PROLETAREC JE DELA VSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvozo in Prosvetno Matice OFFICIAL SRGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 21«5 Eawrad m mcomJ ciaia cUkM waitrr, D«r C, 1907, at Um pnt oftcc Bt utder um Act ol C«n|rw ol Mirtk 3, UftV. Chicago. IK., CHICAGO, ILL., May 18, 1S4S —-1--- Published Weekly at 2301 S Lawndale Ave. LETO—VOL. XLIV. KAKO BOMO LETOS ŽELI? Ali na ta način v raznih krajih sveta kakor priča gornja slika? Polom USA politike na Kitajskem, ki vodi v nove napake Vsa pomoč, dana roakciji v Aziji, bila zaman. — Anglija v strahu za svojo intoroso v Hong Kongu, zato si želi varstva Zod. držav. tiče, padla v vodo. ji govoril kt, za ka-tudi pro-od i no jam- Ameriška vlada je mnogo let smatrala, da je Kitajska naša satelitka in je z njo s tega stališča tudi ravnala. Dobili smo tu pa tam v Kaj je bil namen — in kaj reanltat? v Grčiji, je ob ali je atlantski pakt pogodba za mir, ali zavajanje v novo vojno? - Angloška poslanska zbornica jo dsjrn 12. maja odobrila atlantski pakt, ki ga jo v duhu" Trumanovo doktrino zasnovala amoriška vlada, s 333proti šestim glasovom. Minister vnanjih zadev Ernest Bev poslancem precej lasa. Dejal je, da je ta terim je vsa ekonomska In militaristična, pagandna sila Zed. driav, najboljše, sple stvo, da\si Rusija ne bo upala izzvati vojne. Vlado dvanajstih driav so podpisalejšo vzajemno pogodbo. Skupno so folikšna sila, je dejbl Bevin, da se jih — ako ostanejo združene, ne bo uppl nihče napasti. V tej zvezi so Zed. države, Velika jfitanija, Kanada, Iceland, Norveška, Danska, Italijo, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska in Luxemburg* Izmed vseh teh dežel so Zed. državi, Anglija in Kanada edine, ti so v minuli vojni res odločilno prispevale v naporih za zmago nad osiščem. Druge so se sesule ob Hitlerjevi invaziji kot hiša iz kprt in potem osišču pomagale. Odpora, kakršen se je proti okupatorju pojavil v Jugoslaviji, ni bilo v nobeni omenjenih držav v tolikšni meri. Bilo ga je nekaj v Franciji — drugje skoro nič. Treba k temu dodati, da je bila Italija v vojni proti nam in Portugalska pa "nevtralna". j Vse te deželo sedaj žele oborožitve svojega moštva na ameriške stroške. Francija in Nizozemska sta dobile že veliko orožja in druge oboroževalno opreme od ameriške vlade in obe vladi te naše dajatve pridno uporabljate v zaduševanju upornikov v Ihdokini in v Indoneziji. Za atlantski pakt sta imela poleg Vbanjoga ministra Bevina zelo "tople" besede bivši fimgloški mi- Eden* tor Win nister vnanjih zadev torij Anthony Eden šor Winston Churchill. Toriji ee io posebno vesele, ol? dejstvu, da jim bo ameriška vlada štttikfnjihav imperij m radujo- mtmt^mšBsm^Ll rOrfjf poa to proč. 1 Stroški visoki — uspeha nič! Madama Ciang Kaišek, ki je pred nekaj meseci prišla V Ameriko, da pridobi Trumana za odprto intervencijo na Kitajskem v obrambo njenega moža, ni uspela. Vlada v Washingtonu ji je pomagala, da je prišla sem z letalom na naše stroške. Dokler je bila v Washingtonu, je bila tudi z vsem preskrbljena — seveda na vladne — to je — na ameriške stroške. Ko pa je uvidela, da Zed. države ne bodo poslale svoje oborožene sile na Kitajsko proti ljudstvu, ki se je uprlo staremu redu, je šla v zavetje k nekim svojim sorodnikom in listi so poročali, da živi v palači, v kateri ji ni sile in ji je nikoli ne bo. Kajti njen mož si je nagrabil dovolj ameriškega zlata — zase, zanjo in za druge pajdaše, da so z "dobrim" denarjem preskrbljeni za vse življenje. Toda Dean Acheson vseeno ni srečen vsled te situacije na Kitajskem. Zapravili, smo nekaj milijard, da bi se to veliko državo obvarovalo pred "komunizmom" in prej snio jo ščitili pred Japonsko, pa je vsa ta ameriška taktika — kar se naših diplomatičnih in finančnih vložb Na Kitajskem smo vojno izgubili in to je Acheson reporter- jem, pa tudi senatnemu odseku za vnanje zadeve priznal, toda krivdo je vrgel na nesposobnost Ciang Kaiškovega režima. V enem intervjuvu je celo dejal, da neglede koliko sto milijonov potrošiš, v slamnatega moža ne moreš ubrizgati življenja. Washington je to v slučaju Kitajske še posebno poskušal že mnogo let, a končno le priznal, da to ne gre in pa da vrh tega tudi poskusi stanejo toliko, da se je končno bati škandala, ako bi kdo take stvari resno preiskoval. Posledica politike zvezne vlade na Kitajskem je, da smo med tamošnjim ljudstvom svoj ugled izgubili, je pa še možno, da ga vsaj nekaj dobimo nazaj. (Konec na 5. strani.) go bo o&obfiti' iv&sud Vodna mu je bila v naprej zagotovljena. Jo par nekaj poslancev in senatorjev, ki pogodbi na največ iz razloga, da jo njen namen organizirati pro-t i komunistični svet za oborožen napad na Sovfotsko Prod senatno komisijo se je oglasit prati pakta celo bivši nowyorški bankir Jamo P. Warburg, ki jo dejal, da je (pakt) odet z dvema plaščema hinavšči-ne. A je takoj dodal, da ni proti paktu — želi le — da se po pravici pove čemu je naša vlada to podvzetje pričela, tako, da no bomo slepili "naših prijateljev" s /razami (o demokraciji, trajnem miru itd.) in ne samega sebe. Warburg je'dalje izjavjal, da je bila Italija - soda/ članica tega pakta — v vojni proti nam, in da jo veliko Francozov, Belgijcev, Dancev itd. kolaboriralo z naciji. In neumno jo, ker se Portugalsko, ki jo tudi članica tega, pakta, prišteva k "demokracijam"I Prav tako hinavska je trditev, da pomeni atlantski pakt uto-difev organizacije Združenih narodov. (Konec na 4. strani.) Ameriftki farmarji v boju za zaščitenje svojih koristi Farmarji v naši deželi so strokovno dobro organizirani. Vrh tega so tudi politično zavedni. V poslanski in senatni zbornici je farmarsld blok tako močan, da mu niti bankirski blok ne pride do živega. Zato običajno delata oba skupaj. Kongresniki in senatorji, ki pravijo, da zastopajo poljedelce, so večinoma veleposestniki. Kadar časopis piše o "farmarskem" bloku v zvezni zakonodaji, si bi neuk Čitatelj lahko predstavljal, da so to zastopniki tistih poljedelcev, ki si sami obdelujejo stroje farme. V resnici farmski blok v kongresu zastopa v prvi vrsti pre-kupce. Torej milijonarje, ki trgujejo s žitom, s bombažem, rišem, ki zalagajo klavniško industrijo itd. V prejšnji krizi je bilo na tisoče malih farmarjev ob vse. A (udi veleposestnikom je šla trda. Zvezna vlada jim je prišla na pomoč, da jim je plačevala za pridelke, ki jih niso — pridelali! Torej zato, da je pridelek znižala in s tem obvarovala cene na stopnji, ki so krile stroške. Ako pa so bile cene na prostem trgu vseeno nižje, je vlada plačala razliko. Ta proces je znova v teku. Farmarji se boje — oziroma Špekulanti, ki od njih njihove produkte kupujejo, da utegnejo cene v sedanjem negotovem ekonomskem stanju pasti in to bi pomenilo sa veletrgovce z bombažem, pšenico, koruso, s mlečnimi isdelki itd. tolikšne izgube, da bi marsikdo moral v polom. Torej naj zvezna vlada jamči, da tek izgub sa farmarje ln Sedaj je kongres določil far-marjem za možne izgube na trgu ie več subvencije bi ob enem agrikuhurni oddelk zvezne vlade poljedeske departments posameznih držav instruira, koliko naj farmarji pridelajo letos manj krompirja, manj šita, manj tega in onega, da ne bo spet treba klati pujske in drugo klavno Živino kakor se jo je v prejšnji krizi. Znižanje smrtnih slučajev med jetičniirii Lani je bilo v Ulinoisu med jetičnimi 33 smrtnih slučajev na vsakih sto tisoč prebivalcev, ali 2.09 manj kot leto prej. Sploh boj za trebljenje jetike že mnogo let uspeva. Največji odstotek smrtnih slučajev je lani v tej državi povzročila srčna hiba. Gospodarsko stanje Z. D. se poslabšuje Ali vam je naročnina potekla...? Tokoia Itovilka ProUtarca i* 2165 Ako )e številka tik VAŠEGA imena n» NASLOVU na PRVI strani niftja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v va* šem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! ' Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! Erezposelnostno podporo prejema že blizu dva in pol milijona delavcev In število narašča. Tako poroča Federal Security Agency. Število zaposlenih v aprilu je prilično naraslo, toda* večinoma na farmah in^v drugih sezonskih poklicih, npr. pri gradnji in popravljanju cest, pri podiranju razpadajočih hiš v slumsih itd. Glasom druge vladne statistike so dohodki ameriških konsu-mentov bili v prvem četrletju tega leta nad tri milijarde dolarjev nižji kakor lani v istem času. j To je znak, da smo res v "recesiji/* Mnogi ekonomi na finančnih straneh velikega časopisja nam zatrjujejo — nič se bat* — češ, to je zdrav pojav! Nato nas tolažijo, da prave krize ne bo —7 le u ravnovesje pravila, da je produkcija dosegla sedaj tolikšno stopnjo, da krije zahteve odjemalcev In še jI ostane mnogo blaga sa tuje trge. Tuji trgi pa so sedaj od muh. Večino natega Izvoza gre sedaj deželam, ki 1* se priglasile v Sisrshallov plan. Torej ga jim pošiljamo na naše stroške. Ameriški delavec ne ve, da mora sa vse take dajatve delati Sastonj. Je res tako izborno urejeno, da si misli: "Ce bi tega ne bilo, pa bi bil na cesti namesto v fabri-ki ali v majni!" Tako Trumanova administracija zavira sedanjo recesijo. Ako in če pa se jI bo težko ekonomsko kriso posrečilo preprečiti je še uganka! Delavci, kl se drenjajo v uradih, v katerih se prijavljajo* ta bresposelnostno savarovatnino, niso nič kaj uverjenl, da je kaka nova prosper!ta tik praga. In ekonomi vedo, da tudi ako se sakopljemo v novo vojno, ne bo pomagalo, ker plačo hi delavci prejemali na upanje svezne vlade ln morali jo bi Isdatl v obliki stoterih davkov nasaj kakor Tudi stavke, kakršna se je dogodil* v začetku maja pri Fordu v Detroitu, ne pomagajo v blagostanje. Pričela se je ne saradi kake sahteve sa višje meode ampak vsled uvajanja tehnUnega sistema, kl delavca ob tekočem traku šene na pretek. Ni več treba, da bi boss vpil nate, hurry, hurry! Mašina te naganja. ' Po angleško pravijo temu sistemu "speedup". Tudi najboljši udarniki v Jugoslaviji bi se čudili, kaj to pomeni, ako bi dobili priliko posuti "udarniki" ob ameriškem "speedup". Cemu se je unija lotila ba* Fordove družbe, ki upesluje vsega skupaj precej nad sto tisoč delavcev, je njena sadova. Ve pa vsak delavec, da se Fordu s produkcijo nič,kaj ne mudi. A kadar pa je Fordova tovarna v teku, tedaj se morajo delavci žuriti s vsemi svojimi silami, da se bi ja kje kaj ne ustavilo! Fordova družba bo prodala prav toliko avtomobilov v tem in v prihodnjem letu In njen profit koncem koncs ne bo sni-ian vsled stavke.A sa ostale mezde pa si delavci sevedi ne bodo mogli nadomestiti, ker ne bo dela čez ure in pa ker se trg sa avte snižuje. Torej smo sedaj v takem eko-nomakem položaju, ko kompanije še zmerom jmele dobičke, delavci pa vsled zmanjša-nega zaslužka toliko več in toliko daljše obroke. Znak pojemanju "prosperite-te" so tudi razna prometna sredstva. Železnice križem dežele vlagajo na merodajno oblast prošnje, da bi smele snižati število vlakov. Potniški promet posebno v predmestjih velemest je znižan de 35 odstotkov. Marsikje tudi yeč. Mnoge železnice asbtevajo dovoljenje znižati število predmestnih vlakov od 5 do Sd odstotkov% bi njihov argument je, da nI potnikov V njih, saj ne toliko, da bi s svojo Voihino krili stroške premeta. Torgj bo na stotine vlakov ukinjenih In to bo pomenilo novo svlšanje štetih brezposelnih. • Da, "recesija" je tu in neglede kako nam "ekonomski veičaki" zagotavljajo, da je to "sdrav pojav" — tisti, lil so saslužek Izgubili In oni, kl so odvisni od teh stotisočev brezposelnih ali pa deloma zaposlenih delavcev, de nečesija pomeni sanje teifco ekonomsko kriso.. