ISSN 7704-01985

RADIOPTUJ
89,8-98,E»I04t3mhz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, Četrtek, 4. julija 2002 / letnik LV / št. 27 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Iz senčne na Sončevo pot
F'obdobju desetih letih naj bi slovenski turizem postal ena od vodilnih panog slovenskega gospodarstva. Podobno ze dolgo pišemo za ptujski turizem, ki se nikakor ne more izzviti iz primeža nerazvitosti. Z novo strategijo, ki naj bi zagledala lue sveta v teh vročih dneh, naj bi mu dali konkretnejše vzpodbude. Znova pa se ne bo zgodilo nie ali pa nekaj malega, ee ne bo prišlo do novega razvojnega ciklusa v Termah Ptuj. Strateški partner, bolj ali manj se ve, da so to Moravske toplice, bodo 16. julija na skupščini odločale o nakupu Term Ptuj. Za zaeetek potrebuje Ptuj vee postelj oziroma svoj tretji in največji hotel, ki ga mesto, skupaj s turizmom, neuspešno "gradi" natanko 25 let. Da bodo turisti dobili priložnost, da se bodo v tem okolju zadrzali še dlje, in da bodo več porabili. Dokler pa mesto samo v naglici prehodijo in odidejo drugam, bo ptujski turizem obsojen na vegetiranje. Ni mogoče reči, da se ne premika, vendar je vsega premalo, da bi lahko zadovoljili sodobnega doživljajsko naravnega turista. Se več, v zadnjem obdobju smo zapravili še tisto, kar je delalo ptujske ulice in trge privlačno tudi v vročih poletnih večerih. Ptujsko jezero je prav tako že leta izgubljena turistična priložnost. Kaj pomaga coniranje, če manjkajo konkretni izvedbeni projekti. Zanimivo bo opazovati, koliko časa bo mesto potrebovalo, da bo v življenje spravilo letos prejeti zakon o plovbi po celinskih vodah. Ladjica na Dravi je še tako daleč kot je Sončeva pot za ptujski turizem ne glede na to, da so stranske poti zape-ljivejše od glavnih, kot to poudarja tudi največji letošnji turistični projekt v Sloveniji, kjer pa je Ptuja znova le za vzorec. Največja farsa tega poletja bi bila zagotovo raziskovalna naloga, kako sem zapravil ptujski turizem. Ob vse mogočih naslovih, takšnega še nismo zasledili Ali	/ pač? V dejanjih!?
JUNIJSKI POLO BASIS.
Svez in ugoden!
že od 1.760.000 SIT.
Izberite brezplačno klimo	__
ali prihranek v vrednosti	tfííS 190.000 SIT.
Priiel, prevzel, zmagal. Polo.
Dominko d.a.o., Zadnižni lig 8, 2251 Phij TEL.: 02/788-11-50
piEt
Kopalnice z navdihom.
20 LET TRADICIJE
I PE PTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J
v KEORd.o.o.,ZrkoTakaceata 87.2000 Maribor	^
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
DRAVSKO, PTUJSKO POLJE / ŽETEV 2002 SE JE ZAČELA Z JEČMENOM
Pšenica okoli 10. julija
Obilna žetev ječmena napoveduje tudi dobro letino pšenice
Žetev ječmena je bila pred zadnjim poslabšanjem vremena na višku in po dosedanjih pridelkih je mogoče letos napovedovati nekoliko obilnejši pridelek žita. Če ne bo vreme skazilo načrtov, bo tudi kakovost zrnja dokaj dobra, morebitne obilnejše padavine, ki so sicer dobrodošle za druge poljščine, pa bi utegnile kakovost zrnja nekoliko zmanjšati.
Na našem osrednjem prevzemnem mestu, v Tovarni močnih krmil Kmetijskega kombinata Ptuj v Dražencih, smo izvedeli, da predvidevajo začetek prevzema pšenice okoli 10. julija.
33. SLOVENSKI
g|^TKADICIONALNiP£§YJYAL
^	DOMAČE ZABAVNE GLASBE
^	PTUJ 2002

CRADIOPTUJ
vaie ifai^rclre nnwir^
sve^e melodije na vroči sceni
Mestni trg na Ptuju, 12. julij 2002 ob 19. uri
Predprodaja vstopnic: družba RADIO TEDNIK Ptuj, menjalnica LUNA Ptuj, bencinski servis ŽIHER Moškanjci, blagovnica MERCATOR Ormož, trafika 3DVA Ormož, fotokonirnica COPY CENTER Lenart

MVCTIVA nnrnvA DTTT.I
Sicer je na prevzem vse pripravljeno, čakajo le še na pravo zrelost pšenice. Ta je v tem času odvisna od sorte in območja, kjer raste, in pričakovati je, da bo žetev ob ugodnem vremenu trajala kakih štirinajst dni. V tovarni krmil pričakujejo, da bodo prevzeli do 15 tisoč ton pšenice.
Kot smo že poročali, imajo
v Kmetijskem kombinatu posejanih okoli 1.600 hektarjev pšenice. Največji pridelovalec pšenice je s svojimi člani Kmetijska zadruga Ptuj, kjer na osnovi sklenjenih pogodb in obetov pričakujejo prevzem 9 do 10 tisoč ton pšenice. Pogodbe s pridelovalci pa imata sklenjene tudi Kmetijstvo Polanec v Pleterjah in KZ Dravsko polje Lovrenc.
Pri organizaciji prevzema pšenice letos ni pričakovati posebnih novosti, pšenico bodo torej prevzemali tudi v Mlinu Korošec v Zabovcih, nekaj pa neposredno žitno predelovalne organizacije.
GRADEC-AVSTRIJA / VELIKEMU PRIEKU ODKRIII DOPRSNI KIP
Pred Razvojnim centrom koncerna Magna Steyr - Daimler Puch v avstrijskem Gradcu so ob 140. obletnici rojstva izumitelju in industrialcu Janezu Puhu, ki je bil rojen v Sakušaku pri Juršincih odkrili doprsni kip. Poleg uglednih predstavnikov iz Avstrije so se slo-
TTz^o •-«/-VO n/-1 z^l I i i-n /-1 i
društva rojaka Janeza Puha iz Slovenskih Goric, predstavniki Univerze v Mariboru, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ter državni svetnik in župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je zbrane ob odkritju spomenika tudi nagovoril. Več v naslednji številki Tednika.
M A____
PO NAŠIH OBČINAH
MAJŠPERK: Pridobitve vredne 113 milijonov
STRAN 9
SREDI ŽIVLJENJA
GOMILA: Žumrovi ostali brez skromnega doma
STRAN 14
PO NAŠIH OBČINAH
BENEDIKT: V desetletju bomo naredili več kot prej v štirih
STRAN 8
ŠPORT
KOLESARSTVO: Koga moti KK Perutnina Ptuj?
STRAN 25
9770040197046
OSTREJE PROTI NEPLACNIKOM / SPREMEMBE ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZAVAROVANJU
Neplainikom zagotovljeno le nujno zdravljenje
27. novembra lani je državni zbor Republike Slovenije sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki kot novost uvaja tudi ukrepe zoper samostojne zavezance, ki so neredni pla~niki prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in njihove družinske člane. Samostojni zavezanci so ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma vsi, ki si prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje plačujejo sami, vendar svojih obveznosti redno ne poravnavajo.
S prehodnimi določbami je bilo določeno, da se 78. a člen zakona prične izvajati šest mesecev po uveljavitvi celotnega zakona oziroma 22. junija. Po tem datumu si bodo morali neredni plačniki (samostojni zavezanci), teh naj bi bilo v Sloveniji
okrog 15 tisoč, zdravstvene storitve plačevati sami, razen nujnega zdravljenja, dokler ne bodo poravnali svojih obveznosti. Enako velja tudi za njihove družinske člane. V tem času tudi ne bodo prejemali denarnih dajatev iz naslova obvezne-
Terminal bo na kartico zapisal, da zavezanec ni redni plačnik.
Foto: CG
ga zdravstvenega zavarovanja, kot so nadomestilo za čas bolniške, potni stroški, pogrebnine in posmrtnine. Nujno zdravljenje, ki ga bodo še naprej deležni tudi neredni plačniki, obsega nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohraniev pomembnih življenskih funkcij, zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, storitve za preprečevanje širjenja infekcij, storitve, za katere je predpisano obvezno zdravljenje, nujne prevoze z reševalnimi vozili, zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste in medicinske pripomočke.
ZAPIS NA KARTICI, DA ZAVEZANEC NI REDNI PLAČNIK
Podatek o nerednem plačniku prispevkov bo zapisan na kartici zdravstvenega zavarovanja ali na obrazcu "Potrdilo o veljavnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja", s katerim zavarovane osebe uveljavljajo pravice, če začasno nimajo kartice. Zavarovanec bo ob potrjevanju kartice prek samopostrežnega terminala obveščen, da je nereden plačnik. Na ekranu se bo
prikazal izpis "Zavezanec ni redni plačnik prispevka, zato so pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zadržane do plačila prispevka". Ta zapis se bo pojavil tudi ob obisku v ambulanti, bolnišnici ali lekarni. Nereden plačnik si bo moral morebitno zdravljenje na podlagi izstavljenega računa plačati sam. Ko bo obveznosti poravnal, bo s pisno zahtevo na zavodu za zdravstveno zavarovanje
lahko z računom uveljavljal povračilo stroškov.
Do sedaj so imele nekatere zavarovane osebe kljub nerednemu plačevanju prispevkov zagotovljene vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kot poudarjajo v Območni službi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Maribor bo z izvajanjem 78.a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju mogoče povečati disciplino pri poravnavanju obveznosti, hkrati pa ohraniti načela enakih pravic in obveznosti. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije računajo, da bodo s temi ukrepi povečali prihodke za okrog 200 milijonov tolarjev, ki jih bodo namenili za predvideno uvedbo nekaterih novih pravic do medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki so rezultat hitrega tehnološkega razvoja (inzulin-ske črpalke in digitalni slušni aparati za otroke do 15. leta starosti ter elastomerne črpalke za nego umirajočih na domu), ki so že predvidene s spremembami in dopolnitvami Pravil obveznega zdravstvenega zavrovanja, ki ga je skupščina zavoda sprejela na majski skupščini. Konec lanskega leta je bilo po evidencah davčne uprave in Agencije za plačilni promet za več kot osem milijard neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Skoraj osem milijard naj bi dolgovali samozapo-sleni in kmeti, pravne osebe pa 381 milijonov tolarjev.
MG
PTUJ / POGOVOR Z MARIJO KOLBL OB DNEVU KRVODAJALCEV
Smeh je pol zdr^^ja
Marija Kolbl je doma v Žabjaku. Občanka ptujske občine je od leta 1988, prej pa je živela v Rogozi pri Mariboru, kjer se je tudi rodila. Je upokojenka mariborskega Primata, 33 let je delala na stroju za izdelovanje drobnih kovinskih delov. Upokojena je od leta 1995, delati pa je prenehala že tri leta prej. Živi s sinom, ki dela v Lenartu, in hčerko, ki študira v Ljubljani.
Prvič se je krvodajalske akcije udeležila 3. marca 1966, 23. maja letos pa je kri darovala enainštiridesetič. Njena želja je, da bi dosegla 50 odvzemov. Na odvzeme hodi trikrat na leto. Med nosečnostjo in porodnim dopustom se krvodajalskih akcij ni udeleževala. Rada pomaga ljudem v stiski, zato je tudi krvodajalka. Na prvi odvzem je pred 36 leti odšla samoiniciativno. Je že moralo biti v krvi, pravi. V družini je več krvodajalcev, zato je razumljivo, da ni želela zaostajati za bratom in sestro. Upa, da bosta po njenih stopinjah šla tudi hčerka in sin. Hčerka je že hotela postati kr-vodajalka, vendar so jo zaradi
premajhne teže odklonili; ima samo 48 kg, morala pa bi jih imeti vsaj 50.
Marija pravi, da bo krvodajal-ka, dokler bo lahko, pogoj je, da bo ostala zdrava. Veliko se giblje na svežem zraku, dela na vrtu, pomaga pri delu na polju, veliko je tudi na kolesu. Vsak dan prevozi deset in več kilometrov. Najbolj je bila vesela, ko je pred dvema letoma dobila novo kolo, ki ima tudi košarico.
"Vesela sem, da se lahko vsak dan peljem s kolesom po nakupih na Ptuj. Ptuj je zelo lepo mesto, takoj sem ga vzljubila. Tudi v Žabjaku sem takoj našla prijatelje, navezala stike s sose-
di. Sem namreč bolj klepetave sorte, rada sem z ljudmi, samote nimam rada. Sem članica krajevne organizacije RK Rogoznica, vključila pa sem se tudi v tukajšnje društvo upokojencev. Trudim se, da mi ni nikoli dolg čas. Pri mojem pojmovanju življenja, to niti ni mogoče," je med drugim povedala Marija Kolbl, ena izmed aktivnejših krvoda-jalk na Ptujskem.
Zaradi prijaznega in pristnega vzdušja v transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice, predvsem pa kvalitetnega odnosa osebja do krvodajalcev se odvzemov na Ptuju udeležuje tudi njena prijateljica iz Ruš. Prepričana je, da bo še koga pripeljala. Pozitiven zgled želi prenesti še na druge. Krvodajalstvo ne boli, za vsakega je izkušnja več, ker je bogatejši za spoznanje, da bo s svojo krvjo pomagal nekomu v stiski, mu ohranil najdragocenejše - življenje, posebej poudarja. Obenem je vsak odzvem
Marija Kolbl je krvodajalka že od leta 1966. Doslej je kri darovala 41 krat, njena želja pa je, da bi dosegla 50 odvzemov. Foto: Črtomir Goznik
svojevrstna kontrola nad lastnim zdravstvenim stanjem, zdravje pa je za vsakega posameznika največje bogastvo. Ob gibanju je za Marijo življenjski eliksir tudi smeh. "Ni iz trte izvito, da je smeh pol zdravja," pravi Marija Kolbl.
MG
PO SLOVENIJI
LETNO POROČILO BANKE SLOVENIJE ZA PRETEKLO LETO
Poslanke in poslanci državnega zbora so potrdili letni obračun centralne banke za leto 2001 in tudi njen finan~ni na~rt za letošnje leto. Medtem ko prvi odraža skoraj 35 milijard tolarjev presežka prihodkov nad odhodki, pa finančni načrt izkazuje za 5,3 milijarde tolarjev tega presežka, prihodke v višini 53,2 milijarde tolarjev, odhodke v višini 47,9 milijarde tolarjev, za skoraj 4 milijarde tolarjev prenosa v splošne rezerve in več kot milijardo tolarjev sredstev za državni proračun.
PRIMER STANKA ŠOŠTARIČA
Stanko Šoštarič, ki je moral z družino zapustiti svoje lastniško stanovanje v Domžalah, je 26. junija v državnem zboru ponovno poskušal podariti stanovanje najvišjim predstavnikom slovenske oblasti. Ti se na podpis darilne pogodbe in izročitev ključev niso odzvali, predsednik državnega zbora Borut Pahor pa je Šoštariča sprejel in ga seznanil o vseh aktivnostih državnega zbora v času od njihovega zadnjega srečanja ter mu zagotovil, da si bo v četrtek, 4.julija dopoldne skupaj s predsednikom parlamentarne komisije za peticije Janezom Drobničem ogledal Šoštaričevo stanovanje na Kersnikovi ulici 2 v Domžalah. Šoštarič pa je Pahorju izročil tudi pooblastilo, s katerim ga obvezuje, da v »imenu družine Šoštarič napravi vse, kar je v njihovem stanovanjskem primeru njim v korist«
PODPRTE SPREMEMBE ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
Državni zbor je po skrajšanem postopku kljub polemični razpravi ter kritikam s strani opozicijskih SDS in NSi soglasno podprl spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jih je v zakonodajno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Borutom Pahorjem z namenom, da bi ponovno vzpostavili enakost med zavarovanimi osebami in obenem sledili tudi odločbi ustavnega sodišča. V skladu s sprejetimi spremembami bodo vsa zdravila s pozitivne in vmesne liste za otroke, učence in študente ter za otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju odslej brezplačna oziroma v celoti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
POSLANSKO VPRAŠANJE ZMAGA JELINČIČA
Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič v pisnem poslanskem vprašanju sprašuje ministra za notranje zadeve Rada Bohinca, ali je res, da slovenska policija zoper odvetnika Petra Čeferina uporablja posebna sredstva in metode dela zgolj zato, ker je kot odvetnik uspešno zastopal in branil nekatere stranke, ki so za policijo in sodni sistem »neugodne« kot so na primer Lončarič, Jovovič, Šutar, novinar Ranc in drugi.
DRUGO BRANJE SPREMEMB ZAKONA O DOHODNINI PRESTAVLJENO NA ENO OD JESENSKIH SEJ
Poslanke in poslanci so na predlog vlade drugo branje sprememb zakona o dohodnini, ki jih predlaga poslanec LDS Ciril Pucko, prestavili na eno od jesenskih sej. Po vladnih pojasnilih bo ta čas vlada opravila nadaljnja usklajevanja s socialnimi partnerji. V predlaganih spremembah so sicer sporne predvsem olajšave za otroke, saj Pucko v nasprotju s sedanjo progresivno lestvico predlaga enotno davčno olajšavo za vsakega otroka. Nekatere predlagane spremembe zakona pa naj bi prinašale tudi slabši položaj za delavce.
SPREJET ZAKON O IZVAJANJU DOGOVORA O POLITIKI PLAČ ZA OBDOBJE OD LETA 2002 DO 2004
Poslanke in poslanci so po hitrem postopku soglasno sprejeli zakon o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje od leta 2002 do leta 2004. Kot je pojasnila državna sekretarka z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Nataša Belopavlovič, zakonsko besedilo sledi dogovoru, ki so ga socialni partnerji podpisali 10.junija. Zakon je po besedah Belopavlovičeve pomemben tudi zato, ker določa kazenske sankcije v primeru nespoštovanja dogovorjenega. Z zakonom se sicer določa način usklajevanja izhodiščnih plač po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in po kolektivnih pogodbah na področju gospodarskih dejavnosti, način usklajevanja minimalne plače in zajamčene plače, izplačevanje plač na podlagi uspešnosti poslovanja in način spremljanja gibanja plač.
SPREJET TUDI ZAKON O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI JAVNEGA PODJETJA SLOVENSKE ŽELEZNICE
Državni zbor je po hitrem postopku sprejel zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice iz naslova posojil, najetih za financiranje vzdrževanja javne železniške infrastrukture. Z njim se zagotavljajo sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture v letu 2002. Sredstva se bodo zagotovila tako, da bodo Slovenske železnice na podlagi delnega poroštva države najele 8,25 milijarde tolarjev posojila, porabljena pa bodo skladno z letnim načrtom vzdrževanja.
JUNIJSKA INFLACIJA NEGATIVNA
Junijska inflacija je bila negativna. Cene življenjskih potrebščin so se v povprečju znižale za 0,2 odstotka. Kot v prvi, skrajšani objavi podatkov ugotavlja državni urad za statistiko, so se cene življenjskih potrebščin junija glede na lanski december zvišale za 4,7 odstotka, v primerjavi z enakim mesecem lani pa za 6,8 odstotka. Na letni ravni se je inflacija junija tako znižala že drugi mesec zapored - maja je inflacija na letni ravni znašala 7,5 odstotka, aprila pa 8,4 odstotka.
Pripravila: Bronja Habjanič
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
PIUJ / S PROSLAVE OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Za veije spoštovanje veteranov vojne
Na predvečer praznika dneva državnosti so se Ptujčani družili ob osamosvojitveni lipi pri cerkvi sv. Ožbalta. Pripravili so priložnostni kulturni program in simbolično zakurili kres. Na zvonik so obesili slovensko in papeško zastavo, da bi spomnili, da je bil Vatikan prvi, ki je priznal samostojno Slovenijo. Ob tej priložnosti so govorili pater Stane Bešter, Ivan Jurkovič in ptujski župan Miroslav Luci. Pred tem so se udeležili maše za domovino v cerkvi sv. Ožbalta. Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti v mestni občini Ptuj pa je bila 25. junija na Mestnem trgu, kjer je govoril Miran Fišer, vodja sektorja za civilno-vojaške zadeve pri 3. operativnem poveljstvu slovenske vojske v Celju.
Pater Stane Bešter je povedal, da so praznični večer organizirali iz hvaležnosti, ker že enajst let živimo v samostojni državi. Ivan Jurkovič pa verjame, da bo osamosvojitvena lipa še dolgo vabila na prireditve, kakršna je bila na predvečer dneva državnosti. K tistim, ki prihajajo k njej že od dneva posaditve, naj bi se v prihodnjih letih pridružili številni novi. Praznik dneva državnosti je praznik vseh državljanov. Čestitko vsem je izrekel ptujski župan Miroslav Luci.
Za praznično vzdušje so na Mestnem trgu 25. junija skrbeli Pihalni orkester Ptuj, komorni moški pevski zbor iz Ptuja, ples-
ni center Mambo in plesna skupina OS Olge Meglič. Slavnostni govornik je bil major Miran Fišer, vodja sektorja za civil-no-vojaške zadeve pri 3. operativnem poveljstvu Slovenske vojske v Celju. Med osamosvojitveno vojno je bil poveljnik Območnega štaba TO Ptuj. Spomnil je na zgodovinske dogodke leta 1991, ko se je rojevala samostojna Slovenija. "Vse, kar smo naredili, smo naredili v prepričanju, da je tako najboljše, kar smo zmogli in kakor je bilo ukazano. V teh letih smo spoznali, da ni načina za celovito poplačilo veteranom za njihovo zvesto službo, ki je v celoti presegala z zako-
Na osrednji prireditvi ob dnevu državnosti v mestni občini Ptuj je govoril Miran Fišer, vodja sektorja za civilno-vojaške zadeve pri 3. operativnem poveljstvu Slovenske vojske v Celju, ki je bil med osamosvojitveno vojno poveljnik Območnega štaba TO Ptuj. Foto: Črtomir Goznik
nom določene obveznosti pripadnikov TO. Prav tako smo spoznali, da je v širši skupnosti malo avtoritet, ki bi znale in hotele brez premisleka sneti klobuk v znak spoštovanja veteranom vojne za Slovenijo. Spoštovani Ptujčani, udeleženci vojne za Slovenijo, hvala za vaš prispevek v letu 1991, čestitam vam tudi
za dosežke v minulih enajstih letih," je med drugim v svojem govoru povedal Miran Fišer, ki se je tudi zahvalil ptujskemu županu Miroslavu Luciju, da je kot poveljnik takratnega Območnega štaba TO Ptuj dobil priložnost, da je obudil čas, ko je bilo težko in častno biti slovenski vojak.
MG
PTUJ / OBISKALI SMO TERME PTUJ
Med tednom 1400, ob koncu tedna 1600 tolarjev
V	Termah Ptuj so z začetkom poletne kopalne sezone zadovoljni. Število kopalcev se povečuje iz dneva v dan. Med tednom se jih nabere do 2000, v soboto in nedeljo med 3500 in 4000. Največji obisk pričakujejo julija in avgusta.
V	tem času bo na kopališču potekala tudi bogata animacijska dejavnost, s katerom so pričeli že prejšnji konec tedna. Zunanje termalno kopališče je odprto vsak dan od 9. do 20. ure, v času nočnega kopanja, na katerega vabijo ob četrtkih, petkih in sobotah, če je temperatura zraka ob 21. uri nad 20 stopinj Celzija, pa se kopalni čas podaljša do 24. ure. Med tednom se je v notranjem termalnem kopališču možno kopati od 9. do 22. ure, ob petkih in dan pred praznikom od 9. do 23. ure, ob sobotah od 7. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 22. ure.
Celodnevna vstopnica za odrasle stane od ponedeljka do petka 1400 tolarjev, za otroke od 5 do 15 let 950 tolarjev, popoldanska po 15. uri je za odrasle 1200 tolarjev, za otroke 800.
Večerno kopanje za odrasle po 18. uri stane 900 tolarjev, za otroke 650 tolarjev. Ob koncu tedna in praznikih je kopanje dražje. Za odrasle stane celodnevna vstopnica 1600 tolarjev,
za otroke 500 tolarjev manj, popoldanska po 15. uri 1300 tolarjev za odrasle, za otroke 900, večerna po 18. uri 1000 za odrasle in 750 tolarjev za otroke. Za upokojence, ki se odločijo za obisk kopališča običajno po kosilu, je cena vstopnice ob delavnikih med 13. in 15. uro tisoč tolarjev, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa tudi zanje velja cenik kot za vse ostale.
Cena za nočno kopanje v zunanjem termalnem kopališču je za odrasle in otroke 800 tolarjev, v notranjem kopališču pa je kopanje po 20. uri za odrasle 1000 tolarjev, za otroke 700 tolarjev. Če se kopalci odločijo tudi za kosilo, jih bo paket kopanja in kosila stal 2500 to-
V vročih dneh je voda še posebej vabljiva
larjev, otroke 1800. Cena za garderobo je 100 tolarjev, kavcija za ključ 200. Nekoliko denarja lahko obiskovalci Term Ptuj privarčujejo, če se odločijo za nakup abonma vstopnice, ki je prenosljiva, omogoča 12 vstopov, velja pa 6 mesecev. Za celodnevno bodo odrasli plačali 15 tisoč tolarjev, otroci deset. Možno pa je kupiti tudi abonma vstopnico za fitnes.
MG, ZŠ
Kje se kopajo Lenariani?
V Lenartu in okolici ni urejenega nobenega kopališča. Tako da se lenarčani in okoličani kopajo v Mo-ravcih, Banovcih, Radencih in na Ptuju. Prej včasih pa so več obiskovali kopališče v Sladkem Vrhu. V občini Lenart obstajajo štiri jezera Radehova, Sv. Trojica, Komarnik in Pristava vendar v nobenem ni urejenega kopališča. Občinski svet občine Lenart je lani jeseni sprejel strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov za ureditev jezer Pristava, Radehova in Sveta Trojica, jezero Komarnik je že urejeno, vendar se pri nobenem ne predvideva kopališče.
O kopališču razmišljajo le v Benediktu, kjer so uredili slatinski vrelec. Dolgoročno pa razmišljajo, da bi ob slatinskem vrelcu naredili vrtino za zajemanje termalne oziroma zdraviliške vode.
Srečanje ob osamosvojitveni lipi
HqH.qwp.inz-w
zmm^--
tiSmrmgTT^immaiôfiSM.

