normalmente non si tiene conto di un fattore fondamentale. La democrazia, con tutti i suoi limiti, è un sistema rappresentativo della realtà. La realtà è, oltre s'intende il singolo voto che può essere più o meno "pilotato ", rappresentata da gruppi concreti, interessi concreti ed organizzati. Non è detto, anzi non è vero affatto, che nei singoli partiti ci sia pari dignità per tutti gli iscritti o per tutti i gruppi o aree. Che talvolta qualche partito premi un esponente di un gruppo che non ha peso rilevan- te può essere dovuto solo alla situazione del momento: è un caso, un'eccezione. Così in passato erano eccezioni gli eletti locali che avevano l'unica funzione di tenere calmo il serbatoio di voti. La dura verità è che senza "peso”, senza consistenza, senza un corpo sociale forte i pochi voti rimasti in montagna contano ben poco. E queste elezioni regionali sono il certificato di una situazione nota: la Slavia friulana è marginale. Può essere una constatazione amara, ma è doverosa. Su questa realtà si dovrà costruire. Questa è la partenza per i nostri politici. Una comunità marginale, senza peso non potrà farsi valere, non potrà avere voce in capitolo se non cresce. Dopo aver dissertato per anni inutilmente su frivolezze oggi non ci sono più margini di manovra. Fabio Bonini LE 7 COMMISSIONI DEL CONSIGLIO REGIONALE PRESIEDUTE DA RAPPRESENTANTI DELLA MAGGIORANZA Regione: con le commissioni parte l’attività del consiglio Hanno il compito di esaminare le proposte di leggi per poi inviarle accompagnate da una relazione all’Assemblea Sono state nominate le comis-sioni in cui si articola il consiglio regionale che hanno il compito di esaminare ogni proposta di legge, inviandola poi, assieme ad una relazione, al consiglio regionale. Questa la loro composizione: Prima commissione — affari della presidenza, enti locali, finanze, bilancio e programmazione: presidente Diego Carpenedo (de), vice-presidenti Piero Zanfagnini (psi) e Paolo Padovan (pei), segretario Adalberto Donaggio (de); membri: Bomben, Dominici, Trangoni (de); Brezigar (us); Budin, Viezzi (pei); Bulfone (psi); Cavallo (dp); Cisili-no (psdi); De Agostini (mf); Gam-bassini (lpt); Giacomelli (msi); So-limbergo (pii); Vivian (verdi); We-hrenfennig (lista verde). Seconda commissione — agricoltura, foreste, economia montana: pres. Luigi Blasig (psi), vicepres. Duilio Campagnolo (de) e Ivo Del Negro (pei), segr. Franco Trangoni (de). Membri: Braida (de), Bratina (pei), Brezigar (us), Casula (msi), Cavallo (dp), Cisilino (psdi), De Agostini (mf), Gambassini (lpt), Rigo (psi), Rossi (lista verde), So-limbergo (pii), Vivian (verdi). Terza commissione — scuola, cultura, attività sportive e ricreative: pres. Bojan Brezigar (us), vicepres. Lucio Vattovani (de) e Marco De Agostini (mf), segr. Franco Vampa (psi). Membri: Braida, Lepre, Piccoli (de); Budin, Padovan (pei); Cavallo (dp); Cecovini (lpt); Cisilino (psdi); Giacomelli (msi); Lepre Bruno (psi); Rossi (lista verde); Solimbergo (pii); Vivian (verdi). Quarta commissione — industria, artigianato e commercio: pres. Giancarlo Cruder (de), vicepres. Adino Cislino (psdi) e Giannino Padovan (pei), segr. Franco Vampa (psi). Membri: Blasig, Tersar (psi); Bratina, Travanut (pei); Brezigar (us); Campagnolo, Donaggio, Spa-gnol (de); Cavallo (dp); Coiro (msi); De Agostini (mf); Gambassini (lpt); Rossi (lista verde); Solimbergo (pii); Vivian (verdi). Quinta — lavori pubblici, urbanistica, ecologia: pres. Pierantonio Rigo (psi), vicepres. Compagnon (de) e Andrea Wehrenfenning (lista verde), segr. Lodovico Sonego (pei). Membri: Bomben, Cruder, Tomat (de); Brezigar (us); Bulfone (psi); Casula (msi); Cavallo (dp); Cecovini (lpt); Cisilino (psdi); De Agostini (mf); Poli (pei); Solimbergo (pii); Vivian (zeleni). Sesta — igiene e sanità, assistenza sociale, emigrazione: pres. Oscarre Lepre (de), vicepres. Dario Tersar (psi) e Perla Lusa (pei), segr. Brezigar (us). Membri: Blasig, Tersar (psi); Cavallo (dp); Cislino (psdi); Coiro (msi); De Agostini (mf); De Piero Barbina (pei); Gambassini (lpt); Piccoli, Tomat, Vattovani (de); Solimbergo (pii); Vivian (verdi); Wehrenfenning (lista verde). Settima — trasporti, traffici turismo: pres. Carmelo Calandruccio (de), vicepres. Bruno Lepre (psi) e Il comune di Grimacco è uscito dal consorzio per la gestione del sistema bibliotecario territoriale del cividalese all'inizio di questo anno. Le ragioni di questa uscita, che seguono quelle di altri comuni come S. Pietro ed altri, sono da ricercarsi nella completa mancanza di servizio che il consorzio da ai comuni della Slavia friulana, come sostengono gli amministratori di Grimacco. Il Consorzio infatti, continuano, privilegia soprattutto il servizio di lettura della città di Cividale investendo in quel settore quasi totalmente ogni sua disponibilità. Per quanto riguarda poi la cultura slovena (o per chi piace quella Renzo Travanut (pei), segr. Pierantonio Rigo (psi). Membri: Brezigar (us); Cavallo (dp); Cecovini (lpt); Coiro (msi); Compagnon, Spagnol, Trangoni (de); De Agostini (mf); Poli (pei); Solimbergo (pii); Vivan (verdi); Wehrenfenning (lista verde). slava in genere) non v'è traccia di volumi in sloveno o dialetto sloveno. Questo è un sistema originale di contribuire alla crescita della cultura locale. Tutto si spiega se si da un’occhiata al consiglio direttivo del Consorzio: buona regola sarebbe che chi ha la maggioranza (cioè i comuni della Slavia friulana) avesse anche responsabilità della gestione. Così non è. Come in moltissime altre occasioni i rappresentanti dei comuni della Slavia friulana , affermano gli amministratori di Grimacco, si comportano come trepidanti (e accomodanti) postulanti invece che da difensori degli interessi dei propri cittadini. V Dreki nove rešitve občine za stare ljudi Nova dreška aministracion je začela nje dielo s puno paro an je že hitro začela uresničevat nje program. Adna od skarbi aminis-tratorjev je bila zbuojšat življenje ljudi, ki so ostali v Dreki, ima pa tudi druge velike programe za razvoj komuna, še posebno ima v mislih velike reči za parnest no malo življenja an bogatije ljudem s turizmam. Pa lahko se začne die-lat, se more pomagat an z buj maj-hanimi stvarmi, so muorli pomislit aministratorji. An takuo no malo cajta odtuod so začel uozit s pulminam, s šuola-busom ljudi, tiste buj stare, ki tež-kuo gredo par nogah po pezion al pa h maši. Tala iniciativa je dobra an hnucu. Zaries jo je za pohvalit, ker je bluo potriebno rešit tel problem. Zakaj niso na tuole pomislili an drugod po naših dolinah, kjer imajo podobne težave ko v Dreki an ki dost krat na vedo, kuo uozit še te mlade, ki hodijo v sriednje šuole? Problem je, de leči na pustijo telega dielat. Izjema, ečecion je samuo dežela Trentino-Alto Adige. Ne samuo! Vic ku kajšan kamun Nadiških dolin, recimo Podboniesec an Garmak, je vič-krat interveniu s peticijami na Deželo, za de spremeni an zbuojša tel leč. More bit, de sada se kiek zgane. CONSORZIO GESTIONE SISTEMA BIBLIOTECARIO Grimacco dice no LEGGE SULLA COOPERAZIONE ECONOMICA NELL’AREA DI CONFINE Un cammino sempr Ancora difficoltà per la legge sulla cooperazione economica nell'area di confine. Una legge sulla quale si sono spese già molte parole e sulla quale erano state riposte tante speranze, soprattutto da parte della fascia a ridosso del confine che ha visto in questo provvedimento una "chance” per uscire finalmente dall' emarginazione e dal sottosviluppo. Va subito detto che originariamente tale legge era stata proposta pensando proprio alle zone a ridosso del confine della nostra regione con la Slovenia, in seguito è stata estesa alla provincia di Belluno. Il disegno di legge, dopo essere stato approvato alla Camera è ora in discussione al Senato, ma