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik V Detroitu je začel nedavno izhajati list "Draža". Tiskan je v .cirilici in v latinici. Gradivo v njemu je v srbščini in nekaj v angleščini. Geslo mu je "Z vero v Boga za kralja in domovino". Simbol temu lističu je Draža Mi-hajlovič. Dasi tiskan v Ameriki, je vsa njegova vsebina posvečena v znak lojalnosti "njegovemu veličanstvu" kralju Petru II. Polno je v listu vzklikov: "Njegovemu veličanstvu", "vaše veličanstvo!" Ali bo generalni pravnik Clark kaj storil proti tej subverznosti protiameriških elementov? Ali pa morda smatra, da je zdaj "proameriško" vzklikati ekskraljem, jih častiti za veličanstva in ob enem pobijati demokracijo v kakršnikoli obliki? Slaboumnost je strašno razširjena tolezen. List "Draža" v Detroitu pravi, da je "edina publikacija demokratskega duha" (v originalu, v skrajni slabi angleščini, se glasi takole: "The Newspaper Draža is the only publication of Democratic Spirit." V Chicagu je nekaj časa* izhajal list "The Serbian Spirit". A se je k sreči pečal zgolj z atletskimi stvarmi. Fanta, ki sta ga izdajala, sta se nadejala dobiti vanj toliko oglasov, da se jima bi podvzetje izplačalo. Nista uspela. List je prenehal. Bili so časi, ko smo imeli v naših vrstah aktivne Srbe za socialistični "spirit": Blagoje Ziki-ča, Milana Polovino, M. Lučiča, Petra Kokotoviča — „ človek jih bi tu lahko našteval še dolgo, kajti več kot slo zelo aktiv- med njimi sedaj le malo naročnikov. Komunisti so se skušali utrditi s svojo posebno celico in z listom "Slobodna Reč". A resnici so sedaj Srbi v Ameriki bolj kraljevaški kot pa so bili v času prve svetovne vojne vsi jugoslovanski kraljevaši skupaj. Takrat je bilo v j ugoslo venskem "kraljevaštvu" saj nekaj ideala — sedaj pa je v njemu praznina, da bi bolj praznina niti biti ne mogla. Le kaj se je dogodilo našim Srbom ~ tudi to naj bi se vprašal fant z vprašajem na drugi strani, ki vzklika, da to in to mu nikakor ne gre v glavo! Mališa J. Šutovič, izdajatelj "Draže", je napisal tudi knjigo "People's Tragedy of Enslaved Yugoslavia". Poslal jo je v dar članom vlade ter drugim imenitnim ljudem in pripoveduje njihove odgovore. Stara rutinska reč: ". . . smo knjigo prejeli, gospoda tega in tega ni bilo* doma, mu jo bomo izročili čim se vrne . . . hvala za naklonjenost" itd. Skoda je teh Srbov. Posebno onih, ki so bili nekoč revolucionarno vzgojeni, potem pa so se vtopifi v šovinizmu. Nekateri izmed njih si žele nove vojne — v veri, da je možnost za zgraditev velike Srbije še tu — ker v bodoče bodo Zed. države ter Anglija zmagovale ... Mar naj bi ti ljudje svoje kritične, strokovne ter finančne zmožnosti porabili ljudstvu — svojemu rodu v korist na drug način, ne s prestopanjem z levice na desnico in ne iz prostozidarstva v samostan popa Dionisije. Monarhizem, kadar zalazi ,v hinavščino, v brezmejno hlapčevstvo in v lizanje kraljevskih na na ličnem papirju in za dvanajst številk na leto jObsegajo vsega skupaj toliko ve- (Konec na 4. strani.) Neka] o naših stvareh v našem uradu so jo oglasil prijatolj, ki jo obnovil naročnino tor prispoval v tiskovni sklad ostali zne-sok od svojega dvajsotaka — namreč $17. Govorili smo o stroških, kako bi bilo možno kjo kaj prihraniti itd. Poudaril jo, da točno vo, da io no-bon list no vzdržuje samo z naročnino, niti glasila unij no, dasi morajo člani plačovati zanjo gotov znosok v asosmontu. Voliki dnovniki in magazini si pomagajo z oglasi. Najbolj raziirjoni magazini so natrpani s kričavimi, barvnimi oglasi od drugo pa do zadnjo strani. Ako pa so kakomu takemu listu pripoti, da no dobi dovolj oglasov, pronoha. Lastniki jih izdajajo radi profita in čo dobička ni, so loto kakoga drugoga podvzotja. V Prosveti pravi Milan Medvešek, da ji bo poma-gano kriti doficit, ako so druitva oziroma članstvo SNPJ zavzamo dobiti dnevniku novih naročnikov in pa oglase. Oglasov ima Prosvota posebno v svoji sro-dini izdaji procoj, mi pa prav malo. Lo rodkokatoro društvo so nas io spomni z oglasom. Najvoč si pomagajo oglašati svojo prirodbo z dopisi, ki so brozpločni. V Chicagu so bili lotos izjoma fodoracija SNPJ, "Slo-vonski dom" št. S6 SNPJ tor društvo "Delavec" št. 8 SNPJ. Trgovci, obrtniki in profesionalci, ki oglašajo v Proletarcu, so rodki. Toroj ni drugoga izhoda kot da ta list i v bodočo vzdržujomo s pomočjo tiskovnoga sklada. Rokli smo žo v prejšnji številki, da smo lotos dobili vanj nad tisoč dolarjev manj kakor lani do tega časa. jn potom smo skozi poletje pričeli še s posebno kampanjo. Imeli smo lani zelo uspele priredbe v korist Proletarca v Clevelandu (Zarja), v Waukeganu (štirje pevski zbori) in v Chicagu. Potrebno je, da jih aranžiramo tudi letos. V Chicagu bomo imeli v soboto 9. julija piknik v ta namen. Veliko je priložnosti, ko kdo lahko vzame polo papirja ter vpraša navzoče ljudi za prispevek v Pro-ietarcev tiskovni sklad. Radi bi tudi, da bi ljudje naročili več knjig iz naše knjigarne. In pa še nad sto izvodov koledarja imamo na rokah. Na vsak način pa dajmo skrbeti, da bo^io naročniki točno obnavljali naročnino in kjerkoli mogoče, pridobimo Proletarcu tudi kap novih naročnikov. t iMPiOi^KCT IN Ow Til T ki /i T PROLETABfrC My I g, 1149 PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO, liduja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicaga, Ul. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo lelo $3.00; za pol leta S1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2 00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deUka popoldne za priobčitev v itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Jnc Established 1906. Editor. Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries. One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC^ 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell £-2K64 —r Flirtssje državnega deporlmenta s Frankom pod masko demokracijo Nobena tajnost ni več, da si naš državni oddelek prizadeva urinti državam atlantskega pakta tudi Španijo. To je razumljivo, ker ako smo za Trumanovo doktrino, moramo na vsak način biti tudi s Frankovo Španijo. _ y Res, da je "caudillo" (Franko) prišel na krmilo s pomočjo oborožene intervencije, ki sta jo podvzela proti španski republiki Mussolini in Hitler, in res je tudi, da jima je Franko med vojno vračal s propagando proti Angliji in Zed. državam, in zalagal ju je z materijalom, posebno Nemčijo, katero je laglje dosegel. Na uchodno fronto pa je poslal tudi nekaj polkov španskih "prostovoljcev". V svojih uradnih komunikejih je dostikrat prerokoval, da bo osišče zmagalo in da bo to Španiji "v veliko korist". Mnogo je govoril tudi o "dekadentni angio-saški demokraciji" ter se norčeval posebno na račun pokojnega FDR. Sedaj so v Washingtonu na vse to prilično pozabili. V našem generalnem štabu smatrajo, da bi nam Španija v slučaju vojne s sovjetsko zvezo lahko služila za prvovrstno bazo. Posebno uko se bi v Franciji dogodila civilna vojna in bi Rdeča armada preplavila Nemčijo ter se pomikala v Francijo. V tem slučaju bi si Zed. države navozile zaloge municije v Španijo, poslale v njo dovolj vojaštva in bojnih letal in začeli bi potem z vojno na kopnem iz Španije, kakor smo jo v minuli vojni pričeli z "drugo fronto" proti Hitlerju iz Francije. Toda dočim smo morali takrat v Francijo s silo, nas bi sedaj fašistična Španija "prijatelsko" sprejela. Mnogi v tej deželi trdijo, da Španija letalske baze na naše stroške že gradi, kar pa je zvezna vlada zanikala. Organizacija Združenih narodov ima nekaj članic, ki ne soglašajo s to igro, zato ne, ker je dvoobrazna. Kajti državni deyaftafn$ na eni strani zagotavlja, da ji pseti vsakemu totali-tarstvu in za demokracijo na celi (rti. A ob enem pa pošilja razne takozvane diplomate latinskih republik po kostanj v ogenj za ameriško "tajno" politiko, ki seveda ni tajna — a Dean Ache-son je še vseeno noče javno prfenati. Združeni narodi so svoječasno sprejeli predlog, da naj velesile odpokličejo svoje ambasadorje iz Španije, dokler se ne demokratizira. Ali bolj naravnost, dokler se ne iznebi fašista Franka s svojega hrbta. V zveznem kongresu je nekaj senatorjev, ki zahtevajo, naj se dotični sklep prekliče — češ, mi smo proti komunizmu, oborožujemo se zoper rusko agresivnost, imamo Trumanovo doktrino, ki je tudi Frankova doktrina, torej čemu ne bi z njegovo Španijo rajše odkrito delovali namesto po stranskih potih? Washington bi — toda zelo v zadregi je francoska in angleška vlada. Zato je tem senatorjem Acheson dejal, da se naša politika "starega prijateljstva do Španije" prične čim bo režim (magari Frankov, seveda!) uvedel "civilne svobodščine", uspo-stavil svobodo verstva (protestantske sekte v Španiji so namreč zatirane) in pa da mora delavstvo dobiti pravico organiziranja v "svobodne unije". Tak je vnanji obraz državnega departmenta z ozirom na Španijo. • V tednu z dne 9. maja so na zboru Združenih narodov v Lake Success glasovali o predlogi nekaterih delegacij iz latinske Amerike, ki določa, naj se prejšnji sklep glede "diplomatič-nega" bojkotiranja Španije ukine. Delegat Zed držav se je vzdržal glasovanja. "Chicago Sun-Times", ki je kapitalističen list in posest enega izmed največjih multimilonarjcv v Zed. dravah, pravi v uredniškem članku 'črpano po virih v "New York Times"), da sta bila Norvežka in Danska edini državi atlantskega pakta, ki sta glasovali proti predlogu za zbližanje s Frankom. Nekatere druge so glasovale za "zbližanje" z njim, ostale pa so se vzdržale glasovanja. Toda čipn so. kili glasovi prešteti in ker stvar ni še končana, piše new-yorski Times, je bil s strani ameriške delegacije narejen na nor-vežko. in dansko delegacijo "pritisk", naj ne glasujeta proti, pač pa naj sc glasovanja vzdržita. Kajti le na ta način bo dobil predlog za sprejem Franka "v našo sredo" dovolj glasov, ker oni, ki se glasovanja vzdrže, ne štejejo. Štejejo le tisti, ki glasujejo bodisi za ali proti. Čikaški "Sun-Times" pravi k temu, da je politika našega državnega departmenta neiskrena in dvoobrazna. Na videz hoče naša vlada kazati demokratično lice. A dejansko V* deluje* za pritegnitev Frankove fašistične Španije v atlantski blok in dehijetudi, da se jo sprejme v organizacije Združenih narodov — od krajšaj v njene odaefce in potem pa, ko bo led prebit, pa :iaj bi postala enakopravna članica. Iz vsega tega sledi, da se naši vladi ne gre toliko za demokracijo po svetu kot za obvarovanje sistema, kakršnega ogroža jo takozvane "ljudske demokracije". Gre torej predvsem za zaščitenje privatnih interesov in za obvarovanje profitov privilegijem. 4 NAD TRI MILIJONE BREZPOSELNIH je že na podpori. Več milijonov delavcev jc zaposlenih sedaj le po nekaj dni v tednu. V začetku m i ja jih je bilo nad sto tisoč na stavki, par sto-tisoč pa odšlo v I jenih vsled stavk. AH ne hi bil lahko "naš način življenja" veliko boljši kot je? Napačno merilo za zvtstobo državi . "Ali si z mano, ali pa si proti meni!" To pravilo je vladalo med mogotci in vlada še danes. Vse razne obravnave — pa naj bo sedanja proti enajstim komunistom v New Yorku, ali pa bivše Višinskijcve v Moskvi, so si v bistvu enake. In take bodo še dolgo, ker dočim drvi tehnika v napreglednc daljine, je srčna kultura še vedno na polževi poti. V Franciji so imeli vladarja, ki je dejal, v nekem sporu z opozicionalci, "jaz sem država!" Imeli po v nji kronano glavo, ki jc rekla na pritožbe gladnih, da ako "nimajo kruha, pa naj jedo potico!" Imeli smo tu dobrodušnega predsednika Tafta, ki je na vprašanje, kdo naj pomaga lačnim brezposelnim, odgovoril, "Bog ve!" Nobenega načrta ni imel takratni ameriški kapitalizem za pomoč bednim. Naj se vrnejo od kjer so ptrišli! Res so jih veliko poslali "nazaj" - največ izgarane in pa pohabljence. Tedaj so se v naši deželi začeli oglašati uporni ljudje, s prva 12 SEVERNE MINNESOTE ELY, Minn. — Tu smo pričeli z oddajanjem jugoslovanskih pesmi ter drugega sorodnega programa po radiu. Postaja, ki nam služi v ta namen, se imenuje WXLT, 1450 dial. Pričeli smo s tem na velikonočno nedeljo. Nadaljevali smo spet naslednjo nedeljo 24. aprila, s programom/ ki smo ga predvajali v State teatru, v nedeljo prvega maja pa smo imeli za naš radio studio (za txidajanje programa) tukajšnji Jugoslovanski narodni dom. Vse te tri programe skozi Umrla je tudi Theodora Peter- ne), stara 24 let. Zapušča očeta George, tri brate in štiri sestre. ">alje jc preminul 78-letni Tone Dolinšek. Zapušča sina in hči v stari domovini. Dne 30. aprila se je odprl po tukajšnjih jezerih lov na lake trout ribe. Na 14. maja pa lov m Wall Eyes in Northern ribe. Komaj sem čakala, da bi šla s Frankom ribe lovit! Ker je voda mrzla, sem si mislila, bodo zelo okusne, ako jih kaj uloviva. • Led s tukajšnjih jezer je ?inil do 22. aprjla. To sem pi-»ala 7. maja. Trava je ozelenela >n tudi regrat jc viden. Naga-iala pa jc suša. Bilo jp je toliko, da so nastali gozdi požari. V takem vremenu jih je večinoma nemogoče pogasiti. Nastanejo pa največ po neprevidnosti kadilcev. Drvi po cesti in vrže gorečo užigalico ali pa ne-ugasnjeno cigareto ali cigaro v suho listje in travo ob poti in nič ne pomisli na škodo, ki jo stori. Minnesotski gozdovi so krasni — a požari marsikaterega povsem opustošijo. Eden požar nedavno se je dogodil na Grand Marais, na North Shore Drive, Lake Superior, drugi pa na Echo Trail Rd. Oba ta kraja sta blizu kanadske meje. Nato smo dpbili nekaj dni deževja, a za pogasi tov požarov prepozno. Frances S. Jenko. Joseph Slemec %e je oglasil VAftitO NA PIKNIK BRIDGEPORT* O.—Tukajšnji klub ,JSZ, št. 11, Naprej, priredi pipnik v nedeljo 29. maja. Ako bi računali na ugodnosti, ki jih v teh okolščinah ni bilo/ bi imeli ra>še prvomajsko slav-, nost. Tako pa smo vse odložili do omenjene nedelje. In povem vam, da bomo tudi ob tej priliki imeli prvovrstno manifestacijo. Ta naša priredba v nedeljo 29. maja se prične zgodaj popoldne in skončana bo šele dokler se vsi ne razidemo. Vsi veste, koliko je ta klub žo storil na našem kulturnem, na delavskem in političnem polju. Nekoč je bil jako močan. A tudi še danes podpira po svoji moči vse napredne ustanove. Že iz tega razloga vas vse vabim na to priredbo. Bomo spet enkrat skupno zbrani in se pri3rčno zabavili. S tem nam bodo tudi pomagali z nekaj co-paki v našo prazno blagajno. In vsem organizacijam, ki bodo sodelovale, bomo vrnili ob prvi priložnosti. Igral bo F. Koran in njegov orkester. Redna seja kluba bo 22. maja. Morda jc to naznanilo zanjo že ppzno, toda ako boste te vrsticc čitali, udeležite se je! Prične sc ob 3. pop in njen dnevni red je ob tej priliki ne samo važen temveč tudi jako obširen. — John Vitez. tri nedelje je sponsoriral ome- večinoma v Evropi vzgojeni socialisti. Skušali so dobiti nevedne JND- Najemnina na radiu ' nas stane $30 na uro. Po vzhodnih in drugih gosto obljudenih OPOZORILO ' WILLARD, Wis.