- V CELOVCU 1912. =

- - SAMOZALOŽBA--

RHERIKR in  RHERlKmCI'
5PBRL REI/jnTRUHK

72218

A

__

NATISNILA TISKARNA DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU.

03 >ooo 05 < 8 > 2 >

11^86659

Slovenija je naša mati,
Amerika naša nevesta.

Škof James Trobec.

adar govorimo o »A m er i k i« ali »A m e-
ri kanci h«, razumemo pod tem ime¬
nom skupino onih držav, ki nosijo ime
»Zedinjene amerikanske države
— United States of America«, in
njih prebivalce.

Skoraj tri stoletja se že izselju¬
jejo iz Evrope v te neizmerne pokra¬
jine. V zadnjem času je postal naval
podoben pravemu preseljevanju narodov, ki so se mu pridružile tudi
neštevilne čete Slovanov. Med temi četami je tudi Slovencev prav
znatno število.

Različni narodi so se prišedši v Ameriko sčasoma spojili v novo
ljudstvo, ki je na novih tleh, pod ugodnim podnebjem, s čudovito
duševno močjo ustvarilo novo omiko, na katero gleda ves svet z
opravičenim občudovanjem.

Tudi Slovenci so se udeleževali in se udeležujejo tega prav
titanskega dela in zato je obilno vzrokov, da pogledamo tja, kjer
stoji veliko naših bratov v vrstah delavcev za novo omiko.

1 *

4

Poučiti se o amerikanskih zadevah, ni lahko. Kdor pride iz
malenkostnih evropejskih razmer naenkrat v njemu povsem novi
amerikanski svet, bo strmel in občudoval orjaške oblike amerikan-
skega življenja. Lahko se mu prigodi, da bo občudoval in hvalil
brez kritike, ali pa, da bo iznenaden in užaljen po stranskih in ne¬
bistvenih pojavih. Kdor samo potuje, bodisi tudi skozi vse države,
bo mnogokaj videl, a Amerike in Amerikancev prav ne bo spoznal.
Kdor se pa odloči za bivanje v Ameriki, se bo novim razmeram tudi
hitro prilagodil, da mu bo težko spoznati razlike in nasprotstva ter
soditi pravično. Komur se je tam posrečilo, bo plamtel za Ameriko
ter obsojal razmere stare domovine, kdor pa ni našel »sreče«, bo
ostal brezupen nezadovoljnež med dvema stoloma.

Vobče ni nihče tako občutljiv, tudi le za najmanjšo grajo, kakor
ravno Amerikanec.

V stari domovini je sodba o Ameriki jako različna.

Mnogim to ime silno mrzi, in beseda »Amerikanec« ima marsi¬
kje nekaj sumljivega na sebi. Drugi, in med temi je pretežna večina
onih, ki so že kdaj bili v Ameriki, ne sodijo tako, vsaj ne vobče,
bodisi, da jim slabe strani niso znane in so videli samo dobre,
solnčne strani, ali pa, da jim je Amerika postala res nova, srečna
domovina.

Naš spis nima namena hvaliti, kjer ni povoda za hvalo, še manj
pa grajati tam, kjer sicer grajajo, d graja ni upravičena.

Zaradi tega spisa naj bi noben Slovenec po nepo¬
trebnem ne zapuščal svoje domovine in se podal čez
morje.  Kdor pa misli, da že mora iti, naj iz spisa spozna deželo,
v katero se podaja.

Zlasti pa naj se Slovenci v stari domovini iz knjige nekoliko
pouče, kako v Ameriki živijo, kakšna je ta dežela, in kako se tam
godi njih bratom, ki so morali iti, radi ali ne, s trebuhom za kruhom.

Mesto Ely, Minnesota.

Prvi del.

Splošni pregled.

1. Novi svet. Severna Amerika, Zedinjene

države.

Novi svet.

Površje: 42 milijonov km 2 . Prebi¬
valcev okoli 161 milijonov.

merika ali Novi svet tvori med
Atlantskim in Tihim morjem na
vsaki polobli dve veliki skupini,
Severno in Južno Ameriko, ki sta
zvezani po ozki Srednji Ameriki.

Ime Amerika  je povzeto po
nekem Arne ri go Vespucci,  ki
so mu nekateri po krivici pripiso¬
vali odkritje Novega sveta. Prva po¬
ročila o Ameriki so prinesli v Evropo
norveški Wikinci, ki so prišli na
svojih potovanjih preko Gronlanda
na vzhodno amerikansko obrežje.
Okoli L1000 je odkril Leif Ericson
Novo Skotijo (Neve Schottland), ka¬
tero je imenoval po obilni vinski trti
»Vinsko deželo — Winland«.

lzlandca Thorfinur in Thorbrandson  sta prišla 1.1003 v Helluland
(kamenita dežela, zdaj Labrador) in v Markland  (gozdna dežela, zdaj New
Foundland). Dalje na jug niso prodrli, ker niso bili kos divjim Indijancem. Ta
odkritja pa nimajo zgodovinskega pomena.

6

Ameriko je odkril slavni Krištof Kolumb , 1  ko je dne 12. vino¬
toka 1.1492 dospel na obrežje otoka San Salvador.  Sicer je on
sam mislil, da je odkril vzhodno obrežje Indije (Azije), in so se novi
kraji dolgo časa imenovali India nova  ali occidentalis (zahodna),
a v resnici se s tem odkritjem začne amerikanska zgodovina.

Na svojem tretjem potovanju je Kolumb prišel na obrežje Južne
Amerike (1. avgusta 1. 1498). Neodvisno od njega pa sta prišla kot
prva na obrežje Severne Amerike Giovanni Caboto 2  in njegov
sin Sebastjan  o,  ko sta iz Angleškega iskala poti na Kitajsko.
Druga odkritja so hitro sledila.

1  Krištof Kolumb (italijanski Cristoforo Colombo, španski Cristobal
Čolon) se je rodil v Genovi leta 1446. Njegov oče je bil tkalec in gostilničar,
ki se je preselil v Savono. Kot mornar si je pridobil potrebne znanosti. Po¬
nudil se je portugiš-
kemu kralju Janezu 11.,
da hoče priti proti za-
padu v Indijo. A kralj
je odklonil. L. 1485 se
je na skrivnem podal
na Špansko. Po dol¬
gem obotavljanju mu
je dala kraljica na raz¬
polago 3 ladje (Sta. Ma¬
ria, Pinta in Ninna), s
katerimi se je odpeljal
dne 3. vel. srpana 1492
iz pristanišča Lagos.
Po hudih zaprekah, ka¬
tere je premagala le Ko¬
lumbova jeklena volja,
je zagledal mornar Ro¬
drigo dne 12. vinotoka
1492 obrežje otokaGua-
nahani, ki ga je Kolumb
imenoval San Salvador.
Dne 15. sušca 1493 se
je vrnil v Palos, in dne
28. majnika ga je špan¬
ski kralj v Barceloni
imenoval za podkralja
novoodkritih dežel. Ko¬
lumb se je podal še
trikrat v Ameriko. Hva¬
ležnosti je našel prav

malo, pač pa mnogo ponižanja. Umrl je dne 20. majnika 1. 1506. L. 1899. so
prenesli krsto z njegovimi ostanki iz Havane v stolnico v Sevillo.

2  Giovanni Caboto  (angleški Cabot) se je rodil okoli 1.1420 v Genovi.
L. 1490 se je preselil v Bristol na Angleško, kjer je 1.1498 umrl. Njegov srednji

7

Krištof Kolumb in spremljevalci zagledajo Novi svet.

L. 1512 je prišel Španec Ponče  de  Led  n 3  na Florido. Leto
pozneje je zagledal Vasco de Balboa 4  Tiho morje pri Panami.
Francoz Jaques Cartier 5  je odkril 1. 1535 reko St. Lawrence
(Št. Lorene), in Anglež Henry Hudson 6  1.1609 reko Hudson.

sin Sebastiano  (* 1472 v Benetkah, f 1557 v Londonu) je prišel 1.1517 na
Labrador in v španski službi 1.1526 do reke La Plata.

3  Ponče de Ledn  je spremljal Kolumba na drugem potovanju 1.1493.
Postal je kraljev namestnik na otoku Porto Rico. V bojih z Indijanci na
Floridi je bil ranjen in je umrl na rani 1.1521.

4  Vasco Nunnez de Balboa,  rojen 1475 v Estremaduri, se je šiloma
in izdajsko polastil province Daria (v Srednji Ameriki), dne 25. kimavca 1513 je
odkril iz zaliva S. Miguel Tiho morje. Postal je admiral Južnega morja, a Avilla,
kraljev namestnik, ga je vrgel v ječo in ga obglavil 1.1517.

5  Jaques Cartier  (Žak Kartič, *31. grudna 1494 blizu St. Malo, Fran¬
cosko, f tam 1. kimavca 1557) je prišel v službi francoskega kralja Franca I.
na Labrador in 1535 po reki Št. Lorene do Mont-Royala (zdaj Montreal). Nje¬
gova odkritja pa niso imela uspeha.

6  Henry Hudson  (* 1550, f okoli 1611) je v angleški službi v letih 1607
in 1608 potoval v Gronlandijo in na Novajo Zemljo. Ko je iskal prehoda na
Kitajsko, je prišel 1.1609 na reko Hudson in 1.1610 v zaliv Hudson Bay, kjer
so ga uporni mornarji izpostavili v majhni ladjici. Izginil je brez sledu.

8

Severna Amerika.

Površje: 21 milijonov km 2 . Prebival¬
cev okoli 100 milijonov.

everna Amerika ima podobo
pravokotnega trikota. Obrežje
je na zapadu večinoma strmo,
na severu in vzhodu nizko,
majhen del je tudi prodovina.
Na vzhodu je poleg treh velikih
zalivov (Hudson Bay, St. Law-
rence Bay in Mexican Golf)
mnogo globokih zarez, prista¬
nišč iti izlivov širokih rek. Na
zapadu ima mnogo zarez le
severozapadni del. Poluotok
Florida obmejuje zaliv istega
imena. Od površja Severne Amerike spada 1 '87 milijonov km 2  na
poluotoke in 3'83 milijonov km 2  na otoke.

Dvoje glavnih gorovij se razprostira od severa proti jugu. Na
zapadu so tik morskega brega veličastne Kordilijere  z mnogimi
ognjeniki, na vzhodu, ločeni od brega po ozki planoti, Allegheny. Prve
se dvigajo do višine 6241 m (Mt. Kinley), druge povprečno ne čez 1000 m
(Mt.Michell 2040 m). Ob gorovjih so višavja, ki so preprečena s srednjim
gorovjem, ali so zmerno hribovita. V sredini so velikanske ravnine,
Arktna nižina na severu in dolina ob reki Mississippi (Velika reka).

Razvrstitev gorovja pospešuje tvorbe velikanskih rek. Na
Atlantiško morje pride od vsega površja 40% porečja (St. Lavvrence,
Hudson, Mississippi, Missouri), na Severno Ledeno morje 31% (Nelson,
Mackenzie), na Tiho morje 22% (Yukon, Columbia, Colorado). Drugo
vodovje nima odtoka. Nekako v sredini so velikanska jezera (Lake
Superior, Michigan, Huron, Ontario, Erie), v Kordilijerah je Salt Lake
s solnato vodo, in na severu so razsežna močvirja (tundre).

Amerika sega skozi vse pasove in kaže velike razlike v pod¬
nebju  brez milejših prehodov. Ker niti na severu, niti na jugu ni
gorovja, imata mrzli sever in topli jug neoviran pristop. Morje vpliva
na podnebje le na zapadu.

Rastlinstvo  je jako mnogovrstno in prekaša evropejsko. V
razsežnih gozdovih je zastopanih nad 400 raznih vrst, dočim jih ima
Evropa le 40. Kalifornija je podobna našim sredomorskim pokrajinam,
odlikuje se pa po svojih gozdnih velikanih

9

Manj bogato  je  živalstvo.  Sesalcev je 339 vrst, ptic 1062,
dvoživk 329 vrst; pač pa je mnogo rib, namreč 3127 vrst.

Prvotni prebivalci,  Indijanci, so se najbolj ohranili še v Mehiki
(okoli 5 milijonov in 6 milijonov mešancev). V Zedinjenih državah
in v Kanadi jih je komaj pol milijona in živijo v posebnih naselbinah
(reservations). Na severu so Eskimovci. Potomcev nekdanjih črnih
sužnjev je okoli 10 milijonov. Skoraj 90°/ #  prebivalcev je potomcev
evropejskih naseljencev. Najmočnejši so bili Angleži, zato prevladuje
angleški jezik, in ima javnost angleško lice.

Po veri je večina protestantov, ki so pa razkosani v mnogo
različnih verskih skupin. Katoličanov je nad 21 milijonov.

mz

Zedinjene države (Z. D.).

Površje (z Alasko): 9,403.970 km 2 .
Prebivalcev leta 1906: 83,879.000,
leta 1910: 93,471.648.

Zunanja posestva: 1,875.540 km 2 .
Prebivalcev približno 9 milijonov.

edinjene države — uradno Uni¬
ted States of America (Junajfd
stajts of Emerike) imenovane, —
kratko Union (Unija) — zavze¬
majo srednji in južni del Severne
Amerike med 24. in 49. stopinjo
severne širjave. Zunanja posestva
so: Pas ob prekopu Panama, teri¬
torija Aljaška in Hawaii, Porto
Rico, Filipini, Guam, Vzhodna
Samoa in nekaj drugih otokov v Južnem morju. Izmed gorovij so v
Uniji Allegheny Mts 1  (2000 km) in Kordilijere, ki se tu najbolj razširijo
(2500 km) in tvorijo veličastne skupine. V Tiho morje se izlivajo
reke: Columbia, Sacramento, San Joaquin in Čolorado. V Mehikanski

1  Mts — Mountains (Mountajns) = gore, gorovje. Mt — Mount (Mount) =
gora. R — River = reka. Ave — Avenue (Ev’nju) = širša cesta, navadno z

drevoredom. Str. — Street (Strit) = ulica.

10

zaliv: Rio Grande del Norte in Mississippi—Missouri. V Atlantiško
morje: Savannah, Susquehanna, Delaware, Hudson in Connecticut.

Izmed velikih Kanadskih jezer je le Michigan ves v Zedinjenih
državah.

Politično obsegajo Zedinjene države (U. S. A.) 1  48 samostojnih
držav in 2 teritorija, 2  namreč:

1  V oklepih so kratice, kakor so uradno določene.

2  Teritoriju določi ustavo zvezna vlada. Uradnike in sodnike imenuje
predsednik. Sklepe ljudskih zastopnikov mora potrditi kongres.

11

Nad 100.000 prebivalcev so imela 1. 1910 sledeča mesta:

New York, N. Y. . . 4,766.883 Pittsburg, Pa. 533.905

Chicago, 111. 2,185.282 Detroit, Mich. 465.766

Filadelfija, Pa. . . . 1,549.283 Buffalo, N. Y. . ... 423.715

St. Louis, Mo. 687.029 San Francisco, Cal. . . 416.912

Boston, Mass. . . . 670.585 Milwaukee, Wis. . . . 373.857

Cleveland, O. ... 560.663 Cincinnati, 0. 364.463

Baltimore, Md. . . . 558.485 Nevvark, N. J. 347.469

1  District (okraj) of Columbia ne pripada nobeni državi.

Za primero: Kranjska ima 9955 km 2  in 520.000 prebivalcev, Koroška ima
10.327 km 2 , Goriška 2918 km 2 . Avstrija (brez Ogrske) 300,005 km 2  in 26,150.708
prebivalcev (l. 1900).

12

*

*

Nenavadno močno se je v Zedinjenih državah razvila obrt,  a
vendar si tudi tam služijo kruh najbolj s poljedelstvom,  pri
katerem v obsežni meri rabijo stroje. Brez Maske so obsegale farme
l. 1900 339 milijonov ha zemlje. Našteli so jih 5,737.327 in 1. 1910
6,340.120; le polovica jih je obdelana. Pridelali so pšenice: 2,242.060 hi,
koruze: 9,542.969 hi, ovsa: 3,359.134 in krompirja (1.1906): 1,085.527hi.
Na zapadu namakajo umetno 40.560 km 2  zemlje, in še 203.000 km 3
bi se na ta način lahko pridobilo.

Gozdovi  pokrivajo 37 % zemlje, a zelo propadajo, ker jih
silno izrabljajo in le malo gojijo. Na visoki stopnji je živinoreja.
L. 1907 so našteli konj: 19,746.583, mezgov: 3,816.692, goved: 72,533.996,
ovac: 53,240.282 in svinj: 54,794.439.

Od ribarstva  so imeli 1.1907 54 milijonov dolarjev dobička.

Čebelarstvo  procvita, in so našteli nad 4 milijonov panjev.

Obrt  še vedno narašča. V 216.262 tovarnah je bilo 1. 1905 za¬
poslenih 5,470.321 delavcev (25 °/o vsega prebivalstva) in 519.751
drugih uslužbencev. Prvi so zaslužili 2.742 milijonov dolarjev, drugi
603 milijone dolarjev.

Velika obrt  se vedno bolj združuje v »Truste«, ki nadzoru¬
jejo približno 80 °/o kapitala, delavcev in pridelkov.

13

Miss L. Rems.

Rev. A. L. Blaznik.

Miss Chr. Avsenik.

Od nove maše Rev. A. L. Blaznika v Nev/ Vorku

Miss Fr. Burgar.

. 1906 .

Trgovina je zelo živahna. L. 1906 je znašal uvoz: 1.287'4 mili¬
jonov dolarjev, izvoz pa 1.803 4 milijonov dolarjev.

V prometu  je bilo 1. 1906 332.998 km železnic (vse zasebne),
ki so prevozile 745 milijonov oseb in 1.435 milijonov ton tovornega


14

blaga. Električnih železnic je bilo 52.320 km, drugih 1018 km. Pre¬
kopi so dolgi 7200 km. Jako razvite so brzojavne in telefonične proge,
ki so vse v zasebnih rokah.

Pri svetovnem prometu na morju  je Unija udeležena le
s 23 odstotki.

Zvezna pošta  je oskrbela 1.1906 19.577 milijonov pošiljatev.

Denarnemu prometu  je služilo 1.1906: 6137 narodnih, 8862
državnih bank, 742 posojilnic, 1319 hranilnic in 929 zasebnih bank.

Šolske zadeve  pripadajo posameznim državam in občinam.
V južnih državah še nimajo šolske obveznosti, zato je bilo 1. 1900
tam še 10 °/ 0 1  analfabetov. Poleg javnih je veliko zasebnih šol, posebno
mnogo katoliških župnih šol.

Glede časnikarstva  prekašajo Zedinjene države vse druge
dežele. Prvi časnik so začeli izdajati naseljenci 1. 1673 v Kembriču
(Mass.) pod imenom »May Flower«. L. 1704 je sledil »The Boston
News Letter«, l. 1784 prvi dnevnik »The Daily Advertiser« v Filadel¬
fiji. L. 1740 so našteli 11 časopisov, l. 1906 pa 22.326, med njimi
2340 dnevnikov v 40 jezikih in narečjih. Največji dnevniki, ki imajo
do 800.000 iztisov, so v New Yorku (Herald, World, Times, Evening
Post, Sun itd.), v Chicagu in Filadelfiji; vsako mestece ima do dva
dnevnika. Najbolj se ozirajo na hitra, zanimiva poročila (sensations).
Zelo razširjeni so mesečniki (Magazines), ki imajo do 230.000 izdaj.

Vojaki  so prostovoljci, ki jih najmejo na tri leta. Črni vojski
pripadajo vsi državljani od 18. do 45. leta. L. 1907 je bilo 3850
častnikov in 63.400 mož. L. 1908 so določili, da mora biti najmanj
71.161 vojakov, največ pa jih sme biti 100.000. Posebno pozornost
obračajo na trdnjave ob obrežju.

Mornarica  je štela 1.1906 skupaj 157 ladij s 773.510 tonami,
3326 topov, 32.000 častnikov in mož; neprestano jo še pomnožujejo.

Državni  grb  je temnorjav orel z naprsnim ščitom, oljko in
puščicami v krempljih; v kljunu ima pas z napisom: »E pluribus
unum — iz mnogih eno«, nad glavo 13, oziroma zdaj 48 zvezd.

Amerikanska zastava  ima trinajst belordečih pasov z
modrim četverokotom, v katerem je toliko zvezd, kolikor je držav.

*

* *

Število privržencev raznih  ver  se jako težko določi, ker
se pri uradnem štetju ne ozirajo na veroizpovedanja.

Katoliški misijoni  so se začeli v 16. stoletju v južnih
državah. Prve postaje so bile v mestih S. Augustin (Fla.) in Santa Fe
(Nev/ Mexico). Misijonarji so bili Španci iz Mehike in Kube. V se¬
vernih državah so začeli misijonariti v 17. stoletju francoski misijo¬
narji, v srednjih državah na atlantiškem obrežju pa angleški, ki so

Društvo sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. v Brooklynu N. Y. ob desetletnici 1.1911.

16

bili podrejeni apostolskemu vikarju v Londonu. V 17. in 18. stoletju
so trpeli katoličani mnogo preganjanj. V mnogih državah, n. pr. v
Viržiniji, se, kakor tudi dizidenti (od drugih protestantov ločeni) in
Židje, niso smeli naseljevati. Iz Pennsylvanije so jih 1. 1718 pregnali,
v Massachusettsu so kaznovali duhovnika s smrtjo, ako se je vrnil.
Celo v koloniji Maryland, katero je ustanovil 1. 1634 katoliški Lord
Baltimore in kjer je vladala popolna verska prostost, so začeli kato¬
ličane preganjati. L. 1784 so katoličane, katerih je bilo okoli 30.000,
podredili posebnemu apostolskemu vikarju, zaslužnemu Johnu Carrollu
(1735—1815), ki je postal l. 1790 prvi škof l. 1789 ustanovljene prve
škofije, od l. 1808 nadškofije, Baltimore. L. 1850 je bilo 5 cerkvenih
provinc, 1. 1889 že 12 s 75 škofijami; l. 1907 14 provinc in 76 škofij,
2 apostolska vikarijata, 1 2  1 apostolska prefektura, 3  okoli 15.000 du¬
hovnikov, črez 12.000 cerkva, 170 samostanskih zavodov, 86 semenišč,
876 višjih in 4364 župnih šol, skupno z 1,096.842 učenci in 13,089.553
katoličani.

Meseca listopada- 1911 je priobčil Benzinger v »Catholic Book
News« o katoličanih sledeče podatke:

1  Apostolski vikarijat  je gotovo okrožje v misijonskih deželah, v
katerem se je cerkveno življenje precej razvilo, a še manjkajo gotovi pogoji za
samostojno škofijo. Predstojnik takega misijonskega okraja je apostolski
vikar,  katerega imenuje papež, ko ga je predlagala Propaganda  v Rimu,
kateri so misijonske dežele podrejene. Apostolski vikar je vedno naslovni (ti¬
tulami) škof.

2  Apostolska prefektura  je misijonski okraj, kjer so šele pričeli z

oznanovanjem sv. vere. Tak okraj vodi apostolski prefekt,  ki je navaden
duhovnik, a ima nekatere škofovske pravice.

17

Amerika.

2

18

Skupina slovenskih duhovnikov v Št. Pavlu, Minn., I. 1895.

Izven Zedinjenih držav so še cerkvene province Santiago de
Cuba (4 škofije), 1,573.862 katoličanov, in Manila (5 škofij) 6,862.413
katoličanov, neposredna škofija Porto Rico (1 milijon katoličanov) in
apostolski vikarijat Havvaii (32.000 katoličanov).

Apostolski delegati 1  so od 1. 1893, oziroma 1. 1903 v mestih
Washington, Havana in Manila.

V število katoličanov so vzeti le oni, kateri so cerkvenim obla¬
stem kot katoličani zglašeni, tako da se more skupno število katoli¬
čanov povišati še za nekaj milijonov.

Tudi protestantje štejejo v svojih izkazih samo polnopravne ude
(members).

Izmed prostestantovskih skupin so najmočnejše:

Metodisti  1. 1906: 6,429.815, Baptisti:  4,974.047, Luteranci:
1,841.346, Prezb  i ter  i j a n c i:  1,723.871, Učenci Kristovi:  1,235.294,
Episkopalci:  827.127, Reformirani:  405.022 udov. Duš je dva-
ali trikrat toliko. Te občne podatke izpopolnim še pri posameznih
razpravah.

Apostolski delegati so papeževi zastopniki pri manj važnih državah.

2. Novoangleške
države.

19

odrobneje začnemo Ameriko in
njene prebivalce opisovati v
malem severovzhodnem kotu,
ki so mu prej rekali Nova
Anglija. Ime priča, da so se v
sedanjih državah Maine, New
Hampshire, Vermont, Massachu¬
setts, Rhode Island in Connecticut
naselili najprej Angleži. Sicer
ima Viržinija starejše naselbine,
a v Novi Angliji so položili te¬
melj veliki amerikanski Uniji.

Prvi naseljenci so prišli sem
zoper voljo angleških kraljev.
Bili so »puritanci « 1  z republikanskimi načeli. Ta načela so pola¬
goma vtisnili vsem naselbinam in tudi veliki Uniji.

Tu je tekla zibelka in je bilo ognjišče velike revolucije, ki je
naredila iz posameznih naselbin sedanjo Ameriko, t. j. Zedinjene države.

Mogočni tok naseljevanja, ki se je pozneje pričel, je te |#žele
pustil nekoliko ob strani, a umetnost, kupčija in obrt, ki so^se tu
pričele, niso ponehale; še dandanes so te dežele središče obrti in
znanosti. Ravno zaradi tega se je tu ohranil najbolj čisto oni zarod,
ki ga imenujejo »amerikanski«.

Tu je doma pravi »yankee«  (jčnki), »Novi Anglež«, ki si je
ohranil posebno zunanjost in tudi svoje včasih malo čudne nravne
in verske nazore.

Ime »yankee« je menda po Indijancih spakedrani izgovor besede
»english« ali »anglais«. Sčasoma se je beseda udomačila pri nase¬
ljencih samih, in sicer ne samo kot priimek, s katerim se hoče označiti
posebna, bolj smešna stran Amerikanca, temveč tudi kot posebno ime
vsega prebivalstva. Tega imena ne rabijo povsod enako. V Novi
Angliji pravijo, da so »yankees« le nekateri prebivalci v državi
Connecticut; v južnih in zapadnih državah označujejo s tem vse
prebivalce severovzhodnih krajev; v Evropi pa raztegujejo pri¬
imek na vse državljane Zedinjenih držav, in večina Amerikancev

1  Puritanci = čisti so se odcepili od angleške državne cerkve. Po načelih
krivoverca Kalvina so zahtevali priprosto službo božjo in strogo posvečevanje
nedelje.

2 *

20

to odobrava, ker so si zbrali sami to ime v znani narodni pesmi:
»Yankee Doodle« (Jčnki dfldl).

Pravi »yankee« iz Nove Anglije je imel kot nosilec omike v
divje pokrajine važno vlogo. Lahko trdimo, da je Nova Anglija
ustanoviteljica sedanje Unije. Še dandanes so prebivalci na vrhuncu
ne samo gmotno, temveč tudi duševno. »Yankee« ni samo sekal
gozdov, obdeloval zemlje, ustanavljal mest, tesal ladij, ribaril, kup¬
čeval, zidal tovarn, on je tudi poučeval, vzgajal, pisal in pesnil.

Nedosegljiv je »yankee« kot izumitelj. Ves svet ga pozna.

Skalnata dežela je ljudem prvotno nudila bore malo. Naseljenci
so bili prisiljeni, da so si morali v težkih okoliščinah pomagati sami.
Enako se jim je godilo tudi pri prodiranju skozi pragozde proti
zapadu. Vse razmere so jim velevale z jekleno potrebo: »Help
yourself — pomagaj si sam!«

Zato pa »yankee« ne pride lahko v zadrego. Sicer je res, da
iz njih vrst ni prišla nobena velika prvotna iznajdba, a resnično je
tudi, da skoraj ni jenkija, ki bi ne bil česa izmislil, iztuhtal, poizkusil,
sestavil, ali vsaj izrabil na poseben način, ali praktično izkoriščal
kako iznajdbo drugih.

Po Zedinjenih državah so povsod znane takoimenovane »yankee
notions«, rekli bi amerikanska »stiha roba«. Krošnjarji iz Nove
Anglije nosijo na prodaj najrazličnejše reči iz kovine ali lesa, n. pr.
kako hitro olupiš jabolko ali krompir, kako lahko izpuliš iz steklenice
čep, kako se varnostno zaklenejo in zabarikadirajo vrata spalnic,
kako se hrani kurivo, melje kava itd. itd. »Patent Office« v Wash-
ingtonu je poln takih predmetov, ki so prišli iz Nove Anglije.

Umevno je potemtakem, da je mogla amerikanska obrt tako
močno prospevati. Vsako novo reč, vsako izboljšanje patentirajo.
S tem se posameznik sili, da tuhta, študira, poizkuša. Pri tem ga
pa ne ovirajo nobeni predpisi. Vsako obrtniško gibanje je pripuščeno
moči in spretnosti posameznikov, ki se morejo zanašati le na svojo
glavo in srečo. Po tem potu se je Amerika čudovito dvignila in
nadkriljuje Evropo v naglem napredovanju.

Poleg lastne umne moči je temu pripomogla tudi zaščitna
carina. Ker Amerikanec mnogo reči ni dobil iz drugih dežel, je moral
postati »selfmademan« (sam svoj). Kakovost robe je prekašala tuje
izdelke, ker so se že zgodaj posluževali strojev. S tem se je skr¬
čilo število delavcev, a potrebne so dobro plačevali in tako podvojili
njih moči in razumnost.

Razne razstave so pokazale, da so »yankees« res prebrisane
glavice.

21


Maine (Me.).

Površje: 85.570 km 2 . Okrožij: 18.
Prebivalcev: 742.371, 410 Indijancev.
Senatorjev: 1  31. Državnih poslancev:
151. Reprezentantje: 2  4. Glasov 3  za
predsednika: 6.

aine (Men) je prva država velike
Unije na severovzhodu. Obrežje
se vleče proti jugozapadu, je vi¬
soko in strmo ter ima mnogo
I malih zarez. Breg je kakor raz-
I drobljen na male kosce. Mnogi
I otoki in mala pristanišča delajo
ta del jako slikovit. Največji
■* otok je Mount Desert (Pusta gora).
Otok nikakor ni tako pust, kakor

pravi-ime. Breg ob Atlantskem morju kaže znamenite tvorbe. Skalovje
je razjedeno od plime in oseke . 4  Ob zalivu Gomes so znamenite
Ovens (Peči), in morje slika na rdečkaste stene najbujnejše barve.
Prebivalci radi zahajajo semkaj in imajo tu svoje pikniks (zabave).
Tu je morje navadno mirno, na drugi strani pa silno bučijo morski
valovi. Divje skalovje se jim ustavlja. Tu je Grat Head (Velika
glava), najvišji rt na otoku, tu Thunder Cave (Jama groma) s silno
razdrapanim skalovjem, med katerim se kakor grom lomi valovje.
Pri vhodu se vidi najfineje zlikana skala, podobna obelisku. Nekoliko
oddaljena je skupina skalovja, podobna velikanskemu gradu.

Večji pristani so ob izlivu reke Penobscot z mestom Belfort in
ob zalivu Casco, kjer je najznamenitejše pristanišče te države, Port¬
land, »amerikanski Neapolj«.

Pokrajinsko lepoto obrežja kvarijo pogostoma hude megle; pod¬
nebje ni prijetno.

1  Senatorji in državni poslanci so z guvernerjem in podguvernerjem za¬
konodajno zastopstvo vsake države.

2  Reprezentantje vseh držav tvorijo s senatorji (vsaka država 2) kongres.
Senatorja voli zakonodajno zastopstvo dotične države, reprezentante vsak
21 letni moški meščan (v državah Colorado, Idaho, Utah in Wyoming tudi
ženske) pri splošnih, direktnih volitvah.

3  Glasovi za predsednika se ravnajo po številu prebivalstva vsake države.
Prebivalce štejejo vsakih 10 let.

4  V teku 25 ur se vzdiguje in pada morje štirikrat; dobrih šest ur se
vzdiguje proti obali; kadar stoji naj višje, je plima  (Flut). Potem pada morje
šest ur, dokler ne nastopi oseka  (Ebbe). To gibanje morja, podobno dviganju
prs pri dihanju, imenujemo plimovanje ali bibavico  (Gezeiten).


22

Drugače je pa Maine pravi prirodni park. Amerikanci imenujejo
državo »Lumber« ali »Pine Tree State«. Tu se razprostirajo nepre¬
gledni gozdovi smrek, brez in javorov. Med hribovjem se svetlika
neštevilno jezer, v jarkih šumijo bistre reke, polne okusnih rib. V
gozdu seka žolna, se zadira šoja, v livadah gostolijo ptički, v zraku

se sliši piš orla in sokola, ob rekah gogotajo trume rac. V tihih

nočeh skovika v samotnem pogorju sova ali tuli volk. Tu je tudi
dom jelenov, medvedov in Indijancev.

Notranja dežela je gorata. Naj višja gora je K at a h d in (1640 m).
Gore so podobne gobam, brez ostrih oblik. Izmed rek so največje
St. Croix, Penobscot, Kenebec  in A n d r o s c o ggi  n. Rudnin
ni mnogo. Kras in bogastvo države so mnogi gozdovi, ki pokrivajo
79% površja. Mnogo je še pragozdov, kjer sekira še ni pela. Ve¬
činoma se razvijajo gozdovi brez človeške roke; to jim daje posebno
zanimivost. Krasne so gozdne pokrajine jeseni. Amerika ima jako
lepo jesen, pravijo ji »indijansko poletje«. Dnevi so jasni, nebo čisto,
zrak topel. Listje izgublja le počasi svojo barvo in kaže, preden

odpade, vse stopnje najbujnejših boj. Eno in isto peresce se kaže

pogostoma v najrazličnejših barvah. Prezgodnja slana, ki se prav
rada oglaša, pa dostikrat mahoma konča pokrajinsko krasoto.

Kamenita tla so le mestoma pripravna za poljedelstvo. Pridelu¬
jejo oves, krompir in ječmen; bolj razvita je živinoreja, ker je dosti
pašnikov.

Daši je dežela zelo velika, si morajo prebivalci iskati zaslužka
v obrti. Znamenite so bile nekdaj ladjedelnice. V tovarnah izdelu¬
jejo sukno, tkanine, obuvalo. Precej prinašajo tudi ribji lov, ledenice,
mlini in tovarne za ribje konzerve.

Trgovina je živahna.

*

*  *

Glavno mesto je Augusta (12.586 prebivalcev) na bregovih reke
Kenebec z lepo državno hišo. Ob reki so napravili velikanski jez,
da imajo vodno silo za mnoge tovarne.

Proti jugu (30 milj) je ob reki Androscoggin, ki ima tu tri majhne
slape, mirno in bogato mestece BrunswJck (7540 prebivalcev).

Tu je pisala Harriet Bucher-Stovve slavno povest: »Stric Tomova
koča«, ko je bil njen mož profesor na zavodu Bovvdoin (1851—1852).
Na tem zavodu je učil kot profesor (1829—1835) tudi pesnik Long-
fellow; med učenci sta bila pesnik Hawthorne in guverner Andrew.

Na poluotoku ob zalivu Casco Bay leži največje mesto države
Portland (60.000 prebivalcev). Majhne trdnjave izvrstno varujejo
pristanišče. Kupčija z Indijo in Anglijo je jako živahna. Mesto ima
mnogo znamenitih stavb. Ob širokih cestah so lepi nasadi; zato

23

Društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. J. v Brooklynu N. Y. 1.1907.

pravijo mestu tudi »Forest City«. Portland je rojstno mesto slavnega
pesnika H. W. Longfellowa (dne 27. svečana 1807.).

Mesto so ustanovili 1.1632 ter ga imenovali najprej Machigone ali Casco,
potem Falmouth. Mnogo je trpelo od Indijancev in pozneje tudi od Francozov.
Angleži so 1.1775 mesto popolnoma razdejali. Po vojski so ga zopet pozidali
in 1.1786 imenovali Portland.

Tretje mesto je Bangor (27.000 prebival¬
cev) ob reki Penobscot, 90 milj od morja. Obrt
in trgovina se pečata z lesnimi izdelki.

Znamenito je tudi Levviston (26.000 pre¬
bivalcev) z velikimi tovarnami za tkanine.

Poleg teh je še mnogo manjših mest.

*

* *

Ob rekah St. Crois in Penobscot so se leta
1603 naselili francoski hugenoti. V večjem šte¬
vilu so prišli 1.1622 Angleži. Za kralja Jakoba II.
je prišla vsa dežela, tudi francoski del, v an¬
gleško oblast. Od 1. 1691 je Maine pripadala k
državi Massachusetts. Samostojna država je
postala dne 15. sušca l. 1820.

mz

Naravni obelisk
v državi Maine.

24


New Hampshire (N. H.).

Površje: 24.767 km 2 . Okrožij: 10. Prebi¬
valcev: 430.572. Senatorjev: 24. Državnih
poslancev: 300. Reprezentanta: 2. Glasa
za predsednika: 2.

ew Hampshire (Nju Hemšir) ima 28 km
dolgo obrežje na Atlantskem morju,
ob katerem je ozek peščenat pas.
Nekako 50 km od brega se začne de¬
žela dvigati in je najvišja v White
Mountains  (Bele gore), ki se raz¬
prostirajo na vse kraje ter vtisnejo
državi hribovit značaj. Povsod so zna¬
menja ledene dobe. Največji jezeri sta
Winnipisoegee in Sunapee. Glavna reka je Connecticut,  ki ome¬
juje deželo na zapadu, potem so še Androscoggin, Saco  in
IVI err  i m a c.

Pokrajine v državi so izredno slikovite. White Mountains
se razprostirajo komaj 30 km daleč, a so najvišje v Novi Angliji.
Višine se delijo v dve skupini. Zapadnim pravijo Franconia;
prave »bele gore« so ha vzhodu. Najvišja gora je Mount Wash-
ington  (1917 m). V gorovje vodijo štiri prostorne doline. Ob reki
Saco vodi pot skozi takoimenovan »N o teh«, približno 3 km dolgo
in mestoma le 7 m široko ožino z jako divjimi stenami. Potoki tvo¬
rijo šumeče vodopade; med gozdovjem samevajo prijazna jezera;
povsod raste teman les, le tupatam se vidi z mahom pokrit trd granit.

Gorovje Franconia  ni tako divje. Blizu Mt Lafayette  se
dviga nad gorskim jezerom Old man’s Wash Basin  (umivalnik
starega moža), gora, ki kaže 6 do 700 m visoko nad temnim gozdom
čudovito lep moški obraz, kakor bi ga bil izklesal umetnik. Pravijo
mu Old Stone Face  —stari kameniti obraz. Povsod se sicer naj¬
dejo gore ali skale, ki imajo neko sličnost s kako osebo. Tako se
n. pr. vidi iz Beljaka na Kovnici, sosedni gori Kepe, »turška glava«.
A treba je malo domišljije. Tu pa so tri ogromne plošče tako čudo¬
vito zložene, da na prvi hip vidiš moški obraz. Ob jezeru pod to
goro izvira reka Pemigewasett. Nekoliko bolj nizko drvi njeno
vodovje .skozi silno divjo ožino; steni sta 15 do 20 m visoki in
mestoma komaj 3 m široki. Na enem mestu tiči med stenama
ogromna skala, ki preti pasti vsak trenutek v globočino. To je med
hribovci znana »Flume«.  White Mts še niso popolnoma preiskane.
Vsako leto odkrijejo kako novo pokrajinsko znamenitost. Vsekako
zasluži ta del Hampshira ime: »amerikanska Švica«.

25

Podnebje je precej ostro; le južni kraji niso izpostavljeni hipnim
izpremembam, vendar pa je povsod jako zdravo. Zemlja ni posebno
rodovitna. Mnogo farm je zapuščenih, ker so se lastniki preselili v
mesta in se preživljajo z obrtjo, ki je živahna, posebno, ker je v
deželi dosti vodnih sil. Od vseh delavnih moči je 17% zaposlenih v
tovarnah, kjer izdelujejo večinoma obuvalo. Precej dobička ima dežela
od živinoreje in od lepih gozdov. Neznatno je rudarstvo. Kopljejo
svinec, grafit in zlato. Mnogo je granita in marmorja. Deželi pravijo
zaradi tega tudi »Granite State«.

*

* *

Glavno mesto države je Concord (23.000 prebivalcev), prijazno
mestece na zapadnem bregu reke Merrimac. Poleg državne hiše sta
znameniti še državna knjižnica in mestna hiša. V velikih tovarnah
izdelujejo znane amerikanske vozove.

Največje mesto je Manchester (70.063 prebivalcev) v sklikoviti
dolinici reke Merrimac. Velikanske tovarne za bombaževe tkanine
in obsežne tiskarne dobivajo gonilno vodno moč od slapa Amoskeag
reke Merrimac.

Velikansko tovarniško mesto za železne in bombaževe izdelke,
posebno pa za preproge je Nashua (23.898 prebivalcev) ob izlivu reke
istega imena v Merrimac. V bližini je letovišče Mount Vernon ob
potoku »Quohquinaspassakessanannaquoq«!l

*

* *

Kralj Karol 1. je podaril deželo med rekama Salem in Merrimac
kapitanu Masonu (1.1622). Ta jo je imenoval »Laconia«  ter usta¬
novil 1. 1623 Dover. Prvi naselbini so priklopili še kos do reke
Piscatoqua in novo naselbino imenovali po Masonovem rojstnem
mestu New Hampshire. L. 1641 se je naselbina združila s kolonijo
Massachusetts, a l. 1679 zopet odcepila ter postala 1. 1749 kraljeva
provinca. Ustava je iz 1. 1784; izpopolnili so jo 1. 1792. New Ham¬
pshire je kot država pristopila Uniji 1. 1788.

26

Vermont (Vt.).

Površje: 24.770 km 2 . Okrožij: 14. Prebi
valcev: 355.956. Senatorjev: 30. Državnih
poslancev: 246. Reprezentanta: 2.

rmont (Vermon) je hribovita dežela.
Edino večje gorovje so Green Moun-
tains  (Zelene gore). To je najsever¬
nejši del gorovja Allegheny. Južno od
mesta Montpellier se gorovje razdvoji.
Prvi del se razteza proti severovzhodu
ob reki Connecticut, drugi višji in
bolj razdrapani pa se vleče ob jezeru
Champlain. Večji višini sta Mount
Mansfield in Camels Hump  (Velblo-
dova grba), blizu mesta. Burlington.
Prva gora kaže v gorostasnih obrisih podobo človeškega obraza in
stare žene v naslonjaču. Razgled je veličasten, a nebo redkokdaj čisto.
Dežela je podobna valovitemu vrtu z mnogim vodovjem. Tudi v teh
gorah se nahaja mnogo ozkih špranj, »notches«, z nebotičnimi stenami,
dasi ne v onem obsegu kakor na zapadu.

Glavno vodovje dežele je ob mejah: Na vzhodu reka Conneticut,
na zapadu jezero Champlain. Na severu pripada k Vermontu jezero
Memphremagog  v krasni okolici, pravi biser na severu . 1  K Ver¬
montu spada samo južni del z mičnimi otoki. Na obrežju je polno
krasnih vil in kmetij. Raz gor Owl’s Head (Sovina glava) in Mt
Elephantus je obširen razgled na gozdove in vode, ki se svetlikajo
med zelenim hribovjem.

Tla so bolj ugodna za travnike kakor za njive; zato prevladuje
živinoreja. Povsod opazuješ neko srednje blagostanje. Ni bogastva,
a tudi ne revščine. »Zeleni gorjanci«, kakor imenujejo navadno pre¬
bivalce Vermonta, štejejo glave svojih čred, tehtajo skrbno svoje maslo
in so tih, zadovoljen rod. Država ima mnogo lesa, a še več krasnega
marmorja in granita. Dve tretjini marmorja, katerega porabijo v Ze¬
dinjenih državah, prideta iz Vermonta.

1  V novejši dobi so začeli Amerikanci rabiti zopet stara indijanska imena,

da se vsaj spomin na prvotne prebivalce dalje časa ohrani. Ako pa tujec že
težko izgovarja angleška imena, naleti še na večje težkoče pri indijanskih imenih.
Neki angleški časopis se je s temi slovniškimi neprilikami pošalil tako-le : »Ribe
jezera Holleyhunkemunk v državi Maine so boljše kakor one v jezerih Weeleyo-
bacook in Moosetockmegantne; ali skoraj smo se zadavili, ko smo izgovarjali
njih imena, katera so jim dali prejšnji prebivalci!«

27

Obrt ni tako razvita kakor v sosednjih državah. Podnebje je
zdravo, dasi vlada pozimi hud mraz, in so poletja jako vroča.
Ljudstvo imenuje državo »Green Mountain State«.

Glavno mesto države je Montpellier (7.500 prebivalcev) ob reki
Winooski z državno hišo, nad katero se dviga 38 m visoka kupola.
V bližini so Middlesex Narrows, 400 m dolga in 18 m globoka ožina.

Najznamenitejše mesto države je Burlington (22.115 prebivalcev).
Mesto ima lepo lego ob hribu na vzhodnem bregu jezera Cham-
plain. Izmed javnih stavb je najlepša katoliška škofijska cerkev.

L. 1791 ustanovljeno državno vseučilišče (600 dijakov) ima
krasno lego na višini nad mestom in jezerom. Razgled po okolici
je diven. Burlington ima veliko tržišče za les, ki ga dovažajo ve¬
činoma iz Kanade.

Mesto St. Albans (7.500 prebivalcev) ima živahno kupčijo s su¬
rovim maslom in sirom.

Brattleboro (8.000 prebivalcev) ob reki Connecticut je rojstno
mesto slikarja W. M. Hunta. V tovarni »Estey Organ Works« narejajo
na leto 20.000 majhnih orgel. Mnoge tovarne delajo sladkor iz javor-
jevega soka.

V mestu Rutland (14.117 prebivalcev) in v bližini (Sutherland
Falls) lomijo najfinejši marmor, ki je podoben kararskemu. Tu je
bilo torišče »marmornatega kralja« Redfielda Proctorja.

V Vermont so prišli prvi naseljenci okoli 1. 1750. Za deželo so
se dolgo pulili Francozi in Angleži, ob času kolonij tudi sosedne na¬
selbine, dokler ni 1. 1764 zmagala država New York. L. 1777 je postal
Vermont samostojna država, ter se l. 1797 kot 14. država priklopil
veliki Uniji.

Grb države Massachusetts.

28

Massachusetts (Mass.).

Površje: 22.133  km 2 . Okrožij: 14. Prebi¬
valcev: 3,366.416. Senatorjev: 40. Državnih
poslancev: 240. Reprezentantov: 13. Glasov
za predsednika: 15.

assachusetts (Mesečbsets) ni samo
ena najbolj znamenitih držav Nove
Anglije, temveč Zedinjenih držav
sploh.

Zapadni del je gorat. Gorovje
Allegheny ima dva grebena: Ta-
conic  Mts  na meji New Yorka
in Hoosac Mts,  ki so nekako
južni del Green Mts. Med temi go¬
rami se razprostira v daljavi kakih
80 km krasna pokrajina, ki sestaja iz mnogih majhnih dolin, posa¬
meznih hribov, prijaznih višin in čistih jezer. Povsod raste teman
gozd. Na najlepših krajih so postavljena letovišča za izletnike. Berk¬
shire  H i 11 s,  kakor pravijo tem dolinčicam in hribom, so znani
letoviščarjem po vsi Ameriki. Najboljši amerikanski pesniki so opevali
ta prijazna jezera, bistre reke in sinje višave. Najširša dolina se
imenuje Hausonic Valley  po reki, ki teče na jug, dočim se vije
reka Hoosac  proti severu v Hudson. Najvišja gora v Taconic Mts.
je Mt Greylock (1068 m). Na vrhu je 12 m visok stolp. Razgled je
obsežen in slikovit. Dežela med tem gorovjem in reko B l ac k s to n e
je hribovita s posameznimi višavami, ali daljšimi vrstami nizkih gor.
Na severu se dviga gora Wachusett  do višine 914 m. Vzhodni del
je deloma valovit, deloma čisto raven ter ima mnogo jezer, stoječih
voda in močvirij. Obrežje je nizko, peščenato, a ima izvrstna prista¬
nišča. Otokov je okoli 40. Največji zalivi so Cape, Code in Buz-
zard’s Bay. Sredi države je najprijaznejša in tudi najbolj obdelana
dolina, skozi katero teče reka Connecticut.

Pokrajine na bregovih reke so izmed najbolj izrabljenih in naj¬
bolj obdelanih, kar jih je v Zedinjenih državah. Imenujejo jih »In-
tervals«.  Tu je središče raznih obrtniških podjetij, in zato so gosto
obljudene. Zdi se, kakor bi reka sama prirodi vtisnila neki, rekli bi
bolj omikan značaj. Iz gore Holyoke  (novoangleški Rigi) je krasen
razgled po krajih, ki so obdarjeni po prirodi in po človeškem delu
in trudu. Večja reka je še Marrimac  s pritokom Sudbury.

Massachusetts je vobče manj rodovitna država. Poljedelski
pridelki so neznatni, tudi lesa ni mnogo. Prebivalstvo, ki je poleg

29

Rhode Islanda tu najgostejše naseljeno, se preživlja večinoma z obrtjo.
L. 1900 so znašali ti pridelki svoto 1000 milijonov dolarjev, tako da
je bila država na četrtem in pri tkaninah celo na prvem mestu.
Izredno dobro so prebivalci znali izrabiti za obrt vodne sile. Že leta
1880 so našteli 14.352 obrtniških podjetij. Tukaj izdelujejo največ
obuvala, sukna, usnja, strojev, papirja, pletenin, slamnikov, hišne
oprave, železa, jekla, — tu so nastale tudi prve velike klavnice'ter
tovarne za sladkor.

Moč amerikanske obrti je v stroju  in v razdeljenem delu. Evropa dolgo
ni hotela verovati, da bi mogla Amerika z njo konkurirati. Končno je spoznala,
da Amerika preplavlja s svojimi pridelki svetovni trg, in hočeš nočeš se je
morala iti učit k Amerikancem. Zdaj v Evropi skoraj ni obrtnega podjetja,
kjer bi ne imeli amerikanskih strojev, ki jih morajo plačevati silno drago, in
kjer bi ne skušali vpeljati amerikanskega načina pri izdelovanju, da namreč
delo delijo. Ni pa upanja, da bi evropejski obrtnik amerikanskega kdaj do¬
hitel, še manj pa prehitel.

To se kaže prav značilno pri izdelovanju obuval.  Dandanes menda ni
mesta v Evropi, kjer bi ne bilo vsaj ene prodajalne amerikanskega obuvala.
Morda je malo dražje, a kdor je enkrat imel na nogah par pristnih »amerikan-
cev«, temu ne bo žal za nekaj kronic, da si kupi prihodnjič zopet »ameri-
kancev«.

V marsičem prekaša stroj človeško roko, in ako izdeluje delavec vedno
le eno delo, bo to gotovo dobro izvršeno. Tudi tovarne se v Ameriki ne pe¬
čajo z vsemi vrstami obuval ali drugih obrtniških panog, temveč le z eno
vrsto. Tako n. pr. štejejo tam 551 tovarn, ki izdelujejo letno do 70 milijonov
komadov samo moških škornj in čevljev, 589 podjetij, ki napravljajo 65 mili¬
jonov ženskih čevljev itd.

Amerikanec gleda, da njegov delavec osredotoči vso svojo misel in moč
le na eno točko. Tako postane delo izborno in se izvrši neznansko hitro.

Komisar C. Wright je primerjal ročno in strojno delo ter prišel do zani¬
mivega zaključka. Pri navadnih moških čevljih n. pr. mora rokodelec izvršiti
83 različnih del. Pri stroju jih je treba 122. Pri ročnem delu izvršita delo lahko
dva delavca in za 100 čevljev potrebujeta 1436 ur. Pri stroju je treba sicer 113
delavcev, a delo izvršijo stroji v 154 urah. Pri ročnem delu stane par čevljev
okroglo 16 kron, pri stroju pa 1 K 50 vi! Tako more Amerika tekmovati kljub
visokim plačam.

Vsako leto izpopolnujejo stroje in postavljajo stare kratkomalo v kot.
Kjer le gre, nadomeščajo moškega delavca z žensko ali s fantom, saj se v 14
dneh lahko vsakdo nauči, kako se dela pri stroju.

Zdaj gre vsak čevelj skozi roke 371 delavcev, večinoma deklet, in vendar
napravlja n. pr. neka tovarna na dan 7500 komadov, ker za par čevljev je treba
samo — 17 minut! Tako in enako pa dela Amerikanec v vseh strokah obrti.

Poleg obrti je jako razvita kupčija,  ki ima svoj glavni sedež
v Bostonu. Država ima 11 izvrstnih pristanišč.

Mnogo dobička prinaša tudi ribarstvo. L. 1889 je imela država
1828 raznih ladij za ribiče, med temi 177 parnikov. Najbogatejši je
lov na makarele, trske (polenovke) in some.


30

Jako razvito je duševno življenje.  V Massachusettsu tiskajo
okoli 600 časopisov, med njimi nad 100 dnevnikov. Država ima 11
vseučilišč in višjih zavodov; med temi je svetovnoznano vseučilišče
H ar v ar d.

*

* *.

Glavno mesto je Boston (1. 1840 93.383, 1. 1860 177.840, 1. 1900
560.892 in 1.1910 670.585 prebivalcev). Lega mesta ob zalivu Massa¬
chusetts, po katerem ima tudi država ime, in ji zato pravijo »Bay-
State«,  je krasna; pristanišče je izmed najlepših na svetu.

Pravo mesto leži na poluotoku med reko Charles in zalivom
Boston Harbor; prvotno so bili tu trije griči, a jih dandanes ni več
mogoče razločevati. Mestna meja oklepa celo vrsto sosednih mest.

*

* *

Historic town, thou holdest sacred dust,
But memory greets with reverential kiss,

No spot in ali thy Circuit sweet as this.

Boston ima izmed vseh amerikanskih mest najbolj značaj staro-
evropejskega mesta. Stari deli, kjer je največ prometa, imajo ozke,
krive ulice, ker mesto se ni širilo, kakor druga mesta po Ameriki, kar
»čez noč«, ampak je nastalo polagoma; vrhutega primanjkuje tudi
prostora. Le novejši deli imajo široke ulice in krasne stavbe, a lepih
hiš tudi v starem delu ne manjka. Vsaka hiša ima majhen vrtiček,
ali pa je obrastla z zelenjem. Dreves je malo, ker ni prostora. Pač
pa je nekaj krasnih parkov, n. pr. Common in Public Garden. Prvi
je tesno spojen z zgodovino mesta. Še danes čuvajo tam staro brest,
ki je starejša od mesta. Ona je bila priča, ko so puritanski prišleci
ustanovili »T r i-M ou n t ai n s«, kakor so Boston prvotno imenovali.
Priča je bila tudi, ko so prebivalci naselbine Charlestown kupili od
puritanskega pridigarja Williama Blackstona ves okraj za 30 funtov
srebra. Videla je, kako so sežigali »čarovnice«, kaznovali lahkomiselne
žene. Zrla je boje z VVampanoag Indijanci, kateri so kraj imenovali
Shawnut  (Sladke vode), in poznejše boje z Angleži. V njeni senci
so se morebiti posvetovali o slavni »Boston tea party«,  ko so
že precej revolucijonarni prebivalci 1. 1774 iz Anglije pripeljani čaj
pometali v morje, kar je dalo povod gibanju za neodvisnost.

V nekaterih ulicah, n. pr. »Mount Vernon Street«, prebivajo iz¬
ključno staroamerikanski »plemenitaši«, potomci onih družin, ki so
nekdaj postavili temelj državi.

Izmed stavb je omeniti Faneuil Hall,  »zibelka amerikanske
prostosti«. Ob vstaji in tudi pozneje so bila tu važna zborovanja.
Na Beacon Hillu stoji državna hiša z 46 m visoko, pozlačeno kupolo.
Pri vhodu so kipi znamenitih mož. Razni, dobro urejeni muzeji imajo

Glavna skupščina Kranjske Slovenske Katoliške Jednote v South Chicagu 1.1911.

32

krasne znanstvene zbirke. Omeniti je še postajo Southern Union, ki
je bila do 1. 1910 največja na svetu.

Izmed mnogobrojnih cerkvž je najstarejša (1723) Christ Church.
V Old South Church  je bil 1.1706 krščen Benjamin Franklin. Tu
so imeli ob izbruhu vstaje nekaj burnih shodov. Odtod je š(o tudi
nekaj, deloma v Indijance preoblečenih meščanov, da so pometali an¬
gleški čaj v morje.

Trinity Church  ob Copley Squaru je podobna stolnici v
Salamanki in izmed najlepših cerkva v Ameriki. Krasna stavba je tudi
katoliška stolna cerkev Holy Cross z lepim kipom Krištofa Kolumba.

Mesto je ustanovljeno 1.1634 in se je hitro razvijalo. Guverner Winthrop
ga je povzdignil v glavno mesto. Posebno je pričela cveteti trgovina z
Evropo.- Sredi 18. stoletja je bil Boston največje in najznamenitejše mesto v
Ameriki. Od nekdaj so bili meščani zoper staro domovino in so najprej pričeli
gibanje za odpad od nje. V bližini je bilo par bitk. Washington sam je prišel
sem in pregnal Angleže. Po vstaji je mesto hitro rastlo.

Boston v duševnem oziru še vedno načeljuje Ameriki. Bogastvo
samo tu nima veljave. Od nekdaj so za uk in vzgojo radi'darovali
velike svote, in Boston se resnično sme imenovati »amerikanske
Atene«. Najznamenitejši pisatelji so delovali v tem mestu, n. pr. Haw-
thorne, Longfellovv, Agassiz; tu je tudi domovina slavnega Benjamina
Franklina.

Prebivalci se odlikujejo po izredni pridnosti in včasih pretiranem
svobodoljubju, kakor tudi plemenitem človekoljubju. Ni ga mesta v
Ameriki, ki bi imelo toliko dobrodelnih naprav. Večinoma so se tudi
»jenkiji« tu najbolj čisto ohranili, ker je prišlo sem le malo tujih
naseljencev; zato je Boston najbolj »amerikansko« mesto.

Obrt je na najvišji stopnji. Najrazličnejše pridelke razpošiljajo
po mnogih železnicah ali neštevilnih ladjah. Boston je središče naj-
živahnejšega življenja in je opravičeno, kar radi trdijo Amerikanci:
»Tam sta srce in glava naše države!«

V Bostonu je sedež katoliškega nadškofa. V mestu samem je
nad 100.000 večinoma irskih katoličanov. K nadškofiji spadajo škofije
v mestih Burlington, Hartford, Manchester, Portland, Providence in
Springfield. Katoliških cerkva in kapelic je okoli 60. Med katoliškimi
šolami zavzema prvo mesto vseučilišče oo. jezuitov; tudi je več višjih
šol za dekleta.

*

* *

Druga večja mesta so še:

Worcester (145.986 prebivalcev) ob reki Blackstone. Mesto so
ustanovili 1. 1674. Tovarne za žico, jeklo, baker, stroje, papir, obuvala
preproge, vzpenjače, orgle in glasovirje so izmed največjih v Uniji,
nekatere na svetu sploh. L. 1812 ustanovljena »American Antiquarian

33

Society« šteje med najznamenitejše znanstvene družbe ter ima poleg
obsežne knjižnice (150.000 zvezkov) zbirko zgodovinskih posebnosti
in indijanskih starin. Časopisov ima zbranih okoli 5000, in sicer od
prvega (Bosten News-Letter) do najnovejših. Vseučilišče (Clark Univ.)
služi bolj znanstvenim preiskavam kakor pouku. Mesto ima mnogo
znamenitih stavb in zavodov.

Na levem bregu reke Connecticut leži mesto Springfield (88.926
prebivalcev), ustanovljeno 1. 1636. Svetovnoznane so tukajšne veli¬
kanske puškarije. »U. S. Armory« ima 15.000 delavcev in nareja na
leto 120.000 pušk. Ob meščanski vojski so tu izdelali 800.000 pušk.
Mesto ima več umetniško zidanih stavb in muzejev z dragocenimi
zbirkami.

Holyoke (50.612 prebivalcev), živahno tovarniško mesto, ima
najizdatnejše vodne sile v Novi Angliji. Reka pada 18 m in je zaje-
žena po 300 m dolgem okopu. V tovarnah napravljajo na dan po
1.600 stotov papirja.

Še bolj proti severu leži Northampton (20.713 prebivalcev) v
krasni pokrajini. Ceste imajo lepe drevorede košatih brest. Mesto
ima znamenita vzgajališča; med njimi je »Smith College«, višja šola
za dekleta (nad 1000 dijakinj). Tu je tudi državna norišnica.

Cambridge (104.839 prebivalcev) leži na levem bregu reke Charles
nasproti Bostonu, s katerim ga veže več mostov. Mesto so ustanovili
v 1. 1630—1631 ter ga imenovali »New Town«; bilo je močno utrjeno.
Sedanje ime je dobilo l. 1638. Starejša kakor mesto je cesta, ki vodi
v Watertown; že Indijanci so hodili tu svojo pot. Tu je vseučilišče
Harvard, najstarejše in najuglednejše v Ameriki.

»Harvard College« so ustanovili 1.1836 kot bogoslovski zavod za državo
Massachusetts. Puritanski pridigar Harvard (1607—1638) mu je volil 1. 1638
večjo svoto. Še danes se puritanskega duha ni popolnoma iznebilo. Zavod obr
sega celo vrsto učilišč in tvori lastno »občino« pod nadzorstvom posebnega
predsednika, peterih »fellovvs«, blagajnika in več upravnikov. Premoženje cenijo
nad 13 milijonov dolarjev. Letni dohodki prekašajo svoto 5 milijonov dolarjev.
Okoli 600 profesorjev poučuje nad 6000 dijakov. Učenci so bili tam med dru¬
gimi predsednik J. Adams (1755), E. Everett (1811), W. H. Prescott (1814),
R. W. Emerson (1821) in drugi slavni možje. Med predsedniki sta bila učenjak
Agassiz in pesnik Longfellovv.

V mestu je mnogo znamenitih stavb, muzejev, zbirk in zavodov.
Na Brattle Str. stoji Craigie-House.  Tu je stanoval (1.1775—1776)
G. VVashington, in pesnik Longfellow je imel do svoje smrti (1. 1882)
tu svoj dom. V bližini je Elmwood,  dom pesnika J. Rusella Lowella
(1819—1891).

Mesto ima tudi mnogo tovarn, med temi optični zavod A. Clark
<& Comp.

Amerika.

3

34

Kakih 20 minut od mesta je pokopališče Mt. Auburn  z zelo
krasnimi nasadi. Tu so pokopani Longfellow, Lowell, Sumner, Josiah
Quincy, Agassiz, Holmes. Takih pokopališč je malo. Poleg Italije ima
brezdvomno Amerika najlepša pokopališča. Razloček med Italijo in
Ameriko je ta, da Italijani vpodabljajo vero na nesmrtnost in vstajenje
v nedosežnih kipih, Amerikanci pa porabljajo v ta namen prirodo samo
z njenimi živimi tvorbami.

Južno od Bostona leži ob plitvem pristanu mestece Plymouth
(12.195 prebivalcev). Obrt je precej razvita; mnogo bogatih družin
stanuje tu poleti. Kraj je znamenit, ker je bila tu prva naselbina v
Novi Angliji. Tu so se namreč izkrcali dne 20. grudna 1. 1620 iz
Yorkshira pregnani puritanci, ki so se imenovali »romarski očetje —
pilgrim fathers.« Preden so zapustili ladjo »Mayflower«, so podpisali
posebno izjavo, katera je postala podlaga novoangleških občin. V
posebni hiši, »Pilgrim House«,  hranijo mnogo spominov nate
prve naseljence, od katerih je umrla dobra polovica že prvo hudo
zimo za pomanjkanjem. Postavili so jim veličasten spomenik. Na
13 m visoki podlagi iz granita se dviga 11 m visoka podoba vere,
obdana od 6 m velikih sedečih podob pravice, nravnosti, prostosti in
vzgoje. V bližini mesteca je mnogo mičnih jezerc. Na livadah raste neka
vrsta vresu, ki mu pravijo »mayflower — majnikov cvet«.

Severno od Bostona je mesto Lynn (l. 1880: 38.274, 1900: 68.513
in 1910: 89.336 prebivalcev) z velikanskimi tovarnami za obuvala.
Na leto izdelujejo tu 20 do 25 milijonov parov čevljev v vrednosti
30 milijonov dolarjev. Rt Nahant je bostonsko letovišče. Skalovje
ima čudovito fantastične oblike.

Marblehead (7400 prebivalcev) je izmed najstarejših naselbin.
Tukaj je stanoval general Lee.

Salem (43.697 prebivalcev) je tiho, staro mesto. Trgovina po
morju je prenehala, znamenita je pa obrt. Kraj, ki se je imenoval
Naumkeag, je obiskal 1.1626 Roger Conaut; I. 1628 je guverner Endicott
ustanovil tu prvo naselbino. Nekaj časa je bilo mesto prestolica države.

L. 1692 so imeli velik proces zoper »čarovnice«. Nekaj deklet
je obdolžilo več oseb »čarovništva«, in 20 oseb je moralo umreti
nasilne smrti. Puritanci ne govorijo radi o teh dogodkih. V letih po
vstaji je Salem živahno tržil z Vzhodno Indijo. Posamezni meščani
so silno obogateli, in 1. 1810 je imel neki trgovec največ ladij na svetu.
Tukaj so bili rojeni pesnik Nathaniel Hawthorne (1804—1864), zgodo¬
vinar W. H. Prescott (1796—1859), pisateljica Mary S. Cummins (1827
do 1866), ki je spisala roman »The Lamplighter«, matematik Benjamin
Pierce (1809—1880) in kipar W. W. Story.

V Salernu stoji najstarejša protestantovska cerkev Amerike iz
leta 1634.

r


35

Mlada Slovenija v Ameriki.

Gloucester (27.000 prebivalcev) ima prostorno, dobro pristanišče.
Tu cveti ribarstvo; moštvo ladij za ribji lov šteje 5000—6000 mož.
Ladje dovažajo iz Sicilije sol za nasolenje rib.

Lovvell (Loell) (106.294 prebivalcev) je veliko tovarniško mesto.
Prebivalci so večinoma francoski Kanadci.

V severovzhodnem kotu zaliva Narangansett-Bay leži mesto
Fali River (119.295 prebivalcev). Reka istega imena daja mnogim
tovarnam vodno silo.

Mesto Concord, »amerikanski Weimar«, ima v slovstveni zgo¬
dovini važno vlogo. Tu sta živela pesnika Ralph Emerson (+ 27. IV.
1882), »modri iz Concorda«, in Nathaniel Hawthorne (1804—1864).
V hiši »the wayside« hranijo še zadnjega učno sobo, kjer je zložil
svojo najslavnejšo pesnitev »Septimius Felton«. V bližini je puritansko
župnišče »Old Manse«, kjer sta oba pesnika živela in pisala.

Poleg nasadov župnišča je most čez reko Concord, kjer je milica,
(»minut men«, ker so morali biti vsako minuto pripravljeni), zadela
na angleške vojake ter sprožila dne 19. aprila l. 1775 prvi strel, ki
»se je slišal po vsem svetu!« S tem se je v resnici pričela vojska
za neodvisnost Amerike. Tam so postavili zelo lep spomenik takega
»minut-mana«. Na eni strani podstava so zapisane besede pesnika
Emersona:

3 *

36

By the rude bridge, which arched the flood,

Their flag to Aprihs breeze unfarled.

Here once the embattled farmers stood

And fired the shot heard round the world!

Zgodovina države Massachusetts se pričenja s prihodom »očetov
romarjev« (1. 1620), ki so šli iz Anglije najprej na Holandsko in potem
v Ameriko. L. 1638 je dobila neka druga puritanska skupina dovo¬
ljenje, da se sme naseliti ob zalivu Massachusetts-Bay; ta je ustano¬
vila Boston. Puritance so preganjali iz Anglije radi njihovih verskih
nazorov, a tudi sami so bili zoper drugoverce silno nestrpni ter so
proglasili 1. 1651 puritanizem za državno vero.

Med naselbinami je prišlo 1. 1643 do neke zveze (»New England
Confederacy«), kateri so pripadale kolonije Massachusetts, Plymouth,
Connecticut in New Haven; 1. 1651 se je priklopila še Maine.

Družba »Massachusetts-Bay-Company« je dobila novo svobodnico,
svoje narodno zastopstvo in od kralja imenovanega guvernerja.

Sčasoma so se naselbine jako dobro razvijale, njih blagostanje
je neprestano rastlo.

V 18. in 19. stoletju je bila ta država na duševnem polju naj¬
imenitnejša. L. 1780 si je dala svojo lastno ustavo, katero pa je
večkrat izpremenila, zadnjič 1. 1857.

Kakor že omenjeno, se je tu pričelo gibanje za neodvisnost Unije,
in glas te države je bil odločilen tudi pri vprašanju o oproščenju sužnjev.

Poštni urad v Leadvillu, Col., najvišja pošta na svetu (3050 m).

37

\

Connecticut (Ct.).

Površje: 14.535 km 3 . Okrožij: 8. Pre¬
bivalcev: 1,114.756. Senatorjev: 24.

f  Državnih poslancev: 255. Reprezentan¬

tov: 5. Glasov za predsednika: 6.

onnecticut (Konekteket) je najjužnejša
država Nove Anglije. Dežela je hri¬
bovita in valovita ter tvori višavje,
ki pada proti jugu. Zapad je ro-
dovitnejši. Hribi imajo tu bolj ostre
oblike. Med hribovjem so ob rekah
Connecticut, Housatonic in
Thames  široke, jako rodovitne

y  doline, v katerih raste tobak, mnogo
sadja, oves in koruza. Na hribih
so dobri pašniki. Lesa nikjer ne

primanjkuje. Poljedelstvo je bilo nekdaj zelo razvito, a je šlo na
račun obrti nazaj. Največ pridelujejo še tobaka. Ta pridelek se jako
obnese, ker tobak plačujejo kar na licu mesta. V nižjih krajih pri¬
delujejo posebno dobro vrsto tobaka, kateremu pravijo »seadleaf«.
Tobak sadijo na peščenih tleh, ki jih močno pognojujejo s konjskim
gnojem; tako pridelujejo posebno fino in mehko pločje. Rastlina je
pa proti slani jako občutljiva.

Connecticut je skozinskoz obrtniška država. Velikanske tovarne
izdelujejo vse vrste obrtnih pridelkov: orožje, patrone, umetno vlito
železo, medene, bakrene in kovinaste predmete raznih vrst, šivalne in
poljedelske stroje, dvokolesa, avtomobile, razne vrste papirja, tkanine,
sukno itd. Tu so tudi znamenite livarne za topove.

V okraju Lichtfield kopljejo v krajih Kent in Salisbury izvrstno
železno rudo. V New Milfordu in Prestoni je marmor, katerega
porabljajo pri palačah v New Yorku.

Obrežje ima več dobrih pristanišč. Kupčujejo posebno z Zapadno
Indijo. Znamenito je tudi ribarstvo, kateremu služi nad 1000 ribiških
ladij. Dežela je preprežena z železnicami in izvrstnimi prekopi. Pod¬
nebje je jako zdravo. Connecticut imenuje narod »Nutmeg« ali
»Free Stone State« po mnogih grobljah kamenja.

*

* *

Čast glavnega mesta si delita mesti Hartford in New Haven. 1 *

1  Vsaka država velike Unije ima svojo lastno ustavo in vse one pravice,

katere niso izrecno pridržane skupni zvezni vladi v Washingtonu. Vsaka poedina

država je torej popolnoma samostojna in si da ustavo, kakršna se ji zljubi,

38

I

Mesto Hartford (98.915 prebivalcev) ima lepo lego ob izlivu reke
Park River v Connecticut. Državna hiša ima 76 m visok stolp in
več soh slavnih mož. Holandci so postavili na tem kraju l. 1633 malo
trdnjavo. Mesto samo so ustanovili l. 1635, torej šteje med »stara«
mesta, na kar ni malo ponosno. Ako pomislimo, kako hitro v Ame¬
riki mesta rastejo, je starost tri in pol stoletja res znatna! Novejša
amerikanska mesta so si zelo podobna, ker so večinoma zidana po
enem in istem načrtu. Mesta iz prvih časov pa so si ohranila vsaj
deloma nekaj evropejskega, prvotnega značaja. Tako tudi Hartford.
Mesto ima mnogo zavodov in lepih spomenikov. Važnejša je jako
razvita obrt. Izdelujejo parne stroje, dvokolesa, avtomobile in orožje.
V južnem delu je največja tovarna za ročno strelno orožje (Colt’s
Factory). Samuel Colt je izumil samokres. Njegova žena mu je
postavila v spomin cerkev »Good Shepherd«. Dobrodelni zavodi so
jako obsežni. V tem mestu je živel znani pisatelj in humorist Mark
Twain  (1835—1910), čigar pravo ime je Samuel Langhorne Clemens.
Od l. 1864 naprej je stanovala tu tudi pisateljica »Stric Tomove koče«,

H. Beecher-Stowe.

Največje mesto države je New Haven (133.605 prebivalcev) na
severnem koncu 6 km dolgega zaliva Long-Island Sound. Ceste imajo
krasne drevorede košatih brest. Mestu pravijo zato »City of Elms«.
Zgodovinsko znana je 1.1790 vsajena »Franklinova brest«. Obrt je
jako razvita in trgovina zelo živahna. Mesto so ustanovili l. 1683, a

I. 1800 je imelo šele 4049 prebivalcev.

Na zapadni strani ob parku Public Green je skupina stavb, ki
pripadajo vseučilišču Yale,  za Harvardom najznamenitejši zavod te
vrste v Zedinjenih državah.

Vseučilišče so ustanovili l. 1700 v Killingworthu ter ga preložili
1. 1716 v Nev/ Haven. Ustanovitelj je bil Elihu Yale (1648—1721),
ki je bil tu doma ter je postal guverner v mestu Madras in predsednik
»Vzhodnoindijske družbe«. Izmed predstojnikov je najznamenitejši
general T. Dwight (1752—1817). Med učenci sta bila Eli Whitney
(1765—1825), ki je iznašel poseben stroj za lupenje bombaža, in
slavni Samuel Morse (1791—1872), izumitelj prvega rabnega brzojav¬
nega stroja. V zavodu je nad 400 učiteljev in okoli 3000 dijakov.

Najlepša cesta v mestu je Hillhouse Avenue. Na starem poko¬
pališču (Old Burying Ground) počivajo S. Morse, E. Whitney, Noah

samo da v ustavnih določbah ne sme biti ničesar, kar bi nasprotovalo zvezni
ustavi. Oblast je v rokah guvernerja in poslancev. Ti se pa navadno ne
zbirajo ravno v največjem mestu. Od nekdaj so se držali navade, da so naredili
za glavno mesto kak drug, tupatam prav neznaten kraj. Nekatere države zbi¬
rajo svoje poslance celo na dveh mestih, in med temi je tudi Connecticut.

Glavna skupščina Jugoslovanske Katoliške Jednote (J. S. K. J.) 1.1909 v Denverju, Col.

Webster, Th. Winthrop in drugi slavni možje. Ob morskem bregu so
krasni kraji. Premožnejši sloji imajo tu svoja letovišča.

Middletown (18.000 prebivalcev) je sedež l. 1831 ustanovljenega
zavoda Wesleyan University (350 dijakov).

Živahno obrt ima Merlden (27.265 prebivalcev). V tovarnah
izdelujejo orodja iz novega srebra (Britannia Co.), nože, vilice,
škarje itd.

Waterbury (73.141 prebivalcev) je živahno obrtniško mesto.
Družba »New England Watch Co.« izdeluje na leto okoli 600.000 ur.

New London (20.415 prebivalcev) ima krasno lego in zavarovano
pristanišče. Obrt je živahna. Meseca rožnika in malega srpana je
tu tekmovanje veslarjev vseučilišč Harvard in Yale.

Cvetoče mesto je Norwich (25.719 prebivalcev) med rekama
Yantic in Shetucket, ki se tukaj združita v Thames. V bližini je
15 m visoki slap reke Yantic. Na starem pokopališču so Indijanci
od nekdaj pokopavali svoje mrtvece. Svojemu slavnemu poglavarju
Uncasu (+ 1683) so postavili za spomin visok obelisk.

V kraju Mohegan  in okolici se je ohranilo še nekaj potomcev
nekdaj slavnega indijanskega rodu Mohikancev.  Vsi indijanski
rodovi, ki so nekdaj prebivali na vzhodnem obrežju, so se imenovali
skupno Lenni-Lenappe.  Renappe ali Lenappe pomeni po njih
jeziku »ljudje«. Imeli so skupno narečje ter tvorili zvezo »Delaware«,
kakor so jo Amerikanci imenovali. Tej zvezi so pripadali tudi Mo¬
hegan ali Muhekanew,  ki so kot Mohikanci znani iz Cooperjevih
romanov (»Zadnji Mohikanec«, izšel 1. 1826). Od nekdaj močnega
rodu je ostalo le nekaj potomcev. Ohranila so se pa še razna imena,
n. pr.Massachusetts, Connecticut, Allegheny itd. Znani so tudi še izrazi:
»Kaditi pipo miril«, »pohajati bojišče«, »pokopati balto (vojno sekiro)«.
Deloma jih je pregnala »bela koža« s silo, deloma pa izpodrinila
vzhodna omika.

*

* *

Država Connecticut je bila začetkoma razdeljena v dve naselbini,
namreč Connecticut in New Haven. V prvo so prišli naseljenci
l. 1635—1636, v drugo l. 1638. V vojski 1. 1637 so premagali Indi¬
jance rodu Pequot.

Kralj Karol II. je l. 1665 združil razne naselbine in jim dal
skupno ustavo, ki so jo izpremenili šele 1. 1818. Odstranili so
suženjstvo in puritanizem kot državno vero. Connecticut je pristopil
Zedinjenim državam dne 9. prosinca 1.1788 kot peta država.

^#2

41

hode Island (R6d Ajlend) je najmanjša, a
najbolj obljudena država Unije. Pro¬
storen, 40 km dolg zaliv, Naragansett-
Bay, v katerem je več otokov, pre¬
reže državo v dva neenaka dela.

To je pokrajina nekdaj mogoč¬
nih Naragansett Indijancev,
pridnega in mirnega rodu. Stano¬
vali so v dvanajsterih »mestih«,
oziroma naselbinah in so bili precej
številni. V takoimenovani »Kralj - Fi¬

Površje: 3230 km 2 . Okrožij: 5. Prebival¬
cev: 542.610. Zakonodaja je popolnoma v
rokah dveh kamor, kojima guverner ne
more ugovarjati.

Rhode Island (R. I.).

lipovi vojski« so njih trdnjavo, ki je bila na nekem otoku sredi
močvirja, zavzeli z naskokom in večino divjakov pokončali. Ostale
so spravili na »reservation« v okrožje Charleston. L. 1822 so jih
našteli še 407, ednajst let pozneje je padlo njih število na 158, in
med temi je bilo le 7 družin pristne, indijanske krvi.

Severozapadni del dežele je hribovit. Ob gori Hope je bil uta¬
borjen »kralj« Filip. V sredini so Hopkins Hills. Razen na obrežju,
ki je nizko in močvirnato, so tla peščena in manj rodovitna. Sploh
sta obdelani le dve petini tal; ena četrtinka je pokrita z gozdovi.
Rhode Island ni za poljedelstvo; bolj uspeva živinoreja. Posebno
dobro je sadje. Jagodic, katerim so Amerikanci posebni prijatelji,
pridelujejo velike množine. Reke so neznatne. Podnebje je ob morju
jako zdravo in prijetno, ker ni podvrženo hipnim izpremembam.

V tovarnah je bilo 1. 1910 zaposlenih nad 100.000 delavcev.
Izdelujejo tkanine, ure, vozove in zlatnine.

Biseri te države so otoki v zalivu, posebno otok, ki so ga
Indijanci imenovali Aquidneck,  »otok miru«. Naseljenci so mu
pripisovali sličnost z otokom Rod v Egejskem morju in so ga ime¬
novali po njem; ime je potem prešlo na vso državo. Menda je ta
otok tudi zgodovinskega pomena, dasi se to ne more dokazati. Ne¬
kateri namreč trdijo, da je morda to oni »Winland«, katerega so
Skandinavci odkrili že l. 1000. Na nekem kamnu so našli namreč
čudna znamenja, ki so podobna normanskim runam. Mislili so, da
so ta znamenja zapustili v spomin prvi Skandinavci; bržkone so pa
to le znamenja Indijancev. Otok je bil nekdaj obrastel z bujnimi
gozdovi, zdaj so na njem krasni pašniki, na jugu tudi nekaj lepih

42

cedrovih gozdičev. Po svoji prirodni lepoti prekaša ta otok druga
dva v bližini, namreč Prudence in Canonicut.  Po pravici ga
primerjajo angleškemu otoku Wight.

*

* *

Na bregovih reke Providence, pri izlivu reke Seekonk v zaliv,
leži stolno in glavno mesto države, Providence (224.326 prebi¬
valcev), katero je ustanovil 1. 1636 Roger Williams, ko so ga zaradi
njegovih verskih nazorov pregnali iz države Massachusetts. Mesto
ima sicer lepo lego, a je preveč stisnjeno ob hribe. Povsod se naj¬
dejo še stare lesene hiše, ker mesta še ni uničil noben večji požar,
kakor se je zgodilo večinoma v drugih amerikanskih mestih. Mnogo
je raznih zavodov. Brown University (ustan. I. 1704, 1000 dijakov)
je v posebnem parku orjaških brest. Izmed stavb se odlikuje kato¬
liška stolnica.

Providence je poleg Sheffielda (Mass.) ono mesto, kjer je »yankee«
pokazal svoj talent za iznajdbe. Tu proizvajajo najrazličnejše reči,
ker je vse tovarna, vse strojarna. Za ročna dela tu ni ne prostora,
ne časa, vse izdeluje stroj. Mnogo inženerjev neprestano premišljuje

in poizkuša, kako bi z novimi
stroji naredili orodje v rokah
delavca nepotrebno. Za kar
je drugje treba na stotine de¬
lavcev, to izdelujejo tukaj na
lahek način stroji. V Ameriki
in menda tudi v Evropi ne bo
kraja, kjer bi ne bilo reči, in
če je tudi le kako svedro, ali
kak vijak, ki bi ne bila tu
narejena.

Na južnem bregu otoka
Aquidneck leži Nevvport (ima
27.149 prebivalcev) »kraljica
amerikanskih kopališč«. Pri¬
stanišče je izmed najlepših na
svetu. Krasna lega, zdravo
podnebje, živahno življenje in
popolna prostost je privabila
ljudi od blizu in daleč. Mesto
so ustanovili I. 1639 puritan¬
ski nezadovoljneži pod vod¬
stvom Williama Coddingtona.
L. 1730 je štelo ,4640 prebi-

Mr. John Rebolj, Glancoe, O.

43

valcev in je bilo za Bostonom prvo trgovinsko mesto. Med vstajo
je silno trpelo.

Kdor hoče v amerikanski družbi nekaj veljati, mora iti ob
poletju v Nevvport in jeseni v Berkshire Hills, oziroma na teh krajih
imeti svojo vilo. Hotelov ni mnogo, pač pa neštevilno zasebnih sta¬
novanj (cottages), ki so opremljena z vso le mogočo eleganco in
razkošnim bogastvom. Tu je zbirališče denarnih kraljev, ki imajo
vsakega za reveža, ako ima samo nekaj milijonov! Breg je posut z
najfinejšim belim peskom, da skakljajo po njem lahko bosonoge tudi
zastopnice lepega spola onih »upper ten thousands« (»nad deset tisoč«),
kakor navadno imenujejo amerikanske denarne plemenitaše.

Komur ni za kopeli, se lahko izprehaja ob bregu ali v malih
parkih (groves). Najlepši kraj so »purgatory — vice«, kakor imenujejo
neko votlino, ki ima v 20 m visoki steni zgoraj le 3—4 m široko
špranjo. V bližini je »paradise valley — rajski dol«, tako da res
skozi vice lahko prideš v raj!

Mesto samo nima nobenih posebnosti. Krasen je park Tauro,
in znamenit v njem »the old stone mili — stari kamnati mlin«.
Pesnik Longfellow ga je spojil s spominom na prihod prvih Normanov.

Mesto Pavvtucket (51.622 prebivalcev) ima največje tovarne za
niti. V tem mestu je 1. 1790 vpeljal Samuel Slater, prvi v Zedinjenih
državah, bombaževo obrt. Tovarna še obstoji.

Bristol (10.000 prebivalcev) ima tovarne za gumi in mnogo
starih hiš. Woonsocket (38.125 prebivalcev), Warbick (2300 prebi¬
valcev) in Lincoln so tovarniška mesta.

*

* *

Kolonijo je ustanovil l. 1636 Roger Williams, katerega so puri¬
tanci pregnali iz Massachusettsa. Naselil se je v Providence. Kmalu
za njim je prišla s svojimi privrženci druga pregnanka, Anne Hutchison,
ki je šla na otok Aquidnay. Kralj Karol l. jim je podelil 1. 1643 svo-
bodnico, 1  katero so 1. 1663 nadomestili z drugo.

Rhode Island se je krepko udeležil vojske za neodvisnost, a se
je izpočetka branil sprejeti skupno ustavo ter se je priklopil Uniji šele
15. vel. travna leta 1790 kot trinajsta država. Svojo demokratično
kolonijalno ustavo je izpremenil 1.1842.

1  Po tedanjih nazorih je pripadala vsaka na novo odkrita dežela kralju.
Ta je dovolil naseljencem naseljevanje, ali jim dal »svobodnico«.  Kadar
je narastla moč naselbine, in je hotel kralj vso oblast združiti zopet v svojih
rokah,, je izpremenil naselbino v »kronsko ali kraljevo kolonijo«.

44

3. Srednjeatlantske države.

New York (N. Y.).

Površje: 127.350 km-’. Okrožij: 61.
Prebivalcev: 9,113.614, 5455 Indijan¬
cev. Senatorjev: 50. Državnih po¬
slancev : 150. Reprezentantov : 37.
Glasov za predsednika: 36.

ew York (Nju Jork) je po prebi¬
valstvu, bogastvu, kupčiji in obrti
prva država — The Empire State

— velike Unije.

Dežela je na vzhodu precej

gorata, na zapadu ravna ali
hribovita. V najbolj razsvetljeni
deželi se nahajajo kraji, ki jim
Amerikanec pravi »wilderness«

— pustinja. TosoAdirondack
Mountains,  200 km dolgo in 130 km široko gorovje, ki pokriva
do 25.000 km 2 , obsega sedem vzporednih grebenov in je podobno
otoku v morju. Tako divje razdrapanega gorovja zlahka ne najdeš.
Neštevilno vrhov je nametanih drug poleg drugega. Zdi se, kakor
bi bilo okamenelo od valov razburkano morje in se sčasoma pokrilo
s temnimi gozdovi. Na milje in milje se razprostira še pragozd, kjer
še ni pela sekira, kjer prebiva le zverjad. Mnogo sotesk in divjih
jarkov še ni prestopila človeška noga; iz kake višine jih lahko gleda
oko, a prodirati skozi divje goščave človek ne more.

Glavna skupina je na vzhodni strani. Najvišje gore so Mt Marcy
ali Tahawu  (1629 m), Mt lntyre  (1558 m), Sky 1 ight, Gray Peak-
White Face  itd. Višine so golo skalovje, vznožja in pobočja so
obrastla. Med gorami in v dolinah je nad tisoč krasnih jezer; nekatera
merijo do 50 km 2  (n. pr. Shroon Lake). Iz najvišjega jezera (Tear
of the Clouds — Meglena solza) izvira Hudson. Raquette,Sara-
nac, Ausable  in mnogi drugi potoki vežejo nebroj jezerskih skupin.
Divje gorovje, krasna jezera, bistre reke, temni gozd tvorijo čudovito,
divno skupino, slikovit gorski svet.

V nepreglednih gozdovih in nepristopnih soteskah so bile nekdaj
silne množine divjačine, pravi raj za lovce. Kakor pri sekanju gozdov,
Amerikanec tudi pri lovu rad prekoraka pravo mejo in — uničuje.
Število zverine se je skrčilo, nekatere vrste se najdejo le še v
najbolj divjem gorovju. V novejšem času so izdali stroge odredbe;

45

v mnogih krajih se sploh ne sme loviti; tako seje marsikaj še rešilo.
Poleg zdaj prav redkih pum so tu še črni medvedje, jeleni, srne, zajci,
jazbeci, divje mačke, vidre, orli, jastrebi, divje race, jerebice. V vodah
mrgoli postrvi. Nikjer ni strupenih kač. Priroda kaže v tem gorovju
nekaj posebnih znamenitosti.

Jezero Paradox  ima iztok, ki teče zopet v jezero nazaj. Na
vrhu gore Joseph je jezerce, čigar breg je tik globokega prepada.
Na pobočju gore Colden tvorijo ob hudem nalivu hudourniki celo
mrežo, ker se staka drug v drugega. Na Wallface Mts so tri jezera,
ki imajo odtoke na tri različne kraje: v reki St Lawrence in Hudson
in v jezero Champlain. V bližini najvišje gore Tahawu je divja
soteska, katero imenujejo Indijanci »Conyacraga«, t. j. »pustinja
bolesti«, belci pa »Indian pass«; tu je nedostopen dom divjih zverin.

»Camping« — amerikanski letoviščarji.

Sredi soteske so izviri reke Ausable, ki izliva svojo vodo po reki
St. Lawrence v Atlantik na stotine kilometrov od izliva reke Hudson,
ki pa izvira tako blizu, da pravijo: »Divja mačka bi z zadnjima no¬
gama lahko stala v prvi reki in pila iz druge!«

Visoko v gorovju med divjimi razdrapanimi stenami je »dolina
vzdihovanja«, kjer se sliši sedemkratni odmev. Indijanci pripovedu¬
jejo, da je tam živelo v popolni sreči dvoje indijanskih src. Rdeči
sin planin je bil umorjen, zapuščena vdova pa je tarnala vse življenje
za svojim ljubljencem in izgubljeno srečo. Po smrti se je prikazoval
njen duh, tožil in tarnal po izgubljencu — in kjer molči jezik, govo¬
rijo kamni: Veliki Manitu je zbudil skalovje, da vzdihuje z njo, ki
išče izgubljeno srečo.

46

Velik del tega planinskega raja, približno 10.000 km 2 , hočejo
izločiti za »narodni park«, a mnogo sveta je še v zasebnih rokah.
V gore vodi več potov. Na najlepših krajih so sezidali razkošne
hotele, Amerikanec pa ljubi bolj »camping«, življenje v šotorih.

. Ob reki Hudson so Catskill Mts,  ki obsegajo kakih 130 km 2
in se razprostirajo v daljavi 15 km od Hudsona 20—24 km proti
zapadu. Na zapadni strani je gorovje zelo strmo in podobno 600 do
900 m visoki steni. Nekatere gore imajo od hudournikov izglodane
globoke jarke (cloves). Najvišja gora je Sl ide Mt (1281 m) z lepim
razgledom in Hunter  Mt  (1227 m). Indijanci so to gorovje imenovali
»anti ora«, t. j. »nebeške gore«. Prebivalci New Yorka radi prihajajo
sem na izlete ali preživijo tu nekaj tednov v svežem gorskem zraku.

Jezera.

Amerika kaže posebnost, da se nahaja v severnih delih neštevilno
jezer,  dočim južnih pokrajin ne krasi nobena bliščeča vodna
ravan. Država New York je z vodnimi biseri posejana. Poleg velikih
jezer Erie in Ontario  ima neštevilno drugih, da znaša površje
jezerskih voda nad 7000 km 2 .

Ponos in kras dežele sta pa jezeri Champlain in Lake  George.
Amerikancu veselja in ponosa poskakuje srce, kadar sliši ime Cham¬
plain. Tu je kos njegove zgodovine, torišče stoletnih bojev. Tu so
naseljencem podlegli Indijanci in Angležem Francozi. Jezero med
državama Vermont in New York sega na severu v Kanado. Dolgo
je 180 km, torej približno kakor Koroška, široko 2 do 24 km. Bregovi
imajo mnogo mičnih zalivov, otokov je nad 50. Pokrajine ob tem
biseru so zlasti jeseni, ko so gozdovi v najbujnejših barvah, divne.
Ob bregovih se lesketa mnogo letovišč in večjih mest. Burlington,
glavno mesto Vermonta, ima nad vse divno lego v zalivu, katerega
čuva mnogo mičnih otokov. Trume letoviščarjev se zbirajo v vročem
času ob bregovih in v gozdovih, ter imajo tu svoja priljubljena
»camping«, ali pa ribarijo ob izlivih številnih potokov. * 1

Pokrajinsko še lepše je Lake George,  južno od Adirondack
Mts, sredi z gozdom obrastlih višin, v pravem gorskem raju. Ame-
rikanci ga primerjajo jezeru Como na severnem Laškem in mu
pripisujejo kras švicarskih jezer. Jezero je 57 km dolgo, 7 km široko
in ima 220 otokov. Voda je izredno čista, da vidiš tudi v globočinah
na dno. Bregovi z mestoma navpičnim skalovjem, globokimi jarki

1  Jezero je odkril Samuel de Champlain, francoski namestnik v Kanadi,

1. 1609. Tristoletnico tega odkritja so slovesno praznovali po vsi Ameriki.

Indijanci imenujejo jezero Caniaderi Quaranti, t. j. »vrata v deželo«, in Petoum-
bouque ali »voda na sredi«.

Mr. A. Češark. Mr. A. Burgar. Mr. G. Tassotti.

Mr. K. Adamič.
Mr. J. Rems.

Nekaj Slovencev iz naselbine Greater New York.

in temnim gozdom so slikoviti, sanjavi, prava podoba iz raja. Evro¬
pejci so jezero zagledali najprej 1.1642, ko so Irokezi  prignali sem
tri ujete Francoze, med njimi jezuita Jagues.  Ker je bil ta dan
ravno praznik Rešnjega Telesa, so imenovali jezero »Lac du St. Sacra-

48

ment«. Indijansko ime je Andiatarocte ali »kraj, kjer jezero jenja«.
Drugo ime je Horicon, kar pomeni menda »srebrna voda«. Sedanje
ime so mu dali v čast kralja Jurija I.

Potovalci po Ameriki ostajajo navadno bolj na jugu in le malo
jih je, ki bi obiskovali tudi »morja sladke vode«, t. j. velika severna
jezera. Podnebje je tu pač ostro, in bregovi silno enolični ter dolgo¬
časni, a vendar vredno, da si jih potnik ogleda.

Državi New York pripadata južna brega velikih jezer Ontario
in  Eri  e. Ontario je med njimi najmanjše in najnižje. Reka Niagara
ga veže z Erie, St. Lawrence pa z morjem. Bregovi so nizki in
obrastli; promet na njem je živahen. Površina je 19.820 km 2 . Ob
iztoku so krasni »Tisoč otoki«; raznih otokov v jezeru, deloma z
gozdovi obrastlih, je okoli 1700.

Jezero Erie  je sto metrov višje in obsega 24.492 km 2 . Z jezerom
Huron ga veže reka Detroit, njegov iztok je Niagara, z znamenitimi
vodopadi. Promet na njem je jako živahen, dasi od decembra do
aprila prekinjen; okoli tisoč ladij prihaja samo v mesto Buffalo.
Prva ladja je vozila po jezeru 1. 1679, prvi parobrod l. 1818.

Tudi v severozapadnem delu države je nekaj znamenitih jezer.
Večjih in manjših je okoli 50; dasi med gorami, niso gorska jezera,
temveč večinoma izdolbine rek in potokov. Krasno leži med gorami
56 km dolgo jezero Seneca  z mestom Geneva. Ne samo ime mesta,
tudi pokrajina spominja nekoliko na švicarska jezera. Odtod je vhod
v čudovite ožine »glen«, prave špranje, katere je voda izdolbla v teku
tisočletij. Najznamenitejše so Watkins Glen  z mestoma 90 m
visokimi, navpičnimi stenami. V bližini je tudi Havana Glen,  dolg
2 km, s krasnimi vodopadi. Drugo jezero je Cayuga,  61 km dolgo
in do 6 km široko, s čisto vodo, v kateri se zrcalijo gorati, obrastli
bregovi. Ob jezeru On e i da je zdaj postaja Indijancev istega imena.
V bližini je tudi »Oneida Community«, komunistična državica, katero
je ustanovil 1. 1847 neki D. H. Noyes; zdaj je golo podjetje.

Glavna reka države je Hudson,  480 km dolg, s krasnim
obrežjem v spodnjem delu. Elegantni parobrodi vozijo do mesta
Albany skozi pokrajine, ki so nekoliko slične onim ob Renu. Glavni
pritok je Mohawk,  ob katerem vodi prekop Erie. Reka St. Law-
rence  pripada bolj h Kanadi, a meji tudi na New York; dolga je
1140 km, največja v Severni Ameriki, in tvori velikanski odtok velikih
severnih jezer. Posebne prirodne krasote so ob reki Genesee.
Amerikanci ji pravijo »the beautiful Genese« (t. j. divni Ženesi). Pri
mestu Portage Village tvori 70 m visoke Portage Falls,  skupino
večjih vodopadov v romantični, 3 km dolgi dolini.

*

* *

49

Spomini iz preteklosti.

Pokrajine ob reki so bile nekdaj glavno torišče Indijancev. Pri Gl e n
Irisu  stoji še koča iz obtesanega lesa, edini ostanek indijanske naselbine,
znane po imenu »posvetovalnica«; prej je bila kakih 35 km oddaljena na
višini, ki obvladuje vso dolino ob reki. Sem so Indijanci priganjali jetnike ter
jih sodili. V kočo je vrezan križ, katerega so napravili stari jezuitski misijo'
narji. Ta ostanek so prepeljali 1.1872 jeseni ter obhajali vpričo kakih dvesto
Indijancev iste obrede, kakor nekdaj, ko so bile vojske z »belo kožo«. To je
bilo gotovo zadnje posvetovanje v dolini reke Genesee, kjer so bili Indijanci
svoj čas neomejeni gospodarji.

Država New York je bila nekdaj torišče Indijancev, ki so znani po
imenu lrokezi  (Iroques). Ime je francosko. Sami so se imenovali Hodeno-
saumi ali Konoshioni, t. j. »narod dolge hiše«; njih vzhodni sosedje Leni-

Niagara.

Niagara ob luninem svitu.

Lenappe so jim rekali Mengwe. To je ime zveze, ki je trajala do začetka
18. stoletja in je obsegala pet med seboj sorodnih, jako bojevitih rodov, ki so
od nekdaj bili bolj kmetovalci ter imeli cela mesta. Ti rodovi so bili: Amegue
ali Ganegoano,  »narod s kresilnikom«, bolj znani po imenu Mohawk;
Nundavvoano,  »rod velikega hriba«, ki se imenuje večkrat tudi rod Seneca;
Guengwehono,  »narod umazane dežele«, znani kot Cayuga; Onundoga,
»narod na hribih« in O n ay oteka  ali Oneida, »rod granita«.

O nastanku zveze peterih rodov imajo lrokezi lepo pravljico, katero
hočemo tu omeniti, ker nam kaže indijansko mišljenje:

»Ko je Owenego,  veliki duh, pustil nastati »akinišiodčensi« ali zemljo
iz vodovja, je govoril svojemu nebeškemu bratu: »Naredimo nekaj rdečih
ljudi, ki naj prebivajo v lepi deželi!« Potem je potrosil skalovje gore Onondoga
z rdečim semenom, iz katerega so se razvili črvi; v te so se poskrili duhovi
mnogih palčkov. Potem so oblaki porosili zemljo, in solnce jo je ogrelo, tako

4

Amerika.

50

da so črvički z duhovi izvrstno uspevali, dobili roke in noge ter se izrili iz
zemlje. Že po devet mesecih so iz njih postali čvrsti fantički in punce, katere
je Ovvenego pokril s toplo odejo ter jih redil z mlekom iz svojih nohtov. Tako
jih je gojil skozi devet poletij. V prihodnjih devet poletjih jih je učil živeti,
ustvaril je drevje, rastline in živali ter jih končno sklical k velikemu zboru.
»Poslušajte,« jih je ogovoril, »vas je pet rodov, ker vi ste nastali iz pet pesti
semena. Vsi ste bratje in sestre in jaz sem vaš oče, ki je vas izredil. Mohawk,
vas sem naredil hrabre in pogumne, vaše je žito zemlje! Seneca, vi ste pridni
in delavni, vaš naj bo bob! Oneida, vi ste mirni in tihi, vam pripadajo orehi
in drugi drevesni sad! Cayuga, vi ste močni in velikodušni, vaša posest naj
so korenine! Onondaga, vi ste umni, pravični in zgovorni, vam sem dal v
živež melone in grozdje! Tobak in živali v gozdu, zraku in vodi so vaša
skupna last. Vi ste najboljši ljudje na zemlji, zato sem vam dal najboljšo
deželo, v kateri stanujte toliko časa, dokler bo sijalo solnce, svetila luna in bo
dež močil zemljo. Ako me ljubite in si v stiskah med seboj pomagate, vas
bom varoval in vas branil pred otroci drugih bogov. Telesa, katera sem vam
dal, bodo postala sčasoma stara in nerabljiva; ali jaz ne morem vedno pri vas
ostati in vam dajati novih. Zato sem vas tako naredil, da morete sami delati
novih!« Nato se je veliki duh zavil v lahko meglico in odšel proti solncu.«

Umevno je, da so taka izročila Indijance navdajala z izredno ljubeznijo
do lepe domovine. Pozneje so se »zvezi peterih rodov« pridružili še Tuscarora
v Karolini. Imeli so okoli 15.000 članov, in še danes jih je okoli 12.000, veči¬
noma v Kanadi in na raznih naselbinah države New York. Iz nekdaj neustra¬
šenih vojakov, katerih »žeja do slave ne bo pogašena, dokler dojijo prsi, ki se
ne ustrašijo nevarnosti«, so postali mirni kmetovalci. Že zdavna so pokopali
svoj tomahawk in nikoli ga ne bodo več izgrebli. Minila je tudi »medicina«,
stari verski obred Indijancev, pri katerem je mrgolelo, kakor nekdaj pri Grkih,
raznih bogov, in ki so ga Irokezi kazali zlasti s češčenjem treh svetih bratov,
namreč duha žita, boba in buče. Glavni služabnik velikega duha je bil Heno,
bog groma, navadno imenovan »ded«, ki je prebival pod vodovjem Niagare,
ustvarjal megle, dež in hudo uro ter imel pripravljene strele za čarovnice in
bogokletneže. Njegovo glavo je, krasilo pisano perje, katero ga je varovalo
zoper vse hudičeve napade. Kadar je šel od doma, si je obesil tprbo, napol¬
njeno z ostrim skalovjem, katero je prilično zalučal za ničvredneži.

Danes so vsi Irokezi kristjani, večinoma katoliki. A težko jih je bilo
privaditi novi omiki. Indijanec je poln opravičenega srda do vsega, kar pride
od »blede kože«, in skrbno pretuhta vse, preden se za kaj odloči. Neki pogla¬
var je dejal nekoč: »Beli mož« ni prišel z dobrimi nameni v naše kraje, in
knjiga, o kateri pravi, da je v njej beseda božja, ni za Indijance. Bog nam je
dal svoje zapovedi v glavo in povedal našim očetom, kako ga moramo častiti,
da nam vedno pošilja divjačine. Ako pa sledimo belemu možu in njegovi
knjigi ter pozabimo naše stare navade, bomo postali, kakor izkušnja uči, ne¬
srečni in ubogi in naši bogovi se bodo jokaje obrnili od nas. Vedno globokeje
bomo padali in končno bomo morali, kakor »bleda koža«, mlesti krave in
sejati žito.«

Vendar se je pa posrečilo večino pridobiti omiki. Irokezi ob bregovih
reke Cattaraugus ne »molzejo samo krav in sejejo žita«, temveč imajo tudi
svoje cerkve, šole, tiskarne in časopise.

Dobra tretjina učiteljev so rojeni Indijanci in skrbno izobraženi. Narod
šteje tudi nekaj slavnih mož. Dr. Wilson, ki je mnogo storil za svoj rod, je
bil Indijanec, tako tudi polkovnik Ely S. Parker, ki je služil pod generalom

51

Grantom in je pozneje postal indijanski komisar; dalje Tuscarova Cusik, ki
je pisal čudovito poročilo o najstarejši pravljični zgodovini Irokezpv.

Vsepovsod se kaže napredek. Živahno se udeležujejo zmernostnega gi¬
banja, imajo zmernostne družbe na svojih naselbinah in tirjajo, da se zakoni
zoper zlorabo alkohola strogo izvajajo. Rod Seneca ima že desetletja pristno
republikansko ustavo, prezidenta, parlament, uradnike, mirovnega sodnika, ki
sodi v prepirih med Indijanci in uravnava o imetju brez oporoke umrlih. Tako
hvalijo tudi rod Oneida in posebno potomce Indijancev Mohavvk, ki so naseljeni
v St. Regisu ob kanadski meji.

A pustimo te spomine na nekdanje prebivalce divnih pokrajin
in pojdimo ob bregu reke Genesee navzdol. Reka ima še celo vrsto
lepih vodopadov in globokih ožin (canons). Še v mestu Rochester
pada reka za 80 m v treh navpičnih padcih in teče med 30—67 m
visokimi stenami.

Svetovno čudo so vodopadi reke Niagara. Niagara River teče
med jezeri Erie in Ontario in pada na svojem 55 km dolgem toku
za 100 m. Neposredno pred vodopadi razdvaja otok Goat Island
strugo v dva dela. Manjši del pada kot amerikanski vodopad
330 m široko ter 47 m globoko; večji kanadski ali Horseshoe-
Fall  (ker je skala podobna konjskemu kopitu) gromi v širjavi 915 m
iz višave 44 m globoko.

Preračunih so, da pada
v eni minuti 425.000m' !
vode, od katere je de¬
vet desetink na ka¬
nadski strani. Vodni
par iz dna se vidi na
milje daleč.

Prvi Evropejec,
ki je (1. 1678) videl
in opisal to prirodno
čudo, je bil belgijski
frančiškan o. Louis
Hennepin, ud La Sal-
love družbe. Indijanci
pravijo, da slap požre
na leto vsaj dvoje žr¬
tev; to število pa ne
zadostuje za današnje
dni, ker so zdaj ne¬
sreče in samomori na
dnevnem redu.

Na amerikanski,

kakor tudi na kanad- Niagara.

4*

52

ski strani, so začeli vodno silo izkoriščevati in imajo zdaj vodne moči
za kakih 400.000 konjskih sil; dozdaj se lepota padov še ni zmanj¬
šala, ker so rovi do turbin pod zemljo.

Na bregovih je iz Prospect Parka na amerikanski in iz Queen
Victoria Niagara-Falls Parka na kanadski strani od raznih krajev
krasen pogled na slape. — Glavne točke vidiš lahko v enem dnevu,
ali 2 do 3 dni je treba, ako kdo hoče to čudo ogledati od vseh strani.
Notranja moč in sila vodnih mas se čuti posebno v »jami vetrov
— Ca v e of the winds«,  ki je pod slapom; za ta obisk pa je treba
dobrih živcev. Poseben parobrod (Maid of the mist — devojka megle)
vozi prav tesno do slapov od spodaj sredi strašnega gromenja in šu¬
menja razburkanih vodd. Čez reko vodi več velikanskih mostov. Veli¬
častni so tudi tolmuni reke (Whirlpool Rapids), preko katerih vodi Lower
Steel Arch Bridge. Silno vodovje se tlači skozi 90 m široki rov s tako
orjaško silo, da dobi reka vzboklo obliko, in je na sredi višja kakor
ob straneh. Ob reki je še cela vrsta veličastnih prizorov. Gotovo
je, da niti v Ameriki niti drugje na svetu ni lepše prirodne prikazni,
kakršna so ti orjaški vodopadi.

Nev/ York je izredno dobra dežela. Tri četrtinke (91.724 km 2 )
zemlje dajajo po veliki rodovitnosti vse ugodnosti za poljedelstvo,
ki je tu na nenavadno visoki stopnji. Poljski pridelki so izmed vseh
držav na petem mestu; pridelujejo krmo, oves, koruzo, pšenico, tobak.
Še bolj izdatno je vrtnarstvo, ki zavzema prvo mesto, posebno še
sadjarstvo. Mnogo dohodkov prinaša tudi živinoreja, kuretinstvo in
čebelarstvo. Kljub temu je mnogo farm opuščenih, ker se še večji
dobiček dobiva pri veliki obrti,  ki cveti v 16 velikih mestih, in
je znašal pridelek že 1. 1900 nad 2000 milijonov dolarjev. V tovar¬
nah je zaposlenih 12% prebivalstva in izdelujejo vse vrste obrtništva.
Na prvem mestu v Uniji je kletarstvo, pivovarstvo, izdelovanje pa¬
pirja, obuval in obleke. Tudi na rudninah je država bogata. Železna
ruda je izvrstna, tako tudi marmor, granit, malec; veliko pridelujejo
apna in petroleja, največ pa soli. Podnebje države New York je jako
izpremenljivo. Zime v gorovju so hude in dolge, le na zapadu vlada
bolj zmerno vreme.

Glavno mesto države, Albany (100.253 prebivalcev), ima krasno
lego na gričih ob reki Hudson in je eno najstarejših mest Amerike.

Holandci so se naselili tu 1.1609 in sezidali trdnjavo Fort Oranje.
L. 1664 so jo zasedli Angleži in jo imenovali Albany. Mestece je imelo

53

živahno trgovino z indijanskimi kožuharji, ter štelo okoli 1. 1800 komaj
5000 prebivalcev. Glavno mesto je postalo l. 1798. V bližini so
vpeljali Holandci takoimenovani »Patroon System«. Zemljo so si
prisvojili namreč posamezni posestniki (med prvimi je bil Kilian van
Rennselaer) in nastavili najemnike, ki se pa niso dosti razločevali od
sužnjev. Nastale so večkrat homatije (Anti-Rent-War), dokler ni pol¬
kovnik Church l. 1853 najemnikov popolnoma oprostil.

Nad mestom se dviga dr¬
žavna hiša z 90 m visokim stol¬
pom. Krasna stavba z mnogimi
zbirkami je stala 20 milijonov
dolarjev. Kar je uničil veliki po¬
žar leta 1910, je popravljeno.

Poleg živahne kupčije je znatna
tudi obrt. Izdelujejo zlasti razno¬
vrstne peči.

Znamenit je prekop Eri e, ki
veže mesto New York z mestom
Buffalo. Dozdaj so stale naprave
100 milijonov dolarjev. V 72 zatvor-
nicah se zniža za 174 m. Letno prevozijo po njem za 300 milijonov dolarjev
blaga.

Krasen jeWashington Park,  odkoder je diven razgled na
gorovja. Mesto ima mnogo raznih šol in dobrodelnih zavodov.

Največje mesto Novega sveta, drugo mesto na svetu sploh in
prvo trgovinsko mesto, je New York, Empire City, ali kakor je njegovo
pravo ime Greater New York. Mesto leži ob izlivu reke Hudson v
Atlantik. Obmestje, ki obsega predmestja (Boroughs) Manhattan in
Bronx (na poluotoku), Queens in Brooklyn na otoku Long Island, ter
Richmond na. otoku Staten Island, pokriva 830 km 2 , je 56 km dolgo
in 30 km široko, torej v približni daljavi Ljubljana—Jesenice!

Stara indijanska posvetovalnica.

Na strehi hotela Waldorf-Astoria v New Yorku.

54

Mesto je imelo 1. 1699: 6000, 1. 1776: 22.000 in pri prvem ljud¬
skem štetju 1.1790: 33.131 prebivalcev. Pozneje so našteli: 1.1800:
60.515, 1860: 813.669, 1890: 1,515.301, 1900: 3,437.202, 1903: 3,716.139
in 1.1910: 4,765.883 prebivalcev.

Na otok Manhattan je baje prižel že 1.1524 Florentinec Giovanni da Ver-
razano. Zgodovinsko dokazano je, da je bil tu I. 1609 Henry Hudson z ladjo
»Halfmoon — polumesec«. Prvo naselbino je ustanovila tu holandska vzhodno-
indijska družba 1.1624, in prvi guverner je bil P. Minevvit, ki je kupil otok od
Indijancev za 60 goldinarjev. Naselbina se je imenovala New Amsterdam. P.
Stuyversant (1647—1664) je bil zadnji od 4 holandskih guvernerjev, ker so
Angleži l. 1664 mesto napadli, in z malim presledkom 1. 1673 je ostalo v njih
oblasti. Prvi angleški guverner je bil Sir E. Andros. Mesto so prekrstili v New
York. Jakob Leisler je 1.1689—1691 uprizoril vstajo po padcu hiše Stuart zoper
angleško oblast. L. 1741 so se uprli črni sužnji, ki so tvorili polovico prebivalstva.

V New Yorku so se zbrali 1.1755 odposlanci 13 kolonij, da protestirajo zoper
davek na kolke. Prva kri je tekla tu 1.1770, ko so vojaki hoteli odstraniti
»drog svobode«, ki so ga postavili »sinovi svobode«. Washington je 1.1776
mesto zavzel, a ostalo je še 7 let v angleški oblasti. Od 1.1785—1790 je bil tu
sedež zvezne vlade, in do 1.1797 je bil New York zvezno glavno mesto. Mesto
je hipoma naraščalo. V meščansko vojsko je poslalo 116.000 mož, a prišlo je
tudi do rabuke (Draft Riot), v kateri je padlo 1000 žrtev. Uprava je silno trpela
pod »bossom« 1  Tweedom, dokler niso vseh goljufov vtaknili v luknje. Marca
1.1888 je v New Yorku divjal silen snežni metež (blizzard) in povzročil mnogo
škode. Predmestja so združili 1.1897 z mestom samim.

Pristanišče  mesta Nev/ York je izmed najlepših na svetu.
Notranje pristanišče (Upper Bay) je 13 km dolgo in 8 km široko ter z
zunanjim pristaniščem (Lower Bay) zvezano po utrjeni ožini (Narrows).
Ob Battery, kakor imenujejo južni del poluotoka Manhattan, se pri¬
stanišče deli v Hudson ali North River in v East River. Do 23. ceste
na zapadu, oziroma do ceste Grand Str. na vzhodu lahko prihajajo
največje ladje. Skozi New York gre polovica vse zunanje kupčije. V
letu 1902/03 so uvozili in izvozili za 1.124 milijonov dolarjev blaga;
v pristanišče je prišlo 3.830 ladij z 9 milijoni ton. Colnina vpeljanega
blaga je nesla 183 milijonov dolarjev. Približno štiri petinke vseh
naseljencev prihajajo sem.

Mesto ima 300 milijonov dolarjev dolga. Obrt je jako razvita.
L. 1900 so izdelali v tovarnah za 1.371 milijonov dolarjev razne robe,
in je bilo pri tem zaposlenih 462.763 delavcev.

Občila.

V Nev/Yorku so rešili zagonetko hitrega prometa  na popolen
način. V nebotilnikih je ljudi, ki bi ne mogli stati na omejenih tleh.

V eni sami stavbi n. pr. je zaposlenih 20.000 ljudi! Nekateri imajo

1  Boss = gospod, voditelj, mojster. V politiki tako imenujejo može, ki so
si znali prisvojiti neomejeno vodstvo kake stranke. Vodstvo se izpremeni včasih
v pravo strahovlado.


55

Kip »Svobode« pred New Vorkom.

svoja stanovanja 40 do 50 km daleč. Kako te množice zjutraj hitro
spraviti sem in jih zvečer zopet odpraviti? V Ameriki se ne prerekajo
dolgo. Naglica je Amerikancu punčica v očesu. Kar ni šlo na tleh,
so naredili nad cestami, in ko tudi to ni več zadostovalo, so se takoj
lotili dela pod zemljo in pod morjem. Pri prav neznatni luknji izgineš
v tla, nekaj stopnic in takoj si v velikanski dvorani s krasnimi izlož¬
bami. Komaj se zavedaš, da hodijo tisočeri po tvoji glavi. Od nekod
pridrdra naenkrat vlak. Stoteri planejo ven, drugi noter, kakor bi šlo
za stavo. Za kako dolgo zijanje ni časa, ako nočeš, da te ne podere

56

naval ljudi. Kolesa zaškripljejo in bliskoma zropota vlak naprej. Srečen
si, če si dobil kak sedež, ker stoteri stojijo. Tupatam se vlak ustavi,
in če meniš, da si na svoji postaji, izstopiš, ali se pustiš od drugih
porinjati naprej. Nekaj stopnic, in zopet si »na svetu«, menda tam v
Brooklynu, ali onkraj morja v državi New Jersey. Ako se ti »skozi
pekel« ne zljubi, greš lahko tudi »po zraku«, dasi ne še v zrakoplovu,
pač pa visoko gori ob 4. ali 5. nadstropju nad ulico v »elevated«, z
nadcestno železnico.

Cena je povsod enotna: 5 centov, naj se voziš nekaj korakov,
ali pa cele kilometre. Ko si prišel preko ograje, te nihče ne nadzoruje
več. Za tako nizko ceno ne smeš preveč zahtevati. Vozovi so več¬
krat zaprašeni, navadno pa prenapolnjeni. Tupatam je treba malo sile,
če nočeš zaostati, ker vse drvi naprej, in v naglici Amerikanec ne
pozna ozirov. Celo nasproti ženskam rad pozabi, da je »gentleman«.
»Naprej, naprej!« to je amerikansko geslo tudi pri prometu. Le potom
razvitih občil si moreš ogledati znamenitosti mesta.

Po velikem mestu.

New York je razdeljen v štiri okraje (Boroughs). Na poluotoku
Manhattan sta okraja Manhattan in Bronx. Queens in Brooklyn, ki
tvorita en okraj, sta na otoku Long lsland, in Richmond je na otoku
Staten lsland. Poglejmo nekoliko po nekaterih krajih velikega mesta.

Manhattan in Bronx.  Južni del se imenuje Battery  in
je park. Tu je stal 1. 1626 sezidani in 1787 porušeni Fort Amsterdam.
Ob morju je okroglo poslopje, ki je bilo nekdaj zabavišče, potem iz-
krcališče za potnike tretjega razreda in je zdaj akvarij, kjer kažejo
razne ribe in dvoživke. Na severni strani je Bowling Green, zibelka
New Yorka, s kipom župana Abrahama de Peyster. Tu so bile nekdaj
hiše imenitnih meščanov. Na vzhodni strani je borza, na južni krasni
New Custom House — colninski urad, ki ima na severnem pročelju štiri
skupine lepih kipov in več alegoričnih podob. Proti severu se odpira
med orjaškimi nebotilniki pogled po ulici Broadway (Široka ulica).

Broadway  je poglavitna ulica v mestu in se vleče do Yonkers,
približno 30 km daleč, torej v primeri Ljubljana—Kranj! Na obeh
straneh kipijo v nebo gorostasne stavbe. Na ulici je ob »business
time« neverjetno živahen promet.

Stare stavbe vedno bolj izginjajo, in na njih mestu se dviga od
leta do leta več onih gorostasnih stavb, ki dajajo New Yorku izreden
izgled. V teh 20 do 30 nadstropnih nebotičnikih ali nebotilnikih (scy-
scrapers) so spravljene večinoma banke in velika trgovinska podjetja.
V tem delu je »business« (glavni kupčijski promet) in vse, kar je z
njim v zvezi. Glavne stavbe so: Washington Building (zidava), 10
nadstropij; Bowling Green Building, 16 nadstropij; Broadway Building,

r

57

Broadway in Times Square v New Yorku.

20 nadstropij in 1050 uradov; Aldrich Court, menda prva hiša v New
Yorku; nasproti Tower Building, 56 m visok in le 7 m širok. Man¬
hattan Life Insurance s 106 m visokim stolpom, 20 nadstropij, Empire
Building, Singer Building itd. Pročelja nekaterih teh velikanov so jako
lepo okrašena, vendar pa tako velikansko poslopje ne napravi umet¬
niškega vtiska; pač pa učinkuje po svoji gorostasnosti, ker priča o
moči človeškega duha.

Trinity Church in St. Paul’s Church, najstarejša cerkvena stavba
v New Yorku, se med hišnimi velikani kar poizgubita. City Hall


58

Park  je obdan od samih znamenitih stavb. Do tu sem je segalo
nekdanje mesto. Tu je glavna pošta (Post Office), lepa stavba, kjer
uraduje 2.500 uradnikov. Na leto odpravijo 1.400 milijonov pošiljatev.
City Hall,  mestna hiša, je sicer marmornata stavba, a izgine proti
drugim. Zdaj zidajo novo poslopje v slogu »skajskreperjev«. Ob
Park Rowu  so palače novijorških velikih časopisov. Tribune, 87 m
visoka, Pulitzer Building, kjer so uradi za časopis »World«, 95 m, do
kupole celo 114 m visoka; Potter Building, American Tract Society
(93 m), Park Rov/ Building (30 nadstropij).

Od 13. ceste naprej je mesto podobno šahovnici. Do 156. ceste
je skoraj vse zazidano, v Bronxu pa je še mnogo praznega prostora.
Proti obsegu je premalo trgov, dasi je Central Park ogromen (588
oralov!) Najlepša poslopja so v središču ob ulicah Fifth in Madison
Avenue in na nekaterih cestah (streets). Ob 14. cesti je trg Union
Square.  Tu in proti 23. cesti so najfinejše prodajalne s krasnimi
izložbami. Trg sam je obkrožen od lepih stavb in ima nekaj spome¬
nikov. Na 23. cesti je Fiat lron Building,  znani 87 m visoki
»likalnik« z 20 nadstropji. Na Madison Squaru  stoji najvišje po¬
slopje v mestu, Metropolitan Building.  Stolp je visok 658 čev¬
ljev (200 m) in je največja zidava na svetu. Ob 56. cesti se začne
Central Park. Na vogalu stoji lep spomenik Krištofa Kolumba. Pri
116. cesti je vseučilišče »Columbia«. Od obširnega Washington
Squara  naprej je Fifth Avenue, središče novijorških bogatinov. Tu so
njih palače, prodajalne, hoteli in zabavišča.

Cerkve. Parki. Mostovi. Hoteli.

New York ima okoli 1300 cerkva, med njimi 270 katoliških.
Med najlepše cerkvene stavbe spada brezdvomno katoliška stolnica
sv. Patrika z 90 m visokima stolpoma. Lepe protestantovske cerkve
so Trinity Church, Grace Church in St. John’s Cathedral. Židovskih
shodnic je okoli 100.

Znameniti Central Park,  ki sega od 56. do 110. ceste, je
4 km dolg in 800 m širok ter obsega 340 ha ali 588 oralov. V parku
so celi logi lepih dreves, naravno skalovje, več jezer in obsežni umetni
nasadi. Pri južnovzhodnem vhodu je zverinjak, in na raznih mestih
so lepi spomeniki in kipi.

Ob Hudsonu je 4 km dolgi Riverside Drive,  izprehajališče
z lepimi hišami in krasnim razgledom na živahno reko in nasprotno
obrežje. Tu sta dva znamenita spomenika. Vojaški spomenik (Sol-
diers and Sailors Monument) v spomin padlim vojakom v zadnji
meščanski vojski, in grob generala Granta.  Od znotraj je grob
podoben Napoleonovemu grobu v Parizu.

Prizor pred borzo v New Yorku.

V Bronxu  je zverinjak, ki obsega 105 ha, s krasnimi zbirkami
najrazličnejših živali, dalje botanični  vrt  s pokritim cvetličnjakom,
muzeji itd.

Doslej edina postaja na Manhattanu, Central Depot,  jd ne¬
znatna napram novi postaji železnice Pennsylvania. Krasna stavba je
stala nad 100 milijonov dolarjev in je zdaj naj večja postaja na svetu.
Obsežne arkade krasijo velikanski dorični stebri.

Največjim znamenitostim se morajo prištevati štirje velikanski
mostovi,  ki vežejo Manhattan z Brooklynom.

V letih 1870 do 1883 sezidani Brooklynski  most je 1826 m
dolg, 41 m nad vodo; stolpi, na katerih visijo gorostasne 16 col debele
verige, so visoki 82 m, v Brooklynu 14 m, in v New Yorku 24 m pod
zemljo. Čez most stopa in se prevaža na leto okoli 60 milijonov ljudi-
Most Manhattan  so začeli zidati 1. 1901 in še ni dogotovljen;
dolg je 3.017 m, širok 37 m; stebri so 448 m drug od drugega od¬
daljeni. Stolpi so visoki 122 m. Poleg dveh cest za vozove in dveh
potov za pešce vodi čez most šest železnic. Most W i 11 i a m s b u rg-
Bridge  je 2.200 m dolg. Stolpi in ves most so iz jekla. Queenburg-
Bridge sloni na šest stebrih, je 2.271 m dolg in ima šest železnic ter
štiri ceste. Najkrasnejši razgled na mesto in pristanišče je iz Brook-
lynskega mostu, posebno na večer, ko na nepregledne daljave blišči
tisočero električnih luči.

60

New York ima obsežne hotele  (NValdorf-Astoria, Plaza), največje
prodajalnice (J. Wanamaker), bogate zbirke v muzejih, več vseučilišč,
neštevilno dobrodelnih zavodov, nebroj časopisov, med temi največji
slovenski dnevnik »Glas Naroda« tvrdke Frank Sakser.

*

* *

Brooklyn in Long Island. Brooklyn  (1.1900: 1,166.582; leta
1910: 1,634.351 prebivalcev) na otoku Long Island, obsega 168 km‘L
Okoli 500 cerkva mu je dalo priimek: »mesto cerkva — city of
churches«. Ker imajo mnogi trgovci tu svoja stanovanja, pravijo mu
tudi »novijorška spalnica — dormitory of New York.«

Mesto so ustanovili 1. 1625 holandski Valonci. Dne 26. avgusta
1776 je bila na višinah bitka med Amerikanci in Angleži, in se je
moral Washington umakniti.

Živahna je kupčija. Vrednost obrtniških pridelkov znaša na leto
nad 300 milijonov dolarjev.

Najlepši del mesta so Columbia Hights  na Clinton Street.
Mornarniška ladjedelnica, ki je obenem tudi morska trdnjava, obsega
60 ha in ima nad 2000 delavcev. Krasen je Prospect Park  na
višini z razgledom na mesto, pristanišče in morje. Znamenitostim se
prišteva pokopališče Greenwood na gričih z lepimi nasadi in grobovi
slavnih Amerikancev.

Otok Long Island  je 193 km dolg, 13 do 32 km širok in se
razprostira ob bregu držav New York in Connecticut, od katerih je
ločen po Long Island Sundu.  Površje obsega 4355 km 2 . Severni
del je hribovit in obrastel, na južnem je več kopališč. Središče vseh
je »Coney Island,  novijorški prater«.

Na otoku Staten Island  je mnogo lepih vil. Ellis Island
ima urade za izseljence. Marsikateremu so tu že zaprli vrata v veliko
deželo prostosti! Na malem otoku Liberty Island  je velikanski
spomenik prostosti. Ženska podoba, ki predstavlja prostost, največji
kip na svetu, je iz bakra in železa; do dvignjene desnice meri
46 m in stoji na 47 m visoki, kameniti podstavi. V glavi je za 40
ljudi prostora. Razgled odtod na mesto in zaliv je diven. Kip je da¬
rovala Zedinjenim državam francoska ljudovlada. V bakli žari mo¬
gočna električna luč.

Kako v Ameriki zidajo.

S samim naštevanjem raznih stavb v velikem svetovnem rr<estu
je čitatelju prav malo ustreženo, kakor tudi obiskovalca ne more za¬
dovoljevati samo občudovanje in zijanje na gorostasne stavbe. Moč
človeškega duha, ki je tu nakopičena, spoznaš, ko opazuješ delo
samo. Vsega seve ne vidiš in ne razumeš. Kdo ti bo pojasnil duševno

61

delo stavbenikovo, ki je izdelal ves načrt? Teža vsake opeke je pre-
računjena, in sicer v zidavah do 30 nadstropij! Na posameznih obokih
sloni teža do 150.000 kil!

Orjaško je delo pod zemljo. Tla so le mestoma skalnata. Večina
gorostasnih stavb pa stoji v pesku. Do 10 m debelo plast drobnega
peska in 3 m v trdo skalo na dnu »prerijejo« v 7 dneh! Temelj do
100 m visoke stavbe je torej 13 m globoko pod zemljo. Ure in ure
sem opazoval delavce. Ne slišiš ne vpitja, ne kletve. Nihče ne kadi,
nobeden ne postaja; mirno, a silno urno gre vse od rok. Delavci so
večidel v najboljši dobi. Z dušo in telesom so pri delu. Ako se kaj
ustavi, pljune ta ali oni prav pošteno v stran, češ: »I guess,
gentlemen — menim, fantje, tako jo primimo«, in ne bo zlahka izpod-
letelo. Pred nedavnimi leti so dozidali lOnadstropno hišo v enem letu!
To je bilo delo! Danes bi podjetniku dali priimek »polž«, če bi v
šestih mesecih ne postavil 20nadstropne stavbe! Na teden računajo
navadno dvoje nadstropij. Pa ni treba, da bi šlo vse od spodaj. Ako
za spodnje dele še ni marmorja ali granita, dokončajo kar 15., 20. ali
30. nadstropje, ker vsako nosi svojo težo samo. Ne moreš se načuditi,
ko gledaš, da je gorostasna stavba zgoraj skončana, dočim spodaj
žvižga veter skozi golo ogrodje! Jeklo, ki ga zelo veliko uporabljajo,
se je dobro obneslo. Tudi naj višje stavbe ne kažejo nedostatkov.
Protu ognju ga zavarujejo s posebno opeko. Pri kakem požaru se
ogenj omejuje na nadstropje, kjer je izbruhnil. V teh jeklenih orjakih
je dom amerikanskega trgovca. Tu so ljudje v rokavih, pristne
amerikanske postave. Na desnici ima strojepisca, na levici mu je
neizogibni telefon. Pred njim stoji čaša ledenice, dočim mu pihlja
električna pahljača sveži zrak v obraz, zakaj Amerikanec dela na vse
kriplje. Morda si radoveden, koliko stane stavba, v kateri posluje do
5000 uradnikov, dasi v njej ni niti sobice za stanovanje! Pustiva
rajši, saj plačajo za 600 čevljev dolg prostor vsega »blocka«, torej
samo za zemljo, 250 do 300 milijonov kron 1 Amerikanci so bogati,
a take svote premorejo le »kompanije« (družbe). Stroškom primerna
je tudi najemščina, ki se računi po štirijaških čevljih prostora; me¬
stoma plačajo za čevelj mesečno 25 do 30 kron.

Povsod zidajo. Ko stoji poslopje 10 let, je že »staro«. Novim
iznajdbam se udaja vse, dasi je staro morda šele od včeraj in še prav
dobro. Podiranje in zidanje pomeni v očeh Amerikanca življenje. Če
stopaš po ulicah, slišiš na desni ropot električnega kladiva, na levi
vidiš orjaške dvigalnike med jeklenimi rebri nove stavbe; pred teboj
so lesene stopnice čez široki hodnik, pod teboj pa bobni pok dina-
mitnih strelov, ker polagajo tam novo železnico. Mnogo se jih pri
tako hitrem delu ponesreči. Kaj na tem? Drugi delajo naprej, saj je
delo življenje! Tako sodi Amerikanec.

62

Največje mesto na severu države New York je Buffalo (423.715
prebivalcev) ob izlivu potoka Buffalo v jezero Erie. Široke, asfaltirane
in z drevoredi opremljene ulice se režejo pravokotno ali izhajajo
žarkom podobne od City Halla.

Mesto je dobilo svoje ime menda od bivolovih čred, ki so rade
zahajale k potoku Buffalo Creek. Prvo hišo so zidali 1. 1791, mesto
Buffalo, prvo ob jezeru Erie, pa ustanovili 1. 1801. Zelo se je dvignilo,
ko so odprli prekop.

Mesto je po velikosti deseto v Uniji in središče trgovine na
severozapadu. Pristanišče je prostorno, tržijo po največ z lesom,
žitom, premogom in živino. Znatna je tudi obrt. Velikanske so pivo¬
varne, žganjarne, tovarne za vozove milo in skrobovino, kjer je za¬
poslenih okoli 50.000 delavcev, med temi mnogo Poljakov. Mesto
ima veliko razkošnih hiš, palač, zavodov, lepe cerkve, krasne parke
in pokopališča.

Mesto Rochester (218.149 prebivalcev), ustanovljeno 1. 1810 na
bregovih reke Genesee, ima živahno obrt in 1. 1850 ustanovljeno
vseučilišče z jako bogato geologično zbirko. Ob reki je mnogo mlinov.

Na južnem bregu jezera Onondaga leži mesto Syracuse (Sirekjus,
137.249 prebivalcev). V nižavah ob jezeru so solnati viri, katere so
našli l. 1654. Tu pridelujejo na leto okoli 3 milijonov bušelnov
(1 bušel = 35 l) soli. V mestu je l. 1848 ustanovljeno in 1871 sem
preloženo metodistično vseučilišče (2000 dijakov) z mnogimi znan¬
stvenimi zavodi; poslopja so na višavi s krasnim razgledom na mesto
in okolico.

Zapadno ob jezeru Ovvasco je Auburn (34.668 prebivalcev) z
državno kaznilnico (1200 kaznjencev). Tu so vpeljali »molčeči način —
silent system«, ki se je obnesel in udomačil tudi v Evropi.

Ithaca (14.802 prebivalcev), na južnem bregu jezera Cayuga, je
sedež 1. 1865 ustanovljenega vseučilišča »Cornell« (470 profesorjev in
3457 dijakov) z znamenitimi zbirkami, n. pr. F. Boppa, ki je vpeljal
primerjajoče jezikoslovje. V ožinah blizu mesta je mnogo krasnih
vodopadov. Najlepši je Tanghanic Fali.  Potok pade v prepad
s 60 do 120 m visokimi, navpičnimi stenami, 65 m globoko, je torej
najvišji vodopad vzhodno od Rocky Mts.

V bližini je F r e e v i 11, kjer se nahaja 1.1895 po nekem W. George
ustanovljena »George Junior Republic«,  ki je uravnana po
vzorcu Unije. Mladina sama voli uradnike, ima lastno zakonodajo,
svoj denar (cinast), sodnijo, ječo in samosvoje šole.

Severno od Albany je mesto Troy (76.813 prebivalcev) z mno¬
gimi tovarnami, posebno za jeklo. Troy je križišče mnogih železnic.
Mesto Little Falls (12.273 prebivalcev) je v romantični soteski ob

'V ■

63

reki Mohawk. Nekoliko bolj zapadno je Utica (74.419 prebivalcev),
živahno mesto in glavni trg za amerikanski sir. Tu je bil nekdanji
Fort Schuyler. V mestu je velika državna norišnica.

V bližini so romantični Trenton Fali  s. Reka Canada ali
Kahnata — Indijanci so jo imenovali Kanyahovra t. j. »skakajoča
voda« — teče skozi divjo sotesko navpičnih sten ter pada v toku
3 km 94 m v 5 manjših in večjih slapih. Najlepši so: Sherman Falls,
High Falls (24 m), Alhambra, čudoviti Rocky Heart in Prospect Falls.

Večja mesta so še:

Haverstraw (5669 prebivalcev), ki krasno leži ob Hudsonu, z
velikimi opekarnami. V West Pointu je velika vojaška akademija.
Kraj so l. 1778 močno utrdili ter ga imenovali »Gibraltar ob Hudsonu«.
Cesta »Flirtation Walk« vodi v »Koszuiskov vrt«, kjer je slovanski
junak rad bival. Krasen razgled je iz trdnjave Fort Putnam (182 m).

Newburgh (25.473 prebivalcev) ima še mnogo starih hiš iz 1.1750.
L. 1782—1783 je imel Washington tu svoj glavni tabor. V hiši Has-
brouck Mansion so mu nekateri častniki ponudili kraljevo krono.

Kingston in Rondout (25.908 prebivalcev) tvorita zdaj eno mesto.
Tu so velike cementne tovarne. V 1. 1676 sezidani stavbi Senate
House se je zbral prvi državni zakonodajni zbor.