secondo il presidente della regione Veneto Bernini, va modificata. Bernini, che era già intervenuto con fermezza su questo argomento ed aveva messo in discussione lo stesso ruolo ed i compiti delle regioni a statuto speciale, propone ora dei miglioramenti". In che cosa consistono? Il Veneto chiede l'estensione dei benefici fiscali, il riconoscimento dei provvedimenti previsti per le università anche agli atenei del Veneto, la parificazione delle minoranze venete a quelle del Friuli-Venezia Giulia, l'inquadramento in un intervento organico dei mezzi finanziari destinati all'industria della provincia di Belluno, questo intervento dovrebbe prevedere anche il finanziamento del traforo del Cavallino per collegare l'alto Comelico con il Tiro-Io. Non si tratta quindi di modifiche di poco conto, ma di proposte discutibili e che portano ad un vero stravolgimento della legge che fino ad ora non ha avuto certo un facile cammino. Non è difficile prevedere che l'iter della legge sarà ancora più difficoltoso ed esigerà un grosso impegno da parte dei parlamentari della nostra regione. Va ricordato che la proposta di legge ha un significato importante per la nostra comunità anche perchè prevede, tra l'altro, dei mezzi finanziari per lo sviluppo delle attività culturali della comunità slovena in Italia e di quella italiana in Jugoslavia. A questo fine erano stati stanziati 24 miliardi in tre anni. Questi mezzi potranno naturalmente essere utilizzati soltanto dopo la definitiva approvazione della legge da parte del nostro parlamento. LETTERE AL DIRETTORE Problemi alla Val-Mec Meno di un anno fa le forze politiche hanno promesso interesse e sostegno per il destino della Cooperativa VAL-MEC ex Danieli Natisone. La ristrutturazione dell'Azienda è avvenuta con grandi sacrifici occupazionali e con l'intervento economico della Regione. Prioritari erano due obiettivi: 1 il mantenimento della produzione nello stabilimento di S. Quirino; 2 la salvaguardia dei livelli occupazionali dei lavoratori delle Valli del Natisone; A distanza di appena otto mesi è doveroso segnalare alcuni fatti preoccupanti che pongono dei dubbi sui reali intendimenti della gestione VAL-MEC: a autolicenziamenti che sembrano determinati da atteggia- menti poco rispettosi della dignità delluomo-lavoratore; b esclusione, senza preavviso, dalla Cooperativa di soci-lavoratori, per decisione del Consiglio di Amministrazione, che rivela connotati vetero-capitalisti poco rispettosi dei diritti dei lavoratori. Ora, preoccupati del destino delle famiglie degli operai colpiti dai provvedimenti di esclusione, per evitare che la situazione degradi rispetto agli obiettivi sopra descritti e perchè il silenzio derivante dalla paura non ci riporti alla triste situazione di un anno fa, quando si arrivò alla chiusura dello stabilimento senza nessuna forma di lotta, poniamo all'attenzione di tutti, in particolare degli amministratori, questi problemi affinchè le aspettative delle Valli del Natisone non vengano ancora disattese. Lettera firmata Primo giorno di scuola per Claudia e 7 bambini Primo giorno di scuola al Centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone lunedì scorso per 7 bambini. 5 hanno già frequentato l'asilo bilingue, gli altri due invece sono al loro primo contatto con l'educazione bilingue per quanto entrambi hanno una buona conoscenza del dialetto sloveno. Ed è stata subito una giornata piena, di lavoro. Ad accoglierli è stata la mattina la maestra Mija Crainich, insegnante in lingua slovena. Il pomeriggio è stata la volta dell'insegnante in lingua italiana. La prossima settimana, secondo un metodo ormai consolidato e di cui è stata verificata la bontà, le due insegnanti si alterneranno: italiano la mattina, sloveno il pomeriggio. Ma lunedì è stato per così dire il primo giorno di scuola anche per Claudia Salamant la maestra in italiano. L'abbiamo incontrata appena finita lezione. Com'è andata, le abbiamo chiesto. "Ero molto emozionata, anche un pò spaventata, ma poi è andata benissimo. Con i bambini abbiamo fatto conoscenza già durante il pranzo, abbiamo giocato assieme e poi continuato con la lezione. Il dialogo si è stabilito subito, senza problemi. D' altra parte i bambini non credevano nemmeno che fossi la loro maestra, forse perchè sono giovane". E infatti Claudia Salamant ha solo 18 anni e si è diplomata all'Istituto magistrale di S. Pietro il luglio scorso. Esperienza di insegnamento non ne ha anche se ha seguito lezioni, tenute da altre insegnanti. Già quest'estate ha comunque lavorato con la collega Mija, perchè il buon risultato, soprattutto in una scuola bilingue come questa, dipende in larga mi- Prvi dan šole za (z desne) Andrea, Eriko, Evo, Antonia, Majdo, Mirka in Liviano sura dalla programmazione e dal coordinamento del lavoro tra le due insegnanti. Assieme alle altre maestre ha poi seguito dei corsi di aggiornamento alla vigilia del nuovo anno scolastico. Come si è avvicinata alla scuola bilingue, abbiamo poi chiesto a Claudia. Non è stato difficile per lei che abita proprio di fronte al Centro. Quello che l'ha attratta maggiormente, ci ha detto, è questa nuova esperienza di scuola bilingue, dove tra l’altro si fanno molte attività, oltre a quelle curri-colari e dove c'è la possibilità di seguire i bambini uno per uno. E poi è un posto di lavoro, ha concluso. L'inserimento all'interno della scuola è stato facile così come l'intesa con le altre insegnanti, tutte giovani. E i tuoi genitori che cosa dicono di questa tua scelta?. "Mi hanno sempre sostenuta", ha dichiarato Claudia con cui abbiamo parlato un pò in italiano un pò in sloveno. Il dialetto Claudia lo parla tranquillamente, l'ha imparato a casa. I suoi genitori sono infatti beneciani, la mamma di Stregna, il papà di Prepotto e proprio a Prepotto ha vissuto fino a 11 anni, quando si è trasferita con la famiglia a S. Pietro. Ritornando alla scuola, come hanno vissuto questo primo impatto i piccoli di prima? "Alla fine della giornata erano un pò stanchi, però abbiamo lavorato bene, abbiamo scritto le prime parole, letto una favola, parlato delle vacanze. Devo dire che sono molto preparati, soprattutto quelli che vengono dalla scuola materna bilingue". Ai piccoli di prima, a Claudia Salamant ed a Mija Crainich auguriamo buon lavoro. UN INVITO AI RAGAZZI NEODIPLOMATI Siete ancora in tempo: iscrivetevi all’università Sono ancora aperte le iscrizioni per coloro che, terminate le superiori, intendono proseguire gli studi a livello universitario. Più volte sul nostro giornale ci siamo soffermati sulla bontà di una scelta di questo genere, che oltre a garantire un livello culturale più elevato, offre anche maggiori possibilità di occupazione. Più volte abbiamo rivolto ai giovani delle Valli del Natisone e di tutta la fascia confinaria l'invito a proseguire gli studi. La nostra comunità ha bisogno di persone preparate e qualificate per crescere ed uscire dall'emarginazione. Ne ha bisogno in particolare la comunità slovena, impegnata in una battaglia per il suo riconoscimento e la sua tutela legislativa, che è sì una battaglia politica, ma anche culturale. La conoscenza, la cultura, l'apertura mentale, le capacità dialettiche sono i nostri miglior alleati. Serva da invito a proseguire gli studi anche questa tabella sul numero dei laureati nelle università di Udine e Trieste, incompleta perchè mancano i dati relativi alla nostra zona, ma che comunque può offrire qualche spunto alla riflessione. I laureati a Udine e Trieste negli anni 84/85 e 85/86 Trieste 84/85 85/86 Giurisprudenza 114 101 Scienze politiche 47 60 Economia e commercio 91 127 Lettere e filosofia 101 156 Magistero 48 31 Medicina e chirurgia 143 130 Scienze matematiche fisica 105 77 Farmacia 69 