—Koledarje, I CHICAGO, 111. — Vse one taj-ki sem jih je prejel 30. aprila. mke podružnic SANSa in druge, sem takoj razprodal. V par ter odbornike in sploh vše člane urah so šli. Tako da meni ni ** SUnice, kateri še niso pora-nobeden ostal. S tem pisnjom vnali 23 vstopnice, ki so jih ime- kmečke priseljence v organizacije —'jim dopovedovali, da imajo pravico tudi dostojno živeti, ne samo garati — in že so bili proglašeni za "državi nezvest, za prekucuški element". Tako je šlo in nihče izmed delavcev — posebno ogromna večina takozvanih Američanov, katerih predniki so prišli sem "za Krištofom Kolombom", se ne briga pogledati v zgodovino našega industrialnega ter agrikulturnega razvoja — namreč v tisto, v kateri so tudi žrtve opisane, ne samo tispehi v izgradnjah in postanek multimilijonarjev. Koliko "fornerjev" je padlo npr. v premogovniških revirjih zgolj zato, ker so vprašali za v ustavi jim jaračvno pravico, da se Jih ne sme držati v zasužnjenju! Toda v zapiskih političnih oblasti so označeni sa prekucuhe, za kalilce javnega miru, za sovražnike privatne svojine! i), i > Koliko ljudi j« bilo v Zed državah že v ječah še predno ja kdo mogel slutiti, da bo kdaj Nikolaj Lenin nasledil carja in Dober premislek je boljši kakor ura hoda*/ Človek je izbirčen pri jedi; še bolj potrebno je to pri čtivu. Nihče ne mara uživati strupa v jedilu; v čtivu ga marsikdo hlasta. Ničesar ni lažjega kot varati samega sebe.—Demosthenes. * Slab glas ima peroti, dober pa komaj leze. Vedeti kako svetovati, je umetnost učetija.—Amiel. Radio—tajna ondulacija etra. še nihče v zgodovini ameriškega delavskega gibanja ni dosegel Eugena V. Debsa. Bil je Američan in "udinjan" ni bil nobenemu tujemu "izmu". Bil je človek, bil je aa človeka na cesti, za rudarja, za garača v tovarni in za pravice. In za mir. Pa so ga zapirali! Nobenega zločina ni storil proti člov^čanstvu, a vendar je bil oanačevan za nezvestega svoji vladi, za kalilca javnega miru, za prekucuha in za državi "nevarnega človeka". Torej po sedanjem, za "subverneža". Z Debsom v času prve svetovne vojne mnogi nismo soglašali. Njemu je bila vojna zlo — kakršnakoli vojna razen tiste na razrednem bojišču za ljudske pravice in za človečanstvo. Mnogi iz njegovih vrst pa so hoteli porazitj kajzerja, v veri, da bo potem boljše na svetu. v Med slednjimi ie bil tudi Woodrow Wilson. Zmagali smo — ne pa Wilsonovih 14 točk, kakor niso v minuli vojni zmagale Rooseveltove štiri svobode. Ako to poudariš, si označen za "subversen element" od onih, ki so Rooseveltu obljubili nadaljevati njegovo pob tika Med in po prvi svetovni vojni jo v justičnem departmentu lomastil po "nelojalnih elementih" prosluli Palmer. Sedaj ga več ali manj posnema generalni pravnik Clark. Ako te on proglasi za nezvestega, ali pa za prekucuha, ali pa tvojo organizacijo za "subverzno", tedaj to uradno drži neglede koliko imaš ti lahko za napredek in za veličino tc dežele več zaslug kakor on. Ti si ji nezvest zgolj zato, ker tc ne mika iti čez dm in strn sa Trumanovo doktrino. Ako obsojaš politiko zvezna v lato v Grčiji, kjer z ljudskim denarjem vzdržujemo eno izmed najbolj kOruptnih dinastij na svetu, ako ne vpiješ, da smo .premalo pomagali Ciang Kajšku, ako kaj rečeš proti politiki zvezne vlade, ki jo vodi ns Japonskem, v Nemčiji, v Koreji, v Turčiji, v prid klerikalizma v Italiji Itd., pa si "sub-verzen"! Nobene obravnave ni treba, da se ti pritisne tak žig. Attorney General Clark te zapiše v črno Hsto in to je vse. Nedavno je prištel med "subverzne" organizacije tudi nekdaj zelo agresivno unijo IWW. A njeno vodstvo sc je vjelo ter Clarku odgovorilo — da naj svojo izjavo prekliče in briše. Kajti 1WW niso še nikott bili z ruskimi boljševiki, sovražijo komuniste in pišejo proti njim! * * V resnici je njihov glavni vodja Haywood, ki Jo bil preganjan pod omenjenim generalnim pravnikom Paknerjem — pobegnil U Amerike naravnost v Moskvo, ftros Lloyd, ki je zanj postavil na sodišču jamščlno v znesku $25,000, pa je bil ob denar. Jasno ja, da se lojalnosti svoji deželi ne sme meriti po odlokih ljudi, ki komandirojo oblastnije, ki imajo v upravi sodišča m ječe, vojaštvo itd. Lojalen svoji deželi si le tedaj, sko delaš nji — ngmreč vsemu ljudstvu v korist, ne pa da služiš kakim oljnim kartelom, ki si osvajajo petrolejska ležišča po svetu ln druga bogastva in potem od tebe zahtevajo, da jim jih ščitiš z davki in pa tudi s svojim 11 vi jen jem v shičaju ds je treba "ameriške Interese" uveljaviti s silo. Napačno je, da ima v deželi, kot je naša. kak possmezen človek pravico, da te lahko na svojo roko proglasi bodisi tebe *4i pa kako organizacijo za prekucuha, in napačno je tudi, kor najbolj, zabiti poslanci v kongresu in v legislaturah tekmujejo mod sabo kako ty, očrnili za "nelojalneža" vsakega ako nasprotuje vnanji politiki sedanjo vlade, ki je ena izmed najbolj zvi-jn£iuh in reakcionarnih kav jih pomni zgodovioa Zed. držaj/, krajih se vam morda zdi to majhna vsota, toda mi smo daleč na scverozapadu in mesta tod so majhna. V sporedih so nastopili v prvem Wm. Zupec. harmonika. Albert Smuk, piano-akordina, Chas. Novak, električna gitara, v drugi skupini pa eljški kvartet, v katerem so Valentin Rozman, Math Kobe, John Dragovar in pa Frank Jenko, ki to četvorico spremlja s svojo piano-harmo-niho. > • V tretjem sporedu so bili "Popo" Rozman, ki je igral na piano-akordino, BiH ZbaŠnik na gitaro in Louis Devich, bass. Dalje sta nastopili sestri Mary Bechar in Frances Lindbeck (rojeni Shipel), ki ju je spremljal "Popo" Rozman. V skupini "The Iron Rangers" to nastopili Joseph "Phil" Go-Jec, Frank Godec in Frank Pu-žel, vsi na glasbene instrumente. Eden izmed naših najmlajših talentov na tem programu — prvič v radiu — je bila Miss Ann Paun. Ima zares krasen glas! To je bila za našo in sosedne naselbine novost. Vsi omenjeni so tako dobro igrali in pevci ter pevke tako lepo peli, da se jih ne bi moglo prehvaliti. Lastnik elyjške radio postaje Mr. Chas. Ingersoll je dobil toliko teleConičnih pohval c> teh sporedih, da jc nam navrgel še 15 minut časa. Tukajšnji Slovenci in Hrvati so rekli, da ko &o poslušali našo pesmi, so jim prišle solza v oči. Phč spomini na njihovo mladost! Naš radio napovednik je bil Joseph Buckoer. Je še mlad fant toda jako sposoben za , • «* igrala v Cankarjevem "Kralju na Bctajnovi" Frtnck j? Jaz sem tu žc pionir.'ki farmar — doma pa ne? i i:: Zg. Bernika, fara Cerl Ijc. v vznožju Karavank in Kamniških planin. (Angela je igrala omenjeno 7dajJpa obžaluje vlogo večkrat in enako tudi ob konvenciji, ki jo ima br. Sle- ^^ je p^^ biU , , . . ! in se je k župniku v farovž vse-kdaj porabiti ^^ kaj, Sl* "aŠih Z0**06*™™* kjer poveljuje zdaj, rdeča, debe- in zdaj se kesa. Reza pa branjarja si je vlovila, a se pošteno je z njim osmodila, ker sleherno leto v Rim odpotuje; mec v mislih.) Ako bi hoteli la in vedno vesela. poslopjih, jih vam nekaj priloženo pošiljam. Na dveh slikah je Fordson traktor iz časa, ko wvwwwvwww^^ si bil ti pri nas. — Joseph Slemec Filni "Na svoji zamlji" v SND CLEVELAND, O. -t Na 25. maja (v sredo), ko bo kolektan asesment članov "Napreja", bomo imeli tudi priliko, prisostvovati predvajanju prvega sloven-£Kega umetniškega filma, ki se imenuje "Na svoji zemlji". To priredbo je aranžirala podružnica SANSa št. 39 in vršila sc bo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Prične se ob 8:15 zvečer.. Opis tega filma je bil že objavljen v raznih naših listih, a pravi opis pa vara bo jasen šele ko ga boste videli na platnu na svoje lastne oči. To. je prvialovenski umetniški zvočni film. Njegova snov je zajeta iz neke primorska vasi ia slika borbo slovenskega ljudstva sa osvoboditev izpod fašizma in narodnostnega zasužnjenja. Film je izdelala gledališka družba ,4Trig:*v", kl ima urad v Ljubljani. Slike so bile prirejeno leta 1948. Film traja kake dve uri. Vse naše občinstvo je vabljeno, da ga pride pogfedat. Vstopnina je samo 50o. Torej na svidenje M n»aja v avditoriju SND. Tole mi ne gre v glavo? Ako so sapatno si le v res z* demokracijo, čemu, tako pritiskajo, da ae bi v atlantski pakt pritegnilo tudi diktatorja Franca, to mi nikakor ne gre v glavo! Niti ne, čemu toliko podpiram^ grško dinastijo In kitajsko reakcijo! španski Franco je prišel na vlado s pomočjo Mueeo-linija in Hitlerja! t*m* ga naj hi sedaj baš naša vlada obvarovala za jezdeca na hrbtu Španskega ljudstva, tudi mi ne gre Mišfco Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Tone je bil sicer še vedno po-klapan, toda — Avgustu bi se ne odrekel za vse na svetu. V tem se je skrivalo nekaj, kar je zanj dehtelo po — umetnosti. S tem se ie priljubljal ljudem, povrhu pa si je tam lahko privoščil marsikatero šalo, ne da bi mu jo kdo zameril. In naposled, .. p o vseh naših zakotjih ne cvete nobena stvar bolj kot "vici". Ustvarjata jih nedelavnost i n brezupno dolgočasje, ne samo "dvoumnih", marveč tudi kar "kosmate", ne da bi se pri tem kdo vznemirjal, razen naših žensk, ki pa se samo sklonijo in tako nasmihajo, pač zaradi lepšega. V "vicih" pa je bil Tonček nenadkriljiv, vsaj po mnenju nekaterih. Včasih jih je pošiljal "Koprivam" v Zagreb, kasneje pa "Totemu listu" v Maribor, iz katerega si je v zameno zapomnil druge, vsaj vse "boljše". In to časopisje je tudi bilo edino, kar je imel naročeno in kar je do zadnje vrstice prebral. Po zadnjem udarcu, ki ga je bil dobil, bi vloge prav gotovo ne sprejel, ako bi mu tisti trenutek ne padlo v glavo neka}, kar je odločilo. "Ali bosta Klemenčeva tudi prišla?" je vprašal Slaviča. Če nočeš, ju ne bom povabil. Pa saj njega skoraj da ne bo tu," je rekel Slavič. "Ne, naj kar prideta. Vsaj ona, če njega ne bo," je menil Tonček in obraz mu je zasijal. "Prelcu in Manci bom rekel. Ta dva se menda najbolj poznata z njima," je menil Slavič. Tončkov duh je snoval nekaj velikega, nekaj "umetniškega", o čemer je bil globoko prepričan. "Rdeči raj" naj bi se imenovala vsa stvar. Giza čeva naj bi bil«_ "Rdečega raja", ki bi jo pokopal. Napisal je dva kratka, a "jedrnata" govora, ki ju je izročil dvema fantoma iz Prosvetnega društva: na višku vsega bi morala ta dva govora do kraja zrušiti Gizo in jo onemogočiti pri Svetem Ivanu. Se nikdar se ni Tonček tako naslajal ob nečem, kakor tokrat ob svoji veliki zamisli. Njegov duh je Še vedno snoval, še dodajal "Rdečemu raju". Na tleh, zmrcvarjena in za vselej uničena, pa se je valjala Giza Klemenčeva. "Črni oblaki so jo pokopali. Ni verjela, ni se jim hotela izogniti." Užaljeno Tončkovo srce je sladostrastno uživalo. • 4 Giza nikakor ni hotela in le ker sta jo Franc in Manca tako prosila, in ker se ji je zdelo, da bi ju s tem odbila, se je vdala. "Ampak samo za eno uro," je še laj bi se ime-Giza Klemen-središČe tega dodala. ! Ljudje so že na večer napolnili vse sobe. Sicer pa je Tonček že povsod razglasil, da se pripravlja "prav ta večer" nekaj imenitnega, "česar pri Svetemu Ivanu še ni bilo!" Radovednost nad tem, "kar še ni bilo", je privabila nepovabljene, da so se vrteli okrog hiše in z napetostjo že .vnapi^j opazovali svojega "priljubljenega Avgusta", ki je resno hodil okoli in vsakomur po-mežikoval.' V veliki sobi je bila gospoda. Tam so bili učitelji — vsi so se zbrali—, tam sta bila Korenova, prišel je Podlesek z ženo, neki manjši trgovci iz okolišnjih vasi, tam so bili žandarji z ženami in z že doraščajočimi otroki, tam je bil Plavšek, a sam, bil je tajnik posojilnice, bila je poštarica in bili so vsi pomembnejši kmetje fare Svetega Ivana. V sobi, ki je bila lepo okrašena, je bilo vroče, godci so kar naprej igrali, med kratkimi premori pa je Avgust, ki je sicer popival v stranski sobi in kuhinji in povsod — čutil je, da si mora nabrati poguma, ker je bil nemiren — stresal vice iz "rokava", da so se mu vsi smejali. V našem podeželju kroži brez števila "vicov"\ hujši drug od drugega. Tam ne govorijo o sodobnih vprašanjih, temveč: "Ali ste že čuli najnovejši vic?" Tam ne marajo človeka, ki čepi pri knjigah, ki govori pametno, priljubljeni so ljudje, ki so "zabavni" in takim se marsikatera jpolzka oprosti. Bila je žalostna doba, ko so ljudje po štiriurnem delu bili tako utrujeni, da niso mogli sedeti za knjigo, niti se o čem pametnem pogovarjati, pač pa so samo še hlastali za nečim "razvedrilnim", Ta brezmejna A A ,f .i i i. n A « » « IIi.Xm n utrujenost, naveličanost, ztvma razdarženost, to je bilo bistvo tistega časa, in od tod ni bilo mogoče niti videti tega, kar je, še manj slutiti tisto, kar prihaja. In ta utrujenost dobe ni mogla iskati drugod svoje utehe kakor v "vicih", pa čeprav tudi v vicih tako slavnega, v resnici tako žalostnega Avgusta fare Svetega Ivana, Tončka Rebernika. V tem vzdušju je Tonček tisti večer naravnost blestel. Klavrna vloga Avgusta je bila kakor nalašč zanj. Toda čas med dvema vojnama je zahteval, naj se ta bedni klovn Avgiist ukvarja s politiko pri Svetem Ivanu, naj vodi prosvetno delo, naj se ukvarja s premeščanjem ali celo z odpuščanjem učiteljev iz službe. Ni se posmehnila narava, marveč, bila je doslednost tistega časa. Osem mladih učiteljev ki niso bili najslabši v Sloveniji, >eeeeeeeeeeeee< PRISTOPAJTE K J e : e e • e e • : e e • e e SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET • CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA * , ■ <1 Naročnina sa Zdrviene- drftave ( fS.aa na lete; $4.84 m pel leta; |t.N Cook C«., $t.SS sa eele leto; $4t» sa Ckleaga) šatrt leto; aa Teto; si e $11. Naslov go Jist in tojniitvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS ki so Še nedavno imeli v srcu vsaj malo idealizma, je tu klavrno čepelo v svojih sobah. Živeč od tisoč dinarjev mesečne plače, za katere si niso mogli kupovati niti obleke niti knjig, a poleg tega se razen z golim poučevanjem niso smeli z ničimer ukvarjati, ker niso hoteli tako,*kakor je želel gospod Za-dravec, kakor je želel kaplan Magdič in mežnar Rebernik. Smeli so celo piti, samo politiko in prosveto so morali prepustiti ivariovskemu Avgustu Tončku Reberniku.' Ta večer so ti učitelji sedeli skupaj za mizo, razen Rožmana in Šmona, ki sta sedela, prvf pri Podlesku, drugi pri Korenovih. Kjer so bili Podlesek, Smon in Koren, je bilo zelo glasno. Zofija je sedela dokaj dostojanstveno, lepo oblečena, kar blesteča s svojim belim obrazom, in se je nehote ozirala po učiteljih, ki so sedele s Prelcem na sredi nekoliko niže od nje. Avgust je že bil maskiran. 