Zapadno od mesta Albany je Cooperstown ob jezeru Otsego
(»Glimmerglass«). Kraj je ustanovil 1. 1786 Wm. Cooper. Njegov sin
J. Fenimore Cooper (1789—1851), slavni romanopisec, je tu živel in
umrl. V svojih romanih je proslavljal krasno okolico.

Binghampton (48.443 prebivalcev) je krišišče mnogih železnic.

Elmira (37.176 prebivalcev) ima velikanske tvornice. Zavod
»Elmira Reformatory« je igral pri zboljšanju kaznilnic važno vlogo.

Ob jezeru Ontario so mesta:

Niagara Falls (30.445 prebivalcev, proti 5502 1. 1890). Tovarne
so tu zrastle kakor gobe v jeseni. V mesto prihaja, privabljenih od
vodopadov, na leto nad 700.000 tujcev.

Oswego (23.368 prebivalcev) je važen pristan za uvoz žita iz
Kanade. Enako tudi Watertown (26.730 prebivalcev).

Saratoga Springs, 1  19 km od Hudsona, je amerikanski »Baden-
Baden«. Prebivalstvo (12.693) poskoči v sezoni na 70.000! Vrelci so
jako zdravilni. Tu je zbirališče politikov in denarne aristokracije.

Ob reki Mohawk leži Schenectady (72.628 prebivalcev), staro
holandsko mesto z živahno obrtjo in trgovino.

1  Ime je indijansko in pomenja »Kraj hitre vode«. Toplice so poznali že
Indijanci, in Jacques Cartier je čul o njih že 1.1535. Prvi jih je poizkusil W.
Johnstone, ki so ga 1.1767 Indijanci pripeljali sem. V bližini je bila dne 17. vino¬
toka 1. 1777 bitka, v kateri je Gates porazil angleškega generala Sira Johna
Burgoyna.

64

Amsterdam (31.267 prebivalcev) s spomenikom na mestu, kjer
so Indijanci 1. 1646 umorili jezuita Jogues.

V Johnstownu (10.447 prebivalcev) se je prvi naselil Sir VVilliam
Johnstone, ki je imel pri Indijancih velik vpliv, da so si ga izvolili
za poglavarja (sachem). Imel je nad 100 otrok. Ena žena je bila
sestra indijanskega poglavarja Jožefa Branta.

Na vzhodnem bregu reke Hudson v bližini New Yorka leži
Yonkers (79.803 prebivalcev), cvetoče tovarniško mesto z mnogimi
vilami v okolici. Ime prihaja iz holandskega: de jonkheers  lant.
L. 1682 sezidana hiša družine Philipsie je zdaj mestna hiša. Na vi¬
šini je velikansko semenišče sv. Jožefa za nadškofijo New York. V
Dobbs Ferry so v hiši družine Livingstone 1. 1783 Washington, Carle-
ton in Clinton obravnavali o pogojih, s katerimi pripozna Anglija
neodvisnost Zedinjenih držav. V Irvingtonu je živel pesnik Was-
hington Irving. Bil je predstojnik cerkve Christ church v Tarrytownu,
katero so zidali I. 1690 iz opeke, pripeljane iz Holandskega. Okolica
je polna spominov iz časa vstaje. Ossining (11.480 prebivalcev) je
sedež državne kaznilnice »Sing-Sing«. Poughkeepsie (27.936 prebi¬
valcev) so ustanovili Holandci 1.1698. Ime je indijansko in pomeni
»varen pristan«. V bližini je »Vasar College«, visoka šola za ženske
(900 dijakinj).

*

* *

Zgodovinsko je dokazano, da je Henry Hudson,  ki je bil v
službi holandske »Vzhodnoindijske družbe«, odkril reko, kateri je dal
svoje ime. Prvi naseljenci v državi so bili protestantski Nizozemci
ali Valonci in so se pečali s poljedelstvom in kupčijo.

Brez vsakega povoda je ukazal vojvoda yorški, poznejši kralj
Jakob II., kapitanu Nicollsu, da naj napade Nizozemce. To se je
zgodilo dne 9. kimavca 1. 1664. Dvakrat (1. 1667 in 1673) so dobili
napadeni deželo zopet nazaj, a končno so za vselej podlegli angleški
premoči. Angleži so mesto New Amsterdam in vso deželo imenovali
New York.  L. 1688 je izbruhnila vstaja. Ker nemiri niso hoteli
ponehati, je vlada izpremenila naselbino v kronsko kolonijo. V vojski
proti Francozom (1756 — 1763) je New York Anglijo krepko podpiral.
Kmalu pa so se začeli javiti ugovori zoper staro domovino.

Washington je l. 1776 deželo začasno zasedel, po bitki na Long
Islandu se je pa zopet umaknil. Angleži so se tu najdalje držali ter
izgubili to svojo zadnjo posest šele dne 25. listopada l. 1783.

Že 1. 1773 se je Nev/ York konštituiral kot država. Ustavo
Unije je država sprejela l. 1788.




Darren

Souris Piam.

«&V£. of Ai\e. ViooA*.

flslcRtfp'

i*vrai

Ir

9told  I Wa><sbum

'SEpC^ ■%

Apostlello,

IfandOj^mr'

temod.

Col ara da'
Desert

\'t.irlnn

Osborne C.

!a .'^n Proi

'tdtoJumo.

Matur

I. Mudit


c i do

- Fjain)

<Jask.sbflift u

fiforad/)'

'Galvcston

IaMm  V?.

\.ag-d.JAoAp«
. I.ddPhdrc

<6rande£

^.ui^m.A.MoAvc .\uAwA
/I iarraA-iesoaJA).**!

ftabaJg,

lam A« SaaVcuvAev

1 xob«l  «f _0®93fiS?.

Lon|.West 95 of Greemričh


UNITED STATES

OF

AMERICA.

S-tojorio

Scale 1:10,000.000.
100 0 100 2(
I-1-1-1

Kilometers.

Iie chief towns o! the different States and
territories are underlined.

Railways Heights in meters

1  British possessions

Cartogr. Institute G. Freytag &.  Berndt, Vienna.

New Jersey (N. J.).

Površje: 20.240 km 2 . Okrožij: 21. Prebival¬
cev: 2,537.167. Senatorjev: 21. Državnih po¬
slancev: 6. Reprezentantov: 10. Glasov za
predsednika: 12.

ew Jersey (Nju Žčrse) je pokrajinsko
malo znamenita dežela. Črta iz mesta
Jersey City proti Trentonu deli deželo
v dva neenaka dela. Severni je gorat
in hribovit. Tu so obronki gorovja
Blue Ridge,  ki se razprostirajo še v
državo New York, in južno od njih so
tri vzporedne vrste gorovja Allegheny s
širokimi dolinami. Najvišja gora je Mt.
Kittatinny  (570 m). Južni del je valovita, večinoma peščena ra¬
van s prav nizkimi hribi, močvirji, borovimi in cedrovimi gozdiči. Ob
morju so 12—15 m visoke prodovine, za katerimi je mnogo stoječe
vode. Morski breg nima pristanišč. Južno od Sandy Hooka je obrežje
nizko in zaradi mnogih plitvin ladjam zelo nevarno, posebno ker
imajo tu morski valovi silno moč.

Zemlja v državi New Jersey  je le srednje dobra; velike kose
so morali šele pridobiti z umetnim namakanjem. Boljši kraji so v
sredini in v zgornjem delu dežele. Kjer je rodovitna ilovica, tam
cveti poljedelstvo. Vobče so pa kraji bolj pripravni za živinorejo
nego za poljedelstvo. Pridelki so: Koruza, krompir, pšenica, seno.
Srednji kraji oskrbujejo z zelenjavo Filadelfijo in New York. Polovica
dežele je pokrita z gozdovi. Posamezni kraji imajo okusno sadje,
posebno dobra jabolka, iz katerih pripravljajo jabolčnik — cider,
katerega Amerikanci prav radi — rukajo.

Znamenitejša je obrt.  Mnogo je predilnic, livarn za železo, je¬
klarn, usnjarn, tovarn za kemikalije, pivovarn in žganjarn. Od pre¬
bivalstva je 13% zaposljenega v tovarnah in pri obrtništvu. — Rudnin
se najde v deželi precej železa, cinka, brusnih kamenov, porcelana in
zelenega peska.

Reka Hudson  obmejuje New York. Breg na spodnjem delu
reke je jako slikovit; tu so divne »Palisades«. Večjega pomena je
reka Delaware,  ki ima svoj izvir v Katskill  Mts. in sicer v
pritokih Mohawk ali Cooquago in Popacton. Ob meji se združita
in tvorita reko Delaware, po indijansko Makeriskitton. Divje-
romantičen del je Delavvare Water Gape,  3 km dolga so¬
teska, med gorovjem z do 500 m visokimi stenami. Mnogo polic
priča, da je tu nekdaj moralo biti jezero; to potrjuje tudi indi-

5

Amerika.

66

jansko ime »minisink«, ali »odkoder so vode odtekle«. Tudi mnogi
pritoki tečejo skozi krasne jarke in tvorijo lepe vodopade, tako Cal-
deno v slapih Moss Fali in Caldeno Fali, potem Bushkill, ki drvi
čez 30—35 m visoke stene. Lep priroden kras je neko samotno jezero
na gori Tammany,  sredi golega skalovja, s čudovito čisto vodo,^
v kateri se zrcalijo le oblaki ali orel, ko plava nad poktajino. Do
Filadelfije nosi reka največje ladje in se razliva v Delaware-zaliv, ki je
90 km dolg in 50 km širok, a zaradi plitvin nevaren. Najdaljša reka
države je Passaic.  V svojem zgornjem toku prereže Orange  Mts.

Planinci radi hodijo na Eagle Rock,  ali na še lepši Washington
Rock,  čudovito razklano skalo, raz katero je obsežen razgled po dolini. Pri¬
povedujejo, da je Washington odtod opazoval Angleže, ko so korakali iz mesta
Elisabeth, ter jih potem napadel pri Short Hillu. V teh hribih ima Passaic nekaj
lepih slapov, tako Little Falls in Greater Falls. V spodnjem delu goni njegovo
vodovje neštevilno tovarn. Lepi so z gozdi obrastli hribi Neversink High-
lands  ob morju, prav poleg vrat Amerike. Sandy Hook  se prišlecem najprej
prikaže. Ob potokih in na višinah je polno mičnih vil, prva priča novincem,
da Amerika ni samo prirodno lepa dežela, temveč sta tudi omika in umetnost
tu doma.

*

* *

Glavno mesto države je Trenton (96.815 prebivalcev) ob izlivu
prekopa Raritan v Delavvare. V tvornicah izdelujejo ilnato posodo.
Mesto razen državne hiše, norišnice in ječe nima znamenitejših stavb. 1

Največje mesto je Nevvark (347.469 prebivalcev) z lepimi parki
in cerkvami. V tovarnah izdelujejo jeklo, papir, usnje, zlatnino in
srebrnino. Tovarniško mesto je Elisabeth (73.904 prebivalcev). V
New Brunsvvicku (23.388 prebivalcev) je Rutgers College, holandsko-
protestantovska visoka šola. Ustanovili so jo 1.1766 in šteje 2500
dijakov. V bližini je Menlo Park,  kjer večkrat prebiva slavni
Thomas A. Edison, »čarovnik iz Menlo Parka«. Princeton je malo
(5136 prebivalcev), a važno mestece.

Tu sem so namreč prestavili 1.1757 državno vseučilišče, ki so ga bili
1.1746 ustanovili v mestu Elisabeth. To je edina višja šola v Ameriki, do katere
ženske nimajo pristopa. Poslopja stojijo na 90 ha velikem posestvu (campus).

V veliki dvorani Nassau Hall je zboroval od 16. rožnika do 4. listopada 1783
kontinentalni kongres, in Washington je tu sprejel zahvalo naroda za srečno
končano vstajo. Dne 3. prosinca 1777 je Washington pri Princetonu naklestil
Angleže. To je bila ena najvažnejših bitk v vstaji.

Važno kupčijsko mesto je Camden (94.538 prebivalcev) nasproti
Filadelfiji. Nasproti New Yorku sta mesti Jersey City (267.779 pre¬
bivalcev) in Hoboken (70.324 prebivalcev), ki spadata pravzaprav k
mestu New York, a imata seveda svojo upravo. Poleg mnogih tovarn

1  Tu je prekoračil Washington dne 26. grudna 1776 reko Delavvare, prese¬
netil angleško posadko ter odbil dne 2. prosinca 1777 napad Lorda Cornvvallisa.

67

Palisades, obrežje ob reki Hudson.

so tu postaje velikih železnic in stanišča (piers) nekaterih parobrodnih
družb. Tovarniški mesti sta Passaic (54.773 prebivalcev) in Paterson
(125.600 prebivalcev). V zadnjem mestu je divjal 1. 1902 silen požar,
1. 1903 pa povodenj. V mestu Orange (34.371 prebivalcev) ima
mnogo veletržcev svoja stanovanja. V Llewellyn Parku je Edisonova
delavnica.

Ob morju so kopališča.  Long Branch leži ob izlivu reke
Shrewbury River. Tu se zbira denarna aristokracija, ki ima veči¬
noma lastne vile (cottages). Ob morju je 8 km dolga Ocean Avenue,
ki ob večerih mrgoli kočij, jezdecev in pešcev. Število letoviščarjev
je na leto nad 70.000. Asbury Park je bolj za srednje stanove, a
ima tudi do 30.000 obiskovalcev. Posebnost je letovišče Ocean Grove,
ustanovljeno 1. 1870 od skupine privržencev metodistične cerkve.

Vse posestvo obdaja visoka ograja; vrata zapirajo ob desetih zvečer.
Ob nedeljah so ves dan zatvorjena. Letoviščarji (20 do 25.000) živijo pod
neko versko upravo in se morajo strogo držati reda. Opojne pijače in tobak
so prepovedani, tudi gledališč ne sme biti. Ob nedeljah se ne smejo kopati,
ne jahati in ne voziti. Vsak dan je mnogo verskih shodov, pri katerih je
mnogokrat do 10.000 poslušalcev.

Kraljica kopališč je pa Atlantic City (46.150 prebivalcev), zdaj
morebiti prvo kopališče Amerike. Ob morju je krasno šetališče
(Board Walk), kjer se zbirajo mnogoštevilni letoviščarji, katerih število
včasih narašča do 300.000. Na južnem koncu poluotoka je Cape
May, kamor hodijo tudi pozimi. »Esplanada« ob morju je torišče
senatorjev in politikov iz VVashingtona, bogatinov iz Baltimora in
Filadelfije, sploh vseh »upper ten thousands«.

5 *

68

V bližini so močvirja, v katerih so zakopani celi gozdovi velikih cedrov.
Ako so cedri padli sveži, n. pr. vsled viharjev, ne strohnijo. Ljudje »ribarijo«
na taka drevesa in jih dvigajo; marsikateri velikan da do 10.000 dobrih škodelj.
Starost mnogih dreves so cenili po letnicah do 1200 let.

*

* *

Dežela med rekama Delaware in Hudson je pripadala najprej
holandski koloniji New Nederland. V letih 1637 do 1655 je prišlo
sem mnogo Švedov. L. 1664 so si kraje prisvojili Angleži in yorški
vojvoda je podelil deželo Lordu Berkeleyu in Siru Carteretu, nekdanjemu
guvernerju in branitelju otoka Jersey proti Cornwellu. Lastniki so
prodali 1. 1674 zapadni in 1. 1781 vzhodni del »kvekerjem«. Ker so
bili v deželi vedno nemiri in neredi, so združili 1. 1702 vse naselbine
v kronsko kolonijo, ki se je 1. 1776 proglasila za samostojno državo.
V vojski za neodvisnost je bil Nev/ Jersey središče večjih gibanj in
odločilnih bitk pri Trentonu, Princetonu in Monmouthu. Uniji se je
država pridružila kot tretja leta 1787. Nova ustava je iz l. 1844.
Nekaj izprememb je sledilo 1. 1875. Zakonodaja se v marsičem raz¬
ločuje od drugih držav. Posebno so določbe o delniških družbah
precej lahke. Zato se mnogi zloglasni »Trusti« zglašajo ravno v
tej državi.

Spomenik dne 31. prosinca 1910 v Primeru ponesrečenih Slovencev
v Trinidadu, Col.

69

Pennsylvania (Pa.).

Površje: 117.100 km 2 . Okrožij: 67. Prebival¬
cev: 7,665.111. Senatorjev: 50. Državnih po¬
slancev: 204. Reprezentantov: 32. Glasov
za predsednika: 34.

ennsylvania (Pensilvanija) spada med
»velike« države, ne ravno po velikosti,
temveč po važnosti in prebivalstvu.
Država tvori skoraj popolni vzporednik
in kaže tri ločene tvorbe: Južni del, ki
pada polagoma proti Atlantiku, srednji,
z gorovjem Allegheny, in severozapadni,
hriboviti, ki se znižuje proti državi Ohio
in ima neizmerne zaklade premoga. Go¬
rovje Allegheny  se razprostira ob vsi
atlantski strani Zedinjenih držav od
Kanade do Alabame v daljavi 2300 km. Posebnost tega gorovja je,
da so si vzporedni posamezni grebeni, ki se vlečejo mestoma do
900 m visoko nad 100 km daleč, čisto drug ob drugem kakor morsko
valovje. Najvažnejši je južni del, pravi Allegheny,  neizmerno bogat
na železni rudi in premogu. Tu se kaže vzporednost čudovito na¬
tančno. Ako se en del zakrivi, storijo to vsi, in tako ostajajo doline
med posameznimi višinami enako široke. Večje skupine so North,
Blue, Kittantinny, Little in Wyoming Mts, ki niso veliko čez 900 m
visoke. Najlepši kraji gorovja so brezdvomno ob železnici med
Harrisburgom in Pittsburgom. Pokrajine kažejo mestoma pravi alpski
značaj; brežine imajo razsežne plasti gramoza, večinoma pa so obrastle.

Od rek poznamo že Delaware  s pritokoma Lehigh in Shuyl-
kill.  Prvi teče med romantičnimi, do 300 m visokimi bregovi, ki
imajo mestoma divne soteske. Poleg prirodne lepote so tu veliki skladi
premoga, ki tvorijo do 16 m mogočne plasti. Shuylkill, ki se izliva
pri Filadelfiji v Delaware, se odlikuje po krasoti svojih bregov. Naj¬
večja reka je mogočna, široka Susquehanna  (Suskehena) »široka,
plitva reka«, ki nastane iz dveh pritokov.

Ob reki so mestoma divne pokrajine, a tudi premog se nahaja povsod.
Reka sama je veličastna, zlasti od izliva Juniate  pri Dunkannonu. Breg je
na mnogih krajih navpičen, da so za železnico le težko poiskali potrebnega
prostora. Od Harrisburga naprej so pokrajine podobne onim ob Renu. Mnogo
skal ob bregu se lahko meri z znano Loreley. Silno široka reka drvi tu čez
skalovje, tam zopet čez pečine, zdaj mirno, veličastno, in zopet s silnim šumom
in hruščem. Ob mestu Columbia je pokrajina podobna vodni cesti, po kateri
švigajo čolni semintja. Široko vodovje se izgubi med nizkim gorovjem.
Odtod so pokrajine bolj dolgočasne, dasi imajo bujno rastlinstvo. Mogočna reka

70

se izliva v Chesapeak-Bay, ko je pretekla daljavo 730 km in zbirala vodovje iz
62.000 km 2  velikega porečja. Daši je Susquehanna velika reka, zaostaja za
drugimi, ker morejo le majhni spodnji del porabiti za plovbo. V zgornjem delu
je reka za to preširoka in preplitva.

Onkraj gorovja je največja reka Ohio,  ki pa teče skozi Penn-
sylvanijo le kratko pot. Svoje ime dobi pri Pittsburgu, kjer se zdru¬
žita severna Allegheny  in južna Monongahela.  Prva prihaja
iz krajev, ki so napojeni s petrolejem. Na vodi je vedno polno tega
olja, tako da bi ne bilo mnogo treba, in reka bi lahko začela goreti.
Jezer  država skoraj nima.

Pennsylvania  ima v ravninah in dolinah lepo, mestoma jako
rodovitno zemljo. Polovica dežele je pokrita z gozdovi; bolj oddaljeno
gorovje ima še mnogo pragozdov, kjer je dom medvedov, pum, divjih
mačk in jelenov. Nad 70.000 km 2  zemlje je pripravne za poljedelstvo;
obdelujejo jo dobre tri četrtine na uzornih farmah. V južnem delu
sadijo v novejšem času tobak, ki daje največ dobička; samo slana
mu je zelo nevarna. Znamenita je tudi živinoreja. Najbolj bogata
je pa Pennsylvania na rudninah.

Izračunih so, da pokriva premog v Ameriki 520.000 km 2 , tako da pride na
devet km 2  en km 2  premoga. Pennsylvania nima samo velikih množin premoga,
temveč tudi najboljše vrste. V premogovnikih je zaposljeno največ Slovencev.

Neizčrpljivi so viri petroleja in naravnega plina. Mnogo je tudi
železa. Premog je prvi pogoj za obrt. Ker ima ta država več nego
dovolj premoga, železne rude, petroleja, ter so vodne sile izredno iz¬
rabljene (1.1900 za 86.220 konjskih sil), je Pennsylvania za NewYorkom
največja obrtniška država Amerike in prva na svetu v pridelovanju
železa in jekla. Leta 1900 je bilo 52.185 podjetij in tovarn, kjer je
delovalo 733.800 delavcev. Vrednost obrtniških pridelkov je znašala
okoli 2000 milijonov dolarjev. Živahna je kupčija, ker je dežela
preprežena z železnicami (l. 1903: 17.224 km; v Avstriji: 20.369 km pri
skoraj trikrat večjem površju!) in prekopi (1600 km).

Glavni kupčijski pristanišči sta Filadelfija in Erie. Država nosi
v ljudski govorici ime »Keystone State  —• sklepnik«, ker so tu
sprejeli razglas neodvisnosti.

*

* *

Glavno mesto Pennsylvanije je od leta 1812 naprej Harrisburg
(64.186 prebivalcev) ob reki Susquehanna, ki je tu 1 */ 2  km široka;
čez reko vodijo 4 mostovi. Okolica je divna. Nad mestom se svet¬
lika pozlačena kupola državne hiše. V Harris Parku je grob Johna
Harrisa, očeta ustanovitelja mesta, in štor drevesa, na katerega so ga
1. 1718 privezali pijani Indijanci, da bi ga pri živem telesu sežgali.
V bližini, nekako predmestje, je Steelton (15.671 prebivalcev) z veli¬
kanskimi livarnami in topilnicami. Tu je močna slovenska naselbina.

71

Na južnozapadni strani, 58 km oddaljeno, je mestece Gettysburg, kjer
je bila od dne 1. do 3. malega srpana 1863 odločilna bitka med se¬
vernimi in južnimi državami. Na mestu bitke je zdaj okrog 400
spomenikov.

Največje mesto te države in tretje v Uniji je Filadelfija (1,149.008
prebivalcev) ob izlivu Shuylkilla v Delavvare, 154 km od Atlantika.
Mesto se razprostira 40 km na dolgo in 8—16 km na široko ter ob¬
sega 335 km 2 . Pristanišče za ladje je dolgo 50 km. Kupčija po morju
in v notranjščino je znamenita. Kot tovarniško mesto stopa Filadelfija
takoj za New Yorkom.

Filadelfijo, »mesto bratovske ljubezni«, ali tudi »mesto kvekerjev«,
so ustanovili l. 1682 kvekerji, katere so pregnali iz naselbine. Njih
voditelj je bil Wil!iam Penn (1644—1718). Prostor je kupil od Indi¬
jancev. Med prvimi naseljenci je bilo mnogo Švedov, katere je poslal
Gustavov kancelar C';<enstierna. Zemeljsko pravico je dobilo mesto
1. 1701, ko je imelo -1509 prebivalcev. Do začetka 19. stoletja je bila
Filadelfija poieg Bostona prvo mesto v deželi in središče gibanja
pri vstaji.

Dne 5. kimavca 1774 se je zbral tu kongres, ki je 4. malega srpana
1776 proglasil neodvisnost.  Od kimavca 1.1777 do rožnika 1.1778 je bilo
mesto v oblasti Angležev. Od 25. velikega travnika do 17. kimavca 1787 je
tukaj zboroval ustavni konvent, ki je izdelal ustavo Zedinjenih držav. Prvi
predsednik je bil tukaj in kongres je tu zboroval do 1.1797. Mesto je neprestano
rastlo po prebivalstvu. L. 1876 je bila v spomin stoletnega obstanka velike
Unije v Fairmont Parku velikanska razstava (Centennial Exhibition), katero je
obiskalo 10 milijonov ljudi. Poleg Williama Penna je z mestom najbolj spojena
oseba slavnega Benjamina Franklina,  kj  je prišel sem star 17 let.
»Prijatelji« ali »kvekerji«, 1  kakor se imenujejo, igrajo še danes v mestu važno
ulogo in med njimi so najbogatejše in najboljše družine.

Mesto je dobilo že po svojem ustanovitelju Pennu določen načrt.
Ob mestni hiši se križata dve glavni ulici. To sta Broad Street, ki
je najdaljša ravna ulica na svetu, in High, zdaj Market' Street, s
štirimi trgi ob koncu. Vse druge ulice so vzporedne, opremljene ve¬
činoma samo s številkami. Ta načrt je vzoren za mnoga druga
mesta. Glavna kupčija in »business« je na cestah Market in na Chest-
nut Street, najlepše palače so pa na zapadnem delu ob Rittenhouse
Squaru. Posebnost tega mesta so dvo- ali trinadstropne hiše iz opeke,
z lepimi kamnatimi stopnicami, belo ali zeleno pobarvanimi okni,
tako da tudi nižji sloji stanujejo v posameznih hišicah in ne v veli¬
kih kasarnah. Zato se mesto pogostoma imenuje »City of homes —

1  Kveker—  »trepetalec« je bil prvotno priimek. Tako so imenovali sekto,

katera se je okoli 1.1650 na Angleškem ločila od anglikanske (državne) cerkve.
Udje sami so se imenovali »prijatelji« ali »spoznavalci luči«, ker so si domnevali,
da pride njih verska gorečnost naravnost od zgoraj.

72


mesto domov«. V središču stoji mestna hiša, City Hall,  obsežna
stavba iz granita in marmorja z 155 m visokim stolpom, na katerem
je 11 m visok kip Williama Penna. Stavba je stala 25 milijonov
dolarjev in obsega 1 '80 ha ali nad dva orala, približno toliko, kolikor
cerkev sv. Petra v Rimu. Med 5. in 6. ulico stoji 1.1732—1735 sezi¬
dana in 1.1898 v stari obliki prenovljena »I n de p en d e n c e Hall«,
dvorana neodvisnosti. Tu se je zbiral med vstajo kongres, in tu so
dne 4. julija 1776 slovesno proglasili neodvisnost dežele.

V raznih dvoranah te palače je mnogo zgodovinskih spominkov, n. pr. miza,
na kateri so podpisali proglas neodvisnosti, podobe vseh, ki so se podpisali,
stol prvega predsednika kongresa J. Hancocka z neko podobo, o kateri je
Benjamin Franklin rekel, da ne ve prav, ali pomeni vzhajajoče ali zahajajoče
solnce, Washingtonov klečalnik; pri vhodu, skrbno pod steklom, slavni »zvon
svobode« (Liberty beli), ki je s svojim bobnenjem v Ameriki najprej naznanil,
da se proglasi prostost. Pozneje so ga rabili pri raznih narodnih slavnostih;
1.1835 je počil in od 1.1843 ga več ne rabijo. Tu je tudi podoba pesnika Fr.
Scotta Keya  (1779 — 1843), ki je zložil narodno himno: »The starspangled
banner«,  Williama Penna in drugih slavnih mož. — Med zbirko starin je tudi
prvotna »Kačja zastava — Serpent flag« Zedinjenih držav z geslom: »Don’t
tread on me — ne teptaj me!«

V novejšem času so na raznih krajih mesta sezidali mnogo za¬
sebnih palač. Izmed javnih zavodov je omeniti »G ir ar d Col lege«
za osirotele dečke (1600) na 16 ha velikem prostoru z lepim, cerkvi
St. Madeleine v Parizu podobnim glavnim poslopjem. Vseučilišče
obsega nad 30 poslopij in 24 ha velik prostor, ima bogate zbirke,
knjižnice itd., a vobče ni na posebnem glasu. Mnogo je muzejev,
javnih knjižnic, najrazličnejših šol. Državna ladjedelnica je 374 ha
velika. V Filadelfijo pridejo lahko največje ladje. Železnice imajo v
mestu štiri glavne kolodvore. Mnogo je tovarn (l. 1900: 15.887 pod¬
jetij z 265.558 delavci). V Baldwinovi  tovarni za parne stroje je
15.000 delavcev. L. 1904 so naredili tu 2500 železničnih strojev.

Obisk take tovarne je nad vse zanimiv. Uslužbenci so večinoma mladi,
žilavi ljudje. Grozen je tresk raznih kladiv. Grom vojnih topov ne more
biti' silnejši. Velikanski dvigalniki prenašajo težke plošče, orjaške kotle, cele
železnične stroje! En sam človek jih vodi, kakor kapitan ladjo. Amerikanski
stroji so- proti evropejskim kakor morski parobrodi proti parniku na jezeru.
In takih orjakov naredijo na teden do 40! Vsak načrt kakega novega stroja
lahko izvedejo v enem tednu. Vse se vrši neznansko naglo in vendar točno.
Kotel se zagozdi v istem času, v katerem zabije mizar žrebelj v skrinjo. Povsod
sta le po dva delavca, da se čudiš, kje je vseh 15.000, ki imajo tam opravka.
Vsak dela z naporom vseh moči, ker Baldvvin dobro plačuje, in dober delavec
lahko v službi napreduje. Pri posebnih naročilih primakne vodstvo plačo, in
vse dela s titansko silo. Amerikanec namreč misli, da delavec več naredi, če
dela z veseljem in se potrudi. Ko delavec napne vse sile, res izvršuje dvojno
delo; ve pa, da ga čaka tudi dvojno plačilo.

Veliko je dobrodelnih zavodov, in to verskih kakor prostozidar¬
skih. Izmed 792 cerkva je 88 katoliških. Najlepša cerkvena stavba

73

Premogovnik. Hiše slovenskih premogokopov.

Nakladanje premoga na železnico.

Iz naselbine Broughton, Pa.

je brezdvomno katoliška stolnica sv. Petra in Pavla v grškem slogu,
iz granita z 64 m visoko kupolo. Največja je cerkev oo. jezuitov po
načrtu cerkve »II Gesti« v Rimu; najstarejša pa protestantovska
episkopalna, cerkev »Gloria Dei«  (stara švedska cerkev) in Christ
Church. Ponos tega »umnega« mesta, kakor mu pravijo, ker je imelo
določen načrt že od začetka, je Fairmont Park  na zapadni strani
ob Shuylkillu, največji mestni vrt na svetu, ki obsega 1350 ha ali
2325 oralov.

The glorious Fourth.

Filadelfija je jako zanimivo mesto, dasi se po hipnem razvitku ne more
meriti z mnogimi mesti na zapadu. Kdor pravi, da je mesto lepo, najmanj
pretirava; pač pa je vzor delavnosti in napredka, v načrtu in zidavi morda tudi
podoba dolgočasnosti. Ceste so neskončno dolge, hiše vse enake, solnčni žarki
se smehljajo nad morjem hiš, ki nimajo izpremembe. Morda so prvi ustano¬
vitelji vtisnili mestu del svoje dolgočasnosti in mrtve enoličnosti, ki izvira iz
njih verskih nazorov. V tem ozračju umira veselost, zaspi duh; le nedelja
prinaša izpremembo, ker ta dan je Penn svojim »prijateljem« dovolil, da smejo
čitati svoje Sv. pismo, katero pa itak vsi znajo že na pamet, in peti žalne
psalme. Novi čas je seveda tudi v tem oziru marsikaj izpremenil. Enkrat v
letu pa oživi tudi dolgočasna Filadelfija, kakor mrtvec, ki je vstal k novemu
življenju in sicer »on the glorious Fourth«,  dne 4. julija, ko »besni«, to bo
najprimernejši izraz, vsa Amerika in posebno sicer zaspana Filadelfija.

Saj ima pa tudi dosti povoda za veselje! V njej je prvič zadonel
»zvon prostosti«.  Ta dan je na hišah več zastav nego oken. Na cestah

in ulicah je več ljudi nego kamnov, in množica še vedno narašča. Zastave ob-
senčajo široke ulice, in povsod se lesketa troje amerikanskih barv. Mesto neba
se vidijo le bele zvezde na modrem dnu in rdeče in bele črte. Narodna kokarda
blišči v gumbnicah gospodov in na prsih gospi, na klobukih mladeničev in v
laseh gospodičen; konji, vozovi, ceste, hiše, vsi ljudje in vse je ozaljšano, zavito,
okrašeno in oblečeno v narodne barve. Povsod hrup in luč, to je »the glo-
rious Fourth«,  slavni dan v Filadelfiji! Rim za Nerona je bil mrtev proti
mestu dolgočasnih kvekerjev na ta dan. Vsa okna so oddana; tujec se mora
imenovati srečnega, ako najde prostorček na kaki strehi. Moški, ženske in
otroci plezajo na zidovje in vztrajajo tam ure. V mraku zažarijo bengalični
ognji; njih svit sega od tlaka do streh in s krvavordečim žarom obseva množice.
Zdi se ti, da so vse ulice, vse mesto v ognju. Vso noč deži ogenj . .. Goreče
iskre padajo na ljudi, ki jih otresavajo s sebe in bežijo pod mostovže. Po vseh
ulicah odmeva neprestano pokanje in gromenje. Ljudje, ki so drugače skrajno
resnobni, zažigajo cele posode razpokajočih snovi ter zaženejo vse skupaj tja,
kjer so ljudje v najgostejših gručah. Čim bolj poči, tem prisrčneje in glasneje
se smejijo! Ogenj, dim in pokanje ne razdraži nikogar. »Hurah! hurah!« doni
od vseh strani. Tu odtrga fantu nekaj prstov, tam mu prezgodaj sprožena
petarda razkosa vso roko; mnogi obleže celo mrtvi .. . Kdo se bo brigal za
take malenkosti, ko se gre za — neodvisnost ljubljene domovine!

Končno se prikažejo na neskončno dolgi cesti neke zvezde. Vsa množica
se dvigne in kriči: »Slavnostni izprevod!«  Spredaj so vozovi z napisi.
Izprevod je brez reda, ravno kakor je nanesel slučaj. V velikih črkah se berejo
imena mož in narodov, ki jih Amerika zahvaljuje za svojo prostost, neodvisnost
in mogočnost. Tudi kričečih reklamnih napisov ne sme manjkati, saj bi bilo
Amerikancu škoda časa in priložnosti! Izprevoda ni konca ne kraja, niti ni
zanimiv; pač pa vpliva na tujca s čudovito silo navdušenje neštetih množic za
prosto, veliko domovino. »Živela Amerika!« buči po ulicah kakor grom morja.

Vse to se pa vrši šele na predvečer. Pravi slavnostni, rekli bi oficielni
izprevod je na narodni praznik sam. V izprevodu so vsi oddelki vojakov ame¬
rikanskih držav, vsak s svojo godbo. Težko bo kje drugod videti toliko raz¬
ličnih, bujnih oprav in oblek kakor tu. Eni imajo bele hlače in rjave jopiče,
drugi modre jopiče in rdeče obšite temne hlače; prvi oddelek nosi klobuke,
drugi visoke kape s perjem. Sablje menjavajo z meči, puške s samokresi, rjavi
gamaši s svetlimi, z zlatom obšitimi škornji. Na nebu ni videti meglice, na
cesti ni senčice. Solnčni žarki se združujejo na sulicah, na sabljah, na bujnih
oblekah, na zlatu ter odsevajo vse boje; vse živi na bliščečem ozadju. Zdi se
ti, kakor da odseva celo morje luči! Zrak trepeta v solnčnih žarkih, celo prah
se je izpremenil v zlat oblak, res, to je slavni dan, »the glorious Fourth!«

Podajmo se še v »Independence Hall«.  Vse drvi tja. Mesto ne¬
brzdanega hrupa nastane grobna tišina, slavnosten mir. Svečano preberejo
proglasitev neodvisnosti, kakor 4. julija 1776. Vsi se odkrijejo in poslušajo,
nihče se ne gane. Ko utihne odmev zadnje besede, zaori po dvorani neznansko
navdušenje, kakor bi bili listino prebrali danes šele prvikrat. Nihče ne ljubi
svoje domovine tako prisrčno kakor Amerikanec!

Slavnost je končana. Tudi telo hoče imeti svoj del. Kmalu je vse »in
high spirits«, Židane volje. Mogoče, da je marsikdo dobil kak »spomin«! Kaj
je na tem? Slava ta dan mučenikom amerikanske prostosti! Jutri začnejo
zopet navadno življenje.

75

Poglejmo še nekaj krajev tostran gorovja Allegheny.  Tu je
središče premogovnikov, kjer kopljejo »black diamond — črni biser«,
premog najboljše vrste.

V romantični dolini reke Lehigh je mesto Bethlehem (20.534 pre¬
bivalcev), stara naselbina »moravskih bratov«, katere je pripeljal sem
grof Zinzendorf (1.1740). Njih šole obstajajo večinoma še dandanes.
Obrt je znatna. Delajo tkanine iz svile, posode iz cina, železa, bakra.
»Bethlehem Steel C£« ima zaposlenih 3500 delavcev, med njimi mnogo
Slovencev. V njenih jeklarnah izdelujejo močne oklope za bojne ladje,
vijake, stroje in težke topove. Sredi topilnic, plavžev in rudnikov je
mesto Allentovvn (51.913 prebivalcev). Tovarna je pri tovarni. Tu
in v krajih Catasaugua, Hokendauqua in Coplay je polno plavžev in

Mesto Forest City, Pa.

ob straneh cele gore plene. Skozi Lehigh Water Gape  teče reka
med navpičnimi stenami. Onkraj ožine so zopet plavži in topilnice.
V bližini jeWeissport,  kjer so l. 1757 pomorili mnogo Mohikancev,
ki so jih bili »herrnhuterji« tu naselili. Mestece Mauch Chunk (6500
prebivalcev), indijansko ime za »medvedja gora«, v silni ožini, je sre¬
dišče bogatih premogovnikov. Posebnost je tu S wi teh back ali
Gravity Railroad,  ki vodi na več višin. Še večje središče za
premog in obrt je Wilkes Barrč (67.105 prebivalcev), glavni kraj v
dolini Wyoming. Rudnik je pri rudniku, dimnik pri dimniku. Pepela
in odpadkov so cele gore.

Dolina Wyoming, iz indijanskega Maughwauwama (kar pomenja »široka
dolina«), ob reki Susquehanna, je 32 km dolga, 5 do 6 km široka in obkrožena

76

od dveh 250 do 300 m visokih gorovij. Povsod je živahno življenje, a odpa.dki
tovarn in nezmiselno izkoriščevanje zakladov je pokvarilo pokrajinsko lepoto.
Meseca rožnika 1.1778 je prihrumela v dolino tropa angleških in indijanskih
vojakov. Prebivalci so se jim skusili dne 3. mal. srpana ustaviti, a zaman.
Sledilo je strahovito klanje, pri katerem je izgubilo nad 300 mož, žen in otrok
življenje. Na mestu so postavili pri kraju Fort Forty 19 m visok obelisk. Ka¬
kih 5 km proč je ubila polkrvna kraljica rodu Seneca 14 ujetnikov s tomahavvkom.

Največje mesto v okraju je Scranton (129.867 prebivalcev) ob
izlivu Roaring Brooka v Lakawanno; mesto ima lepo lego sredi tovarn
in rudnikov. Proti severu je premogovnik pri premogovniku. Za
mestom Carbondale (17.040 grebivalcev) je Forest City (5749 pre¬
bivalcev) z obširno slovensko naselbino. Druga proga vodi po dolini
reke Shuylkill. V mestu Norristown (27.875 prebivalcev) je prezimil
Washington 1. 1777—1778 s svojimi četami. Phoenixville (10.560
prebivalcev) ima mnogo tovarn. Po 800 m dolgem predoru prideš v
kraje, kjer so se naselili večinoma Nemci, ki imajo še dandanes svoje
narečje (Pennsylvania Dutch), na katero jim ni treba biti ponosnim;
ponašajo pa se lahko s svojo delavnostjo in poštenostjo. Središče
okraja, kjer so naseljeni Nemci, je Reading (96.071 prebivalcev), ki
ima mnogo tovarn. Kakih 30 km od tega mesta je Ephrata (4547
prebivalcev) z občino takoimenovanih »Tunkerjev«, 1  nekih verskih
posebnežev iz Westfalskega, ki imajo še danes svoj čudni kroj.
Williamsport (31.860 prebivalcev) je najvažnejše lesno tržišče Penn-
sylvanije. Grablje »boom« ob reki Susquehanna zajmejo lahko 8V 2  mi¬
lijonov m 3  lesa. Nekoliko bolj na severu je Pottsville (20.718 pre¬
bivalcev), sredi premogovnikov. Menda nakopljejo tu četrtino vsega
premoga v Pennsylvaniji, okoli 10 milijonov ton!

Na poti v Harrisburg prideš v najbolj obdelani del dežele (vrt
Pennsylvanije) v okolici mesta Lancaster (47.227 prebivalcev). Tudi
tukaj je mnogo Nemcev, največ privržencev posebne sekte, ki ji pra¬
vijo »M en on iti«.  Ljudje so jako pridni, resni kakor bi ne imeli
srca; ženske imajo kapucinom podobno nošo. Od Harrisburga vodi
železnica skozi pokrajinsko najlepše kraje, skozi Dauphin  Gap.
Pri Duncannonu  zavije v krasno dolino reke Juniata, kjer prodira
gorovje za gorovjem. Kraji so polni spominov na boje med Indijanci
in prvimi naseljenci. Huntington (7592 prebivalcev) stoji na mestu
»stoječega kamna«, kjer so se Indijanci stoletja zbirali k posveto¬
vanjem. »Rdeča koža« pa je danes popolnoma izginila iz teh pokrajin.
Altoona (52.127 prebivalcev) ima velikanske delavnice za železnico
Pennsylvania, posebno za stroje. Tovarne pokrivajo 54 ha in iz¬
delujejo na leto 300 strojev, 200 voz za osebni in 1500 za tovorni
promet; tu dela okoli 10.000 delavcev. Ko se začne proga dvigati

1  Tunkerji so baptistovska sekta, ki krščence potaplja.

77

proti glavnemu grebenu gorovja, je med dvema dolinama napravljen
velikanski nasip, ki ima podobo konjske podkve. Pod grebenom
samim je 1200 m dolg predor; tu je razvodje med Atlantikom in
Mississippijem. Na višavah je misijonarji med Indijanci ruski knez
Gallizin (1770—1840); neka naselbina nosi njegovo ime. Johnstown
(55.482 prebivalcev) ima velikanske topilnice, kjer so zaposleni veči¬
noma Slovani. Dne 31. maja 1889 je voda vsled nalivov prodrla
jez nad mestom in vse poplavila. Okoli 5000 ljudi je utonilo; škode
je bilo nad 10 milijonov dolarjev. Ob znožju se razprostira »črna
dežela«, ki ima neizčrpljive zaloge premoga. Ob progi je polno to-

Mr. W. Sredenšek. Mr. M. Muhič. Mr. A. Zaverl.

Nekaj Slovencev iz naselbine Forest City, Pa.

pilnic in tovarn za železo in jeklo. Središče tega okrožja sta mesti
Pittsburg in Allegheny, ki sta pravzaprav le eno mesto, dasi pod
ločeno upravo.

Pittsburg (1. 1903: 345.043, l. 1810: 533.905 prebivalcev), drugo
mesto Pennsylvanije in eno najvažnejših obrtniških mest Zedinjenih
držav, leži na ožini med rekama AIlegheny in Monongahela, kakor
tudi na višini, ki je na južni strani zadnje reke. Med rekama in
obronki hribov so le ozki pasovi ravnih prostorov. Bregovi rek so
posuti s tovarnami in navadno zaviti v gost dim. Stanovanja so
večinoma na višavah.

Mesto Pittsburg stoji na mestu francoske trdnjave Fort Duquesne, katero
so 1.1745 postavili zoper prodirajoče Angleže. Ko se je 1.1758 približal general

78

Forbe, so Francozi trdnjavo zapustili in jo zažgali. Angleži so na istem mestu
postavili Fort Pitt. Mesto so ustanovili 1.1765. Po jako ugodni legi sredi
neizmernih zakladov železne rude in premoga je mesto hipoma rastlo.

Železna ruda, katere v Pittsburgu in okolici raztopijo približno
8 milijonov ton, prihaja sicer večinoma od Zgornjega jezera, a tu je
premog in poleg premoga še druga naravna sila neprecenljive vred¬
nosti, namreč naravni plin.

Naravni plin  nastaja tam, kjer je ~v zemlji petrolej. Že 1.1821 so po¬
rabili ta plin v Erie za razsvetljavo cest. Pri proizvajanju železa so ga v
West-Pennsylvaniji rabili najprej 1.1874 v tovarnah pri Leechburgu. V Pittsburgu
samem so ga začeli izkoriščati 1.1886, kamor so ga dobili v 30 km dolgih ceveh
iz Haymaker Wella. Povprečno porabljajo tega netiva nad 800 milijonov m 3 ,
polovico za domačo rabo, drugo v tovarnah. Zdaj ponehava in rabijo zopet
premog.

Največje tovarne za jeklo in železo so: Edgar Thomson
Works,  zlasti za jeklene plošče (na leto 1,100.000 ton) ter Homstead
Steel Works,  najstarejše podjetje znanega Andrewa Carnegie, ki
izdelujejo na leto 400.000 ton jekla »Bessemer« in en in pol milijona
ton Simens-Martin-plošč (Open Hearth Steel). Delavcev je okoli 6000.
DuquesneWorks  ob Monongaheli imajo štiri velikanske plavže,
ki raztopijo na dan 2200 ton surovega železa (Pig iron). V Am-
bridču, 32 km pod mestom ob reki Ohio, so obsežni American
Bridge Works  za železne mostove. Na južni strani so Ameri¬
can Iron and Steel Works  (Jones &  Laughlins) in v East Pitts¬
burgu soWestinghouse Electrical Works,  kjer je zaposlenih
tudi mnogo Slovencev. V Charleroi  ob Monongaheli so Pitts-
burg Plat Glass Works in Macbeth Glass Works,  ki na¬
pravljajo na teden 50.000 cilindrov za svetilke.

Pogled na mesto iz Mt. Washingtona je krasen, posebno ob ne¬
deljah, kadar ni dima. Med stavbami je nekaj mogočnih nebotilnikov.
Najlepša stavba je Court House  s 97 m visokim stolpom; jetniš-
nica poleg je podobna silni trdnjavi. Umetnosti in znanosti služi
Carnegie Institute,  z veliko koncertno dvorano (2000 sedežev)
in javno knjižnico; muzej ima znamenito zbirko okamenin.

Allegheny (1. 1900: 129.896 prebivalcev) je tovarniško mesto.

Razcvit teh mest pospešuje tudi okoliščina, da so tri reke jako pripravne
za plovbo in sicer čez okraj, ki obsega nad 30.000 km 2 . Obseg ladij (2‘/ 2  mili¬
jona ton) je v Pittsburgu večji nego v New Yorku in v vseh pristaniščih ob
Mississippiju. Mesto ima redno zvezo na vodi s 3000 km oddaljenim New
Orleansom. Glavni promet je v prevažanju premoga, in en sam parobrod vleče
včasih 25.000 ton premoga.

Pittsburgu pravijo »the iron town — mesto železa« in to po
vsej pravici; lahko bi ga tudi imenovali »kovačnico sveta«. Povsod

79

je dim in zopet dim, da je vse okajeno; vedno se sliši pobijanje
kladiv in se vidi šviganje plamena iz dimnikov.

Pittsburg je mesto dela; tu ni prostora za razne človeške slabosti. Gigrlov,
ki nosijo svoje palice na izprehod, in dam, ki hočejo someščankam pokazati
klobuke, p. d. rešeta, in svoje kroje po najnovejši pariški noši — teh Pittsburg
ne prenaša, in predrznež bi bil, kdor bi se pokazal v snažni obleki ali v belih
rokavicah, ne glede na to, da bi bile v pol uri tako okajene in črne kakor je
vse mesto! Lahko trdim, da ga tu ni med moškimi, ki bi maral za svojo
obleko. Ako hočeš iti z »modo«, moraš imeti najmanj pol milijona in nositi
zamazano obleko. Veljak boš, če boš imel nekaj obsežnih »works« in ne boš
tako lepo oblečen kakor navadni delavec. Stari, pravi meščani, irsko-škotskega
pokolenja, strogi prezbiterianci, so silno vztrajni pri svojih podjetjih; nič se ne
brigajo za zabavo; njim ni za navadne nečimernosti in baharije; njih ponos je
dobra tovarna in lep družinski dom. Brezpotrebni počitek in mnogim tako
priljubljeni »dolce far niente« jim ni znan. Osiveli možje ne mislijo na »pokoj«.
Užitnikarjev ni, ker podjetje je last vse družine in vsi delajo na to, da prospeva.
Zato se ohranijo mnoge tvrdke skozi cele rodove. Tako je n. pr. Fort Pitt Fon-
dery, ki je bila ustanovljena 1.1803, vlivala topove za vse vojske, katere so
imele Zedinjene države. Upravni stroški največjih podjetij so navadno neznatni.
»Stari gospod« s čepico in v modrem jopiču, ali še večkrat v rokavih, je nekje pri
»works«; najstarejši sin vodi morda knjige, kak svak ali nečak podpisuje račune
najmlajši sin nadzoruje skladišča itd. — Tako delajo v Ameriki.

Okrožje petroleja.

Proga Pittsburg-Buffalo vodi skozi kraje, kjer je največ petroleja. Na
obeh straneh vidiš mnogo svedrov (Derricks); veliko studencev (nekateri so do
900 m globoki) so že opustili. Glavni kraj v tem okrožju je Oil City (15.657
prebivalcev). L. 1892 se je vnel velik nabiralnik petroleja; vsebina se je razlila
v vodo in zažgala mnogo hiš; tudi veliko ljudi je zgorelo.

V dolini potoka Oil Creek je na stotine zapuščenih naprav (Derricks), s
katerimi so dobivali olje. Marsikak reven kočijaž je postal tu čez noč milijonar.
V dolini je bilo 1.1865 okoli 70.000 prebivalcev; v 10 letih so dobili petroleja
za več ko 200 milijonov dolarjev; zdaj je pridelek neznaten. Tu se je moglo
opazovati, kako v Ameriki mesta rastejo in izginjajo.

»Pithole City,« tako pripoveduje neki pisatelj iz one dobe, »stoji na
mestu, kjer v aprilu 1.1865 ni bilo ničesar nego gozd. Zdaj (t. j. 1.1866) šteje
kraj 10.000 prebivalcev in v enem letu jih bo še enkrat toliko. Povsod delajo
na vse kriplje; noč in dan žagajo, zabijajo, popravljajo, zidajo. Tu so pisarne,
ki plačujejo več najemnine nego bi je plačale v ulici Wall Street (ulica borz)
v New Yorku, dasi so le v siromašnih bajtah. Cele vrste hiš imajo najemnike
v spodnjih prostorih, dočim zgornje šele zbijajo in narejajo. Tu je cirkus, v
katerem je bila predstava »v prid zidanja cerkve«. Tam je zopet hotel napol
dozidan, kjer se takoj odda soba, kadar je dokončana, in se v osmih dneh po¬
plačajo vsi stroški zidanja, zakaj naval je nepopisen. Tudi nekaj dozidanih
hotelov je že, samo da tujec ni izbirčen. V posteljah je žagovina ali nekaj
sličnega. Kdor je truden, spi lahko tudi na takih »blazinah«, in truden postane
človek v Pithole do kosti. Kmalu bo bolje; povsod so cele gore zabojev, oprav,
samo časa še ni, da se vse spravi . ..«

In kako se je temu mestu godilo? Isti pisatelj piše: »Že 1.1867 se je
pričel propad, ker so vrelci petroleja ponehavali. Chase-House, hotel, ki je stal

60.000 dolarjev, je bil prodan za — 60 dolarjev, Dunčan-House prestavljen v
Oil City. Gledališča so zaprli, župan in mestni svetovalci so bili odgodeni na
— večnost; v treh letih je bilo mesto prazno. L. 1880 so bile le še tri družine
v Pithole, in če je hotel tam rojeni videti svoje rojstno mesto, je moral iskati,
kje je stalo. Kjer so bile prej ulice, tam sadijo zdaj krompir; na mestu gle¬
dališč, kjer so en večer dobivali do 2000 dolarjev vstopnine, je zdaj visoka
koruza . ..!« Tako se godi v — Ameriki.

Prvi so prišli v Pennsylvanijo Švedi in Holandci. Angleška
krona je podelila 1. 1681 deželo VVilliamu Pennu za neko tirjatev,
katero je bila vlada dolžna njegovemu očetu. Z gozdom obrastla
dežela (Sylvania) je dobila po Pennu svoje sedanje ime. W. Penn
je dobil pravico, da sme pod angleško nadvlado vpeljati državni red,
katerikoli ugaja njemu in njegovim privržencem. Ker je bila glavna
točka novega reda popolna prostost naseljencev, so ljudje začeli pri¬
hajati od vseh strani. Od Indijancev so kupili še več zemlje in
»kvekerji« so imeli v kratkem krasno naselbino. Na občnem zboru
l. 1683 so sklenili upravo v 24 členih. Te določbe so bile 1. 1776
podlaga novi ustavi Zedinjenih držav.  Dolgoletne mejne
prepire z Marylandom so poravnali s tem, da so določili takoimeno-
vano »Mason and Dixon Line«. Gibanje za neodvisnost je imelo v
Pennsylvaniji največjo oporo, in ta država je bila dalje časa torišče
in bojišče v vojski zoper staro domovino. Država si je dala ustavo
1.1776 ter jo izpremenila v letih 1790, 1838 in 1873. Sužnost so
odpravili 1. 1780.

Vojna ladja Pennsylvania.

81

Delaware (Del.).

Površje: '5310 km 2 . Okrožij: 3. Prebival¬
cev: 202.322. Senatorjev: 17. Državnih po¬
slancev: 35. Reprezentant: 1. Glasi za
predsednika: 3.

elaware (Deleučr) je za Rhode Islan-
dom najmanjša država. Ob morju je
dežela ravna, proti Marylandu pa
nekoliko višja z mnogimi močvirji;
največje je Cypress Swamp, ki se
razprostira še v sosedno državo. Na
severu je nekaj gričev (Dupont, 86 m)
in lepih dolin. Vode so neznatne. Ob
morju je nekaj za plovbo pripravnih
pritokov. Edina reka je Brandy-
wine,  ki pa je le ob izlivu v državi Delaware. Amerikanci ne morejo
prehvaliti lepot in krasot njenega obrežja. V luninem svitu je nad
vodo razlita neka topla otožnost. Tako vsaj zatrjujejo vsi, ki se izpre-
hajajo po nasadih mesta Wilmington. Država je mestoma jako rodo¬
vitna, daje vse poljske in vrtnarske pridelke in ima lepo urejene farme.
Poleg koruze, pšenice in ovsa pridelujejo mnogo okusnega sadja, po¬
sebno breskev, katerih pošiljajo na milijone zabojev v velika mesta.
Tudi živinoreja je znatna. Mnogo donaša ribji lov. Obrt  je precej
razvita. Mnogo je tovarn za usnje in stroje. V treh ladjedelnicah
izdelujejo ladje za ribiče. Podnebje  je vobče milo, ob močvirjih pa
nezdravo.

*

* *

Glavno mesto je Dover (5339 prebivalcev), prav neznaten kraj.
Edino trgovina s sadjem je živahna. Največje mesto je Wilmington
(87.411 prebivalcev) ob izlivu pritoka Brandywine v Delavvare; mesto
ima velike tovarne za železo (Diamond State Steel in Iron Works),
vozove, vagone, železne in lesene ladje, smodnik ter raznovrstno usnje
in tkanine.

V dolino ob reki Delavvare so prišli najprvi Švedi 1.1638 in ustanovili tu
prvo evropejsko naselbino. Najznamenitejšim stavbam v mestu Wilmington
prištevajo še danes staro švedsko cerkev, katero so zidali 1.1698. Kakih 20 km
od mesta je bila v ožini ob reki Brandywine dne 11. kimavca 1777 bitka med
Washingtonom in Angleži, ki so se izkrcali v zalivu Chesapeak Bay ter potis¬
nili Amerikance nazaj. Narod imenuje državo Delavvare »Diamond State —
biserno državo«,  ker je sicer majhna, a zaradi rodovitnosti in živahne obrti
mnogo vredna. Nekaj posebnega te države je določba, da smejo gotove pre¬
stopke kaznovati z »bičanjem«. Navadno se vrši ta »slovesnost« dvakrat v letu,
in »kat«, neke vrste bič, poje občutljivo pesem. S tem pa kazen še ni končana.

6

Amerika.

82

Krivce vtaknejo šest mesecev  v ječo in  enako dolgo morajo, ako ostanejo v
državi, nositi jetniško obleko. Posledica teh določb je, da v državi skoraj ni
hudodelcev, ker ti že gledajo, kadar jih izpuste, kje je meja, seve ne na veselje
drugih držav. Ako se pa gospodje v soseščini pritožujejo, odgovori palček
Delaware: »Naši zakoni so za našo obrambo, ne za vašo!«

O tem »bičanju« more imeti vsakdo svoje mnenje. Gotovo pa je to najkrajša
pot, da se na lahek in hiter način iznebijo malopridnežev ter jih zapodijo k
sosedu! Amerikanec si zna pomagati!

*

* *

Forest City, Pa. Main Street. Hotel g. Sredenška.

Delaware so ustanovili 1. 1638 kot švedsko naselbino po načrtih
kralja Gustava Adolfa. V Nevvcastlu stoji še stara švedska cerkvica.
L. 1655 so deželo podjarmili Holandci in 1. 1664 Angleži. Kralj
Karol II. je 1. 1682 podelil te kraje Williamu Pennu s Pennsylvanijo
vred, pri kateri je država ostala do 1. 1701, oziroma s svojo upravo
do 1.1776. Ko so proglasili neodvisnost Amerike, je dobila država
svojo državno upravo, katero so izpremenili l. 1792.


83

Maryland (Md.).

Površje: 31.620 km 2 . Okrožij: 24. Prebi¬
valcev: 1,295.346. Senatorjev: 27. Držav¬
nih poslancev: 101. Reprezentantov: 6.
Glasov za predsednika: 8.

aryland (Merilend) je ob zalivu Che-
sapeak-Bay, ki loči deželo v dva
dela, v Eastern in Western Shore.
Morski breg je nizek in peščenat, a
ima mnogo dobrih pristanišč. Med
mnogimi otoki je morje jako glo¬
boko. Vzhodni del dežele in kos
med zalivom in reko Potomac je
raven, nizek in jako rodoviten. Severozapadni del je gorat. Tu so
obronki gorovij Blue Ridge in Allegheny. Najvišja gora je
Great Blackbone  (1025 m); drugo je bolj hribovje z lepimi do¬
linami. V Chesapeak-Bay se izlivata reki Patuxent  in Potomac.

V državi je tudi izliv reke Susquehanna.  Nižji deli države so
rodovitni. Pridelujejo pšenico, oves in koruzo. Bolj gojijo vrtnarstvo;
izvrstna so jabolka in breskve. Najboljši je pa tobak; posebna vrsta
je znana pod imenom »kitesfood«. V gorah je premog in železo; poleg
tega se dobi še mnogo apna, magnezije in bakrene rude. Obrt  je
na vrhuncu. Izdelujejo obleko, stroje, smodke, konzerve; mnogo je
mlinov in klavnic. Podnebje  je jako milo, menda najboljše vseh
držav; le na obrežju je huda vročina in razsaja mrzlica.

*

* *

Glavno mesto je Annapolis (11.516 prebivalcev), mirno mestece
ob izlivu reke Seven v Chesapeak-Bay, ustanovljeno 1. 1649. Iz prvih
časov naselitve so se ohranile še nekatere stavbe, kakor »Richard
Carvet House«, »St. Anne Church« itd. Sredi mesta je državna hiša
s 60 m visoko kupolo. V tej hiši je Washington odložil 1.1783 povelj¬
stvo nad zvezno armado, in tu se je 1. 1786 zbral prvi ustavni zbor.

V Annapolisu je tudi 1. 1845 ustanovljen zavod (U. S. Naval Academy),
kjer se šolajo mornarniški častniki.

Najvažnejše je mesto Baltimore (558.485 prebivalcev), 64 km
severno od izliva reke Patapsco v Chesapeak-Bay. Baltimore se po
svoji lepoti lahko kosa z mestom New York. Tloris mesta kaže
znani amerikanski vzorec: široke, ravne ulice, ki se križajo v pravo-
kotih. Mesto je skozinskozi elegantno in čedno; tudi delavec ima
navadno svojo lepo hišico. Reka Jones Falls deli mesto v dva dela.

6 *

84

Stanovanja premožnejših slojev so v severnem delu. Baltimoru pra¬
vijo »Mo nu m en tal City«, ker ima izredno veliko spomenikov.
Nejlepši je Washington Monument, 54 m visok marmornat ste¬
ber v doriškem slogu, na 10 m visokem in 16 m širokem granit¬
nem podstavu in s 4 m 60 cm visokim kipom Washingtona. Ravno-

tam so kipi iz brona in sicer »vojske« in »miru«, »moči« in »za¬
kona«, krasen lev ter več kipov slavnih mož. Sličen prvemu je tudi
Soldiers Monument, 17 m visok steber, postavljen v spomin

padlih meščanov, ki so 1.1814 branili mesto proti Angležem. Glavna

ulica v mestu je Baltimore Street, ki vodi skozi sredino mesta. »Bu¬
siness« je na ulici Lombard Street. Največja stavba je borza; lepa
je mestna hiša z 79 m visoko kupolo, sodna hiša (Court-House) in
jetnišnica. Velikanski so razni znanstveni ali dobrodelni zavodi.
Največ sta v te namene darovala George Peabody in John
Hopkins.  Zadnji je zapustil za bolnišnico, ki je menda vzor za
ves svet, svoto tri in pol milijona dolarjev. Isto svoto je dal ta mož,
ki je z nič začel in si pri kupčiji toliko pridobil, tudi za vseuči¬
lišče,  ki je eno najboljših v Zedinjenih državah, dasi je ustano¬
vljeno šele 1. 1876. Izmed 160 cerkva je okoli 50 katoliških. Baltimore
je središče katoliške Cerkve v Zedinjenih državah, ker je bila tu usta¬
novljena leta 1789 prva škofija in l. 1808 povzdignjena v nadškofijo.
Nadškof — zdaj kardinal Gibbons  — je primas Zedinjenih držav.

Ustanovitelj Baltimora je Lord Cecil Baltimore.  Njegov oče, Lord
George Baltimore je bil kancelar kralja Jakoba l. Ker je pa postal katoličan, se

je moral izseliti. Cecil Baltimore je dobil
od kralja^Karola 1. svobodnico za ustano¬
vitev kolonije, katero je imenoval v čast
kraljice Marije (Mary) Maryland. — L. 1780
je postal Baltimore pristanišče za uvoz in
1. 1796 je bil povzdignjen v mesto. Po
vstaji je mesto hitro rastlo. Dne 7. sve¬
čana 1904 je silen požar vpepelil trgovski
del mesta (okoli 60 ha) in naredil za 60
milijonov dolarjev škode. Podnebje v
mestu ni samo zdravo, temveč tudi naj¬
milejše in najprijetnejše vse Amerike. V
grudnu so še rože na prostem, in kadar
brijejo v New Yorku že ostri snežni vi¬
harji, je tu še na prostem prijetno.

Mesto ima zelo razvito obrt.
L. 1900 so bili pridelki vredni 161
milijonov dolarjev. Delavcev je bilo
okoli 80.000. Tu je sedež največjih
tovarn za konzerve, katerih narejajo
na leto okoli 50 milijonov škatelj,

Mr. J. Cuznar,
amerikanski vojak.

85

posebno ostrig in sadja. Topilnice jekla v Sparrow Pointu  izde¬
lujejo vsak dan 2000 ton najboljšega jekla. V Baltimoru in okolici se
napravlja tri četrtinke vsega platna za jadra; 6000 delavcev je zaposle¬
nih pri tej obrti. Tu je za New Yorkom tudi največje tržišče za žito.

*

* *

Kraji, kjer je zdaj država Maryland, so bili prvotno zastopani v
svobodnicah za Viržinijo, in William Clayborne je odtod ustanavljal
naselbine. Pokrajine severno od reke Potomac je podaril kralj Karol 1.

Blagoslovljenje zastave društva »Sloga« v mestu Milwaukee„' Wisc.

1. 1632 Lordu Georgu C. Baltimoru in po njegovi smrti sinu Cecilu,
ki je 1. 1634 z dvesto katoličani ustanovil naselbino St. Mary. Ker
je bila to takrat edina naselbina, kjer je vladala res prava verska
prostost, so se naseljenci hitro množili. S kratkim prestankom je
ostala dežela last družine Baltimore do vstaje. Že 1. 1776 so se pre¬
bivalci izrekli za neodvisnost, Uniji pa je dežela pristopila šele 1.1781.
Kakor Delaware se tudi država Maryland ni pridružila južnim drža¬
vam, dasi je imela sužnje. Suženjstvo so odpravili 1. 1864.


86

District of Columbia
(D. C. in D. Col.).

Površje: 180 km 2 . Prebivalcev: 331.069.
District of Columbia ne pripada nobeni
državi, temveč je z glavnim mestom Wash-
ington neposredno podrejen kongresu; zato
se ne udeležuje nobenih državnih volitev.
Uprava je v rokah treh komisarjev, katere
imenuje na dobo treh let predsednik, in jih
kongres potrdi.

istrict of Columbia (District of Ko-
Ičmbea) tvori popolen četverokot ob
reki Potomac med državama Mary-
land in Viržinija. Reka Potomac
je podobna širokemu prekopu. Pli¬
movanje sega 478 km daleč v deželo.
Ladje vozijo po reki 307 km daleč
do mesta Cumberland. Ob bregovih
so pokrajine jako slikovite.

Že prvi predsednik Unije, George Washington, je 1.1790 poudarjal, da
morajo za zvezno glavno mesto izvoliti kraj ob morskem bregu, nekako sredi
severnih in južnih držav. Maryland in Viržinija sta odstopili v ta namen
prvotno 260 km'- zemlje. L. 1846 so pa Viržiniji dali kos nazaj in je za distrikt
ostalo sedanjih 180 km 2 .

Tu ob reki Potomac, 298 km od Atlantskega morja, je Washington
(Uošfngtn), glavno mesto velike Unije.

MeSto so začeli zidati 1.1791 po prav velikanskem načrtu. Temelj Kapi-
tolu so položili 1.1793, in zvezna vlada je tukaj od 1.1802. L. 1814 so Angleži
požgali Kapitol. Do 1.1870 je bilo mesto prav malo podobno glavnemu sedežu
mogočne države. Ko so pa nadomestili mestno upravo z distriktno, so izpeljali
prvotni načrt, in zdaj je Washington eno izmed najlepših mest Zedinjenih držav.

Ceste so 40 do 60 m široke z nasadi in lepim tlakom ter vodijo
od Kapitela v obliki zvezde na vse kraje. Ulice so zaznamovane s
številkami ali črkami alfabeta, ceste pa z imeni raznih držav. Glavna
cesta je Pennsylvania Avenue, ki veže Kapitol z »Belo hišo«. Mesto
obvladuje krasna, harmonična stavba Kapitola  z 82 m visoko železno,
pobeljeno kupolo, ki nosi 6 m visoko soho prostosti.

Stavba ima srednjo in stranski zidavi iz belega marmorja. Glavno pro¬
čelje gleda proti vzhodu, ker so pričakovali, da se bo mesto širilo na tej strani.
Ker je pa večina stavb na nasprotni strani, kaže Kapitol drugim glavnim stav¬
bam ozadje. Zato so napravili na zapadni strani 296 m dolgo marmornato
teraso in dvoje stranskih stopnic. Vsa stavba je stala doslej 16 milijonov
dolarjev.

Zlata maša Vy. Rev. Monsg. Buha v Jolietu, 111., 1.1908.

88

Okoli Kapitola je 20 ha velik park z orjaškim marmornatim kipom Jurija
Washingtona, ki pa nima umetniške vrednosti. Vzhodno pročelje ima tri hod¬
nike s stebri; v srednjem je glavni vhod. Ob stopnicah so skupine iz mar¬
morja: odkritje in naseljevanje Amerike, v pročelju amerikanski genij in na
levem hodniku civilizacija Amerike. Na širokih stopnicah pred glavnim vhodom
se vrši obred, kadar vpeljejo novega predsednika. Rotunda pod kupolo, ki
meri 29 m v premeru in je 25 m visoka, 'ima ob stenah zgodovinske slike in
umetne reliefe. Raz vrh je diven razgled. Stavba obsega poleg mnogo manjših
štiri glavne dvorane. Nekdanja zbornica poslancev je zdaj izpremenjena v
»National Hall of Statuarys«, s kipi slavnih Amerikancev, kjer sme postaviti
vsaka država kipa dveh svojih slavnih mož. Velikanska dvorana je zbornica,
»Hall of Representantives«, 42 m dolga, 28 m široka in 11 m visoka, s priprosto
opravo in sedeži za 352 zastopnikov in 4 delegate. Poslanci govorijo na svojih
sedežih. Galerije za poslušalce, časnikarje, diplomate itd. so za 2500 oseb. Ob
hodnikih so sobane za razne odseke in uradnike. Na stenah je nekaj lepih
slik. Na severni strani rotunde je dvorana, kjer se zbira najvišje sodišče, »U. S.
Suprem Court«. Odtod prideš po hodniku v zbornico senatorjev, »Senate
Chamber«, okusno in bogato opremljeno dvorano za 90 senatorjev, nato k
razkošno okinčani predsednikovi sprejemnici, »Presidents Room«, sprejemnici
senatorjev, »Marble Hall«, dvorani podpredsednika, »Vice-Presidents Room«, in
raznim posvetovalnicam za odseke. Tudi tu so na stenah mnoge slike na
presno, večinoma iz amerikanske zgodovine. Pod rotundo je dvorana s 40
doriškimi stebri. Na južnovzhodni strani Kapitola je knjižnica senata, »Library
of Congress«, lepo opremljena stavba z mnogimi kipi. Poslopje je stalo nad
6 milijonov dolarjev in ima prostora za 4 do 5 milijonov knjig; zdaj (1. 1910)
jih ima 1,739.685, 100.000 rokopisov in 490 uslužbencev. Čitalnice se lahko
poslužuje vsakdo, druga dela izposojujejo le udom kongresa, ki jih dobijo po
pnevmatični pošti v nekaj minutah.

Skozi botanični vrt prideš v velikanski park »The Mali«, ki sicer
ni največji, a menda najlepši v Ameriki. Sredi nasadov so razni
zavodi: Fish Commission, Army Medical Museum, .National Museum,
Smithsonian Institution, ustanova nekega Jamesa Smithsona »za pro-
speh in razširjanje znanstvene omike«, ki izdaja jako dobra izvestja
in ima nekaj prav redkih zbirk. Poleg palače, kjer sta ministerstvo
za poljedelstvo in državna tiskarna, je v nasadih najbolj znamenit
Washingtonov obelisk,  krasen spomenik slavnega moža.

Stavbo iz marmorja so pričeli zidati 1.1848, jo prekinili l. 1855, 1.1877
nadaljevali ter jo končali 1.1884. To je naj višja kamenita stavba na
svetu  (169 m visoka). Stroški so znašali 1,300.000 dolarjev. Zidovje ob
vznožju je debelo 4'/ s m, na vrhu 45 cm; vrh je podoben piramidi, ki meri
16 1 / 2  m in ima strešico iz aluminija. Na stenah so plošče raznih držav. Spo¬
menik je priprost in veličasten ob enem.

Pennsylvania Avenue veže Kapitol z »Belo hišo — White House«
ali »Executiv Mansion«, kjer stanuje predsednik Zedinjenih držav.
Hiša je priprosta, podobna gradu na deželi, brez zunanjih okraskov;
znotraj je primerno opremljena.

Nad palačo ni zastave, pred vratmi ni straže, in prav nič te ne opominja,
da stanuje tukaj predsednik mogočne Unije. Gotove dneve so vrata odprta
vsakomur, od prvega senatorja do zadnjega črnega delavca. Vsak državljan

89

Kapitol v Washingtonu.

ima pravico, da obišče predsednika ter mu seže v roko, in tisočeri se poslužu¬
jejo te pravice. Amerikanec ve, da ima svoj delež pri izvolitvi predsednika.
Za obisk ni treba nobenih priprav ali prošenj; treba je samo, da se pridružiš
drugim obiskovalcem, če ravno hočeš, v prav navadni obleki. Razne izbe
imajo po opravi posebna imena. Tu je »rdeča«, »modra«, »zelena« dvorana in
»vzhodnji salon«, ki ima najbolj okusno opravo. Predsednik živi precej skromno,
ker mu njegova plača ne dovoljuje posebnih stroškov. Seveda se mu ne godi
slabo, ker raznih virov za dohodke ne manjka. Tudi žene predsednikov imajo
svoj delež na slavi svojih mož.

V bližini so stavbe ministerstev za javne zadeve, za vojsko in
mornarico, »Corcoran Art Gallery« z znanstvenimi zbirkami, in druge
palače, kjer so razni zvezni uradi. Ob New York Avenue so »Halls
of the Ancients«, posnetki egiptovskih, asirskih, rimskih in sara-
censkih stavb. Število raznih spomenikov in zavodov je ogromno.
Obrt in kupčija v mestu sta neznatni. Svoje blagostanje zahvaljuje
Washington edinole temu, da je tu sedež zvezne vlade in kongresa.
V mestu je nad 40.000 uradnikov.

Amerikanski uradnik  ni prav nič podoben evropejskemu. On je
vsakomur na razpolago, kdor pride z resno zahtevo. Prismojenca postavi takoj
pred duri. Sicer v Evropi ni treba čakati, kakor na Kitajskem, štirinajst dni na
pogovor z višjo osebo, ki je v eni uri končan, a preden prideš do kakega mi¬
nistra — lahko traja dneve, in še potem ti ekscelenca hladno pove, da nima
časa. Kdor pa hoče v Washingtonu govoriti n. pr. z državnim tajnikom, to je
najvišjim uradnikom kakega oddelka, je treba samo, da gre tja. Odveč je
vizitnica, odveč vsako priporočilo. Vstopiš in v nekaj stavkih kratko in jedr¬
nato poveš, kaj imaš na srcu, ker za teboj so še drugi. Tu ni čakalnic, ne

90

predsob, ne slug, ne tajnikov, ki te izprašujejo, kakor sodnik obtoženca. Kdor
bi pri vratih trkal in čakal, da mu rečejo »noter«, tega bi smatrali za bojazljivo
stvar, ki trati čas. Kratko odgovori pač tudi amerikanski uradnik, a nikoli ni
mrzel birokrat. Ako ne moreš iti osebno, se lahko pismeno obrneš na urad.

Vzorno je uravnan oddelek za delo,  kjer se dobivajo podatki o delu,
plačilu, obrtih na vsem svetu, prvi urad te vrste. Dannadan prihaja sem nebroj
vprašanj in vsakemu odgovarjajo, ako smatrajo odgovor za njemu koristen.
Tako delajo praktično. Tudi poročila so vsakemu brezplačno na razpolago.
Treba je n. pr. samo pisati dopisnico, da hočeš poročilo, kako n. pr. dvigniti
sirarstvo, in takoj ti ga pošljejo. V Evropi morajo ministerstvo šele siliti, da
izda kako poročilo. V Ameriki vzkliknejo pri novi misli predstojniki državnih
uradov: »To je praktično, ta načrt moramo izpeljati!« Tako zbujajo povsod
zanimanje in podvojujejo podjetnost naroda. Amerika se polašča vsega, kar je
dobro; dober načrt ti izvaja hitro z neznanskim navdušenjem na najpopolnejši
r|^čin, in v tem je med drugim tudi podlaga amerikanskemu bogastvu. Urad¬
nik je v Ameriki res služabnik naroda.

Najbolj živahno je v Washingtonu, kadar zboruje kongres, namreč
od prvega pondeljka v grudnu do 4. sušca v prestopnih, in do rož¬
nika v navadnih letih. Kras mesta se kaže najlepše meseca majnika
ali vinotoka. Drugače je pa mesto na precej nezdravem kraju. Poletje
je silno vroče, in večina prebivalcev se podaja takrat v razna letovišča.

Blizu mesta je »Soldiers Home  — vojaški dom« v parku.
Okoli 800 starih vojakov ima tu miren, brezskrben dom. Vzhodno
od doma je 1. 1889 ustanovljeno katoliško vseučilišče. Znamenito je
pokopališče »Arlington National Cemetery«  blizu utrdbe Fort
Myer. Razgled raz streho stavbe »Arlington House« je diven. Na
pokopališču počiva nad 16.000 vojakov. En skupen grob ima 2111
padlih vojakov, katerih imena niso znana. Tu je tudi grob vojakov,
ki so našli smrt, ko se je 1.1898 v pristanišču mesta Havanna razletela
vojna ladja »Maine«.

Na »Decorations Day«, dan, ko okrašajo grobove (30. majnika), izpremin-
jajo v Ameriki pokopališča v prave cvetličnjake. Takrat velja:

»No rumor of the foes advance
now swells upon the wind;
no troubled thought at midnight haunts
of loved ones left behind.

On fame’s eternal camping ground
Their silent tents are spread,
and Glory guards with solemn round
the bivoac of the dead ...«

Mesto Georgetovvn ali West Washington ima velikanske mline.
Do sem morejo voziti ladje po reki Potomac, in tu je uvozno prista¬
nišče za ves distrikt. Obsežen je zavod »Georgetovvn University< / ,
ustanovljen 1. 1788. Vodi ga družba Jezusova. Zbirke so znamenite,
ker hranijo v njih mnogo majhnih umetnin. Na pokopališču »O a k
Hill Cern eter  y« je pokopan pesnik J. Hovvard Payne, ki je zložil
lepo pesem: »Home, sweet Home.«

mz

91

4. Južnoatlantske države.

Virginia (Va.).

Površje : 109.630 km 2 . Okrožij : 118.
Prebivalcev: 2,061.612. Senatorjev: 40.
Državnih poslancev: 100. [Reprezen¬
tantov: 10. Glasov za predsednika: 12.

irginia (Viržinija) zavzema z West-
Viržinijo prostor med Atlantikom,
rekama Potomac in Ohio ter 26 %
stopinjo severne širjave. Izvzemši
nizko obrežje je dežela pokrajinski
jako lepa in slikovita.

Dežela se lahko deli v štiri stop¬
nje. Prvo tvori do 200 km široka ni¬
žava ob morju. To je »Tide Water Region«,  ker je pod vplivom mor¬
skega plimovanja. Močvirnata tla so peščena in nerodovitna. Pas krasijo le
»Pine barrens«, gozdiči vedno zelenih smrek. Drugi pas je povprečno 50 m
nad nižavo in se polagoma dviga do gorovja. To je »Piedmont Region«,
hriboviti del. Tretji pas sega v gorovje Allegheny, ki se razteza skozi državo
v deseterih vzporednih grebenih. Gore so do vrha obrastle in gozd kaže jeseni
bujne barve. Amerikanci imenujejo to gorovje »Amerikanske Apenine«.
Pokrajinskim krasotam se pridružuje rodovitnost zemlje v dolinah. Tu raste
koruza, dober tobak, in ob hribih zori izredno okusno grozdje. Gorovje ima
mestoma pravi planinski značaj; mnogo krajev še ni odkritih. Na raznih krajih
se nahajajo čudovite prirodne tvorbe, tako: »Naravni most«, ki ga Amerikanci
radi postavljajo ob stran slapom Niagara, potem »naravni predor«, dalje »na¬
ravni stolpi«, torej mnogo »naravnega«, ki pa res zasluži to ime. Znamenite
so tudi velikanske podzemske jame;  največja je Weyer’s Cave. Četrti pas
se znižuje proti reki Ohio.

Izmed rek so naj večje Potomac, Rappahannock, Stanton
Roanoke  in glavna reka James;  izlivajo se v Atlantik. V spod¬
njem toku so reke široke, da se težko razločuje, kje jenja reka in
se začne zaliv. V zgornjih tokih, kjer prodirajo razne gorske pasove,
imajo mnogo vodopadov. Kanawha in Monongahela  se izlivata
v Ohio.

Viržinija je po prirodnih krasotah in ugodnem podnebju morda
prva vseh vzhodnih držav; tudi rodovitnosti ji ne manjka. Kljub
temu je država vobče jako uboga, ker še niso zacelile rane, ki jih
je vsekala zadnja meščanska vojska. Odkar ni več sužnjev, so vele¬
posestva zapuščena. Mnogo prej dobre zemlje je zdaj brez nasadov,
ker so jo prej preveč izkoriščali. Vendar se pa država v novejšem
času zopet krepko dviga in donaša poleg živinoreje mnogo žita in
vina; tudi tobak še sadijo, četudi ne več v obsegu kakor nekdaj.

92

Sir Walter Raleigh (Rohli) 1  je bil prvi, ki je sadil tobak in ga vpeljal
na Angleško. Dolgo časa je veljal tobak iz Viržinije za najboljšega, ker je
zelo močan, o čemur pričajo »viržinke«, katere zmagajo le najhujši kadilci.
Najboljši tobak za smodke prihaja danes iz Havane; vendar pa rastejo v Viržiniji
še zdaj najboljše vrste tobaka za kadenje in noslanje. Viržinija preskrbuje tudi
vso Ameriko s tobakom za žvekanje ali čikanje, ki je onkraj morja ravno tako
nepotrebna in neiztrebljiva »čednost« kakor drugje kadenje. Fantje v »stari
konti« 2  se radi postavljajo s kako »dolgo«, ker se jim zdi to vrhunec moškega
ponosa, in vsak misli, da je pravcati kralj, kadar se mu ni treba več bati, da
mu oče za »dolgo« ne prišije ene za uho, ali kadar mu želodec ne odpove več
pokorščine. Ravno tako je pri amerikanski mladini s čikanjem, samo da je
tam največji junak oni, ki ob enem tudi najdalje — pljune!

Tudi nežni ženski spol se ne more ubraniti vplivu te čudne trave in
»šnofa«, a na način, ki se ne more prestaviti z »noslanjem«, ker tobak nadrgajo
z leseno žličico med — zobe! Kje so ustnice rdeče, kje zobčki snežnobeli?!

V zadnjih desetletjih se je obrt  močno dvignila. Dežela ima
bogate rudnike. V gorah so veliki zakladi premoga; poleg tega je
mnogo zlata, svinca, železa in bakra. Ob rekah so velikanski mlini.
Mnogo je tovarn za izdelovanje papirja, stekla in ilnatih posod.

Država ima tudi nekaj znamenitih toplic, tako White Sulphur
Springs, Red Sulphur Springs, ki tekmuje s Saratogo v državi Nev/
York, Heanling Springs, Alam, Falling Springs in druge.

*

* *

Glavno mesto je Richmond (127.628 prebivalcev), eno najzna¬
menitejših mest na jugu, na sedmih gričih ob reki James River.
Amerikanci imenujejo mesto po slični legi »Amerikanski Rim«. V
mirnem dolu med griči je slavno pokopališče »Holly  Wood« v
senci vedno zelenih dreves, krasen prostorček, podoben zemskemu
raju, ko bi piramida iz neobsekanega granita nad grobom padlih voja¬
kov ne zbujala resnih misli! Tu sta pokopana Monroe (1758—1831)
in Tyler (1790—1862), dva od sedem viržinjskih predsednikov. Precej
sredi mesta je Shockoe Capitol Square,  5 ha velik park. Na naj¬
višjem kraju je državna hiša, sezidana 1.1785 po vzorcu gradu Maison
Carrč v Nimesu. Dvorana za senat je v meščanski vojski služila za
posvetovalnico konfederiranih držav. V nasadih je eden največjih

1  Raleigh Sir Walter  (* 1552 v Devonshiru, f 29./X. 1618) je vodil vojsko
zoper Nizozemce (1577) in Irce (1580—1583) ter postal stotnik kraljeve telesne
straže. L. 1584 je ustanovil prvo naselbino v Viržiniji. Kot guvernerja nasel¬
bine New Jersey so ga (po nedolžnem) obdolžili zarote ter 1.1603 obsodili na
smrt, a ga imeli do 1.1616 zaprtega. Ko je šel v Guayano iskat »zlato deželo«,
se je zapletel v boj s Španci. Na njih zahtevo ga je Jakob I. dal obglaviti.

2  »Konta« je po amerikanskih Slovencih spakedrana beseda »County
(Kounti)« t. j. okrožje.

93

spomenikov Zedinjenih držav. Na 14 m visoki podlagi je 6 x / 2  m
visok bronast kip Washingtona s kipi mnogo drugih slavnih Vir-
žinjcev. Tudi general Lee ima lep spomenik. Med znamenitosti
spada St. John’s Church,  kjer je 1. 1775 zborovala viržinjska
konvencija. Kažejo še stol, kjer je imel Patrick Henry  znameniti
govor, čigar vsebina je bila: »Svoboda ali smrt!«

Richmond so ustanovili 1.1737 na mestu, kjer je stalo indijansko mesto
glavarja Povvhatona. Ko je 1.1779 kraj postal državno glavno mesto, je imel
šele nekaj sto prebivalcev. Tu so bili večkrat shodi raznih političnih strank,

M®

Gora »Holy Cross — Sv. Križ«, 4309m.

Twin Lakes (Dvojčiči). Jezero Turquoise

Iz okolice mesta Leadville, Col.

in 1.1861 so odpadle države izbrale to mesto za glavno mesto. V okolici ie
divjal najhujši boj, dokler se mesto ni vdalo dne 2. aprila 1865; s tem je bila
meščanska vojska končana. Pred oddajo so prebivalci zažgali skladišča tobaka,
in požar je uničil velik del mesta; zdaj je vse zopet zazidano.

Mesto ima jako zdravo lego in živahno kupčijo. V tovarni
Allen in Sinter, ki je last amerikanske Tobacco Co., izdelujejo na leto
okoli 600 milijonov svalčic. Večina delavcev v tobačnih tovarnah so
zamorci, ki med delom prepevajo svoje narodne, kakor so bili nekdaj
vajeni, ko so bili še sužnji na veleposestvih. V predmestju Man¬
chester (12.200 prebivalcev) so velikanski mlini in tovarne za stroje.

94

V bližini se vidijo še ostanki utrdb, kjer je zadnja tri leta meščanske
vojske divjal hud boj. Mesto so naskočili dne 15. maja 1862, ko je izkušala
zvezna mornarica priti preko trdnjave Drewery Bluff  do mesta, a zaman.
Ob enem je korakal general Mc. Clellan s pešci na poluotoku med James in
York Riverjem proti mestu. Sledila je neodločena bitka pri Seven Pines ali
Fair Oaks dne 31. maja 1862. Danes so na mestu velik park in razsežna poko¬
pališča. Kraj je mrzličen in Mc. Clellan je izgubil več ljudi vsled mrzlice nego
po sovražniku. Poveljstvo južnih držav je prevzel general Lee in z generalom
Jacksonom je napadel desno krilo Mc. Clellana. To je bil začetek sedemdnevne
bitke (26. junija do 2. julija 1862) pri Gaines Mili, Cold Harbor, Savage’s Station
in Malvern Hill. V bitki je padlo 40.000 mož, in Richmond je bil oproščen, ker
se je unijska armada morala umakniti 24 km nazaj. Maja 1.1864 je korakal
general Ulysses Grant skozi »V/ilderness«, kjer je na obeh straneh padlo okoli
60.000 mož, proti Richmondu, a kljub izgubi 15.000 mož pri Cold Harborju ni
ničesar opravil. Šel je s svojo armado na južno stran, in dne 2. aprila 1865 se
je mesto vdalo.

Zgodovinsko znamenito je mesto Yorktown ob izlivu reke York
v morje. Tu je kapitulirala angleška armada pod poveljstvom gene¬
rala Lorda Cornwallisa dne 19. oktobra 1781, in s tem je bila vojska
za neodvisnost končana. Vidijo se še ostanki angleških utrdb in tudi
Nelson House še stoji, kjer so podpisali kapitulacijo. Druga mesta
so še: Warbick Park, kjer je nekdaj stal wigwam (šotor) indijanskega
poglavarja Povvhatona. Indijanka Pocahonta je rešila tu kapitanu
Johnu Smithu življenje. Na bregu se vidi mnogo krasnih, gradovom
podobnih hiš, nekdaj last prvih družin v Viržiniji. Jamestown je
prva angleška naselbina na amerikanskih tleh. Mesto sta ustanovila
John Smith in Christopher Nevvport. Zdaj je edini ostanek še stolp
stare cerkve, kjer je John Rolfe poročil Indijanko Pocahonto. Blizu
Washingtona je Alexandria (16.588 prebivalcev), jako staro mesto s
cerkvijo, v katero sta zahajala G. Washington in general Lee. Kažejo
še njih cerkvena stola. Kakih 10 milj na jugu je Mount Vernon
s staro leseno hišo, 60 m nad reko Potomac.

Posestvo se je prvotno imenovalo »Hunting Creek« in je obsegalo 3200 ha.
Washingtonov brat Lawrence ga je prekrstil na čast angleškemu generalu Ver-
nonu. L. 1752 je Washington posestvo podedoval in gradu prizidal stranska
dela. Hišo in 80 ha zemljišča je kupila 1.1859 neka družba, ki vzdržuje stano¬
vanje, kakršno je bilo prvotno. Med lepimi nasadi v nižavi so grobovi Wash-
ingtona in njegove žene Marte (1730—1802). Na vrtu so še drevesa, ki so jih
sadili Washington, Jefferson in Franklin.

St. Mary’s City ob morju je kraj, kjer se je izkrcal Leonard
Calvert, prvi guverner v Viržiniji. — VVackfield je VVashingtonov
rojstni kraj. Postavili so mu spomenik. Skozi »Wi l d er n eš s«, kjer
so divjali l. 1863—1864 strahoviti boji, se pride v Fredericksburg
(7500 prebivalcev), staro, 1. 1727 ustanovljeno mesto. Na pokopališču
Mary’s Heights je pokopanih 15.000 vojakov. VVashington je tu
živel v mladosti, in njegova mati je umrla tu 1. 1789. New Port

95

News (20.205 prebivalcev) je cvetoče mesto z velikanskimi skladišči
in ladjedelnicami. Reka James River se razširja tu v zaliv Hampton
Road, ki je izmed najboljših pristanišč ob Atlantiku. 1

Norfolk (izgovori Norfok), drugo
mesto v Viržiniji (67.452 prebivalcev),
je važno pristanišče ob Atlantiku, iz¬
važajo bombaž, premog, ostrige, južno
sadje, posebno jagodice. V bližini so
namreč velikanski prostori posajeni z
jagodičjem. Posamezne grede obse¬
gajo do 100 ha! Onkraj reke Elisabeth
River je Portsmouth (33.130 prebi¬
valcev) z dobrim pristaniiščem in veli¬
kanskimi državnimi ladjedelnicami.

Petersburg (24.127 prebivalcev) je
tovarniško mesto ob reki Appomatox.

V okolici so bojišča zadnje meščan¬
ske vojske. Utrdbe generalov Lee in
Grant se še vidijo. Od 6. rožnika
1864 do 2. mal. travna 1865 je bilo
med utrdbami trinajst bitk! Pri
Appomatox Court House je moral
Lee dne 9. aprila 1865 kapitulirati.

Južna armada je štela le še 27.000 mož in je takrat za vedno
prenehala.

Večja mesta v gorovju so Lunchburg (29.494 prebivalcev), živahno
tovarniško mesto v krasni legi. Danville (19.020 prebivalcev) je sredi
bogatih nasadov tobaka. V Blue Hills, ob reki istega imena, je Roanoke
(35.495 prebivalcev), tovarniško mesto.

Viržinija ima izmed vseh držav najboljše podnebje;  nebo je jasno in
solnce sije vse leto, ker megla je skoraj nepoznana, oblaki pa hitro izginjajo.
Zrak je suh in zelene livade se svetlikajo leto in zimo v toplem, prijetnem
solnčnem blišču. Mrzlica je le ob obrežju. Podnebje je podobno onemu na
Siciliji. Meščanska vojska in oprostitev sužnjev je bila za državo usodna in
še dandanes se rane niso zacelile. Sinovi iz »Old Dominion«, kakor se država
navadno imenuje, niso zabili visokega poklica; saj je ravno ta država dala
Ameriki vrsto slavnih mož, n. pr. sedem predsednikov. Nekaj vej je usahnilo,
a drevo je ostalo še čvrsto, in F. F. V. (First Families of Virginia) kažejo svojo
plemenitost v dejanju in mišljenju po znanem reku: »Noblesse oblige!«

*

* *

1  Tu je prva oklopnica južnih držav »Virginia« strahovito razkosala leseno
mornarico severnih držav, dokler ni švedsko-amerikanski inženir Ericsson sezidal
stolpne ladje »Monitor«, ki je »Virginijo« premagala. To je bila prva bitka
med oklopnicami.

96

Virginia — Old Dominion — je najstarejša in je bila dolgo
časa najznamenitejša angleška naselbina v Severni Ameriki. Prvi je
prišel v deželo Sir Walter Raleigh 1. 1584 ter jo imenoval v čast
deviški kraljici Elizabeti »Virginia«. L. 1606 sta dobili »London Com-
pany« in »Plymouth Company« svobodnici za deželo, in prva je
ustanovila 1. 1607 Jamestown. Naselbina se je hitro širila ter dobila
1. 1619 svoje zastopstvo. L. 1624 so Viržinijo izpremenili v kronsko
naselbino. Tako je ostalo do l. 1775. Ko se je pričelo gibanje za
neodvisnost, se ga je Viržinija udeleževala najbolj živahno. L. 1776
si je dežela dala ustavo, ki je ostala neizpremenjena do 1. 1850.
Zadnje določbe pri ustavi so iz I. 1902. Pri vprašanju za svobodo
sužnjev je Viržinija izkušala najprej posredovati. Dne 23. majnika
1861 se je pa nagnila na jug, Richmond je postal glavno mesto
federiranih držav, in v Viržiniji je vojska najbolj divjala.

Mrtvaškijsprevod. Žalujoče vdove. Pred cerkvijo v Trinidadu.

Primero, Col.

Konzul*Goričar na pokopališču.

Po veliki nesreči dne 31. prosinca 1910 v Primeru, Col.

mz

97

North-Carolina (N. C.).

Površje: 135.320 km 2 . Okrožij: 97. Pre¬
bivalcev: 2,206.287, med njimi 1896 Indi¬
jancev. Senatorjev: 50. Državnih poslan¬
cev: 120. Reprezentantov: 10. Glasov za
predsednika: 12.

orth-Carolina (Nort-Kerolajna) obsega
nizko obrežje do reke Little River.
Močvirja se raztezajo z malimi pre-
stanki ob vsem atlantskem bregu
in še onkraj proti Mehikanskemu
zalivu. Kleči oklepajo poleg nezdra¬
vih močvirij še večja zaliva, namreč
Albemarle in Pamplico Sound,
ki imata skoraj sladko vodovje, a
kažeta znake plimovanja. Od od¬
prtega morja ju ločijo ozki, peščenati otoki. Od teh segajo plitvine
še daleč v morje, tako da je plovba ob bregu jako nevarna. Mor¬
narji« dobro poznajo rt Hatteras,  kjer se jim vsako leto razbije
mnogo ladij. Enako nevarna sta rta Lookout  in F e ar. Proti
zapadu se začnejo tla dvigati. Majhno hribovje preide polagoma v
južno pobočje gorovja Allegheny. Blue Ridge  (Modre gore) se
dvigajo v Black Domu  do višine 2040 m. Izmed rek je za plovbo
najboljša Roanoke  (137 km daleč); Chowan, Tar, Neuse in
Cap Fear River  ne pridejo v poštev. Država je jako bogata;
pridelujejo bombaž, riž, tobak in posebno veliko koruze. Gozdovi
donašajo poleg lesa mnogo smole. Rudniki so v gorovju. Kopljejo
zlato in železo, precej je tudi premoga. Največ dajajo jame, kjer so
silne množine fosfata, ki ga porabljajo za umetni gnoj in izvažajo tudi
v Evropo. Obrt  je omejena na izdelovanje bombaževih tkanin, na
mline in obsežne tobačne tovarne.

Glavno mesto je Raleigh (Rohli, 19.218 prebivalcev) na višavju,
skoraj sredi države. Lepa državna hiša je edina večja stavba. Med
zavodi sta žensko in zamorsko vseučilišče. — Mesto Wilmington
(25.748 prebivalcev) ob reki Cape Fear, 30 km od morja, ima živahno
kupčijo z Evropo. Južno od Danvilla je Greensboro (15.895 prebi¬
valcev). Tržijo s tobakom, premogom in železom. V mestu Durham
(18.241 prebivalcev) je polovica prebivalstva zaposlena pri tvrdki
Blackwell and Duke, kjer izdelujejo letno 300 milijonov svalčic.
Chapel Hill je sedež državnega vseučilišča. Blizu je Guilford, kjer je

7

Amerika.

98

Cornwallis dne 15. sušca 1780 premagal Amerikance. V mestu Sa-
lisbury (13.514 prebivalcev) so imele južne države za meščanske
vojske jetnišnice, katerih se je bal vsak vojak. Na narodnem po¬
kopališču je pokopanih 12.000 zveznih vojakov, ki so umrli v ječah.
Blizu mesta Charlotte (34.014 prebivalcev) so zlati rudniki. Proga
Southern Railway vodi v krasne pokrajine na zapadu. »Land of
the Sky«  imenujejo 400 km dolgo in 50 km široko višavje med
gorovji Great Smoky Chain in Blue Ridge. Nebo je vedno vedro,
zrak suh in čist. Na najlepših krajih so divna letovišča. Središče

Prvi glavni odbor Jugoslovanske Katoliške Jednote v mestu Ely, Minn., 1.1889.

jim je Asheville r (l8.762 prebivalcev). Bolnikov na živcih in prsih
prihaja sem okoli 80.000. Le malo je dni, da bi bolniki ne mogli
na prosto. Okolica je jako slikovita. Meseca rožnika so pobočja
gor pokrita z množino pestrih gorskih cvetlic. Posamezne doline ne
zaostajajo prav nič za Alpami. Tu ima tudi Geo. W. Vanderbilt svoje
letovišče Baltimore.  Grad je stal 4 milijone dolarjev. Posestvo
obsega 400 km 2  večinoma krasnega gozda. Ljudstvo imenuje to
državo »Old North State«.

99

South-Carolina (S. C.).

Površje: 79.170km 2 . Okrožij: 40. Prebi¬
valcev: 1,515.400, 60 Indijancev. Sena¬
torjev: 36. Državnih poslancev: 124.
Reprezentantov: 7. Glasov za pred¬
sednika: 9.

outh-Carolina (Saut-Kerolajna) ima
Severni Karolini enako izobrazbo. Ob
morskem bregu je mnogo peščin in
cela vrsta plitvin, tako da ni dobrih
pristanišč.

Močvirja so znana po imenih: Poco-
sins, Dismals, Savannahs.  Tla
močvirij sestajajo iz plasti segnitih rastlin,
ki se napojijo vode kakor goba. Človek,
ki stopi na tako gobo, je v nevarnosti, da se pogrezne v smrdljivo mlako. Sredi
večjih se pa najdejo tudi otoki, pasovi in obronki trdih tal, celo prava jezera.
Ta močvirja so veličastno krasna in veličastno pusta ob enem. Rastlinstvo je
tako bujno, da se vsled rasti zadušuje. Visoka drevesa in nizko grmičje je
prepreženo s pravo mrežo silnih plezalk in ovijalk, da je vsak poizkus, prodreti
skozi goščave, naravnost predrzen. Nekateri deli teh pokrajin so po svojem
bujnem rastlinstvu izmed najčudovitejših prizorov v prirodi. — Notranji deli
države so višji in obrastli. Gozdove silno pustošijo, ker navrtajo najlepša
drevesa, da točijo nekaj let smolo; drevesa seveda usahnejo. Amerikanec se
še ni navadil misliti na. jutri! Okoli peči, kjer kuhajo smolo, se po teh po¬
krajinah ravno tako zbirajo, kakor na Slovenskem pod lipo ali na vaški trati.

Izmed rek nudijo dobrih vodnih sil Great Peedee ali Yad-
kin, Santee in Edisto.  Največja je Savannah,  ki tvori mejo
proti Georgiji. Reka je nad 700 km dolga; na spodnjem delu reke
je na bregovih in na mnogih otokih zelo bujno rastlinstvo. Po
gozdovih in goščavah mrgoli raznih živali. Po stoječih vodah so
jate vodnih ptic. Pač tudi ne manjka raznih dvoživk, lenih aligator¬
jev in jako strupenih vodnih kač.

Južna Karolina je poljedelska država. Največ pridelujejo bom¬
baža in tobaka. Obrt  se šele razvija. Podnebje  je v obeh Karo¬
linah enako: silno vroče, mestoma tropično v nižavah, ob morju z
nevarno mrzlico, bolj zmerno in zdravo pa proti gorovju.

*

* *

Glavno mesto je Columbia (26.319 prebivalcev) sredi »Barrens«,
na visokem bregu reke Congaree. Pri državni hiši je lep spomenik
polka »Palmetto«, ki se je odlikoval l. 1846 v vojski z Mehiko. V
bližini so lepi nasadi. Mesto ima velike tovarne za vozove, stroje
in železne izdelke. Večjega pomena za trgovino in obrt je Charleston

7*

100

(58.833 prebivalcev) med rekama Ashley in Cooper, 10 km od morja.
Tu je najvažnejše pristanišče južnih držav. Mesto je redno zidano,
ima obsežne nasade in dobro tlakane ulice. Hiše imajo na južni
strani lope z bujnimi vrtovi, zakaj rastlinstvo je skoraj tropično. Po
svoji legi je mesto podobno New Yorku in ima nekaj lepih po¬
slopij, med njimi vojaško akademijo (Citadelle). Njeni gojenci so
sprožili prvi strel v meščanski vojski. Lepe stavbe so še cerkev
sv. Mihaela, velika sirotišnica, menda prvi zavod te vrste v Ameriki,
katoliška stolnica, cerkev hugenotov, več zavodov.

Mestu pripada pokopališče Magnolia  s krasnimi nasadi. Neki hrast
razpenja svoje veje 30 m naokoli, drugi meri 5 m v obsegu; vsa drevesa so
preprežena z raznimi ovijalkami, ki cvetoč žarijo v najbujnejših barvah. Enaki
nasadi so 19 km od mesta ob reki Ashley. V bližini je mnogo utrdb. Med
temi je divjal boj v meščanski vojski od začetka do konca. Charleston so
ustanovili 1.1679 ter ga imenovali na čast kralju Karolu II. L. 1685—1686 je prišlo
sem mnogo francoskih hugenotov. V boju za neodvisnost se je mesto dolgo bra¬
nilo in odbilo več naskokov, dokler ga ni premagal Sir Henry Clinton !. 1780.

Pred meščansko vojsko je bil Charleston prvo tržišče za bombaž.
Tudi danes je kupčija še znatna, a blagostanje prihaja bolj od bo¬
gatih jam fosfata (letno do 10 milijonov dolarjev); poleg tega tržijo
z lesom, moko, sadjem in sočivjem ter imajo tovarne za vozove in
stroje. Mesto Aiken (5000 prebivalcev) leži sredi »Sand  h il  ls«, v
peščenatem okraju. Vrtovi so divni, gozdovi bujni, zrak suh in čist.
Mnogo bolnikov išče tu zdravja v prsnih boleznih. Spartanburg
17.517 prebivalcev) je živahno mesto in ima zlate in železne rudnike.
Greenville (15.741 prebivalcev) ima mnogo tovarn in velik promet.
V gorovju je kraj Highlands,  najvišja vas (1163 m) vzhodno od
Rocky Mountains, dobro obiskano letovišče.

*

% *

Južno Karolino imenujejo »Palmetto  State«, ker ima pritlično
palmo (Chamaerops palmetto) v svojem grbu. Ime Karolina izvira
od francoske naselbine, katero so ustanovili 1. 1654 pregnani hugenoti
ob Albemarle Soundu ter jo imenovali po svojem kralju Karolu IX.
L. 1663 je podelil angleški kralj Karol II. pokrajine med 31. in 36.
stopinjo severne širine Lordu Clarentonu  in njegovim sedmerim
spremljevalcem, ki so uravnali ustavo po nazorih modrijana Lockea.
Angleški kralji so pozneje deželo kupili od naseljencev ter jo l. 1728
razdelili v dve državi. Obe sta se takoj pridružili proglasitvi neod¬
visnosti ter sta bili rešeni po zmagi pri Entaw Springsu, dne 8. ki¬
mavca 1.1781. V meščanski vojski sta bili na strani južnih držav
in torišče zadnjih bojev. Ustava obeh je iz 1. 1868.

mz

101

Georgia (Ga.).

Površje: 154.030 km 2 . Okrožij: 137. Prebi¬
valcev: 2,609.121. Senatorjev: 44. Držav¬
nih poslancev: 175. Reprezentantov: 11.
Glasov za predsednika: 13.

eorgia (Žebržea) tvori četverokot med
rekama Savannah in spodnjo Chatta-
huchee. Spodnji del je ravan; v zgor¬
njem je južni del gorovja Blue Ridge.

Ob morju so močvirja. Izmed naj¬
večjih je Okee-fino-kee Swamp.  V
narečju tamošnjih Indijancev pomeni to
ime »trepetoča voda«, ker se tla gibljejo,
kamor stopiš. V močvirju je pet manjših
otokov; na enem so prebivali Indijanci
rodu »Creek«. Na trdnejših tleh so ob¬
sežni gozdovi hrastov, palm in vedno ze¬
lenih cipres. Drevesa in grmovja so preprežena s plezalkami, ki žarijo ob cvetu
v najbujnejših barvah. Divja trta sega jiajvišjim drevesom prav do vrha, in
okusni grozdi popadajo v stoječo vodo. Za lovce so te pokrajine pravi raj.

Poleg močvirij se nahajajo v vseh treh zadnjih državah tudi precej puste,
skromno s cipresami obrastle planote, »Pine Barrens«jim  pravijo, ki vtisnejo
s svojo enoličnostjo pokrajinam prav dolgočasen značaj. Na stotine in stotine
kilometrov ne najdeš drugega nego pesek in ilovico, ilovico in pesek, in čuditi
se moraš, da se je mogel človek naseliti na teh peščenatih tleh. Vožnja po
nepreglednih planotah je jako dolgočasna, ker je le malo naselbin in tudi v
teh ni življenja. Na mnogih postajah ni niti enega popotnika, na drugih pa
tvori postajo sploh le nekaj hiš. Znano je, da Amerika skoraj ne pozna vasi.
Farmerji imajo svoja poslopja na samem; kjer nanese potreba, da postavijo
več poslopij, nastane takoj mesto. Farmerja na jugu ne moremo primerjati
onemu na severu. O severnih bi lahko rekli, da stanujejo v skednjih, ker tudi
hiše so tam lesene, in skednji so lepe hiše, a na jugu je le »farmer gentleman«
kot veleposestnik nekak farmer in ima lepšo hišo; drugi imajo borne barake,
o skednjih se pa sploh ne more govoriti, ker jih večinoma tudi ne potrebujejo.
Razume se, da je v teh pokrajinah slaba tudi glede cest. Jug pozna bolj
sedlo nego voz; ceste so zato prav navadni poljski poti.

Od rek sta na meji proti Floridi St. Mary’s River,  ki je pa
bolj podoben razsežnemu močvirju, in ob Alabami Chattahuchee.
Ko so odpravili suženjstvo, je gospodarstvo silno trpelo; polagoma
se pa dviga. Pridelujejo bombaž (glede množine na drugem mestu),
posebno na otokih ob bregu (Sea Islands), koruzo, sladki krompir,
riž, tobak in sladkor. Obrt  se razcvita in se pridelki dvigajo od leta
do leta. Največ je tovarn za bombaževe tkanine. Mnogo prinaša
les, veliko je mlinov. Gozdovi dajejo poleg lesa še terpentinovec.
Državo imenujejo zato tudi »Turpentine State«. Dežela ima mnogo

102

krasnega granita, železne in zlate rudnike, aluminij in veliko pre¬
moga. Podnebje je na jugu nezdravo, v sredini in na severu zdravo-
Zime so jako tople, sneg in led sta skoraj nepoznana.

* , '

* %

Glavno mesto je Atlanta (154.839 prebivalcev). Tu je križišče
mnogih železnic. Mesto ima krasno lego in je zidano v krogu, ki
meri 11 km, okoli glavne postaje. V bližini je državna hiša z veliko
knjižnico. Trgovina je jako živahna, ker vodijo železnice na vse
strani; zaradi teh zvez imenujejo mesto »Gate City — mesto vrat«.
Tudi tovarn je mnogo in obrt znatna.

Mesto so ustanovili šele 1. 1845. Zgodovinsko najvažnejši dogodek je
obleganje mesta v meščanski vojski. General Sherman je dne 2. septembra
1864 mesto zavzel ter po dveh mesecih nastopil svojo pot proti morju.

Duševno glavno mesto države je Athens (14.913 prebivalcev)
ob reki Oconee z državnim vseučiliščem (2000 dijakov). Drugo mesto
države je Savannah (65.064 prebivalcev) na 12 m visokem bregu reke
istega imena, redno zidano, s krasnimi nasadi, kakršni so mogoči le
v poltropičnem podnebju; zaradi tega nosi ime »Forest-City«. Nasadi
kažejo ves svoj kras meseca maja in junija. Mesto ima nekaj lepih
poslopij in cerkva. Bay Street je glavna ulica za veliko, Broughton
Street za podrobno trgovino. V hiši na severovzhodnem voglu med
Broughton in Buli Street, ki je glavno šetališče za elegantne sloje,
so sprejeli odlok za odpad juga dne 21. prosinca 1861. Živahna je
trgovina z bombažem, lesom in rižem; tu se zalagajo ladje z živežem.
Tovarniški izdelki so znatni. V mestu so velikanski mlini za riž in
stiskalnice za bombaž.

Mesto Savannah je ustanovil 1. 1733 general Oglethorpe, ki je tu hotel
napraviti pribežališče ubogim iz Angleške in protestantom vseh dežel. Udele¬
ževal se je bojev med angleškimi in španskimi kolonisti in je prišel s svojimi
vojaki daleč na jug. L. 1788 so Angleži mesto premagali in naslednje leto
odbili napad združenih Francozov in Amerikancev. Le-ti so dobili mesto
šele leta 1782 zopet v svojo oblast. V meščanski vojski je zvezna mornarica

zaprla pristanišče. General Sherman je
tu končal svoj »slavni pohod skozi
Georgio« ter grudna 1864 mesto zavzel.
Od tega časa se je mesto jako dvignilo.
Iz mesta Savannah je voz-il prvi paro-
brod »Savannah« 1.1819 v 26 dneh čez
Atlantik v Liverpool.

Ob reki Savannah leži mesto
Augusta (41.040 prebivalcev), tretje
v državi. Tu je glavno tržišče za
bombaž. Predilnice, katere goni
Vojna ladja Olimpija. po 11 km dolgem predoru nape-

103

ljana voda, proizvajajo izmed vseh amerikanskih mest največ ne-
ubeljenega bombaža. Prekop donaša mestu toliko, da se pokrijejo
vsi dolgovi. Glavni promet je na ulici Broad Str., kjer je lep spo¬
menik južnih vojakov. Green Street ima divne nasade; tu so raz¬
košna stanovanja. Brunswick (10.182 prebivalcev) ob reki enakega
imena. Tu sem je pripeljala ladja »Popotnik« zadnjih 500 sužnjev.
Sredi države ob reki Ocmulgee je Macon (40.665 prebivalcev), sre¬
dišče trgovine z bombažem. Velike predilnice ima živahno mestece
Griffin (7478 prebivalcev). Na zapadu sta še mesti Columbus (20.454
prebivalcev) in Rome (12.099 prebivalcev) z mnogimi tovarnami.

Državo imenujejo »Em pire State  of the  South«. L. 1732 je
dal kralj Jurij II. apostolu humanitete Oglethorpu dovoljenje, da sme
naseljevati pokrajine od Savanne do Tihega morja. Njemu so sledili
»moravski bratje« in razni kolonisti iz Viržinije in Karoline. Angleži
so l. .1752 pokrajino razglasili za svojo naselbino. V meščanski
vojski se je tu bojeval general Sherman. Ustava je iz 1. 1877.

Slovenska godba v South Lorainu, Ohio.

104

Florida (Fla.).

Površje: 151.980 km 2 . Okrožij: 45. Pre¬
bivalcev: 752.619, med njimi 358 Indijan¬
cev. Senatorjev: 32. Državnih poslan¬
cev: 68. Reprezentantje: 3. Glasov za
predsednika: 5.

lorida (Floreda) obsega enako imeno¬
vani poluotok med Atlantikom in
Mehikanskim zalivom. Nizko obrežje
ima le malo zalivov. Na jugu je ob
bregu mnogo koralnih otokov, ki se
kot »Florida  K e y s« raztegajo v
dolgi vrsti južnozapadno do »For-
tugas Keys«  in so zaradi močnih
morskih tokov in pogostih viharjev ladjam zelo nevarni. Notranji deli
dežele so nizki in imajo na jugu mnogo močvirij (Everglades). Naj¬
večja so »Cypress Swamps« in »Mangrove Swamps«, ki so v deževni
dobi popolnoma pod vodo, da ni mogoče priti preko njih. Tu je tudi
mnogo jezer; največje je Okeehobeen (Okihobin). Severni del je višji.
Povsod so krasni gozdovi. Od površja je %  vodovja, in za kme¬
tijstvo se porabi le 5% zemlje. Največ pridelujejo bombaža, koruze,
riža, tobaka, sladkorja in južnega sadja. Poleg živinoreje je znatno
tudi ribarstvo. Na otokih nabero mnogo gob. Reke  na Floridi so
posebne vrste. O mnogih se niti ne more reči, da so res reke, ker
so nekaka mešanica med reko, jezerom, močvirjem in stoječo vodo.
St. J o h n’s River  n. pr. je sicer 720 km dolg, a razlika padca med
izvirom in izlivom je le en meter. Tako tudi St. Mary’s in Indian
River,  ki je le nekako raztegnjeno močvirje. V Mehikanski zaliv
se izlivajo WethIocochny, Suwannee, Apalachicola  in na
zapadni meji Perdido.  Pogostoma se nahajajo v apnenem skalovju
jame (sinks), odkoder prodirajo reke in potoki, ali pa izginjajo, da
nadaljujejo svoj tok pod zemljo kakor na Krasu. Podnebje  je razen
ob močvirjih jako zdravo in stanovitno. Florida je v zimskem času
najzdravejši kraj za bolne na pljučih.

Glavno mesto je Tallahassee (Tallehasi, 5018 prebivalcev) na
obrastlem hribčku sredi krasnih vrtov. Najlepši stavbi sta državna
in mestna hiša. Tu je umrl 1. 1847 princ Ahil Murat,  sin 1.1815
ustreljenega neapoljskega kralja. Zaročen je bil z Washingtonovo
vnukinjo in je tu živel. Pensacola (22.982 prebivalcev) ima najboljše

105

pristanišče ter živahno trži z ribami in lesom. Mesto so ustanovili
1. 1696 Španci. V bližini je še nekaj razpadlih španskih trdnjav.
Največje mesto je Jacksonville (57.699 prebivalcev), 30 km od izliva
reke St. John’s River v Atlantik. L. 1822 ustanovljeno mesto so
imenovali v čast generalu Jacksonu. Tržijo jako živahno z lesom,
sadjem in žitom; tudi nekaj tovarn so otvorili. Podnebje je pozimi
krasno in stanovitno. Okolica je divna. Šetališča po nasadih so
posuta z luščinami majhnih školjk (Shell roads). — Fernandino
(5240 prebivalcev), ob izlivu reke Amalia River, so ustanovili Španci
1. 1632. Trgovina je znatna. Ob Atlantiku, nasproti otoku Anastasia,

Močvirje (Swamp) na Floridi.

leži slikovito in znamenito mesto St. Augustine (5494 prebivalcev).
Okolica je nizka ravan, obrastla s pritlikavimi palmami. Starejše
ulice so ozke. Španske hiše so zidane iz neke mešanice školjk
(coquina) in imajo lične balkone. Na vrtovih so bujni tropični na¬
sadi oranž, citron, datelj, banan in magnolij. Pozimi prihaja sem
do 15.000 tujcev.

Na tem kraju se je izkrcal 1. 1512 Ponče de Leon,  ko je šel iskat*
»mladostni vir«, o katerem so mu pripovedovali Indijanci rodu Bahama; kolo¬
nije pa ni ustanovil. L. 1564 so prišli sem francoski hugenoti, ki so se naselili
severno ob St. John’s Riveriu, kjer so jih leto pozneje pokončali Španci. Španec


106

Don Pedro Menendez de Avila je sezidal leta 1565 pri indijanskem
mestu Seloy trdnjavo San Augustin, ki je ena najstarejših trajnih naselbin
Evropejcev na amerikanskih tleh. V mestu je zdaj malo Špancev, in le starejši
deli mesta kažejo še nekak starošpanski značaj. V južnem delu mesta je na¬
sproti nekdanjemu frančiškanskemu samostanu menda najstarejša hiša Zedinje¬
nih držav. Sezidali so jo 1.1564 hugenoti. Zdaj so jo popravili in se nahaja
v njej zbirka znamenitosti iz zgodovine Floride.

Ormond in Daytona (5200 prebivalcev) sta letovišči ob Halifax
Riverju. Na bregovih so silne goščave (Hammoks). V New Smyrnl
je ustanovil 1. 1769 Anglež Turnbull naselbino Grkov in Menorčanov,
da sadijo indigo in cukrovec. Kažejo še razvaline cerkvice, katero
je sezidal Krištof Kolumb 1.1496 ali 1497 na svojem drugem poto¬
vanju. Titusville, Rockledge, Palm Beach  in vsi večji kraji
so zimska zdravišča. Miami (5471 prebivalcev) je najjužnejša po¬
staja v Uniji. Key West (19.945 prebivalcev), na otoku Florioa Keys,
ima velikanske tobačne tovarne. Ime »Key« je iz španskega »cayo hucso«
(otok kosti), ker so menda Španci našli na otokih mnogo človeških
ogrodij. Na zapadnem obrežju je Tampa (37.782 prebivalcev; 1. 1880:
720!) Mesto je sredi logov oranž in južnega drevja, ima velike
tobačne tovarne in živahno trgovino.

»Kjer nobene zime ni. . .«

Kdor živi vedno le na severu, ne more imeti pravega pojma o življenju
na jugu. Kadar se začnejo krajšati dnevi in »mrzel veter tebe žene, draga
lastovka, od nas...«, tedaj roma z lastovko tudi njegova misel
»...  tja, kjer toplo solnce sije,
kjer nobene zime ni...!«

Prijetno in krasno je poslušati, ko kak popotnik pripoveduje »o solnčnem
jugu«, o logih oranž, o bujnih cvetlicah, duhtečih vrtovih, o milem zraku in njegovem
bliščečem krasu! Kdor pa je dalje časa bival na jugu, ve, da tudi v deželah
cipres in mirte, cvetlic in bujnih barv ni vse gola poezija. Res, južna priroda
preseneča obiskovalca iz severa po mnogih divnih pojavih, a navdušenje se ti
precej ohladi, ko se prikaže cela vrsta onih neprijetnosti, ki jih pozna le — jug.
Amerikanski jug ima nebroj neprijetnežev posebne vrste. Poglejmo nekaterel

Le sila navdušenemu naravoslovcu bo veselja poskakovalo srce, ko
zagleda v južnih širjavah prvikrat roje komarjev in cele megle vodnic, ki se
prikazujejo v večernem mraku in plešejo okoli njega kakor snežinke v hudem
metežu. Le on se bo smehljal, ko mu »dvorijo« razni hymenopteri in neuropteri
s prav južno vsiljivostjo. Le on bo našel širno polje za zanimive študije tam,
kjer vsak drugi vidi in čuti celo vrsto neznosnih muk.

Pojdimo s takim »navdušencem« v Florido ali v kako drugo južno državo.
Začetkom maja je in muhe imajo »visoko sezono«. Muha človeka povsod
nadleguje, a nikjer tako kakor v Ameriki. Celo v širini New Yorka vlada
muhalica pavovih peres, ker muhe so prvi gostje pri pojedini. In če je že tam
treba poleg muhalice še temnih sob, raznih mrež, ledenih refrigatorjev, nepre-
dornih omar, s čim naj se človek varuje, ko gre na jug? Pomnožimo vse, kar
vemo o »sitnih« muhah petkratno, ne, pettisočkratno, in dobili bomo slabo

107

podobo tega, kar čaka »navdušenega« naravoslovca v južni Floridi. Na gotovih
mestih vzhodne Floride prilete komarji (moskitos) v takih trumah, da pogasijo
največji ogenj, katerega zakurijo potniki med šotori. Luč jih privabi, ogenj
jim požge perutnice in toliko jih pade v ogenj, da kmalu ugasne. — Drugi
mrčes onih krajev so tako drobne mušice, da jih še ptice ne morejo dobiti.
Za človeka pa so naravnost — peklenščki,  in najboljši pripomoček, da se
nauči ravnodušnosti, ker od jutra do večera ga napadajo v mirijadah in če je
enkrat zašel med nje, ne more niti dihati, ne da bi jih potegnil cel »tucat« v
grlo! Zdaj pa misli na kaj drugega, če hočeš! »Vesela« družba te ne zapusti
niti za trenutek; kakor ljubljenec ljubljenki, tako ti sledi za vsakim korakom,
in če od jutra do večera vihtiš veliko pahljačo, in ne delaš ničesar drugega
nego da pahljaš, potem se morda te družbe znebiš za kak — trenutek!

Naš naravoslovec je v sedmih nebesih, ker predmeti za njegov drobnogled
mu priletž sami prav v — usta! Na vrat se mu vsede zanimiva stvarca. Sicer
ga vščipne prav peklensko, a oko mu žari veselja, ko drži med prsti veliko
»rumeno muho«. Ni večja nego osa, a brenči kakor bi bila petkrat večja, in
je tako vsiljiva, da bi se mogle »najsitnejše« muhe od nje učiti. Pri tem se
lesketa ko brušen biser, ker peruti se prelivata v najbujnejših barvah, glava
je zelen smaragd in telo krasno pisano.

Komaj je nastopil rožnik s svojimi rožami in obilnim sadjem, ko se ogla¬
šajo novi »regimenti« brenčečih perutastih »dvorljivcev«, dočim prvi podvojujejo
svojo ljubeznivost. Ose, kakršnih »mrzli« sever nikoli ne gleda, »osrečujejo«
naravoslovca. Niso krvoločne, ker grejo le na sok sladkih fig in breskev v
tvojih rokah, a usedajo se ti pod nos in na ustnice, kar niti naravoslovcu ni
»ali right«, vendar pa nočejo krvi. Njim sledijo druge »trume« žuželk vseh
barv in oblik, da vsem, ki niso naravoslovci, zmanjka sape. Od jutra do večera,
od večera do jutra traja »lov«, in marsikateri zasadi svoj strupeni rilec v kožo,
da pozabi celo naravoslovec svoj poklic in se mu tupatam izmuzne kaka krepka
— ker, kar je preveč, je preveč! Tako ima prijatelj prirode »dosti« priložnosti,
da lahko kar v svoji izbi »študira« razne diptere, hymenoptere, neuroptere in
še druge »tere«. In študira lahko še več. Polagoma pridejo na obisk vsa
»aptera« in »iptera« in »optera«, ih v nekaj dneh se mu bo čelo že malo zgu-
bančilo, ker poleg »študiranja« mora neprestano vihteti pahljačo. Iz vrste »cole-
opter« ga bo obiskal krasen fant, ki ima kebru podobne peruti in vitek stas;
pod drobnogledom je pravi biser. Ako pa se mu zljubi, da ti smukne pod
obleko — kdo bi takemu fantu to zameril! — in ga malo pritisneš, ali pa, da
se »izgubi«, da »zaide«, no, čutil boš, daje  krasen fantek — nesramna stenica,
ki tebe dela krivega za »nezgodo« in te pika tako strupeno, da zakolneš! Za
roje vodnic, ki nam silijo pod pokrivalo, v ušesa, nos, usta, se niti ne zmenimo
več, ravno tako za kakega kuščarja, ki je »zašel« pod našo obleko.

Naravoslovca pa mika tudi južni gozd!  Tu je življenje! Iz vsakega
grma in raz vsako vejo doni na uho brenčeče, šumeče in hreščeče petje južnih
cikad, zdaj kot samospev, zdaj zopet v celem zboru. Naenkrat zalesketa nekaj
v zraku. Krasna stvarca zabrenči in izgine v trenutku na podrtem deblu. Zastonj
jo iščemo, dokler ne zabrenči iznova. Končno jo naravoslovec vendarle zasači,
dasi je s svojimi zaprtimi perutmi prav kakor skorja na deblu. — Treba je pa
iti spat. Prijetno pihlja večerna sapica skozi odprto okno. A ko bi prišla samo
sapica! Komaj se prikaže luč, je okoli nje že polno perut in nog, in na steno
treskajo brenčeči in šumeči »večerni duhovi«. Ako ti »zlodeji« ne pogasijo luči,
jo bo hitro ugasnil celo »najbolj navdušeni« naravoslovec in zaprl okno, dasi
od vročine komaj diha. Sleče se. A kaj vidi? Na vsem životu ni samo vse

108

polno rdečih madežev, skelečih kakor ogenj, in srbečih bul; kar po celih »tuca-
tih« se ga držijo neke temnorjave živalice tako ljubeznivo, da jih niti ščet ne
more prepričati o njih preobilni ljubezni do krvi. Na ustih čaka že krepak izraz,
vendar pa zalesketa naravoslovcu oko — ali od veselja, v mraku ne moreš
razločiti — ker med nadležnimi krvopivci je spoznal nekaj dozdaj še neznanih
vrst — uši!!  Treba je, da potegne drugo za drugo prav lastnoročno iz kože,
ako hoče sploh počivati, in da odda obleko perici, ker samo ta more odstraniti
mnogoštevilno »menežarijo«, ki se ga je prostovoljno oklenila pri izletu v »krasni,
bujni, duhteči, šumeči, južni gozd!«

A čakaj malo! Tu na rami, na strani in tam med rebri je neka čudna
»bula«. Šmentani jug, kaj pa je to? Polasti se ga nemala zadrega. Ko posveti
z lučjo na te »gore«, zapazi, da so te »višave« pravzaprav zadnji deli ogromnih
— klopov,  ki so se z glavo zarili v njegovo telo! S prav »učenjaško« pre¬
vidnostjo izvleče te »nepoklicane goste« iz kože in spozna tri nove vrste pre¬
bivalcev »solnčnega« juga. Odkod so še druge bule in gule, otekline in bleki
na njegovem telesu, tega naš naravoslovec še ne more povedati; ve samo, da
so ga neusmiljeno mesarili razni »apteri«, »ipteri« in »opteri«, in sam ne ve še
»kateri« onih tisočerih živalic, ki grizejo, pikajo, srkajo in trpinčijo človeka tam,

»kjer toplo solnce sije-«

A še je poleti in šele mesec julij. Vročina je neznosna in podnevu moraš
ostati v sobi. Naš »naravoslovec« sedi pri oknu in čita. Naenkrat se mu zazdi,
da mu potegne nekdo las čez roko. Ničesar ne zapazi, a neki čut se pomika
proti prstom. Ko pogleda bolj natanko, vidi, kako se vali majhna kroglica čez
roko. Živalica je tako nežna, da jo le zelo previdno spraviš pod drobnogled.
Zopet se nasmehne učenjak, ker stvarca je tako brhka, nežna, da bi je ne mo¬
gel človek zmečkati, ko bi ne bila pravi — peklenšček, ki ne zasluži usmiljenja.
Stvarca je neka kurja grinja,  ki tako pikne, da rana oteče in čutiš strup več
dni. Silno težko se obvaruješ te golazni; zdi se, kakor bi prišle iz zraka ali
odkod. Ta večnogati »morilec« se prime predvsem »zelenega« Evropejca, in
menda razume celo kemijo ali fiziologijo, ker pozna* tujčevo kri, dočim se
»našim« učenjakom še ni posrečilo odkriti razločka med človeško krvjo v raz¬
nih podnebjih in deželah. S črnci ima precej usmiljenja, ako ji ni njih črna
kri preveč plebejska. Zato pa črnce silno mučijo razne, stenice in klopi, ki se
jim zarijejo v podplate, da jim včasih odpadejo celi prsti. Grinj  a je pa gotova
kurja smrt in celo ptice v prosti prirodi ji podležejo.

Naravoslovec ali prijatelj juga ima pa še druge »užitke«, užitkarje in lju¬
beznive prijatelje. Vidi lahko vsak dan prav orjaške pajke,  ostudne ušet-
njake,  več centimetrov dolge stonoge,  vse več ali manj strupeno; hujši
nego vsi so pa škorpijoni.  Razume se, da ne manjka »nedolžnih« mravelj,
katerih je v hišah ravno toliko kakor zunaj. Z eno besedo: pravo je zadel
neki naravoslovec, ko je dejal: »Rjovenje leva gozdu in njegovim prebivalcem
ni tako strašno, kakor brenčanje miljonov muh, ki se tam nahajajo!« Florida
in Amerika ne poznata levov, pač pa še nevarejše — kače,  o katerih nam
pripoveduje angleški kapitan F. T. Townshend v svojem spisu »Wild Life in
Florida« prav »lepe historije«.

»Če potniki prenočujejo na prostem, pade prav nepričakovano kaka kača
klopotača na glavo tega ali drugega, omamljena od dima, ki ga narejajo, da
se ubranijo moskitov. Prvi sledi cela »toča« drugih; sreča je le, da so vse
omamljene. Če stopi kdo na grm bičja, mora pričakovati, da švigne vanj morda
celo več kač, druga bolj strupena od druge. Močni škornji obvarujejo pred

109

pikom mlajših kač, stara klopotača pa pregrizne najdebelejše usnje in se zvije
po nogi kakor vijak fer sega do ledij! Manjših, »nedolžnih« dvoživk, ki pa so
prijetne menda le — luninim prebivalcem, ni treba omenjati, ker ima Florida v
svojih močvirjih in vodovjih večjih, pravih orjakov v izobilju. Aligatorji ali
kajmakani do 6 m veliki, so — no — povsod!«

Ko se je imenovani kapitan vozil v čolnu, je bil v vedni nevarnosti, da
mu te zverine čolna ne požrejo. Ako se je postavil na kak ugoden kraj, da
lovi ribe, je švignil aligator z odprtim gobcem kvišku in le trda svinčenka ga
je obvarovala kakega neljubega — poljuba. Da se domačini kljub temu po-
gostoma kopljejo, dokazuje, kako jih muči vročina. V morju in vodah so poleg
morskih volkov prave pošasti, na katere je lov sicer zanimiv, a zelo nevaren.
»Nekega dne,« piše isti kapitan, »smo se vozili v lahkem indijanskem čolnu
(canoe) preko zaliva in smo se komaj ubranili morskih požeruhov. Zreči skozi
prozorno vodo smo videli cele trume morskih velikanov; streslo nas je pri
misli, kaj nas čaka, ako se prevrnemo.« Tako je na jugu: mnogo luči in veliko
sence!

Sploh pa je priroda na jugu v pragozdih ali ob morju veličastna. Južni
pragozdi cipres, palm, magnolij, hrastov, oranž itd. so prepreženi z najbujnejšimi
ovijalkami; prodiranje skozi goščave je sicer jako težavno, a ves kras prirode
lahko vidiš, ako potuješ po kaki reki s parobrodom. Gotovi kraji so pravi »raji«.

Florida je izmed vseh amerikanskih držav ena najzanimivejših,
sicer ne po delu človeških rok, temveč po prirodi in zgodovini. Po
prirodi je Florida morda najmlajša dežela, po zgodovini pa najstarejša,
ker tu je bila prva naselbina evropejske omike. Na cvetno nedeljo,
špansko »Pasqua florida«, 1. 1512 je prišel Jan Ponče de Leon na
poluotok ter dal deželi ime Florida. Prvi poizkusi naseljevanja so se
izjalovili. Navarez in Hernando de Šoto sta 1. 1521 in 1528 podjar¬
mila velike kose, a za Špance je imela dežela pomen šele, ko so se
naselili francoski hugenoti. Po naročilu kralja Filipa II. je Menendez
de Avila hugenote pregnal in 1.1565 ustanovil mesto St. Augustine;
vendar pa Španska ni ničesar storila za deželo in za razvitek nasel¬
bin ter jo je morala l. 1763 odstopiti Angležem. L. 1783 so deželo
zopet dobili Španci. Unija je deželo kupila od Napoleona in Jackson
jo je podjarmil. L. 1822 so jo organizirali kot teritorij. Seminoli,
indijansko pleme rodu Maskoki, se niso hoteli podvreči in so si izku¬
šali ohraniti svojo prostost v ljuti vojski (1. 1835—1842). Po končani
vojski so 1. 1845 Florido organizirali kot državo in po meščanski
vojski so jo l. 1868 zopet sprejeli v Unijo. Država se je le počasi
razvijala; v zadnjem času pa so premožni farmerji iz severa deželo
hipoma dvignili.

S®

110

5. Države ob Mehikanskem zalivu.

Alabama (Ala.).

Površje: 135.330 km' 2 . Okrožij: 66. Prebi¬
valcev: 2,138.093. Senatorjev: 44. Držav¬
nih poslancev: 100. Reprezentantov: 10.
Glasov za predsednika: 11.

labama (Elebama) ima ob morju nizek
in peščenat pas. V notranjih delih
države so hribi, ki se polagoma dvi¬
gajo do gorovja Allegheny. — Reke
tečejo večinoma proti jugu. Največji
sta Alabama in Tomhigbee,  ki
se združita in tvorita kratki tok reke
Mobile.  Pritoki so Black Warrior,
CahabainCoosa.  Na severu je
Tennessee. Podnebje  je na jugu in v nižavah nezdravo, v sred¬
njih in višjih delih pa ugodno. Pomanjkanju pitne vode so odpo-
mogli z arteškimi studenci. Obrt  je hitro rastla, ko so začeli iz¬
koriščati rudnike.

Z gospodarskega stališča se v Alabami razločujejo štirje pasovi. Pas, kjer
raste žito, na severu, v dolinah reke Tennessee in njenih pritokov. Pas rudnin,
ki obsega dve tretjini države; tu so trije glavni skladi premoga, Coosa, Cahaba
in Warrior. Zadnje ležišče je trikrat večje od prvih dveh. Primeroma obsega
dve tretjini vsega premoga na Angleškem in ima do 4'2m debele plasti. Tukaj
je tudi mnogo železa, zlata, srebra, bakra, grafita, marmorja in azbesta. Tretji
je pas bombaža in pas gozdov do zaliva. Ti pasovi niso strogo ločeni. Na
jugu pridelujejo mnogo koruze in južnega sadja.

*

* *

Montgomery (38.136 prebivalcev), glavno državno mesto, ima
živahno trgovino z bombažem. V državni hiši so 1. 1861 organizirali
vlado južnih držav. Mesto ima mnogo lepih palač starih veleposest¬
nikov. — Edino pristanišče je Mobile (Mobihl, 51.521 prebivalcev).
Mesto je ustanovil 1. 1710 Francoz Sieur de Bienville, ki je sem pre¬
selil prebivalce prve kolonije v Biloxi. Do l. 1723 je bilo glavno
mesto pokrajine Louisiana. Mobile je dobro zidano mesto, z lepimi
ulicami, po katerih so drevoredi košatih magnolij in hrastov. Mesto
Birmingham (132.685 prebivalcev; 1.1880: 3086!) so ustanovili 1. 1871.
Ker je v bližini poleg premoga in apna mnogo dobrega železa, je
mesto hipoma rastlo. Obrt je velikanska; na vse kraje vodijo železnice.
Tudi Bessemer (10.864 prebivalcev) ima velikanske topilnice in plavže.


111

V Tuscaloosi (8407, prebivalcev) je državno vseučilišče. Mesto je jako
značilno za prejšnje dobe v južnih državah. Ob cestah so drevoredi
mogočnih hrastov in med nasadi poslopja iz prvih časov.