Mercator
VITOMARCI / PRENOVLJEN IN DOGRAJEN ZADRUZNI OBJEKT
Oskrba kmetov in odkup pridelkov
V Vitomarcih, v občini Sv. Andraž, je Kmetijska zadruga Ptuj temeljito prenovila in posodobila svoj odkupno prodajni center. Ob navzo~nosti {tevilnih ~lanov zadruge in gostov so ga 19. junija sve~ano predali namenu.
To je še eden od zadružnih objektov, ki so ga v okviru petletnega investicijskega na~-rta zgradili oziroma prenovili v Kmetijski zadrugi Ptuj. Kot je
povedal predsednik gradbenega odbora in predsednik nadzornega odbora KZ Srečko Primožič, je investicija veljala 25 milijonov tolarjev, izvedli pa so
jo lanskem in leto{njem letu. Nadvse vesel nove pridobitve je bil predsednik Podro~ne zadruge Vitomarci, Albin Druzovič, ki je poudaril, da je investicija toliko bolj pomembna, ker je v zadnjem ~asu malo investitorjev, ki so pripravljeni svoj denar nameniti razvoju podeželja in kmetijstva. Nov, posodobljen
Prenovljen zadružni objekt v Vitomarcih.
PTUJ / SOBOTA Z ELANOM
Prispevek k oživljanju starih mestnih jeder
Na Slovenskem trgu je bilo 22. junija živahno po zaslugi Elana iz Begunj, ki se je odločil, da svoje izdelke približa tudi občanom na Ptujskem in {ir{e.
V sodelovanju z Marino Nedeljko, solastnico prodajaln Thomas sport in Euroline na Slovenskem trgu, so odprli fra-nšizno prodajalno. Vsak tak dogodek v Elanu Trade pospremijo s športnim in zabavnim dogajanjem, ki poteka kot lastna promocija in kot prispevek k oživljanju starih mestnih jeder. Na Ptuj so prejšnjo soboto pripeljali pevko Mili, aerobi~no skupino Afa, Dava Karni~arja, in specialista za spuste z gorskimi kolesi Janeza Golmajera.
Davo Karni~ar tudi ob tej priložnosti ni mogel iz svoje kože, saj je povedal, da bi se z gradu navzdol dalo odli~no plezati, pozimi pa verjetno zapeljati tudi s smu~mi. Ptuj je zanj roman-ti~no srednjeveško mesto, ki je vredno ogleda. Mladim je pri-poro~il naj po~itnice preživijo aktivno in zdravo, za dva meseca naj iz svoje bližine odstranijo daljince televizorjev.
Pripravili so tudi nagradno žrebanje, v katerem so lahko so-
delovali vsi šolarji, ki so uspešno kon~ali razred oziroma letnik.
Elan ima trenutno enajst tovrstnih trgovin v Sloveniji. Na~-rtujejo jih še ve~. Povsod, kjer bodo odpirali trgovine, bodo organizirali tudi Elanove dneve. Ptuj~ani, ki jih sicer v soboto ni veliko, pri~akujejo, da bodo Elanovci skupaj z Marinko Nedeljko športno-zabavno prireditev kot pozdrav šolskim po~itnicam in poletju, pripravili tudi naslednje leto. V mati~nih Begunjah, kjer te prireditve pripravljajo že šest let, se lahko pohvalijo z množi~nim obiskom.
MG
odkupno prodajni center je pomembna pridobitev za kmetijstvo tega Slovenskogoriškega obmo~ja tako z vidika oskrbe kot možnosti prodaje pridelkov in živine. Med govorniki, ki so pozdravili investicijo zadruge je bil tudi župan Franci Krepša. Doma~i ljudski pevci in pevke so s svojim nastopom popestrili slovesnost, z vro~ega sonca pa so se udeleženci slovesnosti
kmalu preselili v sen~no zavetje novega objekta. Pridobitev Vitomarcev si je med drugimi gosti ogledal tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, Peter Vrisk.
Objekt v Vitomarcih ni zadnja letošnja prireditev Kmetijske zadruge Ptuj. Jeseni bodo, v okviru dneva zadružnikov, slovesno predali namenu odkupno prodajni center v Slovenji vasi, ki bo veljal okoli 132 milijonov tolarjev, v naslednjih letih pa bodo sledile še investicije v Go-rišnici, Markovcih in v Majš-perku.
J. Bračič
Davo Karni~ar, prvi ~lovek na svetu, ki je neprekinjeno smu~al z najvi{je gore sveta Mount Eve-resta, v družbi solastnikov Marinke Nedeljko iz nove fran{izne prodajalne Elan na Ptuju in Antona Gaveza iz Tomas sporta Foto: Črtomir Goznik
S prerezom vrvice so objekt uradno odprli (od leve) predsednik NO in predsednik gradbenega odbora Sre~ko Primoži~, poslo-vodkinja Dragica Hrga in vodja komerciale Marjan Janžeko-vi~.
PTUJ / OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA Z NOVIM PREDSEDNIKOM
Novi predsednik bo še kako delal s svojo glavo
Prvega julija je dosedanji predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Milo{ič, zbornico je vodil zadnja {tiri leta, uradno predal posle novo izvoljenemu predsedniku Jožetu Kokotu, ki je bil zadnje leto eden od dveh podpredsednikov zbornice. Predaja je potekala v pozitivnem in ustvarjalnem vzdu{ju.
Stisk roke za dobro sodelovanje v bodo~e: Jože Milo{i~ (levo) je prvega julija tudi uradno predal predsednikovanje Obmo~-ne obrtne zbornice Ptuj novoizvoljenemu predsedniku Jožetu Kokotu Foto: Črtomir Goznik
Zdaj že bivši predsednik je novemu obljubil vso podporo, ~eprav sam te sre~e ni imel; bivši predsednik mu namre~ ni nudil podpore. Prav tako ni imel sre~ne roke pri izbiri upravnega odbora, ~eprav se zaveda, da bi lahko nekooperativne ~lane zamenjal. Jože Milošič je novemu predsedniku zaželel, da bi delal in zbornico vodil po željah in pri~akovanjih obrtnikov. Jože Kokot se mu je za dobro vodenje zbornice zahvalil, prav tako za lep sprejem v zbornici na njegov prvi delovni dan in prijazno primopredajo poslov. Ponovil je, kar je že po-
vedal na skupš~ini, da se bo pod njegovim vodstvom delalo dosledno, izgovorov za nereali-zacijo sprejetih sklepov ne bo. "Predvsem pa ni bojazni, da ne bi delal s svojo glavo."
Od upravnega odbora pri~-akuje najvišjo možno stopnjo sodelovanja. Če tega ne bo, se bo moral odlo~iti za zamenjavo nedejavnih ~lanov. Ustvarjalno sodelovanje pri~akuje tudi od sekretarja zbornice Janeza Ri-žnarja in od celotne uprave, ki jo sestavljata še strokovni sodelavec Boris Repič in tajnica Zdenka Skerget.
MG
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Goljufije pri
prikazovanju
rezultatov
V minulih dneh so svet vnovič obšle neprijetne novice o goljufijah pri prikazovanju doseženih rezultatov podjetij. Po propadu ameriškega energetskega velikana Enron, so se sedaj razkrile nepravilnosti knjigovodskih knjižb v drugem največjem operaterju telefonije WorldComu, kjer je bilo napačno, seveda v prid podjetja, prikazanih kar 3,4 milijarde dolarjev. Prav tako prihajajo na dan nepravilnosti poslovanja podjetja Xerox, znanega proizvajalca kopirnih strojev.
Vsako tovrstno odkritje seveda zelo negativno vpliva na dogodke na trgu kapitala, saj povzroča preplah in zaupanje investitorjev v vrednostne papirje močno pada. Zaupanje investitorjev v sposobnost uprav družb in samih podjetij, da so sposobne ustvarjati dobre rezultate, je namreč pri vlaganju v vrednostne papirje ključnega pomena, prav tako kot napovedi analitikov in finančnih svetovalcev o bodočih pričakovanjih.
In kako bodi zadnji škandali vplivali na trg kapitala v Sloveniji? Možnosti sta dve. Pod vplivom dogodkov v tujini lahko tudi slovenski vlagatelji izgubijo zaupanje in zmanjšajo svoja v vrednostne papirje naložena sredstva. To bi pomenilo večjo ponudbo vrednostnih papirjev kot povpraševanje, kar bi povzročilo znižanje cen vrednostnih papirjev.
Druga, pozitivnejša možnost pa je gibanje tečajev v pozitivno smer zaradi pritoka tujega kapitala v Slovenijo, kar izvira iz povečanega povpraševanja tujcev po delnicah slovenskih podjetij. Z velikim padanjem tečajev na večini tujih borz v zadnjem tednu se iz le-teh hkrati umika tudi veliko kapitala, katerega lastniki iščejo nove možnosti zaslužkov. V takšnih primerih mnogokrat stopijo v ospredje manjši in manj poznani trgi, med katere prav-gotovo spada tudi slovenski. Takšen razvoj dogodkov bi bil za naše razmere dobrodošel, saj imajo investicije tujcev na celotno narodno gospodarstvo mnoge pozitivne vplive.
Zaenkrat je naš trg po zadnjih dogodkih, ki so zamajali svetovne borze ostal precej stabilen. Kaže se le zmanjšan obseg ustvarjenega prometa, kar pa je posledica poletnih dopustov. Tako še naprej ostaja vzdušje na borzi precej pozitivno, kar daje dobre izglede tudi za naprej. Še vedno obstajajo realne možnosti, da najpomembnejši slovenski borzni indeks SBI 20 še v tem letu doseže vrednost 3.000 točk.
Nina Pulko,
Ilirika BPH
PTUJ / POGOVOR Z IVANOM JURKOVICEM, NEKDANJIM PODŽUPANOM MO PTUJ, OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Pomena praznika se premalo zavedamo
Ivan Jurkovič je bil v osamosvojitvenem obdobju član Demosa. Danes je podpredsednik mestnega odbora Nove Slovenije Ptuj in član sveta stranke na državni ravni ter član nadzornega odbora mestne občine Ptuj. Po izobrazbi je dr. vet. medicine, zaposlen je v Veterinarski upravi Republike Slovenije, kjer opravlja nadzor v klavnici za velike živali na Ptuju. V obdobju od leta 1994 do 1998 je bil podžupan mestne občine Ptuj. S ptujsko mestno politiko v zadnjem obdobju ni več toliko povezan, razen preko nadzornega odbora. Zanj pravi, da ne opravlja svoje naloge. To govori iz prepričanja, ker če bi delal tako kot bi moral, bi se o njem več slišalo. Najraje se ukvarja s problemi KTV Ptuj, kar pa je jalovo početje.
Pred praznikom dneva državnosti, 25. junijem, smo mu postavili nekaj vpra{anj.
Tednik: Kako se spominjate 25. junija leta 1991?
I. Jurkovi~: "Tisti dan zame ni bil ve~ nekaj posebnega. Veliko ve~ se je dogajalo nekaj let prej, ko smo pri~akovali in upali, da nam bo kon~no uspelo ustvariti svojo državo, kar je bil osrednji Demosov projekt. 25. junij je bil samo datum, ko so se zadeve tudi
stil oziroma jih je slabo izkoristil. Nekatere temeljne zadeve, ki smo jih oblikovali {e kot Demos, se niso uresničile. Najprej bi želel opozoriti na prometno neurejeno mestno jedro. Je zaprto, na drugi strani pa ima{ vse možnosti, da te povozi kamion. Mestno jedro bi v morali v popolnosti zapreti, vso ostalo območje okrog njega pa narediti enostavno propustno. Najbolj očitna malomarnost mesta je neurejen
Ivan Jurkovič: "Dan državnosti se nima tistega mesta, kot mu pritice, še najmanj ga je v vzgojno-izobraževalnih institucijah... Tudi osamosvojitvena lipa, ki naj bi bila mesto druževanja ljudi, in je za zdaj edini osamosvojitveni simbol v mestni občini Ptuj, najpogosteje sameva. Prav gotovo bi imela večjo veljavo, če bi rasla na Mestnem ali Slovenskem trgu. Foto: Črtomir Goznik
pravno-formalno končale. Utrnila se je tudi kak{na solzica, kar je razumljivo. Rojstvo države se ne dogaja vsak dan."
Tednik: Kak{na je Slovenija enajst let potem, so se uresničila pričakovanja snovalcev lastne države?
I. Jurkovi~: "Po mojem je Slovenija v tem obdobju dosegla temeljne cilje, postala je samostojna država, ki ima ugled tudi na tujem. Lahko rečem, da smo lahko na splo{no relativno zadovoljni, čeprav je potrebno priznati, da položaj posameznikov ni tak{en, kot bi moral biti. S tranzicijo oziroma prehodom bi lahko hitreje končali, prevečkkrat smo se zadovoljili zgolj z izgovorom, da je to občutljiv čas, ki potrebuje predvidnost in počasno ravnanje."
Tednik: Kako pa se po va{i oceni razvija Ptuj v poosamo-svojitvenem obdobju?
I. Jurkovi~: "Ptuj žal svojih razvojnih priložnosti ni izkori-
grajski hrib, najelitnej{a lokacija mesta, po kateri je mesto tudi prepoznano. To je sramota za vse mestne politike in druge, ki odgovarjajo za razvoj mesta. Izgovori, da občina ni pristojna, da je država tista, ki bi morala vleči odločilne poteze, že dolgo več ne vzdržijo. Pa ptujsko jezero. Vse smo naredili, samo da bi otežili njegovo izrabo oziroma dostop. Napake so se pričele že pri sami gradnji. Danes ga v veliki meri uničuje mulj, pa nihče ne naredi ničesar, da bi imelo mesto od njega koristi. Izgradnjo obvoznice smo začrtali že pred desetimi leti, pa {e do danes ni narejenega ničesar. Sem eden redkih Ptuj-čanov, ki sem prepričan, da je Ptuj sam kriv, da je {e brez obvoznice. Ko sem bil {e v kr{čan-ski demokraciji, je bil minister za promet iz na{e stranke, zato sem bil prepričan, da bo zadeva stekla že takrat. Razlogov za kasni-tev ne poznam. V onemogočanje zaradi arheologije ne verjamem. Tudi ne vem, zakaj je projekt
v zadnjem obdobju razpadel na dva dela: obvoznico in Puhov most, s tem se bo zadeva le {e bolj oddaljila."
RAZVOJNI ZAOSTANKI NIMAJO NIC Z DELITVENO BILANCO
Tednik: Koliko stranke na Ptuju, ko gre za vitalne projekte za mesto oziroma ob~ino, medsebojno sodelujete?
I. Jurkovi~: "Preprosto vpra-{anje, na katerega pravega odgovora nimam. Nobenega resnega strate{kga povezovanja ne poznam, da bi se stranke na Ptuju pogovarjale o pomembnih projektih za to okolje skupaj, mi ni znano. Bojim se, da tega ni."
Tednik: Bi lahko rekli tudi, da je mestna ob~ina Ptuj brez strate{kega razvojnega programa?
I. Jurkovi~: "Odvisno od tega, kaj pod tem razumemo. Lokalna skupnost je tista, ki mora zagotavljati pogoje za življenje in delo ljudi ter gospodarstva. To bi mo-
rali imeti v mislih tudi, ko sprejemamo proračun, da bi podprli strate{ke usmeritve v njihovi realizaciji. Tega pa pogosto ne vidimo. Ko sem bil {e član kr{čanske demokracije smo trikrat predlagali re{itev za KTV Ptuj, da bi postal legitimen, a nam niso prisluhnili."
Tednik: Kaj pa delitvena bilanca, tudi va{a stranka nosi del krivde, da {e ni podpisana?
I. Jurkovi~: "Ker sem veliko sodeloval pri tem, zadevo zelo dobro poznam. Prepričan sem, da delitvene bilance {e zato ni, ker nobeden od županov tudi ne želi, da se zadeva uredi in umakne z dnevnega reda. Ta nepripravljenost za re{evanje je zelo logična in jasna, vsi župani se z njo postavljajo, da se postavljamo pred svojimi volivci, in si nabirajo točke. Kot načelni politik pa trdim, da razvojnih zaostankov v nobenem primeru ne bi smeli povezovati z delitveno bilanco. Pri tem pa se mi postavlja {e eno vpra{anje, ki ima pri vsej zadevi pomembno težo: ureditev evidenc, s katerim pre-
moženjem razpolaga občina."
Tednik: Potrebuje Ptuj profesionalnega župana, mnenja o tem so namre~ deljena.
I. Jurkovi~: "Tudi neprofesionalni župan lahko zelo elegantno in dobro vodi občino, če ima dobre in učinkovite sodelavce, ki vedo, kaj morajo delati, kak-{na je njihova odgovornost do mesta oziroma občine. Sicer pa moram priznati, da o tem nimam jasnega stali{ča. Res pa je, da če ima občina profesionalnega župana, je večja verjetnost, da ga bo{ dobil, ko se kaj nujnega zgodi."
Tednik: Se bo z jesenskimi volitvami razmerje politi~nih sil v mestni ob~ini Ptuj spremenilo. Sedaj ima prevlado LDS, druga stranka pa je SDS.
I. Jurkovi~: "Zagotovo se bo, v kateri smeri pa ne vem natanko, kot tudi ne vem zagotovo, kdo sedaj vodi mestno občino Ptuj. Na{a stranka dela v smeri, da bi na jesenskih volitvah nastopili s samostojnim županskim kandidatom. O imenih pa {e ne morem govoriti."
Tednik: Imate ob dnevu državnosti kakšno posebno misel?
I. Jurkovi~: "Vsako leto imam isto. Ugotavljam namreč, da so nekatere proslave, ki so nas včasih povezovale, preprosto izginile, nekatere imajo že tradicijo in so se v veliki meri skomerciali-zirale, za nekatere pa se v na{em življenju in delu {e ni na{lo pravega pomena oziroma jih sploh ne organiziramo. V mislih imam na{o vzgojno-izobraževalno sfero, ki {e sploh ni odkrila, da imamo samostojno državo in praznik državnosti, ki bi mu morali že zaradi narave praznika posvetiti potrebno pozornost, tudi v smislu domovinske vzgoje. Edini osamosvojitveni simbol, ki ga ima Ptuj, je osamosvojitvena lipa pri cerkvi sv. Ožbolta, za katero prav tako ve le malo Ptujčanov. Verjetno lokacija ni prava, sam sem se zavzemal, da bi stala ali na Mi-noritskem ali Slovenskem trgu. Upam, da se bomo odslej ob njej družili v večjem {tevilu. Glede na to, kako jo "propagiramo", pa je verjetnost majhna."
MG
PTUJ / SE O SREČANJU LIBERALNE DEMOKRACIJE
Iskanje novih ljudi in novih ciljev
Kot smo že poročali, je bilo v Ptuju ob dnevu državnosti osmo srečanje članov in simpatizerjev Liberalne demokracije Slovenije, na katerem se je poleg udeležencev iz vseh koncev Slovenije zbralo celotno vodstvo LDS s predsednikom in premierom Janezom Drnovškom ter ministri, poslanci in župani iz vrst te stranke.
Predsednik vlade in stranke je v svojem govoru najprej spomnil na desetletnico države, na vlogo LDS pri njenem razvoju, nato pa bil prepričan, da bo imela ta stranka pomembno vlogo tudi v prihodnosti na{e države.
Leto 2002 je Drnov{ek označil za prelomno in pri tem poudaril, da si je Liberalna demokracija kot glavna vladna stranka že leta 1992 zastavila za svoj cilj, da Slovenijo popelje v Evropo in Evropsko unijo. O tem je dejal: "Takrat smo u{li iz nevarnega Balkana, iz vojn, napetosti in v tem času smo lahko postavljali svojo pot in svoje približevanje Evropski uniji. Vedno smo jo videli kot tisto združbo, kamor Slovenija spada, kamor sodi po svoji zgodovinski tradiciji, po
svoji kulturi in tudi po svojih vrednotah."
Letos, 10 let potem, ko je LDS pričela graditi slovensko vlado, se ta cilj po drnov{kovih besedah tudi dokončno uresničuje, saj pričakujemo, da bomo {e do konca leto{njega leta zaključili pogajanja z Evropsko unijo in da bo s tem to pomembno področje končano.
Ob tem je povedal: "Slovenija bo, tako kot smo sklenili pred dnevi tudi na evropskem vrhu v Sevilji, v začetku leta 2003 že lahko podpisala pristopno pogodbo za članstvo v Evropski uniji. To bo pomenilo začetek novega pomembnega obdobja, ko bomo skupaj z drugimi evropskimi narodi gradili Evropo prihodnosti in v njej tudi bolje živeli. Prepri-
čan sem, da bomo tako na najbo-lj{i možni način zagotovili svojo varnost, svoj razvoj in dali prispevek tudi drugim, da bo lahko ta svet, ki je {e vedno nevaren, poln nasprotij in napetosti lahko bolj sprejemljiv za vse."
Razmere pred 11 leti, ko smo v Sloveniji vspostavljali svojo državo, je Drnov{ek označil kot zelo dramatične. Sledila je 10-dnevna vojna, pogajanja z nekdanjo federacijo, pa z nekdanjo JLA. In vse to smo - tako Drnov{ek - uspeli speljati uspe{no do konca, zagotovili smo sorazmerno gladek prehod iz takratne krize in vojne. Se danes, 11 let po vojni, je ta regija nestabilna, {e vedno so prisotne mednarodne sile v Bosni, na Kosovu in Makedoniji.
Ob tem je prav, je menil Drno-v{ek, da se zavedamo mednarodne realnosti, "da se tako v LDS kot v vladi zavedamo, da mir in stabilnost nista nikoli dokončno dana nikomur na svetu, da si zato sku{a zagotoviti svojo varnost tudi dolgoročno, za prihodnost. Prepričani smo, da nam
Janez Drnovšek si je med derugim ogledal tudi proštijsko cerkev Sv. Jurija, kjer ga je sprejel p. dr Slavko Krajnc.
bo na{e članstvo v zvezi NATO, v Severnoatlanstkem zavezni{-tvu to omogočilo. In tudi tukaj pričakujemo do konca leto{njega leta odločilni preboj - povabilo da postane Slovenija polnopravna članica zavezni{tva. Dobro vemo, kaj je za tem in zakaj, da so lahko mednarodni odnosi {e vedno zelo zapleteni, da mora Evropa svojo preteklost, polno krvavih vojn, za vedno pustiti za seboj in zgraditi nov sistem medsebojnih odnosov. Tak, ki na tem prostoru ne bo več dopu{čal vojn in ki bo vsem evropskim narodom zagotavljal čimbolj svobodno in odprto življenje."
Drnov{ek je izrazil prepričanje, da smo v teh 11. letih na vseh področjih posku{ali čimbo-lje delati, da smo vspostavili čim bolj{i gospodarski sistem in razvoj, ter da smo v precej{nji meri zmanj{ali tudi nezaposlenost.
"Dejstvo je, da se je Slovenija v tem obdobju razvijala dvakrat hitreje kot v povprečju evropska unija, s čimer smo uspe{no zma-nj{evali svoj zaostanek. V letih 2003/04 spet pričakujemo vi{jo stopnjo gospodarske rasti. Zavedamo se, da je ena glavnih prioritet predvsem izobraževanje in znanost. Na teh točkah moramo biti celo bolj{i kot drugi, saj si lahko le tako zagotovimo kvaliteten premik v gospodarskem in družbenem razvoju."
Liberalna demokracija si po 10-letih vodenja države prizadeva, da ne bi postala okostenela stranka oblasti je menil Drno-{vek in ob tem poudaril: "Tukaj smo predvsem zato, da služimo na{im državljanom, ter da pos-ku{amo vsem zagotoviti čimbo-lj{e življenje. V vladi smo zato, da bi na{o državo naredili čim-bolj{o, vsem čimbolj odprto in čimbolj prijazno. In prav zaradi tega je čas za iskanje novih ljudi in novih ciljev. Do sedaj so nam ljudje zaupali in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje."
M. Ozmec
PTUJ / KMALU RAZPLET ZA ZEMLJIŠČA OB ZDRAVSTVENEM DOMU IN BOLNIŠNICI
Bo država konino vrnila premoženje?
že enajst let so nerešena premoženjsko-pravna razmerja glede zemljišč okrog bolnišnice in tistih, na katerih stojijo objekti ptujskega zdravstvenega doma, ker v bivši občini Ptuj leta 1991, ko je bolnišnica prešla na državo, niso pravočasno opravili vpisov v zemljiško knjigo. Na ta problem je ministra za zdravje Dušana Kebra prvega marca letos, ko je obiskal ptujsko bolnišnico, ponovno spomnil tudi ptujski župan Miroslav Luci.
Že enajst let so nerešena premoženjsko-pravna razmerja glede zemljišč okrog bolnišnice in tistih, na katerih stojijo objekti ptujskega zdravstvenega doma, ker v bivši občini Ptuj leta 1991, ko je bolnišnica prešla na državo, niso pravočasno opravili vpisov v zemljiško knjigo. Na ta problem je ministra za zdravje Dušana Kebra prvega marca letos, ko je obiskal ptujsko bolnišnico, ponovno spomnil tudi ptujski župan Miroslav Luci.
V Zdravstvenem domu Ptuj bi želeli urediti parkirišča, prav tako pa zgraditi prostore za nujno medicinsko pomoč, a so brez zemljišč oziroma dokumentov za zemljišča, na katerih bi želeli delati. Minister Keber je obljubil, da se bo zadeva uredila do
konca leta. V ptujski bolnišnici pravijo, da so ta problem občinsko vodstvo večkrat opozarjali, da pa pričakovanega odziva ni bilo in vse doslej še ni prišlo do razmejitve zdravstvenega kompleksa na državni in občinski del. Sicer pa se zgodba vleče kot jara kača, v kateri pa vsaj država ni pokazala prijaznega obraza in posluha za reševanje nekaterih odprtih ptujskih problemov.
Zadeva bi bila prav gotovo še vrsto let nerešena, če si v mestni četrti Ljudski vrt ne bi prizadevali za izgradnjo kotalkališča, za katerega že pet let prizadeva-no zbirajo denar (lokacija je v nadaljevanju športnega igrišča v Ljudske vrtu), in če v bolnišnici ne bi odkrili, da je mestna četrt brez da bi bila pristojna
izdala dovoljenje za postavitev luna parka na zemljišču, ki je sicer po vseh pravilih ob~insko, a ker zadeva ni urejena v zemljiški knjigi, državno.
Aprila leta 2000 so na ministrstvu za zdravstvo sicer pripravili dogovor o nadaljnjih aktivnostih na tem področju, na katerega pa sta vlada oziroma njena kadrovska služba imela vrsto novih pripomb. Čeprav so v mestni občini Ptuj skušali na pripombe odgovoriti po najboljših močeh, so dočakali le predlog za odplačni pravni posel, po katerem naj bi se uredilo lastništvo "občinskih" zemljišč. Gre za zemljišča, na katerem so zdravstveni dom, igrišče v Ljudskem vrtu, cesta, zelenica pri blokih in parkirišče. Januarja leta 2001 so jih tudi ocenili, čeprav so bila vseskozi občinska, zaradi uradniške nedoslednosti pa žal "podržavljena". To je v tistem trenutku pomenilo, da bi jih na nek način morali od države odkupiti. Začela so se pogajanja, po katerih naj bi lastništvo nad njimi dobili z menjavo dela porodnišnice, ki je bila v celoti
Akterji zemljiške zgodbe na kroju dogojonjo prvego julijo letos. V norovi so si ogledoli sporno "držovno" zemljišco, ki jih ni niti toko molo, gre zo 30 tisoč m2 površin. Foto: Črtomir Goznik
zgrajena s samoprispevkom celotne prejšnje občine Ptuj. Po razpadu na devet občin, naj bi Ptuju po delitveni bilanci pripadel 45-odstotni delež, po odhodu novih občin Hajdine in Markovci pa mestni občini pripada le še okrog 35 odstotkov lastništva na porodnišnici. Pa se je tudi v tej fazi pogajanj zataknilo, ker so v vladni kadrovski službi potrebovali še nove podatke, tokrat o tem, kdo je bil ustanovitelj Zdravstvenega centra Ormož - Ptuj. Mestna občina Ptuj jim je dodatno radovednost potešila s podatki, ki so jih prejeli maja leta 2001. Od takrat dalje pa so v mestni občini Ptuj lahko le potrpežljivo čakali, da bo menjalna pogodba za menjavo dela porodnišnice za zemljišča, na katerih so občinski objekti in so občinska lastnina, kmalu dobila vladni podpis. Minilo je še eno leto. Julija 2002 je zadeva tako daleč, da je državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki zastopa interese vlade, naložilo, da se pripravi delitvena bilanca med splošno bolnišnico Ptuj in zdravstvenim domom Ptuj o tem, kaj je kateri upravljal leta 1990, ko je bil sprejet odlok o razdružitvi ZC dr. Jožeta Potrča Ormož - Ptuj, pri tem pa je porodnišnica izvzeta. Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko tudi pričakuje, da bodo ob razreševanju zemljišč, v mestni občini prisluhnili tudi potrebam bolnišnice, ki jih ta izkazuje že več let. Z županom Miroslavom Luci-jem želijo podpisati dokument, iz katerega bo razvidno, da bo bolnišnica še letos dobila nekaj urejenih parkirišč, da se bo v letu 2003 zgradil heliodrom, v naslednjih nekaj letih (predvidevajo v štirih) pa tudi krizišče ob vhodu v bolnišnico.
Dogovor o razdelitvi nepremičnin med zdravstvenim domom in splošno bolnišnico Ptuj bosta podpisala direktorja obeh zavodov, nakar ga bodo poslali vladi, od katere pričakujejo hitre in konkretne rešitve.
MG
MARKOVCI / PREDPOCITNISKA SEJA SVETA
Novela Zakona o lokalni samoupravi
Svetniki občine Markovci so se na 30. redni seji prejšnji četrtek, 27. junija po uvodnem delu in nekaj vprašanjih svetnikov strinjali z osnutkom sprememb in dopolnitev občinskega statuta. Te so bile potrebne predvsem zaradi vnovične novele Zakona o lokalni samoupravi, s katero so uveljavljene nekatere novosti, ki pomembno vplivajo na delo občinskih organov in občinske uprave in so sprožile vrsto drugih spremeb.
Sicer pa so določbe pričele veljati z uveljavitvijo zakona in se neposredno uporabljajo, ker zakonska novela ni pooblastila občinskih svetov, da lahko določbe spreminjajo ali dopolnjujejo s svojimi predpisi. Za uskladitveni rok s splošnimi akti občin pa je določen tudi rok, ta pa je 60 dni po objavi zakona.
Po krajši obrazložitvi in razpravi so se strinjali tudi s spremembami in dopolnitvami odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Tudi te spremembe so bile potrebne zaradi sprememb in dopolnitev občinskega statuta, oziroma za-
radi novele Zakona o lokalni samoupravi in sprejetja odloka o ustanovitvi režijskega obrata občine Markovci.
Brez posebnih pripomb so se po krajši obravnavi strinjali tudi s spremembami in dopolnitvami Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Tudi te spremembe so nastale izključno zaradi novele zakona o lokalni samoupravi.
Sprejeli so tudi predlagane
spremembe in dopolnitve Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini. Ta določa namene in pogoje za dodeljevanje občinskih - državnih pomoči namenjenih ohranjanju in razvoju kmetijstva, z zgornjo mejo intenzivnosti pomoči, ki je do 40 odstotkov upravičenih stroškov investicije posameznega projekta. V tročlansko komisijo za dodelitev pomoči za razvoj kmetijstva so imenovali Marjana Horvata, Franca Ferč-iča in Natalijo Horvat.
Brez posebnih pripomb so se po krajši razpravi strinjali tudi s spremembami in dopolnitvami Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih - državnih pomoči namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini. Zgornja meja intenzivnosti pomoči znaša 50 odstotkov upravičenih stroškov posameznega projekta
ter 45 odstotkov upravičenih stroškov posebnega izobraževanja. V komisijo za dodelitev sredstev za razvoj malega gospodarstva pa so imenovali Marjana Horvata, Stanislava Toplaka in Janka Šireca.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja so imenovali Občinsko volilno komisijo, sprejeli so tudi predlog za prerazporeditev nekaterih postavk proračunskih sredstev, prisluhnili poročilu o realizaciji prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, ob koncu pa sprejeli še soglasja o vknjižbi lastninske pravice za stanovanja v Mestni občini Ptuj, ter parcele v občinah Majšperk - k.o. Skrblje, Destrnik - k.o. Janežovski vrh in Vintarovci ter Kidričevo - za k.o. Gerečja vas.
Kot je ob koncu seje povedal župan Franc Kekec, predvidevajo, da bo naslednja seja občinskega sveta predvidoma 25. julija, ko naj bi v osrednji točki potrjevali polletno proračunsko realizacijo.
M. Ozmec
Izvedeli smo
PTUJSKI SVETNIKI 22. JUHJA
ptujski svetniki se bodo 22. julijo sestali na 39. seji. Med drugim bodo rozprovljoli o polletni reolizociji proroč-uno in nekoterih sprememboh provilnikov o kreditironju molego gospodorstvo in kmetijstvo.
HAJDINSKI SVETNIKI O SPREMEMBAH PROSTORSKEGA PLANA
Včeroj so se svetniki občine Hojdino sestoli no 27. seji. Rozprovljoli so o sedemnojstih točkoh dnevnego redo. Med nojpomembnejšimi sto bilo odloko o sprememboh prostorskego plono in o priključitvi noseljo Loncovo vos pri Ptuju k noselju Droženci. Rozprovljoli so tudi o problemoti-ki Term Ptuj in Biogrodo no morju.
POLETNI TABOR "SONCE ZA VSE"
\ ^ermoh Ptuj se bo 8. julijo pričel letošnji poletni tobor V "Sonce zo vse", ki go orgoniziro Društvo zo izboljšonje kvolitete življenjo Timotej Ptuj. V delovnice "Blozno resno o življenju", ki bodo trojole do 19. julijo, vobijo zointeresi-rone srednješolce, ki resno rozmišljojo o kvoliteti življenjo. Zbroli se bodo 8. julijo ob 10. uri pred vhodom v Terme Ptuj.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI
Soboto ob 21. uri in nedeljo ob 10. uri: Glosbeno od-dojo - Zoigrojmo in zopojmo z norodno-zobovnimi on-sombli ter poljudno oddojo "Koko biti zdrov in zmogovoti".
MG
LENART / OTVORITEV NOVIH PROSTOROV ZOBOZDRAVSTVA
Sabina združuje zobozdravstvo in golf
Svetniki občine Markovci so se na 30. redni seji prejšnji četrtek, 27. junija po uvodnem delu in nekaj vprašanjih svetnikov strinjali z osnutkom sprememb in dopolnitev občinskega statuta. Te so bile potrebne predvsem zaradi vnovične novele Zakona o lokalni samoupravi, s katero so uveljavljene nekatere novosti, ki pomembno vplivajo na delo občinskih organov in občinske uprave in so sprožile
V četrtek, 27. junija, je bila v Lenartu otvoritev novih prostorov Zobozdravstva M, ki jih je odprla Sabina Markoli, dr. stomatologije. Sabina je povedala, da se je za zasebno ambulanto odločila že na začetku poklicne
šajo, saj je lenarški zdravstveni dom bil zgrajen s samoprispevkom.
Sabina Markoli pa je znana tudi kot igralka golfa. Pravi, da ji je golf všeč, pa čeravno nekateri trdijo, da golf ni šport,
No otvoritvi tudi brez šomponjco ni šlo.
kariere, saj pri delu v zdravstvenem domu naletiš na omejitve. Ima podpisano pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tako dela pol delovnega časa za odrasle in drugo polovico za otroke.
Prej je delala v ZD Lenart in ohranja družinsko tradicijo, saj je tudi njen oče zobozdravnik. Na sami otvoritvi pa ni mogla skriti nezadovoljstva, da ni dobila na razpolago prostorov v ZD Lenart in pravi, da je le-narčarka in to želi tudi ostati. Ne razume pa, da se posamezniki v zdravstvu lahko tako obna-
ga lahko jemlješ kot šport. Največ igra na Ptuju in je tudi članica golf kluba Ptuj. Udeležila se je vrste tekmovanj od različnih komercialnih turnirjev, kot tudi državnih prvenstev in raznih ligaških tekmovanj. Najbolj ji je v spominu ostalo tekmovanje v Dubayyu, saj pravi, da ji je to bila največja nagrada za igranje golfa. Na ta turnir se je uvrstila pred dvema letoma na turnirju Dan slovenskega golfa in potem obiskala te kraje, za katere pravi, da so raj na zemlji.
Zmago Šalamun
VIDEM / OSNOVNO SOLO KRASI EKO ZASTAVA
Nagrajen spoštljiv odnos do narave
Pred videmsko osnovno šolo je prejšnji četrtek zaplapolala eko zastava - učencem in učiteljem kot nagrada in priznanje za nenehno skrb za čistejše, zdravo in prijaznejše okolje, obiskovalcem pa kot informacija, da je osnovna šola Videm s svojima podružnicama Leskovec in Sela vključena v evropski projekt Eko šola, v katerem sodeluje že več kot 6 tisoč šol, med njimi 79 iz Slovenij.
Na širšem ptujskem območju je osnovna šola Videm prva, ki se je vklju~ila v evropski projekt Eko šola. Cilj velike družine ekološko povezanih evropskih šol je ekološko osveš-čanje mladih, vzgoja o okolju in za okolje. Učiteljice in učitelji okoljske vsebine vnašajo v pouk za namenom, da pridobijo otroci spoštljivejši odnos do narave, da postanejo notranje bogatejši in plemenitejši, samozavestnejši.
Projekt Eko šole določa pra-
vila, ki jih morajo upoštevati učenci in učitelji, skupna pa je skrb za čistejše, zdravo in prijazno okolje. Program projekta je sestavljen iz sedmih korakov, ki jih lahko uvede vsaka šola. Tista, ki opravi vseh sedem korakov in še dve dodatni aktivnosti, se poteguje za najvišje evropsko priznanje - eko zastavo. Videmčani so bili za svojo skrb za okolje nagrajeni z eko zastavo ob svetovnem dnevu varstva okolja 5. junija. Ob prisotnosti visokih predstavni-
kov države in nevladnih oko-ljevarstvenih organizacij je 79 slovenskih šolam zastave podelila Štefka Kučan. V imenu vi-demskih učencev jo je prevzel Matej Pal, za katerega trdijo, da je naravoslovec, kakršnega na šoli še ni bilo.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zemlje so v osnovni šoli Videm podpisali listino, ki je izraz skupnega delovanja podpisnikov v skrbi za lepo in urejeno okolje. Na listini, ki krasi avlo šole, so tudi podpisi župana, predsednika Zelenih Vidma in predstavnika staršev. Ob svetovnem dnevu Zemlje so v osnovni šoli izvedli okroglo mizo, na kateri so učenci opozorili na okolj-ske probleme, poročali o akcijah čiščenja in urejanja okolice in naravoslovne učne poti v Štur-
GORISNICA / 27. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Najvei o 7. prazniku
Prejšnji četrtek, 27.6., je v sejni sobi občine Gorišnica potekala 27.redna seja občinskega sveta, na kateri so pregledali sklepe in potrdili zapisnik 26. seje, se seznanili s prireditvami ob 7. občinskem prazniku občine Gorišnica, obravnavali predloge dobitnikov občinskih priznanj, predloge sklepov delovnih teles, podali mnenje o kandidatih za ravnatelja osnovne šole Cirkulane - Zavrč, se izrekli o soglasju za vknjižbo lastninske pravice za občino Destrnik ter pregledali kronologijo dela Komisije za vzgojo, šolstvo in šport, Komisije za elementarne nesreče ter Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Beseda je največ tekla glede prireditev, ki se bodo zvrstile v času praznovanja 7. občinskega praznika. Komisija za kulturo je pripravila bogat program, v katerem bo lahko vsak občan našel kaj svojemu okusu primernega. Prireditve se bodo začele v petek, 19. julija in bodo trajale vse do nedelje, 28. julija. V petek, 26. julija, pa bo osrednja prireditev ob 7. občinskem prazniku. Slavnostni govornik bo župan Slavko Visenjak, podelili bodo občinska priznanja, sledil pa bo kulturni program v režiji Lojzeta Matjašiča in s sodelovanjem vseh odraslih sekcij KPD Franček Kozel Cirkulane in PD Ruda Sever Gorišnica.
Komisija za priznanja in odlikovanja občine Gorišnica bo podelila naslednja občinska priznanja: plaketi dobita Ivan Vojsk iz Zagojičev, dolgoletni
aktivni prosvetni delavec, čebelar, predan gasilec in v zadnjih letih tudi izjemno aktiven upokojenec ter farni župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja Ivan Holo-bar. Listine pa bodo prejeli: Milan Kostanjevec iz Male vasi, Ivan Emeršič iz Gradišč in Martin Kokol iz Cirkulan.
Sprejet je bil tudi predlog sklepa, da občinska uprava pripravi razpis za kreditiranje malega gospodarstva in pospeševanja kmetijstva v občini Gorišnica v višini 60 milijonov tolarjev, sredstva za razvoj pa bodo dodeljena kot kredit z rokom odplačila do 5 let po temeljni in 0 % realni obrestni meri.
Za ravnateljico Javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda OŠ Cirkulane - Zavrč, je bila potrjena dosedanja vršilka dolžnosti Diana Bohak - Sabath. Na raz-
pis je prispelo 7 prijav, od tega so štirje kandidati izpolnjevali pogoje. Omenjena v.d., pa je dobila stoodstotno podporo tudi od 31 članov sveta zavoda. Podano je bilo tudi soglasje za vknjižbo lastninske pravice za občino Destrnik. Komisija za vzgojo, šolstvo in šport je na kratko predstavila kronologijo svojega dela - obnovo dveh vrtcev, obe osnovni šoli bosta imeli pogoje za devetletko in dobre medsebojne povezave med šolama kot tudi njunima ravnateljema. Problem vidijo zlasti v vedno višjih cenah šolskih prevozov in naraščajočih cenah v vrtcih. Letos so ob koncu šolskega leta pripravili že tradicionalno srečanje z odličnjaki, nekaj denarja pa so namenili tudi za letovanje socialno ogroženih otrok. Delo Komisije za elementarne nesreče je bilo v prvi vrsti predvsem ukvarjanje s sušo, ki je pustila klavrno stanje na poljih in vinogradih. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je s pomočjo raznih reklamnih in opozorilnih materialov opozarjal otroke na nevarnosti na cesti, ki so jim izpostavljeni dnevno. V njihovi pristojnosti pa je bil sprejet tudi odlok o varnosti na območju OŠ Gorišnica in Cir-kulane.
Bronja Habjanič
SLOVENSKA BISTRICA / MINISTER KEBER O PROBLEMATIKI ZDRAVSTVA
Zdravstvu skupnega komandanta
Svoje poglede na zdravniško zasebno prakso je v ponedeljek bistriškim zdravnikom razložil minister za zdravje primarij dr. Dušan Keber. Ko je tekla beseda o koncesijah, je izjavil, da koncesionar ne more biti sosed zdravstvenega doma.
Tako morajo biti pri podeljevanju koncesije zasebnemu zdravstvu občinska okolja še vedno dokaj previdna, saj zasebnik ne more zapustiti zdravstvenega doma in odpreti ambulanto v sosednji ulici, njegova zasebna ambulanta mora biti v kraju, kjer jo ljudje potrebujejo. Zdravnik koncesionar mora ostati del zdravstvene mreže in imeti mora skupnega "komandanta" oziroma koordinatorja, zato se
minister Keber navdušuje nad ustanovitvijo zdravstvenega sveta, ki bo odgovoren zdravstveni politiki. Bistričani do dr. Kebra opozorili še na gradnjo in širitev zdravstvenega doma ter lekarne, vse skupaj bo končano do jeseni 2004. Minister je omenil, da je seznanjen s tem in da bo do leta 2004 ministrstvo za to naložbo namenilo določen delež. Ob nekaterih bistriških zdravnikih je bil na sestanku
prisoten tudi direktor mariborskega zdravstvenega doma Antona Drolca primarij dr. Anton Židanik. Zanimala ga je usoda mariborske medicinske fakultete. Minister Keber mu je odgovoril, da je stališče ves čas znano, kar pomeni, da morajo dati času čas. Odklonilnega stališča ni, letos jeseni pa o vpisu na mariboprsko medicinsko fakulteto ne bo mogoče govoriti. Razmišljajo, da bi v Ljubljani obdržali medicinsko fakulteto ter letos vpisali 190 študentov, v Mariboru pa bi ustanovili klinični del fakultete.
VT
Pred osnovno šolo Videm plapola eko zastava
movcih, po kateri je med drugim prepoznavna njihova šola. Ugotavljali so možnosti varčevanja z vodo, hrano in energijo ter opozorili na nujnost ločenega zbiranja odpadkov, kar se je z dvema ekološkim otokoma že začelo uresničevati. Ekološki otok ob šoli je namenjen prav učencem, ki bodo v posode ločeno odlagali neuporabne materiale in tako omogočili njihovo predelavo v nove izdelke, s tem pa prispevali k varčevanju z energijo in čistejšemu zraku. Učenci bodo s svojim ravnan-
jem vplivali tudi na ravnanje odraslih in tako začeli že danes skrbeti za svojo prihodnost v urejenem in čistem okolju.
Eko zastava, ki so jo učenci in učitelji OŠ Videm prejeli kot priznanje za dosedanje ekološke aktivnosti, ne pomeni končnega cilja njihovih prizadevanj. Vsako leto jo je potrebno potrjevati in z dejanji dokazovati svojo ekološko opredeljenost. Tako učenci kot učitelji so odločeni in prepričani, da jim bo to tudi uspelo.
JB
LENART / DELAVCI DOBILI PLAČO IN SE VRNILI NA DELO
Težave zaradi lanskega vremena
V Sadjarstvo Lenart so lani imeli velik izpad pridelka. Nekaj ga je pobrala spomladanska pozeba, nato toča in še avgustovska suša. V Sadjarstvo so že takrat opozarjali, da bodo izgubo pridelka težko nadoknadili.
Težave so se pričele v marcu in aprilu, ko delavci niso dobili plač za februar in marec. Vodstvo je delavcem ponudilo zajamčene plače, kar so delavci zavrnili in so v sredo, 17. aprila pričeli stavkati. V torek, 23. aprila, so delavci dobili plače in prekinili stavko. 24. aprila so se z vodstvom dogovorili, da se v
prekinili delo, kot so se v aprilu dogovorili z vodstvom podjetja. Zahtevali so izplačilo majske plače v vsaj polovico regresa. Delavci so še isti dan plačo prejeli, zato so se v torek vrnili na delo. Kot je povedal predsednik stavkovnega odbora Srečko Ro-škar pa se bodo o regresu najprej pogajali z vodstvom.
bodoče po možnosti plače izplačajo do 18. v mesecu za pretekli mesec. Dogovorili so se tudi, da dopuščajo zamik do zadnjega v mesecu. V kolikor se vodilni dogovora ne bodo držali, bodo delavci prekinili delo.
Za mesec maj ponovno niso prejeli plač do zadnjega junija, zato so v ponedeljek, 1. julija
Direktor podjetja Drago Ar-zensek nam je povedal, da od države pričakujejo odškodnino za lansko pozebo in sušo, ki bi po besedah direktorja naj znašala od 50 do 100 milijonov tolarjev. Z izplačano odškodnino bi lahko zagotovili normalno delovanje podjetja.
Zmago Šalamun
MARKETING
Lent
v Mariboru poteka te dni fest^ival, ki daleč presega meje naše države. Pišemo seveda o že desetem festivalu Lent, ki ga vsak dan obišče na tisoče ljudi iz celotne Slovenije in tujine, na festivalu pa sodelujejo različne skupine inpo-samezniki iz celega sveta.
Vprašali se boste, kaj ima ta festival opraviti z marketingom. Čeprav na prvi pogled nimata nič skupnega, pa je festival Lent tipičen primer dobre promocije. Lahko bi tudi rekli, da festival brez dobre promocije ne bi bil to kar je - veličasten dogodek, ki privablja staro in mlado, meščane in vaščane, Mariborčane in ostale Slovence Organizatorji festivala uporabljajo za promocijo učinkovit promocijski miks, ki vsebuje oglaševanje, odnose z javnostmi, pospeševanje prodaje, osebno prodajo in neposredno trženje.
Festival oglašujejo na obcestnih panojih, v tiskanih in elektronskih medijih, z brošurami in festivalsko knjižico in kar je zelo pomembno, dobra beseda o festivalu kroži med ljudmi samimi brezplačno. Znana pa je že skoraj pregovorna fraza, ki pravi — brezplačna reklama je najboljša reklama.
V	odnosih z javnostmi uporabljajo komunikacijo s potrošniki, mediji, sponzorji, stanovalci Lenta in okolice, nastopajočimi in še kom. Za ta namen uporabljajo sporočila v tiskanih in elektronskih medijih, intervjuje, predstavitve v raznih oddajah in člankih, najave dogodkov in poročila o dogodkih, neposredne pogovore ... Na tem primeru tudi vidimo, zakaj pravimo tej dejavnosti odnosi z javnostmi (in ne z javnostjo), saj za zgoraj naštete ciljne skupine uporabljajo vedno drugačen pristop. Potencialne sponzorje namreč zanimajo drugačne informacije kot obiskovalce festivala, medije spet drugačne itd.
Za pospeševanje prodaje uporabljajo nagradne igre, kupone s popusti, razne ugodnosti...
Seveda uporabljajo tudi direktno pošto, s katero so prišli v neposreden stik z različnimi sloji potrošnikov oziroma v tem primeru potencialnih obiskovalcev, donatorjev, sponzorjev, nastopajočih... Kot podporo celovitemu nastopu uspešno uporabljajo tudi internet, kjer dobite vse potrebne informacije o festivalu in še kaj. Verjetno pa smo spustili še kak element promocije, ki ga uporabljajo.
V	zgornjih vrsticah smo na grobo pokazali, da festival, ki na videz ne potrebuje promocije le-to v veliki meri uporablja, saj lahko le na tak način ostane poznan in priljubljen - seveda ob nadaljevanju odličnega programa, ki ga ponuja.
Pišite na e-naslov: zlato. ogledalo@radio-tednik.si ali fidelJorever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upo{te-vali pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
BENEDIKT / PRED 3. OBČINSKIM PRAZNIKOM
V desetletju bomo naredili vei, kot prej v štirih
Sredi Slovenskih goric, tam kjer si pritoki Drave in Mure razdelijo gri~evje iz okolice Benedikta, je prijetna zelena pokrajina, ki vabi. Ljudje že stoletja in desetletja hitijo skozi Benedikt, eni na zahod, drugi na vzhod. Le v bežnem spominu jim ostane naselje s cerkvijo v dolini in mogo~no cerkvijo sv. Treh kraljev na vrhu gri~a. V globinah pod Benediktom so mineralne in termalne vode. Benediško slatino doma~ini poznajo že od leta 1932, ko je takratna oblast Dravske banovine zagotovila sredstva za izvedbo slatinske vrtine.
Obcina Benedikt se razteza na 24 kvadratnih kilometrih ob magistralni cesti Maribor — Gornja Radgona. V obcini živi v 14 naseljih (Benedikt, Drvan-ja, Ihova, Locki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Backova, Spodnja Rocica, Stara Gora, Sv. Trije Kralji, Štajngrova, Trot-kova, Trstenik in Ženjak) 2.173 prebivalcev. Pohvalijo se lahko tudi s 158. delovnimi mesti, kar predstavlja slabih deset odstotkov aktivnega prebivalstva. Na območju obcine je 95 brezposelnih oseb. V letu 1999 so s financno izravnavo od države dobili 90 odstotkov proracuna, danes pa le še 64 odstotkov zagotavlja država, kar kaže na hitri razvoj.
O dosedanjem delu in o nacr-tih obcine Benedikt smo se pogovarjali z županom Milanom Gumzarjem.
Kako ocenjujete delovanje občine Benedikt v zadnjih treh letih in pol?
"Takrat, ko smo šli v boj za samostojno občino, smo imeli
vizijo razvoja, kaj bi se dalo narediti v nekem obdobju. Danes vsi tisti, ki smo v projektu sodelovali ugotavljamo, da smo naredili bistveno več, kot smo si na začetku sploh upali glasno razmi{ljati. To je moja ocena in tudi ocena občinskih svetnikov. Tako lahko rečem, da je zastavljen program realiziran 120 odstotno.
V tem obdobju smo asfaltirali kar 14 kilometrov lokalnih cest in drugih poti. Prav tako smo pričeli delati na ostalih področjih, kot je pridobivanje stavbnih zemlji{~ za individualno in obrtno gradnjo. Sprejeli smo tudi vse potrebne akte za normalno delovanje ob~ine. Tudi za naslednja {tiri leta imamo razvojni program, če ga bomo izpolnili, bomo lahko rekli, da smo v teh desetih letih naredili več, kot prej 40 let v skupni občini."
Katere investicije bodo zaznamovale leto{nji občinski praznik?
"Leto{nji ob~inski praznik bo zaznamovalo ve~ investicij. Naj-
V novem bloku bo občino Benedikt preko stanovanjskega sklada pridobila sedem stanovanj
večja investicija zadnjih dveh let je bila izgradnja dveh kanalizacijskih kolektorjev in čistilne naprave. Vrednost te investicije je zna{ala 130 milijonov tolarjev. Od lanskega oktobra čistilna naprava in kanalizacija poskusno obratujeta in ugotavljamo, da dajeta svoje rezultate, zato ju bomo sedaj predali v redno obratovanje. S tem dajemo možnost tudi vsem občankam in občanom, ki gradijo v centru Benedikta, da se lahko direktno priključijo na kanalizacijsko
MARKOVCI / SREČANJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
Vedno vei mladih poje
V nedeljo, 9. junija, se je v župnijski cerkvi sv. Marka zbralo 11 cerkvenih pevskih zborov, ki so se zbrali na rednem vsakoletnem sre~anju na ravni ptujske in završke dekani-je. Ta sre~anja obi~ajno potekajo v maju ali juniju.
Ob 15. uri se je začel program. Za pozdrav navzočim so zapeli pesem otroci domačega zborčka Zvonček, ki ga vodi Božena Toplak. Sledil je pozdrav referenta za cerkveno petje in glasbo Alojza Klemenčiča, ki je revijo pripravil, navzoče pa sta pozdravila tudi domači župnik Janez Maučec in dekan ptujske dekanije p. Terzicij Kolen-ko, ki je pevcem dodal še nekaj spodbudnih besed.