44 Ingegneria 82 54 Lingue 45 51 Totale 845 831 Udine Agraria 16 23 Ingegneria 16 20 Lingue straniere 29 51 Scienze, fisica 14 22 Lettere e filosofia 3 11 Totale 78 127 Totale Regione 923 958 ___________________NADUŽNI BRATJE AN MATERNI SLOVIENSKI IZIK — 4________ Še Lahi nas zastopijo takuo ki guormo sada Buog se usmil čez use dušice v vicah...an na zemlji! -Niesam Slovenj, sam Talijan. Takuo boš pravu an tuole le po sloviensko mi povieš, kar misliš. Kje živiš, pokazajmi an dokument, pokazajmi pašaport, pokazajmi tojo carto didentitò. Naložiš: -Če se čuješ Slovenj biež tja, čez Idarijo s tojim...kuo se dije...s tojim kompanjami tale, biež v Jugoslavijo! An mene se stisne sarce, zaki je že puno liet, ki se poznamo an viem, de nisi strupen, viem de si dober človek an na želiš obednemu slavo. Pa muora ti ree, de 'se popunoma zgrešiu, de imaš zaries čudne an ka-štronove misli. Zaki imam iti čez mejo, če sem se tle rodiu. Anta ka' so meje za te, na prava an uried-na rieč? Za me nieso nič, manj ku an pasji drek, manj ku kokošji greben. Ka' vieš ti dost ljubim mojo (našo) zemjo, ka' vieš ti dost ljubim tudi tel čuden sviet, kjer vsi se preganjamo an potiskamo zastonj. Ka' vieš ti, kuo četudi šibak an sliep gledam uša-fat razvetljeno an zdravo življenje, kjer močit moje roke, tajšno an takuo lepuo, de ga je nimar premasa težkuo dobit, čeglih že od začetka notar u sebe ga nosmo. Ka' vieš ti, ka' ist mislim od vsieh mej na sviete an ob graj, ki kupe vsaki dan gradmo med bratmi, med ljudmi. Na morem sparjet, na spoznam mej, jih na morem ljubit ne zastopit. Kle-jen, klejen vse države na sviete, vse vlade an vse tiste ljudi (preklete nacionaliste z ofarba-niml hudičovimi političnimi zastavami), ki notar mlešajo. Takuo veliko število zastav nimar oplaknjenih z nadužno karvjo zavoj legalnih, političnih mej. Kuo moreš ti viedet na zadnjim, dost ist bi teu, de vsi teli štriki ali meje ali kletne bi se lepuo stisenle an zavile tar-duo okuole debelega vrata, presneto garčo od tistega, ki že od nimar jih misle an runa? Deb' jih obiesli an dan take ljudi, kuo bi biu ist rad an veseu. Še čarvje morejo iti brez, de jih beden ustav, od Polave do Livka ampa ne možje, kaka velica čast je tuole za nas. Kuo so zaries hnucu istitucije an vojaki, policija, milicija ali pa ka-rabinierji. Takuo je, de ist tle na morem odpet mojga pisa an z njim na-rest brez skarbi an kilometru poti. Bo sudat s puško ustavju mi-neno čičico, ki nadužno bere rožce, zaki brez tiet stopi v drugo deželo? An če puške niema tu pest, jo bo vprašu an minen “pasaport" za jo pustit iti brat tisto vijolico? Deb' jih na bluo takih javnih sil, na viem, more bit tudi deb' na imiel potriebo na sviete tatu, morilceu, banditu an ljudi brez karjanče. More bit bi se še lieuš živielo brez učiteljic an karabinierjev z njih pušmi nimar na našim harbatu. Brez strahu an leču. More bit tenčas človek, brez zvezanih roki, bi znu narest an kiek podobnega an pametnega pod ardecim mladim soncam, na sviete. Ka' misliš prijatelj, de kar Buog je ustvaru človieka je že mislu an na milicijo ali pa na policijo za de mu bojo pomagali iti ravno po soji vierni poti? Kaj misliš, de je že študieru On na meje? Na malonove glave an strašne trebuhe, ki cieu dan bledejo od vesokega, ob vsaki drugi nanueni volitvi? Ku tist policot, ki mi je jau, de če bi na bluo vojski, bi na bli potriebni sudati, pa uojske so nimar ble an so, je zaključu zvestuo. Takuo ist sam mu mu-oru odguorit (pa ne za mu pomagat, kar tuole je ku scat pru-oti vietru), de če bi na živieli sudati ku ti, zaries uojski bi jih na bluo na sviete — amen! Narguorš interese kerega di-elajo teli javni funkcionarji an keremu služijo narvič tisti debeli pisi za vahto. Keremu so hnucu sudati, vojaki, te bogatemu al pa te narbuj buozemu? Al jih more kupit an placjuvat buožac človek, de ga bojo lepuo varvali an branili? Anta kerega se muora buožac bat an od kerega se muora branit — kaj 'ma se bat, de mu snemejo, kar niema nič druze-ga ku samuo zlato sarce za njega bogatijo? Takuo na spoznam mej, na spoznam istitucionov, kjer živim an jih na spariemam za dobre. Ne morem ku prave spoznat avtoritete od oblasti, javne milicije an sodnikov. Jih muorem tarpiet seviede an se pokleknem pred njih veliko močjo — dol lepuo daržim uha an rep med nogmi, pa noter u mene, viermi, jih na pru morem ljubit. Za me jih na potrebujem! Zihar za druge naj gor daržijo njih smardlejve an bune zastave od donašnje moderne an šle-utaste civilizacije. Tle v Benečiji bit Talijan je moderno, je fino za to jaz sem vesel biti Slovenj. Še Lahi nas zastopijo takuo, ki sada guormo po našim, s ta-lijanskimi besiedami, an se smiejejo!! —Per tuti ci deve ešere un Superiore. Tuole si ušafu za mi ree an odguorit an more bit, de imaš še ražon na varhu. Pa ist ne-ejem tuoi viervat, čepru na mislim na vsemogočnega v nebesih, na našega samega an velikega gospodarja, na Boga. Anta še no rieč, zaries bi na teu nad vse, de tajšno, takuo šleutasto miseu so ti drugi ložli an zabili v pamet, kar si biu za sudata, parsiljen ku vsi. Toji an naši glavni svetovni gospodarji, c jem ree, veliki an višji možje — liepi an bogati generali od vsake špotljive uojske. (se nadaljuje) Adriano Tabella esplicativa del grado di deterioramento raggiunto negli anni dal nostro dialetto sloveno IL NOSTRO DIALETO PARLATO OGI1'1 dano prolungù sam šu kompravat muora tirat kordičelo preocupavat se ritardajo ragiungit racomandan ocasion graas ITALIANO danno prolungato sono andato a comperare bisogna tirare la cordicella preoccuparsi ritardano raggiungere raccomandato occasione grasso NAŠE NAREČJE SLOVIENSKO škoda škoda podujšu podaljšal121 sam šu kupavat sem šel kupovat muora poulieč treba je vleči varčico vrvico skarbiet skrbeti zamudjo zamudijo dohitiet dohiteti parporočen priporočen parložnost priložnost tušča tolšča 1,1 II "ponassi" del Friuli orientale, difeso e protetto da alcuni circoli e cittadini italiani delle Convalli del Natisone |J> La "1" così come la "v" alla fine della parola in sloveno si pronuncia "u” Nella Val di Fassa di una minoranza opulenta II gruppo folcloristico con i costumi tipici della valle Lelinami a congresso: votata una mozione sulla minoranza Il IV congresso della Lega per le Lingue delle Nazionalità Minoritarie, riunito nei giorni 16, 17 e 18 settembre 1988 a Vigo di Fassa (Trento), ha constatato con disappunto che, nel 40. anniversario della Costituzione, tuttora la Repubblica italiana non ha provveduto ad emanare norme di tutela della minoranza slovena delle province di Trieste, Gorizia e Udine, nonostante i ripetuti impegni degli organi parlamentari e del governo, sia di carattere interno che internazionale. Il congresso della Lega per le Lingue delle Nazionalità minoritarie sollecita il presidente e i presidenti dei gruppi parlamentari del Senato della Repubblica e il presidente del Consiglio dei Ministri a riattivare con urgenza l'iter istituzionale per l'urgente approvazione di una legge di tutela della minoranza slovena, legge che riconosca ed affermi pari diritti linguistici ai cittadini italiani di lingua slovena della Regione Friuli-Venezia Giulia. Vigo di Fassa (Trento), 18 settembre 1988 Unificare le parlate locali Ecco le proposte emerse ad un convegno in Val di Fassa Dall'estrema punta meridionale della penisola italiana guest'anno il congresso della Lega per le Lingue delle Nazionalità Minoritarie si è portato in Val di Fassa (Trento), fra le cime dolomitiche. Quello dello scorso anno è stato un incontro con una comunità in avanzato stato di disgregazione economica, etnica e culturale a dispetto delle nobili origini, quelle dei Greci di Calabria. Quello di quest'anno è stato un incontro con una comunità in espansione economica, tanto da essere