2e s samim nastopom je vzbujal "salve smeha". Kakor po nakju-čju se je ustavil pri svojih dveh prosvetarjih, ki sta v mislih ves čas nemirno obnavljala vsak svoj govor. "Ali sta pripravljena?" Fanta sta pritrdila. "Sele ko vama bom pomignil," je še poučeval, "začnita. Najprej ti, Ivan, potem pa Matevž. Ali mislita, da bo vžgalo?" "Kako ne!" je rekel Matevž. "Dali ji bomo popra. To bo šla z dolgim nosom!" "Jaz bom kmalu začel, moram jo izzvati," se je smehljal Tonček. Zares je Avgust počasi prihajal v svoj "element", kakor je Tonček temu rekel, in ljudje, ki so prišli brez vsakih predsodkov in skorajda tudi brez vsakega sramu, so se krohotali, da se je soba tresla. "Ali je neslan," je rekla Manca in se žalostno naamehnila. "Kar sram me je." "Kako naj bi se zavedal, da je pojac," je odvrnila Giza. "Mir, gospa," je menila Pavla. To je njegova najboljša in edina resnična vloga. Razen, če začne s svojimi ljubezenskimi Izlivi," in praščila je v smeh. "To še ni nič," je dejala Oliva, "se še ni vigral! Jih bo še klatil, kar naprej me je že sram!" "Zdaj streže Podlesku i n Smonu," je dodal Franc. 'Ta sta strokovnjaka za mastne vi- __i» ce! Avgust pa je igral dalje svojo vlogo. Od splošnih dovtipov je zdaj prehajal na drugačno snov: lotevaf se je posameznikov, pri čemer je, bodisi da je bil pijan, ali pa je mislil, da tudi to sme, prijemal ženske za roke, se naslanjal na njihova ramena, zlasti učiteljicam, tako Olivi in Pavli, ki se nista upali ganiti. Kasneje se je izkazalo, da to ni bilo v programu, pa ga je njegov snujoči duh zanesel na to polje, kjer mu je potem dokončno spodletelo. Pavja se je sicer zasmejala, ko se ji je Avgust naslonil na rame, a Oliva je začela kar godrnjati. Ko pa je Giza videla, da tudi sama pride na vrsto, mu je kar naprej rekla: "Vi, če mislite tudi pri meni uganjati take vice, vam bom tako prisolila, da se boste zvrnili v kot!" VAa!" je zaklical Avgust, "že reagira, se že začenja!" Ljudje so se smejali tudi temu, kakor bi se sleherni njegovi neumnosti. Tembolj so se tisti, in teh ni bilo malo, ki jim je bilo namig-njeno, da se bo začelo! "Jaz grem!" je dejtla Giza in se dvignila. Tedaj jo je Manca ujela za roko. "Sedit*, gospa!" "Pustite bedaka," je dodal Prelc. "Mu bomo že povedali!" (Dalje prihodnjič) > i.. ■ Ameriška delavska federacija ustanovljena 15. novembra 1881. 4Kaj, slepi ste, beračite, pa revijo berete?' 'Saj ne berem, samo slike gledam!" Z UPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE •eeeeeaeeeeeeeed Prispevajmo v PROLETARČEV tiskovni sklad la pri poroča Jmo to tadl dragim Oglašajte V PROLETARCU priredbe drafttev la drage stvari i Naročajte slovenske la angleške knjige Is PROMBTARCEVE knjigama > Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUiTNSKI KOLEDAR vsi Usti, ki tega še also storili > Naročite KOLEDAR tadl svojcem v starem kraj« la enako PROLETARCA. Vsakdo naj sto r/ ta nai lisi kolikor moro, pa bomo vso toiavo imagovalil ! MUSEUEYANJE SLOVENCEV IZ BEGUNSKIH TABORIŠČ V USA Kot znano je zvezni kongres pr^d letom sprejel izjemno postavo, Ki dovoljuje, da sme na-seljeniška oblast dobiti sem par sto tisoč razseljencev. Žive v taboriščih v Nemčiji, v Avstriji, v Italiji in nekaj jih je tudi v drugih krajih zapadnega bloka. Ti razseljjenci so ali begunci, ali pa so jih pritirali iz njihovih robnih krajev med vojno okupatorji, sedaj pa se pod ''komunistične režime nočejo vrniti." Kar se tiče slovenskih razseljencev, so to večinoma begunci, Hi so šli iz svoje domovine šele ko je bila Nemčija poražena. Veliko oziroma največ jih je v taboriščih v Avstriji *na Koroškem) in v Italiji. Po dolgem moledovanju jih pride nekaj tisoč v Zed. države. Precej jih je že prišlo, najprvo ubežni. slovenski duhovniki in intelektualci. Sedaj pa že precej prihajajo sem tudi "navadni" ubežniki. Največ jih se bilo že prej dopuščenih v Argentino. Zed. države so na drugem mestu, dasi bi večina slovenskih beguncev rajše prišla sem kot pa se naselila v Argentini ali v kaki drugi južnoameriški republiki. Veliko se je trudila za dobivanje beguncev v to deželo Liga slovenskih katoliških Amerikan-,cev, ki ji krmari pater Bernard Ambrožič, stalni člankar Ameriške domovine. Ligi gre sedaj že zelo trda ja dohodke, zato si bo v bodoče iskala dobiti finančno podporo med priseljenci, katerim je pomagala v Zed. države. S temi begunci se bo značaj nekaterih naselbin precej spremenil, namreč ako postanejo v njih delavni enako kot so bili v času okupacije — namreč za klerikalizem in proti osvobodilni fronti Koliko teh beguncev je že tu, ne vemo, a najmanj nekaj sto, pride pa jih vsega skupaj kakih 6,000 ako pater Ambrožič pravilno domneva. On piše med drugim v "A. D." z dne 4. maja sledeče: "Ni lahko za gotovo reči, koliko beguncev (slovenske narodnosti) pride v Zed. države. Vendar pa vse kaže, da bo nekako takole: Okoli 2,000 jih pride še to leto. To so tisti, ki že imajo span-zorje tu in papirje vložene, ali pa jih bodo dobili v enem mesecu ali dveh. Skoro vsi, vključeni v teh 2,000, bodo prišli k svojim slovenskim ljudem. Okoli 2,000 jih bo, ki niso in ne bodo dobili sponzorjev med Slovenci. Dobili jih pa bodo, če Bog da, med neslovenskimi Amerikanci. Morda v veliki meri v državah U.S.A., koder do sedaj ni veliko Slovencev naseljenih. Tudi ti utegnejo priti sem deloma že letos. Če pa ne to letd, pa zgodaj v letu 1950. Takoj torej vidimo, da bomo dobili sem skupno 4,000 novih Slovencev do prihodnje pomladi ali vsaj poletja 1950. • • • K tem številkam dodajemo še naslednjo: Ako bo nova "begunska postava" res tako ugodna kot se napoveduje, pride v drugi polovici 1950 in v začetku leta 1951 — še nadaljnih 2,000. Res je, seveda je res, da so vse te številke za enkrat še na papirju. Toda možnost, da se ta napoved uresniči, je tako velika, da bi namesto besede "možnost" lahko zapisal — verjetnost. Če pride k nam v Ameriko tekom prihodnjih dveh let kakih 6,000 novih Slovencev, se bo v tej reči mogla kosati z Ameriko kvečemu le še — Argenti-na. i Pater Ambrožič je z nekaterimi begunci, ki so že tu ali pa tišče sem, zelo nezadovoljen. Toliko, da se je v izdaji "A. D." z dne 27. aprila zelo znesel nad njimi. O njih pravi med drugim: (priobčujemo dobesedno, z njegovimi poudarki vred): "Med begunci je namreč nekaj takih, ki so se v begunstvu vse preveč RAZVADILI. Da, celo POLEN ILI so se! Navadili so se na to, da vse drugi zanje naredijo, navadili so se na to, da se morajo vsem SMILITI, pa če se kje pojavi kdo, ki nima 100% usmiljenja ž - njimi, postanejo HUDI in se pritožujejo pred vsem svetom ustno in pismeno. Taki pisarijo po vsem svetu in prosjačijo in prosjačijo ZASE in tudi dobivajo posebej pomoč od raznih strani, na skupnost pa vse premalo mislijo. In zdaj, ko fe na vrsti preseljevanje v Zunanji svet, pa še nimajo sponzorjev na primer v Ameriki, se JEZE, zakaj jih še nimajo. Za pisanje v svet izmečejo toliko denarja, da bi si lahko z njim marsikaj kupili, in porabijo toliko časa, da bi si lahko SAMI MNOGO pomagali, te bi tisti čas porabili sa kakšno pridobitno dejavnost in samostojen zaslužek. Takim je jako jako težko iskati sponzorje kjerkoli, zakaj čisto gotovo bodo nezadovoljni, kamor bodo prišli. Mislili bodo še naprej, da jih mora ves svet na rokah nositi, pa naj vedo že naprej, da se to ne bo zgodilo. Kamorkoli bodo prišli, se bo od njih pričakovalo, da si z lastnim in trdim delom začno samostojno ustvarjati novo življenje. Kdor se je v begunstvu "scer-kljal," bo za samo nadlogo povsod, kamor ga bo veter zanesel. Nihče tu v Ameriki ali kjerkoli drugje pa ne želi pomagati, da bi "sccrkljani" in spestvani ljudje prišli kam jemat dobro ime drugim beguncem, vsemu slovenskemu narodu in nam ameriškim Slovencem posebe. Zdelo se mi je, da je treba tudi to povedati. In sem povedal " AMERIŠKI IMM/IVSkl K 411. Ii IIA II I LETNIK 1949 Vsebuj« ŠTIRINAJST povMti in drugih pripovednih spisov, SEST zgodovinskih spisov, PET* NAJST pesmi, DEVETINDVAJSET slik in po koledarsko ter razne druge podatke. CPU UMO $1-50 P • Naročila naslovite PROLETAREC 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III. John Tancek pile G1RARD, O. — Skoro pol leta je minilo otf kar sem zadnjič pisal v Proletarca ln takrat je bilo iz Youngstowna, kjer sem živel zadnja tri leta. Moja žena in hčeri so bile rojene in vzgojene v Girardu, ki je nedaleč o d Youngstowna. Letos smo se preselili nazaj v Girard. Torej naj bo pa^ za spremembo malo poročila iz Girarda. Saj ni tu nič posebnega. Kar nekako životarimo. Pred leti je bila ta naselbina jako napredna, polna življenja. Sedaj pa bi skoro lahko rekel, da prevladuje mrtvilo v nji. Vidim, da tudi v drugih naselbinah ni ve^ tistega naprednega udejstvovanja kot nekdaj. Torej ni zamere, akp smo tudi tukaj podobni živim mrličem. Nekaj vzroka temu so bile razne spremembe po pričetku minule svetovne vojne. Več pionirjev, ki so bili delovni, je šlo v krtovo (deželo), nekateri smo se postarali, ostali pa pravijo, da čemu bi delali, zapravljali čas in denar, ko pa je rezultat ničev! Sedaj si mislijo— še par let, pa bo za nas vsega konec! Od zdaj naj delajo drugi, če hočejo! Na mladino pa ne upajo kdo ve kaj. Zanima se v glavnem za sport in za zabave, kakor je opisal urednik Zaitz v svojih komentarjih 27. aprila. Novost tu v Girardu je, da se je ustanovilo društvo z imenom "Slovensko-ameriški dom". V tej organizaciji je skupina naprednih rojakov, v namenu, da si zgrade shajališče naprednih ljudi in da bi tudi mladini dali vzpodbudo za napredne aktivnosti. V ta namen pa bi jo bilo treba seveda najprvo zainteresirati, ker sicer bo za vse naše akcije izgubljena. A bo šlo med mladino morda boljše kakor med starejšimi, ker slednji so vtrujeni kot že rečeno, mladina pa ima oči uprte v bodočnost. Ako bi ae v tej smeri organiziralo malo bolj intezivne kampanje, mogoče bi bili rezultati jako dobri. Veliko ljudi pravi — o, saj bi pomagal, samo da ae kaj prične! Ko pa se "kaj" prične in svoje stare znance vprašaš, ali bodo sodelovali, ti pa natresejo cele koše izgovorov. "Ni koga bom pa dal," ti rečejo, "saj nimate še nič!" In nadaljujejo: "Postavite kaj, pa bomo prišli zraven!" To se bi reklo po domače, obložite najprvo mizo, pa bom prisedel k njej. Vedeti se mora, da je treba precej tistih "zelenih" predno je mogoče kaj postaviti. Nekaterim nI zameriti. Naveličali so se vsakojakih homatij, skozi katere so šli pred leti in sedaj nočejo opravka z nobeno vnanjo stvarjo več. Druga novost v Girardu je ustanovitev komiteja tukajšnih dveh društev SNPJ, da pripravi vse potrebno za narodno proslavo dneva' SNPJ in njene 45-letnice. Ta odbor ima jako važno nalogo na svojih ramah. To pa zato ker ja tako važno proslavo v tako majhni naselbini bo treba urediti vse potrebno da bo priredba čim uspešnejša, postrežba posetnikom pa prvovrstna. Bomo skušali najboljše, kar se bo dalo. Dne 3. maja so bile tu v Girardu, v bližnjem Youngstownu in okoliških mestih primarne volitve. Ljudje so glasovali za županske in za razne druge kandidate v občinske • urade. V Youngstownu, ki ima okrog 160,-000 prebivalcev, je veliko tuje-rodcev. Glavna industrija v tem mestu je jeklarska. £na desetina prebivalcev je črncev. Pri volitvah so se spopadali pristaši CIO, PAE, /iemokratje na eni strsni in na drugi republikanci. S slednjimi je bil tukajšnji reakcionarni dnevnik. Zmagovalci so bili PAE, to pa zato, ker so se začeli delavci CIO zanimati za politiko. Včasih jih je tukajšnji dnevnik Vindicator ozmerjal, da^e poslužujejo komunistične taktike, saj se ve, da Je vse rdeče, kar sliši v korist delavcev. V tem jeklarskem mestu se zadnjih nekaj mesecev vodi kampanja za organiziranje nameščencev v veletrgovinah. Stvar