Nastopili so zbori iz župnij: Sv. Jurij na Ptuju, Sv. Trojica v Halozah, Sv. Doroteja v Dorna-vi, Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv.
Vid pri Ptuju, Sv. Andraž v Les-kovcu, Sv. Peter in Pavel na Ptuju, Sv. Ožbalt na Ptuju z dvema zboroma, Sv. Marko niže Ptuja in Sv. Barbara v Cirkulanah. Za zaključek srečanja so vsi pevci zapeli večernice na čast Jezusovemu Srcu, sledil je nastop domače vokalne skupine "Kor" pod vodstvom Daniela Tementa, na koncu pa je azzvenela pesem vseh navzočih O, srce Božje.
Program je povezovala Petra Žiher Sok.
Župnija sv. Marka je pripravila za vse nastopajoče v župnij-
skih prostorih pogostitev, kjer je vladalo prijetno druženje in kramljanje ob pripravljenih dobrotah.
Takšna srečanja so potrebna iz večih razlogov: najprej kot spodbuda za nadaljnje kvalitetno delo, potem še zato, da se vidi napredek zborov in njihova pomladitev, obenem pa tudi kot zahvala za trud, ki ga vložijo tako pevci, ki hodijo na vaje, kot organisti in pevovodje, ki si resnično prizadevajo, da bi njihov zbor bil vedno kvalitetnejši. Z zadovoljstvom opažamo, da se mladi ponovno navdušujejo za lepo zborovsko petje in s svojimi mladimi glasovi prispevajo h kvaliteti zbora.
Petra Žiher Sok
Cerkveni pevski zbor Mrakovci. Foto: Laura
omrežje ter jim ni treba več graditi tako imenovane greznice, s tem pa prihranijo nekaj denarja. Naslednja investicija, ki se v tem trenutku končuje, pa ni čisto naša, je izgradnja stanovanjskega bloka z 12 stanovanji, ki ga gradi Gradbeništvo Stanka Bernjaka. V tem bloku bo občina preko stanovanjskega sklada pridobila 7 stanovanj, ki jih bomo takoj po tehničnem prevzemu predali novim stanovalcem. Računamo, da se bo to zgodilo v začetku septembra. V nadaljevanju je treba povedati, da v obrtni coni, ki je velika 4,2 hektarja, rastejo prve proizvodne hale. Mi v teh dneh v industrijski coni zaključujemo s komunalno opremo (kanalizacija, cesta, vodovod in elektrika),
da tako investitorjem zagotovimo pogoje za normalno delovanje. V industrijsko cono preseljujemo nekaj dejavnosti, ki že delujejo na območju naše občine, prihajajo pa tudi investitorji iz Gornje Radgone in Nove Gorice. Naslednja investicija je nabava in prevzem gasilske avtocisterne. To je skupna investicija gasilcev in občine in znaša 30 milijonov. Pet milijonov tolarjev so zagotovili gasilci z zbiranjem sredstev od občanov, razliko 25 milijonov tolarjev pa smo zagotovili iz občinskega proračuna. V tem trenutku zaključujemo s pridobivanjem dokumentacije za izgradnjo večnamenske dvorane in prizidka k osnovni šoli. Ta investicija bo ena izmed osred-
njih investicij za naslednja tri leta. V kolikor se ne bo zataknilo pri sprejemanju rebalansa državnega proračuna za leto 2003, bomo s to investicijo pričeli prihodnje leto in upam, da jo bomo zaključili v naslednjih treh do štirih letih. Vzporedno s temi investicijami pa smo postavili avtobusne čakalnice, obnovili cerkev sv. Treh kraljev in uredili slatinski vrelec. Del sredstev smo vlagali tudi za potrebe kmetijstva, saj smo čistili potok Drvanjo, del Trstenika itd. Manjših investicij je bilo kar nekaj v tem triletnem obdobju. Dogradili ali pokrili smo tudi plato pri mrliški vežici in še bi lahko našteval."
NAČRTI ZA PRIHODNOST
Kaj bo prioriteta nadaljnjega razvoja občine Benedikt?
"Zraven ureditve objektov za družbeno dejavnost bo potrebno širiti območje obrtne cone, v kateri danes nimamo več na razpolago nobene parcele. Zato bo potrebno del sredstev vložiti tudi v ta namen. Širiti pa bo treba tudi zemljišča za individualno gradnjo, ker v tem trenutku nimamo na razpolago nobene parcele za individualno gradnjo. Vzporedno pa bomo tudi zelo veliko razmišljali o možnostih nadaljnjega razvoja turizma. Danes lahko turistom ponudimo samo cerkev sv. Treh kraljev in pitje slatinske vode na izviru slatine. Tam tudi dolgoročno računamo, da bi naredili vrtino za zajemanje termalne ali zdraviliške vode."
Zmago Šalamun
Čistilna naprava že daje predvidene rezultate
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l043MHz
OBČANOM OBČINE BENEDIKT ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRA2NIKU 2A DOSEŽENE USPEHE IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE!
soDEiAvci Tednika in Radia Ptuj
HAJDINA / 90 LET GASILSTVA IN 6. DAN GASILCEV
Prenovljen gasilski dom in nov avtomobil
Z veliko gasilsko parado, v kateri je sodelovalo 360 uniformiranih gasilcev in nekaj deset gasilskih avtomobilov, so v nedeljo 30. junija na Hajdini pri~eli z osrednjo slovesnostjo ob 90-letnici doma~ega prostovoljnega gasilskega društva, ki so jo tokrat združili s praznovanjem 6. dneva gasilcev Obmo~ne gasilske zveze Ptuj. Dan predtem so se zbrali v prenovljeni dvorani gasilskega doma na Hajdini na slavnostni seji društva.
Svoj 90-letni jubilej so haj-dinski gasilci pričeli proslavljati že v soboto, 29. junija popoldne, ko so se zbrali v prenovljeni dvorani svojega gasilskega doma na slavnostni seji. Skupaj s predstavniki številnih gasilskih društev so posej toplo pozdravili najstarejšega in častnega člana Območne gasilske zveze Ptuj, 93-letnega Konrada Riž-nerja iz Spuhlje.
Predsednik društva Franci Vogrinec je v slavnostnem nagovoru povdaril, da so z denarjem, ki so ga dobili vedno ravnali gospodarno saj so iz njega naredili čudeže. V letošnjem letu so prenovili celotni gasilski dom in prebarvali fasado izdali pa so tudi spominsko publikacijo, opremljeno s številnimi dokumentacijskimi fotografijami. Za zaupanje in dobro sodelovanje se je zahvalil vsem krajanom Zgornje in Spodnje Hajdine, vsem članom PGD Hajdina, so-
sednjim gasilskim društvom, ter Območni gasilski zvezi Ptuj.
Sprehod skozi čas od leta 1912, ko so na Hajdini ustanovili Požarno hrambo do današnjih dni je opravila Silva Hajsek, svojim gasilcem in društvu pa je ob 90-letnici čestital tudi župan občine Hajdina Radoslav Si-moni~ in se jim v imenu vseh krajanov zahvalil za njihovo humano in požrtvovalno delo, pridružili pa so se mu tudi drugi gostje. Po slavnostni seji so na Hajdini izvedli še veliko taktično gasilsko vajo.
Nedeljsko popoldansko slovesnost pa so po slovesnem mimohodu v katerem je sodelovalo okoli 360 uniformiranih gasilcev združili s predajo novega kombiniranega gasilskega vozila. Predsednik Franci Vogrinec je ob dobrodošlici gostom, gasilcem in županom treh občin izrekel posebno zahvalo vsem donatorjem in botrom novega gasilskega vozila MAN, ki je z
Novi gasilski avtomobil MAN je blagoslovil farni župnik Marjan Fesel. Foto: M. Ozmec
DORNAVA / SREČANJE ŽENSK IZ BIVŠE PTUJSKE OBČINE
Veselo in koristno druženje
V soboto je v Ribiškem domu v Dornavi potekalo 2. sre~a-nje žensk z obmo~ja bivše ob~ine Ptuj in okolice, katerega organizator je bilo Društvo kme~kih žena ob~ine Dornava in Kmetijska svetovalna služba.
Druženje se je začelo z otvoritvenim govorom predsednice društva Angele Žgeč. Sledili so nagovori in pozdravi povabljenih gostij med katerimi sta bili tudi Slavica Strelec, svetovalka iz Kmetijske svetovalne službe in Sonja Robnik, predstavnica Vladnega urada za enake možnosti RS (Urad za žensko politiko), ki je s predavanjem "Položaj žensk v Sloveniji" na kratko predstavila problematiko žensk, ki se nanaša tudi na malo število žensk v slovenski politiki. Prisotne je nagovoril tudi župan občine Dornava Franc Šegula.
Kljub temu, da je to bil ženski praznik, se je dalo najti tudi nekaj predstavnikov moš-
kega spola, vendar so bili tam le po službeni dolžnosti. Premore med govori so zapolnili s kratkim kulturnim programom. Predice so zapele in ponazorile, kako se je včasih predlo, Jernej Zver je raztegnil harmoniko, Otilija Kelenc pa je prisotne nasmejala s skečem.
Zabavnega druženja so se poleg gostiteljic iz Dornave udeležile še ženske oz. žene iz Svetega Jurija ob Ščavnici, Pobrežja, Vi-tomarcev, Trnovske vasi, Vidma, Destrnika, Ptuja, Sel, Podlehni-ka, Držancev, Polenšaka, Maj-šperka, Juršincev, Gorišnice in Markovec.
Ozren Blanuša
opremo vred veljalo prek 30 milijonov tolarjev. Hajdinskim gasilcem je ob visokem jubileju prvi čestital Marjan Bezjak, podpredsednik Območne gasilske zveze Ptuj, ob 6. dnevu gasilcev omenjene območne zveze pa je povdaril, da gre za humano organizacijo, ki povezuje 23 prostovoljnih gasilskih društev iz Mestne občine Ptuj, ter občin Hajdina, Markovci in Zavrč, ali skupaj 2060 gasilcev.
Neprecenljivo vlogo gasilstva za življenje na vasi in v občini je v slavnostnem govoru izpostavil tudi slavnostni govornik haj-dinski župan Radoslav Simoni~. Spomnil je na enega največjih požarov v zgodovini tega območja, ki je leta 1934 upepelil 6 kmečkih domačij, ter izrazil zadovoljstvo, da je v gasilskih vrstah tudi dovolj mladih ljudi, kar je porok za bodočnost te organizacije.
V imenu gasilske zveze Slovenije in gasilcev Podravske regije se je čestitkam pridružil poveljnik regije [tefan Vido-vi~, ki je izrazil zadovoljstvo, da je slovensko gasilstvo s svojimi 110.000 člani združenimi v 1400 gasilskih društvih sodobno opremljeno in organizirano,
Na sobotni slavnostni seji je zbrane v prenovljeni dvorani gasilskega doma na Hajdini nagovoril predsednik gasilskega dru{tva Franci Vogrinec.
ter vsak trenutek pripravljeno na akcijo. V imenu Mestne občine Ptuj se je čestitkam ob jubileju hajdinskih gasilcev pridružil župan Miroslav Luci, zatem pa so svečano predali namenu novo kombinirano in sodobno opremljeno gasilsko vozilo znamke MAN, ki ga je
blagoslovil hajdinski farni župnik Marjan Fesel.
Ob jubileju so posameznikom, društvom in organizacijam v zahvalo izročili več društvenih priznanj. Odlikovanja so izročili gasilskemu društvu Hajdina, Radoslavu Simoniču, Ludviku Kurežu in Štefanu Mlinariču;
območna gasilska zveza Ptuj pa je za sodelovanje pri krepitvi požarnega varstva podelila zlate plakete gasilskemu društvu Hajdina, najstarejšemu veteranu v društvu Ludviku Kurežu, in poveljniku društva Radu Auerju. Slavje pa so zaokrožili do jutranjih ur.
M. Ozmec
MAJSPERK / SVEČANOSTI OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Pridobitve vredne 113 milijonov
Z mašo za domovino in poznejšo osrednjo slovesnostjo v šotoru ob gasilskem domu na Ptujski Gori - obeh prireditev se je udeležil tudi predsednik stranke Nova Slovenija in poslanec dr. Andrej Bajuk, so v ob~ini Majšperk minulo soboto sklenili enotedenske prireditve ob 25. juniju - dnevu državnosti. Po besedah župana Franca Bezjaka so za vse pridobitve ob letošnjem dnevu državnosti v ob~ini namenili prek 113 milijonov.
namenu naslednji dan, v ponedeljek. V sredo, 26. junija so odprli 1 km preplastene lokalne ceste od Stogovc do Ptujske Gore, v četrtek pa okoli 600 masfaltne ceste od Lešja do Furmana.
Najevečjo investicijo pa so kljub dežju odprli v petek 28. junija v Nadolah, kjer so zgradili vodno prečrpališče z zajetjem vredno prek 65 milijonov, vode iz pip pa se veselijo tudi na Jalovicah.
Teden prireditev v počastitev dneva državnosti pa so v majš-perški občini sklenili v soboto, 29. junija s popoldansko mašo za domovino v cekrvi na Ptujski Gori, ter s poznejšo osrednjo in sklepno slovesnostjo v prireditvenem šotoru ob gasilskem domu na Ptujski Gori, ki sta se je udeležila tudi predse-
O pridobitvah ob dnevu državnosti je govoril župan Franc Bezjak.
Praznične prireditve so pričeli s srečanjem v Stopercah, ki se ga je v prejšnjo soboto, 22. junija udeležilo prek 1000 rojakov. Po dopoldanski maši so predstavili aktivnosti društev, ob 18. uri pa so pripravili osrednjo prireditev ob srečanju s pozdravnim nagovorom župana Franca bezjaka, kulturnim programom in poznejšo zabavo.
Skupaj z župnijsko Karitas iz Majšperka so izvedli humanitarno akcijo v kateri so slepemu invalidu Maksiju Kolarju zgradili vodovod in kopalnico. Slovesnost ob odprtju so pripravili v nedeljo, 23. junija skupna vrednost investicije pa je prek 3 milijone tolarjev. Prav toliko so namenili za prenovljeno gasilsko vozilo s črpalko na visoki tlak prostovoljnega gasilskega društva Stoperce, ki so ga predali
Slavnostni govor je imel dr. Andrej Bajuk.
dnik stranke Nova Slovenija in poslanec dr. Andrej Bajuk ter poslanka Marjana Tisovec.
Župan Franc Bezjak je v pozdravnem nagovoru opisal vse letošnje pridobitve ob dnevu državnosti, za kar so v občini namenili dobrih 113 milijonov tolarjev. Zgradili bi še več je menil Bezjak, a niso prejeli sredstev za razvoj, ki jim pripadajo, zato je že podpisal dve tožbi proti državi. Vsem občanom je čestital ob prazniku, ter se zahvalil stranki Nova Slovenija in prostovoljnemu gasilskemu društvu
V kulturnem sporedu so nastopili tudi pevci mo{kega zbora DPD Svoboda Maj{perk. Foto: M. Ozmec
Ptujska Gora, ki so poskrbeli za sklepno prireditev in poznejšo pogostitev vseh udeležencev.
Slavnostni govornik dr. Andrej Bajuk je izrazil globoko hvaležnost vsem, ki so dali svoja življenja za samostojno Slovenijo in ob tem povdaril našo dolžnost, da to državo še naprej gradimo tako, da bo prav za vse. To pa se ne zgodi čez noč, pot je še dolga in po njegovem naša demokracija ni takšna kot bi morala biti, saj bi vsak posameznik moral čutiti da je lastnik te države. Zavedati bi se morali, ne le pravic ampak predvsem tudi svojih dolžnosti je menil Bajuk in stopiti bi morali skupaj, kot takrat pred 11 leti. Zavzel se je tudi za enakost vseh pred zakoni, tudi pred davčnimi in ugotovil, da ni večje krivice od odložene pravice.
Kulturni program je izzvenel v znamenju petja, pripravili pa so ga Mešani pevski zbor Svetega Miklavža iz Majšperka, Ljudske pevke iz Zavrča in Stoperc, ter Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, slavje pa so zaokrožili s kresovanjem na prostem in zabavo z ansambvlom Aplavz.
M. Ozmec
PTUJ / PLAKETA ZLSD ANKI OSTRMAN
Pred novimi izzivi
Ob dnevu Združene liste socialnih demokratov je bila konec maja v Mariboru slovesnost, na kateri so podelili letošnje plakete ZLSD predanim članom in aktivistom. Na predlog predsedstva stranke so podelili dve plaketi. Eno je prejela Ptujčanka Anka Ostrman, predsednica pokrajinskega odbora ZLSD Ptuj - Ormož.
Vodstvo ptujskega odbora stranke je prevzela po upokojitvi. Dediščina je bila slaba, stran-
ka je imela v tistem času le odstotek podpore med volivci. Prvi rezultati njenega dela so se
Anka Ostrman. Foto: Črtomir Goznik
pokazali kmalu, že na lokalnih volitvah leta 1998, na katerih so število glasov podvojili. Rezultat je toliko boljši, ker je na teh volitvah število glasov povečalo le 20 območnih organizacij ZLSD, med katerimi pa je bil Ptuj na prvem mestu. Še večji uspeh je stranka doživela na dr-žavnozborskih volitvah. Tudi po Ankini zaslugi, ki je ob tem, da vodi pokrajinski odbor ZLSD, tudi članica predsedstva stranke, mestna svetnica, članica vodstva ženskega foruma in še veliko več. Ko je že želela v stranki nekoliko izpreči, jo je dočakala plaketa, ki ji pomeni veliko. Predvsem je zadovoljna, da so njeno delo in rezultate opazili tudi drugi. Zdaj, kot pravi, iz-preči ne more. Za razvoj in utrditev stranke na Ptujskem in širše si bo prizadevala še naprej. Na letošnje volitve bo potrebno iti s polno paro, je prepričana. Rezultati prejšnjih volitev so več kot obvezujoči. Za ljudi z območja Haloz, Slovenskih goric in Prlekije, je potrebno narediti več kot doslej.
MG
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kaj ponujajo
Odhajajoči predsednik države Milan Kučan je pred nekaj dnevi na TV dejal, da se bo šele potem, ko bo videl, zakaj posamezni predsedniški kandidati ponujajo, odločal o morebitni konkretni podpori kateremu izmed njih. Seveda bo nekaj podobnega tudi z vsemi drugimi volivci, čeprav v glavnem - glede na to, da vsaj najbolj resni kandidati ne padajo kar z neba - vendarle vemo, kaj lahko od njih pričakujemo in v katero smer bodo naravnane njihove predvolilne aktivnosti.
KDO JE S KOM
Seveda bodo naslednji tedni zelo pomembni za ugotavljanje, kdo je s kom in kdo proti. Pravzaprav se je testiranje že začelo. Zadnjo nedeljo se je dr. France Arhar, ki se spušča v predvolilno tekmo kot "samostojni kandidat", v Dupleku pojavil na slavnostni maši v družbi ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta in predsednika SLS Francija Buta. Za Delo je bilo to že dovolj, da piše o nedvoumni nad-škofovi podpori Francetu Arharju, čeprav o njej še ne moremo govoriti kot o formalni podpori. Prav tako Delo pojmuje kot posredno pomoč Drnovšku in njegovi kandidaturi Kučanovo izjavo na nacionalni TV v zvezi z jesenskimi menjavami predsedniški in premi-erski poziciji, da bo prehod bolj ali manj normalen, "še posebej, če bo Drnovšek na volitvah izvoljen za predsednika republike, s čimer bo zagotovljena tudi kontinuiteta..." Vsekakor je pomembno, da se pred predsedniškimi volitvami vzpostavi ozračje normalne tekme in normalnega dialoga, da se ne bi ustvarjala kakšna namišljena velika pričakovanja ali strahovi, češ da se Sloveniji brez "starih politikov" obetajo povsem novi časi ali pa, da Kučanov in Drnovškov odhod s predsedniške oziroma premierske pozicije pomenita nekakšen konec slovenske stabilnosti. S tega vidika je zelo dobro, da še zlasti odhajajoči Kučan, ki je nesporno zaslužen za to, da je v Sloveniji v glavnem prevladovala in dobivala na ceni politika strpnosti in medsebojnega razumevanja, zadnji čas izrazito poudarja in opozarja, da slovenska stabilnost in slovenski način političnega in siceršnjega življenja nista in ne moreta biti odvisna zgolj od ene ali dveh oseb. Tudi ob vstopu v novo predsedniško tekmo se je dobro zavedati, da je slovensko politično telo v zadnjem desetletju dodob-
ra "preizkusilo" vse možne politične opcije in v glavnem z zaznavno večino zavrglo vse tiste ideje, usmeritve in politične liderje, ki so ponujali in zagotavljali nenehne spopade in napetosti, nenehne skrajnostne politične, ideološke in druge konfrontacije. Brez kakšnega posebnega pretiravanja zdaj lahko trdimo, da se je slovensko politično telo opredelilo za zmernost v politiki in za nagrajevanje tistih političnih opcij in osebnosti, ki so ponujali in ponujajo stabilnost, mir, medsebojno spoštovanje, tudi spoštovanje razlik. Skratka - kot bi dejal Kučan - slovenski volivci so z tistih, ki se zavzemajo za "prijazno državo". Seveda bi se sprenevedali, če bi trdili, da je bila in da je pri vsem tem vloga predsednika republike nepomembne. Predsednik republike po slovenski ustavi resda nima kakšnih posebnih pristojnosti za neposredno poseganje in arbitriranje v političnem življenju, vendar pa mu hkrati to, da je izvoljen na neposrednih volitvah daje izjemno moralno moč in avtoriteto. Še zlasti, če upoštevamo, da je tako rekoč na vseh dosedanjih predsedniških volitvah seštevek glasov pokazal, da so konkretno za predsednika Kučana glasovali tako volivci z leve kot desne politične opcije, ki sicer pripadajo različnim, tudi zelo anta-goniziranim političnim strankam. Zaradi tega smo lahko govorili o "predsedniku vseh Slovencev" in zaradi tega je logično, če vsakokratni predsednik takšno svojo izjemno pozicijo uporablja predvsem v prizadevanjih za preprečevanje različnih skrajnosti in napetosti v političnem in siceršnjem življenju države.
PREDSEDNIK VSEH SLOVENCEV
Pravzaprav je dobro, da je težnja biti "predsednik vseh Slovencev" postala tudi nekakšna stalnica v volilnih programih predsedniških kandidatov, ki se bodo pomerili med seboj letos. To obeta, da bo ostajala predsedniška funkcija še naprej nekako dvignjena nad siceršnjimi (normalnimi in nenormalnimi) političnimi dogajanji in da bo imela dovolj širok maneverski prostor za participacijo pri vzpodbujanju pozitivnih dogajanj v državi oziroma pri preprečevanju škodljivih teženj. Seveda pa je to največ odvisno od tega, kdo bo predsednik in kakšne bodo njegove usme-
ritve. Če se ustavimo pri za zdaj najbolj favoriziranih kandidatih -Drnovšku in Arharju - niti za enega ne bi mogli trditi, da gre za kakšna posebej zadrta in strankarsko zasvojena oziroma strankarsko omejena človeka. Oba, ne glede na njune siceršnje strankarske opredelitve, uživata veliko širše zaupanje in ugled. Pravzaprav je Arharja še najbolje okarakteriziral Janez Janša, ko je na neko nedavno novinarsko vprašanje odgovoril nekako tako, kot da Arhar že ne more biti kandidat pomladne opcije, ker se hkrati spogleduje s SLS in Združeno listo. Za Janšo je to očitno Arharjeva slabost, čeprav bi hkrati lahko ravno zaradi takšnega Arharjevega početja - seveda, če ga je Janša natančno zaznal - rekli tudi to, da se Arhar pač ne obnaša sektaško, da nikogar vnaprej ne diskvalificira in odklanja zgolj zaradi politične barve in da pač vsem ponuja svoj program, da ga ocenijo in da se na podlagi tega odločajo za podporo ali za nasprotovanje.
NAPAKE IN OMEJITVE
Za nadaljnjo afirmacijo (in preprečevanje napak) bi bilo zelo dobro, če bi kdo čim bolj analitično ocenil konkretno vlogo in delovanje predsednika republike. Katera so tista področja, kjer je doslej najpogosteje prihajalo do nesporazumov ali kratkih stikov med predsednikom države in drugimi institucijami oblasti. Kljub vsej evforičnosti, ki mestoma spremlja ocene dosedanje predsedniške vloge, vendarle ne kaže pozabiti, da so kar nekajkrat na Kučana leteli tudi očitki (zlasti iz izvršnih organov in s strani politikov tako imenovane pomladne opcije), da si prilašča pristojnosti, ki mu ne pripadajo. Še zlasti, ko je šlo za posamezne predsednikove zunanjepolitične aktivnosti. Po drugi strani pa je tudi predsednik kar nekajkrat javno potožil, da je potisnjen stran od nekaterih pomembnih državnih informacij, da vedno ne potekajo normalno ali pa sploh ni komunikacije z njim in drugimi državnimi organi, predvsem z vlado, v ozadju vseh teh tožb pa je bilo nenehno čutiti nekakšno nenačelno (?) rivalstvo med Kučanom in Drnovškom. So vse te zadeve zdaj (končno) presežene in razjasnjene. Ali ne bi bil morda ravno zdaj, ob prenovi oblasti, najbolj ustrezna priložnost za temeljito tovrstno inventuro in za razumno, če je potrebno tudi formalno ureditev vprašanj, ki so očitno povzročila nekatere motnje v delovanju predsednika in njegovega urada?
Jak Koprive
PREJELI SMO
Financiranje društev v občini sv. Andraž
Gasilsko društvo Vitomarci je s pomočjo ostalih društev v občini Sv. Andraž v Slov. goricah organizirajo 5. in 6. julija veliko vrtno veselico "Vitomarško no", ki je v Vitomarcih nekoč pomenila ne le zaslužek za društva, temveč je pokazala sodelovanje med društvi, krajani ter nasploh željo po razvoju kraja, tedaj zelo nerazvite KS. Časi so se spremenili in človek bi mislil, da so se tudi pogoji za delo društev spremenili, pa na žalost velike večine zanesenjakov, ki zastonj delajo v teh društvih, ni tako, vsaj za tista društva in njihove člane ne, ki niso na seznamu priljubljenosti župana in tajnika občinske uprave.
Vaš župan, tako se namreč podpisuje župan občine Sv. Andraž, kar bi naj pomenilo, da župansko funkcijo opravlja v dobrobit vsem občanom, ne glede na ideološke, društvene ali druge poglede, vendar na žalost temu ni tako in je bolj po načelu, če nisi z nami si proti nam. Da je to res, potrjuje obnašanje občinske uprave in svetnikov pri delitvi dotacij društvom, ki mimogrede potrdijo vse, kar jim župan in tajnik predlagata in v aroganci, cinizmu in omaloževanju dela v drugih društvih. Tudi s tem, da ne zagotavlja minimalnih finančnih pogojev za njihovo delo, za katerega državne institucije zagotavljajo denar in tudi priporočajo njihovo višino in določajo merila za njihovo delitev. Šikaniranje, pa tudi nesposobnost pri pridobitvi in pri delitvi proračunskih sredstev se najbolj kaže prav pri financiranju GD Vito-marci, oziroma pri nabavi novega gasilskega avtomobila, ki ga občina kot celota (ne le samo društvo), nujno potrebuje. Financiranje nakupa avtomobila je v celoti prevzelo GD, kot bi ga člani uporabljali le na paradah in sicer tako, da je večino sredstev zbralo s prostovoljnimi prispevki občanov. Za primerjavo lahko pogledamo eno sosednjih
občin, kjer je župan s svojimi sposobnostmi pridobil večino finančnih sredstev za nakup novega gasilskega avtomobila, ki je vreden cca. 20.000.000 SIT, iz državnih institucij. Kaj pa naš (vaš) župan? V zadnji številki Novic, glasila občine Sv. Andraž, v katerem lahko objavljajo somišljeniki župana in tajnika, je bilo objavljeno, da je župan uspel pridobiti 500.000 SIT iz Ministrstva za obrambo RS. Tudi ta "velik" uspeh bi mu rade volje pripisali, vendar je resnica drugačna, da je sicer vloga res bila napisana v občini Sv. Andraž, vendar je veliko aktivnosti za pridobitev sredstev iz Ministrstva za obrambo RS bilo opravljeno preko poslanske skupine LDS v državnem zboru, oz. poslanke Lidije Majnik, ki ji je uspelo pridobiti ne le 500.000 SIT ampak 1.000.000 SIT. S tem člankom želimo obvestiti širšo javnost, pa tudi občane, o načinu dela oziroma zagotavljanju finančnih sredstev za delo društev, predvsem GD Vitomarci, kjer vodstvo in člani bijejo velike bitke, saj jim zaradi nesposobnosti poplačila nakupa gasilskega avtomobila, grozi celo odvzem avtomobila s strani dobavitelja. Ironija celotne zgodbe, navedene v tem članku pa je v tem, da nobenega finančnega pomanjkanja ne čuti štiri članska, profesionalna, potratna občinska uprava, ki za svoje delovanje, oziroma za plače, nagrade in kilometrine, letno potroši 24.000.000 SIT (sosednje občine 10.000.000 SIT manj). Leglo problema je v prerazporeditvi finančnih sredstev znotraj občinskega proračuna in neracionalnega trošenja za plače zaposlenih v občini, na kar so že opozarjali člani občinskega sveta in podžupan, ki so zaradi nevzdržnih razmer odstopili, kot tudi celotni nadzorni odbor občine. Zato se člani društev v občini Sv. Andraž upravičeno sprašujejo: Kam pelje barka pod vodstvom "Vašega župana?"
Občinski odbori: SLS Andraž — Vitomarci SDS Vitomarci in LDS Sv. Andraž
Poslovili smo se od mag. Franca Goliinika
V Mariboru je 10. junija letos umrl mag. Franc Goličnik, agronom, strokovnjak za varstvo rastlin, specialist za aplekativno enotomologijo, profesor in v. d. direktor Srednje kmetijske šole v Mariboru. Mnogi dijaki se ga spominjajo kot poznavalca varstva rastlin in rabe kmetijskega prostora, razvoja agrotehniških znanosti in kmetijskega zadružništva. Po končani Gimnaziji v Ptuju (1940) in študiju Agronomije v Ljubljani je služboval kot vodja za kmetijski tisk na Ministrstvu za kmetijstvo v Ljubljani, 1949 ustanvil založbo Kmečka knjiga. Po specializaciji iz varstva rastlin je v Zagrebu magistriral iz entomologije je pri Raziskovalni skupnosti Slo-venije vodil raziskovalno delo v kmetijstvu Slo'venije. Bil je tudi odgovorni urednik revije Raziskovalec. Zraven kmetijstva so ga zanimala tudi druga gospodarska in kulturna dogajanja in svojo privrženost socialni pravičnosti je izrazil tudi v leposlovju, ko je v samozaložbi izdal knjige: Tvegano iskanje in Tvegano spoznanje. Večplastni oris odločanja za aktivno udeležbo v NOB, iskanje in ohranjanje vrednot krščanske kulture in ljubezni do domovine prepleta z rahločutnim
osebnim odzivanjem posameznika na zmagujoče kolektivne usmeritve. Ob visokem življenjskem jubileju, 80 letnice nov. 2001 so mu prijatleji in sorodniki želeli še dolgo in lepo jesen življenja, ki je pa ni dolgo užival. Z zadnjo željo po počitku v rodnih Pamečah in Slov. Gradcu je ponovno izpričal svojo pripadnost vrednotam materine kmečke družine. Od znancev in sorodnikov očetove družine iz Zamušanov v Občini Gorišnica pri Ptuju pa se je poslovil pred meseci s kreativnim predlogom o vračanju strokovnjakov v rojstni kraj po upokojitvi, z udeležbo v razgovorih in izmenjavi izkušenj v vrednotenju kmetijstva v družbenih spremembah. S hvaležnostjo se oziramo po njegovih poteh, dejanjih in snovanjih tudi sorodniki, prijatelji in znanci iz očetovega rojstnega kraja, kjer je preživel mladost, vzljubil polja, travnike in gorice ter si v Gimnaziji Ptuj razširil želje po znanju in človekoljubnosti. Hvala mu za vsa tvegana iskanja, dosežena spoznanja in zapisane besede velike ljubezni do matere zemlje, vseh živih bitij in duhovnih vrednot svojega časa!
Dr. Tilka Kren-Obran
M lili M farni
DORNAVA / MLADI SO SE POVEZALI V KLUB
Mladi v občini Dornava so se odločili, da se povežejo v klub. V njem naj bi spodbujali različne aktivnosti in tako prispevali k razvoju vsakega posameznika. Mladi v občini Dornava želijo svojo mladostno zagnanost združiti prijetno s koristnim, želijo si, da bi imeli v klubu ustrezne okoliščine in pogoje dela in tako bi lahko tudi prispevali pri razvoju občine. Namen kluba je povezovanje in druženje mladih v prostem času ter preživljanje le-tega ob najrazličnejših aktivnostih. Mladi so na ustanovnem zboru izvolili za predsednika Milana Šilaka ml., namestnica je Kla-vidja Majecen izvolili pa so tudi predstavnike upravnega in nadzornega odbora ter predstavnike disciplinske komisije.
(MS)
VITOMATRCI /
TRADICIONALNA VITOMARŠKA NOČ
Lani je v mesecu juliju potekalo tridnevno srečanje Andrašovčarjev pri organizaciji so sodelovala vsa društva v občini Sv. Andraž. PGD Vitomarci je bilo pobudnik, da podobno prireditev organizirajo tudi letos. Vsa društva, ki sodelujejo pri pripravi prireditev so se dogovorila, da izkupiček prireditev poklonijo gasilskemu društvu za nabavo nove opreme. Tako bo v petek in soboto (5. in 6. julija) v Vitomarcih potekala tradicionalna Vitomarška noč. V petek bo ob 18. uri na prostem veseloigra Davek na samce v izvedbi dramske skupine KUD Vitomarci. Po končani igri bo pa "rock fešta" s skupinami MI2, Ilegalci iz Vitomarcev in s skupino Trenutek resnice iz Sv. Ane.
V	soboto pa se ob 16. uri pričnejo vaške igre, v katerih sodelujejo ekipe iz vasi občine Sv. Andraž.
(zš)
PODLEHNIK /
SVEČANO OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Tudi v podlehniški občini smo svečano praznovali Dan državnosti. KD Podlehnik je na dan praznika priredilo svečanost, ki je bila v popoldanskih urah pred Občino Podlehnik. Na prireditvi smo sprejeli maratonce, udeležence prazničnega teka ob meji Slovenije. Občanke in občane ter goste je nagovoril župan občine Podleh-nik, Vekoslav Fric, ki je vsem čestital ob dnevu državnosti, ter izrazil zadovoljstvo, da lahko med nami pozdravi tudi maratonce. V kulturnem programu je sodeloval PO KD Podlehnik in sekstet KD Pod-lehnik. V spletu o naši domovini, njenih lepotah, vztrajnih in ponosnih ljudeh, pa tudi o mladostni razigranosti so spregovorile učenke OŠ Podlehnik. S folklornim nastopom so se predstavili člani otroške folklorne skupine Žvegla. Ob zaključku je bila za vse udeležence še skromna pogostitev.
(D. Kurež)
PTUJ / LUKA MODIC V GALERIJI TENZOR
V	galeriji Tenzor so se v praznovanje dneva državnosti na Ptuju vključili z odprtjem razstave mladega slovenskega slikarja Luka Modica, ki živi in dela na Blokah, študira pa na Accademii di Belle Arti v Benetkah pri profesorju Carlu Di Raci. Doslej se je galerija Tenzor predvsem odpirala za že uveljavljene slikarje, tokrat pa so se odločili za slikarja, bodočega akademika, ki ga po končanem študiju čakajo najtežje preizkušnje. Uveljaviti se bo moral s prepoznavnim stilom slikanja in ob tem tudi preživeti. Za dodatne kulturne užitke je na otvoritvi razstave poskrbel mladi harmonikar Blaž Švagan iz ptujske glasbene šole. Razstava del Luke Modica bo na ogled do srede julija.
MG
ZASADI / ZAPORA CESTE, KER SE VODSTVO OBČINE NE ODZIVA NA POBUDE
Ne pustim se izsiljevati, pravi župan
Kot smo že poročali, so se pred štirinajstimi dnevi krajani Zasadov odločili za zaporo ceste od Svetincev skozi Zasade do Destrnika. Da bi dobili več informacij o dogodku, smo obiskali predsednika vaškega odbora Zasadi, Antona Potrča, udeležili pa smo se tudi seje občinskega sveta, ki je dogodek uvrstila na dnevni red svoje seje.
Predsednik vaškega odbora, Anton Potre, je dejal, da so se za zaporo ceste odločili na vaškem odboru koncem maja, pravočasno so o nameri obvestili tudi vodstvo občine, ki pa na njihovo namero o zapori sploh ni reagirala. Vzrok za zaporo je v neupoštevanju vasi Zasadi pri uresničitvi razsvetljave ceste in pri odmeri ceste. Predsednik pravi, da so šest let dajali na občino vlogo za razsvetljavo in odme-
ritev ceste. Iz polovice samoprispevka, ki se vrača vasi (polovica gre za šolo) in iz pogodbenega denarja vaščanov bi imeli dovolj sredstev, da bi si postavili razsvetljavo z lesenimi drogovi, občina pa je sprejela odlok o posebnih kandelabrih za razsvetljavo v vsej občini, zato smo pričakovali pomoč tudi od občine, ki je najprej planirala milijon in dvesto-tisoč tolarjev za našo investicijo, kasneje pa sredstva preusmerila
Predstavniki Zasadov: Anton Potrč, predsednik vaškega odbora, Marija Irgl, Irena Mur{ec in Milan Petrovi~, na seji sveta ob~ine Destrnik. Foto: Fl
drugam. Zato so se po besedah predsednika odločili za ta drastični ukrep. In nadalje pravi, da cesta ne more biti občinska (ampak njihova), saj niso opravljene meritve, ki bi določile občinsko lastnino. Odnos občine do Zasa-dov se vidi tudi v tem, da sploh ni reagirala na napovedano zaporo.
V petek je bila 27. redna seja občinskega sveta občine Destr-nik in kot prvo točko dnevnega reda so obravnavali protestno zaporo ceste v Zasadih.
Zupan občine Franc Pukšič je v zvezi z zaporo ceste nanizal nekaj dejstev, pri čemer je v prvi vrsti očital vaškemu odboru Zasadi, da niso povabili na svoj sestanek 31. maja (ko so sprejeli sklep o zapori) nikogar iz vodstva občine. Dejal je tudi, da je preusmeritev proračunskih sredstev legalna pravica občinskega sveta. Cestna razsvetljava in odmerjanje cest se v občini dela sistemsko, postopoma, saj ni mogoče vsega narediti naenkrat. Nadalje je dejal, da so ga krajani Zasadov zavedli, ko so ponudili pri razsvetljavi tudi svojo pomoč (izkopi, zasipi in druga dela), razen predsednika pa se nihče ni odzval pri dodatni pomoči (predsednik je domala sam zbetoniral vse betonske temelje za kandelabre — op. avtorja). Ker so ponudili pomoč in dobro voljo, zato se je, kot pravi župan, tudi sam zavzel, da se jim z občinskimi
RUCMANCI / SREČANJE LOVREČEVIH
Rodbina veselih muzikantov
Velika družina Lovre~evih
Družina Lovrec izhaja iz Kokolajnščaka. Danes so posejani domala po celotni Prlekiji. Ljudje dobre volje, po večini vsi muzikantje in vedno pripravljeni na veselo zabavo, tako jih lahko zajamemo pod skupnim opisom.
Prav zato so sredi maja pripravili srečanje družine Lovrec, ki je potekalo na doma~iji Fran-
ca Lovreca v Rucmancih. Lepo {tevilo se jih je zbralo, okoli osemdeset, nekaj jih je manjka-
MliSAs.
mobilni telefoni znomk NOKin in CRKSSON ' opremo zo vodenje trgovine:
—	osebni rocunolniki — čitoki črtnih kod
—	tiskolniki	— progromsko opremo
SIMBR; trgovina in računalništvo, Mitja V€RLHK, s.p., OsojnikovQ c. 3, 2250 Ptuj,
tel: 02/771 03 08, GSM: 070 440 224
lo. Njihova rodbina z vsemi zeti in snahami namreč danes {teje natanko sto članov. Kot zanimivost naj dodamo, da je najmlaj{i član Lovrečevih prvi Slovenec v leto{njem letu, ki se je rodil v ptujski porodni{nici, v Lov-rečevi rodbini pa nosi {tevilko 100.
Srečanje, ki so ga letos pripravili prvič, zagotovo ne bo zadnje. Lovrečevi bi se namreč radi tako srečevali vsako leto, seveda vsakič pri drugem članu njihove velike družine. Na tak način ohranjajo pristne sorodstvene vezi in se obenem bolje spoznavajo, saj v tako {iroki rodbini skorajda ne pozna{ vseh sorodnikov. To bodo v prihodnje spremenili in zagotovo dobre volje in veselje v njihovi družini {e dolgo ne bo zmanjkalo.
Mateja Hržič
sredstvi pomaga. Krajani Zasadov niso izpolnili svojih obljub, tudi vseh pristopnih izjav (brez katerih ni mogoče položiti kabla) niso pridobili, obenem pa z zaporo povzročili dodatne stro{ke, zato vidi župan v zapori zgolj izsiljevanje, na katero ne pristaja in tudi ne obljublja rešitve na krajši rok.
Predstavniki Zasadov so na seji županu ugovarjali, češ, zakaj bi ravno oni ob dodatnih pogodbenih sredstvih morali prispevati še več v delu kot drugi deli občine, tudi pišmevuhovski odnos vodstva uprave občine so omenjali, odločitve o skorajšnjem re-
Temeljni kamni za kandelabre so služili za zaporo ceste.
ševanju svojih zahtev in želja pa niso dočakali.
Kakorkoli, določena škoda je z zaporo nastala, sreča je, da se ni zgodila kakšna nesreča. Ved-
narle je bila reakcija na zaporo s strani občine zelo pozna, cesta je bila namreč zaprta dva dni. Epilog še ni znan!
Franc Lačen
PRVENCI / ŽETEV IN MLATEV PO STARIH OBIČAJIH
Od žita do slastnega kruha,,.
V vaških odborih Prvenci in Strelci pripravljajo skupaj s prosvetnim društvom Prvenci-Strelci, ter v sodelovanju s Turističnim društvom občine Markovci, domačimi gasilci in društvom podeželskih žena to soboto 6. julija ob 13. uri zanimiv prikaz žetve in mlatve po starih običajih.
Kot je povedal Ivan Golob, predsednik vaškega odbora Prvenci bodo se bodo tokrat zbrali na žitni njivi pri vaškem domu v Prvencih. Ob pesmi in fraj-tonarici bodo prikazali ročno spravila žita, kot nekoč. Na delu bodo kosci, pobiralke žita s pomočniki za pripravo povresla, vezanje snopja, postavitev ra-stav.
Snopje bodo naložili na lojtr-ski voz s konjsko vprego ter jih
prepeljali do težakov, ki bodo žito ročno stepli z udarci po polovnjakih, nato pa ga bodo s cepci do konca zmlatili. Slamo bodo lepo počesali, zašopali in pogladili, da bo pripravljena za pokrivanje slamnatih streh. Tas-labše snope bodo mlatiči zma-šinli na dreš-mašin, ki ga ročno poganjajo štirjemlatci. Z redosi in vejačem bodo zrnje lepo očistili, ter ga z meclji prinesli do žrmelj, kjer ga bodo ročno
zmleli.
Nato bodo prišle na vrsto gospodinje, ki bodo rženo melo presejale s sitom in čez dobro uro bo zadišalo po sveže pečenem domačem kruhu, speč-enem v stari kmečki krušni peči. Vsa ta dela bodo žjeci, težaki in mlatci, ki bodo prišli iz vsake vasi v občini Markovci začinili tudi z domačim petjem in igranjem, skratka v Prvencih se v soboto obeta zares zanimivo popoldne, prežeto z nostalgično preteklostjo. Domači gasilci pa pripravljajo tudi kmečko južno, da ne bo nihče žejen in ne lačen.
OM
Tako so želi nekoč
ZAMENCI / SREČA NA KMEČKEM DVORIŠČU
Koza skotila štiri mladiie
Mogoče se naslednja novica komu ne bo zdela kakšna posebnost, toda poznavalci živalskega sveta se bodo prav gotovo strinjali, da je nekaj posebnega. Koza pri Francu Ko-vacecu v Žamencih, je skotila štiri mladiče. Običajno kotijo koze po enega ali dva mladiča. Seveda je moral lastnik kozji družini posvečati veliko nege, da so vsi mladiči preživeli. Hranil jih je s "flaškami" in tudi sicer preživel veliko časa z njimi.
MS
Franc Kovačec je zelo vesel naraščaja.
PTUJ / PTUJSKI VRTEC V ZNAMENJU PETJA
Ko je tudi petje igra
V ponedeljek, 10. junija, so v ptujskem vrtcu pripravili bogat pevski ve~er. V dvorani ptujske gimnazije je bil koncert vseh zborov, ki delujejo v vrtcu. Ob otro{kem petju smo prisluhnili tudi zrelim ženskim glasovom, saj imajo v vrtcu tudi ženski pevski zbor, ki ga sestavljajo delavke vrtca, kar daje petju v tej ustanovi poseben pomen. Ponedeljkov ve~er je bil prikaz celoletnega pevskega ustvarjanja in marljivega dela pevk ženskega zbora in otrok.
Na koncertu smo prisluhnili osmim pesmim ženskega pevskega zbora pod vodstvom Jožeta Barina Turice. Zbor se je predstavil z zanimivim programom slovenskih in tujih avtorjev. Pri pevkah se ~uti, da delajo z otroki, saj je tudi njihov nastop bil mladosten, razgiban, razigran. Zbor odlikujejo sveži glasovi, zveni ~isto, dikcija je jasna, dinamika ozna~uje smisel pesmi.
Ob nastopu najmlajše pevske skupine je na odru nastal pravi
živžav, saj so nekateri pevci bili tako majceni, da so se komaj skobacali na podij za pevce. Iz ve~ kot sto mladih grl so prav prijetno zazvenele ljudske pesmi in Biten~eva Pod lipco. Prav lepo je zvenela mlada solistka Neva Vindiš v pesmi Sijaj, son-~ece.
Starejša skupina otrok se je predstavila z zahtevnejšim programom s pesmimi Habeta, Bitenca (v priredbi Slavka Av-senika mlajšega) in s Prleško. Iza Malovic je bila solistka pri
Domišljavem želodku, Eva Ku-kec in Aljaž Puž pa pri Prleški. Oba zbora je vodila Darinka Barin Turica, ki je, kot kaže, vodilna sila petja v ptujskem vrtcu.
U~itelji glasbe v osnovni šoli bodo nedvomno veseli otrok iz ptujskega vrtca v svojih otroških zborih.
Pevce je na klavirju spremljala Metka Žižek, na harmoniki pa Jože Barin Turica.
Na vse svoje pevce je ponosna tudi ravnateljica vrtca Boža Bratuž, ki je ta ponos uvodoma tudi javno izrekla in pevce spodbudila za nadaljnje ustvarjalno delo.
Program je povezovala Daniela Petrovič.
Ob koncu koncerta je vodja Obmo~ne izpostave sklada za
Mali pevci iz vrtca. Foto: Lan-gerholc
kulturne dejavnosti Ptuj Nataša Petrovič pevkam ženskega pevskega zbora podelila bronaste Gallusove zna~ke za ve~let-no sodelovanje v ljubiteljskem petju.
Franc Lačen
VITOMARCI / SREČANJE NEKDANJIH IGRALCEV MIKLOVE ZALE
Gledališki odri so veini
•••
V Vitomarcih ima gledali{ka dejavnost bogato tradicijo. Leta 1954 je takratna gledali{ka skupina pripravila igro Miklova Zala in letos so se dogovorili, da bodo organizirali sre~anje takratnih igralcev; to bo 24. avgusta v Vitomarcih. Nalogo, zbrati igralce, si je zadala skupina petih takratnih igralcev: Boris To{, Ciril Fridau, Anica Ljubi, Franc To{ in Polda Firbas.
Boris Toš, ki vodi odbor, se takratne igre takole spominja: "Igrali smo na prostem, v popoldanskem ~asu, saj takrat v Vitomarcih še ni bilo elektrike. Vaje so bile ob petrolejki, sodelovalo nas je okrog petde-
Igralci Miklove Zale iz leta 1954
set. Nastopali smo z doma~imi kme~kimi konji, nekaj pa smo si jih sposodili od takratnega jahalnega kluba Ptuj, ki ga je vodil doma~in Ferdinand Past. Igro smo dvakrat zaigrali doma, enkrat smo gostovali v Radencih ob ob~inskem prazniku in enkrat smo igrali v grajskem parku v Dornavi. To je bil velik projekt, na našo predstavo so ljudje prihajali s kolesi od blizu in dale~. Takratni igralci živijo po celem svetu, tudi v Ameriki, zato je zadnji ~as, da se po 48 letih sre~amo, saj je 13 igralcev od petdesetih že pokojnih."
Igro je režiral študent medicine Mirko Toš, ki se je pred tem izobraževal v Šentjakobskem gledališ~u. Dr. Mirko Toš danes živi na Danskem in je upokojen šef univerzitetne otorinolaringološke klinike Gento-fte v Kobenhavnu ter vrhunski strokovnjak na podro~ju bolezni ušes, nosu in grla. Na vprašanje, kako zahtevno je bilo delo režiserja, pa pravi, da ni nobene razlike med režiranjem igre na vasi in organizacijo svetovnega strokovnega kongresa.
Zmago Šalamun
LJUBLJANA / PREDSTAVITEV PESNI[KE ZBIRKE
Mi2 pišema poezije
Sredi maja se je v Klubu mariborskih {tudentov v Ljubljani zgodil pesni{ko-glasbeni ve~er, na katerem sta vokalista glasbene skupine Mi2 Jernej Dirnbek in Tone Kregar iz Rogatca predstavila svojo poezijo, ki sta jo zbrala v pesni-{ko zbirko z naslovom Mi2 pi{ema poezije.
Prav gotovo poznate skladbe skupine Mi2, kot so npr. Črtica, Moja teta Estera, Pojdi z menoj v toplice, Pa si šla, ki so se v preteklih letih znašle na samem vrhu glasbenih lestvic v Sloveniji. Mnogi kritiki in poslušalci so mnenja, da je potrebno uspeh skupine iskati predvsem v besedilih, zato sta se oba avtorja Jernej Dirnbek in Tone Kregar odlo~ila, da izbor svojih najljubših in najbolj znanih tekstov izdata tudi v knjižni obliki ter jih na ta na~in javnosti predstavita še malo druga~e. Takšen na~in povezovanja rocka in li-
terature je v Sloveniji sicer prej izjema kot pravilo, vendar nikakor ne gre za osamljen primer. Na ta na~in sta izšli tudi Pre-dinova in Kreslinova zbirka, pa tudi razne antologije.
Kot smo že omenili, je predstavitev pesniške zbirke Mi2 pi-šema poezije potekala v Klubu mariborskih študentov v Ljubljani, vsekakor pa ni šlo za klasi~en na~in predstavljanja tovrstne literature z branjem, ampak za svojevrstno povezovanje glasbe in pesništva.
V knjižni zbirki Mi2 pišema poezije je zbranih 26 pesmi
omenjene skupine, vsaki izmed njih pa je dodana tudi tematska karikatura oz. ilustracija priznanega celjskega umetnika Borivoja-Borija Zupan~i~a. Besedila in ilustracije tako skupaj tvorijo zanimivo in svežo pesniško zbirko. Spremni besedi sta napisala Jure Potokar in akademik dr. Matjaž Kmecl. Po besedah urednika Boruta Kramerja
pri~ujo~a pesniška zbirka prvenstveno sicer sodi na podro-~je rockovske poezije, a obenem briše oz. presega meje med razli-~nimi vidiki urbane, popularne, a vendarle nekonvencionalne ustvarjalnosti.
Vsekakor gre za zanimivo branje, h kateremu vabimo tudi vas.
Jana Skaza
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Kaj poieti med poiitnicami?
To je zdaj vprašanje? So taki, ki prisegajo na aktivne počitnice: vse službe in šole proste dni divjajo z nespremenjenim tempom; razlika je zraven večjega veselja tudi v denarcih. S službeno aktivnostjo pricurlja tako ali drugačno plačilo, počitniške dejavnosti pa zahtevajo to isto plačilo in še več. Športno naravnani dopustniki običajno, tudi če hočejo, ne zmorejo lenariti. Pasti lenobo, povsem se prepustiti brezdelju, se dandanes zdi skrajno nespodobno, a košček lenobnega dopusta bi marsikomu prijetneje del od dolgo in skrbno načrtovanih aktivnih počitnic.
Med obveznimi počitniškimi rekviziti vam, dragi bralci Ted-nikove knjigarnice, seveda priporočam knjige. Z njimi se da krasno popotovati na vse konce sveta, čeprav se ne boste premaknili z domačega dvorišča. S knjigami se čudovito lenari: udobno ležati, brati in obilo dremati — to je sprostitev, cenena in enostavna, v dobrem pomenu besede.
Tistim nadebudnežem, ki jim nemirni duh kljub poletnim dnem ne da miru, priporočam knjige iz zbirke Zakaj neki, Pomurske založbe. Doslej so v zbirki, ki obsega osemnajst knjig, izšli naslednji naslovi: Zakaj neki zvezde mežikajo, Mi kruli v želodcu, Imamo zastave, So predori okrogli, So imeli gradovi obrambne jarke, Imajo piščali luknjice, Je dodo izumrl, Telefon zvoni, Imajo kenguruji vreče, Imajo letala krila, So jastrebi gologlavi, Nastajajo milni mehurčki, So Rimljani nosili toge, So Grki gradili svetišča, Imajo drevesa liste, So gradili piramide, Se kače levijo, Sonce vzhaja. Med zadnjimi iz zbirke je takšen naslov: Zakaj neki je morje slano in druga vprašanja o oceanih. Kakor ostale knjige, je tudi ta večjega formata in ima dvaintride-set bogato, otrokom privla~no ilustriranih strani. V njej boste na{li najrazli~nej{e zanimivosti, povezane z morjem. Za ilustracijo navajam nekaj vpra{anj: Je Rdeče morje res rdeče? Katera rakovica bi lahko objela povodnega konja? Katera žival plava na reaktivni pogon? Iz česa je pesek? Katera riba ima žaromete? Kateri ptič leta pod vodo? Kdo ribari z ognjem? So tudi pod morjem kmetije? Uf, zanimivo tudi za odrasle! Knjigo Anite Ganeri je prevedla Maja Kraigher.Zraven vsebinskega kazala na začetku knjige najdete {e stvarno kazalo na koncu.
Med novostmi za otro{ke po-