stata definita una minoranza opulenta, dove le risorse del turismo, dell'artigianato artistico e dell’ambiente sono portate all'estrema evoluzione. Fino a far temere, qualcuno l'ha detto senza mezzi termini, un possibile ottundimento dell'identità etnico-lin-guistica. Si tratta della Comunità Ladina che — a quarant anni dalla promulgazione della costituzione vuol presentare allo stato italiano il conto dei propri diritti linguistici e culturali. Dovremmo chiamare il governo a rispondere in pretura per ommissione di atti d’ufficio — ha detto il sindaco di un piccolo comune ladino giacché per decenni ha eluso l'affermazione costituzionale della tutela delle minoranze linguistiche. Al congresso di Vigo di Fassa, nella sede dell'Istituto culturale ladino, una tipica costruzione tutta in legno funzionalmente arredata ed attrezzata, non si è parlato solo di Ladini, ma di tutte le minoranze dello stato italiano, rappresentate dai soci della Lega venuti fino dalla Calabria, dalla Sardegna e dal Molise. Numerosa la rappresentanza friulana e quella slovena. Per tutti l'occasione è quella del 40. anniversario della costituzione. Per questo il congresso si è concluso con alcune mozioni, da indirizzare alle autorità del parlamento e del governo, in cui si sottolinea e si stigmatizza la circostanza e si ri- vendica l'urgente conclusione degli "iter" legislativi. Essi sono: L' iter" della legge di tutela della minoranza ladina e la legge quadro per le minoranze linguistiche dello stato italiano ambedue alla Camera dei Deputati, e la legge per la minoranza slovena, la cui sede di dibattito è il Senato. Il congresso della Lega si è posto anche obiettivi pratici, come la preparazione di uno schedario unificato di tutte le associazioni che svolgono la propria attività presso le varie minoranze, e un gruppo di coordinamento delle attività editoriali per l'infanzia con pubblicazioni nelle varie lingue e la diffusione, quindi, del patrimonio narrativo delle varie comunità. All'organizzazione del congresso ha provveduto in modo impeccabile per funzionalità, cordialità, per gli aspetti culturali e di studio e perfino ricreativi, l'Istituto ladino di Vigo di Fassa. Il programma ha previsto un ampio giro in pullman presso i principali centri della comunità ladina dell'Alto Adige, Ortisei in Val Gardena e S. Martino di Tor in Val Badia, attra- verso gli alti passi fra le imponenti masse delle vette dolomitiche. A Ortisei c'è stata la visita del museo dell'arte lignea, dei fossili e dei minerali. Centri dunque dotati di prestigiose case di cultura, biblioteche e mostre, dove i paesi sono ovunque annunciati da iscrizioni bi- e trilingui, come del resto le iscrizioni comunali, turistiche e commerciali. Dovunque presente l'orgoglio di una comunità dalle radici bimillenarie, orgoglio che si esprime anche nella bandiera azzurra, bianca e verde della comunità ladina, presente ovunque. Significativo l'apporto delle amministrazioni provinciali autonome e degli enti locali, presenti al congresso con le più alte autorità. Significativo il lavoro del consigliere provinciale e regionale Ezio Aniesi, socio della lega, che ha battuto il tasto dei ritardi e delle inadempienze dello stato. Per la comunità ladina delle Dolomiti, dice, solo la cultura e la lingua possono bloccare l'inaridi-mento delle risorse umane che il travolgente sviluppo economico ci fa temere, con la trasformazione del territorio in una gigantesca "albergopoli"! Paolo Petricig Nel corso dei lavori congressuali della Lega ha trovato spazio anche un convegno di studio sul tema Lingua minoritaria e problemi di standardizzazione linguistica, tema che interessa in modo particolare le minoranze che non posseggono una lingua ed una grafia unitaria. E' il caso, Grazie! I rappresentanti del gruppo sloveno, ospiti dell' Union generela di Ladins dia Do-lomites, sezion de Fasha, ringrazia vivamente dell'ospitalità goduta nelle giornate del congresso e della cordiale compagnia. Un saluto particolare all'amico Fabio Chiocchetti, responsabile dell'impeccabile preparazione del ricco programma e dell'indimenticabile soggiorno nelle Dolomiti. Hvala in zdravo! per fare degli esempi, del ladino, del friulano e del sardo. Sul tema sono intervenuti fra gli altri il prof. Xavier Lamuela dell'Università di Barcellona e lo svizzero romancio prof. Chasper Pult. Detto in sintesi, le operazioni unificatrici delle parlate locali ed i passaggi dall'identificazione ristretta a quella più ampia richiedono non pochi sforzi soprattutto da parte dei parlanti delle microrealtà linguistiche, perchè la standardizzazione venga accettata. D'altra parte essa è indispensabile, pena la definitiva perdita di prestigio e la definitiva decadenza delle lingue minoritarie. Lamuela propone l'unificazione grafica con ampi margini alla interpretazione locale e individuale nella lettura. Pult sostiene che ciascuna parlata deve riconoscersi almeno parzialmente nella lingua unificata. Spunti di discussione molto interessanti anche per noi, che certamente siamo troppo poco propensi a cedere sul particolarissimo in favore di una normalizzazione grafica del dialetto. VAL PUSTEBIA BRUN ICO BRESSANONE1 uterino BOLZANO «MARMO. ADA Lo stanziamento ladino, composto da circa 30 mila persone, è ripartito in cinque valli alpine: la Val Badia, la Val Gardena, la Val di Fassa, la Valle di Livinallongo e Cortina d'Ampezzo - il cuore delle Dolomiti. Il ladino dolomitico è una lin- TRENTAMILA PERSONE RIPARTITE IN CINQUE VALLI ALPINE I Ladini delle Dolomiti del ladino nelle scuole elementari, la toponomastica ladina, il sostegno della cultura ladina. Tuttavia lo statuto regionale è applicato solo in provincia di Bolzano, cioè in Val Gardena ed in Val Badia. La provincia di Bolzano è quella che offre maggiori garanzie di tutela e di valorizzazione culturale. La lingua ladina è considerata come terza lingua ufficiale. Riassumendo sinteticamente: nella provincia di Bolzano la legge prevede l'uso del ladino nelle scuole materne, è insegnato come seconda lingua in prima classe elementare, mentre dalla seconda in poi ci sono due ore settimanali di lingua ladina oltre all'italiano ed al tedesco. Nelle superiori vale il principio della parità linguistica, ma non è regolamentato. La preparazione degli insegnanti è curata da un intendente scolastico ladino. Provincia di Trento: la legge consente l'insegnamento del ladino nelle scuole materne ed un'ora settimanale nelle elementari. In provincia di Belluno: niente. Esistonto due istituti centrali di cultura, uno a Vigo di Fassa (Trento) e uno a S. Martino di Tor (Bolzano) con compiti di studio sulla lingua, la storia e la cultura, attività editoriale, biblioteca, formazione degli insegnanti, corsi per adulti, contatti interladini. I fondi sono di provenienza provinciale. La Rai, inoltre, emette brevi programmi ladini da Bolzano. La TV invece, nonostante la legge gua neolatina o romanza ed ha lingue affini in Friuli, nel Comelico e nel Canton Grigioni (in Svizzera). In questo cantone la lingua romancia è quarta lingua ufficiale della Confederazione Elvetica. Il ladino è dovuto alla colonizzazione romana dai tempi dell'impero ed è motivo di orgoglio per tutti i membri della comunità. Politicamente divisa già nel medioevo la Ladinia dolomitica soffre tuttora di una divisione amministrativa nello stato italiano. E' suddivisa in tre province, Bolzano, Trento e Belluno. Le prime due offrono ai Ladini un particolare "status" di autonomia. Lo statuto regionale prevede l'insegnamento Dove sono stanziati i ladini delle Dolomiti Un momento del convegno del Lelinami che ne riconosce la possibilità, non produce programmi specifici. Scarsa la presenza del ladino nella liturgia ecclesiastica. Le