pa gre nekam počasi naprej. Delavci, kjer so najnižje plačani so najbolj nazadnjaški in se najbolj branijo pristopiti v unijo. Do sedaj, ko to pišem, sta dve trgovini podpisali pogodbo z unijo Amalgamated Clothing Workers o I America, CIO, namreč prodajalni Bond ter Crosby. To sta v glavnem trgovini moških oblek. Priporočljivo je, da kupujete svoje stvari v njima. Ako pa kupite kaj drugje, je na mestu vprašanje, da-H so uslužbenci organizirani, in ako ne, čemu ne? Kar se zaposlenosti tiče sedaj tudi v teh krajih ni več tistega "rush" kot smo ga poznali med vojno. Jeklarne še obratujejo vsaK dan, ker zahteve po železu in jeklu so v ameriški industriji še vedno velike. A male tovarne pa so že odslovile precej delsv-cev. Naj še omenim, da je jeklar-na Youngstown Sheet & Tube Co., ki ima veliko tovarno tudi v predmestju Chicaga, prejela veliko naročilo od Jugoslavije za 12-palČne železne cevi. Tako naročilo je dobro došlo brez vprašanja od koga je: ali iz Rusije ali od Tita. V časopisih je bilo poročano, da bo moralo — predno se ga more oziroma sme izvršiti, odobreno od merodiynih oblasti zvezne vlade. In pa od bankirjev, ki bodo jamčili plačilo. Ko se včasi pogovarjam z našimi rojaki tod okrog, pride beseda tudi kako in kaj v Jugoslaviji. Njeno vlado v splošnem odobravajo, nekateri pa navajajo tudi pomisleke. To pa zaradi pisem, ki jih prejemajo. V njih čitajo, oziroma pošiljalci poročajo, toliko so nam vzeli, težko je nam! Ako bodo kmeta preveč molži i, bo izgubil zaupanje v sedanjo obliko vlade in to ne bo pomagalo. Npr., kmet proda reje-nega prišiča za dva tiaoč dinarjev, kupiti pa mora mladega in plačati zanj 2500 dinarjev. Nedavno sva gkde Proletarca razpravljala z našim old timer-jem Johnom Patričem. Oba sva mišljenja da se mora list ohraniti in če le mogoče v dolg ne zaiti. Boljše je, ako začne izhajati vsak drugi namesto vsak teden. Se kako stvar M pogruntal, ako bi ml prev zdalje prišla na misel. One, o katerih kaj vem, ne moremo hvaliti, a če hi kaj kritiziral, so pa zamere. — John Tancek Poročilo o priredbi SANSovih podružnic CHICAGO, nI. — Tukajšni Centralni odbor podružnic SANSa, pri katerem so včlanjena tudi druga društva in klubi, prireja vsako pomlad proslavo osvoboditve Slovenije, ki se je meseca maja 1945 rešila suženjskih okov naci-fašističnih okupatorjev. To je menda edinstvena taka prireditev v naši novi domovini. » Taka proslava se je vršila tudi letos v hedeljo, 24. aprila, na kateri se je prvič v Ameriki predvajal prvi slovenski umetniški film "Na svoji zemlji" in pa film "Izgradnje", katera je SANS pred kratkim prejel iz stare domovine. Filma sta 35 mm širine in zvočna, ter enake velikosti, kot jih predvajajo v gledališčih premičnih slik. Pred začetkom predvajanja je nastopil Mirko G. Kuhel, glavni tajnik SANSa, ki je v kratkem toda jedrnatem govoru pojasnil pomen te prireditve, nakar je predstavil Etbina Kristana, ki se je tudi udeležil te proslave, ter ga prosil, da spregovori par besed o današnji prireditvi. Brat Kristan, stari borec za delavske in človečanske pravice, je v malem toda imenitnem govoru, kakršnega zna le on napraviti — navdušil vse navzoče občinstvo, ki mu je gromov i to ploskalo v priznanje njemu in njegovemu govoru. Nato se je začelo s predvajanjem naj pre) manjšega filma "Izgradnje" Tn zatem pa filma "Na svoji zemlji", kateri je bil že precej opisan v naših listih. Dvorana SNPJ v kateri se je vse to vršilo, je bila polna ljudstvs ki Je s velikim zanimanjem sledilo ctogodkom, ki so se razvijali na platnu na odru. Po končanem programu se je razvila ob dobri postrežbi natakarjev, kuharic in dobre godbe, res pristns domsčs zabava, ki je trajalo pozno v noč. Da je vsa prireditev potekla v tako lepem redu ln zadovolj- stvu, se je treba zahvaliti organizaciji SANS, ki je posodila filme za to priliko, odbornikom Centralnega odbora, ki so vložili precej truda za to priredbo, obema govornikoma za njiju po-r pern bene govore, 1n seveda vsem delavcem in delavkam, ki so tako pridno delali na svojih mestih. Za točenje pijače so ^trbeli John Turk, John Morsi, John Zvezich, Louis Zidar, Anton Garden, Anton Krapenc, Joseph Oblak in Anton Bohinc. Kuhinjo je imela v oskrbi Agnes Bohinc, ki je delala od začetka do kon-ea. Njej je ves ta čas pomagala Helena Vicich; pomagale pa so tudi Mary Amež, Lojska Muha, Frances Vidmar in Mary Cainkar. Gostom so stregle Gloria Bohinc in Josephine Potočnik. Vstopnice pri vratih so imeli v oskrbi Andrej Cizej in John Marolt, ki sta delala od začetka, dalje Luka Groser, Frank Alesh, Frank Smith in Jos. Vidmar Trošne listke je prodajal Anton Trojar. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti naših rojakov in rojakinj, ki so sc odzvali vabilu in posetili to prireditev v tako lepem številu, zakar se jim prav lepo zahvaljujemo, in upamo, da nas bodo ob enakih prilikah jse obiskali. * Vsem in vsakemu, ki je pri tej priredbi sodeloval ali na en ali drugi način kaj pomagal: prisrčna zahvala in pozdravljeni! Clan eksekutive Centralnega odbora. KOMENTARJI (Konec s 1. strani) likosti kot kakega pol ducata Proletarca. Upamo, da bo "Dra-ža" kmalu izginil, čeprav ne pred puško pred katere je moral njegov prednik. On je imel saj nekaj srbskega junaštva v sebi— a hlapconi, ki v Zed. državah deklamirajo Petru, da je njihov kralj, da jim je "kakor sonce", in da je z njim "večni Bog", ki ga žari z blagoslovom srbstva — to pa je že malo odveč! Se bolj pa to, ker ti pajaci označujejo svoj šovinizem za "demokratični ideal". * Problem Japonske je preoblju-denost. Vzlic ameriškim atomskim bombam in drugim vojnim pogubam je prebivalstvo Japonske naraslo po zavezniški zmagi za kake 3 milijone ljodi. A riža ni in nt dela ni za vse — sploh je položaj tak, da general MacArthur ne ve kam bi z odvišnim prebivalstvom. O tem vprašanju so imeli v japonski vladi po vojni že mnogo razprav. Premier Jošida se strinja z onimi, ki so za porodno kontrolo. Z njim soglaša mnogo drugih članov vlade. K team se je oglasil tudi dr. Warren Thompson; ameriški Vladni uradnik, ki študira 'probleme preobljudenosti. V tem odru je smatimn za veičaka in proučil ja to vprašanja že v mnogih deželah. Dejal je — "da, ras, edina rešitev za Japonsko Je, Če uvede porodno kontrolo".—Takoj so planili nanj katoliški misijonarji in dr. Warren je bil odpoklican nazaj v Zed. države. Ali je vsled tega problem preobljudenosti, ki tlači Japonsko, kaj na boljšem? Nekoč — bilo je to davno, je še nekako bilo. Kajti ako so bili ljudje lačni, je pričela deževati mana z neba. Ali pa je fam Nazarenec* napravil iz par hlebov polne jerbase kruha in nekaj rib je spremenil v tolikšno množino, da jih je bilo zadosti za pet tisoč ljudi. Toda takih čudežev ni več. Ljudje pa se množe in če hočejo živeti, jim je potreben živež, potrebna jim je streha in še niarsi-kaj. A glede porodne kontrole je čudno tudi v očeh protestantskih ter pravoslavnih duhovnikov, ki so oženjeni — tole: Zakaj so baš katoliški duhovniki toliko proti splošni porodni kontroli, da-si jo baš v svojem duhovniškem poklicu izvajajo toliko, da nimajo ne svojih žen, ne svojih otrok? Ivan Molek je v svoji nedavni "Svobodni besedi" opisal odnošaje z Louisom Adamičem. To je Ivqn napisal na naalov urednika Proletarca, ker je slednji baš v tej koloni ugotovil, da sta si bila Ivqn in Louis mnogo let dobra prijatelja, pa ste se končno sprla — ne da bi bilo v javnosti kdaji pojasnjeno, čemu in kako. Nu, Molek je sedaj pojasnil. A še vedno se zdi, da ni vsega povedal. Kak tak malenkosten prepir — ki ga omenja I. M. v "S. B." sicer lahko v kakem slučaju pomeni razpotje, toda ne med razumniki, h kakršnim sta ona dva prištevana. Gerhard Eisler je bil do nedavno le malokomu znan. Zvezna vlada, oziroma njen justični department ga dolži, da je bil tu komunistični špijon, nekak duhovni vodja komunizmu in takih stvari. In pa da si je dobil potni list pod napačnimi pretve- zami. Zaprli so ga, gnali na sodišče in ga pustili na prosto pod jamščino. Ta povprečnemu Američanu povsem neznan človek se je utihotapil v New Yorku na neko poljsko ladjo, ki je imela najprvo pristati v Angliji. Eisler je potem, ko je bila ladja že daleč na morju — prišel iz skriviš-ča, plačal voznino in stvar bi bila v redu, ako ne bi bilo na isti ladji nekega anouncerja CBS. Ta je hitro po radiu povedal kaj in kako. Nato se je pričelo. Ameriška vlada je zahtevala od Anglije, da Eislerja aretira ter ga ji vrne nazaj. Poljska vlada je rekla, da je to politični begunec, ki ima po mednarodnem pravu pravico zatočišča. A naša vlada meni, da v tem slučaju ne. Begunec Eisler ni nikogar ubil, ne oropal, ne spustil kake barake »li municije v zrak. A v tej deželi pa varujemo politične begunce, ki so napravili mnogo zločinov v pomoč osišču v času, ko so naši fantje ginili po bojiščih. Taka je naša dvojna mera. In taka je naša dvojna morala. Ali veste, da je Ameriški družinski koledar za leto 1941 knjiga s tako izborno vsebino, kakršne ne dobite za tako majhen denar / nikjer drugje? Naročite si jo! Stane $1.50. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON «1*4 WEST Zfth 8TREET Tel CRawford 7 2212 OFFICE HOURS: (Except (Except U • JO t« 8:30 r Wed and Bun.; Sat. and 8un.j Res. ttlt Se. Rldfewa? Ave. Tel. CRawford 7-144« If ae aaawer — Call AUstln 7-17if (Konec s 1. strani) Poleg tor resnic je bankir Warburg — bela vrana med svojim slojem — ugotovil še eno. Namreč to, da je atlantski pakt zasnoval Winston Churchill, omrežil s to svojo idejo Trumana in sedaj imamo tu novo breme in eno vojno nevarnost več. Precej senzacije je povzročil pred senatnim odsekom za vnanje zadeve "navadni lajik" Sidney L. Ordovver. Ima impozanten nastop. Dejal je, da je bil v minuli vojni v potih največjih bitkah. Prijavil se je v armado prostovoljno. Njegova žena in sin sta 'bila med vojno ubita v Angliji od nemških raketnih bomb. "Vem iz izkušenj, kaj je vojna," jo dejal, "in zato sem proti vsakemu takemu paktu, ki nas hoče potisniti v novo krvavo vihro". Prodsodnik sonat nega o^soko Ma vnanjo zodeve, jt do¥olil zagovornikom pakta po volar časa, ako *o ga hoteli, toda ko so prišli na vrsto nasprotniki te vojno pogodbe, jim je dejal, da m bo dal nikomur več koš pot minut za izu-stitov njihovih argumentov. Toda ta bivši vojak Or-dowor se za njegov ukaz ni zmenil in je povedal vse kar mu ležalo na duši. Dosegel ni s tem kajpada nič, ker resnica sedaj v parlamentih, v vladah in v notranji ter v vnanji poli-tiki je toliko kakor bob ob steno. i Priredi klub št. 1 JSZ v Soboto 9. Julija j PIKNIK V KORIST i PROLETARCA pri Ktyl» * WMI.w Springs, IN. ; Fina godto« Prifctek ob 2. popoldne, i .................................... ZA LICNB TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tsl. Mlehifaa * 3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada $ $ 3424 W. 26th St., Chieago 23, III. Seznam prispevkov It. 3 v sklad za zdravila, sprejetih v mesecu aprilu 1949«. 27.00 10.00 10 00 ILLINOIS: La Salle: Podružnica ii. 49 SANS $25. Theresa Vogric $2. Skupaj ...................i.......................................................... Chicago: Johnanna Klancnik .......................................... INDIANA: Indiana poli«: ženski klub SND $25. Po $5.; Val Stroy in žena, ter Louis Urbančič in žena, skupaj ..i....................... 35.00 MICHIGAN: Detroit: Podružnica št 1 SANS; Joe in Lia Menton $5. DruStvo št. 144 ABZ $5 Skupaj ....................9.................. Podružnica St 108 SANS: Prebitek priredbe dne 27. marca $190. Po. $10: Gospodinjski klub SDD, J. Kotar in žena, J. Soury-Buper in žena, ter J. Kapel in žena. K. Cvek in žena $5. Joe Traven $2. Po $1: F. Henderson, John Kraly in P. Polanska, skupaj ............................................................ 240.00 OHIO: feurberton: Podr št 51 SANS: Društvo št 48 SNPJ $15, Josephine PlaUier $2, Alois Ocepek $1. Skupaj ................. Canton; Podr. it 10 SANS; Blaž. in Josephine Odar $10, Unity Club $10. Skupaj ......................................................... Cleveltnd: Podružnica Stev. 39 SANS ................................. Podružnica štev. 48 SANS ................................................. "fcuelid: t*odružnic» Stev. 10« SANS .................................... PENNSYLVANIA: , Acosta: Društvo št 310 SNPJ: Po $2: John Jurca in Jos. Setinšek. Po $1: Mary Jurca, Karolina Korošec. John Miklavčič, G. Supanick in Mary Supanick, skupaj ..... „ CoverdaJe: Ameriški slovanski odbor............y................ West Newton: Podružnica št. 8 SANS: Druitvo št 84 SNPJ $5. Po $1: John Kobe in Mike Kotar, skupaj .................. WISCONSIN: * % Milwaukee: Podružnica št 56 SANS: Federacija* SNPJ $25, društvo št. 18 SNPJ $15. društvo št. 520 SNPJ $20, in društvo št 888 SNP^ $10. Skupaj .................................... Sheboygan: Podružnica št. 18 SANS: Progresivne Slovenke, krožek št 12 $121.50. Po $5: Agnes Erste, Ignac Gerdenc in Ignac Kastelic. Joe Urbančič $3. in Frank , Turk $2. Skupaj ..................................................................... 141.50 RAZNI KRAJI: ' Florence, Aris. Louis A. Ambrozich ................................ 