Huntsvllle (7611 prebivalcev) v Cumberland Mts. je letovišče
in je bilo prej glavno mesto. Decatur (4228 prebivalcev) ima mnogo
novih tovarn. Tuscumbla, Sheffield in Florence tvorijo v resnici le
eno mesto z 20.000 prebivalci. Obrt je živahna. Tuskegee (2300
prebivalcev) ima obširen zavod za zamorce. Ustanovitelj šole je
Booker T. Washington, »pridigar v puščavi svojega naroda«, ki je bil
prej sam suženj. Dijaki (okoli 2000) so sami črnci.

*

* *

Druga glavna skupščina S. D. P. Zveze v mestu Conamaugh, Pa.

Alabama  pomeni v indijanskem narečju: »Tu počivamo«.
Ker pridelujejo mnogo bombaža, imenujejo državo »Cotton State«. —
V deželo so prišli prvi Francozi 1. 1711. Ko je prišla v angleško
posest, je pripadala Georgiji. L. 1802 je dežela tvorila vzhodni del
teritorija Mississippi. Kot posebni teritorij je bila organizirana dne
3. sušca 1817. Dne 14. grudna 1819 je bila sprejeta kot dvaindvajseta
država v Unijo. Ko se je ločila Južna Karolina od severa, se je
Alabama takoj pridružila južnim državam. Te so izvolile Montgomery
za glavno mesto. Med vojsko je bilo v državi nekaj prask in ob
morju nekaj morskih bitk, a Alabama ni toliko trpela kakor druge
države. Ustavo iz 1. 1868 so nekoliko izpremenili 1. 1875.

mz


112

Mississippi (Miss.).

Površje: 121.515 km 2 . Okrožij: 76. Prebi¬
valcev: 1,797.114. Senatorjev: 45. Držav¬
nih poslancev: 133. Reprezentantov: 8.
Glasov za predsednika: 10.

ississippi se razprostira južno od reke
Tennessee do Mississipija na zapadu.
Obrežje je ravno. Pokrajine so zna¬
čilne za jug. Razsežni travniki (Sa-
vannahs) menjavajo z gozdovi, gošča¬
vami bičja in močvirji. Stoječe vo¬
dovje imenujejo »Bayous«. Od teh
ima tudi država ime »Bayou-State«. Proti severu se tla dvigajo
do gorovja Pontotocke (173 m). Ob Mississippiju je breg strm (bluffs).
Pristanišč država nima. Večje reke so Pearl River, Pascagoula
in Yazoo. Podnebje  je vobče zmerno, le v nižavah nezdravo.
Pozimi pada mestoma huda slana. Mrzlica je zahtevala silne žrtve
v letih 1853, 1867 in 1878. Obrt  je neznatna in omejena na izkorišče-
vanje lesa in bombaža. Glavne pridelke daje poljedelstvo,  namreč
bombaž, koruzo, sladkor, krompir in sočivje. Živinoreja  je na
2. mestu. Nekaj je v državi tudi premoga.

Na severni meji proti državi Tennessee se začne »Cotton belt-pas
bombaža«,  ki sega približno štiri stopinje proti jugu. Daši se meja, kjer
raste bombaž, ne more natanko določiti, so vendar naravni pogoji omejeni
večinoma na ta pas, ki jenja šele pri Rocky Mts. Severno je poletje prekratko,
ali pa uničuje slana bombaževo rastlino, južno ji je pa nasproten drug važen
pridelek juga, sladkorovec. Mississippi je prava država bombaža, dasi v državah
Georgia in obeh Karolinah pridelujejo boljšega. L. 1906 so pridelali 1374 mili¬
jonov »zabojev« bombaža; vsak zaboj tehta okoli 200 kg. Bombaž sadijo in
pridelujejo le na velikih posestvih ali plantažah. Gospodar stanuje ali v majhnem
gradiču, ali pa tudi v priprosti leseni hiši, ki ima navadno višji mostovž. Ob
hiši je ograjen dvor s skladišči in hlevi, potem »quarters«, stanovanja delavcev
in poslov, navadno še kak vrt, tako da je »grad« sredi precej obsežnih naprav.
Družabno življenje je omejeno na hišo, ker »vasi« ali mesta so večinoma daleč
narazen. Delo miruje le nekaj tednov po božiču. Meseca marca tla naorjejo
in nagnojijo, in kadar so dosti zrahljana, naredijo jamice za setev, ki jo po¬
lagajo začetkom aprila in jo pokrivajo s prstjo. Preden se prikažejo zelene
mladike, je zopet malo odmora, potem pa se začne težko delo, ker bombaž po¬
trebuje več skrbi kakor katerakoli druga koristna rastlina; le tako si morejo
zagotoviti dobro žetev.

Junija začne bombaž cveteti; nasadi so krasni, podobni bolj cvetličnjakom
kakor poljem. Tanki, nežni grmiči stojijo kakor vojaki po ravnih grobeh in
zrastejo 1 m do T30 m visoko. Med velikimi temnozelenimi cveti se prikažejo
beli, snežni cveti z odprtim kelihom, ki pa ostanejo beli le prve dni; polagoma
se prikažejo na njih mestu zelene glavice (tobolci), ki naraščajo do velikosti

113

orehov. Ta oreh ima bombaževo volno. Ko dozori in postane rumenkast, se
razpoči in prikaže se čopiček bele volne. Zdaj se pa pojavi v nasadih tudi
najhujši sovražnik — bombažev črv in njegov zaveznik kukec (Bollvvurm). Prvi
gre na glavice, drugi na stebla in v par dneh opustošita lahko cele nasade.
Ko je odstranjena ta nevarnost, se začne žetev. Posestnik najme za kake tri
mesece gotovo število zamorcev, kakor kje drugje najmejo žanjice. En mož
more na dan nabrati do 70 kg volne, spreten delavec pa spravi lahko še enkrat
toliko skupaj; delavce je treba vedno nadzorovati in jih priganjati, ker delo je
jako mudno, in pogostoma se vidijo še meseca svečana beli čopički na grmičih.
Plača se ravna po množini nabrane volne. Ker glavice ne dozorijo naenkrat,
morajo polja prehoditi 4 —5krat. V velikih jerbasih spravljajo volno v »Gin-
house« pod obsežne, pokrite ute, kjer s posebnim strojem odstranijo zrna. Prej
so zrna metali proč, zdaj vse skrbno porabijo in dobijo iz zrn tretjino vse žetve.
Volno stisnejo v velike zaboje in jo spravijo na železnico. Raznih »nepokli¬
canih prijateljev« p. d. tatov bele volne ne manjka nikjer. Tako je povsod,
kamor sega »Cotton belt«.

*

* *

Glavno mesto je Jackson (21.262 prebivalcev) z lepo državno
hišo. Znamenite so še druge javne stavbe. Obrt v mestu narašča.
Meridian (23.285 prebivalcev) ima mnogo tovarn, živahno trgovino
in je križišče več prog. Vicksburg (20.814 prebivalcev), 150 m nad
Mississippijem, sredi Wallnut Hills, ima krasno lego. Ker je mesto
ob reki, sta obrt in trgovina znatni.

V meščanski vojski je mesto igralo važno ulogo. Ker po svoji visoki
legi obvladuje reko, so južne države mesto močno utrdile. Generala Farragut
in Sherman sta 1.1862 zastonj skušala mesto zavzeti. Šele dne 4. mal. srpana
1863 se je generalu Grantu posrečil naskok, a žrtvovati je moral 9000 mož.
Zvezna mornarica je dobila prosto pot po Mississippiju, in zveza proti jugo-
zapadu je bila pretrgana. Nad mestom je narodno pokopališče, kjer leži
16.000 padlih vojakov.

Natchez (11.971 prebivalcev) ima svoje ime od starega, izumr¬
lega indijanskega rodu. Leta 1700 je Francoz d’ Iberville tu sezidal
trdnjavo, od katere se vidi še nekaj ostankov. Biloxi (8049 prebi¬
valcev) na jugu je mesto, kjer je sezidal Francoz Bienville leta 1690
trdnjavo in ustanovil kolonijo.

*

* *

Država je bila prej del Louisiane. L. 1763 so jo odstopili An¬
gležem, 1. 1783 Uniji. Istega leta so jo organizirali kot teritorij in
1. 1817 kot državo. — Ustava je iz 1. 1869. Ker so se bali, da dobijo
zamorci sčasoma večino, so 1.1890 upeljali nekaj novih določb, po
katerih je volilna pravica navezana na gotovo izobrazbo.


Amerika.

8

114

Louisiana (La.).

Površje: 128.526 km 2 . Okrožij: 59. Prebi¬
valcev: 1,656.383. Senatorjev: 39. Držav¬
nih poslancev: 114. Reprezentantov: 7.
Glasov za predsednika: 9.

ouislana (Luisične) je skozinskozi ra¬
van, ki se ne dviga nad 80 m. Na
severu je dežela valovita. Polovico
tal so reke šele polagoma nanosile.
Ta zemlja je silno rodovitna, posebno
ob izlivu reke Mississippi. Tu sadijo
sladkorovec in riž. Na jugu so ne¬
zdrava močvirja in stoječe vode, na
znotraj obširni travniki, »trepetajoče
prerije« jim pravijo, ker se tla gibajo,
kadar nastopi voda. Povsod so krasni
gozdi borovcev, cipres, hrastov in
trepetlik. — Ob rekah in njihovih
pritokih so zoper povodnji napravili
velikanske jezove; a kljub tem pre¬
stopajo reke pogostoma bregove in povzročajo silno škodo, n. pr.
I. 1897 nad 50 milijonov dolarjev.

O povodnji, ki je segala daleč čez državo Arkansas, beremo:

»Od 53 okrožij v Louisiani je povodenj pokrila 31 ali popolnoma ali vsaj
deloma. Ta okrožja obsegajo večinoma posestva poljedelcev, ki pošiljajo svoje
pridelke ne samo na sever, temveč tudi v Evropo. Poplavljena polja obsegajo
približno 930.000 ha (1 '/a milijona oralov), in četrtina je bila posejana z žitom,
bombažem in cukrovcem, ko je nastopila povodenj. Dolina reke Yazoo je izpre-
menjena v pravo jezero. Ob reki Amite, od njenega izvira v državi Mississippi
do jezera Pontchartrain, je pokrajina vsa pod vodo; prebivalci, večinoma far-
merji, so izgubili vse. Tako je tudi ob drugih pritokih. Mostovi in žage, vse
je uničeno. Reka je na daljavo 320 km 20—80 km široka! Prebivalci so mogli
rešiti življenje le s tem, da so šli na strehe svojih hiš; živina in vse orodje je
izgubljeno. V nižavah je voda prodrla jezove in neizmerno vodovje se je raz¬
lilo čez polja; ta ogromna množina vode si mora šele sama poiskati odtoka v
morje. Ni pretirano, ako se trdi, da je Mississippi zdaj širji kakor južnoameri-
kanski Amazonas, ki meri ob svojem izlivu 200 km!«

Nič manj strašni, vsaj za pogled, so tudi silni požari v nižavah in moč¬
virjih ob reki. Večinoma zažigajo farmerji sami svoja posestva, da jih očistijo
ostankov sladkorovca, ali pa da izsušijo kako močvirje. Ponoči je pogled na
te požare kakor v pekel! Vse obzorje je samo ogenj in plamen, ki sika v
dolgih jezikih kvišku, da žari dim nad ognjem v čarobnordečem sijaju. Na
tisoče gozdnih velikanov gori.

Zime so mile in prijetne, a vreme se rado hitro izpreminja.
Podnebje  je zdravo le za one, ki so se mu popolnoma privadili.

Prebivalci so nekaka mešanica vseh narodov, ki so tekom časa prišli
sem, kar kaže tudi njih spakedrano narečje. — Louisiana je polje¬
delska  država. Največ pridelujejo riža, sladkorovca, bombaža in
koruze. Živinoreja  je v prerijah znatna. V gozdovih je mnogo
divjačine. Pogostoma se še naleti na kosmatinca medveda, divje
mačke in jelene. V vodah so trume aligatorjev. Rudninstvo daje
premog, žveplo, petrolej, sol, posebno v jami Petit-Anse, granit in
ilovico. Državi pravijo »P e 1 i k a n - S t a t e«, ker ima to ptico v grbu.

*

* *

Glavno mesto Baton Rouge (Battn Ruž, 14.897 prebivalcev), na
visokem obrežju reke Mississippi, so ustanovili 1. 1720 Francozi; ima
državno vseučilišče in druge državne zavode. Ob reki Red River leži
Shreveport (28.015 prebivalcev), jako živahno trgovsko mesto.

Parobrod na Mississippiju.

Največje mesto države in najvažnejše tržišče na jugu je New
Orleans (Nju Orlins), 177 km nad izlivom reke Mississippi. Glavni
del mesta je na levem bregu reke, ki je tu 400—800 m široka in
dela ovinek, po katerem se mesto imenuje »Crescent City« (mesto
polumeseca). Mesto sega do jezera Pontchartrain  in pokriva
485 km 2 , od katerih so pa tri četrtine močvirja. Podnebje je vroče
in vlažno; mnogokrat se prikaže rumena mrzlica. Izmed prebivalcev
(1910: 339.075) je okoli 80.000 črncev; zastopani so tudi skoraj vsi
evropejski narodi.

New Orleans je ustanovil 1.1718 Jean de Bienville, guverner naselbine
Biloxi, ki je mesto imenoval po vojvodu orleanskem. L. 1721 je mesto postalo
glavno mesto Louisiane, dasi je bilo tedaj le majhno lovsko selo. L. 1732 je
imelo 5000 prebivalcev. Francozi so 1.1762 mesto odstopili Špancem, a se je

8 *

116

uprlo, vpeljalo svojo vlado in bilo podvrženo šele 1.1769. Od 1.1800 do 1803
je prešlo zopet v francosko posest, a so ga pozneje odstopili z Louisiano vred
Uniji. V bližini je general Jackson 1.1815 premagal Angleže v veliki bitki.
Pod amerikansko upravo je mesto hitro rastlo. — New Orleans je izmed naj¬
zanimivejših severoamerikanskih mest, posebno ker se niso ohranile samo
stavbe nekdanjih francoskih in španskih prebivalcev, temveč tudi njih navade
in običaji. Na pustni torek je tu silen dirindaj, ki privabi na tisoče gledalcev.
Kralj (rex) Karneval (pust) pride v spremstvu vitezov (Knights of Momus,
Mystic crew of Comus itd.) in zasede mesto. — Zaradi lege ob izlivu reke
Mississippi je mesto največje skladišče prve svetovne poljedelske pokrajine.
Po New Yorku je tu največje pristanišče za izvoz (1.1903 nad 150 milijonov
dolarjev) in za Liverpoolom največje tržišče za bombaž. Poleg trgovine je
znamenita tudi obrt. Mississippi mnogokrat prestopa bregove in poplavlja
okolico, dasi imajo napravljene visoke nasipe. Izliv reke se je pomaknil že
daleč v morje in novi bregovi so mestoma široki do 450 m. Krasni so velikanski
parniki, ki vozijo po Mississippiju, proti katerim so celo mnogi prekoatlantski
parobrodi le nekaki — čolni. Ob Canal Str. stoji marmornata stavba carinskega
urada. Na severni strani je francoski del,  ki kaže francosko-španski značaj.
Hiše so sredi bujnih nasadov. Stolna cerkev sv. Ludovika stoji na mestu 1.1718
sezidane cerkvice. Nekaj samostanov, škofova palača, sodnijsko poslopje, kjer
so 1.1803 oddali po Napoleonu Uniji prodane pokrajine, se je ohranilo še v prvot¬
nem stanju.

Novejše stavbe so razne knjižnice, zbirke, vseučilišče »Tulane«
(1364 dijakov), bolnišnice itd. Mesto ima le malo večjih trgov in
parkov. Krasna so razna pokopališča. Grobovi so v sezidanih dup¬
linah, ker zaradi močvirja ne morejo kopati v zemljo; solnce in vro¬
čina posušita mrliče, da se dolgo ohranijo. Veličastni so med grobovi
nasadi magnolij in hrastov. Blizu mesta je mnogo lepih krajev,
kamor vodijo železnice.

Zanimive so velikanske plantaže, na katerih pridelujejo ponajveč sladko-
rovec. Poleti in jeseni so nasadi podobni čveterooglatim skupinam, v katerih
so stebla in listi tako tesno nagromadeni, da tvorijo nepredorne mase. Evro¬
pejec, ki bi videl 2 do 3000 oralov polja, ki je ravno kakor miza in posejano s
samo koruzo in sladkorovcem, bi ne hotel verjeti svojim očem! Zraven pa je
na tisoče oralov še neobdelane zemlje, ki še v sto letih ne potrebuje gnoja ter
čaka, da jo izpremenijo v — zlato! Cele armade bi lahko neopaženo korakale
skozi nasade, ker sladkorovec zraste tako visoko, da je celo jezdec kakor za
zelenim zidom zakrit. — Proti prosincu začnejo zamorci porezavati stebla in v
nekaj tednih je neizmerna planjava pokrita z velim perjem, katero zažigajo na
velikih kopah. Le tupatam se vidi skupina drevja, ki nudi delavcem zavetje
pred nalivi, dočim so hiše posestnikov skrite za raznimi nasadi. Kjer se dviga
kak dimnik, tam se je gotovo naselil na posestvo premeteni yankee. V novejši
dobi so nastale samostalne cukrarne, in posestnik se lažje bavi samo z nasadom.
Pridelovanje sladkorovca tako prevladuje, da se Louisiana po pravici imenuje
»velika sladkornica«. *

* *

Louisiana se je prej imenovala vsa pokrajina ob Mississippiju,
ki je segala še daleč v Texas. Prvi naseljenci so bili Francozi.
L. 1670 je prišel Chevalier de la Salle iz Kanade po Mississippiju in

117

je prodiral proti Texasu, kjer je bil 1. 1687 umorjen. Ob izlivu Missis-
sippija se je izkrcal kapitan d’ lberville ter I. 1698 sezidal trdnjavo.
L. 1700 je postal glavni guverner dežele, katero je imenoval po kralju
Ludoviku XIV. Louisiana. Prvo glavno mesto je bilo Mobile, potem
1.1718 ustanovljeni New Orleans. Naselbina je pa tako slabo uspe¬
vala, da so jo prepustili 1.1712 trgovcu Crozatu. Tudi ta je imel le
izgube in je prodal svoje pravice nekemu Lawu, ki je ustanovil
»Mississippi Company«. Pri občnem finančnem polomu l. 1720 je
tudi ta družba prenehala in dežela je pripadla zopet francoski kroni.
V Pariškem miru (1. 1763) je Francoska odstopila vzhodnji del Angleški,
zapadni Španski; vendar je pa Španska 1.1800 malovredni del pre¬
pustila zopet Francoski. — Dne 30. vinotoka 1803 je prodal-Napoleon
Louisiano za 15 milijonov dolarjev Uniji, kar je bilo proti pogodbi s
Špansko. Ker o meji ni bilo ničesar določenega, so Amerikanci zahte¬
vali vso pokrajino do reke Rio Grande del Norte. V pogodbi s
Špansko iz dne 22. svečana 1822 so določili za mejo reko Sabine in
42. stopinjo severne širjave do Tihega morja. Kot državo so Louisiano
organizirali l. 1812. V meščanski vojski je bila ob strani južnih držav.

obsežne, vigredi jako mokre prerije z rodovitno zemljo, kjer raste riž,
bombaž in sladkorovec. Ob morju samem je pas dolgih prodovin
in poluotokov, ki oklepajo mnogo lagun in skalovin, tako da ni
dobrih pristanišč. Za tem pasom je valovito hribovje in prerija, ki
se polagoma dviga iz obrežja, široka 250 de 350 km. To je najlepši
del dežele. Tretja stopnja je višavje, ki sega v New Mexico. Na

mm

exas (Teksas) je največja in najjuž¬
nejša država, ki tvori velikansko,
vobče od severozapada proti jugo¬
vzhodu nagnjeno planoto in ima tri
dele. Obrežje je od rek nanešena
50 do 160 km široka nižava, ki ima
mnogo vode, a nič močvirij, ob re¬
kah ozke pasove gozdov, sredi pa

Površje: 688.940 km 2 . Okrožij: 246. Pre¬
bivalcev: 3,896.542, med njimi 470 Indi¬
jancev. Senatorjev: 35. Državnih po¬
slancev: 108. Reprezentantov: 16. Glasov
za predsednika: 18.

Texas (Tex.).

118

jugu je nekaj večjih gora in grebenov (Chinati Peak, 2357 m). Ve¬
činoma ima višavje dosti vode, mnogo rudnin in velike gozdove
hrastov, smrek in cedrov. Obmejne reke so: Rio Grande  proti
Mehiki, Red River  proti Oklahomi in Arkansasu, Sabine River
proti Louisiani. — Podnebje  je ob morju vroče, vlažno in nezdravo,
v srednjih delih prijetno in zdravo, na višinah nekoliko bolj ostro,
vendar pa ugodno za Evropejce. Rastlinstvo je mestoma tropično,
večinoma pa manjka vedno zelenih gozdov. Največ je takoimenova-
nih »Chaparals«, grmičja raznih trnjevih stročnic (algarob), orehov
in kostanjev, med katerimi raste posebna vrsta drevesnih lilij (Yucca
canaliculata). Prebivalci se pečajo s poljedelstvom in živino¬
rejo.  Zadnja je znamenita posebno v »Pan handle« distriktu,
kjer so dobri pašniki. Pridelujejo bombaž, koruzo, pšenico in ječmen.
Sadje, zlasti breskve in fige, je jako okusno. Mnogo je tudi vino¬
gradov. Obrt  napreduje od leta do leta. Tržijo z živino, kožami,
volno in bombažem. Rudninske zaklade pa še premalo izkoriščajo.
Dobi se kameno olje, premog, sol, živo srebro, malec, apno in
marmor.

* *

Glavno mesto je Austin (29.860 prebivalcev) z obsežnim raz¬
gledom na Colorado Mts. Državna hiša je na griču; zidala jo je
skupina šikaških kapitalistov, ki so jim zato odstopili 3 milijone
akrov zemlje (okoli 12.000 km 2 , torej več kot Kranjsko!). Zidana je
iz rdečega granita in je poleg one v Washingtonu največja v Uniji.
Na progi proti New Orleansu je Houston (Hjust’n, 78.800 prebivalcev),
značilno središče živahnega življenja na zapadu. V tovarnah je za¬
poslenih 15.000 delavcev. Trgovina z bombažem, sladkorjem, lesom
in živino je znatna* Ob morju leži Galveston (Gallwest’n, 36.981
prebivalcev), največje pristanišče v državi. Dne 8. kimavca 1900 je
prihrul nad mesto silen morski val, in je utonilo nad 8000 ljudi.
Zdaj so mesto nasuli za 3 m in napravili velikanske nasipe. Trgo¬
vina je zelo živahna. Mesto ima široke ulice in divne tropične na¬
sade; poletno vročino hladi morski veter. Živahni mesti sta Dallas
(92.104 prebivalcev) v jako rodovitni pokrajini, in Fort Worth (73.312
prebivalcev). Tu je križišče mnogih železnic. Živahno tržijo z živino.
Mesto ima velike klavnice, skladišča in livarne.

Proti severu se razprostirajo nepregledni pašniki. Za njimi je 130.000 km 2
velika planota Liano Estacado ali Great Staked Plain,  katero obkroža
plotu podobno, razvetreno gorovje. Ime je baje od kolov (estacas), s katerimi
so Španci zaznamovali svoja pota. Tla so večinoma ilnata, le mestoma pešče-
nata; v novejši dobi so napravili mnogo studencev in ravnina je postala
velikanski pašnik.

* Dne 22. svečana 1912 je divjal v mestu požar, ki je napravil za 50,000.000 kron škode.

119

Največje mesto je San Antonio (96.614 prebivalcev) s povsem
španskim značajem. Mesto ima živahno trgovino z živino, je križišče
mnogih železnic, ima veliko posadko in nekaj tovarn.

Španci so koncem 17. stoletja napravili tu svoj »presidio« (vojaško trd¬
njavo) in misijonsko postajo. L. 1835 se je mesto najprej dvignilo zoper Mehiko
in ga zaradi tega imenujejo »zibelko teksikanske prostosti«. Mehikanska ar¬
mada je po 12 dnevnem obleganju dne 22. svečana 1836 mesto vzela z naskokom,
pomandrala posadko, med katero je bilo 170 Amerikancev. Dne 21. aprila je pa
general Houston Mehikance premagal in mesto osvobodil. Blizu mesta so še
dobro ohranjena poslopja starih španskih misijonskih postaj z lepimi cerkvami.
Kakih 5 km na jugu so poslopja za razne sejme (Fair Grounds and Buildings),
kjer je 1. 1898 poznejši predsednik T. Roosevelt iz prostovoljcev nabral svoj
polk (Rough Riders), ki se je odlikoval v vojski na Kubi.

Kobilice.

Mnogo škode delajo v
deželi kobilice,  ki v gotovih
dobah poplavljajo polja še huje
kakor svoj čas slovenske de¬
žele Turki. Večinoma pusto¬
šijo ti požeruhi v srednjih drža¬
vah, a prihajajo pogostoma tudi
v Texas. Pisatelj Boli opisuje
tak »napad« iz 1.1876. Bilo je
opoldne 20. kimavca 1876, ko
so ti nepridipravi prihrumeli nad
mesto Dallas. »Prizor je bil
čudovit. Najprej se je videlo,
kamor so segale oči, posebno
proti solncu, kakor vse polno
lesketajočih snežink. Posa¬
mezne živalice so se spustile
na tla, potem vedno več, da je
v kratkem kar mrgolelo ko¬
bilic. Vsedle so se na hiše, pota,
travo, drevesa, da so se malo odpočile od napornega potovanja, takoj pa so
začele »delati«. Prihajale so do štirih, šele ob petih ni prišlo več nobene. Prej
smo imeli vedno jug, šele ponoči je začel vleči sever,' s katerim so prišli ti
»potniki« sem. Kako dolg in širok je bil roj, se ni moglo videti; v višavi
300—600 m je v zraku mrgolelo na milijone živali. Z daljnogledom se je videlo
kakor kaplja vode pod drobnogledom. Solnce sicer ni otemnelo, kakor se več¬
krat pripoveduje, a vendar se je občutil vpliv na žar. Drugi dan je bilo od
desetih naprej še več kobilic v zraku, a večinoma niso sedle na zemljo, temveč
so šle dalje, kar je trajalo do štirih. Dne 22. kimavca ni več prišlo kobilic,
proti opoldne so se prejšnje dvignile in rojile po zraku; nekaj jih je ostalo tu
še do 27., potem so šele izginile. Amerikanska kobilica ni tako velika kakor
evropejska ali azijatska; telo meri komaj 2 cm in ravno tako dolge so peroti,
torej so živalice sposobne za daljši polet. Opazovalsem njih »delo«. Če sem
stopal po travi, so se dvignile in me popolnoma obkolile. Proti večeru nehajo
in ne žrejoveč; potem posedajo na plote, stebla, debla, okna itd., da jih je vse

Prizor na reki St. Lawrence.

120

debelo. Ko jih je ogrelo solnce, so zopet začele. Sence ne marajo; kjer solnce
najbolj pripeka, tam jih je največ. Glede hrane sicer niso izbirčne, ker imajo
pač »amerikanske« želodce, vendar pa rade zobajo kaj boljšega. Tudi pri tem
so prave »amerikanke«, ker si znajo same pomagati in ne povprašujejo dolgo.
Moj svak je imel lepo njivo bele repe; podobna je bila zeleni preprogi. Ob
dvanajstih so prišle prve kobilice, in po dveh urah ni bilo več sledu kake
zelenjave! Tako je bilo povsod z repo, salato, zeljem, čebulo in z vso zele¬
njavo, ako ljudje sadežev niso poskrili. Povžile so tudi vse listje na drevju,
celo sadu niso prizanašale, in v nekaj dneh je bilo vse golo kakor pozimi;
le hrastov se niso dotaknile. Vobče pa škoda ni ravno prevelika, ker žito
je navadno že pospravljeno, bombažu pa ne škodujejo. Največ škode na¬
pravijo vigredi mlade ličinke, ki ostanejo dolgo na istem mestu, ker ne morejo
zleteti.« S tem, da pokončavajo jajca in ličinke od leta do leta, skrčujejo
škodljivost nenasitnih požeruhov.

Po zvezdi v grbu ima Texas ime »Lone Star State«. V Texas
so se na vzhodu koncem 17. stoletja naseljevali Francozje, na zapadu
Španci iz Mehike. Večji del sedanje države je pripadal Španiji. Pri
Mehiki je ostala dežela tudi še, ko se je 1. 1821 Mehika proglasila
za neodvisno državo in postala republika. V tem času se je pričelo

močno naseljevanje iz Zedinjenih držav, in vedno bolj se je kazalo

stremljenje, da bi se priklopili Uniji. Pod vodstvom nekega Sama
Houstona je dežela proglasila neodvisnost (l. 1836), nakar je prišlo
do vojske z Mehiko, katero so Teksanci premagali ob reki San

Jacinto, ter ohranili svojo neodvisnost skoraj 10 let. Po dolgih
homatijah je bila dežela l. 1845 sprejeta v Unijo, kar je povzročilo
vojsko z Mehiko. Zadnja je bila premagana in je morala v miru,
ki se je sklenil v Guadalupe Hildago (1. 1845), deželo za vselej

ostaviti. Houston je postal senator in 1. 1859 guverner. V me¬
ščanski vojski je bil na strani severnih držav, a je odstopil, ko se
je Texas pridružil južnim državam. Po vojski so vpeljali novo
ustavo brez sužnosti. Ustavo so zadnjikrat izpremenili 1. 1904.

kitu

Bojna ladja Louisiana.

121

6. Države ob rekah Mississippi in Ohio.

Tennessee (Tenn.).

Površje: 108.921 km 2 . Okrožij: 96. Prebi¬
valcev: 2,184.789. Senatorjev: 99. Repre¬
zentantov: 10. Glasov za predsednika: 12.

ennessee (Tenesi) se deli v vzhodnji,
srednji in zapadni del. Prvi sega
do srede Cumberlandske stopnjevine,
drugi odtod do reke Tennessee in
tretji do reke Mississippi. V prvem
so gorovja: Unaka, Smocky in Bald;
najvišja gora je Clingman Dome
(2018 m). Na zapadu je večinoma
ravno nižavje, ki strmo pada proti
Mississippiju. Reke so Mississippi, Tennessee, ki združuje pritoke
Holston, FrenchBroadinCumberland. Podnebje  je zmerno
in zdravo, le v nižavah vlada mrzlica. Tla so jako rodovitna, posebno
na zapadu. Pridelujejo bombaž, tobak, pšenico. Mnogo je sadja.
Obrt  se je v zadnjih letih zelo dvignila, ker ima država dosti pre¬
moga, železne rude, cinka, bakra, soli, marmorja in lesa.

*

* *

Glavno mesto je Nashville (110.364 prebivalcev), imenovano
»Rocky City«, ob reki Cumberland. Mesto ima lepo državno hišo z
62 m visokim stolpom, mnogo tovarn in veliko zavodov. Bogataš
Vanderbilt je ustanovil za milijon dolarjev vseučilišče (700 dijakov).
Največje mesto države je Memphis (131.105 prebivalcev) ob reki
Mississippi na slikovitih Chickasaw Bluffs; tu je važen trg za bombaž.
Čez reko je razpet 719 m dolg most, edini med mestoma St. Louis in
Orleans. Na progi iz Washingtona je v gorah mnogo krasnih krajev.
Od postaje Bristol  vodi stranska proga na goro Roan,  kjer je,
1926 m visoko, najvišja hiša vzhodno od Rocky Mts. Knoxville
(Noksvil, 36.346 prebivalcev) ima velikanske kamnolome, iz katerih
dobivajo na leto okoli 600.000 ton najfinejšega marmorja. Vseučilišče
šteje 600 dijakov; trgovina je živahna. Blizu meje proti Georgiji
leži 1. 1838 ustanovljeno mesto Chattanooga (Četenuga, 44.604 pre¬
bivalcev) sredi bogatih rudnikov in obsežnih gozdov.

V meščanski vojski je okoli mesta divjal hud boj in je bilo v bližini več
bitk. Električna železnica vodi na goro Lookout (648 m), raz katero se vidi

122

sedem držav. Odtod vodijo železnice na razna bojišča, n. pr. na kraj ob grebenu,
kjer je bila dne 24. novembra 1863 »bitka nad meglami«, potem k Missionary
Bridge, kjer je general Grant dne 25. novembra 1863 zmagal in ujel 7000 nasprot¬
nikov; onkraj grebena je bojišče Chikamauga (Čikamoga), kjer je poveljnik
južne armade, Bragg, dne 19. in 20. kimavca 1863 premagal severno armado v
krvavi bitki; prva je izgubila 10.000, druga 12.000 mož. Velik del bojišča je
izpremenjen v narodni park. Na vzhodni strani mesta je narodno pokopališče,
kjer leži 13.000 vojakov.

*

* *

Po bojevitem duhu svojih prebivalcev se Tennessee imenuje
»Volunteer State — država prostovoljcev«. Dežela je pripadala pred
vojsko za neodvisnost Severni Karolini, a so jo izločili 1. 1789 kot
»South of the Ohio«; 1. 1790 je postala teritorij in 1. 1796 samostojna
država. V meščanski vojski se je pridružila južnim državam. Nova
ustava je iz 1. 1870.

Rudniki in topilnice pri mestu Leadville, Col.

123

Kentucky (Ky.).

Površje: 104.456 km 2 . Okrožij: 119. Prebi¬
valcev: 2,289.905. Senatorjev: 38. Držav¬
nih poslancev: 100. Reprezentantov: 11.
Glasov za predsednika: 13.

entucky (Kentoke) je po prirodi jako
oblagodarjena dežela. Na zapadni
obronek razdrapanih Cumberland Mts.
sledi valovita, 200 do 300 m visoka
višina apnenika, ki je mestoma ne¬
rodovitna, ima mnogo podzemskih
jam in do 20 m globokih used.
Sredi države se zniža do ravne, ro¬
dovitne »Blue-Grass-Region« (država
se zato tudi imenuje »Blue-Grass-
State«), ki ima težko zemljo in lepe gozde. Največje reke so: Ličking,
Kentucky, Green, Cumberland in Tennessee,  ki se vse izlivajo
v Ohio. Dežela ima bogate rudnike. V gorah so skladi premoga,
na vzhodu rudniki železa; ob reki Cumberland dobivajo petrolej. Pri¬
delujejo koruzo, pšenico, tobak, oves. Kentucky je prva dežela za tobak
in tvori pridelek eno tretjino vsega, ki se dobi v Uniji. Obrt  je precej
razvita, ker se pridelki izdelujejo v deželi. Mnogo je tobačnih tovarn,
mlinov, žganjarn, žag. Trgovino pospešujejo železnice in reke. Pod¬
nebje  je vobče zmerno, a jako izpremenljivo.

Glavno mesto je Frankfort (10.465 prebivalcev) z državnimi
zavodi in živahno obrtjo. Največje mesto je Louisville (223.298 pre¬
bivalcev) ob nizkem bregu reke Ohio, ki pada v daljavi 3 km za 8 m,
zato »Fali City«. Mesto je ustanovil 1. 1778 polkovnik George Roggers
Clark ter ga imenoval na čast Ludoviku XVI. Naselbina je hitro
rastla; silen vihar pa je l. 1890 opustošil več delov mesta. — Tu je
največji trg za tobak, katerega prodajo letno za 11 milijonov dolar¬
jev; poleg tega tržijo še z mesom, živino in žitom. Obrt je jako
razvita; tu so velike tovarne za usnje, cement in železne izdelke.
Znan je tukaj žgani »Kentucky Whisky«. Mesto ima veliko vseuči¬
lišče, velike knjižnice, mnogo dobrodelnih zavodov in nekaj lepih
parkov. V Jeffersonville in New Albany vodijo preko reke Ohio veliki
mostovi; eden je 1 1 / 2  km dolg in ima 27 svodov, drugi meri 800 m.

Odtod se pride v velikansko podzemsko jamo Mammoth Cave,  katero
je 1.1809 slučajno odkril neki lovec, in je največja na svetu. Glavna jama sega

124

16 km daleč pod zemljo, dozdaj preiskani stranski hodniki pa so dolgi 200 km.
V notranjščini je mnogo dvoran, hodnikov, jam, jezer, rek itd. Kapnikov pri¬
meroma ni mnogo, a nekaj zelo velikih in lepih. Znamenite so slepe ribe in
slepi raki, ki se nahajajo v jezerih. Najlepši del je »Chief City«, 165 m dolga,
60 m široka in 36 m visoka dvorana, ter 48 m visoki »Mammoth Dome«.

Mesti Covington (53.270 prebivalcev) in Newport (30.309 pre¬
bivalcev) sta v resnici le predmestji mesta Cincinnati in imata mnogo
tovarn. Proti jugu je sredi »Blue Grass Country« mesto Lexington
(35.099 prebivalcev), ki ima največje semnje za konje in živino, velike
žganjarne (Bourbon Whisky) in državno vseučilišče (1160 dijakov).

Blue Grass Country  obsega valovito, od hribov obkroženo višavje,
ki meri okoli 25.000 km 2 . Tla so silno rodovitna in mastna, da uspeva vsaka
setev, zlasti tobak in lan. Značilni so obsežni pašniki, na katerih raste »modra
trava — blue grass (poa pratensis)«, ki nudi izborno krmo. Blizu mesta
Lexington so vzorna, velikanska žrebišča. Konji iz Kentuckya so znani po
vsem svetu, ker so hitri in vztrajni.

Živahno trgovino ima tudi mesto Paducah (22.760 prebivalcev)
ob izlivu reke Tennessee v Ohio.

*

* *

Prvi stalni naseljenci so prišli v Kentucky 1. 1775. Ko se je
dežela ločila od Viržinije, je postala 1. 1790 teritorij in 1. 1792 samo¬
stojna država. V 19. stoletju je bilo v deželi mnogo bančnih polomov
in veliko homatij pri izpremembi ustave.

Iz naselbine Winterquarters, Utah.

Fotografiral A. J. Terbovec.

125

West-Virginia (W. Va.).

Površje: 63.463 km 2 . Okrožij: 55. Prebi¬
valcev: 221.119. Senatorjev: 30. Državnih
poslancev: 86. Reprezentantov: 5. Gla¬
sov za predsednika: 7.

est-Virginia (Uest-Viržinija) je med
gorovjem Allegheny in v hribih, ki
se polagoma znižujejo proti dolini
reke Mississippi. V gorovju so krasne
pokrajine. Potom  a c ima tu svoje
pritoke.

Kraji so po svoji lepoti znani po vsej
Uniji, in izletniki radi prihajajo sem. Na
severu so Maryland Hights.  Znamenit je tudi Jefferson Rock,  gora iz samih
čudovitih plasti. Mnogi kraji so težko pristopni, a polni veličastnih in divnih
prizorov. Na potu proti Moorfieldu so razdrapani grebeni Landy’s Castle  ob
reki Cacapon River. Nekoliko dalje je slavna naravna ledenica »Ice Mountain«.
Pri Romeyu je »Viseča skala — Hanging Rock«. Od Petersburga proti mestu
Seneca vodi pot najprej skozi romantično dolino in mimo čudovitih »Chimney-
Rocks«, skalnatih igel, ki se dvigajo iz gozda podobne zapuščenim dimnikom
tovarniške razvaline. Enake so tudi »Karr’s Pinnacls«, od katerih ima ena igla
podobo piramide iz Luksorja, druga podobo gotičnega stolpa. Tudi bregovi
reke Seneca so polni enakih tvorb, tako da so skale oddaleč podobne gotični
katedrali, pri kateri se lahko razločujejo okna in obok glavnega vhoda.

Pridelujejo tobak, mnogo ajde, vina in posebno okusnega sadja.
V gorah so železni rudniki, premog in magnezija. Mnogo je narav¬
nega plina; tudi petrolejni studenci so izdatni. Največ pa daja državi
sol, katere pridelujejo tu tretjino vse Unije. Veliko je tudi še gozdov.
Obrt  je znatna. Poleg topilnic za železo je mnogo steklarn, usnjarn,
velikih mlinov, žag in tovarn, kjer izdelujejo ilnate posode.

*

* *

Glavno mesto je Charleston (22.996 prebivalcev). Od postaje
vodi v mesto 22 m visok most. Mesto ima lepo državno hišo. Naj¬
večje mesto je Wheeling (41.641 prebivalcev) ob reki Ohio s tovar¬
nami za žreblje, železne, ilnate in steklene predmete.

*

* *

Država ima priimek »Pan Handle State  — država ponvnega
držaja«, ker se stiska med državi Pennsylvania in Ohio. West-
Virginia se je ločila od Viržinije šele l. 1861. Ustava je iz 1. 1872
in je bila od tega časa trikrat izpremenjena.


126

Arkansas (Ark.).

Površje: 137.860 km 2 . Okrožij: 75. Prebi¬
valcev: 1,574.449. Senatorjev; 31, Držav¬
nih poslancev: 94. Reprezentantov: 7.
Glasov za predsednika: 9.

rkansas je nizka ravan, katero vi¬
gredi Mississippi mnogokrat poplavlja.
Srednji del je hribovit in ima obsežne
prerije. Na zapadu so O z ark Mts.;
najvišja gora, Mt. Magazin, ima 921 m.
Glavne reke so poleg Mississippija
še Arkansas, White River, Was-
hita in Red River. Arkansas ima od
vseh držav največ vodnih cest. Pod¬
nebje je zmerno,ase hitro izpreminja,
posebno v pozni jeseni. Spomladi in poleti mnogokrat nastopajo hude
ure. Največ hasne poljedelstvo. Živinoreja je znatna, zlasti uspeva
reja lepih konj. Lepi so gozdovi. V deželi je tudi mnogo premoga,
bakra, železa in svinca. Kupčujejo ponajveč z lesom. Obrt  izrablja
bombaž in les. V gozdovih in v gorovju je mnogo divjačine. Država
nosi ime »Bear State — medvedova država«. Reke so polne rib.

*

* *

Glavno mesto je Little Rock (45.941 prebivalcev) ob reki Arkan¬
sas. Tu se križajo mnoge železnične proge. Ceste imajo drevorede
krasnih magnolij. Med javnimi poslopji so najznamenitejša državna
hiša, vseučilišče in Medical Department. V bližini je Hot Springs,
eno prvih zdravilišč Amerike. Nad 70 toplih vrelcev daje na dan
500.000 galon čiste vode, tople 24° do 70°. Vodo rabijo za pijačo
in kopanje pri kožnih boleznih in pri skrnini.

Večja mesta so še Fort Smith (23.975 prebivalcev) in Dardanelle.

*

* *

Začetkom 18. stoletja so prišli sem Francozi. Dežela je tvorila
del Louisiane, nakar jo je 1. 1803 Unija kupila. Kot posebni teritorij
je bil Arkansas organiziran 1. 1819 in 1. 1838 sprejet kot država. Ko
je izbruhnila meščanska vojska, je bil velik del prebivalcev za Unijo.
Vojska je divjala v severnem delu države, kjer je bila tudi bitka pri
Pea-Ridge. L. 1868 so državo zopet sprejeli v Unijo. Ko je 1. 1874
med sovražnima strankama nastal hud boj, je morala skupna vlada
punt potlačiti.

127

Missouri (Mo.).

Površje: 179.058km 2 . Okrožij: 115. Prebi¬
valcev: 3,293.335. Senatorjev: 33. Držav¬
nih poslancev: 142. Reprezentantov: 16.
Glasov za predsednika: 18.

issouri (Mesuri) leži na obeh straneh
spodnjega toka reke Missouri. Se¬
verni del je hribovita prerija z glo¬
boko zarezanimi dolinami; južni,
močvirni, posebno na jugovzhodu,
ima nekaj jezer, n. pr. »Cypress
Swamps«. Bolj proti zapadu se vle¬
čejo skozi deželo razdrapani Ozar k
Mts. (Cedar Gape, 511 m), na za-
padni meji pa je zopet valovita prerija. Skozi državo tečeta reki M i s -
sissippi in Missouri.  Od pritokov so deloma v državi White
in Francis River,  potem Nodaway, Platte, Grand  in Cedar
River. — Podnebje  je zdravo. Zime so mrzle, poletja vroča in
suha; krasne so jeseni. Zemlja je jako rodovitna. Poljedelstvo,
ki je na 3. mestu, se razvija zlasti v dolinah ob rekah in na valovi¬
tih prerijah, zapad pa je preveč skalnat. Pridelujejo pšenico, koruzo,
oves, rž, tobak, vino in lan. Na isti visoki stopnji je živinoreja.
Deželo pokrivajo obsežni gozdovi. Od rudnin ima država cink,
svinec, premog, železo, marmor. Glavne panoge obrti  so: velike
klavnice, mlini, tobačne tovarne, tiskarne, livarne, žganjarne, tovarne
za obleko, obuvalo, stroje itd. Središče obrti in trgovine je St. Louis.
Poleg železnic ima država mnogo prekopov.

Glavno mesto je Jefferson City (11.850 prebivalcev) ob reki
Missouri, v lepi legi in z živahnim prometom. Največje mesto države
in četrto mesto v Uniji je St. Louis (687.029 prebivalcev) na zapad-
nem bregu tu 1070 m široke reke Mississippi. Središče trgovine je
Broadway ali Fifth Street; živahen promet je v Fourth Str. (banke),
Olive Str. (male prodajalne), Washington Ave. (velika trgovina), Third
Str. (zavarovalnice) itd.

Francoz Pierre Laclfede  je 1.1764 tu napravil postajo za trgovino s
kožuhovino. Mnoga imena še danes spominjajo na francosko naselbino. Lu-
dovik XV. je malo prej odstopil vzhodni breg Mississippija Angležem, v tajni
pogodbi pa zapadni del Špancem; vendar pa je prišlo mesto šele 1. 1770 v
špansko oblast. L. 1803 je prešel" kraj, ki tedaj še ni imel 1000 prebivalcev, v
posest Unije, in prebivalstvo se je hitro množilo. Dne 27. majnika 1897 je drvil
čez mesto silen vrtinec (Tornado), in 1.1903 je East St. Louis mnogo trpel po

128

povodnji. V proslavo stoletnice združenja z Unijo je bila tu 1.1904 svetovna
razstava (Louisiana Purchase Exposition). Prvi teden meseca vinotoka je tu
velikanski semenj (Fair). Pri obhodu »preroka s pajčolanom — procession of
the veiled prophet« kažejo na vozovih različne panoge mestnih obrti; vrhunec
slavnosti je ples na čast preroka v borzi.

St. Louis leži sredi bogate doline in ima velikansko trgovino.
Kot obrtniško mesto je četrto v Uniji; tobačne tovarne so največje
na svetu, tako tudi pivovarne (Anheuser Bush, Lemp). Tu je tudi
največji trg za konje in mezge. Mesto ima veliko vseučilišče (Was-
hington University), ki je izmed najboljših na zapadu, bogate znan¬
stvene zbirke, velikanske knjižnice, krasne trgovske palače, obsežne
muzeje, lepe cerkve itd. Izmed parkov je največji Forest Park
(550 ha), kjer je bila 1.1904 razstava, potem Tower Grove Park,
Shaw’s Botanical Garden in Lafayette Park.  — Najbolj je
pa mesto ponosno na most preko reke Mississippi — St. Louis ali
Eads Bridge,  ki je 1884 m dolg, ima tri oboke in dvoje nadstropij,
ter je stal 10 milijonov dolarjev. Velikanski je tudi še drugi most,
ki je le za železnice. Gorostasne so naprave za dobavo pitne vode.
St. Louis ima poleg državnega še katoliško vseučilišče in krasno
škofijsko stolnico. — V tovarnah je zaposlenih mnogo Slovencev.

Živahno obrtniško mesto je Kansas City (248.381 prebivalcev)
ob izlivu reke Kansas v Missouri. Krasne so javne stavbe, n. pr. sodna
hiša, trgovska zbornica, colninski urad, postaja itd. Tovarne izdelu¬
jejo blaga za 50 milijonov dolarjev. Najlepši mestni vrti so Troost,
Fairmont in Washington Park. Severno ob Mississippiju je St. Joseph
(77.403 prebivalcev). Mesto ima velike klavnice, tovarne in jako
živahno trgovino. Mesta Macon (4500 prebivalcev), Hannibal (18.341
prebivalcev), Pleasant Hill (2400 prebivalcev), Joplin (32.073 prebi¬
valcev) in Bolivar (2600 prebivalcev) so živahna obrtniška mesta.

*

* *

Ljudstvo imenuje državo »Buillon  State«. Missouri  je prvotno
pripadal veliki pokrajini Louisiana. Prve naselbine so bile francoske.
Ko so 1. 1812 iz enega dela organizirali državo Louisiana, so Missouri
odločilili kot teritorij. Ko je dežela 1. 1818 zahtevala sprejem v Unijo
kot država, je prišlo do velikih prepirov, ki so jih poravnali po Mis-
souri-pogodbi, tako namreč, da so ob enem sprejeli državo Maine kot
prosto in Missouri kot suženjsko državo, ter da so sužnost prepove¬
dali v vseh novih državah severno od 36. stopinje severne širine.
V meščanski vojski je bila država razdvojena in je držala z obema
strankama. L. 1865 so pri ustavi odpravili sužnost ter 30. vinotoka
1875 ustavne določbe še izpopolnili.

mz

129

Ohio (O.).

Površje: 106.240 km 2 . Okrožij: 83. Pre¬
bivalcev: 4,767.121. Senatorjev: 33. Držav¬
nih poslancev: 110. Reprezentantov: 22.
Glasov za predsednika: 23.

hio (Ohajo) nima gorovij, pač pa večje
hribe na vzhodu (do 412 m). Severo-
zapad je raven in močvirnat; zapad
ima prerije in mnogo gozdov. V reko
Ohio  se razlivajo Muskingun,
Scioto, Miami in Little Miami.
Reka M a u m i se izliva v jezero Erie.
Obrežje jezera je dolgo 240 km in
ima več pristanišč. Reki Cuya-
hoga in Grand  imata lepe vodo-
pade. Podnebje  je vobče zdravo
in zmerno; pač pa so zime dostikrat zelo mrzle, poletja pa vroča.
Kljub mnogemu dežju suše niso redke. Poljedelstvo  je po mno¬
žini pridelkov na 4. mestu. Pridelujejo koruzo, pšenico, seno, krompir
oves, tobak in sadje. Na bregovih jezera Erie je tudi mnogo vino¬
gradov (na 3. mestu). Pri živinoreji  je država na 3. mestu in ima
mnogo konj, ovac, perutnine. Glede premogovnikov je Ohio na 3.
mestu. Poleg tega ima še nekaj železne rude, apno in granit. Na¬
ravni plin in petrolej pojemata, nekaj je tudi soli. Obrt  je jako
razvita, ker je v državi mnogo občil. Od prebivalstva je 10% to¬
varniških delavcev, ki imajo zaslužek v jeklarnah, livarnah, pri
plavžih, topilnicah in strojarnah. Mnogo je mlinov, žganjarn, tobačnih
tovarn, klavnic, tiskarn, tovarn za čevlje, obleko, vozove itd.

Glavno mesto Columbus (181.511 prebivalcev) ima po vzorcu
Panteona sezidano državno hišo, vseučilišče in velikanske državne
zavode. Obrt je znamenita, promet živahen; mesto je krasno zidano,
ima široke ulice ter lepe nasade. Znamenita so mesta ob jezeru Erie
Največje, ob enem tudi z najštevilnejšo slovensko naselbino, je Cle¬
veland (Klivlend, 1. 1903: 414.950, 1. 1910: 560.663 prebivalcev) z ve¬
likanskimi tovarnami, lepimi cestami, obsežnimi trgi ter krasnimi
nasadi (»F o rest  City«), Mesto so ustanovili 1.1796 naseljenci iz
države Connecticut, a se je le počasi razvijalo, dokler niso 1. 1834
otvorili prekopa, ki veže jezero z reko Ohio. Tovarne so ob reki
Cuyahoga in v West-Cleve!andu; pridelki znašajo letno okoli 150 mi-

9

Amerika.

130

lijonov dolarjev; največ je livarn in topilnic. Mesto ima dobro pri¬
stanišče in živahno trgovino ter velikanske ladjedelnice. Tu je sedež
Rockfellerjeve »Standard  Oil  C o.«, ki hoče monopolizirati petrolej
vsega sveta. Železnice in parobrodi vozijo odtod na vse strani. Mesto
ima lepe stavbe in velike dobrodelne zavode. — Sandusky (19.989
prebivalcev) je mesto ob reki istega imena; tu je živahno tržišče s
sadjem in ribami. Večje je mesto Toledo (168.497 prebivalcev) z
mnogimi tovarnami in živahno trgovino z deteljnimi semeni, žitom,
lesom itd. Mesto ima nekaj krasnih spomenikov in velikansko
knjižnico. Veliko tovarniško mesto je Dayton (116.577 prebivalcev)
z velikanskimi papirnicami in mlini.

Izmed najvažnejših obrtniških mest na zapadu je Cincinnati
(364.463 prebivalcev), ob reki Ohio v krasni legi; mesto je obkro¬
ženo od 120 do 150 m visokih gričev in se razteza ob reki 22 km
daleč. Pet mostov vodi v mesti Covington in Newport.

Začetek mesta sega do 1.1788; ime so mu dali po redu »Cincinnatijev«,
ki so ga ustanovili častniki ustaške armade, ker so bili, kakor nekdaj Cincinat,
poklicani »od pluga proč«. Stari griči pričajo, da je tu prazgodovinski kraj.
Naselbina je postala mesto 1.1819 in se je začela dvigati, ko so 1.1830 odprli
prekop Miami,  ki vodi v Toledo. Trgovina s pridelki je znatna, še živahnejša
je obrt. Nekdaj so bile tu velike svinjske klavnice in so mesto zaradi tega
imenovali »Porcopolis«; zdaj vtej  stroki prevladujejo Chicago in druga mesta.

Mesto je večinoma redno zidano in ima lepo tlakane ceste.
Poleg krasnih cerkva je cela vrsta dobrodelnih zavodov, knjižnic in
muzejev. Most Suspension Bridge  je 830 m dolg in 31 m nad reko.

V Adams Countyu ob potoku Brush je »Serpent Mound — Kačji
hrib«,  nanošen grič iz praindijanskih časov, ki ima podobo 309 m dolge, 1 */* m

Mladeniško podporno društvo žalostne Matere božje v Clevelandu, O.

131

visoke in spodaj 9 m široke kače; rep ima tri dele, gobec je odprt, kakor bi
hotel požreti med čeljustmi napravljen okrogel griček. Menda je tu upodobljena
neka pravljica.

Tovarniška mesta so Youngstown (79.066 prebivalcev), Spring¬
field (46.921 prebivalcev) in Lorain (28.883 prebivalcev). V zadnjem
je močna slovenska naselbina.

*

* *

V državi raste mnogo žolto cvetočih divjih kostanjev (Aesculus
flava). Zato pravijo državi »Buck-eye State«.  Deželo je prepo¬
toval 1. 1679 Francoz La Salle. Pozneje sta jo hoteli imeti državi
Viržinija in Connecticut; tvorila je del severozapadnega teritorija.
Kot država je bila v Unijo sprejeta dne 19. svečana 1803 ter si je
dala ustavo l. 1851.

muz

Indiana (Ind.).

Površje: 94.140 km 2 . Okrožij: 42. Prebi¬
valcev: 2,700.876, med njimi 243 Indijancev.
Senatorjev: 50. Državnih poslancev: 100.
Reprezentantov: 13. Glasov za predsed¬
nika: 15.

ndiana (Indiene) je ob reki Ohio hri¬
bovita, drugod ravna, mestoma moč¬
virnata, a jako rodovitna prerija.
Glede za poljedelstvo  rabne
zemlje (72‘6 %) je država na 4. mestu.
Pridelujejo pšenico, koruzo, oves,
krompir in sadje. Živinorejo  po¬
spešujejo velike prerije; mnogo je
tudi gozdov. Obrt  je zelo razvita,
ker ima država velike zaklade premoga in mnogo občil. L. 1886 so
izvrtali'pri Kokomu naravni plin; tri leta pozneje je imelo v 21. okrožjih
50 mest plinove studence, in poleg tega so še drugih 20 mest pre¬
skrbovali s plinom. Indiana ima velike klavnice, mline, steklarne,
jeklarne in livarne, dalje tovarne za poljedelske stroje, hišno opravo,
vozove j in sode.

*

Glavno mesto je Indianapolis (233.650 prebivalcev) ob reki
White River v rodovitni ravnini. Mesto je križišče mnogih železnic,

9 *

132

ima živahno trgovino z živino, mnogo tovarn ter je lepo zidano.
Sredi mesta je Monument Plače z 77 m visokim spomenikom padlim
vojakom. Štiri široke ulice režejo mesto počez, druge se križajo v
pravokotih. State Capitol je mogočna zidava s srednjim stolpom in
kupolo. Poleg krasnih cerkva so najznamenitejše stavbe Propylaeum,
last literarne ženske družbe, zavod za slepce, arzenal na hribu, zavod
za gluhoneme in mestna hiša. Lepi so parki, zanimiva velikanska
tovarniška podjetja.

Druga mesta so še: Lafayette ob reki Wabash (20.081 prebi¬
valcev) z zavodom »Purdue College«, neko tehnično visoko šolo,
ki ima 1000 dijakov. Blizu kraja Tippecanoe  je premagal general
Harrison 1. 1812 indijanskega poglavarja Tecumseha, ki je načeljeval
indijanskim rodovom Miami in Shavvnee. Fort Wayne (63.933 prebi¬
valcev) leži na ravani, kjer se združita reki St. Mary in St. Joseph
v reko Maumee, in na mestu 1.1764 sezidane trdnjave, ki je igrala
v kolonialni zgodovini važno vlogo. Tu je križišče mnogih železnič-
nih prog. Mesto Terre Haute (58.157 prebivalcev) ima mnogo tovarn.

Ljudstvo imenuje državo »H o o s i e r State«.  To je spakedrana
beseda »Husher«, kar pomeni posebne vozove, ki so bili na zapadu
v rabi. — Prve francoske naselbine so bile l. 1730 pri Vincennesu.
V letih 1788 do 1795 so imeli vojske z Indijanci. L. 1811 je postala
Indiana teritorij in 1. 1816 samostojna država.

Slovensko narodno podporno društvo »Prešern«.
Ustanovljeno dne 26. januarja 1908 v mestu Lorain, O.

133

Illinois (111. ali Ills.).

Površje: 146.720 km 2 . Okrožij: 102. Pre¬
bivalcev: 5,638.591. Senatorjev: 51. Držav¬
nih poslancev: 153. Reprezentantov: 27.
Glasov za predsednika: 27.

llinois (llineu ali Uineus) je večinoma
ravna, na severu hribovita ter jako
rodovitna dežela. Na jugu so veliki
gozdovi, na severu nepregledne pre¬
rije; povsod je dosti vode (okoli 280
rek). Podnebje  je zmerno, zime
mrzle in poletja vroča, izpremenljivo,
a večinoma zdravo. Poljedelstvo
zavzema prvo mesto. Pridelujejo
pšenico, koruzo, oves (največ vseh
držav), tobak, lan (na 3. mestu), peso; in sadje. Razvita je tudi
živinoreja;  konjereja je na 1., svinjereja na 2., perutninarstvo na
2. mestu. Veliko je bučel. Glede obrtniških pridelkov prekašata
Illinois le državi New York in Pennsylvania. Chicago ima največje
klavnice, Peoria največje žganjarne. V tovarnah izdelujejo stroje,
vozove in železniške potrebščine, poljska orodja (na 1. mestu) in
obleko. Obrt  pospešujejo občila, katerih nobena druga država
nima toliko, namreč prekopi, reke, jezero Michigan in železnice
(l. 1911: 19.121 km). Poleg tega je država zelo bogata na raznih
rudninah in zemeljskih zakladih. Glede premoga je na prvem mestu;
kopljejo pa tudi cink, svinec, baker in železo.

*

* *

Glavno mesto je Springfield (51.678 prebivalcev), »mesto cvetlic«,
tako imenovano po mnogih vrtih in nasadih. Blizu so velikanski
premogovniki. Državna hiša ima mogočno kupolo. Izmed tovarn je
znamenita stavba in oprava družbe za izdelovanje ur »Illinois Watch Co«.
Na 8. ulici stoji hiša, v kateri je živel slavni Abraham Lincoln, ko je
bil 1. 1864 izvoljen za predsednika. Njegov grob ima krasen mar¬
mornat spomenik.

Najnovejše svetovno, drugo mesto v Uniji in največje železniško
središče, je Chicago (Šikago) ob izlivu rek Chicago in Calumet v
jezero Michigan. Mesto obsega 495 km 2 , ulice so široke, pročelja
nepreglednih hiš precej enolična; splošno prevladuje vtis nedovršenega
in šele pričetega. Ne manjka pa tudi prav lepih delov in razkošnih
okrajev. Tla so le 1—6 m nad jezerom in so jih morali na mnogih

134

mestih šele izsušiti in nasuti. Ob jezeru se mesto razprostira 35 km
na dolgo. Reka Chicago deli obmestje v tri dele. Ob glavnih ulicah
so značilni nebotičniki, ki pa po novejših določbah ne smejo biti
višji nego 46 m. Glavni promet je na ulicah: Clark, State, Madison,
Randolph in La Salle ter na Wabash Ave. Najlepše hiše so pa na
Michigan Avenue, ob Drexel in Grand Boulevardu in na Lake Shore
Drive na severu.

Tako hitro kakor Chicago ni rastlo nobeno mesto. Reko Chicago (indi¬
janski: Checagua t. j. divja Čebulja) sta sicer 1.1673 obiskala Francoza o. Mar-
quette in Joliet, a šele 1. 1804 je vlada postavila proti Indijancem trdnjavo
Dearnborn, prvo trajno naselbino v močvirju, kjer je pozneje nastalo milijonsko
mesto. ■ Indijanci so 1. 1812 posadko pomorili, a trdnjavo so zopet pozidali.
L. 1831 je imel kraj 100, 1.1840: 4470, l. 1850: 29.963 prebivalcev. L. 1855 so vse
mesto, ki je do tedaj veliko trpelo po povodnji, zvišali za 2 m. L. 1870 je imelo
mesto 298.977 prebivalcev in je bilo že eno prvih trgovinskih mest na svetu.
V dneh 8. do 10. vinotoka 1871 je divjal v mestu požar, ki je upepelil 17.000 hiš
in napravil okoli 200 milijonov dolarjev škode;' nad 200 ljudj je zgorelo. Ne¬
srečo so hitro poravnali; v dveh letih so bile na pogorišču lepše ulice in
krasnejše hiše. Rekli so: »Ogenj je našel leseno mesto in zapustil kamenito.«
L. 1890 je bilo že 1,099.850 in l. 1910: 2,500.712 prebivalcev. Slovanski živelj je
zelo močan (nad pol milijona). V mestu govorijo nad 40 jezikov; časniki
izhajajo v 10, in v cerkvah pridigujejo v 20 jezikih.

Po krivici se Šikažanom predbaciva, da mislijo le na denar. Res je, da
združuje Chicago gospodarsko moč srednje Amerike, in da je gmotni napredek
velikanski, a prebivalci so tudi pokazali, da ne drvč samo za dolarji. V mestu
so napravili krasne ulice, razkošne parke, ustanovili mnogo učilišč, dobrodelnih
zavodov, muzejev, knjižnic; številne cerkve pričajo, da niso zabili svojega Boga;
Chicago je postalo tako tudi duševno središče zapada. Sodbe o Chicagu so
jako različne, in različen tudi vtis, ki ga napravi na obiskovalca. Chicago je
svojim lastnim prebivalcem »kraljica mest ob jezeru«, središče prometa, mesto,
kjer je podjetnost doma, izkratka, prvo amerikansko mesto. Šikažan zaničljivo
gleda na Njujorčana, češ: »New York sploh ni pravo amerikansko mesto, temveč
le skupina hiš tam blizu Angleške!« Mnogo ljudi v Zedinjenih državah pa meni,
da je Chicago samo silno velika, umazana, grda vas, kjer koljejo svinje, kjer
je malo nravnosti, pač pa mnogo, zelo mnogo denarja. Meni samemu so pra¬
vili nekateri: »Ne hodi v Chicago, to ni amerikansko mesto!« Našel sem, dav
marsičemer vsak prav misli; sodim pa, da so Šikažani lahko ponosni na svoje
mesto.

Izprehodi po mestu.

Nekaj dni sem opazoval promet na ulicah. To ti je osmo svetovno čudo!
Malo je hiš, ki štejejo več kakor 25 let. Mnoge, zdi se ti, segajo do oblakov,
nadstropij ne smeš šteti, ker si v nevarnosti, da te kdo sune, ako le malo po-
stojiš. Če imaš dosti časa, stopaš lahko po Halstead Ave.; ne vem sicer, kako
dolgo boš potreboval, a če prideš na konec, si prehodil 44 km, torej daljavo
Celovec-Spodnji Dravograd! Prijetna taka hoja po mestu' ni; ulice so tlakane s
kamenji, da se lahko izpodtakneš, ali pa da izgubiš skoraj dušo, ko se voziš.
Ko korakaš po predmestjih, boš večinoma tolkel mamko zemljo, ali pa boš
»škleftal«, če hodiš peš, po deskah, oziroma »bivših« deskah, ki so položene

135

ob straneh, a so menda še starejše nego je mesto samo. Tupatam vidiš sicer
kakega pometača v beli, ali vsaj nekdaj beli obleki, ki je pa cestnemu prahu
tako malo kos, kakor bi bil ti morju, če bi imel še tako žejo. Ko potegne veter
in dvigne cele oblake cestnega prahu, se lahko obrneš in zatisneš oči, ker tako
dobiš malo manj prahu, a vendar toliko, da boš prav zadovoljen. Predolgo
tudi ne smeš imeti oči zatisnjenih, ker na živahnih ulicah te bo takoj kdo
sunil v trebuh ali ti stopil na kurja očesa; in preden odpreš svoje oči, da vidiš,
kdo je ta porednež, ali preden odpreš svoja usta, da pošteno zakolneš, je oni
že tri, štiri hiše daleč, ker Chicago je mesto, kjer ni časa za kako opravičevanje,
niti ne v slučaju, da ti kdo z »marelo« dregne pod nos! V Chicagu gre vse
za tem, da dela »business«; če zijaš po ulicah in oviraš promet, potem ne smeš
zameriti, ako te večkrat opominjajo na tvoja kurja očesa!

Na vse zgo¬
daj prihaja po uli¬
cah nepretrgana
vrsta voz s samo
zelenjavo, da ti po¬
stane slabo, ko po¬
misliš, da te gore
prikuh zadostujejo
komaj za en dan,
ker drugo jutro vi¬
diš zopet iste vo¬
zove. Ulice, po ka¬
terih vodi »Eleva¬
te d« — visoka,
nadcestna želez¬
nica, so temne,
umazane ; vozovi
drvijo po njih z
močjo in ropotom
pravega groma.

Mogočni »nebotič¬
niki« požirajo cele

trume ljudi. V nekaterih pisarnah je zaposlenih do 5000 ljudi. Nihče ne hodi po
stopnicah. Kdaj bi tudi prisopihal v 30. nadstropje? Vstopiš v majhno kletko,
in če rabiš »express«, potem te dvigne, da skoraj nimaš časa dihati. V prostorih
je drvenje in letanje kakor bi bil izbruhnil požar. Če pokukaš skozi okno iz
morda 27. nadstropja na ulico, vidiš tam vse polno črnih pičic, ki se premikajo.
To pa so ljudje in nekateri še celo tako debeli, da štejejo težo le na cente!
Ako hočeš s kom govoriti, moraš vpiti, ker povsod ropotajo pisalni stroji kakor
klepetače v mlinih. Opraviti moraš hitro, kar imaš, ker za teboj je že cela vrsta
drugih, ki imajo menda isti posel. Že zaradi tega jejtreba, da govoriš angleški,
kratko, jedernato; za razne »komplimente« in pozdrave ni časa. Ko si opravil,
stopiš zopet v »lift« in kakor kamen priletiš na tla; tam pa zopet ni časa, da
bi premišljeval, kako si pravzaprav prišel na tla, ker vse drvi naprej in hiteti
in leteti moraš tudi ti, ali pa gledati, da prideš iz Chicaga kmalu zopet na
»drugi« svet. Chicago je v nekem oziru res krasno mesto. Vse meri na to,
da se pride najhitreje do uspehov. Vse mogoče načine iznajdejo, da si delajo
denar, »to make money«.  Dolar je v resnici pravcati božiček, ker se mu vse
klanja. Če človek vidi, kako izdajajo »Greenbacks« (papirnate dolarje), bi

l  V*. t \ } ^  lMt| ^

RH r * ! ’ !

f 1

f  I ' $ h'


M

i e



Slovensko mladeniško samostojno podporno društvo
»Danica« v Chicagu, 111.

136

moral misliti, da je v Chicagu treba samo malo potrkati z nogo, in oni pridejo
iz zemlje.

Rev. J. Var h me je spremljal iz Št. Pavla v Chicago. V njegovem sprem¬
stvu sem si ogledal razne dele mesta, vrvenje in drvenje na ulicah, promet na
železnicah in tudi življenje v hotelih.  Amerikanski hoteli so prav malo po¬
dobni evropejskim. Vse je bolj praktično, samo manj prijetno; naglica, s katero
se vse vrši, ni za evropejske živce. Že pri vratarju vse urediš z nekaj besedami.
V knjigo zapišeš ime, dobiš ključ od sobe, vstopiš v »elevator« in skoraj v
istem trenutku si v 3., 4. ali 7. nadstropju. Tu je že prtljaga, ki je prišla po
drugem »elevatorju«; vojaško opravljen fant te spremlja in ti pojasni prav na
kratko, ako se ti ne zdi vse »ali right«.

Ko stopiš v jedilnico, ti sname že pri vratih zamorec klobuk, potem te
pelje k mizi, odmakne stol in ga hitro zopet primakne, da nimaš časa pogledati,
v kakšni družbi si. Drug, manj črn zamorec prinese jedilni list, pa ne, da dolgo
»študiraš«, kaj se vse dobi in nazadnje hočeš naročiti nekaj, česar ni na listu,
kakor je v Evropi navada. Ako le malo tuhtaš, postane zamorec nervozen,
pokaže svoje velike, bele zobe, da se takoj odločiš. Navadno je vse hitro na
mizi. Jesti po evropejsko ne smeš, ampak bolj »požirati«, in se ne ozirati v
stran, ako nočeš, da ti ne zmanjka krožnika, dasi si morda komaj začel! Kdor
ima slabe zobe in slab želodec, naj ostane rajši doma, dasi je hrana redilna.
Hitro, kakor je izginil zadnji krožnik, moraš izginiti tudi ti, ker tu je »jedilnica«
in ne »sedilnica«. Kdo je sedel s teboj pri mizi, to te ne briga in tudi drugih
ne, kdo si ti. Ko si prišel, ni bilo časa za kak pogled, še manj za kako besedo;
kadar greš, drugi nimajo časa. Kdo bi se tudi brigal za osebe, ko ješ. »Fac,
quod facis — delaj, kar delaš«, je amerikansko geslo. Pri vratih dobiš zopet
svoj klobuk, nato pa poravnaš pri blagajni, kar si pojedel — in mirna Bosna.
Idi zopet za drugim opravilom, kakor delajo vsi.

Kdor hoče videti v Chicagu vse, mora iti tudi v kraje, »kjer kruha ni, in
dnarcev ni«. Chicago, mesto milijonarjev, ima tudi svoje reveže, in teh ni
malo. Na blatnih cestah vidiš trume otrok; Lahi, Švedi, Ogri, Rusi, Poljaki,
Židi, bosonogi, razcapani, a vsi pravi Šikažani pri svojem »kšeftu« v — mlakah!
Mogoče pa, da postane marsikateri teh paglavcev v nekaj desetletjih — mili¬
jonar, ker tako so postali tudi drugi.

Kak večer se izplača iti v »Luna Park«, na kraj, kjer se Šikažan zabava.
Razsvetljava je velikanska, kar pa vidiš, je večinoma — humbug! Sicer ni
nič pohujšljivega, ker tega v Ameriki ne pripuščajo, niti ne v Chicagu, a vse
je bolj za velike otroke in meri na to, da se iznebiš denarja, kar je menda
pravemu Amerikancu največja zabava. Glavna reč je tudi pri vseh zabavah
in predstavah, da se kolikor mogoče strelja. Električna luč pa dela čudeže.

Na ulicah stojijo okoli posameznih ljudi cele trume radovednežev, ali
poslušalcev. Kaj se ljudem vse priporoča, ni mogoče dognati. Kjer se za vero
mnogo ljudi ne briga, cveti nevera in praznoverstvo. Niti ne manjka raznih
»pridigarjev«. Širokoplečast mož n. pr. rjove zoper zlobnost anarhije, drugi
zopet dokazuje povsem resno, da je zemlja — ploščasta! Nekaj žensk vleče
z amerikansko zastavo okrašeno »pavko«; malo zabobnajo, da pristopi nekaj
ljudi — in zdaj nastopi suha ženska — na čepici bereš napis: »Salvation army«.
Pridigar v kikli hudo udriha nad »grešnimi« Šikažani in meni, »da bo Bog
Chicago pahnil v pekel«. Pri poslušalcih pa ni zapaziti nobenega strahu pred
peklom, ker se zopet mirno razidejo. Chicago je res posebno mesto!

Društvo »Marija Pomagaj« št. 6 J. S. K. J. v mestu Lorain, O.

Trgovina zaostaja le za New Yorkom. Glede trgovine z žitom,
lesom, živo živino in konzervami je Chicago prvo tržišče sveta; ves
promet je znašal 1. 1900 nad 2030 milijonov dolarjev. Na istem
vrhuncu je obrt; prevladujejo izdelki iz železa in jekla. Velikanske
so tovarne za poljedelske stroje in orodja. Največje obrtniško pod¬
jetje je Illinois Steel  C o., ki ima zaposlenih 10.000 delavcev,
potem Me. Cormick Harvesting  C o. za poljedelske stroje
(3000 delavcev), Grand Locomotiv Works  (3500 delavcev)
Chicago Cold Storage Exchange  itd.

Poglejmo nekoliko delov velikanskega mesta. Najživahnejši
promet je ob jezeru. Na Michigan Avenue stoji mogočno poslopje
»Auditorium«, ki služi znanosti in zabavi in je stalo 3% milijona.
Raz 82 m visoki stolp je obsežen razgled. V bližini je polno mogočnih
stavb. Na severni strani Lake Parka je »Art Institut of Chicago«,
zavod za umetnost, s katerim je spojena tudi posebna akademija z
2000 šolarji; zbirke so zelo bogate. Stavba je krasna laška renesanca
z mogočnimi stebri; vhod čuvata dva leva iz brona. Glavni promet
se vrši okoli mestne hiše (City Hall), ki zavzema ves »block«. V
sosednih ulicah so stavbe raznih družb in zavodov, kakor tudi držav¬
nih uradov. Zelo živahno je vedno v borzi  (Board of Trade), ob¬
sežnem poslopju, ki ima 98 m visok stolp; tu se določuje cena žitu
skoraj za ves svet. Jackson Boulevard  vodi proti Federal
Building,  ki zavzema tudi ves čveterokot; tu sta glavna pošta in
carinski urad. Na enem vogalu ulice Washington Str. stoji Colum-
bus Memorial Building,  kjer stanujejo skoraj sami zdravniki, na
drugem vogalu je pa orjaška prodajalna »M a r s h al 1 Field  &  C o.«,


138

kjer je zaposlenih 7000 do 8000 uslužbencev. V »Businesstownu« je
cela vrsta znamenitih stavb.

Velikanski so v Chicagu razni parki,  ki tvorijo z Boulevards
cel okvir okoli mesta. Parki pokrivajo skupno 1060 ha in njih pota
merijo nad 100 km. Na severni strani je Lincoln Park.  Pot tja
je najlepša ob jezeru skozi Lake Shore Drive, mimo 53 m visokega
stolpa naprave za dobivanje pitne vode. Chicago potrebuje namreč
dnevno okoli 1000 milijonov litrov vode in to zajemajo iz jezera, v
katero segajo 3 do 6% km dolgi predori (Cribs). Lincoln Park meri:
120 ha (207 Oralov) in ima lepe nasade, zverinjak,-jezera s krasnimi
lilijami, vodomete, cvetličnjake in mnogo lepih spomenikov. V južne
nasade prideš po Michigan Avenue alipoDrexelBoulevardu,
dveh širokih ulicah, ob katerih so krasne hiše in vrti. Washington
in Jackson Park  sta zvezana po malem pasu. V prvem so krasne
sjcupine dreves in cvetličnjaki; pri vhodu stoji spomenik Jurija
Washingtona. V Jackson Parku je mnogo igrališč in jezero z elek¬
tričnimi ladjicami. Tu je bila 1. 1893 svetovna razstava, od katere je
nekaj poslopij še ostalo. Na zapadni strani so Douglas, Garfield in
Humbold Park, ki so sicer manjši, a po lepoti ne zaostajajo za večjimi.

Velikansko je vseučilišče  z vsemi stranskimi zavodi med
57. in 59. ulico. Poslopja zavzemajo 17 ha, in znaša premoženje z
zemljiščem vred 17 milijonov dolarjev; samo Rockfeller je daroval
7 milijonov. Zavode obiskuje 4800 dijakov, med temi je 45% žensk.
Predavanja so skozi vse leto; knjižnica ima 400.000 zvezkov. Na
raznih delih mesta so obsežne knjižnice in razni znanstveni ali dobro¬
delni zavodi.

V velikih klavnicah.

Zelo zanimive so klavnice,  ki tvorijo mestni del zase (Union Stockyards).
Tu le nekaj podatkov. Samo hlevi pokrivajo 200 ha (346 oralov) zemlje; jasli
so dolge 40 km, korita za napajanje 30 km. ' V hlevih je prostora za 75.000 go¬
ved, 300.000 svinj, 50.000 ovac in 5000 konj. Tu prodajo na leto 3 do 4 milijone
ovac, 100.000 konj, 7 do 8 milijonov svinj in 4 do 5 milijonov goved. Vrednost
te živine znaša 300 milijonov dolarjev. Dve tretjini ali še več pokoljejo v klav¬
nicah in meso razpošiljajo na vse strani; pri razpošiljanju je zaposlenih 25.000
ljudi, in vrednost raznih proizvodov znaša 320 milijonov dolarjev na leto. Naj¬
večji tvrdki sta Armour & Co. in Swift & Co, ki imata zaposlenih 14.000 mož.

Dne 20. julija 1909 sva šla z Rev. Varhom, koroškim rojakom, v slovensko
cerkev, kjer župnikuje Rev. A. Sojar. Nova cerkev dela čast župniku in žup-
ljanom. Tam je bil slučajno tudi novomašnik o. Peter Zupan, slovenski bene¬
diktinec iz Beatty, Pa., in vsi štirje smo šli popoldne gledat šikaške klav¬
nice.  Bil je nenavadno vroč dan, ko smo se vozili mestoma na ulični, mestoma
zopet na nadulični železnici proti klavnicam. Prej sem bral, da vlada tam silen
smrad. Res, da je bilo opaziti tupatam neprijeten duh, kakor že ni drugače
mogoče v živinskih hlevih, a ne v hlevih, ne v klavnicah samih ni bilo prav
nič gnusnega; nasprotno, vse je bilo čedno in zrak vsaj tako svež kakor v

139

drugih delih velikega mesta. Že iz visoke železnice vidiš v velikanske ograje,
kjer so trume goved, ovac, svinj in tudi nekaj konj. Na raznih mestih so
sloneli gonjači, nekateri pravi orjaki s širokimi klobuki. Gledat smo šli le
klavnico tvrdke Swift &  Co.; za njo so poslopja še drugih tvrdk.

Vstopimo v čakalnico, kjer je bilo že nekaj radovednežev; treba je bilo
nekaj časa čakati, da se je nas nabralo zadostno število. Mlad sluga nam
izroči majhen zvezek z napisom: »Swift &  Co. — Visitor’s Reference Book«.
Vsedem se in pregledujem. Čitam, da ima tvrdka v vseh svojih hišah zapo¬
slenih 24.000 uslužbencev, v Chicagu, kjer pokrivajo njene klavnice 49 akrov,
6000 uslužbencev. Na uro morejo v Chicagu zaklati in spraviti 1000 svinj,
600 ovac in 300 goved. Glavnica družbe znaša 50 milijonov dolarjev; letna
prodaja doseže 250 milijonov dolarjev. L. 1908 so za kajenje mesa potrebovali
6000 kordov, približno 22.000 m 3  drv in pa dva milijona funtov soli in sladkorja.
Družba ima hiše v 7 mestih, zidave pokrivajo 91 akrov; vsi prostori zavzemajo
245'25 akrov in zemljišča merijo 20475 akrov. Knjižica omenja, da pregledajo
vsak kos, ki ga zakoljejo, trikrat državni pregledniki. V čakalnici je velika
omara, kjer so razstavljeni vsi pridelki od zaklane živine.

Sluga nas povabi v »lift«, in hitro se dvignemo kvišku. Menda ima sluga
navado, da začne z opazko, »da se tu porabi vse, samo s cviljenjem ne vedo
kam!« Ali je bil tudi to pot tako šegav, ne vem; morda me je pa moja an¬
gleščina pustila na cedilu! Po več hodnikih stopimo v veliko dvorano. Že na
hodnikih je nos naznanil razne »duhove«; tu je pa bilo res malo »gorko«. Vsaj
pa tudi ni drugače mogoče. Človek nisi vedel, kam bi gledal. Od nekod je
prišlo v ograjo polno telet. Med njimi se je sukalo veliko leseno kolo, na ka¬
terem so rožljale verige. Nekaj krepkih mož je bilo med teleti. Veriga zarožlja,
med teleti nastane neko stokanje, tudi kak »muk« se začuje, in naenkrat pri-
vrti kolo na zadnji nogi obešeno tele ter ga odda avtomatično na železen trak
ob stropu. Za prvim teletom pride drugo, tretje ... in vsako zdrkne naprej .. .
Prav blizu kolesa stoji krepak mož z dolgim nožem. Kar zablisne in tele ima
prerezan vrat; kri se izlije, tele malo zastoka in —- konec ga je. Ako treba,
zakolje mož na ta način v minuti do dvajset  telet. Videl sem, da je nekaj

Pevski klub v mestu La Salle, O.

140

gospd malo vztrepetalo, a meni se zdi, da pri tem načinu klanja žival manj
trpi, kakor če koljejo kakor navadno. Živali prerežejo ves vrat in vse žile z
enim mahom, da se kri naenkrat vlije in živina hitro konča. Teleta potem
umivajo, denejo zopet na verigo, in vsako gre menda mimo 150 ljudi, preden
pride v ledenico. Vsak delavec ima svoje posebno delo. Prvi prereže samo
žile, drugi odloči kožo na eni nogi, tretji na drugi, četrti razpara trebuh itd.,
vse tako izurjeno in naglo, da traja menda le 34 minut od časa, ko se je teletu
prerezal vrat do trenutka, da visi meso v ledenici! Kako tu delajo, treba res
občudovati; kljub toliki krvi, kožam, mesu, črevesju, vzduh ni preveč oduren,
ker je prostor električno prezračen.

Stopimo pa korak dalje. Pridemo v drugi oddelek. Na prav enak način
koljejo tu ovce. Rabili bi cele strani, ko bi hoteli opisovati vse podrobnosti.

Dopoldne koljejo svinje še hitreje, ker jih ni treba odirati. Kako so po¬
samezni mesarji izurjeni v svojem poslu, in kako umno je vse napravljeno,
kaže to, da je Svviftova družba v šestih klavnicah nekoč na dan zaklala
27.386 svinj!

Po ozkih stopnicah pridemo v tretji oddelek, kjer koljejo goveda. V
ograji so sami veliki voli. Po dva in dva sta zaprta v ozko kletko, kakršnih
je več po vrsti. Na hodniku okoli kletk stoji jako močan mož z železnim
kijem. Mučno je gledati, kako živina muka in ruka semintja, kakor bi vedela,
kaj jo čaka. Ko pride volova glava v pravo lego, trešči orjak s kijem na čre¬
pinjo, da se živina kar zgrudi. Za ta prizor je treba krepkih živcev! A tudi
to se vrši hitro. Pobita žival pade skozi duri, ki se same odprejo, na dno,
kjer čakajo štirje možje z verigo; hitro žival dvignejo in drug mož prereže z
velikim nožem vrat, da se vlije kri kakor iz škafa. Zopet gre vsako govedo
mimo cele vrste mož in vsak izvrši gotovo delo. Ob enem pregleduje tudi
nadzornik vsako žival. Tako razdeljenega dela še nisem videl nikjer. Kako
so posamezniki izurjeni, kaže to, da vsako kožo takoj preiščejo, in delavca
odpustijo, ako je na dan napravil v kožo več nego dve urezi!

Po raznih hodnikih in stopnicah nas je sluga vedel v ledenico. Že pri
vstopu si je vsak nehote zapel jopič, ker tu je mrzlo kakor v najhujši zimi.
Tla so postlana z žagavino. V prostoru, kjer hladijo teleta in ovce, je prostora
za 2500 ovac in 1000 telet; v onem za govedo za 1500 volov, oziroma 3000 po¬
lovic. Pred dobro uro je vol še živel, zdaj visi zmrznjen ko rog! Meso iz-
gleda jako fino. Koliko ga je, ne poprašuj; saj ga marsikdo v vsem življenju
ni videl toliko, kolikor ga vidi, ko stopa skozi te ledenice. In vendar ga vedno
spravljajo.

Pridemo v cele vrste dvoran, kjer režejo in razdelujejo zaklano živino v
posamezne dele, kakor jih potrebujejo za prodajo, ali za porabo. Gremo tudi
skozi prekadilnico. Večinoma prekajajo stegna (pleča) in slanino (bacon),
drugo porabijo za klobase ali za konzerve. Tudi razkosavanje se vrši tako
spretno, kakor klanje.

Sluga nas vodi še v oddelek, kjer delajo klobase. Uslužbenci, večinoma
dekleta, so tu le, da pazijo na stroje, ker vse izdelujejo na strojih. Zdaj je
res tako: pri enem kraju vidiš meso, pri drugem okusno klobaso! Ne vem, če
Amerikanci sčasoma ne pridejo tako daleč, da bo pri enem kraju svinja in pri
drugem — žeja, ki se je oglasila po zaužiti klobasi!! Še bolj zanimivo je, kako
meso spravljajo v kositrene škatljice. Stroj prinese meso, ga razreže, po stroju
pride škatljica, ženska dene vanj meso, stroj škatljico zapre, potegne iz nje zrak,
ovije okoli nje lep papir itd. — Kdor sam ne vidi, skoro da ne more verjeti!

141

Parnik na jezeru Michigan.

Kakor omenjeno, porabijo prav vse kose zaklanih živali, in v bližini so
posebna poslopja v te namene. Iz rogov delajo česalnike in ročnike, iz parkljev
gumbe, iz kož usnje, kri spravljajo v posebno tovarno, kjer delajo iz nje barve
ali jo porabljajo za čistenje sladkorja, čreva porabijo pri klobasah, steklarjih
ali zlatarjih itd. Če bi kaka brihtna glava iznašla še, kako se lahko izkorišča
cviljenje, morda za kak evropejski deželni, oziroma državni zbor, ali za »glavo-
pobile«, Swift mu da za tako iznajdbo kar nekaj milijonov! Le tako je mogoče,
da pride družba na svoj račun in dela še dobiček. Razume se, da so te velike
družbe zadavile tudi vse — mesarje.

Ko smo zapuščali klavnice, je bila nadcestna železnica polna prav ele¬
gantnih gospodov in dam, samih uslužbencev te tvrdke, ki so končali svoje
dnevno delo. Jutri pa iznova začnejo!

Ob reki so velikanska skladišča za žito; v njih je prostora za
30 milijonov bušelnov. Na progi železnice Illinois Central v južnem
delu leži mesto Pullman, katero je ustanovil l. 1881 George Pullman,
vzorno mesto, ki ima hišice le za posamezne družine. Tu so delav¬
nice za Pullmanove vozove, »Pullman Car Works«, v katerih izdelujejo
na leto 150 Pullmanovih voz, do 500 navadnih železničnih in 12.000
tovornih voz. Pullmanova družba ima zdaj okoli 3000 voz v prometu
v vseh delih sveta. Mestece (12.000 prebivalcev) ima svoje gledališče,
knjižnico, lastno prodajalno itd.

Država Illinois ima še mnogo večjih mest z živahno obrtjo.
Največja so Peoria (66.950 prebivalcev) z velikimi žganjarnami, Gales-

142

burg (22.089 prebivalcev), važno križišče mnogih železnic in veliko
tržišče z žitom, La Salle (11.537 prebivalcev), s slovensko naselbino,
Ottawa (13.114 prebivalcev), Quincy (36.587 prebivalcev) ob strmem
bregu reke Mississippi z velikimi tovarnami. Za Slovence najzname¬
nitejše je mesto Joliet (Žoliet), ker je tu ena največjih in najbolj raz¬
vitih slovenskih naselbin. Mesto leži ob reki Des Plaines in ob pre¬
kopu, ki veže reko Illinois z jezerom Michigan, ter je imelo 1. 1900:
29.353, in 1. 1910: 34.670 prebivalcev. Slovenci so večinoma zaposleni
v tovarnah družbe »Illinois Steel Co«, ki izdeluje žico za plot. V
bližini so veliki kamnolomi apnenika, kjer dela 3000 delavcev. Mesto
ima lepo lego in čedne ulice. Izmed cerkvi se najbolj odlikuje slo¬
venska, ki jo je postavil + Rev. F. Šušteršič. Ob jezeru Michigan je
še mesto Waukegan (16.069 prebivalcev), ki ima veliko slovensko

_naselbino. Tudi Spring¬
field, Aurora (29.807
1  prebivalcev), De Kalb
(8102 prebivalcev), Gra¬
nite (9903 prebivalcev),
Lincoln (10.892 prebi¬
valcev), Pana (6055 pre¬
bivalcev), Sterling (7467
prebivalcev) in še druga
mesta imajo večje ali
manjše slovenske nasel¬
bine. #

* * *

V Illinois, »Prairie
State«,  so prišli prvi
francoski naseljenci leta
1682, in je dežela pri¬
padala pokrajini Louisi¬
ana. L. 1763 je prišla
v angleške roke. Kot
teritorij so jo organizi¬
rali I. 1809, in l. 1818 je
bila kot 22. država spre¬
jeta v Unijo. Vojske z
Indijanci so trajale do
leta 1832. Leta 1872 so
ustavo nekoliko izpre-
menili.

Mesto Aurora, lil.

143

severozapadu.

Michigan (Mich.).

Površje: 151.923 km 2 . Okrožij: 85. Pre¬
bivalcev: 2,810.173, med njimi 6743 In¬
dijancev. Senatorjev: 32. Državnih po¬
slancev: 100. Reprezentantov: 13. Gla¬
sov za predsednika: 14.

ichigan (Mičigen) je država dveh
poluotokov. Država ima po Mon¬
tani največje rudnike bakra, po¬
sebno na poluotoku Keeweenaw v
gorah Mineral Range. V gorovjih
Marquette, Menominee in Gogebic
dobijo tudi zlata in srebra pri Ish-
penningu. Manj vreden je premog, pač pa je mnogo soli ob zalivu
Saginaw. Po vsi deželi rastejo krasni gozdovi, in je država glede
izkoriščanja gozdov na 2. mestu. Mnogo je rek. Rasine in Huron
se izlivata v jezero Erie, Saginaw  v Huron, St. Joseph, Kala-
mazoo, Grand River, Muscegon in Manistee  pa v jezero
Michigan.

Ob bregovih te države se lesketa v solnčnem svitu vodovje »sladkovodnih
morij«, ali pa buči njih valovje, kadar drvi čez nje ledeni sever. Najmanje
jezero je St. Clair,  ki ima v premeru komaj 50 km in je le 6 m globoko. —
Lake Huron  pokriva 59.500 km 2 , in znaša največja globočina 214 m. Velik
otok Manitoulin in poluotok rta Hurd oklepata zaliv Georgian Bay z mnogimi
otoki. Ob bregovih je podnebje zelo ostro in pogosti viharji ovirajo promet.
Ves je v Zedinjenih državah Lake Michigan.  Jezero je 560 km dolgo (pri¬
bližna daljava Dunaj-Trst), 135 km široko (Ljubljana-Trst) in 262 m globoko.
Površje meri nad 60.000 km 2  (Švica 41.000). Obrežje je mestoma jako strmo,
brez posebnih pokrajinskih lepot. Ob jesenskih dneh so solnčni zatoni divni.
Ker se voda bolj segreje, vpliva to jezero blažilno na podnebje. Največje je¬
zero s sladko vodo na zemlji je Lake Superior.  Dolgo je 625 km, široko
260 km ter pokriva 81.000 km 2 . Obrežje je večinoma strmo, voda še poleti mrzla
in čista. V jezero se zliva nad 200 rek; mnogo je otokov. Ribji lov je izdaten.
Podnebje na obrežju je ostro.

Poljedelstvo  je jako razvito; pridelujejo vse vrste žita; po¬
sebno sadijo mnogo sladkorne pese (na 2. mestu). Na enaki stopnji
je tudi živinoreja,  ker je v deželi mnogo travnikov. Obrt  se
naslanja na bogate gozdove in rudnike. Izdelujejo hišno opravo,
vozove ter železniške stroje. Dežela ima mnogo mlinov in žag.

*

*  *

7. Države na

so velike množine železa. Nekaj

144

Glavno mesto je Lansing (31.229 prebivalcev) ob reki Grand
River, z živahno obrtjo. Poleg državne hiše je lep spomenik guver¬
nerja Austina Blaira. Grand Rapids (112.571 prebivalcev) ima veli¬
kanske tovarne, katere goni vodna sila 6 m visokega slapa reke. —
Največje mesto države je Detroit (465.766 prebivalcev) na bregu reke
Detroit, ki veže jezera Erie, St. Clair in Huron. Mesto je dobro zidano,
ima krasne trge in ceste z drevoredi, živahno trgovino z žitom, volno,
mesom in bakrom, in obsežne tovarne. Škatljicam podobne bloke
križajo žarkom podobne ulice, ki so zvečer lepo razsvetljene.

Kraj, kjer stoji zdaj mesto, so obiskali najprej francoski trgovci (1.1670)
in znani La Salle 1  (1.1679). L. 1701 je postavil Cadillac trdnjavo Pontchartrain,
ki je prišla 1.1760 v angleške roke in se je 1.1763—64 petnajst mesecev junaško
branila indijanskemu poglavarju Pontiacu. Angleži so odstopili trdnjavo 1. 1783
Uniji, a Amerikanci so jo zasedli šele 1.1796, ko se je vdala tudi trdnjava Fort
Lernault. Kraj je štel 1.1824: 1500 prebivalcev ter bil povzdignjen v mesto.

V sedmih mesecih, ko je jezero odprto, gre mimo mesta do
60.000 ladij. Ob glavnih cestah stojijo obsežna poslopja in lepe
cerkve. Na otoku Belle Isle so razni parki, mnogi še v prvotnem
prirodnem stanju. Na bregu reke se vije široka cesta okoli mesta.

Proti jugu so mesta: Ypsilanti (6230 prebivalcev) z velikan¬
skimi papirnicami; Ann Arbor (14.817 prebivalcev), cvetoče mesto ob
reki Huron z državnim, 1.1837 ustanovljenim vseučiliščem (4000 di¬
jakov); Kalamazoo (39.437 prebivalcev), križišče mnogih prog, in
Jackson (31.433 prebivalcev) v rodovitni ravnini z velikimi tovarnami.

*

* *

Po severoamerikanskem nenasitu (Gulo muscus), ki je posebno
tu doma, se imenuje država tudi »Wolverine State  — država
nenasita«. Francoske naselbine so se pričele 1. 1650. O. Marquette

je misijonaril v deželi od leta 1668.
Angleži so dobili deželo v oblast leta
1760. Michigan je bil del velikega
severozapadnega teritorija. Leta 1805
je postal samostojen teritorij in leta
1837 samostojna država.

1  Robert de la Salle  je odkril v
francoski službi velike kose na severo-
zapadu. Let 1682 se je pripeljal po Missis-
sippiju kot prvi do Mehikanskega zaliva.
Pri prodiranju v Texas*so ga umorili nje¬
govi lastni ljudje.

mz

Mr. A. Virant z družino, naseljenec
v Lorainu, O.

145

Wisconsin (Wis.).

Površje: 144.845km 2 . Okrožij: 70. Pre¬
bivalcev: 2,333.860, med njimi 10.031
Indijancev. Senatorjev: 33. Državnih
poslancev: 100. Reprezentantov: 11.
Glasov za predsednika: 13.

isconsin (Uiskčmsin) leži med jezeri
Superior in Michigan ter gorenjim
Mississippijem. Približno 50 km
južno od Lake Superior se vleče
skozi deželo vrsta hribov (Rib Hill,
592 m); sicer je država valovita
ravan s posameznimi višinami. Razen večjega jezera Winnibago ima
država na vzhodu in severu še nad 2000 manjših jezer. Glavne reke
so: Wisconsin, Chipevva,  St. C r o i x, ki se izlivajo v Mississippi;
Montreal in St. Louis  tečeta v Lake Superior, in Manitovvoc,
Sheboygan, Root  proti jezeru Michigan. Podnebje  je zdravo.
Poletja niso prevroča, zime so sicer dolge in mrzle, a imajo stalno
vreme; krasne so jeseni. Wisccnsin je poljedeska  država in pri¬
delujejo vse vrste žita. Mnogo donaša živinoreja,  največje bo¬
gastvo države so pa gozdovi. Veliko je divjačine in vode imajo
dobre ribe. Iz Michigana segajo v deželo pasovi železne rude; na
jugu se nahaja svinec. Mnogo je apna in granita. — Obrt  se na¬
slanja na bogastvo gozdov; poleg tega je še mnogo topilnic, livarn,
valjarn, steklarn, predilnic, usnjarn in pivovarn. Trgovina  je ži¬
vahna, ker je dosti prometnih sredstev.

Glavno mesto je Madison (25.531 prebivalcev), prijazno mestece
med krasnimi jezeri Mendota, Menona in Wingra. Na dveh višinah
ob jezeru Mendota je državno, 1849 ustanovljeno vseučilišče (3000
dijakov), obširna knjižnica in zvezdama (Washburn), ki je ena naj¬
boljših Amerike. Družba »State Historical Society of VVisconsin« ima
zbirke, ki so važne za zgodovino zapada in prvih prebivalcev države.

Tu hranijo staro listino, ki označuje način, kako so naseljenci od Indi¬
jancev kupovali zemljišča. V prestavi se glasi:

»V 1.1793 sta bila pričujoča Wabissipine in The Black Tobacco, ki sta
se prostovoljno odpovedala in oddala gospodu Dominiku Ducharme od Por-
taža of Kokalin do konca prerije doli okoli 40 jutrov na široko; in na drugi
strani, nasproti Portažu, 4 jutra na široko in 30 jutrov na dolgo. Imenovana
prodajalca sta zadovoljna in odškodovana z dvema sodčkoma ruma.

10

Amerika.

146

V potrdilo sta naredila svoja znamenja; ker je pa stari Wabissipine slep, je
naredil priča to znamenje za njega.

J. Harrison, 1 .,. za Wassipina. Znamenje Black Tobacca.

L. Macauley, J ^ rlC ' Znak *) orla. Znak *) bobra.

Podpisani, ki imajo pravico do Portaža, so svoje pravice enako prodali
in jamčijo za vsako vznemirjenje. Zase so dobili pet galon ruma;  izjavijo,
da so s tem zadovoljni in plačani. V potrdilo so naredili svoja znamenja.

J. Harrison, priča. The Eagle. The Eaglet.*) The Beaver.

Pecames,*) njegov sin. Chemes.

Potrjeno v Portažu of Kokalin, v letu našega Gospoda 1796, dne 31. ju¬
lija. Zaradi Portaža en sodček ruma.  Dne 8. avgusta 1798 sodček ruma,
mešanega »a mesines«, da se odpravijo med njimi prepiri; s tem se zadovoljijo.

The Eagle. Beaver. D. Ducharme.

The Black Tobacco. Wachitte. Wabissipine. The Drinker.«

Mesto Milwaukee, Wisc.

Največje mesto je Mihvaukee (Miluoki), križišče mnogih železnic,
eno izmed najvažnejših tovarniških in trgovinskih mest na severo-
zapadu. Mesto leži na valovitem bregu jezera Michigan ob izlivu reke
Milwaukee, ki združuje v mestu še dva manjša pritoka. Ob jezeru je
dobro pristanišče, po reki pa morejo priti največje ladje neposredno do
velikanskih skladišč. Ceste so široke in imajo krasne drevorede; hiše
so večinoma iz rumenega kamna, zato pravijo mestu »Cream City«.

*) Pri zvezdah so obrisi dotičnih živali.

147

Milwaukee je bilo še leta 1834 priprosto tržišče za kožuhovino
Francoza Salomona Juneaua (Žilnb), a je hitro rastlo. Leta 1840 je
bilo tam 1712, leta 1860 že 45.246, leta 1903: 312.736 in leta 1910:
373.857 prebivalcev. Največ tržijo z žitom, moko in lesom. Žitna
skladišča (Elevators) imajo prostora za 5 %  milijona bušelnov.
Pivovarne so izmed največjih Amerike. Tvrdke Pabst, Schlitz zvarijo
na leto vsaka nad 1,600.000 hi piva. Mnogo izvažajo svinjskega
mesa. V tovarnah izdelujejo usnje, jeklo, železo; mnogo je tudi to¬
bačnih tovarn. Najznamenitejše poslopje je Federal Building,
iz granita v romanskem slogu; tu so pošta, sodnija in colninski urad.
Layton Art Gallery  ima lepe zbirke; javna knjižnica (Public
Library) ima 150.000 zvezkov; v stolpu mestne hiše je velikanski
zvon. Mesto ima veliko in jako lepih cerkva, n. pr. katoliško stolnico
sv. Pavla, obsežnih parkov in prijetnih šetališč. Po raznih tovarnah
je zaposlenih mnogo Slovencev, ki imajo zunaj mesta v West Allisu
svojo lepo cerkev. Blizu mesta je velik zavod St. Francis Semi-
nary,  ki ga je ustanovil Avstrijec dr. Salzmann. Tu je študiralo
več slovenskih duhovnikov.

Mesto La Crosse (30.417 prebivalcev) ob Mississippiju ima krasno
lego, živahno trgovino in velikanske žage. Racine (38.002 prebivalca)
ima velike tovarne za vagone, vozove in poljsko orodje. Oshkosh
(33.062 prebivalcev) ima veliko semenišče, norišnico, tovarne in velike
žage. Eau Claire (18.310 prebivalcev) je središče lesne trgovine na
severu. Tovarniško mesto je Sheboygan (26.398 prebivalcev) s
slovensko naselbino.

*

* *

Wisconsin je prišel k Zedinjenim državam l. 1783, v resnici pa
šele po vojski 1. 1812 do 1815. V deželi so bili tedaj Francozi in
Indijanci. Najprej je tvoril del severozapadnega teritorija, 1. 1836 je
postal samostojen teritorij, ki je
obsegal do 1.1838 tudi še Jowo in
do 1. 1849 Minnesoto. Dne 28. maja
1848 je bil Wisconsin sprejet v
Unijo kot samostojna država. Pri
državnih volitvah imajo ženske
volilno pravico. Ker ima država
mnogo jam, v katerih so prvi ru¬
darji in drvarji pozimi stanovali, se
Wisconsin imenuje tudi »Badger
State  — država jazbecev«.


10 *

148

Minnesota (Minn.).

Površje: 217.088km 2 . Okrožij: 82. Pre¬
bivalcev: 2,075.708, med njimi 10.008
Indijancev. Senatorjev: 63. Državnih
poslancev: 119. Reprezentantov: 10. Gla¬
sov za predsednika: 11.

innesota pomenja v narečju Dakota-
Indijancev »mnogo voda ali kalna
voda«; država leži v porečju Mis-
sissippija in je višavje. Od osred¬
njih Itasca Mts. (512 m) se odločijo
proti jugozapadu in severovzhodu
razne vrste z gozdovi obrastlega
in rudnin jako bogatega gorovja (Messabi, Vermilion). Južnozapadni
del, do 430 m visoki Coteau de grand bois,  se vleče skozi ves
južni del države. S hribovjem menjavajo peščenata goričja, močvirja,
prerije in doline. — Poleg Mississippija  so večje reke še: Minne¬
sota,  ki prihaja iz jezera Big Stone in se izliva pri Št. Pavlu v Missi-
ssippi, potem St. Croix, St. Louis, Red River in Red Lake
River.  Država ima okoli 10.000 jezer, ki pokrivajo z rekami vred
9940 km 2 . Največja jezera so: Leech, Red Lake, Mille Lacs, Vermilion
in Itaska. Jezera kažejo pogostoma sledove iz dobe večnega ledu.
Podnebje  v Minnesoti je sicer ostro, a zdravo. Pozimi pada toplomer
pogostoma pod —20°C. Vendar je pa vreme večinoma jasno in zrak
suh. Minnesota je poljedelska  država. Pridelujejo pšenico (polo¬
vico vsega pridelka v Uniji), oves (na 4. mestu), ječmen (na 2. mestu),
lan (V, vsega pridelka), rž, krompir in zelišča. Znatna je seve tudi
živinoreja.  O b rt  se'naslanja na prirodna bogastva dežele: gozdove,-
rudnike, poljske pridelke. Glede železne rude zaostaja država le za
Michiganom, glede mlinov je pa na prvem mestu. Mnogo ima tudi
klavnic, žag, in živahno trgovino z žitom. Tovarne izdelujejo vozove,
hišno opravo in poljedelsko orodje. Znatno je ribarstvo.

*

* *

Glavno mesto je Št. Pavel (214.744 prebivalcev) ob Mississippiju,
v krasni legi na policam podobnem obrežju. Mesto je križišče mno¬
gih prog in ima zelo živahno kupčijo v velikem in malem.

Prvi evropejski naseljenec je bil Kanadec Pierre Parent,  ki je prišel sem
1.1838. Ime Št. Pavel izvira od kapelice, katero je neki francoski misijonar
sezidal in jo posvetil sv. Pavlu.

Mesto ima mnogo lepih poslopij. Krasna je državna hiša iz
granita in georgijskega marmorja ter umetnimi slikami na presno.

149

Izmed zasebnih hiš je najlepša palača predsednika železnice Great
Northern, J. Hilla, z mnogimi umetninami.

Na zapadnem delu mesta je velikansko katoliško semenišče
sv. Tomaža Akvinčana, kjer je študiralo in poučuje več Slovencev.
Na vzhodnem delu je pri indijanskih grobovih (Indian Mounds) na
Dayton’s Bluffu krasen razgled na mesto in široko, veličastno reko.
Blizu je tudi jama Carver’s Cave, ki je imenovana po kapitanu Jona-
thanu Carverju, ki je l. 1767 tukaj sklenil z Indijanci neko pogobo.
Na severozapadnem delu zunaj mesta je Como Lake in Como
Park,  krasno zabavišče; še nekoliko dalje je Fair Ground,  kjer je
prvi teden septembra velikanski semenj, h kateremu prihaja do 200.000
ljudi. Št. Pavel ima lepe cerkve. Zidajo krasno stolnico. Mestu
ponos so cerkve sv. Frančiška, katero je zidal sedanji škof J. Stariha,
sv. Bernarda, kjer župnikuje g. Ogulin, in sv. Neže, katero je zidal
1. 1910 tamošnji zaslužni župnik J. Solnce.

Slovenski lovci iz naselbine Ely, Minn.

Komaj 10 km od glavnega mesta leži ob reki Mississippi naj¬
večje mesto Minnesote, Minneapolis (301.408 prebivalcev) ob enem
največje tržišče za moko na svetu. Mestno okrožje ni tako gosto
obljudeno kakor v Št. Pavlu, a je večje in se odlikuje po bolj zna¬
menitih stavbah, vrtih in nasadih, ki mu dajajo izreden kras. Naj¬
lepše hiše so na Summit in Linden Avenue in na Harmon Plaču.
Minneapolis leži sredi silno rodovitnega žitnega polja; poleg tega
nudijo Anthony Falls,  ki razvijajo pri navpičnem padcu 15 m za
50 do 100.000 konjskih sil vodne moči, izredno silo za obrt.

150

Vodopad je dobil svoje ime od belgijskega frančiškana Louisa H en ne p i na,
ki je prišel sem 1.1680, a sedanja vas St. Anthony, ki spada k mestu, je nastala
šele 1.1838. Naselbina, kjer je zdaj mesto Minneapolis (»minne« pomeni v
jeziku rodu Sioux »voda«, »polis« = mesto), se je pričela šele 1.1852 ter je bila
1.1867 povzdignjena v mesto.

Velikanski mlini, katerih je okoli 25, zmeljejo na dan 75.000
barlnov moke (1 barrel = 88 kg), na leto približno 16 milijonov. Žage
zrežejo na leto 14 milijonov m 3  lesa. Poleg tega ima mesto še to¬
varne za stroje in vozove. Tudi kupčija je živahna; uvažajo žito,
izvažajo pa moko in les. Od vodopadov je malokaj videti, ker razni
jezovi in umetni bregovi zajemajo vodo ter jo vodijo na mline,  ki
jim ni primere na svetu. Največji mlin je oni družbe Washburn
Crosby,  ki zmelje na dan 16.000 barlnov žita. Velikanska so tudi
žitna skladišča (Elevators), ki imajo prostora za 17 milijonov bušelnov
(1 bušel = 35 litrov) žita. Čudovito umetno so napravljene kakih 5 km
oddaljene žage (Lumber Mills). Ena sama zreže na leto 7 do 800.000
kubičnih metrov lesa.

Na južnozapadnem delu mesta je več manjših jezer, ki so med seboj in
z mestom zvezana s celo vrsto krasnih nasadov. Majhna reka tvori znani
vodopad Minnehaha  (»smehljajoča voda«), ki ga je opeval pesnik Long-
fellovv. Spodaj je še manjši pad, kateremu pravijo v šali Minnegiggle (»hehe¬
tajoča voda«). Na poti proti Št. Pavlu je Fort Sneli ing,  1.1820 sezidana
trdnjava. Krasen je izlet iz »Twin City« (dvojčiči), kakor se imenujeta mesti,
k jezeru Minnetonka,  »velika voda«, kakih 15 km od mesta. Jezero ima čisto
nepravilno obliko, je 20 do 25 km dolgo in ima okoli 250 km obrežja. Bregovi
so obrastli in posejani z vilami; med glavnimi kraji vozijo parobrodi.

Duluth (Djulut), »mesto na nadglavišču sladkovodnega morja«,
leži ob zalivu Fond du Lac, najbolj zapadnega notranjega kota jezera
Superior, ob izlivu reke St. Louis.

Mesto se imenuje v čast francoskemu vitezu Du Luth, ki je napravil v
17. stoletju več trdnjav ob gorenjem Mississippiju. L. 1860 je stala tu še vasica
z 80 prebivalci; v mesto je bil kraj povzdignjen 1.1869 in je štel 1.1880: 3483
prebivalcev. L. 1900 je mesto imelo 52.969, 1.1910 85.710 prebivalcev in je tako
hitro vzpelo, ker leži na kraju, kjer se začne plovba po jezerih, in kamor pri¬
hajajo železnice iz bogate notranjščine. Tudi bogati rudniki v bližini pospe¬
šujejo raz vitek.

Duluth je za Minneapolisom prvo tržišče za pšenico, torej pred
Chicagom. L. 1899 je njegovih 16 velikih skladišč hranilo 40 milijo¬
nov hi pšenice. Na leto prihaja v pristanišče do 9000 ladij, ki dova¬
žajo premog ter odvažajo moko in rudo. V bližini so velike žage
in je trgovina z lesom znatna. Mesto je lepo zidano in ima velike
prodajalne.

Gorovja Messabi in Vermilion Range imajo najbogatejše rudnike na svetu.
Rudniki so dali 1.1903 14y 2  milijona ton najboljše rude. Vsi rudniki ob jezeru
Superior so v istem letu dali 24,300.600 ton železne rude. Najboljša ruda, ki
ima 80% železa, je v mestu Tower, ona v mestih Ely in Eveleth ima 65°/ 0 .

151

L. 1911 so pridelali v rudnikih »Messabi Range« 6,417.523 ton; Fayal je dal
443.804, Genoa 924.427, Pioneer 400.918, Zenith 449.708. Od »Vermillion Renča«
je dal rudnik Minnesota 65.349, Chandler 50.181) Savoy 87.963, Sibley 1899 in
Section 30: 34.289 ton. V okraju St. Louis je, večinoma v rudnikih, zaposlenih
15.000 Slovencev.

Druga mesta so še: St. Cloud (10.600 prebivalcev), kjer škofuje
naš rojak, mil. g. James Trobec; Fergus Falls (6887 prebivalcev) ob
reki Red River z velikimi mlini in tovarnami; tu se začenjajo nepre¬
gledna pšenična polja. Južno od Št. Pavla je Winona (18.583 prebi¬
valcev) v lepi pokrajini in z živahno trgovino z žitom.

Minnesota  nosi ime »North Star State  — država severne
zvezde«, ker nosi v grbu besede: »L’ Etoil du Nord«. V Minnesoti
je misijonarji frančiškan o. Hennepin okoli 1 1680. Vzhodni del od
Mississippija je pripadal severozapadnemu teritoriju, zapadni francoski
pokrajini Louisiana. Do 1. 1763 je bila dežela v francoskih rokah,
potem v angleških. K Uniji je prišla 1. 1783. L. 1849 je postala
Minnesota teritorij in dne 11. maja 1858 samostojna država.

Iowa (Io.).

Površje: 145.100km 2 . Okrožij: 99. Prebi¬
valcev: 2,224.771, med njimi 352 Indijancev.
Senatorjev: 50. Državnih poslancev: 100.
Reprezentantov: 11. Glasov za predsed¬
nika: 13.

owa (Aioua) je brez gorovja in na ve¬
like daljave 130 do 510 m visoko va¬
lovito višavje; na severu je mnogo
jezer, doline rek so rodovitne, obrežje
je mestoma strmo (bluffs). V Missi-
ssippi  se izliva 480 km dolga reka
lowa  in še večja Des Moines ali
Krosagua.  Obrežja rek so veči¬
noma pokrita z gozdovi; večji del države je prerija brez drevja. Glede
porabe tal za poljedelstvo  je lowa prva država Unije (84°/ 0  tal
so njive). Pridelujejo koruzo, oves (oboje na 2. mestu), ječmen in lan.
Glede živinoreje  je na prvem mestu. Glede konj zaostaja za
Illinoisom in glede goved za državo Texas, a prekaša vse države v
svinjereji in perutninarstvu. Obrt  pospešujejo veliki zakladi premoga

152

in ugodna občila (15.705 km železnic 1. 1910). Izvažajo meso in
moko. Poleg premoga ima dežela tudi svinec, cink, železo in mnogo
ilovice.

*

* *

Glavno mesto, Des Moines (De Meun, 86.368 prebivalcev), leži
ob izlivu reke Raccoon v Des Moines, je važno križišče in ima živahno
trgovino ter več tovarn. Državno hišo je l. 1904 ogenj poškodoval, a
so jo prenovili. Tu je Drake University, ki ima 1200 dijakov. Ob
Mississippiju so Burlington (24.324 prebivalcev) z živahno trgovino
po reki. Trgovine so ob reki, mesto samo na visokem bregu.
Davenport (43.028 prebivalcev) je v krasni legi ob reki z velikimi
tovarnami in trgovino z žitom in premogom. Najstarejše mesto države
je Dubuque (Djubuk, 38.494 prebivalcev). Mesto so zidali 1. 1833 na
kraju, kjer je Julien Dubuque 1. 1788 ustanovil naselbino. Mesto ima
velikanske železniške delavnice. Counsil Bluffs (29.292 prebivalcev),
1.1846 ustanovljeno mesto, leži na strmem bregu reke Missouri nasproti
Omahi in ima živahno obrt. Iz Fairmount Parka je krasen pogled
na mesto in reko.

Ko sem se dne 16. julija 1909 vozil ob reki Missouri,  je bila voda tako
motna, kakršna je v rekah ob povodnjih. Ne vem, ali je reka vedno tako
»umazana«; tokrat je zaslužila ime, katero soji  dali Indijanci. Missouri pomenja
namreč »umazanec« ali »umazanka«, malo lepše bi rekli »blatna reka«. Tudi
ob Missouriju imajo pokrajine, kakor večinoma ob drugih amerikanskih rekah,
še ves čar veličastne divje prirode. Na obeh straneh se razprostirajo mogočni
gozdovi s krasnimi drevesi; med njimi vidiš posamezne čeri do 100 m visokih
peščenjakov. Samotne ladje na reki ali poslopja naseljencev med drevjem izgi¬
njajo v veličini divje prirode. Veličasten tok vodovja, otoki, peščenine, izruvana
drevesa v reki in ob bregovih, neskončni gozdovi in nepregledne prerije, vse to
naredi vtis, kakor bi bila priroda še sama sebi prepuščena. Ako srečaš čoln,
ali vidiš naselbino, postane pokrajina prijaznejša, ker bližina ljudi učinkuje
prijetno na človeka; če pa izginejo, je vse zopet tako samotno in divje, kakor
bi bili na prvem čolnu, na katerem je človek prvič meril to divje vodovje in te
temne gozdove.

*

* *

lovca nosi priimek »Hawkey State  — država jastrebovega
očesa«. Deželo je obiskal že I. 1673 jezuit o. Marquette, in so se
naseljevali v njej izprva Francozi. L. 1763 jo je Francija odstopila
Španiji. Pozneje je prišla zopet v oblast Francoske in 1. 1803 k Uniji.
Najprej je bila del severozapadnega teritorija; od 1. 1836 je spadala
kot distrikt k teritoriju Wisconsin. Nato so jo l. 1838 organizirali
kot samsvoj teritorij, ko je štela komaj 23.000 prebivalcev. Država
je postala 1. 1846. L. 1857 so bili tu še boji z Indijanci,

153

8. Države v prerijah in stepah.

North Dakota (N. Dak.).

Površje: 183.577 km 2 . Okrožij: 39. Pre¬
bivalcev: 577.056, med njimi 7990 Indijan¬
cev. Senatorjev: 32. Državnih poslan¬
cev: 71. Reprezentanti: 3. Glasi za
predsednika: 4.

orth Dakota (Nort Dakota) tvori s
South Dakoto velikanski čveterokot
ob zgornjem toku reke Missouri.
Valovita prerijska pokrajina ima
dosti vode, a le malo gozdov. Prav
po sredi držav teče Missouri.
Vzhodno od njega in vzporedno z
njim se vleče proti jugozapadu nizko
gorovje Coteau du Missouri.  Na zapadu so Bad Lands  Ma¬
lega Missourija, divje razdrapano in razsekano gorovje, ki ima ne-
številno ožin (canons), prepadov in čudovitih skalnih tvorb.

V južnih delih je mnogo podzemskih jam. Znamenita je »jama vetrov —
Wind cave«, katero so odkrili 1.1877. Prebivalci jo prištevajo svetovnim ču¬
desom. Dozdaj so odkrili v njej do 3000 raznih prostorov. Kadar se vreme
izpreminja, se pojavlja v jami močan zračen tok, ki ga ne morejo pojasniti.

V južnozapadnem kotu so Black  Hi  11 s (Harney Peak, 2247 m),
na meji proti Kanadi nizki Turtle Mts.  Na vzhodu je mnogo jezer,
med temi Thompson, Big Stone in solnati Devil’s Lake. Planjave
so mestoma ravne kakor površje mirnega morja.

Ko sem se dne 30. rožnika 1909 vozil po železnici Great Northern skozi
prerije in stepe, se nisem mogel nagledati njih prirodnih krasot. Ure in ure je
drvil vlak po planoti, ki je ravna ko miza, podobna morski ravani. Živo sem
se spominjal besed našega Meška  o stepi: »Stepa, neizmerna in nedogledna.
Kamorkoli obrneš oko, glej, vsepovsodi ista enolična ravnina — kakor bi po¬
metal kdo z mogočno roko z nje vsak
vršek, vsak holmec in hribček. Ne¬
dogledna je in neizmerna kakor misli
človeške, velika in brezmejna kakor
njegovo hrepenenje: nikjer meje,

nikjer ne konca ne kraja, izhajajoča
iz neskončnosti in izlivajoča se v
neskončnost — neskončnost sama.«

Vigredi l. 1911 sem imel priložnost
občudovati kras prerij v severoza-
padni Kanadi. Drugače enolične
ravnine imajo v obilici prirodnih
krasot, kakršnih ne pozna gorski »

Bad Lands« v Severni Dakoti.

154

svet. Naravnost veličasten je v prerijah solnčni vzhod in zaton. Ni čuda, da
je Indijanec z vso dušo ljubil ta svoj dom, in mu je krvavelo srce, ko so ga
s silo tirali v tujino!

V Missouri tečejo na levem bregu Big Sioux, Dakota ali
James,  na desnem Little Missouri, Grand, Moreau, Big
Cheyenne in White. Podnebje je zdravo, dasi se vreme hitro
izpreminja. Zime so silno mrzle in so divji snežni meteži (Blizzards)
jako nevarni. Vigred pride kar čez noč; poletja so včasih vroča,
jeseni mirne in krasne. Dežja ima zemlja sicer dosti, a vendar trpijo
mnogi deli sušo. V novejšem času so mnogo storili za umetno na¬
makanje zemlje; skopali so veliko studencev, ki dajajo na minuto do
3000 galon vode, in s tem pridobili mnogo rodovitne zemlje. Glavni
pridelek daja poljedelstvo.  Dakota ima velikanske farme. Njive,
l<atere orjejo s strojem na plin ali par, imajo po kilometre dolge

Indijanska družina rodu Sioux, N. Dak.

brazde. Pridelujejo v severnih delih pšenico, v južnih koruzo. Na
enaki stopnji je tudi živinoreja.  Dakoti imata poleg zlata in srebra
premog, železo, baker in cin. Obrt  se je šele začela razvijati. Mnogo
je mlinov ob rekah in žag, kjer so gozdovi.

*

* *

Glavno mesto je Bismarck (5443 prebivalcev) ob Missouriju.
Mesto ima lepo državno hišo (iz 1. 1894) in nekaj tovarn; drugače je
neznatno. Večji kraj je Fargo (14.331 prebivalcev) z živahno trgo¬
vino z žitom.

Severno Dakoto imenujejo: »Great Cereal State  — Velika
žitnica«.

155

South Dakota (S. Dak.).

Površje: 200.932 km 2 . Okrožij: 53. Prebi¬
valcev: 583.888, med njimi 20.221 Indijan¬
cev. Senatorjev: 33. Državnih poslancev:
69. Reprezentanti: 3. Glasi za predsed¬
nika: 4.

outh Dakota (Saut Dakota) ima z
Severno Dakoto enako izobrazbo;
tudi gospodarske razmere so pri¬
bližno iste. Kraji, kjer so naseljeni le
Indijanci, obsegajo okoli 40.000 km 3 .

Glavno mesto je Pierre (3656
prebivalcev). Večje je Sloux Falls
(14.094 prebivalcev) ob reki Big Sioux River. Vodopade reke so izrabil'
za velike mline. — Važni mesti sta še Aberdeen (10.753 prebivalcev)
in Watertown (7010 prebivalcev).

Ljudstvo imenuje državo »Coyote State  — država prerij¬
skega volka«.

Indijanci.

Farewell! said he Minnehaha!

Farevvell, o my Laughing Water!

Ali my heart is burried vvith You,

Ali my thoughts go onward with You!

Come not back again to labor,^

Come not back again to suffer,

Where the famine and the fiver
Wean the heart and waste the body.

Soon my task will be completed,

Soon your footsteps i shall follovv
To the lslands of the Blessed,

To the Kingdom of Ponemah,

To the Land of the Hereafter!

Longfellovv v spevu »Hiavvatha«.

V obeh Dakotah in v Minnesoti je okoli
40.000 Indijancev in tam moreš še dandanes opa¬
zovati njih življenje. Mnogokje se vidi, kako
rdečekožci ribarijo v svojih čolnih (canoe —
izdolbeno deblo) po rekah in jezerih, dočim so
ženske pri svojih poslih v šotorih, razcapana
deca pa okoli ognjišča, nad katerim visi neizogibni kotel. Kaj kuhajo, o tem je
bolje, da ne govoriš, ker ni za »moderne« želodce. Indijanci so vobče prijatelji
rdečih barv; ljubijo rdeče odeje, rdečo obleko, rdeče hlače, rdeče plašče. Zaradi
nesnage pa je večinoma težko določiti, kakšno barvo je prvotno imela obleka;
možje in ženske nosijo hlačam podobno obleko z rdečimi traki. Med možmi

Indijanski poglavar
v vojni opravi.

156

najdeš tudi prave junake; vobče pašo Indijanci malo razviti, bolj srednje rasti;
široki obraz kaže mongolski značaj; saj so Indijanci potomci Mongolov, ki so
prišli čez Masko v Ameriko. Ženske so majhne in hodijo silno neokretno, ker
imajo izredno kratke noge. Na konju pa je Indijanec lepa prikazen.

Večina Indijancev v Minnesoti govori prav dobro francoski in je katoliške
vere, ker so jim francoski misijonarji že od začetka oznanjevali sv. vero. Mnogo
je med njimi mešancev, ki znajo dobro izkoriščati svojo, višjo izobrazbo.

Indijanci v Dakoti pripadajo rodu Sioux  (Zuh), kar pa je le priimek.
Sami se imenujejo Dakota. Ime Sioux je menda nastalo tako-le: Rod Odshivva
je imenoval rod Dakoto Nadoessi;  iz tega so Francozi naredili Nadovvessi,
oziroma Naudowesioux in po skrajšanju samo »Sioux«. Naudowesioux pomeni
po našem »oni, ki prereže vrat«, in še danes označujejo druga prerijska plemena
»Sioux«-lndijance samo s tem, da potegnejo z roko čez grlo. Plemena sama se
imenujejo tudi Otcheanti-Tchakon,  kar pomenja »sedem ognjišč posvetova¬
nja«, ker so menda, kakor Irokezi, nastali iz sedem rodov.

Hrib »Look out«, N. Dak.

Med seboj imajo zvezo, a so
neodvisni; le, kadar se gre za skupno
zadevo, odpošlje vsak rod svoje od¬
poslance v gozd, ki je določen za
zbirališče. Ako je sklep važen in
se mora ohraniti, naredijo s sekiro
v kako drevo znamenja, ki se tičejo
sklepa, in vsak rod pristavi svoj

»pečat« ali grb. Sioux so še dan¬

danes izmed vseh rodov največji so¬
vražniki »bele kože«, bojeviti, hrabri,
neupogljivi; omika se jih je le malo
prijela, dasi so francoski misijonarji
že pred 200 leti delovali med njimi, in so v drugih ozirih ravno oni najbolj napre¬
dovali. Sicer so v rezervacijah, a nimajo vsi stalnih sedežev; mnogi se preživljajo
le z lovom in kupčijo s kožuhovino. Sioux niso lepi, a njih oko ima nekaj pri¬
jaznega; pri shodih, katere jako ljubijo, se držijo pretirano svečanostnih obredov.
Njih stanovanja so večinoma še šotori, z ognjiščem na sredi in odprtino zgoraj,
iz katere odhaja dim. Prej so jim dajali živež bivoli in jeleni; zdaj se preživ¬
ljajo z govedino, koruzo in moko; jako ljubijo tobak, kavo in sladkor. Orožje

je bilo prej: znana sekira »Tomahavvk«, lok in pušica, katero rabijo še danes
na lovu. Zdaj imajo tudi puške. Obleka je različna; na kožuhe radi napackajo
svoje »junaške čine«, ki so pa navadno precej »amerikanski«. Za obraz imajo
razne »olepševalne pripomočke«, kakor bi bili hodili pri Parižankah v. šolo.
Ker so na svojo kosmetično spretnost jako ponosni in bržkone še bolj na svoj
z raznimi barvami »olepšani« obraz, se pogostoma ogledujejo v zrcalu, katero
ne sme manjkati nobenemu Indijancu. Za vojsko imajo posebno opravo, ki je
navadno iz bivolove kože, »krasno« pomalana; okoli glave oziroma »vojne kape«
je narejen pas, na katerega so nataknjena orlova peresa; okoli vratu je venec
medvedovih krempljev itd. Ko sedi tako opremljen Indijanec na svojem napol
divjem konju, no tedaj pa je res junak od pete do glave, da bi se vanj lahko
zagledala celo kaka Evropejka!

Sodbe o Indijancih so jako različne in je težko razločiti resnico. Gotovo
so ti narodi preslabi proti moči prodirajoče omike, dasi so v marsičem sprejeli
omiko. Jako malo cenijo življenje., in morda je ravno v tem največja ovira za

157

evropejsko omiko, ki ceni življenje nad vse drugo. Dokaz temu je sledeča
dogodba.

Poglavarja Tatimima  so obsodili na smrt. Sporočil je svojim sorod¬
nikom, naj nikar ne žalujejo za njim, češ: »Star sem in nimam upanja, da bi
še dolgo živel. Smrt ne skrajša dosti mojih dni. Imam upanje, da grem takoj
v stanovanje Velikega duha kjer bom srečen vekomaj.«

Te besede je slišal drug obsojen poglavar, Tazoo,  in ta je ogovoril
svoje prijatelje tako-le:

»Povejte bratom, da bodeva spravljena iz sveta po istem potu, po katerem
bodo morali v kratkem iti tudi oni. Greva najprej, a mnogi najinih prijateljev
bodo kmalu sledili. Upam, da pridem k Velikemu duhu in bom tam srečen.
A pot tja je dolga in daljava velika. Ker sem zelo počasen, bo treba dosti
časa, da skončam pot in ne bom presenečen, ako me srečajo nekateri naših
mlajših prijateljev, katere zapustim, na potu, preden dospem na svoje mesto.«

Še danes se dogaja, da umrlim vojakom dajo v grob orožja, obleko, pipo itd.,
ter zakoljejo konja in ga ž njim pokopljejo. Za umrlimi silno žalujejo, in mar¬
sikdo si odreže v obilnosti gorja nekaj prstov.

Ako kdo Indijance zagovarja, ga opozarjajo na silne grozovitosti, katere
so divjaki uganjali celo z ljudmi, ki so bili z njimi prijatelji. Res so si Indi¬
janci mnogokrat hladili svoj srd nad ljudmi, ki so z njimi kupčevali, ali nad
naseljenci, ki so zožili njih lovske livade. Mnogokje so se Indijanci med seboj
zavezali, da bodo neusmiljeno pokončali vsako »belo kožo«, ki hodi na lov
zaradi kožuhovine in jim prikrajšuje s tem skoraj edine dohodke. Strašne reči
pripovedujejo o belih ženskah, ki so jih Indijanci ujeli. Očetu, sinu, bratu takih
nesrečnih žrtev zažari oko v divjem ognju, ako kdo o Indijancih drugače go¬
vori nego o steklih psih ali o volku, katerega ustreliti je dolžnost vsakega
poštenjaka.

Mnogokje se vname boj za obstanek in lov človeka na človeka. Ako je
zmagal Indijanec in »škalpiral« svojega sovražnika, si je rad ohladil jezo tudi
nad nedolžnimi z živinsko grozovitostjo; če je pa v tem boju podlegel »beli
koži«, tudi ta mnogokrat ni znala brzdati svoje maščevalnosti. Vjete »rdeče
kože« so navadno postrelili. Smrtnega strahu Indijanec ne kaže, ker ne ceni
življenja. Hladnokrvno pričakuje svoj konec. D&, hladnokrvnost kažejo celo
ženske, kakor nam zatrjuje pisatelj, ki je bival radi študij dalje časa med
Indijanci.

»Winnebago 1  Indijanci so imeli ob reki Trempeleau  svoj »vojni ples«,
nekaki narodni zbor. Na povratku je prišlo okoli 30 Indijancev po Mississippiju
in so se utaborili blizu mesta La Crosse v državi Wisconsin. Njih poglavar
je bil »Wau-kee-see-hoong-er-er« ali »kačji kralj«. Imel je dve ženi, Se-es-ka
in Hi-nee-kee. Se-es-ka je imela okoli trideset let; bila je vitke rasti ter imela
lep obraz z velikimi, temnimi očmi. Belci so jo imeli radi, njeni lastni rojaki
so jo pa naravnost oboževali. »Kačji kralj« je bil orjak, pogumen vojak in
trezen zelo mirna, dobra duša. Kadar se je pa nasrkal »ognjene vode«, je
začel divjati in se prepirati; potem sta imeli ženi težave z njim. Nekega dne,
ko se ga je bil prav nasrkal, je padel čez Se-es-ko, ki je bila sama v »wigwamu«
(šotoru), ter jo je udaril po glavi in plečih. V obupu je Se-es-ka porinila možu
nož v srce, tako da je kmalu umrl odpevajoč turobno smrtno pesem. V šotoru
je nastala zmešnjava, ker Indijanci so ljubili svojega poglavarja, a nič manj
njegovo ženo-morilko. Se-es-ka je dobro vedela, kaj jo čaka. Rotili so jo,

•Army and Navy Gazette« 1.1879.

158

naj zbeži k belim, a ni hotela bežati, ker je vedela, da ji bo sledila povsod
osveta. Z uprav indijansko vdanostjo se je zavila v svojo odejo ter se usedla
v svoj wigwam, vedno zroč proti vhodu, mrmraje pevajoč smrtno pesem; ni
se brigala za nobeno reč in le s silo je odgovarjala na kako vprašanje.

Winnebago so se pa, kolikor mogoče, ogibali osodne poti. Mnogi so
mislili, da se bo osvetila He-nee-kee. A ta je poslala le sla k sorodnikom
njenega moža ob reki Trempeleau s poročilom, kaj se je zgodilo. Tretje jutro
je dospel v šotorišče Indijanec, ki je bil vsem dobro znan in mu je bilo ime
Chau-no-ne-ga. Poznalo se mu je, da je hitro potoval. Molče pristopi k
mrtvemu poglavarju; v obrazu ni videti nobene izpremembe, iz ust ne pride
nobena beseda; čez nekaj časa se hitro obrne. Nihče ne izpregovori z njim
besede, a vsi ga natanko opazujejo. Mirno sname svojo puško, jo nabaše in

zapusti mrliča. Winnebago so dobro vedeli, kaj na¬
merava, a nihče se ni ganil, nihče se ni upal ziniti
besedice. Chau-no-ne-ga koraka počasi proti wig-
wamu, kjer je bila Se-es-ka. V obrazu se ji ne
gane mišica, nikjer ni sledu kakega notranjega ne¬
mira; krepko donijo otožni glasovi smrtne pesipi
iz njenih ust. Vidi, da stoji osvetovalec pred njo,
a ne kaže niti najmanjšega strahu in z železno res¬
nobo pričakuje svojo usodo. Oči obeh se ne sre¬
čajo. V Chau-no-ne-govem obrazu šviga ogenj sil¬
nega srda in maščevanja. Počasno in svečano dvigne
svojo puško, pomeri in sproži. Po šotoru zagrmi
pok, počasi se razprši dim, Se-es-ka sedi še vedno
na svojem mestu, čez glavo ima odejo — a ena
stran njene glave je razbita. Bila je mrtva, — »Kačji
kralj« je maščevan! Indijanec pogleda svojo žrtev,
ali je delo res dokončano, potem dene puško na
ramo in stopa počasi iz šotora. Nihče ga ne ogo¬
vori, nihče ne tirja računa od njega. Stopi v canoe,
vesla na drugi breg in izgine med grmovjem. Winne-
bago so pokopali še isti dan svojega poglavarja in njegovo ženo med nemim,
svečanim molkom. Strašen dogodek je bil končan.

Divja narava Indijancev se še dolgo ne bo popolnoma zgladila in izpre-
menila, ako se bo sploh kdaj. Zoper izbruhe maščevanja in divjosti so na
raznih krajih napravili »indijanske trdnjave«, kjer taborijo zvezni vojaki. Mnogo¬
krat so Indijanci pokončali take trdnjave z vojaki vred.

Deželo sta najprej prepotovala (1. 1804/06) kapitana Lewis in
Clark. Prva stalna naselbina je bila od 1. 1857 v Sioux Falls; Indi¬
janci so vse prejšnje naseljence pregnali. L. 1861 organizirani teri¬
torij je segal od Minnesote do Rocky Mts.; od njega so pozneje iz¬
ločili države Montana, Idaho in Wyoming. Ostanek so razdelili dne
2. novembra 1889 v dve državi.