čitnice je tudi knjižna zbirka Znanost doma, ki jo izdaja Te-hni{ka založba Slovenije. Knjiga, kakor pravi založnik, je prva zabavna znanstvena knjiga za otroke od petega leta starosti naprej. V morju ali kadi vsi kopamo se radi avtorice Janice Lobb in ilustratorja Petra Uttona (prevod Henrik Ciglič) niza poskuse z vodo in duhovito pojasnjuje osnovne naravne zakonitosti. Poskusi so enostavni in jasni, podani stopenjsko, likovno natančno opremljeni, vsak pa vsebuje {e posebna opozorila. Avtorica je dala knjižnim junakom imena po slavnih znanstvenikih: Arči (Arhimed), Meri (Marie Curie), Frenki (Benjamin Franklin), Doti (Dirithy Hodgkin). Bralci bodo ob aktivnem branju in izvedbi spoznali valovanje, delovanje mila, lastnosti plavajočih predmetov in vodne sile, različnost voda, vpliv vode na telo in kožo, spoznali delovanje prhe in si naredili prho iz plastenke. Knjiga je polna duhovitih domislic, zaključuje pa jo Kopali{ki kviz, slovarček manj znanih besed in kazalo.
Predvsem pa vam želim zabavne počitnice! Morda vam bo do zares zabavnih počitnic pomagala novost založbe Mladinska knjiga : Zabava pri čarovnici Lili: sijajne zamisli za otro{ka praznovanja izpod peresa izjemno uspe{nega avtorja, ki se skriva pod imenom Knister. Triin{estdeset strani večjega formata ponuja izvirne re{itve za zabavo otrokom od osmega leta dalje, samostojno ali s pomočjo starej{ih. Knister je domislil celotne zabave od vabil, opreme in kostumov, ličenja, iger, slastnih prigrizkov in pijač. S pomočjo knjige lahko pripravite srhljivo čarovni{ko zabavo, egipčansko zabavo z mumijo, divjo kavbojsko žurko, viharno gusarsko doživetje, vesoljsko prireditev, napeto detektivsko veselje..._ Knjigo je prevedla Meta Ornik.
Imejte se lepo!
Liljana Klemenčič
	KULTUR	A	, IZOBRAŽEVANJE
V			
PTUJ / MEDNARODNA DEJAVNOST SOLE MLADIKA
Sožitje med narodi se zaienja v soli
Letos od 10. do 17. maja se je pet učencev šole Mladika (Ervin Kanli~, Martina Zadravec, Anja Prelog, Aljo{a Sla-mer{ak in Nino Kova~i~) z mentorico (Marijo Kušar) udeležilo mednarodnega razreda na osnovni šoli Cincin-natischule v Muenchnu, ki je glavna koordinatorka projekta Comenius.
zločine 2. svetovne vojne.
Učenci Mladike so bili udeleženi na vseh delavnicah, saj so bili različnih starosti (1 osmošo-lec, 2 sedmošolki in 2 petošol-ca). Bivali so v šoli. Namerno se
Učenci OŠ Mladike pred šolo v Munchnu
Desetega maja so odpotovali v Muenchen, kjer so se za sedem dni pridružili učencem in učiteljem iz Finske, Estonije, Poljske, Madžarske, Italije, Španije in seveda Nemčije. Tim učiteljev iz vseh teh držav je ponujal učencem različne delavnice, v katerih so spoznavali tuje dežele in ustvarjali. Ne samo učitelji, tudi učenci so "poučevali". Že doma so se učenci iz šole Mladika pripravili, da so predstavili Slovenijo in mesto Ptuj z besedo, pesmijo in plesom. Na tako pristen način so se seznanili tudi z drugimi deželami, ki so jim jih predstavili učenci drugih držav.
Med delavnicami, ki so jih obiskovali učenci dopoldne, so se lahko pridružili tistim, kjer so pekli in kuhali, slikali na blago ali oblikovali predmete iz papirja in drugih materialov, igrali v krajših dramskih predstavah, pomagali izdelati in postaviti skulpturo — drevo, na katerega so zadnji dan obesili simbole držav in mest vseh pri-
sotnih skupin. Najzanimivejše je bilo zagotovo tkanje. Šola premore stare statve, ki so obnovljene in so se vsi učenci naučili te starodavne obrti. Tkali so namreč preprogo, vsaka skupina je stkala zastavo svoje države. Začeli so Nemci, ti so učili Madžare, ti naslednjo skupino, Ptujčane so učili Španci. Tako niso tkali le preproge, temveč tudi prijateljske vezi med sabo.
V nedeljo in ob popoldnevih so sledile ekskurzije. Ogledali so si največje znamenitosti v mestu in okolici. Ob naslednji priliki so se učenci z največjim veseljem podali na foto-safari. Opremljeni s fotografskimi aparati so se razkropili po središču Muenchna in fotografirali zanimivosti. Pri tem so se imenitno zabavali. Bistre mlade oči so videle marsikaj, kar je ostalo za vekomaj ovekovečeno na fotografijah.
Najbolj jih je pretresel obisk taborišča Dachau, ki še vedno grozeče opozarja na nečloveške
ni bivalo pri prijateljskih družinah, čeprav so en večer preživeli pri na novo pridobljenih prijateljih iz Muenchna. Tako je bilo pri vsakodnevnih opravilih, skrbeli so namreč za pripravo zajtrka in večerij ter pospravljanje po jedi, več možnosti, da se iz mladih med desetim in šestnajstimi leti, ki govorijo osem različnih jezikov, oblikuje harmonična skupina. Seveda je bilo tu v veliko pomoč znanje angleškega in nemškega jezika. Kmalu pa so obvladali vsaj nekaj stavkov v vsakem izmed osmih jezikov. Učenci nemške šole pa so izdali celo slovar z najbolj zaželenimi besedami.
Na koncu je bila to resnično homogena skupina, ki se je s solzami poslavljala, mnogi med njimi pa bodo ostali v prijateljski navezi še dolga leta.
Veliko podrobnosti bi se dalo napisati o teh osmih dneh. Že potovanje z vlakom, ki naj bi bilo čisto preprosto, se je zaradi prometne nesreče zakompli-ciralo, da so se pri prestopanju kar pošteno namučili. Da se da v milijonskem mestu kljub veliki previdnosti izgubiti na glavni železniški postaji, so izkusili nekateri naši učenci skupaj z Estonci. A so se kar dobro znašli. Po enem tednu pa so imeli že vse kar v malem prstu. Najrajši bi kar ostali.
Od 3. do 7. junija so štirje učenci Cincinnatischule Ptuj-čanom vrnili obisk. Vodila jih je Yvonne Semmler. Učenci so sodelovali pri pouku, gospa učiteljica pa je nekaj ur poučevala nemščino in angleščino. Učenci so bivali pri svojih prijateljih, ki so jih spoznali v Muenchnu. Skupaj so preživljali tudi popoldneve. Gostje so si ogledali grad, se kopali v termah in uživali na Švabovem ob dobrem prigrizku in prelepem razgledu. Bili so navdušeni nad vsem, kar so doživeli. Med Cincinnatis-chule in Mladiko so se spletle res globoke vezi, za katere upamo, da se bodo še utrjevale.
Namen tega projekta je prispevati k sožitju med narodi Evrope in ustvariti ugodne razmere za skupno bivanje, se znebiti predsodkov in ustvariti stanje, v katerem bo prevladovala strpnost med različnimi narodi.
Marija Kušar
□
GLEDALIŠČE PTUJ
staro gledal CarIHagei
o pravilo, da slaba kritika zmeriq škodi in dobra redko koristi, p
v GLEDALIŠČU PTUJ	PROGSAM I.7.- 15.7. 2002	NA GOSTOVANJIH
Lutkovna Gledališče Maribor KUŽEK IN SONČEK Predstava za r^ajmlajěe, 18.30 Plato pred gledalIšCerTi Ruj Gledališče Ruj RUM VODKA Predstava za Izven, 21.00 V gostilni Rozika	4. četrtek	
Gledališče Lampion - Češka ZAKLAD ČAROVNICE MRAČNICE Predstava za najmlajše, 18.30 Plato pred gledališčem Ruj Gledališče Ruj RUM VODKA Predstava za Izven, 21.00 V gostilni Rozilsi	5. petek	
Lutkovna skupina UŠ ZAČARANA LADJA Predstava za najmlajše, 18.30 Plato prsd gledališčem Ruj Gledališče Ruj RUM VODKA Predstava za Izven, 21.00 V gostilni Rozika	6. sobota	
Gledališče Ruj RUM VODKA Predstava za Izven, 21.00 V gostilni Rozila	7. nedelja	
Gledališče Ruj NAGON Predstava za Izven, 21.00 Na Rujskem gradu	9. toiek	
Gledališče Ruj NAGON Predstava za Izven, 21.00 Na Rujskem gradu	10. sreda	
PTUJ / GIMNAZIJSKI IRSKI VEČER
Irska ni samo Irish Puh
^ 4ř
J-„t i-,
H ^
Gimnazijke, ki so oblikovale irski ve~er v Ptuju
Irska je privlačna dežela, polna naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti. Najve~je "odkritje" pa so Irci — odprti, prijazni in zgovorni ljudje s posebnim smislom za humor in neizmerno ustvarjalnostjo: literatura, gledali{~e, film, glasba, ples — kamorkoli pogleda{, povsod Irci. Globoko spo{tujejo svojo kulturno zapu{čino, znajo pa jo tudi povezati s sodobnimi tokovi.
Skupina gimnazijk je pod vodstvom Aleksandre Pal, profesorice angleščine, več mesecev preučevala Irsko, od zgodovine do sodobnih izvajalcev pop glasbe. 16. maja so pripravile irski večer. Namenoma se niso osredotočile le na branje literarnih del, temveč so prikazale tiste elemente irskega življenja, ki delajo to deželo tako zanimivo. Predstavile so parado ob dnevu svetega Patrika, zavetnika Irske, vilinska bitja, znano tem-
no pivo Guinness, predvsem pa veliko irske glasbe. Poizkusile so se tudi v plesnih korakih, čeprav se je bilo tradicionalnega irskega plesa, ki doživlja preporod s skupinama Riverdance in Lord of the Dance, seveda nemogoče naučiti. Za to, so dejale, pa že potrebuješ irsko dušo.
Za rekvizite je poskrbela gospa Tatjana Rudolf iz lokala Old Irish Pub.
Nastopajoce
... PA BREZ ZAMERE
Poletne migracije
MEDITACIJE O DOPUSTU
Ke-r smo z obema nogama že krepko v poletju, kar pomeni, da se nezadržno bliža tisti trenutek, ko bo treba zmetati skupaj tistih par starih cotic, brisač in kopalk, ter vse skupaj stlačiti v kufre, se pravi, ker se bliža tisti čas, ko ga bo treba kam mahniti na oddih, je morda primerno, če malce pogledamo in razčlenimo stvari, ki bi znale biti povezane s tako reč-jo. Da malce pretuhtamo in pre-meljemo stvari, ki nam ob besedi oddih pridejo na misel. Se bolj natančno, skušali bomo malce osvetliti opcije, ki so vam na voljo, ko pride čas, da svojemu proletarskemu telesu dobrohotno podarite nekaj zasluženega oddiha. Ker pa, kot ste verjetno že kdaj okusili tudi na lastni koži, zna biti taka stvar vse prej kot enostavna, je biti pripravljen na nekatere stvari sila pomembna zadeva. Človek pa ne more biti pripravljen na nekaj, česar ne pričakuje, ne? Torej, na delo.
Kaj se zdi večini prebivalstva samo po sebi še vedno prva opcija, kadar se omeni poletni dopust? Ja, še vedno je to morje. Pa poglejmo malce, kako je torej stanje z morjem. V primeru, da se odločite za morje (in večina, kot rečeno, se vas), se morate, kar je samoumevno, najprej odločiti, kam boste na morje sploh šli, se pravi, določiti morate kraj vašega letovanja na morju. Sicer se nekaj odstotkov predvsem mlajše populacije vsako leto odloči ga na morje mahniti kar s šotorom in lepo za nosom, a večina se vseeno odloči za ziheraško in vnaprej načrtovano migracijo. Torej, najprej je treba določiti cilj. Na izbiro imate kar nekaj destinacij. Časi, ko je bila varianta z Jadranom samo po sebi umevno dejstvo, so mimo. Globa-lizacija je storila svoje. V času, ki bi ga porabili, da bi se pri-cijazili do obale nam vsem tako dragega modrega Jadrana, ste lahko ob majhni pomoči letala že skoraj na pol poti okoli sveta. Sama izbira destinacije torej ni več tako samoumevna. Kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da je modri Jadran s strani slovenske turistično-dopustniške publike pozabljen. Ne, ravno nasprotno. Se vedno je krepko na vrhu priljubljenosti (pa tudi, roko na srce, krasen je). Kar smo z opazko o globalizaciji hoteli poudariti, je zgolj dejstvo, da je izbira destinacij zdaj večja kot kdajkoli prej, a to še ne pomeni, da se večina tudi odloča za takšne migracije. Ne, povprečen sin slovenskega naroda še vedno hodi nogice namakat na obalo k našim južnim sosedom. In recimo, da ste se za to varianto odločili tudi vi.
Dobro, cilj je izbran, treba je še določiti sredstvo transporta. Tudi tukaj imate več opcij. Od že prej omenjenega letala, pa vse tja do kolesa. In tudi tukaj lahko ugotovimo, tako kot prej za cilj migracije, da ima tudi to področje izrazitega favorita. Veliko veliko ljudi se na morje še vedno odpelje z lastnim plehnatim konjičkom. Precej ljudi se sicer tudi da odpeljati na dopust z avtobusom ali pa letalom, a tisti, ki se na pot podajo s svojo škatlo, so vseeno še krepko v ospredju. Z avtom je
pa tako. Ima sicer svoje prednosti (niste odvisni od drugih, kar se tega tiče, to pa pomeni, da se vam ni treba nujno do sekunde natančno držati urnika), a ni jih malo takih, ki jim ob pogledu na zatrpane in peklensko vroče ceste te prednosti v trenutku izpuhtijo v nič. Če niste med tistimi, katerih avto je lahko tudi hladilnik (beri: ima klimatsko napravo), vam podajanje na pot svetujem le v primeru, da se krepko založite s perseni, prozaki, apaurini in kaj je še takih podobnih pomirjeval. Seveda jih med vožnjo (v primeru, da ste voznik in ne sopotnik) ne smete zaužiti, saj bi taka stvar lahko šla kakemu policaju hudo v nos, jih boste pa zelo veseli na koncu poti, verjemite. Gneča na cesti je ubijalska, če pa je v času vaše cestne kalvarije slučajno prisotna še kaka tropska vročina (nad trideset), potem so kletvice, potenje, grizenje volana in podobne reči zagotovljene. Bognedaj, da bi se na pot odpravili v petek ali nedeljo, kajti v tem primeru vam tudi vsi zgoraj omenjeni pripomočki ne bodo pomagali prav nič. Gneča na cesti zadobi v teh dveh dnevih že kar mitične razsežnosti. Tako rekoč epske dimenzije. A kaj hočemo, če vas je strah letenja, vam gredo na živce sredstva javnega prevoza, če nimate kondicije, da bi do Jadrana odkolesarili (ali pa se vam preveč smili vaša zadnja plat), motorja pa tudi nimate, je avto pač vaša edina možnost. Moje sožalje.
Okej. Vprašanje destinacije in prevoza ste torej uspešno rešili. Ostanejo vam pa seveda še razne drobnjarije, ki so prav tako nujne za uspešno in čimmanj stresno dopustovanje. Sem spadajo recimo kakšni nakupi konfekcije, nujne za na morje, kot na primer kopalkice, pa brisač-ke, blazine za napihniti in tako dalje, seveda pod predpostavko, da teh stvari še nimate. Ne smete pa pozabiti tudi raznih kremic, saj boste v nasprotnem primeru prišli domov rdeči kot kuhan rak. Ja, ozonska luknja je pač naredila svoje. No, lahko v bistvu pozabite vse, tudi kopalke in brisačke, saj imajo tega v obmorskih trgovinicah in butikih na pretek, pa tudi prodali vam bodo naši bivši bratje to robo z velikim veseljem, a vedite, da boste zanjo zapravili vsaj dvakrat toliko, kot pa bi doma. Pa ne zato, ker boste tam kupili dvakrat več, če me razumete.
In tako smo na koncu vendarle prišli do tistega, brez česa bi lahko imeli vse lepo pripravljeno in načrtovano do popolnosti, a bi kljub temu bili obsojeni na čofotanje po domačem lavorju. Ja, točno, brez financ vam totalno vse pade v vodo (pa ne v morsko). Na žalost. Če ste brez financ, potem je najbolje, da mimo razno raznih turističnih agencij hodite z zaprtimi očmi, da si prihranite duševne bolečine. V tem primeru se vam tudi spodaj podpisani opravičuje, da vas je po nepotrebnem spominjal na morje in dopust. Tistim, ki pa imate v nogavici še kaj fičnikov, pa srečno pot.
Gregor Alič
GOMILA / ZUMROVI SO OSTALI BREZ SKROMNEGA DOMA
Na naši zemlji polno gradbene mehanizacije, policije...
"Pridite pogledat, porušili so mi hišo", je razburjen glas sporočal v na{e uredni{tvo dva dni po praznovanju slovenske državnosti. Popeljal sem se na Gomilo v občini Destrnik in iskal kakšne ruševine, ki po rušenju pač ostanejo. Nič takega ni bilo, bila pa je razmočena zemlja in kup opreme, ki je bila delno pokrita, delno pod milim nebom. Pričakali so me lastnik zemljišča, Vladimir Žumer, njegova življenjska sopotnica Viktorija Bohl, zvedavo sta me gledala David in Darjan, učenca prvega razreda osemletke in devetletke.
Težko smo prišli do razgovora, saj je bil Vladimir razburjen, iskal je nekak{ne papirje, pa zvezek in stol, da bi sedla, otroka sta umirila stvar, ko sta dejala: "Se psicko so nam odpeljali!"
0"Pred leti sem ostal brez službe. Z nekaj prihranki in s prodajo certifikatov sem kupil hektar zemlje, tu na Gomili, saj mi je prijatelj svetoval, naj se začnem ukvarjati s kmetijstvom; postavim naj rastlinjak, vsaj za življenje bo. Zato sem potreboval tudi nujno potrebne objekte.
Vladimirja Žumra opozoril, da je bil že leta 1998 opozorjen, da mora objekt odstraniti, da je že imel eno izvršbo, ki jo je preprečil s tem, da se je zaprl v objekt in, da je potem sam pismeno obljubil, da bo objekt odstranil. "Res je", je dejal in nadaljeval: "Takrat bi obljubil vse. Upal sem, da se bo oblast na Destrniku zamenjala in da bom uspel svojo gradnjo legalizirati. Dosedanji primeri mi potrjujejo, da so ljudje uspeli legalizirati podobne gradnje.
zneje ne prihaja do nesoglasij med sosedi ali do izsiljevanj občine pri plazovih, vdorih vode. Dejal je tudi, da ne bo nobenih problemov v zvezi z vodovodnim priključkom, če bo gospod Žumer imel soglasje Upravne enote za uporabo vode za kmetijske namene. Gospod Žumer je bil opozorjen, da ne sme postavljati objektov, ki so bili sedaj porušeni.
V zvezi s prostorskim planom pa občina ne daje sprotnih odgovorov, saj je to dokument, ki se uradno objavlja.
Rušenje oziroma izvršbo je določila urbanistična inšpekcija. Poklicali smo Marto Marek Berlič in Branka Kmetca, ki delujeta na ptujskem in ormoškem območju, prijazno sta se odzvala razgovoru, z željo, da tudi časopisni članki opozorijo graditelje, da je pač potrebno
Žumrovi na mestu, kjer bi naj čez čas stal njihov pravi dom. Foto: Fl
Najprej sem zaprosil za dovoljenje za postavitev žične ograje. Pridelke sem želel zavarovati. Na odgovor sem čakal več kot tri leta in pol. Zaprosil sem tudi za dovoljenje za postavitev manjšega objekta ter opornega zidu. Ker je zemljišče kategorizirano kot kmetijsko zemljišče prve kategorije, sem zaprosil občino Destrnik za spremembo prostorskega načrta. Odgovora nisem dobil.
V Mariboru, na Teznem, imam nemogoče stanovanje, zato sem bil prisiljen postaviti si vsaj zasilno bivališče, da otroka popeljem na zrak (eden je astmatik). Upal sem, da bo prišlo do spremembe družbenega plana in da bom gradnjo lahko legaliziral. Vzpodbudo sem dobil, ko sem z občino Destrnik podpisal pogodbo o sofinanciranju vodovodnega priključka. Plačal sem vse prispevke, vode pa še nimam, kljub temu, da sem si pridobil dodatna soglasja (ki v pogodbi niso bila omenjena) od Komunalnega podjetja Ptuj in od Upravne enote, res pa je bilo rečeno, da dobim vodo zgolj za kmetijsko uporabo. Vsi so jo dobili, jaz pa ne, kljub vsem plačilom".
Ko sem prelistaval najrazličnejše odločbe in sklepe inšpekcijskih služb za prostor, sem
Resnično sem upal, da bom uspel tudi sam. Konec koncev, vsaka kmetijska dejavnost zahteva tudi določene objekte, tudi za bivanje. Žal mi ni uspelo. Ne vem, kaj bom sedaj. V objekt sem vložil nekaj čez tri milijone tolarjev, zdaj pa še to, niti misliti ne smem, kakšni stroški so to. Saj nimam od kod vzeti. Tam, vidite, imam štiri čebelje panje, v prikolici nekaj rac, njivo koruze, v plastenjaku nekaj vrtnin, res sem upal, da se bodo stvari uredile, sedaj pa imam tu kup razmočene (dan po rušitvi je močno deževalo — op. avtorja) "prvokategorne" zemlje in podrto žično ograjo".
Stvari se očitno niso uredile! Žumrovi so slepo upali, tokrat je bilo predpisom zadoščeno.
Kaj pravijo na občini Destrnik in kaj na inšpekcijskih službah?
Z direktorjem uprave občine Destrnik, gospodom Cehom, smo se pogovarjali po telefonu. Dejal je, da primer pozna, saj je tu v bližini doma. Povedal je, da je Žumrovo zemljišče resnično kategorizirano kot kmetijsko, prve kategorije, in to se v prostorskem planu ni spremenilo, tudi ni razlogov, da bi se v bodoče. Na občini v zvezi z gradnjami gledajo naprej, da po-
upoštevati urbanistične predpise in prostorske načrte lokalnih skupnosti in začeti z gradnjo šele, ko si pridobijo dovoljenje.
Berličeva je dejala, da se je zadeva Žumer na Gomili vlekla kar od leta 1998, ko je bil v marcu izveden prvi poseg. "Aprila smo s stranko opravili razgovor, na katerem je bilo ugotovljeno, da za navedeno gradnjo nima pridobljenega ustreznega dovoljenja, zato je bila izdana odločba za odstranitev objekta. Junija 1999 smo ponovno bili na ogledu, gradnja se je nadaljevala, še več objektov je stalo. Ponovno smo ga povabili na zaslišanje, izjavil je, da bo gradnjo legaliziral in da je ne bo nadaljeval, dokler ne pridobi ustreznih dovoljenj. Izjavil je, da je na občini vložil pobudo za spremembo prostorskega plana, za ograjo pa bo podal vlogo za izdajo dovoljenja na Upravni enoti Ptuj. Po dveh letih ni bilo dovoljenj, investitor pa je z gradnjo nadaljeval. Na občino Destrnik smo se obrnili v zvezi s prostorskim planom in dobili odgovor, da je odbor sprejel sklep, da se zemljišče, ki je razvrščeno v prvo območje kmetijskih zemljišč, varuje za kmetijske namene. Razen za vodovodni priključek so bile Žumru vse vloge zavrnjene. V mesecu novembru 2001 smo
ga z dopisom opozorili, da se bo pričela izvršba po drugi osebi, ker ni sam odstranil objekta. Investitor je na zapisnik izjavil, da bo objekt sam odstranil in sicer do aprila 2002. Nekaj strehe je resnično odstranil, zgolj začasno, saj jo je pokril nazaj. Prisiljeni smo bili ukrepati, to je naša obveznost do družbe."
Borisa Kumra smo povprašali tudi o stroških, ki nastanejo v zvezi s podobnimi rušitvami. Dejal je, da izvajalec del pripravi obračun stroškov. Predračun za prvo rušenje je bil dva milijona, štiristo tisoč tolarjev. Koncesionar za rušenje je podjetje Veko iz Velenja.
Na vprašanje, kako je pogosta rušitev objektov, je Kumer dejal, da jih čaka ob primeru na Gomili še en primer v Ormožu, kjer gre za rušitev opornega zidu.
Oba inšpektorja se zavedata, da ne moreta zagotovo reči, da
Dvosobna ~rnogradnja na Gomili. Stavba se je spremenila v kmetijsko zemljis~e prve kategorije. Foto: V.@.
na terenu, ki ga pokrivata ni še več primerov črnogradenj, mnogi si stvari legalizirajo tudi po tem, ko so že začeli graditi. Možnost gradnje objektov na kmetijskem zemljišču opredeljuje Zakon o kmetijskih zemljiščih. Skupaj z inšpektorjema smo si ga prebrali in ugotovili: "Lokalna skupnost lahko v planskem aktu izjemoma določi, da se najboljša kmetijska zemljišča (prva kategorija) namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti drugih zemljišč ali gozdov in če gre za gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji
(hlevi, silosi, sušilnice, vinske kleti, rastlinjaki, stanovanjska gradnja), če izpolnjujejo predpisane pogoje nujnosti gradnje na tem območju.
Ali Vladimir Žumer še lahko upa? Kaj, če ima prav, da je čakal na novo destrniško oblast! Kaj pa, če bodo izjemoma določili...
Žumrove sem zapuščal s cmokom v grlu. Darjana sem spotoma vprašal, kaj je bilo s psičko? "Odpeljali so jo na Veterinarsko bolnico na Ptuj. Saj je že doma, pa smo jo zaprli. Mogoče je jezna tudi na vas!"
Franc Lačen
PTUJ / HAJDINSKA KULTURA NA PTUJSKEM GRADU
Bogastvo preteklosti in sedanjosti
V prelepem okolju grajskega dvorišča in ptujskega gradu sta Pokrajinski muzej Ptuj in občina Hajdina 29. junija organizirala prireditev pod naslovom "Ohranjanje in razvijanje dediščine v občini Hajdina". Obiskovalci so v tem sobotnem dopoldnemu in zgodnjem popoldnevu imeli kaj videti.
V občini Hajdini je doma razgibana kulturna dejavnost, dediščina, kulinarika, ki se odlično vklapljajo v novodobne aktivnosti. Del vsega tega so v soboto prinesli na grajsko dvorišče, kjer so za kulise prireditvenega prostora uporabili nekatere kmečke pripomočke, tudi še uporaben gasilski voz iz leta 1913. Predstavili so tudi nekatere stare obrti. Da v občini Hajdini skrb za kulturno dediščino ni ostala zgolj na deklarativni ravni, zgovorno pritrjujeta občinski grb in zastava, ki se ponašata s simbolom Mitre, rad spomni hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je tudi v soboto nagovoril zbrano občinstvo na grajskem dvorišču. Z direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj
Alešem Arihom pa sta podpisala pismo o nameri o sodelovanju med občino Hajdino in
Pokrajinskim muzejem Ptuj pri ohranjanju in razvijanju kulturne dediščine v bodoče.
V soboto se je na grajskem dvorišču predstavilo okrog dvajset kulturnih skupin iz občine Hajdina.
MG
Mize so se šibile od kulinaričnih dobrot (Foto: Črtomir Goznik)
Najštevilčnejša skupina na sobotni predstavitvi na ptujskem gradu so bili Mautarji iz Skorbe
4.-10. julija 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 4. julij
TV SLOVENIJA 1
7.20 Kultura. 7.30 Odmevi. 8.00 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 8.25 Peta hi{a na levi, hum. nan., 4. epizoda. 8.55 Pod klobukom. 9.45 Zgodbe iz {koljke. 10.15 Oddaja za otroke. 10.55 Slovenski magazin. 11.25 19. Ebu festival sodobne ljudske glasbe. 11.55 Ljubezen ne pozna barve, ang. nad., 1/3. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.15 Tedenski izbor 13.15 Myanmar - Burma, dežela tiso~erih prigod, dokum. film. 14.10 Mario, nedeljski ve~er v živo. 15.55 Moja vas: Križ. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 17.00 Dosežki. 17.20 List in cvet: Jelena de Belder. 17.55 Na liniji, oddaja za mlade. 18.30 Dober tek vam želi Rosita iz Mehike. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 David Copperfield, ang. nad., 1/4. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Janko Kersnik - Andrej Inkret: Ciklamen, TV drama. 0.05 Brane Ron~el izza odra. 1.15 List in cvet: Jelena de Belder, pon. 1.45 Tednik, pon. 2.40 Nenadoma Susan, ameri{ka nan., 7/23, pon. 3.00 Dr. Sommerfeld, nem{ka nad., 4/10, pon. 3.50 Powaqqatsi, ameri{ki film. 5.45 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Tenis - Wimbledon, posnetek. 13.25 Wimbledon: Tenis, prenos. 15.25 Zgodovinski laboratorij, angle{ka dok. serija, 4/6, pon. 16.15 Nenadoma Susan, nan., 7/23. 16.45 Dr. Sommerfeld, nem{ka nad., 4/10. 17.45 V trenutku, ameri{ki film. 20.00 Popularna resna glasba. 21.30 Poseben pogled: Kralj mask, kitajski film. 23.05 Praksa, am. nan., 23. epizoda, pon. 23.45 Novinka, nem{ko-avstrij. nan., 13/14. 0.35 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Newyor{ka policija, pon. 2. del nan. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 51. dela nad. 10.55 Tri sestre, pon. 128. dela nad. 11.50 Esmeralda, pon. 118. dela nad. 13.10 Nikita, pon. 2. dela nan. 14.10 Odpadnik, pon. 4. dela nan. 15.30 Newyor{ka policija, 3. del nan. 16.25 Esmeralda, 119. del nad. 17.20 Tri sestre, 129. del nad. 18.15 Mo~no me objemi, 52. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Romanti~ni film: Danielle Steel: Me{ani ob~utki, ameri{ki film. 21.40 Bolni{nica upan, 21. del nan. 22.30 Odpadnik, 5. del am. nan. 23.30 Prijatelji, 3. del ameri{ke nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Lov za zakladom, pon. 19. dela nan. 12.10 Jack in Jill, pon. 4. dela am. nan. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 53. del ameri{ke nad. 15.10 Mladi in nemirni, 179. del ameri{ke nad. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Lov za zakladom, 20. del ameri{ke nan. 17.45 Gola resnica, zadnji del hum. nan. 18.15 Roseanne, 6. del hum. nan. 18.45 Korak za korakom, 1. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Columbo: Džungla v zimskem vrtu, am. film. 21.20 Pa me ustreli, 7. del am. hum. nan. 21.50 Ti in jaz, zadnji del hum. nan. 22.20 Noro zaljubljena, 19. del hum. nan. 22.50 Šov Jerryja Springerja, pon. 23.40 Roseanne, pon. 6. dela. 0.10 Rde~e petke, eroti~na serija.
TV3
6.00 Videostrani. 7.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 09.15 Terra X - Tara Tour, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.00 Družinska. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 16.05 Družinska. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Windsorski protokol, ameri{ki triler 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna odd. 23.15 Wai Lana joga.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Lassie, serija. 9.25 Grimmove pripovedke, risana serija. 9.50 Pozabljene igra~ke, risani film. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 Ste vedeli?: Pašman. 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb -kontakt-program. 14.00 Evropski TV film - komedije. 15.30 Risanka. 15.45 Split: Poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Hrvaške planine: Zima. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Split: Morje. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Barve turizma. 20.55 Deset neverjetnih dnevov, film. 22.25 Iz sveta. 22.45 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Pravi ~as. 0.40 Evropski TV film - komedije. 2.40 Sternbergovi, serija. 3.25 National Geographic. 4.20 Svet mode. 4.45 Deset neverjetnih dnevov, film.
HTV 2
15.30 Lassie, serija. 15.55 Grimmove pripovedke, risana serija. 16.20 Pozabljene igra~ke, risani film. 16.45 Novice.16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba 9., serija. 19.30 Glasbeni izbor 20.05 Sternbergovi, serija. 21.00 Novice. 21.15 Sodnica Amy 2., serija. 22.05 Svet mode. 22.35 Seks v mestu. 23.00 Družina Soprano 3., serija. 23.45 Nikita 3., serija.
HTV 3
14.00 Wimbledon: Tenis, prenos. 19.50 Rock club. 20.50 Ricky Martin - koncert Loaded. 21.30 Strauss: No~ v Vene~iji, prenos.
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 7.55 Varuška, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.25 Herkul, serija. 10.10 Grof Monte Christo, film. 11.45 Confetti tivi.12.10 Disney special. 13.00 Otroški program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.10 Alarm za Cobro 11, serija. 21.55 Kaiser-muehlen Blues. 23.00 Poletni kabaret. 0.00 Umetnine.
AVSTRIJA 2
9.00 Poro~ila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1547). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Igrani film. 12.00 ~as v sliki. 12.05 poštna loterija 12.30 Dežela in ljudje. 13.00 ~as v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Gozdna dežela. 14.05 Iz ~istega neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1548). 16.00 Talkshow. 17.00 ~as v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 ~as v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Vera. 22.00 ~as v sliki. 22.30 Euro Austria. 23.10 Primer za dva, serija. 0.00 ~as v sliki.
Petek, 5. julij
TV SLOVENIJA 1
7.30 Odmevi. 8.00 Prisluhnimo ti{ini. 8.30 Peta hi{a na levi, družinska hum. nan., 5. epizoda. 8.55 Potujo~i {krat: pou~no-razvedrilna oddaja, 5/10. 9.25 Na liniji, oddaja za mlade. 10.00 Dober tek vam želi Rosita iz Mehike. 10.15 Oddaja za otroke. 10.45 Dosežki. 11.05 List in cvet: Jelena de Belder 11.35 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor. 12.00 Sylvia, nem{ka nan., 5/15. 13.00 Poro-~ila. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Lahinja. 13.45 Vsakdanjik in praznik. 15.00 Velika imena malega ekrana: Frane Mil~inski Ježek. 15.55 Mostovi. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar. 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 National Geographic, 7/23. 18.00 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 30.epizoda. 18.10 Iz popotne torbe: Zvok. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Vikarka iz Dibleyja, angleška nan., 1/4. 20.40 Prevara, ang. nad., 3., zadnji del. 21.30 Normal, Ohio, am. nan., 1. epizoda. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.55 Polno~ni klub. 0.10 Sedem dni, am. nan., 5/22. 0.55 National Geographic, pon. 1.50 Nenadoma Susan, 8/23, pon. 2.10 Dr. Sommerfeld, nem. nad., 5/10, pon. 3.00 Lukova Jovana, srbski film. 4.40 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.55 Film.
TV SLOVENIJA 2
08.00 Tenis - Grand slam, posn. 13.25 Wimbledon: Tenis, prenos. 15.25 Bojne enote ss, nem{ka dok. serija, 3., zadnji del, pon. 16.15 Nenadoma Susan, nan., 8/23. 16.45 Dr. Sommerfeld, nem{ka nad., 5/10. 17.40 Popoln mo{ki, francoski film, pon. 19.45 Pariz: Atletika - Zlata liga, prenos. 23.00 Praksa, ameri{ka nan., 24.epizoda, pon. 23.40 Pa naj jedo poga~o, angle{ka nan., 1/6. 0.10 Festival Ljubljana - Funk latin jazz in film town.
POP TV
9.10 Newyor{ka policija, pon. 3. del nan. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 52. dela mehi{ke nad. 10.55 Tri sestre, pon. 129. dela nad. 11.50 Esmeralda, pon. 119. dela nad. 13.10 Bolni{nica upanja, 6. sezona, pon. 21. dela nan. 14.10 Odpadnik, pon. 5. dela nan. 15.30 Newyor{ka policija, 4. del nan. 16.25 Esmeralda, 120. del nad. 17.20 Tri sestre, 130. del nad. 18.15 Mo~no me objemi, 53. del mehi{ke nad. 19.15 24 ur. 20.00 Mladi Indiana Jones: Zgodbe nedolžnosti, ameriški film. 21.45 Privid zlo-~ina, 14. del ameri{ke nan. 22.40 Odpadnik, 6. del ameri{ka nan. 23.30 Prijatelji, 4. del ameri{ke hum. nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Lov za zakladom, pon. 20. dela am. nan. 12.10 Zmikavta, pon. 1. dela am. nan. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 54. del nad. 15.10 Mladi in nemirni, 180. del nad. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Lov za zakladom, 21. del nan. 17.45 Da, draga?, 1. del hum. nan. 18.15 Roseanne, 7. del. 18.45 Korak za korakom, 2. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Horor: Izganjalka vampirjev, 9. del nan. 20.55 Angel, 9. del nan. 21.50 Hudi~eva zalega, am. film. 23.35 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.20 Rde~e petke, eroti~na serija.
TV 3
7.00 Pokemoni, risani film. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 V sedlu, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.00 Družinska. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 Štiri Ta~ke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 7. dela nan. 18.50 Risanke. 19.20 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Čas zlo~ina, ameri{ki triler 23.30 Reporter X.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Lassie, serija. 9.25 Grimmove pripovedke, risana serija. 9.50 Gasilec Samo, risanka. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 Ste vedeli?. 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontaktni-program. 14.00 Evropski TV film - komedije. 15.30 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Hrvaške planine. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Frane Paro, znanstveno-izobraž. oddaja. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, ne vem. 19.14 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Naše malo mesto, dramska serija. 21.55 Zvo~na strela: Jose Carreras v Zagrebu. 23.00 Meridijan 16. 23.30 The Ogre, film. 1.40 Hollywood Profile: John Malkovich, dokumentarni film. 2.30 Kraljestvo sonca, am. film. 4.55 Sence in megla, angl film. 6.20 Sternbergovi, serija.
HTV 2
15.30 Lassie, serija. 15.55 Grimmove pripovedke, risana serija. 16.20 Gasilec Samo, risani. 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba 9., serija. 19.30 Glasbeni izbor 20.05 Sternbergovi, serija. 21.00 Novice. 21.15 Centre Street 100, serija. 22.00 Hit-depo. 23.30 Seks v mestu, serija. 23.55 Družina Soprano 3., serija. 0.40 Nikita 3., serija.
HTV 3
14.00 Wimbledon: Tenis, prenos. 19.50 Pariz: Atletika, prenos.
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 7.55 Varuška, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.10 Kaisermuehlen Blues, serija. 10.55 Alarm za Cobro 11, serija 11.45 Confetti tivi.12.10 Disney special. 13.00 Otroški program. 13.45 Formula 1, VN VB, trening. 15.05 Simpsonovi. 15.30 Korak za korakom, serija. 15.50 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will & Grace. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. ~as v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Grof Monte Christo, film. 1998. 22.00 Zadnji Mohikanec, film 1992. 23.50 Black Thunder, film.
AVSTRIJA 2
9.30 Bogati in lepi, (1548). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.20 Mia, ljubezen mojega življenja, film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera 13.00 ~as v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz ~istega neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1549). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 XY nerešeno, oddaja. 21.20 Žariš~e. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka.
Sobota, 6. julij
TV SLOVENIJA 1
7.20 Kultura. 7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Vesela hi{ica: Indijanska pra{i~ja princesa, lutkovna igrica , 16/23. 8.50 Radovedni ta~ek: Ogledalo. 9.00 Male sive celice. 9.50 Na liniji, oddaja za mlade. 10.25 Oddaja za otroke. 11.05 Ran~ pri kragulj-~kovi sedmici, ~e{ka nad., 1/14. 11.35 Radio aktivnost, kanadska nan., 13/26. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poro~ila. 13.25 Tedenski izbor. 13.25 Folklorna skupina Emona iz LJ. 13.55 Mostovi. 14.30 Zadnji vlak iz Gun Hilla, ameri{ki ~b film. 16.00 Pipsi, risana nan., 5/26. 16.30 Poro~ila. 16.45 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje evrope. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.45 Kuhinja do nazga, angle{ka dok. serija, 9/15. 18.15 Trnovo robidovje: lutkovna nan., 7/8. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Prvih 40. 21.00 Slovenska popevka 2002, prenos z Ljubljanskega gradu. 22.50 Sprehod z zverinami, angle{ka dok. serija, 4/6. 23.25 Poro~ila, {port, vreme. 23.55 Mestne zgodbe, ame-ri{ka nad., 6., zadnji del. 0.50 Iztrebljevalec, ameri{ki film. 2.40 Kuhinja do nazga, angle{ka dok. serija, 9/15, pon. 3.10 Alpe-donava-jadran, podobe iz srednje evrope, pon. 3.40 Mali veliki mož, ameri{ki film, pon. 6.15 Mario, pon.
TV SLOVENIJA 2
9.00 Frasier, ameri{ka nan., 22/24. 9.20 Jean Christophe, francoska nad., 5/9. 10.15 Med prijatelji, nem{ka nan., 9/13. 11.00 Jonatan, kratki igrani film. 11.15 Horace in Tina, avstralska nad., 18/26. 11.40 Štafeta mladosti. 13.05 Šport. 20.00 Pri petdesetih mo{ki poljubljajo druga~e, nem{ki film. 21.30 Jean Christophe, francoska nad., 6/9. 22.25 Praksa, ameri{ka nan., 25.epizoda, pon. 23.10 Koncerti sobotnih no~: Bajaga in instruktori, tabu.
POP TV
8.30 Dragon Ball, risana serija. 9.00 Mali helikopter, risana serija. 9.10 Robinson Crusoe, risani film. 10.10 Providence, 3. del nan. 11.00 Lepo je biti milijonar, pon. 12.10 Mladi Indiana Jones: Zgodbe nedolžnosti, pon. filma. 14.00 Formula 1, prenos treninga. 15.05 Bette, 2. del nan. 15.35 Družinsko pravo, 11. del nan. 16.30 Zahodno krilo, 5. del nan. 17.25 Miss Slovenije, regionalni izbor. 17.30 Fant sre~a dekle, am. drama. 19.15 24 ur. 20.00 Vikend med zvezdami: Zmeda na poštnem vlaku, am.akcijski film. 22.00 Frankenstein, ameri{ka grozljivka. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Obala ljubezni, pon. 50. dela. 11.30 Obala ljubezni, pon. 51. dela. 12.20 Obala ljubezni, pon. 52. dela. 13.10 Obala ljubezni, pon. 53. dela. 14.00 Obala ljubezni, pon. 54. dela. 14.55 Tri želje, ameri{ka drama. 16.35 Slavne zvezde Celebrities, dok. serija. 17.30 Matlock Matlock,16. del nan. 14.45 SP v nogometu 2002, Španija - Slovenija, pon. 18.20 Simpatije, 11. del nan. 19.10 Felicity, 11. del nan. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Korak prednosti, nem{ka akcijska komedija. 22.55 Helikopterska enota, 13. del nan. 23.50 Zmikavta, pon. 1. dela ameri{ke nan.
TV3
8.00 Risanke. 9.00 Action Man, risani film. 10.00 20.000 milj pod morjem, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz doma~e skrinje, pon. 14.00 Iz doma~e skrinje, zabavnoglas-bena oddaja. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 16.30 Državno prvenstvo v raftingu, reportaža. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Spidi in Gogi show, otro-{ka oddaja. 19.00 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja. 21.00 Retrospektiva jugoslovanskih filmov - Dorotej, zgodovinska drama. 23.00 Mo~ polnega življenja. 23.30 TV razglednica - Medvode. 0.30 Videostrani.
HTV 1
7.50 Legende o Otoku z blagom, risana serija. 8.15 Otroški program. 8.50 Felicity 2., serija za mlade. 9.30 Zgodbe. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Mladi Indiana Jones, am. film. 11.45 Nick Praskaton, risani film. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.15 Parlaonica. 13.05 Prizma - multinacionalni magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show. 15.20 Novice. 15.35 Ponor mo~i, am. film. 17.00 Zabavni program. 17.35 Zlata dekleta, serija. 18.15 Glasbeni program. 18.45 Pisani svet. 19.00 Biblija. 19.15 Popaj, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši, dramska serija. 20.50 Zabavni magazin. 21.55 Richie Rich, am. film. 23.30 Novice. 23.45 Dokumentarna serija. 0.35 Ponor mo~i, am. film. 2.00 Neukro~ena Afrika, pz. serija. 2.30 Oprah Show. 3.15 Centre Street 100, serija. 4.05 Zabavni magazin. 5.05 Remek. 5.20 Richie Rich, am. film. 6.55 Glasbeni program.
HTV 2
11.55 TV koledar. 12.05 Hišni ljubimci. 12.55 Felicity 2., serija za mlade. 13.35 Zdravo, mal~ekl - kronika 40. MDF Šibenik 2002. 14.05 Odisej, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukro~ena Afrika. 16.30 Sosedje iz pekla, dokumentarna serija. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Zlata krila 2., serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager 6., serija. 19.30 Glasbeni izbor 20.05 Dokumentarna oddaja. 20.50 Novice. 21.00 Melodije Istre in Kvarnerja, prenos. 22.45 Nevihta stoletja, serija. 0.15 Do konca sveta, film.
HTV 3
20.05 TV spored. 20.10 Dubrovnik: Vaterpolo: Hrvaška - Madžarska, prenos 21.15 Reševalna služba 9., serija. 22.45 Šport danes. 23.00 Reševalna služba 9., serija, pon.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 10.50 Disney festival. 13.45 Formula 1, Velika nagrada Velike Britanije, kvalifikacije. 15.20 Austria top 40. 16.25 Ally Mc Beal, serija. 16.50 Streetlive, serija. 17.15 Nogomet, prenos. 19.30 ~as v sliki 20.15 Stavite, da, oddaja. 22.40 Joshua Tree, film 1993. 0.15 Rocky 5, film 1985.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7. 00 Vremenska panorama. 9.00 Poro~ila. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Pupa gangsterja, film. 11.05 Igrani film. 13.00 ~as v sliki. 13.10 Avstrijski film. 14.45 Ko igra glasba na Vrbskem jezeru, film. 16.10 Slikanica Avstrije. 16.25 Alpe Donava Jadran, magacin. 16.55 Religije sveta. 17.00 ~as v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 ~as v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20. 15 Bella ciao, film 1996. 21.40 ~as v sliki. 21.50 V srcu svetlobe. 23.10 ~as v sliki.
Nedelja, 7. julij
TV SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav. 9.55 Nedeljska ma{a, prenos s Kure{~ka. 11.00 Svet divjih živali, angle{ka poljud. serija, 8/10. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.10 Imago Sloveniae: The Burning Bush. 13.45 Vikarka iz Dibleyja, angle{ka nan., 1/4, pon. 14.25 Viharni ~asi, nem{ka nad., 1/5. 15.55 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Za na{e goste iz tujine, dok. serija, 3/5. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Mavrica. 21.45 Ve~erni gost. 22.40 Poro~ila. 23.15 Zgodbe iz Avstralije, dok. serija, 1/9. 23.50 Še tisti kanček duše, bosanski film. 1.05 Za na{e goste iz tujine, dok. serija, 3/5, pon. 1.35 Zgodovinski laboratorij, angle{ka dok. serija, 5/6, pon. 2.25 Pa naj jedo poga~o, angle{ka nan., 1/6, pon. 2.55 Pajek, danska nad., 3/6, pon. 3.55 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.20 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani - vremenska panorama. 10.50 Tedenski izbor 10.50 Rad imam Lucy, ameri{ka ~b nan., 80.epizoda. 11.15 Komisar rex, avstrijska nan., 28.epizoda. 12.00 6.mednarodno zborovsko tekmovanje »MARIBOR 2002«: Ženski pevski zbor »Leelo« Tallin, Estonija. 13.00 Šport. 18.45 Ep v letenju z zmaji, reportaža. 19.15 Videospotnice. 20.00 Zgodovinski laboratorij, angle{ka dok. serija, 5/6. 20.55 Frasier, ameri{ka nan., 23/24. 21.25 Homo Turisticus. 21.45 Pajek, Danska nad., 3/6. 22.40 In memoriam Dragice Kova~i~, posnetek recitala iz Slovenske filharmonije. 0.10 Videospotnice, pon.
POP TV
8.30 Dragon Ball, risana serija. 9.00 Mali helikopter, risana serija. 9.10 Robinson Crusoe, pon. risanega filma. 10.10 Providence, 4. del nan. 11.00 Lepo je biti milijonar, pon. sezone. 12.30 Zahodno krilo, pon. 5. dela. 13.30 Formula 1: Silverstone, prenos dirke za VN Velike Britanije. 16.00 Smola pa taka, 8. del nan. 16.30 Zahodno krilo, 6. del nan. 17.30 Policijska zgodba: Preutrujena, ameri{ka drama. 19.15 24 ur 20.00 Vikend med zvezdami: Driblerja pod ko{em, ameri{ka komedija. 22.00 Slovenski teden golfa, reportaža. 22.15 Poro~il sem se z morilko, ameri{ka komedija. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.30 Mladi in nemirni, pon. 176. dela. 10.20 Mladi in nemirni, pon. 177. dela. 12.10 Mladi in nemirni, pon. 178. dela. 13.00 Mladi in nemirni, pon. 179. dela. 13.50 Mladi in nemirni, pon. 180. dela. 14.45 SP v nogometu 2002, Slovenija - Paragvaj, pon. 16.35 Slavne zvezde Celebrities, dok. serija. 17.30 Adijo, pamet, 13. del nan. 18.20 Dvakrat v življenju, 13. del nan. 19.10 Jack in Jill, 5. del nan. 20.00 Plava laguna, ameriška romantična drama. 22.00 Spet zaljubljena, 14. del nan. 22.50 Spoznajte Applegatove, ameri{ka komedija. 0.25 Nogometna arena, pon.
TV3
8.00 Risanke. 9.00 Action Man, risani film. 9.45 Risanke. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz doma~e skrinje, pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz doma~e skrinje. 16.30 20.000 milj pod morjem, risani film. 17.30 TV razglednica - Medvode. 18.00 Štiri ta~ke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Ježek Show, pon. 19.30 Risanke. 20.00 Terra X -Tara Tour, 2. del potopisne reportaže. 20.30 Popotovanje od Los Angelesa do Las Vegasa, potopisna reportaža. 21.30 Knjiga. 22.30 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 23.00 Motomania. 23.30 Reporter X. 0.30 Videostrani.
HTV 1
7.25 TV spored. 7.30 TV koledar. 7.40 Otroški program. 9.30 Briljan-teen. 10.00 Novice. 10.05 The Adventures od Young Indiana Jones: Passion for Life, am. film. 11.40 Risanka. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.10 Jack in Jill, serija. 15.00 Inventura, glasbena oddaja. 15.30 Svet zabave. 16.10 Oprah Show. 17.00 Novice. 17.15 ~B v barvi. 18.05 Zlata dekleta, serija. 18.30 Rojeni med divjimi živalmi: Deček-slon. 19.00 Zadnji dan: Anwar el Sadat. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Zelda, am. film. 21.40 Glasba. 22.00 Tišina, prosiml - kontakt oddaja. 23.00 Novice. 23.10 Film. 1.05 ČB v barvi. 1.50 Oprah Show. 2.40 Zelda, am. film. 4.15 Moški ne pade z neba, film. 5.45 Rojeni med divjimi živalmi: De~ek-slon. 6.15 Zadnji dan: Anwar el Sadat.
HTV 2
10.40 TV koledar. 10.50 Portret cerkve in mesta. 11.05 Sveta maša, prenos. 12.05 TV spored. 12.10 Otroški program. 13.10 Brodfest 2002. - otroški festival. 14.05 Odisej, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukro~ena Afrika. 16.30 Sosedje iz pekla, dokumentarna serija. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Zlata krila 2., serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager 6., serija. 19.30 Inventura, glasbena oddaja. 20.05 Prenos. 21.20 Novice. 21.30 Portreti umetnikov. 22.20 Jazz.
HTV 3
10.10 TV spored. 10.15 Izvor, serija. 13.45 Silverstone: Formula 1 za VN Velike Britanije, prenos. 15.00 Wimbledon: Tenis, finale. 18.30 Split: Mednarodni plavalni turnir, reportaža. 20.00 TV spored. 20.05 Sternbergovi, serija. 21.35 Šport danes. 21.50 Sternbergovi, serija.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 12.10 Šport. 13.00 Formula ena, VN Velike Britanije, prenos dirke. 16.05 Mr Bean, serija. 16.30 James Bond 007, Diamanti so ve~ni. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nori profesor, film 1996. 21.50 Columbo. 23.20 Kraj zlo~ina, serija.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 10.30 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Visoka hiša. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 ~as v sliki. 13.05 Tedenska poro~ila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Narodnozabavna glasba. 15.35 Avstrijski film 17.00 ~as v sliki. 17.05 Domovina, oddaja. 17.55 Poštna loterija. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Štajerske. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Avstrijski film. 21.45 ~as v sliki. 21.55 Oddaja. 23.10 Čas v sliki. 23.15 70. obletnica Joeja Zawinula.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
MODRI NAKUPI v juliju v prodajalnah ERA-PETUA