2.50 Wyaao, Fa. L. Ravnikar .................v.............................................2.00 18 00 20 00 1,000.00 422.00 30.00 9.00 25.00 7.00 70 00 $2.089.00 Prejšnji izkaz ................................:..$7,017.95 Skupaj ...........................................$9,988.95 Vsem darovalcem in nabiralcem prisrčna zahvala! Chieago, IU., 5. maja 1949. ( Mirko G. Kuhel, gl. Ujnik. Korokunski prekop bo večji kot Sueški in Panamski V subtropskem pasu, ki se razprostira med Kaspijskim mor-jam na zapadu in gorovjem kitajskega Turkestana na vzhodu v Srednji Aziji, so neizmerne nižine, ki so večinoma pustinje ln brezvodne stepe. Slana jesera so: Kaspijsko morje (jezero), Aralsko jezero, , Balkajsko in dtuga manjša jezera. Spomladi je po teh nižinah še nekaj bujne vegetacije, ker je zemlja še vlažna od zgodnjega pomladanskega deževja in takrat priženo živino na pašo, čebele rojijo po cvetlicah, jate ptic letajo nad stepami. Maja meseca, ko ni več dežja, požge sonce vse do zadnje bilke, ptice odlete in ljudje od-ženo živino drugam; pokrajina izumre. Po končanem preseljevanju azijskih plemen v 13. stoletju se je v Srednji Aziji osnovala večja država turških knezov iz Hive (takratno glavno mesto) imenovana Harezm, ki je obsegala Turkestan, Perzijo in Afganistan ter segala preko meja sedanje Indije. Medtem ko je pozneje v 16. stoletju prešel severni del pod rusko oblast, je Turkestan ostal neodvisen in imel svoje vladarje kane v Hivi še po vladanju Petra Velikega in šele v preteklem stoletju je popolnoma prešel pcSd rusko (oblast. Ta velika pokrajina se sedaj deli na štiri sovjetske republike, in sicer: bolj na severu je 1. Ka- zensko — Kirgizijska z glavnim mestom Alma — A ta (Kazahi in Kirgizi so mongolskega plemena) z glavnim mestom Tašken-tom, ki ima čez pol milijona prebivalcev. Za Časa prveVvetovne vojne je bilo tu mnogo avstrijskih vojnih ujetnikov, posebno tistih, ki so branili gališko trdnjavo PrzemysL 3. Tadjikistan bolj na jugu proti Afganistanu, ki ima glavno mesto Stalinabad (to ie Stalinovo mesto), ki je novo in popolnoma moderno zidano. Tadžiki niso mongolskega plemena temveč Iranci (Perzij-ci) 4. Turkmenistan se razprostira proti Kaspijskem morju in je naseljen s Turki, glavno mesto je Ašhabad. V Kaspijsko morje se od sred-njeazijske strani ne izliva nobena reka: Amu-Darja in Sir-Dar-ja se izlivata v Aralsko jezero. Amu-Darja je zelo zahrbtna reka; nje vodovje leze ponekod počasi ob gostem grmovju trsja, drugod drvi in poplavlja ter odnaša nizke bregove, ponekod pa se cepi v več rokavov, ki se po-izgube v pesku in menjajoč tek napravlja nove struge. Ta reka se ie po mnenju učenjakov v starih časih izlivala v Kaspijsko morjem torej je nje vodovje oblivalo Turkmenijo, polagoma pa je zaradi mehkih ilovnatih tal uhajala reka bolj na sever v smeri hivinske zelenice (oaze). Hivinci so znali uporabiti posar NA1IOC1TE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR SVOJCEM V STAREM KRAJU n, - Stana $1.65 s poštnino vred. Poi/jfte nam Men naslov in v«c#o( drugo Izvršimo mL PROtETAREC 33*1 k LanwdoU Av«. CHICAGO 23, ILL. mezne tokove svojevoljne reke tn jo,šc bolj ukrenili z nasipi in vi, tako ds se je začela izlivati v Aralsko jezero. Ko,Je reka sopustila prej rodovitne turk-menske pokrajine, so se te pretvorile v pustinjo, imenovano Kara-Kumi, t. j. črni pas-br^z-'odua in neplodna pokrajina, in ickdaj glavno mesto stare države Korezma Gurgandž je proučilo. S spremenjenim tokom ja voda oddajala la eno petino.svojega vodovja v korist prebival-itva, oitala večina pa se je valila v Aralsko morje. Strokovnjaki, so razmišljali, kako bi z vodovjem Amu-Darje namakali rodovitne, toda izsušene planjave Turkmcnije to Hodža Nefes, poslanec turkmen-ikega naroda, je prijel v Petro-jrad do carja Petra Velikega prosit pomoči. Car Peter mu je ugodil, sestavil in odposlal eks-pcdicijo, ki naj bi šla proučit Kemijo ob Amu-Darji. . Naročil je, naj gredo do hivinskega kana in naj prouče, kako bi preuam^ rili tek reke v staro strugo, in s tem zagradili ustje, ki vodi v Aralsko jezero. Toda hinavski kan ie to ekspedioijo dal poloviti in pobiti. Tako se je končal prvi poizkus priprav za namakanja pustinje KAra-Kumi. Toda. načrti Petra Velikega niso bili pozabljeni in ko so Rusi v preteklem stoletju zavzeli dr-žavo.Horezm z glavnim mestom Hivo, je poročal tedanji generalni poročnik Gluhovski, da bo Rusija načrte Petra Velikega morala prej ali slej udejstviti. Kara k umski prekop naj bi usmeril vodovje Amu-Darje preko pustinje po. najkrajši poti do zemlje, ugodne za bombaževe nasade. VF Kara-Kumi so si sledile ekspedicije, a se vračale i malenkostnimi uspehi. Leta 4912. je inž. Jermolajev hotel napeljati vode Amu-Darje v Marijsko in Tedžensko zelenico (oazb), toda raziskovalci niso našli sledu prvotne Struge in Rusija je še nadalje pošiljala v Ameriko zlato za nakup bombaža. Prešla so desetletja in Kara-Kumi je ostal še vedno brez Vode. Projekt za prekop je našel šele v sedanji dobi, v dobi Sta-linskih petletk, svojo rešitev. Verjetno se o nobeni reki na zemeljski obli ni toliko pisalo futkor o Amu-Darji. Sovjetska vlada je poznala veliko važnost karakumskega kanala. S pripravljalnimi deli niso prekinili niti v času vojne in, ko so na frontah divjali bbji, je v Turkmenijo bila poslana nova ekspe-dicija. Po razžarjenem pesku so prišli raziskovalci na staro šahovsko pot-" ša j Ion". Po teh pu-stinjskih stezah so se nekoč premikale bogate karavane iz Hive v Indijo. V mnogih stoletjih so se tla v pesku vdala, nastala je nekaka nižina in vpi;av ta je sedaj obrnila nase pozornost inženirjev; dognali so, da bi po njej lahko speljali strugo kanala. Začeli so s topografičnimi deli, toda ugotovili so, da bi se stroški ne izplačali, če bi za strugo vzeli "pot šahov". Kljub navideznim neuspehom so delo nadaljevali drugi strokovnjaki; opazovali so strmec terena v tem enoličnem peščenem morju; za topografi so prišli geolog}, ki so določili kakovost in posebnost ozemlja, koder bi vodil kanal. Agrome-liorator A. T. Morozov je raziskoval teren in se zanimal, kako pronica voda v teh zemljinah in kronometrično opredelil celo, s kako hitrostjo pronica voda v peščenih pustinjskih tleh. In to je bilo odločilno. Ako bi se izkazalo, da bi struga kanala požrla mnogo vode, bi morali iskati' nov teren. Nekega dne je eklpedicija prišla do starega mesta Meri: hiše, trdnjave in mošeje so bile v razvalinah, struge namakalnih jarkov pa zaraščene z divjo bodečo travo. Ob reki Murgab, ki prihaja iz iranskih obmejnih grebenov in teče v smeri od juga proti severu v pustinjo Kara-Kumi, so bili že zdavnaj namakalni jarki, pa je prišel v 13. stoletju Džingiskanov sin Otogaj kan in dal razrušiti nasip Suntanlent nfe reki Murgab, ki je reguliral vodo vseh namakalnih jarkov. S tem je uničil delo mnogih vekov in pokrajina se je spremenila v pustinjo. Ne bo dolgo, ko bo vodovje Amu-Darje teklo okaog mrtvega mesta Mari in pokrajina be feo-pet oživela. Ob reki Murgab bo do L 1952 končan prvi de) karakumskega prekopa in kfcdar bodo našli staro strugo bodo imeli inženirji ključ do Kaspijskega morjA. Karakumski prekop bo zdale- ka presegal Suuški in tudi Panamski prekop Glavna jgradba prekopa bo poleg gorske vasi Basaga. Od tu se vodovje Amu-Darje spušča v kotlino Kelfijski Uzboj, kjer nastane veliko umetno jezero s površino 82 kv. km. Od tu izpeljejo prekop do postaje Tahmet na železniški progi, ki pelje v Ašhabad; dalje bo šel preko peščene pustinje Bajram-Ali in Mari, nato proti jugu in bo znova presekal železniško progo. Tu ga bodo zajezili z velikim nasipom, strugo reke Murgab pa bodo napolnili s 3 milijardi kub. metrov vode, s čimer se bo množina vode v njej podvojila, Po MX) km. se bo ta v vsem teku plovni kanal usmeril dalje proti zapadu do samega glavnega mesta Turkmenistana Ašhabad a. Tako ukročena reka se bo po enem rokavu izlivala kot prej v Aralsko morje, drugi del reke v Kaspijsko morje? tretji del pa v Uzbekistan, toda vsa voda bo služila za namakanje karakum-skih pustinj. Z gradnjo Karakumskega kanala so že pričeli in kmalu se bodo v karakumskih pustinjah pojavili graditelji; ; železnim škr-tanjem se bodo zajedle v dno kanala črpalke eskavatorjev in metale ven gore peska. Končno se bodo odprli jezovi in vodovje Amu-Darje bo vdrlo v kanal. Obenem s stroji pojdejo v kanal plavajoče hiše delavcev, tovorne ladje na vesla, tovorni parniki in motorni čolni. Tako Ipo ta kanal zvezal Guardakugitanski obrtni okraj s kmetijskimi oazami rek Murgaba in Tedžena. S tem, da obogati Amu-Darja ti dve reki s svojim vodovjem, se poveča površina turkmenskega ozemlja, primernega za setev, za 230,000 ha. Zaradi obilne in dobre krme se bo dvignila živinoreja, lov in ribolov. Bombaž, žito, ribe, meso, buče, zelenjavo, sadje, nafto in obrtne izdelke bodo nalagali na tovorne ladje, jih odpremljali po znamenitem kanalu in v doslej zapuščene kraje se bo znevf naselilo blagostanje. "Slovanski dom" imel lepo priredbo CHICAGO — V soboto 7. ma-j* se je vršila oa north side lepa prireditev društva Slovenski dom št. 86 SNPJ, ki je bila ob enem slavnost bivšega društva "Gorenjec" št. 104 SSPZ. Sedaj je združeno s prvoomenjenim društvom. Izmed ustanoviteljev se bili navzoči in predstavljeni Peter Shular, Joe Stim in Mike Ribnikar. £ Slavnost je otvoril Ludvik Katz, nato je sledilo nekaj pevskih ter deklamacijskih točk, go-Vornik pa je bil gl. predsednik SNPJ Joe Culkar. Te priredbe so se udeležili tudi mnogi prijatelji društva št. 86 iz zapadne strani — a lahko bi jih prišlo še celo več, ker dvora-rana, v kateri sevje slavnost vršila, je jako prostorna in prikupna. Izmed glavnih odbornikov so prišli Joe Culkar, Anton Garden, Filip Godina, Anton Trojar in F. Zaitz. Igral je KJovichev orkester in peli sta pestri Kovich. Sešli smo se z našimi starimi znanci, Jtot sta društvenika J. Morsi, J. Turk, z L. Katzom, ki je bil že omenjen, z Benčanovi-mi ljudmi — in z mnogimi drugimi, ki jih je bilo toliko, da bi tj» ne mogli omeniti vseh. "čip-sc" je prodajal sin pokojnega L. Volka, ki je za očetom prevzel blagajništvo in je ostal v tej službi. Njegova žena je hči znanega Prešernovega pevca Stan-kota Možine. ' * Društvo je imela s to priredbo velike stroške, a vendar je upati, da bo vzlic temu tudi precej prebitka. vedno priporočljivo; potrebno PS je« tedaj, kadar povzroča bolečine v grlu posušena sluznica. Za grgranje je dober kjtfnlični čaj, kateremu dodamo čajno žlico navadnega glicerina, ne smemo pa grgrati kadar imamo gnojno angino, kajti vsak vnet organ potrebuje miru. Bolečine v grlu niso same po sebi nobena bolezen, temveč le znak različnih bolezni. Zato naj mati vedno pokliče zdravnika, kadar so pri otroku bolečine v grlu združene z vročino, kajti možno je, da ima otrok angino ali vnetje mandeljnov, kar je že pri marsikaterem mladem človeku povzročilo vnetje ledvic, sklepni revmatizen, srčno napako itd. Tudi angina ni sama po sebi bolezeri; lahko jo povzroče povzročitelji raznih gnojnih vnetij, je pa lahko tudi delni pojav škrlatinke ali celo difterije. Za-j to vsaka mati najbolje /napravi, | da pokliče zdravnika, čim bo otrok imel vročino in bolečine v grlu. Rodioteleskop V Sovjetski zvezi so zgradili poseben radioteleskop, ki bo zaradi svoje moči in tehnične popolnosti 1 nudil zvezdoslovcem dosti jasnejšo sliko našega vse-mirja, kot vsi današnji aparati, ki so jih do danes uporabljali. Polom USA politike na Kitajskem, ki vodi v nove napake (Konec s 1. strani) Kako? V Washingtonu upajo, da kitajski komunisti pravzaprav niso komunisti v pomenu besede, kot se jo lahko tolmači npr. med proletariatom v Parizu, ali v Milanu v Italiji, ali v New Yorku itd., pač pa da se to gibanje (na Kitajskem) lahko primerja kakemu "new dealu". Vsled tega mnogi konservativni člani zvezne vlade domnevajo — da ker Rusija Kitajski ekonomsko ne Mv stanju pomagati, bo toliko bolj navezana iskati posojil in materiala za svojo obnovo v Zed. državah. Tega mnenja so tudi liberalci— posebno še, ker smatrajo, da je sedanje vodstvo komunistične vstaje na Kitajskem pte-ponosno, da bi hotelo slediti navodilom tx Moskve. Bilo je že dostikrat rečeno, da so kitajaki komunisti slični Titu. Hoče predvsem varovati koristi svoje dežele in . ugled ter integriteto svoje vlade. Kako to bo pokazala bodočnost. Zahteve za odprto intervencijo Dočim se "zmerni" ameriški konservativci nadejajo, da jim bo mogoče Kitajsko pridobiti saj pod pokroviteljstvo vnanje politike državnega departmenta, je mnogo drugih, ki so proti vsakemu "apizanju" in zahtevajo odprto intervencijo. , Toda v svojih mnenjih se tudi oni zelo razlikujejo drug od drugega. Skrajneži hočejo, da naj na Kitajsko pošljemo syojo armado, letalstvo in mornarico in s komunisti bo "hitro pospravljeno". Drugi — bolj previdni -m menijo, da ako začno ameriške čete duhu Rooseveltovih štirih svobodščin. Ne zahtevajo od Zed. držav drugega kot prijateljstvo ter obljubljajo isto tudi nam. In pa vzajemne trgovske odnosa je žele — nc samo z nami temveč z vsemi deželami po svetu. To je državnemu departmentu v precejšnjo