Skalovje v »Bad Lands —
grdi kraji«, N. Dak.

mz

159

ebraska leži na vzhodnem obronku
Rocky Mts. ob reki Platte River.
Dežela je večinoma 260 do 1200 m
visoka prerijska pokrajina. Na za-
padu in severozapadu je nekaj večjih
hribov (White River Summit, 1487 m).
Poleg Missourija  je največja reka
Platte River,  v katero tečeta na

Površje: 200.797km 2 . Okrožij: 90. Prebi¬
valcev: 1,192.214, med njimi 3744 Indijan¬
cev. Senatorjev: 33. Državnih poslancev:
100. Reprezentantov: 6. Glasov za pred¬
sednika: 8.

Nebraska (Neb.).

severu Riobrara  in na jugu Republican. Podnebje  kaže mnogo¬
krat hipne izpremembe. Pozimi divjajo hudi severozapadni vetrovi,
poleti se pogostoma prikazujejo nevarni vrtinci (Tornados).

Dne 17. julija 1909 sem se vozil iz Denverja proti Omahi. Dan je bil
silno vroč, a krasen, in pogled na vrhove Rocky Mts. diven. Proti šestim se
začnejo na zapadu zbirati črni oblaki. V Evropi se pripravlja huda ura dalje
časa, tu smo bili hipoma sredi strahovitega naliva. Ko bi prej v Minnesoti ne
bil doživel že nekaj amerikanskih nalivov, bi se bil v resnici bal. Oblaki se¬
gajo prav do zemlje in hipoma nastane tema, da morajo v vlaku prižgati
električne svetilke. Bliski švigajo na vse strani in tako pogostoma, da se zdi,
kakor bi bila prerija od njih vednega žarenja v rumenovišnjevem ognju. Tres-
kanje in gromenje pretresa mozek in kosti. V tem divjeveličastnem besnenju
neba divja še vihar, kakršnega še nisem doživel. V blišču in žaru bliskov se
mestoma zapazijo drevesa, ki se vpogibajo kakor bilke, v pravem pomenu be¬
sede, do tal! Še v vozu se čutijo njegovi silni pritiski, dasi se vozimo proti
vzhodu, torej v smeri viharja. Dež ne lije, ne, odprle so se zatvornice neba,
kakor je moralo biti pri vesoljnem potopu; vihar suva in biča ploho proti vo¬
zovom s tako silo, da imamo v vozovih kmalu pravcato — povodenj. Celo
izprevodniki so zatrjevali, da take nevihte še niso imeli. Ker vlak prav nič ni
zmanjšal svoje hitrosti, se mi je zdelo, da se vozimo proti — peklu. Ne traja
pa dolgo, in na zapadu se začnejo deliti oblaki. V pol uri neha deževati, proti
jugu se vidi še črn oblak in sliši kak silen grom, a vihar je ponehal, in na
zapadu se zalesketa zahajajoče solnce, da kmalu žari prerija v oni krasoti barv,
v kakršnih se pri solnčnem zatonu spreliva pač le — prerija!

To je bil sicer silen vihar z groznim nalivom, a ni bil še noben »Tor¬
nado«. Sili takega vrtinca se nič ne more ubraniti. Poslopja, bodisi lesena
ali iz kamna, podira kakor bi bila otroška igrača; pogostoma jih izruva iz zemlje
ter jih nosi v zraku daleč proč. Najkrepkejša drevesa izruva s korenino vred,
ali jih zvija kakor človek z roko tanko bilko. Pred leti je tak vihar v St. Louisu
dvignil silno težak tovorni stroj iz proge ter ga zagnal daleč proč čez globok
jarek. Ker je proga ostala nepoškodovana, vihar stroja ni prevrnil, temveč ga
dvignil od tal!

160

Gotovo igra pri takih vrtincih elektrika važno vlogo. Navadno se javljajo
po soparnih dnevih in jih spremlja blisk in grom, dasi so tudi izjeme. Že več¬
krat so opazovali, kako se prikazen začne. Megli, ki segata čisto do tal in
žarita pogostoma v najbujnejših barvah, se začneta bližati; očitno vleče druga
drugo nase, na kar se začne prva sukati okoli druge. Po združenju nastane
velikanski lijak, ki se vrti z grozovito hitrostjo okoli samega sebe in se pomika
navadno v severovzhodni smeri. Vrti se vedno silno hitro, pomika pa pogostoma
tako počasno, da je včasih mogoče umakniti se silni pošasti. Kadar pride lijak
s svojim spodnjim koncem, ki meri v premeru le nekaj metrov ali kvečjemu do
D/akrn, do tal, se začne strašen ples in razdirajoče delo. Opustošenje lahko
opazuješ čez polja in livade, po ravnini in preko gor, kamor seže oko. Skozi
gozdove prereže pas kakor žanjica s srpom skozi žito; hiše, plotove, vse, kar
doseže, podere v trenutku in odnese pogostoma daleč s seboj. Dasi imajo v
Ameriki natančno urejena vremenska poročila, se jim dozdaj še ni posrečilo,
da bi bili iznašli sredstvo, s katerim bi mogli prebivalce opozoriti na pretečo
nevarnost. Vihar prihrumi pogostoma tako naglo, da ljudje niti ne najdejo
časa, da bi se skrili v kleti svojih stanovanj.

Tak »Tornado« je divjal dne 22. aprila 1834 v državah Mississippi in
Georgia, potem dne 19. majnika v državah Texas, Nebraska, Wisconsin, Minne¬
sota in Illinois ter napravil silno škode
in zahteval neštevilno človeških žrtev.
Ta orkan je bil menda izmed najsil-
nejših, ki so kdaj divjali po Zedinjenih
državah, ker toliko škode na premo¬
ženju in življenju še ni napravil nobeden.
Ko je že poprej eno uro deževalo, so se
popoldne med tremi in štirimi prikazali
prvi znaki; nastala je nočna tema; iz
daljave se je slišalo votlo gromenje
kakor bi se tresla zemlja; bobnenje je
postajalo vedno hujše, dokler se ni iz-
premenilo v strašen ples prirodnih sil
in neomejeno divjanje. Med silnim na¬
livom, grozovitim bliskom in gromom je »Tornado« divjal čez nesrečne kraje
in pogazil vse, kar je dosegla njegova razjarjena sila. Kdor je rešil življenje,
je izgubil v kratkih minutah vse svoje imetje.

* .

* *

Nebraska je ponajveč poljedelska  država. Pridelujejo pšenico,
oves, koruzo in peso. Znatna je sadjereja. Mnogo’ živine izvažajo v
velike klavnice v Chicago, Kansas City in Omaho. Obrt  se naslanja
na deželne pridelke. Izvažajo meso, surovo maslo, sir; država ima
velike pivovarne in žganjarne, mnogo tiskarn, tovarne za vozove,
hišno opravo in nekaj usnjarn. — Nebraska se imenuje »Antilope
State«, ker ima mnogo divjačine.

* * *

Glavno mesto je Lincoln (43.973 prebivalcev). Mesto ima ži¬
vahno trgovino, 1. 1869 ustanovljeno vseučilišče (2250 dijakov) in

161

druge zavode. Največje mesto je Omaha (124.096 prebivalcev), važno
križišče železnic. Trgovski del je ob reki Missouri, stanovanja na
hribu. Mesto ima krasne cerkve in mnogo znamenitih zavodov.
Omaho — »Gate City — mesto vrat« — so postavili l. 1854 na
glavni progi proti zapadu; to je najbolj pospeševalo njen razvitek.

V mestu in okolici so velike klavnice, žganjarne, livarne, opekarne
in tovarne za parne kotle. '

*

* *

Nebraska je prej tvorila del teritorija Louisiana. Naseljevanje
se je pričelo 1. 1850. Po hudem boju so 1. 1854 deželo organizirali
kot teritorij in je obsegala do 1. 1861 še dele Dakote in Kolorada.
Država je postala 1. 1867. Ustava je z dne 12. vinotoka 1875.

Kansas (Kan.).

Površje: 212.983 km 2 . Okrožij: 106. Pre¬
bivalcev: 1,690.949, med njimi 1351 Indi¬
jancev. Senatorjev: 40. Državnih po¬
slancev: 125. Reprezentantov: 8. Glasov
za predsednika: 10.

ansas (Kčnses) leži ravno v geogra-
fični sredini Unije. Dežela je valo¬
vita, proti jugu in jugovzhodu viseča,
1160 do 2000 m visoka ravan, skozi
katero vodijo široke doline raznih
rek, ki se vse izlivajo v Missouri.
Na vzhodu je mnogo vode in gozdov,
na zapadu manjka vode in lesa in
so tla nerodovitna. Glavni reki sta
Kansas  s svojimi pritoki in Ar-
kansas.  Država ima mnogo rude.
Kopljejo svinec, cink in veliko pre¬
moga; največ je pa soli, ki se nahaja v do 90 m debelih plasteh v
južnovzhodnih okrožjih. Kansas je poljedelska  država. Pride¬
lujejo pšenico, oves, rž, seno, pšeno (na 1. mestu), krompir in lan.
Na zapadu se pečajo zlasti z živinorejo,  ker so tam po stepah in
prerijah dobri pašniki. Na te pridelke se naslanja tudi obrt;  v deželi
so velike klavnice, žganjarne, tovarne za poljedelske stroje in vozove.

Amerika.

u

162

State Capitol — državna hiša v mestu Denver, Col.

Glavno mesto Topeka (43.684 prebivalcev) je cvetoče trgovsko
mesto na obeh bregovih reke Kansas z velikimi tovarnami in mno¬
gimi zavodi. V mestu Lawrence (12.374 prebivalcev) je državno
vseučilišče in velika indijanska šola. Leavemvorth (19.363 prebivalcev)
ima velike tovarne in živahno trgovino. Južno je Kansas City, naj¬
večje mesto države (82.331 prebivalcev) ob izlivu reke Kansas v
Missouri, z velikanskimi klavnicami in živahno trgovino z živino
ter žitom.

* *

Kansas je bil prvotno del pokrajine Louisiana, in so ga orga¬
nizirali z Nebrasko vred l. 1854 kot teritorij potom takoimenovane
»Kansas-Nebraska-Bill«. Prej in potem so sledili hudi politični boji,
ki so bili odločilni za politiko Unije. Po zakonu je bilo naseljencem
pripuščeno, ali imajo sužnje, ali ne. Med naseljenci je prišlo 1. 1855
do 1856 do prave meščanske vojske. Stranka, ki je hotela sužnje, je
dosegla, da se je sprejela »Lecompton-ustava«, v kateri se je suženj¬
stvo vzakonilo, in so se odpravili nasprotni zakoni. Ker so med tem
privrženci svobode dobili večino, so sklenili, da se še enkrat glasuje o
imenovani ustavi, in dne 4. prosinca 1858 so jo enoglasno odklonili, ker
so se nasprotniki zdržali glasovanja. Nova ustava je bila sprejeta leta
1859. Sledili so še boji v kongresu in predsednik Buchanan je bil pri¬
moran, da je dne 29. prosinca 1861 pripusti Kansas kot »prosto« državo.

163

Oklahoma (Okla.).

Površje: 182.400 km 2 . Okrožij: 26. Pre¬
bivalcev: 1,657.115, med temi 117.370
Indijancev. Senatorjev: 13. Državnih
poslancev: 26. Reprezentantov: 8. Gla¬
sov za predsednika: 7.

klahoma (Oklehoma) pomeni »dom
vseh Indijancev« in leži na vzhod¬
nem obronku Rocky Mts., severno
od srednjega Red Riverja. Proti
vzhodu viseče višavje ima nizka
gorovja (Wichita in Ozark Mts.)
s širokimi dolinami ob rekah Ar-
kansas, Cimarron, Cana-
dian in Red River. —■ Pod¬
nebje  je toplo in zmerno. Pre¬
bivalci so večinoma farmerji. Indijanci prepuščajo svoja zemljišča
mnogokrat belim najemnikom in se pečajo bolj z živinorejo.  —
V deželi je nekaj premoga. Obrt  se naslanja 'na pridelke zemlje,
ni dosti razvita, a vendar narašča. Ob rekah je mnogo mlinov.

Glavno mesto je Oklahoma City (64.205 prebivalcev) ob reki
North Fork, jako živahen kraj. V bližini so zanimiva indijanska
stanovanja iz skorij rodu Kickapoo. Guthrie (11.654 prebivalcev),
1. 1889 ustanovljeno prejšnje glavno mesto teritorija Oklahoma, je
cvetoč kraj ob reki Cimarron. Na meji proti državi Arkansas so in¬
dijanske reservacije. Sedež vladne agenture je Muskogee (25.277
prebivalcev). Indijanci imajo tu svoje lastno vseučilišče (Indian Uni-
versity) in več obrtnih šol. Na severovzhodu sta indijanski mesti
Tahlequah in Okmulgee.

Glavni »omikani« indijanski rodovi so Chirokezi, Chickasavvs, Seminoli,
Creeks in Choktaws. Ti narodi imajo svojo lastno samoupravo, ki jo vodijo
poglavarji in njim prideljeni vladni uradniki. Misel, da bi spravili vse Indijance
tostran Mississippija na zapad, ter jim tam odkazali »stalna« bivališča, je sprožil
1.1824 predsednik Unije Monroe,  ki je oče znanega nauka: »Amerika Ame-
rikancem«.  Čudno, da je ravno on začel preganjati Indijance, ki so vendar
edino pravi Amerikanci, iz njihovih dozdanjih posestev ter jim odkazovati nova,
kamor sami niso želeli. Od 1.1830 naprej so se začeli resno ravnati po tem
nauku; deloma so Indijance pregovorili, da so šli »prostovoljno«, deloma so
jih prisilili. Vzrok temu prisiljenemu izseljevanju tiči večinoma v nenasitljivi
sebičnosti belih »Amerikancev«; neko ulogo je pri tem igralo tudi usmi¬
ljenje z ostanki nekdanjih neomejenih gospodarjev, ker so jih novi nase¬
li*

164

ljenci vedno bolj stiskali. Dozdaj so namreč Indijancem odkazovali posebne
pokrajine (reserves), katerih mej naj bi beli naseljenci ne prekoračili, in kjer
naj bi Indijanci živeli prosto po svojih šegah. Izkušnja pa je pokazala, da na
ta način Indijancev ni mogoče obvarovati pred sebičnostjo belcev niti pred
preganjanjem od strani državnih vlad; tudi neprostovoljno izseljevanje bi
bilo večinoma prava dobrota, ako bi pri tem ne bili postopali silno goljufivo
ter grozovito, in če bi teh »stalnih«, 178.000 km 2  velikih bivališč ne bili
vedno bolj pristrigavali in zoževali na škodo Indijancev, ker se je belcem po¬
ljubilo »odpreti« zdaj ta kos, zdaj oni.

Vsak indijanski »narod« ima svojega poglavarja (Chief) in zakonodajni
zbor (Counsil). Narodi skupaj tvorijo samostojna ljudstva pod pokroviteljstvom
Zedinjenih držav. Rodovi so med seboj v vednih prepirih zaradi mej. Belci
se smejo v teritoriju naseljevati le pogojno. Zemlje ne smejo kupiti, razen če
je kdo imel Indijanko za ženo, ali živi z njo v zakonu. Mnogi belci so se
oženili z Indijankami in so prišli hitro do premoženja. S tem so pa postali
ti in njih otroci politično udje dotičnega naroda; na ta način je mogoče, da
število Indijancev na papirju narašča, — v resnici le politično število —, narod
pa v resnici propada. Tudi indijanska samostojnost je seveda le bolj na pa¬
pirju; sinovi belih očetov (Halfbreeds) zahtevajo, da jih sprejmejo pod zvezdno
zastavo kot enakopravne Amerikance.

O pravi omiki in napredku se pri Indijancih ne more govoriti. Potomci
belih (Halfbreeds) so pogostoma dobro vzgojeni, celo omikani ljudje in pričajo,
da more Indijanec tudi napredovati. Otroci drugega pokolenja so še bolj in¬
teligentni, dekleta včasih prave krasotice. Pravi Indijanci nižjih slojev pa so
še danes na precej nizki stopnji omike, ako sploh moreš govoriti o omiki. Vse,
kar zanje storijo, jim morajo večinoma vsiliti. Niso ne poljedelci, niti ne po¬
hajajo šol iz lastnega notranjega nagiba, temveč ker morajo. Preden se bo
moglo govoriti o kaki indijanski omiki, morda ne bo več nobene »rdeče kože«
v Ameriki.

Vlada Zedinjenih držav je potrosila za Indijance v upravnem letu, ki se
je končalo 30. julija 1909, 9,253.347 dolarjev. Od leta 1789 do 1.1909 je zvezna
vlada izdala za Indijance skupaj 474,163.917 dolarjev. Za indijanske šole je
dovolil kongres v upravnem 1.1909 nad 4 milijone dolarjev. Vlada oskrbuje
303 indijanske šole. Razen tega imajo Indijanci 59 misijonskih šol, katere vo¬
dijo misijonarji raznih veroizpovedanj. Po uradnih izvestjih je zdaj v Zedinje¬
nih državah 299.293 Indijancev.

*

* *

Oklahoma je bila prvotno le del indijanskega teritorija. Kljub
vladni prepovedi so se naseljenci vedno bolj množili, in vlada je bila
prisiljena, da je odkupila za 4,200.000 dolarjev od indijanskih rodov
Creek in Seminole nad 5 milijonov akrov zemlje ter jo dne 22. aprila
1889 odprla prostemu naseljevanju. Kar prvi dan je prekoračilo mejo
50.000 oseb! Leta 1890 so deželo organizirali ter jo povečali po
novih nakupih. Končno so združili vse v eno državo. — Priimek
»Boomets Paradi  s e — raj špekulantov« je dežela dobila, ker so
se navalili nanjo dvomljivi elementi od vseh strani.


165

9. Države v zapadnem gorovju.

Montana (Mont.).

Površje: 380.872 km 2 . Okrožij: 26. Prebi¬
valcev: 376.053, med njimi 10.426 Indijancev.
Senatorjev: 26. Državnih poslancev: 72.
Reprezentanta: 2. Glasi za predsednika: 3.

ontana (Montene) — »gorska dežela«
— je ob zgornjem Mississippiju in
njegovih pritokih. Vzhodna polo¬
vica je 600 do 1500 m visoko višavje
z vulkaničnim skalovjem in večinoma
prerija. Zapadni del leži v Rocky
Mts. in se odlikuje po svoji prirodni
lepoti in bogastvu rudnin. Najvišja
gora je Mt. Douglas (3440m). Pod¬
nebje  je v dolinah milo in zdravo.
Zapadni topli vetrovi (Chinooks) pozimi včasih hipoma raztopijo
sneg. Poljedelstvo  se ne more razvijati, ker se mora velik
del rodovitne zemlje umetno namakati. Bolj razvita je živinoreja
in se z njo pečajo v velikem. Dežela ima zelo bogate rudnike.
Glede bakra je Montana prva dežela na svetu. L. 1910 so ga dobili
143.121 ton. Glede srebra zaostaja le za Koloradom. Dežela ima
tudi zlato, premog, svinec in žlahtne kamne. Obrt  izkorišča zlasti
rudninske zaklade; poleg tega je v deželi mnogo žganjarn, tovarn za
stroje in za obdelovanje lesa. Montana ima priimek »Bonanza
State«, ker ima toliko rudnikov.

Glavno mesto je Helena (12.515 prebivalcev) v rodovitni dolini
Prickley Pear, blizu vzhodnega znožja glavnega grebena Rocky Mts.,
v krasni legi. Zanimiv je državni zavod za poskušnjo rudnin (U. S.
Assay Office). Helena leži sredi bogatih rudnikov. Edino iz Last
Chance Gulcha so dobili zlata v vrednosti 40 milijonov dolarjev;
blizu so bogate srebrne in zlate žile, kakor tudi mogočne plasti bakra,
železa in svinca. Kakih 5 km od Helene oddaljen je Broadwater
Natatorium,  120 m dolgo in 45 m široko kopališče, z vrelcem, ki
ima pri izviru 71 0  C toplote in ga rabijo bolehajoči na skrnini. Naj-
bližnji rudniki so ob Grizzly Gulchu; največ daja Drumm-Lummon
Mine,  v enem letu menda do dva milijona dolarjev zlata in srebra.
Še večji rudniki so v bližini mesta Butte (Bjut, 39.165 prebivalcev)

166

v gorovju. V rudnikih kopljejo zlato, srebro in baker, in je letni
pridelek vreden okoli 25 milijonov dolarjev. Največja jama je Ana-
conda Copper and Silver Mine.  Naseljevati so se začeli tukaj
1. 1864; zdaj je v okolici do 70.000 ljudi. Kakih 25 milj od Butte je
kraj Anaconda, ki ima velikanske topilnice in 65 m visok vodomet.
Great Falls (13.948 prebivalcev) je živahno mestece z velikimi
bakrenimi rudniki. Mesto ima ime od skupin 109 m visokih vodo-
padov reke Missouri. Reka se zožuje od 600 m na 270 m in pada
zaporedoma v 5 slapih, visokih od 3 do 30 m.

V Montano so se pričeli naseljevati, ko so 1.1861 našli srebrne
rudnike. L. 1864 so izločili deželo kot teritorij od Idaha in je bila
dne 8. novembra 1889 kot samostojna država sprejeta v Zedinjene
države.

Mts. Black Hills so le deloma v državi. Večja gorovja so še Big
Horn Mts. in Grosventgr Range. Skupno je 8500 km 2  površja v
višini 3000 m. Glavne reke so Yellowstone  s pritoki Big
Horn  in Powder, potem Cheyenne, North Platte in Green.

V severozapadnem kotu države je svetovnoznani Yellowstone Park,
skupina izrednih prirodnih čudes, katero je kongres s sklepom od dne l.sušca
1872 določil »za odmor in zabavo naroda«.  Park sam obsega 8671 km 2
(Kranjsko 9955 km 2 ). Na severu in vzhodu meji na državni posestvi Yellow-
stone Forest Reserve (33.850 km 2 ), na zapadu na Madison Reserve (3290 km 2 ),
ki pa nista v upravi parka. »Park« leži večinoma v Wyomingu in obsega vi¬
šavja med vzporednimi grebeni Rocky Mts. v povprečni višini 2400 m. Višavje

yoming (Uajdming) je poprečno 1800
metrov visoko višavje, deloma pu¬
ščava, deloma stepa. Skozi vso de¬
želo se vlečejo grebeni Rocky Mts.
Glavno pogorje tvorijo na severo-
zapadu Wind-River  Mts., v ka¬
terih je Fremont Peak (4203 m). Na
vzhodni meji planjave so Larami e

Površje: 253.494 km 2 . Okrožij: 13. Prebi¬
valcev: 145.965, med njimi 1670 Indijan-
jancev. Senatorjev: 23. Državnih po¬
slancev: 50. Reprezentant: 1. Glasi za
predsednika: 3.

167

ima globoke prepade (canons) in je obkroženo od 3000 do 3600 m visokih
gorovij. Skupina prirodnih čudes je tvorba ognjeniških izbruhov v tercijarni
dobi; sledovi se kažejo v vročih vrelcih (Geyser), žrelih, okamenelih drevesih,
žveplenih hribih, stopnjah itd. V ledeni dobi je prišel iz juga in vzhoda veli¬
kanski poplav ledu, o čemur pričajo ledeniške groblje in zanešeno skalovje.
Geyserji, katerih je okoli 100, so izmed največjih na svetu, jako različni inlse
ne morejo podrediti enotni postavi. Vobče se sodi, da voda na dnu cevi,^fdasi
je vroča nad 100° C, ne more vreti, ker nad njo stoji voda v zgornjem delu cevi;

Geyser — vroči vrelec v Yellowstone Parku, Wyo.

če se pa v srednjem delu primeroma segreje, se izpremeni v par, ki začne bru¬
hati vodo nad seboj tako dolgo, dokler vrenje ne pride do dna, na kar nastane
za nekaj časa zopet mir. Krasna so mnoga jezera, vodopadi in čarobni canon
ob reki Yellowstone. Velik del parka pokriva gozd, ki se ne sme ne sekati,
ne pospravljati. V gorah in jarkih so cele črede divjih živali, med temi zadnji
divji bivoli (okoli 500 repov), jeleni, medvedi, antilope. Medvedi prihajajo po-
gostoma k hišam in požrejo razne ostanke. Lov je prepovedan; dovoljeno je
pa ribariti, a ne z mrežo. Da divjačino ohranijo, so v veljavi zelo stroge od¬
redbe. Vsa uprava je v rokah tajnika za notranje zadeve; v poletnih mesecih
skrbijo konjeniški oddelki za red; vsak prestopek strogo kaznujejo. Doba za
obisk traja od 15. rožnika do 15. kimavca. Posamezne družbe vzdržujejo promet.
Kdor hoče vse videti, potrebuje do 10 dni. V park se pride od postaje Living-
ston  na železnici Northern Pacific in od zapada z Oregon Short Line R. R.,
od postaje Mo ni da.

Poglejmo v kratkem glavne znamenitosti čudesne amerikanske dežele.
Od Livingstona teče najprej železnica po dolini reke Yellowstone. Takoj se
pride v prvi Canon (Gate of the Mountains), 1 Va km dolgo ožino med 600 m
visokimi stenami. Onkraj Paradise Valley se odpre Middle ali Yankee Jim
Canon, čigar stene je neki davni ledenik gladko obrusil. Ob Cinnabar Mts.
se vidi Devil’s Slide,  dve 9 m oddaljeni peščeni gromadi, ki segata 600 m na
goro. Od postaje Gardiner vozijo omnibusi. Nasproti postaje stoji 15 m visok
svod z napisom: »For the benefit and enjoyment of the people«. Mammoth

168

Hot Springs Hotel je sedež uprave; v bližini je Fort Yellowstone z vojaki. Hotel
ima 300 postelj. Nasproti hotelu so čudovite »Terraces«, ob katerih so
Mammoth vrelci v teku časa nakopičili apnene snovi (Sinter). Skupno pokri¬
vajo 80 ha in sestojč iz 10 do 12, skupaj 10 do 60 m visokih stopnj (teras), ki
se lesketajo v najbujnejših barvah ter tvorijo prirodno čudo, kateremu ni pri¬
mere na svetu. Ob potu stojita stožca dveh usahlih Geyserjev: Liberty  Cap
(Čepica Svobode, 14 m visok) in Giant’s Thumb  (Orjakov palec). Najlepši
deli teras imajo posebna imena.

Cesta vodi skozi Golden Gate  (Zlata vrata, menda od rumenega mahu,
ki pokriva skalovje) navzgor v Canon zapadne panoge reke Gardiner. Onkraj
ožine je most zli oboki; naokoli stojijo mogočni gorski velikani; najvišji je
Electric Peak (3402 m). Pride se do 270 m dolge in 75 m visoke stene iz vul¬
kanskega stekla (Obsidian), iz katerega so Indijanci lomili osti za svoje puščice.
Sledi Beaver Lake, Roaring  Mt. (Rjoveča gora), Twin Lake  in Devil’s
Fraying  Pan  (Hudičeva ponva); Norris Geyser Basin  je z belim apne-
nikom (Sinter) pokrita used, kjer gomizlja na stotine vročih vrelcev. Najlepši
so Black Grovvler, Hurricane in Constant Geyser,  ki bruha vsakih
40—60 sekund. Preko lepih travnikov prideš v Gibbon Canon;  pri vhodu
je vrelec Beryll,  4'5 m v premeru, izmed najlepših v parku. Na koncu so
25 m visoki slapi Gibbon.  Navzdol se pride v dolino reke Firehole k
Fountain Hotelu. Tu je Lower Geyser Basin,  ki pokriva 31—34 km 2
in ima 700 vročih vrelcev ter 20 Geyserjev, ki so v skupinah. Small Foun¬
tain Geyser  bruha vsake 3 ure in sicer gre 10—12 vodnih curkov na različne
strani 40—75 m visoko. Izbruh traja 15—20 minut, in se približanje pozna na
tem, da se kotel napolni z vodo. Blizu so Mammoth Paint Pots  (barvani
piskri) ali Mud Puffs,  skupina blatnih studencev različnih barv v okroglem,
12 m velikem žrelu. Plini prodirajo zdaj tu, zdaj tam gosto blato in se sliši
vedno neko čudno pokanje (puffs). Sredi močvirja je Great Fountain
Geyser,  ki šviga vročo vodo 30—45 m visoko; poleg njega so znameniti vrelci.

Cesta se pne od hotela čez valovito pobočje nasproti Midway Geyser
Basina  na zapadnem bregu reke. V tej skupini je 1.1878 odkriti Excelsior
Geyser  (»Hell’s Half Acre«), najsilnejši od vseh, ki pa z malo izjemo 1.1890
od 1.1888 počiva. Prej je metal 8 m debel vodni curek 60—90 m visoko; nje¬
govo žrelo je krasno, temnomodro jezero. Obrežje je 5 do 6 m nad vročo vodo.
Kakih 5 km višje se začne Upper Geyser Basin.  Tu so največja čudesa

vsega parka, 40 geyserjev in
mnogo vročih studencev na obeh
bregovih reke Firehole. V hotelu
je zaznamovan čas, kdaj sledijo
izbruhi, dasi se ni na vse zana¬
šati. Najlepši je Old Faithful
(Zvesti starec). Debel, v parne
megle zavit vodni curek se pri¬
kaže natanko vsakih 65 minut in
se dviga 35—45 m visoko. Bee-
hive,  po panju podobnem stožcu
tako ime novan, šviga vodni curek
45—60,nfvisoko. Giantess  »vre«
le vsakih 14 dni enkrat; cela vrsta
Slovenke (iz družin Perko in Vidmar) v drugih: Sponge, Lion, Lioness,
mestu Butte, Mont. Fotografiral a. j .  Terbovec. Cub, Spasmodic, Sawmill,

169

Grand itd. vre samo nekaterikrat v letu. Najkrasnejši je Giant,  ki dviga vodo
75m visoko. Grotto Geyser  ima 4‘/ 2  m visok stožec z votlinami, iz katerih švi¬
gajo od časa do časa razdeljeni vodni prameni. Na drugem bregu so Riverside
Geyser  (3 krat na dan 24m visoko), Mortar,  Fan  (pahljača, od oblike izbruha),
in Morning Glory Spring,  čigar vode kažejo krasne boje. Ob drugem potu
proti Emeral Poolu in Sunset Laku so Black Sand Basin in Speci-
men Lake,  ki pa ni jezero, temveč ravan z mnogimi okamenelimi drevesi,
Devil’s Punch Bowl, White Pyramid,  stožci usahlega vrelca, Splendid
Geyser,  ki bruha vsak drugi dan 60 m visoko.

Od reke Firehole, ki tvori 40 m visoke slape Keplers Cascades,  zavije
cesta ob Spring Creeku na prelaz Craig, kjer je raztočje v Rocky Mts. (2515 m
visoko). Preko več manjših jezer prideš do jezera Yellowstone  (2357 m
visoko), ki je izmed največjih gorskih jezer na zemlji in pokriva 363 km 2
(Gardsko jezero 370 km 2 ). Okoliinokoli se vrste veličastne gore, ki so obrastle
s temnimi gozdovi; na vodi mrgoli vodnih ptic. Cesta vodi od velikega hotela
mimo Mud Cauldron,  ki bljuva lužo; to je čudo prve vrste v parku. V
10 m globokem rovu vre svinčenorjavo blato; na površju se vidijo veliki me¬
hurji. Od časa do časa se zasliši votel pok in iz žrela prilete cele cunje blata.
Skozi Hayden Valley,  preko več mostov in mimo raznih vrelcev prideš do
hotela ob Grand Canonu v divni legi. Tu izletniki navadno ostajajo več dni.

Grand Cannon  reke Yellowstone,  brezdvomno najveličastnejša
prikazen v parku, je 180—360 m visoka, ob robu 300—1400 m široka ter do
35 km dolga ožina, v kateri je reka prodrla od obeh strani se sklepajoče stene.
V zgornjem delu, kjer je najožji in najglobokejši, žarijo stene v najkrasnejših,
bujnih barvah, rdečo, oranžno, rumeno, žoltordečo, kakor bi bil »padel božji
stolec iz neba in se razbil ob stenah«. V globini šumi reka, podobna zelenemu
pasu; obronki sten so obrastli s temnozelenimi smrekami. Najlepši pogled je
iz Look-out-Pointa in iz Inspiration Pointa.  Veličastni pogled pre¬
seneti vsakega obiskovalca. Veliki vodopad gromi čez 95 m visoko steno,
spodnji čez 33 m globok prepad. Cesta vodi naprej skozi divne gorske pokra¬
jine. Ob Tower Creeku so 35 m visoki Tower Falls.  V bližini je zopet
velikanski hotel. Kakih 16 km od hotela stojijo ob reki Lamar  »okameneli
gozdovi — petrified forests« ob pobočju hriba v različni višini. Po več ovinkih
prideš zopet v Mammoth Hot Springs Hotel.

Podnebje države je primeroma milo in zdravo; mestoma
manjka dežja. Dežela ima premog, baker, petrolej in zlato. Obrt
je omejena na izdelovanje voz, izkoriščevanje gozdov in pridelke
živinoreje.

*

* *

Glavno mesto Cheyenne (11.320 prebivalcev) je križišče več
železnic in na zapadu glavno tržišče za živino. Laramie (2180 m
visoko, 8237 prebivalcev) je sredi Laramie Plain, kjer se nahajajo
najboljši pašniki Unije. V mestu je državno vseučilišče; tu je glavno
tržišče za volno. Rock Springs (5778 prebivalcev) ima cvetočo
slovensko naselbino.

170

Wyoming,  »Equality  State«, ker imajo po ustavi iz 1.1889
tudi ženske volilno pravico, je prvotno pripadal k pokrajini Louisiana
in pozneje tvoril del države Jowa. Naseljevati so se pričeli sem šele
1. 1830. L. 1868 je postala dežela teritorij ter bila po dokončanih
bojih z Indijanci (1. 1877/1879) dne 10. julija 1890 kot samostojna
država sprejeta v Unijo.

Colorado (Col.).

Površje: 269.280 km 2 . Okrožij: 57. Prebi¬
valcev: 729.024, 806 Indijancev. Senator¬
jev: 35. Državnih poslancev: 65. Repre-
zentantje: 4. Glasov za predsednika: 5.

olorado (Koloredo) se deli v ravni
vzhodni in večji gorati zapadni del.
Po ravnini tečeta Platte River in
Arkansas.  Proti zapadu se ravan
dviga do Rocky Mts., ki se vlečejo
skozi deželo v več vzporednih gre¬
benih in se dvigajo do najvišjih vrhov
vsega gorovja. Glavna pogorja so
Colorada, Park in Sanger Christo
Range; najvišje gore: Long Peak
(4350 m), Pike Peak (4312 m), Nit.
Lincoln (4359 m) in Blanca Peak  (4412 m), ki je najvišja gora
Unije. Med gorami so rodovitna višavja (Parks), n. pr. St. Louis Park,
ki meri 46.000 km 3 . Dežela ima mnogo železnatih, žveplenih in vročih
vrelcev. Poljedelstvo in živinoreja  sta znatna, še večjega
pomena je rudarstvo. Colorado je glede bogatih rudnikov prva država
Unije, in dobivajo tu '/s vseh rudninskih pridelkov; kopljejo zlato,
srebro, baker, železo, svinec, cink, platin, živo srebro in premog.
Podnebje  je zmerno, a zelo izpremenljivo.

*

* *

Glavno mesto Denver leži ob znožju Rocky Mts., na katere je
odtod krasen razgled. Ker se tu začne nepregledna ravan proti vz¬
hodu, nosi mesto priimek »Kraljica ravnin«. Začelo se je šele l. 1858
in je zgled, da na zapadu mesta rastejo kakor gobe po toplem dežju.
L. 1870 je imelo 4759, l. 1880: 35.629, l. 1890: 106.713, 1. 1900: 133.859
in 1. 1910: 213.381 prebivalcev. Javna poslopja so krasna in razkošna,
zasebna med vrtovi v okusnem slogu; razni zavodi imajo bogate

171

zbirke. Mesto ima državno vseučilišče in velik zavod oo. jezuitov.
Prebivalci so v pretežni večini katoličani, ki imajo ob državni hiši na
Capitol Hillu krasno stolnico. Mesto je tako hitro procvitalo, ker
leži sredi bogatih rudnikov. Vrednost letnih tovarniških izdelkov je
znašala l. 1900 41 milijonov dolarjev. Izdelujejo bombaževe in vol¬
nene tkanine, stroje in vozove. Mesto ima tudi velike mline in slad¬
korne tovarne. Zanimiv je obisk velikanskih topilnic n. pr. »Boston
&  Colorado« in »American Smelting c£ Refining Co.« v severnem
predmestju, kjer raztopijo letno rudnin do 10 milijonov dolarjev vred¬
nosti. Na zapadu se dvigajo Rocky Mts. v nepretrgani vrsti 270 km
nadaleč; pogled na velikane je krasen.

Denver je središče divnih izletov v okolico in v gorovje. V nedosežno
lepih naravnih parkih, n. pr. Midle, Esters, South Parku itd., ki so zastraženi od
nad 4000 m visokih gorskih velikanov, preživi na tisoče Amerikancev svoje letne
počitnice. Veličastna priroda se more kosati z najlepšimi gorskimi pokrajinami
sveta. Na mnogih krajih vodijo železnice čez prehode v silnih višavah, n. pr.
v Climax na Fremont Passu (3443 m), ali Alpine Tunnelu (3538 m). Železnice
imajo za izlete posebne vlake in proge n. pr. »Around the Circle« ali »Thousand
Miles through the Rocky Mts.« itd. Lepa je vožnja na železnici »Denver &
Rio Grande«  skozi gorovje proti Utah. Proga se imenuje: »Scenic Line of
the World slikovita proga sveta« in popolnoma zasluži to ime.

Vhod v raj bogov — Garden of the Gods — v državi Colorado.

172

Najprej se pride v mesto Colorado Springs (29.078 prebivalcev)
ob znožju velikana Pike Peak; mesto je krasno zidano ter je prvo
zdravišče Colorada za bolne na pljučih. V mestu ni javnih pivnic
(Saloons) niti tovarn ali obrtnih podjetij. Pogled na gorovje je iz¬
redno krasen; na vzhodu in jugu se razprostira nepregledna prerija,
ki izgleda prav kakor morje.

Od septembra do
aprila ne pade kapljice
dežja. Mesto je proti severu
zavarovano in odprto proti
jugu, odkoder prihaja na
planjave čist, suh zrak.
Blizu so prav divni kraji.
V Cheyenne Mts. n. pr. tvo¬
rijo rdeče skalovje, zelen
gozd, modro nebo in sneg
gorskih velikanov nedosež¬
no lepo sliko; dalje v
Cheyenne Canons z veli¬
kimi vodopadi, v Palmer
Parku itd. Prirodna zname¬
nitost prve vrste je »Gar¬
den of the Gods — raj
bogov«,  kamor vodi pot
preko fantastičnih skal (Cathedral Rock, Major Domo) skozi »vrata v raj bogov«
(Gateway); to sta do 100 m visoki rdeči skali, sredi katerih je manjša skala
(»vratar«). »Raj bogov« je 240 ha velik obronek, posejan s čudovitimi skalnimi
tvorbami stebrov in stolpov rdečega in belega kamna. V bližini je kopališče
Manitou.

Viseči most v ožini RoyaI Gorge.
Sedmero slapov. Pikes Peak (4312 m).

Iz okolice mesta Pueblo, Col.

Od Colorado Springsa vodi umetno izpeljana železnica v zlate
rudnike obCrippleCreeku,  ob globokih prepadih in preko viso¬
kih prehodov. Cripple Creek (6206 prebivivalcev) leži 2990 m
visoko (vrh Triglava 2864 m); tu je bila 1. 1891 le ena sama lesena
koča. Tu so najbogatejši zlati rudniki, iz katerih dobivajo na leto
do 20 milijonov dolarjev zlata. Proti jugu je Pueblo (44.395 prebi¬
valcev), živahno trgovsko in tovarniško mesto s slovensko naselbino.
Mesto ima velikanske topilnice in jeklarne. V bližini je mnogo pre¬
mogovnikov in železnih rudnikov.

Po »Silverton Line«  prideš čez Veta Pass (2864 m) v St. Louis
Park,  največji prirodni park v Coloradu. Tu kraljuje triglavni Blanca Peak
(4412 m). Nadaljna proga čez gorovje San Juan se vije skozi veličastne gorske
pokrajine. Glavne točke ob progi so: soteska Toltec,  450 m nad dolino,
Pagosa Springs,  toplice s 60° C vročo vodo, Ignacio,  naselbina Ute In¬
dijancev. Stranska proga teče čez sedlo Cima (2620 m) v dolino Mancos. Odtod
vodi pešpot do 80 km oddaljenega Mancos  Canona, kjer so znameniti ostanki
nekdanjih prebivalcev v skalovjih. Iz D uran  go  vodi »Rainbovv Route« ob
reki Rio de las Animas. Imena pričajo, da tu prebivajo večinoma nekdanji
Mehikanci. Pri Rockwoodu se pride v divni Animas Canon,  čigar stene


173

Ever Green Lake. Mesto Leadville (3050 m). Jack Park.

Leadville, Col., in okolica.

se dvigajo na eni strani železnice 150 m kvišku, in padajo na drugi strani 300 m
v globočino. Mesto Silberton  (3100 prebivalcev) leži 2841 m visoko sredi
krasnega Baker Parka ob znožju gore Sultan  Mts. (4117 m), silnega velikana
gorovja San Juan. Železnica je speljana čez Red Mts. in dospe do višine
3427 m! Pokrajina je veličastna, razgled diven. Preko mesteca Ouray  (2355 m),
ki ima lepo okolico in poleg rudnikov krepke topilnice, se pride v Montrose
ob progi Denver & Rio Grande.

Južno od Puebla je Trinidad (10.204 prebivalcev) cvetoče mesto,
središče obrti in trgovine v južnovzhodnem kotu Colorada. Glavna
proga vodi na levem bregu reke Arkansas mimo petrolejskih vrelcev
skozi Canon City (5162 prebivalcev) v veliki Canon  reke Arkan¬
sas,  velikansko, 13 km dolgo ožino; navpične stene pustijo komaj
prostora reki in progi. Na najožjem kraju, Royal Gorge,  se dvi¬
gajo stene 800 m visoko. Železnični most visi med skalami v stenah
ožine. Divnogrozovit pogled! Med fantastičnim skalovjem se vzpenja
proga navzgor. Salida (5100 prebivalcev) je mestece v krasni legi,
odkoder se vidijo velikani gorovja Sanger de Christo.

•1

174

Ena proga se odcepi čez Tennessee Pass (3184 m), kjer je raztočje med
Atlantskim in Tihim morjem. Pri postaji Pando se vidijo »Mountains of the
Holy Cross (gore sv. Križa)«, tako imenovane, ker se vidi dvoje snežišč, ki se
pravokotno križata. Onkraj postaje Detsero se odpre 26 km dolgi Canon reke
Grand River s 600 do 700 m visokimi stenami. Druga proga se vzpenja iz
Salide čez Marshall Pass (3312 m), ki je izmed najvišjih prehodov preko Rocky
Mts. Razgled je obsežen in slikovit; sneg leži tu vse leto. Gunnison  (2342m)
je središče bogatih rudnikov. Stranska proga gre odtod v Crested Butte
(2708 m), kjer so rudniki zlata, srebra in premoga. V daljavi se vidijo izredno
krasne oblike gorovja Elk Mts. Pri kraju Lake City se začne Blak Canon, ali
velika soteska reke Gunnison, ki v marsičem še prekaša Royal Gorge. Lepa
sta slapa Chipetta in Currecanti Needle, visoka skala z zastavo sredi ožine.
Nič manj veličastna je soteska ob reki Cimarron in Canon spodnjega Gunnisona.

Proga »Colorado Midland« železnice »Pike’s Peak Route« vodi tudi skozi
divne gorske pokrajine. Preko Ute Passa prideš v Granite, ali Eleven Miles
Canon, skozi katerega drvi South Platte River. Hartsel HotSprings  (2711 m)
je najbolj obiskani kraj v South Parku. Mesto Leadville  (3050 m) je izmed
najvišjih mest sveta. Kraj (7508 prebivalcev) leži ob gorovju Massive in je
središče velikanskih zlatih, srebrnih in svinčenih rudnikov. Mesto so ustano¬
vili 1.1859 pod imenom »California Gulch«. L. 1876 so našli velike skladi srebra,
in prebivalstvo je narastlo do 30.000 duš. Letno dobivajo do 15 milijonov do¬
larjev srebra in dozdaj so ga pridelali za 250 milijonov dolarjev. Tu je tudi
velika slovenska naselbina. Od mesta gre proga do Saguache Mts. skozi pre¬
dor pod sedlom Hegerman (3517 m). Aspen  ima bogate rudnike in je v srcu
Rocky Mts. Glenvvood Springs,  ob izlivu Roaring Forka v Grand River,
je v lepi legi in ima 45—60° C. močne toplice, ki so zdravilne pri kožnih in
krvnih boleznih.

* *

Colorado se imenuje »Si Iver State«, ker ima neizmerne
zaklade te rude, ali »Centennial State«, ker so deželo proglasili

za samostojno državo l. 1876,
ko je Amerika obhajala sto¬
letnico neodvisnosti. V de¬
želo so se začeli naseljevati
leta 1858, ko so iskali zlato.
Dne 28. svečana 1861 so de¬
želo organizirali iz delov držav
Kansas, Nebraska, NewMexico
in Utah kot teritorij. V letih
1870—1872 so zidali železnice
in deželo odprli ter jo povzdig¬
nili dne 1. avgusta 1876 v
samostojno državo.

175

New Mexico (N. Mex.).

Površje:, 317.746 km 2 . Okrožij: 25. Pre¬
bivalcev: 327.301, med njimi 18.627 Indi¬
jancev.

ew Mexico (Nju Mehiko) je višavje,
skozi katero se vlečejo grebeni Rocky
Mts. (Cerro Blanco, 4352 m). V njih
je mnogo vulkaničnih stožcev, »me-
sas-mize«, stopničastih višav, raz-
sežnih, kamenitih puščav in solnatih
močvirij. Na jugovzhodu je veliki
Liano Estacado, ki pada v strmih,
razdrapanih stenah proti preriji. De¬
želi manjka vode. Glavna reka je
Rio Grande z Rio Puerco.
Podnebje je kljub velikim izpre-
membam (nevarni so mrzli »Northers«) zdravo, zrak suh in čist,
in so zato sklenili napraviti zdravišča za 25.000 oseb, bolnih na
pljučih. Za poljedelstvo  pripavne zemlje je samo 6%, in od te
morajo ’/i6 umetno namakati, zlasti v porečnih dolinah. Pridelujejo
pšenico, koruzo, vino, sadje in oves. Večjega pomena je reja ovac
in goved. Tudi rudniki so bogati; kopljejo premog, srebro in
zlato. Obrt  je neznatna.

%

* *

Glavno mesto je Santa F£ (2147 m; 5072 prebivalcev) eno izmed
najstarejših mest Zedinjenih držav.

Mesto so ustanovili 1.1605 Španci, a že 1.1542 so našli tu precej obljudeno
pueblo (vas) Indijancev. Starinsko mesto ima ozke ulice in hiše iz opek
(adobes), na zraku posušenih, ter leži sredi bogatih rudnikov. Življenje se
osredotočuje okoli trga (Plaza). En del trga zavzema Governor’s Palače, dolga
nizka zidava, ki služi že skozi 300 let španskim, mehikanskim in zdaj ameri-
kanskim guvernerjem kot uradno stanovanje. General Lewis Wallace,  ki
je bil 1.1879—1882 guverner New-Mehike, je pisal tu znani zgodovinski roman
»Ben-H  ur«, prestavljen tudi na slovensko. Muzej ima mnogo starih španskih
slik, zgodovinskih spomenikov in indijanskih znamenitosti. Dvostolpna stolnica
San Francisco obsega ostanke 1.1622 sezidane cerkve San Miguel. Kakih 14km
na jugozapadu je zanimivo pueblo (vas) Tesque Indijancev,  ki vsak dan
dovažajo drva v mesto. Železnica se vije iz Trinidada proti Raton Mts., od¬
koder se lepo vidijo velikani Spanish Peaks. Pri postaji Row vidiš od 1.1840
ne več rabljeno cerkev Pecos, kjer so imeli frančiškani v 17. stoletju misijonsko
postajo.

Na levem bregu reke leži Albuquerque (11.020 prebivalcev), kjer
je državno vseučilišče; trgovina je živahna. V hotelu Alvarado je

176

zbirka indijanskih znamenitosti rodov Moki, Zuni, Navajo, Apache
in Pima.

Druga proga se obrne pri postaji Isleta proti zapadu in vodi skozi
suho, enolično pokrajino, po kateri rastejo palme Yucca in pelinovo, grmičje,
edino rastlinstvo v puščavi; le na predgorovjih vzpevajo borovci in cedri.
Pri Laguni  prereže proga 1.1699 ustanovljeno indijansko pueblo, čigar hiše
so v stopnjah sezidane in imajo 2—3 nadstropja. V nekatere se pride le po
lestvici od zgoraj. Indijanci so katoličani in imajo 200 let staro cerkev; mnogi
so bili v šolah v Carlislu, Pa. in govorijo angleški. Kakih 26 km na jugu je
še znamenitejše pueblo Acoma,  in na vzhodu leži, 130 m visoko nad dolino,
Mesa Encantada  (zakleti golič), na katerem je stanoval nekdaj star narod
s staro omiko. Do naravne trdnjave se pride le po lestvicah s pomočjo vrvi.
Onkraj reke se vidi Mt. Taylor ali San Mateo  (3473 m), najvišja gora v deželi.
Mesto Gallup  ima velike premogovnike; odtod vodi pot do Fort Defiance,
kjer je agentura za obširne rezervacije Indijancev rodu Navajo.

New Mexico, nekdanja
mehikanska država, je pri¬
šla k Uniji 1. 1848 in so jo
1. 1850 organizirali kot teri¬
torij, ki so ga 1. 1854 po¬
večali s tem, da je Mehika
odstopila še nekaj pokrajin.
Po organizaciji teritorijev
Colorado (1. 1861) in Ari¬
zona (leta 1863) so New
Mexico skrčili na sedanji
obseg. Skozi več ko tri¬
deset let so zahtevali pre¬
bivalci, da jih sprejmejo
kot državo; leta 1905 je
kongres zopet odklonil, pač
pa|je ugodil zahtevi dne
20., rožnika 1910, ter pro¬
glasil New Mexico kot 47.
Grand Canon ob reki Colorado. samostojno državo.

mz

177

Arizona (Ariz.).

Površje: 294.923 km 2 . Okrožij: 14. Prebi¬
valcev: 204.354, med njimi 37.236 Indijancev.

rizona (Erezona) je 2300 do 2500 m
visoko višavje, ki pada proti puščavi
Gilas. Glavno gorovje se vleče od
severozapada do jugovzhoda; med
višavjem se dvigajo tudi posamezna
pogorja, tako ugasli ognjenik Mt. S.
Francisco (4194 m).*

Reki Colorado, Gila  in pri¬
toki so si sčasoma izglodali 300 do
2000 m globoke struge (Canons).
Podnebje  je na jugu vroče, na
severu zmerno; vročina se pa manj
občuti, ker je zrak suh. Poljedelstvo  (5%) je mogoče le potom
umetnega namakanja in malokaj pridelajo; znatnejša je reja konj in
ovac. V rudnikih kopljejo zlato, srebro, baker in svinec.

Poglejmo si nekaj znamenitosti ob železnih progah. Proga
Atchison, Topeka &  St. Fč prekoraka mejo pri Mam elito.  Kakih
11 km južno od postaje Adamana je del »Kam en it ih gozdov  —
petrified forests of Arizona«. Nekaj 10 do 30 m dolgih in 1 do 3 m
debelih dreves, ki so okamenela v trias periodi, leži v laporju ali pa
so razbita na tleh; 30 m dolgo drevo tvori naravni most čez neki
prepad. V bližini je sedem vasi Hopi ali Moki Indijancev. Čez
Canon Diabolo, kjer so bili boji z Apaši, je razpet 67 m visok most.
Na severu se dviga gora St. Francisco s svojimi žreli in silnimi toki
lave. Williams je postaja za nakladanje govedi, ki živi pol divja
na višavju. Odtod vodi stranska železnica proti velikemu Canonu
reke Colorado.

Ta ožina je izmed najbolj čudovitih prirodnih prikazni na zemlji; ob reki
merjena je 349 km, dolga, od roba do roba 13—16 km široka in 900—1500 m
globoka. Do 90 m široki Colorado je tu 730 m nad morjem; ob hudourjih na¬
rašča do 70 m! Strmi bregovi, ki jih je izglodala voda, so divje razdrapani in

* V severovzhodnem kotu države je v reservaciji Indijancev rodu Navajo
gorovje Carizo. Na precej težko pristopnem kraju je znamenit prostor, kakrš¬
nega ni na svetu. Amerikanci pravijo kraju »four corners«, ali »where four
States meet«, ker se na tem prostoru stikajo meje štirih držav, namreč Colorada,
Arizone, Nju Mehike in države Utah. Na kraju so postavili spomenik. Nekaj
podobnega je znana »Drei Kaiser Ecke«, kjer se stikajo meje Avstrije, Rusije in
Nemčije. Prava »majhna Amerika« je na Koroškem Steknači vrh,  kjer se
stikajo župnije: Libeliče, Prevalje, Guštanj in Črneče.

Amerika.

12

178

na severni strani 300—360 m višji nego na južni; visoke stene kažejo vse geo-
logične tvorbe od kambrija do tercierja, so razkosane v neštevilne stolpe in zobe
jn se lesketajo v najbujnejših barvah. Zgoraj je svetlorjav apnenik, spodaj so belo
in rdeče progast peščenec, temnordeč apnenec, temnozelena laporjeva glina,
temnorjavi gnajzi in rdeči graniti. Prvi belec, ki je zagledal to prirodno čudo,
je bil Garcia Lopez de Cardennas  1.1542, ko je s spremljevalci Vasqueza
de Coronado iskal zlata. Znanstveno preiskal je Grand Canon major J. W. Powell.

Pockok je zadnja postaja te proge v Arizoni. Južna proga pride
v deželo Arizona iz Californije pri Yumi ob izlivu Gile v Colorado.
Mesto je naselbina španskih misijonarjev iz 1. 1700. Yuma-Indijanci
imajo ob Coloradu svoja bivališča. Proga se vzpenja in vodi skozi
suhe enolične pustinje, na katerih vidi oko le orjaške kakte (Cereus
giganteus), ki so mestoma do 12 m visoki in podobni korintskim
stebrom z lestenci. V teh pokrajinah se mnogokrat prikazuje znana
»fata morgana«, zračno zrcalenje, kakor se pogostoma vidi v pušča¬
vah. Razna gorovja, kakor Sierra de la Gila in Castle Dome Mts.,
imajo fantastične oblike, ki odsevajo pri solnčnem vzhodu ali zatonu
v čarobnem, čudovitem žaru.

Od postaje M ari c op a gre stranska proga proti glavnemu
mestu Phoenix (11.134 prebivalcev), ki leži v rodovitni dolini reke

Salt River.  V bližini so
razvaline prazgodovinskih
mest. Časa Grande ali
Chichitilaca  je staro in¬
dijansko mesto s silnim ob¬
zidjem v razvalinah. Proga
se vzpenja in pride v Tuscon
(13.193 prebivalcev), staro
mesto s španskim značajem,
ki ima živahno trgovino z
Mehiko. Tu je sedež vse¬
učilišča in velike indijanske
šole. V bližini je puščavno
opazovališče, ki ga je usta¬
novil Carnegie, in stara mi¬
sijonska cerkev iz 17. stoletja
sredi indijanske postaje.

Po vsej Arizoni so raztrešeni
ostanki prejšnjih prebivalcev, od
kojih so mnogi stanovali v sta¬
novanjih, ki so vdolbena v skale
(Cliff - Dwellings). Arizona po-
menja v indijanskem narečju »Mali
vir«; deželi pravijo tudi »Sunset
Soteska ob reki Eagle River, Col. L and«, ker so solnčni zatoni jako

179

lepi. Iz včasih čudnih razmer zbijajo amerikanski časniki svoje šale ter jih
pošiljajo med svet pod naslovom izmišljenega časnika »Arizona Kicker«.

*

* *

Začetkom 18. stoletja je bila dežela v španski oblasti, dobro
obljudena in preskrbljena z mnogimi prekopi za namakanje zemlje.
Indijanska vstaja je pregnala belce in omika je izginila do prav ne¬
znatnih ostankov. Leta 1848 je Mehika odstopila pokrajino z New
Mexico Zedinjenim državam, južni del od Gile so pa kupili leta 1853.
Roparski pohodi Indijancev so naseljencem zelo škodovali, in posebno
so dali bojeviti Apaši vojakom dosti opravka. Dne 20. rožnika 1910
je postala tudi Arizona samostojna država in bila kot 48. zvezda
sprejeta v Unijo.

Nevada (Nev.).

Površje: 286.647 km 2 . Okrožij: 14. Pre¬
bivalcev: 81.875, 5870 Indijancev. Sena¬
torjev: 17. Državnih poslancev: 39. Re¬
prezentant: 1. Glasi za predsednika: 3.

evada je puščavi podobno, jako suho,
1000 do 2500 m visoko višavje, del
velike kordilijerske kotline, v katero
segajo vzhodni slemeni gorovja Si-
erra Nevada. Gorovja tvorijo me¬
stoma zopet manjše kotline. Najvišja
gora je Wheeler Peak (3976 m). Naj¬
večje reke so Humboldt, Carson
in Colorado. Mnogo manjših rek
izginja v solnatih jezerih ali v alkaličnih pustinjah. Jezera s sladko
vodo so Humboldt, Pyramide in Walker Lake ter mnogo manjših s
solnato vodo. Vidijo se tudi obronki izsušenih jezer. Podnebje
je ostro. Znane so hipne vremenske izpremembe do 66°! Dežja
pada silno malo. Prav majhen del tal (0*8°/ 0 ) je obdelan. Od 1. 1905
imajo napravo za namakanje (Truckee-Carson), potom katere so pri¬
dobili 100.000 ha zemlje. Znatna je živinoreja,  ker ne manjka
pašnikov. Gozd pokriva 8 °/o površja. V rudnikih kopljejo zlato,
(nove rudnike so našli pri Tonapahu in Goldfieldsu) srebro, svinec,
baker in železo; več dajata boraks in soda. Izdelujejo vozove in
vagone ter izvažajo mleko in sir.

*

* *

12 *


180

Mt. Massiv (4384 m) iz mesta Leadville, Col.

Železnica čez Ogden prekoraka mejo pri postaji Tecoma,  kjer
stoji na meji majhen spomenik. Pokrajina je enolična; na postajah
je videti pogostoma Pinte-Indijance, ki ponujajo jerbasčke v nakup.
Od Palisade v ozkem canonu vodi stranska proga v kraj Eureka, kjer
je mnogo rudnikov. Pri Wodsworthu  se začne proga dvigati proti
obronku Sierre Nevade ob reki Truckee, katero prekoraka devetkrat.
Pokrajina je slikovita. Reno je živahno mestece (10.860 prebivalcev)
z velikimi mlini, topilnicami in državnim vseučiliščem. Odtod vodi
stranska proga v Carson (2466 prebivalcev), glavno mesto države,
in dalje v Virginia City, kjer je še nekaj rudnikov. Znana Com-
stock Mine,  ki je imela 8 angleških milj (13 km) dolg predor, in iz
katere so od 1.1859 dobili za 500 milijonov dolarjev zlata in srebra, je
zdaj opuščena.

*

* *

Nevada se imenuje »Sage brush State—  država pelinovega
grmičja«, ker raste ta rastlina v velikih množinah po pustinjah. Kos
dežele je l. 1848 odstopila Mehika, nakar so se začeli naseljevati
mormonci. L. 1859 so našli bogate žile srebra in naseljenci so se
hitro množili. L. 1861 so deželo izločili iz teritorija Utah ter jo or¬
ganizirali kot samostojen teritorij, ki je 1. 1864 postal država.


181

Utah.

Površje: 219.955 km 2 . Okrožij: 27. Pre¬
bivalcev: 373.351, med njimi 1777 Indijan¬
cev. Senatorjev: 18. Državnih poslan¬
cev: 46. Reprezentanta: 2. Glasi za pred¬
sednika: 3.

tah (JOta) leži ob Wahsatch Mts. Vi¬
šavje sega na severu do Uintah Mts.
in se znižuje proti jugu. Zapadni del
tvori široko votlino, ki je eno naj-
obširnejših višavij zemlje. Povprečno
je votlina 1200 do 1500 m nad mor¬
jem in ima lasten sestav vodovja,
ki ni z morjem v nikaki zvezi.
Večinoma je suha, prazna, nerodo¬
vitna in skoraj brez ljudi, prava puščava. Na peščenih, solnatih tleh
rastejo le rastline, ki ljubijo sol in imajo rjavosolnato perje, večidel
Sage brush, neke vrste pelin. Edino te rastline, ki se najdejo v sku¬
pinah, nekoliko oživljajo enolične pokrajine te amerikanske puščave.
Podnebje  je ostro in menja z višavo. Zime so zelo mrzle, vendar
je pa dežela zdrava, ker je zrak čist in suh. Gozdovi pokrivajo 13%
tal; za poljedelstvo  je pripravnega sveta le 1'2% in še od tega
se morajo štiri petinke umetno namakati. Pridelujejo oves, krompir,
koruzo in ječmen. Znatna je živinoreja.  Večjega pomena je ru¬
darstvo, ki daja zlato, srebro, baker in cink. Obrt  je primeroma
jako razvita. Mnogo je mlinov in slaščičarnic, tovarn za vozove,
hišno opravo, livarn in opekarn. Izvažajo mleko, sirovo maslo in sir.

*

* *

Železnica Union Pacific,  ki so jo zidali 1.1869 in je prva
zvezala Atlantsko s Tihim morjem, prekoraka Rocky Mts. pri postaji
Sherman v državi Wyoming. V državo Utah stopi po 1800 m dolgem
predoru Aspen Ridge, na vzhodnem predgorovju Wahsatch Mts. Proga
teče skozi divje pokrajine skalnatih Echo in Weber Canona. DeviPs
Slide (hudičeva drsalnica) sta skalnati steni, ki segata pod sleme
gorovja. Ogden (25.580 prebivalcev) je živahno mesto na višavju
med visokimi gorami. Železnica Southern Pacific  vozi čez 37 km
dolg most sredi jezera Salt Lake; most hočejo izpremeniti v nasip.
Po tej bližnici, »Ogden-Lucin Cut-off« ji pravijo, so pridobili 70 km,
ker je prej proga šla okoli jezera. Onstran so do kraja Reno napravili
mnogo mostov in predorov ter pridobili daljnjih 700 km. S tem so
čas vožnje skozi Ameriko skrajšali za 7 ur.

182

Železnica Denver &  Rio Grande  prekoraka mejo pri postaji
Utah. Vidijo se Roan Mts., katerih skalovje odseva v bujnih barvah.
Za Green Riverjem se začne dvigati do gorovja Wahsatch. Pri po¬
staji Castle Gate stopa v Prince River Canon; pri vhodu stojita 140
do 150 m visoka skalnata stebra. Na Summit Passu (2277 m) pre¬
koraka gorovje in gre navzdol skozi divni Spanish Fork Canon v
krasno Utah dolino. Na jugu se vidi velikan Nebo  (3660 m). Iz
Springvilla vodi stranska proga skozi dolino Goshen v Si Iver City,
ki leži sredi Tintic rudnikov. Na levi se prikaže lepo jezero Utah.
Mesto Provo (8925 prebivalcev), ob reki istega imena, je cvetoča nasel¬
bina mormoncev. Sredi polja teče neznatna reka Jordan. Kmalu se
prikaže velikanska oblika mormonskega Templja in marmornata stavba
Tabernaklja.

Salt Lake City, mesto »svetnikov poslednjih dni — Latter Day
Saints«, kakor se imenuje, in glavno mesto države (92.777 prebival¬
cev), leži na prostornem višavju, ki je obkroženo od visokih gor.
Veliko Solnato jezero  (Salt Lake) je 19 km oddaljeno. Mesto
ima široke ulice in je redno zidano z mnogimi drevoredi. Stanovanja
so sredi ličnih vrtov, da izgleda mesto jako prijazno.

Mesto Salt Lake  so ustanovili 1.1847. Brigham Young je bil iz mesta
Nauvoo izgnan in po silno nevarnem potovanju skozi ravnine in gore, v katerih
so jih napadali sovražni Indijanci, je prišel sem z 147 mormonci. Dežela je
bila podobna puščavi; po velikem trudu in bučeli podobni pridnosti so mor¬
monci izpremenili puščavo v krasna polja in cvetočo naselbino. L. 1850 so
razglasili nauk o mnogoženstvu in cele trume mormonskih naseljencev so do¬
hajale iz Evrope. Sčasoma je narastlo število »paganov — gentiles« takd, da
so se gospodarske in socialne razmere čisto izpremenile. Mnogoženstvo zdaj
ni več pripoznano.

Skoraj sredi mesta je »Tem pl e Block«,  sveti kraj mormoncev,
na katerem stoji troje glavnih poslopij; kraj ima zidano ograjo.
Glavna »svetišča« so Tabernakelj, Tempelj in Assembly Hall;
v teh se vršijo shodi in se opravlja mormonska služba božja.

Mormonci.

Mormonci  so verska sekta, kakršnih ima Amerika med protestanti na
stotine. Njih ustanovnik je Joseph Smith  (1805—1844), ki je stanoval okrog
1.1820 v mestu Manchester, N. Y. Trdil je, da se mu je prikazal sam Bog ter
mu zaukazal, naj ustanovi novo, najpopolnejšo versko družbo; baje mu je bilo
tudi razodeto, kje bo našel kovinaste plošče, na katerih je izdolbena v starin¬
skih črkah zgodovina praprebivalcev Amerike. »Z božjo pomočjo« je to zgo¬
dovino prevedel na angleško ter jo izdal 1.1830 z naslovom: »The Book of
Mormon«.  »Razodetje« je bilo pa samo v njegovi glavi. V resnici je porabil
nenatisnjeni rokopis nekega romana, ki ga je spisal v svetopisemskem duhu
prezbiterianski pridigar Spaulding 1. 1812, in ki je prišel 1. 1824 po Sidneyu
Rigdonu v Smithove roke, ko ta še ni poznal črk. Nova verska skupina se je

Salt Lake City, Utah.

ustanovila dne 6. aprila 1830 v mestu Fayette, N. Y., po vzorcu skrivnih družb in
imenovala »Church of Jesus Christ of Latter Day Saints«.  Začetkoma
je bilo s Smithom le 6 mož, a privrženci so se hitro množili; kmalu pa so jih
začeli preganjati, ker so bili njih verski nazori skoraj nevarni. Preselili so se
v Independence, odtam v Far-West, Mo., končno I. 1841 v Nauvoo in 1.1847
v Utah. Joseph Smith in njegov brat Hiram sta prišla v ječo, ker so jima
dokazali več zločinov. Razjarjena množica je prodrla v ječo in ju ustrelila.
Naslednik ustanovniku Smithu je bil že imenovani Brigham Young, ki je usta¬
novil naselbino v Utah.

Kar se tiče »veroizpovedanja« mormoncev, je težko določiti, kaj pravzaprav
verujejo. Imajo 10 božjih zapovedi, poleg tega pa pravo mešanico iz vseh vero-
izpovedanj, celo iz paganstva. Od budistov imajo vero v preseljevanje duš, od
muslimov (Turkov) mnogoženstvo ter prepoved opojnih pijač, iz paganstva vero
na vraže in čarovnije, iz judovstva nazore o vladi, vrhutega so vzeli, kar se
jim je ravno zljubilo, tudi raznim protestantovskim sektam, n. pr. metodistom
verski obred, prezbiteriancem splošno volilno pravico, baptistom obred, da pri
krstu potapljajo vse telo, itd. Tudi pričakujejo kmalu prihod Kristusov na
zemljo. Tej mešanici pa pridružujejo še razna »razodetja«, s katerimi se od¬
likujejo njihovi »preroki«. Sploh moremo reči, da je »vera« pri mormoncih po¬
polnoma stranska reč, ker ne zahtevajo posebnega veroizpovedanja in ne raz-
motrivajo raznih mnenj ali nazorov. Kdor se jim hoče pridružiti, temu se ni
treba odpovedati kaki veri, niti ga ne silijo, da bi sprejel posebno vero; za¬
dostuje, da se pridruži redu v občini in z drugimi dela.  Mormonec ne postane
»svetnik« po veri, ampak po delu, zmernosti in pokorščini.

Velja jim načelo, da je podlaga življenja delo,  in sicer delo na polju
ali v delavnici. V tem, pravijo, je žrtev, s katero se človek daruje Bogu, se
očisti greha in pride do miru. Temu praktičnemu načelu, ki meri edino na to,
kar je po okoliščinah potrebno, je pripisovati, da so mormonci dobro vzpevali,
kjer bi drugim ne bilo mogoče niti obstati. Ti nazori, o katerih dvomimo, ali
sploh spadajo med verske nazore, mormoncev niso spravili v nasprotstvo z
drugim svetom; gotovo pa zasluži občudovanje spretnost, s katero so dvignili

184

vrednost neumornega dela, in sicer dela za vse v enaki meri. Da so jih pre¬
ganjali, je povzročilo mnogoženstvo. Za nekaj časa in pod posebnimi okolišči¬
nami so mogli svoje »vzore« uresničevati, z njimi vzpevati, vsaj navidezno, a
obstanka to nima; polagoma se bo poizgubilo, kakor se je poizgubilo že na
stotine najrazličnejših sekt, ki so v prosti Ameriki hitro našle svojih privržen¬
cev, a jih ravno tako hitro tudi izgubile.

V mestu mormoncev.

V sredo 14. julija 1909 sem bil za nekaj ur v mestu Salt Lake City.
Kolodvor je prav neznaten; vse je kakor v drugih amerikanskih mestih. Lepi
so čedni vrtovi pred hišami. Na mnogih prodajalnah je velik ščit, na katerem
je naslikano oko božje, tudi ne manjka raznih svetopisemskih napisov ter vabil,
torej reklame, s katero »brate« vabijo, naj kupujejo le pri »svetnikih«. Ko sem
stopal po ulicah, me razen teh napisov prav ničesar ni spominjalo, da sem v
glavnem mormonskem mestu, le to sem zapazil na nekaterih ljudeh, da so bili
nekako zamišljeni kakor bi bila njih duša na drugem svetu. Tudi ni bilo opaziti
onega dirjanja in drvenja, ki je v amerikanskih mestih tako značilno, temveč
neka premišljena resnost; drugače pa je bilo vse kakor po drugih mestih. Že
iz železnice sem videl belo stavbo Templja,  ki obvladuje vse mesto. Zdaj
sem se bližal »svetišču«. Tempelj je lepo poslopje, ki me je živo spominjalo
na milansko stolnico. Ne morem reči, v kakšnem slogu je zidano, ker enake
stavbe še nisem videl. Vse je iz krasnega belega granita; na obeh koncih
stojijo trije vitki stolpi, srednji je najvišji. Poleg tega je še mnogo stolpičev
in okraskov, da je učinek res velik in pogled na stavbo veličasten. Tempelj
je 56 m dolg in 30 m širok, srednja stolpa sta visoka 14 m; zidali so ga od leta
1853 do 1893 in zazidali okoli 4 milijone dolarjev. Na najvišjem stolpu je 4 m
visoka bakrena soha angela Moroni. Vstopiti v notranjščino ni dovoljeno »pa-
ganom«, kakršen sem tudi jaz; v bližini tudi ni bilo videti žive duše, da bi jo
bil vprašal, ker malo me je le mikalo videti, kakšna je stavba od znotraj.
Menda je tudi notranjščina prav veličastna in bogato okrašena. Tu se vršijo
razne poroke (Sealings) za čas in večnost, ali tudi le za večnost, krsti umrlih
pridige, »mašniška« posvečevanja itd.

Povsem drug vtis napravlja Tabernakelj.  Izprva sem sploh mislil, da
je to le nekak grič, ne pa stavba. Poslopje je okrogle oblike, 76 m dolgo,
45 m široko in 21 m visoko, ter so ga zidali v letih 1864 do 1867. Tudi na tej
stavbi vidiš, da morajo biti mormonci res svoje glave; na velikanskih, kamenitih
stebrih čepi želvi podobna streha. To je vse, kar .vidiš. V notranjščino vodi
mnogo vrat. Pri enih vidim popravljati nekega moža in ga vprašam, ali smem
vstopiti. »Yes, if You please«, je bil odgovor. Vstopim z nekakim notranjim
strahom. Daši sem se moral skoraj smejati, ko sem videl stavbo od zunaj,
sem znotraj le ostrmel, ker velikanski obok je veličasten; menda je te vrste
največji na svetu. Prostor sicer nima nobene prave oblike; učinkuje samo,
ker je gorostasen. Prostora je tu za 8000 ljudi na posebnih sedežih, ki so
amfiteatralično napravljeni, tako da lahko vsakdo vidi na oder. Na odru so
prostori za govornika, posebni sedeži za starašine, ki imajo svetopisemske
službe, namreč: preroki, apostoli, veliki duhovni, škofje, duhovniki, pridigarji,
učeniki itd. V ozadju so velikanske orgle. Ob nedeljah popoldne obhajajo tu
službo božjo; ker je dvorana jako akustična, je dobro urejeno petje veličastno-
Tokrat je bil prostor prazen, ob mogočnih galerijah je viselo polno vencev,
med njimi na stotine amerikanskih zastav, bržkone še od narodnega praznika
dne 4. julija. Prostoru manjka blagodejna toplota katoliških cerkva.

I

185

Iz mesta Salt Lake City, Utah.

Fotografiral A. J. Terbovec.

Poleg službe božje se v Tabernaklju vršijo tudi še cerkveni koncerti,
predavanja, večji zbori, ker v vseh prostorih je kraja za 13.000 do 14.000 ljudi.
Samo službi božji služi Assembly Hall,  tudi obširna stavba iz granita, v
kateri je prostora za 3000 ljudi; posebnega sloga tudi ta stavba nima. Ali se
sme iti v notranjščino, ne vem, ker se mi ni zljubilo iti vprašat. Na južno-
vzhodnem vogalu Temple-Blocka je spomenik prvih naseljencev (Pioneer Mo-
nument) z bakreno soho amerikanskega »muhameda« Brighama Younga. Prav
v bližini je mormonsko vseučilišče (Latter Day Saints University), v katero
zahaja okoli 1000 dijakov, potem Tithing Storehouse,  kjer oddajajo mor-
monci »desetino« občini in sicer »in natura«, t. j. svoje lastne pridelke, palača,
kjer stanuje »prerok«, Bee Hive House,  na katerem je velikanski panj, ki
je tudi v grbu države Utah, in prav lepa poslopja nekaterih časnikov. Na prvi
ulici je za umetno železno ograjo grob ustanovnika naselbine.

Hitro sem še zletel na Prospect Hill,  odkoder je krasen razgled po
mestu in okolici. Tu se vidi, da je mesto v lepi gorski pokrajini. Izza gorovja
se prikaže solnce in njegovi žarki odsevajo v čudovitem svitu na grebenih
mestoma še s snegom pokritih gora. Pogled na jezero je diven, kakor na
morje; zrak je vijoličast, skrivnosten, menda od solnatih izpuhov. Tudi znakov
nekdanje puščave ne manjka, vendar pa prevladuje povsod sled človeške roke.
Ob gorah so med drevjem gradovom podobne pristave bogatejših mormoncev;
skoraj se mi je zljubilo, da bi imel tak gradič, a prav streslo me je, ko se
spomnim, da tam ni samo ena, ampak morda celo več — Ksantip! Bog nas
varuj in sv. Krištof!

Na griču je še poseben stolp, da še bolje vidiš okolico, a nisem se sko¬
bacal gor, ker sem vse dosti lepo videl tudi od spodaj. Rad bi bil šel še na
nekoliko oddaljeni Fort Douglas,  odkoder imajo nezaupljivi »Yankees« proti

186

glavnemu mestu mormoncev obrnjene svoje topove, ker čudni »svetniki« so
jim že večkrat delali silno preglavico. A čas je potekel in vrniti sem se moral
na vlak. Šel sem mimo katoliške  škofove cerkve, ki so jo ravno dozidavali,
in je bila potem dne 15. avgusta 1909 posvečena. Sicer se v zunanjosti ne
more kosati s »Templjem«, a kljub temu je krasna stavba, morda poleg mor¬
monskega svetišča najlepša stavba v mestu. Ko je vlak odhajal, .sem se oziral
le na jezero. Great Salt Lake  leži v višini 1283 m, je 114 km dolgo in do
56 km široko ter meri na površju 6110 km 2 , torej več nego polovica Koroškega.
Globočina menjava, nikjer pa ni nad 12 m, mestoma znaša le 1 m. V jezero se
razliva več rek, voda pa izpuhti, ker ni nobenega odtoka. V vodi je do 25%
soli, kakor v Mrtvem morju, tako da v njej lahko plavaš, četudi se nisi učil,
ali jojmine, če se je napiješ ali jo dobiš v oči! Pogled na površje je izredno
krasen, kakor v svetel gorski kristal. Še v lepših, živejših barvah se ozračje
menda izpreminja ob solnčnem zatonu. Jezero nima rib, pač pa nekaj žuželk
in rastlin. Ne na jezeru, ne v pokrajini nisem videl prav ničesar pristno »pu¬
ščavskega« ali »mrtvega«, kakor sem prej pričakoval, ker sem mislil na afrikanske
puščave. Nasprotno. Ko je vlak pihal proti prelazu na Wahsatch  gorovju,
sem se vedno še oziral na gorske pokrajine amerikanskih „muslimov“ —
mormoncev.

*

* *

Utah,  država mormoncev, nosi priimek »Deseret« (Bučela)
iz knjige Mormon; ima namreč panj v svojem grbu. Volilno pravico
imajo tudi ženske. Prvotno je dežela pripadala pokrajini, ki jo je

1. 1848 Mehika odstopila Uniji.
L. 1850 je postala teritorij, ki
so ga pa v teku časa precej
pristrigli. Že 1. 1847 so se
naselili tu mormonci pod vod¬
stvom Brighama Younga in
kmalu so imeli cvetočo ko¬
lonijo. Zaradi svoje teokra¬
tične vlade in mnogoženstva
so povzročali pohujšanje, in
1.1882 in 1887 so zoper nje
nastopili potom posebnih za¬
konov; zaradi tega se jih je
mnogo izselilo. To je bil
tudi vzrok, da so vse prošnje
za vzprejem odbili. Šele leta
1894 so dovolili, da smejo napraviti načrt za ustavo, in Utah je
bila potem 1. 1896 sprejeta kot samostojna država.

Del naselbine Sunyside, Utah.

Fotografiral A. J. Terbovec.

mz

187

Idaho (Ida.).

Površje: 219.620 km 2 . Okrožij: 21. Pre¬
bivalcev: 325.594, med njimi 4073 Indijan¬
cev. Senatorjev: 21. Državnih poslan¬
cev: 46. Reprezentanta: 2. Glasi za pred¬
sednika: 3.

daho (Ajdeho) ima podobo pravokot¬
nega trikota in sega med državami
Oregon, Washington in Montana do
Kanade. Večinoma je do 1500 m
visoko višavje, ki obsega porečje
zgornje in srednje reke Snake River.

Na severu so deli Rocky Mts. (do
2560 m) z velikimi gozdovi smrek in cedrov, sredi države divji gre¬
beni gor in na jugu razsežni pašniki in polja, posebno ob rekah.
Snake River,  ki ji Indijanci pravijo Shoshone, tvori mejo na
zapadu. V njo se razlivajo Boise, Salmon River,  ki ima
velik canon, in Clearvvater.  Gozd pokriva 42% zemlje; za
poljedelstvo  je pripravne komaj %, in kar se je obdeluje, se
mora polovica umetno namakati. Pridelujejo pšenico, ječmen in
krompir. Več donaša živinoreja,  največ rudarstvo.  Kopljejo
zlato, srebro (na 4. mestu), svinec (Vs vsega pridelka Unije), baker
in nekoliko premoga. Poleg te obrti izkoriščajo gozdove.

*

* * *

Glavna proga, ki vodi skozi državo, je Oregon Railroad &
Navigation  C o. med Portlandom in Ogdenom. Železnica pride
iz slikovite doline ob reki Columbia in prestopi mejo države Idaho
med postajama Parma in Huntington,  kjer prekoraka Snake
River na treh mestih. Ko sem se vozil dne 13. julija 1909 po tej
progi, je vladala silna vročina. Huntington  leži v peščenem kotlu;
vse je izsušeno kakor v Sahari, daleč naokoli ni videti ničesar ze¬
lenega. Od postaje Nam p a vodi stranska proga v 35 km oddaljeno
glavno mesto države Boise City (17.358 prebivalcev), ki pa nima
nobenih znamenitosti. Pri Glenn’s Ferry  se prikažejo valoviti
hribi in skalnate višave; ker je tu voda, je nekaj nasadov, prava
oaza v puščavi. Tu so velikanska polja lave; zemlja je mestoma
podobna otrpnelemu, razpokanemu testu, mestoma leži zopet silno
kamenje v takem neredu, da meniš, sami hudobci so ga nalašč tako
nametali. Od postaje Shoshone  vodi cesta proti jugu skozi pu¬
stinjo in med ognjeniškim skalovjem ter dospe v 360 m globoko
dolino reke Snake River. Onkraj reke stoji velik hotel. Veliki

188

vodopadi Shoshone se morejo po pravici kosati z vodopadi v
dolini Yosemite ali s slapi reke Yellowstone. Voda se strmoglavi čez
240 m širok skalen obronek 64 m globoko. Neposredno za velikim
padcem je 24 m visoki Bridal Veil Fali in5km  višje 55 m visoki
Twin Falls (dvojčki). Vulkanične stene globokega canona, ki oklepa
slape, so divje razdrapane. Približno 8 km pod slapi so slikovita
»Modra jezera — Blue Lakes«. V državah Idaho, Oregon, VVashing-
ton in California pokriva okoli 650.000 km 2  800 do 1600 m mogočna
plast takoimenovane »Columbia« lave, na kateri so izvrstna pšenična
polja. Snake River se je skozi to lavo preril v mogočnih, mestoma
1200 m globokih canonih, ki jih prekašajo le canoni ob reki Colorado.
Blizu postaje Shoshone je nekaj zdravilnih toplic. V daljavi na
vzhodu se vidijo s snegom pokriti velikani Rocky  Mts., na severu
grebeni Three Buttes of Lost River in na zapadu Saw-Tooths Mts.
Pogled na gorske velikane je veličasten.

Ravno je solnce zahajalo. Zdi
se mi, kakor bi priroda v pustinjah z
neznansko krasnim bliščem solnčnih
žarkov hotela človeka odškodovati, ker
mu drugače ne nudi ničesar, kar bi
moglo razveseljevati njegovo oko. Vse
žari kakor v raztopljenem zlatu in sre¬
bru, da se ne moreš nasititi bujnega
blišča. Ko se žarki poslavljajo od zemlje,
se lesketa nebo kakor bi bilo bisern,
kristalen grad.

Postaja Pocatello (9110 pre¬
bivalcev) leži v Fort Hall Indian
Reservation. Odtod vodijo železnice proti Yellowstone Parku in proti
Butte in Heleni v Montani. Pri postaji Pegram  ob reki Bear River
prestopi železnica mejo države Utah.

*

* *

Idaho (indijanski »biser«) se imenuje »Gem of the Mountais
— gorski biser«, ker ima lepe gorske pokrajine. Dežela je prej pri¬
padala Louisiani. Pokrajine sta v letih 1805 do 1806 prepotovala in
preiskala Lewis in Clark, vendar pa je prihajalo sem le malo na¬
seljencev, dokler niso 1. 1852 našli zlatih rudnikov. Do 1. 1863 je
pripadala dežela teritoriju Oregon, potem postala lasten teritorij, ki
je obsegal tudi Montano in Wyoming. Dne 3. julija 1890 je Idaho
postal samostalna država.

mz

10. Države ob Tihem morju.

189

California (Cal.).

Površje: 409.807 km 2 . Okrožij: 57. Pre¬
bivalcev: 2,377.549, 19.942 Indijancev in
45.000 Kitajcev ter 10.000 Japoncev. Se¬
natorjev: 40. Državnih poslancev: 80.
Reprezentantov: 11. Glasov za predsed¬
nika: 10.

alifornia (Kalefčrnija) leži ob Tihem
morju in je dolga 1750 km. Severni
in srednji del dežele obvladuje dvoje
gorovij, ki se izločita iz ognjeniškega
pogorja Mt. Shasta  (4374 m). Na
vzhodu je Sierra Nevada,  ki
ima proti Nevadi silno strmo po¬
bočje in oklepa več jezer, dočim se
zapadni obronek polagoma znižuje,
tvoreč celo vrsto krasnih, slikovitih dolin. Najvišja gora v tem
dolgem slemenu je Mt. Whitney  (4540 m). Na zapadu se vleče
ob morskem bregu pogorje Coast Range,  ki ga prekineta zaliva
S. Francisco in S. Pablo. Najvišja gora je tu Mt. Linn  (2622 m).
Na jugu oklepa več slemenov puščavo Colorado (91 m pod morjem);
S. Bernardino  (3530 m) je tu najvišja gora. Jugozapad je deloma
stepi, deloma puščavi podobna ravan (Mohawe Desert), skozi katero
se vleče več gorovij. Na več krajih so usede pod morsko ravan
(Death Valley). Obrežje je strmo in skalnato. Sierra Nevada in
Coast Range  oklepata podolgasto, 60—160 km široko 650 km dolgo
»kalifornsko votlino«, po kateri tečeta reki Sacramento in S. Joa-
quino.  Na jugu konča votlina v jezero Tul are,  ki je ob deževju
nad 150 km dolgo, a tako plitvo, da ga človek lahko prebrede. Poleti
je le močvirje. Visoko v gorovju in v slikovitih pokrajinah so jezera
Tahoe, Hony in Mono.

Podnebje  je krasno in enakomerno. Ob morju skoraj ni
razločka med letom in zimo, oziroma med suho in deževno dobo.
Devet mesecev ne dežuje. Sneg je redka prikazen, tudi slana ne traja
dolgo. V dolinah in notranjih delih so vremenska nasprotstva večja-
S podnebjem se vjema rastlinstvo.  Kras gozdov sta orjaški slad¬
korni borovec (Pinus Lambertina) in kaliforniški lavor. Bujno je rast¬
linstvo v Sierri Nevadi;  svetovnoznana so gorostasna drevesa
vrst Sequoia gigantea in sempervirens. Drevesa, ki jih je 28 vrst,

190

dosežejo starost 5000—9000 let in so do 100 m visoka! V nižavah
raste neka cipresa (Cupressus macrocarpa), ki ima hrastu podobno
deblo. Že itak krasni prirodni raj mnogih pokrajin so izpremenili še
v vrt človeškega truda. Mnogovrstno je tudi živalstvo.  V goz¬
dovih se najde siloviti rjavi medved, krvoločni jaguar in cela vrsta
kunam podobnih grabljivih živali, med temi čudna morska vidra
(Enhydris marina); dalje črede divjih ovac, jelenov in antilop. Kač
in kuščarjev je mnogo vrst. Med pticami se odlikujejo metuljem
podobni pisani kolibri. Žuželke so na jugu krasne. Poljedelstvo
je zelo razvito, dasi morajo zemljo večinoma umetno namakati. Mnogi
kraji imajo dvakratno žetev. Glede kakovosti in obilnosti sadja  je
Californija na prvem mestu. Vina so svetovnoznana. V zadnjih letih
so začeli saditi sladkorno peso in bombaž. Pridelujejo tudi veliko
medu. Na visoki stopnji je živinoreja.  Glavne vrste obrti  so:
sladkorne čistilnice, klavnice, mlinarstvo, izdelki iz lesa, konserviranje
sadja in sočivja, livarne in strojarne, usnjarne in kuhanje finih žganj.
V rudnikih kopljejo zlato. Od leta 1848 do 1902 so dobili za okrog
800 milijonov dolarjev te rude. Na leto je dobivajo zdaj za 20 mi¬
lijonov. Dežela ima še srebro, baker, premog in živo srebro.

*

* *

Poglejmo si nekoliko deželo po glavnih železnih cestah.
Skozi Utah in Nevado vodi Union Pacific Railway.  Blizu po¬
staje Reno  je slikoviti Lake Donner. Od postaje Truckee  vodi
stranska proga skozi Truckee River canon k jezeru Tahoe,  ki leži
v višini 2040 m in je mestoma 450 m globoko. Gorska pokrajina je
divna; okoliinokoli se vrstijo s snegom pokriti gorski velikani. Voda
je čista in mrzla, a nikoli ne zamrzne, dasi je sredi snežnikov. Proga
se dviga proti prelazu. Gorski svet je divnoveličasten. Pri Sum m it
Station  prekoraka v 484 m dolgem predoru gorovje Si er ra Nevada,
2141 m visoko. Na severu se vidi snežni velikan Stanford ali Fremont’s
Peak (2798 m), raz katerega je krasen razgled po gorskem svetu.

Gorovje Sierra Nevada  (snežni gorski greben) se vleče 750 km
daleč ob pacifiškem obrežju in sega kot Casades  Mts. daleč gor
skozi Oregon in Washington ter tvori zapadni obronek amerikanskih
Kordilijer. Najveličastnejši del gorovja je dolina Yosemite, o kateri
še govorimo; nikjer pa ne manjka slikovitih gorskih pokrajin, ki se
lahko kosajo z gorskim svetom švicarskih Alp. Na severu je mnogo
ledenikov. Onstran gorovja se kaže vpliv kalifornskega podnebja.
Pokrajine so enako divne, a rastlinstvo je še vse bolj bujno. Že¬
leznica vodi ob silnih prepadih in na ozkih policah, kjer je mestoma
prostora le za železniško progo. Povsod vidiš kraje, kjer so kopali

191

zlato. Okoli 50 km železnice so morali zavarovati s posebnimi stre¬
hami pred snegom; v stenah so velike odprtine, da imajo potniki
razgled na pokrajine. Dolina ob reki Sacramento je podobna dolini
v Lombardiji, samo da jo prekaša po rodovitnosti; nepregledne da¬
ljave so posajene z vinogradi in sadnimi vrtovi, dočim zori v nižavah
rumena pšenica. Ta dolina je menda najrodovitnejši kraj vse Unije.

Tu je glavno mesto Californije, Sacramento (44.696 prebivalcev).
Trgovina s pridelki dežele je jako živahna. Državna hiša stoji sredi
krasnih nasadov, v njej je velika knjižnica. Zavodi in uradi so v
obsežnih palačah, kakor se spodobi deželi zlata.

Jezero Tahoe v Californiji.

Na kraj, kjer je zdaj mesto, je prišel najprej švicarski stotnik J. A. Sutter
1.1839 ter se je tu naselil; 1.1848 so prodali prve stavbene prostore. V okolici
so krasni izleti. Južno od Sacramenta je Stockton (23.253 prebivalcev) z ve¬
likimi mlini in velikanskimi vrti za vigredna zelišča, iz tega mesta gre stranska
proga v Milton,  in odtod vozovi v svetovnoznani gaj Calaveras.  Ta naj¬
severnejši gozd kalifornskih velikanov so odkrili 1.1841; tvori četverokot, ki je
1000 m dolg in 65 m širok. V tem gaju je okoli 100 dreves vrste Sequoia Welling-
tonia ali Washingtonia gigantea, kalifornskega orjaškega ali Mamutdrevesa.
Najvišje drevo — Keystone State  — je 99 m visoko in meri 137 m v obsegu.
Drugo — Mother of the Forests  —,  ki pa nima več skorje, je 96 m visoko
in obsega 18 m, dočim je bil padli Father of the Forests  133 m visok in

192

35 m debel. Dvoje drugih dreves sta nad 90 m visoki in mnoga nad 70 m. Na
nekem štoru so postavili hišo. Kakih 10 km na jugovzhodu je še drugi gaj,
Stanisiaus ali South Grove,  v katerem je tudi mnogo gozdnih velikanov.

Železnica vodi proti zalivu Suisun,  za katerim se vidi Mt.
Diabolo. Benicia  leži ob morski cesti Carquiner, ki veže zaliva
Suisun in San Pablo. Vlak spravijo na poseben parnik, ki ga pre¬
pelje na ono stran, kjer se kmalu prikaže zaliv San Francisco  z
goro Tamalpais v ozadju. Kraj Berkeley (40.434 prebivalcev) ima
poleg zavoda za gluhoneme državno vseučilišče, ki je bilo leta 1868
ustanovljeno in je igralo pri duševnem preporodu prebivalstva ob
Tihem morju važno vlogo. Med mnogimi posebnimi zavodi je sve-
tovnoznana Lickova zvezdama,  grško gledališče za 12.000 oseb,
vzorna farma, obsežna knjižnica. Dijakov je okoli 4000, med temi
nad 1000 žensk. Pouk je v mnogih zavodih brezplačen. Poslopja
so krasna, sredi gozda, in je odtod diven razgled na Golden Gate —
Zlata vrata in mesto San Francisco. Oakland (150,174 prebivalcev)
je za San Francisco to, kar Brooklyn za New York. Cvetoče mesto
ima svoje ime od mnogih hrastov na cestah in na vrtih. Lega je
izredno lepa. Potniki zapuščajo vlak in se prevažajo čez 6 km široki
zaliv na posebnih prevoznih ladjah.

San Francisco, skrajšano »Frisco«, najimenitnejše mesto na
severoamerikanski zapadni obali (416.912 prebivalcev) leži na sever¬
nem bregu 48 km dolgega poluotoka, ki loči Tiho morje od zaliva,
v katerega vodi široka morska cesta Golden Gate.  Mesto

je večinoma ob zalivu in sosednih višavah, se pa polagoma širi čez
10 km široki poluotok proti morju. Hiše so vobče dobro zidane;
kar je na teh porušil potres 1. 1906, je vse popravljeno in mnogokaj
nadomeščeno z boljšimi stavbami.

Tam, kjer zdaj stoji mesto, so ustanovili 1. 1776 mehikanski frančiškani
misijon San Francisco de Dolores. V 16. ulici stoji še stara cerkvica z zane¬
marjenim pokopališčem. Mesto samo pa je nastalo iz vasi Yerba Buena (dobra
trava, t. j. konjska meta); vas so postavili 1.1835 5 km zapadno od misijona.
L. 1846 je zasedla deželo neka amerikanska vojna ladja; leto pozneje, ko so
odkrili kalifornsko zlato rudo, je kraj štel 500 prebivalcev, 1.1853 pa že 34.476,
1.1870: 149.473 itd. Hipno naraščanje je privabilo mnogo dvomljivih elementov;
zavladala je prava anarhija in med meščani so morali ustanoviti poseben var¬
nosten odbor (Vigilance Committee), ki je z neizprosno strogostjo napravil
zopet red.

Silno naporno delo je bilo, da so tla nekoliko pripravili za mesto;
odkopati so morali cele hribe, napolniti doline in utrditi močvirnata
tla; kljubtemu je mesto še zdaj močno hribovito. Podnebje je sta¬
novitno, krasno; le veter in prah ne ugajata slabotnim na prsih.
Trgovina je živahna. Največ izvažajo zlata in srebra, sadja, žita in
lesa; uvažajo pa premog, riž, sladkor in kavo. Mesto ima tudi velike

193

tovarne in znaša vrednost obrtnih pridelkov letno okrog 150 milijonov
dolarjev. Prebivalci so od vseh krajev sveta in ima mesto medna¬
roden značaj. Mnogo je tudi Slovencev in Slovanov, posebno hrvaških
mornarjev. Glavna prometna cesta je Market Street,  ki sega od
Union Ferry Depot do Mission Peaks. Znamenitejša poslopja so ob
raznih trgih in bolj na višavi. Najlepša zidava je C ity Hall,  mestna
hiša, ki je stala 4 milijone dolarjev. Na raznih trgih in križiščih so
tudi lepi spomeniki. Na severnem bregu je 600 ha velik Presidio
ali Government Military
Reservation,  kjer so vo¬
jašnice za precej močno po¬
sadko. Tu so krasna šeta-
lišča proti Golden Gatu. Jako
zanimiv je del, kjer stanujejo
Kitajci  (Chinatown), kamor
greš po dnevu lahko brez
strahu, a ne po večerih, dasi
je življenje šele tedaj najza¬
nimivejše. Blizu je tudi ja¬
ponski okraj. Največji mestni
park je Golden Gate Park,
ki pokriva 420 ha. Med umet¬
nimi nasadi so lepi spomeniki,
velik del pa je še v prvotnem
stanju. Iz Strawberry Hilla,
kjer je tudi mala zvezdama,
je veličasten razgled na morje
in na kipeče morske valove.

Kakih 10 km oddaljen je
Point Lobos. Tu so krasni
nasadi Sutro Heights Parka, iz
katerega se vidijo 48 km odda¬
ljeni otoki Farralone. Na ka-

menitem bregu mrgoli morskih ptic. Ob bregu stoji veliki hotel Cliff House.
Od verande se vidi na neko skalovje (Seal Rocks), na katerem je na stotine
morskih levov (španski: lobos), katerih nihče ne sme niti streljati, niti dražiti.
Nekateri so 4 do 5 m dolgi in do 500 kg težki. Med šumenjem valov se lahko
razločuje njih hripavo tulenje. Morski zaliv je 80 km dolg in do 16 km širok.
Ob bregovih so povsod krasni razgledi. Zaliv je sicer izmed najlepših na
svetu, a nima one slikovitosti, kakor n. pr. neapoljski.

Iz San Francisca vodi ozkotirna železnica proti mestu Santa Cruz.

Od postaje Big Trees  se gre k logu orjaških dreves (Big Trees of Santa
Cruz). Drevesa pripadajo vrsti Sequoia sempervirens (Redvvood — rdeči macesen).
Najdebelejše drevo meri 7m v premeru; najlepše — Pioneer — ima 21 m v obsegu.

13

Amerika.

194

Kažejo mogočno, votlo drevo, v katerem je prebival 1.1847 general Fremont več
dni. Na nekem štoru stoji hišica, ki ima za 12 do 14 oseb prostora.

Santa Cruz (11.146 prebivalcev) je 1. 1791 ustanovljena fran¬
čiškanska misijonska postaja v krasni legi z divnimi vrtovi.

Southern Pacific Railway vodi od mesta Pajaro proti mestu Los
Angeles. Na potu je mesto San Josč (28.946) prebivalcev) v rodo¬
vitni dolini in Santa Clara (4348 prebivalcev) z izvrstnim podnebjem.
Odtod se pride k 42 km oddaljeni Lickovi zvezdami na gori Hamilton,
ki je po svoji legi (1354 m visoko) in bogati opravi izmed prvih na
svetu. Leča velikega daljnogleda meri 91 cm v premeru. Monterey
(5100 prebivalcev) je ob zalivu istega imena. Tu so se Španci izkrcali
že l. 1602. Do l. 1846 je bilo to mesto glavno mesto Californije, zdaj
prihajajo sem le še letoviščarji, ker je lega krasna in morski breg posut
s snežnobelim peskom. Skozi dolino reke Salinas vodi proga navzgor,
potem zopet v nižavo. Santa Barbara (11.659 prebivalcev) se ime¬
nuje »Amerikanski Mentone«. Ker je mesto po Santa Inez Mts. ob¬
varovano pred vetrovi, je tu najprijetnejši kraj za zimsko bivanje.
Znamenita je frančiškanska misijonska postaja, ki jo je ustanovil leta
1786 Padre Junipero Serra; ob strani je lep hodnik, in iz stolpa
cerkvice krasen razgled.

Los Angeles ali kakor mesto imenujejo Španci : La Puebla de
Nuestra Senora la Reina de Los Angeles — mesto naše Gospe kra¬
ljice angelov — glavno mesto Južne Californije, leži ob reki istega
imena, 32 km nad izlivom v morje. Španci so ga ustanovili l. 1781,
v amerikansko posest je prišlo 1. 1846 ter je bilo še 1. 1880 brez po¬
mena, ko je imelo komaj 11.183 prebivalcev. Pa že 1. 1890 je štelo
50.395, 1. 1900: 102.479 in 1. 1910: 319.198 prebivalcev. Mesto prejšnjih
hiš iz zračnih opek ali lesa so nastale povsod kamenite stavbe ali
vile v krasnem slogu. Mesto ima 130 cerkva, 60 šol in 1700 tovarn.
Časniki izhajajo v 7 jezikih. Vsa okolica je nepretrgan vinograd in
vrt ter ima tropično rastlinstvo s krasnim južnim sadjem. Maine Str.
deli mesto v dva dela; tu so najznamenitejše stavbe. V mestu in
okolici se zbirajo pozimi amerikanski bogataši. Tako ugodno zimsko
podnebje ima tudi mesto San Diego (39.678 prebivalcev). Brzovlaki
prihajajo v Chicago po železnici Santa Fe v 3 dneh. Mesta so se
polastili razni špekulantje (Booms) ter »načrtali« ceste in ulice na
krajih, kjer se bodo še dolgo krave pasle.

Najznamenitejši izlet iz San Francisca  je gotovo v svetovnoznano
dolino Yosemite.  Sierra Nevada ima brezdvomno krasne pokrajine, kijih
občuduje celo hladni Yankee. Californija je bila prisiljena, da je nakupila ne¬
katere kraje ter jih tako obvarovala opustošenja od strani brezsrčnih »zlato-
žrcev«. Proglasila jih je za narodno posest, ki se mora ohraniti v prirodnem
stanju. Najpripravnejša pot je čez Raymond,  odkoder vozijo redno vozovi
v divni prirodni raj. Našteti moremo le najpoglavitnejše krasote.

195

Pot skozi amerikanski pragozd.

V višavi 1980 m leži gaj gorskih orjakov Mariposa  (Mariposa Grove of
Big Trees), ki sestoji iz dveh ločenih skupin, ki pokrivata 10 km 2 . Gaj so
našli 1.1855. »Spodnji« ima okoli 100 dreves vrste Sequoia gigantea, med temi
največje »Grizziy Giant«, ki ima v premeru 9'4 m in v obsegu 29 m. Pot v
»Zgornji log« vodi skozi 3 m visoko in ravno tako široko odprtino, ki je izse¬
kana skozi živo, 8 m debelo drevo. Tu je okoli 365 dreves, 10 jih je visokih
nad 75 m, in približno 20 jih meri nad 20 m v obsegu, tri čez 27 m. Mnogo
velikanov je uničil požar. Les teh dreves je jako trd, skorja je mestoma
45 cm debela.

Od Wawone  je pokrajina veličastna. Cesta se dviga do 1980 m; na
vse kraje se vidijo gore El Captain, Cathedral Spires, Sentinel Dome, Half in
North Dome. Pride se v dolino reke Merced River, kjer se vidijo na raznih
krajih veličastni vodopadi. Yosemite Valley  (Josemiti = veliki grizzli =
medved) je ožina (canon) na zapadnem pobočju Sierre Nevade, ograjena od
skoraj navpičnih sten, 13 km dolga in skoraj ravna, 1200 metrov nad morjem,
dočim se dvigajo skalnate stene, ki stojijo 1 do 3 km narazen, 900 do 1500 m
visoko. Čez te stene gromijo krasni vodopadi. Dolina sama, po kateri teče
Merced River, je posejana z bujnimi cvetlicami, ali obrastla z mogočnim drev¬
jem in grmičjem. Od dna se ne vidi noben izhod in človeku se zdi, kakor bi
bil odrezan od sveta. Nobena gorska soteska ne združuje toliko veličastnih
prirodnih krasot na tako majhnem prostoru kakor Yosemite Valley. Dolino je
odkril 1. 1851 kapitan Roling, ko je zasledoval Indijance. Podoben silnemu
kamenitemu stebru stoji na severozapadni strani doline veličastni El Captain
(2137 m). Iz višave 610 m pada vodovje Ribbon Falls ali Virgin’s Tears (solze

13 *

196

devojke). Zapadno od njega stojijo Three Brothers,  mogočni velikani, od
katerih je najvišji Eagle Peak (2362 m). Od tega grmijo iz skupne višave 760 m
slapi Yosemite. Zgornji pad drvi čez navpično 438 m visoko steno in je zgoraj
10 m širok; srednjega tvori cela vrsta manjših slapov od 191 m višine, spodnji
je 131 m visok. Ta vodopad je najvišji na zemlji in je krasen po¬
sebno vigredi.  Nasproti El Captainu stojijo dvojčki Cathedral Rocks
(2021 m). Na zapadni steni se strmoglavi Bridal Veil Fali  (»nevestin paj¬
čolan«) čez navpično 190 m visoko steno v širini 15—20 m.

Dolina nudi še celo vrsto prirodnih krasot. Diven je pogled na ta čudesa
ob bledem mesečnem svitu. Iz vrhov gorskih velikanov je obsežen, veličasten
razgled po čudoviti deželi.

*

* *

Californija se imenuje »Eldorado State  — država obilnosti«,
ker ima silne prirodne zaklade. Kalifornski zaliv in Nižjo-Californijo
je odkril Cortez  na svojih potovanjih 1. 1532 in 1539. Španija je
zasedla deželo 1. 1602, a z naselbinami so začeli šele l. 1642. Mi¬
sijone in naselbine so vodili oo. jezuiti, dokler jih niso 1. 1767 pre¬
gnali in so na njihovo mesto stopili frančiškani. Zgornjo ali Novo Ca-
lifornijo so zasedli Španci šele 1. 1768 in pričeli z misijoni. Poleg
misijonov so imeli tudi vojaške postaje (presidios). Ko se je 1. 1823
Mehika odtrgala od Španije, je dobila Californija posebnega guver¬
nerja in so 1. 1833 misijonarje pregnali; ob enem so podpirali ame-
rikanske naseljence. Nastale so razne homatije. Med Unijo in Me¬
hiko je prišlo l. 1845 zaradi Texasa do spora in amerikanski konzul

Larkin je pripravljal vstajo. Ko je
prišel John Fremont  v imenu
»znanstvenega potovanja«, so pre¬
bivalci dne 4. julija 1846 proglasili
neodvisnost. V mirovnih pogodbah
z Mehiko (2. svečana 1848 pri Gua-
delupe-Hidalgo) je prišla Zgornja
Californija k Uniji, in ko se je iz¬
rekla po dveletnih notranjih bojih
zoper suženjstvo, je bila dne 9. ki¬
mavca 1850 sprejeta kot samo¬
stojna država.

Nekaj dni pred mirom (1.1848) so našli bogate zlate zaklade. Pripove¬
dovanja so se glasila kakor bajke. Ljudi se je poprijela prava mrzlica po zlatu
in so trumoma drvili v deželo (1.1849: 77.000!). Večinoma so bili dvomljivi
klativitezi, ki se niso brigali za noben red, tako da se je moral ustanoviti
prostovoljen odbor za red, ki je z neizprosno strogostjo zopet vpeljal red. Od
1.1879 je država zaradi kitajskega vprašanja v vednih nemirih.

197

Oregon (Ore.).

Površje: 250.860 km 2 . Okrožij: 33. Pre¬
bivalcev: 672.765, 13.686 Indijancev. Se¬
natorjev : 30. Državnih poslancev: 60.
Reprezentantje: 3. Glasi za predsednika: 4.

egon leži južno od reke Columbia
(500 km dolga meja) med državami
Idaho, Nevada in Californija ter Tihim
morjem. Morsko obrežje je večinoma
strmo in ima nekaj dobrih pristanišč
ob izlivih rek. CascadesMts.  (Ka¬
skade) se razprostirajo od severa proti
jugu skozi vso deželo in jo delijo v
dva neenaka dela. Znameniti sta v
tem gorovju gori Mt. Hood (3421 m)
na severu, in Mt. Scott (2791 m) na
jugu. Ob morskem bregu so Coast Range.  Med obema gorovjema
je Oregonska dolina, ki neha v Puget Sundu.

Vzhodni del je nerodovitno višavje, ki nima vode in ga morejo
obdelovati le ob rekah in jezerih. Pač pa so tu lepi pašniki. Od
Rocky Mts. se raztegujejo v to višavje Blue Mts.  (1200 m). Veliki
gozdovi so večinoma na zapadu. Glavna reka je Columbia.  Reke
na vzhodu niso za plovbo. Reki Rogue in Umpqua  se izlivata
v Tiho morje. Podnebje  je na zapadu mokro in stanovitno, na
vzhodu ostro. Zime so kratke in mile, poletja hladna in nimajo hipnih
izprememb. Poljedelstvo  je precej razvito. Pridelujejo pšenico,
oves, seno, hmelj (na 1. mestu), sočivje in mnogo sadja. »Oregonska
jabolka« povsod čislajo. Na enaki stopnji je tudi živinoreja.

Iz rudnikov so dobili 1. 1904 raznih rudnin v vrednosti 4 mi¬
lijonov dolarjev. Kopljejo zlato, srebro, živo srebro in premog. Obrtni
izdelki so dali 1.1900 nad 40 milijonov dolarjev. Največ prinašajo žage,
mlini in velike klavnice. Mnogo prodajo prekajenih rib. Ker pade v
deželi primeroma jako mnogo dežja, ji pravijo »\Vebfoot State —
država noge plavke«.

*

* *

Glavno mesto je Salem (14.094 prebivalcev) ob reki Willamette
z lepo državno hišo. Ob isti reki je Oregon Clty (4600 prebivalcev)
z mnogimi tovarnami. Reka ima tu 12 m visok slap; odtod dobivajo za
tvornice gonilno moč. V papirnicah je zaposlenih mnogo Slovencev.
Kakih 15 km nad izlivom reke VVillamette v reko Columbia se raz¬
prostira na obeh bregovih mesto Portland (207.214 prebivalcev). Po

198

svoji ugodni legi in dobrih železniških zvezah je postalo mesto naj¬
važnejše tržišče na severozapadu.

Portland so ustanovili 1.1845. Mesto je vedno rastlo, a najhitreje v zad¬
njem desetletju. Izvoz cenijo na 50 milijonov dolarjev. Večidel izvažajo pšenico,
tesarski les, volno, moko in ribe. Obrtni izdelki znašajo nad 40 milijonov do¬
larjev. Parobrodi vozijo odtod v vsa pristanišča Tihega morja, na Kitajsko
in Japonsko.

Dne 12. julija 1909 sem bil nekaj ur v Portlandu. Postaja je prostorna,
mogočna stavba z visokim stolpom. Sredi mesta je okoli mestne hiše, v kateri
je nekaj znamenitih zbirk, več lepih stavb, tako trgovska zbornica, sodna hiša,
pošta, gledališče in poslopja večjih časnikov. Živahni promet na ulicah priča,
da mesto procvita; krasne cerkve pa dokazujejo, da prebivalci ne drvijo edino
le za dolarjem. Ne zabijo svojega Boga. Tudi usmiljenega srca so, ker trpini
najdejo zavetja v mnogih dobrodelnih zavodih. Bujni nasadi v City Parku
in Mc. Clay Parku  spominjajo že na jug. Na poulični železnici sem se
peljal na Portland Heights,  zapadno od mesta. Razgled odtod je diven.
Na pobočjih gorovij so zeleni gozdovi, nad grebeni pa se dvigajo s snegom
pokriti orjaki Mt. Hood, Mt. St. Helens, Mt. Adams in Mt. Rainier. Takega raz¬
gleda še nisem našel nikjer. Ti gorski velikani se ne morejo primerjati z dru¬
gimi visokimi gorami, ker na višavi ni skalovja, temveč goli sneg, da se vidi,
kakor bi iz temnih gozdov rastli sami sladkorni klobuki v silne višave. Gore
se vidijo tem večje, ker so doline komaj 100 m nad morjem.

Železnica »Oregon Railroad« vodi ob reki Columbia proti Ogdenu
skozi divne pokrajine. Ko sem se isti dan iz, Portlanda odpeljal, se
nisem mogel načuditi pokrajinskim lepotam. Gorovje Coast Range
v ozadju je podobno zeleni steni z belimi stolpi snežnih velikanov.
Tostran in onstran reke Columbia so pokrajine nad vse krasne. Ko
bi le gozdi ne bili tako opustošenj! Iz zelenih goščav štrlijo ožgani ve¬
likani, ki žalijo oko. Kmalu se dolina zoži in železnica se vije med
skalovjem ob reki, ki tu prodere Kaskade. Pillars of Hercules
so za progo velikanska skalnata vrata. Na severnem bregu je 300 m
visoki, navpični Castle Rock,  v reki sami stoji Rooster Rock
in tik ob progi 150 m visoki Cape Horn.  Reka je stisnjena v
komaj 40 m široko ožino. Menda je preplaval dolino v primerno še
mladi geologični dobi mogočen tok lave. Skozi ta tok si je reka na¬
redila svojo pot. Divjo, a jako romantično sotesko imenujejo »Dalles

of Columbia«.  Na bregovih
se vidi več slapov. Izmed naj¬
lepših so Horse-Tail  (konjski
rep), Oneonta,  v silni soteski,
Bridal Veil in Multnomah,
ki se strmoglavi čez 260 m visoko
steno. Pri postaji Cascade
Locks  drvi reka čez 8 m vi¬
soko brzico. Ob strani so na-
Papirnice v mestu Oregon City, Ore. pravili za parobrode 400 m dolg

199

prekop. Hood River  je
postaja za hribolazce, ki ho¬
dijo na velikana Mt. Hood
(3421 m). Raz te gore je
obsežen razgled na gorske
pokrajine Kaskad,  v doline
rek Willamette in Columbia
ter na gorovje Coast Range.

Razen prej imenovanih veli¬
kanov na severu se vidijo
proti jugu gore Jefferson,

Three Sisters, Diamond
Peak in Mont Pitt.  Ako
je zrak čist, se vidi celo
400 kilometrov oddaljeni Mt.

S h as ta v Californiji. Onkraj
postaje Rowena  je v reki
otok Memaloose,  kjer so
nekdaj Indijanci rodu Chinook
(Činuk) pokopavali svoje mr¬
tvece. Med njimj je pokopan
tudi Viktor Trevet, ki je bil
njih prijatelj in eden izmed prvih naseljencev. Ob progi se vrstijo
krasne, romantične doline, divje čeri, razdrapano skalovje, visoki slapi,
mogočni gozdi, visoke gore. V reki imajo napravljena »ribja kolesa«,
namreč neke vodne mline z mrežami, v katere se lovijo ribe.

Dalles je živahno mestece ob reki. Proga vodi ob reki do po¬
staje Um ati 11 a. Povsod so napravili lesene ali zidane zagraje
zoper pesek. Veter je namreč že večkrat nanosil toliko drobnega
peska na tir, da je vlak ponesrečil. Proga se obrača proti jugovzhodu
in vodi skozi suho planoto. Polagoma se vzpenja proti gorovju
Blue  Mts. skozi lepo in rodovitno dolino reke Grande Ronde.
Backer City (5742 prebivalcev) je mestece z živahno trgovino. Ob
reki Burnt River so napravljeni mogočni predori. Vulkanično ska¬
lovje je silno razdrapano. Pri postaji Huntington  se začne država
Idaho.

Proga S. Francisco-Portland prekoraka ^ržavno mejo pri postaji
Hornbrook,  ko v dolgem predoru prereže lepo obrastle Siskiyou
Mts.  ter se nagne navzdol v dolino reke Rogue River. Medford
je postaja za obisk čudovitega jezera Crater Lake,  ki leži 137 km
daleč v osrčju Kaskad.

Jezero, ki je nastalo v žrelu ugaslega ognjenika, je 10 km dolgo, 6 V 2  km
široko in 600 m globoko, najglobokejše v Uniji. To je pravo svetovno čudo.

Breg jezera tvorijo 300 do 600 m visoke, navpične stene, ki imajo le dve od¬
prtini. Voda nima ne pritoka niti odtoka, a je čista in bistra ter se izpreminja
v krasni modri barvi. Jezero nima rib. Sredi vode je majhen otok Wizard
Isiand (358 m), brezdvomno zadnji pojav vulkaničnega ognjišča. V čisti vodi
se zrcalijo stene strmih bregov kakor v ogledalu. Nad vse diven je prizor ob
luninem svitu.

Blizu izliva reke Columbia v morje je mesto Astoria (9599 pre¬
bivalcev), ki ga je ustanovil 1.1811 trgovec Astor, ko je nameraval
odtod monopolizirati trgovino s kožuhovino in po neposrednem uvozu
trgovino s čajem in svilo. Krasen je pogled na široko reko. V zalivu
se nahaja mnogo lososa. Ribe spravljajo v posebnih tovarnah (Sal-
mon Canneries) ter jih razpošiljajo tudi v Evropo.

*

* %

Mesto Seattle, Wash., z goro Mt. Rainier.

Oregon je prej obsegal pokrajine med 42° in 54° 40' severne
širine in so se zanj pulile Zedinjene države, Anglija, Španija in Ru¬
sija. V začetku 19. stoletja so naseljevale deželo Astorjeva ameri-
kanska »Pacifi  c C o.« in angleška »H u d s o n BayCo«.  V letih 1813
do 1818 je zasedla deželo Anglija. V pogodbi iz 1.1818 so vprašanje
o Oregonu odgodili, in so deželo odprli ladjam in naseljencem obeh
držav. V pogodbi od dne 13. rožnika 1864 so določili 49 u  kot se¬
verno mejo. Oregon so organizirali kot teritorij. L. 1853 so izločili
novi teritorij Washington, in l. 1869 je Oregon postal samostojna
država. Boji z Indijanci so trajali še do 1. 1878.

201

Washington (Wash.).

Površje: 182.779 km'-. Okrožij: 36. Pre¬
bivalcev: 1,141.990, 8484 Indijancev. Se¬
natorjev: 42. Državnih poslancev: 95.
Reprezentantov: 5. Glasov za predsed¬
nika: 5.

ashington (Uošingtn) je glede obrazbe
podoben državi Oregon. Kaskade de¬
lijo deželo v dva dela. Zapadni del
je pokrit z mogočnimi gozdovi, vz¬
hodni je valovita prerija, ki obsega
tudi suho, večidel golo ravan ob
reki Columbia. Med Kaskadami,
ki dosegajo v gori Mt. Rainier vi¬
šino 4428 m, in gorovjem Coast
Range  ob morju se razprostira
62 m visoka Oregonska dolina, ki konča v Puget Sundu. Najmogoč¬
nejša gorska skupina ob bregu so 01ympic  Mts. (2485 m). Pod¬
nebje  je ob morju mokro in milo, na vzhodu precej suho in ostro.
Gozdi, ki jih krasijo mogočni macesni in velikanski cedri, pokrivajo
72°/o površja. V njih naletiš še pogostoma na rjavega in črnega
medveda, na trume jelenov, na pume in divje mačke. V rekah je
obilno postrvi, ob izlivih mrgoli lososov. S poljedelstvom  se
pečajo vzhodno od Kaskad. Pridelujejo pšenico, ječmen, oves in hmelj
(na 4. mestu). Živinoreja  je lepo razvita. Največ dajajo žage. De¬
žela ima zlate, srebrne in bakrene rudnike ter bogate premogovnike.
Mnogo ljudi je zaposlenih pri ribjem lovu in v tovarnah za ribje kon¬
zerve. Ker ima država krasne gozdove, jo imenujejo »Evergreen
State  — vedno zelena država.«

*

* *

Glavno mesto je 01ympia (6996 prebivalcev) ob južnem bregu
Puget Sunda, sredi krasnih pragozdov. Mesto živahno kupčuje s
sadjem, lesom, volno in ribami. Proga železnice Northern Pacific vodi
skozi Montano in severni del države ldaho.

Krasen je bil dan 30. rožnika 1909, ko sem se vozil po slikovitih
gorskih pokrajinah. Mnogi kraji ob progi popotnika spominjajo na
domovino. Ko gre proga pri Sand Pointu na lesenem mostu čez južni
del jezera Pend d’ Oreille  (uhelj), prestopa mejo »vedno zelene
države.« Na desni in levi so krasna polja in mogočni gozdovi. Od¬
pre se dolina reke Spokane. Gorovje prehaja v valovito pobočje in se
izgublja v široko planjavo ob reki Columbia.

202

Mesto Spokane (Spokan, 104.402 prebivalca) je jako živahen
kraj z mnogimi tovarnami. Reka Spokane ima v mestu dva 45 m
visoka vodopada, ki dajata vodno moč za tovarne, razsvetljavo in
poulično železnico. L. 1889 je ugonobil silen požar velik del mesta.
Poslopja so jako lepa. Iz Cliff Heights  je lep razgled po mestu
in okolici. Za mestom so pokrajine precej enolične, suhe in večidel
obrastle le z nizkim grmičjem. Ob široki reki Columbia je mesto
Pasco, odkoder vodi proga proti Portlandu. Zemlja je peščena, a ker
je dosti vode, zelo rodovitna. Onkraj reke se vzpenja železnica proti
Kaskadam. Yakima je reservacija Indijancev istega rodu. Krasen je
pogled na veličastno steno zelenih Kaskad z velikanom Mt. Adams
(3689 m). North Yakima (14.082 prebivalcev) je naj večje mesto vse
pokrajine, kjer pridobivajo mnogo okusnega sadja po umetnem nama¬
kanju vrtov. Ob reki Yakima je 24 km dolga, slikovita ožina (canon) in
rodovitna dolina Kittitas.  Kotlu podobna dolina je obkrožena od
mogočnih Kaskad, nad katerimi kraljuje veličastna kupola Mt. Rainierja.
Skozi 3 km dolg predor Stampede  se preriva proga skozi gorovje
in se spušča v velikih ovinkih onkraj v nižavo proti Puget Sundu.

Ob zalivu Elliot leži na gričih mesto Seattle (Siet’l).

Daši je ustanovljeno šele 1.1852, se je v najnovejšem času hipoma raz¬
širilo in postalo glavno tržišče ob Puget Sundu in prvo pristanišče za promet
z Alasko. Mesto so imenovali po nekem indijanskem poglavarju. Naraščaj
prebivalstva priča, kako se je mesto dvignilo. Leta 1876 je imelo šele 1107,
1.1880: 3533, 1.1900: 42.837 in 1.1910: 237.194 prebivalcev. Mesto je zelo dvig¬
nila 1.1909 velikanska razstava (»Alaska-Yukon-Pacific Exposition«).
L. 1889 je divjal v mestu požar in upepelil ves spodnji del ob zalivu; zdaj
stojijo tam najlepše stavbe.

Lepo lego imajo hiše na hribih, raz katerih je diven razgled po
morju, na onstranske 01ympic Mts. in na snežne Kaskade v ozadju.
Malo mest bo na svetu, ki bi imela tako krasno lego. Na najlepšem
kraju stoji nova katoliška stolnica. Mogočna stavba obvla¬
duje vse mesto in ves zapad je ponosen na veličastno cerkev.
Pristanišče je zelo obširno in prihaja vanj letno nad 1000 ladij.
V bližini je 30 km dolgo jezero Washington Lake.  Na njegovih
bregovih so stala poslopja zadnje razstave.

Južno od Seattla leži mesto Tacoma. Proga vozi tja skozi
reservacije Indijancev rodu Puya!lup  (Pu-ellap), večinoma skozi
krasne pragozde. Tacoma leži ravno ob znožju gorovja skoraj sredi
pragozdov. Mesto je staro komaj 30 let. L. 1875 je imelo šele 300,
1.1880: 760 in 1.1910: 83.743 prebivalcev:* Mnoge tovarne pričajo o

* Številke za prebivalstvo mest Salt Lake, Kansas City, Tacoma in St-
Joseph na strani 12 sem navedel iz zasebnih virov; uradne številke so pri do-
tičnih mestih v besedilu.

203

Vodopad Snoqualmie blizu mesta Seattle, Wash.

živahni obrti. Znatna je trgovina z deželnimi pridelki. Ob morju so
velike topilnice in livarne. Na višinah so krasne stavbe med njimi
veličastna katoliška stolnica.

Nad mestom kraljuje velikan Mt. Rainier ali Tacoma  (4428 m). Ta
gora je najveličastnejši ugasli ognjenik Severne Amerike, dasi prihajajo iz dveh
glavnih žrelov (335 in 229 m v premeru) še vedno žvepleni plini. Gora ima
17 snežnikov in ledenikov. Na vrh je težavno priti; treba je posebnih priprav.
Na južnem pobočju se razprostira državni Paradise Park  s krasnimi pragozdi.

Ob znožju gore je mestece Enumclavv, ki se hitro razširja. V
bližini sta slovenski naselbini Kranj in Black Diamond.

Do l. 1853 je bila dežela del Oregona. Kongres je dne 2. sušca
1853 odredil, da se Washington organizira kot samostojen teritorij.
L. 1859 so priklopili še en del Oregona, v letih 1861 in 1863 je pa
teritorij odstopil nekatere dele državama Nebraska in Idaho. Dne
11. listopada 1889 je Washington postal samostojna država.


204

11. Teritorija Alaska in Hawaii. Kanada.

Alaska (Alas.).

Površje: 1,530.327 km 2 . Prebivalcev: 64.356.

laska-Aljaška (Eleska) obsega polu-
otok istega imena z otoško vrsto
Aleutov  ter otoki Kadiak, Pri-
bylow in St. Lavvrence  v Ber-
inškem zalivu. Proti Kanadi je meja
171° zapadne dolžine. Obrežje ima
mnogo ozkih zalivov (fjordov), pred
katerimi so mnogoštevilni otoki. V
Alaski se združijo Rocky Mts. s
Kaskadami  (Mt. Elias, 5522 m, je
ravno na meji Kanade)  in tvorijo
Aljaško gorovje,  ki ima v gori
Bulshaia  ali Mc. Kinley (6241 m)
najvišji vrh Severne Amerike ter sega
še na otočje Aleutov. Glavna reka je Yukon. Podnebje  je ark¬
tično, torej zelo mrzlo. Alaska ima bogate rudnike. Kopljejo zlato,
srebro, železo in premog. Zlato se nahaja ob srednjem Yukonu in
ob rtu Nome. Veliko nese lov na razne živali, ki imajo dragoceno
kožuhovino, kune, bobre, lisice ter posebno jako redko morsko vidro.
Znaten je tudi lov na ribe.

*

* *

Glavno mesto je Sitka (2000 prebivalcev), ki ima krasno lego
na zapadni strani otoka Baranoff. V obsežnem zalivu je mnogo ze¬
lenih otokov. V ozadju so z večnim snegom pokrite gore.

Mesto je ustanovil 1.1804 Aleksander Baranoff, prvi ruski guverner. Ker
sega japonski topli tok Kurišio do sem, je podnebje kljub visoki legi in bližini
večnega ledu primeroma jako milo. Mesto ima majhen muzej, v katerem je
spravljeno nekaj znamenitosti dežele. Domačini Sitkanci imajo blizu mesta
posebno naselbino (Rancherie).

Največje mesto je Nome (1.1900: 12.488, 1. 1903: 25.000 in 1. 1910
zopet samo 13.000 prebivalcev) sredi zlatih rudnikov. Drugo večje
mesto je Juneau (Žilno, 2200 prebivalcev) ob znožju velikega Snež¬
nika. Mesto so ustanovili 1. 1880 in ga imenovali po vnuku ustano¬
vitelja mesta Milwaukee ; prebivalci so skoraj sami rudarji. V bližini
je umazano selo Indijancev rodu Auk s pokopališčem, kjer hranijo
v malih uticah ostanke sežganih mrtvecev. Od mesta se vije dobra
cesta skozi divjeromantično sotesko (canon) reke Gold Creek, ki ima

205

mnogo vodopadov, do Silver Bow Mineš,  kjer kopljejo in iz¬
pirajo zlato. Nasproti mestu Juneau leži na Douglas Islandu sve¬
tovno znana Treadvvell Gold Mine,  ki ima velikanske stopnice,
kjer tolčejo kamen z zlato rudo. Tona kremenovca sicer nima več
nego za 3—4 dolarje zlata, a zlato dobivajo iz njega tako lahko in
ceno, da je dobiček velikanski.

Domačini pripadajo četve¬
rim raznim plemenom. Eski-
movci ali Inuiti z Aleuti,  ki
so z njimi v sorodu, Indijanci
rodu Haida, ki so najbolj razviti,

Tlinkiti  blizu glavnega mesta
Sitka, in Tineh  ali Atabaski v
notranjem delu dežele (okoli 25.000).

Ti narodi niso sorodni nobenemu
azijatskemu plemenu in bivajo v
deželi že mnogo stoletij. Preživ¬
ljajo se z lovom na ribe in druge
živali.

V selih Tlinkitov in Haida
se najdejo stebri, ki jim pravijo
»Totem«. To so namreč drevesa,
na katerih so izrezljani grbi ali
rodovniki raznih družin, posebno
poglavarjev. Kak mož zida n. pr.
občinsko hišo in v spomin postavi
pred njo cedrovo drevo, na ka¬
terem izdolbe svoj grb, prispo-
dobne slike svojega »totema«, ali
»totema« svojih prednikov. »To¬
temi« pri kraju Wrangell so 6 do
12 m visoki. Na prvem je na
vrhu izrezljan medved, na dru¬
gem klobuk (Tyhee) moža zdrav¬
nika (medicinman) itd. Najbolj umetno narejene »toteme« ima indijanski rod
Haida.

»Totem Poles« na Alaski.

Alasko je obiskal 1. 1741 učenjak Bering.  Dežela je prišla v
rusko posest, in v dobi od 1. 1799 do 1. 1863 je izkoriščala prirodne
zaklade neka rusko-amerikanska družba. L. 1867 so prodali kratko¬
vidni Rusi bogato pokrajino Zedinjenim državam za borih 7V 4  mi¬
lijonov dolarjev. V mestu Juneau je sedež apostolske prefekture za
katoliške misijone, katere vodijo oo. jezuiti.

206

Hawaii.

Površje: 16.072 km 2 . Prebivalcev: 191.909,
30.000 čistih in 8000 mešanih domačinov
(Kanakov).

awaii  ali  Sandwichevo otočje
leži v Tihem morju 3800 km od mesta
S. Francisco, in je vulkanično gorovje,
od katerega štrlijo samo vrhovi iz
morja. Izmed 8 večjih otokov je

Hawaii največji (10.378 km 2 ). Tu ima
tudi vulkanično gorovje najvišje vrhe
v ugaslem ognjeniku Mauna Kea
(4208 m) in v še delujočem Mauna
Loa (4168 m).

Podnebje  je vroče in vlažno.
Potoki in reke navadno zginejo pre¬
den dospejo do morja. Vendar pa je rodovitnost izredna, da vzpe-
vajo domače rastline: kruhovec, kokospalma, taro, sladkorovec, kava,
poper in tuje rastline (banane, batate, datelji itd.). Živalstvo, posebno
ptice, je jako mnogolično. Živahna je živinoreja.  Otoki imajo med
seboj brezžične brzojavne zveze; telefon je v splošni rabi, železnic je
114 km, brzojavnih žic 400 km.

*

*

*

Politično tvori otočje teritorij, ki ima gu¬
vernerja, tajnika, ki jih imenuje predsednik za
4 leta, senat (15) in poslance (30) ter odpo¬
slanca pri kongresu.

Na otoke je prišel 1.1778 potovalec Cook,
ki jih je imenoval po svojem dobrotniku grofu
Sandvvichu ; ta je bil tu 1. 1779 ubit. Tedaj so
bile tri neodvisne države, ki jih je 1.1795 združil
kralj Kamehameha. Od 1. 1840 je imela država
ustavo; popolno evropejsko upravo ji je dal kralj
Kalakaua (1874 do 1891). Mongolski naseljenci
so začeli postajati mnogoštevilni in vpliv Ame-
rikancev vedno večji. Ker je pri novih ameri-
kanskih colninskih odredbah trpel izvoz sladkorja, je nastala nova
amerikanska stranka, ki je 1.1893 proglasila ljudovlado. Dne 11. julija
1897 so Hawaii priklopili Uniji in je teritorij od 1. 1900.


207

Kanada.*

Površje: 9,920.000 km 2 . Prebivalcev 1. 1901:
5,371.315, !. 1911: 7,081.869 (Angležev: 306.500,
Francozov: 1,600.000, Indijancev: 108.000,

Rusov: 30.000).

anada (Dominion of Canada — Kenede)
obsega vse pokrajine severno od reke
St. Lawrence, od velikih jezer in 48°
severne širine, izvzemši Alasko. Črta
od jezera VVinnipegosis do zaliva Li¬
verpool v severnem morju deli deželo
v dva različna dela: Vzhodni del (ka¬
nadski ščit) je 400 do 500 m visoka
planjava s posameznim hribovjem in
manjšim gorovjem, deloma prerija, de¬
loma pustinja ali močvirje; zapadni del obsega K o rd i 1 i j e r sk o go¬
rovje,  ki se polagoma izgublja v morju in tvori mnogo otokov (Van¬
couver, Queen Charlotte Island itd.). Tu je najvišja gora Mt. Logan
(5948 m). Podnebje  je  večinoma jako ostro in se hipno izpreminja.
Od raznih rudnin ima Kanada zlato (Yukon), premog (British Columbia),
nikel, baker (Ontario), sol, petrolej, naravni plin, azbest, granit. Žival¬
stvo  šteje mnogo vrst (medved, volk, ris, vidra, kuna, los, jelen Wapiti,
severni jelen). Vode so bogate rib. Hudi komarji pa so prava šiba
ljudem in živini. Dve petini dežele sta pokriti z lepimi gozdovi (smreke,
macesni, breze, trepetlike). Najbolj puste so pokrajine okrog zaliva
Hudson in na severu. Južni deli imajo jako rodovitno zemljo in prav
nič ne zaostajajo za najboljšimi državami v Uniji. Pridelujejo pše¬
nico, oves, ječmen, koruzo, tobak, vino. Živinoreja  je v južno-
vzhodnih pokrajinah zelo razvita. Trgovina  s pridelki je jako ži¬
vahna in tudi obrt  znatna ter narašča s številom prebivalstva.

*

* *

Dominion of Canada  ima od 1. 1867 ustavo, podobno oni
v Angliji. V kraljevem imenu vlada v Ottawi generalni guverner s
svojimi svetovalci. Zakonodaja je v rokah parlamenta. Zadnji je se¬
stavljen iz 81 senatorjev, ki jih imenuje angleški kralj do smrti, in
214 »Commons«; te volijo prebivalci na dobo 5 let. Enako upravo
ima tudi vsaka provincija; distrikte smatrajo za kolonije in jih tudi
tako vladajo. Provincije so: Alberta  (1.1911) 372.919, British Co-

* Ker je veliko število Slovencev naseljenih že zdaj na raznih krajih
Kanade, in se bo to naseljevanje sčasoma še pomnožilo, naj sledi nekaj po¬
datkov tudi o teh zdaj še angleških posestvih.

208

lumbia  362.768,  Manitoba  454.691,  New Brunsvvick 351.815,
Nova Scotia 461.847,  Ontario 2,529.902,  Prince Edvvard Is-
land 93.722,  Quebec 2,000.697  in  Saskatchewan 453.508 pre¬
bivalcev.

Največje mesto je Montreal (267.730 prebivalcev.) Kanada ima
osem katoliških nadškofij (Quebec, Montreal, Ottawa, Toronto. Kingston,
Halifax, St. Boniface, Vancouver) in osemnajst škofij, tri apostolske
vikariate in eno apostolsko prefekturo. Polovica prebivalstva je ka¬
toliške vere.

Montreal, glavno mesto Kanade.

V Kanado so se najprej naseljevali Francozi, ki so prišli sem
že 1. 1506. L. 1674 je dobila dežela svojo ustavo. Sredi 18. stoletja
so se začele homatije z Angleži, katerih nasledek je bila krvava vojska
v letih 1755 do 1763. Francozi so podlegli. Ko so sklenili v Parizu
mir, je prišla Kanada 1. 1763 k Angliji. Večkrat so Kanadci posku¬
sili postati neodvisni, a se jim ni posrečilo. Sploh je pa odvisnost
od Anglije le bolj na papirju. L. 1867 so se združile provincije v eno
skupino (Dominion) in so dobile svojo ustavo. V doglednem času se
bo Kanada povsem združila z Zedinjenimi državami.

Žetev v Minnesoti.

Drugi del.

Iz amerikanske zgodovine.

Nothing can be more instructiv
than American experience if it be
discreetly used, nothing will be more
misleading to one who tries to apply
it without allowing for the differences
and social environment.

James Bryce.