aspettative di una organica legge di tutela per la comunità ladina sono molto ampie, fra cui quella della parificazione delle componenti provinciali, ora frammentate. Il sogno è una provincia autonoma ladina! Queste attese si collocano in una realtà economica di benessere diffuso, dovuto ad un elevato livello di diffusione dell'industria alberghiera, con dovizia di strutture economiche inter-vallive e di una altrettanto pregiata diffusione dell'artigianato artistico, come la scultura lignea della Val Gardena. Un bell'esempio di artigianato artistico I timori riguardano principalmente la nuova edilizia che può compromettere il paesaggio e l'ambiente, e la caduta dei valori della tradizione. V NEDIEJO CIEU DAN NA ODPARTEM S PRIJATELJI Kuatarinca: liep senjam na varhu Sv. Martina Cieu tiedan je šu daž, kajšan je biu že obupu, de lietos se bo moglo iti na Kuatarinco na Svet Martin. Zadnji moment pa liepa ura je parskočila na pomuoč or-ganizatorjam (društvo Pro Gar-mak z garmiškim kamunam an športno društvo Garmak) takuo, de v nediejo 18. setemberja sonce je zaries peklo an puno judi se je zbralo na telem liepem sejmu. Ob deveti an pu se je v Platcu začela pet kilometru duga marcialonga, ki po stazah an hostieh je pejala daj na varh svetega Martina. Parvi je paršu Michele Oballa iz Jeronišča, drugi Simone Vogrig iz Klenja, treci pa Marco Marinig iz Lies. Počaso, počaso pa so parhajal pred cierkuco na varhu hriba mladi, družine z otruok, noni an none za se udeležit sveti maši, ki je bla ob danajsti an pu. Po sveti maši vsi so se spustil dol za kraj, kjer jih je čakala dobra pastašjuta. Na skupina judi (Tapolučan v parvi varsti) se je počaso počaso bližala an grede piela naše lepe slovienske pies-mi. Adan je začeu an vsi te druz so mu šli odzad. Pru lepuo jih je bluo čut. Intant dol na Prievaie so orga-nizatorij hitiel peč klabasice, pe-teline, rebra an pulento na žaru, drugi so nastavjal damigjane z vinam an ansambel Bintar's je parpravju njega rapotije, saj ob štierih popudan je biu tudi ples. Zaries an liep senjam, kjer smo vidli puno judi ne samuo iz garmiškega kamuna, pa tudi iz bližnjih. Bluo je tudi puno naših emigrantu, ki so zdujšal njih fe-rie tle doma samuo za počakat tel praznik, ki je med tistimi narbuj blizu našim navadam. TURNEJA PLESNE FOLKLORNE SKUPINE PO JUŽNI AMERIKI Iz Ločnika v Argentino Plesali so tudi na društvu Zveze slovenskih izseljencev v Buenos Airesu Folklorna skupina plesalcev iz Ločnika (Lucinicco) pri Gorici so napravli pred kratkim turnejo po Argentini. Vodila sta jih Silvano Polmonari, svetovalec (consigliere) od Ente Friuli nel mondo in občinski svetovalec in Mario Sdraulig, prav tako občinski svetovalec v Gorici. Lučiniški plesalci so med drugim nastopili tudi na društvu Zveze beneških izseljencev v Buenos Airesu. Imeli so velik uspeh (successo). Srečali so se z ljudmi iz naših dolin in se z njimi tudi fotografirali. Goriški kamunski konseli-er Mario Sdraulig, ki živi v Lučni-ku, je imeu starše iz naših krajev. Tata je biu Tonin Pekin, mama pa Antonia Clinaz-Marinčna, oba iz Zverinca (garmiški kamun). Na naši fotografiji so Gino Si-maz, podpredsednik sekcije Zveze slovenskih izseljencev v Buenos Airesu, že omenjen Silvano Polmonari, Odila Zanini poročena Crisetig-Gabričjova iz Škratovega, nje mož Renzo Crisetig-Ruon-kin prav takuo iz Škratovega in zadnji na desni Mario Sdraulig iz Ločnika. Mario Sdraulig se zahvaljuje Zvezi slovenskih izseljencev v svojim imenu in imenu folklorne skupine za topel in prisrčen sprejem. Prav tako se zahvaljuje vsem našim emigrantom v Argentini s katerimi je imeu srečo se srečat. BEPI BONINI IZ AVSTRALIJE ZA NO MALO CAJTA SPET MED NAMI “Kovač” ni pozabu njega meštierja Beppi Bonini-Kovač an ne samuo po hišnem imenu, pač pa tudi po meštierju iz Lies (garmiški kamun), ni šeu mlad v Avstralijo. Takrat je imeu že puno križev na ramanih. Zdelo se je, da gre samo obiskat njega hčerko Liliano in nje družino in da se po obisku varne domov. Pa ni bluo takuo. Avstralija mu je bla všeč in prav takuo življenje ljudi dol za veliko lužo. Ostu je dol, kjer ni tarpljenja, pa misli mu vseeno pogostu uhajajo v rojstne kraje, kjer je tarkaj liet živeu in tudi trpeu. Ljubu je zmeraj svoj materni slovenski jezik — še buj pa našo pesem saj je pieu tudi v mešanim pevskim zborom Rečan iz Lies in, seveda, njega meštier, ki ga ni opustu. Na fotografiji ga vidimo, ko farba panj ognjišča, ki ga je on naredu. Tudi v tem svojem delu, vidi košček svoje rojstne domovine. V letošnjih poletnih mesecih nas je obiskal s svojo življenjsko družico, Rozi. Biu je veseu in nasmejan, kot zmeraj. Kdo bi jau, da ima petinsedemdeset let na ramaneh? Bepi Kovač, zdravo in korajžno naprej! Dorič NARPRIET SUŠA POTLE PA MARJASCI Zaries slavo Parvo daž, ki jo ni pregenju, po-tle suš, sada pa merjasci (cinghiali). Te duje praseta so paršle v zadnji letih kot božja štrafinga za naše kumete. Orjejo senožeta, posebno škodo pa dielajo sierku in krompirju. Kadar se znesejo nad kašno njivo, je konac pardielka. Ti ščedejo še tisto, kar je ostalo za dažem in sušo, zatuo ni obedne čude, če je kumet še buj veseu ku jagar, kadar ubiejo merjasce. Manjku tisto zadoščenje (sodisfa-cjon), saj škode mu ne obedan pla-čja. Na sliki je Zuancerjova njiva iz Kosce, glih ob provincialni ciesti in tisto, kar je ostalo od sierka. Oborza: una lapide ai caduti d Nel 40° anniversario della promulgazione della Costituzione della repubblica italiana sabato 24 settembre verrà scoperta presso il cimitero di Oborza una lapide in ricordo dei caduti nella Valle del Judrio. La cerimonia avrà inizio alle ore 10 con l'incontro dei convenuti, alle ore 10.30 verrà celebrata la santa messa. In seguito ci saranno i saluti del sindaco di Prepotto Bruno Bernardo, del presidente dell'Anpi provinciale Federico Vincenti e del presidente della ZZB di Tolmino Frane Rutaz. Il discorso celebrativo lo terrà il sottosegretario alla giustizia sen. Franco Castiglione. Per l'occasione verranno allestiti in paese chioschi. La popolazione è invitata a partecipare. o ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI SEJEMSKA USTANOVA V VIDMU 16. — 25. SEPTEMBER SEJMIŠČE CORMOR 35. SEJEM MODERNO STA »CASA MODERNA« SVEČANOST ZA PADLE PARTIZANE PREJŠNJO NEDELJO V VASICI NAD FOJDO Vile za en dan spet zaživele Vila nad Fojdo je še zmeraj lepa vas, čeprav bi jo lahko imenovali vas-strah, vas "fantasma". Še leta 1956 je tu živelo 106 ljudi. Pred par leti, v starosti 86. let je umrl neki Bortolutti, zadnji prebivalec tega kraja, ki ni hotel zapustiti vasi, drugi so vsi odšli v boljše kraje. Da ni ostala vas "fantasma" so poskrbeli gospodje iz Vidma, Trsta in Benetk (Venezia), ki so pokupili za malo denarja stare hiše in jih spremenili v prijetne vikend hišice. No, v tej vasici, kjer so ljudje govorili zapadno-beneški slovenski dialekt, se je pred 44. leti zgodila žalostna tragedija. Nacifašisti so obračunovali z zadnjimi partizani, ki so branili svobodno ozemlje (zona libera), ki je obsegala občine: Tavorjano, Fojdo, Ahten, Neme, Tipano, Bardo in še nekatere bližnje furlanske vasi. Na Vilah se je zateklo 9 partizanov, Ozopovcev in Garibaldin-cev. Lačni, izmučeni, utrujeni so zaspali na seniku, a sovražnik jih je zasledoval in odkril. Partizani so se branili do zadnjega naboja in nato poskušali zbežati iz nemških klešč, a ti so jih spet potisnili v hišo in jih obsuli z bombami. Praktično so zgoreli živi. Njih imena so neznana, na obnovljeni hiši pa piše na spominski plošči: «Qui il 29.9.1944 arsero con la casa nove partigiani ignoti della "Garibal-di-Osoppo" testimoniando con l'offerta della loro vita la fedeltà alla libertà contro la barbarie nazifascista. Il 29.9.1965 la sezione Anpi di Fa-edis pose.» Z ganljivimi besedami