uteho. Bolj v zagati pa so Angleži. Kitajski so ukazovali kako in kaj skozi dolgo dobo, ji prodajali opij, jo izkoriščali in s^bi pa so po prostranih provincah velike Kitajske države leto za letom posnemali smetano. Kaj bo v bodoče? Kitajski komunisti pravijo, da mora postati Kitajska toliko suverena država, kakor je Velika Britanija, USA, Sovjetska zveza itd. Hong Kong v nevarnosti Anglija je med in po vojni z pobijati kitajske komuniste, bo Japonsko v Aziji ogromno izgu-to med ljudstvom napravilo to- bila. Nad Indijo več ne komandi- liko sovraštva proti Ameriki, da ga skozi par generacij ne bo mogoče ublažiti. Tretji pa so za direktno pobotanje s komunisti. Naj jih priznamo, da smo doslej podpirali "napačno stran" (kitajsko reakcijo), a da smo bili in smo vedno na strani "ljudske volje". Torej ako kitajsko ljudstvo hoče komunistično vlado, mi nimamo nič proti. Kitajcem sc zde taka obetanja sicer mikavna, toda ker imajo s politiko Zed. držav skušnje, nam nič ne verjamejo. Bodo pa nam verovali, ako jim bomo posodili za nakup živil in raznega materi-jala. In v to so zmagovalci v tej veliki kitajski civilni vojni pripravljeni. Naučili so se, da razne petletke ali dyoletke malo zale-žejo, ako nimaš pri rokah orodja, s katerim jih bi uveljavljal. Položaj za USA ugoden Okolščine so take, da bodo Zed. države najboljše storile, če se s kitajskim ljudstvom, ki drži z uporniki,' pobotajo. Zelo verjetno je, da je mnogo oseb v zvezni vladi in tudi v senatu za tako rešitev — a je tudi mnogo zagri-zencev, ki store vse v svoji moči, da se bi tretja svetovna vojna čimprej pričela. Težave Velike Britanije Tudi Angleže skrbi, kaj bo z njihovimi investicijami na Kitajskem ako se komunisti res po-laste vse dežele? Ali jim bo imovina zaplenjena? Vodje komunistične stranke pravijo, da ne propagirajo revolucije temveč da delujejo le v ra. Burma sc ji je izmuznila iz rok. Siam se počuti samostojnega. So pa še ogromni angleški finančni interesi usidrani po vsi Aziji, Vrednost teh vložb v razne industrije, v rudnike in v ko-' munikacijska sredstva sega v precej milijard. Kar se Šangaja tiče, ki je bil nekoč prestolnica angleškega imperializma v Kitajski, je izgubljen za vse tuje sile. Sangaj — mesto z okrog šest milijoni prebivalcev je kitajski New York— toda gos po A rji tega tretjega največjega prometnega mesta na svetu so bili — ne domačini temveč newyorški, londonski ter francoski bankirji. Kitajski komunisti zahtevajo, da naj Angleži prepuste Hongkong nazaj Kitajski, ki so ga ji s silo in z zvijačami ukradli; To -se jc dogodilo leta 1831. Med minulo vojno so ga ugrabili Japonci. Nato so ga vzeli Angleži nazaj proti volji Čiang Kaiškovega režima — toda s tiho odobritvijo ameriške vlade. Ko postane vsa Kitajska osvobojena starih koruptnih elementov, izkoriščevalcev in imperializma, bo prišla na vrsto tudi angleška kronska kolonija tfong Kong Angleži imajo v nji vloženega kake štiri milijarde dolarjev kapitala. In nad dva milijona Kitajcev gara zanje Afr-gleži žele, da bi jin* Amerika pri tem pozab-igro samf izgubila, izgublja. Kitajska ae osvobojuje in n} je sile, ki bi jo mogla znova zasužnjiti. giezi zete, aa c pomagala — in Ijajo, datfje igro oziroma da jo u CMfiflii Research Considers Cookies••• O bolečinah v grlu Jokajoč in s vročo glavo pride otrok k materi in toži o bolečinah v grlu. In ka] napravi mati? Položi otroka v posteljo, mu da piti vročega čaja ln napravi tako, kakor je v takih primerih navada: vzame volneno ruto in mu jo ovije okrog vratu. Je mati postopala pravilno? Da, pri začetnih bolečinah bolezni, ki se naselijo na žrelni sluznici in na mandeljnih. Dobro bi bilo* le, da bi nadomestila volneni ovoj .v zlažno oblogo; veliko ruto namočimo v mlačni vodi, ožmemo in položimo okrog vratu, nato še kos flanele sli volneno ruto in obkladek je gotov. Skoraj rfmo pozabili na priljubljeno grgrar\je. Seveda ni VSAKO LETO potrošijo izobraževalne ustanove v Chicagu in v severnem Illinoisu milijone dolarjev v preiskovanju novih vrednot za industrijo. Tem projektom ni mej. Tičejo sa lahko piškotei in gredo do sjtostceasev.. V dobi brsih tehnoloflitnih menjav je vašnost sporednostt med izobrazbo in industrijo velikega pomena finance za ra-ziskavanja, in donaše tudi veliko doprinosov iz laboritorijev, ki jih obratujejo industrije. Učni savodi preskrbujejo iz-kuftene znanstvenika, in oprem be. ki so potrebne ia raziskovanja. V tem oziru nudi baš čikaški teritorij temeljne prednosti Synchrv-eychtnm Mm insUiM % Imstit*M /»r Nm* cltmr S t»,/iet, Vid. vrsity y dktC0f% 000. za uspeSna in ekonomična prizadevanja na vsakem znanstvenem polju. Ta pridobitvena vzajemnost v čika&kem okraju je zelo plpdonosna. Novi in izboljšani produkti in predclavanja so pcAnagali Ameriki med vojno. Pripomogli so po vojni v rekordni produkciji mirnodobnih prbduktov. Vsak odjemalec Je imel koristi od teh izboljšav bodisi v boljši kvaliteti in, v nižjih canal*- ^ tikal ko okraCfe itna d s«>oJe brez-primerTir kombinacije — ker j« velik vzgojni center in srediifie velikih indiutrij — privlačnost ra pritegnitev novih ofcre-tov. To je kraj jHtffonm v naši deželi. TIMITORIAl INFORMATION DEPARTMENT S. Shuh—PfctM lAwWpli COMMONWEALTH EDISON COM PA Jf.T mm4 ttl/••/», »Mi c»w»««y M«* k f»f»trmHm§ mMy ee ikt ^/wicteMi el teiTfcerjp 99 isfvsi cst^isrs^sf MNsWi t i « n" A Yugoslav Weekly Devoted te Hie Inltrttl of thi Woriiari • OFFICIAL OftGAN OS J. S. P. end Ht Educational Bureau PROLETAREC LITTLE LUTHER By JOHN PAINE "A very eminent men agrees with me, Luther, ao I must be right," crowed Mr. Dil worth, the Dimity Diaper czar. "You and Herbert Hoover are always right, Pop. If everyone gets out and sells apples, prosperity will be right around the corner." "Never mind the swift talk, you hooligan. I am not talking about Herbert Hoover and I am not talking about apples. I am talking about Sir Norman Angeli and the Common Man." "I have heard of both. What did the Common Man say, Pop?" , "The Common Man didn't say anything, and if he did I would not listen to him. But Sir Norman Angeli, the eminent British economist, saA something which I think you should absorb." Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. THEY SURE ARE AGIN IT By GARRY FULLERTON They don't know what it is, but .^ey sure are "agin" it The "they" are the fat-cats of free- enterprise, and the **it" if Socialism. Tne minimum wage law, for example, is "clear Socialism." If you don't believe it, just ask Represen-ative Ralph W. Gwinn (Rep., N Y ). The biLi, HR 3190, sets the minimum wage at $ .75 per hour, rhis outrageous wage, says Rep. o winn, would have to be pakt to »very working man, woman and ?hild, even a baby sitter. What's worse, the bill denies the .ight to work to any person who .'annot persuade someone to pay lim such an exorbitant amount. In jther words, the bill "is actually a ompulsory unemployment bill. Tnat is planned economy. That is Socialism in any country, including America." Compulsory unemployment is Socialism! But wait—there s more yet! CHICAGO, ILL., May 18, 1949 EDUCATION '< ORG ANIZ ATION CO-OPE* ATI V! COMMONWEALTH VOL. XUV. THE MAHCH OF LABOR FEDERAL AID "Oh, boy. Pop—I hope he said 'banana split!'" "Nothing of the sort. Sir Nor man said the Common Man should be absorbed. He said men should be uncommon. And that's what I always say." "That's a very intelligent remark Sir Norman Angeli made, Pop. Does he get paid for saying things like that, or do they just drip out of him like oil from a cracked crankcase?" "Sir Norman, my lad is brilliant. So long as he agrees with me, I will tolerate no disagreement with him." "Very well, Poppa. But would you mind translating Sir Norm's speech? Whst does it mean?" "It means thst the sooner we stop being do-gooders and stop trying to help the Common Man and the sooner we begin stressing individual dignity, initiative, foresight, know-how and —I hope—profits, the sooner everything will be hunky dory." "Did Sir Norm put it that way?" "Of course not. He's too polite. But that's the way I put it." "What, Pop, is your idea of the uncommon man?" "To my mind, Luther, the uncommon man would be someone who didn't eat, didn't rest, didn't need a roof over his head, and could work a 24-hour day for nothing without tiring." "You mean, a sort of human shmoo?" "An excellent idea, my boy." "And how do you propose to develop this uncommon main?" "Education, my lad. Education and the Taft-Hartley Law." "The Taft-Hartley Law won't prevent people from wanting to eat, Pop." "Properly enforced, my * boy, and surrounded with some of the other legislation I have in mind, it won't make any difference whether people want to ea*. or not. And if it makes no difference, who cares whether they want to eat?" "They care." "Who does?" "The people, Pop." "The people? I never pay any attention to the people." "But wait 'til they start paying attention to you, Pop!" Layoffs Artnounced Westinghouse snd Oeneral Electric—the two major producers of electrical products—both announced layoffs as a result of what they called declining consumer demand. Westinghouse said It had laid off 2559 since the beginning of 1949. General Electric s Erie, Pa., plant officials announced they would "furlough", 1200 workers by the end of April. A layoff of over 600 workers from the Philco Corp'«. Philadelphia refrigerator plant was described by a Company spokesman as "an adjuetment/' Federal aid to education is So ialism. Yep!—that's what the Fort Wayne Chamber of Commerce say« in its News Letter. "Is there a sin gle state who WANTS Federal aid ...?.. . this reformation of our American school system is as neat a piece of socialistic legislation as can be found in either England or Russia today!" Public housing is also Socialism. A recent group formed in San Diego to fight "State Socialism" says that the housing bills now before Congress are socialistic as are compulsory health insurance schemes and a California legislature bill on restaurant control. And then there is that "Spence Bill" (HR 2756)! It would give the President power to aHocete materials and supplies, regulate wages and prices, control production and undertake public works programa to alleviate unemployment. "SOCIALISM IS HERE," screams the Fort Wayne C. of C. "Make no mistake about it! Only if we drag this monster out in the open and take a good look at his size, can we hope to lick him." CLUTCH VESTS Other vested interests are also clutching their vests in terror at this monster. James H. McGraw Jr., of McGraw-Hill claims that the Spence Bill is the second step in socializing industry. The first, you know, is higher corporation taxes which < the President has called for. In full page ads in a number of leading papers. Mr. McGraw notes that "The election of November 2. 1948, gave no mandate for Socialism." Therefore let's have no more of this fooMshnes« about higher corporation taxes. V Best of all. though, is the Socialist penetration into that inner sanctum of reactionary capitalism, the Pennsylvania Railroad The action 3f the Pennsylvania In stopping payment of bills of the Long Island Railroad, claims a local daily, "gives rise to suggestion of rocial-istic cure, and so is harmful to the entire free enterprise system." "Pennsy officials should realize," continues the editorial, "that if they arouse sentiment for state ownership of the LIRR it will be only a matter of time before the same befall« Permsy itself." INDUSTRY'S OWNERS GET TOUGHER AS "DISINFLATION" KILLS JOBS Can't Be That Bad According to Dr. Juleps Schrei-bcr, president of the Northern Virginia Mental Hygiene Society, "general hell is absoad in the land." "Fear of war, fear of loss of savings due to runaway inflation, fear of loss of job, fear of depression. lack of housing and medical services," and other "gnawing anxieties," the good doctor said, are inflicting upon millions of the American people these results: "Mental ills, stomach ulcers, abounding aches and pains, disrupted family 'relationships, and misplaced hate for scapegoats." Your Mother Raised Her Boy To Be A 'S WRAITHS Two small boy« put their grimy hands side by side on the counter . "Mine's dirtier'n your'n, said one joyfully. , ... "Huh," said jthe other, "you're two years older'n me." By Edwin A. Lahey WASHINGTON—Some curious ghosts from the dark crannies of American industrial history hung on the temporary steel girders in* the House of Representatives chamber when debate began on repeal of the Taft-Hartley Act. The ghosts were brought in by grizzled men who were organizing labor when that was a dangerous occupation, when tmio.is met under a viaduct or in the conspiratorial atmosphere of the back room of a saloon. These oldsters, who still haven't learned to wear a dinner jacket, like their younger, book-learned colleagues in Washington and the bog towns, sat in the galleries, hunched forward with grim faces, while members of Congress made vociferous speeches to large banks of empty seats. • * • One could faintly distinguish among the wraiths in the