1. Dežela in prvotni prebivalci. — Razmere na Angleškem.
— Prvi poizkusi naseljevanja.— Kolonije v Viržiniji in Novi
Angliji. — Naselbine na jugu. — Kolonije Nizozemcev.

edinjene države imajo med omikanimi
državami važno mesto. Čudovito
hitro so se razvile do sedanje veli¬
kosti. Ves napredek, ki ga občudu¬
jemo, pa nam postaja jasen šele na
podlagi zgodovine. Ko smo vsaj v
glavnih potezah opisali posamezne
države velike Unije, je treba pristaviti
še nekoliko zgodovinskih črtic.

Evropejci so v Zedinjenih drža¬
vah ustvarili najznamenitejšo poli¬
tično tvorbo onkraj morja. To delo
moramo pripisovati lastnostim pre¬
bivalcev, ki so se tja izselili, brez-
dvomno pa so temu pripomogle tudi

14

Amerika.

210

izredne prirodne prednosti Severne Amerike. Sicer je bilo treba
vztrajnega dela in vednih naporov, a ravno ta neprestana borba je
naredila iz Amerike deželo, »kjer je vse mogoče«, in tvorila pod¬
lago, na kateri je zrastla ta svetovna moč. Ko bi bilo v Ameriki
ob prihodu prvih naseljencev toliko ljudi, kolikor na Kitajskem, ali
vsaj le toliko, kolikor jih je bilo v Mehiki, bi bila zgodovina naselje¬
vanja čisto drugačna. Za Evropejce je bilo ugodno, da je imela de¬
žela le malo prebivalcev, ki niso imeli organizacije ter so stali na
zelo nizki stopnji omike. Saj so bile cele pokrajine brez Indijancev,
in sploh njih število neznatno. Zgodovinar Farrand sodi, da je bilo
pred prihodom Evropejcev severno od reke Rio Grande morda pol mi¬
lijona, in vzhodno od Mississippija ne več ko 200.000 Indijancev.

Prvi amerikanski prebivalci so prišli brezdvomno po Berinškem
zalivu iz Azije. Dokazuje to, da so Indijanci zelo podobni Tartarom
iz Vzhodnje Azije. Prebivalci, ki jih je našel Kolumb, niso bili prvi
rod v Ameriki. Pred Indijanci je bilo v Ameriki pleme, ki je
stalo na precej visoki stopnji izobrazbe in poznalo celo nekaj umet¬
nosti, kakor pričajo ostanki v dolini reke Mississippi tja do jezera
Superior. To pleme — zgodovinarji jih imenujejo Mound Builders
— je napravilo na raznih krajih velikanske jezove iz prsti; ti okopi
so mu služili za obrambo in v verske namene. Na planjavi Cahokia,
Ills, nasproti mestu St. Louis je še tak okop, 700 čevljev dolg, 500
čevljev širok in do 90 čevljev visok; celotno obsega 8 akrov in ima
10 milijonov kubičnih čevljev prsti. V posameznih okopih se naha¬
jajo kamni s podobami, umetno izdelane ilnate posode, kovinski
okraski, srebro, baker od jezera Superior, sljuda iz Alleghenies in
školjke od Mehikanskega zaliva. Nekateri nasipi so bili grobišča,
ker se nahajajo v njih ogrodja. Da bi bili ti prsteni griči spomeniki
velikih bitk, ni verjetno. Starost teh prstenih zidav se ne more do¬
ločiti. Vobče sodijo, da so stare najmanj 2000 let. Na nekem takem
griču blizu kraja Marietta, O. raste drevo, ki je videlo najmanj že
8 stoletij.

Kaj se je s tem prvim plemenom zgodilo, ne vemo. Ali se je
izselilo, ali je bilo od močnejšega plemena poraženo, ali je morda
podleglo kaki kugi, to so vprašanja, na katera ni gotovega odgovora.

Bryant poje o teh »Mound Builders«:

»A race that long has passed away
built them; a disciplined and popoulus race
heaped with the toil the earth, while yet the Greek
was hewing the Pentelicus to forms
of symmetry, and rearing on its rock
the glittering Parthenon.«

Indijanski poglavarji in vojaki.

Indijanci, ki so sledili rodu Mound Builders, niso bili na tako
visoki stopnji omike. Razumeli so se le na zidavo svojih »wigwams«
in brezovih ladjic (canoes); kvečemu so napravljali še kake smukače
(snow-shoes). Le ob rekah Gila in Rio Grande so izdelovali obleko
iz bombaža in sirove ilnate posode; tu so tudi stanovali v hišicah
iz sirove opeke. Najrajši so se vojskovali. Hodili so pa tudi na
lov in ribarili. Pisave niso poznali, dasi so rabili neke vrste hiero¬
glifov in slikanih znamenj. Žensko so smatrali za manj vredno bitje.
Champlain piše: »Njih žene so njih mezgulje.« Častili so zle duhove.
Za pojem »Bog« njih jezik nima izraza. Vsak dogodek je po njih
mnenju izviral iz delovanja »Manitous« — duhov. O kaki državi se
med Indijanci ne more govoriti. Živeli so v »župah«, ki so bile med
seboj v vednih bojih in se združevale v »konfederacije« le ob hudi
sili. Duh neodvisnosti in neomejene prostosti ni pripuščal skupne
izvrševalne oblasti.

Na mirno skupno bivanje med Indijanci in Evropejci ni bilo
misliti. Indijanci so takoj spoznali, da je »bela koža« vlomila v njih
»lovišča«; s tem se je zbudila skrb za kruh, in dosledno so se morali
postaviti v bran. Podjarmiti se niso pustili, ker Indijanec rajši umrje,
nego da bi bil zasužnjen. Tako je moral nastopiti boj, ne v velikih
bitkah, temveč v vednem klanju, pogostoma mož zoper moža. Ti
boji z Indijanci polnijo mnogo listov amerikanske zgodovine. Ame-
rikanci pa ne morejo biti ponosni na te boje in opravičeno se jim pred-
baciva, da so mnogokje postopali grozovito in krivično. Seveda so
boji neizogibni pri vsakem naseljevanju.

14 *

212

»Rdeča koža« je na vzhodu izginila skoraj popolnoma in tudi
na zapadu se Indijanec ne bo mogel vzdržati. Samo še imena rek,
jezer in zdaj obljudenih krajev bodo pričala, da je tu nekdaj prebival
drugi rod, indijansko pleme.

Zato poje pesnik Sigourney:

You say they ali have passend away,
that noble race and brave;
that their light canoes have vanished
from off the crested wave;
that’ mind the forests vvhere they roamed
there rings no hunter’s shout;
but their name is on your waters
you may not wash it out.

This vvhere Ontario’s billow
like ocean’s surge is curled,
vvhere strong Niagara’s thunders make
the echo of the vvorld;
vvhere red Missouri bringeth
rich tributes from the West,
and Rappahannock sweetly sleeps
on green Virginia’s breast.

You say their cone-like cabins,
that clustered o’er the vale,
have fled away like vvithered leaves
befor the autum gale;
but their memory liveth on your hills,
their baptism on your shore;
your everlasting rivers speak
their dialect of yore.

Old Massachusetts vvears it
vvithin her lordly crovvn,
and broad Ohio bears it
amid her young renovvn.
Connecticut hath breathed it
vvhere her quiet folige vvaves,
and bold Kentucky breathes it hoarse
through ali her ancient caves.

Daši so prišli Normani že v 10. stoletju na severno amerikansko
obal, pripoznava zgodovina le Krištofu Kolumbu čast, da je odkril
»Novi  svet«. Nekaj let pozneje (1.1497) je John Cabot v angleški
službi prišel na vzhodno amerikansko obal. Po tem potovanju so
zahtevali Angleži odkrite kraje zase, a trajalo je dolgo časa, preden
so se jim te zahteve uresničile.

Prvi so bili Španci, ki so prepotovali deželo, in če bi se jim
jug ne bil zdel tako vabljiv, bi bili zasedli tudi severne pokrajine.
Španija je bila tedaj svetovna moč, in dokler je bilo Sredozemsko
morje središče svetovne trgovine, je Angleška zaostajala. Angleški
kralji so mislili tedaj bolj na Francosko nego na moč na valovih
svetovnega morja. V 16. stoletju pa je prišel preobrat. Španci in
Portugizi so odkrili nove svetove; trgovino so prenesli na Atlantsko
morje, in Angleška se je začela razvijati, posebno ker so odslovili
tedanjo politiko na suhem in napravili doma red. Angleška samo¬
uprava je pač združevala moči, a vendar vsakomur nudila prilož¬
nost, da je lahko razvijal svoje sposobnosti. Angleški parlament
sicer ni bil pravo ljudsko zastopstvo, a je tvoril močno protiutežje
nasproti kraljevi samovolji. Angležu je prešlo v kri, da ima narod
besedo pri zakonodaji in se morajo narodne pravice čuvati proti
zlorabi od strani krone. Vsak pravni čin mora imeti zakonito pod¬
lago in deželnim zakonom se mora pokoriti ne le priprosti meščan,

213

temveč tudi kralj. Vse te nazore so vzeli naseljenci v novi svet s
seboj in so jih razvijali, ker niso gledali na črko, temveč na duha
zakona. Zmisel za prosto državo, čut za red in pravico,
spoštovanje do obstoječega, in vendar tudi prilagodenje
razmeram novega časa in novih dežel, izredna podjet¬
nost z jekleno vztrajnostjo in zmisel za to, kar se da v
danih okoliščinah doseči, te moči so bile, ki so dvigale
Angleško in zidale Zedinjene države.

Indijanski poglavar Francois Kootenai.

Uspehi Špancev in Portugizov so bodli Angležem v oči. Zbudila
se je pri njih želja po zlatu in srebru; mislili so tudi na to, da bi
uvažali razne kolonijalne pridelke brez posredovanja tujih narodov.
Amerika naj bi bila postaja za dohod v bajne jutrove dežele. V
onih jako vernih časih je bila močna tudi misel na izpreobrnenje
paganov in pri mnogih seveda želja, da bi videli nove kraje. Narodno¬
gospodarski in politični nagibi so bili tedaj še v ozadju.

Šele v drugi polovici vlade kraljice Elizabete so se začeli resno
baviti z namero, da bi ustanovili v Ameriki angleško naselbino.
Država kot taka se ni udeleževala, a tudi posameznik ni smel po
tedanjem pravu delati na svojo pest, temveč je potreboval kraljeve
»svobodnice«. Plemenitaš iz Devonshira, Sir Humphrey Gilbert,
je prosil kraljico, naj mu nakaže za naseljevanje kos zemlje v Ameriki.
L. 1578 so prošnji ugodili ter mu podarili 200 milj zemlje od nasel¬
bine, ki bi jo ustanovil. Gilbert ni imel sreče in je našel smrt na
morju. Njegov naslednik je bil slavni SirVValter Raleigh  (Rohli).

214

Izkrcal se je 1. 1584 ob bregovih sedanje države North Carolina in
prinesel domu zelo laskava poročila o deželi, »ki je najbogatejša,
najslajša, najrodovitnejša in najzdravejša na svetu«. Kraljici na čast
so jo imenovali Virginia.  Drugo leto (1585) je šlo kakih 100 na¬
seljencev tja in so se izkrcali na otoku Roanoke.  Mislili so, da
najdejo Bog ve kakšne zaklade, v resnici so pa prišli na jako pusto
obrežje in veseli so bili, da jih je 1. 1586 slavni angleški kapitan in
poznejši podadmiral D rake  pripeljal zopet nazaj.

Raleigh ni izgubil poguma. Že pred odhodom je prišlo 15 mož
v Roanoke in 1. 1587 je Raleigh pripeljal 150 novih naseljencev, med
katerimi so bile tudi žene in otroci. Vojska s Španijo pa je pretrgala
vsako zvezo, in ko so 1. 1591 iznova dospele angleške ladje v Viržinijo,
ni bilo najti o prejšnjih naseljencih nobenega sledu. Kaka usoda jih
je zadela, ne vemo; bržkone so jih pomorili Indijanci. Tako so se
prvi poizkusi izjalovili, vendar pa ostaneta Gilbert in Raleigh začet¬
nika angleškega naseljevanja v Ameriki.

Na Angleškem je manjkalo skupnega dela. Ko je bila strta
španska moč (1. 1588), se je pričela nova doba. Vsak poizkus je pre¬
kašal moči posameznika. Žrtve takega podjetja je bilo treba deliti,
in tu so bile na mestu trgovske družbe,  katerih je imela Angleška
začetkom 17. stoletja že večje število. Taka družba z namenom, da
prevaža naseljence v Ameriko, se je ustanovila 1. 1606. Nekaj udov
je bilo v Londonu, drugi pa v Plymouthu. Kralj Jakob l. je dal
družbi »svobodnico« ter ji odkazal pokrajine med 41. in 45. stopinjo,
poznejšo Novo Anglijo.  Kralju naj bi pripadala petina najdenega
zlata in petnajstina bakra. Pravice vladanja je dobila družba sama,
naseljenci pa naj bi uživali »pravice prostosti in privilegije rojenih
Angležev«, kakor je določeval »splošni zakon — common law«.

Uspehe je imela londonska družba samo v Viržiniji. V letih
1606 in 1607 so prišli prvi naseljenci, zavili v Chesapeak Bay in po
reki James River navzgor, kjer so na nekem poluotoku napravili
prvo in trajno naselbino v Ameriki, ter jo imenovali Jamestovvn.

Naseljenci so bili v službi družbe; silno so trpeli in od kakih
900, ki so v teku 4 let prišli sem, jih je bilo l. 1610 le še 150. Kraj
je bil nezdrav in dolgo je trajalo, preden so mogli pridelati potreben
živež. Polagoma so posameznikom odmerili kos zemlje v zasebno
posest; a vse vkup bi ne bilo nič pomagalo, ko bi se ne bilo obneslo
pridelovanje tobaka; že 1. 1619 je znašal izvoz tobaka 20.000 funtov,
1. 1628 pa 500.000. Naseljenci naj bi bili deležni tudi ustavnega
življenja. L. 1619 je guverner poklical po dva zastopnika iz tedanjih

215

devet naselbin, in to je bil prvi parlamentarni zbor na ame-
rikanskih tleh.

Puritanski duh pa je spravil naseljence na pota, da so prišli s
kraljem Jakobom navskriž. Ko so se I. 1622 dvignili Indijanci ter

Spomenik Krištofa Kolumba v Genovi.

se je tudi družba razdvojila, je kralj družbo tožil; dne 16. rožnika
1624 je sodnik odločil, da je svobodnica zapadla. Oblast je prešla
na krono, ki je odzdaj imenovala uradnike, a pustila pravico, da
smejo naseljenci sodelovati pri zakonodaji. Tako se je tu postavila

216

podlaga amerikanski prostosti; do popolne svobode so pa
pripomogle še razne okoliščine.

*

* *

Poleg gospodarskih nagibov je naseljence gnala v Ameriko tudi
želja, da uresničujejo tam svoje nravno-verske nazore.  Motil
bi se, kdor bi mislil, da je samo dolar  zidal veliko Unijo. »Refor¬
macija« mnogih ni zadovoljila. V angleški cerkvi je bilo mnogim še
preveč »papizma«; poleg tega so hrepeneli tudi po nekem idealističnem
naziranju. Ti »puritanci« kroni niso bili všeč, in vsled preganjanja
so se nekateri že koncem 16. stoletja izselili na Holandsko in Nizo¬
zemsko. Tam pa niso mogli uresničiti svojih nazorov, ker so hoteli
tudi izvun domovine ostati Angleži. Tako so prišli na misel, da
ustanovijo onkraj morja pod angleško zastavo družbo po svojih na¬
zorih in vzorih. Stopili so v zvezo z družbo v Viržiniji in dobili tam
kos zemlje. »Romarji — Pilgrims«, kakor so se pobožni izseljenci
imenovali, so zapustili dne 6. kimavca 1620 pristanišče Plymouth na
ladji »Mayflower«.  Bilo jih je 102 z ženami in otroci. Meseca
novembra so prišli v bližino rta Cap C od ter ustanovili tam prvo
naselbino New Plymouth.  A kraj ni bil v okrožju viržinijske
družbe. Znali so si pa pomagati. V kabini so sestavili neko listino,
s katero so se zavezali, da hočejo živeti po redu in zakonih, katere
si bodo sami naredili. Izvolili so si guvernerja za eno leto, dočim
je zakonodajna pravica pripadala vsem polnoletnim možem.
Šele pozneje so dobili od novoangleške družbe tudi pravno podlago.
Prvo zimo so silno trpeli; polovica jih je umrla. Delali in živeli so
skupno — komunistično. A to ni kazalo, ali kakor se izraža njih
zgodovinar, to je bilo »nasprotno odredbam, katere je Bog med ljudmi
vpeljal«. Tako se je posameznikom nakazala lastninska posest;
ustava je bila začetkoma demokratična, šele ko so prišle še druge
naselbine, so vpeljali zastopstvo. Tako so se Angleži naselili tudi
na severni obali in sicer kot prosti meščani; ti naseljenci tudi niso
mislili samo na zlato in srebro, ali na pridelke za trg, temveč so
začeli obdelovati zemljo, ki naj bi jim bila druga domovina.

Za prvimi so prišli drugi naseljenci. Novoangleška družba je
podarila I. 1628 skupini 6 mož kos zemlje ob zalivu Massachusetts.
Ta Massachusetts Company,  kakor so pozneje družbo imeno¬
vali, se je od drugih razločevala v tem, da so njeni udje dohajali
v Ameriko uresničevat svoje verske nazore. Tako je sedež družbe
prišel v Ameriko, in družba se je izpremenila v kolonialno vlado.
Vsled verskih homatij v domovini je prišlo na tisoče novih došlecev;
nastalo je mnogo naselbin ob zalivu Massachusetts s središčem v

217

Bostonu. Družba je dajala
naseljencem, ker so bili udje
cerkvene občine, pravico za¬
konodaje, in tako je tu na¬
stala puritanska srenja.

Puritancem predbacivajo,
da so preganjali one, ki niso
bili njih nazorov, dasi so bili
sami zaradi Vere preganjani.

Uvaževati pa moramo, da pu¬
ritanci niso ustanovili nasel¬
bine, da bi razne »vere« tu
imele svojo prostost; naredili
so si srenjo, ki je odgovar¬
jala le njihovim nravnim in
verskim nazorom. Kdor ni bil
teh nazorov, za tega ni bilo
prostora med njimi. Pridigar
Roger Williams je bil pregnan
ter je ustanovil novo nasel¬
bino ob zalivu Naragansett
na podlagi popolne verske prostosti. Iz te naselbine je nastalo mesto
Providence  in pozneje naselbina Rhode Island. Vlada je bila bolj
demokratična kakor v Massachusettsu, in je imela novo misel, ki je
pozneje zavladala po vsej Ameriki, namreč: ločitev cerkve od
države.  Meščansko pravico so podeljevali neglede na versko na-
ziranje, in država nikogar ni silila, da bi prispeval za kako versko
skupino.

Na enak način so iz Massachusettsa ustanovili tudi naselbine
v New Havenu in Connecticutu. Poleg verskih in gospodarskih na¬
gibov se je pa tu prvikrat pojavilo tudi »stremljenje proti za-
padu«,  ki je tako značilno za amerikansko zgodovino. Vsaka na¬
selbina je imela sicer svoje zakone, a naseljenci so se zavedali svojega
skupnega pokoljenja in se čutili edine zoper Holandce, Francoze in
Indijance. Že I. 1643 so sklenile štiri glavne naselbine »Zvezo
zedinjenih naselbin v Novi Angliji«,  ki je prvi poizkus
zedinjenja Angležev v Severni Ameriki.

*

* *

Verski nazori so bili odločilni tudi pri ustanovitvi naselbine
M a ry lan d. Angleški plemenitaš Lord Baltimore  je postal ka¬
toličan ter sklenil, da poišče v Novem svetu sebi in svoji družini
posest, ob enem pa tudi zavetje preganjanim katoličanom. Prvi po-

218

izkus v Newfoundlandu se ni posrečil, iz Viržinije pa so ga pregnali
protestanti. Obrnil se je na kralja Karola I., ki je 1. 1682 daroval
njegovemu sinu Cecilu Calvetu pokrajino med reko Potomac in 40.
stopinjo, ki so jo imenovali kraljici na čast Maryland.  Lord Bal¬
timore je postal skoraj neodvisen vladar in gospodar v novi nasel¬
bini, ob enem so tudi naseljencem dali obsežne pravice pri zakono¬
daji, in je že od začetka zavladalo ustavno življenje. V naselbini je
veljala verska prostost, in l. 1649 so zakonito določili, da imajo vsa
krščanska veroizpovedanja v naselbini popolno svobodo. Največji po¬
sestniki so bili katoličani, večina prebivalstva pa protestantska.

Tudi v Karolini  je bila prva naselbina zasebna  last, samo
da tukaj ni bil kak posameznik lastnik, temveč jih je bilo več ob
enem. Karol II. je namreč podelil l. 1663 deželo južno od mej Vir¬
žinije skupini dvornikov, med katerimi so bili vojvoda Albermarle,
Lord Clarendon in Lord Ashley. Modrijan John Locke je napravil
načrt nove ustave. Ker je bila pa »premodra« — ni šlo; 1.1729 so
posestniki odstopili pravice kroni in Karolina, ki se je razdelila v dva
dela, se je organizirala po načinu Viržinije.

Kakor so hoteli v Karolini uresničiti srednjeveške fevdalne na¬
zore, tako so poizkusili v sosedni Georgiji  vpeljati najnovejše so¬
cialnopolitične misli. James Oglethorpe, angleški parlamentarec, se je
pečal z ljudmi, ki so prišli po dolgovih v zapore ; spoznal je, da je
naseljevanje najboljši pripomoček, s katerim bi opomogel ljudem, ki so
prišli v siromaštvo. Od kralja Jurija II. je dobil 1. 1732 dovoljenje

Indijanci se vračajo iz sejma (Pow-Wow).

r

219

Hiša Williama Penna v Filadelfiji.

za naseljevanje med Karolino in Florido. Družbe ni vodila želja po
bogastvu, temveč misel, da hočejo drugim pomagati, kar je izražal
nje pečat: »Non šibi, sed aliis — ne sebi, temveč drugim.«

Med najboljše naseljence so šteli protestante iz Solnograda.
Uvažati sužnje naj bi bilo prepovedano, posamezniki pa niso smeli
ničesar govoriti pri zakonodaji. Pa tudi tu se je izkazalo, da je za
uspešno naseljevanje treba krepkih, jeklenih značajev. Z dobrohot¬
nimi načeli se ne opravi dosti. Naselbina je zaostajala. Razmere so
silile na veliko posest, in tudi v Georgiji so sčasoma vpeljali črne
sužnje. Naseljenci so zahtevali od družbe politične pravice; 1. 1754
je prešla naselbina v posest krone, ki je vpeljala tam red, kakršen
je bil v drugih naselbinah.

*

* *

Med naselbinami Angležev na jugu in severu so bile kolonije
Nizozemcev in Švedov.  Tudi Holandci  so mislili preko Ame¬
rike priti na daljnji vzhod in najti »severozapadni prehod«. Pri takem
poizkusu je prišel Anglež Hudson  l. 1609 na reko Hudson, ki nosi
še danes njegovo ime. Hudson je bil v nizozemski službi, in tu so
Holandci ustanovili kolonijo Novo Nizozemsko.  Najprej so tržili
samo z Indijanci, 1. 1621 pa je holandska zapadno-indijska družba
dobila pravico za naseljevanje in pričela z obdelovanjem zemlje. Na¬
seljenci so prihajali od vseh strani, in že 1.1643 so v kolonijah govorili
18 različnih jezikov.

220

Za Holandci so prišli Švedi,  ki so 1. 1638 ustanovili Fort
Christiania  v sedanji državi Delaware. Holandci so protestirali
ter 1. 1655 zasedli malo švedsko kolonijo.

Kakor Holandci Švede, tako so Angleži pregnali Holandce. An¬
gleže je peklo, da so bili Holandci sredi njih in so imeli najboljše
pristanišče. L. 1664 so si podjarmili pokrajine, in kralj Jurij II. je
podelil zemljo svojemu bratu Jakobu, vojvodi yorškemu, kot kneže¬
vino. Njemu na čast so prekrstili mesto New Amsterdam v New
York.  Holandci in tudi vojvoda yorški prebivalcem niso hoteli pri¬
znati pravic pri zakonodaji. Šele, ko je za kralja Jakoba II. kolonija
prešla v posest krone, so vpeljali ustavo drugih naselbin. Iz kolo-
nijalne posesti so izločili več naselbin. Vojvoda yorški je podelil de¬
želo med rekama Hudson in Delaware, ki je dobila ime New Jersey,
dvema iz svojih dvornikov in je prišla šele 1. 1702 v posest krone.

Večje važnosti je bila ustanovitev P en n sy 1 v a n i j e, ki so jo
izrezali iz holandske posesti. Tudi tu so odločevali verski nagibi.
»Kvekerji« (trepetači) ali »družba prijateljev« so mislili v Ameriki najti
mir, a ni bilo dosti upanja. William Penn  se je odločil, da stori
za svoje privržence to, kar je Lord Baltimore storil za katoličane, po¬
sebno ker je po svojem očetu imel od krone tirjati precej veliko svoto.
Karol II. je podpisal 2. sušca 1681 svobodnico, s katero imenuje Penna

—I je želel, da naj tudi Indijanci po-
Katoliška stolnica v mestu Seattle, Wash. stanejo deležni »bratovske lju¬
bezni«. Posebno mnogo nase¬
ljencev je prišlo iz Nemčije. Naseljenci so imeli pri ustavi mnogo
pravic, in Pennsylvania se je silno hitro razvijala. Pennove misli so
postale za razvitek Amerike še večje važnosti nego neupogljivi
jeklenostrogi nazori puritanskih naselbin.

za kneza zemlje med kolonijami
New York in Maryland, ki naj se
po izrecni kraljevi želji imenuje
Pennsylvania.  V Evropi so
začeli vabiti v novo naselbino.
Leta 1682 se je Penn podal v
svoje novo »kraljestvo«. Pričeli
so z zidavo glavnega mesta, ki
so ga imenovali »Filadelfija —
bratovska ljubezen«. Pristop je
bil dovoljen vsem sektam in Penn

221

2. Gospodarske razmere v 18. stoletju. — Ustava. — Raz¬
merje do stare domovine. — Trgovinski zakoni. — Pro¬
sveta. — Zedinjevanje.

številu naseljencev nimamo zanes¬
ljivih podatkov. Sredi 17. stoletja je
bilo v angleških kolonijah menda
okoli 40.000 ljudi. Okrog 1. 1740 je
število baje doseglo prvi milijon, 20
let pozneje 1 1 / 2  milijona in ob iz¬
bruhu vojske za neodvisnost 2 1 / 2  mi¬
lijona. V Novi Angliji je bilo pre¬
bivalstvo skoraj enotno glede narod¬
nosti in vere (angleško-puritanske),
tako tudi na jugu ; v sredini je pre¬
vladoval mednarodni značaj. Večji
del prebivalstva je bil sredi 18. sto¬
letja še ob bregovih ; le počasi, a
neprestano so se pomikali proti go¬
rovju, obdelujoč zemljo korak za
korakom, prav nasprotno od Francozov, ki so drvili samo naprej.

Že v tej dobi so se pokazala na gospodarskem polju nasprot-
stva, ki so odločilna še v sedanjem času. Vzrok temu ni narod ali
značaj prebivalstva na severu in jugu, temveč razlika zemlje in pod¬
nebja, naravni pogoji obdelovanja. Ta razlika je začrtala severu in
jugu različno pot.

Najstarejša naselbina, Viržinija,  je dobila podlago za gospo¬
darski obstanek in razvoj v tobaku.  Dokler se je šlo le za domače
potrebe, nihče ni mislil na obdelovanje v velikem obsegu. Tobak pa
je postal važen za svetovni trg. Vsak naseljenec je torej skušal pri¬
delek zvekšati in v ta namen pridobiti kolikor mogoče veliko zemlje.
Nastala so tako velika posestva-plantaže. Te so privabile iz Angleške
plemenitaše, ki so upali tu obogateti in živeti razkošno kot »gentlemeni«
Že sredi 17. stoletja je imela Viržinija plemstvo veleposestnikov, ki so
obvladali upravo in zakonodajo. Ker sajenje in pridelovanje tobaka
zemljo hitro izrablja, so morali gledati na to, da bi dobili kolikor mo¬
goče veliko zemlje, kar ni bilo težavno, ker je bila vsa zemlja last
krone. Tako je prešla vsa zemlja v nižavah v posest nekaj stotin
družin.

Težje je bilo dobiti delavskih moči. V 17. stoletju so povsod
delali beli delavci, saj je bila navada, da so vozili v Ameriko zločince

222

in jih tam prepuščali kolonistom za porabo. Tudi agentje so izvabili
tja mnogo ljudi z goljufivimi obljubami; ker ti niso imeli zadosti de¬
narja, so morali stroške potovanja poslužiti. Imenovali so jih »intended
servants« ; »služiti« so morali prav kakor sužnji po pet, šest, celo
deset let. Potem so jim dali nekaj in jih »oprostili«. Ta »red« je
zadostoval, dokler je bilo treba le malo delavskih moči. Na vele¬
posestvih so pa potrebovali mnogo delavcev in prav malo »brihtnih«.
Posestniki so se začeli ozirati v Zapadno Indijo, kjer so obdelovali
velike sladkorne plantaže črni sužnji.  Za »krščansko vest« so našli
kmalu majhen »obliž«. Zamorci so lahko prenašali vroče, vlažno pod¬
nebje in lastnina je prešla tudi na otroke sužnjev 1

Že 12 let po ustanovitvi Jamestovvna (1. 1614) je pripeljala neka
holandska ladja prve sužnje v Viržinijo. Njih število pa je začelo
naraščati šele koncem 17. stoletja; sredi 18. stoletja so tvorili zamorci
že % prebivalstva na jugu. Vse je pospeševalo obdelovanje v velikem
obsegu; veleposestva so požrla majhne posestnike in v vsej nižavi so
bili sami latifundiji.

Enako je bilo v Marylandu, dasi so se tu dalje časa ohranili
mali posestniki in tudi »beli sužnji«. Severna Karolina ni imela mnogo
sužnjev, ker so tu izkoriščevali le gozdove. Zato je pa suženjstvo
»cvetelo« v Južni Karolini. Vse nižave je zasedlo le nekaj družin ;
sužnji so obdelovali polja, na katerih so sadili riž, pozneje indigo.
Enako je bilo tudi v Georgiji.

Te gospodarske odnošaje so povzročile tudi posebne družabne
razmere, ki so se razločevale od onih v stari domovini in tudi od
onih na severu. Na jugu namreč ni bilo srednjih stanov, ne meščanov,
ne kmetov, ker ni bilo mest.  Male posestnike so potisnili proti
zapadu, kjer niso prišli do veljave, v mestu Charlestown je pa ‘od¬
ločevalo plemstvo.

Vse drugačne so bile razmere na severu, v Novi Angliji.  Pu¬
ritanci so prišli sem iz verskih nagibov in naseliti so se hoteli kot
verske skupine s cerkvijo v središču. Tudi priroda je tu drugačna.
Zemlja je plitva, skalnata, podnebje ostro ; velika podjetja niso mo¬
goča, in manjkalo je pridelkov za svetovni trg. Pridelovali so v malem,
in kjer je bilo kako večje podjetje, so zadostovali beli »servants« ;
zamorce so rabili le izjemoma v mestih pri domačih službah. Zemlje
tudi niso odkazali posameznikom, temveč celim občinam ; hiše so
bile ob glavni ulici, okoli cerkve, za hišami vrtovi, potem polja, dočim
je gozd ostal lastnina vse občine. Pridelovali so za lastno rabo, le
nekaj živine so izvažali.

Potreba je Novo-Angleže silila, da so morali iskati drugih virov
dohodkov. Izvrstna pristanišča so kazala na morje. Začeli so z

223

ribjim lovom ; izboren les jim je služil pri izdelovanju ladij, sčasoma
se je razvila živahna trgovina na morju ; tudi pridelki iz lesa, ilovice,
stekla in železa so bili že v prvi dobi znatni. Enake razmere so bile
tudi v Novi Nizozemski.  Večina se je bavila s poljedelstvom.
Sredi 18. stoletja je bil Boston s kakimi 20.000 prebivalci največje
mesto v kolonijah, Filadelfija je bila le večji trg in New York je imel
komaj 12.000 prebivalcev. Še manj večjih krajev je imel jug.

Amerikanski naseljenci so prinesli iz stare domovine misel, da
ima narod sam odločevati o svoji usodi.  Ta misel se je
tam še bolj vkoreninila in izpopolnila. Uprava se je javila najprej
v malem krogu, kjer so občine imele svoja redna posvetovanja. Že
1. 1633 so odločevali v »Tovvnmeetings« o raznih občinskih zadevah,
uradnikih, cestah itd. ; ta zborovanja so postala podlaga amerikanske
ljudovlade. Posebnost samouprave je bila v tem, da se nikjer ne
smejo nastavljati uradniki po poklicu, temveč meščani sami; kar se
je pa enkrat udomačilo v malem krogu, to se je moralo sčasoma pre¬
nesti tudi na celokupnost.

Upravi je pretila nevarnost
od dveh strani. Čim bolj so ko¬
lonije rastle, tem bolj so angleški
kralji skušali omejiti ustanoviteljem
podeljene pravice in združiti moč
vlade v svoje roke; enako je bilo
tudi stremljenje državne politike
oziroma trgovskih krogov, ki so bili
tedaj odločilni. Kolonije naj bi bile Amerikanski vojaki se vadijo na preriji,
čisto pod oblastjo stare domovine;

tako so želeli kralji, in to je delala državna politika. To stremljenje
je pa nasprotovalo amerikanskim mislim o samoupravi, in tako je
moral sčasoma slediti — odpad.

Uprava angleških naselbin je bila uravnana po angleški upravi,
kakor se je ta izcimila v bojih 17. stoletja. Vendar pa ni bila golo
posnemanje, ker so vedno upoštevali posebne razmere. Preden je
prišlo kako poročilo v Ameriko ali nazaj, je prešlo dva oziroma štiri
mesece ; to je povzročilo, da se je morala kraljeva oblast osredotočiti
v eni roki, namreč v roki guvernerja. Guvernerja je postavljal kralj.
Bil je kraljev zastopnik, ob enem poveljnik vojaščine, on je nastavljal
uradnike in sodnike ; imel je pravico, da ugovarja zoper sklepe ko-
lonijalne zakonodaje in da v kraljevem imenu pomiloščuje. Po tej
službi je posneta ona sedanjega državnega guvernerja in zveznega
predsednika.

224

Od začetka že je veljalo načelo, da ima ljudstvo odločilno be¬
sedo pri zakonodaji in dovoljenju davkov. Kakor doma so tudi na¬
selbine imele dve kamori. »Zgornjo hišo« je tvoril »Council« ; ude je
imenovala krona na guvernerjev predlog. »Druga kamora«, ki se
je imenovala v Viržiniji »House of Burgesses«, v Massachusettsu pa
»House of Representativs«, je bila sestavljena iz zastopnikov, ki jih
je izvolilo  ljudstvo. Volilna pravica je bila sicer precej omejena,
posebno na protestantsko vero, vendar pa so bili poslanci pravi
ljudski zastopniki. Ker je narod zahteval vedno več pravic in več
vpliva pri zakonodaji, so se nehote pojavili prepiri z guvernerjem,
kot kraljevim zastopnikom, posebno ker »druga kamora« ni zastopala
samo pravic ljudstva proti kralju, temveč vedno bolj tudi pravice na¬
selbine proti stari domovini.

* * *

Tekom 18. stoletja se je povsod javljalo dvojno stremljenje: ko¬
lonije so si prizadevale, da se odtegnejo vplivu krone in stare do¬
movine, vlada pa je skušala vez z Anglijo okrepčati in kolonijalno
zakonodajo dobiti pod svoj vpliv. Državna enotnost se je kazala v
raznih odredbah, posebno tudi v tem, da so mogli v vseh prepornih
zadevah apelirati na kraljevi tajni svet. Angleški parlament se v
oni dobi ni dosti brigal za naselbine, pač pa trgovski krogi, ki so
bili v politiki odločilni. Kolonijalna politika one dobe se je sukala
le okoli »kšefta«. Trgovski, torej najvplivnejši krogi, so bili mnenja,
da morajo naselbine stari domovini dajati cene sirove snovi, spre¬
jemati in uvaževati tovarniške izdelke in omogočiti posredovalno
trgovino. Iz teh nazorov so izšli razni zakoni, ki so se tikali trgovine
na morju, obrti v naselbinah, colnine itd. Sicer se mora pripoznati,
da amerikanske naselbine niso bile prehudo prizadete, n. pr. so bili
glede tobaka, raznih monopolov, zakoni njim v prid ; vendar pa so
trgovske določbe koloniste silno razburile, posebno zaradi mnogih
sitnosti pri izvajanju, in ker je bila s takimi odredbami užaljena njih
močna samozavest. Vedno bolj se je kazalo, da so cilji stare do¬
movine različni od onih naseljencev. Amerikanci so vedno bolj čutili,
da jih smatrajo kot podložne in ne kot enakopravne državljane, in
duh trgovskih zakonov je najbolj silil na odpad.

V naseljeniški dobi so bile v ospredju gospodarske raz¬
mere.  V 17. stoletju so se v Ameriki mnogo bavili z verskimi vpra¬
šanji. Menda ni dežele, kjer bi bil verski vpliv tako močan kakor
v državi Massachusetts. Najbolj nadarjeni možje so se posvečevali
pridigarskemu stanu. Puritanci pa se niso zapirali v samotne kraje,

225

temveč so pridno delali in z delom hoteli doseči svoj poklic. Resno
so skrbeli za ljudsko izobrazbo in prosveto. Že 1. 1634 so ustanovili
višje učilišče, katero je dobilo ime po ustanovitelju J. Harvardu,
ki mu je volil večjo svoto, in se je sčasoma razvilo v sedanje vse¬
učilišče. L. 1642 so posameznikom potom zakona naročili, da morajo
skrbeti za to, da njih otroci razumejo pisati, čitati, da poznajo glavne
temeljne verske resnice in najvažnejše deželne zakone. Zakon iz leta
1647 določuje, da morajo občine, ki imajo 50 družin, nastaviti last¬
nega učitelja, one s 100 družinami napraviti celo latinsko šolo. Na
jugu so bogati baroni skrbeli le zase in se prav malo brigali za
ljudsko izobrazbo. V srednjih kolonijah so pričeli z ljudsko prosveto
sredi 18. stoletja.

Duševno življenje Nove Anglije je bilo vklenjeno v verige stro¬
gega kalvinizma.  Pisatelji so se bavili večinoma z bogoslovnimi
vprašanji ter dokazovali vladanje božje previdnosti nad kolonijami in
prebivalci Nove Anglije kot izvoljenem ljudstvu. Obdelovali so le nekaj
zgodovine, za leposlovje in umetnost ni bilo prostora. Polagoma
pa se je začel širiti duševni obzor; začeli so tiskati časopise in pro¬
sveta je prodirala med nižje, širše sloje. Najznamenitejši mož te dobe
je brezdvomno Benjamin Franklin.

*

* *

Naselbine so bile po svojih ustanoviteljih v gospodarskih in
socialnih težnjah jako različne in nikakor ne enotne. Kljub temu jim
že izpočetka ni manjkalo zedinjevalnih potez.  Da so bile vse
»amerikanske«, to ni pomenilo ničesar, ker so bile med posameznimi
naselbinami silne daljave, in je tedaj še manjkalo zvez. Šele ko so
se začeli seliti iz naselbine v naselbino, se je zbujal čut skupnosti ;
večjega pomena je bilo, da so povsod govorili angleško, so bile po¬
vsod iste šege in navade ter je veljalo isto pravo.

Nasvetov za zedinjenje ni manjkalo. Že v 17. stoletju so novo-
angleške naselbine sklenile zvezo — confederation; tudi angleški
kralji so skušali spraviti vse kolonije pod enotno vlado. Enake na¬
črte sta izdelala William Penn  1. 1697 in pozneje Benjamin
Franklin,  dasi se nobeden ni uresničil. Med kolonijami je vladal še
partikularizem ; vsaka je gledala le na svoje koristi in zaradi mej je
med posameznimi divjal dostikrat hud prepir. Priti so morali izredni
dogodki, ki so zbudili »amerikansko« narodno zavest in silili v ze¬
dinjenje. Boj zoper Francoze je na edinost pripravljal,
odpad od stare domovine jo je izpopolnil.

mz

Amerika.

15

226

3. Francozi v Ameriki. — Boji za nadvlado. — Zakaj so
naselbine odpadle? — Vojska izbruhne.

/etovna zgodovina pozna le malo bojev,
ki bi bili tako odločilno vplivali na raz-
vitek človeštva, kakor so boji Francozov
in Angležev za vlado v Severni Ameriki.
Kakor Angleži so tudi Francozi zahtevali
dele Novega sveta zase na podlagi raznih
odkritij. V njih službi sta bila Giovanni
daVerrazzano in Jaques  C art  i e r;
prvi je prišel v Ameriko 1. 1524, drugi
leta 1534. Da bi mogle nove kolonije
vzpevati, je bilo treba najprej utrditi
lastno državo doma in streti svetovno
moč Španije. Tudi Francoze je gnala
v Novi svet stara Kolumbova misel, da
bi našli zapadno pot do zakladov na
polaste bogatih zlatih rudnikov, raz¬
širijo državno moč in izpreobrnejo pagane. L. 1605 so ustanovili
PortRoyalv  Akadiji (dandanes Nev/ Schottland) in 1.1608 Quebec
na neki skali ob reki St. Lawrence. To je bil začetek francoskega
naseljevanja.

Ko so se začele kolonije v Kanadi, so bila velika severoamerikanska
jezera Francozom prav malo znana. Prvi so prišli na njih bregove razni »lovci«,
ki se niso ustrašili niti Indijancev, niti tisočerih nevarnosti v divjih krajih.
Najprej so prišli v dotiko z Indijanci rodu Chipevva. Ti so jim pripovedovali o
čudesih »očeta rek« (Mississippi), kjer prebiva divji rod Sioux (Zu). Nekateri
»trappers« (lovci) so se med Indijanci udomačili in oženili z Indijankami; otroke
so imenovali »bois brulčs«, po našem bi rekli »ožganki ali ogorelci«. Na ta
način so se zmanjšale nevarnosti daljnega prodiranja; a težav je bilo vedno še
dovolj. V pragozdih so bile le steze divjakov; s sekiro so si morali delati pot
in kompas je bil njih kažipot. Kjer so prišli do vode, so se morali posluževati
indijanskih čolnov. Razen prej imenovanega rodu so Francozi našli prijatelje
tudi pri rodovih Huron in Ottawa. Za usluge pri prodiranju so jim dajali razno
šaro, stare puške, sekire, ki so jim služile v gozdu in v vojski, kak bakren
kotel, ki so ga radi obešali nad ognjem v svojih »wigwamsih« in kako stekle¬
nico tako »dobre«, a Indijancem tako škodljive »ognjene vode« — žganja!

Najprej so odkrili jezero Ontario,  potem Huron,  do katerega je prišel
pogumni Champlain 1. 1615. Do jezera Erie in slapov Niagara zdaj še niso
mogli, ker so Irokezi  (lroques), »zveza peterih ali šesterih indijanskih rodov«,
branili vsako ped zemlje. Francozom se je dozdevalo, da morajo biti jezera
med seboj zvezana, in domnevali so celo, da bi bilo po tej poti mogoče priti
na Japonsko in Kitajsko. Kupčijski nameni so privedli 1.1620 prišlece do jezera
Michigan. Kanadec Nicollet je prišel kmalu potem celo do Mississippija; zaradi

227

Indijansko taborišče na preriji.

osebnega dobička, ki so ga imeli od kupčije s kožami, so nekateri celo prikri¬
vali svoja odkritja. Kupcem in vojakom so sledili misijonarji, žal z jako ne¬
znatnim uspehom pri izpreobračanju Indijancev, a z velikim pri kolonizaciji
novih dežel. Prvi so bili sinovi sv. Frančiška; 1.1625 so prišli tudi jezuiti v
Kanado. Manjkal pa je še steber vsake dežele — kmet.

Prvi jezuitski misijonarji so bili očetje Rainbault in Jagues. Pod zašči-
tjem tedanjega guvernerja Nove Francije, grofa Frontenac,  sta ustanovila
kraj Sainte Marie.  Po reki Ottawa sta prišla doGeorgsbay ob jezeru Huron.
Na ladjicah iz skorij sta se prepeljala čez vodo in po 17dnevnem potovanju
dospela v šotorišče Chipevva Indijancev, kjer so jih poglavarji prijazno sprejeli.
»Bodita naša brata, in mi hočemo poslušati vajin govor,« so jima dejali po in¬
dijanski šegi. Ob enem so jima povedali, da je dalje proti zapadu še drugo,
večje jezero, to je pozneje Gorenje ali Lake Superior imenovano jezero. Onkraj
so neizmerne ravnine, kjer prebiva divji bivol, kjer stanuje ob rekah bober in
živi v gozdovih jelen, in kjer imajo svoja bivališča rodovi Sioux in Dakota, s
katerimi so se Chipevva vedno vojskovali. Rainbault se je vrnil v Quebec,
kjer je 1.1642 umrl vsled napornih misijonskih potovanj. Jagues se je name¬
raval povrniti v St. Marie, da pridiguje svojim ljubljenim »Saulteux«, kakor je
imenoval Indijance. Mesto znanih potov se je hotel držati proge ob reki
St. Lavvrence. Ko je dospel do jezera Erie, so ga vjeli Indijanci rodu Mohavvk.
Gledati je moral, kako so divjaki sežgali njegove spremljevalce pri živem telesu.
Sam je ušel smrti le kakor po čudežu s tem, da so Holandci, ki so imeli ob
Hudsonu trdnjavico Fort Oranje, sedanji Albany, plačali zanj odkupnino.

Osemnajst let pozneje je zapustil drugi jezuit, o. Mesnard,  Quebec,
prišel v St. Marie, prodrl na južnem bregu jezera Superior do zaliva in polu-
otoka Keweenaw in umrl 1.1661 sredi svojega potovanja. Njemu je sledil o.
Allouez. Našel je druge otoke, ki jih je imenoval »apostolske otoke — Apostel
Islands«, ustanovil ob Point St. Žsprit novi misijon in prodrl do zapadnega

15 *

228

konca jezera ter ga imenoval »Fond du Lac«. Naletel je na Sioux Indijance,
ki so mu pripovedovali o velikanski reki »Messepi«, do katere je že prej prišel
Nicollet. Ob enem so mu rekli, da na bregovih kar mrgoli bobrov. Zdaj je bila
pot prosta. L. 1688 sta napravila oo. Dalbon in Marquette prvi zemljevid novo od¬
kritih dežel. Dalbon se je vrnil v Quebec, Allouez pa se je povrnil na jezera.

Prišel je čas, da Francija zavzame odkrite pokrajine. Na slovesen način
se je to zgodilo 1.1671 v St. Marie po odposlancu kanadskega guvernerja Mr.
de St. Lusson. Na hribu, ki je bil nad šotoriščem Chipewa Indijancev, so po¬
stavili velik križ in ga blagoslovili; poleg njega je bil na cedrovem drogu
francoski grb z zastavo. Peli so slavospeve in molili za kralja; vojaštvo je
oddalo strele. Na koncu je nagovoril o. Allouez zbrano množico. Star Kanadec
je prestavil govor za Chipevva rodove, ki so mirno pripustili, da je prišla njih
dežela pod oblast »velikega glavarja onkraj voda«.

Šlo je še za reko Mississippi. Ta slava pripada očetu Marquette.
Kakor že pred njim Nicollet, je tudi on izbral pot od jezera Michigan; z njim
je šel neki Joliet iz Quebeka in nekaj zvestih Indijancev. Dospevši na veli¬
kansko reko so se peljali v čolnih od iztoka reke Wisconsin do izliva reke
Arkansas. Tu so zadeli na sovražne Indijance in so se vrnili s trdnim prepri¬
čanjem, da je izliv reke v Mehikanski zaliv in ne, kakor se je prej mislilo, v
Tiho morje. To je bila torej ista reka, na kateri se je peljal že 1.1541 Španec
Šoto približno do istega kraja, do katerega so prišli o. Marquette in njegovi
hrabri spremljevalci. Po reki Illinois so zadnji dospeli zopet do jezera Michigan,
ravno na kraju, kjer je dandanes Chicago. V Quebeku so Marquetta sprejeli
kakor zmagovalca, zvonili so v vseh cerkvah. Slavni mož je umrl dne 18. maja
1675 nagloma, ko je bil ravno na nekem misijonskem potovanju; kmalu za
njim je umrl tudi o. Allouez, ko je še izpopolnil zemljevid novih krajev.

Odkritje je zdaj sledilo odkritju. L. 1678 je o. Hennepin odkril čudo ame-
rikanske prirode — vodopade Niagara, na severu pa je prišel do izvirov reke
Mississippi. Štiri leta pozneje se je peljal Chevalier de la Salle po Mississippiju
navzdol, in ko je zagledal morje, je vzel v imenu francoskega kralja reko v
posest. Porečje je imenoval »Louisiana« v čast kralju Ludoviku XIV. La Salle
je prehodil še Texas, kjer so ga umorili njegovi lastni ljudje. O. Hennepin, ki
se mu je pridružil kot opisovalec pota, se je vrnil sam v Quebec. S tem so
bila končana velika odkritja.

Razloček med angleškim in francoskim naseljevanjem je jako
velik. Angleži so prodirali počasi. Celih 150 let so potrebovali, preden
so prišli do Allegheny Mts. Obdelovali so zemljo, ribarili na morju
in kupčevali; pri tem jim je šla svoboda nad vse ; vedno so stremili
po samoupravi. Nasprotno so dirjali Francozi naprej, osvajali neiz¬
merne daljave, ne da bi bili svoje moči postavili na trdno podlago.
Ta razlika ima svoj vzrok v narodnem značaju obeh narodov ter v
gospodarstvenih pogojih krajev, kjer so se naseljevali. Angleži so
kot kmetovalci potrebovali vedno več zemlje, torej potiskali Indijance
nazaj proti zapadu ; ker zadnji niso šli izlepa, je sledilo silovito pre¬
ganjanje in kruto zatiranje. Francozi so bili ali trgovci s kožuhovino,
ali misijonarji. Gledali so torej na to, da so z Indijanci živeli v
miru, ker so od njih kupovali, zato so veljali povsod kot indijanski
prijatelji in njih zavezniki.

Poglavar rodu »Mandan«, N. Dak.

Indijanci so častili in čislali
»črno suknjo« — misijonarje. Do¬
kler se ni priklatila sebičnost in
nenasitljivost trgovcev, je bilo raz¬
merje med belci, posebno misijo¬
narji in Indijanci najboljše, prav
prijateljsko. Od vseh strani so
prihajali povsem tuji rodovi po¬
zdravljat »črno suknjo«, kakor
tako lepo opeva Longfellow v
spevu: »Song of Hiavvatha«.

From the farthest realms of morning
came the black-rob chief, the Prophet,
he, the priest of prayer, the pale-face,
vvith his guides and his companions.

Then the joyous Hiavvatha
cried aloud and spoke in this wise:
»Beautiful is the sun, o strangers,
when you come so far to see us!

Ali our town in peace avvaits you,
ali our doors stand open for you;
you shall enter ali our vvigvvams,
for the heart’s right hand we give you!

Angleške naselbine so se raztegale sredi 18. stoletja od obrežja
do Alleghenies, francoske pa čez Kanado ob Velikih jezerih dol po
dolini Mississippija do Mehikanskega zaliva. O velikanski vrednosti
te doline tedaj še nihče ni imel pojma. Jasno je, da so bili Francozi
prodirajočim Angležem na potu, posebno ker so angleški kralji v
svobodnicah naseljencem podeljevali vso zemljo do Tihega morja, in
so se posamezni začeli naseljevati tudi že onkraj Alleghenies v dolini
ob reki Ohio. Večkrat je že prišlo do raznih manjših prask; vedno
bolj pa se je kazalo, da more samo orožje odločiti, kateremu narodu
bo pripadla Severna Amerika.

Francozi so imeli neizmerne pokrajine, a njih moč nikjer ni bila
utrjena. Okrog 1. 1750 je bilo na teh obsežnih tleh komaj okrog 80.000
prebivalcev, dočim so štele angleške naselbine desetkrat toliko. Ni
čuda, da so Francozi podlegli, pač pa je občudovanja vredno, da so
se tako dolgo vzdržali. Njih moč je bila njih edinost, navdušenje, red
in dobro razmerje z Indijanci. Angleži so bili razdeljeni v 13 naselbin,
ki so se tudi še med seboj prepirale. Boj v Severni Ameriki pa ni
bil boj med kolonijami, temveč boj med dvema evropejskima narodoma,
in zmagale niso toliko angleške naselbine, kakor Anglija kot nova
svetovna moč.

Z začetkom naselbin so se pričele hude praske. Že 1. 1613 so
Angleži napadli Port Royal; 1. 1629 so se polastili mesta Quebec, a

230

so ga morali zopet odstopiti. Ko je šlo zoper premoč Holandcev, je
nasprotstvo malo mirovalo, a se takoj zopet pričelo, ko je prišel na
kraljev prestol Viljem iz Oranije. »Kralja Viljema-vojska« (1689 do
1694), kakor jo imenuje amerikanska zgodovina, je pa bila večinoma
le nekaj večjih napadov v zvezi z Indijanci. Enako je bilo tudi s
»kraljice Ane-vojsko« (1702 do 1713), samo da je Anglija tudi dobila
Akadijo (New Schottland) in otok Nev/ Foundland. V avstrijski ded-
niški vojski, »kralja Jurija-vojska« (1744 do 1748), so vzeli novo-
angleški vojaki trdnjavo Louisbourg, a so jo morali zopet odstopiti.
V vseh teh vojskah je šlo za premoč na morju, in se je boj vnel
v vseh naselbinah. Šele sredi 18. stoletja pride boj v Ameriki v
ospredje, ker vedno jasneje se je kazalo, da se tu ne gre za kake
mejne prepire, temveč za življensko vprašanje obeh kolonijalnih moči.

V miru v Caheh' (Aachen) so Francozi zahtevali zase vse po¬
krajine ob Mississippiju in njegovih pritokih. Kljub temu je podelil
angleški kralj 1. 1749 družbi »Ohiocompany« kos zemlje ob zgornjem
toku te reke. Pooblaščenci družbe so potovali po deželi in naprav¬
ljali povsod male trdnjavice. Pa tudi Francozi niso mirovali. Sezi¬
dali so Fort Leboeuf in se polastili angleške postaje Verango. Guverner
iz Viržinije je odposlal 21 letnega Jurija Washingtona, da protestira,
a so ga zavrnili. Francozi so začeli celo še prodirati, vzeli neko an¬
gleško trdnjavico in napravili ob pritokih reke Ohio trdnjavo Duquesne.
Washington je zopet prišel z novim oddelkom, a je moral 3. julija
1754 kapitulirati.

Po angleških naselbinah je zadonel klic k edinosti in zedinjenju.
L. 1754 so se zbrali v mestu Albany, in B. Franklin je izdelal cel na¬
črt za zedinjenje, ki se je pa razbil, ker je bila tudi Anglija nasproti.

Indijanci, pripravljeni na narodni ples.

231

Boji so se nadaljevali. Napad
na trdnjavo Duquesne se je
ponesrečil, in 1. 1756 in 1757
je francoski general Mont-
calm  prodiral ob jezeru Lake
George. Iz malih mejnih bo¬
jev pa se je vnela svetovna
vojska. Anglija je dne 18. maja
1756 napovedala Franciji voj¬
sko: pričela se je »Sedem¬
letna vojska«.  Angleški
minister William Pitt je spo¬
znal, da bo zmagala v Ameriki
tista država, ki bo vladala na
morju. Ojačil je mornarico in
poslal več vojaščine v Ame¬
riko. L. 1758 so Angleži vzeli
trdnjavo Louisbourg,  po¬
zneje Fort Duquesne,  ki
so ga imenovali ministru na
čast Pittsburg. Dne 13. ki¬
mavca 1759 je padlo stolno
mesto Kanade, Quebec, in ko
se je vdal 8. kimavca 1760 še
Montreal,  je bila usoda francoskih naselbin odločena. V Pariškem
miru (1.1763) je morala Francija odstopiti vzhodne dele od Mississippija
Angliji in kraje ob Mehikanskem zalivu Španiji.

V svetovni zgodovini je to znamenit dogodek. Zmagal je v Ame¬
riki angleški jezik, angleška šega, angleška uprava, angleški narod ;
a ob enem je v tej zmagi tudi prvi začetek razpada angleške
moči.  Dolga vojska je združila kolonije, začela se je pojavljati za¬
vest amerikanske skupnosti, pokazala se je vojna moč, in mnogi
vojskovodje so se izurili, posebno Washington.  V ozadju se ko¬
lonijam ni bilo treba več bati večjega sovražnika, in pomoč iz stare
domovine je postala odveč. Ako se zdaj pojavi kak prepir z domo¬
vino, vzamejo kolonije svojo usodo lahko v lastne roke.

*

* *

V onih časih, ko še ni bilo elektrike in para, je bilo težko držati
oddaljene kolonije. Vendar pa to ni edini vzrok, da je Amerika pri¬
čela delati na odpad.

Demagogičen upor ali hujskanje ne pride v poštev; to ni v
amerikanskem značaju. Pomisliti pa je treba, da velik del naseljencev

232

ni bil angleškega pokoljenja, torej ni imel smisli za Anglijo. Pa tudi
med angleškimi naseljenci jih je bilo mnogo, ki so se iz domovine
ločili kot pregnanci,  in duh angleške revolucije je prešel tudi na
nje. Anglija je hotela naselbine izkoriščati in sebi podvreči. S tem
pa je žalila amerikansko samozavest, in svobodoljubni Amerikanci so
smatrali najmanjšo omejitev svojih predpravic in politične prostosti
kot poniževanje.

To so splošni vzroki za odpad. Našel se je pa tudi kmalu po¬
vod, namreč določbe zaradi sladkorja in zakon o kolkih.

Angleška politika je delala na to, da uredi svoje finančne za¬
deve. K temu naj pomorejo tudi Amerikanci. Carina na razne pred¬
mete je bila že od nekdaj v navadi, samo niso posebno strogo iz¬
vrševali dotičnih odredb. Naenkrat pa so oblasti strogo zaukazale, da
se mora zatreti vsaka tihotapska kupčija. Vsled tega je odstopil
glavni zastopnik v Massachusettsu, James  Oti  s, in napadal vlado,
češ, raznih temeljnih  pravic se niti zakonodaja ne sme dotak¬
niti, in to načelo je postalo podlaga am eri kan skega
prava.

Dne 5. aprila 1764 so izdali nov zakon glede sladkorja in carine
na kavo, kože itd. Vlada je hotela dobiti doneskov za vojaške stroške;
posebno naj bi Amerikanci prispevali za stalno vojsko v kolonijah,
ki so jo morali pomnožiti na 10.000 mož. Zahteva za prispevek je
bila skozinskozi pravična, in Amerikanci bi se ji morda ne bili ustav¬
ljali, ko bi se bila vlada obrnila na zakonodajna zastopstva in ne bi
bila davka naložila samovoljno in potom angleškega parlamenta. Ker
pa od carine še ni bilo dosti dohodkov, je po predlogu prvega mi¬
nistra Lorda Grenvilla parlament sklenil, da morajo vse listine pisati
na kolkovane pole. Zakon naj bi stopil v veljavo dne 1. novembra
1765.

Naselbine so začele protestirati in sicer sploh zoper načelo ob-
dačevanja in zlasti zoper to, da jih obdačuje angleški parlament, kjer
niso zastopane. Amerikanci so se sklicevali na načelo angleškega
državnega prava: »no texation without representation«,
(»kdor ni zastopan, ne plačuje davkov«). Vnel se je dolg prepir. An¬
gleški parlament je postopal zelo neprevidno. Odpor se je takoj po¬
javil. Pričel se je v »Old Dominion«, v Viržiniji.  P. Henry je
predlagal resolucijo, da se morejo naseljenci obdačiti le potom za¬
konodaje v naselbinah. Nekaj dni pozneje so v Massachusettsu skle¬
nili, naj se skličejo odposlanci k posvetovanju v New York. Vse je
bilo razburjeno. Snovali so skrivne družbe, »Sons of liberty«, tupatam
se je pokazal tudi kak očiten odpor. Dne 7. vinotoka 1765 so se v
Nev/ Yorku zbrali odposlanci in po enajstdnevnem posvetovanju skle¬
nili 14 resolucij zoper obdačenje potom angleškega parlamenta. Ta

Faneuil Hall, »Zibel amerikanske prostosti«, v mestu Boston, Mass.

zbor je odločilen v amerikanski zgodovini. Hipoma so se
naselbine zedinile. Na čelo so stopili politično nadarjeni možje, vladal
je sicer revolucijonaren duh, a o kaki nepostavnosti ni bilo sledu, in
ljudski odpor je dobil takoj obliko dobro urejene države. Ko je prišel
dan 1. novembra, ni bilo nikogar, ki bi prevzel prodajo kolkov, in
narod ni pisal nobenih listin ; namerava londonskega parlamenta se
je popolnoma izjalovila. Ker se je med tem tudi na Angleškem marsi¬
kaj izpremenilo, je bil parlament primoran preklicati  določbo o
kolkih. V »Declaratory Bill« je sicer poudarjal svojo pravico do davkov
v naselbinah, a je to storil le — zaradi lepšega.

V Ameriki so vriskali veselja. Angleži niso poznali amerikan-
skega duha in so s svojo politiko še bolj zavozili, dasi bi se bil spor
lahko dal poravnati. Sklenili so dne 29. rožnika 1767 nov zakon o
carini (Revenue acts). Dasi se Amerikanci carini prej niso upirali, jim
je šlo tokrat za načelo. Upor je postal zdaj revolucijonaren, politiko
so prenesli na ulico. Angleška vlada je hotela odločno nastopiti. Dne
28. kimavca 1768 je poslala dva polka v Boston, ker je vedela, da
je tu glavno gnezdo odpora. Odredila je tudi na podlagi neke do¬
ločbe kralja Henrika Vlil., da se politična hudodelstva sodijo in kaz¬
nujejo v stari domovini. To pa je bilo olje v ogenj; razdor je postal
vedno večji, sprava nemogoča. Dne 5. sušca 1770 je prišlo med vo¬
jaki in meščani v Bostonu do spopada; trije meščani so bili ubiti,

234

več ranjenih. Po vsej Ameriki je hudo zavrelo, ker prelita kri vpliva
huje nego črnilo.

Parlament je moral preklicati tudi carinsko odredbo, razen davka
na čaj. Prebivalstvo je bilo pa že preveč razburjeno. Dne 9. rožnika
1772 so prebivalci mesta Providence sežgali vladno ladjo »Gaspee«,
ki je zasledovala tihotapsko barko ; zločincev niso dobili, ker jih nihče
ni izdal. Povsod so začeli snovati revolucijonarno organizacijo (inter-
colonial correspondence). Spor bi bil mogel poravnati le Benjamin
Franklin, ki je bil zastopnik v Londonu. Ker je pa odkril neko tajno
odredbo vlade, so ga poslali ponižanega nazaj. Med tem so dne
10. grudna 1773 v Indijance preoblečeni Bostončani pometali mnogo
čaja, za katerega niso hoteli plačati carine, v vodo. To pa ni nobeno
junaštvo, in so s tem zasebnikom naredili mnogo škode, a dogodek
kaže, kako je bila vsa javnost razburjena.

Anglija bi bila dosegla svoje namene, ko bi bila mirno vzdrže¬
vala red. Na nesrečo pa so sklenili kolonijo, ki je največ zagrešila,
»kaznovati«, in to z odredbami, ki so povsem nasprotovale angle¬
škemu pravu. V teku leta 1774 je parlament sklenil več zakonov zoper
Massachusetts, vlada je poslala v Boston še štiri polke in preložila
svoj sedež v Salem.  Kolonije so spoznale, da gre za prostost
vseh in so odposlale svoje odposlance v Filadelfijo. Tu se je zbral

lndependence Hall — dvorana neodvisnosti v Filadelfiji, Pa.


235

»prvi kontinen¬
talni kongres«
dne 5. kimavca 1774.

Razen še neznatne
Georgije so bile za¬
stopane vse kolonije
po znamenitih možeh,
tako John Adams
(Massa.), John Jay
(N. Y.), P. Henry in
George Washington
(Va.). Sklenili so od¬
poslati spomenici na
parlament in kralja,
naj se odpravijo vse
sedanje davčne do¬
ločbe. Da bi vplivali
na Anglijo, je kongres
priporočal,  naj
Amerikanci prenehajo
s trgovino z Angleško.

Kongres je pa šel še
korak dalje. Odredil
je, naj povsod volijo
odbore, ki naj nadzo¬
rujejo izvršitev njego¬
vih odredb; s tem si
je prisvojil izvr¬
ševal  n o moč. Re¬
volucionarna orga¬
nizacija se je še bolj razvila. Spomenica je prišla meseca prosinca
1775 pred angleški parlament. Zopet je ta postopal skrajno nesrečno,
vse odbil ter sklenil celo nove prisilne zakone. Preden pa so te v
Ameriki razglasili, je tam že tekla kri.

General Gage se je zastonj trudil, da bi v Massachusettsu uve¬
ljavil nove zakone. Prebivalci so ubogali svoje poslance, tem plače¬
vali davke in se pripravljali na vojsko. Ko je v noči od 18. do 19.
aprila 1775 general Gage poslal vojaški oddelek v mesto Concord,
da tam ugrabi zalogo orožja, so se vojakom postavili v bran prvi
kolonijalni vojaki. Prvi strel je padel menda od angleške strani:
Pričela se je vojska!

Katoliški Indijanci na postaji St. Berthold, N. Dak.


236

4. Amerikanci se proglasijo za neodvisne! — Uprava. —
Boj za neodvisnost. — Mir. — Kritična doba. — Zvezna

ustava.

ie 10. maja 1775 se je sešel »drugi
kontinentalni kongres«. Še se
je obotavljal, ali naj proglasi neod¬
visnost, a polagoma si je le prisvojil
zakonodajne in izvrševalne pravice
nad kolonijami, stopil torej na mesto
kralja in parlamenta. Pravne pod¬
lage za to čast ni imel, bila je re¬
volucionarna ; potrebna pa je bila,
ker je že divjala vojska. Pa tudi
še zdaj so izprva izkušali posre¬
dovati in kralju poslali spomenico.
Ta je pa odgovoril, da z vstaši ne
obravnava; odločiti je moralo orožje.

Prebivalstvo glede odpora nika¬
kor ni bilo edino. V srednjih delih
je bilo mnogo »kraljevih«, katere so revolucijonarji ravno tako pre¬
ganjali, kakor se je godilo s »kraljevimi« na Francoskem ; poleg vojske
z Anglijo je divjala tudi meščanska vojska. Da so končno zmagali
Amerikanci, imajo zahvaliti tuje države in doma svojega voditelja
Jurija Washingtona,  kateremu so dne 15. rožnika 1775 poverili
vrhovno poveljstvo. Washington ni bil niti veleum, niti velik politik,
pač pa blag, miren značaj, ki je znal poravnati nasprotstva, ki ni iz¬
gubil poguma in še manj potrpežljivosti.

Dne 3. julija 1775 je v Cambridgu (Kembriču) prevzel poveljstvo
nad kolonijalno »armado«, ki je bila pa prav malo podobna kaki ar¬
madi v evropejskem pomenu besede. Blagajne so bile navadno prazne,
»vojaki« slabo oblečeni, še slabše preskrbljeni z orožjem in živežem,
red je bil nemogoč; kadar se je komu zljubilo, je pobegnil, častniki
so se med seboj prepirali. Washington pa ni obupal. Obleganje Bo¬
stona je le počasi napredovalo, a bilo vendar le uspešno, ker so mo¬
rali dne 17. sušca 1776 zadnji angleški vojaki zapustiti puritansko
glavno mesto. Morda je bil ta uspeh največji vse revolucije; v 13
kolonijah ni bilo nobenega angleškega vojaka več. Zdaj je še pre-
ostajalo, da proglasijo neodvisnost tudi pred svetom.

Henry Lee je dne 7. rožnika 1776 v kongresu predlagal, da naj
»bodo kolonije proste, neodvisne države«. Nekateri so še naspro-

237

tovali, a navsezadnje je zmagal razlog, da more le samostojna država
računati na podporo tujih velevlasti.

Na večer 4. julija 1776 so sprejeli načrt proglasitve
neodvisnosti, ki ga je sestavil Thomas Jefferson.

Iz stolpa stavbe »Independence Hall — dvorane neodvisnosti« v Filadelfiji
je zadonel »zvon prostosti — The Liberty Bell«! Za njim se jih je oglasilo
na tisoče v vseh zvonikih.

»How they shouted! What rejoicing!

How the old beli shook the air,
till the clang of freedom ruffled
the calme, gliding Delaware!

How the bonfires and the torches
illumed the night’s repose,
and from the flames, like Phoenix,
fair Liberty arose!

That old beli now is silent,
and hushed its iron tongue,
but the špirit is avvakened

stili lives,-forever young.

And while we greet the sunlight,
on the Fourth of each July,
we’ll ne’er forget the bellman,
who, twixt the earth and sky,
rang out Our Independence,

vvhich, please God, shall never
d i e!

To je »The glorious
Fourth« — slavni »četrti«,
rojstni dan Zedinjenih držav.

Listino je podpisalo dne
2. avgusta 42 odposlancev. Ko je
John Hancock,  predsednik
kongresa, podpisal prav krepko
kot prvi svoje ime, je vzkliknil: »There! John Buli can read that wi-
thout spectacles, and may now double hisrevvard of five hundred
pounds for my head. That is my defiance.«  Obrnivši se proti drugim
je pristavil: »Gentlemen, we must be unanimous; we must ali hang
together!«  — »Yes,« odvrne Franklin, »or we shall ali hang separately!«

Ko je podpisaval Charles Caroll, je šepetnil nekdo z ozirom na njegovo
bogastvo: »There  go  m i 11 i o n s!« — »N o,« pravi drugi, »there are several
Charles Carolls; he cannot be identified.«  Mr. Caroll pa pristavi po
tem pogovoru svojemu podpisu takoj še besede: »of Carollton,«  češ: »They
cannot mistake me now!«

Proglasitev prične z razlago splošnih človeških pravic, ki
se jih ne sme dotakniti nobena vlada, kar pa je storila angleška.
»Zato«, pravijo dalje, »odločimo in naznanimo slovesno,
mi v kongresu zbrani zastopniki Zedinjenih držav v
Ameriki, kličoč Sodnika svetov za pričo naših pravič¬
nih namenov, v imenu in pooblaščeni od dobrega ljud¬
stva teh naselbin, da so te zedinjene naselbine proste,

238

neodvisne države ... Za to proglasitev zastavimo za¬
upajoč na božjo previdnost med seboj svoje življenje,
svoje premoženje in svojo čast.«

Ali je kongres pri tem imel pred očmi tudi stalno zedinjenje,
ni gotovo, pač pa je proglasil s tem neodvisnost posameznih držav.
Bilo je torej naenkrat 13 neodvisnih držav. Že prej je kongres
naročil, naj si posamezne kolonije naredijo svoje ustave. Večinoma
so zidali na sedanjo podlago. Oblika je morala biti republikanska,
glavna moč v zborih in zloraba teh neomogočena po »Bills of Rigths«,
v katerih so določili, da imajo posamezniki naravne pravice, katerih
jim nihče ne sme kratiti, n. pr. o prosti besedi, prostem tisku, o pro¬
stosti vesti, zborovanja itd. Kljub temu ni bilo doslednosti, zakaj vo¬
lilna pravica je bila navezana še na gotovo posest in javna služba
na protestantsko vero !

Težje je bilo združiti posamezne države. Kongres je dolgo
obravnaval. Določbe, katere je izdal dne 15. novembra 1777, še niso
rešitev in so le poizkus zvezne ustave;  države so se le izrekle,
da hočejo skupaj ostati v vojski in v miru.

*

* *

Neodvisnost so morali braniti nasproti angleški državi. Angleži
so nameravali ločiti Viržinijo od Nove Anglije ter se izkrcali meseca
avgusta 1776 na otoku Long Island. Washington je prišel že prej sem,
a se je moral umakniti celo preko reke Delaware. Kongres je zbežal
iz Filadelfije v Baltimore, in armada je štela komaj 3000 mož. Manj¬
kalo je denarja in vsega. Ko bi bil angleški poveljnik hitro ravnal,
bi bila neodvisnost pokopana. Washington pa je imel časa, da je na¬
bral kakih 6000 mož. V viharni
Sveti noči 1. 1776 je prekoračil reko
Delaware, presenetil angleški odde¬
lek v Trentonu in zmagal pri Prin-
cetonu ter osvojil New Jersey.
Več nemških vojakov je zapustilo
Angleže in se pridružilo Ameri-
kancem.

Kosciuszkov spomenik v mestu
Milwaukee, Wisc.

L. 1777 so Angleži zopet ho¬
teli uresničiti svoj načrt, da namreč
razdelijo sovražnika. Ena armada
naj bi prodirala iz Kanade, da bi
izločila Novo Anglijo. Ne da bi bil
general Howe s to armado ope¬
riral, je sklenil iti v Filadelfijo.
Dne 11. kimavca 1777 je premagal

239

Washingtona pri reki Brandywine, za¬
vzel mesto kvekerjev in 4. vinotoka
zopet premagal Amerikance pri Ger-
mantownu. Mesto je obdržal vso zimo.

General Burgoyne, ki je prodiral
iz Kanade, je vzel trdnjavo Ticonde-
roga, a naletel na vedno večje težave;
pri Saratogi se je moral dne 17. vino¬
toka 1777 vdati. Amerikanci so dobili
mnogo vojaških potrebščin, posebno
topov. Še bolj pa je vplival ta uspeh
na Francijo. Francozi niso pozabili,
da so jim Angleži zadali 1. 1763 hudo
rano, in so mislili na osveto. Izprva
so Amerikance podpirali le z denar¬
jem, obleko itd. . . . Mnogo mladih
Francozov, med temi devetnajstletni
Marquis de Lafayette, je šlo čez morje,
da se vojskuje za novo svobodo. Kon¬
gres je poslal slavnega Benjamina
Franklina, da pridobi Francoze. Ko je

prišla novica o zmagi pri Saratogi, je Bunker Hill Monument pri Bostonu,
zmagala vojna stranka. Dne 6. sve¬
čana 1778 so podpisali pogodbo, v kateri pripozna Francoska neod¬
visnost Zedinjenih držav. Španija in Holandija sta sledili. Anglija
je bila še močna, a šlo je za njeno svetovno moč. Spomladi 1778
je dobil angleški general povelje, naj zbere svoje moči v New Yorku.
Še enkrat je izkusila Anglija ponuditi mir, a kongres ga je enoglasno
odklonil.

Zveza s Francozi je bila za Amerikance ugodna, ker so imeli ti
močno bojno brodovje. Naskok na Nevvport se je sicer izjalovil, a
Angleži so se morali braniti tudi na morju. Dozdaj so se vojskovali
le v središču. Angleži so se odločili, da grejo na jug, ker so tam
računali na mnogo zvestih privržencev. Vzeli so mesto Savannah in
podvrgli državo Georgia. L. 1780 so premagali tudi Charlestown in
zopet vpostavili kraljevo oblast v Južni Karolini. Vendar pa ta
uspeh ni imel pomena.

Važno za Amerikance je bilo, da je general Clark premagal
angleške postojanke v državah Indiana in Illinois ; s tem so si za¬
gotovili ozadje. Washington ni mogel ničesar storiti. Vojaki so trpeli
pomanjkanje ; general Arnold je celo odpadel in šel k Angležem. Na¬
zadnje so Francozi rešili Amerikance iz žalostnega položaja. Angleški
vojaki so vdrli 1. 1781 v Viržinijo, da podvržejo »Old Dominion«. La-

240

fayette se ni mogel uspešno ustavljati, Washington mu je prišel na
pomoč, ob enem je prijadrala v Chesapeak-Bay francoska mornarica,
in Angleži so morali kapitulirati pri Yorktownu dne 19.
vinotoka  1781.

S tem je bila vojska končana.  V Angliji se je javno mnenje
izpremenilo, začela so se mirovna pogajanja, in sklenili so mir v
Parizu  dne 3. kimavca 1783. Anglija je pripoznala neodvisnost 13
naselbin in odstopila 1. 1763 od Francije pridobljene pokrajine onkraj
Alleghenies. Florida je pripadla Španiji, Kanada pa prišla pod an¬
gleško oblast.

Z neodvisnostjo se je mnogo pridobilo, a vse je kazalo, da pri¬
dobitev ne bo imela obstanka. Zveza ni imela nobene pravice do
davkov, ni mogla uravnavati zunanje trgovine in ni imela izvrševalne
oblasti. Denarne razmere so postajale vedno slabše in polom
je bil pred durmi. Od raznih strani so nasvetovali načrte za pomoč,
a vse je bilo zaman. Vsi pametni politiki so bili prepričani, da se
mora ustava korenito izpremeniti. Po dolgem obotavljanju je kongres
sklenil, da skliče »konvencijo« v Filadelfijo.

Dne 25. maja 1787 so se zbrali odposlanci. Sešli so se najboljši
možje, kar jih je imela Amerika. Enoglasno so izvolili Washingtona
za predsednika. Treba je bilo novega dela, da ustvarijo trdno narodno
državo. Po štirimesečnem obravnavanju so dne 17. kimavca 1787
sprejeli novo ustavo.  Nastal je še hud prepir, pri katerem sta
se pokazale dve struji amerikanske politike: demokrati in republikanci.
Ko je sprejelo novo ustavo enajst držav, je stopila dne 4. sušca
1789 v veljavo.

Polkrvni Indijanci iz^južnih držav.

241

5. Narodno državo utrjujejo. — Unija, Francija in Anglija.
— Vojska in mir. — Španske naselbine. — Monroe. —

Obrt. — Carina.

eta 1790 se je vršilo prvo ljud¬
sko štetje.  Unija je imela
3,929.214, deset let pozneje pa
5,308.483 prebivalcev. Vse prvotne
naprave so prikrojene za prve,
malenkostne razmere, mnoge po¬
znejše težave se morejo razlagati
le, ker so se socialne in gospo¬
darske razmere hitro izpreminjale.
Naseljevanje je ob času revolucije
skoro popolnoma prenehalo in se
zopet pričelo šele okoli leta 1830.
Močno so se začeli pomikati proti
zapadu; začetkom 19. stoletja je
bilo devet desetink prebivalstva
še vedno na vzhodu. Večina pre¬
bivalstva je živela na deželi pri poljedelstvu; mestno prebivalstvo
je znašalo leta 1790 le 3'4°/ 0 . Največje mesto, Filadelfija, je štelo
42.000, New York šele 32.000 prebivalcev. Na jugu so se vzdržavala
velika posestva (plantaže), ki so jih obdelovali s pomočjo sužnjev.
Gospodarske krize so se poravnale potom novih iznajdb in strojev.
Tudi sever je bil v pretežni večini še agraričen z malimi podjetji
in razvito živinorejo. Trgovina je začetkoma hudo trpela, ker
je odpadla zveza z zapadno Indijo. Podjetni Amerikanci so pa leta
1785 pričeli tržiti s Kitajsko in Vzhodno Indijo. Obrt  se je nekoliko
dvignila, ker so odklanjali angleško blago. Polagoma so se šele za¬
čele množiti velike tovarne, posebno ko so šli izdelki na zapad.

Ljudska izobrazba je v nemirnih časih silno trpela, o kaki umet¬
nosti ni govora. Bavili so se vedno še z verskimi vprašanji. Vse
zanimanje pa se je osredotočilo okoli gospodarstva in politike.

Prehod v novo dobo se je izvršil brez vsakega hrupa. Vršile
so se volitve v kongres in George Washington je bil izvoljen za prvega
predsednika. Kongres je imel nalogo, da izpopolni ustavo. Sprejeli
so 12 pristavkov (amendements), ki naj bi varovali človeške pravice.
»Kongres ne sme nikoli zabraniti prostosti vere, svobode govora, tiska,
zborovanja itd.«

Druga naloga je bila, da organizirajo zvezno upravo, in posebno
važna, kako Unijo postaviti na zdravo finančno podlago. Urediti je

16

Amerika.

242

bilo treba carino in napraviti red pri državnih dolgovih. Pri tem se
je odlikoval Aleksander Hamilton. Unija je dobila ugled v inozemstvu,
in s tem se je utrdila narodna edinost.

Očitno so imeli premožnejši sloji od novih razmer večji dobiček,
ker so utrdili skupno, osrednjo oblast. Ker so jim predbacivali aristo-
kratične, celo monarhistične težnje, so se s poudarkom imenovali
»republikance«. Njih nasprotniki so smatrali razširjanje državne oblasti
za zlo in se imenovali »federaliste«, obe stranki sta pa bile demo¬
kratični. Pokazalo se je tudi že nasprotje med severom in jugom.

*

* *

Nasprotje med strankama se je še bolj razvilo, ko je bilo treba
zavzeti stališče nasproti svetovnim dogodkom. L. 1793 je izbruhnila
vojska med Francijo in Anglijo. Republikanci so z veseljem pozdrav¬
ljali francosko revolucijo, federalisti so nasvetovali mir, nevtraliteto.
Tako je odločil tudi predsednik Washington. Nastale so pa kljub
temu silne težave, ker je trpela amerikanska trgovina. Washington
je poslal v London Johna Jaya, da posreduje. Le s težavo so do¬
segli in sprejeli neko sporazumljenje (Jay Treaty) dne 19. novembra
1794. Zdaj je pa začela pretiti Francija. Nastali so tudi strankarski
boji. Washington je odklonil tretjo izvolitev, in le z majhno večino
so zmagali federalisti. John Adams je nastopil 4. sušca 1797. Di-
rektorij na Francoskem je med tem odpoklical svojega zastopnika iz
Amerike in brez usmiljenja so lovili amerikanske ladje. Francozi so
dvojno posredovanje kratkomalo odklonili. Prišlo je do malih prask
med ladjami. Med tem je prišel Napoleon in z njim so sklenili 19.
grudna 1801 novo pogodbo. Boj med strankama je silno divjal. Fe¬
deralisti so sklenili zakone zoper tujce (18. rožnika 1798) in zoper
upor (Seditionsact, 14. julija 1798), ki niso odgovarjali ustavi. V
državah je nastal vihar. Thomas Jefferson je dosegel, da je država
Kentucky, kjer so bili republikanci v pretežni večini, protestirala zoper
te zakone. Protestu se je sicer pridružila samo še Viržinija, a sodba
je bila izrečena. Pri volitvah so zmagali republikanci, in Thomas
Jefferson je zasedel dne 4. sušca 1801 predsedništvo. Prvikrat so pri
tej volitvi zamenjali tudi uradnike, kar je postalo od tedaj običajno.
Tudi Jefferson je bil za mir, a je moral izkusiti, da sega valovje ev¬
ropejske politike tudi v Ameriko. Ker je znal izrabiti okolnosti v Ev¬
ropi, je dosegel velik uspeh in priklopil Uniji velik kos Amerike.

Amerika je bila zapadno od Mississippija francoska, na jugu
španska. Ker ni bilo železnic, se je promet vršil po vodah. Missis-
sippijev izliv pa je bil z mestom New Orleans vred v španskih rokah.
L. 1795 so znali Amerikanci v Madridu doseči, da jim je Španija do¬
volila prosto vožnjo in skladišče v New Orleansu. Amerikanci so se

243

silno prestrašili, ko se je začelo
govoriti, da bo Španija one po¬
krajine dala Francoski nazaj,
kar se je v resnici tudi zgodilo.

Jefferson je izvedel o tem dne
18. aprila 1802. Hitro je začel,
z Napoleonom pogajanja. Ker
je pretil nov boj z Anglijo, in
Louisiana za Francoze ni imela
velikega pomena, ob enem pa
je Napoleon one pokrajine pri¬
voščil rajši Amerikancem nego
Angležem, so se kmalu zedinili.

Dne 30. aprila 1803 so podpisali
pogodbo, po kateri Francoska
odstopi Louisiano Ameriki za
ceno 80 milijonov frankov. Unija
je s tem podvojila svoje površje
na prav cen način, ker »akr«

(acre) zemlje je prišel komaj na
2 centa 1 1 Sicer tam še ni bilo
mnogo prebivalcev, komaj 50.000,
a nihče ni slutil, kakšne prirodne
zaklade hranijo te pokrajine.

Meseca maja 1. 1803 je izbruhnila vojska med Francijo in An¬
glijo. Amerika je imela najprej mnogo dobička, ker so njene ladje
tržile z evropejskimi pristanišči. Kmalu pa so začeli Angleži pisano
gledati svojo konkurentinjo in zavirali promet. Amerikanci so morali
okusiti mnogo ponižanj, in navsezadnje je Jefferson izdal dne 22. grudna
1807 znane »Embargoacts«, s katerimi so si Amerikanci zadrgnili
vrat, ker so uničili vso svojo zunanjo trgovino. Napoleonu je bilo
to prav. Ta zakon je morda nekoliko povzdignil amerikansko obrt, a
splošno je bil nesmiseln; nadomestili so ga z drugim z dne Lsušca
1809, ki je prepovedaval promet le s pristanišči bojujočih se vlasti.
Jeffersonu je sledil 4. sušca 1809 njegov prijatelj James Madison.
Amerikanska trgovina se je silno dvignila. Zvezdni prapor se je pri¬
kazal celo v Odesi! Začela so se pogajanja s Francijo in Anglijo.
Bilo je pa prepozno.

Ko se je 1. 1811 sešel kongres, je bilo v njem novo življenje.
Prvikrat so prišli možje iz »Westa«, samozavestni, podjetni, ne zmeneč
se za nevarnosti. Zahtevali so veselo vojsko namesto reprezalij. An¬
glija jim je veljala še zmeraj za staro sovražnico in upali so, da si

16 *

244

priborijo Kanado. Vzrokov ni manjkalo, in kongres je napovedal
dne 28. rožnika 1812 Angleški vojsko.  Zamudili so pa pravi
trenutek. Njih naravni zaveznik, Napoleon, se je ravno vračal z uni¬
čeno armado iz Rusije in se je moral boriti za lastni obstanek. An¬
glija je razpolagala s številnim brodovjem, kateremu se Amerikanci
niso mogli ustavljati. Nasprotno je pa vojska tudi pokazala, da je
vojska z Ameriko zaradi silne daljave težavna, in da je Amerika v
obrambi nepremagljiva. Amerikanci so nameravali ugrabiti Kanado.
Hoteli so prodirati iz Detroita in Niagare. Oba poizkusa sta se po¬
nesrečila. Drugo leto (1. 1813) so sicer premagali Angleže pri reki
Thames in dne 25. julija 1814 pri Lundys Lane, a vzdržati se v Ka¬
nadi niso mogli. Večjega pomena je bilo uničenje angleškega bro-
dovja na jezeru Erie (10. kimavca 1813) in zmaga pri Plattsburgu,
tudi s pomočjo mornarice. Kmalu pa so prišli Angleži z večjim bro¬
dovjem, in Amerikanci so se morali zateči v pristanišča. Angleži so
lahko izkrcavali svoje vojake in napravili razne vojne pohode. Tako
so prišli avgusta 1814 v Chesapeak Bay, korakali v glavno mesto
Washington, razdejali javna poslopja, požgali Kapitol in Belo Hišo ter
zopet odšli. Ta »izprehod« sicer ni imel pomena, a je bil poniževalen
za Ameriko. Pač pa so se Amerikanci junaško branili v Baltimoru
in v New Orleansu, kjer je meščane poveljeval poznejši predsednik
Andrew Jackson. Nasprotnikom Napoleonovim je bila ta vojska silno
neprijetna, ker so potrebovali Anglijo zoper cesarja. Car Aleksander I.
je takoj hotel posredovati, a Anglija je odklonila. Po padcu Napo¬
leonovem je bila tudi Anglija že trudna in dne 24. grudna 1814 so
sklenili mir v Gentu.

Amerika je bila v nevar¬
nosti, da izgubi svojo neod¬
visnost. Nova Anglija je bila
silno razburjena, in na neki
skupščini v Hartfordu, Ct. so
odločno zahtevali izpremembo
ustave; sicer niso pretili z
odpadom, a mogoče je, da bi
bila Nova Anglija odpadla, ko
bi ne bili sklenili miru. Vojska
je odkrila marsikatero hudo
rano, a je imela tudi dobre
posledice. Zmage so dvignile
narodno zavest. Pokazalo se
je pa še nekaj: Aristokratični federalisti, zagovorniki narodne edi¬
nosti, so narodno stvar skoraj izdali, njih vrste so ginile. Republi¬
kanci so postali prava narodna stranka. Narod se je strnil v demo-

245

kraciji, nasprotje med strankami je izginilo, zedinjen se je narod lahko
lotil nalog, ki so ga še čakale.

*

* *

Takoj po dokončanih bojih zoper Napoleona se je amerikanska
politika poslovila od Evrope. Imela je bogato žetev doma. V špan¬
skih naselbinah se je dvignila revolucija. Zadrego Španije je Amerika
porabila, da je pridobila Florido, ki jo je že prej precej pristrigla,
za ceno 5 milijonov dolarjev. Povsod so na skrivnem podpirali upor,
ker so upali na dobiček pri trgovini, ako se španske naselbine ločijo
od Španije. Tudi Anglija je imela iste upe in ni rada videla, da je
»Sveta Zveza« hotela upor zadušiti, tem manj Amerika, posebno ker
je car Aleksander 1. z ukazom dne 4. kimavca 1821 tirjal za Rusijo
obrežje ob Tihem morju severno od 51. stopinje. Angleški minister
Canning je povabil Unijo, naj se skupno izrečeta zoper »Sveto Zvezo«.
Amerika ni hotela biti nekako Angliji podrejena in je postopala samo¬
stojno. Državni tajnik John Adams je poslal kongresu dne 2. grudna
1823 slavno poslanico, katero je podpisal predsednik Monroe,  in
ki je znana kot »Monroe Do etri  ne«. Vsebina poslanice je bila:
»Amerika  A m er  i k a n c e m !« Rusija se je morala umakniti do
54° 40' severne širine, in južnoamerikanske države so postale neod¬
visne republike (samovlade).

*

* *

Vojska je vplivala tudi na obrt.  Ker je trpela trgovina, so
kapitale porabljali za obrt. Meščani so se tudi zavezali, da hočejo no¬
siti le doma napravljeno blago.

Nova Anglija je naenkrat po¬
stala središče obrti. Tovarna
se je dvignila poleg tovarne,
število kolovratov se je v
letih 1807 do 1815 povzdig¬
nilo od 8000 menda celo na
500.000! Po končani vojski
je pa zopet prišlo angleško
blago, ki je bilo mnogo ce¬
nejše. Obrtniški krogi so
prosili kongres, naj jih va- Indijanski narodni ples (Sun-Dance).

ruje in vpelje varnostno

carino.  To vprašanje je še dandanes na površju amerikanske po¬
litike, ker nasprotujejo carini poljedelski krogi. Večjega pomena
nego ti prepiri pa je napredek naseljevanja na zapadu.

mz

246

6. Proti zapadu! — Temeljni zakoni. — Jugozapad. —
Daljni zapad. — Pomen naseljevanja. — Razmere okrog
1. 1830. — Suženjstveno vprašanje do 1. 1830. — Razšir¬
jenje Unije. — Veliki kompromis 1. 1850. — Boji za
Nebrasko in Kansas. — Lincoln predsednik. — Odpad.

Go to West, young man!

Horace Greeley.

eprenehoma sicer, a le počasi so
prodirali proti zapadu in se tam
naseljevali. Navadno so prišli v
kak »nov« kraj najprej lovci
(trappers), ki so napravljali v
gozdu priproste bajte z majhnim
vrtičem. Za njimi so prihajali
»pionirji«, večidel škotski prezbi-
terianci, ki so odkupovali lovcem
bajte, si pridobivljali od vlade
pravico do zemljišča, sezidali lepše
hišice in posekali gozd. Tudi ti
nemirneži niso ostajali dolgo.
Ako je prišel kak kupec, so vse
prodali in šli za »lovci«. Šele »far-
mer« je ostajal na svojem domu.
Sicer je 1. 1703 angleški kralj določil, da so pokrajine onkraj
Alleghenies last Indijancev, in v Londonu so premišljevali, kako bi
vodili naseljevanje na zapadu, a navadno se novi prišleci niso bri¬
gali za nobeno določbo. Tako je William Bean l. 1709 na lastno roko
ustanovil naselbino ob reki Watauga,  iz katere je nastala država
Kentucky,  in 1.1772 so se posamezni naseljenci iz Karoline, kakor
nekdaj »romarji«, združili v »zadrugo«, iz katere se je razvila država
Tennessee.  Zopet so bili zasebniki ali družbe, ne država, ki so
pričeli naseljevanje ob Mississippiju.

Drugače je bilo ob reki Ohio. Te pokrajine so v miru iz l. 1783
pripadle Zedinjenim državam. Važno vprašanje je bilo, čigava je
zemlja. Zedinili so se, da je posestnica država  t. j. Unija. To je
bila za Zvezo mogočna vez, in domoljubje je bilo v »novih« krajih
bolj živo nego na obrežju.

Enega najvažnejših, temeljnih zakonov je sklenil kongres dne
13. julija 1787. Namenjen je bil sicer samo za Ohio, a je veljal za
vse poznejše teritorije (nove pokrajine). »Če je v kakem dolo¬
čenem okrožju 5000 polnopravnih, prostih mož, se jim

247

mora dati pravica do vlade, in če njih število doseže
60.000, se mora dotična pokrajina povzdigniti v samo¬
stojno državo. Posameznim se zagotovijo posebne pra¬
vice; suženjstvo je prepovedano.« Prvič v moderni zgo¬
dovini je tu izraženo načelo, da so naselbine rojakov  le razšir¬
jenje domovine in z njo enakopravne. Brez tega načela bi
se Amerika nikoli ne bila mogla tako razvijati.

Treba je pa bilo urediti tudi  gospodarske razmere. V tem
oziru je važna določba z dne 20. maja 1785. Deželo so razdelili v
čveterokote 36 angleških milj (Townships). Posamezne čveterokote
(Sections) so zaznamovali s tekočimi številkami. Na ta način so na
zapadu nastala le posamezna, precej velika posestva (farme). Le po
mestih so napravljali tudi manjše posesti. Isti zakon je pa določeval
tudi glede lastninske pravice,  ki ima veljati na zapadu. Zemlje
niso smeli dajati v najem,  temveč je ostala prosta lastnina.
Pogoje so v teku časa izpremenili. Izprva so gledali bolj na denarni
dobiček. Najbolj demokratičen je domovinski zakon (Home-
stead law) z dne 2 0. maja  186  2. Po tem zakonu je dobil vsak
državljan, ali ki - je hotel to postati, proti mali odškodnini pravico,
da se je smel naseliti na »sekciji« (160 akrov), če obdeluje zemljo;
po preteku 5 let mu pripade brez stroškov kot lastnina. Ta zakon
velja še danes, je bil ugoden za ravnino ob Mississippiju, a je za
suhi »West« le težko izvedljiv.

Gotov kos novoizmerjene zemlje so vedno prihranjali za šolske
namene. Največ so pa dajali v svrho pospeševanja prometa, torej želez¬
nicam, ker brez teh bi mnogo zemlje sploh ne bili mogli oddati. Ker
so se polastile zemlje tudi razne družbe, se je pričela z zemljišči ži¬
vahna špekulacija kakor pozneje z delnicami.

Do 1. 1830 so naseljenci prihajali le iz starih naselbin. Od tega
leta naprej pa so se začeli naseljevati naravnost iz Evrope, in prehod
od »lovca« do »farmerja« se nikjer ni tako hitro izvrševal kakor na
severozapadu. Ker so za prevažanje sirovin daljave prevelike, so tu
nastala središča obrti za živila,
torej mlini, klavnice, pivovarne,
dasi so države še do danes ohra¬
nile svoj poljedelski značaj.

Drugače se je vršilo nase¬
ljevanje ob Mehikanskem zalivu.

Sicer so veljale tudi tam iste do¬
ločbe, a suženjstvo je bilo za¬
konito pripuščeno. Tako so na¬
stala tu veleposestva, na kate-

248

rih so delale cele trume sužnjev. V
Louisiani so črnci večinoma že prej
obdelovali plantaže, in nasprotstvo
med prostimi in neprostimi delavci
se je kazalo vedno huje, dokler ni
prišlo do krvavega izbruha.

L. 1846 in po miru v Guadalupe
Hidalgo (1. 1848) je Uniji pripadel tudi
daljni zapad do Tihega morja. Vi¬
šavja so večinoma jako suha, in na
kmetijstvo prvotno niso mogli misliti;
izkazalo se je pa, da hrani suha pu¬
ščava neizmerne zaklade raznih rud¬
nin. Ti zakladi so privabljali trume
izseljencev v »arid West«. Le mor-
monci so prišli iz verskih nagibov.
Šele polagoma so se lotili obdelo¬
vanja zemlje potom namakanja. Tako
so obljudili krasno deželo Californijo.

Spomenik predsednika Garfielda Naseljevanje na zapadu je naj-

važnejši dogodek amenkanske zgo¬
dovine. Umevno je, da je prirastek 50 milijonov ljudi vplival na vse
amerikansko ljudstvo. Dolina ob Mississippiju je dajala neizmerne
množine živil in sirovin, dvignili so živinorejo, in tudi velike mno¬
žine rudnin so našli tam. Mesta, kjer so te zaklade izvažali, posebno
Nev/ York, so silno obogatela ; za obrt pa se je na zapadu odprl iz¬
daten notranji trg.

Izprememba je pa vplivala tudi na socialno življenje. Pravi
Amerikanec je v resnici doma na zapadu. Socialna enakost tu ni
ostala prazna puhlica; vsakemu je bila pot odprta, in vsak je lahko
pokazal, kaj zna in zamore. Visoko stališče žene v amerikanskem
življenju, ki je vedno dobro merilo omike, se je razvilo le iz nazorov,
ki so zavladali na zapadu.

Pod vplivom zapada je prešla tudi v politiko prava demokra¬
cija. Že 1. 1812 se je kazal vpliv zapada. Čim bolj je rastlo število
prebivalcev na zapadu, tembolj je rastel tudi vpliv onih držav v po¬
litiki, in izvolitev predsednika Jacksona, pod katerim so Unijo demo¬
kratizirali, pomenja zmago zapadnih držav in zapadnih nazorov.

*

* *

L. 1840 je bilo v Zedinjenih državah 13 milijonov prebivalcev.
Zdaj pa se je pričelo večje naseljevanje; vendar število naseljencev
iz Evrope do 1. 1840 ni prekoračilo letnih 100.000. Vedno je še pre-

249

vladovalo kmetijsko prebivalstvo. Edini New York se je povzdignil
na 200.000 prebivalcev. Chicago je imel komaj 2000! Vse javno živ¬
ljenje so obvladali gospodarski nagibi; zato tudi nepričakovan napredek
Amerikancev. Vplivala so tudi še verska vprašanja, ker so se pri¬
kazale nove sekte. Središče duševnega življenja je postalo mesto
New York.

Praktične posledice neodvisnosti so vpeljali šele v prvih deset¬
letjih 19. stoletja. Zopet je bil zapad, ki je vpeljal splošno vo¬
lilno pravico,  odredil, da mora volilne može, ki volijo predsednika,
višje uradnike, sodnike itd., voliti neposredno ljudstvo samo, in da
se mora prepustiti izprememba ustave narodnemu glasovanju. Največ¬
jega pomena za moderno amerikansko življenje je postala ločitev
cerkve od države.

Ta ločitev je obstajala že od začetka v Rhode Islandu in Penn-
sylvaniji. Revolucija je odpravila predpravice angleške cerkve kot
zaveznice Anglije. Ker je nastalo vedno več sekt, so določili, da no¬
bena ne dobi podpore iz državnih denarjev, in se mora vsaka cerkev
obrniti do svojih vernikov, ki jo naj podpirajo in vzdržujejo s prosto¬
voljnimi doneski. Od 1. 1833 ni dobila nobena verska skupina v Ze¬
dinjenih državah kakih prispevkov za verske namene. Zato pa imajo
razne skupine popolno prostost, da se organizirajo, nastavljajo svoje
služabnike, si pridobivajo premoženje itd. Nasledki te ločitve so bili
vsekakor dobri. Ponehal je verski boj, in razni prepiri so jenjali vsaj
v javnosti. Cerkve pa svojega vpliva nikakor niso izgubile v so¬
cialnem in družbinskem življenju, niti ne v politiki, dasi so iz te iz¬
ključena, vsaj dozdaj, kulturna vprašanja. Posebno je pridobila ka¬
toliška cerkev, ker ima že po svoji ustavi trdno organizacijo ; njen
ugled vedno narašča.

*

, * *

Demokratična misel je zmagovala tudi pri osrednji upravi, ko
je bil 1. 1828 izvoljen za predsednika Andrew Jackson.  Do tedaj
so bili na čelu Unije aristokrati iz Viržinije, ali pa puritanske družine
iz Nove Anglije. Jackson je bil nov mož iz naroda, brez posebne iz¬
obrazbe, a bistrega duha, praktičen, odločen, pravi Amerikanec iz za-
pada. Po svojem nastopu je brezobzirno odpravil del uradnikov,
»Spoilsystem« je prišel v popolno veljavo, ravno ne v prid javnosti,
ker politika je postala molzna krava raznim elementom. Stranke so
se morale organizirati in so dobile svoje »bosse« (voditelje), ki so
prišli do silnega vpliva, a so ta vpliv pogostoma zelo hudo zlorabljali.

Nasprotje med strankami se je zaradi carine  vedno bolj po-
ostrovalo. Južna Karolina je 1. 1833 odločila, da se ne briga za ca¬
rinski zakon, in kongres je bil primoran, da je carino znižal. Javil

250

se je vpliv juga. Pomembno je tudi uničenje centralne banke,
ki je Amerika še danes nima.

Do 1. 1840 so bila v ospredju javnega življenja gospodarska
vprašanje o carini, o banki itd.' Vedno bolj pa je sililo na dan su¬
ženj stveno vprašanje.

*

* *

Ko  so l. 1776 proglasili neodvisnost Amerike, je bilo suženj¬
stvo  v vseh naselbinah. Večina je bila sicer prepričana, da suženj¬
stvo nasprotuje krščanstvu, humaniteti in nravnosti, a se za te po-
mislike niso dosti zmenili, ker je bilo javno mnenje premočno. Država

Katoliška stolnica in spomenik generala Jacksona v mestu New Orleans, La.

Vermont je najprej odpravila to sramotno napravo, druge države na
severu so sledile, prepovedale izvoz in uvoz sužnjev, ali vsaj iz¬
dajale razne ovirajoče določbe. Največji uspeh v tej dobi je bila od¬
redba glede države Ohio  iz 1. 1787, ki je na severu suženjstvo pre-
povedavala. Tudi na jugu so bili vodilni krogi v teoriji za svobodo,
a v praksi so se bali gospodarskih posledic. Mnenje se je pa izpre-
menilo tudi na jugu, ko so začeli pridelovati bombaž.  Velike
iznajdbe, posebno »Cotton-gin« Elija Whisneya, je bombaževim pri¬
delkom odprl novo dobo. Dočim so pridelali l. 1791 le 2 milijona
funtov bombaža, se je dvignil pridelek 1. 1834 na 457 milijonov! V

251

južnih državah se je udomačilo mnenje, da je suženjstvo za njih ob¬
stanek neogibno potrebno, in ta misel je za nje postala trdna vez.
Čim bolj je na severu s tehniko napredovala obrt, tem bolj je zazijal
v Uniji med severom in jugom nevaren prepad.

Gospodarskemu se je pridružil še političen razlog. Naseljenci iz
Evrope so prihajali večinoma na sever. Ker se je število poslancev
določevalo po številu prebivalstva, so severne države dobile večino.
V senatu je bila pa vsaka država enako zastopana ; zato je moral
jug gledati na to, da se ustanovi vedno več držav, kjer bi bilo su¬
ženjstvo dovoljeno. Ko je 1. 1819 teritorij Missouri  prosil za vzprejem
kot država, je nastal hud prepir, ki so ga poravnali le potom kom¬
promisa, da severno od 36° 30' ne sme več biti sužnjev.

S tem sta nastale dve državi 1 Vendar pa je bil skoraj vse
desetletje mir. Nekaj črncev so zapeljali celo nazaj v njih prvotno
domovino ; tako je nastala republika Liberija.

Okrog 1.1830 je začel veti po Evropi svež veter. Anglija je od¬
pravila suženjstvo, in v Uniji je zopet zavrelo. William Lloyd Gar-
risons  je pričel hudo agitirati in število »abolitionistov« (takih, ki
so skušali sužnost odpraviti) se je vedno bolj množilo. Ker boj ni
bil povsem dostojen in so Garrisonsa spravili v dotiko z vstajo suž¬
njev, katero je uprizoril 1.1831 v Viržiniji neki Nat Turner, so južne
države sklenile celo zakone zoper »abolitioniste«. Da pride vprašanje
tudi pred kongres, so prijatelji gibanja porabili v ta namen priložnost,
ko so imeli izločiti distrikt Columbia (glavno mesto Washington);
kongresu so poslali tozadevno prošnjo. Odposlanci so prošnjo kratko-
malo odklonili (gag-rule); mnogi so smatrali odklonitev za prelom
pravice naroda, ki sme glasom ustave prositi (petition). Sklepali so
torej, da suženjstvo ne tlači samo sužnjev, temveč tudi proste držav¬
ljane. Vedno več ljudi je bilo prepričanja, da je suženjstvo sramota
za vso deželo.

Kakor omenjeno, so južne države delovale na to, da se na jugu
ustanovi vedno več držav, in jug je bil naenkrat za razširjenje. Na¬
ravno je, da so se obrnili proti slabotni Mehiki. Po daljših homatijah
so 1. 1845 sprejeli državo Texas v Unijo. Mehika je bila užaljena,
in po neki praski 1. 1840 so Zedinjene države napovedale vojsko.
L. 1818 in 1. 1827 sta se pogodile Unija in Anglija, da naj pripada
pokrajina Oregon obema. Nazadnje so dne 15. rožnika 1846 določili
kot severno mejo 49. stopinjo, ki je tvorila že do zdaj mejo do
jezera Lake of the Woods.

S tem je Unija prišla do Tihega morja. Naravno je, da je hotela
priti v posest najboljšega pristanišča, zaliva San Francisco. Californija
je pripadala Mehiki. General Scott je 14. kimavca 1847 zavzel glavno

252

mesto ; sledil je mir in Mehika je bila primorana Uniji odstopiti ne
samo Texas, temveč tudi Californijo, New Mexico in višavje južno
od 42. stopinje proti odškodnini 15 milijonov dolarjev ; 1. 1853 je Unija
kupila še neki pas (Gadsden) in s tem je bilo razširjenje končano.

*

* *

Nove pridobitve so vplivale tudi na notranjo politiko.  Južne
države so hotele nove pokrajine izrabljati v svojem zmislu, kar pa
severu ni bilo po volji. Tako je izbruhnil med jugom in severom
hud boj; niso se smatrali več kot deli ene države, temveč kot so¬
vražne oblasti. Poslanec Wilmot je predlagal že 1. 1846, da mora biti
v novo pridobljenih pokrajinah suženjstvo prepovedano, posebno ker
je Mehika že 1. 1829 suženjstvo zakonitim potom odpravila. Radikalni
Calhoun iz juga je nasprotno zopet poudarjal, da kongres nima pra¬
vice, kakemu meščanu prepovedati, da gre s svojim premoženjem,
t. j. s sužnji, kamorkoli se mu zljubi, — torej, da se morajo sužnji
v novih pokrajinah brezpogojno pripustiti. Nazadnje so predlagali,
da naj se prepušča prebivalcem, da sami odločijo o tem vprašanju.
Californija je takoj glasovala proti sužnjem. L. 1848 so tam našli
prvo zlato; ljudje so pridrveli trumoma, in ker so sužnji bili nas¬
protni njihovim delavskim težnjam, so takoj odločili proti. Šlo je le
še za južno višavje. Sklenili so »Veliki sporazum  1. 1 8 50«, ki
ga tvori cela vrsta zakonov. Jug je mislil, da je zmagal, posebno z
zakonom o begu sužnjev (fugitive slave act); a ravno ta določba je
pokopala njegovo stvar, ker šele zdaj je mnogo meščanov na severu
spoznalo, kakšna sramota je suženjstvo. Ta zakon je dal tudi povod
za najuspešnejši spis zoper suženjstvo, katerega je spisala Harriet
Beecher-Stow  pod naslovom: »Stric Tomova  koča«. Mnogi
so iz njega spoznali, kaj je vse mogoče v »prosti« Ameriki.

Med tem je bilo treba organizirati teritorij zapadno od države
Missouri, iz katerega je pozneje nastala država Nebraska. Zopet se
je zaradi sužnjev vnel ljut boj. Privrženci suženjstva so oboroženi
vplivali pri glasovanju, in v Nebraski se je pričela pravcata meščanska
vojska.

Vsi ti dogodki so močno vplivali na notranjo politiko. Izcimila
se je polagoma na severu mogočna republikanska stranka.  Pri
volitvi 1. 1856 je zmagal jug, torej demokratje s svojim kandidatom
Buchanan  (Bjukanon). Zopet je nastal ljut boj, ko je šlo za
sprejem države Kansas, kjer so zmagali nasprotniki suženjstva. V
ospredje boja je stopil slavni Lincoln,  ki je nekoč dejal: »Unija
ne more biti napol suženjska in napol prosta država; vsa mora po¬
stati eno ali drugo«. Prepad je postal nepremostljiv. John Brown je
vdrl dne 16. vinotoka 1859 v Viržinijo ; premaganega so obesili. To

253

je nasprotnike suženjstva silno razburilo, in ko je H el p er spisal
»Impending Crisis«, je njih število hitro naraščalo.

*

* *

Bližal se je čas volitev za predsednika. Demokratje niso bili
edini. Republikanci so se zbrali v Chicagu in postavili Lincolna za
kandidata, dasi so ga vzhodne države smatrale za »okorneža iz pre¬
rijskih držav«. Lincoln ni dobil večine pri prvotnih volilcih, pač pa
pri volilnih možeh. Odločevalo je vprašanje zaradi sužnjev. Jug je
spoznal, da je prišel konec njegove nadvlade. Neznosna misel za po¬
nosne veleposestnike!

Že prej so večkrat mislili na ločitev (secession). Po volitvah
so smatrali trenutek za ugoden, in kljub tehtnim pomislekom mnogih
resnih politikov, so zma¬
gali kričači. Dne 9. pro¬
sinca 1861 je odpadla dr¬
žava Mississippi, njej so
sledile Florida, Alabama,

Georgia, Loiusiana in
Texas. Skušali so posre¬
dovati, a ni šlo. Odpo¬
slanci odpadlih držav so
se sešli v mestu Mont-
gomery  in razglasih novo
zvezo pod naslovom :

»Zavezne (konfede-
rirane) države v Ame¬
riki«.  Ustava je bila pri¬
krojena južnim razmeram,
suženjstvo zakonito.

Viržinija se je obotav¬
ljala. Saj jo je vezal z
Unijo spomin slavne preteklosti. Zopet so skušali posredovati, a
brez uspeha; razpor je bil prehud.

Mnogi mislijo, da je vzrok razpora le na gospodarskem polju.
Odločevali so tudi ti razlogi, a glavni nagibi so bili nravni, boj zoper
sramoto suženjstva.

254

7. Unija pred meščansko vojsko. — Vojska izbruhne. —
Izid in odločitev. — Sužnji prosti. — Posledice vojske
na severu in na jugu.

Go than, our rash sister, afar and aloof,

Run wild in the sunshine away from our roof;

But when your heart ashes and your feet have grown sore,
Remember the pathway leads to our door!

O. W. Holmes.

stopila stranka »Knovvnothings«,

d leta 1830 so Zedinjene države zelo
hitro napredovale. Prebivalstvo je od
13 milijonov 1. 1830 poskočilo na 23
milijonov 1. 1860. Mesto New York
je štelo l. 1860: 800.000 ljudi in bilo
eno največjih mest sveta; mestno
prebivalstvo je štelo 16% vseh pre¬
bivalcev. K temu prirastku je pri¬
pomoglo največ naseljevanje iz
Evrope.  Leta 1842 je prišlo prvič
nad 100.000 naseljencev in leta 1854
celo 427.833 ! Mnogo je bilo Nem¬
cev, največ pa Angležev in Ircev.
Zadnji so ostajali večinoma v mestih
in po spretnih politikih tehtno vpli¬
vali pri volitvah; zoper nje je na-
posebno tudi ker so bili katoličani.

Gospodarske razmere so se po železnicah  povsem predruga¬
čile. Graditi so jih začeli okrog 1. 1830; l. 1860 jih je bilo 30.000
milj. Ves promet je šel skozi pristanišča na vzhodu, kjer se je vsled
tega hitro razvijala velika obrt.  Železa so I. 1830 pridelali 165.000
ton, 1. 1860: 821.000, pridelek premoga je narastel od 286.000 ton na
13 milijonov, zlata na 65 milijonov dolarjev (1.1853). Število kolo¬
vratov za bombaževe izdelke je znašalo 1. 1840: 2,284.631, 1.1863 pa
5,235.727. Vrednost izvoza domačih pridelkov je bila 1. 1830 le 58 mi¬
lijonov dolarjev, l. 1860 pa 316 milijonov. Kljub temu je bila država
še bolj poljedelska; veliki kapital se je šele začel nakopičevati in
pojavljali so se prvi sledovi proletarstva.

Ljudska izobrazba se je v vzhodnih državah silno dvignila ; tudi
zapadne so mnogo storile za šole. L. 1833 so ustanovili Ob eri in
Coli  ege  (za pouk v znanstvu, godbi itd.), ki je moškim in ženskam
pripomogel k višji izobrazbi ; to napravo so sprejeli za vsa državna
vseučilišča na zapadu. Začelo se je tudi pristno amerikansko lepo-


255

slo v je. Imena VVashington Irving, Bryant, Cooper so znana tudi v
svetovnem slovstvu. V Novi Angliji se je vršil pravi preporod. Pesniki
Longfellovv, VVhittier, Havvthorne, Lowell in Holmes so zastopniki te
zlate dobe amerikanskega slovstva. Vsi so bili zagovorniki prostosti
in nasprotniki suženjstva. Prikazalo se je tudi zmernostno gi¬
banje.  L. 1851 je država Maine izdala prvo odredbo proti zlorabi
alkohola. Povaod je vladalo živahno, napredno življenje.

Ta napredek se je deloma razširil tudi na jug. Tudi tu je žvižgal
hlapon in je švigala iskra brzojava, a gospodarsko in duševno so
južne države le malo napredovale. »Border States«, namreč Viržinija,
Maryland in Delaware so šle bolj s severom, a v državah, kjer so
pridelovali večinoma bombaž, je bilo le malo napredka.

Bombaža so pridelali silne množine (1860 za 192 milijonov do¬
larjev). V južnih državah je bilo 1. 1860 okrog 8 milijonov belih, od
teh je imelo 385.000 oseb sužnje. Družabnemu življenju so načelovali
veliki »Planters«, večinoma v Evropi izobraženi ljudje, ki so poznali
svet in se vedeli gibati. V njih rokah je bila politika, in mnogi so
po njih sodili omiko juga. A večji del naselnikov (Planters) je tvoril
prav sirovo, neomikano »družbo«, ki za duševna vprašanja ni imela
nobenega zmisla. Večina belih ni imela sužnjev. Ti »ubogi belci«
so stanovali bolj v hribovju, so bili brez izobrazbe in živeli v siro¬
mašnih razmerah. Tudi ti so čutili sramoto suženjstva in bili na¬
sprotniki sužnosti ; ob enem pa so črtili sužnje in črnce, ker vsled
teh jim ni bilo mogoče, da bi se povzpeli do višje stopnje izobrazbe.

Črncev je bilo l. 1860 4'2 milijonov, od teh do pol milijona
»prostih«. Prostost pa je bila zelo omejena, vendar so tudi nekateri
črnci imeli — sužnje! Okrog 4 milijonov sužnjev ni imelo nobenih
pravic. Bili so golo blago ! Njih usoda je bila po gospodarjevem zna¬
čaju različna. Morda so bili mnogi res le nekako »posli«, a tudi
zlate spone so spone ! Večinoma so pa bili delavci na velikih po¬
sestvih, in tehtne priče nam zatrjujejo, da je bila njih usoda več nego
žalostna. Učiti jih pisati in čitati, je bilo večinoma po zakonih pre¬
povedano ; verski pouk je bil smešen. Na take razmere južni Ame-
rikanci ne smejo biti ponosni ! Razume se, da je suženjstvo jako
slabo vplivalo tudi na nravnost. Po sirovih nadzornikih je posirovela
tudi vsa okolica. Tudi jug ima sicer nekaj spretnih politikov in čast¬
nikov, a za umetnost, omiko in slovstvo prav ničesar ni storil. Go¬
spodarsko so južne države ostale še v dobi kolonij, socialno in du¬
ševno le nazadovale, tvorile čudno skupino ne samo v Zedinjenih
državah, temveč v vsem omikanem svetu. Naravno je bilo, da so se
ločile, vprašanje je bilo le, ali bo sever k temu početju molčal.

*

* *

256

So we made a thoroughfare for Freedom and her train,

Sixty miles in latitude, three hundred to the main;

Treason fled before us, for resistance was in vain,

While we were marching through Georgia!

Zadnja kitica vojaške pesmi: »Marching through Georgia.«

Koncem zadnjega oddelka smo opisali, zakaj in kako je prišlo
do odpada nekaterih držav. Pri volitvi za predsednika je zmagal
sever. Abraham Lincoln  (* 12. svečana 1809 na neki farmi zapadno
od mesta Hodgenville, Ky., f 14. aprila 1865 v Washingtonu), ki je

nastopil predsedništvo dne
4. sušca 1861, je izmed naj¬
večjih mož svetovne zgodo¬
vine. Pokazal je, kaj pre¬
more Amerikanec, ki zaupa
v svojo moč. Iz siromašnih
razmer se je povzpel do naj¬
višjega mesta. Mnogo se ni
učil, veliko ni bral, a kar je
bral, pred vsem Sv. pismo in
Shakespeara, to si je globoko
vtisnil v srce ; na trdni ver¬
ski podlagi si je izdolbel svoj
jekleni značaj. V svoji na¬
stopni poslanici je izjavil, da
ga veže sveta prisega, da va¬
ruje ustavo in edinost Unije.

Odpadle države niso ho¬
tele poslušati njegovih besed.
Večina trdnjav je bila že v
njihovih rokah le na trdnjavi
Fort Sumter je še plapolal
amerikanski prapor. Dne
12. aprila 1861 je padel prvi strel; trdnjava se je morala vdati, po¬
nosni zvezni prapor izginiti! Na severu je bilo še mnogo omahljiv¬
cev, zdaj, ko se je morala zastava amerikanske edinosti vdati sili, je
tam zavrelo. V srcih je švignil plamen domoljubja, in ko je Lincoln
izdal svoj »klic na orožje«,  je našel povsod največje navdušenje.

Prvim sedmerim državam se je pridružila dne 17. aprila 1861 tudi
Viržinija, razen zapadnega dela; njej so sledile Arkansas, Tennessee
in Severna Karolina. Sever je bil v vsakem oziru na boljšem, a nje¬
gova naloga ni bila lahka. Jug je imel dobre vojake in spretne po¬
veljnike ; treba je bilo podvreči neizmerne pokrajine. Ravno ta okoli¬
ščina je zlomila angleško moč. Ponosni jug je izdal geslo: »Bombaž

Lincolnov spomenik v Chicagu, 111.

257

je kralj !« in upal na pomoč onih držav, v katere so uvažali bombaž.
Mnogi aristokratični krogi v Evropi so sicer soglašali z jugom ter
privoščili Uniji, največji demokratični državi sveta, razpad, a dejanske
pomoči jugu niso poslali.

Priprave so trajale dolgo na obeh straneh. Dne 1. julija 1861 je
bilo na severu 300.000 mož oboroženih, pozneje so število dvignili na
milijon. Tudi na jugu so poklicali pod zastavo zadnjega moža. Sever
je naskočil »Zavezo« — jug od treh strani: v Viržiniji, v dolini ob Mis-
sissippiju in od morske strani. Zvezna armada je prekoračila mejo
Viržinije, a bila dne 21. julija 1861 pri Buli Runu hudo tepena. Mc

Vojna ladja »Nebraska«.

Clellan se ni upal naskočiti, in vso jesen in zimo je šla govorica:
»Vse mirno ob reki Potomac!« Vigredi je Mc Clellan hotel vzeti
glavno mesto Richmond. Bil je pa silno počasen, da se je sovražnik
lahko pripravil. Bitka pri Fair Oaks (31. maja 1862) je ostala ne¬
odločena. Ker je general Jackson pretil mestu Washington, se niso
upali Mc Clellanu poslati pomoči. Koncem junija 1862 je prišlo do
sedemdnevne bitke pri Richmondu,  a mesto ni padlo; nato
so potegnili armado nazaj. Poveljnik »zaveznih«, general Lee,  se je
vrgel takoj na zveznega generala Popa ter ga porazil drugič pri Buli
Runu (29. do 30. avgusta). Nato je šel v Maryland, a Mc Clellan ga

17

Amerika.

258

je prisilil, da se je moral vrniti. Nov poizkus generala Burnside, da
zavzame Richmond, seje izjalovil po strahoviti bitki pri Fredericksburgu
(13. grudna). V Viržiniji torej ni bilo ničesar odločilnega.

Zato je pa Unija zmagovala na zapadu in jugu. Že 1. 1861 si
je Unija zagotovila državi Missouri in Kentucky. Dne 18. prosinca
1862 je porazil general Thomas konfederirane pri Mili Springsu, in
general Grant je vzel razne trdnjave ter zmagal v krvavi bitki pri
Shilohu. Maja je padlo mesto Corinth, junija mesto Memphis.

Še večji je bil uspeh mornarice. Jug je imel le nekaj ladij. Nova
oklopnica »Merrimac«  je sicer napravila severu mnogo strahu, a
Švedec Ericsson je zgradil oklopnico »Monitor«,  in dne 9. sušca
1862 je bila prva bitka med železnimi oklopnicami. »Merrimac« je
postal neraben in sever je imel vso moč na morju. Admiral Far-
ragut je aprila 1. 1862 vzel New Orleans, in po teh zmagah na jugu
in zapadu je bila vojska že odločena.

Spomladi 1. 1863 je zvezni general Flooker zopet napadel Vir-
žinijo. Lee ga je porazil pri Chancellorsvillu (2. do 3. sušca 1863).
General Lee je šel s svojo armado v sovražnikovo deželo, a Meade
ga je pri Gettysburgu v Pennsylvaniji porazil in ga prisilil, da se je
umaknil.

Unija je zmagovala tudi na jugozapadu. General Grant je vzel
mesto Vicksburg (4. julija 1863). Ko je padel Fort Fludson, je bil
Mississippi popolnoma v rokah Unije ; ob enem pa so bile s tem za-
padne dežele od vzhodnih ločene. Manj srečna je bila zvezna armada
v državi Tennessee, kjer je bila pri Chicamaugi poražena, a Grant je
ta poraz zopet popravil po zmagi pri Chattanoogi (25. novembra 1863);
pot v Viržinijo je bila odprta. Grant je bil imenovan za vrhovnega
poveljnika. Meseca maja 1. 1864 je korakal proti Richmondu, a spretni
Lee ga je porazil pri krajih Wildnis in Cold-Harbor.  Grant je
izpremenil taktiko in začel nasprotnika obkoljevati.

Med tem je general Sherman po bitki pri Chattanoogi prodiral
proti jugu. V več majhnih praskah je potiskal svojega nasprotnika
Johnstona nazaj, vzel 5. kimavca 1864 mesto Atlanta,  glavno ta¬
borišče juga, in pričel svoj slavni pohod skozi Georgijo proti Atlantiku.
Tu je vzel meseca decembra mesto Savannah in se obrnil proti se¬
veru, da se z Grantom združi. Armada generala Lee je bila obkoljena,
izgub niso mogli nadomeščati, in začelo je zmanjkovati živeža in streliva.
»Zaveza« je sklenila, da oboroži zamorce, a do tega vendar ni prišlo,
da bi bili zamorci morali braniti suženjsko državo!

Lee je moral pred Grantom zapustiti Richmond; ko je hotel
zbežati proti zapadu, so ga obkolili in ga prisilili, da je kapituliral
dne 9. aprila 1865 pri kraju Appomattox Court House. Pet dni po-

259

zneje je zadela predsednika Lincolna krogla zavratnega morilca. Nje¬
govo ime je neločljivo združeno z edinostjo Unije, a tudi človeštvo
ga bo vedno slavilo kot rešitelja sužnjev.

Pesnik Walt Whitman je izražal narodno žalovanje ob Lincolnovi smrti
v nedosegljivi pesmi »Song on Lincoln’s Dead«.

When liliacs last in the dooryard bloom’d,

And the great star early droop’d in the western sky in the night
I mourn and yet shall mourn with ever-returning spring,

Ever returning spring, trinity sure to me you bring:

Liliac blooming perennial and drooping star in the west
And thought of him I love.

Meščanske vojske nikakor niso započeli, da oprostijo sužnje.
Lincoln je odklonil umešavanje v notranje zadeve držav. Takoj se
je pa pokazalo, da ima to vprašanje tudi nekako vojaško stran. V
taboru »zaveznih« so rabili mnogo sužnjev. Ako so jih zvezni ujeli,
so jih smatrali kot »kontrabant« in jih izpustili. Daši je bil Lincoln
vedno za prostost, je vendar večkrat preklical nekaj odredb. Mislil
je sužnje oprostiti polagoma ter gospodarje za to odškodovati. Dne
22. kimavca 1862 je izdal oklic, v katerem ustašem zažuga, da bo
oprostil na novo leto vse sužnje, ako ne položijo orožja. Demokratje
so ta oklic izrabljali zoper
njega in dosegli v državi New
York precej uspehov. Tudi
dne 1. grudna 1862 je obljubil
pomoč pri odpravi. A južne
države se niso zmenile za
predsednikove predloge, na
kar je izdal Lincoln dne
1. prosinca 1863 slavno od¬
redbo, v kateri podarja
s^užnjem odpadlih dr¬
žav prostost.

Nasledki nikakor niso
bili tako hudi, kakor so od
gotove strani pričakovali.

Sužnji se nikjer niso uprli
in so ostali večinoma tudi
v prostosti zvesti svojim go¬
spodarjem. Nekaj se jih je
pridružilo zveznim vojakom,
in so tako nekoliko pomagali

pri boju za prostost njih rodu. V amerikanskem pragozdu.

17 -

260

Lincolnov odlok pa ni odstranil suženjstva v Ameriki, ker se ni
tikal držav, ki so imele sužnje in so ostale Uniji zveste. Vendar pa
je bilo s tem suženjstvo pokopano. Da se doseže prostost v vseh
državah, je sprejel kongres dne 31. prosinca 1865 13. amendement k
ustavi, s katerim se sužnji povsod oprostijo, in dne 18. grudna 1865
so odločbo sprejeli v temeljne državne zakone.

Meščanska vojska  je požrla neizmerno premoženja in krvi.
Sever je poklical več ko 2 1 j i  milijona mož pod orožje; na ladjah je

služilo okrog 50.000 mornarjev.
Na bojiščih in v bolnišnicah
je umrlo okrog 360.000 ljudi.
Štiriletna vojska je stala 3 3 / 4
milijarde dolarjev. Vpeljali so
papirnat denar (Greenbacks)
in dali narodnim bankam
(National Banks) pravico, da
smejo na podlagi zveznih de¬
ležev izdajati bankovce, kar
je še danes v veljavi. Povi¬
šali so carino, vpeljali dohod¬
ninski davek, obdačili pijače
in razpisali še druge davke.
Kljub temu pa so bile gospodarske razmere na severu prav ugodne
in je povsod vladal živahen promet. Največ je trpela trgovska mor¬
narica, ki si do danes ni mogla pridobiti svojega prejšnjega pomena.
Neštevilne potrebščine za vojsko so nudile obrti mnogo zaslužka, in
dobre žetve na zapadu so oživile izvoz.

Drugače je bilo na jugu. Tu so za izgubljeno stvar postavili na
bojišče zadnjega moža ; od teh so jih izgubili okrog 250.000 ; vojni
stroški so znašali 1 V a  milijarde dolarjev. Vojska je požrla veliko na¬
rodnega premoženja. Ker je bil jug po blokadi odrezan, in niso mogli
izvažati bombaža, ni bilo dohodkov. Tudi tu so pokrivali vojne stroške
s papirjem, ki je postal popolnoma neveljaven. Vsem izgubam se je
pridružila še odprava suženjstva in sicer brez vsake odškodnine. Jug
je bil v gospodarskem oziru uničen, in zvezna vlada je imela zdaj
po vojski nalogo, da vdahne razvalinam novo življenje.

Spomenik admirala Farragut na Madison
Sauaru, New York.

mz

261

8. Nova doba prenovljenja. — Razmere na jugu in severu
po meščanski vojski. — Zunanja politika.

o vojski je nastalo vprašanje, pod
kakšnimi pogoji naj se vstaške
države zopet sprejmejo v Unijo.
Ker so bili mnogi mnenja, da so
se uprli le posamezniki, so mislili
kaznovati le te. Zaprli so torej
predsednika Jeffersona in nekaj
višjih uradnikov, a jih takoj zopet
izpustili in jim vse odpustili; ena¬
kega čina ne pozna zgodovina.
Lincoln je izjavil že dne 8. grudna
1863, da je voljan države zopet
sprejeti, ako vsaj desetina prebi¬
valcev zapriseže na prostost.
Morda bi bilo šlo, ko bi predsed¬
nika ne bila zadela morilčeva
krogla. Njegov naslednik, Andrew
Johnson,  je bil sicer tudi »self-
mademan«, a ravno on je pokazal, da še ni dosti, ako je kdo samo
»iz naroda«.

Dne 29. maja 1865 je izdal neki načrt, ki je bil prikrojen onemu
njegovega prednika. Vršili so se zbori za novo ustavo. A jug je
sklepal zakone, ki so bili severu le nekako v zasmehovanje; črnci
naj bi bili povsem brez pravic. Po teh »black codes« so hoteli prostost
črncev zopet odpraviti. Razna nasilstva so zahtevala obrambo črncev,
ki jim jo je mogel nuditi le sever. Poleg teh odnošajev je bilo še
mnogo drugih vzrokov, ki so zmagovalce dovedli do sklepa, da
vzamejo južnim državam samoupravo.

Radikalni republikanci so tirjali popolno enakost vseh prebivalcev
na jugu. Mnogi so bili tudi mnenja, naj se vstaši kaznujejo. Zabiti
se tudi ne sme, da bi bilo treba število zastopnikov zvišati, ker črnci
so dozdaj šteli le kot tri petine. Marca 1865 so sestavili poseben
urad, »Freedmens Bureau«, ki naj bi ščitil črnce. Še dalje je šel
zakon, ki ga je sklenil kongres, in ki naj bi zamorcem zagotovil
popolno meščansko in socialno enakopravnost (Civil Rights BiH). Dne
24. julija 1866 je bila ta določba sprejeta v ustavo kot 14. amende-
ment. Med kongresom in predsednikom je prišlo do razpora. John-
stona so celo tožili, a je bil oproščen.

262

Radikalci so hoteli zamorcem dati enakopravnost iz razlogov
pravičnosti in ker so od njih pričakovali okrepitev svoje stranke. Pre¬
malo so preudarili, da so bili črnci včeraj sužnji, s katerimi se je
ravnalo kakor z živino, in te je sever naredil za gospodarje na jugu!

Določba z dne 2. in 13. sušca 1867 je razdelila uporni jug v 5
vojaških okrajev; pod zaščitjem vojakov naj bi se vršilo »prenovljenje«.
Republikanci so hiteli, ker je bila volitev predsednika pred durmi.
Izvoljen je bil Grant,  ki se je bil izkazal junaka v vojski ; kot pred¬
sednik (1869 do 1877) pa svoji slavi ni pridejal nobenega blišča.

Republikanci so po svoji zmagi šli še dalje. Ustavi so pridejali
še 15. amendement, ki je vseboval prepoved, »da se nihče ne sme
izključiti od volilne pravice zaradi rodu ali polti«. Ker zamorci niso
bili sposobni, da bi se posluževali danih jim pravic, so se polastili
vodstva in gospodarstva razni dvomljivi, brezvestni elementi (Scala-
wages-Carpetbaggers). Ker je bilo treba zidati in popraviti, kar je
vojska opustošila, so razpisali občutljive davke ; denar pa je večinoma
šel v žepe voditeljev. V oni dobi so sicer tudi v Nev/ Yorku »bossi«
silno kradli, a na jugu so naravnost — ropali!

Belci na jugu so se skrivaj organizirali (Ku-Klux in vitezi bele
kamelije). Predsednik je poslal zoper nje celo zvezne vojake, a do
1. 1877. so znali beli potegniti moč zopet nase, seve ne brez zvijač
in nasilstev, in Grantov naslednik, Hayes  (1877 do 1881), je po¬
klical vojake nazaj. S tem je jug zadobil zopet samoupravo.

Republikanske odredbe so zelo neugodno vplivale na gospodarske
razmere. Veleposestniki so bili večinoma uničeni. Zemlja je bila opu-
stošena, manjkalo je kapitala, delavske razmere so bile bolj nego ne¬
ugodne. Velik del zamorcev je razlagal prostost tako, da sme zdaj
lenariti in se potepati po deželi. Le polagoma so se oprijeli zopet dela.
Da bi bili delali za plačo, ni šlo, ker ni bilo denarja, in tudi niso redno
delali. Tako so večinoma posestva razdelili na manjše kose in jih
dali črncem v najem. Največ so pridobili »ubogi belci«, ki so prišli
lahko do premoženja, posebno ker se je začela razvijati tudi obrt.

Pred vojsko so mislili, da je pridelek bombaža brez sužnjev ne¬
mogoč. Pa ni bilo tako. Že koncem l. 1870 so pridelali bombaža
toliko, kakor 1. 1860. Začeli so izkoriščati rudnike, odprli razne pa¬
noge obrti, in v zadnjih 20 letih se je jug približal severu, le nekaj
posebnosti mu je še ostalo.

Tudi na severu je bilo treba prenovljenja : preskrbeti invalide,
poravnati vojne stroške itd. Vse je šlo lahko, ker se je gospodarsko
življenje neznansko dvignilo, kar kažejo zlasti železnice, katerih je
bilo 1. 1880: 93.000 milj. L. 1869 so otvorili prvo progo, ki je vezala
Atlantik s Tihim morjem; na zapadu je napredovalo naseljevanje.

263

Spomenik generala Shermana v New Yorku.

Mesta so silno narastla. New York je štel 1. 1880 s predmestji 2 mi¬
lijona prebivalcev, Filadelfija 850.000, Chicago pol milijona. Po kon¬
čani vojski se je pričelo tudi novo naseljevanje. L. 1873’je prišlo
460.000 oseb. Začeli so prihajati tudi Slovani.

S prospehom so se pa prikazale tudi hude rane. Vsak je hotel
postati bogat in sicer takoj ; zato je vsakdo špekuliral in nihče ni
bil izbirčen v sredstvih. Dogajali so se škandali v najboljših krogih.
Pretirana špekulacija je povzročila 1. 1873, kakor tudi v Evropi, po¬
lom, čigar nasledki so se dolgo poznali.

Zaradi notranjih homatij je stopila zunanja politika v ozadje.
Anglija je na skrivnem pomagala južnim državam in oborožila ladje, ki
so zvezni trgovini zelo škodovale. Napoleon lil. je pa porabil priložnost,
da je poslal nadvojvodo Maksimilijana kot cesarja v Mehiko. Po miru je
Unija zahtevala od Anglije odškodnino, katero so ji tudi pripoznali v
znesku 15 x / 2  milijonov dolarjev, in Napoleon III. je takoj odpoklical svoje
vojake; s tem je bila žalostna usoda cesarja Maksimilijana zapečatena.