so se spomnili nacifašističnih žrtev trije govorniki, ki so podčrtali tudi vrednote Rezistence, po zaslugi katere je nastala nova, demokratična republiška ustava. Prvi je pozdravil prisotne sekretar pokrajinskega odbora Anpi Luciano Rapotec-Ivan. Za njim je spregovoril župan iz Fuojde Grimaz in zadnji govornik je bil Gianni Renzulli, občinski odbornik za socialne službe v Vidmu, ki je nadomestil obolelega brata, poslanca, ki bi bil moral na svečanosti govoriti, kakor je bilo napovedano. Nekaj nadvse zanimivega, novega in važnega je povedal pokrajinski tajnik Anpi Rapotec. Pozval je Oso-vane, naj se prihodnje leto uradno udeležijo komemoracije na Vilah «...in mi se bomo udeležili komemoracije v Porčinju-Porzus» je poudaril ob joloskanju vseh prisotnih. Če bi se to zgodilo, bi se res odprla nova, pomembna in za vse koristna stran v zgodovini partizanskega boja in enotnosti Rezistence v Fur-laniji-Julijski krajini. Izidor Predan Če ni ljudi, ne propade samo oštarija, butiga pač pa tudi cerkev. Posnetek na Vilah Združenje italijanskih sejemskih ustanov URNIK: sobota in nedelja od 10.00 do 23.00 ob delavnikih: od 16.00 do 23.00 Minimatajur REZIJANSKA PRIPOVEDKA Lisica romanca s prijatelji 7% Lisica je bila dekla pri plevami. Nekedna dne zjutraj je toliko pometala in pometala z repom, da je našla vinar. In ko je našla vinar, si ga je dela v žep. In je rekla: «Zdaj sem kar bogata, nimam več potrebe biti dekla!» Je šla in šla po poti, je našla volka. Je rekla: «Češ iti z mano, botrček?» «Kam naj grem?» «Jaz grem v Rim, ker imam en vinar. Če češ iti tudi ti v Rim, bova šla v Rim.» «Dobro, ja!» In sp ji je pridružil in sta bila dva. Sta šla in šla, sta srečala medveda. «Kam pa gresta, botrčka?» «Če češ iti tudi ti z nama: imava en vinar in greva v Rim.» «Prav! Če me četa v družbo, res rad rad. Grem tudi jaz!» So bili trije. So šli šli šli, so srečali zajca. «Kam pa greste?» «Hooo, gremo v Rim. Češ iti tudi ti z nami?» «Joj, jaz nimam denarja!» «Hooo, saj imam jaz denar, sem našla en vinar in gremo v Rim!» «Tedaj se vam pridružim tudi jaz!» So bili štirje. So šli in šli in šli, in ko so prišli prav deleč, vidijo, de gre nekdo. «Le kdo bo ta, ki gre?» So šli šli šli, je bila divja koza. «Kam pa greste?» «Gremo v Rim, če si pri volji iti tudi ti z nami. Gremo pogle-dayt papeža noter v Rim» No, je rekla, da gre tudi ona, češ da ga ni bila nikoli videla. In konec, so šli šli in šli in šli. In so šli več dni podnevi in ponoči. In lisica je dejala: «Čujte, jaz sem lačna! Kaj, ko bi šli malo okoli kurnikov gledat, če bi bila kje kakšna kokoš?» Drugi so dejali: «Ko se gre na božjo pot v Rim, se ne sme grešiti, je treba iti pobožno!» «Dobro, pa pojdimo!» Vendar čez nekaj časa spet ni mogla hoditi. Da ima prazen trebuh, da ne more. Dobro, so jo vprašali, koliko poti še imajo, da pridejo v Rim. Ah, to ni bilo dosti, le še malo. Nazadnje so bili že skoraj pred rimskimi vrati. So prispeli. In ko so prišli noter v Rim, so bili tako lačni vsi in zbiti, de niso mogli niti vprašati, kje stanuje papež. Lisica je rekla: «Čujte, jaz imam vendar en vinar, bomo šli v gostilno in jaz naročim piti in jesti za vse!» Prav, so pustili njo naprej, ki je imela veliko mošnjo. Je šla v gostilno in so se spravili vsi za mizo. In je prišel gospodar, je rekel: «Kaj bi pa radi?» «Glejte tule» — je rekla — «prinesite nam jesti, ker smo lačni!» «Dobro, kaj naj vam prinesem?» «Prinesite najprej mineštro.» «Koliko pa vas je?» So se prešteli vsi, kar ji je bilo, so se bili spravili vsi za eno mizo, okoli mize. So prišle natakarice in prinesle mineštro. In «Tudi košaro kruha!» So prinesli kruh. «In zdaj prinesite še nekaj litrov vina, ker smo žejni!» So snedli mineštro, so začeli natepavati tudi tisti kruh. Jim je dejala lisica: «Ne jejte toliko kruha, ker bo prišlo še drugo in potem ne boste mogli jesti!» Zadosti, so prinesli kuhane kokoši, kokošje meso. «Oo, to, to je moa jed!» — je rekla lisica. Je rekla: «Glejte, da ne bi pustili tudi kosti ne, lepo poližite krožnike!» Potem so res pojedli do konca tiste kokoši. «Naj prinesemo še kaj?» «Ja ja, prinesite nam to v ponvi zdaj, in prinesite nam tudi pečen krompir in poglejte, če imate še kaj, prinesite vse, kar imate!» Nazadnje so res prinesli dosti jedi. In ko so bili romarji siti in napiti, so se lotili peti, gospodar ni vedel, ali po nemško ali po laško, ni razumel ne bele ne črne. Ni vedel, ali bi se smejal ali kaj naj naredi. Tedaj so se lotili pretepati in so bili pijani, pa konec. Ko je gospodar videl, da so mu začeli lomiti stole in prevračati mize, je šel po metlo in po palico in tako tolkel, tako tolkel! In jih le ni mogel izgnati, niso hoteli iti ven. In ko ni mogel več, je rekel: «Greste od tod, ja ali ne?» Lisica je rekla: «Mi imamo pravico biti še tukaj! Kdaj ste nas vprašal, kdaj plačamo? Saj nas niste nič vprašal niti nam naredil računa in mi imamo pravico biti tukaj!» «A tako? Torej — ven denar!» «Zdaj vam ne dam nič!» je rekla lisica. «Če bi nas ne bil tolkel, bi vam plačala, saj imam vendar en vinar, zdaj pa ne vidite nič plačila!» Tedaj so šli sami od sebe. Niso prišli do tega, da bi obiskali papeža. Marija Rojalova, Bila Iz zbirke Zverinice iz Rezije Galebov Šolski dnevnik je tu Šolsko leto se je začelo in slovenski otroci, ki obiskujejo osnovno ali nižjo srednjo šolo so tudi letos dobili lepo darilo: Galebov šolski dnevnik. Ta lep in potreben pripomoček je pripravilo uredništvo mladinske revije Galeb. Izdalo ga je Založništvo tržaškega tiska, izdajo je omogočila pa Sekcija slovenskih denarnih zavodov v Italiji. Otrokom, ki smo prepričani bojo pridno koriščali Galebov šolski dnevnik, naj povemo, da ga je ilustriral Andrej Vodopivec. Za dober začetek 1. šolskega leta ČINČEK JE ŠOLAR Činček res še majhen je, vendar v šolo hodi že. Zgodaj vstaja dan na dan, v šolo pride še zaspan. Tam pa svoje prste šteje, da se mu vsa šola smeje. Eden, osem, sedem, dva...! on tako pač šteti zna. Kadar bere, rad zaspi, neprebran ostane «i». Valentin Polanšek iz Galeba štev.1/2 leto 85-86 MIŠKA V ŠOLI Miška se je odločila, da v šolo bo hodila. Se učila pesmi pet in seštevat do deset. In na tablo je skočila si nožico skoro zvila, zanjo črke čire-čare niso vredne ene pare. In številke prevelike zanjo so kot travne bilke. Nak, učila se ne bo, to je zanjo prehudo. Košček sira in slanine miški delata skomine, siva miška pa zdaj ve, da ta šola ni za vse. Vlado Firm iz Galeba štev.1/2 leto 84-85 Kako kos do grozda M u i-T-Th * 'rJ II U I u Pokaži kosu pot do grozda Križkraž številka 17 Predmeti z napako a» © Na sliki je 7 predmetov, ki imajo napako. Poišči jih Križkraž številka 17 TUT TO SPORT VSE O ŠPORTU DA DOMENICA SI GIOCA PER I DUE PUNTI IN PALIO Coppa Regione: passa il turno la Valnatisone Con gli incontri Valnatisone-Torreanese 1-0 ed Audace-Savo-gnese 1-2, si è conclusa la prima fase della Coppa Regione. Classifica finale: Valnatisone 6; Savo-gnese, Audace, Torreanese 2. La Valnatisone ha vinto la gara grazie ad una rete siglata da Carlo Bacchetti alla mezz'ora del primo tempo. In questo incontro è da segnalare l'infortunio occorso al portiere della Valnatisone, Andrea Specogna, sostituito da Claudio Venica. Grossa sorpresa a Scrutto, dove la Savognese, con 2 reti di Federico Szklarz, ha fatto sua la gara, concedendo ai padroni di casa dell'Audace solo la rete della bandiera: autore Valter Chiacig. La Valnatisone passa così al turno successivo. E' iniziato il campionato Giovanissimi con un buon risultato per la Valnatisone che in trasferta a Godia si è imposta sul Fulgor col rotondo risultato di 3-0. Sabato e domenica prossimi ini-zieranno i campionati di prima e seconda categoria, Under 18 ed Esordienti nei quali sono impegnate le nostre formazioni, mentre la terza categoria