Trgovine prijaznih nakupov
ptt™
Kis za vlaganje Talis
3 I, Kolinska GUMS^S^Mi
.sn333
I',
[T
mm
ckli
Testenine Zara polžki, 2 X zviti
.mm.
FTTUn
Fruc
pomaranča - limona
1.5 I, Fructal
Mesni rogu
200 g, Podravka
Margarino Lâtto
250 g, l^linska
069.^
1.5 I, Kolinska , .,. ,j ■
rm
Argeto junior
100 g, Droga
.mm.
Gorčico
700 g, Eta
(VEGei^

Juho gobova Knorr
68 g, IColinska
Francoslq»klobasa
1 kg^âiSnassnine
f^!


eksi Jaffa pomaranča
150 g
Gorcic^
Vegeto
250 g, Podravka

Detergent Persil
(več vonjev), praSek 3 kg
Tuno RIO MARE 3 X 80 g + 1 X groH*

Apepetovia
Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23 ODPRTO OD 7.30 DO 23. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 23. URE
V	NEDELO OD 8.00 DO 13. URE
Hrenovka Hot dog
1 kg, VP, Pivko
pe panorama
ŠpindlerjevQ ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE VNEDEUO OD 8.00 DO 12. URE
Sun mix mleko za sončenje SPF 8
200 ml, Krka
pehiper center
Industrijsko ulica 7, Lenart v Slovenskih goricah, tel. 02/720 03 01 ODPRTO OD 7.00 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.00 DO 21. URE VNEDEUO OD8.00D012.URE
Detergent Jar
500 ml(več vrst)
pe solid
Dornava 81c, Dornava, tel. 02/755 48 31 ODPRTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 D019. URE VNEDEUO OD8.00D012.URE
^pe stotin
Hardek 17a, Onnož, tel. 02/7401538 ODPRTO OD 7.30 D018. URE V SOBOTO OD 7.30 D012. URE <§
Naročnik: ERA PETUA d.o.o.. Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj • Vse cene so v SIT • Ponudba velja od 04.07.2002 do 17.07.2002 oz. do prodaje zalog • Za morebitne napake v tisku se opravičujemo
PTUJ / SE OSEM DNI DNO 33. PTUJSKEGA FESTIVALA
Predstavljamo nastopajoie
Kot smo že poročali, bo letošnji, že 33. Slovenski festival domače zabavne glasbe "Ptuj 2002" naslednji petek, to je 12. julija pred magistratom na Ptuju. Organizator festivala je Radio Tednik d. o. o. Ptuj, v sodelovanju z Videotonom Geržina iz Maribora in RTV Slovenijo. Po avdiciji, ki je bila v Hajdošah prejšnji mesec, je organizator za nastop na festivalu izbral dvanajst ansamblov in na kratko jih predstavljamo v tem sestavku.
Ansambel Atomcek iz Podčetrtka je uspešno opravil avdicijo za ptujski festival in se bo predstavil s skladbama: Pesem Sloveniji in Naš krčmar. Ansambel sestavlja pet članov, klasični trio (harmonika, kitara, bas) ter pevec in pevka. Ptujski
jo ga mladi in tudi izkušeni glasbeniki. Predstavili se bodo z aranžmajem ljudske Haloške napitnice ter avtorsko skladbo Da še zlati reciva enkrat.
Na avdiciji je uspel tudi ansambel Pogum iz Škocjana. Har-
Ansambel Ptujski Groščoki
graščaki, ki bodo tudi nastopili prvič in so uspeli na avdiciji, prihajajo iz Ptuja in so po sestavi zanimiva glasbena skupina. Ansambel je sestavljen iz harmonike, dveh violin, dveh klarinetov, kitare in bas kitare, pojo instrumentalisti. Sestavlja-
monika, kitara in bas kitara predstavljajo instrumentalni del ansambla. Z njimi bosta zapela pevca. Pripravili so skladbi: Po domače in Vaja dela mojstra.
Na festivalu bomo prisluhnili tudi prekaljenemu ansamblu, na Ptuju vedno zlatemu Štrku iz Ljutomera, ki ga poznamo
tudi po številnim nagradah. Ansambel je klasični kvintet s pevko, tokrat se bodo oglasili tudi kurentovi zvonci. Predstavili se bodo s skladbama: Dete moje, zaspi in Kurentom.
Ansambel Modrijani iz Dobrne se je letos proslavil na Vurber-ku, kjer je dobil nagrado strokovne komisije. Klasični trio s pevcem bo na Ptuju nastopil s skladbama: Mojih si misli vedno ti in Na vaškem plesu.
Ansambel Vitezi celjski sicer še ne deluje dolgo, vendar ga sestavljajo odlični glasbeniki, ki so se že proslavili v mnogih znanih slovenskih narodno zabavnih ansamblih. Lani so bili nagrajeni v Števerjanu, zlati so bili v Ptuju, letos jih je odlično ocenila publika na Slovenskem valčku in polki. Ta celjski klasični kvintet s pevko se bo predstavil z Uspavanko za sinka ter Radgonskim klopotcem. Že ime pove, da ansambel prihaja iz Celja.
Vaški veseljaki prihajajo iz Dobja pri Planini. Po uspešni avdiciji se bodo prvič predstavili ptujskemu občinstvu. Ansambel je po sestavi klasični kvintet s pevko. Zaigrali in zapeli pa bodo skladbi: Ko ljubezen potrebuješ in Na Boču.
Š. IÎ I. K so kratice za Štajersko pomurski instrumentalni kvintet iz Ljutomera, ki je že nastopal na ptujskem festivalu. S kvintetom pojeta pevec in pevka, predstavili pa bodo: Ba-bičin vrt in Ličkarsko.
Viharnik iz Kamnika je debi-
PTUJ / POSLOVNO SREDISCE eSVET
Poslovno
na internetu
Na internetu je največ strani namenjenih računalništvu in elektroniki. Tudi v Sloveniji se internet na tem podro~-ju zelo hitro razvija. Ra~unalni{tvo in elektronika je tema, ki zelo hitro napreduje in spremembam je skoraj nemogoče slediti. Mnogim stranem kar uspe{no uspeva slediti spremembam, ampak ne zmorejo svojim obiskovalcem pravo~asno sporo~iti novosti.
Zato so se na www.ptuj.com odločili združiti vse novosti na eni strani. V ta namen so razvili poseben sistem, ki omo-go~a ~lanom sporo~iti javnosti v nekaj minutah, kaj se dogaja z njihovo spletno stranjo. Poiskali so tudi ve~je slovenske medije in jih privabili k sodelovanju. Vse novosti na novem sistemu so od v~eraj vidne na spletnem naslovu www.eSvet.com. Tako lahko na portalu spremljamo tudi novice ve~jih medijev, naprimer agencije NET, ki izdaja novice preko interneta. Prebrali boste tudi, kaj lahko pričakujete v revijah PcMediji, Monitor (Infomediji), prebrskali spletni imenik, male oglase, forum in prebrali veliko
uporabnih novic ter prispevkov. Uvedli so tudi nov način eTrgovanja. Zasnovali so "Ugoden nakup". Kaj je ugoden nakup? Vsi izdelki so skrbno izbrani. Izdelani so podrobni opisi izdelka, fotografije z veliko testov, kar kupcem laj{a nakup. Za ~lane so uvedli posebni spletni imenik, ki jim bo omogo~al objavo novosti, povezav na podstrani ter posnetke njihovih strani. Stran so omejili samo na sodobno komunikacijo in tehniko. Ekipa esveta želi vzpostaviti vez med lastniki spletnih strani, namenjenih sodobni komunikaciji in med uporabniki, ki želijo spremljati razvoj tehnike preko interneta na enem mestu.
eSvet je dosegljiv na domeni www.eSvet.com ter esvet.ptuj. V rubriki ePtuj bodo malo natančneje vzeli pod lupo ptujsko sceno, od domačih strani, podjetij vse do velikih portalov...
PR - MKP
tant, uspešen na avdiciji. Pevec in pevka bosta zapela ob spremljavi kvinteta skladbi: Jesensko cvetje in Prvo harmoniko.
Tudi ansambel Kompromis iz Ormoža smo na našem festivalu že spoznali. Klasični kvintet s pevko sestavljajo mladi glasbeniki. Predstavili bodo skladbi: Zato sem se rodil in Dekletove sanje.
Po številu nastopov in po do-
seženih zlatih Orfejevih značkah med letošnjimi nastopajočimi izstopajo Podkrajske fante iz Velenja, saj smo jih vrsto let poslušali na ptujskih festivalih in očitno se radi vračajo. Trio s pevskim kvartetom bo predstavil skladbi: Pisemce in Zapoj harmonika.
Tudi Dinamiko iz Destrnika na ptujskem in številnih drugih festivalih že poznamo. Tudi
oni delujejo v sestavi klasičnega kvinteta s pevko in pevcem. Tokrat se bodo predstavili s skladbama: Jaz že nisem Casanova in S teboj kot roža zadehtim.
V naslednji številki Tednika bomo posredovali podatke tudi o avtorjih, strokovnih komisijah, nagradah in o vseh drugih zanimivih informacijah v zvezi s festivalom.
Franc Lačen
DOLANE / NA GRADU BORL SPREJEM ZA ODLICNJAKE
Za odlUen uspeh pohvala in
župan občine Gorišnica Slavko Visenjak je pred tednom dni na gradu Borl znova pripravil sprejem za odličnjake osnovnih šol Gorišnica in Cirkulane, ki sta se ga udeležila tudi ravnatelj OŠ Gorišnica Branko Sirec in ravnateljica OŠ Cirkulane Diana Bohak-Sabath, ter razredniki v osmih razredih obeh šol. Sprejem je potekal v prijetnem vzdušju, ob darilih, pohvalah in dobrih željah, ki jih je župan Visenjak tudi tokrat izrekel odličnjakom iz svoje občine, ob nadaljevanju šolanja pa zaželel uspehov in dobrih ocen.
V gorišniški občini se letos lahko pohvalijo kar s 15 odlič-njaki, ki so vseh osem let dosegli odličen uspeh, 10 pa je takih, ki so bili odlični v 8. razredu. Odličnjaki vse osem
let na OŠ Cirkulane so: Tina Žuran, Sabina Bratusek, Petra Bratusek in Sabina Petrovič, Borut Zebec in Marina Galič pa sta bila odlična o 8. razredu.
V 8. a, b in c razredu na OŠ Gorišnica so bili vseh osem let odlični naslednji učenci: Ines Bezjak, Lea Horvat, Janja Zavratnik, Jernej Cestnik, Biserka Gavez, Mateja Kolenc, Karina Laura, Katja Vajda, Daniela Zorli, Tamara Erhatič, Barbara Firbas in Tamara Kelenc. Med odlične osmošolce pa so se letos vpisali : Mihael Horvat, Alen Kesar, Bratusa Tadeja, Anja Vojsk, Jakob Lozinsek, Mihael Vajda, Marko Žlahtič in Telopea Matjasič.
T. Mohorko
Odličnjaki osnovnih šol Gorišnica in Cirkulane v družbi župana, ravnateljev in razrednikov. Foto: Laura
Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30, 02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si
^jjjjiujjj m^pui^h y^ùju
med 10. in 16. uro NAGRADNE IGRE na Radiu Ptuj
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI, DA SI PRIDOBITE ROČNO URO RADIA PTUJ Tabela za igro Asociacij
A	B	C	D
			
			
			
			
[ REŠITEV:			
Ponedeljek, 8. julij
TV SLOVENIJA 1
7.30 Utrip. 7.45 Zrcalo tedna. 8.05 Alpe-Donava-Jadran. 8.35 Peta hi{a na levi, hum. nan., 6. epizoda. 9.05 Iz popotne torbe: Zvok. 9.20 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 30. del. 9.35 Odd. za otroke. 10.00 Svet divjih živali, ang. pz serija, 8/10. 10.30 National Geographic, 7/23. 11.25 Na vrtu. 11.50 Kuhinja do nazga, angle{ka dok. serija, 9/15. 12.20 Zgodbe iz Avstralije: Nastanek in odkritje sveta, dok. serija, 1/9. 13.00 Poro~ila. 13.15 O živalih in ljudeh. 13.50 Tedenski izbor 13.50 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.45 Polno~ni klub. 15.55 Dober dan, koro{ka. 16.30 Poro~ila. 16.40 Va{ tolar 17.00 Severna triglavska stena, dok. oddaja. 17.50 Telebajski, pon. 18.15 Radovedni ta~ek: Roža. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Julija, avstrijska nan., 22. epizoda. 20.55 Ljubezen ne pozna barve, ang. nad., 2/3. 22.00 Odmevi. 22.50 Ecce Homo, kanadska dok. serija, 2/13. 23.40 Nega v domovih, ang. dok. oddaja. 0.30 Nenadoma Susan, nan., 5/23, pon. 0.55 Dr. Sommerfeld, nem{ka nad., 6/10, pon. 1.40 Lov na pravico, ameri{ki film. 3.10 Homo Turisticus, pon. 3.30 Studio City, pon. 4.25 Kon~nica, pon. 5.30 Šport.
TV SLOVENIJA 2
14.35 Koncerti: Bajaga in Instruktori, Tabu, pon. 16.20 Nenadoma Susan, nan., 5/23. 16.45 Dr. Sommerfeld, nem{ka nad., 6/10. 17.40 Martinova skrivnost, kratki igrani film. 17.55 Horace in Tina, avstral. nad., 19/26. 18.20 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Kon~nica. 21.45 Vojna stoletja, ang. dok. serija, 1/4. 22.35 Alica, evropski dok. film: Portreta z ozadjem. 23.00 Brane Ron~el izza odra.
POP TV
9.10 Newyor{ka policija, pon. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 53. dela nad. 10.55 Tri sestre, pon. 130. dela nad. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Zahodno krilo, pon. 14.05 Odpadnik, pon. 6. dela nan. 15.30 Newyor{ka policija. 16.25 Esmeralda, 121. del nad. 17.20 Tri sestre, 131. del nad. 18.15 Mo~no me objemi, 54. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Prvi vitez, ameri{ka drama. 22.20 Sedma nebesa, zadnji del nan. 23.10 Odpadnik, 7. del ameri{ka nan. 0.00 Prijatelji, 5. del ameri{ke nan. 0.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Lov za zakladom, pon. 21. dela. 12.10 Simpatije, pon. 11. del. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 55. del nad. 15.10 Mladi in nemirni, 181. del nad. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Lov za zakladom, zadnji del nan. 17.45 Da, draga?, 2. del nan. 18.15 Roseanne 8. del nan. 18.45 Korak za korakom, 3. del nan. 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm: Lahko se zgodi tudi vam, ameri{ka romanti~na komedija. 21.50 Pa me ustreli, 8. del nan. 22.20 Noro zaljubljena, 20. del nan. 22.50 Dosjeji X, 1. del ameri{ke nan. 23.40 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.30 Rde~e petke, eroti~na serija.
TVs
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.15 Mo~ polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Dorotej, jug. zgodovinska drama. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Naj N - nogometni studio. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Na{ vrt. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Državno prvenstvo v raftingu, pon.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Lassie, serija. 9.25 Grimmove pripovedke, risana serija. 9.50 Kipper, risani film. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 Ste vedeli?. 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film - komedije. 15.30 Risanka. 15.45 Zagreb: Leto, leto. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Pustolovš~ina v Hrvaški. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Znanstveno-izobraž. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokumentarno-zabavna oddaja. 21.00 Glasbeni ve~eri. 22.30 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.25 Blur -samo za eno no~. 0.25 Perverzna igra, it. film. 1.55 Evropski TV film - komedije. 3.25 Sternbergovi, serija. 4.10 Amerika - življenje narave. 4.40 Perverzna igra, it. film. 6.10 Glasbeni program.
HTV 2
15.25 TV spored. 15.30 Lassie, serija. 15.55 Grimmove pripovedke, risana serija. 16.20 Kipper, risani film. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba 9., serija. 19.30 Glasbeni izbor 20.05 Sternbergovi, serija. 21.00 Novice. 21.15 Frasier 3., serija. 21.40 Becker 3., serija. 22.05 TV izložba. 22.25 Seks v mestu, serija. 22.50 Družina Soprano 3., serija. 23.35 Nikita 3., serija.
HTV 3
20.05 TV spored. 20.10 Atletski GP2 Zagreb 2002., prenos. 22.20 SP v samostrelu, reportaža.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 9.15 Sabrina, serija. 9.40 Herkul, serija. 10.20 Nori professor, film. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 ~arovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 ~as v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Grof Monte Christo, film 1998. 22.05 Quigley, nori Avstralec, film 1990.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1549). 9.55 Policijska postaja 1, serija. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Štajerske. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1550). 16.00 Talkshow. 17.00 ~as v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Sti~iš~e kultura. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 9. julij
TV SLOVENIJA 1
7.30 Odmevi. 8.00 Mostovi. 8.30 Peta hi{a na levi, hum. nan., 7. 9.00 Bisergora: O bibapuncah in bibafantih, lutkovna nan., 14/15. 9.15 Radovedni Ta~ek: Roža. 9.30 Srebrnogrivi konji~, risana nan., 14/26. 9.55 Oddaja za otroke. 10.10 Sanjska dežela, raziskovalno-potopisna serija, 4. oddaja: Novo mesto. 10.40 Severna triglavska stena, dok. oddaja. 11.25 Obzorja duha. 12.00 Julija, avstrijska nan., 22. epizoda. 13.00 Poro~ila. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Slovenska popevka 2002. 15.05 Etika za novo tiso~letje, pogovor z Dalajlamo. 15.55 Prisluhnimo ti{ini. 16.30 Poro~ila. 16.40 Va{ tolar 16.55 Ena Irska, dve Irski, fra. dok. serija, 2/2. 17.50 Otroci Afrike, angle{ka dok. serija, 4/10. 18.10 Enciklopedija znanja, oddaja za otroke. 18.25 Knjiga mene briga -A. DE botton: Utehe filozofije. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Kraljestvo Planinskega orla: Veliki lovci se vra~ajo, dok. serija, 3/3. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Neko~ v St. Pauliju, nem{ka drama, 2/2. 0.25 Knjiga mene briga - A. DE botton: Utehe filozofije, pon. 0.45 Ena Irska, dve Irski, 2/2, pon. 1.40 Otroci Afrike, dok. serija, 4/10, pon. 1.55 Kraljestvo planinskega orla, pon. 2.45 Aktualno, pon. 3.40 Nenadoma Susan, pon. 4.00 Dr. Sommerfeld, pon. 4.50 Neko~ v St. Pauliju, nem{ka drama, 2/2, pon. 6.35 Šport.
TV SLOVENIJA 2
14.25 Studio City, pon. 15.35 Kon~nica, pon. 16.20 Nenadoma Susan, nan., 6/23. 16.45 Dr. Sommerfeld, nad., 7/10. 17.40 Četrto nadstropje, am. film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Smrt ali življenje, am. film. 21.30 Kocka, kanadski film. 22.55 Praksa, ameri{ka nan., 26. epizoda, pon. 23.40 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Newyor{ka policija, pon. 5. dela. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 54. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 131. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 121. dela. 13.10 Sedma nebesa, pon. zadnjega dela nan. 14.05 Odpadnik, pon. 7. dela. 15.30 Newyor{ka policija, 6. del. 16.25 Esmeralda, 122. del nad. 17.20 Tri sestre, 132. del nad. 18.15 Mo~no me objemi, 55. dej nad. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~ne zgodbe: Črno in modro, ameri{ka drama. 22.30 Odpadnik, 8. del. 23.30 Prijatelji, 6. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Lov za zakladom, pon. zadnjega dela nan. 12.10 Dvakrat v življenju, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni 56. del nad. 15.10 Mladi in nemirni, 182. del nan. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Sheena, kraljica džungle, 1. del am. nan. 17.45 Da, draga? 3. del nan. 18.15 Roseanne, 9. del nan. 18.45 Korak za korakom, 4. del nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Kung fu: Policist in pol, am. akcijski film. 21.40 Pa me ustreli, 9. del nan. 22.10 Noro zaljubljena, 21. del nan. 22.40 Dosjeji X 2. del nan. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.15 Rde~e petke, eroti~na serija.
TV3
7.00 Pokemoni, risani film. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Popotovanje od Los Angelesa do Las Vegasa, pon. 17.20 Naj N - nogometni studio, pon. 18.20 Na{ vrt. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 TV razglednica - Škofja Loka. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Ekskluzivni magazin, pon.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Fant spoznava svet. 9.25 Grimmove pripovedke, risana serija. 9.50 Lisjak Leon, risani film. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 Ste vedeli?. 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film - komedije. 15.35 Risanka. 15.45 Pula: Leto, leto. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Pustolovš~ina v Hrvaški. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 S cigaro okrog sveta, potopisna serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, ne vem. 19.13 Yoho Ahoy, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.05 Grška mestna vojna, dokumentarni film. 21.10 Informativno-politi~na oddaja. 22.15 Mestne zgodbe, glasbena oddaja. 22.45 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.25 Kinoteka: Majhne ženske, am. film. 1.30 Evropski TV film -komedije. 3.05 Sternbergovi, serija. 3.50 Kraljestvo divjine. 4.15 Kinoteka: Majhne ženske, am. film. 6.20 Glasbeni program.
HTV 2
15.25 TV spored. 15.30 Fant spoznava svet. 15.55 Grimmove pripovedke, risana serija. 16.20 Lisjak Leon, risani film. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba 9., serija. 19.30 Glasbeni izbor. 20.05 Sternbergovi, serija. 21.00 Novice. 21.15 Prijatelji, serija. 21.45 Pravica za vse 5., serija. 22.35 Seks v mestu, serija. 23.00 Družina Soprano 3., serija. 23.45 Nikita 3., serija.
HTV 3
20.00 TV spored. 20.05 Film.
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 7.55 Varuška, serija. 8.15 Sabrina, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.20 Herkul, serija.10.00 Grof Monte Christo, film. 11.45 Otroški program.14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, risanka. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Charmed, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 ~as v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Blind date, nemški film. 21.50 Dvojna akcija, serija 22.30 Seks v mestu, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1550). 9.55 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1551). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Poro~ilo. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizoriš~u. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 10. julij
TV SLOVENIJA 1
7.20 Kultura. 7.30 Odmevi. 8.00 Dober dan, Koro{ka. 8.30 Peta hi{a na levi, hum. nan., 8. epizoda. 9.00 Troj~ice, risana nan., 24/26. 9.25 Pipsi, risana nan., 5/26. 9.50 Knjiga mene briga - a. de botton: Utehe filozofije. 10.05 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke. 10.25 Otroci Afrike, ang. dok. serija, 4/10. 10.40 Ena Irska, dve Irski, fra. dok. serija, 2/2. 11.35 Normal, ohio, am. nan., 1. del. 11.55 Kraljestvo planinskega orla: Veliki lovci se vra~ajo, dok. serija, 3/3. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.15 Andre Ransan: Zanamci, TV priredba gledali{ke predstave. 14.00 Tedenski izbor 14.00 Viharni ~asi, nem. nad., 1/5. 15.30 Aktualno. 16.30 Poro~ila. 16.40 Va{ tolar 17.00 Divja Južna Amerika, ang. pz serija, 1/6. 17.55 Pod klobukom. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Sedmi pe~at: Arizona jr., ameri{ki film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Imago Sloveniae - Trio Lorenz. 0.05 Divja Južna Amerika, ang. pz serija, 1/6, pon. 1.00 Nenadoma Susan, nan., 7/23, pon. 1.20 Dr. Sommerfeld, nem{ka nad., 8/10, pon. 2.10 Pozabljeni grehi, ameri{ki film, pon. 4.00 Šport.
TV SLOVENIJA 2
15.20 6. mednarodno zborovsko tekmovanje MB 2002: Ženski pevski zbor »Leelo« Talin, Estonija, pon. 16.00 Homo Turisticus, pon. 16.20 Nenadoma Susan, nan., 7/23. 16.45 Dr Sommerfeld, nem{ka nad., 8/10. 17.40 Poletna nevihta, ameri{ki film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Šport. 23.00 Praksa, ameri{ka nan., 27.epizoda, pon. 23.45 Porok, argentinska nad., 3/8.
POP TV
9.10 Newyor{ka policija, pon. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Odpadnik, pon. 15.30 Newyor{ka policija, 7. del nan. 16.25 Esmeralda, 123. del nad. 17.20 Tri sestre, 133. del nad. 18.15 Mo~no me objemi, 56. del nad. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Popolna varu{ka, am. triler. 21.45 Nikita, 3. del. 22.40 Odpadnik, 9. del nan. 23.30 Prijatelji, 7. del nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. 1. dela. 12.10 Felicity, pon. 11. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 57. del nad. 15.10 Mladi in nemirni, 183. del nad. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Sheena, 2. del nan. 17.45 Da, draga?, 4. del am. nan. 18.15 Roseanne, 10. del nan. 18.45 Korak za korakom, 5. del nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Zmikavta, 2. del nan. 20.50 Ekstra magazin. 20.55 Krivi za ljubezen, nad., 2/4. 21.45 Pa me ustreli, 10. del nan. 22.15 Noro zaljubljena, zadnji del hum. nan. 22.45 Dosjeji X, 3. del nan. 23.35 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.20 Rde~e petke, eroti~na serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wal Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 DP v raftingu, reportaža. 14.20 Štiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Windsorski protokol, ameriški triler. 18.20 Avtodrom, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Bonanca, 8. del nan. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Dokum. oddaja.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Fant spoznava svet. 9.25 Grimmove pripovedke. 9.50 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 Ste vedeli?. 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film - komedije. 15.40 TV spored. 15.45 Šibenik: Leto, leto. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Pustolovš~ina v Hrvaški. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Tihi glasovi, dok. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, ne vem. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skrivnostni srednji vek. 20.40 Glasba. 21.00 Dubrovniški poletni festival. 22.00 Kulturno leto. 22.30 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.25 Jazz. 0.45 Kickboxer III, am. film. 2.20 Carolija, serija. 3.05 Tihi glasovi, dokum. serija. 3.35 National Geographic. 4.30 Evropski TV film - komedije. 6.10 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 Fant spoznava svet. 15.55 Grimmove pripovedke. 16.20 Ovcee, risani film. 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba 9., serija. 19.30 Glasbeni izbor 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Ultra, glasbena oddaja. 21.50 Dosjeji X, serija. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Družina Soprano 3., serija. 23.50 Nikita 3., serija.
HTV 3
20.00 TV spored. 20.05 Moja vojna v Gestapu, mini-serija.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 8.50 Čarovnice, serija. 9.35 Herkul, serija. 10.15 Columbo. 11.45 Otroški program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Herkul. 16.05 Sedma nebesa, serija. 16.50 Čarovnice, serija. 17.35 Nogomet. 19.30 ~as v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Grof Monte Christo, film v štirih delih. 21.55 Nogomet. 22.50 Koda Wolverine, film 1996.
AVSTRIJA 2
9.05 Tv kuhinja. 9.55 Bogati in lepi, (1551). 10.20 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1552). 16.00 Talkshow. 17.00 ~as v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Srce župnika. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 ~as v sliki. 22.30 Evropska panorama. 23.15 Nightwatch, serija.
kViz piramida
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04,3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \lJ«)IMIR KAJZOVAR
TEL.: 02 / 77122 61
2 3
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
močniHr
n


PREDLOGI

01.	Miro Kline - Kaj potem če sem potepuh
02.	Ans. iVIarjana Drofenlka - Praznik godcev
03.	Ans. Brežiški Flosarji - Kruh iz naše peči
04.	Ans. Krajveij - Ljubezen naj živi
05.	Navihanke - Firbčni fičfirič
06.	Ans. Primoža Založnika - Na drugi strani sonca
07.	Ans. Unikat - Ne cukaj me za kitke
08.	Ans. Brodniki - Rudarska
09.	Ans. Pogum - Biia sva prijateija
10.	Ans. Gorski cvet - Spomini na Gorjana
11.	Ans. Vihamik - Harmonika je kriva
12.	Ans. Vigred - Zadnje pismo
13.	Ans. iVIodrijani - Spomin na pevca Zmagovalec meseca: Ans. Braneta Klavžarja - Kaj je novega Še eno možnost imajo:
Ans. iVIira Kiinca - Kaj potem če sem potepuh
1.	Duo Amor - Duša ranjena
2.	Saša Lendero - Žeija moja
3.	Frajkinciari - Naša fara
4.	Kingston - Hotei »MODRO NEBO«
5.	Oliver Antauer - Toie noč nekdo poijubija njena usta
6.	l\/lateja - TI boš moj
7.	IvanMudnik-Na beii barki Zmagovaiec meseca: iVIiii - Moja sreča
Še eno možnost imajo: Duo Amor - Duša ranjena
Poskočnih 13
Glasujem za:
Veličastnih 7
Glasujem za: Glasovnice poSlJlte na à
k na naslov:
MEGAMARKETINGd.0.0.,p.p. 318,2250Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Dejan Praprotnik, Pušenci 39/a, 2270 Ormož
Xradioptuj
89.8*98.e'l04,3MHz
POLETNI PROGRAM (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 4. julija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.20 CONECT. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA 4. RADIJSKE MREŽE: Natofon. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
PETEK, 5. julija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
SOBOTA, 6. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsied-
ler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 7. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (se 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (se 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
PONEDELJEK, 8. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenar-ška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 19.30 AVTO TIMES in
COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
TOREK, 9. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio triglav).
SREDA, 10. julija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
ENODNEVNI IZLET
VoHjl potok
V nasadih arboretuma so z grmovnicami, drevesi in trajnicami ustvarjeni prizori, ki pričajo o možnosti druženja rastlin in jih hkrati predstavljajo v individualni lepoti. In na osnovi videnega so takšne simbioze sposobni tudi turistični delavci, ki usmerjajo tokove in gibala slovenskega turističnega razvoja.
Veliki arhitekt, ki je postavil osnove povečal. Urejal ga je z veliko pozornos-danasnjega arboretuma, je bil Ferdi- tjo, ljubeznijo in zanj porabil veliko ~asa nandov sin Leo Souvan. Park je znatno in denarja. Gospodarska poslopja je dal
prestaviti na rob posestva. Pred dvorcem je po francoskih zgledih zasnoval strogo geometrični parter, preostale predele južno in zahodno od grajskega hriba pa je preoblikoval po naravnih vzorih v angleški park. Leta 1946 je bilo posestvo podržavljeno. Leo Souvan je za park skrbel do konca leta 1949, ko se mu je življenje izteklo. Oblast je leta 1950 razglasila park za kulturni spomenik in ga dve leti zatem predala ljubljanski Univerzi, ki naj bi v Volčjem Potoku uredila študijski in raziskovalni arboretum. Univerza se je čez deset let umaknila. Z nemajhnimi finančnimi težavami se je Arboretum kot javni zavod prebijal naprej. Ker so javni viri usahnili, se je morala ustanova preusmeriti tudi v pri-
dobitne dejavnosti. Arboretskemu parku sta vtisnila pečat dva slovenska vrtna arhitekta, prof. Ciril Jeglič in inž. Miha Ogorevc. Ustvarila sta arboretum, čigar vrata so že od začetka široko odprta javnosti. V nasadih so z grmovnicami, drevesi in trajnicami ustvarjeni prizori, ki pričajo o možnosti druženja rastlin in jih hkrati predstavljajo v individualni lepoti. Tisti, ki cenijo vrtno kulturo, dobijo v arboretumu navdih, pa tudi nasvete in strokovne informacije. Negovan arboretski park ni zgolj zbirka živih rastlin. Skladno oblikovano in mirno okolje ponuja vsakemu obiskovalcu možnost za prijetne sprehode. Krajinsko stvaritev dragoceno dopolnjujejo mogočne Kamniške Alpe v ozadju in slikovita cerkvica na Homcu, griču, ki se dviguje pred vhodom v park.
Nagradno turistiino vprašanje
Ptujsko kulturno poletje bo letos se skromnejše kot prejšnja leta. Obljube iz preteklih let, da bo staro mestno jedro skozi poletje en sam kulturni oder, se ne uresničujejo. Prav tako tudi ne napoved, da bomo že aprila natisnili koledar z vsemi prireditvami poletja 2002, ki bi jih lahko tržili kot sestavni del turističnih programov. Zato pa je toliko bolj razveseljivo, da bo mesto končno dobilo odlok o vodniški službi. Svetniki mestne občine Ptuj naj bi
POGLEJ IN
ODPOTUJ
VIŠARJE
8.990
14.7., anodnevni izlat na Viiarja, plaCa adan - potujata dva, cana za dva osabi
DUBROVNIK
39.900
7.7., Vila Gradac, latalo, 7D, NZ, polat latala z Brnika
NEUM in biseri luM
50.900
6.7.-20.7., Senikov klub, bus, 3*Stella,7D, POL, 2. otrok do 12 lat bt«zplaino, 5 Izlatov
KRETA
51.900
12., 19., 26.7., apartmaji Soli Alex, 7D, N, polet letala z Brnika
BOLGARIJA
56.900
13.7., 2/3- batal, lotala, 7D, NZ, palet latala z Brnika
KORČUUV ali SLANO
79.900
7., 14.7., hotel M. Pole ali Osmine, letalo/ladja, 70, al! Inclusive, (z letalom: 86.600)_
CRES,Sonči(ovi(lub
99.900
6.7., 2* dap. KImen, 70, POL, cena za 2 odrasla + lotnka 2-12 let

www3onchek.com
SONČEK
^ PTUJ, Krempljeva 5, teL 02A749 32 82 TUl potovalni center
o njem razpravljali na julijski seji. V teh dneh je že doživel prve strokovne razprave.
V Turističnem društvu Ptuj in Lokalni turistični organizaciji pa se v teh dneh največ ukvarjajo z odpravljanjem napak v okolju, da bi mesto imelo čim lepšo podobo, ko ga bo obiskala stroga mendarodna ocenjevalna komisija v okviru mednarodnega tekmovanja Entente Florale. Še vedno pa vsaj na papirju živi GIZ Poetovio vivat. Njegov nadzorni svet se v teh dneh pospešeno pripravlja na skupščino, ki bo med 20. in 30. avgustom, na kateri naj bi tudi sprejeli sklep o njegovi ukinitvi. Do takrat pa želijo dolg, ki je še ostal, gre za 13 milijonov tolarjev čim bolj zmanjšati. Računajo na vsaj 50-odstotni pobot.
Turistično-informativni center Ptuj, ki je do lani deloval v Mestnem stolpu, naj bi ponovno preselili na to eminentno lokacijo. Dogovore o tem so že sprejeli z nadžupnijskim uradom sv. Jurija, le prostor bo potrebno pred tem obnoviti, ker odpada omet. V Mestnem stolpu bodo kmalu odprli tudi novo ga-
lerijo. S tem bo ponudba na Slovenskem trgu dodatno pridobila. Veliko obiskovalcev ima v teh dneh tudi cerkev sv. Jurija, kjer je navdih na praznik dneva državnosti iskal tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Letno si cerkev sv. Jurija ogleda več kot 15 tisoč obiskovalcev. Na obnovo vzidanih spomenikov v Mestnem stolpu pa bo potrebno počakati. Tako vsaj kaže potem ko so padli odri, ki so nekaj mesecev kazili ta kulturni biser starega mestnega jedra.
Osamosvojitvena lipa, ki je za zdaj edini osamosvojitveni simbol Ptuja, raste pri cerkvi sv. Ožbalta. Nagrado bo prejela Marija Lorenčič, Grajenščak 65, 2250 Ptuj.
Danes vprašujemo, kdaj je bil zgrajen Mestni stolp.
Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 12. julija. Nagrada za pravilen odgovor je bon za kosilo z vstopnico za kopanje v Termah Ptuj.
MG
Cerkev sv. Jurija si letno ogleda več kot 15 tisoč obiskovalcev, med zadnjimi je bil tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Foto: Črtomir Goznik
PREJELI SMO
Argumenti ZA NATO -ali res obstajajo?
(Odgovor na članek Argumenti ZA
V	članku, ki smo ga lahko prebrali v Tedniku dne 16.05.2002, katerega avtor je Andrej Erbus, smo videli razvite argumente ZA vstop Slovenije v NATO, kar je zelo razveseljivo, saj se je najina debata preusmerila v bolj konstruktivne vode in ni vec osredotočena na osebno raven. Tako bom v nadaljevanju tudi jaz predstavil argumente, ki govorijo PROTI vključitvi Slovenije v NA TO, in poskušal prikazati realno sliko, ki pa je do sedaj nismo uspeli videti niti v članku kolega Erbusa.
V	njegovem članku smo imeli lepo predstavljene alinee, ki jih venomer prodajajo tudi naši politiki, predvsem tisti, ki so vroči pristaši NATA. Kadar pa govorimo o argumentih, in tukaj apeliram na kolega Erbusa, je potrebno za podane trditve prikazati tudi rešitve, kako je to izvedljivo. Izvedeli smo mnogo stvari, za katere naj bi se NATO zavzemal in kaj vse naj bi omogočil Sloveniji, pa vendar za le-te ni bilo podanega nič oprijemljivega, kar bi govorilo oziroma kazalo na uresničitev le-tega. Za mene argumenti, kot so: bilo bi skrajno neresno, če ne gremo v NATO, NATO je organizacija vrednot, odprle se bodo nove možnosti za pretok kapitala, dostopni nam bodo tehnološki dosežki modernih zahodnih oboroženih sil, če se ne vključimo, pomeni to za Slovenijo mednarodno osamitev, balkanizacijo, izguba ugleda ... , niso argumenti. Ce nam je res samo za ugled in se ne zavedamo, kaj je pravzaprav NATO in kdo odloča, kaj s tem povzroča, potem pa resnično nimamo nobenih moralnih zadržkov, ampak se samo sprenevedamo. Da si bomo lažje predstavljali nekatera dejstva, bom navedel samo nekaj argumentov, ki vseka-
kor govorijo proti vstopu.
NATO izhaja iz vojaškega zavezništva, ki je bilo ustanovljeno v obdobju hladne vojne z namenom, da bi Zahodno Evropo obvaroval pred sovjetsko agresijo. Njegova struktura in njegova pravila so bila tistim časom primerna, zato je razumljivo, da je danes učinkovitost in primernost takšne organizacije vprašljiva. Dejstvo je, da NATO ne zagotavlja demokratičnosti držav članic. Ze ob sami ustanovitvi je medse sprejel Portugalsko, ko je v tej še vladala Sala-zarjeva diktatura, nato pa je sprejel tudi Turčijo, ki ji je žal še danes pojem demokratičnosti deloma tuj. NATO ni nikoli poskusil pritiskati na te države, da bi zvišale stopnjo svoje demokratičnosti. Prav tako NATO ne zagotavlja stabilnosti držav članic. Primer je Grčija, ki je leta 1967 doživela državni udar, na katerem je na oblast prišla vojaška hunta. Pri tem pa so odzvanjale (in še odzvanjajo) sila zaskrbljujoče obtožbe enega od nasprotnikov režima, Alexadrosa Pa-nagoulisa, ki je trdil, da je tudi NATO sodeloval pri državnem udaru v upanju, da mu bo vojaška hunta bolj naklonjena od prejšnje vlade.
NATO ne zagotavlja niti demokratičnosti niti gospodarske uspešnosti. Primerov je veliko; najbolj očiten je primer turških političnih in gospodarskih težav, v Evropi pa je več držav, ki so svojo politično in gospodarsko uspešnost utrdile, ne glede na članstvo v NATU. Zraven tega v NATU dominirajo ameriški interesi. To je bilo razvidno že v obdobju hladne vojne, saj so z vojaškega vidika ZDA dominantna članica. Zato ni težko razumeti, zakaj ameriški vojaški častniki zasedajo vse ključne položaje v organizaciji in zakaj imajo ZDA premoč tudi pri političnem odločanju, kjer je načelo soglašanja samo instrument, ki ga Washington spretno uporablja v svoj prid. Dominantni položaj ZDA se uresničuje tudi danes, tako da NATO neizogibno brani predvsem interese Amerike,
ti pa so večkrat različni od interesov evropskih držav in zato tudi Slovenije. Posledično je glede uresničevanja slovenskih interesov in sodelovanja pri pomembnejših odločitvah popolnoma irelevantno, ali je Slovenija članica NATA, saj tudi znotraj te organizacije ne bi imela vpliva. Z včlanitvijo v NATO bi Slovenija posredno postala soodgovorna za politiko, ki jo ZDA izvajajo po svetu. Vsakič, ko bi NATO podprl ali sodeloval z ZDA pri napadih ali drugih agresivnih potezah do tretjih držav, bi bila tudi Slovenija odgovorna zanje. Vzemimo za primer Turčijo. Kaj bi se zgodilo, če bi se zaradi Kurdov razvil vojaški konflikt med Turčijo in Irakom ali Sirijo? In če bi Turčija prosila za pomoč in dobila pomoč NATA, da bi lahko v imenu svoje obrambe še naprej izvajala nasilje nad kurdskim narodom, kar pa bi obenem bilo v interesu ZDA? Slovenija bi tako postala soodgovorna (in mogoče za to celo v boj poslala svoje enote) za politiko, ki podpira nedemokratičnost in zatira človekove pravice. To pa zagotovo ne bi bilo dejanje, na katerega bi bil narod lahko ponosen.
NATO je vojaška organizacija, v kateri je potrebna določena integracija državnih vojaških sistemov. Takšna integracija vodi tudi do specializacije. Zato ni težko sklepati, da bo v strategiji NATA Slovenija prispevala predvsem sile, ki razpolagajo le z nizko tehnologijo. Povedano nekoliko drugače: Slovenija bi bila v Natovih vojaških akcijah med tistimi članicami, ki bi morale prispevati predvsem pehoto in druge kopenske sile, ki bi bile bistveno bolj življenjsko ogrožene kot pa letalstvo ali mornarica, katero bi prispevale tehnološko bolj sofisticirane vojaške strukture ZDA in drugih vplivnejših držav. Takšna vojaška integracija bi spremenila tudi strukturo in suverenost slovenskih vojaških sil. To bi privedlo do onemogočenega izstopa iz NATA, če bi se članstvo dokazalo kot državi škodljivo. Zato so trditve, da lah-
ko Slovenija iz NATA izstopi kadar koli, močno vprašljive.
Z včlanitvijo v NATO bi Slovenija tudi gospodarsko veliko izgubila. Omejena bi bila glede industrije, povezane z vojaškimi dejavnostmi. ZDA in druge vplivne članice NATA namreč močno pritiskajo (in večinoma tudi dosegajo), da Slovenija zavira domačo proizvodnjo v prid tuje industrije, kar povzroča hude gospodarske posledice in na ta račun zagotavlja dobiček tuji vojaški industriji. Poleg vojaške so v nevarnosti tudi druge gospodarske panoge. Primer je farmacevtska industrija. Slovenske družbe namreč proizvajajo generična zdravila, za katera v tujini velja ureditev, ki ščiti originalne proizvajalce — in tako onemogoča konkurenco. Zaradi pritiskov ZDA, ki seveda ščiti interese svoje industrije, bo Slovenija naredila konec domači proizvodnji generičnih zdravil, kar bo slovenski farmacevtski industriji povzročilo velikansko škodo in na ta račun ameriškizagotovilo dodatni dobiček. Gre očitno za poskus, da bi oškodovali uspešno slovensko farmacevtsko industrijo tudi v tujini, jasno pa kaže tudi, kako si zahodne sile predstavljajo mednarodno demokracijo in enakopravnost. Posledica tega pa ne bo samo velika izguba slovenskih farmacevtskih družb v prid in zaslužek ameriških farmacevtskih gigantov, ampak pomeni tudi porast finančnega pritiska na zdravstveno blagajno — predvsem zaradi močne podražitve teh zdravil — ki bi ga lahko šteli celo v milijardah tolarjev.
Za Slovenijo kot majhno in ekološko zelo občutljivo državo je varovanje ekosistema izrednega pomena. NATO pa predstavlja resno ekološko nevarnost za nas. Kako? Eden od najočitnejših primerov je neformalna zahteva, da Slovenija sprejme vojaško jedrsko doktrino in v svoj državni teritorij omogoči dostop jedrskemu orožju in plovilom na jedrski pogon. Slovenska politična elita je na žalost že dokazala svojo ubogljivost in
podprla predlog, da se spremeni 8. člen lani sprejetega novega pomorskega zakonika, ki je jedrskemu orožju in plovilom na jedrski pogon onemogočal dostop v slovenske teritorialne vode. Predlog spremembe zakona ubogljivo sledi željam NATA in dovoljuje jedrsko vojaško prisotnost v teritorialnih vodah države. Paradoksalen preobrat glede na leta 1998 podpisan "Poziv o uresničitvi nove politike za svet brez jedrskega orožja". Vsakršnemu nasprotniku jedrskega orožja je takšna odločitev politične elite nesprejemljiva ne samo z ekološkega, ampak tudi z gospodarskega, ideološkega in zgodovinskega vidika! Slovenija vidi svojo bodočnost v Evropski uniji. Samo ta ji lahko zagotovi perspektivo v vseh pogledih, omogoča pa ji tudi varnost. Sodelovanje policije in sodnih ustanov posameznih držav bo namreč onemogočalo mednarodni terorizem in organizirani kriminal. Članstvo v Evropski uniji, nahajanje v tako imenovanem Schen-genskem prostoru in uporaba skupne evropske valute — evra — pa postavlja močna varnostna zagotovila Sloveniji. Neizpodbitno močnejša od krhkih varnostnih določil NATA. Postavlja se celo vprašanje, ali je iz vidika mednarodnega prava in mednarodnih odnosov sploh še mogoče izvesti napad na samo eno od članic Evropske unije, saj posamezna država s sočlanicami ne deli samo upravljanja določenih pristojnosti, temveč z večino teh deli tudi skupno valuto ter skupno upravljanje teritorija. Temu pa naj bi se v kratkem pridružile tudi sile za hitro posredovanje, ki bodo Evropski uniji dale pomembno orodje zunanje varnostne politike.
To so le nekatera dejstva, ki dokazujejo višjo stopnjo varnosti Slovenije v Evropski uniji kot pa v NATU. Velja premisliti, mar ne?
Dejan LEVANIC,
predsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj
PREJELI SMO
Ali Slovenija želi postati članica Nata
Beseda "Nato" je kratica, sestavljena iz pravih črk ameriških besed: North Atlantic Treaty Organisation, ki v slovenščini pomenijo: Organizacijo severnoatlantskega zavezništva. Nato je politična in obrambna zveza devetnajstih držav Evrope in Severne Amerike, ki sodeluje tudi z Rusijo, s katero ima 28. maja 2002 v Rimu ustanovljeno skupno telo "Svet Nato - Rusija". Glede na to, da so tisti bralci in bralke časopisa, ki jih morebitni vstop Slovenije v Nato zanima, že dokaj dobro informirani o tem preko časopisov, radia, televizije itd., bom v tem članku napisal nekaj le o referendumu, katerega rezultat bo odgovoril na v naslovu postavljeno vprašanje: " Ali Slovenija želi postati članica Nata?"
PREDPISI O REFERENDUMU
Glede na določbo v 90. členu Ustave RS' (Ur.l. RS' št. 33/91), da se referendum ureja z zakonom, je bil sprejet Zakon o referendumu in ljudski iniciativi - skrajšano ZRLI (Ur.l.RS št. 15/99, 13/95 - odločba US, 43/96- Odločba US), ki ureja tele vrste referendumov:
-	predhodni zakonodajni referendum, s katerim se lahko volivci vnaprej izjavijo o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom;
-	naknadni zakonodajni referendum, s katerim volivci ali potrdijo ali zavrnejo zakon, ki ga je državni zbor že sprejel;
-	posvetovalni referendum, s katerim volivci iz-povedo svoje stališče, vendar državni zbor ni vezan na izid tega referenduma.
Od določb iz 90 čl. ustave se bom ukvarjal le z določbo, ki določa, da je predlog na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Iz ZRLI pa bom omenil le 23. člen, ki je vsebinsko enak kot zgoraj omenjena določba iz 90 čl. ustave in 25 čl., ki se glasi:
"Državni zbor je vezan na izid referenduma. Državni zbor mora pri sprejemanju zakona upoštevati odločitev, sprejeto na predhodnem referendumu. Eno leto po izvedbi referenduma državni zbor ne more sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju
z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vprašanju.'
Kot je javnosti že znano, se pripravlja sprememba naše ustave, ki zajema tudi predlog spremembe sedanjih referendumskih določb. Zlasti upoštevanja vredno se mi zdi mnenje bivšega ustavnega sodnika slovenskega ustavnega sodišča mag. Matevža Krivica in bivšega ustavnega sodnika US' SFRJ dr. Ivana Kristana, da je potrebno spremeniti sedanjo določbo iz 90 člena ustave, ki sem jo prestavil prej, in določiti, da je referendum veljaven le tedaj, če se ga udeleži vsaj določen odstotek, npr. 1/4 volilnih upravičencev z območja, v katerem se izvaja.
Opozorim naj, da je v 170. členu naše ustave določeno, da je sprememba ustave na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev. Začudo pa vlada predlaga, da se tudi pri 170. členu črta omenjeni pogoj, kar pa se zdi mnogim politikom in pravnim strokovnjakom ter navadnim državljanom nepravilno in nedemokratično. (Glej članek: "Kdaj naj bo referendum veljaven", "Tednik" št. 47/2001.)
STALIŠČE PARLAMENTARNIH STRANK DO VSTOPA V NATO IN DO REFERENDUMA O TEM
Vse naše parlamentarne stranke razen Slovenske nacionalne stranke, katere predsednik je Zmago Jelinčič, zastopajo stališče, da naj si Republika Slovenija prizadeva postati članica Nata. Vse se tudi strinjajo, da je potrebno o vstopu v Nato izvesti referendum. Stranke oz. poslanci raznih strank pa si niso enotni, ali naj se referendum izvede pred novembrskim vrhom Nata v Pragi, kjer si Slovenija obeta vabilo za vstop, ali po njem.
O tem vprašanju so razpravljali v državnem zboru in 23. maja 2002 so poslanci z 9 glasovi za in 53 proti zavrnili predlog S'MS', po katerem bi državni zbor pred novembrskim vrhom Nata razpisal posvetovalni referendum o vključevanju Slovenije v Nato.
Tudi glede vrste referenduma o vstopu v Nato imajo različna stališča. Ene stranke so za posvetovalni, druge pa za t.i. zavezujoči referendum, med katerega se štejeta predhodni in naknadni zakonodajni referendum. Iz "Večera" (ki mi je o
tem edina informacija) povzemam oz. sklepam, da bi se SMS in SNS zavzemale za posvetovalni referendum tudi po državnem vrhu Nata v Pragi, če bi bila Slovenija povabljena za vstop. Za kakšno vrsto referenduma bi se odločila LDS, SLS, SDS, NSi in Desus, tega iz "Večera" nisem izvedel. Pač pa je o vrsti referenduma jasno povedal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč za svojo stranko. Tako je v "Večeru" 23. V.2002 zapisano, da je Miran Potrč izjavil, da se je ZLSD že na svoji konferenci zavezala, da si bo prizadevala za referendum zavezujoče narave. 25. V.2002 pa je zapisano: "Da bi odpravili anomalije, pravi Potrč, pa bi bilo treba oceniti, ali je predhodni referendum res nujen. Dodaja, da bi tudi, če bi ukinili referendum, pravica do referendumskega odločanja ostala, vendar bi bilo pošakati na konec zakonodajnega postopka. Prav tako bi bilo treba razrešiti vprašanje predlagateljstva; smotrno bi bilo, menijo v stranki, da bi lahko bil predlagatelj tisti, ki je na probleme opozarjal že v zakonodajnem postopku. Treba bi bilo določiti, v katerih zadevah naj bi odločali na referendumih, in razjasniti vprašanja veljavnosti referenduma. Ta naj bi bil veljaven le, če bi se ga udeležila najmanj 1/4 volilnih upravičencev, je pojasnil Potrč."
Ali bo in kdaj prišlo do spremembe in dopolnitve ustavnih in zakonskih predpisov o referendumih, se še ne ve. Ce pa se bo referendum za vstop v Nato opravil še za čas veljavnosti sedanjih predpisov, potem je, po mojem mnenju, treba opraviti posvetovalni referendum, ki pa v primeru, če bi se ga udeležilo malo število volilnih upravičencev in bi od maloštevilnih udeležencev večina glasovala proti vstopu v Nato, za državni zbor ne bi bil niti moralno obvezen, saj bi lahko upravičeno zaključil, da večina vseh volivcev, ki ni prišla na referendum, nima nič proti vstopu v Nato in torej podpira stališča svoje stranke.
V tem članku je potrebno še omeniti, da Mladi forum ZLSD želi z zbiranjem podpisov volivcev prepričati državni zbor, da bi še pred vrhom Nata v Pragi sprejel zakon o izvedbi zavezujočega referenduma o vstopu v Nato.
Mirko Kostanjevec
PREJELI SMO
Oj ta zelena bratovščina!?
K pisanju me je pripravil neljubi dogodek, ki je najbrž doletel še koga, ne samo moje družine. Namreč imeli smo psičko, ki smo ji pustili vsaj nekaj svobode, saj je bila prijazna do ljudi in zato se nam ni bilo treba bati, da bi komu storila kaj hudega. Pri nas je večkrat veliko obiskovalcev in vsakega slehernega je prijazno pozdravila in kar čakala na dotik in prijazno besedo. Tako je lahko prosto hodila okrog hiše in do gozda. Dalje sama ni zašla. Navezali smo se nanjo, najbolj sin, saj je bila čisto njegova. Naučil jo je, kako se da tačka, prinese palica ipd. Bil je zelo ponosen nanjo in nase, da jo je to vse naučil. Postala sta prava prijatelja. Nekega dne smo jo proti večeru še crkljali in se igrali z njo, čez nekaj časa pa je nismo več doklicali. Namreč, vedno je zvečer prespala v garaži. Malo kasneje je mož slišal močan strel, nedaleč od hiše. Naše Lesi tudi drugo jutro ni bilo in pomislili smo, da jo je ustrelil lovec. Trdnega dokaza za to seveda nimamo, a vendar...
V razmislek vsem, ki se gredo humanih in prijaznih ljudi do živali. Mladoletniki, ki so se izživljali nad ubogimi mucami so nedavno morali stopiti pred sodnika, a za odrasle ljudi, ki bi naj za svoja dejanja odgovarjali, ni nobene kazni. Ali so res v lovskih družinah trofeje tudi psi in muce?
No, velespoštovani lovec prosim pridi in reci mojemu sinu: "Jaz sem to storil, ker...!" Ali pa te je morda premalo v hlačah" in si pogumen samo s puško v roki? Ali pa je bilo to naročeno dejanje in lahko se vprašamo, ali bo drugič tarča kdo izmed ljudi?
Kot zaključek bi dodala samo še to, ko sem bila majhna sem nekako s spoštovanjem zrla v te ljudi in vedela sem, da imajo živali radi. Včasih so bili lovci sami izobraženi ljudje in so imeli svoj status in spoštovanje ljudi. Danes pa v vseh lovskih družinah žal ni tako. Puško najbrž ponudijo vsakomur, četudi potem strelja pse in mačke in pri tem uživa. Vem, da sem zapisala teh nekaj stvari iz žalosti in besa in izvzemam vse tiste lovce, ki so po druši in srcu ostali "TA P RAW. Zato vam želim veliko uspeha pri tem, da boste izluščili te nepridiprave, ki se poigravajo z življenji, Četudi to (zaenkrat) niso človeška.
Irena Gajšt
Kuharski nasveti
Tun
TUne najdemo po vsem svetu v toplih vodah. TUne bolj kot druge vrste rib lovijo v različnih velikostih. Tako lahko navadni ali rdeči tun tehta tudi tono, mali tuni pa okrog štirih kilogramov in jim pravijo pravi bonito. Beli tun, ima edini belo meso in ga v veliki meri uporabljajo za konzerve, okusen pa je tudi pečen v pečici ali na žaru. Med svežimi ribami velja manjši, rumeno plavutni tun kot najfinejši. Skupaj z malim tunom je najpogostejši na trgu.
Zaradi hitrega letalskega prevoza je danes sveža tunina dosegljiva na vseh možnih koncih sveta. Kot vse mastne ribe bi bilo potrebno tudi tune porabiti čimbolj sveže. Tuni so toplokrvni in je potrebno z njimi na morju strokovno ravnati, če prestaja riba med ulovom prevelike napore, se njena telesna temperatura dvigne in meso "zgori". Prav tako veliko skrbnost zahteva razkosavanje rdečega in rumeno plavutnega tuna. Meso je potrebno dobro ohladiti, saj je tako občutljivo, da že z rokami povzročimo poškodbe. Ker so tuni zelo velike ribe, je meso različnih delov tudi različne kakovosti. Najmanj mastno meso je ob hrbtenici, najbolj mastno meso rdečega tuna pa je trebušno meso.
Kožo tuna pred toplotno obdelavo zmeraj odstranimo, razen pri pečenju na žaru, ko meso narežemo na steake. Svežo tunino velikokrat primerjamo s te-
letino. Včasih tudi na naš trg pridejo posamezni manjši tuni, vendar jih pogosteje ponujajo v obliki sočnih steakov. Tun s temnim mesom, kot je rdeči tun in pravi bonito, imajo včasih nekoliko oster okus, celo če so ribe povsem sveže. Zato mnogi kuharji meso puščajo skozi noč v rahlo slani vodi, tako kot je priporočljivo tudi za meso belega tuna. Lahko pa tako sveže pripravljeno tunino pripravimo v marinadi, kar pomeni, da stea-ke, zrezke ali kako drugače oblikovano tunino spečemo na žaru in posebej pripravimo marina-do, ki jo prelijemo čez ribe, preden jih ponudimo. Marinado pripravimo tako da na manjši količini maščobe prepražimo na kolobarje narezano čebulo in jo pražimo le toliko časa, da ove-ne. Nato ji prilijemo malo belega vina, po okusu še okisamo, dodamo limonine rezine, nekaj zrnc celega popra, kapre, sesekljan peteršilj in marinado dobro
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 389. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mjJadosJnikov
101. nadaljevanje
Povezava med otroško psihiatrijo in psihiatrijo odraslih
Obstajata dva nivoja razmišljanja, ki sta med seboj povezana, kot vse v sistemskem svetu.
Prvi nivo razmišljanja izhaja iz predpostavke, da se v clovekovem doživljanju sebe in sveta prepletajo trije časi: pretekli, sedanji in prihodnji. Na naš notranji svet in naše funkcioniranje v odnosih z ljudmi močno vpliva potovanje skozi čas (obstajajo seveda še drugi vplivi, nekateri znani in nekateri neprepoznavni). Začetek naše osebne zgodovine lahko ljudje premikamo daleč v preteklost, v mnoge transge-neracijske vplive. Ljudje so se že dolgo tega zavedali, da so se vplivi na njihova življenja začeli že nekje prej, in oblikovali so mite o praočetih in pramaterah ter vplivu o njihovem vedenju na kasnejše rodove (npr. Adam in Eva). Izkazalo se je kot zelo potrebno, da pri delu z otrokom poznamo funkcioniranje njegovih staršev; še koristneje pa je, če se pozanimamo tudi za eno generacijo nazaj.
Tudi otroški in človekov
intrapsihični svet, ki ga sooblikujejo pravkar omenjeni transgeneracijski vplivi, se spreminja in razvija skozi čas in šele Freud se je tega genialno domisli (karkoli si kdo misli o njem). Psihiatri, ki se pri svojem delu srečujejo tudi s tako imenovanimi težkimi patologijami, so neprestano opominjani, da se tam — v otroštvu namreč — ta huda patologija začne, ali pa tudi ne. Verjetno vsi poznamo sorojence iz istega zelo nefunkcionalnega gnezda, pa vendar lahko dajo ti neugodni vplivi skupaj v interakciji z otrokovimi potenciali zelo različne rezultate. Že v zgodnjem obdobju torej lahko začnemo spoznavati vire moči in vulnerabilnost (ranljivost) človeka. Prav tako se iz otroškega obdobja naprej oblikujeta tako imenovani transfer in kon-tratransfer. Oba pojma uporabljamo v psihoterapiji kot osnovno orodje.
Še več o povezanosti poznavanja pojmov iz razvojnih obdobjih in simptomov z znanjem psihiatrije in uporabe le-tega pa naslednjič.
prevremo. Marinado nato prelijemo čez pečeno meso tuna in dobro ohladimo. Tako pripravljeno meso ponudimo hladno skupaj z rezinami limone. Po lastnem okusu pa marinado lahko izboljšamo tudi s strtim česnom.
Sveža tunina je posebej slastna, če jo pečemo z olivnim oljem, izboljšamo okus z zelišči in pečemo na žaru. Zaradi svojega čvrstega mesa je posebej primerno za pečenje na zunanjem, oziroma vrtnem žaru. V kolikor jo pečemo na vrtnem žaru, lahko tunino zaradi njene čvrstosti različno oblikujemo. Tako lahko na žaru pečemo ste-ake, zrezke, ražnjiče, majhne ruladice in na podobne načine oblikovano meso tuna. Ražnjiče lahko še dodatno popestrimo z dodatkom druge čvrste ribe ali dodatkom zelenjave, kot so bučke in jajčevec.
Za boljši okus lahko tunino pred peko prav tako pokaplja-mo s sojino omako, natremo s česnom in sesekljanimi zelišči. Tunina pa je primerna tudi za kuhanje. Najbolje je, da jo kuhamo v vodni sopari, skupaj z večjo količino zelenjave in ponudimo z masleno omako. V mnogih deželah je priljubljena dušena tunina, nekateri kuharji celo večje kose tunine pred dušenjem zavijajo v tanke rezine slanine in dušijo podobno kot govedino.
Tunino lahko dušimo tudi skupaj s paradižnikovo omako, peteršiljem in kruhovimi drob-tinami ali grobo naribanim surovim krompirjem. V Karibih tunino dušijo skupaj s kokosom in različnimi začimbami. Nežna, vendar ne mehka struktura sveže tunine je pravzaprav primerna za rezanje na tanke rezi-
ne in za mariniranje z limono, oljčnim oljem in kajenskim poprom. V portugalski si pogosto pripravijo tatarski biftek, kjer meso govejega fileja zamenjajo za meso svežega rdečega tuna.
Pri nas največ tunine uporabimo iz konzerv. To meso lahko uporabimo za pripravo toplih jedi ali pri pripravi hladnih jedi, najpogosteje v kombinaciji s svežo ali vloženo zelenjavo. Konzerviran tun ima močan aromatični okus, zato pri pripravi toplih jedi ne potrebujemo veliko drugih dodatkov in začimb. Od toplih jedi lahko pripravimo tunino polivko, ki jo prelijemo čez kuhane testenine, krompirjeve svaljke, njo-ke in riž. Polivko pripravimo tako, da stopimo manjšo količino masla, nato dodamo malo moke in jo svetlo prepražimo, zalijemo s poljubno mesno juho, lahko tudi z mlekom ali vodo, rahlo solimo in omako pri malem ognju kuhamo slabih 10 minut. Nato dodamo meso tune in prilijemo sladko smetano, ter kuhamo tako dolgo, da se omaka zgosti. Omako takoj prelijemo čez kuhane testenine in ponudimo skupaj s solato kot samostojno jed.
V vročih poletnih dneh pa si lahko pripravimo tudi tunino solato. Tako, da na male kocke narežemo sveži paradižnik, prav tako na male kocke narežemo sveže kumare, papriko, lahko dodamo manjšo količino kuhanih testenin in prav tako dodamo eno konzervo tune. Po potrebi prilijemo še oljčno olje, solimo in dodamo sveža zelišča. Preden jed ponudimo, po vrhu solate potresemo grobo naribani sir. Tako pripravljeno solato ponudimo kot samostojno jed ali kot hladno uvodno jed.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
KRVODAJALCI
18. junij - Branko Kontarček, Hum 21/a; Vincenc Krajnc, Bukovci 182; Branimir Avgu{tin, Stopno 14/a; Jože Muzek, Muretinci 57; Ivan Ra-j{p, Rimska pl. 13, Ptuj; Terezija Krajnc, Sp. Velovlak 24/a; Leon Zo-rec, Gregorčičev dr. 13, Ptuj; Marica Kodrič, Nova vas 23; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č; Stanko Frčec, Apače 175; Boris Gori{ek, Skrblje 3/a; Ljubo Vaupotič, Formin 39/c; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Milan Fajt, Draženci 82; Anton Cenar, Mez-govci 55; Danilo Rajh, Pivkova 13/a, Ptuj; Dejan Farič, Rabelčja vas 23/b; Milan Prapotnik, CMD 17, Ptuj; Du-{an Bedenik, Kočice 25; Miran Jeza, Klepova ul. 54, Ptuj; Ignac Kozel, Skorba 41/a; Du{an Ram{ek, Nova vas 46; David Vrečko, Čermoži{e 29; Romana Malinger, Gerečja vas 81 ; Miran Ritonja, Vintarovci 10; Anton Vučina, Grajena 26. 20. junij - Viktorija Ciglarič, Hranji-govci 26; Milan Korez, Jelovice 32; Zvonko Juri{evič, Apače 176; Jože Ornik, Hajdo{e 29; Marijan Pernek, Ul.B.Kraigherja 1, Kidričevo; Leon Hrovat, Dragonja vas 25; Du{an Frajnkovič, Severova 4, Ptuj; Smiljan Ivančič, Tur{ki Vrh 28; Darko Horvat, Tržec 11/b; Danica Anžel, Na postajo 20, Ptuj; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Janko Cimerman, Šardinje 54/a; Franc Kokot, Tibolci 39; Gregor Kovačič, Le{je 13; Zvonko Kolar, Apače 188; Iris Furjan, Grajena 74; Peter Nahberger, Župeč-ja vas 20; Imer Brojaj, Žabjak 48/b; Marjan Rep, Zg.Ključarovci 33; Franc Dreven{ek, Gerečja vas 39; Miran Krajnc, Koračice 30; Vilko Turk, Lov-
renc na Dr. polju 6; Milan Vinkler, Le-{je 14; Andrej Petrovič, Repi{če 1/b; Sandi Ro{kar, Pobrežje 146/a; Martin Potočnik, C.8.avgusta 8, Ptuj; Janez Murko, Placar 64; Robert Ve-senjak, Potrčeva 48, Ptuj; Leopold Kro{l, Draženci 88/a; Aleksander Vi-dovič, Ul.5.Prekomorske 4, Ptuj; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Milan Marinič, Kicar 111/a; Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Dragica Mol-nar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Janez Horvat, Dornava 38; Ivan Vor{ič, Ptujska c. 2/a, Ormož; Bo{tjan Forstnerič, Turni{ka 25; Branko Šenki{, Gregorčičev dr. 5, Ptuj; Milan Dre-ven{ek, Lovrenc na Dr. polju 6; Jože Slodnjak, Mo{kanjci 37; Miran Horvat, Ul.25.maja 9, Ptuj; Evgen Muhič, Gori{nica 46; Branko Kovač-ec, Formin 14/a; Janez Tement, Za-bovci 46; Andrej Rpžman, Sovjak 93; Jožef Horvat, Cvetkovci 42; Bojan Krajnc, Zg.Hajdina 7/d; Anita Slana, Stojnci 102; Franc Ivančič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Franc Majerič, Sagadinova 13, Ptuj; Miran Krajnc, Štrafelova 17, Ptuj; Du{an Pi{ek, Lovrenc na Dr.polju 7; Elvira Janž-ekovič, Draženci 33/a; Boris Kosi, Milčinskega 14, Maribor; Mirko Tik-vič, Grajen{čak 8; David Šenki{, Žabjak 15; Zdravko Perger, Anice Černejeve 22; Bojan Brunčič, Jir{-ovci 43; Roman Farič, Rabelčja vas 23/a; Milan Pihler, Podvinci 24; Simon Gomzi, Novinci 33; Drago Fu-rek, Hajdo{e 39; Gorazd Potočnik, Sernčeva 5; Bojan Topolnjak, Sov-retova pot 6, Ptuj; Du{an Bračko, Zg.Duplek 58; Franc Trčko, Cirkov-ce 59/a; Željko Rarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Bo{tjan Javornik, Žice 1/c; Stanko Rihtar, Podlehnik 22.
RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Po kresu
Ko se leto prevesi v drugo polletje, so v naravi in v vrtu mnoge spremembe. Vrhunec vegetacije pri~ne s kraj{anjem dneva pojenjavati, plodovi narave pa bodo le {e dora{~ali in dozorevali. Poletna vro~ina se bo nekaj ~asa {e stopnjevala, žejnim rastlinam v suhi vrtni zemlji bo potrebno pogostej{e zalivanje. Pri novih setvah vrtnin je že potrebno upoštevati krčenje dnevne svetlobe, toplote in drugih naravnih pogojev z njihovim vplivom na dolžino vegetacije.
V	SADNEM VRTU je varstvo sadnega drevja pred novimi okužbami z rastlinskimi boleznimi in boj proti sadnim škodljivcem najpomembnejše opravilo za zdrav in obilen pridelek sadja ter normalno doraščanje rodnega lesa, na katerem se v naslednjem obdobju prične oblikovati cvetno brstje za rod v naslednjem letu. Ce na mladikah opazimo, da so prenehale z rastjo, listje pa je skodrano in se je pričelo sušiti, je to posledica pomanjkljivega dosedanjega varstva. Preden ukrepamo ugotovimo vzrok poškodbe, ki so jo povzročili rastlinski škodljivci ali bolezni. Listne uši ali podobni škodljivci so vršičke izčrpali, da je nadaljna rast onemogočena. Takšne vršičke do zdravega mesta na poganjku ali v celoti izrežemo in sežgemo. Za ugotovljenega škodljivca in njegovo možno novo razmnožitev drevo poškropimo z ustreznimi pripravki šele, ko se bo ponovno pojavil. Zakrneli vršički, ki so prenehali rasti zaradi napada rastlinskih bolezni, kot je breskova kodra, so neozdravljivi. Enako kot poškodovane po škodljivcih porežemo, odstranimo iz sadonosnika in sežgemo, drevo pa še nadalje do konca vegetacije škropimo z ustreznimi pripravki, da ne pride do ponovnih sekundarnih okužb po teh boleznih. Pri uporabi škropiv smo pozorni na njihovo dobo trajanja, da s strupenimi pripravki ne zastrupimo zorečih plodov. Pri zgodnje in srednje zgodnjih zorečih sadnih vrstah je škropljenje bolje opraviti po spravilu pridelka, nikakor pa ga ne smemo opustiti.
Mlada, v letošnji sezoni posajena drevesa, bodo v primeru suše pričela veneti. Venenje drevesa izčrpa do odmiranja, zato jih je potrebno zaliti. Drevesni kolobar obilno zalijemo, vrhnjo plast pa naslednji dan plitvo zrahljamo in zdrobimo, s čimer onemogočimo prenaglo izhlapevanje talne vlage.
V	OKRASNEM VRTU naj bo obdobje, ko je glavno spomladansko cvetenje okrasnega rastlinja pojenjalo, čas za nego, dohranjevanje in pomlajevanje. Rastline se bodo po nekolikšnem počitku obrastle in pridobile na moči za tvorbo cvetnega nastavka ter ponovno zacvetele. Z rezjo odstranimo odcvetele in posušene cvetove, s peclji ali celotnimi poganjki do mesta, kjer bodo zrastli novi poganjki ali zalistniki. Rastlino oplejemo odvečnih izrastkov ob steblu v prizemnem delu, stranske poganjke pa razredčimo in prikrajšamo, da bo rastlina dobro osvetljena in zračna tudi v sredini in ob steblu, s čimer zmanjšamo možnost okužb. Rastline oplejemo, po potrebi dognjimo in s plitvo obdelavo vdelamo v tla.
Sadike enoletnih cvetnic presajamo na prosto tudi v poletnem času, saj se bodo te lepo razcvetele do jeseni. Presajanje naj bo v oblačnem vremenu v dobro namočeno zemljo. Škropljenje sveže posajenih sadik s hladno vodo v ppopoldanskih in večernih urah, ko so rastline razgrete od poletne vročine, je zanje uničujoče. Trajnice je v tem času mogoče presajati le, če so vzgojene v vsebniku s koreninsko grudo. V dneh z močno sončno pripeko je novi nasad priporočljivo zavarovati in zasenčiti z vlaknino.
V	ZELENJAVNEM VRTU že pobiramo plodove zgodaj na prosto posajenih kumaric. Dolgo jih bomo pobirali, če jih bomo pravilno negovali in varovali pred boleznimi. Najboljši pridelek dosežemo ob vzgoji na mreži, kjer so rastline bolje osvetljene,vreže je mogoče enakomerno razmeščati, opraševanje cvetov je neovirano, rastline so krepkejše in zdrave, pridelek pa lepo raščen in lažje ga je pobirati. Zastiranje tal pod kumarami s slamo ali senom nadomesti oporo, varuje plodove od mokrih tal, da so čisti in preprečuje rast plevela. Kumare potrebujejo za svojo rast dobro pripravljeno in humusno zemljo ter obilico talne vlage. Normalno razvita kumarična rastlina porabi dnevno povprečno 2,5 litra vode, zato jo je v sušnih dneh potrebno zalivati, da ne oveni, ob tem pa preneha tvoriti cvetni nastavek.
Kumare rodijo na stranskih poganjkih ali vrežah. Kot pri špalirni tako pri talni vzgoji poganjke za petim ali sedmim listom priščipnemo, kar rastlino vzpodbuja k večji rodovitnosti in razraščanju. Odstranjevanje jalovih cvetov zmanjšuje nastanek kumarne grenkobe. Proti pepelnici škropimo tedensko s pripravki na osnovi žvepla, če pa se pojavi bakterijski ožig, pa pripravki na osnovi bakra, ob pojavu več bolezni pa na-daljne okužbe učinkovito preprečimo z antracolom BT v koncentraciji 0,2 odstotka.
Ne prenaglimo se s setvijo kitajskega ohrovta. Kitajski ohrovt je izrazita rastlina kratkega dne, ki najbolje uspeva v jesenskem času. Sejemo ga konec julija do začetka avgusta, ter ga kasneje redčimo na razdaljo 30 x 30 cm.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista od 1. do 4. ter 11. in 12. julija, zaradi plodov od 4. do 6. ter 13. in 14. julija, korenine 6. do 8. ter 15. do 18. julija in zaradi cveta 10., 18. in 19. julija.
Miran Glušič ing.agr.
iPTUJ^
mmz--