L. 1857 je kupila Unija od Rusije Alasko ; za načrte, kako pri¬
dobiti dele zapadne Indije, pa še ni bilo zmisla. Pri volitvi 1. 1876 je
bil Hayes izvoljen za predsednika z enim glasom večine, in še ta
glas mu je prisodil le sodnik. Vendar pa so se demokratje uklonili
razsodbi; jug in sever se nista več prepirala.

mz

264

9. Gospodarski napredek. — Zunanja politika. — Naj¬
novejša doba. — Narodnostna vprašanja. — Ustava in
uprava. — Stranke. — Gospodarska in socialna vprašanja.
— Izobrazba. — Sklepne opombe.

Dne 17. rožnika 1902 so sklenili nov zakon, ki dovoljuje nama¬
kanje na zvezne stroške. Milijoni še bodo prišli do kruha. Povsod
so imeli bogate žetve; s tem je rastel promet in zidali so neštevilno
železnic, tako da jih je bilo 1. 1905: 217.000 in 1910: 240.438 milj!

O množini pridelkov naj sledi nekaj številk.

Koruze  so pridelali l. 1860: 839, 1. 1880: 1717, 1. 1810 pa 3125
milijonov bušelnov. Pšenice  1. 1860: 173, 1. 1880: 499 in 1. 1910: 695
milijonov bušelnov. L. 1910 so pridelali še: ovsa  126, ječmena
162, rži 33 in ajde  17 milijonov bušelnov (bušel = 35 litrov).

Pridelek bombaža  se je dvignil od 5 milijonov zabojev 1. 1880
do 12,132.332 zabojev (zaboj = 200 kg) 1. 1911.

Izvoz  poljskih pridelkov je znašal 1.1880: 686 milijonov do¬
larjev in je narastel na 969 milijonov 1. 1906.

Število farm  je narastlo na 6,340.357 1. 1910, proti 5,737.372
I. 1900.

Živinorejo  so silno dvignili. Dne 15. aprila 1910 so našteli:
goved  61,225.791, konj  19,731.060, mezgov  4,183.572, svinj
58,000.632, ovc 51,809.068 itd. Vrednostživine je znašala 4731,182.929,
torej blizu 5 milijard dolarjev.

d l. 1877 so se v javnosti bavili po-
največ z vprašanji, ki so nastala vsled
napredujoče obrti.

Naseljevanje rodovitnih krajev
je bilo z 1. 1890 večinoma končano.
L. 1889 so odprli del indijanskega
teritorija, pokrajino Oklahoma. Bo¬
gati rudniki na zapadu so privabili
tisoče na višavja med gorami. Vedno
bolj se je obneslo kmetijstvo tudi v
teh krajih in še bolj živinoreja.
Mormonci in tudi Indijanci so po¬
kazali, da je zemlja pri umetnem na¬
makanju silno rodovitna, in mnogi
farmerji so izpremenili dele Južne
Californije in Colorada v prave raje.

265

Kmetijstvo, poljedelstvo in živinoreja je še danes najmočnejši
steber socialnega gospodarstva.

Velikega pomena pa so postali zakladi kovin,  ki jih izkoriščajo
večinoma šele v zadnjih desetletjih.

Zlata  so dobili 1. 1910 za 96,055.000 dolarjev, srebra  1.1891
za 57 milijonov in 1. 1910 še vedno za 30,186.801 dolar.

Važnejši pa je postal pridelek bakra, železa, premoga in petro¬
leja. Bakra  so pridelali 1.1860: 7200 ton, 1.1880: 27.000, 1.1900:

271.000 in l. 1906: 459.000 ton. Sirovega železa  (pig iron) 1.1860:

281.000 ton, L 1880: 5,800.000, 1.1900: 13,800.000, 1.1906: 25,500.000 in
1.1910: 27,636.856 ton. Premoga  so nakopali 1.1860:15, 1.1880:64,
1. 1900: 241, 1.1906: 351 milijonov ton. Vrednost teh rudnin je znašala
1. 1910 pri bakru  138,366.522, pri železu  442,311.427, pri trdem
premogu  160,843.081 in pri mehkem premogu  467,259,147
dolarjev.

Petrolej  je prišel v veljavo šele po meščanski vojski. Dobili
so ga h 1898: 2.539,971.672 in 1.1910: 7.649,639.508 galon (galona =
378 1). Pri teh pridelkih so Zedinjene države na čelu vsega sveta.

Silno se je razvilo pridelovanje jekla.  Dočim so ga dobili
1. 1870 šele 68.750 ton, je poskočil pridelek 1. 1890 na 4,300.000 in
1. 1910 celo na 26,512.437 ton (Avstrija 1. 1910: 2,154.832 ton).

Tako je pa šlo tudi pri drugih panogah, n. pr. pri volni, svili itd.,
tako da je znašala vrednost obrtniških pridelkov l. 1909 ogromno
svoto 20.627,952.000, torej nad 20 milijard dolarjev, proti 1,900.000
dolarjev 1. 1860.

Pri tem je omeniti, da se je veleobrt razširila tudi na jug. Za¬
ostala je le trgovina na morju, ki se ne more prav okrepčati. Ne¬
izmerni zakladi sirovin, lahka prometna sredstva in trume krepkih
delavcev so pospešili amerikansko veliko obrt, ki se je pričela sicer
že začetkom 19. stoletja, a prekaša v sedanjem razvitku vse prejšnje
napredke.

Tak neizmeren razvitek je močno vplival na notranjo politiko.

Amerikansko zgodovino znači od nekdaj stremljenje po »razšir¬
jenju — expansion«. Po meščanski vojski so dobili le Alaško, in še
1. 1893 je predsednik Cleveland odklonil otočje Hawaii. Mnenje seje
predrugačilo po španski vojski 1.1898. Privrženci nove struje, »im¬
perialisti« jim pravijo, so se sklicevali na »očete«.  A med obema je
velik razloček. »Stari« so hoteli več zemlje za naseljevanje, »mladi«
pa za obrtne izdelke.

Večkrat že so bili poizkusili dobiti biser Antil, Kubo.  L. 1895
so se Kubanci zopet uprli, in Amerikanci so jih večalimanj očitno
podpirali. Predsednik Mc Kinley je 1.1897 zahteval od Španije, da

266

odpravi stroge odredbe za udušenje vstaje. Španija je ustregla. A
kljub temu je Unija poslala vojno ladijo »Maine« na Kubo. Dne
15. svečana 1898 se je ladja v pristanišču mesta Havana razletela.
Daši ni dokazano, da bi bili Španci sokrivi tega dogodka, se je Ame-
rikancev polastilo silno razburjenje, in Unija je Španiji napovedala
vojsko, ker je zahtevala, da se ne sme več postopati zoper vstaše;
ob enem je priznala neodvisnost Kube.

Kakor ni bilo drugače pričakovati, so Amerikanci porazili slabo
Španijo na morju in na suhem. Dne 10. grudna 1898 so sklenili v
Parizu mir. Španija se je morala odpovedati nadoblasti nad Kubo,
odstopiti otok Portorico, Filipine in otok Guam v Tihem morju. Za
Filipine so ji dali 20 milijonov dolarjev.

Kuba  je zdaj sicer samostalna, a v resnici pod amerikansko
oblastjo.

Bojišče pri mestu Gettysburg, Pa.

Portorico  je nekako amerikanska kolonija, a prebivalci nimajo
amerikanskega meščanstva.

Pridobiti so hoteli tudi od Dancev otok St. Thomas,  ki ima
izvrstno pristanišče, a Danci so to odklonili (1.1903). Posrečilo se je
pa Rooseveltu, ki je l. 1901 sledil umorjenemu Mc Kinleyu in je bil
1. 1904 zopet izvoljen, da se je pogodil z republiko San Domingo,
tako da je zdaj v resnici v amerikanski oblasti, kar se bo v do¬
glednem času zgodilo tudi z zamorsko republiko Haiti.

Čisto drugo pot so nastopili Amerikanci, ko so zahtevali in do¬
bili Filipine.  Sicer je vedno naraščala trgovina z daljnim vzhodom,
a Unija se je vendarle bala, da se kaka druga velesila ne polasti teh
otokov, ko je španska vlada na njih postala nemogoča. Nekateri so
zoper to politiko hudo ugovarjali in še danes niso umolknili, posebno


267

ker so žrtve ogromne. Prebivalci imajo nekaj pravic pri samoupravi,
a Unija bo morala šele dokazati, ali se ji posreči Filipince vzgojiti
za samoupravo. Za španske vojske so Amerikanci zasedli otočje
Hawaii,  kjer so že dalje časa gospodarili. Hawaii so 1.1900 orga¬
nizirali kot teritorij in stoji pod zvezno ustavo.

Ko so se 1. 1900 vse velesile udeležile koraka, da udušijo vstajo
boksarjev na Kitajskem, si Unija ni hotela pridržati nobenega zem¬
ljišča, ampak je proglasila politiko »odprtih vrat«. Rusija se v Man¬
džuriji ni hotela tega držati, in Unija je podpirala v nastali vojski
Japonsko vsaj moralično ter je 1. 1905 v Portsmouthu, N. H. sodelo¬
vala pri miru, za kar ji pa Japonska ni bila hvaležna, tako da je že
večkrat pretil izbruh vojske, posebno tudi zaradi japonskih naseljencev
na zapadu. Unija je v to svrho poslala l. 1908 v Tiho morje močno
brodovje.

Vedno bolj se je kazala potreba, da prekopljejo medmorje
med Severno in Južno Ameriko.  L. 1850 je sklenila Unija z
Anglijo pogodbo, ki naj bi zagotovila nevtraliteto takega prekopa.
L. 1870 je de Lesseps ustanovil delniško družbo (Panama) in začel
s prekopom. Unija je spoznala, da bi to delo moralo pripadati edino
le njej in je bila vesela, ko je družba propadla. Roosevelt je delal
na to, da so premoženje družbe kupili; z državo Kolumbija se je po¬
godil za odstop 6 milj širokega pasu za 10 milijonov dolarjev, in ko
zastopstvo Kolumbije te pogodbe ni hotelo potrditi, se je od nje od¬
cepila republika Panama, katero je Unija takoj pripoznala in dne
18. novembra 1903 od nje kupila 10 milj širok pas. Prekop dobro
napreduje in bo v nekaj letih dokončan.

Zvesta si je ostala Unija v tem, da se ne umešava v evropejske
zadeve.

Monrovov nauk se je utrdil, kar se je pokazalo 1. 1895 pri ho-
matijah v Venezueli in še bolj 1.1902. Južna Amerika je sicer želela,
naj bi države ne smele nastopati s silo za tirjatve posameznih pod¬
ložnikov, a Unija je dosegla, da se morajo take zadeve predložiti
mirovni konferenci. S tem imajo Zedinjene države nekak protektorat
nad Novim svetom.

Parkrat se je pokazalo tudi že močno panamerikansko
(velikoamerikansko) gibanje.  Vendar pa čas za kako združenje še
ni napočil, ker so gospodarske in kulturne zahteve raznih držav
še preveč različne. Večkrat so tudi že mislili, da se bo Kanada pri¬
klopila Uniji. Kanadci sami pa o tem nočejo ničesar slišati. Morda
bo Unija dobila še nekaj otokov v Zapadni Indiji, dalje menda ne bo
šla, ker je javno mnenje zoper razširjenje, in ker že na Filipinih ni
uspehov.

268

Amerika ima tudi svoje narodnostno vprašanje, dasi to
skoraj čisto ne zadene jezikovnega vprašanja, ker zadnje je že rešeno.

L. 1900 je bilo 76'3 milijonov prebivalcev, 267.000 Indijancev,
110.000 Kitajcev, 80.000 Japoncev in 8,841.000 zamorcev, 1. 1910 pa
skupno 93,471.048 prebivalcev. Nekaj kratkih črtic o posameznih
narodih. Indijanci  so bili od 1.1830 v posebnih pokrajinah (reser-
vations). Sčasoma se je pokazalo, da je to nevzdržljivo. L. 1887
so določili, da se mora tudi Indijancem odkazati zemlje v zasebno
posest; tako postanejo amerikanski državljani. V doglednem času
jih bo požrlo amerikansko življenje.

Kitajci  so začeli prihajati, ko so 1. 1848 v Californiji našli zlato.
Beli delavci so jih črtili, ker so delali bolj ceno, in začeli zoper nje
silno agitirati. Kongres je sklenil zakon, ki prepoveduje kulijem
(delavcem za težka dela) naseljevanje na amerikanskih tleh. Kitajska
je v odgovor bojkotirala amerikansko blago. Zdaj je vse zopet mirno.

Zoper Japonce  se je začelo hudo gibanje 1.1900. Delajo jim
precej ovir; a prepovedi se Amerika ne upa izdati, ker se boji japonskih
topov! Vsekako Amerika noče Mongolcev.

Vsi zakoni in vsa prizadevanja za prosveto zamorcev  so
imela le nasproten učinek, vsaj na jugu. L. 1870 so se belci znali
otresti nadvlade črncev in njih nečednih voditeljev (Carpetbaggers); zato
so naredili v posameznih državah volilno pravico odvisno od gotovih
pogojev, n. pr., da mora vsak volilec znati pisati in čitati, razumeti
bistvo ustave, celo »da razume pravice in dolžnosti republikanskega
meščana«. S tem so zamorci pritisnjeni ob steno. Tako je na jugu
tudi v družabnem življenju. Ni samo prepovedan zakon med belimi
in črnimi, tudi v cerkvi, šoli, bolnišnici, železnici je razpeta »Color
Line«. . . in mestoma celo ne manjka pravcatih »pogromov«. Težko
je reči, ali so zamorci napredovali odkar so prosti. Mnogi gotovo
in veliko zamorcev prav nič ne zaostaja za drugim prebivalstvom.
Ni pa upanja, da bi se prepad kdaj premostil. Pisatelj Harte pravi:
»Kadar zamorec nima vrednosti, je belec razjarjen, kadar je pa spreten,
se ga belec boji!«

Ne malo preglavice dela Amerikancem silni tok naseljevanja v
novejši dobi. Nemce, Skandinavce, Irce, Škote je Amerika prav lahko
»preustrojila« v Amerikance. V letih 1903 do 1906 pa je prišlo teh
naseljencev le samo 20% ; nasprotno pa iz Avstro-Ogrske 24%, ravno
toliko iz Italije, 18% iz Rusije in te številke so ogromne. L. 1903:
857.000, 1904: 813.000, . . 1906: 1,101.000, 1907: 1,285.000 itd.

Že 1. 1890 se je zoper nove trume pokazal neki odpor. Dne
20. svečana 1907 pa so sklenili zakon, ki dovoljuje pristop v Ameriko
le telesno in nravno zdravim osebam, odklanja pogodbene delavce,

269

tirja od vsakega gotovo svoto denarja itd. Večkrat so že predlagali,
da bi se vprašanje obravnavalo na kakem mednarodnem kongresu.
Ne sme se pa pozabiti, da se naseljevanje in izseljevanje nekako
samo regulira. V dobrih časih narašča, v slabših gre tok nazaj,
kakor so pokazala leta 1900 in 1908. Sploh pa ima Amerika pro¬
stora še za milijone.

Ali se bo Ameriki posrečilo tudi iz Slovanov, Italijanov
in Židov  narediti sčasoma samo »Amerikance«? Skoraj ni dvoma,
ker amerikanska edinost ne sloni na skupnem pokoljenju, temveč na
skupnosti idej!

*

* *

Pri ustavi, kakršna je zdaj, so sodelovali topovi. Unija je zdaj
suverena. Zvezna vlada se je močno utrdila od 1. 1865, in jeklena
osebnost predsednika Roosevelta je, to še bolj okrepila.

V kongresu  je zadobil »govornik -s p e a k er« silen vpliv, in
njegova moč je skoraj trinoška. Senat  je postal v zadnji dobi trd¬
njava interesov velikega kapitala in visoke carine. V obrambo pri¬
poročajo volitev senatorjev neposredno po ljudstvu, kar se je v ne¬
katerih državah po ljudstvu že doseglo.

Posameznih držav  je zdaj 48. Zakonodaja ima tu še širno
polje v šolskih in socialno-političnih zadevah. Večinoma je v veljavi
splošna, enaka in tajna volilna pravica; vendar je pa na jugu ta pra¬
vica precej omejena, in Massachusetts izključuje še dandanes anal¬
fabete. Zato imajo pa na zapadu tudi ženske aktivno in pasivno vo¬
lilno pravico, v nekaterih državah samo v šolskih vprašanjih. Daši ima
ženska v Ameriki mnogo predpravic, se za volilno pravico ne ogre¬
vajo prehudo.

Od 1.1860 sta odločilni le dve stranki:  republikanci in de-
mokratje. V resnici sta to le dve organizaciji, ker v bistvenih rečeh
med njima ni razločka. Kakor ni drugače mogoče, so zlorabljenja
politike še vedno na dnevnem redu, dasi se mnogo dela na to, da se
odpravi »spoilsystem«.

Silno težavna je uprava v velikih mestih.  L. 1900 je ži¬
velo 14 milijonov ljudi v mestih nad 100.000 prebivalcev, 1. 1910 celo
20,302.138, dočim je l. 1910 od 91,972.266 prebivalcev v mestih živelo
42,623.383 ljudi.

Za lačne politike je tu mnogo mastnih mest. Ker se tem ne-
dostatkom pridružuje še vpliv velikih družb, so škandali podkupo¬
vanja neizogibni. Pri mestnih upravah je še mnogo pomanjkanja;
na drugi strani so pa mnogo storili glede parkov, gasilstva, šol itd.
Ker se je delo pomnožilo in je postalo precej zamotano, ne gre več
tako, kakor prej, da se oddajo javne službe kar prvemu meščanu,

270


ki ga dvigne politika. Treba je dobro izurjenih uradnikov. Vprašanje
bodočnosti je, kako to potrebo prilagoditi demokratičnim načelom.

*

* *

V zadnji dobi prevladujejo v amerikanski javnosti gospo¬
darska in socialna vprašanja.

Od 1. 1880 je bilo v ospredju vprašanje o carini in odenarni
veljavi.  Vojska je zahtevala davke in visoke carine. Davke so
znižali, carino pa obdržali, da ščitijo domačo obrt. Od 1. 1861 do 1885
so bili republikanci na krmilu. Demokrat Cleveland (1885—1889) ni
mogel znižati carine, in republikanca Harison (1889—1893) ter Mc
Kinley sta bila zopet za visoko carino.

Volitev 1. 1890 se je sukala večinoma okrog vprašanja o de¬
narni veljavi.  Kmetom so rekli, da služi zlata veljava le kapita¬
listom, in demokratje so sprejeli v'svoj program prosto kovanje srebra.
Ta načela je zagovarjal NVilliam J. Bryan  iz Nebraske. Zmagal je
pa Mc Kinley, in »Dingley Tariff« iz 1. 1897 je prinesel le še povišanje
carine in zlato veljavo. Mnogo še dandanes pišejo in govorijo o tem,
ali je varnostna carina državi res v korist.

Ves boj za srebrno veljavo je bil v resnici boj zoper ve¬
liki kapital.  Od tega časa je zadobil boj zoper organizirani vele¬
kapital v amerikanski politiki čisto drugo obliko.

Kapital se v nobeni državi ni mogel tako prosto razvijati in
nikjer ni se nakopičil v tako ogromni množini, kakor ravno v Zedinjenih
državah. Nakopičenje velikega kapitala se sicer opazuje v vseh mo¬
dernih državah, a nikjer se nasledki tega nakopičevanja niso pokazali
v taki meri, kakor v Ameriki. Tu obstaja, kakor nikjer, tesna zveza
med veliko obrtjo, prometnimi sredstvi in bankami; nekaj oseb ob¬
vladuje celo vrsto velikih podjetij, in moč kapitala vpliva na politično
življenje.

Že okrog 1. 1880 so se zvezala nekatera podjetja, da omejijo
medsebojno konkurenco. John Rockefeller je l. 1882 dosegel, da so
se deleži raznih petrolejskih družb izročili deveterim, od njega od¬
visnim poverjencem (Trustees-zaupnikom), ki so za te izdali nakaz¬
nice neke družbe — Standard Oil Company —, in od te juridične
oblike pride »Trust«, ki se zdaj rabi za podjetja, katera imajo na trgu
nekak monopol. Razni trusti so začeli nastopati brezobzirno in iz¬
koriščati občinstvo. Glasno je javno mnenje zahtevalo, da se mora
»truste« omejiti. Posamezne države so sklenile zakone, in tudi kon¬
gres je izdal dne 2. julija 1890 »Sherman Law«, ki je pa visel v zraku.
Mesto kartelov so ustanovili posamezna podjetja, posamezne države
n. pr. New Jersey, Delaware so »trustom« šle celo na roko, in njih
vpliv je vedno bolj naraščal.

271

Zdaj so polagoma prišli do prepričanja, da so »trusti« le del
gospodarskega življenja in predlagajo, naj se podvržejo državnemu
nadzorstvu. Posebno je delal na to Roosevelt, in sad njegovega pri¬
zadevanja je zakon »Littlefield Bill«  1. 1903, po katerem so usta¬
novile »Bureau of Corporations«.

Trusti so našli največjo oporo v ž e l e z n i c a h. Te so bile prvotno
last stoterih malih družb. Sčasoma so se te med seboj pogodile
glede voznine (tarifa) in tvorile takozvane »Pools“. Na zapadu so
se farmerji hudo pritoževali ter sklenili celo vrsto zakonov »Granger
Laws«, da se postavijo tarifi pod državno nadzorstvo. Pokazalo se
je pa, da more le Zveza nekaj uspešnega pričeti, in dne 4. svečana
1887 je kongres izdal »Interstate Commerce Acts«, ki prepoveduje
»Pools« in skrivne pogodbe. Uspeh je bil tudi le neznaten. Želez¬
nice so se pogodile le ustmeno (Gentlemens Agreements) in vse je
ostalo pri starem. Med tem so se železnice združile v nekaj močnih
družb, v katerih so vladali »železnični kralji«.  Zopet je po¬
vzdignil Roosevelt pod vplivom javnosti svoj glas, in senat, ki se je
dolgo branil, se je moral vdati, posebno ko se je odkrilo, kako delajo
v zavarovalnicah in v mesarskih trustih. Zakon z dne 29. rožnika
1906 je poveril »Interstate Commerce Commission« oblast, da v slu¬
čaju pritožbe predpiše sama tarife, odpravi razne nedostatke itd. Med
drugim so železnicam prepovedali, da ne smejo prevažati svojih lastnih
tovorov. Zaraditega so bile primorane prodati svoje premogovnike.
Vendar pa so to točko jeseni 1908 odpravili. »Standard Oil Com-
pany« je bila obsojena na 29 milijonov dolarjev kazni. Vse kaže, da
bo sčasoma Unija sama morala prevzeti železnice.

Daši je borba proti kralju »dolarju« v Zedinjenih državah ve¬
likanska, stoji boj med kapitalom in delom,  kar je vsebina so¬
cialnega vprašanja, še nekako v ozadju. Delavsko gibanje je dozdaj
v pretežni meri le gospodarskega značaja in ne političnega.

Delavci so imeli že začetkom 19. stoletja svoja društva. L. 1860
so hoteli društva — strokovne zveze — strniti v eno mogočno or¬
ganizacijo, in l. 1870 so tako organizacijo dosegli v zvezi »vitezov
dela  — Knights of Labor« — a ta zveza ni imela prave podlage.
L. 1881 so se strokovne zveze zopet združile v »American Federation
of Labor« ; v tej je danes večina organiziranih amerikanskih delavcev.

V boju porabljajo delavske zveze stavke in bojkot,  posebno
da izsilijo od delodajalcev pripoznanje »Unije«. Večinoma so pa de¬
lavske razmere še dandanes precej ugodne in stanovska nasprotja
omiljena. Vse pa kaže, da delavci ne bodo mogli shajati samo s
samopomočjo, in da bo morala poseči vmes tudi država. Večinoma
so že izšli zakoni o delu otrok in žensk, o določbah, ki varujejo de¬
lavsko zdravje in življenje, o domači obrti itd. Vpeljali so javna so-

272

dišča v prepornih vprašanjih. Velja tudi 8 urni delavni dan, vendar
pa le tam, kjer Unija sama oddaja delo. V novejši dobi so izšle tudi
določbe o odškodnini v slučaju nesreče, bolezni, starosti . . vendar
je pa to še vse v povojih  . . in so v tem oziru evropejske države
Unijo prehitele. Vsekako so pa razmere v Uniji drugačne, kakor v
Evropi in se amerikansko delavsko vprašanje ne sme reševati na
evropejski način.

*

* *

Velikanske uspehe so dosegli tudi v kulturnih vprašanjih.
Šolska dolžnost je prosta in obvezna. Povsod so krasne šole, iz¬
obrazba napreduje tudi na jugu. Šole so najuspešnejši pripomoček
za »amerikaniziranje« novih naseljencev. Katoličani so si ustanovili
svoje proste, verske šole. Nebroj je raznih srednjih šol in bogato
opremljenih vseučilišč. Glede poučevanja so Amerikanci začrtali nova
pota. Za ljudsko izobrazbo potom knjižnic, predavanj itd. izdajajo
milijone.

Manj uspehov ima Amerika v novejši dobi na polju slovstva.
Edino Mark Twain in Bret Harte  (1839 do 1902) sta zaslovela
tudi izvun Amerike. Zadnjega »Kalifornske povesti« so prevedene
tudi v slovenščino.

Napredovali so Amerikanci brezdvomno v upodabljajoči
umetnosti in tudi v slikarstvu.  Sicer ne moremo govoriti o kakem
amerikanskem slogu, dasi so sezidali več krasnih stavb, a glede
tehnike  so na vrhuncu. Povsod je življenje šele v razvitku, a ob-
ljubuje krasne sadove.

*

* *

Kaj priča zgodovina Zedinjenih držav?

Amerikanci so otvorili v primeroma kratkem času neizmerne
daljave s silnimi zakladi živil in sirovin, kjer ima na milijone ljudi
krasen obstanek.

S skupnimi mislimi in skupnim stremljenjem so znali na teh
prostorih ustvariti enotno »amerikansko ljudstvo«, ki je stopilo v
krog velikih narodov Starega sveta.

To ljudstvo se vlada samo ! Amerikanci so razumeli prenesti
duha samodoločbe na milijone. Amerikanska demokracija ima tudi
svoje sence, a jeklena odločnost Amerikancev bo premagala vse te¬
žave in korakala od zmage do zmage. Že danes pa je Amerika
svetovna država na demokratični podlagi.

Mesto Camas, Wash.

Tretji del.

Amerikansko politično življenje.

1. Duh amerikanske samouprave.

-i merikanci niso enotno pleme, a vendar moremo
J po pravici govoriti o „amerikanskem ljudstvu".
To ljudstvo je nastalo iz naseljencev različnih
narodnosti, ki so sčasoma prišle v okrilje nove
domovine. Kdor pride mimo kipa boginje pro¬
stosti, postane nov človek, ud novega ljudstva
— Amerikanec, dasi mu ni treba zatajiti svoje
narodnosti. Kakor tvori dežela, v kateri se
lesketa večni led in se ob enem gibljejo v
zraku krone kraljevskih palm, enotno skupino,
ki ji pravijo navadno Amerika, tako se spajajo
tudi narodnosti v enotno ljudstvo, da je razlika
med njimi manjša nego n. pr. med Kranjci in
Štajerci. Moč, ki jih pretvarja in združuje v
Amerikance, je amerikanski duh.  Ta duh
se hitro prime vsakega. Sile, ki tirajo druge
naprej, zgrabijo tudi njega, iste želje ga dvigajo,
iste napake se pri njem pojavljajo in mu za¬
virajo pot, z istimi očmi gleda v svet, z istim
srcem gre na delo. Razlika med omiko posameznih je podobna le obleki. Tu je kmetski
ras, tam razkošna žamet, a pod obleko je povsod isti človek, v popolni duševni
enoti, namreč — Amerikanec. Ako hočemo spoznati Amerikanca, moramo poznati
pojave amerikanskega duha, pogledati Amerikancu v dušo.

Nobenega ljudstva ne smemo soditi po zunanjostih, najmanj pa amerikan¬
skega. Le prepogostoma pa se to godi glede Amerikancev.

Amerika.

18

274

Večina Evropejcev si misli Amerikanca kot neokretnega, suhega dolgina,
ki nosi glavo pokonci, pozna le dolar in izredne dogodke, ima podkupljivo, izpri¬
jeno javno življenje, je „švindler“ v kupčiji in gospodarskem življenju, nima umet¬
nosti, niti znanstva, je verski hinavec, žveče tobak in ima posebno veselje, ako
more kakega zamorca obesiti na bližnje drevo ali na cestni drog! Kar prihaja
iz Amerike, je „amerikansko“, torej nekako sumljivo, neverjetno. Tako so od
nekdaj že pisali časopisi, ko skoraj niso mogli verovati, da se je onkraj „luže“
sčasoma postavila krasna stavba titanskega duševnega napredka, nove omike, ko
so se izvršila izredna dela z novimi močmi, novo nravno resnostjo in izrednim
navdušenjem. Res je seveda, da ni vse zlato, kar se sveti, niti v Ameriki. Tudi
amerikanski duh ima svoje sence.

Duh amerikanski se je že od začetka kazal v nepresta¬
nem stremljenju za samodoločbo.  Kdor tega ne vpošteva, ne
more razumeti vseh pojavov amerikanskega življenja. Amerikanec
se v družabnem življenju rad podvrže volji drugih, se prilagodi z

naravno ljubeznivo¬
stjo celo nepriložnim
določbam družabnega
življenja, in gost se
n. pr. le prepogosto
čuti pri Amerikancu
gospoda v hiši, ker
Amerikanec hoče v
vsem ustreči njegovi
volji. A popolnoma iz
drugega lesa je Ame¬
rikanec, kadar gre
za javno življenje. On
ali njegova skupina
morata imeti proste
roke, on mora sam
določevati in delati, in edino le to ima pri njem vrednost, kar stori
in doseže v krogu samodoločbe. On ne pozna hvaležnosti ali zvestobe,
če mora žrtvovati svojo lastno voljo, niti ne „junakov‘‘, ki so delali,
kjer on sam ni bil zraven. Malo mu je mar, da bi se smoter dosegel
prej ali popolneje, če bi še drugi sodelovali in bili odgovorni.

„V Rusiji," je rekel neki Amerikanec, „so samovlado odpravili s priprostim
carjevim podpisom; brez krvi in gmotnih izgub so postali milijoni iz sužnjev prosti.
Mi Amerikanci smo morali darovati pol milijona ljudi in milijarde premoženja, da
smo oprostili naše sužnje. A ni bilo druge poti. Mi smo morali sami iz sebe iz¬
trebiti zlo, in nobena zemeljska moč nas ni mogla obvarovati gorja, ker smo
Amerikanci in ne Rusi."

Učinek te samodoločbe je zunanja oblika vlade, namreč ljudo-
vlada-republika.  Amerikanske republike ne smemo primerjati
z drugimi. Druge so nastale iz razmer,  amerikanska pa, ker so

275

Amerikanci tako hoteli  imeti. Ta duh samodoločbe se takoj prime
naseljenca, da postane Amerikanec z dušo in s telesom, in na tem
sloni amerikansko domoljubje, patriotizem.  Amerikanec se
ne zmeni dosti za svojo zemljo, niti ne za svoj rod, saj tudi ni
enotnega plemena; patriotizem izvira iz skupnih idej, iz katerih je
Amerika zrastla. Biti Amerikanec se pravi sodelovati, da se duh
samodoločbe uveljavlja v javnem življenju; kdor noče tako delati,
ostane „tujec‘‘, dasi je morda že dolgo amerikanski državljan.
A odkod ta duh? Treba je vprašati zgodovino.

Prvi naseljenci so bili ljudje izredno močnega duha, odločne volje; zapustili
so svoj dom s trdnim namenom, da si onkraj morja uravnajo življenje po
svojem.  Vladna oblika torej ni nastala kar čez noč in morda šele tedaj, ko so
odposlanci držav pod predsedstvom VPashingtona v Filadelfiji 1. 1776 proglasili
neodvisnost.

Zgodovina vsake naselbine kaže, da je že ustanovitev prepojena z duhom
samodoločbe. To se razvidi jasno iz pogodbe, ki so jo sklenili „romarji“,  ko
so šli iskat v Novi svet versko prostost, ki jo jim je stara domovina odrekala.
Vihar jih je zanesel na predgorovje Cape  C o d. Preden so zapustili ladjo, so
pismeno izjavili, da so se podali na pot „v čast božjo in korist krščanske vere,
v čast kraljevo in domovine", in da se pred Bogom „združijo v politično družbo
za uspešnejšo dosego onih namenov", in da bodo od časa do časa „izdajali
in izvajali take pravične zakone, določbe in sklepe, ki bodo naselbini najbolj
hasnile v splošni blagor vseh".

Osemnajst let se je udeleževal posvetovanj pri upravi naselbine vsak ud
osebno. Ko so naselbine narastle, so morali izvoliti zastopnike, in tako so vpe¬
ljali prvikrat ljudsko zastopstvo  potom volitev.  A ta skupni duh naselbin
ni združil. K združitvi jih je prisilil skupni zunanji sovražnik: Indijanec, Francoz,
Španec in končno Anglež sam. Posamezne naselbine so se med seboj združile, da
odbijejo ali uničijo Indijance. Za Indijanci sta prišla najprej Francoz, ki je imel
v oblasti ves sever in zapad, in Španec na jugu. Bili so se silni boji, dokler ni
l. 1763 podlegel Francoz; Španec mu je sledil. V teh vojskah so pa naselbine
spoznale svojo moč in tudi dejstvo, da spadajo skupaj. Odprl se jim je svet do
Mississippija z neizmernimi bogastvi. Čemu se naj še naslanjajo ha staro domovino?
Duh samodoločbe je hotel govoriti tudi še sklepno besedo.

Angleška se je zadolžila, in naselbine naj ji pomagajo z doneski in davki.
Tu se je zopet uprl amerikanski duh. „Davki brez zastopstva so trinoštvo!",
tako je donel novi bojni klic. Vojska izbruhne. Dne 17. aprila 1775 pade prvi strel,
dne 1. januarja 1776 zaplapola v Bostonu amerikanska zastava, dne 4. julija 1776
izjavijo Amerikanci, da ni več naselbin, ampak je od zdaj 13 neodvisnih
amerikanskih držav,  in nad dvorano v Filadelfiji zadoni zvon z napisom:
„Oznanuj prostost po vseh deželah!"

Angleških guvernerjev ni več, nadomeščeni so z drugimi, ki jih je izvolilo
ljudstvo. Anglež ne odneha. Pet let divja borba; končno sklenejo 1. 1783 mir,
ljudska volja je zmagala; Angleška je doigrala za vselej. Prikaže se pa nov so¬
vražnik. Kako omejiti samodoločbo posameznih držav ter jih zediniti? Zopet se
zberejo v Filadelfiji možje izrednega duha. Mesece trajajo posvetovanja. Tudi
prostost mora imeti svoje meje, skupna oblast mora biti v rokah enega samega
moža, katerega naj izvoli ljudstvo vedno na novo. Washingtonu ponujajo krono;

18 *

276

ogorčeno jo zavrne. Republikanska oblika je naravni učinek vsega dozdanjega
stremljenja; sprejmejo ustavo, in 1. 1789 izvolijo Washingtona za prvega pred¬
sednika.

Kdor trdi, da je amerikanska ustava največje delo človeškega
duha, pretirava; da je pa to delo veliko in mu je vdahnjen duh
amerikanskega ljudstva, o tem priča to, da je ustava ostala celih
77 let neizpremenjena, dasi je Amerika v tem času silno narastla.

Po tako dolgi dobi so šele
dodali dostavek; „V Zedinje¬
nih državah ni sužnjev"  —
in pot do tega dodatka je
peljala skozi potoke krvi. Vse
določbe o prostosti vere, go¬
vora, tiska, zborovanja, o
pravici rednega postopanja
pri sodbah, dalje, da se ni¬
komur ne sme krajšati volilna
pravica zaradi narodnosti,
polti ali prejšnjega suženjstva
(1. 1870), so bile zapopadene
že v duhu prvotne ustavne
oblike. Število držav se je
podvojilo, potrojilo, iz prvot¬
nih 13 jih je postalo 48, iz
prvotnih 324.000 štirijaških
milj jih je postalo 3,600.000,
na milijone ljudi je prišlo iskat
sreče na teh neizmernih pro¬
storih, a ustava je ostala ista;
nje duh samodoločbe je dal go-
rostasni rasti moč in trajnost.
Ljudovlada ima tudi svoje slabe strani in pomanjkljivosti, a je
vsekakor prava oblika, kjer vsak lahko razvija svoje duševne moči.
Amerikanec ima načelo; Nihče naj ne stoji ob strani in naj se ne
pusti vladati od drugih, temveč vsak naj se zanima za javnost in
naj bo soodgovoren za javni blagor.

Tudi pri najbolj demokratični vladi se pa sčasoma nehote
izcimi neko plemstvo, vodstvo posameznikov, vpliv duševnih sil,
znanstva in vede, pritisk močnih skupin, a dozdaj se še ni dvignila
stranka in še ni vstal klativitez, ki bi se bil spravil na ljudske
pravice, in vlada je ostala zvesta navodilom slavnega Lincolna, da
mora vedno biti „vlada ljudstva za ljudstvo po ljudstvu".

277

2. Politične stranke in politiki.

akonodajna pravica v Uniji je v rokah
kongresa.  Enakopravno z njim je
najvišje sodišče.  Izvrševalna oblast
je pri predsedniku  in njegovi vladi.
Ta vladna oblika se ponavlja v manj¬
šem obsegu pri vsaki posamezni državi
in v vsakem okrajnem zastopstvu.

Ozadje vsakega zastopstva in vsake politike
pa tvorijo stranke.  Stranka si izvoljuje
predsednika, ga postavlja v službo, pričakuje
od njega pomoči. Kdor ne pozna bistva strank,
ne more razumeti politike, ne zvezne, ne dr¬
žavne, ne mestne. Krajna politika pripravlja
na narodno, in narodna politika obvladuje
krajno. Nasprotstva zvezne vlade se kažejo pri
državnih vladah, celo pri mestnih upravah.
Velika vprašanja o carini, o zlati veljavi itd.
ločijo duhove in odločujejo, kadar gre za to, kdo bo v najzadnjem kotu dežele
imel govoriti o razsvetljavi, redarjih in drugih malenkostih. Vse je torej zvezano,
vez pa se kaže v strankarskem življenju.

Stranke pozna politika vsake dežele, a amerikanske stranke nimajo nikjer
primere. V Evropi je stranka skupina poslancev in njih volilcev. Sicer imajo tudi
v Evropi stranke svoje organizacije, svoje letne zbore, shode, krajna zastopstva,
a nimajo politikov, ki niso poslanci, nimajo strankarskih voditeljev, ki so mogoč¬
nejši od zastopnikov stranke, ki obvladujejo narod. Amerikanska stranka je trdna
organizacija s strogim redom; zastopstvo v parlamentu je le ena njenih nalog.

Odkod imajo amerikanske stranke tako moč?
Predvsem od volilnega listka.  Duh samodoločbe tirja, da je
za vse odgovoren le volilec. Volilec sam mora z listkom odločevati
pri celi vrsti zastopnikov in uradnikov. Vsi ti pa imenujejo mnogo
drugih javnih činiteljev. Državna zastopstva imenujejo senatorje za
zvezni kongres, guvernerji in župani imenujejo uradnike, pred vsem
oddaja predsednik na stotine služb od ministrov in odposlancev
do zadnjega poštarja in svetilniškega čuvaja; tu je široko polje,
da pridejo na ta mesta privrženci strankinih načel. Evropejske
volitve se z amerikanskimi ne morejo primerjati.

Isti duh tirja tudi, da mora kandidata izvoliti in po¬
staviti volilec sam.  Amerikanec ne pozna osrednjih in volilnih
odborov, ki pri zeleni mizi razdeljujejo vloge, ne da bi se brigali
za volilca. Ako nastanejo nasprotstva, mora v stranki sami le en
kandidat zastopati večino. Kolikor volitev, toliko imenovanj  se
mora vršiti prej v stranki, in boj in razburjenje v stranki sami
mora biti v resnici hujše nego končna odločitev med strankami. Po

278

teh volilnih imenovanjih se podvojuje strankarsko-politična volilna
dolžnost in s tem tudi zanimanje za volitve. Državljan mora v
pravem pomenu besede študirati, da razume ta volilni stroj, na
drugi strani pa mora tudi stranka skrbeti za natančno organizacijo,
da si zagotovi kolikor mogoče veliko volilcev.

Vsaka amerikanska volitev mora biti krajevna,
kandidat mora biti iz sredine volilcev.  Na Slovenskem

velja tudi v politiki mnogokrat
izrek: „Nihče ni prerok v svoji
domovini", in volilcem radi po¬
stavljajo za kandidate razne tuje
„luči“. Slovenci si izvolijo prav
radi za župana kakega komaj pri-
vandranega tujca! Amerikancu je
to neumevno. On ne zahteva samo,
da naj on sam odločuje, ko se gre
za osebo, ki ima javno službo,
temveč se mu zdi tudi samoumevno,
da mora dotična oseba biti izmed
sredine državljanov. Zato mora pa
organizacija seči v zadnjo srenjo
in imeti mora strog, jeklen red.
Ko ne bi imela strankarske disci¬
pline, bi se razbila, in če ne bi
bilo najširše organizacije, bi kljub
dobrim načelom ne zmagala dela
pri podrobnem obdelovanju posa¬
meznih volilcev in sčasoma pro¬
padla. Bistvo amerikanske stranke
niso načela, temveč njena samostojna organizacija. Ta podlaga daja
stranki moč.

Ne manjka neke nevarnosti. Če stranka tako okrepi, ne bo
več sredstvo za namen, temveč lahko namen sam,  in skušala bo
zmagati tudi, ako se odpove vodilnim načelom.  Podrobno
delo v organizaciji zahteva mnogo moči, žrtev. Te moči se morajo
nekako odškodovati,  naravno s tem, da jim pripadejo v slučaju
zmage razna mesta. To pa privede v stranko ljudi, katerim ni za
načela, temveč le za plačilo. Tako se rodijo politiki, ki jim je po¬
litika poklic, in ki nimajo strankarskih načel.

Amerika ima dve glavni stranki, republikansko in demokratsko.
V krajevni politiki pride lahko še kaka druga strančica vpoštev, v zvezni, pri
volitvi predsednika ne. Ako se organizira kaka skupina, se mora odločiti za prvo
ali drugo velikih strank, ki si držita glede moči ravnotežje. Imeni strank še nista

279

noben program. Ni republikanca, ki bi hotel zrušiti politično demokracijo Amerike, a
tudi ni demokrata, ki bi hotel odstraniti republikansko vladno obliko. Kljub naj¬
hujšemu boju sta nasprotnika ob enem republikanca in demokrata.

Kaj torej hočeta in kaj ju loči 7 Amerikanec ne premišljuje mnogo o strankah.
Za njega je odločilno, kakšno stališče je ali bo zavzela stranka k perečim, dnevnim
vprašanjem. Stranki presojajo le tujci ali domači kritiki. Od te strani se mnogo¬
krat čuje, da stranki nimata načel in sta le zunanji organizaciji, ki zavzemata k
dnevnim vprašanjem stališče, po katerem mislita zmagati. Taka sodba je krivična.
Načela so bila od nekdaj in obvladujejo še dandanes z orjaško močjo množice
volivcev. Res je, da sta se strankarski tvorbi izcimili iz vojske za osvoboditev
sužnjev, toda načelna razlika je obstojala že prej.

Vprašanje o sužnjih ni nastalo šele 1. 1860, ko je stopila republikanska
stranka na plan. Nasprotstvo med jugom z velikimi posestvi, ki so jih navidezno

Washington, D. C., proti vzhodu.

mogli obdelavati le sužnji, in med severom, ki s svojo obrtjo in kupčijo ni rabil
sužnjev, je trajalo že skozi vse stoletje in ni dalo povoda za tvorbo strank. Na¬
sprotje je prišlo iz gospodarskega vprašanja, ki se je poostrilo po moraličnih po¬
mislekih puritanskega severa. A obstoječa razlika se ni ločila po severu in jugu,
ker tudi na jugu ni manjkalo prijateljev zamorcev. Vprašanje je postalo politično
šele po ovinkih. Prvotno majhna Unija se je začela razširjevati proti zapadu in
kongres je potrjeval nove države. Leta 1819 bi se imela sprejeti med države
Missouri,  in prvikrat je stal kongres pred vprašanjem, ali naj se v novi državi
dovoli sužnost; jug je bil za to, sever proti temu. Končno so se pogodili: Mis-
souriju se dovolijo sužnji, v vseh državah severno od gotove meje
pa je sužnost prepovedana.  Tako so smatrali kongres za pristojno oblast
v vprašanju o sužnjih. Južne države, ki so tvorile še večino, so torej morale
delati na to, da pri prihodnjih novih državah vsaki državi brez sužnjev odgovarja

280

država s sužnji, da si tako ohranijo večino. To je šlo nekaj časa. Ko se je pa
pokazalo, da bodo prihodnje države vse severno od določene meje, je na jugu
nastalo mnenje, da kongres sploh ni pristojen, da bi odločeval v vprašanju zaradi
sužnjev, da se je mešal v pravice posameznih držav, in najvišje zvezno sodišče
je 1. 1857 to načelo potrdilo. Zdaj je nastal prepir. Začele so se zbirati moči, ki
so bile za pravice Unije nasproti pravicam posameznih držav, torej centrali¬
stični  privrženci nasproti p ar t i k u laris  t i č ni  m, Možje, ki so menili, da je
Unija v nevarnosti, ako se dajo posameznim udom tako dalekosežne pravice, so
tvorili republikansko  stranko. Ta stranka je zmagala pod vodstvom slavnega
državljana Abrahama Lincolna. Njegova izvolitev je bilo znamenje za odpad južnih
držav. Južna Karolina je začela, druge so sledile; meseca februarja 1861 so
sklenile posebno zvezo. Unija je bila razdeljena.

Z odločno besedo je Lincoln poudarjal v svojem nastopnem govoru meseca
marca 1861, da mora Unija ostati enotna za vsako ceno ; meseca aprila je iz¬
bruhnila vojska, ki je po silnih bojih odpadnike prisilila v zvezo, odstranila
sužnost ter južne države preustrojila po republikanskih načelih. Stranka nasprot¬
nikov, demokratična,  je bila torej stranka pravic posameznih držav, organi¬
zacija partikularizma, ne pa stranka, ki hoče zasužniti posameznika. Republi¬
kanci torej niso stranka svobode, in demokratje stranka suženstva, temveč prvi
so za enotno skupno oblast, drugi za pravice posameznih držav.
Od nekdaj so demokratje bolj razumeli malega moža. Načelo demokracije je pač
v tem, da čuva države zoper premoč Unije, torej tudi posameznika zoper izko-
riščujoče skupine, delavca zoper kapital, kmeta zoper premoč borze. Enako je
bilo tudi pri drugih vprašanjih.

Stranki imata torej svoja načela. Ime liberalna in konser¬
vativna  stranka ne pove ničesar. Konservativni sta obe, ker
Amerikanec je že tako ustvarjen, da se drži tega, kar se je obneslo.
Republikanci, kot centralisti, so bolj konservativni, ker njim gre
za to, da se ohrani skupna moč. Demokratje so pa bolj liberalni,
ker so dostopni novim idejam, nemirnim duhovom, ki pridejo s
predlogi, kako oslabiti osrednjo moč; zato ta stranka nikoli ne
pride do miru. Nasprotje se tudi ne more označiti z bogatini in
ubožniki.  Tudi demokratična stranka ima svoje milijonarje, in
republikanska ima med zamorci, torej med najubožnejšimi, svoje
privržence. Ako bi se stranki označili po evropejskih pojmih, bi
rekli, republikanci so realni  politiki, demokratje idealisti, sa¬
nj a vci.  Po teh načelih se odloči vsak državljan za prvo ali drugo
stranko. Za odločitev celih skupin se mora pa razlika iskati tudi
v zgodovini.

Boljši sloji na severu in zapadu so republikanski, na jugu demokratični; na
jugu gredo zamorci z republikanci, kot z osvoboditelji, in silijo tako belokožce v
demokratično stranko. Nižji sloji so pristopni raznim vplivom. Farmerji so pri¬
stopni bolj republikanski, mestni in tovarniški delavci demokratični, protestantje
so večinoma pri stranki republikancev, kot stranki strogih puritancev v Novi
Angliji, katoličani pri demokratih. Irci so kot katoličani hudi demokratje, Švedi
in protestantski Nemci republikanci. Ker se Irci zelo množijo, delajo posebno v
mestih republikancem hude preglavice. Najbolj republikanska država je n. pr.

281

Massaehusetts, a največje mesto, Boston, je demokratično, ker ima mnogo Ircev.
V mnogih zastopstvih menjata stranki v politični vladi, ker si držita precej rav¬
notežje.

Še nekaj  o politikih.  Stranki imata načela, morda jih pa
politiki nimajo? Strankarskim politikom ne manjka dobrih, častnih
načel. V prvi vrsti moramo omeniti njih prizadevanje, da uvelja¬
vijo v domovini strankarska načela in tako delajo
za prospeh ljudstva.  Kadar so na dnevnem redu le bolj teh¬
nična vprašanja, ne bo toliko navdušenja, A kadar gre za čast,
pravico in svobodo ljudstva, tedaj stoji vsak v stranki na svojem
mestu, in Amerikanec je tako strasten strankar, da se mu zdi na-

Slovenski ribiči v Minnesoti šotorijo ob jezeru.

sprotna stranka izrodek vsega zlega; tako nikoli ne zmanjka nrav¬
nih tokov za politično vodo. Političnim nagibom se pridružujejo
navadno še socialni.  Vsak stan, vsaka skupina, vsaka dežela
ima svoje težnje, in delati za te zahteve, je v bistvu politike.
Vprašanja o carini, dvojni denarni veljavi, o trustih, bankah itd.
so tesno spojena z gospodarskimi odnošaji in razburjajo 'duhove.
Enako je s socialnimi vprašanji. Zamorec, ki se bori zoper izjemne
zakone, se oklepa republikancev, ki so ga osvobodili, in v ožjem
okviru se borijo Irci, Švedi, Nemci, v novejših časih tudi Slovani,
za svoje zahteve. Vrhutega je Amerikanec izredno vdan svoji
stranki;  sinovi se pridružujejo očetovi stranki in ji ostajajo zvesti,
dasi se morda ne strinjajo vedno z njeno taktiko. Kjer sta le dve

282

veliki stranki, je mogoče vzdrževati strankarsko disciplino. Stranka
je Amerikancu domovina, ali je na pravi poti ali ne, ona ostane
njegova  stranka. „My country — right or wrong, my country!“
S tem ni rečeno, da ni takih, ki se odločujejo za gotovo
stranko le zaradi programa ali stališča, ki ga zavzame v kakem
perečem vprašanju, in med temi so jako značajni politiki. Brez teh
bi politično življenje izgubilo svojo živahnost, in politična vest bi
se poizgubila. Kljub temu je večina volilcev prepričana, da stranka
ne more obstati brez trdne organizacije, železnega reda in dobre

volje, da se manjšina brez¬
pogojno vda, kadar je govo¬
rila večina. Kdor hoče raz¬
mere zboljšati, mora to storiti
v stranki sami; kdor gre k
nasprotniku, ruši načelo o
večini in s tem podlago de¬
mokracije, Ko bi veljalo na¬
čelo „šviga-švaga“, bi mogla
premagana stranka v deželi
lahko uprizoriti vstajo, dočim
je Amerikanec po pravici po¬
nosen na mir, s katerim ljud¬
stvo sprejema pri volitvi za
predsednika odločitev večine.
Strankina zvestoba je Ame¬
rikancu znak zrele politike.

Amerikanec je dalje ro¬
jen politik.  Politično tak¬
tiko in tehniko razume že
vsak mlečnozobnež. Politika
ga oživlja; v politiki pride
v dotiko s svojimi somišlje¬
niki, tu se zave tudi naj-
zadnji farmer, da je enakopraven ud v veliki skupini. Velika na¬
rodna vprašanja se ne morejo ločiti od malih, krajnih, in ločitev v
stranki sega tudi do zadnje meje in do najbolj oddaljene prerijske
farme. Anglež strastno rad stavi;  preračuna obojne moči, končni
izid ga prijetno razburja, in otročje veselje ga navdaja, kadar je
na strani zmagalcev. Tako le moremo umeti razne parade, bakljade
in burne sprevode ob volitvah; vplivati hoče na „šviga-švaga-može“,
in ves zadovoljen je, kadar je dobil stavo v športni politiki. Tako
delujejo najvišji nravni motivi skupno s prav športnimi, da se mno-

283

žice neprestano udeležujejo političnega dela. Zato je pa Amerika
glede politične izobrazbe prva dežela na svetu.

Politizirati se pa v Ameriki ne pravi samo: glasovati, se po¬
svetovati za stranko. Volitve so na dnevnem redu in zahtevajo
mnogo dela pri organizaciji in agitaciji. Kdor ne pozna razmer, ni
poučen o perečih vprašanjih, se ne briga za kandidate in krajne
zahteve, je izgubljen, ker ga podere večina. Nikjer na svetu ne
zahteva politika tolikega truda, dela, žrtev, naporov kakor ravno
v Ameriki. Naravno je torej, da delavec pričakuje tudi
plače,  da se drugim nagibom pridružujejo še osebni.

Slovenci v Gilbertu, Minn. praznujejo dan neodvisnosti.

Kakšno plačilo  čaka amerikanskega politika? 0 časti, slavi,
vplivu ima Amerikanec svoje pojme. Vsekako odločuje pri mnogih
želja, da bi prišli v višjo službo, do časti. Predsednik, senatorji, od¬
poslanci pri tujih državah, ministri itd. imajo sicer nekaj plače, a
ta je tako neznatna, da nihče ne bo iskal take službe zaradi plače,
ker ta navadno niti ne zadostuje, in se je mnogo odličnih mož od¬
tegnilo takim službam, ker niso mogli zmagovati osebnih žrtev.
Politikov-milijonarje v sicer v Ameriki ne manjka. Kongres n. pr.
radi imenujejo „klub milijonarjev". Pri mnogih je torej merodajna
le čast, ne pa »vsemogočni dolar", kakor se mnogokrat čuje. Več
privlačne sile imata slava in socialni vpliv.  A tudi do „slave“
pride le težko kak politik, ker vsak uspeh je le uspeh stranke, s
samim govorjenjem se pa v Ameriki prav nič ne opravi. Vrhutega

284

zahteva politika, da mora vsak služiti kot prostak, torej se ukvar¬
jati s suhim delom krajne organizacije. Ostaja le še vpliv in de¬
narna odškodnina,  in to privede največ, žal, tudi nevrednih
elementov v politiko, posebno v nižjih slojih. Mnogim zastop¬
nikom je plača prva, politika, zastopstvo pa deveta briga. Vendar
so pa to redke prikazni. Umevno je, da se more službo zlorabiti
n. pr. pri zidanju šol, kadar dovoljujejo železnice, pri raznih za¬
konih, ki so škodljivi kaki drugi skupini ljudi, ki pa jih takoj zo¬
pet umaknejo, ako se prikaže dolar itd. Vse to je mogoče in se
dogaja, a se tudi kaznuje s strogo ječo. O tem govorimo še na
drugih mestih. Politiki se morejo torej le odškodovati s tem, da

dobijo službe, katere
oddaja zmagujoča stran¬
ka.  To se Amerikancu rado
šteje v zlo, a načelo samo
na sebi ni krivično,  in
kdor se tako pusti plačati,
ni brez načel, ni neznačaj-
než; tudi s korupcijo in mo¬
gočo zlorabo to nima ničesar
opraviti; Opozorim samo na
to, da tudi evropejske vlade
raznih naslovov, ekscelenc,
hofratov, križcev itd. ne de¬
lijo ravno opoziciji, temveč
onim, ki vlado podpirajo. Tudi
mnenje, da pridejo v službo
ljudje, ki niso za službo sposobni, ne velja pri Amerikancu. Njemu se
ne zdi prav nič čudno, da bi n. pr. kak trgovec ne mogel postati
vojni minister. Prepričan je, da z dobro voljo lahko vsak izpol-
nuje zaupano mu mesto. Sploh se pa mesta tudi ne oddajo kar
tja v en dan. Ravno tako je tudi z darovi za stranko.  Volitve
stanejo v Ameriki več nego kje drugje. Najrazličnejša sredstva
agitacije tudi tam niso zastonj. Treba je strankinega davka, do¬
neskov onih, ki od zmage nekaj pričakujejo. Velika obrtniška pod¬
jetja podpirajo torej politiko zaščitne carine, pivovarne politiko za
omejitev temperenčnega gibanja itd., z eno besedo, tudi v Ameriki
velja: „Politisch Lied ein garstig Lied", a vobče so politične raz¬
mere boljše, nego o njih v Evropi sodijo.

285

3. Predsednik in kongres.

redsednika voli vse ljudstvo na dobo
štirih let in ga morejo zopet izvoliti;
navada pa zabranjuje tretjo izvolitev.
Od mnogih strani zahtevajo, da bi
bila doba daljša, ker volitev prinaša
silno razburjenje med ljudstvo, in da
bi se prepovedala zopetna izvolitev.
Dejanske razmere pa so zoper tako
zahtevo. Volitev predsednika je pri¬
lika, da se odločuje ljudstvo za nova
vprašanja, ko se zaveda, kakšno moč
mu je ustava dala v roke. Nravni
dobiček večkratnih volitev prekaša
vse izrodke, ki so neločljivi od vo¬
lilnega gibanja.

Predsednik ima pravice in dol¬
žnosti v notranjih in zunanjih zadevah, v notranjih več pri upravi nego pri zakono¬
daji. Poveljuje na suhem in na morju, nastavlja zastopnike pri tujih vladah, kon¬
zule, sodnike pri najvišjem sodišču in vse višje zvezne uradnike; skupno s senatom
sklepa pogodbe s tujimi vladami in sprejema njih zastopnike. On ima pravico,
da s svojim „veto“ vrne kak zakon kongresu in tak zakon more le obveljati, ako
ga zopet sprejmejo z dvetretinsko večino. On sklicuje poslance in je dolžan spo¬
ročati jim o političnem stanju v državi ter jim priporočati nova sredstva. On
pomiloščuje in varuje posamezne države, ako same ne morejo zmagati težav.
Tudi pri teh pravicah je duh amerikanske ustave zajezil vsako zlorabo. On po¬
veljuje v vojski, a vojsko sme napovedati le senat; on sklicuje senat, a ne sme
predlagati zakonov; on imenuje ministre, ti pa nimajo sedeža v zastopstvu itd.,
torej ne more uganjati samovoljne politike, dokler vrši svojo dolžnost. Ako je ne,
ga čaka „impeachment", tožba zaradi zlorabe službene oblasti. Tako so tožili pred¬
sednika Andrewa Johnsona, a je bil oproščen. Torej ni prilike, da bi se postavil na
čelo vojaštvu ali druhali, niti na čelo milijonarjev in proglasil n. pr. monarhijo.

In vendar ima ta mož silno oblast. Tisočero uradnikov, ki jih je nastavil
njegov prednik, odstavi lahko s samim podpisom, in nobeden se ne nastavi, ako
ga on ne izvoli. Lahko se protivi vsakemu zakonu s svojim „veto“ in s tujimi
vladami obravnava tako dolgo, da senat nima več dveh potov, torej lahko senat
prisili do vojske. In če je vojska pred durmi, raste njegova moč vsako uro ; ker
tirja ustava od njega, da mora skrbeti za postavnost javnih zadev, more in mora
postati v notranjih nemirih pravi diktator. O Rooseveltu n. pr. so govorili, da je
imel v vprašanju zaradi Filipinov moč, kakršno ima drugače le ruski car. Trdno
pa stoji tudi v miru. Njegovo ministrstvo je neodvisno od parlamentarne politike;
predsedniku lahko oponirajo, a ne ministrom. On je v višji meri zastopnik ljud¬
stva nego kongres. Vladar, ki pride v nasprotje s parlamentom, se mora razdvojiti
tudi z ljudstvom. Amerikanski predsednik je pa zastopnik ljudstva nasproti raz¬
dvojenemu kongresu — moralična moč je na njegovi strani, on je ljudska volja in
njegov „Veto“ je vest vse države.

286

A kdo postavlja tega moža na tako silno važno mesto ?

Ustava zahteva, da mora biti kandidat v Ameriki rojen, 35 let star in naj¬
manj 14 let bivati v Zedinjenih državah. Način volitve je pa jako zamotan. Glavna
določba je: Vsaka država izvoli volilne  može, katerih število se ravna po šte¬
vilu prebivalstva, in ti izvolijo predsednika. Volitev torej ne izhaja naravnost iz
ljudstva. Prvotno so s to določbo nameravali najti bolj sposobne volilne može,
ki bi laže izvolili pravega moža. Večinoma se pa to upanje ni izpolnilo, ker
vsakega volilnega moža izvolijo, da voli tega in tega predsednika, in v sto letih
se še ni zgodilo, da bi bil kak volilni mož „zlorabil“ zaupanje. Neposredna vo¬
litev je postala posredna, in kadar so izvoljeni volilni možje, je izvoljen tudi že
predsednik. Pri tem načinu tudi ni mogoče, da si ljudstvo samo izvoli kandidata.
Še vedno sta bila dva, ker ljudstvo je razdeljeno, kakor smo videli, v dvoje ve¬
likih strank. Volitev predsednika je za vsako stranko veliki dan, da pokaže, kaj
je za strankine namene storila. Pri glavni skupščini denejo razne strankine kan-

The White House — Bela Hiša v Washingtonu, D. C.

didate, za katere se je delalo, pisalo, intrigiralo ves čas, na rešeto, in za kogar
je večina, ta je strankin kandidat, in če zmaga stranka, zmaga tudi on. Organi¬
zirano ljudstvo in predsednik tvorita torej le eno skupino. Ljudstvo je podlaga,
predsednik je zgornja stavba.

Prav brezpomembno je mesto podpredsednika.  On je le
zaradi lepšega. Sicer predseduje senatu, a pri obstoječih razmerah
je to predsedstvo samo častno ime brez vpliva, in ker je pred¬
sednik navadno mož najboljših let, je tudi le slučaj, da pride on
na njegovo mesto; nikoli pa še ni bil kak podpredsednik izvoljen
za predsednika, kakor je skoraj navada pri državnih podguvernerjih.

Predsedniku stoji ob strani kabinet.  On si izvoli svoje sveto¬
valce, kakor mu drago, popolnoma neodvisno od političnih in stran¬
karskih vplivov. Prvi med ministri je državni tajnik,  minister
zunanjih zadev, ki predseduje kabinetu, ako sta predsednik in njegov

287

namestnik zadržana. On je odgovoren za zastopnike in konzule in
obravnava z zastopniki tujih držav, vodi tudi posle, kadar obrav¬
nava predsednik s posameznimi državami, objavlja zakone in pod¬
pisuje predsednikove naredbe, z eno besedo, on je nekakšen državni
kancelar, in njegov vpliv je odločilen pri zunanji politiki.

Drugi v vrsti je finančni minister,  nekako predsednik
državne banke, ki jo nadzoruje kongres. Tretji je vojni minister,
potem pride pravosodni,  za njim poštni  in na šestem mestu
minister mornarnice.

Pennsylvania Ave. Washington, D. C.

Minister notranjih zadev  ima mnogo pod seboj. Na uk in
vzgojo nima dosti vpliva, ker spada to v področje posameznih držav;
večje važnosti je pokojninski oddelek — Amerika plačuje okoli
140 milijonov dolarjev za vojaške pokojnine — oddelek za patente,
katerih na leto oddajajo okrog 30.000, potem je železniški, indi¬
janski in zemljepisni oddelek. Poljedelski minister  ima tudi
vremenski oddelek, kemične, botanične in zoologične naprave.
Najzadnje je ministrstvo za trgovino in dela,  kateremu
pripadajo oddelki za zadružništvo, delo, ljudsko štetje, statistiko,
naseljeništvo in za ribarstvo. V delokrogu ministrstev je okoli
240.000 uradnikov, ki so pod predsednikom v narodni službi ter
neodvisni od vlad posameznih držav.

288

Od „Bele Hiše“ vodi krasna ulica do ,,Kapitola“; tu je sedež
narodne zakonodaje, „senata“ in „hiše“  (zbornice poslancev), ki
tvorita kongres.  V senat voli zakonodaja vsake države po dva
zastopnika na dobo šestih let;  od teh izločujejo vsako drugo leto
eno tretjino, tako da obstoji senat že od začetka Unije. Ude ,,hiše“
voli ljudstvo; njih število se ravna po prebivalstvu, ki ga štejejo
vsakih deset let. Senatorjev je zdaj (1. 1912.) 96, poslancev 435. Se-
natorstvo je v Zedinjenih državah najvišja politična čast- Navadno
izvolijo stare, izkušene može; bogastvo igra važno ulogo, a le ono,
katero si je kdo pridobil po bistrem umu. Priimek „Klub mili¬
jonarjev",  ki ga dajajo večkrat senatu, je opravičen. V ,,hiši“ se
zrcali ljudstvo, in tu vlada večja različnost. V obeh kamorah pre¬
vladujejo pravniki.

Kako deluje kongres ?

Kongres odločuje na podlagi posvetovanja v odsekih,  ali naj se sprejme
kak zakon, ki so ga predlagali udje kongresa. Glavno delo je v odsekih. Pristno
amerikanska  je določba, da ne predlaga vlada, in da ministri
pri kongresu nimajo nobene besede.  Celo predsednik more pri otvoritvi
kongresu poslati le ..poslanico", izražati svoje želje, a ne sme ničesar predlagati.
„Hiša“ ima pred senatom še to prednost, da morajo priti vsi predlogi, tičeči se
denarja, iz njene srede. Kdor plača, ima tudi pravico, da odločuje prvi, kam se
denar daja.

Pot, preden postane kak predlog, katerih je v vsakem zasedanju okrog
15.000, veljaven zakon, je dolga. V „hiši“ ima predsednik — „Speaker“ — skoraj
neomejeno oblast. Vsaka obstrukcija je nemogoča. Govorijo zelo malo, ker drugi
„del“ govora, ki ga poslanec nikoli ni govoril, tiskajo v poročilu in razdeljujejo
med volilce. Ker se vsak poslanec hoče izkazati pred volilci s kakim uspehom,
je raznih „bills“-predlogov nebroj. Vsak se šteje za srečnega, ako se res more
ponašati s kakim zakonom, dasi morda ta prav nič ni podoben njegovemu prvot¬
nemu predlogu, ker so ga tako ..pristrigli" na dolgi poti skozi kongres.

V „hiši“ ne manjka včasih ostrih besed, ker glavni stranki si pogostoma
prav pošteno poveta svoja mnenja in nazore. „Senat“ je pa hiša „miru in sprave",
sprave namreč, ker se mora tu delati le po spravah in kompromisih. En sam glas
vrže lahko vse. Ravno ta mir pa je dostikrat vzrok, da senat zatisne oči docela.
Pravijo, da v novejši dobi veliki kapital posebno pospešuje ta — mir! S tem ni
rečeno, da bi vladala v Kapitolu podkupljivost, ko je toliko potov, katerih ne
more zaslediti nobena ..preiskava", naj je še tako vestna. Strankarstvo vlada tudi
v kongresu prav močno. Marsikateri zakon je „padel v vodo", ker ga nasprotna
stranka ni privoščila večini. Vendar je pa boj stvaren in strankarstvo jenja, kadar
gre za narodno čast. Amerikanski kongres stoji brezdvomno nad evropskimi
..zbornicami". Tam manj govorijo, a več delajo, in kar je posebne važnosti, tam
ni prepirov z vlado, ker Amerikanec bi kakega ministra ne mogel trpeti.

F

289

4. Pravosodje.

sak narod ima svoje pravno življenje.
Amerikansko pravosodje ume kve-
Čemu nekoliko Anglež, drugim na¬
rodom je malo umevno. Najbolj raz¬
očara Evropejca način, kako se vrši.
Amerikansko pravo ima tri vire.
Razen države Louisiana, kjer velja
še „Code Napoleon" iz francoskih
časov, vlada drugje povsod „Common
Law“. Zakone drugih držav spraviš
lahko v primerno knjižico, „Common
Law“ pa obsega več sto zvezkov!
V Evropi „pravo“ delajo in zapisu¬
jejo, v Ameriki pa je pravo „zgodo-
vinsko", ker pravo postane vsaka
razsodba kakega sodnika v predloženem slučaju; po tej razsodbi
se morajo ravnati vse poznejše. Amerikanski sodnik šele naredi
pravni zakon po svoji vesti; kadar je pa sodba izrečena, postane
izrek veljaven za vse poznejše slučaje, ako ga ne odpravi kaka
višja odredba. Amerikansko pravo raste kakor raste in se razvija
vsak živ jezik, evropejsko pravo pa je podobno umetnemu jeziku.
Umevno je, da ima pravnik ali odvetnik v Ameriki veliko večji
delokrog, ker vpliva na sodnika po že kdaj izrečenih sodbah. Na
ta način se je v ljudstvu izcimila živa pravna zavest. Bolje je, da
trpi celota, nego da bi se komu delala tudi le najmanjša krivica,
ali se omejila nedotakljiva osebnost.

Drugi vir je zakonodaja po večini ljudskih zastopnikov. Zakoni,
ki jih sklepa kongres ali zastopstvo posameznih držav, obsegajo
celo vrsto možnih slučajev, ki so potemtakem rešeni. Te ,,Statutes"
zapišejo v pravno knjigo dotične države, in s tem se odpravijo vse
prejšne nasprotne odločbe. Razvidno je iz tega, da je amerikansko
pravo zelo raznolično, ker vsaka država dela svoje „Statutes“.

Enoten vir amerikanskega prava je pa tretjič ustava.  Do¬
ločbe ustave so nad vsakim zakonom in noben kongres ne more
odpraviti kake ustavne določbe. Da se izpremeni ustava, je treba,
da govori vse ljudstvo.

Za zvezne zakone so zvezna sodišča: Najvišje sodišče-Supreme Court of
the U. S., 9 okrožnih (Circuit Courts) in 55 okrajnih sodišč (District Courts). Sodnike
imenuje predsednik in senat potrjuje imenovanja. Poleg tega ima še vsaka država
svoje višje državno sodišče, tako tudi vsak „county“ svojo sodnijo za hudodelstva
(Recorders Courts). Za manjše prestopke so mirovni sodniki (peace-juge).

19

Amerika.

290

Ustava določuje, da nobenega hudodelnika ne smejo obsoditi brez porot¬
nikov; preden pa pride pred porotnike, mora poseben „jury“ dvigniti zoper njega
obtožbo. Eno porotno sodišče se mora torej prepričati, ali je opravičen kak
sum, preden more soditi drugo porotno sodišče. Nihče ne sme biti obtožen dva¬
krat zaradi istega prestopka; nikogar se ne sme siliti, da priča zoper samega
sebe; vsakdo ima pravico, da pride pred „jury“ onega okrožja, kjer se je dogodila
hudobija, da ga postavijo pred pričo, ki zoper njega izpove, da si izbere zago¬
vornika, da prisilijo k pričevanju one, ki izpovedo olajševalno ali ugodno. Lastnina
in prostost se ne smeta kršiti, preden se ni vršil pravi proces. Te določbe delajo
pravosodje enostavno.

Društvo sv. Jožefa št. 76 J, S. K. J. v mestu Oregon City, Ore.

Kljub temu pa ne manjka nevarnih vrtincev, ki suvajo ladjico
pravosodja semintja. Pri vseh vročih spopadih pa ni trpela nikoli
narodna pravna zavest. Močno sidro v vseh viharjih je bilo vedno
„Vrhovno zvezno sodišče — Supreme Court" v Washingtonu, Kadar
govori večina teh devet sodnikov, nastane mir v Ameriki, dasi je
morda divjal najhujši vihar! Amerikanec je ponosen na svojega pred¬
sednika, na ministre in kongres, a njih odredbe mnogokrat ne ostajajo
brez pikre kritike. Z neskaljenim spoštovanjem pa govori o razsodbah
deveterih mož, ki sedijo v črnih haljah med grškimi stebri Kapitola,
ker dobro ve, da ima ponosna Unija tu svojo najboljšo zaslombo.

291

5. Razna politična vprašanja.

politiki prinaša vsak dan nova vpra¬
šanja, Dnevna vprašanja nas ne mo¬
rejo brigati, temveč le vprašanja, ki
značijo v amerikanizmu nekaj stalnega.

Amerikanci skoraj ne poznajo
cerkvenega, kulturnega  vpra¬
šanja. Cerkev je zadovoljna, da je
prosta, in v državi se še ni porodila
želja, da bi to stališče izpremenili.
Tupatam se prikaže stremljenje, da
bi zajezili vedno večji vpliv dobro
organizirane katoliške Cerkve, a ti
poizkusi se vedno zopet izgube. Nekaj
viharja so povzročili mormonci, a tudi
ta se je polegel. Dalje nimajo bojev
z vlado,  ker vlada je ljudstvo samo.
Včasih pride do kake praske med zakonodajno in izvrševalno
oblastjo, tudi med predsednikom in stranko, ki ga je izvolila, a vse
se poravna hitro, kadar odloči volilni listek. Navskriž moreta priti
le vlada in javno mnenje, ki ima v Ameriki veliko moč. Socialna
demokracija kot politična moč v Ameriki ne bo prišla do veljave.
V ospredju so sploh vprašanja gospodarskega  značaja. Srebrna
veljava je pri dveh volitvah razburjevala duhove; zdaj je pokopana.
Na dnevnem redu so zdaj vprašanja otrustih,  o velikih stavkah,
ki kažejo hud boj med delavstvom in kapitalom, o namakanju
suhih pokrajin, o davkih, o gruntu, o bankah, o ome-
jenju opustoševanja gozdov.  Velika politična vprašanja so
v zadnjih desetletjih popolnoma utihnila.

Pač pa ima Amerika še mnogo socialnih vprašanj. Žensko
vprašanjeješe  nedotaknjeno, vedno večje siromaštvo  v velikih
mestih — Slums v New Yorku in Chicagu! — na eni, in nesmiselna
razkošnost milijarderjev na drugi strani, zahteva z železno silo
rešitve. Najboljše moči si prizadevajo, da bi pospešile amerikansko
vedo in umetnost,  poglobile ljudsko izobrazbo  po šolah,
knjižnicah in muzejih, zboljšale kaznilnice, razširile ubož¬
nice in sirotišnice,  poglobile zmernostno gibanje  in ga
očistile fanatičnih prismod, odpravile ono kulturno sramoto, katero
časniki imenujejo „the vice" itd.

Mnogo preglavic dela Amerikancem naseljevanje.  Že pred 50 leti se
je dvignila stranka „Knownothings" zoper „forelgners“ — tujce, a vprašanje o

19*

292

sužnjih je prenapetneže zadušilo. Neko nasprotje pa ni nikoli utihnilo. Zakon iz
1. 1885, ki izključuje pogodbene delavce, je hotel zaščititi amerikanske delavce
pred konkurenco, dasi so drugi poudarjali, da ravno nove moči pospešujejo novo
obrt. Prepirali so se semintja in nazadnje prišli do zaključka, da se morajo

zavrniti vsi, ki „bi prišli javnosti
v nadlego", torej slaboumni, izpri¬
jeni, zločinci. Ta pojem je pa seve
jako raztegljiv! Nasprotstev ne bo
nikoli manjkalo. Nravno-socialni po¬
misleki, ki jih dandanes navajajo
zoper „tujce“, so obstajali že prej
zoper Nemce in Švede. Amerika je
imela dozdaj od naseljevanja le do¬
biček in prostora je tam še za
milijone.

Edini črni oblak na ob¬
zorju amerikanske javnosti je
vprašanje o zamorcih.
Druga „narodnostna‘‘ vpraša¬
nja bodo izginila, kakor se
razprši megla pred solnčnimi
žarki. Mnogo razmotrivajo o anarhistih, o amerikanskem
vojaštvu in mornarnici, o pošti, o novih ministerstvih.
Najvažnejše, a tudi najtežavnejše je ,,The Civil S e rvic  e R e f o r m“,
vprašanje, kako odtegniti gotova uradniška mesta vplivu politike
in nastavljati le strokovnjake. V zunanji politiki hodi Unija pota
miru in nravnih vzorov.

Votel štor blizu naselbine Black
Diamond, Wash.

Fotografiral A. J. Terbovec.

Cleveland, O.: Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Orel“.

Waukegan, 111.: Društvo vitezev sv. Jurija.

Četrti del.

Amerikansko duševno in socialno

življenje.

i. Duh izpopolnitve.

merikanci so se dolgo le učili in po¬
snemali. Imeli so toliko opraviti z
vsakdanjim življenjem, da se niso
mogli poglobiti v vprašanja, za ka¬
tera je treba mnogo časa in truda.
V primeroma kratkem času pa so
zelo napredovali; njih državno in
družabno življenje je postalo vzorno,
njih trgovino in obrt občuduje ves
svet. O uspehih na polju dušev¬
nega življenja, o napredku v umet¬
nosti in znanstvu je bilo dolgo časa
le malo kaj slišati, in šele v najno¬
vejši dobi so storili velikanski korak
naprej tudi v tem oziru. Stremljenje
njih duševnega življenja je od nekdaj
merilo na notranjo izpopolnitev
posameznika. Razlog temu je iskati v onem puritanskem duhu, ki
je odnekdaj prevladoval tudi v javnem življenju. Novoangleške
države so tudi na polju duševnega, idealnega življenja igrale važno
vlogo in mesto Boston  je še danes središče duševnega življenja.
Nova Anglija je dom puritanizma in ta hoče, kakor pravi že ime,

294

čistost. Čisto vero, čist značaj, čisto življenje, to zahtevajo pu¬
ritanci. Človek ne živi, da bi se kratkočasil, temveč, da izpolnuje
dolžnosti. Življenje ima vrednost in veljavo le, ako ga prešinja duh
nravnega stremljenja; izpopolnitev je velika naloga, ki vse obvla¬
duje. Umetnost, znanost, poezija pri takem mišljenju niso vrednost
same na sebi temveč le pripomoček, da vzgajajo polnovredne ljudi.
Ta duh stremi bolj po tem, da se vzgajajo posamezni nego da se
proizvajajo duševni umotvori, in posamezniku ni toliko mar, da se
izpopolnita znanost in umetnost, temveč da se on izpopolnuje po njih.

Drugi vir duševnega življenja more biti koristnost,  izpo¬
polnitev za praktično življenje, torej u til a rižem,  ki se je od
nekdaj na Amerikancih opazoval. Umetnost in znanost naj služita

le ljudem. Tudi to stremljenje
meri na izpopolnitev občnega
blagostanja; to je prvo in bist¬
veno, šele drugo in stransko
je naraščaj narodne duševne
omike, umetnih in znanstvenih

Krivično bi bilo trditi, da Ame-
rikancu manjka vzorov, navdušenja
za višje mislil Nasprotno; marsika¬
tera novost kaže in priča o vzornem
mišljenju in delovanju. Ali ni njih
ustavno življenje veliko delo ? In
osvobojenje sužnjev ? Res hodijo Ame-
rikanci tudi tu nekako nove poti, ki
so starejšim narodom neumljive, in duševno življenje trpi vsled splošnega drvenja
za dolarjem.  To pa ni v njih naravi, ampak v okoliščinah, in Amerikanci sami
pripoznavajo, da je to napaka. Neki „kramarski“ duh prešinja celo pouk; malo
jih je, ki študirajo, da bi nekaj znali, in ne, da bi si s tem nekaj pridobili. Ako
pretežna večina drvi za dolarjem, se veliki duhovi res težko zdržijo na idealni
poti. Na drugi strani pa ravno svetli dolar  pospešuje tudi duševno delovanje.
Amerikanski meceni in velikodušni pospešitelji umetnosti se morda preveč ba¬
hajo,  a kdor pozna amerikanske zbirke in svote za umetnine, bo moral pripo-
znati, da je dolar marsikaj storil. Amerikanec rad potuje, si rad vse ogleda, hoče
vse imeti in sicer vse najboljše. S tem je prišlo marsikaj tujega v domačo omiko.
Novejša doba je pa prinesla odpor, ker se je okrepila amerikanska narodna zavest;
samostojno duševno življenje in delovanje je v novejši dobi silno hitro naraščalo.
Doba posnemanja je minila, kaže se pač še tuji vpliv, a tudi samostojnost ame-
rikanskega duha.

proizvodov.

295

2. Vera in cerkev.

„Vem, da so mnogi Amerikanci, dasi
niso katoličani, boljši nego mnogi Evropejci,
ki se imenujejo katoličane."

Pij X. kardinalu 0' Connelu 1.1912.

merikance moramo prištevati vernim
ljudstvom. Poleg zmisla za politično
prostost je Amerikancu prirojen čut
za resnost življenja, za izpolnjevanje
dolžnosti, za spoštovanje vsega, kar
spoštujejo drugi. Večina naseljencev
je tudi prišla v Ameriko, da ohrani
svojo vero in te se je oklenila tembolj,
ker so bili prišleci neovirani, na pro¬
stih tleh. Prvi naseljenci so morali
trdo delati; imeli so malo užitkov in
so bili v samotnih krajih. Poleg tega
so imele žene vedno velik vpliv, in
praktičnega se je izkazal Amerikanec
tudi v tem, da se je poprijel tegk, kar
mu koristi, kar ga dviga v vsakdanjem
življenju. Versko naziranje ima svoje
netivo v individualističnih nazorih o življenju. Skozi nebeška vrata
more iti le posameznik. Čim bolj se je versko prepričanje ukoreninilo
v duši posameznikov, da je časno življenje le priprava na večno, tem
globokejša bo tudi zavest, da kratka pot do smrti ne more biti edini
namen človeka, da mora vse služiti nekemu višjemu življenju. Ne¬
smrtnost se pri takem prepričanju morda preveč poudarja, a ljudstvo
s takim naziranjem bo napolnjeno z vernostjo. Verno je amerikansko
ljudstvo v resnici od časa, ko so prišli prvi „romarji“, do današnjega dne.

Kardinal Gibbons  iz Baltimora je ob petindvajsetletnici svojega kardina-
lata (1.1911) govoril o verskem naziranju pravega Amerikanca tako-le:

..Republiko Zedinjenih držav smatram za dragoceno dedščino človeštva in
vsak državljan je dolžan, da podpira vlado z vestnim izpolnjevanjem njenih za¬
konov in čistim zasebnim življenjem. Ako hoče biti naša vlada stalna, mora sloneti
na večnih temeljih pravičnosti, resnice in poštenosti, in ti temelji morajo najti
svoje priznanje pri najvišjem Bitju, ki jih vodi in čigar previdnost čuva nad usodo
narodov. Ko so bili ustanovitelji naše nesmrtne ustave nekoč zbrani, se je Be¬
njamin Franklin pritožil, da večtedenska posvetovanja niso imela dosti uspeha.
.Potratili smo mnogo dni pri brezplodnem posvetovanju. Tavali smo v temi, ker
nismo imeli luči od Očeta luči, da bi razsvetlil naš um. Star sem že in čimdalje
živim, tembolj sem prepričan, da Bog vlada usodo človeštva.  In kakor
brez njegove volje ne pade noben vrabec na zemljo, tako se tudi noben jastreb
ne more dvigniti brez njegove pomoči in podpore!' Franklinove besede niso padle

296

na nerodovitna tla. Donesle so sadove. Našo vlado so do današnjega dne
prešinjali krščanski nazori. To se kaže, kadar vpeljavajo novega predsed¬
nika, in pri zasedanjih kongresa, ki ga otvarjajo z molitvijo. Krščanski Gospodov
dan pripozna in posvečuje vsa dežela. Vsako leto izda predsednik oklic za za¬
hvalni dan. Res je, da v tej deželi ni uradne zveze med državo in cerkvijo.
Iz tega se pa ne more sklepati, da si cerkvena in posvetna oblast nasprotujeta.
Obe hodita po vzporednih potih in druga drugo podpirata. Država ščiti duhovske
vladarje, ne da bi se vmešavala v svete pravice vesti. In cerkev jo podpira pri
izpeljavi zakonov z nravnim in verskim vplivom. Bojim se, da ne pripoznamo
dosti hvaležno skrbi najvišjega zveznega uradnika in najvišjih njemu prideljenih
uradov pri izpolnjevanju njih uradniških dolžnosti. Njih skrb je visoka cena, s
katero se nam plačuje domači mir in red v deželi. Vsi, duhovniki in lajiki, smo
dolžni, da podpiramo predsednikove roke, kakor sta jih podpirala Aron in Hur
Mojzesu. Vedno se hočemo spominjati, da so naš prvi uradnik in njegovi pod¬
ložni poverjeni služabniki božji, ki izvršujejo svoje posle v njegovem imenu, in
da mora biti naša dolžnost in naše veselje, da jim pomagamo z vsemi sredstvi
naše oblasti pri vladanju in nadzorovanju usode naše slavne ljudovlade."

Ali se pa more v resnici reči, da
je Amerika verna ? Ali se ne čuje
mnogokrat, da je amerikanski bog le
dolar ? Ali ne vlada v deželi verska
mlačnost? Prvi vtis dokazuje res ravno
nasprotno. Pred vsem se Amerika ne
briga za cerkev; država je popolnoma
ločena od cerkve. Pridigarji ne delajo
državnih izkušenj, javne šole nimajo

„Piknik“ na Long Islandu, N. Y. veronauka, milijoni ne pripadajo nobeni

cerkvi, nižji sloji so mnogokrat izvun
vsakega cerkvenega vpliva. Člen 6. ustave naravnost prepoveduje,
da bi se smelo pri oddaji kake javne službe ozirati na vero in prvi
amendement pristavlja, da kongres nikoli ne sme narediti zakona,
ki bi vpeljal kako vero ali zabranjeval proste verske vaje. Tako
je tudi v posameznih državah. Cerkev nima nikjer od države za¬
slombe. Država gleda na to tako strogo, da mora pri vsakem de¬
setletnem štetju številke o „veri" dobiti od posameznih verskih
družb, ker država nima pravice pri štetju vprašati po veri.

A ta verska nebrižnost je le navidezna.  Celo določbe ustave
govorijo nasprotno.

Države, ki so se združile, so bile polne verskega duha. Protestanti in ka¬
toličani so šli iskat v Novi svet versko prostost in so trpeli preganjanja zaradi
vere. Novoangleške države so imele naravnost teokratično ustavo, in v Viržiniji
jih je dobil s korobačem, kdor je dvakrat izostal iz cerkve in tretjikrat je bil
kaznovan s smrtjo. Ko so se države odtrgale od Anglije, je večina prebivalstva
naredila svojo vero za državno ter postavila verske zadeve v ospredje.

Ako je kljub temu obveljal Jeffersonov predlog, da se država in cerkev lo¬
čita, tako to ni prišlo iz nebrižnosti ali verskega sovraštva, temveč ker so se hoteli
izogniti verskim bojem. Ko bi bili eno cerkev naredili za državno, bi to pomenjalo

297

tlačenje druge. Ločitev pomenja v Ameriki torej le, da se je cerkvi
dala popolna prostost. Ločitev se tudi ni izvršila kar naenkrat. Nova Anglija
je pospeševala kalvinsko cerkev še dolgo, in država Massachusetts je vpeljala
šele 1. 1833 versko ravnopravnost. Kar danes države v tem oziru še storijo, je
to, da izdajajo posamezne določbe glede bogokletstva in motenja službe božje,
potem da pripoznavajo, a ne zahtevajo cerkvene poroke. Združenje se morda
kaže tudi v tem, da predsednik izdaja naredbe glede vsakoletnega zahvalnega
dpeva (Thanksgiving Day), ali določuje v časih javne sile spokorne in molitvene
dneve, in da zakonodajna zborovanja vsak dan otvarjajo z molitvijo. Čut za ne¬
odvisnost gre tako daleč, da se ljudstvo takoj dvigne, ko bi katerakoli verska
skupina pričela kako politično mešetarenje in podpirala n. pr. pri krajnih volitvah
stranko, ki bi javne denarje dajala napravam dotične skupine ali cerkve.

V West Allisu, Wisc., zidajo slovensko cerkev.

Pravno stališče cerkve je torej ono velike za¬
sebne družbe; nihče ni prisiljen, da bi se moral pridružiti kaki
cerkvi. Vsaka cerkev se more organizirati, nastavljati svoje slu¬
žabnike, oskrbovati premoženje, in morebitni prepiri spadajo pod
meščansko pravo kakor vsake družbe. Zahteva se neko nadzorstvo
kakor pri družbah, a tekmovanje je neomejeno, in posameznik
stoji nasproti cerkvi na stališču pogodbe. Lahko kdo poreče: ,,Tako
stališče je kšeft, tlačenje, oskrumba," in vendar: Noben katoliški
škof in noben protestant ne želi izpremembe.

Poglejmo nekaj nasledkov  tega stališča. Cerkve nihče ne more sumni¬
čiti, da pride do uspehov le po državni podpori. Karkoli stori,
stori iz svoje lastne moči.  Uspeh se oplemeni, vse stremljenje je ločeno

298

od političnih prepirov, vse se obrača k vzorom. Nadalje odpade sum, da cerkev
posega v svobodo posameznika.  Vera je v resnici privatna zadeva. Nihče
se ne sili, da se pridruži kaki cerkvi. Kdor to stori, stori prostovoljno in se s tem
podvrže njenim določbam, se zaveže, da hoče prispevati za cerkvene in bogoslužne
stroške. Nihče ne plačuje javnih davkov za kako cerkev, nikomur se ni treba pod¬
vreči duhovni oblasti, ako te v vesti ne pripoznava. Po ločitvi cerkve od države
je postala vera zadeva družbe.  To je bila velikanska pridobitev. Ker
stopa država v ozadje ali čisto na stran, pride na njeno mesto družba.  Dokler
vlada neki zunanji pritisk, bo socialna družba na znotraj malomarna, a takoj kaže
vso svojo moč, kadar zapazi, da ni pritiska, in da je odločitev v njenih rokah.
Izcimil se je neki pritisk, ki je hujši od državnega in vendar ne krati svobode,
ker to, da kdo pripada h kaki socialni družbi, torej k cerkvi, ni že dano dejstvo,
ampak smer stremljenja in časti. Ta družabni pritisk bi se seveda ne bil mogel
razvijati, ko bi prebivalstvo ne imelo verskega čuta, vernosti.  Ker so Ame-
rikanci veren narod in so cerkvenost povzdignili v socialno zahtevo, ima ameri-
kanska cerkev najugodnejši pogoj za uspevanje.

Zveza med cerkvijo in družbo se kaže najbolj pri raznih sektah.  Pred
Bogom smo vsi demokrati; najmanj demokratičen je pa Amerikanec na cerkvenem
polju. Tega ne vidiš samo na cerkvenih stolih, temveč tudi na sektah samih.

Episkopalci, metodisti, unitarci tvorijo
socialno različne skupine, in v eni de¬
želi so ti, v drugi zopet oni v ospredju;
a ravno, ker se naslanjajo na gotove
skupine, med seboj dobro izhajajo, zakaj
vsaka skupina ima svoje polje. Ker jih
je veliko in je razloček med njimi ve¬
čini celo nepoznan, — saj se n. pr. ho¬
čejo med mnogimi zamorskimi sektami
razločevati „afrikanski episkopalni me¬
todisti" in „črni episkopalni metodisti"
— se ublažijo nasprotstva, posebno ker
Amerikanec ni zavisten in privošči vse
dobro tudi bližnjemu. Skupni sovražnik
je brezbožnik, bogotajec, ateist.

Socialna družba podpira verske zahteve: cerkev čislajo, v hišah vlada
vernost, služabnike cerkve spoštujejo, službo božjo dobro obiskujejo. Sicer se
mnogo piše o hinavščini, ako se bere ali sliši, da otvarjajo in zaključujejo slav¬
nosti, pojedine, zborovanja z molitvijo; a vse ni farizejstvo, če je v deželi in družbi
toliko vernosti. Kdor pozna Ameriko, ve, da se tam govori prvič o „businessu“,
drugič o veri, in potem pride šele politika na vrsto. Če bi ne bilo vernosti, kako
bi moglo izhajati do 1000 verskih in nabožnih časnikov v milijonskih izdajah?
Tudi verski izrodki, kakor spiritizem, se morejo razlagati le iz vobče razširjene
vernosti prebivalstva.

Beseda ..služabnik cerkve" ima veliko veljavo. Ko je umrl znani ..pridigar"
Filip Brooks, je žalovala vsa dežela, in če izpregovori o kakem perečem vpra¬
šanju kardinal Gibbons ali nadškof Ireland, gre sodba od ust do ust. Tako je
tudi v malem krogu. Amerikanec je tudi kot pridigar ..praktičen" in zna zanimivo
govoriti, da ljudje radi prihajajo v cerkev, akoravno pri tem ne manjka kome¬
dijantov, ki prinašajo vedno „najnovejše“. Propoved pa ni vse. Ako hoče družba
občino priklopiti cerkvi, sega tudi po versko indiferentnih sredstvih, ki končno

299

vendarle tudi koristijo nravnemu stremljenju cerkve. Kdor gre v cerkev zaradi
lepega petja, mora poslušati tudi propoved, in kdor se oklene cerkve, da se
udeležuje njenih posvetnih zabav, se s tem odteguje frivolnim veselicam brez¬
verskih krogov. Tako je postala cerkev središče socialnega življenja in vsaka cerkev
ima svoje „Fairs“ (veselice), „Salons" (družinske zabave), ki so drugod neznani.
Na deželi in v malih mestih ali „male" cerkve imajo svoje „Pikniks“ (veselice) z
igrami pri limonadi in „Icecreamu'‘ (sladoledu); med milijonarji na ulici Fifth
Avenue v New Yorku morajo biti dragocene preproge, krasna godba, elegantne
toilete, moderni dobrodelni bazari.

Cerkev pa ne ostaja samo med zidovjem. Povsod posreduje v družbinskem
občevanju in življenju. Kdor pride v nov kraj, se oklene cerkve, da ima družbo,
posebno ker ima v Ameriki žena v družabnem in mnogokrat tudi v cerkvenem
življenju prvo besedo. Važno vlogo igrajo tudi mladeniške zveze in enake cerkveno-
socialne družbe, s katerimi je vsa Amerika preprežena. V stari domovini imenujejo
poizkuse takih zvez „klerikalno čukarstvo in potraparstvo mladine", v Ameriki
najdeš v vseh mestih krasne palače z napisom „Young Men's Christian Association"
(..Krščanska zveza mladeničev"), kjer so središča velikomestnega socialnega vpliva,
in stotisoči, ki jim pripadajo, se ne zanimajo samo za šport in izobrazbo, temveč
s še večjo vnemo za — vero!

Vpliv cerkve se kaže tudi pri zakonu.  Država ne pozna civil¬
nega zakona. Kadar se je od uradov dobilo dovoljenje (Licence),
se more zakon pravno skleniti ali pred uradnikom, ali pa pred
duhovnikom. Za veliko večino prebivalstva velja tudi še dandanes
kot samoumevno, da si zakonska obljubita zvestobo pred božjim
oltarjem. Za znano Luthrovo, da bi bil zakon „ein weltlich Ding“,
imajo Amerikanci prav malo zmisla.

Kdor bi se hotel bahati s svojo nevero in brezbožnostjo, kakor se v Evropi
tako rado godi v „višjih" krogih med „učenimi“, ta bi moral v Ameriki iti med
najnižje šnopsarje in še tam bi bil v nevarnosti, da bi ga ne „metali vun". Politiku
se ni treba bati, da bi ga kdo vprašal za vero, a takoj bi bil nemogoč, ko bi,
kakor pogostoma v Avstriji, mesto politike pred volilci začel razlagati kake ma¬
terialistične nazore. Ko je hotel znani ateist Ingersoll Amerikancem pogreti David
Straussove blodnje, je imel sicer mnogo poslušalcev svojih liberalnih fraz, a med
pristnimi Amerikanci je popolnoma pogorel. Vsak materialist je Amerikancu posebnež
nižje vrste; Amerikanec ne razume, kaj pravzaprav tak človek hoče od življenja.

Ako pomislimo, da je amerikansko ljudstvo sestavljeno iz
verskih pregnancev, da je postala Amerika sčasoma dom verske
svobode, da so Amerikanci od nekdaj imeli resne življenjske nazore,
da je vsa vzgoja in nravno stremljenje od nekdaj slonelo na za¬
upanju v Boga — In God we trust, v Boga zaupamo,  ta
napis nosi še dandanes amerikanski denar — potem je pač jasno,
da mora tako biti, kakor je, in da se ta podlaga ne bo dala zlahka
zrušiti. Res je, da je število onih, ki se ne oklepajo nobene cerkve,
veliko. S tem pa ni rečeno, da bi bili sovražniki cerkve ali brez¬
verci, ker brezverstvo se ne strinja z značajem Amerikanca.

300

Kljub temu, da je Amerikanec skozinskoz veren, se ne more reči, da bi bila
Amerika rodila kako pristno amerikansko sekto, ako pri tem morda nočemo
misliti na mormonce,  spiritiste ali privržence krščanske vede, ki so pa tudi
le izrodki na stari podlagi. Tudi v verskih rečeh je Amerikanec za vsako novost,
a ta ne sme biti prevrat, temveč mora ostati na stari, zgodovinski podlagi.

Največ privržencev štejejo rimski katoličani,  ki so, kakor povsod, s svojo
enotno organizacijo podobni nepremagljivi trdnjavi. Baptisti in metodisti imajo
svoje vernike med nižjimi sloji, a so razkosani na stotine sekt. V poštev pridejo
še prezbiterianci in episkopalci, ki so kalvinističnega duha, unitarci in protestantje
ter judi.

Predaleč bi prišli, ko bi hoteli opisovati na stotine verskih
skupin. Vsem je skupno to, da jih vodi duh nravne

izpopolnitve.  Amerikanec ima
jekleno nravnost, in da jo ima, temu
je najbolj pripomogla vera, ki ga je
prešinjala, ko je stopil na ameri-
kanska tla in ga prešinja še dan¬
danes. Zato se glede nravnosti
Evropa ne more kosati z Ame¬
riko; osebna poštenost Amerikanca
je večja. Pri tem se seve ne smemo
ozirati na velika mesta, niti ne na
,,Amerikance‘‘, ki so šele včeraj
prišli, ali na posamezne klativiteze,
kakršnih ima vsaka dežela; opazo¬
vati moramo pravega Amerikanca
na njegovi grudi, v malih mestih, v
velikih mestih pa višje sloje. Živ¬
ljenje in delovanje teh milijonov bo
opazovalcu povsod kazalo, da so ti
sloji nravno resni, nravno pri-
prosti in nravno čisti.

A morda si čital ali tudi sam videl nasprotno. Kadar se govori
o posvečevanju nedelje, o zmernosti, o spolni nravnosti, dobrodel¬
nosti in poštenosti, se rado tudi omenjajo hinavščina in farizejstvo,
razporoke in zakonski škandali, korupcija in goljufije bank, dobro¬
delnost iz sebičnih namenov itd.

To je sicer res, a kljub temu Amerikanec vobče prekaša v
nravnosti Evropejca.

Poglejmo nekoliko globokeje v ljudsko dušo.  Ozrimo se najprej na po¬
svečevanje nedelje.  Zakon n. pr. prepoveduje ob nedeljah predstave v gle¬
dališču, pri katerih se prizor izpreminja in pade zastor. Posledica je, da n. pr. v
New Yorku predstavljajo najneokusnejše prizore brez menjave, in to imenujejo
nekateri — hinavščina! Ako je to hinavščina, potem so jo prinesli sem le evro¬
pejski naseljenci, večina domačinov se s takim ravnanjem ne strinja, in če bi kdo

Mr. E. Kališ, lastnik lista .
..Clevelandska Amerika".

301

med pristnimi Amerikanci hotel na ta način „razlagati" zakon, bi ostal na cedilu;
saj so se izjalovili vsi poizkusi, da bi imeli n. pr. ob nedeljah odprte razstave.
Amerikanec hoče imeti v nedeljo mir in počitek. Noben zakon ne zabranjuje že¬
lezniškim družbam, da vpeljejo z ozirom na „nedeljski promet" več vlakov nego
med tednom; mesto tega pa vozijo le najpotrebnejši in še na teh je prav malo
ljudi. Ob nedeljah počivajo in privoščijo počitek tudi drugim, dasi so že davno
minili časi, ko je puritanski Amerikanec ob nedeljah najraje zahajal le v cerkev
in na pokopališče. V nedeljah ne dobiš pošte, in če se v New Yorku slučajno podaš
na Gospodov dan v spodnji del Broadwaya, kjer je drugače noč in dan na stotine
ljudi v večnem diru — se ti bo zdelo, da si zašel med mrtve ali v novodobni
Pompeji Sicer izkušajo to ograjo podreti, a rojeni Amerikanec praznuje brez
vsakega zunanjega pritiska sedmi dan kot dan samozatajevanja, saj jih je še danes
veliko, ki ne pijejo ob nedeljah, dasi med tednom niso abstinentje. Kje je tu
hinavščina?

Preveč se Amerikancem tudi ne smejo predbacivati res mnogoštevilne
razporoke.  Zakonsko življenje je v Ameriki bolj čisto kakor v Evropi. Razporoke

Mesto Trinidad, Col.

so na dnevnem redu le, ker so zakoni v nekaterih državah zelo lahkomiselne
vsebine, pri katoličanih pa splošno ne pridejo v poštev, in nezvestoba  ni vedno
edini vzrok ločitve. Nravnost je boljša tudi pri posameznikih. Kdor pozna ame-
rikanske dijake višjih šol, ki tudi radi „flirtajo" (dvorijo) okrog lepih metuljev, in
evropejske vseučiliščnike in njih nočne veše, bo vedel, da je med njimi razloček
takšen, kakor med dnevom in nočjo. Ko bi ne bilo tako, bi ženske, in sicer brez
razločka stanu, ne zavzemale onega visokega stališča, katero v resnici imajo. Tudi
če ni ravno nevarnosti, da ga obesijo na prvi brzojavni drog, si Amerikanec nikoli
ne bo dovolil reči, niti v besedi niti v dejanju, ki so prava sramota za „čisto“
evropejsko omiko. Lahko je sicer navesti nekaj nasprotnih slučajev, a ti niso
noben dokaz zoper občno poštenost in nravnost brez farizejstva.

Najpogosteje zabavljajo evropejski potniki čez amerikansko zmernost.

Zakoni pač ne morejo odstraniti nagnjenja do živčnega razburjenja, in strogost
in prepoved prav nič ne izdasta tam, kjer pri večini prebivalstva ni zmisla za

302

vzdržljivost in abstinenco opojnih pijač, torej se marsikdaj poje pesem „luk, luk,
luk" na skrivnem, ker se v javnosti ne sme, toda stoletna vojska, ki jo je vodila
posebno cerkev zoper zlorabo opojnih pijač, je gotovo veliko koristila in ljudstvo
visoko dvignila. Pravega Amerikanca silno mrzijo „hiše s smreko zaznamovane"
in studi se mu vse, kar se dogaja v takih pivnicah, odkoder se vidi „v stari konti"
pogostoma priti „možake žganja pijane in mladeniče obdivjane", ker tam „poži-
vinili so se, groza videti jih je!" Po „salunih“ ne iščejo „zabave", kakor v Evropi
po gostilnah, saj večinoma tam ni niti sedežev. Bolj po moraličnem nego zako¬
nitem vplivu je prišlo do tega, da so v nižjih slojih izdatno odstranili človeka
nevredno pijančevanje in popivanje z vsemi strašnimi nasledki podivjanosti, siro-
vosti, prepirov, pobojev, znorenja, uboštva in hudodelstev. Amerikanec ne pozna
poneumnevalnega čičanja in posedanja po gostilniških prostorih, kjer se potrati
toliko časa, moči, denarja in nravne resnobe. Za „vinske bratce" je Amerika res
slab kraj, in vsak resen mož bode pritrdil, da je prav tako, naj nekateri še tako
tožijo, da Amerikanec nima „srca“. V boljših krogih, razen pri obedu, ne pijejo,
kadar so pričujoče gospe; nihče se ne bo predrznil zabavljati, ako kdo ne pije,
prav tako, kakor v Evropi ne, če kdo ne kadi. Kdor pije, se zadovolji s potrebnim,
ker pijanost je sramotna, naj „svet“ v Evropi sodi tudi drugače. Zmernostno gi¬
banje ima svoje slabe strani, se tudi pretirava, a za socialni organizem je prineslo
neizmerno koristi in pojeklenilo nravno resnost; s tem so si pridobili Amerikanci
veliko nravno moč in težko, da bi jih kako drugo ljudstvo kdaj prehitelo.

Verski vpliv se kaže v izredni resnicoljubnosti in po¬
štenosti,  ki prešinjata Amerikanca. Na mnogih občilih je občinstvo
brez vsake kontrole, na deželi so vrata noč in dan odprta, „checks“
se sprejemajo tudi od tujca kot plačilo, in največje kupčije se
sklepajo s samo eno besedo; vse sloni na medsebojnem, včasih le
pretiranem zaupanju. Res se najdejo povsod ljudje, ki zaupanje
zlorabljajo, „švindlajo“ na železnicah, izdajajo ničvredne „checks“
itd., a obstoječe dobre navade bi se nikoli ne bile mogle udo¬
mačiti, ko bi v masah ne bilo poštenosti. Vsak dan se sliši in čita,
da je tu ali tam kak blagajničar ,,očistil" blagajno in izginil, a meni
samemu se je pripetilo na poti iz Omahe v Št. Pavel, da me je
sprevodnik iskal po vsem vlaku, ker mi je za Pullmanov voz za-
računil „kvoder“ (25 centov) preveč in ga ni hotel sprejeti kot
napitnino, ko sem mu ga ponujal. Enako je tekel razcapan dečko
za menoj in mi usiljeval „čenč“ (drobiž), ker sem mu namesto enega
centa za časopis dal pet centov! Na cestah mnogokrat vidiš cele
kupe pisem poleg nabiralnika, ker Amerikanec pričakuje, da se jih
nihče ne bo dotaknil. Če v Evropi učenec nalaže učitelja, je junak
in ima ves razred na svoji strani; v Ameriki bi ga sošolci „zbok-
sali“! Amerikancu je laž ostudna in on je otrok vse svoje življenje.
Najbolj se kaže vernost pri dobrodelnosti.  Tudi tu ne bo manj¬
kalo takih, ,,ki trobijo, preden delijo milodare", a nikjer ne dajajo
toliko kakor v Ameriki, ,,ne da bi levica vedela, kaj desnica dela."
Pravi Amerikanec je ali kristjan ali vsaj ,,gentleman“.

303

3. Šola in ljudska izobrazba.

nano je, da se Amerikanec rad uči in
mnogo uči; spozna in uvidi hitro, ko¬
liko mu koristi znanje v vsakdanjem
življenju. Že od narave je bistrega uma
in vse okoliščine ga silijo k lastnemu
mišljenju; priganjati ga nikjer ni treba.
Priložnosti, da se uči, ali razširi svoje
znanje, mu ne manjka nikjer. Povsod
so brezplačne šole in knjižnice, cene
knjige in obširni časopisi, ki mu jih
naravnost vsiljujejo; vedno in vedno
se vršijo zdaj tu zdaj tam razna preda¬
vanja, ki vzbujajo pozornost, in lahek
stik z učenimi krogi mu nudi prilož¬
nost, da se uči in napreduje. Amerikan-
sko življenje tirja več a tudi več daja.

Pouk, kakršnega nudi evropejska ljudska šola, je povsod brezplačen in
vsakemu pristopen; višjih zavodov je mnogo in pristop ni pretežaven. Ni prostora,
da bi našteval vse vrste amerikanskih šol, njih učne načrte, uspehe itd., nekaj
črtic naj zadostuje. Navadno obiskuje amerikanski otrok štiri leta „ljudsko“ šolo
(Primary School), in ravnotako dolgo „srednjo" šolo (Grammar School). Kdor
hoče še več pridobiti, gre v „zgornjo“ ali „višjo“ šolo (High School), ki ji sledi
za akademične izobražence „College" ali vseučilišče.

Šole imajo torej en sam načrt. Trgovec, farmer, delavec in prihodnji vse-
učiliščnik: vsi imajo en in isti prvotni pouk. Namen je jasen: vsakemu, tudi naj-
ubožnejšemu, se mora dati priložnost, da napreduje, da se dviga do kamor sega
njegova moč; šola naj bi zabranila tvoritev gotovih stanov ali kast, izbrisati
mora razliko med stanovi in skrbeti za to, da je farmerskemu sinu, ako se čuti
k temu poklicanega, pot do vseučilišča ravno tako odprta, kakor sinovom „boljših“
stanov.

Pouk je brezplačen in obvezen.  V prvi dobi je prevladovalo mnenje,
da zadenejo stroški za šolo starše otrok, ne davkoplačevalcev; bil je čas, ko so
smatrali odpravo šolnine za milodar, ki se ponudi ubožnejšim. Dandanes velja
načelo, da šola ne sme poznati razločka med bogatini in siromaki, in da je občina
dolžna skrbeti za šolo. To velja vobče glede nižjih šol, in večinoma, vsaj na
vzhodu, tudi glede srednjih in višjih. Razlog za pobiranje šolskih doneskov je bil
prej ta, da so rekli: šola napeljuje k vernosti. Dandanes so vsi prepričani, da
more le izšolan in izobražen narod vladati samega sebe. Volilna pravica, pravijo,
zahteva kot pogoj pravico do one izobrazbe, s katero si more vsak državljan po
časnikih narediti o javnih vprašanjih svoje prepričanje. Občina mora skrbeti za to,
da je v njeni sredini kolikor mogoče veliko izobražencev; zato imajo brezplačen
pouk tudi dekleta. Glede brezplačnosti šole gredo v posameznih državah celo še
dalje. Massachusetts n. pr. daja šolarjem tudi učila, druge države kupujejo otrokom
obleko itd. Glede obveznosti  so zakoni raznih držav različni; nekatere za¬
htevajo sedem, osem, celo devet let; pri tem je šolsko leto jako različno.

304

Iz tega sledi važna posebnost amerikanskih šol. Za šolo od¬
govorna je vsaka občina sama,  in oblast je tako razdeljena,
da se razne oblike lahko prilagodijo dotičnim raz¬
meram in se vendar ohrani edinost, Amerikanci so našli
način, da so oblast razdelili in zedinili uspehe. Tako je v javnem
življenju in tudi na šolskem polju.

Država kot taka nima nobenega vpliva na pouk. Oddelek za
uk (Board of Education) v Washingtonu daja le nasvete in zbira
statistične podatke. Zakonita uravnava pouka je podrejena zako¬
nodaji posameznih držav; država jo prepušča zopet posameznim

Tower, Minn.: Indijanci v indijanski šoli.

občinam, da v okviru državnih zakonov in pod državnim nadzorstvom
zida šole, izdeluje učne načrte, določuje knjige in nastavlja učne
moči. Da pa občina ne postane malomarna, ali da ne zlorablja
svojih pravic, za to skrbi zedinjevalno državno nadzorstvo. Državna
zakonodaja premostuje prevelike razločke med ubogimi in bogatimi
občinami in izkuša spraviti deželo in mesta v pravo razmerje;
pred vsem pa nadzoruje šole s tem, da upravlja učiteljišča, iz katerih
prihajajo učne moči.

Kaj sledi iz take uravnave ? Zanimanje za šolo, za uk
in izobrazbo se s tem prenaša v vsako mestece, na
vsako farmo in duh izpopolnitve se združuje z duhom
samodoločbe.  Tako postane vsako nasilno postopanje potom

305

kazni za zanemarjeno šolsko dolžnost vsaj večinoma nepotrebno;
ljudje se morajo baviti s šolo ne samo, ker so šole koristne, temveč
tudi, ker je to njih zakonita dolžnost. Šol jim ni treba vsiljevati,
vsiljujejo se same. Druga posledica je, daješ tem odprto široko
polje za krajne posebnosti, za posebnosti in potrebe
med državami in v državah.  Tu ne gre vse po enem kopitu,
temveč občina si šolo uravna, kakor zahtevajo dejanske razmere.
Šolska vprašanja se ne rešujejo od „zgoraj“, po določbah kakega
zakona, ki se ne ozira na posamezne kraje, temveč v občini sami,
kjer najbolj vedo, kaj jim hasni in kaj ne. Enoten državen šolski
zakon, ki bi uravnaval po obliki in vsebini šolska vprašanja
povsod enako, bi bil za Amerikance prazna lupina brez jedra,
nesmiseln in nemogoč. Ali se ne slišijo v Evropi dan na dan pri¬
tožbe zoper „slavni državni šolski zakon", ki hoče spraviti vse
pod en klobuk in ne pozna ozirov za krajne potrebe? Ameri-
kanci so se znali izogniti nevarni skali, ob kateri bi se bila raz¬
bila šolska ladja.

Šolsko leto v bogati državi more šteti še enkrat toliko dni
kakor v drugi, kjer se siromašno prebivalstvo ne more popolnoma
odreči pomoči otrok pri nujnem delu. Uspehi šole se bodo ravnali
po potrebi države ali občine. V šolah, kjer morajo in morejo na¬
staviti le pomožno učno moč in morajo štiri oddelke stlačiti v en
razred, dosežejo to, kar potrebuje siromašno prebivalstvo; v mestih
pa, kjer nastavljajo dobre moči, kjer so šole v palačah, in ima
tudi ljudska šola na razpolago laboratorije in obsežne knjižnice,
dosežejo več, ker prebivalstvo tu tudi več potrebuje. Pri tem se
pa ni bati zapostavljanja in neenakosti ali manjvrednosti. V Ameriki
namreč velja načelo, da dovršenje ene šole še ne daja nobene
pravice za vstop v višjo stopnjo.  V višji šoli ni vsak dobro¬
došel, ki je končal nižjo stopnjo. Vsak mora pri vstopu narediti
vsprejemno skušnjo  in ga ne vprašajo ne po zadnjem izpri-
čevalu, ker takih v Ameriki pravzaprav nimajo, niti ne kakšno
šolo je dovršil, tako da je nadarjenim šolarjem, če so bili slučajno
morda tudi le v farmerski šoli, pot odprta do višje stopnje potom
skušnje, ki jo mora narediti tudi mestni šolar, dasi je dovršil toliko
in toliko razredov.

Ozirajo se pa tudi na dejanske razmere, potrebe,
želje in zmožnosti šolarjev ali staršev.  V podrobnosti
se ne morem spuščati; omenim, da na Slovenskem poznajo veči¬
noma le izraze: šolar „obsedi“, „obtiči“.  Redkokdaj pa se sliši
beseda: šolar „preskoči"  kak razred. To je pa v Ameriki na
dnevnem redu.

Amerika.

20

306

Zelo važna je dalje zasebna šola,  ki najde v Evropi le
malo usmiljenja. Amerikanec jo jako čisla. Omenil sem, da je za
vstop v „ višjo" vrsto merodajna le skušnja,  samo izpričevalo
ne zadostuje. Priprava za to skušnjo se lahkeje, ugodneje in hitreje
vrši v kaki zasebni šoli, kjer lahko nastavljajo dobre učne moči,
skrčijo razrede, kjer se lahko še bolj ozirajo na sposobnosti posa¬
meznega učenca. In take zasebne šole raztegajo svoj vpliv na
celotno vzgojo. Razvijajo se veliki, izvrstno opremljeni zavodi, kjer
se otvarja v čistem zraku, sredi krasnih nasadov za stotine mladih
ljudi lepo, harmonično življenje. Tu se učijo in vzgajajo od nežne
mladosti in prihajajo le o počitnicah k svojim staršem. Zasebne
šole so tako dobile najrazličnejše oblike in odgovarjajo dejanskim

Mc Mahon Hall, katoliško vseučilišče, Brookland, D, C.

razmeram prebivalstva. Amerikanska vlada ve, kaj ima na njih in
jih pospešuje s tem, da jim ne dela nobenih težav in zaprek. To
ravno je skrivnost amerikanskega uspeha povsod: prosto polje za
razvitek zasebnega stremljenja in delovanja. Tudi najmanjša izpod-
buda naj se prosto razvija, tudi najneznatnejši poizkus naj se ne
zaduši; kjerkoli je kaj, kar ima življensko moč, naj se mu daja
možnost in priložnost, da postane veliko. Kaj sličnega je pri
evropejskih „zelenih“ mizah nemogoče.

Na amerikanskih šolah deluje izredno veliko učiteljic.  Uva-
ževati je treba, da ima žena v Ameriki povsem drugo stališče v
družbi. Ker ženski spol vobče rajši prinaša žrtve, kakršnih zahteva
vzgoja in učenje otrok, amerikanske šole pri ženskih učnih močeh
prav nič niso na slabšem, ako ne na boljšem.

307

Mnogokrat se pa slišijo tudi slabe sodbe o amerikanskih šolskih
zadevah. Pravijo: šolsko vprašanje mešajo v politiko, ali narobe; ob¬
činam manjka pravega razuma; učne moči niso dosti izobražene;
manjka učnih načrtov; potratijo mnogo časa; preveč poizkušajo itd.
Povsod je nekaj resnice. Ne odgovarjam na ta očitanja, ker nekaj
slabega in nepopolnega je povsod, Vsekakor so šolske zadeve tako
urejene, da je Amerikanec po pravici lahko ponosen na svoje šole,
ki imajo na široki podlagi ljudske izobrazbe vse pogoje zdravega
razvitka, ki popolnoma ustrezajo amerikanski zahtevi po osebni,
individuelni izpopolnitvi.*

*

* *

Šola in šole pa niso edino vzgojišče in učilišče za amerikanski
narod. Poleg raznih šol imajo Amerikanci še celo vrsto drugih
naprav, ki služijo vzgoji in izobrazbi ljudstva po do¬
končani šolski dobi.  Tudi tu je med čistim zlatom mnogo
ničvredne rude. Kar je prišlo iz Evrope, n. pr. razširjevanje vse-
učiliških študij, se ni posebno obneslo. V Ameriki pride do veljave
le to, kar se rodi na lastnih tleh.

Kdor se peča z amerikanskimi šolskimi zadevami, bo naletel na ime, ki
nikakor noče ugajati našemu jeziku: Chautauqua  (Šatokva). To je staro indi¬
jansko ime mičnega jezera južno od mesta Buffalo v državi New York, Ime jezera
je prešlo na naselbino ob bregu in na učni način, ki se goji na tem kraju, in
Chautauqua se imenuje vsak zavod, ki zasleduje enake namene. Kaj se torej
godi tam?

Ob počitnicah, posebno meseca julija in avgusta, se zbira tu do deset tisoč
mož in žen, da se razvedrujejo in učijo! Živijo prav priprosto. Pod milim nebom
je gledališče, kjer tisočeri poslušajo predavanja ali koncerte. V manjših raz¬
redih obiskujejo učilne kurze, katerih je cela vrsta. V kurzih učijo vseučiliščni
profesorji, predavajo pa politiki, uradniki, pridigarji, učenjaki, skratka možje, ki
slovijo kot učenjaki. Zabavi služijo izleti, predstave, slavnosti in nekaj ur rednega
dela. Navdušenje prihaja od medsebojnega občevanja in izpodbujanja.

Vsakdo spozna, da mora tak zavod prinašati mnogo duševnega dobička. Ko je
pred leti Roosevelt, še kot guverner države New York, v gledališču govoril več ko
deset tisoč osebam, je rekel: „V vsej deželi ne poznam ničesar, kar bi donašalo
toliko blagoslova vsemu narodu!" Govoril je resnico. Dandanes je takih zavodov
nad 300, nekateri v krasnih letoviščih z najbogatejšimi napravami. Niso vsi enako
vredni, a po vseh veje neki idealističen duh za ta ljudska vseučilišča.

* L. 1900 je bilo v Zedinjenih državah od skupnega prebivalstva 10'7% takih,
ki niso znali ne pisati ne brati (v Avstriji 26'2°/o) in sicer belcev, ki so imeli do¬
mače starše 5'7°/o, ki so imeli tuje starše l'6°/o, od na tujem rojenih belcev 12'9°/o,
od črncev 44'8°/o, od Indijancev 56'2%, od Kitajcev 29°/o in od Japoncev 18'2°/o.
Vseh š o 1 je bilo v istem letu 20,356.603, in sicer 18,344.350 javnih in 2,012.253 za¬
sebnih, ljudskih (primary and grammar) 18,070.000, višjih (high schools and aca-
demies) 1,131.466 (193.029 zasebnih), visokih (universities and colleges) 184.712
(117.086 zasebnih), verskih (professionals) 67.355, sirotišnic 17.000, otročjih vrtcev
110.000 itd. Poučevalo je v šolah 506.040 učnih moči, šolarjev je pa bilo 17,506.175.

20 *

308

Druge vrste ljudske izobrazbe morem samo na kratko ome¬
niti. Mnogo storijo razne družbe za razširjenje vseučilišč.
Namen je, da izrabljajo tudi široki ljudski sloji učne moči in učna
sredstva. Politična demokracija zahteva, da se vseučilišče ne sme
omejiti samo na dijake, temveč da mora iti tudi med malomeščane
in med rokodelce, celo med priproste delavce. Pri tem pa ne
sme iti za golo zabavo; udeležniki morajo resno študirati, sodelo¬
vati, da ne ostane pri praznem poslušanju, Predmet obdelavajo v
celi vrsti predavanj; med udeležence razdelujejo ves načrt, kjer

so zaznamovani tudi razni viri;
končno izprašujejo in učenci
delajo pismeno skušnjo. Kdor
je skušnjo izdelal, dobi izpri¬
čevalo.

Vseučilišče v Filadelfiji je imelo
v enem letu na 13 mestih take kurze,
ono v Chicagu celo 141 kurzov na
92 mestih. Posebno zapad je prepre-
žen s celo mrežo takih predavanj in
kurzov, ki deloma razširjajo obseg
znanja, torej bistrijo um udeležencev,
deloma pa navdušujejo, torej netijo
ljubezen do učenja in izobrazbe.

Še temeljitejši so poletni
kurzi,  ki se vršijo na vseučiliščih
samih. Navadno predavajo privatni
docentje. Mnogi „stari" gospodje —
„stare hiše“ bi rekli v Avstriji — se
vračajo za kakih 6 tednov zopet v
mesto, kjer je alma mater, da se
vglobijo v kak poseben predmet.

Pred vsem pa je Amerikanec
vnet za razna predavanja;  neka¬
teri krogi kažejo za to pravo strast.
V Bostonu n. pr. je od septembra do
junija dnevno najmanj pet raznih predavanj, v letu torej nad tisoč. V predavanju
so Amerikanci pravi mojstri; nasprotno so pa tudi amerikanski poslušalci takih
zborov in shodov vajeni, ker so politična zborovanja na dnevnem redu. V svrho
predavanj so ustanovili velikanske zavode za poljudna predavanja.  Ta
namen ima Peabody Institut v Baltimoru, Armour Institut v Chicagu, Pratt Institut
v New Yorku, Drexel Institut v Filadelfiji itd. Samo programi za vsakoletna pre¬
davanja obsegajo cele zvezke, in vendar se more vsak udeležiti vseh predavanj,
ako je plačal primeroma nizko udnino. Najbolj razvito podjetje te vrste je Lowell
Institut v Bostonu, ki razpolaga z bogatimi sredstvi.

Ne more se tajiti, da je tudi med to pšenico nekaj plev, ker
se te vrste izobrazbe lahko loti neka površnost. Na drugi strani
je pa res, da je dobiček za ljudsko izobrazbo velikanski. Prosta,

309

govorjena beseda učinkuje mnogo bolj nego mrtva knjiga. K pre¬
davanjem se jih zbere na tisoče; vsi kažejo s tem neko skupnost
in izražajo skupno prizadevanje, da bi v njih krogu, mestu, družbi,
skupini hrepenenje po izobrazbi prešinilo vse. Izobrazba, s katero
se more dandanes ponašati amerikansko ljudstvo, priča, da delo ni
bilo zastonj; v splošni ljudski izobrazbi je pa skrivnost narodnega
napredka. ,

O uravnavi, upravi in vplivu mnogoštevilnih višjih šol, vse¬
učilišč in najrazličnejših strokovnih šol ne morem obširneje raz-

Akademija lepih umetnosti v Filadelfiji, Pa.

pravljati. Omenim samo, da so tudi v tem oziru Amerikanci po
svojih razmerah na vrhuncu, in njih velikanski napredek v znanstvu
ter na obrtniškem polju sloni večinoma na napredku teh šol.

Zanimiv in ob enem poučljiv je razvoj raznih knjižnic.  Njih
vpliv na ljudsko izobrazbo je neprecenljive vrednosti. Najprej ne¬
koliko številk.

L. 1800 so cenili število knjig v vseh zavodih na komaj 50 tisoč. L. 1870 je
pa imela knjižnica vseučilišča Harvard sama 240.000 zvezkov! „Narodna knjižnica 1 *
v Washingtonu, ki so jo ustanovili začetkom 19. stoletja, je štela 1. 1877 le 330.000
zvezkov, zdaj jih ima 1,739.685 in prostora za 4—5 milijonov. L. 1900 je bilo 5383
javnih knjižnic, ki so imele čez tisoč knjig; 144 jih je imelo več ko 50.000, 54

310

več ko 100.000; vse so imele okoli 44 milijonov knjig, in 7 milijonov spisov. Letni
prirastek znaša 8°/ 0 , tako da bo zdaj že dvojno število zvezkov. Tem pa niso
prištete one knjižnice, ki še niso prišle čez 999 knjig. Že 1. 1835 je izdelala država
New York zakon, ki nalaga davke v svrho snovanja krajnih in okrajnih šolskih
knjižnic; druge države, kakor Connecticut, Massachusetts, Wisconsin, Illinois so
ji sledile in imajo občine pravico, da pobirajo davke za knjige.

Znanstvene knjižnice  v večjih mestih so evropejskim enake, deloma
pa jih evropejske prekašajo, ker imajo dragocenejša dela.

Glede ljudskih knjižnic,  ki ne služijo znanstvu, temveč izobrazbi,
pa se Amerika odlikuje od Evrope, kakor milijonarjeva palača od bajtarske koče,
ali kakor Pullmanov voz od starega poštnega voza. Knjižnice niso samo v krasnih
palačah, temveč imajo tudi praktične naprave pri rabi knjig, kakršne so le v
Ameriki mogoče. Obsežne čitalnice so pristopne najzadnjemu delavcu; nikomur

ni treba dolgo čakati. Če naročiš knjigo, nese
posebna naprava naročilni listek v dotično sobo
in v nekaj minutah ti prinese knjigo. Pri knji¬
gah ne poznajo ne verske ne
narodne ozkosrčnosti. Knjiž¬
nice nadomestujejo gostilno in
družbo. Vsakdo spozna, kakšen
družaben dobiček črpa narod
iz naprav, ki se najdejo v vsaki
naselbini. Amerikanec zna in
ve ceniti ta dobiček in izdaja
velike svote v te namene. Javne
knjižnice razširjujejo poleg cer¬
kve in šole omiko, in kjerkoli
Amerika kolonizira, zidajo po¬
leg cerkve in šole najprej tudi
— knjižnico. Stara domovina
se v tem lahko mnogo uči od
Amerikancev.

Topilnice.

Mestni park.
Iz mesta Pueblo, Col.

Glede  znanstva, umetnosti in leposlovja se ne morem
spuščati v podrobnosti. Amerikancem predbacivajo, da so v teh
strokah le malokaj storili. Res je, da so dolga leta le posnemali,
ker so obračali svojo pozornost na druga polja duševnega delovanja.
Marsikateri „selfmademan“ je pri občnem drvenju za dolarjem mi¬
slil, da se ni treba pečati z lepimi umetnostmi, ker to premalo
donaša, in dolgo časa v Ameriki umetnost ni našla zaslombe. Zdaj
se je vse predrugačilo. Amerika je lahko ponosna na može, ki so
dika znanstvu in umetnosti, in njih število vedno narašča.

In še v enem Amerika daleč nadkriljuje Evropo, namreč v
tisku, v časnikarstvu,  sicer ne v vsem, ampak v posamez¬
nostih.

V Zedinjenih državah je 1. 1911 izhajalo 22.740 časnikov, in sicer so imele
posamezne države časopisov:

Ala. 256, Alas. 25, Ariz. 69, Ark. 303, Cal. 818, Col. 397, Ct. 153, Del. 35,
D. C. 76, Fla. 170, Ga. 373, Ida. 152, 111. 1.765, Ind. 787, Io. 959, Kan. 733, Ky. 331,

311

La. 223, Me. 137, Md. 180, Mass. 653, Mich. 738, Minn. 745, Miss. 256, Mo. 985
Mont. 167, Neb. 623, Nev. 48, N. H. 111, N. J. 371, N. Mex. 126, N. Y. 2020, N, C. 299,
N. Dak. 348, O. 1162, Okla. 644, Ore. 273, Pa. 1414, R. I. 53, S. C. 177, S. Dak. 451,
Tenn. 310, Tex. 1010, Utah 97, Vt. 101, Va. 257, Wash. 382, W. Va.221, Wisc. 678,
Wyo. 76. Dalje je imel Porto Rico 22, Hawaii 35, Filipini 27, Kanada, in sicer:
Alberta 104, British Columbia 104, Manitoba 136, Saskatchewan 151, Yukon 3,
New Brunswick 55, Nova Scotia 82, Ontario 669, Prince Edward Island 16, Quebec
151 in New Foundland 18 časopisov.

Vseh časopisov na svetu je približno 60.000. Od teh pride na Unijo in Ka¬
nado 24.245, na Angleško 9500, na Nemško 8.049, na Francosko 6.681, na Avstro-
Ogrsko 2958, na Laško 2757, na Japonsko, Rusijo, Špansko in Avstralijo po 1000
itd. Nad polovico se jih tiska v angleščini.

Časniki so v Ameriki pričeli naraščati okrog 1. 1830, ko so začeli izdajati
posamezne številke po en Penny (6 vinarjev). Hipoma je naraščal vpliv na širše
ljudske mase, ob enem pa tudi nevarnost, da časopisje izgubi svojo nalogo in
postane demagogičen hujskač množic. Še večji je postal vpliv, ko se je časopisje
začelo posluževati brzojava in je obrnilo posebno pozornost na hitra poročila.
Dandanes je potom raznih organizacij v tem oziru na vrhuncu.

Amerikansko časopisje je različno od evropejskega. Manjši časniki glede
strupene, strankarske pisave prav nič ne zaostajajo za evropejskimi „revolver-
časniki". Večji so večinoma bolj objektivni, prinašajo o perečih vprašanjih mnenja
obeh strank, vendar pa ne dosegajo dobro urejevanih evropejskih časnikov, ki
imajo svojo določeno smer, edino nedeljske številke imajo bolj temeljito vsebino;
med tednom je njih vsebina večinoma „sensation", kričeča naznanila dnevnih do¬
godkov in vsega, kar šegeta ljudska ušesa; služijo le dnevu  in razširjajo hitro
to, kar prinaša dan in zahteva dan; to je njih ponos in to razumejo kakor mo¬
rejo razumeti kaj takega le Amerikanci. — Vrhutega so večinoma tudi v službi
raznih strank, in ker politično življenje prešinja vse sloje, se le preradi ravnajo
po hipnih zahtevah množic. S tem ni rečeno, da med časnikarji ni značajev in
duhovitih mož. Duševno največji mož 18. stoletja, Benjamin Franklin,  je bil
časnikar, in novejša doba ima med časnikarji nekaj najvplivnejših oseb. Značajni
časnikarji pa navadno niso najuspešnejši v svojem podjetju. Kak duhovit „editor“,
urednik, ne pride lahko do veljave, ker tudi največji časniki v milijonskih mestih
ostanejo kljub svoji ogromni izdaji vendarle krajni listi — local papers —, kar
je umevno pri velikih amerikanskih daljavah. Večinoma pa „editor“ ni posebno
duhovit in tudi nima preveč občutljivega srca; on razume dajati svojemu časopisu
vpliv in veljavo, posebno ker je ravno on lahko najuspešnejši kandidat pri vseh
volitvah. Časnikarji so bili v vrstah poslancev vedno močno zastopani. Ker se
pogostoma tudi oglasi žvenketanje dolarjev, s katerimi izkuša kaka družba za
svoje namene podkupiti časnik in izdajatelja, in se v resnici mnogi ne morejo
ustavljati sirenskim glasovom ... je občna sodba o časnikih in „editorjih“ precej
neugodna. Navadno se pa za take moralične nedostatke nihče ne zmeni, najmanj
„editor“ sam, posebno kadar gre za strankin boj. — V Evropi se manjši, boljši
časopisi prizadevajo, da čitateljem podajajo neki splošni pregled o političnih in
dnevnih dogodkih in izražajo pri tem svoje mnenje; večinoma pišejo to tudi v
lepi, dovršeni obliki, tako da je časopis podoben čitanki z vsakoletno, novo izdajo.
V Ameriki so časopisi večinoma le sredstvo, da se narod politično zbuja. Sicer si
Amerikanec ne pusti usiljevati nobenega mnenja, ker se smatra za zrelega, da si
naredi končno sodbo sam, a kljub temu zahteva, da se politični in dnevni dogodki
nekoliko osolijo s pikantnimi dostavki, ki so pa večinoma vse drugo, le ne duhoviti.

312

Kdor prvikrat dobi v roke amerikanski časopis, se bo težko spoznal in zaman
iskal to, kar bi rad imel. Navadno je spredaj nekaj odlomkov uvodnih člankov,
ki so spretno, šaljivo, pikantno pisani, a v slučajih, ki ne pripadajo strankini po¬
litiki, brez resnobe in temeljitega znanja. Njim sledijo obširna krajna poročila;
potem cela kača raznih dopisov, notic, poročil o igrah, koncertih, pridigah, pre¬
davanjih itd. Med temi so oglasi, potem zopet nekaj o inozemstvu, poročila iz
borze, trgovinske novice, vozni redi parobrodnih družb, železnic itd. . . Podlistke
v evropejskem zmislu in znanstvene članke dobiš kvečemu le v nedeljskih izdajah.

Mnogo storijo za oglasila.  V Evropi zbuja kak kričeč oglas sum, v Ameriki
je potrebno, da vsako reč dan na dan priporočaš in vabiš ljudi za nakup, da z
najrazličnejšimi priporočili napolniš cele strani, še več, da z kričečimi oglasi na¬
čečkaš vse plote, vse kamne, vsako steno! Kdor to razume, je junak in ima na-

Adam's Open Pit Mine, rudokop blizu kraja Eveleth, Minn.

vadno tudi — dobiček. Brez oglasov bi mnogi časniki sploh ne izhajali, in „editor“
zna izrabljati vpliv časnika, da dela lep dobiček. Čitanje časnikov sega v Ameriki
v veliko širše kroge nego v Evropi. Brez časopisa Amerikanec ne gre nikamor
in malo je amerikanskih družin, kjer bi ne imeli kakega dnevnika, ali celo še
več. Pisatelj Higgison omenja, da je prišel v državi Massachusetts v neki kraj,
ki je štel 24 hiš; v 19 hišah so imeli dnevnike. — Zanimanje za časopise se hitro
zbudi tudi pri vseh naseljencih. Najboljši dokaz so naši lastni rojaki. Kakih 100.000
Slovencev, ki so večinoma delavci, ima največji slovenski dnevnik, „Glas Naroda",
z 9000 naročniki in celo vrsto tednikov. Mesto Enumclaw, Wash. ima 1500 do
2000 prebivalcev in — dva dnevnika,  ki prav dobro izhajata, in l '/2  milijona
Slovencev v stari domovini ima — štiri, ki pa ne delajo dobička! Glede notranje
vrednosti bi se ne upal trditi, da amerikanski časniki prekašajo evropejske, pač
pa v zunanjem uspehu.

313

4. Socialno življenje.

ropejski aristokrat, ki prestopi ame-
rikanska tla, se boji dežele, kjer so
vsi enaki in ni razločka med modro
in rdečo krvjo, proletarec pa po¬
zdravlja že od daleč dom svobode,
kjer ni stanov. Oba se malo motita.
V Ameriki ni enakosti v posesti ali
v uživanju; kjer se giblje frak, tam
ni delavske suknje. Kljub temu je v
Ameriki poleg zakonite in politične
enakosti doma še socialna enakost.
Vsa razlika je le zunanja in ne za¬
dene osebe. Pravzaprav smo vsi
enaki, tako misli Amerikanec, ne
oziraje se na versko prepričanje o
enakosti vseh pred Bogom.