inizierà, presumibilmente, il suo cammino il 2 ottobre. Auguri a tutti. FINALE MALEGA NOGOMETA BO TELO SABOTO Sviednje: turnir treh turmu Parvi amaterski turnir je organizala Polisportiva Sv. Janez karstnik-Gorenj Tarbi Gre pruoti koncu parvi amaterski turnir malega nogometa, ki ga je lietos parvič organizala v Sriedenjskem kamunu Rikrea-tivna polisportiva Gorenj Tarbi. Turnirju, ki se je začeu v saboto 3. septembra an je imeu do sada velik sučeš, so dal ime "Trunir treh turmu", saj igrajo adna proti drugi tri fare telega kamuna. Na turnirju igrajo tele ekipe: Sv. Pavel iz Sriednjega, U.S. Gniduca, Sv. Janez Karstnik Gorenjega Tarbija an Sv. Marija Magdalena iz Oblice. Parvo saboto so se srečali ekipe Sv. Pavla an Gniduca: 12-5; potle pa Sv. Janez Karstnik an Sv. Marija Magdalena: 6-8. V saboto 10. septembra so igrali: Sv. Pavel pruoti Sv. Janezu Karstniku: 5-12; potle Oblica proti Gniduci: 7-7. Po telem parvero krogu sta se srečali v saboto 17. septembra S. Pavel an Oblica: 4-7; za njim pa S. Janez Karstnik an Gniduca: 13-4. Zda je na varsti pa finale, ki bo v saboto 24. septembra. Ob 16,30. uri bojo igrale na igrišču v Gorenjem Tarbiju za trecje an četarto miesto Sv. Pavel iz Sriednjega an U.S. Gniduca. Ob 18. uri bo pa partida za parvo an drugo mesto: igrali bojo Sv. Marija Magdalena iz Oblice an Sv. Janez Karstnik iz Gornjega Tarbija. An tala iniciativa Rikreativne Polisportive iz Gorenjega Tarbija je zaries hvale uriedna. Po adni strani je zdujšala polietje an z njo že tradionalno igro malega nogometa, ki zbuja tle par nas odkar so začel na Liesah, velik interes. Sevieda sriedenjski turnir je organizan buj na malim, kar pa na pride reč, de ni takuo liep. Po drugi strani je an tel turnir an moment srečanja an na žalost jih je nimar manj -za našo mladino. Torej, vsi vab-jeni v saboto v Gorenj Tarbi. INIZIA IL DUE OTTOBRE Il campionato di 3. categoria Il campionato di 3 categoria inizierà, presumibilmente, domenica 2 ottobre. Questi i gironi: Girone D — Alta Valtorre, A. Buiese, Bearzi, Chiavris, Ciseriis, Colugna, L'Arcobaleno, Nimis, Pro Tolmezzo, Riviera, Rizzi, S. Gottardo, Treppo Grande, Venzo-ne. Girone E — Ancona, Asso, Atletico Udine Est, Azzurra, Cel-tic, Comunale Faedis, Fulgor, Manzano, Pulfero, Rangers, S. Rocco, Savorgnanese, Stella Azzurra, Togliano. I campionati Under 18 ed Esordienti iniziano sabato e domenica. PULFERO E VALNATISONE DOMENICA AL VIA CON DUE SETTIMANE D'ANTICIPO Campionato Under 18 Girone E Sv. Pavel-Sriednje PRIMA GIORNATA SESTA GIORNATA UNDICESIMA GIORNATA 25 settembre 1988 30 ottobre 1988 4 dicembre 1988 Chiavris-Valnatisone Julia-Osoppo Ciconicco-Pulfero Reanese-Buonacquisto Ragogna-Olimpia Azzurra-V. Tolmezzo Rizzi-Mereto Mereto-Riviera Riviera-Rizzi V. Tolmezzo-Ragogna Buonacquisto-Azzurra Olimpia-Reanese Pulfero-Julia Valnatisone-Ciconicco Osoppo-Chiavris Ciconicco-Osoppo Chiavris-Pulfero Julia-Valnatisone Azzurra-Olimpia Reanese-V. Tolmezzo Ragogna-Buonacquisto riposa Riviera riposa Rizzi riposa Mereto SECONDA GIORNATA SETTIMA GIORNATA DODICESIMA GIORNATA 2 ottobre 1988 6 novembre 1988 11 dicembre 1988 Olimpia-Riviera V. Tolmezzo-Rizzi Buonacquisto-Mereto Osoppo-Azzurra Pullero-Reanese Valnatisone-Ragogna Julia-Ciconicco Ciconicco-Chiavris Chiavris-Julija Ragogna-Pullero Azzurra-Valnatisone Reanese-Osoppo Mereto-V. Tolmezzo Riviera-Buonacquisto Rizzi-Olimpia Buonacquisto-Rizzi Olimpia-Mereto V. Tolmezzo-Riviera Valnatisone-Reanese Osoppo-Ragogna Pulfero-Azzurra riposa Chiavris riposa Julia riposa Ciconicco TERZA GIORNATA OTTAVA GIORNATA TREDICESIMA GIORNATA 9 ottobre 1988 13 novembre 1988 18 dicembre 1988 Reanese-Chiavris Ragogna-Julija Azzurra-Ciconicco Rizzi-Valnatisone Mereto-Osoppo Riviera-Pulfero V. Tolmezzo-Buonacquisto Buonacquisto-Olimpia Olimpia-V. Tolmezzo Pullero-Mereto Valnatisone-Riviera Osoppo-Rizzi Ciconicco-Ragogna Chiavris-Azzurra Julia-Reanese Azzurra-Julia Reanese-Ciconicco Ragogna-Chiavris Riviera-Osoppo Rizzi-Pulfero Mereto-Valnatisone riposa Olimpia riposa Virtus Tolmezzo riposa Buonacquisto QUARTA GIORNATA NONA GIORNATA QUATTORDICESIMA GIORNAT 16 ottobre 1988 20 novembre 1988 8 gennaio 1989 Osoppo-Olimia Pulfero-V. Tolmezzo Valnatisone-Buonacquisto Julia-Riviera Ciconicco-Rizzi Chiavris-Mereto Ragogna-Azzurra Azzurra-Reanese Reanese-Ragogna Mereto-Ciconicco Riviera-Chiavris Rizzi-Julija Valnatisone-V. Tolmezzo Olimpia-Valnatisone V. Tolmezzo-Osoppo Chiavris-Rizzi Osoppo-Buonacquisto Pulfero-Olimpia Buonacquisto-Pullero Julia-Mereto Ciconicco-Riviera riposa Reanese riposa Ragogna riposa Azzurra QUINTA GIORNATA DECIMA GIORNATA QUINDICESIMA GIORNATA 23 ottobre 1988 27 novembre 1988 15 gennaio 1989 Rizzi-Reanese Mereto-Ragogna Riviera-Azzurra V. Tolmezzo-Chiavris Buonacquisto-Julia Olimpia-Ciconicco Pulfero-Valnatisone Valnatisone-Osoppo Osoppo-Pulfero Ciconicco-Buonacquisto Chiavris-Olimpia Julia-V. Tolmezzo Azzurra-Mereto Reanese-Riviera Ragogna-Rizzi Riviera-Ragogna Rizzi-Azzurra Mereto-Reanese Olimpia-Julia V. Tolmezzo-Ciconicco Buonacquisto-Chiavris riposa Osoppo riposa Pulfero riposa Valnatisone L’AUDACE E LA VALNATISONE DIFENDONO I COLORI DELLE VALLI Campionato Esordie PRIMA GIORNATA 24 settembre 1988 Buonacquisto-Valnatisone Com. Faedis-S. Gottardo/B Cividalese-Azzurra Gaglianese-Manzanese riposa Audace SECONDA GIORNATA 1 ottobre 1988 Manzanese-Audace Azzurra-Gaglianese S. Gottardo/B-Cividalese Valnatisone-Com. Faedis riposa Buonacquisto TERZA GIORNATA 8 ottobre 1988 Com. Faedis-Buonacquisto Cividalese-Valnatisone Gaglianese-S. Gottardo/B Audace-Azzurra riposa Manzanese QUARTA GIORNATA 15 ottobre 1988 Azzurra-Manzanese S. Gottardo/B-Audace Valnatisone-Gaglianese Buonacquisto-Cividalese riposa Com. Faedis QUINTA GIORNATA 22 ottobre 1988 Cividalese-Com. Faedis Gaglianese-Buonacquisto Audace-Valnatisone Manzanese-S. Gottardo/B riposa Azzurra SESTA GIORNATA 29 ottobre 1988 S. Gottardo/B-Azzurra Valnatisone-Manzanese Buonacquisto-Audace Com. Faedis-Gaglianese riposa Cividalese SETTIMA GIORNATA 5 novembre 1988 Gaglianese-Cividalese Audace-Com. Faedis Manzanese-Buonacquisto Azzurra-Valnatisone riposa S. Gottardo/B OTTAVA GIORNATA 12 novembre 1988 Valnatisone-S. Gottardo/B Buonacquisto-Azzurra Com. Faedis-Manzanese Cividalese-Audace riposa Gaglianese NONA GIORNATA 19 novembre 1988 Audace-Gaglianese Manzanese-Cividalese Azzurra-Com. Faedis S. Gottardo/B-Buonacquisto riposa Valnatisone Anche il Reai Pulfero inizia in ottobre pw GRMEK H ločje-Ošttije Marina an Franco sta se poročila Pru liepa, domača ojcet je bla v saboto 17. setemberja go par Hloc. Poročila sta se Marina Vogrig-Konšorjova iz Hlocja an Franco Rucli iz Ošnijega. Obadva sta zlo poznana. Marina, ki kupe z družino ima gostilno go par Hloc, sodeluje s kulturnim društvom Rečan an s športnim društvom Garmak, Franco pa je adan od narbuojših atletu v Italiji v '400 ostacoli" an že vičkrat smo napisal od njega na športni strani. Parjatelji so jim napravli velik purton, na štier kolonah, po poroki so jim tudi branil an potlè, vsi kupe, noviči, žlahta an parjatelji so se veselil do pozne ure le at par Hloc, ta par Mohorine, do pozne ure. Marini an Francu, ki bota živie-la v Vidmu (njih trošt pa je se var-nit gor h Hlocju) želmo puno lie-pih reči v njih skupnem življenju. Liesa Parva sveta Barbara Je bluo lieto 1960, kar bivši rudari (ex-minatori) iz garmiškega kamuna, an par jih je bluo tudi iz Dreke, so se zbral 4. dičemberja go na Liesa za praznovat sveto Barbaro. Je bluo parvi krat v naših dolinah. Od tekrat je pasalo puno liet, seda vsaki 4. dičember naši bivši rudari se zbierajo za praznovat njih pomočnico. Kar je žalostno je, de vsako lieto jih je manj. Tudi od tistih, ki so na liepi fotografiji tle zdol (parnesu nam jo je Vincenzo Veneto-Macalotu iz Garmika, ki