AVTOMOBILSKE NOVICE / AVTOMOBILSKE NOVICE
Nova Toyotina tovarna na Poljskem
Toyota je na Poljskem, natančneje v kraju Walbrzych, odprla tovarno ro~nih menjalnikov. Trenutno zaposlujejo 130 ljudi, ki bodo na leto izdelali okoli 250.000 menjalnikov. Spr-
ne. Varnostne blazine s prostornino 60 litrov bodo vgrajene v varnostne pasove na zadnjih sedežih. Po besedah Alaina Di-boina, vodilnega moža v Renaul-tovem razvojnem oddelku, je ta rešitev precej boljša kot vgrajevanje varnostnih blazin v hrbtni del prednjih sedežev, saj jih
Nova Toyota Corolla
va bodo izdelovali le menjalnike za Toyotina modela corolla in avensis, ob koncu leta 2004 pa proizvodnjo raz{irili {e na menjalnike za nov mini avtomobil, ki ga snujejo skupaj s strokovnjaki koncerna PSA (Peugeot, Citroën). Zanj bodo v tej tovarni izdelovali tudi 1,0-litrske bencinske motorje.
Varnostne blazine v pasovih
Pri francoskem Renaultu v sodelovanju s {vedsko družbo Au-toliv pripravljajo inovacije pri varnostnih pasovih, ki bodo imeli vgrajene varnostne blazi-
potnika na njih premikata, s tem pa se učinkovitost blazin zmanj{a. Nov varnostni sistem se bo v serijski proizvodnji pojavil že prihodnje leto.
V Sloveniji ni nobene škodljive Lancie Dedre
Lancia dedra je limuzina ali karavan srednjega razreda, ki jo je Lancia izdelovala v zgodnjih devetdesetih letih prej{-njega stoletja - je predhodnica aktualne lybre. Na vozilih, ki so jih izdelali v letih od 1989 do 1992, so vozniki odkrili, da zaradi slabe zatesnjenosti v po-tni{ko kabino uhajajo izpu{ni
plini. Kot vemo, lahko potniki ob tem vdihujejo izjemno škodljiv ogljikov monoksid, zato je torinska zveza potrošnikov na tamkajšnjem sodišču od Lancie zahtevala odpravo te težave, tožbo pa tudi dobila. Sodniki so tako odredili, da mora Lancia na servis poklicati okoli 40 tisoč deder, kar so že začeli izvajati. Po pregledu podatkov so ugotovili, da naj v Slovenji ne bi bilo nobene izmed omenjenih škodljivih deder. Slovenski zastopnik za Lanciina vozila, podjetje Av-to-Triglav, nevernim lastnikom deder vseeno ponuja, da preverijo, ali so servisi to napako že odpravili oziroma ali je na njihovem vozilu sploh mogoča. Pošljite jim svoje podatke in predvsem številko šasije vaše Lancie dedre na naslov: Avto Triglav, Tehnična služba, Dunajska 122, Ljubljana.
Citroën odprl konservatorij v Parizu
Francoska legendarna avtomobilska znamka Citroën ima za seboj dolgo in uspehov polno zgodovino. Da pestra preteklost ne bi šla v pozabo, so v predmestju Pariza odprli muzej z imenom "Le conservatoire". Ne gre ravno za pravo {olo, a kdor se zanima za avtomobilsko zgodovino, meni, da je to lahko zelo poučna ustanova. V njej so vsi (oz. skoraj vsi) primerki citroënov, ki so jih Francozi kdajkoli naredili, vključno s posebnimi izpeljankami in prototipi. Poleg avtomobilov bodo v tej zgradbi, ki leži v bližini ene večjih in pomembnej{ih Ci-troënovih tovarn, hranili tudi vse
[m
mms.
Postanite novi naročnik Tednika
vase štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
#
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, irl čemej^bom^rve štiri številke prejemal(a) brěžpfécno. NaroČrlm^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
O z
>u
Q.
N
U
LU I/) LU
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek: Naslov: Pošta: _
DŠ:
,Tel.:
Datum naročila in podpis:
i
Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma ^e prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
tehnične podatke, skice in podobne dokumente, povezane z vozili citroën. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo ta konservatorij
Citroënov konservatorij
pogosto cilj ekskurzij francoskih in tudi tujih {tudentov strojni{tva.
Benka se vrne ~ez eno leto
Ptujčanka Bernarda Pulko, med prijatelji in avanturisti bolj znana kot Benka, je tista "nora" ženska, ki že {tiri leta križari po svetu. Sporoča, da se bo po svetu vozila {e eno leto, potem pa se vrne domov. S svojim "možem", motociklom BMW F650 (njegov števec kaže t tem trenutku že preko 157.000 kilometrov) sta prepotovala že vso Evropo, obe Ameriki, Avstrali-
Bernarda Pulko - Benka
jo, Azijo, zdaj pa sta na ekspediciji po Afriki. Ko bo prevozila {e to celino, zadnjo na svoji poti, bodo Benko vpisali v Guinessovo knjigo rekordov. Jasno,
Benka bo postala prvi človek, ki bo z motociklom obkrožil svet. Dejstvu, da njeno potovanje obenem velja tudi za najda-lj{o samostojno žensko vožnjo z motociklom okoli sveta, se tako ne more več nobeden čuditi. Upajmo torej le, da ne bo {e drugič ugotovila, "da je svet za kar nekaj {tevilk večji, kot se je zdelo na začetku poti," kakor se je sama slikovito izrazila, ko je po dobrem letu spoznala, da se na{ega sveta ne bo dalo premeriti v samo dveh letih, kot je prvotno načrtovala.
Zastopstvo za Harley-Davidsone (HD) bo v bližnji prihodnosti uradno prevzel ljubljanski Class
Harley-Davidson, legendarna znamka prestižnih motociklov, menja uvoznika na slovenskih tleh. Podjetje Motoklub, ki je pred tem zastopalo te ameri{ke motocikle, naj bi to pravico iz-
Davidson zastopa na hrva{kih tleh. Podjetje Class trenutno le zastopa interese tega podjetja (med sabo sta tudi kapitalsko povezani), uradno namreč {e ni prevzelo zastopstva za Slovenijo. Kljub temu že izvajajo trž-enjske dejavnosti, in sicer bodo v drugi polovici junija pripeljali na na{ trg povsem novega harleyja V-rod in ga predstavili javnosti. Zanj naj bi od{teli nekaj manj kot pet milijonov tolarjev, količine pa so omejene.
Novi V-rod je prelomnica v več kot stoletni zgodovini Har-ley-Davidsona, saj dozdaj{njo filozofijo težkih in lagodnih motociklov, namenjenih predvsem umirjenim križarjenjem brez adrenalinskih pospe{kov, postavlja na glavo s povsem novim izdelkom. Po besedah mož iz Harley-Davidsona z zmogljivim 1,1-litrskim dvovaljnikom s 85 kilovati oziroma 115 konjskimi močmi, ki zmore {e enkrat toliko moči kot drugi modeli iz palete, zastopa {portne mo-
Harley Davidson V-Rod
gubilo, novi zastopnik pa bo Class iz Ljubljane, ki ima na motorističnem področju kot zastopnik izku{nje s skuterji Peugeot. Po besedah Petra Zavasnika, direktorja prodaje v podjetju Class, harleyji že prihajajo v Slovenijo prek nove povezave, in sicer podjetja Fortissima iz Zagreba, ki znamko Harley-
tocikle z visokimi zmogljivostmi, temeljitim podvozjem in zavorami, a kljub temu uteleša harleyjevskega duha, le nekoliko drugače. Tudi oblikovno je V-rod velik odmik od drugih modelov, saj stavi predvsem na vitkost in čiste linije.
Mihael Toš
PRED POCITNICAMI
Nasveti za varino vožnjo
Dvanajst nasvetov, kako lahko z varčno vožnjo bistveno vplivate na zmanjšanje porabe goriva vašega jeklenega konjička. Privarčevali boste tako gorivo kot denar, pa tudi narava vam bo hvaležna.
1.	Hitreje prestavite v višjo prestavo. Poskrbite, da boste prišli do najvišje prestave in poskušajte večino časa voziti v najvišji prestavi, tudi če se bo motor tu in tam "oglasil". Tudi pri mestni vožnji. Pri konstantni hitrosti 50 se poraba goriva zniža tudi do 50%, če uporabljate najvišjo namesto druge prestave.
2.	Pritisnite plin do konca! Pri pospeševanju ostanite v visoki prestavi. Po potrebi potisnite pedal za plin do konca. Motor v tem primeru teče varčneje in čisteje, kot če bi prestavili v nižjo prestavo in pospeševali z manj plina, a več obrati.
3.	Upočasnite vožnjo! Če po avtocesti vozite s 130 namesto 150, boste privarčevali tudi do dva litra goriva na sto prevoženih kilometrov, če pa hitrost zmanjšate na 100, pa tudi do štiri litre.
4.	Bodite strpni in pazite na varnostno razdaljo. Nenehno zaviranje in pospeševanje lahko porabo poveča tudi na 35 litrov, odvisno od vozila. Pred semaforji in ovirami bodite pozorni in skušajte izkoristiti lasten zalet.
5.	Pazite na tlak v pnevmatikah! Najvišji dovoljeni tlak v pnevmatiki prihrani približno 10% goriva.
6.	Ostanite hladni brez klimatske naprave! Uporaba klimatske naprave v mestu porabo goriva poveča tudi do 3 litre na sto prevoženih kilometrov.
7.	Kolesa puščajte doma! Kdor se vozi naokoli s prtljažnikom za kolesa in vpetimi kolesi, porabi tudi do štiri litre goriva več na sto kilometrov.
8.	Ob daljšem stanju na mestu ugasnite motor! Že po desetih sekundah stanja na mestu se motor splača ugasniti in tako privarčevati dragocene kapljice goriva in dodati svoj delež k čistejšemu ozračju.
9.	Iz prtljažnika poberite nepotrebno kramo. Vsak dodaten kilogram veča porabo vašega vozila.
10.	Snemite zimske pnevmatike in jih nadomestite z letnimi. Vozili se boste varčneje, udobneje in varneje.
11.	Če želite resnično prihraniti vsako kapljico, v motor natočite kakšno sodobno popolnoma sintetično motorno olje.
12.	Na obisk k sosedu se raje podajte peš, koristilo bo tako vašemu zdravju kot naravi. Pa še gorivo boste prihranili.
SESTAVIL:
EDI KLASINC
francoski avtomobilski dirkač (alain)
gladka
1 enobarvna bombažna tkanina
prebivalec kravjeka
ruski pisateu (leonidi "jazbeci")
norveški pripovednik (arthur)
nemško industrijsko mesto
divja
maCka
prebivalci ratec
ugandski politik amin
pripadnik sasov
am. igralec (james)
SM.TEKACICA
del kolesarske dirke
PLANTAŽA
olga
Cehova
jože osterc
tropski sadeži krauevskg jabolko
vnetje arterij
oče
priprava
na poklic
rimski vojskovodja in državnik
pripev
zakovica
sl ambi
anton dermota
ornament
zrakomer
naprave za srkanje
brazilski plavalec
stadion v budimpešti
PRIDOBIV ŽIVLJENSKE ENERGIJE Z UPORABO O
LOJZE NOVUAN
japonska borilna veščina
sovjetska tiskovna agencija iz l 1925
madridski nogometni klub
karambol
religija
ostrostrelec
ŠVIC. DRSALKA (KARIN)
igralec na bobne
nemška reka
anton sovre
rastlinska glivična bolezen
bologna
naš rokometaš kocjan
otočje pri ngvi gvineji
am.bobnar hashian
ušesni bobnič
izruvanje
rudi istenič
naš psiholog (dušan)
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: pasta, oktet, Korpa, Formin, bordonal, prostata, sasa, spust, superge, IT, čeladar, ime, Aaron, Onek, ril, Her, trgo, esen, ST, MO, Onega, Inanna, Stenar, pita, elastomehanika, Alabama, Severinovič, TO, iks, Ora, AT, NASA. UGANKARSKI SLOVARČEK: AEROBIOZA = pridobivanje življenjske energije z uporabo kisika, AORTITIS = vnetje aorte, EKSEREZA = izruvanje, OMRE = norveški pripovednik (Arthur, 1887-1967, Tihotapci), REKAR = slovenski planinec, gorski vodnik in lovski čuvaj (Alojz, 1891-1971), REMULADA = pikantna zeliščna omaka, SAEZ = brazilski plavalec (Fernando), SAI = japonska borilna veščina, TUTTLINGEN = nemško industrijsko mesto
GOVORI SE...
... DA sta se glavna predsedniška kandidata Drnovšek in Arhar pred kratkim napotila v Ptuj in Duplek. Pred volitvami se kandidati spomnijo celo [tajercev.
... DA gre v Sloveniji zadnje ~ase res vse narobe. Junija so se celo cene znižale.
... DA se politika prepira o novem predsedniku vlade. Ko največja stranka na tiho pripravlja svojega kandidata, opozicija že vpije: to je ROP!
... DA je pred nami zagotovo mirna bližnja pri-
hodnost. Politiki bodo (vsaj upamo), kmalu na dopustu.
... DA je v prejšnji številki izpadla rubrika osebne kronike na zadnji strani "umrli so". Na vprašanje bralcev se je odgovor naše administracije glasil, da je razlog v tem, da so na dopustu.
... DA znajo dopusti zakuhati še kaj drugega. Recimo daljšo rubriko "rodile so."
... DA je mestni župan tudi letos z občudovanjem sprejel tekače ob mejah Slovenije. Ko pa imajo tako zdrava pljuča.
... DA se politiki tokrat niso pridružili tekačem. Kaže, da jim pojenja sapa.
... DA naj bi Rdeči križ tokrat z enoletno (mastno) plačo pomagal svojemu bivšemu vodilnemu. Organizacija pač mora solidarnostno pomagati ljudem v stiski. Enim s tolarji, drugim z milijoni.
Aforizmi
by Fredi
Bolj se je mečkala, v manj
pomečkanih oblekah je hodila.
***
Vedri ljudje so najboljše
razvedrilo.
***
Detonacija je intonacija smrti.
***
Vampirji poznavalci pijejo pozimi kri vročekrvnim, poleti
pa hladnokrvnim ljudem.
***
Fast food je nezdrav, fast drink
še bolj.
***
Z boljšo polovico se je razumel le do takrat, dokler ni začel preveč pogosto prazniti
četrtink žganja.
***
Toliko izstreljenih nabojev, pa
niti enega zrna resnice.
***
Bil je grd in debel, a je to ni motilo, saj je imel lep in še debelejši bančni račun.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Toto pismo sen vam napisa v petekpopudne, 28. junija. Dež naji je z Mico iz gorice domu nagna. Hvala bogeci, vsem posloncom, držovnim svetnikom, Kučani in Drnovški pa še Peterleti, Janši, Podobniki in drugim, ki so odgovorni, pravzaprav boj malo odgovorni, da so nam dež zrihtali, saj nas je že fejst suša montrala. Se gasilci smo deža veseli.
Mogoče neste vedli, da sen jaz član gasilskega društva Suhi breg. Prepričani sen, da je gasilska druščina ena najbolj poštenih in prostovoljno delovnih humanitarno osmerjenih organizacij, ki ne glede na dnar, če glih ga more meti za potrebe svoje strojne opreme in prevoznih sredstev. Provijo, ke ga mi gasilci radi na zob denemo. Ja, to je resen. Kak pa boš žejen ogenj gasija in sušo pregaja. Provijo tudi ke, če krava neče vode piti, ji moreš na glavo gasilsko kapo med roge fteknoti. Te pa bo spila fse kaj teče... No, ja, hec je hec, nekaj pa je v tem tudi resnice. Naredite preizkus fsi tisti, ki mate krave in tudi tisti, ki se počutite seksualno močni kak biki in močni ter pametni kak junci oziroma junec kak se pač reče tistim, ki so brez jajc... Vidite, tokšno je živleje z jajcami ali brez njih. Kaj na to ženske provijo pa je seveda drugo vprošaje. Moja Mica je že tak navajena, ke mi, če jo kaj razjezi reče: "Zarukani si kak junec...!" Da bi mi vsaj bik rekla...! "Ja, boj stori, boj nori," provi moj sosid Juža, ki je že tudi tak v letih kak jaz in tudi praf več ne ve je biki ali junci podoben. Ve pa Juža dober recept, da človik dočoka visoko živlenjsko starost. Ne vem bi vam ga zavujpa ali ne. Pa naj bo: Če čete dočakati visoko starost, ne smete prehitro vmreti... Ha, ha, če glih zadeva neje preveč smešna. Pa smo na kunci. Nega več. Pišite mi kak se mote. Vse vas lepo podavljam. Vaš globoko vdani in po strani stoječi LUJZEK.
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Vse preveč se obremenjujete glede novega projekta. Dovolj ste samozavestni, da boste vse težave in ovire uspešno premagovali in izvedli ter realizirali projekt tako, kot se od vas pričakuje. Na ljubezenskem obzorju se vam obeta čustvena "nevihta".
BIK 21. 4. do 20. 5.
V	službi bo uspešen teden brez večjih nemirov ali pretresov. Končno bo začel pritekati tudi denar, na katerega ža dolgo časa čakate. Z
modrostjo ki jo nosite v sebi boste pritegnili moškega ki ga že dolgo časa ljubite in zvesto čakate.
DVOJCEK 21. 5. do 20. 6.
Odprite se in sprejmite vse poslovne obveznosti, čeprav se vam v tem trenutku zdijo nepotrebne. Prinesele vam bodo ne samo uspeh, temveč tudi finančni dobiček predvsem pa vam bo v prihodnosti zagotovljen stalen posel. Konec tedna vas čaka romantično doživetje.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Ne prepirajte se z ljubljeno osebo. Vajino zvezo vzamite takšno kot je, brez zadržkov. Ljubezen še vedno vlada med vama, nič pa ne bo narobe, če boste začeli razmišljati drugače. V službi bo na žalost zelo naporen teden, poln izzivov in napetosti.
LEV 23. 7. do 23. 8.
V	poslu uspešno napredujete in nizate zmage, kar vam bo prinašalo tudi finančni dobiček. Doma boste kljub nastalim težavam uspeli
obdržati zvezo, saj bosta oba s partnerjem ugotovila, da so vajine vezi še vedno zelo močne.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Provokacije in ljubosumne scene se kar vrstijo. V vaši zvezi boste kljub temu hitro občutili olajšanje. Če se boste odločili za prekinitev zveze, pa samo korajžno naprej. V poslovnem svetu boste končno izbojevali bitko ki jo bijete že kar nekaj časa.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
V	poslu ste uspešno prešli na novo področje, kar vam prinaša moralni uspeh in finančni dobiček. S tem ste pravzaprav priznali sebi in drugim, da se ni tako težko
spremeniti, če si to le želimo in hočemo. Na ljubezenskem področju vam bodo zvezde še naprej naklonjene.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Zelo učinkovita oseba ste ravno zaradi tega vam vse uspeva, tako v osebnem življenju kjer imate srečno zvezo, kot v poslovnem svetu, kjer imate na vidiku vedno nove projekte.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Pred vami je prijetna in uspešna pot, na kateri boste obkroženi z ljubeznijo in spoštovanjem. Pri tem ne smete pozabiti, da je potrebno Iju-bezensko zvezo redno negovati. Na poslovnem področju boste imeli miren teden
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Za vas bi bilo zelo dobro, da bi končno začeli bolj pozitivno razmišljati glede poslovnih zadev. Dovolj ste ambiciozni, samozavestni in optimistični, da uspete v tem, kar ste si zamislili. V ljubezni boste ša naprej srečni in neobremenjeni
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Uspešna oseba ste, ki ji uspeva vse, česar se loti. Imate urejen dom in v njem poleg čustvenih tudi materi-aine dobrine. Sedaj je čas da se malo bolj posvetite tudi "gradnji" svoje kariere na poslovnem področju.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Zakaj taka skrb glede novega posla? Preprosto prepustite času čas, naj končno začne delati namesto vas in videli boste, vse se vam bo uredilo tako, kot si želite in kot ste si zamislili; naj bo to v poslovnem svetu ali pa v ljubezenskem življenju.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
Odkrivanje neznane glasbe je prava poslastica. Če je glasba nova imamo ob ~akanju, da jo prvi~ sli{imo razli~na pri~akova-nja. Pri odkirvnaju glasbe starej{ega datuma pa imamo že neko okvirno predstavo, saj smo o njej že dobili tudi kak{no informacijo.
***
Kanadska pevka CELINE DION se je letos zmagovito vrnila v glasbeni svet s hitom in albumom A New Day Has Come. Fantastična pevka je za novi potencialni hit izbrala osvežilen lagoden pop komad IM ALIVE (****), pri katerem je ponovno sodeloval producent Max Martin.
***
Švedska pevka LUTRICIA McNEAL je naredila pravi bum z uspešnico Ain't That Just The Way. Mulatka ponuja pravo formulo za popolno ljubezen v finem srednje hitrem popu v pesmi PERFECT LOVE (***).
***
Britasnka skupina RIGHT SAID FRED sestavljajo Fred Fairbrass, Richard Fairbrass in Rab Manzoli. Trio je zadel v polno s hitom I'm Too Sexy, medtem ko je bil na zadnje zelo popularen s hitom You're My Mate. Skupina izvaja novo atraktivno pesem STAND UP (FOR THE CHAMPIONS); (***), v kateri boste takoj zaznali njihov razpoznaven zastareli, vendar pozitiven plesni ritem.
***
HERMES HOUSE BAND vedno poskrbijo za veselico in se jih najbolj spominjamo po dveh hitih Country Road (v orginalu je pesem pel John Denver) in Que Sere Sera (v orginalu je pesem pela Doris Day). Avstrijski pevec DJ OTZI pa je blestel s hitom Hey Baby. Zmagovalna žurarska kombinacija dokazuje v komadu LIVE IS LIFE (****), da je glasba v osnovi namenjena zabavi. V informacijo pa naj
omenim, da je v orginalu to pesem izvajala skupina Opus.
***
Italijanski studijski projekt EIFFEL 65. je svojih pet minut slave doživel leta 1999 z mega poletnim hitom Blue. Trio nabija v agresivnem in standardnem ritmu novi komad COSA RESTORA (IN A SONG)
(***), ki ga ponovno spremlja minimalistično "bravorozno" besedilo.
***
Mehiška pevka PAULINA RUBIO je bila v svojih najstniških letih igralka v lokalnih limonadnih televizijskih nadaljevankah. Fatalna pevka vokalno blesti v debitanski uspešnici DON'T SAY GOODBYE (****),
ki na poseben način povezuje elemente latino in r & b glasbe.
***
Ameriška pevka PINK je dvignila na noge množice s super uspešnico Get The Party Started, ki ji je sledila uspešnica Don't Let Me Get Me. Kontraverza pevka nam z zgoščenke Misunderstood ponuja zdravilno glasbeno tabletiko v komad JUST LIKE A PILL (*****),
kateri prinaša orginalno pop/rock pozitivno energijo.
***
Ameriški pevec CHRIS ISAAK je letos pripravil navdušujočo skladbo Let Het Down Easy in dober album Always Got Tonight. Fant, ki bi naj kopiral Elvisa Presleya in Roya Orbisona dokazuje, da ni samo odličen baladnik, ampak, da zna naredit tudi dober sodobni rock v komadu ONE DAY (***).
***
Irska skupina THE CORRS je v ZDA v mesecu marcu izdala koncertni album VH1 - Presents Live in Dublin. Ta odličen koncertni album bo v teh dneh izšel tudi pri nas in zato bodo radijske postaje kmalu začele vrteti novo melodično rock pesem skupine THE CORRS z naslovom WHEN THE STARS GO BLUE (Live) (*****), v kateri kar dosti poje tudi Bono.
***
Prvi članek v novem mesecu pa ima navadno pregled najboljših novih albumov, ki so bili izdani v mesecu juniju Mended - MARC ANTHONY, Witcheraft - WONDERWALL, Life Goes On - DONNELL JONES, The Big Squeezo - Best of - SQUEEZE, Love Hate Tragedy - PAPA ROACH, Untouchables - KORN, Heathen - DAVID BOWIE, Work 1989 - 2002 - ORBITAL, Absolutely Mad - MAD'HOUSE in Now Us - NO ANGELS.
David Breznik
'Ô9.Ô Mhz
1(943 MJ-lz^
tt^tHe Less ConversatioirblviS PRESLEY ^^^feôfrnw Never Lomes - HDNAN KEATÇ^ iWeat First BiglJt - IÍVLE MINDGU"^ ss Kiss-HDLL^Vj / 5.yWithDut me - EMINHM
B. Bomething about Us - ND ANGEbS 7. Underneath Your Clothes - BHAKIHA. 8.1 Love Rock 'N'Rdl - HRITNEY SPEARS aPoaUsh-ASHANTI
lD.Hy/the Wa^ - RED KDT díILI PEPPERS
Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro
PTUJ / BAZENI ENERGIJE - POLETNA ZABAVA KLUBA PTUJSKIH STUDENTOV
Naiboli spolzek zur na Ptujskem
Bazeni energije so zastavljeni kot dolgoročen projekt Kluba ptujskih študentov, ki se že razvija v tradicionalno ptujsko poletno zabavo velikih razsežnosti. Letos bo v Termah Ptuj živahno v petek, 5. julija, če bo deževalo, pa naslednji dan, v soboto. Organizatorji tokrat pričakujejo kar do 4.000 obiskovalcev.
Bazeni energije, ki se bodo letos zgodili že tretjič, so eden najodmevnejših projektov Kluba ptujskih študentov. To je gotovo posledica dejstva, da uspešno zapolnjujejo prav posebno vrzel. Čeprav je ptujska prireditvena ponudba, v veliki meri tudi po zaslugi Kluba ptujskih študentov, iz leta v leto bogatejša, pa je trenutno stanje na tem področju še vedno daleč od idealnega, če naj bo Ptuj odprto in zanimivo mesto. Bazeni energije so tako ena redkih, če ne celo edina prireditev na Ptujskem, ki gradi na sodobnih svetovnih trendih zabave za mlade. Gre za posrečeno kombinacijo glasbe, plesa, zabave in rekreacije, ki je prava osvežitev za soparne poletne dni.
Enako kot lani in predlani bo
tudi letos največja ptujska zabava za študente in drugo mladino prvi petek po izpitih. Prireditev se bo začela opoldne in trajala do jutranjih ur, organizatorji pa letos obljubljajo še posebej zanimiv in pester program. Za primerno vzdušje bodo najprej poskrbeli di-džeji Rodbina Trgavšek: Supastar & Pikama in ekipa s hip hopom, ki jih bodo v večernih urah nasledili Miss House Wife, D*Sun in Mean Dean s housom. Še bolj vroče ritme bo sukal legendarni DJ Stan~, ki bo, kot po navadi, nekakšna glasbena rdeča nit prireditve.
Seveda pa se obeta tudi bogat spremljevalni program. Nastopile bodo go-go plesalke, skupina orientalskih plesalk Kluba ptujskih študentov, bobnarji Nino & Afir
Bafir, kajakaši, padalci, potapljači, bruhalci ognja in mešalci koktej-lov. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v številnih bolj ali manj mokrih športno-zabavnih igrah ali tekmovali za nagrade, potekala pa bo tudi avdicija za tae-bo demo team. Za mnoge pa bo pikanten vrhunec večera napočil takrat, ko bosta na oder prišla striptizer in striptizeta.
Vseh sočnih podrobnosti o programu letošnjih Bazenov energije na Klubu ptujskih študentov še nočejo izdati, tako da lahko poleg vsega naštetega pričakujemo tudi kar nekaj presenečenj. Šušlja pa se nekaj o možeh v belem in akciji za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.
Morda ne bo odveč, če spomnimo še, da so vstopnice za prireditev v predprodaji (na Klubu ptujskih študentov v Vodnikovi ulici 2, v Kolnkišti ter v glasbenih trgovinah Grom in Big bang na Ptuju) občutno cenejše, kot bodo na dan prireditve.
Nina Milošič
Samo voda bo lahko ohladila razgreta telesa. Foto: Samo Bauman
KAM MED POČITNICAMI? / POČITNIŠKE AKTIVNOSTI ZA MLADE
Tudi tokrat objavljamo možne aktivnosti za osnovnošolce, dijake in študente, ki preživljajo počitnice v domačem okolju, da z njimi popestrijo svoje počitniške dni in jih obogatijo z znanji in rekreacijo.
četrtek, 4.7.	Poletna potepanja 1 - POHOD	CID 780 55 40	Pohod od 9. — 13. ure
	Panorama, Potrčeva domačija		
četrtek, 4.7.	Badminton, šport za vse generacije	Badminton klub Ptuj in OŠ Breg	Telovadnica OŠ Breg od
			19. do 21. ure
četrtek, 4.7.	Poletni lutkovni pristan Ptuj 2002 Kužek in sonček	Gledališče Ptuj	Pred Gledališčem Ptuj
	otroci do 10. leta	749 32 50	Ob 18.30 uri
Petek, 5.7.	Bazeni energije	Klub ptujskih študentov	Terme Ptuj
	Dijaki in študentje	77654 11	Od 12. ure dalje
Petek, 5.7.	Poletni lutkovni pristan Ptuj 2002	Gledališče Ptuj	Pred Gledališčem Ptuj
	Zaklad čarovnica Mračnice	749 32 50	Ob 18.30
	Otroci do 10. leta		
Sobota, 6.7.	Poletni lutkovni pristan Ptuj 2002 Začarana ladja	Gledališče Ptuj	Pred Gledališčem Ptuj
	otroci do 10 leta	749 32 50 od 9. do 13. ure	Ob 18.30
Pon. - pet	Začetni tečaj pogovorne italijanščine	CID	CID
8.- 12. 7	mladi od 15. leta naprej	780 55 40	od 10.00 11.30 ure
Pon. - pet	Počitniški tečaj jahanja	Konjeniški klub Ptuj -Rogoznica	Jahališče KK Ptuj
8.- 12. 7	osnovnošolci in srednješolci	041 288 513 od 15. do 19. ure	Rogoznica
Pon. - pet	Grafična delavnica	CID	CID
8.- 12. 7	osnovnošolci	780 55 40	Od 10.00 - 12.00 ure
Pon. - pet	Samoobramba za dekleta	Judo klub Drava Ptuj	Športna dvorana
8.- 12. 7	osnovnošolci in srednješolci	031 478 108	Mladika
		Tor 9.do 12. in od 16.do18 ure	Judo center Drava Ptuj
Pon. - pet	Počitniške muzejske delavnice	Pokrajinski muzej Ptuj	Ptujski grad -
8.- 12. 7	osnovnošolci	748 03 50 od 1. -5.7. od 8. do 14. ure	pedagoška soba
		ga. Metka Stergar	
Pon. - pet	Angleščina - konverzacija in osvežitev slovnice	Animacija d.o.o.	Animacija d.o.o.
8.- 12. 7	srednješolci in študentje	749 34 60 med 8.in 16. uro	Aškerčeva 1
			od 9. - 12.00 ure
Četrtek, 11.7.	Poletna potepanja	CID	Pohod
	osnovnošolci	780 55 40	Od. 9.00 - 13.00 ure
	Pinčarjev mlin - Semenarna		
Četrtek, 11.7.	Badminton,	Badminton klub Ptuj in OŠ Breg	Telovadnica OŠ Breg
	šport za vse generacije		od 19. do 21. ure
Sobota, 13.7. -	■ Planinski izlet na Triglav	Planinsko društvo Ptuj	Organizira in vodi
nedelja, 14.7	osnovnošolci	Torek in petek med 17. in 19. uro	Primož Trop
Sobota, 13.7	Izlet v hišo eksperimentov	CID	Izlet z vlakom v Ljubljano
	osnovnošolci nižja stopnja	780 55 40	
* POTREBNE SO PREDHODNE PRIJAVE!			
Gradbeni delavec Peter se je zna{el na urgenci zaradi zlomljene noge.
"Kako pa se je to zgodilo?" ga je vpra{al doktor.
"Preko gradbi{~a sem nesel gradbeni material, pa sem nenadoma stopil na polža in me je spodneslo!" "Kaj niste videli polža?"
"Ne, ker je prišel od zadaj!" ***
"Želite obdržati svoje kodre?" je vprašal frizer stranko na stolu. "Ja, seveda!"
"No, pospravil vam jih bom v vre~ko!"
***
Konferenca na televiziji: "Kdaj bomo spet zavrteli film Gore~a srca?"
"Mislim, da ga ob torkih ob
02.30 uri še nismo prikazali." ***
Gospodinjska pomo~nica dobi odpoved. Pred odhodom re~e bivši delodajalki: "Nekaj vam moram povedati. Vaš mož pravi, da sem še lepša od vas. Tudi vaše obleke mi bolj pri-stojijo kot vam, pravi vaš mož. In tudi ljubiti znam bolje kot vi!"
"Glej, glej! To je rekel moj mož?"
"Ne, to je pa rekel poštar." ***
"Koliko glasbenikov narodno-zabavne glasbe je potrebno, da zamenjajo žarnico?"
"Dva. Eden jo zamenja, drugi pa napiše pesem o tem, kako je
bila stara dobra."
***
O~e sinu:
"Namesto da se igraš z ra~unal-nikom, mi raje pomagaj napisati
tvojo doma~o nalogo!"
***
Napis na opozorilni tabli na za~etku Sahare:
"Pozor, zadnja bencinska ~rpal-ka. Vsaka naslednja bencinska ~rpalka je lahko le fatamorgana!"
***
"Kaj ste po poklicu?" "Čarovnik. Ženske žagam na polovico!"
"Imate kakšno sestro? Vaš priimek mi je namre~ znan!"
"Imam dve polsestri!"
***
Milan vpraša mamico: "Kje si bila, ko sem se rodil?" "V porodnišnici." "In o~ka?" "V pisarni."
"Tipi~no! Jaz pridem, doma pa nikogar!"
***
Blondinka stoji gola na tehtnici, v rokah drži svoja obla~ila in obutev in modruje:
"Jaz sem pa mislila, da je ~lo-vek brez obleke kaj lažji!"
PRIPRAVLJAMO:
TEDENSKI PREGLED ŠPORTNIH DOGODKOV IZ SVETA IN ZANIMIVE ŠPORTNE POGOVORE
MIRKO VINDIŠ ZMAGAL NA KOROŠKEM
Ptujčan Mirko Vindiš je na maratonu Kralja Matjaža na Koroškem dosegel zmago. To je že njegova četrta zmaga, od šestih nastopov na tem maratonu, ki poteka po Sloveniji in Avstriji.
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
SP V NOGOMETU
Konino konec!
Južna Koreja in Japonska bosta, oziroma sta že šli v pozabo. Nogometa in svetovnega prvenstva je končno konec. Novi prvak je Brazilija, kar je bilo po igrah tudi pri~akovati, še posebej po nenadnem in nenadejanem odhodu preostalih favoritov za naslov prvaka (Francije, Argentine, Italije, Španije, Portugalske). Veseli smo lahko tudi ljubitelji nogometa z našega konca, saj smo imeli na tem tekmovanju kar dva udeleženca (Ceha in Gajserja). Škoda da ni^ta igrala več, morda imata smolo, da sta Štajerca. Tudi o tej zadevi bo še govora. V mesecu dni so zakrnele okončine najzvestejšim privržencem najbolj pomembne postranske stvari na svetu. Statistika bo dala, ali pa tudi ne, odgovor na razna vprašanja, med drugim tudi, ~e je Brazilija res tista, ki si je zaslužila še peti naslov najboljšega v nogometu na zemeljski celini. Po mojem mnenju zasluženo in suvereno, saj se ve, kje sta doma nogomet in samba. Verjetno si ni težko predstavljati veselja v Braziliji in žalosti v Nemčiji. To je pač nogomet, ki nas je ves mesec junij okupiral in nekatere tudi dobro zdelal. Nekateri in nekatere so postali tudi znanstveniki s svojimi prispevki. No, pa saj nekaj sodi tudi v nogometno kulinariko in v rubriko saj ni res, pa vseeno je! Tudi to smo preboleli, nekaterim pa smejali. Še posebej o tem, da so žene bile potrpežljive in ustrežljive, da so pihale na dušo svojim možem s potrpežljivostjo, kuhinjo in še čem. No, tudi tega je konec, tako kot ssvetovnega prvenstva. V Sloveniji smo pač takšni: vsi radi vidimo končni produkt in samo njega. Majhni jih sploh ne zanimajo, predvsem pa trud, da zrastejo vrhunski športniki, v tem primeru nogometaši. Na vse malo se je pozabilo, pa ne boste verjeli, RES JE TAKO! Da pa prideš do končnega cilja, so potrebna leta dela in vlaganj. Nekdo dela več, nekdo manj, to sploh ni pomembno. Zopet smo po tridesetih dnevih na slovenskih tleh, pri našem nogometu, kjer preveč radi pozabljamo, da je temu res tako. Nogomet je zaslužil svojo slavo in veljavo, veliko jih je zraven zaslužilo. Koliko bomo imeli od tega mi, navadni ljudje, sploh ni pomembno. Katanec, Zahovič in Zavrl so bili trije nezamenljivi v slovenskem nogometu. Toda nezamenljivih je vedno manj!
Aluminij, Drava, Hajdina, Stojnci, Bistrica in Središče so sedaj naša realnost. Ne smemo pozabiti tudi na vsa preostala ligaška tekmovanja, kjer se samo z nogometom na našem področju ukvarja tedensko približno dva tisoč ljudi, pa še gledalcev na tribunah ne smemo pozabiti, saj se nogomet igra predvsem zaradi njih. Nogometa na SP je konec, naj živi naš nogomet in naše prvenstvo, ki je v marsičem podobno svetovnemu prvenstvu.
Danilo Klajnšek