Skozi socialno življenje se vije rdeča nit: Vsi, ki živimo v tej krasni deželi,
smo pravzaprav tovariši. Prvi peče potice, drugi jih poje, ta zapoveduje, oni
uboga, vse v medsebojnem sporazumljenju, ker vsak stori le to, kar mu najbolj
ugaja. Amerikanec hoče biti neodvisen, sam svoj; ta duh pa tirja, da pripozna
enakovrednost tudi vseh drugih. Njemu se zdi samo ob sebi umevno, da je vsak
meščan Zedinjenih držav enakovreden, naj potem sedi v Beli Hiši ali pa naj dela
v premogovniku. Hudodelec in zločinec sta izgubila to pravico, da bi bila enako¬
vredna; zato ju izbacnejo iz družbe. Razlike premoženja ali omike pa nimajo s
to pravico ničesar opraviti.

Tudi tako naziranje ima svojo solnčno in senčno stran. Tujec
bo takoj opazil, kako mirno hodi vsak svojo pot, ne da bi se čutil
dvignjenega od spodaj ali tlačenega od zgoraj; zaveda se, da je
med enakimi. Tu ni ,,milostljivih" in nič ,,ponižnih slug“; s priprosto
samozavestjo in odkritostjo, malo ,,tog“ sicer, a vendar ljubezniv,
se čuti pravi Amerikanec v vsaki okoliščini trdnega in enakovred¬
nega. Kogar navdaja duh o lastni vrednosti, in kdor pripoznava
to tudi vsakemu drugemu, ta ne razume, kako bi mogle čisto slu¬
čajne razlike socialnega stališča rušiti notranje razmerje človeka
do človeka. Evropejec navadno misli: Jaz nisem več in ne boljši
nego najzadnji; to ga tlači. Amerikanec pa misli: Jaz nisem manj
nego najvišji; to ga dviga,

Daši so v Ameriki velike razlike, in dasi se Amerikanec rad
pokaže ter hoče imeti vse najboljše, se torej, kakor mi Slovenci
vobče, rad baha, se vendar ne ponaša razžaljivo na spodaj
in ne zavida na zgoraj.  Socializem ni nauk zavisti, a zavidnež
se bo zanj prej pustil pridobiti. Kdor se čuti neenakega in zavida več

314

vrednega, bo želel, da bi pridobil enakost po enaki posesti. Kdor
se pa čuti vsem enakega, se ne bo zmenil za slučajno, zunanjo
neenakost; milijarder ne živi drugače nego milijonar, samo da ima
prvi morda še več skrbi.

Celo gospodarska odvisnost prav nič ne izpreminja Amerikanca. V Evropi
leži hlapec ali na trebuhu, če je tlačen, ali pa je predrzno sirov in neumno visok,
ako se čuti malo bolj prostega. Drugače v Ameriki, posebno na deželi in na za-
padu. Delodajalec pričakuje, kakor je samoobsebi umevno, da ga oni, katere na¬
stavlja, ubogajo, a smešno bi se mu zdelo, če bi kak hlapec ali delavec pred njim
držal klobuk ponižno v rokah, kadar z njim govori, ali da bi se na drug način
vedel tako kakor bi pripadal „nižjim“ slojem. Gospodar pravi svinjskemu pa¬
stirju : Mister I. I., in gospodinja dekli: Miss I. I., kakor tudi narobe dekla ne
pozna evropejske neumnosti: Milostljiva gospa!  Značilen je v tem oziru
pozdrav. Amerikanec sname klobuk le, kadar pozdravlja kako damo; pozdrav
velja spolu. Možje med seboj rabijo edino le pozdrav: „How do You do ?“ Kdor

pride v urad in sname klobuk, je „Green-
horn“. Priklanjati se, krviti hrbet in dvigati
klobuk, to smatra Amerikanec za smešno
in človeka nevredno. Enako je tudi z na¬
slovi in redi, dasi so izjeme. Vsako povi¬
šanje ponižuje, ker le v družbi, kjer so vsi
enaki, ni „višjih“.

S tem pa ni rečeno, da Amerikanec
ne pozna podložnosti. Narobe. Amerikanec
se rad podvrže vodstvu, ker to ne zadene
osebnosti, in predstojnik ima le drugo opra¬
vilo ; ako oba storita svojo dolžnost, sta
enakovredna. Zato je Amerikancu vsako
delo pošteno za vsakega.  V Evropi
se „boljši" krogi mučijo z zagonetko, kako bi se moglo v sili opravljati delo, ne
da bi trpela „čast“ ali „ime“; Amerikancu je pa prava zagonetka to, kako si more
kdo ohraniti „čast“, če ničesar ne dela! Tisočero dijakov in dijakinj služi v po¬
čitnicah, da imajo sredstva za študije. Prvi so vratarji ali natakarji v hotelih,
drugi sprevodniki ali strojepisci v uradih; mnogi kurijo med letom v zavodih peči.
Milijonarjev sin zaradi tega ne bo zaničeval svojega tovariša, pač pa, če ta dela
dolgove. Edino le stališče poslov ne ugaja Amerikancu. Služkinje so Evropejke
in še te gledajo, da pridejo v kako tovarno. Najbolj pa mrzi Amerikancu sna-
ženje čevljev. Sključevati se k nogam se mu zdi toliko, kakor iznebiti se svoje
osebnosti.

Tudi napitnine pravi Amerikanec ne sprejme, ker zahteva plačo le za to,
kar je storil; vsak dar nad plačo ga stori odvisnega od milosti drugega in odpravi
za slučaj socialno enakost. Amerikanec ne visi na svojem poklicu, ker mu je
vsako delo častno. Po potrebi menja svoj poklic in ni navada, da Amerikanca
vprašaš, kaj je bil včeraj.

Z veliko ravnodušnostjo se prilagodi tudi izpremembi okoliščin v slučaju
kakega poloma. Milijonarka, ki je imela včeraj še palačo in je v salonu spreje¬
mala svoje obiskovalce, bo jutri odprla kak „Boarding House“ in tam kuhala
delavcem, če je mož izgubil svoje milijone. Ako se čutijo v kaki skupini vsi
enakovredne, bodo skušali odstraniti vse, kar dela tudi le zunanjo razliko; človek
naj se bliža človeku brez ozira na stan, posest in omiko.

315

Zato ljubi Amerikanec šport,  ki stavi vsem enake pogoje, in še bolj
dobro voljo — humor. Neko dobrovoljno razpoloženje prešinja vse socialno živ¬
ljenje. Skoraj ni časnika, ki bi ne prinašal političnega „vica“. Pri govorih in na
shodih je junak oni, ki zna povsod najti smešno stran. Bil sem pri neki slavnosti
v Št. Pavlu, Minn. Daši nobeden ni govoril, kadar se mu je zljubilo, temveč je bil
vsak poklican, in jih je govorilo cela vrsta, še nikoli nisem slišal toliko res dobrih
dovtipov in toliko smeha. Zdi se, kakor bi Amerikanec hotel s tem reči: Dovolj
je razlik, „bratje, bodimo veseli", čutimo se kot ljudje!

Amerikanec si je pa svest tudi dolžnosti,  ki izvirajo iz
te enakovrednosti. Pred vsem ve, da se mora povsod in vedno
vesti kot „gentleman“,  ako hoče, da ga tudi „višji“ pripoznajo
za njim enakovrednega. Pozna prav dobro svoj: noblesse oblige —
samo, da je njemu noblesse — ,,plemstvo" to, ker je on ud ame-
rikanskega ljudstva in ni nikomur podložen. Robatega govorjenja
ne čuješ v amerikanski družbi; ženskam se ni treba bati, da bi
jih kdo nadlegoval; mlada deklica gre lahko tudi sama po mestu ali
na železnico. Tudi znanega reka: ,,Help Yourself“ ne smeš tako raz¬
umeti, kakor da bi Amerikanec ne hotel pomagati v sili. Amerikanec
rad pomaga, je dobrotljiv, radodaren, uljuden, dasi ne gostobeseden,
ne pričakuje vsega od „zgoraj‘‘, temveč posega sam vmes, kjer more,
in občudovanja vredno je, kako se masa v slučaju kake nesreče hitro
organizira in si pomaga. Za posebno dolžnost smatra, da stori vse
mogoče, da kdo ne trpi po nedolžnem. Pri pravosodju misli, da je
bolje, ako sto zločincev ne dobi kazni, nego da bi bil le en sam
nedolžno obsojen.

Pa tudi sence ne manjka. Kjer so vsi enaki, postane rado vse
enolično.  Vsak hoče isti klobuk, čitati isti roman, udeležiti se
iste igre, imeti skoraj tudi isto svetovno naziranje. Osebnost izginja.
Amerikanci so si vsi podobni kakor častniki ene armade. Ljubezniva
dobrosrčnost se izpremeni lahko v poglaviten greh, ki pusti vse
iti, kakor ravno gre, ki se ne razburja, če ta ali oni prekorači
meje svoje moči in ,,grafta“ (grabi). Ker smo vsi bratje, nočemo
imeti nad seboj sodnika! Amerika je pač dežela nasprotstev.

Slovenska godba v mestu
La Salle, 111.

316

5. Amerikanski duh.

ikazano je, da amerikansko podnebje
vpliva na telesni razvitek ljudi, ki
se tja preseljujejo. Iz različnih na¬
rodov se pričenja izcimljati posebno
ljudstvo, ki se more po pravici ime¬
novati amerikansko,  in ki nosi
že zdaj nekaj potez prvotnih indi¬
janskih prebivalcev. Enako je tudi v
nravnem, duševnem oziru. Vsak, ki
prestopi meje Unije in prag ameri-
kanskih tal, postane Amerikanec
tudi v  svojih nazorih, v dejanju, miš¬
ljenju, ki ima svoje dobre, a tudi
slabe strani in se zrcali v vsem jav¬
nem življenju. Nekaj potez tega pre-
novljenja naj sledi.

Amerikanec ima pred vsem neomajano zaupanje v lastno
moč.  Ne čakaj, da drugi pričnejo ali storijo za te; sam zamoreš,
ako se trudiš, za te ni ničesar pretežavnega. Ta duh veje iz vseh
naprav, tako mu pridigujejo od mladosti vsak dan. Zato je Ame¬
rikanec odločen in samozavesten  kakor malokdo; on ne
pozna plašljivosti, malodušnosti ali pesimizma. Posameznik, skupine,
vsa dežela se lahko prepira o načinu, kako doseči to ali ono, a
vsi so prepričani, da zadostuje za uspeh lastna moč.

Da podvoji duševno moč, bere vsak, tudi preprosti delavec, z velikansko
vnemo svoj časopis; pri javnih shodih izkuša vsak povedati svoje mnenje; javna
mesta morajo biti pristopna vsem državljanom, vsak ima pogum, da tudi brez
študij ali strokovne izobrazbe zasede težavna javna mesta in prevzame vsakatero
odgovornost, skratka Amerikanec se ravna prav po našem geslu: „Korajža velja!“

Nobena moč se ne sme omejiti, noben predlog
zajeziti, nobeno stremljenje ne sme imeti mej!  Ame¬
rika bi nikoli ne bila prišla do takih uspehov, ko bi tam ne bil
vsak farmerski sin in vsak prodajalec časopisov ponosen na to, da
je le od njegove volje odvisno, ako postane kdaj predsednik Zedi¬
njenih držav.

Slaba stran pri tem je, da se to samozavestno stremljenje lahko izpremeni
v diletantizem, da zanemarjajo strokovno izobrazbo. Če n. pr. pošten rokodelec
naenkrat postane javen uradnik, mu ne bo manjkalo praktičnega znanja, a v
marsičem jo bo zavozil. — Druga senca je, da se talenti ne morejo razvijati, ker
vsak se ima za „kunštnega“; zato se Amerika dozdaj tudi ne more ponašati s
kakim posebnim duševnim velikanom.

317

Amerikancu je dalje lastno, da se zaveda svojih dolž¬
nosti;  namreč, da je on sam, ki vlada in se vlada, in da te dolž¬
nosti ne sme odvaljati na druge. On ne pozna našega: ,,Bodo že
drugi naredili!“ Ako ima vas, mesto, država kako nalogo, ne čaka
na „višje“, da bodo oni za njega mislili in delali; sam je „višji“,
in njegov volilni glas odločuje pri vsakem, ki ima pri zadevi be¬
sedo. Amerika ne pozna onih stotin, ki pravijo „da‘‘ ali ,,ne“, kakor
se jim od druge strani naroča; mase, katerim pravijo „Stimmvieh“,
ki ne poznajo ne desne, ne leve, ne dolžnosti, ne pravic, so tam
nemogoče. Naj bo Amerikanec minister ali občinski volilec v naj-
zadnji prerijski srenji, vedel bo, zakaj gre, ker se bo prej skušal
poučiti.

Zato vlada pri shodih, kjer so navzoči tisočeri in tisočeri, oni občudovanja
vredni mir in ona blagodejna resnoba, ki je drugje skoraj neumljiva, ker brez
prepira se v Evropi malodane ne more
zborovati. V Ameriki poslušajo enega
govornika, če treba cele ure, potem
nasprotnega zopet tako dolgo, končno
se razidejo ne v hrupu in prepiru, tem¬
več vsak premišljuje, kako naj stori.

Nekaj redarjev z majhnimi količki za¬
dostuje, da se ohrani red zborovanja
tisočerih; v Avstriji bi bilo treba po¬
staviti za vsakega zborovalca žandarma.

To dela zavest, da je vsak vladar in
vladanec ob enem.

Ta zavest se pa ne kaže samo v
političnem, temveč tudi v socialnem
življenju. Nižji sloji se radi klanjajo
redu, ker vedo, da so prosti, gospodje, ne hlapci. V šolah je nemogoče ono ostudno
razmerje, da si učenci domnevajo, kakor bi morali tvoriti nekako protitežje na¬
sproti svojemu učitelju. Amerikanski učenec ve, da je on del šole prav tako,
kakor učitelj sam, da morata delati skupaj, ne pa si nasprotovati; tam vlada čut
dolžnosti in časti, drugje pritisk in strah. Starši prosijo ali prigovarjajo svojim
otrokom, kar je nam neumljivo itd.

Senca takega mišljenja je, da tupatam zmanjka potrebnega spoštovanja, a
proti obilni luči ne pomenja ta senca prav ničesar.

Amerikanec pa se ne zaveda samo svojih moči, pravic in
dolžnosti, temveč on pripozna, da ima iste pravice tudi sosed,
da senjegane sme ovirati, da mu je prosto, če si hoče
uravnati svoje zadeve po svojem, da v skupnih za¬
devah njegov glas ravno toliko velja kakor lastni,
in da se more drugi smatrati za ravno tako zvestega
in zavednega kakor je on sam.  Ta zavest se kaže v živ¬
ljenju jako različno. Predvsem se kaže pri takem mišljenju moč
vre čine.  Red pri ali po glasovanju je v Ameriki občudovanja vreden.

318

Kadar je večina pravično izrekla svojo odločitev, ni več prepira
in godrnjanja, bodisi da igrajo otroci, ali pa da se borijo možje.
Podlegla manjšina ostane pri dobri volji in je pripravljena za so¬
delovanje ; to je najkrasnejši učinek amerikanske vzgoje in ameri-
kanskega značaja.

Zato zahteva Amerikanec enake pogoje  pri vsaki borbi, kar vtisne živ¬
ljenju plemenit znak. Zahteva za pošteno borbo, „fair play“, obvladuje vse ljud¬
stvo in urejuje javno mnenje v največjih kakor v najmanjših javnih vprašanjih.

S tem je spojena vera v samozavestno poštenost drugih.  Ame¬
rikanec ne bo zatrjeval, da hoče biti „mož-beseda", ker to smatra za samo ob
sebi umevno, in čudno se mu zdi, da se more koga sumničiti, kakor ne bi na¬
meraval izpolniti dane besede. To se kaže že pri otrocih, ker amerikanska vzgoja

ne čaka na leta volilne pravice, temveč začne že
v otroški dobi,

Tudi ta luč ima senco; kadar je odločila
večina, pereče vprašanje s tem še ni rešeno, in
kdor se preveč boji poseči v pravice drugega, ta
mu bo le prerad pripuščal, da dela, kar se ma
zljubi, celo tedaj, ko ravna krivično. S tem je od¬
prta pot klativitezem, nevrednežem, ki izkoriščajo
razmere na nepošten način; na stežaj se odprejo
vrata — korupciji,  ki omadežuje amerikansko
javno življenje, dasi morda ni tako gorostasna,
kakor jo slikajo v Evropi. Neka vrsta poštenja-
kovičev se najde povsod, a amerikanskega ljud¬
stva ne smemo zaraditega že obsojati; obžalo¬
vanja vredne so le razmere, ki pripuste, da pridejo
ljudje, ki se na nepošten način hočejo okoristiti,
na javna mesta. To ni zločin, temveč lahkomisel¬
nost, ker pošteni možje se ne pulijo za mesta, ki
so slabo plačana, pač pa manjvredni značaji, ki
se potem skušajo odškodovati na nepošten način
in pričnejo „graftati“, grabiti.

Duh samodoločbe ne pripušča, da bi se ta nedostatek kore¬
nito odpravil, a ravno samodoločba daja ljudstvu v roke orožje,
da pomete s takimi elementi, kadar predebelo „igrajo“.

V resnici reč nikakor ni tako huda in pritrditi moramo be¬
sedam, katere je izgovoril angleški diplomat in pisatelj James Bryce:
„Večina uradnikov v Ameriki je glede nepodkupljivosti na isti višini
kakor angleški.“ Vsekako ne poznajo neumnega birokratizma, in
glede dobrosrčnosti in ljubeznivosti se z evropejskimi ne morejo
niti primerjati, ker evropejski prihajajo „od zgoraj 1 ', torej nosijo
glavo visoko, amerikanski pa „od spodaj 11 , iz ljudskih glasov, torej
gredo tudi z narodom in za narod.

Na tem mestu naj omenim še drugo senčno stran amerikanskega življenja
in mišljenja. Kakor se ..omikani" svet zgraža nad amerikansko korupcijo, tako in
še bolj nad „Lynch Law“ - linčanjem, ko namreč razjarjeno ljudstvo takoj na

319

licu mesta kaznuje kak zločin brez zakonite sodbe in obsodbe. Tako postopanje
ni pravo, ker je kruto in krivica ni izključena. A zopet si moramo predočiti, da
teh sodb ne izvršujejo morda možje, ki nimajo pravnega čuta. Tako postopanje
sledi iz individualnega pojmovanja prava.

Navadni slučaj je namreč ta, da v južnih državah z večinoma zamorskim
prebivalstvom bele žene postanejo žrtve živalske strasti kakega zamorca, in da
potem beli možje v prepričanju, zločinca bi pod varstvom svojih rojakov ne kaz¬
novali zaslužno, ali da bi navadna kazen za zločin ne zadostovala, zločinca iz¬
trgajo pravici ter ga po ljudski sodbi obesijo na bližnje drevo. To pa niso možje,
ki hrepenijo po nečastnem umoru. Prigodi se, da si možje, kadar je zločinec na

Thomas Circle, Washington, D. C.

res krut način kaznovan, slovesno in molče sežejo v roke, kakor bi bili iz¬
vršili sveto, resno meščansko dolžnost, ter se mirno razidejo. Ti možje so pre¬
pričani, da pravica ni nekaj, kar je nad njimi, temveč kar so si dali sami, in da
morejo in morajo to odstraniti, kadar odpadejo pogoji, ki se jim zdijo potrebni.

Tako samovoljo obsojajo povsod, in „linčar" velja za morilca, a tako rav¬
nanje ne sledi iz pomanjkanja pravnega čuta, ampak iz individualnega pojmovanja
občnega prava pri posameznikih. Vsak Amerikanec ve, da je boj zoper te izrodke
sveta dolžnost dežele, in da je ljudstvo prepojeno z duhom pravice, naj tudi še
zdaj obešajo toliko in toliko zamorcev in naj si tudi v naših dneh politiki v Fila¬
delfiji ali Chicagu na zakonito nedotakljiv način polnijo svoje žepe.

Še nekaj diči Amerikanca, namreč izreden talent za
združenje — za organizacijo. Največji amerikanski talenti
so bili organizatorji, in Amerikanec ima prav naraven čut, da se

320

postavi na pravo mesto. To moreš opazovati pri vsaki priložnosti,
pri delu, pri kaki nesreči, v malem in velikem. Kdor pride prvikrat
v njujorško pristanišče, bo strmel, kako se Amerikanci brez hrupa,
kričanja in tlačenja postavljajo v dolgo vrsto in čakajo, da pridejo
po vrsti do carinskega uradnika; Evropejci se pa begajo in pre¬
pirajo, da je joj! Enako je pri blagajnah, kadar je tam mnogo
občinstva. Amerikanec ima za red prirojen čut, drugje ga mora
nadomestiti sablja. To je posebno neprecenljiva prednost ameri-
kanskega delavca, in se kaže pred vsem na političnem polju. Ta
čut rodi stranke, daja zmisel zastopstvu, oživlja in okrepčuje z
notranjim redom vse državno življenje in dviga misel samodoločbe
do vrhunca, ima pa tudi senco, ker stranka postane lahko stroj,
voditelj se izpremeni v „bossa“, političnega trinoga, in prikažejo se
razni nedostatki.

New York, N. Y.; Pevsko društvo ..Domovina".

Peti del.

Amerikansko gospodarsko
življenje.

Leadville, Col.: Društvo „Vrh hribški bratje".

1. Amerikanec pri delu.

uh samodoločbe nam pojasnuje uspehe
amerikanske politike. Pojasnila za
velikanske uspehe amerikanskega
dela moramo iskati v naravi ame¬
rikanskega delavca. Amerika je zelo
bogata, a bogate so tudi Kitajska,
Brazilija, Južna Afrika. Amerike pa
ni dvignilo bogastvo, ampak delo.

A kaj je priganjalo Amerikanca
in ga žene še zdaj, da deluje s takim
uspehom ?

Mnogokrat čitamo, da je Ame¬
rikanec lakomen, da je dolar njegov
bog, da je njegovo srce trdo kakor
zlato, po katerem hrepeni in za ka¬
terim drvi. Tako more soditi le po¬
vršen opazovalec. Orjaško delo, ki so ga izvršili Amerikanci na
gospodarskem polju, bi se ne moglo doseči z nravno slabimi sredstvi.
Prej bi se moglo verovati, da so gigantski nebotičniki ob Broad-
wayu sezidani na ilnatih tleh, kakor da sloni amerikansko delo

21

Amerika.

322

na strasteh. Skajskreperji stojijo na skalnatih tleh, več sto čevljev
pod zemljo, in amerikansko delo stoji na trdni podlagi pravičnosti,
na jeklenotrdih nravnih močeh. Amerikancu denar ni bog. Dolarja
ne ceni le zaradi dolarja, temveč kolikor je dolar plačilo za delo.
Nekaj dokazov naj zadostuje.

„Mešetarenja“ za neveste Amerikanec ne pozna, ker ve, da nevesta od
staršev ne bo dobila ničesar. Lovci na bogate neveste prihajajo le iz Evrope.
Tudi premožna Amerikanka pojde z možem v siromašne razmere, ako si je takega
moža izbrala, in dokler živijo starši, ne dobi od njih ničesar. Iz dna duše sovraži
pravi Amerikanec loterijo,  ker se mu zdi ostudno, da bi služil denar brez
dela, le po naključju. Temu ne nasprotuje dejstvo, da Amerikanec rad igra na
borzi in strastno rad stavi. Pri tem mu ni za goli slučaj, temveč za duševno delo,
za natančno preračunjanje. Amerikanec tudi ne mara dajati, niti sprejemati na¬
pitnine, ker to ni plačilo za delo,
temveč gola naklonjenost.

A še več. Ko bi bil Amerika¬
nec lakomen in bi mu denar bil vse,
kako moreš potem razlagati izredno
radodarnost za javne namene? Leta
1903 so znašali edino le prispevki
nad 1000 dolarjev ogromnih 76,935.000
dolarjev! Radodarna pa nista samo
Rockefeller in Carnegie, temveč tudi
priprosti delavec. Narod, ki toliko
daruje, drvi za denarjem, a ne visi
na denarju in se ne pogreza vanj.
Kdor pozna Amerikanca, ve, da ga
denarne izgube na borzi ali pri kakem
podjetju prav malo razburjajo. Pri
„polomih“ v Ameriki ni samoumorov, ni uličnih demonstracij, niti ministrskih kriz.
Ako je izgubil, pravi; „A11 right!“ in upa, da izgubo kmalu zopet nadomesti. Ker
Amerikancu ni le za denar, tudi ne bo zlahka le od denarja živel, ako ga ima
tudi prav zelo veliko. Denar ga ne veseli, ampak delo za denar,  in tudi kot
milijonar bo delal še naprej, kakor nekdaj kot priprost delavec. Komur „ni treba
delati", ta mora svoje moči postaviti v službo skupnosti, ako hoče kaj v življenju
veljati; denar sam mu ne daja nobene veljave. Amerikanec z denarjem ne išče
uživanja kot takega. Silne razkošnosti v Ameriki ne manjka, in posebno ženi in
hčeram dovoljuje Amerikanec vse. A ne veseli ga to, kar se za denar dobi, temveč
vesel je, da si more za take izdatke potreben denar pridelati.

Čisto napačna in krivična bi bila sodba, da je Amerikanec
materialist in nima vzorov,  ker navidezno drvi za denarjem.
Delo na gospodarskem polju mu ni sredstvo za namen, temveč
namen sam, ker hoče s tem delom ustvariti neko vrednost. Ako
donaša njegova njiva še enkrat toliko pšenice, če se eni že¬
lezni progi pridruži še druga, ako se razvija kupčija, cveti obrt,
pomenja to za njega življenje, vrednost; on ne dela, ker mora, ali
ker mu ravno nese, niti da bi užival, temveč ker ima njegovo delo
v družbi vrednost. Vsako delo mu je plemenito, ker je storjeno v

323

službi prosvete in omike. Amerikanec smatra za vzor, da more
gospodarstvu odpirati neizmerne pokrajine, da otvarja gospodarski
omiki polja, gozdove, gore in reke, zbuja v milijonih nove potrebe
in tem potrebam zadošča po lastnih pridelkih, dviga bogastvo na¬
roda in s tem bogastvom obvladuje svet, da okreplja posameznika
in mu daja priložnost, da razvija svoje moči, Ti vzori ga navdu¬
šujejo in mu storijo delo plemenito.

Paglavec ti vsiljuje na cesti časnike in je vesel, da zasluži nekaj centov;
vesel pa ni, ker ima zdaj cente, temveč ker si jih je prislužil sam in je bilo nje¬
govo delo koristno. Kadar je farmerjev sin postal tovarnar in milijonar, študira

Sestra Cirila Zupan 0. S. B. Sestra Ljudmila Zupan 0. S. B.

P. Ciril Zupan 0. S. B. P. Peter Zupan 0. S. B.

Sestri in brata Zupan iz reda sv. Benedikta.

še noč in dan, kako bi mogel otvoriti zopet kaka nova podjetja; študira pa ne
zaradi milijonov, ker te že ima, temveč ker hoče svoje moči in zmožnosti izrabiti
v službi dela.

Razloge take delavnosti moramo iskati v amerikanski pri¬
rodi.  Prvi naseljenci ’so se morali boriti s prirodo za obstanek
celo tam, kjer je bilo prirodnih zakladov v izobilju. Amerikanska zgo¬
dovina je zgodovina boja s prirodo. V Ameriko niso šli in še dan¬
danes povprečno ne hodijo najslabši delavci, temveč oni, ki imajo
pogum, ki hočejo delati. Razmere so se zdaj izpremenile, a zahtevajo
delo pod drugimi pogoji. Tudi priprosti delavec živi primeroma
dobro, posebno ako ima družino; treba mu je torej delati, da shaja.
Nasledek te delavnosti je, da je vsako pravo delo častno

21 *

324

in nikoli  ne  poniževalno, seve do gotove meje. Amerikansko
ljudstvo je pridno in delavno, in marsikateri Slovenec se je šele v
Ameriki naučil pridnosti. Mislil je, da ležijo tam dolarji kar na cesti,
a izkušnja ga je poučila, da je pobiranje teh dolarjev precej težavno.

Ker je Amerikanec delaven, je tudi trezen.  Alkohol, brez
katerega se mnogokje v Evropi delo sploh ne prične, v Ameriki
zauživajo, ako ga sploh zauživajo, šele po dokončanem delu, in to
velja za milijonarja ravno tako, kakor za priprostega delavca. Na¬
sprotno pa ve Amerikanec, da trdno delo zahteva zadostne hrane,
in kar si delavec prihrani pri pivu ali žganju, nalaga v redilnem
mesu. Kljub temu se pa Amerikanec pri delu ne prežene in ne dela
v potu, ker ve, da bo prišel do najboljšega uspeha, ako bo ob¬
vladal moči.

Še bolj nego Anglež pozna znani rek: „Time is money
— čas je denar"  Amerikanec. Pa ne smeš misliti, danima nikoli
časa. On razume porabiti čas in ima zato časa dovolj; zahteva pa,
da si tudi ti natančen na sekundo. Kar ne spada strogo k stvari,
opusti. Kdor v Ameriki piše dolga pisma, je „greenhorn“.

Ta lastnost je Amerikanca privedla tudi do raznih strojev in
iznajdb. Delo je razdeljeno, in v kratkem vsak postane mojster v
svoji stroki. Amerikanec ni malenkosten, niti ne cepi dlak; ne boji
se velikih stroškov, ker gre s prepričanjem na uspeh na delo. Stroje,
ki so stali včeraj stotisoče, postavijo danes v kot, ker jutri dobijo
boljše. Farmer pusti jeseni svoj plug na polju in si vigredi kupi
novega, ker mu popravljanje starega ne nese.

Pred vsem pa diči amerikanskega delavca to, da ne pozna
blede zavisti.  Te besede ni v njegovem slovarju. V Ameriki je
boj pri delu, silen boj s konkurenco na gospodarskem polju, boj z
vsemi sredstvi; a če je prvi zmagal, mu drugi ne zavida zmage,
ker boj sam je veselje. Zato je Amerikanec zaupljiv  do lahko¬
miselnosti, ker zaupljivost je potrebna za napredek in uspešno delo.
Pogodbe, pri katerih gre za milijone, delajo pogostoma samo
ustmeno! Delo je Amerikancu užitek, ker on veruje v uspeh;
ta optimizem je podlaga amerikanske podjetnosti. Yankee gori za
vsako novo podjetje kakor narodnjak za svojo domovino. To se je
kazalo posebno pri železnicah. V Evropi zidajo železnice, da zve¬
žejo obljudene kraje, v Ameriki pa, da pridejo v kraje šele ljudje!
Ker je duh neumorne delavnosti prešel na vsakega, je Amerikancu
vse zopemo, kar bi moglo omejiti prosto konkurenco; zato on ne
mara nobenih monopolov in zato črti tudi truste.

Pri vsem tem pa ne manjka nevarnosti. Delavnost lahko pre-
koraka svoje meje in postane — brezobzirnost.  Nihče ne more

325

tajiti, da Amerikanci niso brezobzirno izsesavali zemlje, nesmiselno
pustošili gozdov, brezmejno izrabljali rudnikov. Slabi nasledki se
že kažejo, in treba bo hudih naporov, da popravijo, kar so zagrešili
v preteklosti. Strastno prizadevanje, da hoče vsak priti naprej, pri¬
tisne brezobzirno slabšega ob steno. Kakor pri igri, hoče vsak
zmagati za vsako ceno. Milijoni že so bili poteptani, in možje, ki
so darovali za javne naprave milijonske vsote, so korakali čez
gospodarsko ubite! Amerikanec je od narave dobrosrčen, ljubezniv
in postrežljiv, velikodušen in brez zavisti, a kot „businessman“
silno oster, brezobziren. „Business“ zahteva red, red je pa vedno
nasilen, vojska brez reda pa ne zmaguje. Celo do sebe postane
brezobziren, ker ne pozna mej delavnosti in si pokvarja zdravje.

V službah, ki zahtevajo vsega moža, so navadno le mladi ljudje.

V Filadelfiji je neki obiskovalec v veliki tovarni videl same mlade
uslužbence. „Kje so starejši ?“ vpraša svojega spremljevalca, ki je
bil vodja tovarne. ..Prižgiva si smodko," mu odgovori ta, „in pojdiva
na pokopališče!"

Prevelika zaupnost se pogostoma izpreminja v lahkomisel¬
nost.  Prvi se zanaša na drugega, in konec je — polom.

Prav rad se Amerikanec tudi pokaže.  Svet naj izve, da je
razumel pridobiti si bogastva. Biseri in dragulji mu nadomestujejo
naslove in rede. Imeti mora vse ,,the best on the world"; poleg
sebe ne trpi rad sovrstnika, živi čez svoje razmere, postane zaprav¬
ljivec. Ker drvi le naprej, ga sedanjost malo mika in se zanj manj
briga. V najkrasnejši ulici boš med razkošnimi palačami naletel na
borno leseno kolibo, ki žali oko in čut. Amerikanec vidi v takem
ostanku le premagano preteklost in nagib za delo do novih uspehov!

Premogovnik Tercio, Col.

326

2. Gospodarski napredek.

tevilke nas uče, da je bil amerikanski
napredek na gospodarskem polju ve¬
likanski. Gonilna moč pri takem delu
morajo biti višji vzori; samo ljubezen
do dolarja bi tega dela ne mogla iz¬
vršiti. Poleg dela pa ne smemo pre¬
zreti dežele same. Amerikanec je
pridno delal, a priroda mu je s svojo
rodovitnostjo, s svojimi zakladi rud,
rek, zalivov, vodnih sil, olja, itd.,
delo tudi poplačevala. Bogata pri¬
roda je pomnožila blagostanje, in to
je nudilo sredstva za vedno nova
podjetja; delavec je dobro služil in
lahko tudi dobro živel. Napredek so
pospeševali tudi politični in upravno-
tehnični pogoji. Amerikansko gospodarstvo se je razvijalo neovirano
na način, ki je v „starxh“ deželah nemogoč. Nobena vlada bi ne ■
bila dovolila tako lahkomiselno zidanih železnic, tako malo var¬
nostnih naprav pri tovarnah, tako pomanjkljivih ozirov na varnost
in zdravje. Amerikanec črti birokratizem, zahteva svobodo, in nihče
mu ne sme braniti, ako hodi tik prepada. Tako ravnanje je zahte¬
valo mnogo žrtev, a skupnost je pridobila. Za napredek se je pa
delalo tudi „uradno“. Varnostna carina ni bila brez koristi; vlada
je porabljala ogromne svote za razne naprave, za poljedelstvo,
namakanje; v Washingtonu in v vsaki državni hiši so neumorno
delali za gospodarski prospeh. Neizmerne pokrajine tvorijo eno
celoto, brez carinskih mej. Družbo navdaja demokratičen duh.
Vsaka „moda“, vsak okus je vplival prav „okuževalno“ od New
Yorka do S. Francisca; milijonar in delavec imata iste potrebe,
vsak želi imeti vzorec, kakršnega ima njegov sosed. Obrt more
torej računati na ogromen odkup.

Napredek dokazujejo številke. Pšenice so pridelali 1. 1850 le 100 milijonov
bušelnov, 1. 1903: 637 in 1. 1910: 695 milijonov. Koruze 1. 1850: 592 milijonov, 1. 1903:
2.244 in 1. 1910: 3.125 milijonov bušelnov. Bombaža 1. 1850: 2'3 milijonov zabojev,

1. 1903: 10'7 in 1. 1910: 12,132.332 zabojev. Pri poljedelstvu je bilo 1. 1870 zapo¬
slenih 5'9 milijonov, 1. 1900 pa 10'4 milijonov ljudi. Živina je bila vredna 1. 1850
okrog 544 milijonov dolarjev, 1. 1903: 3.102 in 1. 1910: 4.731,182.929, torej okoli
pet milijard dolarjev.

Še bolj je rastla obrt. L, 1850 je bilo 123.000 obrtnih podjetij s 97.000 de¬
lavci, ki so zaslužili 236 milijonov dolarjev in pridelali 1.019 milijonov dolarjev.
L. 1900 je pa bilo podjetij 512.000, 5'7 milijonov uslužbencev, 2.735 milijonov do-

327

larjev zaslužka in za 13.039 milijonov dolarjev pridelkov. Vrednost obrtnih pri¬
delkov pa je narastla 1. 1909 celo na 20.627 milijonov dolarjev. Najbolj se je razvila
obrt za železo in jeklo. L. 1870: 40 milijonov dolarjev zaslužka, 207 milijonov
dolarjev vrednosti; 1. 1900: 134 milijonov dolarjev zaslužka, 835 milijonov dolarjev
vrednosti. Tako tudi pri bombaževih in volnenih tkaninah, svili, itd. Nazadovali
so Amerikanci le pri — žganju, gotovo ne v svojo škodo!

Še nekaj številk. Narodno premoženje je znašalo 1. 1850: 7.135 milijonov
dolarjev, 1. 1900: 94.300 milijonov dolarjev. Na glavo je prišlo 1. 1850: 307 dolarjev,
1. 1900 pa 1.235 dolarjev. Do 1. 1912 je narodno premoženje narastlo na 130.000 mi¬
lijonov, proti 20.000 v Avstriji! Dolgov so imeli največ 1. 1816, namreč 2.636 mili¬
jonov, 1. 1903 pa le 925 milijonov dolarjev, dočim jih ima Evropa vsak dan več.

Enak naraščaj kaže tudi trgovina. Uvoz in
izvoz skupaj sta znašala 1.1830: 134 milijonov, 1.1870:

828 milijonov, 1. 1900: 2.244, 1. 1903: 2.445 in 1. 1911
(30. junija) okroglo 3.782 milijonov dolarjev.

Dosti naj bo številk. Preudariti je treba še
to-le. Amerika prideluje več pšenice nego katerakoli
druga dežela, več koruze nego vse druge dežele na
svetu. Od bombaža pridelujejo tam tri četrtine sve¬
tovnega pridelka; tolike živine ni nikjer, nikjer
toliko premoga, petroleja, železa, bakra, svinca,
usnja — skratka, tam je v izobilju vsega, česar je
treba obrti. Kdor je videl jeklarne v Pittsburgu in
električne naprave ob Niagari, mline v Št. Pavlu,
klavnice v Chicagu, tiskarne v New Yorku, stro-
jarne v Filadelfiji, skladišča v Buffalu, promet v
pristaniščih, urarne v Bostonu in tkalnice v Novi
Angliji, mora pripoznati, četudi ni ravno veščak,
da dela v Ameriki naravnost orjaška moč.  V eni
sami tovarni napravijo na leto 1500 železničnih
parnih strojev. „Mc Cormick Harvesting Machine
Co.“ v Chicagu ima naprave, ki pokrivajo 140 akrov,
t. j. 138 oralov; zaposlenih je tam 24.000 ljudi; 2 mi¬
lijona strojev je v porabi. Petdeset ladij privaža les in železo, in dnevno gre iz
tovarne 100 vagonov strojev na vse kraje sveta.

Vse se vrši v velikem. Prodajalne imajo na tisoče uslužbencev, za oglase
v časopisih izdajajo milijone.

L. 1870 so iznašli prvi strojni plug. Zdaj orjejo s parnim plugom, ki ob enem
seje in vlači; čas dela se je skrčil na petnajstinko, stroški so se znižali za tri
četrtinke. Koruze nalušči stroj v eni minuti toliko, da bi delavec moral delati
dve uri. „Cepcev“ ne poznajo. Žito kosijo in mlatijo ob enem tako hitro, kakor
pač more teči vprežena živina. Prej je potreboval delavec 10 ur, da je izluščil
1 '/2  funta bombaža, zdaj napravi stroj v istem času 7.000 funtov. Pojdi v jeklarne
v South Chicagu ali v Pittsburgu. En sam delavec sedi tam gori pod streho in
pritiskuje na razne gumbe. Stroj začne dvigati teže, kakršnih bi ne moglo pre¬
makniti na stotine mož. Kjer je le mogoče, nadomeščajo delavsko moč s strojem.
Amerikanec se ne boji nobenih stroškov, kadar more kaj zboljšati.

Napredek je v resnici velikanski, a Amerikanci ne bodo pod¬
jarmili svetovnega trga, kakor sanjarijo nekateri — prismojenci.
Tudi gospodarski napredek ima meje, ki jih ne sme prekoračiti;

Slovenska rudarja v
Minnesoti.

328

ako jih — sledi polom, in ti v Ameriki niso neznani. Najhujši je
bil 1. 1893 in prav občutljiv tudi oni L 1907. Na stotine slovenskih
delavcev ve iz svoje izkušnje, kaj se pravi „štapati“ (biti brez
dela)! Taki časi so v Ameriki hujši nego najhujši v Evropi.

Zopet ima Amerika prednost, da organizem sam ozdravlja
hudo rano. Vsak „collapse“ (polom) je poleg gorja prinesel tudi
mnogo dobrega. Pred vsem odreže vse, kar le preveč opominja na
„švindel“ ali „humbug“; kar je trdno in zdravo, to ostane. „Slabi“
časi so dober nauk, ki uči porabljati vse, kar se v „dobrih“ časih

vrže proč. Klavnice v Chicagu so v
„slabih“ časih začele izkoriščati od¬
padke in dosegle velike uspehe. ,,Slabi"
časi so doba raznih iznajdb, ker mo¬
rajo varčevati pri delavskih močeh.

Vse rane pa zaceli nekaj dobrih
žetev. Tako je bilo po 1. 1893. L. 1897
je povsod drugje manjkalo pšenice, a
ravno Amerika je je pridelala, kolikor
še nikoli poprej. Naenkrat je prišel
farmer do denarja, pričel je bolje ži¬
veti, nabavil si je novih strojev, obleke,
itd., zopet je napočil „dober" čas. Že¬
leznice so imele le preveč dela; to
je vplivalo na obrt za jeklo, delavec
je imel zopet zaslužek, v rudnikih in
premogovnikih so zopet pričeli delati,
hitro se je vse popravilo. Enako je
bilo tudi po 1, 1907. Ravno to leto pa
je pokazalo, da so „slabi“ časi tudi v
Ameriki mogoči, a prav „hudi“ le kratki. Novejša doba je namreč
prinesla dve pridobitvi: ,,West“ je silno napredoval ter postal precej
samostojen, in na jugu se je pričela razvijati obrt. Zapad je bil prej
odvisen od denarnega trga na vzhodu. Šest bogatih žetev je pa prineslo
toliko, da je bilo denarja zadosti, in zdaj se na zapadu prav nič ne
zmenijo, če začne tudi na vzhodu „pokati". Gospodarsko moč so takoj
izpremenili v politično, in farmerjem v Nebraski se godi še vedno
dobro, če so tudi v Novi Angliji slabi časi. Enako je tudi na jugu. Silne
pridelke bombaža so izpremenili v delnice, napravili razne tovarne,
začeli izrabljati rudo in gozdove; postali so gospodarsko neodvisni.

Amerika je imela slabe čase in jih bo še doživela, a tako hudih,
kakor nekdaj, ne bo več, če ne pride kaj izrednega. Vzroki prejšnjih
slabih časov so večinoma odpravljeni.

329

3. Trusti.

gospodarskem življenju Unije igrajo
trusti  tako važno vlogo, da jih ne
smemo prezreti. Sodba o trustih je raz¬
lična, boj zoper nje poln nasprotstev.
Trusti so zdaj moč, s katero morata
računiti obe stranki. Ker dozdaj še
niso našli rešitve, je to znamenje, da
so te zveze le notranja potreba ame-
rikanskega gospodarskega razvitka.
Oblika je Amerikancu zoperna, ker
je podobna monopolom, ki so na¬
sprotni pravnemu čustvovanju Anglo-
Saksoncev. Treba je torej iti temu
vprašanju do bistva in dna.

Bistvo trustov ni, da posamez¬
niki obogatijo, izžemajo širše mase,
protežirajo nekaj klik. Bistvo gi¬
banja je poizkus, da bi se
spojile moči.  S trusti hočejo doseči enotno vodstvo velikih in
največjih gospodarskih podjetij. Da pride pri tem vodstvo v roke
bogatinov, je postranska stvar, ker voditi bi jih mogel tudi vsak
ubog uradnik. Železnične skupine postajajo vedno bolj odvisne od
močnejših, vpliv se končno omeji na nekaj mož, in »kralji" Morgan,
Vanderbilt, Harriman, Gould, Hill, itd. nadzorujejo največje železnice.
Bistveno je pri tem, da podjetja donašajo kolikor mogoče visoke
dohodke; to je pa mogoče le pri enotnem vodstvu. Kritikujejo
sicer bogastvo voditeljev, ker to najbolj bode v oči. Številke pa
kažejo, da se je v isti meri dvignilo tudi narodno blagostanje, ne
samo posameznikov, ker se je dobiček zanesel v širše sloje.

Zloglasna »Steel Co.“ ima 69.000 posestnikov delnic, železnice nad en milijon,
med temi Pennsylvania R. R. 34.000, ki zaupajo svoje premoženje vodstvu 24 mož.
Tako je tudi pri bankah.  Morgan ima v svoji »Bank of Commerce" združeni
dve zavarovalnici s kapitalom 3 jt  milijarde, 8 finančnih skupin itd. Rockefeller je
na čelu zavoda »National City Bank". Ta nadzoruje banke s 400 milijoni vlog;
namreč znano »Standard Oil Co.“ s 100 milijoni, „Lackawana Steel Co.“ s 60 mi¬
lijoni, plinarne v New Yorku s 147 milijoni, železnico St. Paul R. R. z 230 milijoni
in Misouri Pacific z 212 milijoni itd. Trusti kontrolirajo (nadzorujejo) nad 9 milijard
dolarjev. Take tvorbe se ne morejo zatreti z umetnimi sredstvi.

Velikanski gospodarski razvitek zadnje dobe zahteva zedinjenje.
Oblika more biti različna in se je že večkrat izpremenila. Države
so mogle nastopiti proti posameznim zaradi oblike. Tako je država
New York uničila sladkorni trust, Ohio »Standard Oil Co,“, Illinois

330

„Chicago Gas Co.“, itd. Izkušnja je pa učila, da ničesar niso pri¬
dobili. Trusti so rastli kakor gobe po dežju in 1. 1903 je bilo samo
obrtnih 233 s kapitalom 9 milijard.

Človek bi mislil, da bi moral Amerikanec take orjaške „za-
druge“ le pozdravljati, ker ima že po svoji veličastni prirodi zmisel
za vse veliko, velikansko. A ni tako. Te zveze zabranjujejo osebno
svobodo razvijanja  in so podobne monopolom kakor jajce jajcu.
Vse države pa prepovedujejo zakone, ki izključujejo konkurenco.
Prav gotovo je marsikaj pospeševalo tvoritev trustov. Ker je vse
zedinjeno, so upravni stroški manjši; dobiček je večji, ker ni kon¬
kurence, izdelki so lahko boljši; ker zavlada vsaka „moda“ po vsej
Ameriki, lahko izdelujejo vse v silnih množinah. Amerikanec tudi ne

visi ravno na svojem poklicu, temveč ga
izpreminja, kadar se mu nudi nov dobi¬
ček; do soseda ima neizmerno zaupanje,
in trusti so le na tej podlagi zidani. Po¬
speševalno je vplivalo tudi, da je zakonito
dovoljeno izdajati prednostne delnice, in
kajpak so posamezne države truste na¬
ravnost podpirale.

Zoper truste je pa v prvi vrsti dejstvo,
da so se dotični predmeti podražili, pred
vsem živila. Konkurenčna podjetja so na
velike skupine vplivale prisiljevalno, da
so jih zadnje morale  pokupiti; s tem
je pa prišlo mnogo trustov do propada.
Izvečine je pa občinstvo samo začelo slu¬
titi, da se akcijonarji bogatijo le na nje¬
gov račun.

Po osredotočenju velikanskih narodnih moči se je podvojila
narodna sila na svetovnem trgu, gospodarstvo je dobilo obliko
velikanske poteze, zagotovili so si neko medsebojno podporo, kar
se je pokazalo posebno 1. 1903, ko so ravno trusti omilili preteči
,,polom". Podjetnost se podvoji, ker vsako osebno sposobnost lahko
nagradijo prav po ,,kraljevskem". Carnegie, „kralj“ jeklenega trusta,
n. pr. je prišel do tega mesta le po delu in tako tudi drugi.

Nasproti pa je nakopičenje take sile nekako sumljivo, vodi
do aristokracije, oligarhije in trinoštva; vse se vrši po enem kopitu.
Trust odpravlja trgovca in tovarnarja, kakor je stroj odpravil roko¬
delca. Zaupanje se lahko izpremeni v lahkomiselnost, trust začne
pokati in na tisoče delničarjev izgubi ogromne vsote. Tako je iz-
podletelo Morganovemu trustu za zgradbo ladij.

331

Kako torej pomagati? Poizkušali so z vplivom na tarife. Visoka
carina, pravijo, pospešuje truste. To je pa le deloma res, ker v
mnogih panogah obrti obsegajo trusti komaj polovico tovarn; drugi
trusti, n. pr. petrolejski, pa sploh nimajo zaščitne carine. Saj ima
truste tudi Anglija, dasi ima prosto trgovino. Republikanski nasprot¬
niki trustov hočejo zlo zajeziti po zakonih in sicer zveznih zakonih.
Tako je nasvetoval Roosevelt.

V to svrho bi pa bilo treba
izpremeniti ustavo. Na to pa
ni misliti, ker imajo slabše
države lahko mnogo dobička
od trustov in bi nikoli ne pri¬
volile, da jim ti dohodki od¬
padejo. Zato tudi Rooseveltu
predbacivajo, „da on nasvetuje
nekaj nemogočega;  da bi
preprečil mogočo rešitev, pod¬
pira torej veliki kapital in trosi
ljudem le pesek v oči!"

Edina pot bi bila, da „Naj-
višje sodišče" prekliče svoje
prejšnje odločitve glede trgo¬
vine med posameznimi drža¬
vami. Predsednik pa tega ne
more nasvetovati, ker je ,,Su-
preme Court" le prirejen in
ne podrejen izvrševalni zako¬
nodaji. Nekaj so storili s tem,
da so zahtevali javnost in po¬
gled v delovanje trustov. A

moderno knjigovodstvo ima na razpolago sredstva, ki zavežejo oči
vsakemu revizorju! Brezdvomno se pa razmere uravnavajo tudi
same. Izkušnja sama bo odpravila vse, kar je nezdravega in odveč.
Mnogi bodo izgubili, drugi obogateli, in ne morem ravno podreti
Rooseveltovih besed, ki je nekoč rekel, ,,da je bolje, ako postane
nekaj ljudi prebogatih, nego da bi se nobenemu ne godilo dobro!"
Pri končni uravnavi trustov bo pa govoril odločilno besedo še
nekdo, in ta nekdo je amerikanski delavec.

Deception Pass ob Puget Sundu.

332

4. Amerikansko delavsko vprašanje.

iče sodijo, da je Amerika glede de¬
lavskega vprašanja  zaostala
za Evropo in drugimi kulturnimi
državami. Taka sodba je morda
opravičena, ako se delavsko vpra¬
šanje meri le po enem kopitu. Mo¬
rebiti so evropejske države v „svo-
jem“ delavskem vprašanju prehitele
Ameriko, a rešile ga niso in ga še
dolgo ne bodo, dočim se more o
amerikanskem delavskem vprašanju
trditi že zdaj, da njegova rešitev ni
več nemogoča. Mogoče se Ameri-
kanci že danes bližajo onemu sta¬
lišču, ki bi bilo vzorno za kapita¬
lista in za delavca. Gotovo je Ame¬
rika temu stališču bolj blizu nego katerakoli druga kulturna država
z obrtnim značajem.

V delavskem vprašanju gre za nekaj temeljnih resnic, namreč
o kapitalu, stroju, delu, trgu, plačilu, vrednosti tal, itd. Prezreti se
pa ne sme tudi gotovih življenskih nazorov, ki izvirajo iz narave,
in ti so odločilni posebno pri amerikanskem delavcu.

Ako pravimo  „amerikanski delavec", mislimo v prvi vrsti na prave,
rojene Amerikance in one delavce, ki so se po daljšem bivanju v Ameriki raz¬
meram že popolnoma prilagodili, med katerimi je tudi pretežno število slovenskih
delavcev, kakor sem se o tem prepričal na svoje oči. Oni, ki so šele včeraj prišli
iz evropejskih razmer, ali ki hodijo v Ameriko le za nekaj časa, so pravi delavci,
a ne „amerikanski" delavci v našem zmislu.

Amerikanski delavec se z evropejskim ne more primerjati.
Predvsem stoji on na čisto drugem gmotnem stališču.  Njegovo
življenje, stanovanje, gospodarstvo, obleka, hrana, zabave, duševna
hrana bi se zdela evropejskemu delavcu gospodarska razkošnost —
luksus.

Statistika iz 1. 1900 uči, da so 5'3 milijonom delavcev izplačali 2320 mili¬
jonov dolarjev. Na enega pride torej 437 dolarjev zaslužka. Ker so pa vštete tudi
ženske in otroci, zasluži moški delavec najmanj 500 dolarjev, torej 2500 kron.
Pravijo, da je v Ameriki silna draginja in dolar ne velja več nego v Avstriji
krona! Da in ne ! Na ladji so mi povedali, da družba (Austro-Americana) kupuje
moko in meso za obe vožnji v New Yorku. Kako to, če bi morali dati dolar za
krono! ? Nasprotno pa idi k zdravniku ali tudi le k brivcu, in začudil se boš,
kako te bosta oba „obrila"! To velja povsod, kjer se rabi osebna usluga, ali
kadar gre za predmete razkošja. Amerikanec kupuje ceno, ako se more zadovoljiti

333

s tovarniškimi izdelki, ki se izdelujejo na debelo in v veliki množini. Za dobre
čevlje, ki stanejo v Ameriki 3 dolarje, bi moral torej v Avstriji dati 5 do 6 K;
v resnici pa stanejo 15 do 18 K!

Denar nikjer nima tako gladkega repa, kakor ravno v Ameriki, a brez-
dvomno shaja amerikanski delavec najmanj za polovico lahkeje s svojimi 500 do¬
larji, nego evropejski z 2500 kronami. A kje so, posebno v Avstriji, delavci, ki
bi si zaslužili letnih 2500 kron?? — Količkaj izurjen delavec pa zasluži v Ameriki
800 do 900 dolarjev; on živi torej v mnogo boljših razmerah in kadar je s sta¬
novanjem in opravo nezadovoljen, nista vzrok miza ali stol, temveč preproge ali

Slovensko pevsko društvo „Zvon“ v mestu Milwaukee, Wisc.

kopalna soba! Pripomnim pa, da se pri tem ne sme misliti na trume onih de¬
lavcev, ki so v velikih mestih stlačeni kakor slaniki in delajo za vsako ceno.

Še večje važnosti je socialna samozavest  amerikanskega
delavca. Enakopravnost v Ameriki ni samo prazna beseda — pu¬
hlica, kakor v Evropi „svoboda“ ; demokracija ne pozna predpravic
in daja vsakemu enako moč. Sicer tam ne manjka stanovskih pojmov,
a umetnih mej ni, in vsak se more pomakniti na vsako stopnjo; tudi
najzadnji ve, da je le od njega odvisno, ako se bo pomaknil v so¬
cialno stavbo naroda.

Najvažnejše je pa to, da Amerika visoko ceni gospodarsko
delo kot tako.  Mnogi narodi mislijo, da je duševno  delo le
ono, ki je storjeno v službi omike; gospodarstvo  naj pa za¬
gotavlja le zunanji obstanek. Pri takih nazorih se morajo stanovi,

334

ki se pečajo z gospodarstvom, zadovoljiti z nižjim stališčem; tvorijo
„nižje“ sloje. Amerika pa veruje v nravno vrednost vsakega dela; kdor
dela, je vreden časti, ako je njegovo delo le narodu koristno. Kdor
lenari, ali živi le od podedovanega bogastva, je po amerikanskem nazi-
ranju globoko pod najzadnjim tovarniškim delavcem. Amerikanec gleda
samozavestno na svojega soseda; tudi milijonar mu je le sodelavec.

Delo takega delavca ima večjo vrednost. Amerikansko blago
more konkurirati z drugim, dasi so stroški proizvajanja višji. Tega
ne stori samo stroj, temveč tudi dejstvo, da 10 amerikanskih de¬
lavcev toliko stori, kakor 15 ali 20 evropejskih. Vsak amerikanski

Slovenec bo potrdil, da mo¬
rajo v Ameriki „fest“ delati.
Tovarnarju je ljubše sto glav
nego tisoč rok, dasi so stroški
enaki. Amerikanski delavec
ne dela ravno za plačilo in
le tedaj, kadar je pod nad¬
zorstvom, on dela zaradi dela,
in njegovo delo bo uspeš¬
nejše. Opetovano se čita, da
priprosti delavci izumijo razna
izboljšanja pri podjetju, in
pri velikih podjetjih imajo
delavci številke, ki so znane
le vodstvu, da se more tako
bolj skrivno čuvati kaka nova
iznajdba. Taka samozavest ne ruši niti najmanj potrebne discipline.
Amerikanec ni »ponižni sluga", ki se ne upa imeti samostalne
sodbe; rad se podvrže vodstvu drugih, če to zahteva skupno delo;
on dela po svoji volji, ako uboga predstojnika. Njemu mora biti
potemtakem vse zoperno, kar količkaj cika na usmiljenje. On ne
mdra dobrovoljnega smehljaja, ki znači, da smatra kak „višji“ tudi
njega za človeka; on ne trpi, da njemu sezidajo prijazno hišico, in
da država skrbi za njegovo družino, kakor bi ji on sam ne mogel
biti dober gospodar. Česar on potrebuje, to si bo izsilil
in priboril.  On se zavaruje pri zasebnih družbah. On gleda na
svoj dobiček in obstanek in si skuša to priboriti v pogodbi z delo¬
dajalcem, v družbi s sovrstniki, z vplivom na politiko. Kar si je
priboril, mu je drago ravno zaraditega, ker je to dosegel v prostem
tekmovanju z nasprotnimi interesi. Zboljšanje, katero bi si moral
kupiti s ponižanjem pred „gospodom“ ali pred zakonodajalci, po-
menja za njega poslabšanje.

Pragozd blizu naselbine Black Diamond,
Wash.

Fotografiral A. J. Terbovec.

335

Odtod prihaja, da rdeča socialna demokracija ne uspeva med
amerikanskim delavstvom. Amerikanec se ne čuti proletarca, on
ni na nižji stopnji, ampak z vsemi enak! Amerikanska družba nima
nepisanega zakona, da mora ostati kmet vedno le kmetavzar, in
delavec na vekomaj le proletarec! To je bistven razloček med
amerikanskim delavskim vprašanjem in med evropejskimi „stanov-
skimi“ državami. Amerikanski delavec ima večinoma „višje“, ki so
bili morda še pred kratkim sami delavci. Milijonarji, ki imajo
danes usodo tisočerih delavcev v rokah, so nedavno tega začeli

Chisholm, Minn.: Ulica „Lake Street".

z lopato ali s sekiro. To stopnjo doseže lahko tudi on, za njega ni
mej, vse je odvisno le od njegove osebne marljivosti, vztrajnosti in
odločnosti.

Temu pa ne nasprotuje dejstvo, da amerikanski delavci
sprejemajo pri svojem boju marsikako socialistično
načelo.  Amerikancu diši po socializmu že zahteva, da naj se
podržavijo železnice, premogovniki, brzojavi, itd. Ta socializem
napreduje. Tudi raznih oznanjevalcev rdečega evangelija ne manjka,
a poslušalcev ni dosti; vsak „ voditelj" si čez nekaj let izvoli kak
buržoaški poklic. V Ameriki ni trdnih skupin, temveč le slučajna
razdelitev; kdor je danes na tem koncu, je jutri lahko na drugem.
V tem se amerikanske strokovne zveze zelo razločujejo celo od
angleških.

336

Ozrimo se nekoliko na razvitek delavskega gibanja v Ameriki. Delavci so
se pričeli gibati okrog 1. 1820. Jug s svojimi sužnji ni prišel v poštev. Stavčice
so bile celo že v 18. stoletju, a pravo gibanje so prinesle šele tovarne. V ospredju
je bila zahteva za skrajšanje delovnega časa in povišanje plače. L. 1825 je izšel
prvi delavski list. Vsi poizkusi, da izvabijo gibanje na politično polje, so se iz¬
jalovili. Okrog 1. 1830 so se prvikrat združili delavci istih strok; takoj so se pa
zganili tudi delodajalci. Ti organizaciji sta vedno napredovali; narod je stal ob
strani, dasi je vedno čutil le z delavci, kot očividno slabšo stranko. Kadar je
pa šlo za splošno zakonodajo, se je narod potegnil za kapital, ker delodajalec je
v očeh Amerikanca boritelj za omiko, ki vrže svoje premoženje in. svoj razum v
vedno nova podjetja, množi narodno blagostanje in ga mora zakon bolj ščititi
nego delavca, za katerega se lahko dobi nadomestilo. Povprečno sta pa bili samo
ti dve stranki. Šele v novejšem času je prišla izprememba. Razmere so privedle
do tega, da se je pridružila še tretja stranka, namreč javnost.  Pri bojih nimata

govoriti samo delodajalec in delavec,
temveč tudi odjemalec,  torej širša
javnost — publikum, in posebno pri
stavki 1. 1902 se je umešaval predsednik
v imenu tretje stranke.

Danes so tri vrste delavskih zvez.
„Knights of Labor" — „vitezi dela" je
organizacija po prostozidarskem vzorcu
s čudnimi obredi pri sprejemu. Pričela
se je 1. 1869, imela velik vpliv v nravnem
oziru in se silno razširila. Njena slaba
stran je bila, ker je obsegala delavce
vseh  strok in se začela pečati s po¬
litiko. Dandanes šteje menda še 200.000
mož, a nima vpliva.

Prava oblika delavskih zvez je danes strokovna zveza.  Med neodvis¬
nimi in zedinjenimi „Trades Unions" ni bistvene razlike. V teh zvezah je nad 2 mi¬
lijona delavcev. Najvažnejše obrtniške stroke so popolnoma organizirane. Povsod
so krajne, okrajne in državne zveze. Tu ni več mešanice, temveč zveza za prak¬
tično dosego pravic in varovanje skupnih koristi. Največja zveza te vrste je
..American Federation of Labor",  ki so jo ustanovili 1.1881 v Pittsburgu,
Pa. in pomenja pravcato delavsko republiko. Za politiko se ne briga, a izkuša
neposredno vplivati pri delavskih zahtevah, tako glede delavskega dneva, pre¬
povedi porabe otrok, pogodbenih delavcev, itd. V prvi dobi so bili hudi boji z
„vitezi dela" in socialističnimi sanjavci. Kmalu pa se je pokazala trdna podlaga.
Svoj sedež ima v Washingtonu.* Njen predsednik je S. Gompers. Železničarji so
stali vedno ob strani, tako tudi nekaj zidarjev. Strokovna zveza nikakor ni vsa¬
kemu na razpolago. Treba je pri sprejemu stroge izkušnje, da se more možu za¬
upati ; vsak sklep se strogo izvaja. Kdor se n, pr. v slučaju stavke ne podvrže,
jenja biti ud. Zato so pa pravice udov velike. Razne podpore so stranskega po¬
mena. Glavno je to, kar zveza pribori v gospodarskem boju, česar bi posamezni

* ..Federacija" ima zdaj (1. 1911) 120 narodnih in mednarodnih unij, ki ob¬
segajo okrog 27.000 mestnih unij, 4 departemente, 39 državnih okrožij, 631 mestnih
centralnih unij in 656 krajnih unij. Članov ima okrog 2 milijona. Njeno glasilo je
..American Federationist". V krajnih unijah deluje 1415 organizatorjev pod nad¬
zorstvom federacije.


337

delavec nikoli ne dosegel. Najhujši je boj za pripoznanje zveze  nasproti neorga¬
niziranemu delavstvu; mnogo stavk ni imelo drugega namena. Enako je glede
znakov. Vsak predmet, ki je izdelan od zveznih delavcev, dobi svoj ščit, znamenje,
ki pove kupcem, da je predmet narejen na zdravi socialno-politični podlagi.
S takimi znaki so pričeli v S. Frančišku, da izpodrinejo Kitajce; zdaj je to raz¬
širjeno po vsej deželi. To znamenje postane torej lahko bojni klic pri 10 milijonih,
ki so zvezni odjemalci.

Vse to so pa le sredstva za namen. Namen zveze je v prvi
vrsti delavska zakonodaja.  Med posameznimi državami pride
sčasoma do enakosti. Najprej je pričela država Massachusetts. Tam
so 1.1869 ustanovili urad za delavsko statistiko  — prvega na
svetu —, ki je izdajal letno poročilo o delavskem vprašanju. Država

Premogokopi prihajajo iz dela.

za državo je sprejela to napravo. V Washingtonu so ustanovili po¬
seben delavski oddelek,  in končno je ta naprava prešla v vse
kulturne države. Potem so prišli zakoni o nadzorovanju to¬
varn, o varnostnih odredbah in zdravstvenih napra¬
vah.  Massachusetts je tudi najprej skrajšal delavni čas; pri tem
je pomagal zgled Unije, ki je pri svojih podjetjih vpeljala 8 urni
delavni dan, da bi s tem delavce politično nase privezala.

Še več je zveza pridobila na pravnem polju,  Angleško
pravo je smatralo zvezo delavcev v namene, kakršne ima zveza
danes, za kaznivo,  torej tudi stavko za nedovoljeno. Dandanes
se je po zveznem vplivu to naziranje izpremenilo. Druge zakonite
določbe se tičejo tovarniških prodajaln,  v katerih so po¬
sestniki tovarn delavcem prodajali živila ter jih silno izkoriščali.
Te prodajalne so zdaj po zakonih prepovedane. Napredovali so po

22

338

zveznih zahtevah tudi glede obveznosti delodajalca na¬
sproti delavcu. Prej delodajalec ni imel nobene obveznosti,
ako se je nesreča zgodila po krivdi kakega sodelavca; zdaj pri-
pozna bistveno vsaka država obveznost za vsako nesrečo. Pridobili
so torej na vsej črti. Zveza ima še mnogo zahtev v sporedu, ki
še niso uresničene. Državno zavarovanje pa ni med temi
zahtevami.  Amerikanski delavec ostane vtem  oziru individualist
in hoče vsako zavarovanje doseči po zasebnih družbah, torej po
potu, ki je vsakemu odprt; polovica delavcev je tako zavarovana.
Vedno bolj narašča število onih podjetij, ki iz svojega zavarujejo
delavce; železnice so pričele in vsa velika podjetja spoznavajo
vedno bolj, da je le njim v korist, ako je delavstvo bolj stalno.
Delavec smatra te ugodnosti kot del obrtniške pogodbe, ki ne
ovira njegove samostalnosti.

Država je pa morala zavzeti svoje stališče ' v drugi smeri,
namreč v slučaju stavk, bojkotov, črnih list,  itd.

Od 1.1880 do 1.1900 je bilo 22.793 stavk. Delavci so izgubili zaslužka 257 mi¬
lijonov dolarjev, delodajalci 122 milijonov; gmotna izguba je bila 400 milijonov
dolarjev. V 51 slučajih so prodrli delavci, v 13 so dosegli nekaj, v 36 pa podlegli.

Prva zgodovinska stavka je izbruhnila pri železnicah 1. 1877. Sledili so silni
boji, grozoviti izgredi, da je moralo nastopiti vojaštvo. Delali so z ognjem in
mečem, izgube so bile velikanske, delavstvo pa ni , ničesar doseglo. L. 1883 so
začeli stavkati delavci pri brzojavih; dežela je zelo trpela, a zopet so zmagali
delodajalci. Enako je bilo pri stavki na južnozapadnih železnicah 1. 1866. Razbur¬
jenje pa je prikipelo do vrhunca, ko so 1. 1892 postale bojno torišče Carnegijeve
jeklarne v Homesteadu, Pa. Šlo je za plačo. Družba se z delavci ni mogla zedi¬
niti, hotela je izključiti „unijo" in nastaviti neorganizirane delavce. Unijonisti so
skušali to zabraniti, prišlo je do pobojev in proglasiti so morali bojno stanje. Še
dalje je segla stavka 1. 1894 v Chicagu. Pričela se je v tovarni za Pullmanove vo¬
zove. Unija s 150.000 delavci je odredila, da ne dela pri nobeni železnici, kjer rabijo
Pullmanove vozove; milijoni so bili prizadeti. Takoj so se pojavili znaki ogromne
stavke, ustaje, napadi, poboji; treba je bilo vojakov, da je zopet zavladal mir.

Vse boje med kapitalom in delom pa prekaša stavka premogarjev
v Pennsylvaniji. Tu je bilo prizadetih tudi mnogo Slovencev. Delavci so bili v
rovih za antracit zelo na slabem. Dalje časa že so se borili za boljšo plačo. Ka¬
pitalisti so vedno poudarjali, da ne morejo plačati več, ker ne nese. Delavci so
pa izvedeli, da so posestniki rovov kapital umetno poviševali, da so delali z že¬
leznicami pod eno odejo. Delavske zveze so zahtevale osemurni delavnik, deset¬
odstotno poboljšanje plač in pred vsem zakonito priznanje „unije“. Posredoval
je senator Han n a. Lastniki premogovnikov so pa odklonili sploh vsako pogajanje;
hoteli so za vedno zlomiti premoč delavske unije. Bar, predsednik lastnikov jam,
je izjavil, da unija preti uničiti vso amerikansko obrt. Ker v rovih nakopljejo
mesečno do 5 milijonov ton premoga, ki ga porabljajo na vzhodu pri kurjavi, in
je ob enem nastopila huda zima, je zavladalo v deželi gorje, kakor ob času ob¬
leganj ! Cena premoga je neznansko poskočila in ga sploh ni bilo dobiti. Prvikrat
so spoznali, da more postati moč „unije" pravo trinoštvo za deželo, vendar pa
je bil narod na strani zveze.

339

Ko so posestniki jam hoteli nastaviti neorganizirane delavce, so se takoj
začeli javiti neredi. Unionisti so jim šiloma branili delati, postopali so celo tako
barbarično, da so odpodili inženirje, ki so branili rove, da jih ne preplavi voda.
Zopet je moralo nastopiti vojaštvo. Zdaj je poklical predsednik obe stranki v
Washington. To je bil prvi korak do rešitve. Sestavili so večjo komisijo, in ko
je od strani kapitalistov Morgan privolil v pogajanja, so delavci z delom takoj
pričeli. L. 1903 je komisija razsodila približno polovično v prid delavcem, polo¬
vično zoper nje.

To ni bila najzadnja velika stavka, a kakor še nobena, je
ravno ta pokazala narodu vso nevarnost takih bojev. Prijateljem
„unije“ je dokazala, da je v edinosti moč in je treba organizacije.
Ravno „unija“ je postopala konservativno in poizkusila vse, da se
stavka odvrne, dasi so delodajalci odklonili vsako razsodbo. Razvoj

Pittsburg, Pa.: Pevsko dramatično društvo.

je pokazal politiko unije v najboljši luči. Vsa dežela je trpela, mili¬
jone so uničili, in končno so delavci vendar dosegli to, kar so
zahtevali že začetkoma. Če bi bili kapitalisti jeseni privolili v
to, kar so morali pripoznati pozimi, bi bilo vse izostalo. Unija je
po pravici poudarjala, da ji je bila mirna rešitev vedno ljubša nego
bojna, in odločilni glasovi v zvezi so bili zdaj zoper lahkomiselne
stavke;  zveza je torej uspešneje čuvala narodno korist nego veliki
kapitalisti iz vrst premogarskih magnatov.

Na drugi strani pa se je pokazalo, da tudi zmerna stavka ne
more odstraniti izbruhov strasti, in da sledi vsaki stavki trinoško
zatiranje neorganiziranih delavcev.  Tu se pa prijavi indivi-
duelna svobodna zavest Amerikanca. Vsakemu se mora pustiti pra-

22 *

340

vica, da odločuje sam, pod kakšnimi pogoji hoče delati. Stavko-
lomci so bili junaki, in trusti so storili vse, da svetu dokažejo, da
so zveze, ki posegajo v prosto odločitev posameznika, pravo za¬
smehovanje amerikanske demokracije. Unionisti so seve poudarjali,
da ni tako. „Vsak delavec 11 , so rekli, „ima do tovarne, ako je pri
njej delal, neko moralično pravico, ki sicer nič ne nese, a mu za¬
gotavlja mesto. Če torej pri nemirih kak tujec zavzame to mesto,
je to napad, rop njegovega mesta in zoper tak rop more on rabiti
vsa sredstva silobrana."

Še bolj hudi so bili kapitalisti na delavsko zvezo, ker je spra¬
vila delodajalne družbe v nekake škripce. „Tovarnar“, so rekli,
,,ni več posestnik svojega imetja, ako ne more več obravnavati s
posameznim delavcem, temveč le z zvezo. Njega zadene vsa odgo¬
vornost, on riskira vse, dočim se kaže na delavski strani le sebičnost

in lenoba, ako vedno zahte¬
vajo skrajšanje dela in večja
plačila ter niso nikoli zado¬
voljni. Ravno najboljši delavci,
so rekli, se ne brigajo za zvezo
in pripuščajo politiko demago-
gičnim blebetačem. Kdor ima
nekaj grošev na strani, se mora
postaviti na stran kapitali¬
stov." Tako kapitalisti,

Javnost pa ni zaupala ka¬
pitalistom; pri veliki stavki so
se pokazali preveč čudne — junake, posebno, ko so mogotci začeli
celo predsednika poučevati o pravicah zasebnega imetja. Pred vsem
je prišla javnost do prepričanja, da one velike družbe (trusti) niso
več zasebna podjetja, in da jekleni ali premogovni trust v državi
ne more več zahtevati one prostosti, kakršna se mora pripoznati
majhnemu prodajalcu. Premoženje teh družb je tvorba javnih sil,
ima napol javen značaj in se javnosti ne more odreči pravica, da
se vmešava v njih notranje zadeve. V onih dneh se je precej okre¬
pila vera v državni socializem, prepričanje namreč, da morajo
preiti železnice in premogovniki v državno posest. Še bolj pa se
je okrepilo prepričanje, da ima tudi delavec moralično pravico, ki
mora govoriti pri upravi odločilno besedo. Tako je polagoma pro¬
drlo v javnost prepričanje, da se ne sme trpeti nasilstva od strani
delavcev, enako pa tudi, da delodajalci ne smejo kratkomalo od¬
klanjati zahtev delavcev, temveč se naj z njimi mirno pogodijo.
Ker prepirov ni mogoče odstraniti, zahteva javnost, da se morajo


341

preporne točke predložiti razsodišču.  Tudi „unija“ mora uvi¬
deti, da grejo zahteve le do pravične meje, in je uničenje obrti
ob enem tudi smrtni udarec za delavce. Od razsodišča smejo pri¬
čakovati razne ugodnosti le v tem slučaju, če je javnost na strani
delavcev; zato se sme upati, da njih zahteve ne bodo nevarne
pravičnim tirjatvam kapitala.

Delodajalci pa vedo, da se „unije“ nikoli ne bodo znebili, in
mnogo jih že spoznava, da so od zveze uvedene plačilne razred-
nice obrti le v prid. Obe stranki sta torej na tem, da druga drugo
pripoznata. Na prvi strani je združeni kapital v obliki trustov, na
drugi strani zedinjeno delavstvo v uniji. Trusti se borijo zoper kon¬
kurenco, unija zoper neorganizirane delavce. Obe stranki se pri¬
zadevata, da okrepita svoje stališče. Kakor se jekleni trust veže
z železnicami, ladjedelnicami,
premogovniki, itd., tako iz¬
kuša unija boj iz ene panoge
obrtništva prenesti tudi še
na drugo.

Najnevarnejše pri tem je
pa, da obe stranki omejujeta
na umeten način  trg. Trusti
davijo tovarne ali jih zapirajo,
unija pa stavi meje delavskim
močem. Unija ne dovoljuje, da
pridejo nove moči, kadar so
stare na razpolago. To kru¬
tost so morali že dostikrat
občutiti naši delavci, ki niso smeli delati, dasi je trkala lakota na
njih vrata! Odganjanje in preganjanje neorganiziranega delavstva
je kruto trinoštvo, a ne more se tajiti, da unijam razlogov do ta¬
kega postopanja ne manjka.

Brezdvomno bo prišlo do tega, da se bodo lahkeje poravnali
prepiri. Dokler je kapital razdeljen in delavstvo brez edinosti, so
obravnave težavne, Ako si pa stojita nasproti dve stranki, ki druga
drugo pripoznata in sta obe organizirani, bo obravnava kratka
in stvarna.

Treba je le še preskrbeti razsodišča za prepire.  Ravno v
tem je javnost krepko nastopila. Že 1, 1901 je zborovala konferenca
zastopnikov kapitala in delavstva in postavila stalno razsodišče.
Tu so bile zastopane vse tri stranke: kapital po predsednikih naj¬
večjih trustov, unija po voditeljih delavske organizacije in tretja
stranka, ljudstvo, po možeh kakor Grover Cleveland, Charles Adams,

342

nadškof Ireland, Eliot in drugih, ki jim zaupa vse ljudstvo. Tudi
neorganizirano delavstvo je zastopano po teh možeh, ker drugače
bi morali tem milijonom organizacijo usiliti; potisnili bi jih bili v
„unijo", česar so se pa ravno hoteli obvarovati. Gotovo pojdejo še
korak dalje, da postavijo ob priliki prepirov državno razsodišče
in ljudstvo bo vedelo pripoznanje take razsodbe iztirjati.

Miren razvoj se je pa pripravil še na drugi način. Prejšnji
boji so se bili le z velikimi družbami, ki so imele na tisoče usluž¬
bencev. Zdaj se je začelo gibanje tudi v manjših podjetjih. Tu je
šlo za majhne podjetnike, ki se socialno niso dosti razločevali od
delavcev. Ti so bili nasproti uniji huje prizadeti in skoraj brez moči.
Naravno je bilo torej, da so „unijo“ posnemali in naredili med seboj
organizacijo ter tako olajšali razpore. Prvo unijo delodajalcev so
ustanovili 1. 1890. Bili so to tiskarji,  za katere je stavka posebno

pogubna. V zadnji dobi jih je
nastalo mnogo. Preporne točke
so se tem lažje predložile raz¬
sodišču.

Kadar sta obe stranki do¬
bro organizirani, se javnost
lahko proda in izda; preide
se na popolni monopol. Kon¬
kurenca je izključena, cene
določita stranki in odjemalec
mora plačati, kar se od njega
zahteva. Kje ostane potem go¬
spodarska prostost? Delavske
organizacije so prostovoljne zveze. Nasproti uniji delodajalcev se
pa morajo zavezati, da jim dajo na razpolago gotovo število de¬
lavcev, ako hočejo, da se le ,,unionisti" nastavljajo. Posledek
je pa, da postane delavec čisto navadno blago in ga
nastavljajo kakor kitajskega kulija!  Pojavljajo se torej
čudne razmere.

Moderna organizacija delavstva stopa gotovo v stopinje velikih
trustov; mnogo pa so dosegli s tem, da je zavladal duh sporazum-
ljenja, da se je posameznemu delavcu zagotovil pošten obstanek,
da se mu je dala možnost družbinskega življenja. Na obeh straneh
se mora seve še mnogo izboljšati. V ,,uniji" morajo gledati pred
vsem na strožjo disciplino. Udje se morajo zavezati, da ne bodo
rabili sile, ne nastopali proti stavkolomcem, ne prelamljali zakonov.
Unije so sicer vedno pridigovale zmerno postopanje, a prav rade
so videle, če so posamezniki nastopili silovito. Ravno vsled tega

343

so se do zdaj tudi branile, da bi se vpisale kot družbe, ker niso
hotele postati pravno odgovorne za svoje ude. Ta odgovornost bo
pa potrebna, ako hočejo pogodbe med unijo delavcev in unijo delo¬
dajalcev dobiti večjo vrednost. Še važnejše je pa, da prideta obe
stranki do trdnega prepričanja, da so razsodišča res prava
razsodišča in ne samo kompromisni stroji.

Delavsko vprašanje v Ameriki še ni rešeno, a trditi se ne
more, da bi ne bilo blizu končne rešitve. Amerikanska javnost
spozna že zdaj, da bo gospodarski napredek najbolj
zagotovljen tedaj, kadar bo gospodarsko življenje
zavarovano proti monopolnemu trinoštvu trustov in
monopolnemu trinoštvu delavskih unij.

Ravno o tem vprašanju sem razpravljal bolj obširno, ker je
večina naših Amerikancev pri tem prizadeta. Mnogokrat čitaš v
amerikanskih slovenskih listih obsodbe in zagovarjanja unij ob enem.
Morda pripomore nekoliko tudi ta razprava, da se zjasnijo pojmi,
umevajo razmere, in da najdejo naši pridni delavci ono pot, katera
jim bo največ koristila. Ne dvomimo pa, da amerikanske delavske
razmere ne bodo samo zanimale tudi delavcev v stari domovini,
temveč da jim bodo vodilo pri neizogibnih bojih.

New York, N. Y.: Društvo „Slovenija" na izletu v Bayonne, N. Y.

344

5. Kmetijstvo.

odovitnost zemlje v Zedinjenih državah je od¬
visna od podnebja. Kjer je preveč vlage, tam
nastajajo močvirja, kjer manjka padavin, tam
so stepe in pustinje. Približno deli 100° za-
padne daljave Ameriko v dva dela. Vzhodni
del ima dosti dežja in tu uspeva poljedelstvo;
zapadni del je suh in se more večinoma ob-
delavati le po umetnem namakanju. Na vzhodu
pride v poštev tudi kakovost tal. Najboljši
kraji so v nižavah ob rekah Mississippi in
Ohio in v valovitih ravninah, ki segajo do
Kanadskih jezer. To je rodovitni pas — „the
fertil belt“. Kjer je podnebje najbolj ugodno,
tam uspeva pšenica.  Čas žetve tega žita
je od konca maja v južnih do konca avgusta
v severnih krajih. Najbolj se prilagodi ječ¬
men;  tudi oves  prenaša marsikatero na-
sprotstvo podnebja; rž ljubi plitvo zemljo in
bolj suho podnebje, zato jo sejejo v višjih
legah. Dobro obrodi koruza,  najpoglavitnejši poljski pridelek. Evropejske trave
uspevajo v Ameriki pod enakimi pogoji. Amerika ima pa sama več vrst dobrih
trav, posebno v stepah neprecenljivo „Buffalo grass", ki ohranja tudi suha dalje
časa hranilne moči. Najmanj ugaja amerikansko podnebje trti,  ki uspeva le v
nekaterih pokrajinah Californije. Vobče je podnebje ugodno za sadjerejo;  le
v krajih, kamor segajo hude nočne slane, trpi drevje ob cvetu. Južni kraji so
pripravni za sladkorovec in bombaž.

Kako obdelujejo v Ameriki zemljo? Kakovost zemlje,
ki se določi za obdelovanje, se more spoznati na drevju, ki raste
na dotičnem kraju; tudi prerija ima svoja zunanja znamenja, za
katera ima amerikanski farmer dobro oko. Čim boljša so tla, tem
težje je obdelovanje. Treba je posekati orjaška drevesa; v nižjih
krajih preti mrzlica; hudo je poskrbeti tlom potrebno suhoto in
toploto. Navadno uporabljajo pri tem delu dva načina. Drevesa
deblo za deblom posekajo in les spravijo, ali pa obsekajo drevesa
v spodnjem delu kroginkrog (Girdling), da se posušijo in se more
zemlja pod njimi obdelavati. Za oko to seve ni lepo. Štorovje na¬
vadno ostaja, dokler ne zgnije, kar traja 10 do 15 let. Vsakdo lahko
razume, kako težavno je. taka tla orati. Živina in človek trpita.
Navadno nasadijo najprej krompir ali koruzo. Drugače je seve na
preriji ali na prehodnih mestih, kjer ni drevja, temveč kvečemu
le grmičje. Drn na preriji je sicer silno trd, a močan plug ga pre¬
maga; treba je pa več orodja in krepke živine. Zato se za prerijo
odloči oni, ki ima že nekaj kapitala, za gozd pa, kdor nima, in mu
ni za nekaj let trdega dela. Važen je na preriji studenec, ker mo-

345

rajo mestoma kopati do 30 m globoko, preden pridejo do vode. Prej
so prerijo „žgali“, da so jo očistili grmičja, kač, žuželk, itd., ter
dobili boljšo pašo. Težavno je posestvo ograditi (Fencing), Tako
veleva zakon, in živina mora biti v ograjah, ako hočejo polja ob¬
varovati. Kjer je dosti lesa, si lahko pomagajo; v prerijah pa pre¬
kašajo stroški za ograjo večkrat vrednost dotične zemlje.

Prva poslopja na iztrebenih tleh (Clearings) so bajte iz hlodov.
Na prerijah postavljajo hiše iz hlodov in rezanih desk (Frame House).
V gozdih so te hiše znamenja napredka. Tretja stopnja so poslopja
iz kamna ali opeke (Brick House), ki jih pa zamorejo le premož¬
nejši posestniki.

Na farmah v Minnesoti.

Življenje prvih naseljencev je navadno precej težavno, vsaj v prvih letih.
Pisatelj Fatherstonehaugh pravi: „Ako je naseljenec le lovec, ima siromašno kočo
brez farme, morda eno kravo, ki prihaja na teden dva ali trikrat domov, da dobi
pest soli; mleka ima komaj malo kupico. Mož navadno ni doma; na njegovem
mestu je šest do sedem razcapanih, precej divjih razposajencev in zdelana žena,
ki, ako jo vprašaš po možu, pove, da je pri sosedu, kateremu pomaga pri lovu
na panterja, ki zalezuje njegove svinje, in da ga morda ves teden ni bilo doma,
ker je bil nekje drugje pomagal pri lupenju koruze. Tak mož mora pokrivati stroške
in potrebe s kožuhovino in medvedovo mastjo in navadno ne prekorači te stopnje,
ako se ne odloči za kmetijstvo. Ako so naseljenci kmetje, morajo biti vedno pri
delu. Treba je sekati les, kopati zemljo, graditi, orati, loviti panterje, ki kradejo
svinje in teleta, nastavljati pasti volkovom in drugim roparjem. Najkrajše delo je
obed. Glavno je, da se želodec najhitreje ko mogoče napolni z živežem, ki pri
Anglo-Amerikancih ni ravno najboljši, namreč kava, osoljeno, sirovo maslo, pre¬
kajena svinjina in kruh iz koruze. To jedo trikrat na dan in z malimi izjemami
skozi vse leto.

346

Pri vsem silnem prizadevanju naseljenec ne more shajati prva leta s tem,
kar mu donašajo tla. Mora si na drug način kaj prislužiti, ako nima ničesar pri¬
hranjenega. Pridelek na novih tleh je negotov. Navadno se javljajo tudi razne
bolezni. Pristranski zaslužek si pridobe s tem, da delajo skodle in deske. Včasih
morajo nesti na prodaj jagode, kožuhovino, prav kakor delajo siromašni Indijanci.
Svinje in kuretina so še najbolj plodonosne, ker se zadovolijo z manj vredno
krmo; njim sledijo krave, potem voli. Vobče se more reči, da se s tretjim letom
prične na farmi večja gotovost in dobijo boljše dohodke; a traja lahko tudi 20 do
25 let, preden more naseljenec mirno gledati v bodočnost in brez skrbi uživati
sad svojega neumornega truda."

Tako se je godilo v gozdovih in manj rodovitnih krajih. V no¬
vejših časih se je marsikaj izpremenilo, ker je več in boljših občil.
Povsem drugačne razmere so tudi v bolj rodovitnih krajih, ki jih
pa ni več dosti. Povsod pa velja še dandanes; „Brez dela ni jela!"

Naravna rodovitnost amerikanskih tal je velika, a ne neiz-
črpljiva. Mnoge kraje so naravnost opustošili s tem, da so jih iz¬
koriščali, ker je bilo še dosti neobdelanega sveta. Zato se je v
prejšnjih desetletjih opazovalo neprestano naseljevanje proti ,,Westu“,
Večinoma so tudi razmere take, da se zemlja ne more tako skrbno
obdelavati, kakor kje drugje, Farmer gleda na to, da dobi kolikor
mogoče veliko tal, ki jih obdeluje najceneje ko mogoče, ker so de¬
lavne moči jako drage. Pri setvi potratijo mnogo semena, in pri
žetvi se izprija veliko žita in krme, akoravno je vreme ob žetvi v
Ameriki veliko bolj stanovitno kakor v Evropi. Ker je živina večidel
na paši, se poizgublja gnoj; slamo navadno požigajo. Kjer so tla
rodovitna, in v mnogih državah so neznansko rodovitna, donaša
obdelavanje več; farmer pride kmalu in z malim trudom do pre¬
moženja. Ali se bo obdelovanje v velikem moglo vzdržavati dalje
časa, je drugo vprašanje.

Ker tudi najbolj rodovitna zemlja ne more dajati vedno obil¬
nega sadu, ako se ne nadomeščajo porabljene snovi, bodo morali
tudi v Ameriki sčasoma gnojiti, kakor to delajo že zdaj v izdatni
meri na vzhodu. Na dobrem je Amerika tudi v tem oziru, ker ima
silne zaklade umetnih gnojil. Neogibno potrebno je, da večkrat
menjajo žito ali seme.  Zdaj menjajo navadno le koruzo, pše¬
nico in deteljo.

Veliko storijo v Ameriki potom izobrazbe poljedelcev,
ki je tem uspešnejša, ker je amerikanski kmet nenavadno bistrega
duha. Skoraj vsaka država ima svoj „Department of Agriculture“,
kmetijsko družbo, ki ima povsod podružnice. Listov za to stroko
in raznih predavanj je nebroj.

Amerikanski poljedelec ni podoben prav nič evropejskemu
kmetu. Na severu mu pravijo ,,farmer“,  na jugu „p lan ter".


347

Prvi prevladujejo in igrajo važno vlogo. F a r m e r je lastnik svoje
zemlje. On jo podeduje, si jo je kupil ali dobil kot ,,Homesteade“";
vedno je posest „improved“, zboljšana, in to v meri, da na vzhodu
naredi že srednje posestvo vtis pravcate graščine. Na zapadu iz-
gleda vse še bolj nedovršeno, mladostno. Povsod je farmer samo¬
stojen, prost in samozavesten mož, ki nikoli ni slišal niti besede o
tem, da bi ,,kmetski stan" moral biti vedno tlačen, stan samo trdega
dela. Amerikanski farmer se noče samo na posestvu ,.držati", on
hoče priti naprej, narediti denar; on ni starokopitnež, ki dela,
kakor sta delala oče in ded. Ako ne gre s koruzo in s pšenico,

Naprave za namakanje (Irrigation) blizu mesta Pueblo, Col.

poizkusi z drugim. Silno je podjeten ter neprestano premišljuje,
kako bi najlažje in najhitreje prospeval. Vsa zboljšanja pri polje¬
delskem orodju, od železnih grabelj do parnega pluga, so iznašli
farmerji sami. Samouprava države zahteva politično delovanje in
zanimanje za javnost. Večkrat so postali farmerji važni politični
odločitelji v notranji zgodovini Unije. Daši v prvi vrsti zasledujejo
svoje stanovske koristi, so vendar najzanesljivejši činitelj velikih
strank in držijo ravnotežje negotovemu prebivalstvu mest. Možje,
kakor Lincoln in Jackson, so dosegli svoje uspehe le, ker so imeli
zaslombo na značajnih in stanovitnih farmerjih.

* Kadar odprejo kak nov kraj, razdelijo zemljo na enake kose. Vlada od¬
daja kose 160 akrov (112 oralov) skoraj brezplačno naseljencem. Tak kos ime¬
nujejo „Homesteade“ (Homsted).

348

Amerikanci sicer niso mnenja, da bi poljedelstvo najmanj do-
našalo, kakor se na Slovenskem pogostoma čuje in morda opravi¬
čeno; a prav gotovo je v Ameriki farmer najbolj na varnem. Doka¬
zano je, da postane izmed 1000 trgovcev samostojnih le 6, in izmed
100 jih pride do premoženja le 7. Ko je bil 1, 1854 velik bančen
polom, je bilo n. pr. v državi Massachusetts izmed 1112 ,,polomljenih"
le 14 in v državi New York izmed 2550 le 45 farmerjev. Statistika
tudi dokazuje, da farmerji najdalje živijo. Tako je na severu.

Kakšne so razmere na jugu? Pred meščansko vojsko so bili
pravi farmerji tam le v bolj goratih krajih, ki so pa večinoma tudi
imeli sužnje, dasi je bilo razmerje nekako bolj patriarhalično. Tudi
še zdaj se radi pokažejo in „igrajo gospoda", dasi so večinoma le
„gospod s slamo spod"; podobni so torej našim ,,nobel“ kmetom.
Drugačni šobili ,,planters“,  večinoma veleposestniki, in navadno
tudi potomci evropejskih plemenitašev. Gotovo je ta stan v du¬
ševnem oziru nadkriljeval vse druge. Iz njih vrst niso prišli samo
najboljši politiki, temveč tudi vsi oni, ki slovijo kot umetniki in
učenjaki. Ker so sužnji opravljali težka dela, je imel planter dosti
časa za druge, tudi idealne stvari, posebno ker na jugu nikoli ni
bilo zapaziti onega divjanja in dirjanja za dobičkom in dolarjem,
ki označuje kramarskega severnega jenkija. Po meščanski vojski se
je z odpravo suženjstva vse izpremenilo, in „planters“ so postali
ali navadni kmetje, ali pa so izginili.

Farme so jako različne. Kadar delijo zemljo, odmerijo za en „Homesteade“
po 160 akrov, t. j. 65 ha ali 112 oralov. Ta mera se zmanjšuje na vzhodu, in na¬
vadno narašča na zapadu, kjer pridelujejo pšenico in koruzo v velikem in redijo
prešiče prav po tovarniško. Velefarma je posestvo Grondin  pri mestu Fargo v
Severni Dakoti. Ta „kmetija“ obsega 49.000 akrov, t. j. 19.838 ha ali 35.319 oralov.
Na njej dela 250 do 300 delavcev in imajo 200 konj.

L. 1910 je bilo v Zedinjenih državah 6,340.120 farm, ki so obsegale skupaj
873,703.000 akrov, t. j. 318,869.379 ha ali 551.644.025 oralov.

Cena zemljišč  je jako različna in se ravna po legi in kakovosti tal.
Dobra zemlja je zdaj večinoma zasedena. Živinoreja  je v Ameriki na jako
visoki stopnji. Goved je iz raznih dežel in krajev in je mnogo mešanice. Šele v
novejših časih gojijo bolj čiste pasme. Kjer farmer začne, prepušča živino sami
sebi, ki mora tudi v hudi zimi ostati mnogokrat na prostem. Na zapadu imajo
velike farme črede govedi do 500 in več repov. Pastirji teh čred — „Cowboys-
kravarji" — so na konjih in navadno junaki prve vrste. Goved so našteli 1. 1910
(15. aprila) skupno 61,285.791 repov, vrednih 1,484,889.647 dolarjev. Amerikanski
konji  so izredno žilavi in trpežni. Tudi siromašni Indijanci imajo konje, ki spo¬
minjajo na krasne arabce j na prodaj jim navadno niso za nobeno ceno. L. 1910
so našteli 19,731.060 konj in 4,183.572 mezgov; prvi so bili vredni 2,076,297.828 do¬
larjev, drugi pa 522,402.080 delarjev. Po velikih stepah na zapadu, posebno v Cali-

349

forniji, se pečajo z rejo ovac,  katerih je bilo 1.1910 (15. aprila) 51,809.068 glav,
vrednih 230,532,817 dolarjev. Volne so dobili 1. 1911: 318,547.900 funtov (v Avstriji
41,600.000 funtov). Važna za začetnike je svinjereja,  ker svinje najdejo dosti
krme na prostem. Na velikih farmah pitajo svinje na ta način, da jih spuščajo
na njive, kjer je koruza, dokler niso za klanje. L. 1907 so našteli 54,972.439, 1. 1910
pa 58,000.632 svinj, vrednih 398,002.878 dolarjev. Svinje koljejo v velikih klavnicah,
kjer porabijo vse, samo s „cviljenjem“ Amerikanec dozdaj še ne ve kam! Lepe
dohodke ima amerikanski farmer od perutnine.  L. 1900 so našteli kur, rac,
gosij in puranov 250,623.114. Največ jih je imela država Iowa, namreč 20,043.343,
za njo na drugem mestu država Illinois, namreč 17,737.262. Amerikanski narodni
ptič je puran-turkey; tega mora imeti na mizi vsak Amerikanec vsaj na za-

Cowboy (pastir) v Montani.

hvalni dan-Thanksgiving Day, zadnji četrtek v mesecu novembru. Jajc  so dobili
1,293,662.433 tucatov. Manj se je obneslo svilarstvo,  mnogo pa donaša čebe¬
larstvo  (1. 1906 so pridelali 27.700 ton medu in 800 ton voska; panjev so na¬
šteli 4,500.000).

* *

Da je amerikansko poljedelstvo na tako visoki stopnji, za to
ima zahvaliti izvrstne strokovne šole  in najrazličnejša poizku-
šališča. Zvezna in vlade posameznih držav so prepričane, da je
kmet-farmer podlaga zdravega razvitka. Na Slovenskem se ,,učenih"
ali „študiranih“ kmetov drži neki sum, Amerikanec pa ve, da je
učenost poleg pridnosti, treznosti in varčnosti neprecenljiv zaklad
blagostanja. Vsaka država ima vzorne zavode, kjer se na tisoče
farmerjev uči umnega, praktičnega gospodarstva. Za prazna raz-
motrivanja tu ni prostora. Vse mora biti za življenje, praktično.
V raznih poizkušališčih je okoli 1000 uradnikov. Uradno poročilo
pravi; „Pri posameznih panogah je nastavljenih; 52 vodij, 17 pod-
vodij in pomočnikov, 146 kemikov, 62 agrikulturcev, 14 farmerjev

350

za rejo živine, 78 učiteljev za vrtnarstvo, 21 nadzornikov farm,
31 vodij mlekarn, 49 botanikov, 48 entomologov (preiskovalcev
žuželk), 6 zoologov, 29 živinozdravnikov, 14 opazovalcev vremena,
7 biologov, 5 prirodoslovcev, 5 geologov, 21 bakteriologov in uči¬
teljev gob, 8 inženirjev za namakanje, 12 knjižničarjev, 29 tajnikov,
43 pomožnih uradnikov ter stenografov. Tudi je 77 oseb, ki imajo
razna opravila, kakor nadzorniki vrtnarstva, čebelarstva, poslopij,
perutninarstva, itd. Kaj se vse dela, to objavljajo v poročilih in
časnikih. Dopisujejo vedno tudi s praktičnimi farmerji.“ Amerika
je s temi zavodi na pravem potu. Poljedelstvo se je v zadnjih deset¬
letjih neznansko dvignilo, a vedno še delajo poizkuse, kako bi mogli
s kar največjim uspehom obdelavati zemljo.

Kakor povsod, je priroda tudi v Ameriki vtisnila kmetu neko posebnost,
da ga poznaš takoj na prvi pogled. Navadno ima dolge noge, kakor bi si jih
bil nekje izposodil. Drugače je farmer dobra duša, a tudi ponosen, dasi tega ne
kaže na tak neumen način, kakor marsikateri „nobel" kmet na Slovenskem. Obi¬
čajno čuješ tudi pri amerikanskem farmerju staro kmetsko pesem o „slabih časih".
Zadovoljen je farmer le redkokdaj. Mnogokrat je ta nezadovoljnost opravičena,
ker slabih letin tudi v Ameriki ne manjka, in ob obilnih žetvah padajo cene žita.

Težavno za farmerja je, da se more svojega žita iznebiti le po železnicah,
ob katerih so razna podjetja sezidala velikanska skladišča (Elevators). Naprave
za sprejem in oddajo žita so vzorne. V eni uri izpraznijo lahko 30 do 40 želez-
ničnih voz žita; pri tem pa ni treba nobenemu človeku ganiti niti mazinca. V ladje
pa v istem času spravijo lahko še enkrat toliko. Farmerji niso ravno prijatelji teh
skladišč, ker so se jih polastili „trusti", ki prav poljubno določujejo cene, posebno
ker imajo skrivne pogodbe z železnicami. Ne vem, ali so ravno „slabi časi" vzrok,
da se vsako leto na tisoče farmerjev izseljuje v Kanado, ali le prirojena nemir¬
nost naseljencev.

Težav ne manjka nikjer. V primeri s slovenskim kmetom je
amerikanski farmer vsekakor na boljšem, in onim Slovencem, ki
so se namenili ostati za vedno v Ameriki, moremo dati le en nasvet:
Pojdite na farme!

,Lumber Jacks"-drvarji v Minnesoti.

351

Gozdarstvo.

N rez Alaske pokrivajo gozdovi nekako 37%
površja. Največ gozdov je na severovzhodu
v državi Maine in gorovju Adirondacks, v
severozapadnih delih držav Michigan in Wis-
consin, na obrežju jezera Superior in na
južnovzhodnem delu Floride. Kjer se je udo¬
mačila živahna obrt, tam so se morali go¬
zdovi umakniti. Najširši pas, kjer ni nič, ali
le malo gozdov, tvorijo pokrajine prerij in
pustinj. Na zapadu se prikažejo gozdovi v
gorovju vsaj v višavi 2000 m, in kjer ne
manjka vode. Nepretrgan gozdni pas je na
severni meji Unije v Montani, Idahu in Wa-
shingtonu in na zapadnem obronku Kaskad
v državah Washington in Oregon. Tu je ve¬
činoma črni les, na vzhodu so listniki.

Do novejše dobe so se v Ame¬
riki za gozdove jako malo brigali,
oziroma so se brigali le za njih brez¬
mejno in brezsmerno izkoriščevanje. Amerikanec ima pri vseh dobrih
lastnostih neko skrivno veselje, če more sekati drevesa, ako tudi
potem vse strohni. Tako nezmiselno postopanje se ne bo dalo več
popraviti. Poleg tega so imeli razni špekulantje dolgo časa proste
roke, in takim ljudem je prav malo za bodočnost, narodno premo¬
ženje in ljudski blagor; hipni dobiček jim je nad vse, in njih žepi
nimajo dna.

Pozno šele, morda vendar ne prepozno, so se začele javne
oblasti zanimati za gozdove, ki so v vsakem oziru velike važnosti,
ter so začele delati na to, da gozdove zopet zasadijo, ali da jih
vsaj ne izkoriščajo na barbaričen način.

Hudo pustošijo v gozdovih požari, katerih ni mogoče popol¬
noma zabraniti. Celi gozdovi postanejo žrtev ognja, bodisi da jih
kdo zaneti namenoma, ali iz hudobije, bodisi po neprevidnosti. En
sam požar navadno gozda ne uniči; priti morata dva, trije. Ako
zažgejo travo tri leta zaporedoma, je tudi gozd uničen, posebno
ker se pridružuje še vihar, ki mu ožgana drevesa prej podle¬
žejo nego zdrava. Najhujši so požari na zapadu, kjer itak ni dosti
gozdov, in kjer je navadno silna suša. Tam zgrabijo požari gozdove
celo v najvišjih legah. Požiganje je po zakonih prepovedano, a zlo¬
činca morejo le redkokdaj zasačiti. Ravno na zapadu porabljajo
mnogo drv za kurivo pri rudnikih in obrtnih podjetjih. Gozd mora
neusmiljeno pasti milje daleč naokrog; za nasade se nihče ne zmeni,
ker ni časa in še manj zmisla za prihodnjost.

352

Drvarji na severozapadu spravljajo les.

Amerika porablja silne množine lesa. Vrednost lesnih pridelkov
je znašala 1, 1910 okrog 80 milijonov dolarjev, Terpentinovca so
pridelali v 1585 podjetjih 550.000 ,,casks“ (po 50 galon), vrednih
17,680.000 dolarjev; smole so nabrali 1,906.000 barlnov (po 500 fun¬
tov), ki je bila vredna 18,255.000 dolarjev. Največ vreden je trdi
les. Daši je amerikanski gozd tam, kjer stoje orjaška drevesa kakor
sveče, veličasten, se vobče ne more kosati s krasom evropejskih
črnih lesov. Oko je užaljeno, ker vidi med mladim lesom na stotine
suhih gozdnih orjakov štrleti proti sinjemu nebu.

Pragozd v CaHiorniji.

353

7. Rudninstvo in rudarstvo.

rudah in rudarstvu govorimo veči¬
noma že v opisu posameznih držav;
tu naj sledi le nekoliko splošnih po¬
datkov. Rude in rudninsko kamenje
se najde povsod na zemlji, Amerika
jih ima skoraj vse vrste. Gospodarski
pomen teh zakladov je odvisen od
njih množine in kakovosti, kakor
tudi od kraja, kjer se nahajajo. Ame¬
rika je tudi v tem oziru v jako ugod¬
nem položaju, in nekaterih vrst naj¬
dejo tu tolike množine, da je Unija
pri teh lahko neodvisna od drugih
dežel.

Znano je, da so Španci navadno po-
praševali Indijance, odkod imajo svoje zlato,
ter so se bolj brigali za žlahtne rude nego za naseljevanje. Še danes vidiš v južnih
državah mnogo jam, kjer so s trudom iskali rude. V 17. stoletju so o Viržiniji raz¬
nesli, da ima mnogo zlata, in po svetu je šla ista zlata mrzlica, ki je po 250 letih
zgrabila množice, ko so odkrili zaklade Californije in Colorada.

Koristne rude so do dobe neodvisnosti le neznatno izkoriščevali; potem so
rudarstvo nekoliko dvignili, a v večji meri pričeli kopati na rude šele koncem
19. stoletja. Obrt je prišla polagoma do tako visoke stopnje, da so Zedinjene države
zdaj v marsičem na prvem mestu.

Najvažnejši dogodki pri tem razvitku so ti-le: V letih 1824 in 1825 začnejo
izrabljati trdi premog (Anthracyte), kar je močno vplivalo na železno obrt. L. 1845
rabijo sirovi (bituminozni) premog v plavžih; 1.1844 pričnejo rudarstvo v bakrenih
rudnikih ob jezeru Superior; 1. 1848 najdejo prve zlate žile v Coloradu in v po¬
znejših letih še mnoge druge; 1.1851 začnejo kopati živo srebro v Californiji; ob
enem se tam lotijo dela z vodo in izpirajo zemljo, ki je imela rude (Hydraulic
Mining); 1. 1856 rabijo Bessemerjev način pri proizvajanju jekla v Philippsburgu,
N. J.; 1. 1858 se lotijo železnih rudnikov ob Zgornjem jezeru; 1. 1859 naletijo na
srebrne rudnike v Nevadi; 1.1859 najdejo studence petroleja v Pennsylvaniji.

Zakonodaja rudarstva v Uniji ni tako zaožila kakor v špansko-amerikanskih
pokrajinah. V veljavi je bil „Common law M , po katerem pripadata zlato in srebro
kroni, vse druge rude pa lastniku tal. Ker je bila Unija večinoma sama lastnica
novih pokrajin in sama ni mogla izkoriščati zakladov, so polagoma rudniki po
prodaji ali pogostoma tudi po samovolji prišli v roke zasebnikov, ker zakonodaja
je do danes v tem oziru jako pomankljiva ali nejasna.

Rudarstvo je jako vplivalo na splošne gospodarske razmere v
Zedinjenih državah. V prvih časih razvitka posameznih držav za¬
ostaja le za poljedelstvom, v državah na zapadu, gorovju je bilo
pa desetletja naprej. V zapadnih gorovjih morejo nekatere države
svoje prebivalce preživljati le po rudarstvu in z njim spojeno obrtjo.

23

Amerika.

354

Brez rudninskih zakladov bi večina zapadnih držav ne imela niti
polovice sedanjega prebivalstva.

Pravi Amerikanec si je povsod znal poiskati najboljši del.
Njegov vzor nikakor ni biti odvisni rudar, ki dela za gotovo plačo;
to je prepuščal tujcem, ki so prihajali v velikih trumah. Plača je
bila jako različna. Pri 10 urnem delu so n. pr. v rudnikih vWashoe,
Mont., zaslužili na dan 5 do 6 dolarjev, a za hrano in stanovanje
je bilo treba odšteti polovico. Mnogi so ob poletju delali, pozimi pa
(v kakem mestu) vse zopet pognali.

Pri tem so se rudarji vedno preseljevali. V letih okrog 1850
se je pogostoma dogajalo, da so zapuščale cele občine, ves orga¬
nizem kakega rudnika, možje, žene, otroci, Amerikanci in tujci

Koča „prospektorjev“ — ljudi, ki iščejo zlata in srebra.

rudnik in se „premufali“ (preselili) na stotine milj proti zapadu ali
severu, da iznova začnejo tam svoje delo. Tako se je podalo 1. 1858
15.000 izpiralcev zlata iz Californije v britiško Columbijo (ob Fraser
River) seve, da se po 6 mesecih iznenadeni zopet vrnejo. Takih
»preseljevanj“ je bilo v teku časa še več, n. pr. v Black Hills, Dak.,
v Leadvillu, Col., itd. V novejši dobi je to ponehalo, ker je rudarjem
sledila takoj obrt, ki je prebivalstvo priklopila na mesto; s tem se
je seve poizgubila tudi marsikaka lepa, pesniška stran tega »zla¬
tega" preseljevanja. Kvečemu se prikaže tupatam še značilna po¬
doba »prospectorja", iskalca rudniških zakladov.

Z neko strastjo so se vrgli tisočeri na to polje in šli v divje kraje iskat
zakladov, ne da bi jih zakladi zadovoljili; gnala jih je poezija takega nemirnega
življenja v gorskih samotah, ob silnih prepadih, v temnih jarkih pri bobnečih
vodopadih in v skrivnostnem šumenju gozdnih velikanov. Večina izmed teh ne-

355

mirnežev je končno zaspala po nemirnem življenju v kaki samotni koči, dočim so
si oni, katerim so zaklade našli, postavljali palače v najlepših delih razkošnih
mest. Po zlatu je hrepenelo njih srce, a zlato srčnega hrepenenja ni moglo utešiti.
Dandanes je za vse že pisan mrtvaški list.

Še večji je bil vpliv rudnikov v mestih in na denarnem trgu.
Amerikanec rad igra in stavi. Ko se je začelo svetlikati zlato in
srebro, ga je prijel prav mrzličen ogenj in v San Frančišku so rastle
razne delniške družbe kakor gobe po jesenskem dežju. Okrog 1.1850
jih je bilo 5000, 1, 1864 so cenili njih število na 30.000!

Richthoffen piše o onih časih: „Vse prebivalstvo je bilo mrzlično razburjeno.
Vsak je moral imeti „čevlje", kakor so imenovali delnice po njih pravi vrednosti.
Navadno so izdajali ravnotoliko delnic, kolikor čevljev je bil dotični rudniški rov
dolg. Kdor je imel denar, ga je naložil v delnicah. Trgovec, zdravnik, odvetnik,
vsak je dal nekaj tisočakov na stran, da jih stavi na karte. Denarja je bilo ko
peska. Nalaganje so smatrali kot srečolov, a vsak je menil, da bo le malo iz-

Vhod v premogovnik v Lansingu, O.

gubil, pač pa „priigral“ neizmerno premoženje. Kdor je še pred kratkim smatral
rove za negotovo posest, se je dal najprej zapeljati. Splošno vrvenje je zgrabilo
celo ženske. Ako je kdo „dobil“, se je to hitro razneslo, — izgube so zamolčali,
ker vsak se je mislil pri prihodnjem nakupu odškodovati. Menili so, da je z rovi
tako kakor s stavbinskimi prostori v San Frančišku. Pred leti si tam dobil nekaj
peščenih gričev — zastonj; zdaj so ti griči vredni milijone! Tako so mislili, da
je vsaka „mina" (majna-jama) zdaj le malo vredna, a se bo podražila v neizmerno.
Kakor besni so ljudje kupovali „shares“ (delnice); kazali so rudo, ki je bila iz
drugih krajev, mnogih „rovov“ sploh ni bilo!! Slediti je moral strahovit polom.
Tisočeri so bili razočarani; vsa upanja do velikanskega premoženja so splavala
po vodi. Ne samo, da ni bilo ..dividend 11 , še vplačevati so morali brez upanja na
kako povrnitev. Mnoge delnice so imele le vrednost papirja, druge so padle na
malenkost. Kdor je prej dobil, je zopet izgubil in izgubilo jih je zdaj večje število
nego prej dobilo . . .“

Pri tem „polomu" so padli tudi dobri „shares" na >/io vrednosti včasih v
nekaj dneh! Mnoge je to spametovalo, drugih ne, in slična mrzlica prime še dan¬
danes ljudi, posebno nove naseljence, ker brezsrčnih špekulantov še ni zmanjkalo.
Tudi veliko slovenskega in slovanskega denarja je splavalo na ta način po vodi.

23 *

356

Do novejših časov so kopali jako površno. Ne gledajo na po¬
časno in skrbno izkoriščevanje zemeljskih zakladov, temveč le na
hipni pridelek in zaslužek. Sicer je bilo to drvenje povod, da so
prišli na marsikatero novo iznajdbo, a strokovnjaško delati so pri¬
čeli šele v novejši dobi.

*

v *

Premog  pokriva v porabni obliki v Uniji 325.000 km 2  (vsa Avstrija ima
300.000 km 2 ), in množina premoga, ki ga pridelujejo vsako leto (1.1903: 354 mili¬
jonov ton, 1. 1910 pa 80,389.306 trdega in 406,510.447 mehkega, torej skupno nad
486,899.753 ton), prekaša vsako drugo deželo, kjer kopljejo premog. Samo Ki¬
tajska bo imela morda še več premoga. Pridelek premoga 1. 1910 je bil vreden
628,102.228 dolarjev. Železne rude  le ena sama država nima, namreč Florida.
L. 1910 so dobili železa (pig iron) 27,636.687 ton, Angleška le 10,380.212, Nemčija
14,793.325, Avstro-Ogrska 2,010.000 in Rusija 2,740.000 ton. Množina jekla  je
poskočila od 1. 1890 od 4 milijonov ton na 26,512.437 ton 1. 1910. Premog in železo
se nahajata v najugodnejših legah v državah Pennsylvania, New York, Ohio, Illi¬
nois kar skupaj in ob naravnih prometnih cestah, kakor sta reki Ohio in Hudson

V novejši dobi je najbolj uspevala železna obrt,  ki se jela razvijati na
jugu v državah, ki nimajo dosti obrti, v premogovnikih v Alabami in Tennessee.
Poleg tega so našli premog v zapadnih državah in sicer ravnotam, kjer primanj¬
kuje lesa.

Brezdvomno prekaša Amerika vse dežele glede bakra, živega srebra,
srebra in zlata.  Skladi izvrstnega bakra  ob jezeru Superior se morajo pri¬
števati najbogatejšim, ki so sploh znani. Pridelali so bakra 1. 1910 na svetu sploh
866.640 ton, od teh v Zedinjenih državah 492.672 ton; Alaska je dala 2504, Ari¬
zona 149.803, Californija 22.897, Colorado 5004, Idaho 3108, Michigan 110.700, Mon¬
tana 143.121, New Mexico 1816, Utah 62.521, Wyoming 90, južne države 9098 in
druge države 463 ton. Živega srebra  so dobili v istem letu 22.418 „Flasks" (po
75 liber), vrednih 1,054.991 dolarjev, največ seve v Californiji. Srebrne  rudnike
zapadnih držav vedno bolj izkoriščajo, dasi ima srebro slabo ceno. L. 1900 so
pridelali srebra za 74 milijonov dolarjev, Nevada je sicer nazadovala, a Colorado,
Utah in Montana napredujejo. Odkar so vpeljali zlato veljavo, gre pridelek srebra
nazaj, tako da so ga 1. 1910 pridelali le za 30,186.801 dolar. Zlata  so dobili 1. 1900
za 79 in 1. 1910 za 96 milijonov dolarjev. Največji zlati rudniki so v Coloradu, Ca¬
liforniji in v Alaski. Glede petroleja  je bila Amerika 1.1901 za Rusijo. L. 1910
pa so pridelali v Zedinjenih državah 218,107.795 barlnov (po 42 galon) petroleja,
dočim v Rusiji samo 65,970.350 in v Avstriji 14,932.799 barlnov. Ko bodo izčrpani
studenci in vrelci, pridejo na vrsto bituminozni skrivljevci, ki pokrivajo med drža¬
vama Ohio in Viržinija površje, veliko 250.000 km 2 . Soli  so pridelali 1.1910:
31,311.950 barlnov (po 280 funtov), vrednih 8,767.346 dolarjev, žvepla  pa 300.000
barlnov, vrednih 6,600.000 dolarjev.

357

8. Obrt.

d neodvisnostjo je bila amerikanska
obrt prav neznatna, Pri ustanovitvi
kolonij ima obrt vedno težko sta¬
lišče. Novi naseljenci se navadno
pečajo z lovom, poljedelstvom, kve-
čemu še z rudarstvom. Navadno
hoče domovina v naselbinah dobiti
odjemalce za svoje obrtniške pri¬
delke. Pri amerikanskih naselbinah
je Angleška namenoma zadrževala
obrt, ker je hotela spraviti tja iz¬
delke svojih tovarn.

Kljub temu so se že zgodaj začele
nekatere vrste obrti. L. 1608 so imeli v Ja-
mestownu, Va., že steklarno, in so poklicali
tja poljske delavce. Pričele so se ladjedelnice, prvi mlini na vodo in veter (1. 1633) ;
prve žage so židali Holandci ob Hudsonu (1. 1630); 1. 1612 so bile v Viržiniji že
opekarne, 1. 1638 so zidali v Bostonu prvo hišo iz kamna. Prvo papirnico so Ho¬
landci postavili 1. 1631 v kraju Roxborough pri Filadelfiji. Prvi časnik so tiskali
1. 1684 v Bostonu, prve črke je vlil 1. 1728 Ch. Sauer v Germantownu, Pa. Tkalnice
so spočetka delale bolj domače blago; 1. 1638 so v Bowleyu, Mass., postavili prvo
suknjarno. L. 1621 so začeli saditi bombaž, že 1. 1611 so v Viržiniji vpeljali usnjarne.
Ista naselbina je imela že 1. 1619 lastno železo, vendar se je pa ta obrt le počasi
razvijala, ker angleška politika, kakor vseh narodov, se je v onih časih ravnala
po načelu, da smejo kolonije pridelovati le ono, kar more domovina rabiti, torej
predvsem sirovine. Angleška je zaradi tega n. pr. naravnost prepovedala (1. 1699)
kupčijo z volno, prejo in suknom; 1. 1719 so prepovedali izdelovati reči iz vlitega
in kovanega železa, 1. 1732 kupčijo s klobuki, 1. 1750 stroje za cepljenje in valjanje
železa, itd.

Kolonije so se začele braniti, in v teh bojih je obrt bolj napre¬
dovala nego v dolgi dobi miru. Začeli so preiskovati prirodne zaklade
v deželi, in že itak nadarjenemu Amerikancu se je odprlo široko
polje, na katerem je mogel pokazati svoj talent za razne iznajdbe.
Posebno je k temu še pripomogla stiska dolge vojske za neodvisnost.

Oliver Evans  je vpeljal prvi parni mlin, parni stroj z visokim pritiskom.
L. 1797 so patentirali prvi parnik, ko so že 1. 1782 naredili posamezne poizkuse.
L. 1809 je vozil prvi Fultonov parnik po Hudsonu; to je bil začetek rabnih parnih
ladij. Istega leta so se peljali na parniku iz New Yorka v Filadelfijo.

Ko je ponehal bojni grom, se je pričela nova doba za obrt, posebno ko so
1. 1790 vpeljali varnostno carino na uvoz; sledila ji je 1. 1824 še druga. Prebivalstvo
je naraščalo, napredovalo je poljedelstvo, oživili so trgovino ter otvarjali nova
občila. L. 1825 so dokončali prekop Erie, 1. 1826 so otvoriliprvo železnico. P. Cooper
je sestavil 1. 1829 prvi amerikanski parni stroj in Morse je prvi iznašel 1. 1832
praktično brzojavno napravo. Odslej je obrt vedno napredovala, ter je vrednost

358

obrtniških izdelkov 1. 1860 dosegla svoto 3.804 milijonov dolarjev. Pri mednarodni
razstavi 1. 1851 v Londonu je bila Amerika častno zastopana, in so bile razstav¬
ljene nove iznajdbe, n. pr. Cormickov šivalni stroj, Bigelovvov stol za tkanje preprog,
Dickova stiskalnica, itd. L. 1853 je bila v New Yorku prva amerikanska obrtniška
razstava.

L. 1851 je Stevens začel zidati prvo oklopnico. Monitorji (jeklene oklopnice),
ki so jih rabili, kakor znano, najprej v meščanski vojski, so napravili pravcati
prevrat v morski vojski. Zmaga republikancev je prinesla
novo varnostno carino in 1. 1870 je znašala vrednost
obrtniških pridelkov nad 7 mdijard, torej še enkrat toliko,
kakor L 1860. V tej dobi je bil napredek največji; zidali
so železnice; prihajalo je vedno več naseljencev, in denar
se je pomnožil. Gotovo je vplival tudi amerikanski duh,
ki se rad spušča v špekulacije. Brezdvomno je pa k uspehu
pripomogla neumorna delavnost, podjetnost in naravna
sposobnost ter zmisel Amerikanca za vsa gospodarska
vprašanja. Ko je bila 1. 1876 prva mednarodna razstava
v Filadelfiji, je svet strmel; pokazalo se je, da so Ame-
rikanci prvi obrtniški narod na zemlji. Še v večji meri so to
dokazale razstave v Chicagu (1, 1893) in St. Louisu (1. 1904).
Amerikanska konkurenca se kaže že vrsto let v Evropi.

Za razvoj obrti so v Ameriki jako ugodni
pogoji. K vsemu, kar pospešuje obrt v drugih
deželah, pride še visoka nadarjenost in delav¬
nost prebivalstva, lahka razprodaja, bogastvo
premoga in železa, množina sirovin, itd.

Razne okoliščine pa silijo amerikansko
obrt na pota, kakršnih evropejska ne pozna.

V mladih deželah se pri podjetjih vedno
čuti pomanjkanje delavskih moči.  Ne¬
koliko se to pomanjkanje nadomešča s tem, da
je med naseljenci mnogo spretnih, delavnih in
jako sposobnih ipoči v najboljši dobi. Večinoma
„ . pa mora to pomanjkanje nadomeščati stroj  v

Wash., visok vseh panogah. S tem se na eni strani bistri

300 čevljev = 91 m. um in treba je vedno misliti na kak nov stroj,
na nov pripomoček; na drugi strani se pa za¬
nemarja finejše izdelovanje, ki je mogoče le pri počasnem ročnem
delu. Raba strojev ima tudi svojo slabo stran, posebno ako stroji
niso še izpopolnjeni. Sčasoma more popolen stroj ne samo nado¬
meščati ročno delo, temveč ga tudi prekaša. Amerikanska urarska
obrt prekaša vse druge dežele, ker delajo posamezne dele s strojem,
tako da so popolnoma enotni. Pri stroju se delo tudi nekako oduhovi,
ker posamezni delavec ne izvršuje toliko mehaničnega dela. On le
nadzoruje stroj in bo izkušal po lastnih iznajdbah hraniti čas in delo,

kjer bo le mogel, To se kaže posebno pri orodju.  Amerikanci so
postali v tem pravi mojstri. Od priproste sekire in kladiva do pol-
strojev n. pr. pri svedrih, od raznih žag do najrazličnejših stružcev,
povsod se kaže amerikanski duh. Do teh iznajdb Amerikanec ni
prišel samo po svojem prirojenem talentu, temveč tudi po načinu,
kako on dela, po samostojnosti, v kateri se giblje, in po dejstvu, da dela
po kosih in mora sam skrbeti za potrebno orodje. Treba mu je
torej varčevati s časom in močjo. Vrhutega pa so Amerikanci bolj
pristopni vsaki novosti, ker „starokopitnežev‘‘, ki se bojijo vsega,
kar je „novo“, je tam malo. Vsaka iznajdba se takoj razširi na vse strani.

Že 1. 1876 so bili Amerikanci prvi glede strojev in orodja pri lesni obrti.
Izvrstne stroje imajo za tisk in vezanje knjig že desetletja. Prvi so bili Ameri¬
kanci na mestu s svojimi stroji, s katerimi izdelujejo posebne predmete, n. pr. šivanke,
kuverte, ure, pisalno orodje. Zboljšali
so žage, stružce, sekire, svedre in
tisoč malih orodij v delavnici, hiši,
kuhinji, pri zapiranju oken, pri kur¬
javi, in gotovo so te majhne iznajdbe
bistveno vplivale na to, da v Ameriki
v marsičem prijetno živiš in stanuješ
in mnogo lahkeje tudi delaš.

Velikega pomena so pa¬
tenti.  Nikjer ni toliko paten¬
tov, kakor ravno v Ameriki. Za
patente imajo poseben urad, ki
je podrejen državnemu tajniku
za notranje zadeve. Mnogi se si¬
cer zastonj mučijo vse svoje živ¬
ljenje, a drugi pa le „zadenejo“.

Izredna prikazen v številu teh „Inventors“ je William H. Towers, ki je kot
izumitelj hitrega procesa pri strojarstvu kož znan tudi v Evropi. Poleg tega je
iznašel še podkve, kurilne aparate, klešče za led, orodje pri odpiranju oštrig,
vozove, metle, šivanke, zamaške in maček za čepe, peči za plin in druge stvari;
nekateri njegovih patentov so zelo uspevali. Na elektro-tehničnem polju sta sve-
tovnoznana slavni Edison in Nikola Tesla, rodom Hrvat.

Amerikansko obrt jako pospešujeta podjetnost Ameri-
kancev in kredit, ki se tam lahko dobi.  Amerikanec zaupa
na razvoj moči v deželi, in to zaupanje se ne zmanjša, če se poka¬
žejo tudi krize, ki se javljajo nekako vsakih 15 do 20 let. Čemu se
tudi pri kakem novem podjetju bati, ko vendar še dandanes velja,
ako izpodleti, stara korajža: Go West, young man — idi na zapad!"
Ena sama dobra žetev prinese v deželo lahko milijone.

Amerikansko ljudstvo ima pa tudi v sebi vire, ki ga navdajajo
s podjetnostjo, kakršne nima nobeno drugo ljudstvo. Samozavest
gre od roda do roda bolj v kri. Ta pogum se kaže najbolj tam,

360

kjer je dosti pomočkov in malo ljudi, kjer ima posameznik najpro-
stejše polje samostojnega gibanja, torej na „Westu“. Tam se najdejo
slučaji orjaškega razvitka, ki sami zopet napeljujejo in navdušujejo
za nova, smela podjetja. Mesto Chicago n, pr, se je tekom enega
rodu razvilo iz priproste vasi do milijonskega središča. Enako se
je godilo tudi v Californiji. Pri tem ni nobenih znamenj propada,
povsod je rast, življenje, razvitek na novih tleh.

Vsako podjetje mora navadno premeriti tri stopnje. Prva je ponosno prezi¬
ranje vseh izkušenj drugih narodov; vsak hodi svojo pot. Druga označuje silne
denarne izgube in žrtve. Tretja je, da se podjetnik krepko dvigne iz tega stanja
in sprejme one naprave, ki so v drugih deželah že zdavna v navadi, samo da
jih zboljša in preustroji po potrebi in obstoječi navadi.

Umevno je, da mora imeti podjetnik hrbet zavarovan, če dela
s tako smelo podjetnostjo. To zaslombo najde v kreditu.  Ameri-

kanci delajo s kreditom. Brez
kredita bi bila krasna, oblju¬
dena, bogata mesta, ki se dvi¬
gajo povsod kakor pričarana
iz tal, še vedno morda siro¬
mašne vasi, in bogate države,
ki so daleč od Atlantika ob
rekah Mississippi, Ohio in na
obronkih Rocky Mts., bi bile
še vedno mrzlična močvirja
ali pa suhe pustinje. Bolj nego
potresa se boji Amerikanec
nezaupanja v njegov kredit.
V Evropi velja, da mora pod¬
jetnik imeti kredit, kadar ga potrebuje, a da se mu odpove, kadar
bi ga bil najbolj potreben. V Ameriki se kaže narobe največ kre¬
dita tedaj, kadar je najbolj potreben.

To se je pokazalo dostikrat pri velikih nesrečah. Ko je n. pr. 1.1835 pogorel
velik del New Yorka in je bilo škode okoli 60 milijonov dolarjev, je posodilo
mesto zavarovalnicam 25 milijonov. Kongres je podaljšal čas za pristojbine,
U. S. Bank v Filadelfiji je posodila prizadetim 8 milijonov, itd., tako da niti ena
zavarovalnica ni ustavila plačil. Enako je bilo pri požaru v Chicagu 1. 1871 in
1. 1906 pri potresu v San Frančišku.

V Ameriki se more računiti pri enakih dogodkih ne samo na javno dobro¬
delnost, ki je tu večja nego kje drugje, temveč tudi na zdravo razsodbo in pre-
računjanje vseh mogočnosti. Sosedu pomagajo, da ni treba z njim trpeti. Da se
pa tudi Amerikanci ne zanašajo samo na kredit, temveč si iščejo lastne zaslombe,
to dokazuje razvitek bančnega vprašanja.

Važne so obrtniške šole.  Mladi Amerikanec se hoče učiti,
ker znanje pomenja cente in dolarje. Povsod so cvetoče šole za razne

Mesto Butte, Mont.

Fotografiral A, J. Terbovec.

361

panoge obrti, kjer ne učijo suhoparnih razmotrivanj, kakor večinoma
v Evropi, temveč praktične znanosti, kar nese, kar in kakor se rabi
v življenju. Vsak učenec misli, da mora z ukom služiti dolarje, in
če se mu vse posreči, mora postati bogat ko Morgan. Ako pred-
bacivaš „jenkiju“ materialistično naziranje, se bo nasmehnil in od¬
govoril: „Mogoče, a imam svoj milijon v železničnih delnicah!“

Šole so prenapolnjene. Poleg mladine sedijo možje in žene,
posebno v večernih kurzih. Amerikanec se ne drži samo ene stroke.
Medicinec študira tudi pravo in tehniko, dijakinja si zagotavlja bo¬
dočnost s tem, da obiskuje še kurz za bolniške strežnice. Ako pri
enem ne bo kruha, bo morda pri drugem! Učenci so z navdušenjem
pri uku. Morda niso vsi nadarjeni, pač pa silno živahni, brez strahu,
da bi kateremu izpodletelo. Ako se predloži kako novo vprašanje,
Amerikanec ne bo rekel: „Tega se še nisem učil!“, temveč bo
dejal: „Poizkusimo!“ in navadno bo izpeljal. Tak načrt izpopolnuje
in dviga duševne moči. Uspeh šol se kaže v razviti obrti.

Stališče delavcev  postaja vedno bolj enako onemu v
evropejskih deželah, kjer je obrt že stara; vendar pa kaže nekaj
posebnosti, ki imajo svojo korenino deloma v političnih, deloma v
gospodarskih odnošajih, in jih ne bo zlahka mogoče odstraniti.

Pred vsem dela v Ameriki veliko več ljudi nego drugod. Pravih
lenuhov in brezposelnih postopačev je primeroma malo. Lahko se
trdi, da Amerika ugaja vsem, ki ljubijo delo, in katerim koristno
delo nadomešča vse navidezno tako ljube in sladke zabave. Lahko
živiš v mestu brez posla, kakor jih živi v Evropi na tisoče, ki so
v ,,počitku" ali uživajo to, kar so jim drugi prislužili; a Amerikanec
smatra tako življenje, in to tudi v „višjih“ krogih, za malo vredno.

Amerikanci so delavno ljudstvo; vse dela in se trudi. Načelo,
da delo človeka dviga in da je vsako delo častno, je izpeljano do
izmučenja telesa in duše. Čut „nizkega“ stanu in težje usode, ki
tako mori evropejske delavce, se poravna s svestjo, da so v resnici
vsi le delavci; ker imajo vsi enake politične in družabniške pravice,
je vsakemu pot odprta do uspehov, ako stori s svojim delom res
kaj izrednega. Socialistične ideje se niso rodile na amerikanskih
tleh, temveč so bile prinešene iz Nemčije in iz Francoskega. Plo¬
dovita tla najdejo tudi le v časih, ko je „business“ slab in se
oglašajo krize. V novejši dobi se razmere vedno bolj bližajo evro¬
pejskim, razmerje med delavcem in velikim kapitalom postaja od
dne do dne bolj opasno, zato se oglašajo tudi socialistične ideje in
sicer na mnogih krajih. Trajnega uspeha bo pa težko kaj.

362

9. Občila in promet.

akor povsod, so bile tudi v Ameriki
reke in jezera ona pota, po katerih
se je najprej vršil promet.

Prvi prekop so napravili pri Filadelfiji;
bil je 1200 m dolg. Prvo cesto po evropej¬
skem vzorcu so otvorili 1. 1790 med Fila¬
delfijo in mestom Lancaster, Pa. Ko je
Angleška zasedla Kanado, so amerikanske
naselbine začele misliti na občila. Prvi
načrti se niso obnesli; manjkalo je izkušnje
in denarja. Prekopi so bili preozki in pre¬
plitvi. L. 1817 je bil v rabi le prekop Mi-
dlessex med Bostonom in Merrimackom;
zidali so ga celih — 19 let, dasi je bil le
43 km dolg. Spoznali so, da se morajo moči
zediniti. L. 1807 je zahteval senat od finan¬
čnega ministra Gallatina,  da naj predloži
načrt, kako bi otvorili nova občila. Ta načrt je jako obsežen in je postal podlaga
vsem poznejšim zidavam. Istega leta je država New York študirala, kako bi bilo
mogoče zvezati jezero Erie in reko Hudson. Sklenili so napraviti prekop. Delo so
pričeli 1. 1810 in končali 1. 1285. Drugi prekopi so sledili, in država New York je
imela 1.1839 okoli 1.064 km rabnih prekopov. Začel se je živahen promet, in temu
se mora pripisovati, da so nekatera mesta hitro naraščala, tako New York med
leti 1820 do 1840 od 124.000 prebivalcev do 313.000, Rochester od 1.500 do 15.000,
Buffalo od 2.000 na 16.000, itd. Druge države so sledile.

Pri prekopih je bila Nova Anglija na slabem, ker nima za to
ugodnih tal. Ravno te države so pa potrebovale občil, ker so imele
najživahnejšo trgovino in najbolj razvito obrt. Zato so se z vso
vnemo vrgle na železnice.

L. 1827 so preiskali tla za železnico med Bostonom in reko Hudson. Država
Massachusetts je imela prvo železnico in sicer iz mesta Quincy do reke Nepouset.
Sledili sta v letih 1827 in 1830 še dve progi, a vse skupaj so imele le 66 km, in
le ena je imela parne stroje. V sledečih desetletjih so zidali povprečno do 528 km
železnic, in zdaj (30, junija 1910) ima Unija več železnic nego vsa Evropa, namreč
387.106 km, Evropa le 285.557 km.

Umevno je, da so železnice odločilno vplivale na promet.
Brezdvomno so v Ameriki ta občila zaradi velikih daljav potreb-
nejša nego v Evropi; vrhutega so se tudi laže in ceneje zidala, ker
so nepregledne ravnine delale prav malo zaprek. Vendar se pa
mora pripoznati, da so pri hitrem razvitku vplivale še druge oko¬
liščine, namreč znana amerikanska podjetnost, neizprosno tekmo¬
vanje, pomnožitev kapitala, priložnost dobiti iz inozemstva potrebni
denar, končno spretnost, smelost in nizka cena pri zidavi sami.
Pri naglici je mnogokje manjkalo previdnosti. Le malo železnic je,

363

ki bi zamogle redno obrestovati naloženi kapital. Nevarno je tudi
pretirano tekmovanje. Število samostojnih prog se krči, in vedno
bolj se širi monopol nekaterih krepkejših družb, ki kakor mora
tlačijo druge. Ker se gospodarske razmere vedno izpreminjajo, je
obstanek tisočerih pripuščen le slučaju in pri vsem prizadevanju še do
danes niso našli prave poti, da se poravnajo nasprotja med interesi
posameznikov ali družb in med gospodarsko in politično celoto.

Železnice zidati dovoljujejo države; pri tem velja načelo, da
se pripušča podjetju največja prostost glede zidave, izpeljave
in vodstva proge. Le tako so se mogle železnice tako razširiti
in postati vodnice človeške omike. Razen proge „Union Pacific"
ni dobila nobena kake državne
podpore, vendar so pa veči¬
noma bolj trdno zidane, nego se
vobče sodi.