girders the sharpies from the West Virginia coal 'mining camps, who used to discourage attendance at clandestine union meetings with strip teasers " who would lure the coal diggers to less somber doings than a discussion of conditions in the pits. There were shadows 4 of the faned and dreaded coal and iron police of the Pennsylvsnia industrial valleys, who didn't need any court order to run an organizer out of town. There were Colorado militiamen, burning the tents of the Ludlow strikers, and finding the bodies of women and children in the wreckage. There were Pinkertons fighting pitched and bloody battles with Carnegie Steel strikers in Homestead, Pa., the ferocious Pinkertons whose only visible heirs today are the' peunchy, good natured men in gray at the -ace tracksvwhose chief task is the quiet removal of drunks *rom the premises. There were even more up to 8te ghosts—those of the men lied in the "Little Steel" strike of 1937, ghosts of the "errified deputies and the rav-ng sit down strikers in the bog >attle at Fisher Body plant No 2 in Flint, Mich., in 1937. JUST AN INCIDENT The other day ona of the Washington newspapers carried an "unimportant" story about an "unimportant" woman employe at the Pentagon who didn't like the kind of milk served at Pentagon cafe-terias. \ * The young lady began circulating a petition, asking that the cafeterias switch back to a brand of milk they formerly used. A lieutenant-colonel stopped the young lady in a snack bar, asked her her name and where she worked. She told him such information was no concern of his. "I'm going to have you picked up," said the officer—and he did. She waa taken a short time later to an Army office and questioned. She was released, then called back. On the second trip the young lady's boss, an attorney, went along. After listening to the ques tioning, he told the colonel, "I think you're a little out of order. Said the officer, "Well, how do we known she's not a Communist"? Said the boss. "Now I know damn well you're out of drder"! What happened was, of course, "just an incident" insofar as the public welfare is concerned, but it serve« to illustrate the type of crackpot thinking on matters ideological which permeates a large part of official Washington. The reporter who wrote the story said it "illustrates what a stupid thing a Gestapo can be." EARTH SLOWING People who "don't even know the right time" have some distinguished company—Sir Harold S. Jones, who keeps the world's official "Greenwich time" at an observatory near London, England. Here recently, he said neither he nor other astronomers are sure of the right time, because the earth is revolving more slowly than it used to, and time is measured by the 24 hours In which the esrth goes around once. If the earth continues to slow down, Jones pointed out, the 24* hour day will ultimately be more than s month long. Try worrying shout thst, If you need any mors worries. Big BiH Doherty, head of the \.F. of L. letter carriers, was in he gallery. So was Smolie ~hatak, a Yugoslav who spent meet of his life digging coal in °ennsylvania, and who now ia Phil Murray's man* in Hsftrts-burg. In another row was a proof reader from a Chicago newspaper, on strike for s yesr snd s hslf, the most serious threat ever encountered by the International Typographical Union in a century of democratic trade unionism. Rightly or wrongly, these men in the gallery believe the Taft-Hartley Act took away what they foutfit for all those years before Roosevelt came along fcnd made the Job »of organising s lead-pipe efariv —Chicago Daftly News IS A RECESSION HEALTHY? Mr. Earl O. Shreve, president of the United States Chamber of Commerce, told that organization that a business recession is a sign of health and will lead to a sounder prosperity, according to an Associated Press report, dated May 3, from Washington, D. C. We are not going to contradict M^. Shreve, because we know that what he was talking about was the capitalist private-profit system and not the welfare of ordinary people who must live under tha| system. We believe we can see how big business would welcome a recession, or even an all-out depression. That would do a lot of things for the private-profit economy that big business would like to see done. For one thing, it would bankrupt lots of small businesses and permit those big capitalist combinations that survived to increase their holdings snd consolidste their power over the people. g But in the meantime, millions of Americsns would suffer reductions in living standank, in financial security and in personal freedom. - That's one trouble with this capitalistic economy; it is able to provide jobs for a large section of the working class only when it is unhealthy—that is, when it is wasting and piling debts upon future generations. Working people can't afford a healthy capitalism. Neither can the so-called '"middleclass." Peace is healthy. But many workers and small businessmen would be ruined if all spending for wars, past, present and contemplated, were to stop. Inflation purges the economy of a lot of false buying power. But inflation would destroy the value of workers' savings accounts and insurance policies along with buying power wrapped up in the bonds of the middleclass. So nobody but the very rich wants that kind of health. The trouble ,is that the objectives which are the basis of capitalism are socially unhealthy. The aim is to exploit workers for the benefit of the few; to produce surpluses for sale and profit instead of for human welfare; to create credits in the hands of the clever and strong rather than to build a world in which human beings will co-operate for the^good of all. We believe it is true that the anti-social private-profit game has become so congested with phony credits in the hands of a few people that a physic is in order. Recessions and depressions get rid of some .poisonous accumulations. They're good for the economic system, and' why should the Chamber of Commerce care about what they do tg the common man?—Reading LABOR ADVOCATE.1 Bread Made of "Chemicals" Is Poor Imitation of the Kind Grandma Baked Grandma's home-made b r e a smel led good, tasted good, was good—full of real food. Most bakers' bread today contains less food and more "chemicals." The bread you buy tomorrow may be practically food-less, made mostly of chemical factory products. These changes in the "staff of life" — the food which everybody eau and upon Which the poor particularly depend—are the subject of a bitter controversy now raging in Washington, with power ful lobbies on eactf side of the dispute. '•» ~ • The lobbies represent big ad-ver Users, so daily newspapers are saying nothing about the fight, thought it is important to all the American people, especially parents who are tryinS to raise strong and healthy children. Fash Peculiar Bill The undercover struggle about bread is going on in two places-Congress and the Food and Drug Administration. The "F. D. A." is the Federal agency set up to guard against harmful medicines and food product«. In Congress, some flour milling interest* are trying to put through a bill whfbh woulft make it prsc-ticslly Impossible for the F. D. A. to convict and punish any food manufacturer whose product poisoned or injured the health of anyone. At presen^ the F. D. A. has to prove only thfct the product actually did do harm. Under the bill proposed by the "Milling Trust," the F. D. A. would alsf have to prove, fn a court of, law, that the manufacturer was guilty of "willful intent." Gave Dogs "Fits" Proving, that a flour miller or other.food manufacturer deliberately set out to injure people's health would obviously be S hopeless undertaking. * Why does the Flour Lo)>by propose such a bill? Some observers see the snswer in this sltustion: In recent years, the millers have been artificially "aging" their flour with a chemical called "agene." This increased the profits of both the millers and baking companies, by speeding up production of the flour and making it easier to put through bread-mixing machinery. Medical scientists discovered that bread made with "agonized" flour gave "fits" to dogs which ate it. It seemed probobtf that such bread Is also harmful to' human beings. • —LABOR R&nember the old song of more than 30 years ago: "I Didn't Rai-e My Boy To Be a Soldier"? If you're a young fellow you probably don't know much about that lyric, becauso, while it was very popular for a time, it wa« heard no more after the policymaker! of these United States decided to draft American youth for action in World War I. Well, it's just as well that such a song should be forgotten, because it just fcn't true. Your mother did raise you to be a soldier. And if you don't believe it you don't know a« much as you should 'about the law« of the land and the current interests of the lawmakers of Pennsylvania. It will surprise most Penns^l-vanians to know that ever since the year 1899 every male citizen of the Commonwealth has been a member of the militia. The law has not been used. It has not been needed. But there/it has been all the time Now we leara that another and stronger law to make soldier« of lis Is in the making. In fact it has already been approved by the State Senate and now is being considered seriously by the lower state lawmaking body. The new bill would empower the governor to use the draft process whenever he saw fit to put you in the National and State militia. All of you! Since it would not be practical to put everybody in uniform, the new bill — if it becomes a law — will divide you into two classifications, organized and unorganized. When the Governor would want you hfc'd "organize" you. It seems to us that the workers of Pennsylvania, who are the majority, would feel uneasy about this proposed legislation which already has been enacted by the Senate. But perhaps they don't remember that a man ncmed Harry S. TTuman believed that putting workers in uniform was a good way to break strikes. - Perhaps, too, the American people don't know that it was in the militarized nations of Europe that Democratic processes were first abridged. It wouldn't be to the advantage of unionists if employers would seize upon the slump in employment as an opportunity to lower wage standards . . . and if in the midst of an important strike workers were "organized" into the state militia and either sent far out of the strike orbit or ordered to do as pie economic decline wi)ich set ki last autumn has not been halted during the first four months of this year. On the contrary, all the basic indicators point to a continued downward drift. As the Journal of Commerce puts it, government economists look for a "a slow but sure dis-inflation. Not one now believes that a new upsurge is in the cards." This "slow but sure disinflation" has brought plenty of trouble for workers in the form of layoffs, part-time work and loss in take-home pay. At the same time, layoffs and plant shutdowns have enabled employers to speed up workers on jobs by threatening to fire and actually firing socaMed "obstreperous" and "inefficient" employes. An obstreperous worker is a good union man who complains against inhuman speedup. An inefficient worker is an older employe who cannot keep pace with the greatly speeded-up production schedule. The decision taken by Ford workers to strike against unbearable speedup is just one example of how employers are using the threat of "disinflation'' to reduce their production costs at the expense of the workers turn out more production. —Reading Labor Advocate Population Gains Washington dispatches report that the Census Bureau expects to enumerate 150,000,000 Americans living on April 1, 1950. What World War II and war prosperity did for the baby business can be seen from this expected gain of 19,000,000 in ten years. The Census men are fairly safe guessing only a year in advance. But note what happened to a great American when he tried to guess tO years ahead. Abraham Lincoln forecast a population of 251,888,414 in 1930. Lincoln's error of 128,750,000 was a natural one. He assumed that the past decennial gains would continue. They did not, but why is a question which the experts have never agreed upon. The gains could have been maintained. Our French Canadian friends kept up their birth rate and the 80,000 Frenchmen living there in 1763 are now over six million and next year, for the first time, will constitute a majority of the Canadian people. —Chicago Daily News S. S. Attendant: "And now I'm going to steal a little kiss, baby." Pretty Motorist: "Let the crime wave begin!" militiamen what they refused to do as workers. But that seem* to us, is what a universal State draft law would make possible. If eternal vigilance is still the price of liberty, we think the workers of Pennsylvania had better alert themselves. Capitalism is going to need something stronger than old-fashioned democracy to be able to function in a divided world. —Reading LABOR ADVOCATE