Sanjsko moštvo SP po izboru posebne komisije FIFE:
-	vratarji: Oliver Kahn (Nemčija), Rustu Recber (Turčija);
-	branilci: Roberto Carlos (Brazilija), Sol Campbell (Anglija), Hong Myung-bo (Južna Koreja), Alpay Ozalan (Turčija), Fernando Hierro (Španija);
-	zvezni igralci: Ronaldinho in Rivaldo (oba Brazilija), Michael Bal-lack (Nemčija), Yoo Sang-chul (Južna Koreja), Claudio Reyna (ZDA);
-	napadalci: El-Hadji Diouf (Senegal), Hasan Sas (Turčija), Miroslav Klose (Nemčija) in Ronaldo (Brazilija).
Prvo ime SP je z osmimi doseženimi goli postal Ronaldo, ki si je ta naziv priboril v direktnem finalnem dvoboju z nemškim vratarjem Oliverjem Kahnom. Vratar Bayerna je do finala prejel le en gol! Največje pozitivno presenečenje prvenstva: El-Hadji Diouf. Igralec francoskega Lens je nogometni virtuoz z žogo, za katerega se že zanimajo največji klubi stare celine (najbližje je sklenitev dogovora z angleškim Liverpoolom).
ZA KONEC (drobne primerjave za razmislek):
-	Nemčija je na poti do finala igrala podobno kot Slovenija v kvalifikacijah za to svetovno prvenstvo: zaprta postavitev s hitrimi prehodi v napad in veliko število golov doseženih iz prekinitev;
-	od osmine finala do polfinala je Nemčija trikrat zmagala z 1 - 0 (predvsem s pomočjo nadnaravnih ^sposobnostih Kahna in boginje Fortune, ki je tudi Slovencem v kvalifikacijah stala tesno ob strani);
-	na trenerski klopi Nem~ije sedi Rudi Voller (letnik 1960), na klopi Slovenije je sedel Sre~ko Katanec (letnik 1963) - oba bivša odli~na nogometaša z bleščečima karierama;
-	tako Nem~ija kot Slovenija imata po enega izrazitega kreatorja igre oz. igralca sredine igrišča z izrazitim občutkom za gol: Ballacka in Zahoviča (odsotnost Ballacka se je še kako poznala tudi v finalu proti Braziliji).
(Te primerjave so zgolj posledica videnega na igrišču; seveda ne moremo primerjati nemške in slovenske lige, klubov, organiziranosti nogometnih zvez, količine denarja, ki se vrti okrog nogometa v Nemčiji in Sloveniji...)
JM
KOLESARSTVO / PO ZAPLETIH ZMAGA ZA DOMAČINE
Koga moti KK Perutnina Ptuj?
KK Perutnina Ptuj je bil preteklo nedeljo organizator državnega posamičnega cestnega prvenstva. V konkurenci do 23 let so vozili 140 kilometrov, v konkurenci Elite pa je bila proga dolga 180 kilometrov. Kaj pa se je pred dirko in na njej dejansko dogajalo?
Pričelo se je ostro že na sestanku vodij ekip, vendar se je do starta le vse mirno izteklo. Starta sta bila v dveh kategorijah v pol urnem zamiku in ne skupaj, kar je delovalo malo smešno, saj to ni bilo potrebno; dolžina proge je tista, ki bi to hitro regulirala. V kategoriji Elite se je na štartu pojavilo 24 tekmovalcev. Proga je bila sicer dolga, vendar ne pretirano zahtevna. Po 100 kilometrih so si Gregor Zajc, Sašo Sviben in Boris Premužič privozili 6 minut in 40 sekund prednosti pred Miranom Kelnerjem in 7,15 minute pred ostalimi zasledovalci. Nato je za njimi krenila skupina šestih kolesarjev, vendar jih ni dohitela, saj je v križišču v Spodnjem Ve-
Na zmagovalnih stopničkah: levo zmagovalci Elite, desno do 23 let. Foto: C. Goznik
lovleku prišlo do zapleta. Vodeča trojka je krenila v pravo smer, zasledovalci pa v napačno. Malce čudno, vendar resnično! Kolesarji, ki so zaostajali približno sedem minut za vodečo trojko, so v ovinku zavili levo namesto desno. Sledile so pritožbe Dejana Podgornika in Zorana Klemenči-ča, ki sploh nista bila na tistem znamenitem ovinku in sta odstopila že prej. Državno prvenstvo na Ptuju je s tem dobilo negativni prizvok. Vemo pa tudi, da
bi nekateri, ki jim tokrat ni uspelo, seveda v tekmovalnem smislu, želeli videti državno prvenstvo v Novem Mestu.
Glavni sodnik Bogdan Novak je zasledovalcem pribil osem minut (takšen je bil zaostanek za vodilno trojko na zadnjem merjenju). To je povzročilo takšno nejevoljo, da so kolesarji sneli čelade ter zaključili dirko. V ciljni areni je prišlo do zmede in seveda do vprašanj, kdo je za ta zaplet kriv. Po zagotovilih orga-
slavil Matic Strgar iz Radenske Rog. REZULTATI DO 23 let:
1. Matic Strgar (Radenska Rog) 3:34.00, 2. Jure Zrimšek (Krka Telekom), 3. Kristjan Fajt (Sava Kranj) - oba v času zmagovalca.
Ob vseh teh zapletih pa se pojavlja vprašanje, zakaj je šest kolesarjev (Darko Mervar - PP Krka Telekom, Marko Žepic -Sava Kranj, Dejan Podgornik -HIT Casino, Urban Plej - Branik Maribor, Marko Baloh - BK Pazin in Zoran Klemenčič) tekmo končalo po stotih kilometrih. Vzroke odstopa najbolje vedo sami in njihovi klubski trenerji, ki so obmolknili ob vprašanjih novinarjev. S takšnim ravnanjem so samo spodbujali razne govorice. Med dirko so se po progi razširila novica, da se na cilju pripravlja doping kontrola. Dejstvo pa je, da Ptuj in KK Perutnina Ptuj že nekaj časa nekomu ležita v grlu, kot ribja kost. Odgovore bo potrebno poiskati v poročilu Zvoneta Zanoškarja. Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je sploh sposoben ugotoviti, kaj se je na Ptuju dogajalo. Kot da so dogodki prehiteli njega, pa še koga.
Danilo Klajnšek
Boštjan Mer^ar zmagal v Kranju
Minuli vikend je bil kolesarsko obarvan. Poleg nedeljeskega cestnega državnega prvenstva je v petek v gorenjski prestolnici potekala dirka za VN Kranja. Dirka je bila zanimiva, zelo uspe-
šni pa so bili kolesarji Perutnine Ptuj Krke Telekom, saj je njihov član Boštjan Mervar osvojil prvo mesto, klubski tovariš Tomislav Dančulovič pa tretje.
DK
Boštjan Mervar in trener Pintarič. Foto: C. Goznik
nizatorjev je bilo vse narejeno tako, kot se to na dirkah mora narediti. Delegat KZS Zvone Za-noškar je v svojem monologu krivdo valil na organizatorje, ki pa so ostali pri tem, da je bila proga označena po predpisih (tako kot na vseh dosedanjih dirkah na Ptuju) in da do napake ne bi smelo priti.
Zmaga pa je kljub naprezanju in nasprotovanjih ostala na Ptuju, saj je slavil Boris Premužič. REZULTATI ELITE: 1. Boris Premužič (KK Perutnina Ptuj -Krka Telekom) 4:30, 2. Sašo Sviben (Team Nurnberger) 4:31,28, 3. Gregor Zajc (BK Kamen) 4:31,55.
V dirki do 23 let je prvo mesto po silovitem ciljnem šprintu
BIRO CVETKO
PEŽabjak I.Ptuj
TEL/FAKS 027450038 NONSTOP 041 233 060 ZELENI TELEFON 080 13 02
A K C I J i\
GOSTINSKIH RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV
CVETKO MOJCAs.p., KRAIGHERJEVA 18, PTUJ
copy

CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
Vladimir Sitar
s.p.
Tel.: 02/78 78 766
ROKOMET / PODPIS SPONZORSKÉ POGODBE Z MERCATORJEM
Odslej ŽRK Mercator Tenzor
V ptujskem ženskem rokometnem klubu, ki nastopa v 1. B SRL imajo ambiciozne cilje, ki so povezani z uvrstitvijo v vi{ji rang tekmovanja. Najprej so se povezali z uspe-{nim podjetjem Tenzor, v ponedeljek pa so v prostorih tega podjetja podpisali pogodbo {e z najve~jim slovenskim trgovskim podjetjem - Mercatorjem. Tako se bo klub odslej imenoval @RK Mercator Tenzor.
Direktor SVS Mercator Ptuj Stanislav Brodnjak je ob podpisu pogodbe dejal: »Za rokomet smo se odlo~ili iz ve~ razlogov. Prvi je ta, ker jaz osebno mislim, da je rokomet {port majhnih mest. Ženski rokometni klub je igral najprej pod imenom Drava, potem pa se je klubu pridružil Miran Sen~ar in Tenzor, ki je na{ tradicionalni poslovni partner. Na{e partnerstvo s Tenzorjem pomeni nov zagon za klub in skorajda ni mogo~e, da stvar ne bi uspela. Zato ra~unamo, da bomo dosegli uvrstitev v 1. slovensko
rokometno ligo, tam pa tak{no uvrstitev, da bomo na Ptuju imeli tudi kak{no mednarodno tekmo. To je na{ cilj. Zavezali smo se, da bomo v klubu najmanj dve leti. Če rezultatov ne bo, bomo stvari raz~istili, ali pa bomo morali odnehati. Ra~una-mo, da ima klub tak{no doktrino in tradicijo, da bi lahko dosegli to, kar smo si zastavili kot cilj. Osebno imam o rokometu dobro mnenje in se še spomnim tekem rokometašic, ko so nastopala v takratni drugi ju-goslavanski ligi. Poudaril pa bi, da prvi šport takšnih mest kot
Ob sklenitvi sponzorské pogodbe so si v roke segli Stanislav Brodnjak, Igor Majnik in Miran Senear. Foto: Č. Goznik
je Ptuj ne more biti nogomet ali košarka, ker so to enostavno premajhna mesta za vrhunske rezultate.«
Predsednik @RK Mercator Tenzor Igor Majnik je izjavil
Jadralno^ društvo Žetale
K že tako bogatemu dru{-tvenemu življenju v Žetalah (deluje enajst dru{tev) se je v nedeljo, 23. junija pridružilo {e Jadralno dru{tvo Žetale.
V svoj ustanovni akt smo med ostalim zapisali, da ho~emo razvijati {portne discipline na pod-ro~ju prostega letenja s padalom ali jadranja, skrbeti za zdrav na-~in življenja, za druženje in prijateljstvo, za odkrivanje naravnih lepot in ~istega okolja, skratka zdravo športno, duhovno in telesno kvalitetno življenje.
Zdravega okolja nam v Halozah ne manjka, terenov za vzlet z padalom tudi ne, dobre volje in zagnanosti pa še manj. Ker smo hoteli delovati povezano in organizirano smo ustanovili društvo. Za predsednika smo izvolili Martina Prevolšek. V upravnem odboru so še: Anton Jus, Peter Ruli~, Vili Muzek in Franc Pu~ko. Nadzorni odbor: Stanko Skledar, Branka Skledar, Gregor Prevolšek. Disciplinska komisija: Alenka Korez, Vojko Horvat in Martin Horvat. Vsak, ki ima rad naravo in zdravi na-~in življenja, vodo, veter, zrak, svobodo se nam lahko pridruži. Sedež društva je v Žetalah 1.
Stanko Skledar, JD Žetale
PTUJ / MLADA SLOVENIJA OB 11. PRAZNIKU DNEVA DRŽAVNOSTI
"Vse najboljše, Slovenija!"
Ob 11. dnevu državnosti je Mlada Slovenija, podmladek Nove Slovenije pripravili drugi tradicionalni vseslovenski {portni projekt ^"Vse najbolj{e, Slovenija!"
Štart pred Mestno hišo na Ptuju. Foto: Kosi
Lanski projekt je bil tekaško-maratonski, kon~ali so ga v Stoper-cah. Letošnji je bil v glavnem kolesarski, in so ga 27. junija pri~eli na Ptuju, 29. junija pa kon~ali v Domžalah. Med kolesarji so bili tudi letos vidni predstavniki stranke. Na Ptuju so kolesarje pozdravili generalni sekretar Mlade Slovenije Robert Ilc, ptujski župan Miroslav Luci in predsednik mestnega odbora Nove Slovenije Ptuj Janez Rožmarin.
Mladi kolesarji so odšli na pot po osrednji Sloveniji v prepri~a-nju, da so se na pravi na~in oddolžili mladi državi, ki se mora nenehno potrjevati prav tako kot oni.
MG
FOTOZAPIS / PRIJATELJSKO ŠPORTNO SREČANJE
V počastitev 5. praznika občine Kidričevo so se v sredo, 19. junija kljub neznosni vročini v športnem parku v Apačah pomerile ekipe svetnikov in športnikov občin Starše in Kidričevo. V nogometu je tokrat zmagala ekipa občine Kidričevo s 3 : 2, v rokometu pa so bili boljši gostje iz Starš, ki so domačine premagali z 69:61.
naslednje: "Normalno je, da sem vesel, da je prišlo do podpisa te pogodbe. V klubu smo dobro in pošteno delali in zato smo poiskali tudi dobre partnerje, najprej z uspešnim podjetjem Tenzor. Tenzor se je povezal z Mercatorjem in pot je sama stekla naprej. Vsi skupaj smo našli vizijo razvoja ženskega rokometa na Ptuju. Z razvojem in napredovanjem kluba pa bomo tema dvema podjetjema vrnili to, kar vlagajo v klub. O okrepitvah je še prehitro govoriti, zanesljivo pa bodo. V prvi vrsti moramo biti uspešni klub tako kot sta Mercator in Tenzor. Pogodbe bomo podpisali z igralkami, ki sponzorjema garantirajo tisto, kar smo na~rtovali."
Danilo Klajnšek
Obrtniki s ptujskega uspešni na športnih igrah in državnih
prvenstvih
Obrtniki s Ptujskega so se letos izredno dobro odrezali na 5. {portnih igrah obrtnikov Slovenije, ki so bile 15. junija v Skofji Loki. Med 38 ekipami so zasedli odli~no osmo mesto, v posameznih disciplinah pa so osvojili kar {tiri pokale.
Najvi{jo uvrstitev, drugo mesto, je zasedla mo{ka ekipa v namiznem tenisu, ki je bila druga. Atleti-teka~i so bili v mo{ki in ženski konkurenci tretji. Tretje pa so bile tudi ženske v tenisu. V malem nogometu so bili 7. med 25. ekipami, v pikadu (mo{ki) 13. med 20 ekipami, v streljanju (mo{ki) 10. med 19 ekipami in v tenisu (mo{ki) 13. med 26 ekipami.
Na državnem prvenstvu v lovu rib s plovcem, ki je bilo 16. junija v ribniku Ma~kovci pri Brestanici, so ribi~i Obmo-~ne obrtne zbornice Ptuj zasedli odli~no tretje mesto. Ekipo so sestavljali Dragan Verde-nik, Stanislav [egula in Stanko Petrovi~.
Sportniki Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj so se dobro odrezali tudi na 3. državnem prvenstvu za obrtnike in podjetnike Republike Slovenije v streljanju na lete~e cilje, ki je bilo 9. junija na olimpijskem streli{~u Pra-gersko. Ekipa Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj je bila tretja. V njej so tekmovali Sandi Petek, Ivo Rajh in Vlado Zemljari~. Dobro so se odrezali tudi veterani. Viktor Cvetko je bil med posamezniki drugi, Franc Mu-zek pa tretji.
MG
STRELJANJE
Ptuj ietrti v prvi državni ligi
V Re~ici pri La{kem je bilo ~etrto kolo prve državne lige v streljanju z revolverjem in pi-{tolo velikega kalibra. Strelski klub Ptuj v sestavi Milan Straži{ar, Majda Rau{l in Slavko Ivanovic je bil v streljanju z revolverjem velikega kalibra ~etrtiz rezultatom 524 krogov. Na tekmovanju je sodelovalo petnajst ekip.
Ptujski strelci so bili v prvem kolu tretji, drugem sedmi in zdaj ~etrti. Posamezno je bil ekipni zmagovalec SD Duplek, drugi SD ZPE Ljubljana, tretji pa SD Policist, Maribor. V posamezni konkurenci je zmagal Damjan Cerar Ljubljana - 190 krogov, isto število krogov in slabši zadnji strel je dosegel Ernest Mežan in zasedel drugo
mesto, tretji je bil Marjan Kra-šovec, Maribor. Ptujski strelci so dosegli naslednje rezultate: Slavko Ivanovic 180 krogov, Milan Stražišar 175 in Majda Ra-ušl 174 krogov. V ligi streljanja s pištolo je bil S K Ptuj v isti postavi deveti s 507 krogi. Posamezno je Milan Stražišar dosegel 174 krogov, Majda Raušl pa 171 krogov. Ekipno so zmagali strelci SK Duplek, pred SD Delta Ravne na Koroškem in SD Modri AS Ljubljana. Posamezno j ebil prvi Boštjan Novak s 191 krogi, drugi Ernest Mežan s 190 krogi, oba Ravne, tretji pa je bil Alojz Radovan, Ljubljana. Gostitelj petega kola bo SK Ptuj. Tekmovanje bo 7. septembra v Babusekovi grabi.
SI
MAJSPERK / NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
Ekipa Poetovio zmagovalec
V Maj{perku je bil v soboto, 29. 6. 2002 tradicionalni no~ni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Haloz, ki ga vsako leto organizira {portno dru{tvo Maj{perk. Za prvo nagrado 100.000 tolarjev in pokal turnirja se je potegovalo 18 ekip.
Turnir se je pričel ob 21. uri s tradicionalno tekmo ženskih ekip. Tekmovalni sistem na izpadanje je na poti do finala prinesel kar nekaj presenečenj. Najuspešnejši ekipi na poti do finala sta bili ekipa Bar Furči in ekipa Poetovio. Ob 6. uri zjutraj sta se v finalu pomerili za naslov prvaka turnirja. Z rezultatom 2:1 je zmagala Poetovio in za eno leto postala lastnik prehodnega pokala Haloz.
V zmagovalni ekipi smo vide-
li na delu tudi člana slovenske nogometne reprezentance, ki se je pred kratkim vrnila iz Koreje, Nastjo Čeha. Obiskovalci so bili navdu{eni, {e posebaj dekleta, ki so ga zaposlila tudi v odmorih z dajanjem avtogramov.
Rezultati turnirja: 1. mesto Poetovio; 2. mesto bar Fur~i; 3. mesto okrep~evalnica Lesar Gori{nica; 4. mesto S D RIM Žetale.
Boštjan Leskovar
Zmagovalci turnirja v Majšperku: ekipa Poetovio
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
Veteranski turnir v Apaiah
športno društvo Apače - sekcija veteranov bo to soboto, s pričetkom ob 9.00 uri, organizirala veteranski nogometni turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe iz MNZ Ptuj. Za popestritev bodo popoldne prijateljsko srečanje odigrala še dekleta Apač in Zlatoličja.
Danilo Klajnšek
Malonogometni turnir v Skorbi
Klub za športno rekreacijo Skorba prireja v petek, 5.7. ob 21. uri, malonogometni nočni turnir. Prijave bodo sprejemali še eno uro pred pričetkom turnirja. Najboljše tri ekipe, najboljšega vratarja in strelca čakajo lepe nagrade.
10. obrtniški noini turnir v malem nogometu
Na igrišču ŠD Gorišnica se bo v soboto, 6. julija, ob 20. uri, pričel tradicionalni 10. obrtniški nočni turnir v malem nogometu, ki ga organizirajo Območna obrtna zbornica Ptuj in obrtniki-pokrovitelji nogometnih ekip.
Za lovoriko območnega prvaka se bodo lahko potegovale vse ekipe, ki se bodo prijavile do sobote, do 19. ure. Štartnina je 10 tisoč tolarjev. Zmagovalna ekipa bo predstavljala OOZ Ptuj na regijskem oziroma državnem prvenstvu obrtnikov. Prva ekipa bo prejela prehodni pokal, tri najboljše ekipe pokale in denarne nagrade, vse sodelujoče ekipe pa priznanja.
MG
NOGOMET / ŽREBANJE PAROV V 3. SNL SEVER
Optimistiino v novo sezono
Medobčinska nogometna zveza Ptuj bo naslednji dve tekmovalni sezoni vodila tekmovanje v 3. SNL- sever. V samem tekmovanju ne bo ni~ novega, saj liga {teje {tiri-najst klubov.
V 3. SNL - sever so se kot zmagovalci v svojih MNZ uvrstili: Središče (MNZ Ptuj), Fu-žinar (MNZ Maribor) in Krško Posavje (MNZ Celje). Slednja ekipa prihaja iz Brežic in bi naj bila druga ekipa drugoliga-ša, ki nosi enako ime iz Krškega. Stanko Glažar, Jože Klinc in Janko Turk so ljudje iz MNZ Ptuj, ki bodo vodili to tekmovanje. Sam sestanek in žrebanje so dobro organizirali, ter klube seznanili s tistim, kar so želeli vedeti. Nekaj kritik, sicer upravičenih, je letelo na MNZ Maribor, ki je vodila tekmovanje v minulih dveh letih, sedaj pa njihovih predstavnikov ni bilo, kljub povabilu. Ostali pa so dolžni še nagrade za fair-play, kjer so bili zmagovalci nogometaši Hajdine.
Prvenstvo se bo pričelo 10. avgusta z naslednjimi pari: Fu-žinar - Vransko, Bistrica - Hajdina, Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius, Paloma - Pohorje, Ma-lečnik - Kozjak Radlje, Središče
Leon Mesaric (NK Hajdina) Silvo Fošnarič (NK Stojnci)
- Krško Posavje, Stojnci - Šoštanj.
Predstavniki klubov iz našega področja so po večini bili zadovoljni z žrebom. Leon Mesa-ri~ (NK Hajdina): "Z žrebom smo lahko zadovoljni. V kratkem bomo pričeli s pripravami na novo prvenstvo, z novim trenerjem in upam, da bomo prav tako uspešni, kot v minuli sezoni. Težko bo ponoviti uvrstitev na tretje mesto."
Silvo Fo{nari~ (NK Stojnci): "Na žrebanjih je povsod enako. Nekateri so zadovoljni, nekateri ne. Mi smo med tistimi, ki smo, saj prvo tekmo igramo doma. Nekoliko smo pomladili ekipo in upam, da bomo nekje na sredini prvenstvene razpredelnice. V soboto in nedeljo 13. in 14. julija smo organizatorji nogometnega turnirja, na katerem bodo sodelovali Aluminij, Drava, Ormož in naša ekipa."
Jurij Dok{a (NK Sredis~e): "Prvo srečanje v novem prvenstvu bomo odigrali pred doma-
Jurij Dokša (NK Središče)
čimi navijači. Smo novinci v ligi in se bomo morali potruditi. Želja pa nam je, da bi bili nekje v sredini prvenstvene razpredelnice. Priprave in odigravanje pripravljalnih srečanj pa je pač v tem času normalno."
Dragan Dragi~ (NK Bistrica): "Mi smo veseli, ker smo ostali med tretjeligaši. Žreb je takšen, kot pač je. Igralska zasedba bo ostala skorajda nespremenjena in v klubu upamo, da bi se uvrstili še za kakšno mesto višje, kot v lanskem prvenstvu."
Danilo Kla^-nšek
Dragan Dragič (NK Bistrica)
ATLETIKA
Natalija in Davorin osvojila naslov državnega prvaka
Minuli vikend je na stadionu AK Triglav Kranj v Kranju potekalo Atletsko Državno Prvenstvo za mlajše člane in članice. Iz vrst AK Ptuj so se tekmovanja udeležili Maja Mlakar, Natalija Sbull, Davorin Sluga in Malek Gašper.
Najbolje sta se odrezala Natalija Sbull in Davorin Sluga, ki sta vsak v svoji disciplini postala državna prvaka za leto 2002. Natalija je zmagala v teku na 5.000 m z rezultatom 18:44:45 min., zlati medalji pa je dodala še srebro v teku na 3.000 m in dosegla rezultat 10:34:94 min in za las zaostala za zmagovalko Aleksandro Tomovič.
Davorin Sluga je s preskoče-nimi 208 cm opravil z konkurenco in nato naskakoval še 212 cm, kjer pa mu je športna sreča obrnila hrbet in je letvica trikrat padla na tla.
Odlično se je odrezala tudi šprinterka Maja Mlakar, ki je v teku na 200 m osvojila tretje mesto s časom (26.31 s - 1. stotinka za osebnim rekordom) in v teku na 100 m zasedla 4. mesto z rezultatom 12.93 s.
Gašper Malek je v teku na 200 m zaradi poškodbe stegen-ske mišice moral odstopiti.
Se rezultati z mitinga v Murski Soboti
Omeniti moramo še odlične rezultate atletov, ki so v Murski Soboti dne 22. junija merili moči na mitingu mladih.
Pionirji: Rok Grdina je v skoku v daljino skočil do 4.89 m in postavil svojo novo znamko, Špela Zorli je v teku na 60 m dosegla rezultat 9.94 s, Daša Grdina (stara šele 10 let) je dosegla v teku na 60 m rezultat 10.63 s, Tomi Gomilšek (star šele 10 let) je v teku na 60 m dosegel čas 9.53 s, Darja Petek pa je v teku na 800 m pritekla v cilj s časom 2:46:42 min.
Mlaj{i mladinci: Nina Kola-rič je v teku na 100 m dosegla rezultat 13.63 s v skoku v daljino pa rezultat 5.39 m in tako postavila nov osebni rekord, Nina Čeh je 100 m pretekla v času 13.21 sek in sunila kroglo 11.01 m, David Hameršak je 300 m pretekel v času 39,18 s, Maks
Laura je za 1000 m porabil 2:42:08 min, Leon Večerjevič pa 2:56,27 min.
Starej{i mladinci: Urška Horvat je za 300 m razdaljo potrebovala 43.47 sek, Natalija Sbull je za 1000 m potrebovala 3:02:38 min, Malek Gašper je v teku na 100 m dosegel čas 11.57 sek, za 300 m pa 37.46 sek, Davorin Sluga je v skoku v višino preskočil 208 cm.
Od članov AK Ptuj se je tekmovanja udeležila Maja Mlakar in v teku na 100 m dosegla rezultat 12.91 sek.
Naslednji vikend bodo na steze stopili atleti v mlajše mladinski kategoriji in se tako pomerili za naslov državnega prvaka za leto 2002. Tekmovanje bo potekalo na stadionu AK Koper v Kopru. Želimo jim obilo uspeha, veliko uspeha pa želimo tudi Davorinu Slugi, ki bi se lahko kot kandidat (izpolnil je normo za 214 cm v skoku v višino) za svetovno prvenstvo uvrstil v ekipo in tako od 16. do 21. julija zastopal barve Slovenije v daljni Jamajki.
Atletski trener
Gorazd Rajher
NOGOMET
Aluminij in Drava priiela s pripravami
Začetek priprav v Kidričevem ...
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v ponedeljek pričeli s pripravami na novo prvenstvo. V igralskem kadru se obeta kar precej sprememb, saj na prvem treningu nismo opazili Ante Šimundže, Dina Šereme-ta, Boštjana Zemljiča, Črtomira Gojkoviča, Danijela Širca in Iz-
toka Pipenbaherja. Novih moči, razen domačih mladincev, ni bilo opaziti. Tako kot je že nekaj let običaj, je nogometaše Aluminija povedel znani maratonec Mirko Vindiš, ki skrbi za telesno pripravo Kidričanov.
... in na Ptuju
V ponedeljek so s pripravami na novo prvenstvo pričeli tudi
nogometaši ptujske Drave Asfalti. Na prvem treningu je bilo dvanajst nogometašev, ostali pa so še na dopustih, ali pa so imeli delovne obveznnosti, ter so dobili program individualnega dela. Trener Ptujčanov Dragan Grbavac pričakuje, da se bo celotno moštvo zbralo v začetku naslednjega tedna.
Danilo Klajnšek
Nogometni klub Drava Asfalti Ptuj
KIKBOKS / FINALE DP V SEMI KONTAKTU
Ptujiani z osmimi državnimi prvaki
V Zagorju ob Savi je bilo v nedeljo, 23.6.2002 finale državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije (dečki, deklice, mladinci, mladinke, člani, članice). Na letošnjem državnem prvenstvu je sodelovalo 230 tekmovalcev iz 17 klubov, med njimi tudi tekmovalci iz Ptuja, Ormoža in Majšperka.
REZULTATI: (Ptujčanov, Ormožanov in Majšperčanov)
Dečki, deklice: 1. mesto so
osvojili: Anej Štrafela (Ptuj, do 135 cm), Adriana Korez (Ptuj, do 155 cm), Desa Repič (Ptuj, nad 155 cm). Jaka Štefančič (Ormož, do 155 cm); 2. mesto so osvojili: Niko-Vlado Korošec (Ptuj, do 155 cm), Nuša Šte-fančič (Ormož, do 135 cm); 3. mesto so osvojili: Žiga Lačen (Ptuj, do 145 cm), Denis Janže-kovič (Ptuj, do165 cm),Vita Šte-fančič (Ormož, do 145 cm)
Mladinci, mladinke: 1. mesto so osvojili: Robert Simonič (Ptuj, do 63 kg), Sabina Koled-nik (Ptuj, do 50 kg), Denis Jug (Majšperk, do 48 kg); 2. mesto so osvojili: Denis Šamprl (Ptuj, do 48 kg); omaž Štegar (Ptuj, nad 71 kg); 3. mesto so osvojili: Jurček Horvat (Ptuj, do 56 kg), Mateja Gabrovec (Ptuj, do 55 kg).
Člani, članice: 1. mesto so
osvojili: Sandi Kolednik (Ptuj, do 63 kg), Matjaž Vindiš (Ptuj, do 94 kg), Nadja Šibila (Ptuj, nad 65 kg); 2. mesto so osvojili: Matej Šamprl (Ptuj, do 57 kg),
Nadja Šibila
Andrej Vindiš (Ptuj, do 74 kg); 3. mesto so osvojili: Andrej Bezjak (Ptuj, do 63 kg), Kristjan Slodnjak (Ptuj, do 79 kg), Matej Šibila (Ptuj, do 89 kg).
Tekmovalci ptujskega kluba borilnih veščin so tudi letos na samem vrhu v slovenskem kik-boksu v disciplini semi kontakt, saj so osvojili kar 8 naslovov državnega prvaka. Med člani sta naslove državnega prvaka osvojila Nadja Šibila in Matjaž Vin-diš, ki sta bila državna prvaka že lani. Naslov pa je osvojil tudi Sandi Kolednik, ki je šele letos prišel iz mladinskih vrst in je prijetno presenetil med člani. Matej Šibila zaradi poškodbe ni nastopal na finalnem turnirju in je tako osvojil samo 3. mesto, čeprav je bilo 1. mesto že "rezervirano" za njega. Sedaj čakajo tekmovalce počitnice, nato pa priprave za jesensko sezono, v kateri so na urniku predvsem mednarodna tekmovanja (Evropsko prvenstvo, Slovenija open).
Franc Slodnjak
PLAVANJE
Drugo mesto Pernata v Reki
V Reki je potekalo odprto prvenstvo Hrvaške v plavanju. Na njem so nastopili tudi slovenski tekmovalci. Za nekatere, predvsem mlaj{e je bil to zadnji preizkus forme pred evropskim prvenstvom, ki bo letos potekalo v avstrijskem Linzu. Zelo dobro se je odrezal Matjaž Pernat, ki je v disciplini 200 metrov prsno dosegel drugo mesto, s časom 2:21,90.
Danilo Klajnšek
BOKS
Zmaga Zavca v Novi Gorici, a zaplet z mastopom na EP
V Novi Gorici je potekala zanimiva boksarska revija. Dejan Za-vec je nastopil v kategoriji do 67 kilogramov in premagal izredno dobrega naturaliziranega Italija Zamora po točkah. Dejan je bil zadovoljen s prikazano formo, ki pa mu žal ne bo pomenila veliko, saj ne bo nič glede njegovega nastopa na evropskem prvenstvu. Razlog pa leži v nesposobnosti boksarske zveze Slovenije, ki ni zmogla zbrati dovolj sredstev za pot in nastop, kaj šele za kakšne morebitne priprave. Izgleda, da je nekomu dovolj, da zaseda udoben foteljček in se ponaša z visoko funkcijo, dela pa bolj slabo. Z nenastopanjem na velikih tekmovanjih pa so seveda najbolj oškodovani boksarji, ki tako nimajo stika z najboljšimi, ter tako počasi izgubljajo stik z vrhom. Škoda, saj je Dejan Zavec letos praktično vso sezono prilagodil nastopu na tem velikem tekmovanju.
Danilo Klajnšek
ZGORNJA LOZNICA / STO DVAJSET LET POUKA
V jubilejnem letu zaietek devetletke
Iz kronike zgornjeložniške šole izvemo, da je 1785. leta, ko je tamkaj{nja cerkev sv. Venceslava postala samostojna, pričel župnik Maksimiljan Resnik ob verouku poučevati otroke tudi umetnosti pisanja in branja. To je bil začetek venčeseljske nedeljske šole. Pri pouku so duhovniku pomagali tudi cerkveni organisti. Pred letom 1847 se je na Zgornjo Ložnico priselil upokojeni učitelj oplotniške trivialne šole Primož Felicijan Brolich, kupil hišo, v njej uredil učilnico in pričel privatno šolo. Ko je 1870. leta umrl, je do leta 1877 v župnišču njegovo delo nadaljeval organist Simon Jurše.
Število otrok je naraščalo in v šolskem letu 1877/78 je hodilo v štirirazredno ljudsko {olo v Slovenski Bistrici že 37 otrok s tega območja. Dr. Josip Vošnjak je spodbudil šolsko oblast v Gradcu, da je poslala občini Zgornja Ložnica ukaz, da mora zgraditi šolsko poslopje. Zgornjeložnič-ani so izvolili krajevni šolski svet, ta je od občine odkupil zemljišče, najel posojilo in 1880. leta so začeli graditi prvo šolsko stavbo na Zgornji Ložnici. Naslednje leto je bila dograjena in bistriški nadučitelj Gabrijel Majcen je 11. junija 1881 pričel poukom, ki je trajal do konca avgusta tega leta. To je začetek stalnega državnega osnovnošolskega pouka v kraju.
Ker je bilo proti koncu devetdesetih let devetnajstega stoletja na šoli že 143 otrok, so 1902. leta dogradili še drugo učilnico in šola tako postane dvorazred-nica. Kljub nasprotovanju občine Slovenska Bistrica - okolica je 1935. leta šola postala triraz-rednica. Šolsko in kulturno delo v kraju je v letu 1941 prekinila nemška okupacija, slovenski učitelji so morali oditi, namesto njih so prišli nemški. Ker so Nemci hoteli šolsko poslopje spremeniti v postojanko, so jo partizani v noči s 7. na 8. avgust 1944 požgali.
Sredi maja 1945 sta se v kraj vrnila učitelja Stanko in Hedvika Povh ter 1. junija 1945 pričela poukom. Ta je spočetka potekal
pod tristoletnim hrastom ob lo-žniškem potoku, pa pod kozolcem in v župnišču. Pred zimo so pričeli graditi leseno barako z dvema učilnicama. Kljub domačemu nasprotovanju so na Zgornji Ložnici 1953. leta le pričeli graditi novo (sedanje) šolsko poslopje; čez dve leti je bilo dograjeno in 28. novembra 1955 predano namenu.
V	začetku šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ukinjena samostojna zgornjeložni-ška šola in je postala podružnica osnovne šole v Slovenski Bistrici, kar je še danes, učenci višjih razredov pa so se pričeli voziti v občinsko središče. V zadnjem času se krajani trudijo, da bi dogradili razrede in večnamenski prostor — telovadnico. V letošnjem letu potekajo priprave in upajo, da bodo delo v letu 2003 le pričeli.
V	vseh teh letih do 2002 je tod poučevalo 125 učiteljev, všteti so tudi duhovniki v nedeljski šoli, šolo pa je do danes vodilo 11 vodij.
Na proslavi v začetku junija, pripravili so jo v počastitev jubilejnega leta in ob zaključka šol-
skega leta, je podružnična šola na Zgornji Ložnici predstavila svojo dejavnost domačinom, nekdanjim učiteljem in drugim gostom, vsi pa so se ponovno kot že tolikokrat doslej gnetli na sicer širokem hodniku v prvem nadstropju šole, premajhnem za vse, ki si prireditev želijo ogledati. Ob tej priložnosti so posamezni razredi pripravili zanimive razstave. Znano je, da na podružni~ni osnovni šoli Zgornja Ložnica, kjer si nabira u~enost 108 šolarjev, delujejo številne interesne dejavnosti, od pravlji~nega krožka, šolske banke, bralne zna~ke, gledališko— dramske skupine, vesele šole, otroške folklorne skupine, športnega nogometnega krožka, pro-metno-kolesarskega krožka do otroškega pevskega zbora. U~-enci tekmujejo na številnih tekmovanjih; doslej so se posebej izkazali ~lani gledališke skupine, otroška folklorna skupina in otroški pevski zbor, ki so sodelovali tako na obmo~nih kot tudi medobmo~nih sre~anjih, otroška folklorna skupine pa celo trikrat na državni reviji.
Po bogatem kulturnem pro-
RAZMIŠLJAMO
Evtanazija
Dejstvo je, da o lastnem rojstvu ne moremo odločati, zaenkrat tudi o smrti ne. Vsaj pri nas v Sloveniji je temu tako. Ali smo zato na slab{em od drugih držav, kjer je evtanazija uzakonjena? Imamo Slovenci zato manj možnosti, da odločamo o stvareh, ki se tičejo nas samih in nikogar drugega? Po eni strani prav gotovo. Že sama ustava govori o temeljnih človekovih pravicah in svobo{činah. Teh naj bi bili deležni vsi v enaki meri, ne glede na okoli{čine. Vpra-{anje evtanazije pa te človekove pravice in temeljne svo-bo{čine odriva na rob. Evtanazija je dandanes pojem, ki domala povsod po svetu razvnema strokovne kroge in {ir{o javnost.
Zdi se, da je to področje še vedno zavito v temno tančico skritih misli in neodobravanja, kakor tudi zgražanja nad nedotakljivostjo človekovega življenja. O tej tematiki je bilo spregovorjenega in napisanega že precej in vselej so se pojavljali argumenti za in proti. Zmeraj so bili bolj v ospredju slednji. Ob vprašanju evtanazije so bili venomer najbolj glasni predvsem moralni teologi in filozofi — ali lahko zdravnik, seveda v okviru strogo določenih pravil, pomaga neozdravljivo bolnemu tudi tako, da mu trpljenje skrajša s smrtjo. Odgovora verjetno ni potrebno posebej zapisati, kot tudi ni potrebno vse počez kritizirati in popljuvati tega stališča, ki je samo eno izmed tistih dveh, najpomembnejših. Zagotovo vzdrži svoja stališča.
Pred časom, ko sem brala neko revijo, sem zasledila tudi članek na to temo, v katerem je bilo med drugim zapisano, da je ev-tanazija sedaj zakonsko urejena tudi na Nizozemskem. Ta država, po svetu znana kot liberalna in skorajda najbolj "odprta" dežela, je res korak naprej v zgodovini človeštva. Zavzema se, da so njenim prebivalcem temeljne svoboščine vendarle blizu tudi v praksi, so jim torej dostopne, ne pa samo zapisane nekje na papirju in dejansko neizvedljive.
Kakorkoli že pogledamo, na
katerokoli stran bo veter obrnil jadra, je treba vedeti, da je evtanazija pri nas tabu. Crna lisa, predmet spora. Ni uzakonjena, pa tudi večina zdravnikov jo odklanja. Temeljni argument, ki ima povsod v zdravniških krogih največjo težo, je seveda Hipokrat. Hipokratova prisega; zagotovilo zdravnika sebi in bolnikom, da bo vse, kar zna in zmore, storil za varovanje življenja in ne obratno, pa četudi ga bo bolnik prosil za to. Ali zdaj prelomiti prisego in pomagati na smrt bolnemu pacientu in ga odrešiti hudih bolečin ali spoštovati družbeno normo? Odločitev vsekakor ni lahka. Tehtnih razlogov za in proti je nešteto; v rokah je nenazadnje človeško življenje, ki pa je tudi po ustavi nedotakljivo.
A še tudi takrat, ko se zdi, da so stališča nedvoumno opredeljena in da je povsem jasno, kaj je oziroma ni pomoč brezupno bolnemu, se prave razprave ponavadi šele začnejo. Nikoli pa ne smemo pričakovati, da bi ob tem občutljivem vprašanju kdaj dosegli popolno soglasje, konsenz, zato je prav, da se o tem odkrito spregovori, da se vprašanje evtanazije detabuizira. Odločitev utegne biti morebiti nekoliko lažja, če so na voljo kakršnikoli podatki, verodostojne raziskave, neodvisna in skrbno pretehtana stališča raznih
strok — vse tja od medicinskih, pa do socioloških.
Ne gre niti spregledati opozoril, da si mnogi tudi v najhujši stiski ne želijo evtanazije, temveč samo to, da bi lahko sami odločali, ali bodo še sprejeli kakšno terapijo, preiskavo; torej odločanje o tem, kako preživeti zadnje obdobje svojega življenja. Dostikrat se pri umirajočem bolniku dogaja, da so kršene njegove temeljne pravice, ko namesto njega odločajo drugi, svojci, zdravniki. Povečini resda to počnejo dobronamerno, ker bi radi storili za svoje bližnje vse, kar je v njihovi moči. Pri tem pa se pogosto niti ne potrudijo, da bi slišali, kaj je tisto, kar si dejansko želi bolnik. Morda sploh noče v bolnišnico, noče kemoterapije, ker se zaveda, da mu ni več pomoči.
Svojci pri tem vidijo le vidik pomoči. Da v zadnjih trenutkih naredijo vse, kar je bilo mogoče narediti, vse, kar je bilo v njihovi moči. Zal, velikokrat pri tem trpi ravno bolnik, saj je ravno on tisti, ki se najbolj zaveda, kam njegova bolezen pelje. Navkljub pomoči in navkljub navideznemu dejstvu, da se zdravi. On je ta, ki se prvi zave dejstva,
da je situacija že tako daleč, da nima več možnosti. Zaveda se, da bo umrl. In to je tisto, česar si svojci ne morejo priznati vse do trenutka, ko je smrt neizbežna.
Kaj je potem bolje narediti v takšnem primeru, ko je na dlani, da ni več pomoči. A je smiselno življenje podaljševati umetno, s kemoterapijami, ali čemerkoli že? In pri tem gledati to neznosno trpljenje, ki ima samo en cilj, znan že vnaprej? Sem na strani zagovornikov evtanazije, vendar ne kakršnekoli. Le tiste, kjer pomoči ni več in kjer je trpljenje bolnega večje, kot smrt sama. Mogoče danes ne bi bila na tem "bregu", če sama ne bi šla že skozi vse to. Morda bi razmišljala drugače. Tisti, ki tega še niso doživeli in preživeli, tudi težko najdejo skupen jezik s tistimi, ki imajo to izkušnjo že za sabo. Vsekakor pa je treba dati možnost umirajočemu, da sam odloča o svoji smrti, kajti če tega ne more, potem tudi samostojen ni in je ujet v kolesje družbe, katera mu je ob rojstvu v zibko vendarle velikodušno "položila" možnost samostojnega odločanja.
Bronja Habjanic
BENEDIKT / 4. TRADICIONALNE
v	'
[ALJIVE IGRE
Zabave ni manjkalo
V soboto, 22. junija, so v Benediktu potekale četrte {aljive zabavne medkrajevne igre Slovenskih goric, ki jih je organiziralo Dru{tvo podeželske mladine Slovenske gorice. Na njih je sodelovalo sedem ekip: Cerkvenjak, Jurovski Dol, Zg. Velka, Voličina, Sv. Ana, Benedikt in kot gostje ekipa iz Ormoža.
Tekmovalci so se pomerili v košnji, grabljanju, vrtenju okrog kolesa, prenašali so bale, hodili s smu~mi med ovirami, v igri presene~enja pa so se pomerili v metanju balona napolnjenega z vodo.
Najuspešnejša je bila ekipa Jurovskega Dola pred ekipo Zg.
Velke in Cerkvenjaka.
Igre so omogo~ile ob~ine Slovenskih goric in številni sponzorji. Hkrati pa je bila to kvalifikacija za regijske kme~-ke igre, ki bodo potekale 6. julija v Sv. Juriju ob Pesnici.
Zmago Šalamun
gramu so podelili u~encem številna priznanja. Ob tej priložnosti je govoril ravnatelj osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica prof. Ivo Ajdnik ter uvodoma omenil pomembno obletnico šole na Zgornji Ložnici in se dotaknil še akcije krajanov, ki so pred petimi leti začeli zbirati denar za dozidavo šolskega prostora in telovadnice. Povedal je še, da
v šolskem letu 2002/03 začne tudi na Zgornji Ložnici pouk prvi razred devetletke. Zgornje-ložničanom je še povedal, da bo njihova podružnična šola postala šestrazrednica, večje širitve pa trenutno niso možne, saj se pri uvajanju devetletke pojavljajo nove zahteve, ki jih je večkrat težko izpolniti.
Vida Topolovec
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 19.06.2002, opr.{t. St 6/97, v ste~ajnem postopku nad dolžnikom
STANOVANJSKI SERVIS d.o.o. - v stečaju, Jadranska ulica 12, Ptuj
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
- Dvosobno stanovanje v izmeri 91,80 m2, v drugem nadstropju stanovanjske hi{e v Ulici heroja Lacka 2, na Ptuju (s pripadajočo komunalno opremljenostjo in pripadajočim zemlji{čem), po najnižji prodajni ceni 6.620.000,00 SIT.
Interesenti morajo pisne ponudbe poslati v zapečateni ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodi{če na Ptuju, Kremplje-va 7, 2250 Ptuj, opremljeno z oznako »ne odpiraj - javni razpis za Stanovanjski servis d.o.o. - v stečaju, Jadranska ulica 12, Ptuj«»
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti {e ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb plačati var{čino v vi{ini 10% najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Novi KBM d.d. Ptuj, {t. 04202-0000786898, ki bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v 5 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Ponudniki bodo o izbiri obve{čeni v 5 dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino pa plačati v 3 mesecih po prejemu obvestila o izbiri in jo v roku 1 meseca zavarovati z brezpogojno bančno garancijo, sicer se {teje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila var{čine.
Stanovanje se prodajajo po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stro{ke prenosa lastni{tva plača kupec.
Podrobnej{e informacije so na voljo na tel. {t. 02/ 228 12 10, na kateri se je mogoče dogovoriti tudi za ogled nepremičnine.
Na podlagi 283. člena Zakona o gospodarskih družbah in v skladu z 32. členom Statuta družbe poobla{čenke TALUM B, družba za upravljanje, d.d., Kidričevo, sklicujem
4. zasedanje skupščine TALUM B, družba za upravljanje, d.d., Kidričevo,
ki bo dne 6.8.2001 s pričetkom ob 12.30 uri, na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarni{ka cesta 10, v sejni sobi v I. nadstropju upravne zgradbe.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev skup{čine in ugotovitev sklepčnosti
2.	Imenovanje organov skup{čine in dveh pre{tevalcev glasov
V skladu s 34. členom Statuta družbe opravlja funkcijo predsednice skup{čine Jožica PERSON in namestnika predsednice sku-p{čine Milan FAJT, ki sta bila izvoljena na 1. zasedanju skup{čine družbe.
Predlog sklepa:
"Za pre{tevalca glasov se izvolita
-	Marija SITAR
-	Mirko MILOŠIČ."
3.	Seznanitev z letnim poročilom za poslovno leto 2001, seznanitev s poročilom Nadzornega sveta družbe po 274. a členu ZGD in podelitev razre{nice
Predlog sklepa:
"Skup{čina se seznani s poslovnim poročilom za poslovno leto 2001 in poročilom Nadzornega sveta družbe po 274. a členu ZGD.
Skup{čina podeli članom Nadzornega sveta in direktorici družbe razre{nico po 282. a členu ZGD."
4.	Izvolitev članov Nadzornega sveta družbe
Predlog sklepa:
"Skup{čina izvoli Nadzorni svet družbe v sestavi:
-	Teodor Dečman
-	Avgust Šibila
-	Miran Lipovac.
Mandat traja 4 leta in prične članom teči po izteku mandata sedanjemu Nadzornemu svetu t.j. 10.12.2002."
Delničarji morajo udeležbo na skup{čini pisno prijaviti pri direktorici družbe najpozneje 3 dni pred dnevom zasedanja.
Skup{čina je sklepčna in lahko veljavno odloča, če je na skup{č-ini zastopanega 15 % kapitala z glasovalno pravico. Če skup{čina ob napovedani uri ne bo sklepčna, se počaka 1/4 ure po prvotno določenem času. Po poteku tega časa je skup{čina sklepčna ne glede na vi{ino zastopanega osnovnega kapitala.
Zasedanja skup{čine se bo udeležil notar Andrej Šoemen iz Ptuja.
Gradivo za odločanje na skup{čini je na vpogled na sedežu družbe in se hrani pri direktorici družbe.
TALUM B, d.d., Kidričevo Direktorica družbe