pa živi v Preserji) puno jih je umarlo. Srečna jaga Rovnjaki na Liesah so dobri lovci, za ribe an dujačino. Ni dugo C j#»' Takuo se nas je zbralo na dobri večerji par Giannu v Ošnjem, v torak 13. setemberja, kar 35. Sevi-eda, niesmo bli vsi klasa. Večina od nas je parpejala za sabo svoje partnerje, pa nič zatuo. Vsi smo jo veselo zauinkal ob ramoniki Liža iz Petjaga. Hletu, smo šigurni, de nas bo puno puno vič. SREDNJE od tega, ko smo publikal fotografijo od Maura z veliko ribo v rokah. Telekrat sta na varsti tata Guido in sin Claudio, oba jagra. Parvo nediejo jage je Guido us-treliu sarnjaka, drugo nediejo ga je zavaliu pa Claudio, glih tistega, ki darži Guido za roge. Vse gre gladko in lepuo, žena, mati Pia pa cvre in kuha. Ko pa gledamo Guida na fotografiji se nam zdi, da diela propagando buj za "birra Moretti", kot za jago. Pa naj bo. Guido in ostali srečno naprej! Oblica Zapustu nas je Valentino Bledig SVET LENART Koškriti od 1932 na večerji Organizirano je bluo v 24 urah. Obedna druga klaša se ne more pohvalit, da se lahko takuo hitro zbere. Rečeno in narejeno in zdaj vemo vsi, kaj pomeni telefonska zveza!. Arzglasilo se je, da puojde Egidio Scaunich-Cjepac iz Hrastovie-ga spet v Avstralijo z njega simpatično ženo Francesco. «Že zadnjikrat nam je muoru uteč, sada pa ga ne pustmo takuo gladko čez veliko lužo!» smo poše-petal po telefonu an par od nas. Po dugim tarplienju je v torak 13. setemberja v čedajskem spitale umaru naš vasnjan Valentino Bledig, Tinčic Tamažinu po domače. Imeu je 73 liet. Za njim jočejo žena Milja, sin Gianni, hčere Giovanna an Maria, neviesta, zet, na-vuodi, pranavuoda, kunjadi an vsa druga žlahta. Na pogreb, ki je biu v četartak 15. setemberja popudan v Oblic, so paršli tudi sin an hčere čeglih žive deleč tle od tuod. Okuole njih se je stisinlo puno ljudi. Še nomalo o tistim za Subid nesrečnim 29. juliju 1944. Poslušajmo pričevanja od ljudi. Bal-loch Alda, poročena Tomasino, ki je imiela takrat 24 liet, se tistega strašnega dne takole spominja: «Bluo je parbližno ob 6. uri zjutra 29. julija 1944, kadar smo zaslišali prve strele, parve žla-ge od puške, potem so se začele odmevati rafike od mitralje. Pomislila sem, da smo opasani (cirkondirani) od Nemcev in parvo stvar, ki sem nardila, sem prosila moža, naj uteče in skrije, zak sem se bala, de ga popeljejo v Nemčijo, al pa de se mu bo še kaj hujšega zgodilo. Tisto vičer prej je vprašu partizanskega komandanta, de naj mu dajo puško, ker želi postati tudi on partizan. V naročje sem vzela hčerko Gabriello, ki je imiela tisti bot eno lieto an pou an sem utekla iz hiše. Parbližala sem se duhovniku, ki je biu takrat naš plevan, don Giovanni Dri an otruokam, ki so bli par sveti maši. Vsi smo šli proti smartie-nihu (pokopališče) od vasi. Par korakov od smarticniha, me je zadiela kugla v lievo nogo, ki mi je pretrgala žile in predarla skuoze, blizu stegna. Sem bla novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska ^ ^EuTT Trst / Trieste JT' A OBfeir Settimanale - Tednik Reg, Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 20.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 letna naročnina 6.000 din posamezni izvod 200 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 -f IVA 19% PIŠE PETAR MATAJURAC & 56 — FAŠIZEM, MIZERIJA AN LAKOT “Prosila sem moža, naj se skrije” noseča nekaj mesecev, v drugem stanu in sem se hitro zbala za nadužno stvar, ki sem nosila pod sarcem. In se niesam bala zastonj: tista moja creatura, ni nikdar zagledala luči sonca. Parvi mi je pomagu mašnik an potem me je partizan Giovanni Cussigh peju v dolino, v Malino, kjer me je pregledu drugi dan komunski miedih. Po treh dnevih so me odpeljali v videmski špitau, kjer sem bla lepuo in z ljubeznijo zdravljena od proff. Pieri, Del Zotto an Guerra.» Lino Guion je imeu takrat sa-muo 7 liet, pa se lepuo zmisle tistega tragičnega dne. Žalostni dogodek za družino in hiše, ki je bla malo prej zazidana in je že končala v plamenih. On pravi: «Parbližno ob 8. uri zjutra se je razširila strašna in nepričakovana novica, da so nacifašis-tične trupe na vhodu vasi, ki so paršle čez hrib Jot. Tudi partizani so bli presenečeni (sorpresi) in so svetovali vasnjanom, naj se skrijejo blizu smarticniha in v hosti na briegu svetega Jakoba. Kot druge, je strah prevzeu tudi našo družino. Moja mama je svetovala in prosila tata, da na uteče z mojim starejšim brat-rom, Nobile, ki je imeu takrat 18 liet. Tata pa se ni udau materni prošnji, se ni čutu pustit same drugih pet majših otruok. Natuo se je mama hitro odločila. Popadla je za eno nje kikljo in jo oblekla starejšemu sinu, takuo da je zgledu kot ženska. Mama mu je ukazala, da naj gre in on je komaj preskoču mali zid za našo hišo, se začeu pliest po njivi sierka, ko so že paršli trije Nemci pred naše vrata. Parvi je stopu hitro v hišo, drugi je šu v štalo, trečji pa je daržu pred hišo pod kontrolam mojega očeta. Niemac v štali je odpeu krave. Hitro sta paršle von dvie in junica za njimi. Niemac je go-darnju an kleu, ker ni mu odpet zadnje krave. Zavojo tega je zgoriela. Iz hlieva je spustu tudi prase in vse je šlo na ciesto, pa junica je utekla, a vsedno jo niesmo vič ušafal. Niemac, ki je stopu v stanovanje, je zažgau parvo materno pastejo. Obedna prošnja od mame ni pomagala. Žaki paste-je je biu napunjen s skuš jam, z olubjam sierkovega klasia, zatuo je hitro šla v plemen. Iz pas-teje je populu no pest serkove-ga listja, je šu po koridorju in skuoze okno vargu paržgano listje v senik, ki je biu pun sena. Dokjer ni biu siguran, da je vse lepuo gorielo, ni zapustu hiše. Mama je ostala sama in začela metat skuoze okno, kar ji je paršlo pod ruoke, da bi rešila od ognja. Pred gorečo hišo, štalo in senikam je trečji Niemac začeu potiskat mojega tata proti desti. Tata je joku, je teu jetni- čarja (aguzzino) objet an bušnit, ta pa ga je s kopitarn puške za-jeu an vargu na tla. Odpeljali so ga, pa hvala Bogu so ga v Beljaku (Vilacco) izpustili, mo-rebit zatuo, ker ni biu dobar za parsilno dielo v Nemčiji, zak je biu v prvi veliki uejski ranjen v nogo. Varnu se je domov po dvajsetih dneh in nam je parnesu še žakjac moke, ki mu jo je dala dobra duša v Ahtnu. Kadar nisem mogu vič videt skuoze souzne oči tata, ki so ga vlekli v dolino, sem se varnu na hišno dvorišče (cortile). Iz oken se je saldu buj kadilo in veliki plameni so že lizali trami pod strieho. Mama je šele provala rešit, kar se ji je zdielo vriedno in mi smo jo prosili, naj pride ven, da nas ne zapusti še ona. Je bla glih prestopila hišni prag, ko je padla za njo, kot fag-la (bakla) goreča tram. Šli smo za njo do britofa in po tle smo ostali v host. Zvečer smo se var-nili, a niesmo imeli kam iti spat. Ulegnu sem se na štenge bližnje hiše in gledu naše pogorišče. Iz kupa pepela se je šele kadilo. Buoga, liepa naša hiša, ki je bla malo prej zazidana. Še štier miesce niesmo užival tatovega diela an fadije. Zazidu je biu hišo z denarjem, ki ga je biu zaslužu v emigracionu.» Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Mario Zufferli) torak 15.30-17/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Renzo Marseu) torak, četartak an sabota 11.15-12.15 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandi-ejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Cardiologia doh. Mosanghini, v pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clo-dig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. GELSOMINI V četartak od 11. do 12. ure V saboto od 9. do 10. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. BATTIGELLI V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 17. DO 23. SEPTEMBRA Špietar tel.727023 Čedad (Minisini) tel. 731175 Manzan (Brusutti) tel. 752032 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.