RADIOPTUJ
89,8 9B.S I04;3MH2
Podjetje za časopisno in radijsl<o dejavnost Radio-Tednilc, d.o.o, Raičeva 6,
Ptuj razpisuje delovno mesto ■ ■
n OVI n 3 rj d (za časopis - pripravnik)
Pogoji:
-	visokošolska Izobrazba (Fakulteta za družbene vede - smer novinarstvo) -pripravnik
-	znanje slovenskega jezika
-	obvladovanje uporabe Worda
-	osnovno znanje fotografiranja -vozniški Izpit
Prošnji priložite:
-	potrdilo o Izobrazbi (poleg fotokopije diplorre tudi fotokopijo ocen v indeksu)
-	življenjepis (s poudarkom na dosedanjih novinarskih Izkušnjah)
-	tri svoje sestavke različnih novinarskih zvrsti
Pred morebitnim sprejemom bomo kandidate povabili na pogovor in jih preizkusili pri konkretnem novinarskem delu. Prošnje s prilogami pošljite na naš naslov v desetih dneh po objavi. Odgovore oziroma vabila bodo kandidati prejeli v 15 dneh.
Pritakujemo sodelavce, ki bodo pripravljeni z nami soustvarjati kakovosten, aktualen in kritičen časopis Spodnjega Podravja s Priekijo.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 19.06.2002, opr. {t. St 5/2002, v ste~ajnem postopku nad dolžnikom
VALIDO, invalidsko podjetje d.o.o. - v stečaju, Dornavska cesta 6, Ptuj
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
Zap. Predmet		[t.	Cena za kos
št.		kosov	SIT
1	Omara	6	2.100,00
2	Omarica	1	4.000,00
3	Stol pisarniški	1	6.300,00
4	Miza	1	16.200,00
5	Stol - obratni	35	1.400,00
6	Del. miza ob stroju	8	5.000,00
7	Klop za srajce (transport)	4	7.000,00
8	Hladilnik	1	7.200,00
9	Fiksirni stroj Meyer	1	1.802.000,00
10	Tel. postaja ISDN Alcatel	1	341.400,00
11	Digital. del. postaja Alkatel	1	50.500,00
12	Telefon GSM Nokia 5110	1	13.300,00
13	Fotokop. stroj Canon NP-1550	1	75.500,00
14	Topl. kotel Veissmann 575 kW	1	731.000,00
15	Vij. kompr. Ingersoll SSR MI2	1	501.500,00
16	Šivalni stroj Juki DDL-5550, (1054-63)	10	119.500,00
17	Šivalni stroj Juki MB-373U (1064, 1065)	2	116.300,00
18	Šivalni stroj Juki MO-3916E (1066)	1	162.000,00
19	Šivalni stroj Juki LBH-780U (1067)	1	201.800,00
20	Šivalni stroj šivalni stroj Jamato	1	428.400,00
21	Šivalni stroj Juki DMN-5420 (1076,1073)	2	110.100,00
22	Šivalni stroj Juki DLN-5410 (1077, 1082)	2	114.300,00
23	Šivalni stroj Juki DLN-415-4	1	110.500,00
24	Šivalni stroj Juki MO-2516 (1080, 1081)	2	96.000,00
25	Šivalni stroj Juki DLD-5430	1	125.500,00
26	Šivalni stroj Juki DMN-5420 (1084)	1	110.100,00
27	Šivalni stroj Juki DDL-5550 (1085,	4	82.300,00
	1086, 1088, 1089)		
28	Šivalni stroj Juki MB-373 U (1087)	1	86.900,00
29	Šivalni stroj Juki MO-2516 (1090, 1091)	2	96.000,00
30	Šivalni stroj Juki LBH-780 (1092)	1	157.700,00
31	Šivalni stroj Juki DMN-5420 (1093)	1	119.700,00
32	Šivalni stroj Juki DDL-5550 (1094-97,	6	93.000,00
	1093, 1096)		
33	Šivalni stroj Juki MO-3916 (1089)	1	143.300,00
34	Šivalni stroj Juki DMN-5420 (1099, 1108)	2	123.600,00
35	Šivalni stroj Juki DLN-5410 (1100,1101)	2	119.100,00
36	Šivalni stroj Juki DDI-5550 (1102)	1	93.800,00
37	Šivalni stroj Juki DDL-5550 (1104, 1105, 1107)	4	90.000,00
38	Šivalni stroj Juki DMN-5420 (1110)	1	141.100,00
39	Šivalni stroj Juki DDL-5550 (1111)	1	104.800,00
40	Šivalni stroj Juki DDL-5550 (1112)	1	94.100,00
41	Šivalni stroj Juki MB-373 (1113)	1	98.000,00
42	Šivalni stroj Juki DDL-5550 (1114)	1	93.000,00
Interesenti morajo pisno ponudbo poslati v zapečateni ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, Krempljeva 7, 2250 Ptuj, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za VALIDO d.o.o. - v stečaju«» Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10% od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Novi KBM d.d. Ptuj, št. 04202-0000786122, ki bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po končanem zbiranju ponudb.
Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 3 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Izbrani ponudnik mora pogodbo o nakupu skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino pa plačati v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davke in druge stroške prenosa lastništva plača kupec.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 02/228 12 10, na kateri se je mogoče dogovoriti tudi za ogled premoženja.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM ječmen in koruzo ter prodam les za ostrešje in ladijski pod Tel. 040 633-282.
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Senator 22 prodam. Telefon 041 891 338, popoldan
VEČ GOVEJE živine, od krav do telic, prodamo. Inf. na tel. 719-51-90.
TELIČKO črno-belo, staro 14 dni, prodamo. Telefon 719-70-97.
KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo, po ceni 100 tolarjev za kos, prodajamo. Farma Lahonci, Drago Kelemnina, Lahonci 47, tel. 719-49-01.
SUHO LUŠČENO koruzo, večjo količno prodam. Tel. 02 787 68 00.
NESNICE, rjave cepljene, stare 13 tednov ter grahaste prodam po 550 sit, dostava na dom. Marč-ič,Starošince 39, tel. 792-35.71.
TELICO BREJO 8 mesecev prodam. Inf. na tel. 740 18 38.
KAKOVOSTNE VIŠNJE prodajamo. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, tel. 758 10 21 ali 041 206 444,
MLADE NESNICE pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne,opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
MLADE KOZLIČKE za zakol ali pleme prodamo. Inf na tel. 719 75 82.
KUMARICE za vlaganje prodajamo. Pokličite nas na tel. 041 715-348. Pivko, Stojnci 122/b.
SAMONAKLADALNO prikolico 25 m3 prodam ali menjam za manjšo. Tel. 041 544-270.
PŠENICO prodajamo. Tel. 031 222-084
PURICE težke od 4 do 8 kg za nadaljno rejo ali zakol prodajamo. Tel. 688-13-81, Rešek, Starše 23,
PRAŠIČE od 100 do 120 kg in balirano slamo prodam. Tel. 041 327-147.
SIP-NAKLADALKO 15 do 22 m3 kupim . Tel. 041 555 049
STORITVE
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno In ugodno. Izdelava betonskih tlakov In estrIhov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
l\iožnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
POPRAVILO TV aparatov, vio-deorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745-08-51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
KNAUF stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanje na ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10-95, prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje -kvalitetno delo- priporočamo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
MOTORNA VOZILA
VESPO 150, letnik 1993 prodam. Tel. 755-52-71.
MOPED APN 6, zelo dobro ohranjen prodam. Tel.041 80 4 132.
JUGO KORAL 45, letnik 90. reg. jan 2003 prodam. tel. 763 08 91 ali 031 4l5-084.

RADIOPTUJ
89,8 98,E I04,3mhz
Podjetje za časopisno In radijsko dejavnost Radlo-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, Ptuj razpisuje delovno mesto
lektorja (za časopis - pripravnik)
Pogoji:
-	visokošolska Izobrazba - profesor slovenskega jezika - pripravnil<
-	obvladovanje uporabe Worda
Prošnji priložite:
-	potrdilo o Izobrazbi (poleg fotokopije diplome tudi fotokopijo ocen v indeksu)
-	življenjepis (s poudarkom na dosedanjih Izkušnjah)
Pred morebitnim sprejemom bomo kandidate povabili na pogovor in jih preizkusili pri konkretnem delu.
Prošnje s prilogami pošljite na naš naslov v desetih dneh po objavi. Odgovore oziroma vabila bodo kandidati prejeli v 15 dneh.
Pričakujemo sodelavce, ki bodo pripravljeni z nami soustvarjati kakovosten, aktualen in kritičen časopis Spodnjega Podravja s Priekijo.
NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

POSLOVNA SKUPINA
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 IVIob.: 031/755 853
■	OKNA
■	VRATA
■	SENČILA
■	ZIMSKI VRTOVI
■	GARAŽNA VRATA
■	POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljek 8.7.2002
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ PODLEHNIK
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ŽETALE
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ŠTART d.o.o., PERŠONOVA 1, PTUJ	VabljSn Í !
^	VEDEZEVANUE
Ë	POGOVORI v STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ
I 090-42-22 cs^
s	UUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUČITE IN NAM ZAUPAJTE!

M
Strgar Majda s.p., Šblkl 38, 2250 Ptuj, teL 02/ 751 51 81
■ Športna konfekcija za olnke in odrasio: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,. ■ šivanje po meri (krila, bluze) Iz vašega aH našega materiala -tudi za močnejše postave.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj
samoplačniška zobna ambulanta
tel.: 774 28 61
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -n-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

1
TROCAL
TRC5JN0 TESNENJE
Izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska kakovost s cert. a. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Arnuš
s.p.
Povodňová ui. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tei.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
AKTAL d.0.0. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30
10 let
©csloí] m wi^iř m
m MJQ1] [p[^[FD[iJ®W
KRATKOROČNA
M «lU
mimik KAimcE, osebni dohodek, pokojnina
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O

DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI.
Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški
pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24. PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznili gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Xamnosdtvo
'DmkMSamič s.p.
Uě^ám è, 2272 Çorism d: 02 743 02 40, fq.: 02 743 02 41
'BÎUœ
Íu^á83M^lMsi>cií>ri'Ptiiju,d^ 7663971,g«(Mi7Ë-043
izákva in montaža izáH^ iz naramya l(amm

PENSION FORMA VIVA Seča 159,6320 Portorož
Najugodnejša nastanitev v Portorožu.
Za družine (2 odrasia, 2 otroka) ugoden enotedenski paket (zojtrk+večerja) že za 77.000 SIT.
Tel.: 05/ 6 770 789 email: jercom@siol.net
R
OKA
Revîja o ljubezni in porokah.
in glainur

„ iiuj:ep5e potočne obleke ,1 seaxre
I	Preobrazba
B	kajobleCejosvalje?
I Trije vroči kandidati
I Mo(k>\foffili Peter Monkoč,
o'	Zmogo pl. Jelinčič
I Abeceda poroke
s nosveti izkušene I Dbistesolke
ilevilSa 2, POLOIE/IESEN 2002, Istnik i, cena 980 sit
Poročna
darila
^ »	tokolnkje
' ■ «il '; ' /sss'crvili seznonn'?
^ Noseče ' na poroko
ptednosfi in slobosti
Se!<s na medenih tednih
Živela gostija
kako do naj..řabúve?
Feng Shui
harmonija iz okolja
NATO
Gost v živo - Mirico Cigler: Slovenija, NATO in ZDA
Natofon: 080 21 22; 4. julija 2002,17.00 - 18.00

flUTOCOMM€ftCC, dd.
Af.MOaiL, doA
PSC Maribor, Ptu/ska 132, tel.: 02/46 00 122 02/46 00 123, e-mail: saion.mb@ac-mobll.sl
W
HOIVTDA
11« debis
ACLsasinj
NOVE DIMENZIJE PROSTORA
mmm
Srečko Pukšič
Destrnik 2, 2253 Destrnik Tel.: 02/753-05-21 Gsm: 041-604-262
nablralnlk@radlo-tednlk.sl
Po novem ODPRTO od 7-17 h, sobota od 7-12 h
-	opečni strop IVIAP 50 že od 1.873,34 sit/m2 (pc brez DDv-ja)
-	opečno STROPNO POLNILO 40 - 10%
Opekarna Opté Ruj d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
Suhodolianova ul. 10 2204 MIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
MARKIZE ZA BALKONE IN TERASE
ROK IZDELAVE: do 4 dni. Velilca izbira jconstrulccij marldz in platna za marldze
rrmmn
v Metalki
PC Ptuj, Rogozniška 7
MPCvsm
GUGALNIK VRTNI
3 sedežni.................................
TORBA HLADILNA
»TEHNOiCE« 281...................
TORBA HLADILNA
»TRiPPY iVIiDI«, modra, 16i.....
TORBA HLADILNA
»TRiPPY IVIIDI« , zelena, 161....
TORBA HLADILNA
»BRAVO« , 16i.........................
TORBA HLADILNA
»BRAVO« , 321.........................
VENTILATOR NAMIZNI
F30...........................................
APARAT ZA PRANJE
HD 110, 100 bar......................
APARAT ZA PRANJE
HDEiVI125,120bar...................
ŽAR ELEKTRIČNI
»CORONA«..............................
AGREGAT ZA ELEKTRIKO
2,2 KW.....................................
KOS 19.900,00
kos 4.073,00
kos 2.373,00
kos 2.010,00
kos 2.201,00
kos 3.500,00
kos 4.100,00
kos 25.000,00
kos 57.501,00
kos 12.773,00
kos 100.000,00
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7. tel: 02/749 18 00

mm
Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav LG v Sloveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,
ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI?
Mo
Franc ÍOWffC. S-p.. Vinarski fry 3, Pb4
Motairamo tudi: - hladilne sisteme za vinske kleti - toplotne črpalke
tQl: 02/78 06
Mali oglasi
DELO
INFOKOMERC Danica Male-šev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel. 041 747-121.
NEPREMIČNINE
VIKEND z vinogradom (voda, elektrika) v Belskem vrhu prodam. Inf. na tel. 02 777 93 21.
HIŠO v Pobrežju 155/a pri Ptuju prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 782-37-41.
ODDAMO v najem mesnico v okolici Ptuja. Telefon 0049 711 23 3376, po 17. uri.
STANOVANJE, večje, starejše na Ptuju prodam ali menjam. Infor. na tel.: 031/291-966.
V	KICARJU prodamo starejšo hišo z nekaj ari zemlje. Tel. 031 422-032.
PRODAM ali menjam manjše posestvo za stanovanje. Telefon 764-02-61.
V	ORMOŽU prodam dvosta-novanjsko hišo, stanovanjska površina 150 m2, parcela 780 m2.V račun vzamemo 1 - sobono stanovanje v Ormožu. Tel. 02 332-66-09. 041 978-306.
STANOVANJE 3,5 sobno ali večje ali starejšo hišo na Ptuju kupim. Tel. 773-67-51 ali 041 284-100.
NUDIM STANOVANJE in vso oskrbno ženski, za pomoč in družbo pri moji mami. Ostalo po dogovoru. Tel. 782-15-31, zvečer.
TRISOBNO opremljeno stanovanje v Kidričevem oddam v najem. Tel. 03 492 34 40
APARTMAJI v Biogradu, tri zvezdice, 20 m do morja, prekrasen pogled. Tel. 00385 42 712-477.
HIŠO Z OHIŠNICO v Apačah prodamo.Inf. na tel. 041 287-483.
STANOVANJE ali poslovni prostor v centru Ptuja prodam. Tel. 031 480 374 ali 745 91 01.
RAZNO
BUKOVA drva prodam, metrska ali žagana, z dostavo. Tel. 03 582 72 12 ali 041 544-270.
POZOR - Kupim starinske postelje, nočne omarice, šivalne stroje, ki so lahko brez mehanizma, in druge starine. Telefon 041 897 675.
KUPIM pez figurice, ponujam zelo visoko plačilo. Ponudbe na telefon 041 429-376 - Mario.
NEMŠKO OVČARKO, staro tri leta, prodam. Inf. na tel. o41 484-620
UPOKOJEN VDOVEC zdrav, vesele narave za humor, išče upokojenko. Finančna sredstva in stanovanje za skupno življenje zagotovljena. Prepričajte se. Pre-skrbim stanovanjsko odločbo. Ponudbe pod šifro "skupno življenje".
PEČ za centralno kurjavo 18 KW z gorilnikom po ugodni ceni prodam. tel. 781 16 01.
JELŠEVA DRVA in mešana več m3 ter starinske sani prodam. Tel. 758-22-71, zvečer.
SPALNICO, dvojna vrata, regal, cisterno za kurilno olje, starinsko kredenco in kauč prodam. Tel. 62 92 315.
5 m3 MOSTNIC(fosnov črešnja in hrast)prodam. Tel. 769 16 11 ali GSM 031 885-154.
REGAL ZA DNEVNO 2,80 m, skoraj nov prodam. Tel. 041 804 132
BUKOVA drva prodam. Tel. 041 531-250.
ZMANJKALE so muce, rumeni maček in pisana muca od 22. do 24.junija v Veliki Varnici. Vsaka informacije za zastrupitev ali uboj sledi - dobra nagrada. Tel. 765-50 10.
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: OBČINA MAJŠPERK	420.000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko TRR Bolnišnice 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) - 6. julija Trifunac Velemir dr. stom.
ZD Majšperk
Svojcem pokojnega FRANCA LESJAKA se
opravi~ujejo za napake, ki so se pripetile pri opravljanju na{e storitve.
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
SPOMIN
4. julija mineva eno leto, ko smo izgubili dragega očeta, dedka in pra-dedka
Franca Fridla
Z ZG. HAJDINE 77
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji


Bole~ina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le druge mame nihče nam ne more več vrniti. In ko sonce v jutro zažari, kateri žarek tvoje so oči, kateri cvet tvoje so dlani, in v noči katera zvezda si TI?
SPOMIN
Veronike Zagorsek
IZ SAVCEV 61
2.7.2000 - 2.7. 2002
Hvala vsem, ki prižgete sveče in postojite ob njenem grobu.
VSI TVOJI
Zakaj si moral nam umreti,
s teboj lepo nam je bilo živeti.
Ko prebujalo se je jutro, tiho si odšel
v življenju le skrb in delo si imel.
Zdaj bolečino si prestal, a za vedno zaspal.
Odšel si v svet kjer je tišina,
za teboj ostala velika praznina.
ZAHVALA
ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega moža, dedka in brata
Stanka Krambergerja
KRČEVINA 98 PRI VURBEGU
27. 10. 1930 + 13.06.2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala govorniku Mirku Vaupotiču za prelepe, ganljive besede ob odprtem grobu. Se enkrat hvala.
Z ljubeznijo in z žalostjo v srcu, žena Ana in vsi domači.
Le kdo pozabil bi te tvoje ljubeče srce,
ki ljubilo nas je do poslednjega dne. Zato pa nas vodi tja kjer rože cvetijo in svečke ti gorijo.
V SPOMIN Elizabeta Podgoršek
IZ LOŽIN 34
5. julija mineva 5 let kar nas je zapustila draga žena, mama in babica.
Tvoji najdražji.
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, dedka, pradedka in botra
Janeza Satlerja
IZ PTUJA, RABELČJA VAS 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in svete ma{e, nam pa izrekli besede sožalja.
Posebna hvala dr. Kolesarju in osebju doma upokojencev Ptuj. Hvala tudi g. Martinu Ranflu za skrb in izkazano nesebično pomoč.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, Komunalnemu podjetju Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ti{ino, Janezu Rožmarinu za poslovilne besede, sodelavcem Petovia Avto Ptuj, Perutnina Ptuj in Merkatorju SVS Ptuj.
Vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti in slovesa kakorkoli pomagali {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko me srce najbolj boli, k tebi na tvoj tihi dom pohitim, srčne rane ti razkrijem, cvetke s solzami zalijem. Svečka naj ti v spomin gori, dokler živeli bomo mi.
SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 4. julij 1997, ko si nas pred petimi leti tako nenadoma zapustil, naš dragi mož, ata, stari ata in brat
Anton Kaucevic
IZ BARISLOVC 10
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Žalujoči: tvoja žena in otroci z družinami.
Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi,
ostaja samo še spomin na tiste dni,
ko med nami bil si ti,
ko bilo nam je lepo,
kot nam brez tebe nikoli več ne bo!
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok,
katere cenil bo še pozni rod.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 25. junij 2001, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Rudi Kozoderc
IZ PODLO@ 3
Zelo težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje se je navaditi živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki ste ga ohranili v srcu, se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Zelo te pogrešamo Tvoji najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, nisi umrl, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Franca Lesjaka
IZ KICARJA 39
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, G.IÎ Drava Ptuj, Stankovim sodelavcem Čistega mesta, Dragičinim sodelavkam Mercator - Rogoznica in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala gospodu župniku patru Marjanu za lepo opravljen obred, gospe Veri za molitve in ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostnike, godbeniku za odigrano tišino in zastavonošem. Vsem in vsakemu še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Marica, sin Franček, hčerka Dragica z možem Ivanom, sin Stanko z Ivico ter vnuki Doroteja, Benjamin in Matjaž.
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite.
(A. M. Slomšek)
ZAHVALA
V 93. letu se je tiho poslovil in odšel v večnost, dragi oče, dedek in pradedek
Franc Kristovic
IZ ZABOVCEV 29
Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega oča pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, svete maše in darove cerkvi ter izrekli besede sočutja.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku in ministrantu, cerkvenim pevcem, vsem govornikom, molivcem, godbeniku odigrane Tišine, zastavonoši in praporščakom ter vsem gasilcem.
Iskrena zahvala tudi Francu Kristoviču ml. in njegovi družini.
Njegovi domači.
PTUJ / REGIJSKI STAB CIVILNE ZAŠČITE
Preverjanje septembra
člani regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje so na predpočitniški seji v ponedeljek ugodno ocenili usposabljanje regijskih enot civilne zaščite, ki je bilo 23. marca v gasilskem domu na Ptuju. Na njem so 79 pripadnikom enot civilne zaščite iz območja Ptuja in Ormoža predstavili organizacijsko sestavo, poveljnike in posamezne enote, ter sodobno tehniko in opremo za posredovanje v naravnih in drugih nesrečah s katero razpolaga civilna zaščita.
Pripadnike enot Civilne zaščite so na omenjenem enodnevnem usposabljanju seznanili tudi z oceno ogroženosti, ter jim predstavili razpoložljive sile s področja zaščite in reševanja v regiji. Z delom v skupinah po posameznih specialnostih so lahko delovanje posameznih aparatur in pripomočkov tudi sami preisku-sili.
Ob koncu so opravili še analizo aktivnosti in ugotovili, da je večini pripadnikov takšen način izobraževanja, seznanjanja in usposabljanja nadvse koristen, zato so predlagali, da bi se na podoben način sestali vsaki 2 ali 3 leta. Mnogi pa so bili presenečeni nad sodobno opremo in aparaturami s katerimi razpolagajo enote Civilne zaščite v primeru posredovanja v naravnih ali drugih nesrečah. Posebno pozornost je pritegnila miniaturna kamera z mikrofonom na daljinsko vodenje s pomočjo katere je možno odkrivati in prisluhniti življenju med razpokami ruševin, pa tudi najrazličnejši merilci, senzorji, hidravlični in drugi pripomočki za sledenje in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah.
Precej razprave je bilo tudi ob seznanjanju z vsebino nacionalnega programa varstva pred na-
posamezne primere ogroženosti, tudi za primer vojaškega ogrožanja in terorističnih akcij. Opredeljene so sile in službe, ki so v Sloveniji na razpolago za primer posredovanja v naravnih in drugih nesrečah ali ogrožanjih. Pomembno pa je tudi, da je varstvo pred naravnimi in drugimi ne-
Na usposabljanju sredi marca so pripadnike enot Civilne zaščite seznanili s tehniko za posredovanje v naravnih in drugih nesrečah. Foto: M. Ozmec
ravnimi in drugimi nesrečami, ki ga je sprejel državni zbor in je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 44/2002. Gre za pomemben dokument, ki v 10 osrednjih poglavjih določa najrazličnejše ukrepe, merila in akcije s ciljem zmajnševanja možnosti in posledic naravnih in drugih nesreč pri nas. V njem je podana tudi realna ocena ogroženosti pred potencialnimi naravnimi nesrečami, kot so potresi, poplave, zemeljski in snežni plazovi, neurja, požari in podobno. Podani pa so predvideni ukrepi in akcije za
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

srečami integralni del vsakega programa varstva okolja.
Ob koncu so se člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje seznanili še z nekaterimi organizacijskimi in kadrovskimi spremembami na področju delovanja zaščite in reševanja, ki so posledica spremenjene zakonodaje s tega področja. Na sedežih izpostav Uprave za obrambo so že ukinili nekaj delovnih mest saj so jih prenesli na oddelke za zaščito in reševanje ki delujejo v okviru Upravnih enot. Regijski center za obveščanje, ki ima sedež na Ptuju so kadrovsko okrepili še z dvema strokovnjakoma, tako da jih je sedaj sedem. Med novosti pa sodi tudi ukrep po katerem bodo s 1. januarjem leta 2003 formirali tudi samostojne Uprave za zaščito in reševanje, ter vrsta ukrepov, ki jih zahteva proces profesionalizacije slovenske vojske. Predvideno je namreč, da naj bi se 30. junija leta 2004 vrnili iz služenja vojaškega roka še zadnji naborniki slovenske vojske.
Na koncu so se seznanili še z aktualnim opozorilom iz Uprave za zaščito in reševanje republike Slovenije, da je hidrološko stanje v Sloveniji zaradi daljšega vročinskega in brezpadavin-skega obdobja neugodno, saj se je gladina podtalnice znižala za 30 do 40 odstotkov. O tem so seznanili tudi distributerje pitne vode iz vodooskrbnih sistemov Ptuja in Ormoža, vendar so ti zagotovili, da nimajo težav.
M. Ozmet
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je dež na Cirila in Metoda (5. juiij), 26(16 orein in icostanj domaia ogioda..
25/15
SLOVENIJA
»
Napoved za Slovenijo
Danes dopoldan se bo od severa oblačnost postopno povečala. Popoldne bodo ponehale in od severozahoda se bo postopno zjasnilo. Začel bo pihati severovzhodnik, popoldne na Primorskem burja. Hladilo se bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 20 do 25, na Primorskem do 29 stopinj.
Obeti
Jutri in v soboto dopoldne bo sončno vreme. V soboto popoldne in zvečer bodo v notranjosti Slovenije nastajale nevihte.
NATO
Gost V Živo - Mirko Cigler: Slovenija, NATO in ZDA
Natofon: 080 21 22; 4. iulija 2002,17.00 - 18.00
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Anica Gričar, Sar-dinje 1, Velika Nedelja - Moniko; Marjeta Jan~i~, Bi{e~ki Vrh 30/a, Trnovska vas - Lucijo; Valerija [tebih, Polenci 11/a, Polen{ak - Fabiana; Gor-dana Fras, Vintarovci 55, Desternik - Nejca; Klavdija Junger, Sp. Velovlek 21, Ptuj -Patricijo; Alenka @lebnik To-manič, Osojnikova 22, Ptuj -Majo Lucijo; Valentina Ilije-vec, Lovrenc na Dr. polju 24/d
-	Ja{a; Jožica Veit, Stuki 32, Ptuj - Nejo; Asja Stropnik, Ka-juhova 3, Ptuj - Ano; Melita Novak, Nova ulica 20, Poljča-ne - Evito; Irena Kovačič, Bukovci 99/b, Markovci - deklico; Marjana Rotar, Obrež 29, Sre-di{če ob Dravi - Leo; Irena Se{erko, Sene{ci 2/a, Velika Nedelja - Anjo; Gordana Ku-{ar, Ul. Ruske čete 5, Ru{e -Niko; Andrejka Kokot, Mez-govci ob Pesnici 61/b, Dornava
-	Marsela; Elizabeta Hronek, Stoperce 22, Stoperce - deklico; Ivica Salamija, Vinski Vrh 85, Miklavž pri Ormožu -Nu{o.
Poroke - Ptuj: Dusan Kokol, Lasigovci 10/a in Manja Pfe-ifer, Proletarska ul. 22, Nji-verce; Franc Murko, Bi{ 14 in Alenka Tratnjek, Pesnica pri Mariboru 64/b; Peter Salamun in Tanja Kostanjevec, Gori-{nica 101; Vladimir Segula, Hlaponci 45/a in Silvija VrSič, Polen{ak 2; Du{an Jelen in Milica Klasinc, Dravska ul. 10, Ptuj; Roman Malek in Olga Krajnc, Industrijsko naselje 2, Kidričevo; Danijel Milo{ič, RepiSče 28/a in Marija MiloSič, Soviče 10; Aleksander Bezjak, Ločič 27 in Vanja Breznik, GoriSnica 76; Tadej Bojnec, Langusova ul. 26, Ptuj in Katja Kolarič, Ul.25.maja 3, Ptuj; Peter Potočnik, Ptujska Gora 82 in Suzana Vek, Stogovci 17/a; Janko Bezjak, Bukovci 41 in Helena Bezjak, Muretin-ci 52; Zlatko Petrovič, Meje 6 in Biserka Ban, Zlogonje 55, Hrva{ka; Peter Gabrovec in Lidija Krajnc, Svetinci 28. Poroke - Dolane: Peter Kirič in Gordana Črnivec, Ul. Kneza Koclja 11, Ormož; Vlado Korez in Dominika Sacer, Pla-cerovci 15; Dragan Mik{a, Zabovci 16/a in Marija For-{tnarič, Stojnci 151; Sa{a Bratov{čak, Varaždinska 55, Cestica in Valentina Kokot, Drenovec 10.
Poroka - Videm pri Ptuju: Primož Galun, Videm pri Ptuju 12/a in Božena Toplak, Sobe-tinci 25.
Poroke - Lenart: Branko Kne-zar, Sp. Jakobski Dol 53 in Emica Bračič, Zg. Gasteraj 19; Bojan @nuderl, Sp. @erjavci 33 in Roberta Kepnik, Ulica heroja Lacka 30, Lenart Umrli so: Marija Mohorko, Maj{perk 24, rojena 1923 -umrla 13. junija 2002; Janez Bel{ak, Spuhlja 88/a, rojen 1931 - umrl 14. junija 2002; Albert Cafuta, Ul. Pohorskega bataljona 1, Ptuj, rojen 1928 -umrl 15. junija 2002; Zdenka Hansel, rojena Zavadlal, To-varni{ka c. 5, Kidričevo, rojena 1925 - umrla 14. junija 2002; Jožef Kovačič, GomilSa-kova ul. 17, Ptuj, rojen 1924 -umrl 17. junija 2002; Konrad Berlak, Svetinci 20, rojen 1932
-	umrl 18. junija 2002; Jakob Smiljan, Golobova ul. 6, Ptuj, rojen 1929 - umrl 18. junija 2002; Danijel Colnarič, Apače 169, rojen 1950 - umrl 20. junija 2002; Jožef Bog{a, Lit-merk 15, rojen 1921 - umrl 21. junija 2002; Ana Melev, rojena Dreven{ek, Zg. Gru{kovje 18, rojena 1959 - umrla 20. junija 2002; Liza Kondrič, rojena Pfajfar, Kukava 13, rojena 1908 - umrla 21. junija 2002; Eleonora Ribarič, Rimska plo-{čad 8, Ptuj, rojena 1905 -umrla 21. junija 2002; Ivanka Ažman, Godeninci 40, rojena 1941 - umrla 24. junija 2002.
ORNA KRONIKA
NESREČA KOLESARJA
30. junija Ob 17.00 uri se je na lokalni cesti izven naselja Dolena zgodila prometna nesre~a, v kateri je bil udeležen voznik gorskega kolesa J.N., star 32 let iz Vidma pri Ptuju. Med vožnjo po strmem klancu navzdol je izgubil oblast nad kolesom, v desnem ostrem ovinku zapeljal naravnost ~ez levi rob voziš~a in padel 2,7 m globoko po strmem gozdnatem pobo~-ju. Zaradi poškodb je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer mu je bila nudena zdravniška pomo~.
ZASULO GA JE KAMENJE
Dne 27. junija je S.R., star 72 let iz Dolene, za stanovanjsko hišo v podnožju 8 metrov visoke skale klesal kamen — lapor. Skalo je ro-~no klesal od tal, do višine 1,5 m v notranjost okrog 1 m. Pri tem se je zgornji del skale okrušil, okrušeno kamenje velikosti 30 x 30 cm pa je zasulo S.R. Poškodbe, ki jih je pri tem zadobil so bile tako hude, da je na kraju umrl..
SPET NESREČA NA MACISTRALKI
Dne 29.6.2002 ob 00.30 uri se je na glavni cesti Ptuj — Gruško-vje, izven naselja Podlehnik, zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih pet vozil, tri osebe pa so bile telesno poškodovane. Z. G., star 50 let iz Zagreba je vozil tovorni avtomobil z lahkim priklopnikom iz smeri Tržca proti Pod-lehniku. Izven naselja Podlehnik, na ravnem delu ceste, je z vozilom trčil v zadnji del stoječega osebnega avtomobila znamke Škoda felicia, ki ga je vozil češki državljan V. P., star 53 let, katerega je odbilo v pred njim stoječi osebni avtomobil Škoda octavia, ki ga je vozil A. P., star 34 let, državljan Češke. Tudi to vozilo je nadalje trčilo v pred njim stoječ lahki priklopnik, pripet k osebnemu avtomobilu znamke Mitsubushi, ki ga je vozil 38-letni S. H., državljan Hrvaške. Ob trčenju je priklopnik odtrgalo in osebni avtomobil znamke Mit-subushi odbilo v lahki priklopnik osebnega avtomobila znamke Renault R 21, ki ga je vozil 29-letni L. H., državljan Češke. Ob trčenju se je hudo telesno poškodovala 59-letna V. V., državljanka Češke, ki je bila sopotnica v osebnem avtomobilu znamke Škoda felicia, voznika osebnega avtomobila znamke Škoda felicia in voznik Mitsubushi-ja pa sta utrpela lažje poškodbe. Zaradi opravljanja ogleda prometne nesreče in odstranjevanja vozil, je bil promet močno oviran vse do 03.35 ure.
Z GLASBO MOTIL SOSEDE
Dne 28.6.2002 ob 17.00 uri so policisti PP Ptuj zaradi močnega hrupa intervenirali v stanovanju na Arbajterjevi ulici v Ptuju, kjer je S. P, star 22 let z glasno glasbo motil sosede. Po razgovoru s policisti je grozil stanovalcem s pretepom, ker pa z grožnjami ni prenehal, so zanj odredili pridržanje.
Kulturnl križemkražem
PTUJ * Od danes do nedelje bodo na terasi gostilne Rozika na Ptuju gledališke predstave Rum vodka z Mihom Ar-hom. Predstave so vsak večer ob 21. uri.
PTUJ * V gledališču bodo lutkovne predstave. Danes je na programu Ku-žek in sonček, jutri Zaklad čarovnice Mračnice Oblačnice, v soboto pa začarana ladja. Vse predstave bodo ob 18. 30 uri.
BLAGOVNICA PTUJ * Od 1. julija je na ogled razstava slik članov Likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. Razstava je na ogled do konca meseca julija. VELIKA NEDELJA * Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja uprizori v, petek 5., v soboto, 6. in nedeljo, 7. julija ob 20.30 uri na prostem pred velikonedeljskim gradom komedijo Pri-coprani ženin z Amerike. PTUJ * V soboto bo na Novem trgu NA Ptuju ob 11. uri v organitzaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ptuj mednarodni otroški folklorni festival Ptuj 2002. Nastopile bodo otroške folklorne skupine iz Bolnišnice Ptuj, iz Lancove vasi, Kranja in Ljubljane, ob njih pa še iz Bolgarije, Poljske in Ukrajine.
GLASBENA ŠOLA KAROL PAHOR PTUJ
* Vabi ptujčane in ptujčanke na zaključni koncert Mednarodne poletne šole za violino, ki bo v soboto, 6. julija ob 18. uri v dvorani šole. ŠTATENBERG * Do konca julija je odprta prodajna razstava podarjenih del slikarjev - udeležencev 2. mednarodnega ex-tempora v Žetalah. Izkupiček bodo namenili za obnovo Vukove domačije.
PTUJ * V restavraciji Lužnik so na ogled slike ljubiteljskega slikarja Antona Šoemna, ki je član likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. PTUJ * V dvorani Glasbene šole Karola Pahorja na Ptuju bo v soboto ob 18. uri zaključni koncert udeležencev poletne violinske šole, ki deluje v organizaciji ptujske glasbene šole in veleposlaništva Češke republike. Udeleženci se usposabljajo pod vodstvom Toma-sa Tulačka, Tomasa Vinklata in korepe-titorja Stevena Wraya. PTUJ * V torek in sredo bo na ptujskem gradu gledališka predstava Nagon. Predstava bo ob 21. uri. ORMO@ * V okviru »Ormoškega poletja 2002« bo v petek 5. julija ob 21. uri na grajskem dvorišču koncert Adija Smolarja.
SLOVENSKA BISTRICA * S komorno izvedbo opere "Gorenjski slavček" Antona Foersterja, ki bo v petek, 5. julija ob 21. uri na notranjem grajskem dvorišču bistriškega gradu (če bo deževalo pa v viteški dvorani) se pričnejo prireditve letošnjih šestih Starobistri-ških večerov. Pojejo Milena Morača, Jure Kušar, Andrej Debevc, Zdravko Perger, Jaka Jurgec, Anamarija Javor-nik, Franc Javornik, Jože Kores, Božena Glavak in Marjan Breznik. Režiser je Jurij Souček, klavirska spremljava Marjan Fajdiga.
SLOVENSKA BISTRICA * Na notranjem grajskem dvorišču gostuje v soboto, 6. julija ob 21. uri [pas teater iz Mengša s komedijo "Stevardese prihajajo". Delo režira Vinko Moderndorfer, igrajo Borut Veselko, Sebastian Cavaz-za, Ljerka Belak, Nina Ivanič, Magda Kropiunig in Mateja Pucko. KOLNKI[TA * V nedeljo 7. junija ob 21. uri bo projekcija filma THE WALL, režiserja Alana Parkerja.
c/.o.o.
• TRGOVINA •VODOVOD
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
aktivnost-1 ž
delavnost, dejavnost; pridnost, prizadevnost
Punto ACTIVE
BOGATA OPREMA...
o I ETI (ÎAP AUri IE
Punto
dinamika -e ž (gl. dinamičen) v fiziki nauk o gibanju teles in silah, ki delul^o nanje (del mehanike); fig. gibanje, spremlja ■nje; razgibanost; spremenljivost, 2. v glas. stopnjevanje moči tonov
vfr: F. Vaifainc, SLOVAR TUJK, CZ Liublpno 1974
Punto DYNAMIC
BOGATA OPREMA...KLIMA m±K ....2 LETI GARANCIJE T um Prstec Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01