Vobče štedijo povsod. Zidajo
le toliko, kolikor pač ravno za¬
dostuje. Zaprekam se izogibljajo
včasih daleč naokrog. Ker je les
cen, napravljajo namesto nasipov
lesene mostove, ki pa vedno bolj
izginjajo. Blazine so jako ozko
položene, ovinki so precej ostro izpeljani, kar se neprijetno čuti
pri vožnji. Glavne in novejše proge pa vsekako prekašajo evropejske.

Uprava železnic je v rokah od delničarjev izvoljenega vodstva (Board of
Directors), ki mu načeluje predsednik. Njemu sta navadno podrejena dva glavna
uradnika, finančni voditelj (Treasurer ali Secretary), in prometni vodja (General
Manager ali Superintendent). Za posamezne panoge so zopet posebni uradniki,
tako za promet „Master of Transportation", navadno dva, eden za tovore (General
Freight Agent) in drugi za osebni promet (General Passenger Agent); za dela na
progi skrbi „Chief Engineer", za vozove in stroje „Superintendent of Motive Power
and Rolling Stock“, za potrebni material „Purchasing Agent", in za brzojave „Su-
perintendent of Telegraphs". Pri večjih progah ima Secretary-tajnik še enega
pravnika „Sollicitor“. Vodje so navadno tovarnarji ali trgovci, ki imajo mnogo
delnic. Tehnični uradniki začenjajo s „clerkom“, netehnični služijo navadno od
najnižje stopnje.

Na amerikanskih železnicah je potovanje — zabava, na evropejskih ■— muka.
Kako bi drugače mogel potovati po tako ogromnih daljavah ? V Evropi se vsakdo
boji, če mora biti 10 do 12 ur na železnici, in potem je osem dni „trd“. V Ame¬
riki sem bil enkrat 108 ur neprestano v železničnem vozu, in ko sem dospel v
Št. Pavel, Minn., ob sedmih na večer, smo šli ob osmih še keglat do pozne noči.
Tudi v navadnih vozovih sediš prav udobno; Pullmanovi so pa pravcati saloni.
V vlaku greš lahko na — izprehod od konca do kraja. Ako se ti zljubi, greš v

364

knjižnico, v brivnico, ali se vsedeš za pisalno mizo. Če se sam nočeš ukvarjati s
pisarenjem, so ti na razpolago „Typewriterji“ - pisalni stroji. Lakoto in navadno
tudi žejo — pa ne vselej, če nisi prijatelj ledenice! — si preženeš v „Dinning-
caru“, dasi ti črnec vse precej „zasoli“. Spal sem na amerikanski železnici vedno
vsaj tako dobro, kakor v kakem zaduhlem evropejskem hotelu. Pri slačenju in
oblačenju je sicer treba, da si ud kake telovadne družbe, torej „Orel“ ali najmanj
„Sokol", ker to je „kunšt“, ako nočeš z glavo potrkati v sosedov hrbet. Umival
se nikoli nisem dolgo, ker v pol uri sem bil zopet črn. Preveč radoveden glede
ženskega spola ne smeš biti, ker lahko vidiš, da ima prva svoje lase zavite v —
papirju, in druga svoje prsi v — škatlji! Vidiš pa lahko minljivost sveta in izveš,
da je na svetu povsod malo goljufije, samo pri ženskah je vse narejeno!

Ako pripadaš k vrsti ..salonskih levov", ti ni treba imeti strahu, da ti drugi
dan hlače ne bodo „stale“, kakor se pač spodobi takim — levom, ker črnec ti
jih bo čez noč lepo zlikal. Če si „greenhorn“, boš imel nekaj skrbi zaradi še

evropejske mošnjice, zakaj že pri zaj¬
trku je svitlih pet kronic — konec,
vendar pa ti takih skrbi ne bo žal, ako
se na amerikanski železnici spominjaš
evropejskih — kurnikov.

Tretja vrsta občil so reke.
Odkar so otvorili velike pre¬
kope in hitre železnične zveze,
so stopile reke v ozadje, razen
tam, kjer se v nje izlivajo večji
prekopi, ali pa pripušča glo¬
boka struga pristop tudi večjim
ladjam, n. pr. na reki Hudson,
dalje tam, kjer imajo reke v
ozadju velika jezera, kakor
St. Lawrence, kjer so zaradi
pičlega prebivalstva druga ob¬
čila predraga, kakor v Coloradu in Arizoni, in končno, kjer tla niso
za železnice, kakor ob reki St. John na Floridi. Naravnih, deloma
zboljšanih vodnih cest je 215.

Pri cestah in mostovih  je omeniti, da v Ameriki nikoli
niso zidali cest za stoletja kakor v Evropi, temveč vedno le vozna
pota za prvo potrebo. Zato so rabili pri zidavah bolj les nego
veliko dražji kamen. Mesto gramoza polagajo na zravnana tla deske
(Plank Road), ali kole počez (Corduroy Road). Zdaj zidajo bolje, a
primeroma malo, večinoma le pota na železnične postaje. Le kjer
je to zahteval promet, n. pr. v rudnike v gorovju, so zidali v najbolj
divje canons (ožine) ravno tako dobre ceste, kakršna je n. pr. čez
Ljubelj ali Predil.

V pustinjah vzhodno od Rocky Mts. in tudi na velikem višavju se je promet
lahkeje vršil brez pravih cest; pot je bila podobna karavanskim stezam v puščavi

Ely, Minn.: Slovenski lovci na jelene.

365

in poleg slabih sledov kolovoza si videl ob potu pogostoma ostanke ponesrečenih
ljudi in živali. Ugodna tla za ceste so bila v suhi Californiji. Na planjavah raste
neka vrsta vresu, ki je tako trd, da se more brez naprav po njem voziti; taka
„cesta“ vodi še dandanes v slavno dolino Yosemite. Pred železnicami je bil promet
med rudniki velikanski. Imeli so gorostasne
vozove — Stockton Shooners so jih imeno¬
vali — ki so nosili 200 do 250 stotov; vpreči
so morali pred te vozove 6 do 12 najkrep¬
kejših mezgov. Na vzhodu je najbolj pospe¬
ševala razvitek cest — pošta, ker so doneske
za pisma porabljali za pota. Promet je bil
že 1. 1794 v toliko olajšan, da so prišli iz
New Yorka v Buffalo (988 km, približno Trst,

Ljubljana, Dunaj, Budjevice, Praga) v 100
urah, od katerih so se 80 ur vozili, 20 ur
pa počivali. Iz Filadelfije v Pittsburg so Pot na amerikanskih prerijah,

prišli skozi gorovje v 5 '/2  dnevih. L. 1910

je bilo 2,150.000 milj cest. Pa niti deseti del ne odgovarja modernim zahtevam
za cestni promet.

Mostove so delali le za potrebo. Večinoma so zidali ceno.
Vendar so pa ravno Amerikanci glede velikanskih mostov pokazali
vso svojo spretnost n. pr. med New Yorkom in Brooklynom. Les še
danes pride v porabo pri takoimenovanih „Trestle works“, kadar
je treba premostiti kako zarezo ali kako močvirje. Te zidave, ki
so jih posnemali tudi v Evropi, so mestoma silno obsežne in visoke.

B“ Schaft & Engine House v mestu Ely, Minn.

366

10. Trgovina.

ngleške naselbine v Ameriki so že
zgodaj pričele tržiti z gozdnimi in
poljskimi pridelki. Izprva so tržili
z Angleško in Zapadno Indijo. Tako
je ostalo dolgo časa. Poljski in gozdni
pridelki so še v prvih desetletjih
19. stoletja znašali 78 do 83% vse
trgovine, pridelki obrti pa do tedaj
le kakih 16 %. Unija bi bila še dolgo
ohranila značaj kolonije, ko bi ne
bili vpeljali varnostne carine, ki je
dvignila domačo obrt in s tem tudi
trgovino z obrtniškimi pridelki. Dan-
danes so Amerikanci prvo obrtniško
ljudstvo, in njih trgovina si je osvo¬
jila trgove ne samo v Srednji in
Južni Ameriki, temveč pred vsem v Vzhodni Aziji, Polineziji, Av¬
straliji in ,,amerikanske" predmete najdeš v Evropi celo v najzadnji
gorski koči.

Mnogokrat se sliši, da so Amerikanci „kramarske duše", ljudje,
katerim je bog le dolar. Gotovo ima večina Amerikancev izredno
sposobnost za trgovino,  torej so ,,trgovinskega duha" ali recimo
„kramarske duše". Trgovino pospešujejo že razmere. Blago je tam
bolj premakljivo nego kje drugje. Vse je bolj živahno in trgovec
je posredovalec tega življenja. Denar in blago tečeta kakor voda,
in prvi, ki ju spravi v tir, je širom znani ,,S t o r e k e e p e r". Te
osebnosti stari kraji ne poznajo. Kjerkoli se začne nova naselbina
in postavijo pet do deset hiš, je v eni gotovo ,,štor", t. j. trgovina
za vse. Tu je gostilna, žganjarna, zbirališče, zabavišče, posredoval¬
nica, agentura, menjalnica, tu se dobi vsako orodje in orožje, vsak stroj,
tu imajo na prodaj knjige, časopise, zdravila . . . kar pač sploh kdo
potrebuje, in sicer ne samo za denar, temveč tudi za zamenjavo.
„Storekeeper" je veliko kolo in gonilna moč vsake naselbine. Kakor
razširjajo farmerji omiko, tako pospešujejo in posredujejo „štorkiperji"
trgovino, ki se povsod povsem naravno hitro širi ter tvori ona
središča, iz katerih zrastejo v Ameriki v kratkem času velika mesta
in velikanske obrti.

V malem doseže glede ,,trgovinskega duha" Amerikanca Žid,
morda tudi Nemec, nedosegljiv je pa Amerikanec, kadar gre za
nekaj velikega, izrednega in novega. V Kanadi, Mehiki in Južni

367

Ameriki čakajo, da pride Amerikanec, ako imajo kak nov, smel
načrt, čigar se drugi ne upajo lotiti. Tako se je Cyrus Field lotil
podmorskega brzojava, Henry Meiggs  gorske železnice v državi
Peni. Tudi v stari domovini se čuje pogostoma: ,,Ko bi kak Ame¬
rikanec prišel, bi že naredil!“

Seve ima vsaka luč tudi svojo senco. Amerikanec je podjeten,
a se prav malo zmeni, ako začne podjetje naenkrat ,,pokati".
Bančni polomi se redno javljajo. Nobena kriza sicer ne omaja za¬
upanja v bogastvo dežele, a velike krize so odkrile vedno mnogo
,,švindla“ in amerikanskega ,,humbuga".

Gorovje San Francisco v Coloradu.

Hitra menjava blaga in denarja, visoki načrti, priložnost, da
se zopet izkopljejo iz poloma, vse to zatopi vest in otvori vrata
lahkomišljenosti ali hudobiji.

Trgovina je politično le prav malo zastopana, ker Amerika nima ne trgov¬
skega ministra, niti vlada posebne zveze s trgovci. Razni „Boards of Trade“ ne
odgovarjajo evropejskim trgovskim kamoram, dasi imajo v perečih vprašanjih precej
moraličnega vpliva.

Vpliv Amerike na trgovinskem polju vedno narašča. L. 1900 je bilo
19'2 °/ 0  vseh obrtniško delavnih zaposljenih pri trgovini. Izvoz amerikanskega blaga
1. 1911 (do 30. junija) je znašal 2.049,320.199 dolarjev, uvoz pa 1.527,226.105 dolarjev.
V posameznosti se ne moremo spuščati,

*

* *

Obiščimo še dve znameniti trgovini v New Yorku.

L. 1876 je bila v Filadelfiji razstava in pri prodaji raznih stvari se je v
neki prebrisani glavi rodila misel, ali bi ne bilo mogoče, da bi se napravile take
vrste prodajalne. Amerikanec ne tuhta dolgo, temveč gre na delo. Šlo je. John
fanamaker  je odprl take prodajalne v Filadelfiji in New Yorku; za njim so

368

prišli drugi. Prvi so zaslužili milijone, dokler se ni pojavila konkurenca, Wana-
maker ima samo  3.500 „komijev", ker jih ima S-Cooper Co. 5 do 6.000! Ravno
toliko jih bode zaposlenih v veletrgovini Marshall Field v Chicagu.

V teh prodajalnah dobiš vse, od šivanke do — krokodila. Največ jih obisku¬
jejo dame, ker Amerikanka ima posebno veselje, če more izdajati dolarje, kakor
je tudi njen mož ponosen na to, da jih more zaslužiti.

Pri vstopu nas nihče ne pozdravlja, dasi je povsod uslužbencev in uslužbenk
na stotine. Tu ne slišiš: „Dober dan, Micka". „Bog vas sprimi, oče!“ Niti: „Kaj pa
želite? S čem smem ustreči?" ali kaj sličnega. Amerikanec ali Američanka se

Stumptonon Mineš.

The Jack Tunnel Mine. Mayor Mine.

Rudniki v okraju Leadville, Col.

smatrata za dosti zrelostne, da jih ni treba šele izpraševati, česar želijo, če grejo
kupovat; za pozdrave pa itak nihče nima časa. Američanka si rada ogleda 10 do 20
stvari in potem ne kupi ničesar. Prodajalec pa zaradi tega ni prav nič hud. Več¬
urnega barantanja za ceno ni. Kam bi prišli, ko pride na leto četrt milijona
ljudi v trgovino!

Ako si kupil kako malenkost, ki jo vzameš kar s seboj, daš prodajalcu denar.
Ta nese denar in račun gospodični, ki sedi za neko napravo, ter se prepriča, ali
je „all right". Mala škatljica zarožlja po pnevmatični cevi in izgine nekam. Preden
je vse lepo spravljeno, se škatljica vrne s potrjenim računom in drobižem. Vse je
trajalo le nekaj minut. Če pa poleg rokavic hočeš kupiti še kak piano, ali recimo,

369

kako posodo za premog, moraš se potruditi v dotični oddelek. Takih je pri Wa-
namakerju 16, pri Cooperju 72. Kadar si opravil večji nakup in hočeš takoj porav¬
nati, se vsedeš na neki stol in zdrčiš tja nekam pod zemljo. Preden prideš na
vrsto in se iznebiš denarja, je drug stol prinesel tvoje reči iz različnih oddelkov.
Sam pa ne boš nosil, temveč napoveš stanovanje, in če si morda domov grede
postal žejen ter malo pokukal v kako „hišo s smreko znamnjano", je pri prihodu
vse že v stanovanju. Ako si pa dejal, da hočeš šele doma plačati, se moraš po-
žuriti in si preskrbeti celo potreben čenč-drobiž, ker vozač ti takoj zopet vse od¬
pelje, če te ne najde, ali če imaš samo „debel“ denar.

Stopiva še malo h Cooperju na ulici Sixth Avenue v New Yorku. Proti
temu je Wanamaker pravi palček.

Čakalnice in prodajalni prostori so kakor iz „tisoč in ena noč“. „Lifte“ še
rabijo in jih je deset za osebni in trinajst za tovorni promet, a to dandanes ni
več „moderno“. Poleg njih vodijo stopnice, ki se pomikajo od nadstropja do
nadstropja. Kadar stopiš na določeni prostor, te dviga naprava navzgor; ako se
ti pa mudi, rabiš lahko tudi še noge in takoj si, sicer ne v nebesih, a lahko prav
blizu, tam v 20. ali 30. nadstropju. Med potom se pa lahko pogovarjaš s kakim
vljudnim uslužbencem, ki ti pove, da rabijo v tej veletrgovini letno 125 milijonov
čevljev „špage“ za vezanje zavojev; papir, ki ga porabijo, bi razgrnjen pokrival
40 milijonov štirjaških čevljev. Črnila rabijo 400 galon (okoli 1,600 litrov), in peres
45.000. Letno napolnijo nad 360.000 prodajalnih knjižic in samo v oddelku za živila
porabljajo na teden 90.000 zavitkov. Če pokukava še pod zemljo, naletiva tam na
14 parnih strojev, 9 dynamos (strojev za proizvajanje elektrike) in 32 električnih
motorjev. Elevatorji prevozijo na dan 95 milj. Žica za telefone meri nad 1.000 milj.
V prvem nadstropju so živila, v drugem cela menažerija, v tretjem prodajajo le
oljnate slike, potem zopet godala ... v „restavraciji“ se lahko malo pokrepčava,
in če ti postane slabo, takoj pokličejo posebnega zdravnika. Krav sicer nimajo,
ker menda v vsem New Yorku ni nobene, a če malo potrpiš, ti naredijo lahko —
sveže sirovo maslo. Poskrbljeno je za dušo, ker ne manjka različnih predavanj,
in za telo, ker tu lahko poizkusiš, kako fino kuhajo v Ameriki. S samim „zijanjem"
se seve tudi Amerikanec ne more zadovoljiti in treba je, da nekaj kupiš, ker on
je tu, da prodaja, ti pa, da si kaj izbereš. Do takih ogromnih trgovin in obču¬
dovanja vrednih uspehov pa je prišel amerikanski trgovec, ker ima zmisel za
„business“ in trdno zaupanje, da se mu posreči vse, česar se loti.

Prišli smo do konca splošnega opisovanja. Le v glavnih po¬
tezah sem opisal velikanski krog severoamerikanskih držav. Spo¬
znali smo kos zemlje, velik, da orjaški po svoji prirodni tvorbi,
poln slikovitih izprememb na površju tal. Seznanili smo se s po¬
krajinami, ki nudijo v izobilju romantične skalnate bregove, rodo¬
vitne nižave, nepregledne, neobrastle, a plodonosne prerije, suhe,
prazne pustinje gorostasne velikosti, slikovita, mična in morjem
podobna jezera, veličastne reke, obsežna višavja, mogočna gorovja,
vroče vrelce in z večnim snegom pokrite ognjenike. Od morja do
morja se razprostira Amerika; segajoč od solnčnih tropičnih po¬
krajin do mrzlega severa oklepa prirodne proizvode vsake vrste v
razkošni množini. Neizčrpljiva bogastva pokrivajo neizmerne daljave,

24

Amerika.

370

zakladi na zemlji in pod zemljo: na površju nepregledna polja ru¬
menega žita, bujne pšenice ali visoke goste koruze, na drugih krajih
nasadi koristnega bombaža in zelena stebla sladkorovca; pod zemljo
svetlo zlato, bliščeče srebro, koristno železo in črni biser: premog;
poleg teh dolga vrsta vseh rudnin, ki jih veda pozna. Malo le
manjka tega, po čemer zaželi človek, in vsega je več ko dovolj.
/ Zares, amerikanska priroda oznanuje glasno in veselo, da na njenih
tleh lahko udobno živi velik del človeškega rodu. To poročilo je
šlo med svet in svet ga je razumel. Nepričakovano hitro se množi
prebivalstvo Zedinjenih držav. Zdaj že bivajo tam milijoni, a mili¬
joni še vedno prihajajo. Nastalo je novo ljudstvo, v marsičem veliko
kakor priroda sama, ljudstvo, ki se trudi v zvezi s prirodo in po-
gostoma v boju zoper njo, da odpira nove vire človeški omiki. Mnogo
se je tam delalo in lepe uspehe kaže to delo; človeški duh se je
malokje drugod povzpel do take višine. Čudovit je pogled na orjaški
napredek omike sredi amerikanske divje prirode! Človeški duh in
roka sta izpremenila amerikanske pokrajine. Idi, kamor hočeš, pov¬
sod boš naletel na isto podobo: Pragozdi, prerije, polja, železnice,
Indijanci, parobrodi, stroji, tovarne, selišča, mesta, drugo tik drugega.

Prosti državljan je v vednem boju s prosto pranaravo, ki si
jo podjarmlja korakoma, ne meneč se za nobeno zapreko. Njegovo
geslo je bilo in boj: „Go ahead, forward-naprej!“ Ni še gotov s svojo
nalogo. Rodovi bodo morali še priti; delo je zdaj še povsod ne¬
dovršeno, kakor je nepopolno amerikansko ljudstvo. Zgodovina Unije
obsega le kratko dobo v življenju narodov. Zato je tem bolj obču¬
dovanja vredno, kar je amerikansko ljudstvo v tej dobi storilo. A
doba dela je bila prekratka, da bi bila združila razne elemente v
enoten narod. Kakor v prirodi, je tudi v ljudstvu vse šele v raz-
vitku; dovršili bodo delo poznejši rodovi. Amerikansko ljudstvo pa
ima že zdaj mnogo dobrih lastnosti in vrlin. Svet ve, da so Ame-
rikanci izredno radodarni, nesebični pri delu za občni človeški
blagor, smelo podjetni, vztrajni. O Ameriki gre govorica, da je po-
stala dež ela,-„kjer je vse mogoče". Pred vsem pa ljubi to ljudstvo
svojo novo domovino s tako iskreno ljubeznijo, kakršno vidiš le
malokje. Ni vse popolno, tudi sence so mestoma prav temne. Za
marsikateroj stran človeške omike Amerikanci*še niso imeli časa.

Mogočno pa razprostira amerikanski orel že zdaj svoja krila
in se dviga proti solncu. Naj bi prinesel njegov polet blagor Ame¬
riki in človeškemu rodu!

Diamondville, Wyo.: Društvo sv. Mihaela J. S. K. J.

Šesti del.

Naseljevanja.

1. V Ameriko!

Rosa polja napaja,
polja domačih krajin,
mi pa moramo v daljo
iskat srečo tujin!

Z Bogom, grobovi očetov,
z Bogom, božji hram,
dajal si nam tolažbe,
zdaj boš sameval sam!

Z Bogom rojstni vi kraji,
z Bogom, domača vas!
Kdaj nas zopet povrne
lepši, jasnejši čas?

Toda nekdaj se napolniš
znova, a kje je še to...?
Solze zalivajo lice,
težko je, težko slovo!

O. M o h o r o v.

vetovna zgodovina pozna dobo „pre-
seljevanja narodov 11 . Iz vzhoda je
pridrvel narod za narodom. Pred
njih svežo, nepokvarjeno žilavostjo
je strepetala klasična omika, me¬
stoma se je tudi zrušila v prah, A
ravno ta moč je prinesla Evropi
novo življenje. Stoletja je vladal mir.
V petnajstem stoletju se začne doba
odkritij. Evropi se odpirajo nove
dežele, dozdaj neznani kraji, celo
novi svetovi. Med evropskimi na¬
rodi se čuje prvikrat ime Amerika!

Kakor potegne topli jug po
dolgih zimskih dnevih iz solnčnih
krajev čez naše gore, da skrivnostno

24 *

372

zasumi v temnem gozdu, tako gre ime Amerika od ust do ust, od
naroda do naroda, dasi si nihče ne domneva, da bo v novo odkritem
svetu nekoč nastala nova omika. Nad Španijo vzhaja novo solnce.
Z zlatom iz novega sveta raste njena svetovna moč. Zanimanje za
nove kraje se zbuja tudi pri drugih narodih. Cerkev pošilja tja
oznanjevalce sv. vere. Francozi prodirajo na severu in si osvajajo
velikanske pokrajine. Anglež spozna, koliko so novi kraji vredni
in potepta Španijo; kmalu je na severnem delu neomejen gospodar.

Društvo sv. Jožefa št, 7 K. S. K. J. v Pueblu, Col.

Politični in verski nezadovoljneži se začnejo trumoma izseljevati.
Ime Amerika odmeva z mrzličnim zvokom zdaj pri tem, zdaj pri
drugem narodu. V „novi‘‘ svet gre na tisoče Angležev, Ircev, Ho¬
landcev, za njimi Švedi, Danci, Nemci. Onkraj morja je nastala nova,
mogočna država, ki šteje na milijone prebivalcev. Valovi njene moči
začnejo šumeti celo ob evropejskem obrežju, njena gospodarska
moč narašča od dne do dne.

V zadnjih desetletjih devetnajstega stoletja pa zadoni klic: „V
Ameriko!" najbolj na Laškem in začne grometi s silo viharja tudi
po slovanskih livadah.

*

* *

373

Dan za dnem jih gre na stotine
Kakor pred kugo beže.

Ivan Cankar.

i

0  številu naseljencev v Zedinjenih državah v 17. in deloma 18. stoletju ni
nobenih zanesljivih podatkov. Približno cenijo število naseljencev iz števila pre¬
bivalstva posameznih naselbin onih časov. Natanko so šteli šele po vojski za
neodvisnost. Za dobo 1790 do 1810 je letni prirastek 6000 naseljencev precej vi¬
soko cenjen. Gospodarske razmere naseljevanju niso bile ugodne. Že 1. 1817 pa
se je obrnilo na bolje. V tem letu je dospelo v pristanišča Zedinjenih držav
22.240 ljudi. Razni nedostatki pri vožnji na ladjah in kruto ravnanje po izkrcanju
so bili povod, da je kongres dne 2. sušca 1819 izdal poseben zakon o naseljevanju
in vpeljal tudi natančneje štetje.

J. W. Browell meni, da je prišlo od časa neodvisnosti do 30. kimavca 1819
okrog 250.000 naseljencev. Na poznejša leta pride naseljencev:

Leta 1820 = 8.335; 1861 do 1876 = 2,492.209;

V letih 1821 do 1830 = 143.078; 1871 do 1880 = 2,064.000;

„ 1831 do 1840 = 552.000; 1881 do 1890 = 2,104.000;

„ 1841 do 1850 = 1,558.300; 1891 do 1900 = 3,844.000;

„ 1851 do 1860 = 2,707.624; 1901 do 1910 = 8,795.386,

V posameznih letih številke jako menjavajo. To prihaja deloma od razmer
v krajih, odkoder naseljenci prihajajo, deloma od gospodarskih razmer v Ameriki
sami. Po deželah se naseljenci (od 1. 1820 do 1876) razdelijo: 4,527.592 Angležev,
Škotcev in Ircev, 2,889.235 Nemcev, 49.793 Avstrijcev, 77.299 Švicarjev, 263.993
Švedov in Norvežcev, 41'417 Dancev in Islandcev, 300.259 Francozov, 56.874 Lahov,
34.717 Špancev in Portugalcev, 42.201 Holandec, 21.498 Belgijcev, 196.891 Kitajcev,
337 Japoncev, 59.569 zapadnih Indijcev.

Naenkrat se od 1. 1880 prikažejo tri nove države, Avstrija Rusija in Italija
z ogromnimi številkami. V dobi od 1. 1890 do 1900 je prišlo iz Rusije 588.000 (ve¬
činoma Židje), iz Avstro-Ogrske 597.000 in iz Italije 655.000 naseljencev. Številke
naraščajo še bolj v zadnjem desetletju (1901 do 1910). Avstro-Ogrska izkazuje
2,145.260, Rusija 1,597.306 in Italija 2,045.877 izseljencev. Po spolu prevladujejo
moški. Na razne stanove pride 39°,o delavcev, 33% kmetovalcev, 18% rokodelcev
in 10% trgovcev ter duševnih poklicev.

Ker je izpočetka prevladalo število angleških naseljencev, ki so prišli v
tako že pretežno angleške naselbine, je amerikanska javnost dobila čisto angleški
značaj. Nemci se hitro prilagodijo angleškim šegam in jeziku, ker so z njimi v
sorodstvu. Ko so začeli prihajati Slovani, je bilo število prebivalstva že tako
močno, da niso mogli javnosti vtisniti znaka svoje narodnosti, temveč le posa¬
meznim kolonijam ali mestom, kjer so se naselili v večjem številu. Poleg tega pa
slovanski narodi med seboj nimajo posebno tesnega stika. Delavnost in vztrajnost,
ki dičita Slovana, to bo prešlo v amerikansko ljudstvo, kakor je prešla že mar¬
sikatera lastnost drugih narodov, ki so se že potopili v angleškem morju, a po¬
topiti se morajo tudi slovanske trume, ako bodo ostale za vselej onkraj morja.
O naših Slovencih vemo, da jih ostaja tam le majhno število. Večinoma se vrnejo,
kakor se vračajo laški delavci, ki vsako vigred preplavajo naše pokrajine.

Ozrimo se natančneje na slovansko  naseljevanje. Ker je
nas Slovanov „ko listja, trave", naše trume na potu v Ameriko ne
štejejo na tisoče, temveč na stotisoče, da, na milijone! V južni in
srednji Evropi razsaja prava amerikanska mrzlica. Ni čuda, da je

374

zgrabila tudi naš slovenski  narod. Najprej je našel klic odmeva
v krajih, odkoder so morali prebivalci že nekdaj hoditi s »trebuhom
za kruhom", kjer so bili že nekako vajeni sveta in ni manjkalo
poguma za pot čez veliko vodo. Prišla so prva poročila v staro
domovino. O težavah nihče ne govori rad, mnogim je bila sreča
mila. Želja, da'najdejo v »Novem" svetu »novo" srečo, se zbuja v
tisočerih srcih, truma se seli za trumo. Ni skoraj sela več, kjer bi
ne poznali »Amerikancev". Ker se je mnogim »posrečilo", upajo še
drugi, in beseda Amerika je mnogim slajša ko
ubrani glasovi mogočne godbe. Sela se praznijo,
število prebivalcev nazaduje, javlja se marsi-_
katero gorje. Od mnogih strani svarijo, odvra¬
čajo. Marsikomu krvavi srce, ako se omeni
Amerika, in čujejo se vzdihi: »Amerika nam
bo pobrala  vse!"

In morje zašumelo je,
in ladjo objelo je;
in mnog pogled je bil solzan,
pozdravljen silni ocean!

Črez te vode naj plujemo,
za kruhom naj potujemo;
ni dajal ga domači kraj,
v tujino gremo ponj sedaj!

A kaj vse duše nam mori,
v očesu solza govori. . .

Povej, oj silni ocean,
ne plujemo morda zaman?

Ne gremo morda umirat le,
ne gremo morda hirat le
črez silno, daljno morsko plan,
povej, povej, oj ocean!

Dejstvo je, da je nad sto tisoč naših ro¬
jakov zapustilo svoj slovenski dom. Tisoči so
našli v Ameriki drugo domovino, tisoče že tudi
krije tuja prst. Klic : V Ameriko ! pa ni izgubil
prav nič na svoji privlačni sili.

*

* *

Jasno in odločno govorijo številke, dasi nam ne zaznamujejo
vsake osebe. Uradno štetje izseljencev v domovini in naseljencev
v Ameriki je več nego pomanjkljivo. V Avstriji so se štetja kmalu
naveličali ter ga 1. 1884 popolnoma opustili, v Ameriki pa še dan-

375

danes ne poznajo slovenskega naroda in mešajo naše rojake s
Hrvati. Ozreti se moramo nekoliko tudi na naše slovanske brate,
ker smo Slovenci le veja velikega slovanskega drevesa.

Pri slovanskem naseljevanju v Ameriko se morejo razločevati
tri dobe. Prva pred letom 1850, druga od leta 1850 do 1880 in
tretja od tega leta naprej.

Prva doba do 1, 1850.

Prvi Slovan, ki je videl Ameriko menda že pred Kolumbom,
je bil poljski kapitan Jan Kolinsky (John of Kolno). V službi dan¬
skega kralja je prišla ladja, kateri je poveljeval Kolinsky, 1. 1476
na poluotok Labrador. V New Amsterdamu sta se 1. 1658 naselila
češka plemenitaša A. Herman in B. Filip, v New Jerseyu pa 1. 1662
A. Zaborowsky. Družine so bile izmed najveljavnejših, a so se sčasoma
popolnoma poamerikanile. Holandci so 1. 1659 v New Yorku najeli
poljskega učitelja za naseljence, torej so morali biti ti Poljaki.
Okrog 1. 1700 je menda neki Dalmatinec prišel po Tihem morju v
Californijo. Neki J. Sadowsky je sodeloval 1. 1774 pri naselbini v
Kentuckyu. Ko so Indijanci naselbino požgali, je na majhni ladjici
kot prvi belec za Francozi in Španci po Mississippiju privozil v
New Orleans. Listino za neodvisnost je podpisal neki W. Paca, o
katerem mislijo, da je bil Čeh. »Moravski bratje", ki so prišli 1. 1736
pod vodstvom grofa Zinzendorfa v Georgijo in se nazadnje 1. 1741
naselili v Betlehemu v Lehigh Valley, Pa., niso pristno slovanske krvi.

Amerikanska vstaja je privabila poljska junaka Koszciuszka in
Pulaskija, katerima so 1. 1910 v Washingtonu postavili krasna spo¬
menika. Po zadušeni poljski vstaji 1. 1831 je prišlo v Ameriko ve¬
liko število poljskih beguncev, večinoma mladih plemenitašev, ki
so pa našli prav žalostno usodo pri težkem delu za kruh. Pozneje
šele so jim odkazali neki prostor v bližini Rock Riverja, Ills. Ho-
matije 1. 1848 so prisilile posebno večje število Čehov, nekaj tudi
iz boljših stanov, da so se iz političnih ozirov izselili. Šli so veči¬
noma v St. Louis, Mo. Ko so našli 1. 1849 v Californiji zlato rudo,
je »mrzlica po zlatu" zgrabila precej Slovanov, posebno Čehov in
Dalmatincev. Hrvaških mornarjev in ribičev se je nabralo precejšnje
število ob obalih Tihega morja. Statistika je pomanjkljiva. Do leta
1850 so v dobi tridesetih let našteli 495 „tujih potnikov" iz ,,Poland"
in 907 iz ,,Russia except Poland". Avstro-Ogrske ne omenjajo, še
manj kake narodnosti. Pri ljudskem štetju 1. 1850 so našteli 946
»Avstrijcev", gotovo večinoma Čehov, dočim so Poljake in Žide
darovali Germaniji.

376

Izmed Slovencev so prišli v tej dobi v Ameriko slavni naš
škof F. Baraga,  dne 31, grudna 1830, misijonar Franc Pirc,  dne
18. kimavca 1835, in frančiškan Oton S kola,  dne 25. grudna 1841.
Baragov naslednik, škof Ig. Mrak,  je odpotoval iz Trsta meseca
julija 1845. Ko se je 1. 1835 Baraga prvikrat vrnil na Slovensko,
je vzel s seboj svojo sestro Antonijo pl, Hoffern. Gotovo je moralo
priti v tej dobi še več Slovencev, a nimamo o njih nobenih po¬
datkov ali vesti.

Naselbina Bhvabik, Minn.

&  Druga doba od I. 1850 do 1880.

V tej dobi so se pričeli v večjem številu naseljevati Čehi in
Poljaki, zadnji večinoma iz nemških pokrajin.

Na naseljeniškem uradu so našteli:

V letih 1851 do 1860 iz „Poland“ 1164, iz Rusije brez „Poland“ 457, iz
Ogrskega —, iz Avstrije —naseljencev.

V letih 1861 do 1870 iz „Poland“ 2024, iz Rusije brez „Poland“ 2532, iz
Ogrskega 484, iz Avstrije 5914 naseljencev.

V letih 1871 do 1880 iz „Poland“ 12,970, iz Rusije brez „Poland“ 38.838, iz
Ogrskega 9960, iz Avstrije 63.009 naseljencev.

Pri ljudskem štetju je bilo sledeče razmerje:

377

Število Slovanov se ne more dognati, ker je označena le domovina, in
so med „Poljaki“ in „Rusi" všteti tudi Židje. Leta 1860 pristavlja statistikar
(p. XXIX. Census of 1860): „Of Russsians and Poles speaking the Sclavonian (sic!)
language, this migration has been inconsiderable in amount." Torej le malo
Slovanov!

Povod prihoda je bil večinoma gospodarskega značaja, dasi
ni manjkalo političnih nagibov. Naseljenci so bili rokodelci, ki so
dohajali s svojimi družinami, da se naselijo za stalno. Večinoma so
šli na „West“ za srečo, „to grow up with the country“, in za svo¬
bodo, katere jim stara domovina ni nudila. Poljaki so prišli po po¬
nesrečeni vstaji 1. 1861 in vsled homatij nemškega kulturnega boja,
Čehi po porazu Avstrije 1. 1866. Čeha v Texasu je vprašal prijatelj:
„Kako si mogel priti sem, ko imajo doma svinje boljša stanovanja ?“
„Res", mu odgovori, „a rajši živim tu v tej koči, nego v palači
pod avstrijsko vlado!“ Odgovor je značilen za duha, ki je nase¬
ljence navdajal. Ker so bili večinoma
izobraženci, so kmalu prišli do ve¬
ljave in v Chicagu je še dandanes velik
razloček med otroci Poljakov, ki so
prišli vsled vzorov, in onih, ki prihajajo
„with the hoe — s krampom.'"

Slovani se v tej dobi prvikrat
prikažejo v trumah,  dasi brez vsake
organizacije, ali kvečemu le, kolikor
so si sosedje, sovaščani, rojaki. Do¬
hajali so večinoma čez Bremen v New
York ali v New Orleans in Galveston.

Poglejmo nekaj prvih naselbin. L. 1854 so se Čehi  naselili v St. Louisu,
Mo., ter si sezidali katoliško cerkev. Ta naselbina je do danes izmed najzname¬
nitejših. Pod vodstvom nekega Lešikarja je prišlo večje število okrog 1. 1850 v
bližino mesta Austin,  Tex. Potovanje iz Liverpoola do Galvestona je trajalo —
17 tednov ob silnih mukah, da je umrla polovica izseljencev. Izprva se jim je
godilo jako slabo, posebno za meščanske vojske. Nazadnje so izginile zapreke
in nekateri naseljenci so prišli do veljave. L. 1906 so cenili število Čehov vTexasu
nad 60.000. Ko je država Wisconsin pričela vabiti naseljence, so sledili klicu Čehi
že 1. 1844 in se naselili v Kaledoniji, kjer je izšel prvi češki list „Slavia“, in se
je pričelo delo prostomiselcev. Poleg Milwaukeea je pa največja naselbina Ke-
waunee, kamor je prišlo izprva I. 1857 šest mož. Odtod se jih je nekaj naselilo
v državi I o w a. L. 1855 se je naselilo 19 družin v Clevelandu, O., in že 1. 1865
jih je bilo tu okrog 3000. Okrog 1. 1860 so nastale naselbine v Nebraski in New
Yorku, kjer je bilo 1. 1880 približno 10.000 Čehov. V Chicago so prišli 1. 1851 in
1. 1870 so jih našteli 6277 s češkimi Židi vred.

P ol j aki so se naselili 1. 1855 v kraju Pana Marya,  Tex., kjer so sezidali
prvo cerkev; drugi so sledili in 1. 1906 so cenili njih število do 17.000. S Cehi

r -fr  V „ '

■*$<*&»*.fr.  , i  j

„Piknik'‘

novijorških Slovencev.

378

vred so prišli L 1858 tudi v Wisconsin in ustanovili naselbino Polonia, kjer je
zdaj nad 400 družin. Do 1. 1880 so Poljaki sezidali 85 cerkva, 17 v Texasu, 16 v
Wisconsinu, 6 v Michiganu in 6 v Missouriju. V državi Illinois je bila prva na¬
selbina Chicago (1. 1869), v Pennsylvaniji prva v Shamokinu (1. 1870), v New Yorku
Buffalo; v Minnesoti so se naselili 1. 1873, v Nebraski 1. 1876, v Detroitu, Mich.,
1. 1872, v Clevelandu, O., 1. 1876, itd.

Med onimi ,,Avstrijci", katere je izkazala naseljeniška oblast,
so bile gotovo večje skupine tudi naših Slovencev,  Znano je,
da so slovensko naselbino Brockway, Minn., ustanovili že 1. 1866.
Naš ponos pa so zopet oni možje, ki niso prišli iskat zlata, tudi
ne gole sreče, temveč razširjevat kraljestvo božje in oznanjevat
sv. vero. Škof Baraga  je zbral okoli sebe še druge svetle zvezde.
Dne 13. vinotoka 1859 je dospel v Ameriko nadarjeni Čebulj in po
njegovem nasvetu 1. 1863 poznejši škof J. Vertin, čigar oče se je

naselil že 1. 1852. Leto po¬
zneje (1. 1864) je privedel
F. Pirc duhovnika Jos. Buha,
sedanjega generalnega vi¬
karja škofije Duluth, in bo¬
goslovce Žužeka, Tomazina
ter sedanjega škofa Trobca.
Iz goriške bogoslovnice so
mu sledili sedanji monsignor
Plut, Tomažič, Erlach in Veli¬
konja. V tej dobi je dospel
tudi zdaj v Ljubljani živeči
škof J. Stariha.

Morda je bilo v teh dveh
dobah število slovenskih Ameri-
kancev komaj nekaj tisoč, in ven¬
dar se moremo ponašati kar s peterimi  škofi, dočim so n. pr. Poljaki imeli
komaj enega, ko je njih število naraslo že na 3 milijone!

Slovenski duhovniki so misijonarili pri Indijancih, oskrbovali svoje rojake
in bili nastavljeni tudi na drugih župnijah, zlasti na nemških v škofiji Št. Pavel, Minn.
Green Balch piše o njih: „Speaking German as they do, practically as a second
mothern tongue, and being in general excellent linguists, it is not surprising that
they prove a very useful class of priests . . .“

Menda so se v tej dobi prvi Slovenci pojavili okrog 1. 1863 v
Chicagu, in odtod se jih je nekaj naselilo v državo Iowa. Tudi v
Omahi so bili že 1. 1868. Okrog 1. 1873 so se pričeli naseljevati v
Jolietu, 111., kjer je zdaj najbolje urejena naselbina. Posamezni so
prišli v New York 1. 1878, v večji množini pa šele od 1. 1893 naprej.
Pravo ,,izseljevanje" se je pri Slovencih pričelo šele v tretji dobi
od 1. 1880 naprej.

Floresta, Col.

Premogokopi prihajajo iz jame.

379

Ljudsko štetje 1. 1880 dokazuje, da so bili razen v New Hampshiru Slovani
že v vseh državah in teritorijih. Največ jih je bilo v državah New York (32.000),
Wisconsin (24.000) in Illinois (23.500), med katerimi so pa všteti tudi Židje. Penn-
sylvania, ki je zdaj na prvem mestu, je bila v drugi dobi šele na devetem mestu
in štela 8333 Slovanov. Približno je bilo od vseh Slovanov okrog 70% Čehov.

Tretja doba od 1. 1880 naprej.

V tretji dobi najdemo na potu v Ameriko poleg še vedno
številnih trum Čehov ogromno število Poljakov in vedno večje sku¬
pine drugih Slovanov. Ta doba se po pravici more imenovati slo¬
vanska  doba naselj evanja v Ameriko ,~dasi so mnogoštevilni tudi
Italijani, Švedci, Litvini, Grki. Štetje došlecev je sicer bolj natančno,
a pravega števila privržencev posameznih narodnosti nimamo. Do
1. 1899 so označevali le „deželo zadnjega stalnega bivanja" in ne
narodnosti. Gibanje je prešlo od nemških Poljakov na avstrijske
in ruske, zgrabilo Slovake na Zgornjem Ogrskem in Rusine, ker
se bivališča teh treh slovanskih rodov stikajo. Ker imajo ravno tu
Židje velik vpliv, je pripisovati tudi njihovemu vplivu, da se je pri¬
čelo gibanje, zakaj Žid je takoj razumel novi tok izkoriščati. Jugo¬
slovane je ,,amerikanska mrzlica" zgrabila nekoliko pozneje. Naših
slovenskih rojakov se je posamezno že precej izselilo, ,,trumoma"
pa so začeli prihajati šele od 1. 1892 naprej. Enako je tudi pri
Hrvatih. Posamezniki, posebno mornarji iz otokov in obrežja, torej
Dalmatinci, so prišli že prej; pravi Hrvatje so prihajali s Slovenci
ali še malo za njimi, tako tudi Srbi, Bolgari in v najnovejši dobi
v silnih množinah Rusini.

Pri ljudskem štetju so našteli „na tujem rojenih”  1. 1880 : 219.829, leta
1890 : 633.896, 1. 1900: 1,385.645. Ti „tujci“ so večinoma Slovani. V 20 letih je na-
rastlo to število od 200.000 na 1,400.000!

Naseljeniški urad  izkazuje iz „Avstro-Ogrske” sledeče številke:

L. 1861: 13, 1. 1871: 4887, 1. 1879: 5963, 1. 1880M7.267, torej naenkrat tri¬
kratno število, ki se giblje do 1. 1889 med 20 do 40 tisoč na leto. Od 1. 1889 število
zopet narašča in doseže 1. 1892: 76.937. Potem pada na 33.031 1. 1897. Od tega
leta naprej pa silno narašča, namreč 1. 1899 : 62.491, 1.1900: 114.847, 1.1902: 171.989.
1. 1903: 206.011, 1, 1905: 207.693, 1. 1906: 265.138 in 1. 1907 celo 338.452, torej naj¬
višje število, ki pade 1. 1908 zopet na 168.509 ter iznova narašča 1. 1909 na 170.191
in leta 1910 na 258.737. Večina teh „Avstriakov“ so Slovani, le nekaj bo Židov,
Nemcev in Ogrov. Vseh naseljencev je pa prišlo od 1. julija 1908 do 1. julija 1909:
1,941.990,1.1909—1910:878.587, 1.1910-1911: 1,030.300, in 1. 1911-1912: 1,314.013
oseb. Izmed naseljencev zadnjega leta (do 1. julija 1912) je bilo iz Avstrije 85.854
in iz Ogrskega 93.028 oseb.

Zanesljivejši so uradni podatki od leta 1889 naprej, ko so pričeli šteti po
„races and peopels”,  torej po narodnostih.  Priznavam, da imajo oblasti
težave pri tem, a nekoliko bolj natanko bi se bilo lahko postopalo, da bi podatki
odgovarjali dejanskim razmeram. Najbolj obžalovanja vredno za nas je, da so

380

Slovence dejali skupaj s Hrvati, in se potemtakem število naših rojakov ne more
natanko dognati.

Naseljeniški urad izkazuje sledeče številke slovanskih naseljencev:

| Slovencev in Hrvatov skupaj je torej izkazanih 335.543. Največ (44 0 o) je
Poljakov. Drugo skupino tvorijo Slovaki in štejejo skoraj eno petinko vseh. Koj
na tretjem mestu pridejo Slovenci in Hrvatje (16°/o). Rojaki, ki poznajo razmere,
so mi pravili in tudi Rev. I. Šušteršič sodi tako, da je v skupini „Slovenians and
Croatians" dobra tretjina Slovencev.

Tako bi bilo tudi po uradnem  štetju dognano, da je prišlo samo v enajstih
letih okrog 100.000 Slovencev v Ameriko. Pri tem je pa še opomniti, da so za
„Slovence“ označeni večinoma le „Kranjci",  ker slovenski Korošci hočejo dosti¬
krat biti bolj „tajč“, in tudi pri mnogih Štajercih ne bo nič bolje.

Da se povprečno izve število onih, ki so v Ameriki tudi ostali, se morajo
vpoštevati podatki glede „odpotovalcev — alien departures".

Uradno so teh izračunali:

L. 1899: 41, 1.1900 : 31, 1.1901: 28, 1.1902 : 21, 1.1903 : 21, 1.1904 : 37, 1.1905:
34, 1. 1906: 26, 1. 1907: 22, 1. 1908: 73 odstotkov.

Tako bi bilo torej od 1. 1908, ki izkazuje 782.870 došlecev, ostalo tam le
209.867 naseljencev. Za druga leta in povprečno pa velja, da jih ostaja tam tri
četrtine. Glede Slovencev se številke ujemajo s splošno cenitvijo njih resničnega
števila, torej za zgornjih enajst let 70 do 75 tisoč.

Slovencev in Hrvatov se je naselilo od 1. julija 1899 do 1. julija 1909 v po¬
samezne države: V Pennsylvanijo: 114.305, Illinois 34.590, Ohio 28.213, New York
31.377, Missouri 8718, Minnesoto 9086, Michigan 7664, Wisconsin 7140, Colorado
5370, W. Viržinijo 5064, Californijo 2851, New Jersey 2884, Indiano 2865, Wa-
shington 2905, Montano 2084, Kansas 2330, Utah 1208 in v druge države 11.551.
Razvidno je, da gre največ naših rojakov v Pennsylvanijo. Enako razmerje je tudi
med drugimi slovanskimi narodi. Urad izkazuje n. pr. 1. 1908, da je prišlo v Penn-
sylvanijo 595.116, v New York 292.443, v Illinois 194.898 Slovanov.

381

Naj sledijo še podatki kranjske  dežele. Po teh se je izselilo iz Kranjskega:

V .Tnžnn Ameriko : Skupaj:

1

- 210

118 1.329

441 2.898

44 1.118

- 1.691

38 3.331

1 2.857

6 2,195

- 5.119

- ■ 6.512

2.883

649

30.561 oseb.

iz Kranjskega skupno 33.195 ljudi. Pri teh številkah so seve všteti tudi Kočevarji,
ki so se precej močno izseljevali, vendar je pa pretežna večina naših slovenskih
rojakov. Značilne so tudi sledeče številke:

Izselilo se je iz Kranjskega:

V 1. 1893 (druga polovica)

samskih: 218, poročenih: 140, žen: 13, 'otrok: 47, drugih —

Ker izkazuje amerikanska statistika od 1. 1904 (druga polovica — 10.000 Slovencev
in Hrvatov, 1. 1905 (okroglo) 35.000, 1. 1906 : 44.000, 1. 1907 : 47.000, 1. 1908 : 20.000,
1. 1909 : 20.000, torej skupaj 176.000 in je ena tretjina Slovencev, torej 58.000 do
60.000, ter se odštejejo oni, ki so se povrnili, imamo isto število naših naseljencev
od 1. 1899, namreč 70.000 do 75.000, ali skupno sedanje število naših rojakov v
Ameriki okrog 100.000. * ——-

Prihod posameznih znamenitejših Slovencev v tej dobi je označen
v zgodovini naselbin, enako tudi prihod večjih skupin, kolikor se je
dalo dognati.

Kaj je gnalo te slovanske množice iz domovine v tujino? V
prvih dveh dobah je prevladovalo stremljenje po ,,sreči“, namreč
želja, da si vsak pridobi nekaj zemlje ali zastonj ali poceni, in

• « ' " ”

*

382

obenem hrepenenje po večji politični  ali tudi verski pro¬
stosti  v Ameriki. Te privlačne sile so sčasoma ponehale. Dobra
zemljišča so bila porazdeljena in postala draga, v zapadni in srednji
Evropi pa je zavladal mir. Sicer so se v Avstriji pričeli narodnostni
prepiri, a ti sami niso gnali kmečkih množic čez morje, in še manj
kaki verski nagibi, ker večinoma so se izseljevali katoličani.

Pač pa je glavni vzrok,  da so se slovanske množice kakor
velikanska reka začele izlivati v Ameriko, ta, da se je v Uniji
po meščanski vojski pričela razvijati obrt na način,

So. Chicago, 111.: Pevsko-dramatično društvo.

kakršnega prej ni videla nobena država.  Velikanski raz-
vitek je zahteval v raznih panogah in podjetjih tisoče in tisoče
delavcev in sicer ne ravno izučenih delavcev, ki so v prejšnjih
dobah edino mogli izhajati, temveč delavcev, ki imajo zdrave roke.
Delavčevo glavo so nadomestili s stroji, a rok niso mogli, in žilavih
rok podjetni Amerikanec ni imel nikoli preveč. Nemški naseljenci
prejšnje dobe in večinoma tudi češki niso prihajali v Ameriko, da bi
tam služili za dnino, ampak da postanejo lastniki zemlje, neodvisni
amerikanski državljani. Enako je bilo tudi pri došlih Angležih, Škotih,
Holandcih. Poleg tega ti niso pripadali vrstam, ki opravljajo nižja,
cena dela. Le Irci in francoski Kanadci so šli po delu „rok“, a ti

383

so zadostovali komaj za Novo Anglijo. Ker je rastla potreba od
dne do dne, so morali poklicati Lahe in množice novih Slovanov,
posebno iz južnih in bolj vzhodnih delov Evrope. Običajno in
čilno pri tem naseljevanju je dejstvo, da z malimi izjem
izseljenci niso šli v Ameriko z namenom, da bi os
tam in se tam stalno naselili, ampak da si hitro
služijo nekaj denarja, pošljejo ga domov in se v
glednem času zopet vrnejo tja.*

Zato so šli po delu, ki se je najbolje plačalo, v premogovnikih,
rudokopih, v livarnah, topilnicah, tovarnah itd. Tudi v prejšnjih dobah
je bil del naseljencev kmet¬
skega stanu, mali posestniki
(bajtarji), med izseljenci v
novejši dobi pa je le malo
,,izučenih" delavcev (obrtni¬
kov), večinoma so krepki
kmetski fantje ali kmetje, ki
se ne ustrašijo krampa in
vročine pri topilnicah.

„ . . peha se za sebe, za družino,
da lepše kdaj uživali bi dni!“

Poleg vedno narašča¬
joče amerikanske obrti in
zahteve do delavskih moči
ima tok delavskih množic
v Ameriko tudi neki
zgodovinski razlog.  Obrtništvo se naslanja na premog,
Pennsylvania ima neizmerno veliko izbornega, trdega premoga
(anthracite). V „majnah“ (jamah) so bili delavci večinoma Irci. Sča¬
soma so se posestnikom premogovnikov zahteve amerikanskih de¬
lavcev zdele previsoke, in ker so bile stavke na dnevnem redu,
so začeli vabiti bolj „voljne“ delavce iz Evrope, ki so obenem
delali ceneje, oziroma se pustili rajši izkoriščevati. To je šlo tem
laže, ker do 1. 1885 ni bilo zakonito zabranjeno, da se sklepajo
pogodbe z delavci že v njihovi domovini ter se potem pošljejo
v razna podjetja. Prvi taki „pogodbeni“ delavci (contract laborers) **

* Od 30.561 ljudi, ki so šli od 1. 1893 do 1904 iz Kranjskega v tujino, je
bilo le 145 takih, ki so prodali prej svoja posestva.

** Mr. Powderly, prejšnji naseljeniški komisar, piše, da so amerikanske de¬
lavce nadomestovali z bolj cenimi iz Evrope že okrog 1. 1869. Piše namreč (Jud.
Commi. XV. p. 32); „1 believe in 1869, during a miner's strike which was then

384

so prišli menda v Drifton,  Pa. Bili so bržkone Slovaki, ki jih je
za nekega lastnika „majn“ najel neki „Austrian", namreč Žid, ki
je dobil za to dober „komišen“. Razni ,,agenti" so rastli kar iz tal,
in tudi na Slovenskem jih ni manjkalo. Zdaj je tako vabljenje sicer
zakonito zabranjeno, a na stotisoče delavcev se je razlilo iz
Evrope v Ameriko in tudi po letu 1885 se je v zakonu še vedno
našla kaka luknjica.

V „majnah“ po Pennsylvaniji je začelo mrgoleti slovanskih de¬
lavcev. Za Poljaki so prišli Slovaki, koj za njimi pa Slovenci in
Hrvatje. Od 1. 1898—1908 (30. junija) je šlo po uradni statistiki samo
v Pennsylvanijo: Čehov: 7.622, Bulgarov, Srbov, Črnogorcev: 18.548,
Slovencev in Hrvatov:  121.311, Bošnjakov: 2.657, Poljakov:

209.697, Rusinov: 12.866, Ru-
tencev: 53.890, Slovakov:
169,116,torej skupaj: 595.116.

V vse druge amerikanske 1
države jih je v istem času
prišlo okrog 980.000! Rev. I.
Šušteršič našteva že 1. 1903
v Pennsylvaniji 23 večjih slo¬
venskih naselbin.

Očividec  iz  Hazletona,

Pa., pripoveduje 1. 1904:

„Začeli so prihajati pred ka¬
kimi 20 leti; nekaj posameznikov
je prišlo tudi že prej. Zdaj jih ne
prihaja več toliko. Ko so prišli, si
prav nič niso mogli pomagati.
Težko smo jih razumeli in zahtevali so, naj jih spremimo k nekemu salunerju
v ulici Wyoming. Zahtevali so prostora ob železnični postaji in prvo noč so pre¬
nočili pod milim nebom. Jaz sem jih nekaj sprejel v svoj hlev in jim dal sena
za ležišče. Eden je vzel svoj molitvenik in molil vsem na glas. Večinoma so bili
katoličani. Večrat so šli v log, zapalili ogenj in tam spali ali sedeli okrog ognjišča,
ako je bilo premrzlo. Ko so si nekaj zaslužili, ali če so imeli kaj denarja, so šli
k peku ali so kupili cenega mesa, naj je bilo, kakršno je že bilo. Več jih je bilo
tako ubožnih, da so prišli v stari vojaški obleki in vse svoje imetje so imeli v
malem zaboju. Izprva so prihajali sami možje . . ." Morda je to opis prihoda Po¬
ljakov ali Slovakov, a tudi mnogim Slovencem se je tako godilo v začetku. Važno
in težavno opravilo je pripadalo prvim prišlecem.  Kakor pozna v stari domo¬
vini vsaka vas „prvega Amerikanca", tako ima vsaka naselbina v Ameriki

in progress, a man who was connected with one of the coal companies made
the statement that in order to defeat the men in their demands  it would
be necessary to bring cheap  labor from Europe, and shortly after  that,
miners were noticed Corning to the anthracite region in large numbers from
Italy, Hungary, Russia and other far — off lands.“

385

„prvega naseljenca — the first comer". Ta je moral orati ledino in pri¬
pravljati tla za svoje rojake. Navadno so bili pogumni in zelo podjetni možje, ki
se niso ustrašili nobenih težav, pravi voditelji svojih rojakov, junaki na polju
nove omike. Kakor pajek najprej pritrdi svojo mrežo, preden razpne vse niti,
tako so ti možje z naravno nadarjenostjo poiskali kraje, odkoder so sezidali most
do stare domovine in pripravljali pot svojim rojakom.

Kadar je bilo na enem kraju dosti delavnih moči, so si poiskali drugih in
jih odpirali novim naseljencem. Po' pravici imenujejo Amerikanci take može „Pio-
neers of Culture".

O slovenskih pionirjih v Minnesoti piše G. L, Brozich v „Na-
rodnem Vestniku" (22. februarja 1912):

„Prvi slovenski pionirji v Minnesoti so bili slovenski misi¬
jonarji,  kakor Baraga, Pirc, Buh, Ločnikar in drugi, ki so prišli
delovat med divje Indijance že pred kakimi petdesetimi leti. Njim
so sledili rojaki, ki so se lotili kmetij, kajti za rudnike, katerih imamo
danes dosti, se takrat še ni vedelo. Naselili so se blizu St, Clouda,
Minn., kjer 'so z velikim tru¬
dom in potrpljenjem ustano¬
vili lepi slovenski naselbini
Brockway in Albani. Zemlji¬
šča so tačas dobili po zelo
nizkih cenah; veliko nase¬
ljencev je tudi dobilo zem¬
ljišča zastonj po takozvanem
,,Homestead“ zakonu. Danes
so omenjene farme ene naj¬
boljših v vsi državi, in cene pri¬
dejo pogostoma do stoinpet-
deset dolarjev za vsak aker.

Prve slovenske naselbine v Minnesoti so ustanovili nekako v
sredini države, a dobra tretjina države na severu je dolgo časa
ostala skoraj nedotaknjena. Sčasoma so posekali les, a nihče ni
vedel, da je zemlja zelo pripravna za kmetijstvo. Ko so pa po na¬
ključju našli leta 1885 železno rudo v sedanjem mestu Tower,  in
nekaj'let pozneje v dvajset milj oddaljenem Ely,  so začeli rudarji
obdelovati male vrte okolu svojih hiš, ki so jjim kmalu pokazali,
kako rodovitna zemlja se nahaja tudi v tem severnem delu naše
države. Niso se pa dosti zmenili za to, ker so rudniki nudili boljši
in hitrejši zaslužek.

L, 1891 so našli nove zaklade železne rude v takozvanem
„Mesaba Range"; naseljevanje je hitro naraščalo, tako da so danes
tukaj cvetoče slovenske naselbine v mestih Virginia, Aurora, Bi-
wabik, Gilbert, Eveleth, Chisholm, Hibbing, Buhi, Nashwauk in Co-

25

Slovenci iz Winterquarters, Utah,
se zabavajo v gozdu.

Amerika.

386

leraine. Blizu teh slovenskih naselbin je zemlja bolj pripravna za
kmetijstvo, zatorej so se naši rojaki v marsikaterem mestu hitro
poprijeli obdelovanja zemlje, seveda izprva v malem, kajti zemljo
v bližini je bilo težko dobiti, ker so rudarske družbe in špeku-
lantje hitro podjarmili vse, kar je v bližini bilo boljšega. Le malo
Slovencev je bilo isti čas, ki so spoznali priliko, da dobijo nekaj
zemlje, ki bi jim dandanes donašala milijone. Niso sicer vsega sami
krivi, a nekaj le. Slovenec je silil v rudnike, videl je samo mesečno
plačo pred seboj in nič drugega. Slovenci tudi niso bili prva leta
poučeni, kako si pridobiti državne zemlje zastonj, bili so zadnji,
kakor po navadi.

Pred petimi leti je vlada v severni Minnesoti ponudila dva¬
najst štirjaških milj zemlje za naseljevanje; te ponudbe so se poslu-
žili tudi Slovenci, Ta zemlja se nahaja severno od mest Virginia,
Chisholm in Hibbing in je bila ob času, ko so jo „odprli“, oddaljena
40 do 60 milj od vsake civilizirane naselbine. Rojake, ki so
si tukaj izbrali zemljo, lahko primerjamo prvim pi¬
onirjem, ki so prodirali v divji amerikanski severo-
zapad, kajti to, kar so pretrpeli in kar morajo še
trpeti, se težko opiše.  Čuditi se moramo vztrajnosti marsi¬
katere družine, ki se je podala v goščave po 40 milj daleč in sicer
z otroki in vsem imetjem; potov ali cest ni bilo; potovati so mo¬
rali po pragozdu več dni, preden so prišli do zaželjenega cilja. Na
teh državnih zemljiščih se danes nahaja v mali okolici nad sedem-

387

deset slovenskih družin in tudi nekaj Poljakov, Švedov in Ircev.
Ko je država videla, da so naseljenci resne volje, jim je po mož¬
nosti prišla na pomoč s tem, da je začela graditi pota do njih;
tudi železnica je pred leti prišla bližje, toda še so družine, ki so
oddaljene 20 do 30 milj od železnice; pričakujejo, da bode kmalu
zgrajena nova proga sredi teh naselbin.

Zemlja, na kateri so se naselili naši rojaki, je izmed najbolj
rodovitnih v naši državi. Naseljenci z veseljem opazujejo razvoj
svojih kmetij in pozabljajo na trud, ki so ga prva leta pretrpeli.
Tudi rudarstvo na teh zemljiščih ni popolnoma izključeno, kajti
zemlja leži v ravno istem pasu, kakor drugi rudniki ,,Vermilion“
okraja. Dal Bog, da bi se kaj takega tukaj posrečilo slovenskim
naseljencem in bi se tako poplačal njih trud!

Ako bodo Slovenci složni, je vodstvo vsega okraja lahko v
slovenskih rokah, in če se možje izkažejo kos svoji nalogi, bomo
s ponosom kazali na slovenske pionirje v Minnesoti."

Ker je šlo pri novejšem naseljevanju večinoma za ,,delo“, niso
gledali, kakor prej, na ceno zemljo, ampak le na dober zaslužek.
Dokler zakon še ni zabranjeval pogodbenih delavcev, so agentje
vodili množice tja, kjer so rabili žilavih rok, v jamah za premog,
v rudnikih, v gozdovih, topilnicah, pri plavžih za koks in predvsem
v tovarnah. Kjerkoli se je pojavila živahna obrt, je kar mrgolelo
slovanskih delavcev, torej najprej na „Eastu“, posebno v Pennsyl-
vaniji, potem na srednjem „Westu'' in nazadnje, kjerkoli se naha¬
jajo premogovniki in rudniki po vsej Uniji.

Kljub temu pa se je precej naseljencev zanimalo tudi za far¬
ni erstvo,  zlasti med Čehi in Poljaki. Tudi mnogo Slovencev je
prišlo zaradi farm v Ameriko, tako n. pr. Gorenjci, ki so ustanovili
naselbino Brockway, Minn., dasi so delali najprej v gozdovih.

Kdor je prišel v Ameriko z namenom, da ostane tam, je šel
najprej za trdim, a dobro plačanim delom, in ko si je nekaj pri¬
služil, si je preskrbel farmo. Tako so večinoma delali vsi starejši
slovenski farmerji in dobro so jo pogodili. Žal, da se mnogi ne znajo
držati te poti in se le preveč kopičijo v obrtniških središčih, kjer
postaja življenje od dne do dne težje. Tudi farmer ima težave, dosti¬
krat mu poide potrebni cvenk, a po preteku prvih težav in na¬
porov more posebno amerikanski farmer po pravici zatrjevati;
„Moja farma je moja trdnjava!"

Naseljevanje po velikih mestih in v obrtniških središčih je zgo¬
dovinsko jako težko zasledovati.


25 *

388

2. Zakaj v Ameriko?

Kaj vleklo me je v daljni kraj,
zdaj dobro vem: mogočen up
jasnejših dni in slajših up.

A. Medved.

a umemo silni tok, ki je začel vreti
iz slovenskih pokrajin v Ameriko, je
treba, da začrtamo v glavnih potezah
razvitek slovanskih narodov pred za¬
četkom izseljevanja, posebno razvoj
kmetskega stanu, ker „dežela“ daja
več nego tri četrtinke izseljencev.
Pri tem pridejo v poštev edinole
avstrijske, oziroma srednjoevropejske
razmere, v prvi vrsti že zaradi naših
ožjih rojakov in dalje zaradi dejstva,
da pride od sto slovanskih izseljencev
na Avstro-Ogrsko sedemdeset, dasi
ima naš cesar pod svojim žezlom
le 17 % vseh Slovanov, ruski car
pa 70 o/o.

Razvoj in sedanja ustava Avstro-Ogrske je znana. Država je
tvorba bolj zunanjih razmer nego notranjih potreb. Manjka ji one
vezi, ki je v modernih državah najmočnejši kit, namreč vez enotne
narodnosti.  Razvitek ene narodnosti je vsaj navidezno drugi v
škodo; posledica je umetno zatiranje naravnega razvitka, narodni
prepir, ki ga morajo plačevati večinoma Slovani. Na Ogrskem se
o prepiru med narodi niti ne more govoriti, temveč le o zatiranju
slovanskih narodnosti, kar je prava sramota novodobne omike. Beseda
„pravičnost“ je že davno le na papirju, dela se po nravnosti nad¬
ljudi: moč je pravica!

Kljub nemški sili v Avstriji in madjarski na Ogrskem pri Slo¬
vanih niso mogli zatreti narodne zavesti in z zavestjo je rastla
narodna moč. Politični boj požre silno moči, in dasi se z med¬
sebojnim ravsom in kavsom uničujejo moči bolj v krogih razum¬
ništva, vplivajo homatije nazadnje prav znatno na gospodarskem
polju tudi na nižje sloje, pri Slovanih na kmeta.

L. 1848 je prineslo avstrijskemu kmetu prostost, a mnogi še
dandanes prav ne razumejo prostosti, ker še zdaj trepetajo pred
„geršoftjo“, ki si je znala prihraniti še velik kos nekdanje moči,
ali se tresejo pred uradniki, kakor nekdaj v dobi tlake pred valpeti;


389

drugi nimajo dosti od prostosti, ker so se gospodarske razmere le
poslabšale in so sčasoma zlezli v tlako — dolgov; nekaj je pa takih,
ki prostost zlorabljajo, ker zapravljajo. Do najnovejše dobe ni govora
o kmetski samozavesti, ker streha je strgana, skleda prazna, žetev
prodana preden pride v shrambe, kmet je posestnik uboštva, pla-
čevalec davkov, ostanek starega socialnega reda, starokopitnež, da
ne more napredovati. Morda je zdaj nekaj na boljšem, a vsaj v
mnogih krajih je še vedno pri starem.

Forest City, Pa.: Cerkveno pevsko društvo.

A tudi čas je na kmetih marsikaj izpremenil. Z obdelovanjem <
zemlje je bila spojena domača obrt. Izdelovali so ilnate lonce, „siiho“
robo, orodja; pozimi so sukali kolovrat in je pobijal tkalec, barvali
so volno in delali obleko iz domačega sukna. Prikazala se je pa
sčasoma druga vrsta obrti, ki je pregnala domačo delo. Ilnat lonec
so morali nadomestiti z železnim, domače platno je odstopilo mesto
finemu iz tovarne, „ras“ je prišel iz „mode“, namesto lesenega pluga
so morali kupiti železnega, itd. Treba je bilo torej denarja in zopet
denarja in pričel je gospodariti ,,denar". Ta izprememba je pa precej
izpremenila tudi vsakdanje potrebe, zakaj nove stvari so zbujale

X

y

390

novo lakoto. Ker se je pomnožilo število prebivalstva, a se niso
odprli novi viri za povišane potrebe, so začele dežele ječati pod
silnim pritiskom.

Novi čas je pa izpremenil tudi staro navado, da so neoženjeni
bratje ali neomožene sestre ostajali pri prvem bratu-gospodarju kot
hlapci in dekle. Oče je bil primoran posestvo deliti. Nasledek je
bilo — uboštvo, dolg. Na Slovenskem se je to manj čutilo, pač pa
pri Poljakih, Rusinih in Slovakih. Da se iznebi dolga, t. j. Žida,  je
marsikateri oče zapustil svoje in se podal čez morje, ali poslal tja
svojega sina z upom, da v doglednem času pride s potrebno svoto
zopet nazaj.

Važen razlog za izseljevanje v Ameriko, ki pride v poštev
posebno pri naših Dolenjcih, je ta, da marsikateri kraj že od nekdaj
i ni mogel preživljati svojih prebivalcev, in šo morali iti po svetu
„s trebuhom za kruhom". Že preden je začel po slovenskih livadah
doneti klic: V Ameriko! so Ribničanje nosili svojo „siiho robo" po
svetu „pozimi in polajt", drugi kot drvarji delali na Hrvaškem, v
Rumuniji, Rusiji itd. V Zilski dolini na Koroškem so majhni posest¬
niki ali njih sinovi kot rudarji hodili, kar ljudje pomnijo, po raznih
rudokopih. Tako je bilo tudi pri Slovakih. Slovaški ,,drotar“ je vsemu
svetu znan. Tudi poljski delavci so hodili na ,,žetev", kakor hodijo
še dandanes naše Kranjice na Koroško. Ko so se zboljšala občila,
prebivalstvo pomnožilo in marsikaj izpremenila obrt, se je tako
„preseljevanje“ še pomnožilo, in ko so nekaj časa v Rusiji, potem
v Braziliji in zlasti v Severni Ameriki obljubovali dober zaslužek,
se je tok obrnil tja ter potegnil še tisočere s seboj, ki bi drugače
nikoli ne bili zapustili domače grude.

Napačno bi bilo soditi, da je „uboštvo“  prisililo največ ljudi,
da so zapustili dom. Pravo uboštvo ljudi tlači, oslabi, da nimajo
moči za izseljevanje. Drugače je s ,,pomanjkanjem", ki je nastopilo
v krajih, kjer so poprej vladale dobre gospodarske razmere.

Ko družina ne more več tako živeti, kakor je bila od nekdaj
vajena, torej „uboža“, ker si mora marsikaj odrekati, začenja misliti
na izseljevanje. ,,Ubožanje“ more povzročiti kaka nesreča ali naraščaj
novih življenskih potreb. Posledica je enaka. Posebno so nove potreb¬
ščine znamenja modernega časa in zelo ,,nalezljive", ker dežela okuža
deželo, en narod vse svoje sosede.

„Up jasnejših dni in slajših" zbuja mnogo zakritih moči, in
izseljevanje pomenja otvoritev novih narodnih sil z upanjem boljših
pogojev za življenje.

Poleg lahkejših občil, železnic, modernih paro-
brodov  je na izseljevanje vplival tudi denarni trg.  V prejšnjih


391

dobah je delavec ali mali posestnik le težavno dobil denar na posodo.
Ko so pa povsod otvorili denarne zadruge, hranilnice in posojilnice, je
mogel tudi mali posestnik izposoditi potrebno svoto za pot, posebno
ker povrnitev ni nudila posebnih težav, in je bilo potovanje prime¬
roma poceni.

Tudi prav posebnihpovodovni  manjkalo nikoli. V Avstriji
so davki silno  naraščali. Že 1. 1899 je prišlo letno na glavo
38 kron! Pri tem je pa gospodarstvo vedno nazadovalo. Odkod torej
jemati, da se zadovolji novodobni berič, ki postopa morda še kruteje
nego nekdanji valpet ?

Pride pa še krvni davek — vojaška služba!  Uradna
statistika je na videz jako nedolžna. V 11 '/2  letih (1893 do 1904)
so na Kranjskem našteli le 27 slu¬
čajev, pri katerih je označen vzrok
izselitve: strah pred vojaštvom.

Kdor pozna razmere, se bo takim
podatkom le nasmehnil. Število ,,vo¬
jaških beguncev" morda res ni tako
ogromno pri naših pogumnih Janezih,
ki se vobče ne bojijo ,,sabljice pripa¬
sane, puškice nabasane", večje pa je
pri Hrvatih in drugih Slovanih. Res,
da je bila vojaška služba pred letom
1863 težavnejša, a tedaj so o Ameriki
šele komaj nekaj čuli.

Že v prejšnjem poglavju smo več¬
krat omenjali politične  razloge.

Pri naših rojakih teh ni, pač pa so
se se selili Slovaki zaradi trinoštva
ogrskih mogotcev in krutih zatiralcev.

Pa tudi naši rojaki so okusili ame-
rikansko prostost in so se jim starokrajske politične razmere pri-
studile, tako da vsak naleti, ako bi le bleknil o „blaženih“ raz¬
merah doma!

Ko je beseda „Amerika“ postala privlačna sila, so se oglašali
tudi razni agentje,  posebno pred letom 1885. Ne more se tajiti,
j da so ti mnogokrat postopali brezvestno, vabili ljudi le zaradi
„komišna“, jih izkoriščali in potemtakem nekako povzročevali
izseljevanje. Na skrivnem delujejo še dandanes. Brezdvomno pa
„agentje“ pospešujejo  izseljevanje, ker gredo ljudem ,,na roke".
Mnogi, ki še niso prišli čez mejo svoje ožje domovine, bi se nikoli

t Rev. Ig. L. Burgar.

392

ne upali podati na daljno pot, ko bi jim agent ne obljubljal, da jih
spremlja in privede na cilj. Vobče pa izseljenci niso mladi zajci in
prav dobro vedo, kam se podajo, ker razpolagajo vsaj nekateri med
njimi poleg prirojene nadarjenosti in podjetnosti še z bogato izkušnjo
dolgih potovanj. Večina rojakov se seli tudi k „znancem“ ali sorod¬
nikom ; tem so pripravili pot posamezni, izkušeni in trdni možje,
pri katerih tudi najbolj prebrisani agent odleti.

Za 1.1908 (od 1. julija do 30. junija) je bilo pripuščenih slovanskih naseljencev
131.019 in od teh jih je bilo samo 3.125, ki niso šli ali k sorodnikom, ali k znancem,
torej samo 2'4%. Od Slovencev in Hrvatov jih je bilo med 20.472 malo več, namreč
1.006, torej 4.9%, pa še celo med Bošnjaki, ki vendar še nimajo dosti „znancev“
v~Smeriki, znaša to število le 9.3%, namreč med 3.747 jih je bilo 552. Navadno
bodo pa še ti dobro vedeli, kam in v kakšne razmere gredo.

Agent more torej izselje¬
vanje olajševati, pospeševati,
a nikakor ni splošno njegovo
delo.

Prav važno vlogo igrajo
pri izseljevanju razni do¬
godki, ki zadenejo cele
okraje.  Tu uniči požar kako
selo, tam napravi povodenj
neizmerno škode po vsi do¬
lini; sklenejo se novi carinski
zakoni, ki tlačijo na gotove
pridelke, uniči se cela panoga
kake obrti, itd. Pri naših Do¬
lenjcih je bila odločilna- trtna
uš, ki je uničila njih vinograde in jih prisilila, da so morali iti izvun
dežele. To je vplivalo tudi na Dalmatince in tam tembolj, ker je
vlada ob enem odprla mejo laškim vinom, da so padle cene doma¬
čega pridelka.

Pri taki množini izseljencev ne more manjkati osebnih raz¬
logov.  Marsikdo je prišel navskriž s svojo družino in se mu
doma ne zljubi več; drugi se je skregal z zakonom in gre, da ga
ne prime roka pravice; tretji se hoče iznebiti pretečega škandala,
četrti videti krasni božji svet, obiskati sorodnike . . . marsikdo
gre, ker grejo tudi drugi, torej obilno nevidnih razlogov. Umevno
je, da so ti razlogi le stranskega pomena, bolj na površju mogoč¬
nega izseljeniškega toka, a toka samega ne morejo povzročevati ali
voditi.

Izseljenci sami so naznanili kot „vzrok“ izseljevanja večinoma:
„up boljših dni“ —

” ^ /k

t ,da več zaslužijo".

7w

At

't

Crested Butte, Col., pozimi.

Fotografiral A. J, Terbovec.

393

Kranjska deželna vlada je dognala, da jih je šlo
zaradi boljšega zaradi iz strahu pred

zaslužka fr*

djblgoM

vojaščino:

4483

nega gospodarstva je vprašanje: Koliko dela je treba za gotovo
reč, in koliko reči daja gotovo delo? V krajih, odkoder se vrši
izseljevanje, je treba mnogo napora, da kaj pridelajo, a delo ni
drago, se ne plačuje dobro. V Ameriki pridelujejo ložeje, a delo
drago plačujejo. Ako je pot odprta, se izseljujejo množice v kraje,
kjer zemljo lahko obdelujejo, kjer se človeku ni treba mnogo truditi,
da si zasluži potrebni živež, da prideluje žito.

Amerika je jako bogata na prirodnih zakladih, ima izvrstno
zemljo in ogromne zaloge rud. Amerikanci so pa razumeli proiz¬
vajanje tudi tako izpopolniti, da jih ne prekaša nobena dežela na
svetu. Rabijo stroje, razdelujejo delo, in promet so dvignili do
vrhunca; kaj enakega ni mogoče v krajih, ki so zaostali v obrti.
Pri tem Amerikancev skoraj prav nič ne obtežujejo vojaška bre¬
mena in davki so večinoma posredni (indirektni). Amerikanec ne
more razumeti, kako morejo n. pr. v Avstriji pustošiti gozdove in
uničevati les za plotove, še manj pa, kako more pastir dan na dan
stati pri svojih kravicah. On pašnik zagradi, ker pastir bi mu bil
predrag. Ta zgled pojasnuje ves velikanski razloček med posto¬
panjem v Ameriki in Evropi.

0 plačah je primera težavna. Gotovo je zaslužek poljskih
delavcev v Avstriji neznaten proti onemu v Ameriki. L. 1891 je
zaslužil delavec

na Kranjskem s hrano 105 h, brez hrane 60 h več
,, Koroškem ,, 80 ,, ,, ,, 65 ,, ,,

„ Štajerskem „ —'90 „ „ „ 85 „ „

v Ameriki z dobro hrano vred najmanj 1 dolar = 5 K!!

394

Odkar so se v Ameriki podražila živila in so se v Evropi zboljšale
plače, je razloček manjši, a kljub temu se slovanske pokrajine ne
morejo kosati z Ameriko niti dandanes.

To je nekaj razlogov, ki nam pojasnujejo izseljevanje. Od enega
ali drugega se bo dal voditi vsak izseljenec, in če si ga tudi ni
svest, zakaj mnogi gredo od doma, ker vidijo tudi druge odhajati.
V resnici bo pa prišel v poštev še marsikateri drugi vzrok, ki ni
tu naveden. Prav malo je pomagano s tožbo, ki se pogostoma čuje
po časopisih: ,,Amerika nam bo pobrala vse!“ Ne rečem, da bi bilo
po teh razlogih izseljevanje ravno opravičeno, a podlage mu ne
manjka in s samim zdihovanjem se zadostni in mnogokrat opravi¬
čeni vzroki ne odpravijo. Ko bi pa izseljevanja naših rojakov tudi
ne mogli kolikor toliko opravičevati, in bi večinoma zapuščali dom
brez zadostnega povoda, kakor vsaj nekateri krogi domnevajo,

bi v tem slučaju zdihovanje že čisto
nič ne pomagalo! Morda se marsikomu
navedeni razlogi ne bodo zdeli zadostni,
da razlagajo izseljevanje, če ga tudi ravno
ne opravičujejo, a marsikaj pa le pojas¬
nujejo in pomagajo izseljevanje razum¬
evati. Ko bi pa v našem sloven¬
skem narodu tudi ne bilo razlo¬
gov, in bi hodili naši rojaki čez
morje le, ker gredo drugi, dej¬
stvo, da je zdaj  nad  100.000 ro¬
jakov v Ameriki, zadostuje, da se s temi bavimo, da
jih ne smatramo za izgubljene, da ne pretrgamo z
njimi vsake vezi, da skušamo umeti njih ravnanje, pro¬
učiti njih novo življenje, ker večina izmed njih ni¬
kakor ne misli stare domovine zapustiti za vselej.

Izlet v Nevvrochelle, N. Y.

Winterquarters, Utah. Pogreb.

395

Kaj donaša izseljevanje?

. . . gledal je proti morju — tam
daleč je domovina! Nikoli je ni tako
ljubil v srcu, kakor ob tisti žalostni
uri. Z očmi svoje ljubezni jo je videl
tako bistro in razločno, kakor je poprej
ni videl z bdečimi očmi. Tam je do¬
lina; zelene loke se smejo pod solncem,
rahel veter gladi preko zorečih njiv,
izza jablan pozdravljajo bele hiše —,
tam na hribu, ob rebri stoji osamela
bajta, gleda nanj in mu očita z ža¬
lostnimi očmi; kam si se izgubil moj
sin? Tenko pozvanja od svetega Le¬
narta — njegovo srce sliši razločno
tisto lepo staro pesem, sliši jo kakor
materin pozdrav od onstran zvezd K ..

Iv an Cankar  v „Troje povesti 11 .

Dotaknimo se nekaj posledic,  ki jih prinaša izseljevanje v
prvi vrsti izseljencem samim in tudi stari domovini, ko se izse¬
ljenci vračajo. Vprašanja: „K a j nudi izseljevanje v Ameriko
domovini?"  se ne lotimo, ker se mnogim zdi vsekana rana pre¬
velika, izguba nenadomestljiva, vsak dobiček, gmoten ali nraven,
premajhen. Kdor je dostopen razlogom in odgovoru na to vprašanje,
bo našel v vsej knjigi tvarine na izobilje; na posameznosti pa hočem
še opozarjati.

Ali je izseljevanje dobro za izseljence?  Odgovor
je težak, ker bi morali izpraševati vsakega posameznika. Kar je
hasnilo stotinam, je bilo stoterim v kvar, v pogubo.

Pesnik A. Aškerc  povprašuje:

„Mar domovino revež kje ima?“

Večina naših izseljencev se ne more prištevati revežem, ki
nimajo doma, niti ne moremo trditi, da bi bili ravno morali  za¬
pustiti svoj dom, svojo slovensko domovino, in sami vedo, kako
otožno je pri slovesu donel v njih srcu odmev one narodne:

Oj hišica očetova — —

Zdaj se ločiti morava!

Življenje pod očetovo streho, v domači vasi, v senci bele cer¬
kvice, okrog katere se vrstijo grobovi onih, ki so jim bili najdražji,
to življenje morda ni bilo tako, kakršnega si je želelo njihovo
srce, bilo je celo polno težav, skrbi, bridkosti, a bilo je domače
življenje. Tihi dom je morda sameval pod prijaznim gričem, na¬
sproti sinjim velikanom, vasica, selo je bila sredi duhtečih vino-

396

gradov, vigredi okinčana s cvetjem sadnih dreves, s košato lipo
sredi vasi, z zeleno tratico in z vsem, kar se je od mladosti tu
vršilo , . . Ali je najti na svetu krasnejšega kraja od očetovega
doma? Domača noša, domača oprava, domače delo in domači
prazniki . . . dnevi veselja, ure žalosti, kakor se vrstijo leto za
letom ... ali ni vse to nenadomestljiva poezija? Vsaka njiva, vsak
travnik, vsak gozd in log, vsaka reka in vsak potok, vsaka skala
in vsak jarek . . . gora in dolina, vse je zavito v pajčolan skriv¬
nostnih pripovedk in pravljic, ki jih sivolasi dedek po zimskih večerih
razlaga za gorko pečjo svojim radovednim vnukom. In kaj naj
rečem o obdelovanju domače grude, kadar prišušti oživljajoča vesna
izza gor, o veselih oračih, in o žetvi, kadar izzori v solnčnem

žarku rumeno žitno klasje,
ter zapoje srp kramljajočih
žanjic, ali kadar vriska kosec
na pestrem travniku, in v ve¬
černem hladu doni pesem
delavcev, ki se vračajo od
dela ? . . .

Ali je na svetu kraj, ki
je podoben domačemu kraju?
Ali je kje drugje življenje, ki
se more primerjati življenju
doma?

Ves ta čar, in naj so nad domom včasih viseli tudi temni
oblaki, izgine, kadar mu obrneš hrbet in greš v tujino iskat ,.nove“
sreče. Marsikdo zdihuje po slovesu s pesnikom:

Zapuščal sem svoj rodni kraj,
v deželo daljno potoval
in nisem znal in nisem znal,
komu desnico naj tedaj
podam morda na vekomaj!

A. Medved.

Večina naših izseljencev prihaja v Ameriki v razmere, ki so
„domačim“ naravnost nasprotne. Tiho vas so zamenjali s hrupnim
mestom, plug na solnčnem polju s krampom v zaduhli ,,majni“
(jami), žvenket kos in srpov z gromenjem po livarnah in bobnenjem
ogromnih plošč po jeklarnah, čisti zrak z dimom tovarne, domačo
zeleno trato z zaprašeno cesto. In tudi amerikanska farma ne more
nadomestiti slovenskega kmetskega doma, ker sloni obdelovanje

397

na moderni, velekapitalistični metodi, Amerika prinaša morda blesk,
udobnost, razširja znanje, zbistri duha, a nikoli ne nadomesti doma.

Tam gori, tam gori za tretjo goro
planina dviguje v nebo se,
iz dalje srce omedleva za njo,
obrača na njo mi oko se.

Bridkosti in boli tam nisem poznal,
pijoč le sladkosti sem rasel; —
da bil bi pač vedno tam gori ostal
in čede očetove pasel!

srce mi tero bolečine . . .

Zakaj sem zapustil te rojstvena vas,
zakaj sem vas pustil, planine!

S. Gregorčič

Še večja je izguba, ako se z izseljevanjem pretrga tesna vez
družinska ali, kar je navadno, vez z bližnjimi sorodniki.

Na parniku „Cincinnati“ sem 1. 1909 naletel na ženo z detetom, ki je šla k
svojemu možu, a vedno je jokala in tarnala, ker se je morala ločiti od svoje —
mamice!

Sto in stokrat se med izseljenci ponavlja dogodek, ki ga pripoveduje
pisateljica Miss Byington: „Ko smo čakali v Homesteadu, Pa., na postajici, pride
neki Slovak in se vsede poleg žene, ki je imela pri sebi dveletno dete. Plačljivo
se bliža dekletcu in se ji dobrika z glasom, ki je razodeval silno osamljenost in
srčno otožnost. Deklica noče iti k njemu, in mati jo končno nese proč. Ko odide,
se Slovak obrne k svoji družbi in nam pripoveduje zaupljivo ves dogodek. Končno
pristavi z drhtečim glasom; „Me wife, me babe, Hungar (slabo angleški, kar po-
menja; Moja žena, moje dete je na Ogrskem).“ Ali ni to cel roman z neznansko
otožno vsebino?

In kdo ume bolestne čute, ki se zbujajo v izseljenčevem srcu,
ako na njegovo uho ne udari noben domač glas, ne čuje slovenske
govorice, je gluh, ker ne razume tujega jezika?.

Tuje šege, tuje ljudstvo
so prijaflji, bratje ne!

In če živijo rojaki tudi skupaj v večji naselbini, kramljajo med
seboj ko doma, se veselijo, radujejo . . . mnogokrat se le vleže ne¬
poznana bol na srce in duh roma, roma . . . čez morje — v slo¬
venski dom . . .

Kje si zlat'ga časa zlati,
blagi, ljubeznivi kraj,
kjer so draga moja mati,
dragi oče, časni raj?

Žarneje tam solnce sije,
vetrič bolj hladan pihlja;
bolj zeleno žito klije,
bolj prijazno vir Šumija.

398

Slovenec ima srce in srce zadrhti pogostoma v tujini po domu.
Loči ga pa silna daljava in s krvavečim srcem mora pripoznati:

. . . gora vid ovira,
siva megla vmes stoji;
se zastonj oko ozira,
videt' dom zastonj želi.

V silnem domotožju zdihuje v takih trenotkih:

Zgini gora, megla zbeži,
perotnice Bog mi daj;
me na tuje več ne veži,
da zletim prot' domu zdaj!

Še huje občutijo izpremembo žene  in pogostoma se jih loti
tako domotožje, da prisilijo svoje može k vrnitvi. One izgubijo pač

še več „domačega“ in prido¬
bijo z izpremembo manj nego
možje. One ne marajo že¬
leznih peči, ki ne pečejo tako
okusnega kruha kakor do¬
mače. Manjka jim izpre-
membe med domačim delom
v hiši in opravilom na polju;
ni prijateljic, ni sosed, ni cve¬
točih vrtov z zlatimi solnč-
nicami, ni perutnine, ni telet
in krav, ni konj in svinj in
predvsem ni družabnega živ¬
ljenja v prijazni vasici,

. . . kjer ni mi tuj noben obraz,
pozna me vsak, vsakogar jaz!

Doma ni viso“kih „jenkijev“, ki človeka pri vsaki priliki osra¬
motijo, in otroci se doma ne odtujujejo tako hitro materinemu srcu.

Manjša je izguba za moške. Ti so bolj vajeni sveta in ne izgubijo
toliko po novih razmerah. Kljub temu, da v deželi prostosti in demo¬
kracije z naseljenci pogostoma ravnajo prav malo prosto in zelo ne¬
demokratično, tako da nad takim postopanjem človeku mnogokrat
zavre kri in mu zalije rdečica obraz, spoznajo možje takoj, da jih
ne smatrajo za ..kmetavzarje", da jih imajo za sebi enake, kar jim
zelo ugaja. Hlapec je postal naenkrat „mister" (gospod) in dekla
„miss“ (gospica). In če se jim v Ameriki še „posreči“, potem ni čuda,
da se mnogi prav zaljubijo v veliko, prosto Ameriko! Uradniki ne
„lajajo“ na nje kakor večinoma v stari „kontri“ in to še v blaženi (!)
nemščini; smatrajo jih za sovrstnike, ravnajo z njimi pravično in

399

zato je rekel neki rojak: „Solnce ne sije tu tako krasno, kakor
doma, tudi nimamo sinjih gor, a imamo pravičnost  in prostost!"
Ne manjka izžemanj od strani delodajalcev niti izkoriščanj od strani
,,bossov“, vendar pa vobče Amerikancu delavec ni pes ali golo
orodje. Kje na Slovenskem se bo zgodilo, da bo prišel tovarnar —
gospod zjutraj med delavce in popraševal: „How are You, John,
how is your wife — Kako je, Janez, in kako se počuti tvoja žena?"

Vpoštevanje in cenitev osebnosti, prostost, rekli bi „višji“ stan,
v katerega se vidi naseljenec kar naenkrat postavljenega, rodi mno¬
gokrat tudi manj vredne sadove. Mnogim „Amerikancem“ se godi,
kakor fantom, ki so po 14. letu izstopili iz šole in so naenkrat brez
nadzorstva; postanejo namreč neotesanci, siroveži ter se ne znajo
brzdati. Malo „poamerikanjeni“ naseljenec se zave svoje osebnosti
in nosi glavo silno visoko. Pogostoma se to kaže zlasti tedaj, kadar
se po kratkem bivahju v Ameriki vrne v stari kraj. Rad požven-
keta s srebrnimi dolarji, kaže tuje, navadno prav nič „amerikanske
manire", ni zadovoljen z nobeno rečjo, je pogostoma tudi „auf-
geklart", ker je baje v Ameriki ,,šele začel misliti", celo brezveren,
sirov, visok ... in taki slučaji najbolj pripomorejo do dejstva, da
je mnogokje na Slovenskem ime ,,Amerikanec“ malo sumljivo. Hudo
krivico pa bi delali našim Amerikancem, ko bi trdili, da je mnogo
takih. Primeroma jih je prav malo, a od posameznih slučajev se
rado sklepa na vse, in odtod sodba: „Taki so Amerikanci!" Kdor
pa pozna naše Amerikance, kakršni so v pretežni večini, in ne
sodi po posameznih nasprotnih slučajih, kakršni se tupatam opa¬
zujejo na posameznih, ki se vračajo v staro domovino, mora pri-
poznati, da preustroji Amerika marsikaterega, ki bi bil doma ostal
večni ,.kmetavzar", v resničnega „mistra“ v vedenju in mišljenju,
ali marsikatero deklo v pravo „miss“, ne samo po širokem klobuku
in nežni svilnati bluzi, ampak tudi po mišljenju in čednostnem živ¬
ljenju. Na tem mestu moram prav odločno oporekati mnenju, ki je
po napačnih poročilih razširjeno v stari domovini, da Amerika naše
ljudi le pokvarja. Smelo si upam trditi nasprotno! Oni,
ki so v Ameriki pokvarjeni in se vračajo morda še
bolj pokvarjeni nazaj, so bili pokvarjeni že doma in
so prišli pokvarjeni tja.  Posamezni, nasprotni slučaji ne do¬
kazujejo prav ničesar. Našim rojakom se dela pogostoma velika
krivica in ta še od ljudi, ki bi imeli razmere bolj poznati. Na po¬
sameznosti opozarjam še pozneje.

Slovanom vobče manjka podjetnosti, kupčijskega duha; edinole
Čehi tega duha ne pogrešajo. Slovan je vajen, da mu ukazujejo
od „zgoraj“, da dela kakor sta delala oče in ded, da prepušča mesta,

400

ki zahtevajo nekoliko preglavice, a so dobra, tujcem, Židu, Nemcu
ali Lahu. Tako je večidel v Evropi. Kaj pa v Ameriki? Trdo delo
v Ameriki, kjer ne delajo po enem kopitu, ampak mora vsak sam
pokazati, kaj zna in zamore, je izučilo  mnogo Slovanov, da so
postali samostojni. Prav ponosni moramo biti na one Slovence, ki
se jih je poprijel duh amerikanske podjetnosti in odločnosti.
Naše naselbine v Ameriki imajo v svoji sredini može, kakršnih je
malo v stari domovini, in ki bi nikoli ne bili postali tako podjetni
in bistri, ako bi ne bili prišli v Ameriko. Amerikansko življenje je
pač šola za „business“.

Društvo sv. Jožefa K. S. K. J. v mestu Mihvaukee, Wisc.

Kjer je solnce, ne manjka sence. Ker ima delavec tam boljšo
plačo, lepše stanovanje, krepkejšo hrano, ker je bolj „gospod“, mu
stare razmere ne ugajajo več; ako se vrne, „našunta‘‘ še druge,
tako da ,,Amerikanca“ nikjer ne trpijo radi. Ako se gre samo za
šuntanje drugače mirnih in zadovoljnih ljudi, je ta amerikanski vpliv
na te kroge obžalovanja vreden, pozdraviti pa moramo amerikanski
vpliv tam, kjer so velika posestva, in je delavec „graščaku“ od
nekdaj delal za nizko  plačo. ,,Amerikanci“ so že marsikaterega
veleposestnika prisilili, da je delavcem zvišal plače, ali da
je od jeze prodal graščino, kjer so se potem naselili
samostojni gospodarji in sicer s pomočjo — ameri¬
kanske ga denarja!

401

3. Kako v Ameriko?

Res, povsod se da živeti,
kdor poguma kaj ima,
pa samo v domači, sveti
zemlji sreča je doma.

Fr. Levec.

petovano sem že poudarjal, da spis
nima namena, da vabi koga iz stare
domovine v Ameriko, Nikakor ne!
Moja želja je, da bi zaradi spisa
nihče ne zapustil svojega doma, nihče
se ne podal v tujino. Odgovor na
vprašanje: Kako v Ameriko?  ni
smatrati za vabilo tja, niti ne za kak
kažipot, ki se izpreminja od leta
do leta. Ker je že zdaj na tisoče
naših bratov v tujini, in ker bodo
kljub vsemu svarenju za prvimi šli
še tisočeri, zato naj bi izseljenci,
katere silijo v Ameriko razmere ali
tudi le up, imeli v odgovoru nekaj
navodil, da se eni obvarujejo vsako¬
vrstne škode, ki jim preti, ako z razmerami niso dosti znani, in da
se drugi odvrnejo od lahkomiselnega izseljevanja, ki je vedno v kvar
izseljencem, domovini in navadno tudi že naseljenim rojakom.

Izvrstne nasvete je svojim rojakom podal že Rev. F. S. Šu¬
šteršič  v svojem spisu: „Pouk rojakom Slovencem" (Joliet, 111.
1. 1903). Ker pa ta spis našemu narodu v večji meri ni na razpolago
in je menda tudi že pošel, naj sledijo ravno iz njega najpoglavitnejše
točke, posebno one, ki so stalnega pomena.

Rev. Šušteršič je za svoje rojake veliko storil in njemu, kot
dušnemu pastirju in dolgoletnemu uredniku „Amerikanskega Slo¬
venca", so bile razmere najbolj znane.

Prvo, kar se more nasvetovati vsakemu, ki misli zapustiti
kraj, kjer mu je tekla zibelka, je to-le: Preudari dobro, ali ti
je res treba iti od doma!

Oh srečen, ki živeti dano
pri ljubljenih mu je doma,
ki ga ne tira v tuje rano
od tihe sreče moč gorja.

Amerika.

Fr. Cimperman.

26

402

O vzrokih izseljevanja sem že govoril in povodov ne bo manj¬
kalo nikoli. Vem pa tudi, da je med našimi izseljenci mnogo takih,
ki bi jim ne bilo ravno treba iti od doma. Izselili so se lahkomi¬
selno,  in ta lahkomiselnost je vzrok, da v novem kraju dostikrat
ne najdejo tega, česar so pričakovali, na kar so upali. Sledilo je
kruto razočaranje in to je mnogokrat njih telesni in duševni pogin.
Taki se poizgubljajo sebi in domovini.

Znan mi je sledeči slučaj. Iz slovenske vasi na Koroškem, kjer
izseljevanje še ni bilo dosti znano in prav nič potrebno, se je izselila v
Ameriko neka dekla, ki pa ni bila v vasi doma. Po nekaj mesecih pošlje
prejšnjim prijateljicam svojo fotografijo. Dekla se je izpremenila v
fino gospodično z belo bluzo, in kar je za marsikatero kmetsko
deklico menda vrhunec sreče (!), s širokim klobukom. V vasi je
naenkrat zavrelo. Celo hčerke premožnih kmetov je zgrabila ,,ame-
rikanska kuga“, in treba je bilo resnega odpora, da se jih ni izselilo
večje število; prav po nepotrebnem pa jih je nekaj vendarle šlo
od doma zaradi — klobuka!

Smelo si upam trditi, da bo enakih slučajev na stotine. Pre¬
pozno pride spoznanje, da svojega doma nihče ne sme ostaviti, kdor
ni Iprisiljen  v to,  in kadar se prikaže tujina v vsej svoji trdi,
kruti obliki, tožijo taki lahkomiselni nehvaležneži daleč tam od doma:

/,

.  . . srce mi tero bolečine . . .

Zakaj sem zapustil te, rojstvena vas,
zakaj sem vas pustil, planine ?

Največ naseljencev prihaja v Ameriko, ker upajo, da si bodo
zboljšali svoje gmotne razmere, nekaj prislužili, morda celo lahko
in v kratkem času obogateli, in se potem zopet vrnili v domovino.
To prizadevanje in stremljenje po boljšem zaslužku se samo ob
sebi ne more obsojati. Narobe. Kdor ne napreduje, nazaduje, kdor
ne skuša priti naprej tudi pri zaslužku, bo potisnjen nazaj, potlačen.

Drugo vprašanje je pa, ali je res treba, da se večina takih
izseli, in sicer izseli ravno v Ameriko, da si zboljšajo svoje stanje,
in ali si ga bodo res tudi zboljšali? Tu je treba resnega preudarka,
ker marsikdo bi lahko napredoval tudi doma in morda celo lažje,
ker to moramo vedno iznova poudarjati, da a merikansk i dolarji ne
ležijo na cesti, ampak jih moraš težko prislužiti. Res, da so si
mnogi hitro prislužili lepe svote, a to dandanes ni več lahko mo¬
goče in še manj, da si kdo pridobi zaslužek na lahek način. Izjem
ne bo manjkalo. Ker je pa povsod delavcev le preveč, ker so razne
stavke in boji za plačo na dnevnem redu, ker v Ameriki kar meni
nič tebi nič zapirajo razna podjetja in delavce kratkomalo odpuščajo.

403

ker v podjetjih ni dosti varnostnih naprav in so razne nesreče na
dnevnem redu, ker je zakonodaja za onemogle in stare delavce še
jako pomanjkljiva, ker so veliki trusti silno povzdignili cene živil,
torej, ker so se na te načine razmere v zadnjih letih temeljito iz-
premenile, in to ravno ne v prid delavcev: je tembolj treba, da
si vsak slovenski izseljenec dvakrat premisli, pre¬
den se poda v tujino. Lahkomiselno izseljevanje se
bo pa na vsak način maščevalo.

Pa tudi opravičenih vzrokov in povodov za izseljevanje ne bo
nikoli manjkalo. Nekateri kraji že od nekdaj niso mogli preživljati

Mihvaukee, Wisc.: Domača zabava v hotelu J. Cerarja.

svojih prebivalcev. Mnogi bi radi ostali v domovini, a v tujino jih
žene sila,  dasi jim pri ločitvi krvavi srce. Saj

. . . težka od doma je ločitev,
pretežka, če ločiš se po sili!

V takih slučajih pa velja: Ne trgajte nežnih vezi, ne
ločite družin!

Brezkončna noč, ne ene zvezde,
ob ladiji šumi morje . . .

Naprej, naprej v temo brezdanjo,
naprej, naprej črez te vode!

Na krovu mož slonel je truden,
strmel v brezkončno, temno noč;
in solz pekočih, vročih bilo
vzdržati ni mu, ni mu moč.

26 *

404

Zapustil ženo je in deco —
Kaj delajo doma sedaj ?

Pač molijo, da ga jim vrne
iz tujih krajev Bog nazaj! . . .

In solzo za solzo otira,
nazaj mu vhajajo želje . . .

Sopiha parnik trudno, težko,
ob njem se penijo vode . . .

O. M o h o r o v.

Blagor otrokom, ki jim ni treba prezgodaj zapuščati očetovega
doma, ločiti se od materinega srca, ali ki ostanejo tudi še po ločitvi
pod varstvom svojih staršev. Tudi že odrasli otrok bo srečen le
tedaj, ako ga čuva oko očetovo in neguje srce materino, dokler to

Mesto Salida, Col.

oko ne ugasne in ne neha biti to srce! To varstvo pa je mogoče
le tedaj, ako ločitev ni predolga in tujina ni daleč tam onk aj širo¬
kega morja.

Sin, hči, ki se poda tudi iz tehtnega razloga v Ameriko, se
mora odpovedati vsem onim blažilnim čuvstvom, katera izraža be¬
seda ,,dom“, „oče“, „mati“.  S kako kruto silo pridrvi pogostoma
v tujini to spoznanje nad ubogo, od doma, od mamice ločeno srce,
da toži v bridkih urah zapuščenosti in osamljenja:

Oh, mati moja! Kje sedaj ste Vi
• in kje sem jaz! Kak daleč sva narazen!

Široko in globoko morje, mati,

leži med nama. Jaz ne morem k Vam,

in Vi ne k meni . . . kak prepad je to!

A. Aškerc.

405

Blagor pa onim, ki tudi v tujini še mislijo na svoje in svoj
dom. Toda mnogi le preradi in prehitro pozabljajo na vse vezi in se
vržejo v drvenje in vrvenje tujega morja. Starši in domovina mo¬
rajo take smatrati za izgubljene, mrtve.

Izseljenec pa zapušča tudi svojo domovino.  Tudi ta ločitev
je mnogokrat bridka. Saj pravi pesnik:

Res lahka ni iz domovine pot,
milejši veter po domovju veje,
in cvet procvita se doma krasneje
in solnce sije lepše ko drugod!

Fr. Gestrin.

Dvakrat izgubljen je oni,
ki se z odhodom v tujino loči
tudi od domovine, ako se je
na tujem ne spominja — in je
noče več poznati.

V tem oziru naši Ameri-
kanci niso ravno na slabem, ker
vsaj v večjih naselbinah negu¬
jejo spomin na svojo staro slo¬
vensko domovino. Na slabem
S"o oni, ki so raztrešeni med
samimi tujci, ali tudi oni, ki
ne vedo, ali nočejo razumeti,
kaj je materini jezik in kaj
pomenja beseda domovina.

Ravno tujina pa zbuja v mnogih
narodno zavest in s to se lahko mnogi naši Amerikanci ponašajo.
Ako bi se za vse, kar spominja na domovino, domače življenje,
slovenske šege, materino govorico, še več kaj storilo v posameznih
iiaselbinah, bi to marsikomu lahko vsaj nekoliko nadomeščalo ostav-
Ijeni očetovski dom. Kdor je torej že moral iti od doma,
naj nikoli ne žabi svojih in svoje domovine.

To velja posebno o onih, ki so prosti, ki še nimajo svojih
družin. Onim, ki imajo že svoje družine, pa kličem: Ne trgajte
družin!

Najhujša vseh je bolečin,
ko mati se od sina loči.

J. Stritar.

Morda je bila dozdaj to največja napaka naših slovenskih iz¬
seljencev. Možje, družinski očetje so zapuščali svoje žene in družine
ter sami odhajali v Ameriko. To je nekaj nenaravnega, ker mož in

Salida, Col.: Hčerke Mikličeve.

Fotografiral A. J. Terbovec.

406

žena si obljubita, da hočeta ostati skupaj do smrti, in družina brez
očeta je telo brez glave. V posameznih slučajih so nasledki takega
početja v nravnem in gmotnem oziru naravnost pretresljivi. Vem,
da morejo biti razmere mestoma zelo težavne. Ako je bila kaka
družina že v stari domovini v stiskah in je bil oče prisiljen, da je
moral iti s trebuhom za kruhom, in sicer iti v daljno Ameriko, mu
pogostoma pač ne more slediti tudi kar vsa družina, ker ni sred¬
stev, ali ker se še ne ve, ali bo kruha v Ameriki za vse. Takih
slučajev je zelo mnogo, in hude razmere ločijo družino vsaj za nekaj
časa. Strogo se pa mora obsojati vsaka ločitev družine, ako je ta
lahkomiselna, nepotrebna, ako bi se družina preživljala lahko tudi
doma. Izkušnja kaže, da gre mnogo ljudi v Ameriko le za nekaj
časa, v upanju, da si hitro nekaj zasluži in se zopet vrne. Pri sam¬
skih takih nagih nagibov ne moremo obsojati, ker vseh nevarnosti
se tudi doma ni mogoče varovati, a družinski oče bi smel
svojo družino ostaviti le v najskrajnejši sili.  Kdor pa
pozna razmere, ve, da je število tako razkosanih družin jako veliko,
a gorje še večje. Ako se oče tudi kmalu zopet povrne, je izguba
večja nego dobiček. V nekaj letih si ne more bogvekaj zaslužiti,
velike svote požre potovanje ; ker se je tak mož že malo privadil
Ameriki in doma morda ni bilo vse v redu, se zopet vrne. Rana
se odpira iznova in postane pogostoma smrtna. Sveta dolžnost
vsakega zakonskega izseljenca je, da vzame s seboj
tudi svojo družino,  ali vsaj, da gre družina za njim najprej ko
mogoče, posebno kadar ima mož tak stalen zaslužek, da more tudi
v Ameriki svoje pošteno prerediti. Enaka sveta dolžnost pa
veže tudi žene, da sledijo svojim možem, kadar jih
ti kličejo, brez odlašanja.  Menda se dandanes ne dogaja
več, da bi se takim zakonskim ženam svetovalo, naj ne sledijo
svojim možem, celo od strani, od katere bi se kaj takega ne smelo
pričakovati. Dandanes mora že vsak razmere v toliko poznati, da
ve, kako v Ameriki živijo, in da v večjih naselbinah, kjer imajo
svoje dušne pastirje, za slovenske družine ni nobene duševne ne¬
varnosti, pač pa, ako ostanejo družine razcepljene.

Prav nespametno je pa, ako gre kdo z vso svojo družino v
Ameriko le za nekaj let! Skoraj ni mogoče, da bi taka družina v
gmotnem oziru kaj pridobila, ker bo vse med potjo potrošila. Ker
so vobče, ako je mož služil, družbinske razmere v Ameriki vendarle
boljše nego doma, se taka družina po morebitnem povratku doma
ne bo čutila več srečno. Zato pravim družinam:  Ako  vas  raz¬
mere silijo in se morate izseliti, izselite se, kakor
nekdaj Angleži, Francozi, Nemci, Švedci, namreč s

407

svojimi družinami in z namenom, da si v Ameriki usta¬
novite nov dom, postanete amerikanski državljani
in ostanete za vedno tam. Samo 'zaradi domotožja se ni
treba vračati. Kdor se oklene svojih rojakov in ostane s staro do¬
movino v tesni duševni zvezi, bo sčasoma premagal tudi malo
mehko slovensko srce. Vsaka družina pa v prosti Ameriki lahko
ostane slovenska, ako le hoče, ker preseliti se v Ameriko, postati
tam državljan, se ne pravi in se ne sme reči: odreči se
svoji slovenski domovini, svojemu materinemu jeziku.
Domovina mora ostati mati, Amerika postati nevesta.*

Zvest svoji domovini tudi v tujini pa bo ostal le oni, ki v
novi domovini ne žabi svojega Boga, ostane zvest
svoji materi, katoliški
Cerkvi, si ohrani svoj
najdražji biser, sv. vero.

Ker govorim o verskih
razmerah v posebnem oddelku,
omenim tu le to: Nikomur se
ni treba bati, da izgubi v Ame¬
riki svojo vero, ako sam noče,
dasi nevarnosti ne manjka.

Ker je pa ravno sv. vera ona
svetla zvezda, ki edina more svetiti ob temnih urah, prižigati
pogum v stiskah in bridkostih, ki v tujini s podvojeno' silo tarejo
ubogo srce, zato pravim vsem naseljencem: Pojdite v Ameriko

* Po zveznih in državnih zakonih so amerikanski državljani:  1. vse osebe,
ki so rojene v Zedinjenih državah in niso podložniki kake inozemske države; 2. vse
osebe, ki so postale državljani zakonitim potom, ki so se naturalizirale; 3. vse
osebe, katerih očetje so bili za rojstva amerikanski državljani. Otrok, čigar oče
nikdar ni bival v Zedinjenih državah, ni samoobsebi amerikanski državljan. Enako
niso državljeni v tuji deželi rojeni otroci amerikanskih državljank. Ako si pridobi
amerikansko državljanstvo oče, postanejo državljani tudi žena in otroci.

Kako se pridobi amerikansko državljanstvo?

Kdor hoče postati državljan, mora bivati nepretrgoma najmanj pet let v.
Zedinjenih državah in eno leto v državi, kjer je sedež sodišča, pri katerem hoče
dobiti državljansko pravico. Preden more biti pripuščen, mora ne manj ko dve
leti in ne več ko sedem let izpovedati pred sodiščem pod prisego, da hoče po¬
stati državljan. To izjavo lahko naredi vsaka 18 let stara oseba, in vsaka oseba,
ki hoče postati državljan, mora to izjaviti pred sodiščem (vzeti prvi papir). Pri
tem je plačati en dolar pristojbine. Pristojbina dveh dolarjev se plača, kadar se
vloži prošnja za državljanstvo (drugi papir), in še dva dolarja stane listina. Prošnji
za državljanstvo (drugi papir) mora biti priloženo potrdilo (affidavit) dveh prič,
ki sta državljana, in ki poznata prosilca najmanj pet let, ter moreta potrditi pod
prisego da je prosilec bival pet let v Zedinjenih državah.

408

z vero v srcih in čuvajte ta svoj največji zaklad. Brez
tega zaklada ni prave sreče nikjer, najmanj v Ameriki. Saj po¬
udarja pesnik:

Gorje narodu, ako neomejeni
zakoni večni ne stoje mu več.

Igrača so nesmrtne mu resnice!

Ako beseda več, jeklena vez,
možem, narodom dana ne velja.

Kaj stalno je? Česa se je držati?

„Regulovo slovo". J. Stritar.

Ako pripuščajo razmere, naselujte se med svoje rojake, ki
imajo že svojo cerkveno občino, dušnega pastirja, ali vsaj zago¬
tovljeno dušno pastirstvo. Ne ustrašite se žrtev, ker vera bi bila
za nič, ako bi ne bila ničesar vredna, in izguba vere bi bila ne¬
nadomestljiva. Nevarnosti ne manjka, a kdor ima resno voljo, se jim

lahko izogne, in lepo krščansko
življenje v mnogih naselbinah
mu bo najboljše varstvo za
največja bisera: sveto vero in
besedo materino.

Večina naseljencev hodi
v mesta ali v kraje, kjer so
tovarne in večja podjetja, —
prav mnogo Slovencev je tudi
v premogovnikih in rudokopih.
Mnogi morajo prijeti za delo,
ki se jim ravno nudi, Ker se
delavske razmere vedno iz-
preminjajo, se nikomur ne more
ravno kako posebno delo na¬
svetovati, Vendar pa naj bi veljalo vobče za one, ki se za stalno
naselujejo v Ameriko in so prišli „iz kmetov", da naj se, ako le
mogoče, poprimejo dela, ki so ga bili že doma bolj vajeni, namreč
naj izkušajo postati farmerji.

Po mestih in tovarnah se sicer, ako je delo, hitreje kaj za¬
služi, a delo je navadno tudi zelo težavno in nevarno. Vrhutega bo
ravno v mestih več priložnosti za trošenje in večji zaslužek splava
kmalu po vodi. Prvi slovenski naseljenci so delali pri kakem
podjetju, dokler si niso zaslužili toliko, da so si kupili farmo —
kmetijo in dobro so storili. Zemlja je danes že draga in marsikdo
nima potrebnega denarja, da bi si farmo kupil. Torej je prisiljen,
da si poišče zaslužka in dela v podjetjih. A mnogi bi mogli iti „na
kmete", in bi si bili že davno lahko prislužili potrebno svoto, toda

Slovenci iz mesta Cie Elum, Wash.,
praznujejo novo leto 1912.

Fotografiral A. J. Terbovec.

409

ostajajo rajši v ,,majni“, pri ropotu koles, v zaduhlih tovarnah, v
umazanih mestih, gotovo ne v svoj dobiček. Tudi amerikanska
farma ima, prav kakor slovenski kmetski dom, nekaj poezije.

Oj, ne mi nageljne,
nageljna gosposkega,
daj mi rajši poljskih  rož,
daj mi rajši kmetskih  rož!

Ti ne veš, kak hrepeni
mi srce po plugu, brani,
ti ne veš, kak hrepeni
mi po njivi razorani.

Daj mi, daj mi kmetskih rož,
ki so zrastle sred dobrav,
daj mi, daj mi poljskih rož,
daj od njih pozdrav!

B. Gorenjko.

Amerikanski farmer ni „kmetavzar“. Težkega dela mu sicer
ne zmanjka in večkrat mora tudi on zapeti ono narodno: ,,Kadar
pa dnarcev ni . . .“, a v Ame¬
riki, in lahko rečemo, tam v
prvi vrsti, je kmetski dom —
farma trdnjava,  kakršne ni
v nobenem mestu. Slovenec je
bistre glave in shaja lahko v
vsakem stanu; prav je tudi,
da imamo zastopnike v raznih
stanovih, a naš rod se bo v
Ameriki ohranil le tedaj, ako
se bo v pretežni večini naseljeval na deželo, poprijemal
farmer  s tva. Saj tako resnično poje naš Gregorčič:

Hiša slovenskega pionirja v Minnesoti.

Kar mož nebesa so poslala,
da večnih nas otmo grobov, —
vse mati kmetska  je zibala,
iz kmetskih  so izšli domov.

Ta hiša nam je
domovju steber
iz kmetskih hiš
iz kmetskih hiš

Ti šege stare si ohranil,
deduje jih po oči sin,
le ti naš jezik si obranil,
da ni zatrl ga nam tujčin.

mati krušna,
je častit,

nam hrana dušna,
omike svit!

Hlapci so na farmah dobro plačani, delo pa ni pretežavno,
ker delajo večidel s stroji. Farme se dobijo tudi v najem; pri tem
ni treba mnogo denarjev, pač pa malo izkušnje. O posameznostih ne
morem pisati, ker te se zvedo lahko od rojakov, ki so že na
farmah; vobče pa našim naseljencem iz kmetov ne moremo dati
boljšega sveta nego je ta: Skrbi, da si kupiš farmo!

¥

*

410

Mnogo Slovencev je pa v Ameriki, ki niso prišli „iz kmetov",
temveč so že izurjeni delavci. Ker morda še niso delali na polju, se tudi
ne more od njih pričakovati, da bi odšli na farme. Takim pa velja: okle¬
nite se svojih  s t an  o vs  ki  h o r g ani  z a ci  j, s t o pi  t e v u ni  j e.

Amerikansko delavstvo je zelo dobro organizirano, in le de¬
lavec, ki se v uniji oklene svojih tovarišev, se bo mogel ubraniti
moči kapitalizma. Amerikanec ne sovraži nikogar, ni nevoščljiv, a
silno mu mrzi delavec, ki ob kaki pravični stavki dela „judeževo“

Glavno zborovanje K. S. K. J. v Pueblu, Col., dne 5. julija 1898.

delo, „skeba", in mnogokrat so morali taki neprevidneži ali kratko-

vidneži plačati svoje „skebanje“ z življenjem. Tudi unije imajo hibe,

toda neorganizirano delavstvo se ima le unijam zahvaliti za vsak

izboljšek, in kdor hoče vedno ostati pri svoji stroki, naj nemudoma

pristopi k uniji iste stroke, saj mnogokje drugi delavci sploh ne

dobijo dela. Posebno velja to o premog  ar  j ih,  med katerimi je

zelo veliko Slovencev. *

* *

O ,,Jednotah“  govorimo še posebej. Ako hoče kdo že na
potu v Ameriko poslušati kak dober nasvet, mu dam tegale: pri¬
stopi prav gotovo k varni Jednoti,

411

Delavcem, ki so že v Evropi najeti za gotovo podjetje, je vstop
v Ameriko zabranjen; s tem pa ni rečeno, da naj bi nihče ne po¬
izvedoval že pred odhodom nekoliko po delu in razmerah,
posebno pri znancih, ki so že tam zaposleni, ali vsaj na merodajnih
mestih, kjer razmere poznajo. To ni prepovedano. Narobe. Tja v
en dan, na dobro srečo, naj bi nihče ne zapuščal svojega doma in
odhajal s samim upom čez široko morje. Le potom poizvedovanja
že iz starega kraja je mogoče izvedeti, ali bo naseljenec sploh
dobil delo, kakšno je, ali bo za njega, kakšna je plača, kakšna so
stanovanja, koliko stane hrana in mnogo drugih stvari, ki jih je
treba vedeti prej, preden se kdo poda na dolgo, drago pot. Koliko
manj razočaranj bi bilo, ko bi se vsi ravnali tako in prej že po¬
izvedovali ! Saj mnogi kolnejo celo Kolumba, da je odkril Ameriko,
ker so se podali tja polni upov,
a so našli vse drugače nego so
si mislili. Torej poizveduj
poprej!

Ako bi pa kdo ne mogel
nikjer poizvedovati in bi se
moral podati v Ameriko, mu
lahko povemo že zdaj: Ni¬
kakor naj ne upa, da
pojde lahko. Boljši kruh
si mora v Ameriki vsak
prislužiti s trdim delom,
in sicer ne samo preprosti de¬
lavec, temveč večinoma tudi
vsak drugi stan. Kdor ni angle¬
ščine popolnoma vešč, na kako boljše mesto umstvenega dela tako ne
more misliti, in celo duhovnik bo našel tam težave, kakršnih v
stari domovini ne poznajo.

Ako vsakemu, ki se misli izseliti, priporočamo: poizveduj
poprej,  je s tem rešeno tudi že vprašanje: ,,Kdo naj gre v
Ameriko?"  Pristavimo le: Brez tehtnega vzroka naj

nihče ne odhaja in nihče naj ne zapušča doma, kdor
poprej ni povpraševal po dejanskih razmerah dela
in zaslužka, ker v Ameriki se vse hitro izpreminja,
tudi delavske razmere.

Opozarjamo naše izseljence, da pred izseljeniško oblastjo ne smejo izjavljati,
da imajo delo že zagotovljeno, ako jim je kak sorojak pisal, da bodo dobili delo.
Lahko bi jih smatrali za pogodbene (kontraktne) delavce ter jih neusmiljeno vrnili.
Izjavijo naj, da dela še nimajo, a se hočejo lotiti vsakega dela, za katero so
sposobni.

Mesto Red Lodge, Mont.

Fotografiral A. J. Terbovce.

412

Odkar je g. Frank Sakser  odprl v New Yorku potovalno pisarno, potuje
večina slovenskih naseljencev tja ali nazaj s posredovanjem te tvrdke. To domače
podjetje je obvarovalo na tisoče naših naseljencev, da niso prišli v kremplje go¬
ljufivih agentov.

Da bi bilo našim izseljencem pomagano tudi v nravno-verskem oziru, se je
ustanovila družba sv. Rafaela.

Družbo sv. Rafaela  v New Yorku za slovenske naseljence v Ameriki
je ustanovil dne 1. grudna 1908 tedanji avstrijski naseljeniški misijonar, o. Kazimir
Zakrajšek, O. F. M. V 1. odboru so bili: Rev. J. Tomšič, Forest City, Pa„ Rev. K.
Zakrajšek, A. Podgornik, A. Češark, V. Vavpotič, A. Burgar, A. Štucin, F. Tassotti,
A. in S. Erhatič, J. Štirn, H. Dragane, P. Vogrič, J. Bučar, J. Škrabe, zadnji vsi v
New Yorku. Pokrovitelj družbe je Rt. Rev. J. Trob  ec,  D. D., častni predsednik
pa Rt. Rev. Mons. F. Buh.

Začetek družbe je bil jako lep in kmalu se je razvila in razširila po vsej
Ameriki. Začeli so ji pa nasprotovati ter ji podtikati, da hoče pod plaščem verske
družbe delati le dobiček. Nasprotstvo se je povečalo, ko je družba začela izdajati
list „Ave Maria", ker so nekateri videli v njem „verski fanatizem". Družba je
pa vse težave premagala in vrši dalje svojo vzvišeno nalogo. Namen družbe je,
da pomaga slovenskim naseljencem, ko pridejo v Ameriko, se zavzame za nje
pri naseljeniški oblasti, jim pomaga najti v New Yorku začasnega stanovanja,
dela in zaslužka, da navaja rojake k verskemu življenju, da jim preskrbi za veliko¬
nočni čas spovednika itd. V teku 3 let je družba posredovala v nad 700 slučajih,
razdelila okrog 15.000 dolarjev in mnogim pomagala do dela. Sedanji predsednik
je Mr. A. Podgornik. Kardinal Farley jo je potrdil kot cerkveno družbo.

Za varstvo mnogih slovenskih deklet se je ustanovil ženski pododbor.
V prvem odboru so bile gospe M. Ribič, M. Ogrinc, J. Štern ter gospici F. Štempelj
in K. Pavlič.

Izseljevanje in avstrijska vlada.

Izseljeniško vprašanje se mora pa presojati tudi še iz stališča
širše domovine, države.

Naša javnost sodi, da ima izseljevanje za našo slovensko do¬
movino le slabe posledice. Ali je ta sodba opravičena, je razvidno
iz zgorajšnje razprave. Nihče ne more tajiti, da je bila izselitev iz
domovine za mnoge posameznike le v kvar, dasi so našli tisočeri
v novi domovini boljši obstanek. Tudi na to smo opozorili. N i
dvoma, da ima naša država od izseljevanja vsaj
v Severno Ameriko veliko izgubo.  Omenim pa kar zdaj,
da je vlada sama kriva, ako izseljevanje izsesava in ropa njeno
prebivalstvo, ker se namreč merodajni krogi še nikoli
niso za izseljence brigali in se tudi zdaj ne brigajo!

Pri naši vladi se pač godi kakor tudi v naši ožji slovenski domo¬
vini. Kdor pride z izseljeniškim vprašanjem, je sitnež, da, škodljivec.
Ko je izšel prvi zvezek tega spisa, se je takoj pisatelju ravno iz
Kranjskega pretilo s — kolom! Enako se godi vsem, ki opozarjajo
vlado na dolžnost, da bi se bavila z vprašanjem o izseljencih. Do-

413

zdaj se ni storilo prav ničesar; tok izseljevanja je drvil naprej ka¬
kor hudournik, izseljenci so bili prepuščeni samim sebi, in v državi
se kaže od dne do dne večja škoda. Druge države, kakor Nemčija
in Italija, niso bile tako malomarne. Izdelale in sprejele so zakone
v obrambo izseljencev, odpravile mnogo gorja, ki sledi iz lahko¬
miselnega izseljevanja, in naravnost znale izseljevanje izrabiti tudi
v svoj prid. Kjer posamezne kronovine ne morejo preživljati svojih
prebivalcev, tam izseljevanje ni zlo, a sveta dolžnost vlade je, d^
izseljevanje uravnava in mu daja smer, ki ne škoduje lastnemu na¬
rodnemu gospodarstvu.

Kako škoduje naši državi izseljevanje v Severno
Ameriko?  Avstrijske izseljence prevažajo že od nekdaj večidel
nemške parobrodne družbe, ki
imajo povsod svoje dobro ure¬
jene agenture. Koliko milijonov
so avstrijski izseljenci že iz¬
plačali nemškim železnicam in
parobrodnim družbam! Kak¬
šen bi bil dandanes lahko naš
Trst,  ko bi naša vlada v
tem vprašanju ne bila križema
držala rok!

Avstrija ima dosti ljudi,
a s tem še ni rečeno, da se
ne sme ceniti vrednosti posa¬
meznika, kakor se je godilo do-
zdaj, ko so bili merodajni krogi
nekako veseli, da se odkrižajo nezadovoljnih posameznikov. Na¬
rodno gospodarstvo uči, da je človek bistveni ud v gospodarstvu,
da pomenja njegovo delo kapital, in da ima pravico do tega kapitala
pred vsem ona država, ki je tega človeka vzgojila in izšolala, za
njega torej nekaj žrtvovala.

Vlada, ki pripušča ta kapital drugim deželam in ga pripušča
brez vsake primerne odškodnine, zapravlja svoje narodno premo¬
ženje in to tem bolj, ako se sploh ne briga, kako „tam“ z njenimi
ljudmi ravnajo, in ako jih morda ne izkoriščajo na način, ki je
njenemu gospodarskemu razvitku naravnost škodljiv. Tako je pa
delala dozdaj naša avstrijska vlada in zapravila neizmerne kapitale.

Za izseljence v S e v e r n o A mer ik o avstrijska vlada
ni storila prav ničesar.  Prava sramota je za naše merodajne
kroge, da mirno gledajo, ako kruti kapital na prav nesramen način
izkorišča tisoče in tisoče naših izseljencev, da tirajo naše večinoma

„Kampa" Washoe, Mont. Hiše slovenskih
premogarjev.

Fotografiral A. J. Terbovec.

414

kmetsko ljudstvo, ki ni vešče strojnega obrata, v nevarnosti tovar¬
niških podjetij, kjer poginjajo in mrjejo kakor muhe, ker za var¬
nost delavcev ni dosti poskrbljeno. Saj poroča konzul Ludwig, da
je bilo v nekem podjetju v teku 10 let ubitih 1000 ljudi, — in je
v drugi tovarni, kjer je povprečno zaposlenih 800 delavcev, v isti
dobi izgubilo okrog 1200 delavcev svoje življenje! Severoameri-
kanska obrt požre na leto okrog pol milijona  ljudi. Na nase¬
ljence pride ena petina, torej 100.000. Ker je od teh ena tretjina
Avstrijcev, izgublja Avstrija tam na leto 33.000 ljudi. Tem žrtvam
se pa pridružujejo še druge.

Javna varnost stoji v mnogih državah na precej slabih nogah.
Statistika dokazuje letno do 10.000 umorov; morilce pa doženejo
le v malo slučajih. Do 250.000 ljudi živi tam edino le od tatvin,
ropov in sleparenja. Dobro organizirane tolpe se zelo razumejo na
svoj „business“. Koliko „zelenih" izseljencev pade takim pijavkam
v kremplje!

A našo vlado zadenejo še druge izgube. Delo v Ameriki nikjer
ni lahko. Prevelik napor uničuje živce, sledijo razne bolezni in
zgodnja onemoglost. V mnogih obratih tudi ni dosti poskrbljeno za
zdravje delavcev. Onemogli, pohabljeni in bolni delavci se pa vra¬
čajo in v prav mnogih slučajih jih mora preskrbeti stara domovina
tudi še v onemoglosti in starosti, kakor jih je preskrbovala v mla¬
dosti, dasi so pustili svoja najboljša leta v Ameriki.

Vračajo se pa tudi taki, katerim se „tam“ ni ,,posrečilo“. Na¬
vajeni so visoke plače, katere jim stara domovina ne more dajati,
ker imamo zavarovanja za nezgode, bolezen in je za varnost bolj po¬
skrbljeno. Taki postanejo šuntarji drugih in to mora zopet plačati
naša vlada, ker se noče brigati za lastno korist. Kljub visokim
plačam dela amerikanska obrt pod ugodnejšimi pogoji in preplavlja
naš trg. Avstrija oddaja v mnogih slučajih Ameriki najboljši de¬
lavski material, prepušča delavce njih lastni usodi, dovoljuje s svojo
nebrižnostjo, da jih „tam“ povoljno izsesavajo, in postaja na ta način
svoja lastna škodljivka na gospodarskem polju, ker nima zmisla ali
časa za pravo gospodarsko politiko.

Da država tudi v gmotnem oziru ne pridobi dosti, kakor ne¬
kateri zatrjujejo, je razvidno iz nekaj suhih številk.

Statistiki izračunavajo, da je vsak delavec letno vreden do
2000 K, Amerikanci ga cenijo celo na 5000. Iz Avstrije gre na leto
povprečno najmanj 300.000 izseljencev. Država izgublja torej letno
do 600 milijonov na narodnem premoženju. Vsak izseljenec pa iz¬
daja za potovanje najmanj 200 K in mora imeti v gotovini 125 K,
je torej 60 in 37 milijonov. Vsak ima pa še nekoliko več s seboj,

415

kar moremo ceniti na 10 milijonov. Ker v raznih podjetjih pobije
vsako leto 33.000 naših ljudi, a je vsaka moč vredna 5000 K, je
to zopet 165 milijonov, torej znaša letna izguba naše države na
izseljencih 872 milijonov kron. Ker je svota prihrankov, ki jo po¬
šiljajo izseljenci domov, letno le 300 milijonov, je Avstrija prizadeta
z letnimi 500 milijoni izgube na narodnem gospodarstvu. Pri tem pa še
ni všteto to, kar mora ,,stara domovina" izdajati za bolne in pohab¬
ljene, ki so se vrnili, niti škoda, ki jo napravljajo amerikanski obrt¬
niški izdelki našemu trgu, Poleti vsaj primanjkuje pri nas delavskih
moči, Amerika ima pa po mestih trume brezposelnih naših delavcev!

Kaj naj bi imela naša vlada v tem vprašanju sto¬
riti?  Predvsem bi se imela temeljito baviti z izseljeniškim vpra¬
šanjem in sicer iz nravnoetičnega in gospodarskega ozira. Izseljenec
ima pravico tirjati, da ga država podpira, dokler je njen podložnik,
in država ima pravico, da izseljevanje tako uredi, da ne bo škodo¬
valo njenim interesom na gospodarskem polju.

Avstrijska vlada bi torej iz teh razlogov imela sveto dolžnost
skrbeti za to, da se izseljevanje v Severno Ameriko kolikor mogoče
omejuje, in ob enem bi morala skušati, da vlada Zedinjenih držav
izda za izseljence boljše varnostne postave. Ako bi postopala
avstrijska vlada skupno z Rusijo in Italijo, bi se amerikanska vlada
morala zganiti. S pomočjo vladnih agentov je državi prav lahko,
da dirigira tok izseljevanja tja, kamor zahtevajo njeni interesi.

Ako bi se doma tudi zboljšale gospodarske razmere in bi se
poprijeli bolj kmetijstva, bi imela Avstrija še vedno preveč ljudi.

416

Poljskih pridelkov Avstrija nikoli ne bo izvažala,  pač
pa  obrtniške.  Vlada mora torej izseljence voditi v dežele, kjer
še ni, ali le malo obrti. Onkraj morja so pa to le južnoameri-
kanske  države. Ako vlada noče z izseljenci izgubiti veliko ka¬
pitala, mora skrbeti, da se vez s staro domovino ne pretrga, da
ogenj domoljubja ne ugasne. To pa bo dosegla le tedaj, ako gre
izseljencem na roke, ako jim pomaga, da postanejo v „novi“ do¬
movini samostojni, pridejo do gotovega blagostanja. To se pa le v
redkih slučajih posreči naseljencem v Severno Ameriko, ako bi jim
vlada tudi hotela pri tem pomagati. V Zedinjenih državah se mo¬
rajo naseljenci večinoma zadovoljiti s tem, da dobijo zaslužek kot
delavci nižje vrste,  ali da so uposleni pri najtežavnejšem in
najnevarnejšem delu, ker boljša mesta zasede Amerikanec sam.
Vlada se pa v tem oziru dozdaj ni prav nič brigala, in ako so
tudi nekateri naših slovenskih rojakov prišli na boljša
mesta, je to pripisovati edino le njih delavnosti,
zmožnosti, vztrajnosti in poštenju.  Avstrijski konzuli so
v Ameriki z malimi izjemami zagovorniki čifutskih interesov, za
druge izseljence se dosti ne zmenijo, in možem, ki imajo srce za
naše izseljence, se od višjega mesta celo mečejo polena pod noge,
kakor kaže slučaj z našim vrlim rojakor pl. Šveglom. Na to dejstvo
so večkrat tudi že opozarjali posebno slovenski poslanci (n, pr. dr. I. Ev.

Krek) v državnem zboru. .

* *

Avstrija ima tudi na tisoče izseljencev, ki hodijo za delom samo
za nekaj mesecev (Saisonwanderer). Med Slovenci takih skoraj ni.
Pozimi pa zopet porabijo, kar so poleti zaslužili, dočim se s tem
kmetijstvu odtegne mnogo moči. Tudi za te bi bilo ugodno, ko bi
šli ravno pozimi, ko doma ni zaslužka, v Južno Ameriko,
seve, ako bi jim šla vlada na roke. Gotovo bi se jim pridružili tudi
Slovenci, ki prav po nepotrebnem potujejo v Severno Ameriko in
se v slučaju stavk ali slabih časov, ki so tam na dnevnem redu,
vračajo, da imajo zaslužek le parobrodne družbe.

Italija  je znala kreniti na pravo pot. Umna izseljeniška po¬
litika ji donaša leto za letom ogromne dohodke, in ako se je v
gospodarskem oziru v zadnjih desetletjih dvignila, je to pripisovati
le njeni izseljeniški politiki.

V Avstriji je pa vsak „sitnež“, ki vlado opozarja na to rano,
in enako se godi žal vsakemu tudi v naši slovenski domovini.

Majhen korak naprej je storil avstrijski državni zbor dne
15. maja 1912, ko se je bavil z izseljeniškim vprašanjem in sprejel
nekaj predlog. „Slovenec“ z dne 17. maja 1912, št. 112, poroča o tem:

417

„V avstrijski zbornici so zadnja leta razni poslanci — ime¬
nujemo samo Biankinija, Kreka in Žitnika — poživljali vlado, naj
izdela in predloži načrt zakona o varstvu izseljencev. Zadnji, 2. predlog
Krekov je narodnogospodarski odsek sprejel soglasno. Vlada pa še
vedno ,,proučuje" to vprašanje, ki pa je že davno zrelo za rešitev.
V sedanjem zasedanju je grof Baworowski sprožil misel, naj bi
država nastavila posebne strokovnjake za izseljence. Ti strokovni
poročevalci naj bi bili prideljeni konzulatom, pa tudi nameščeni v
krajih, koder biva več naših izseljencev. Dne 15. maja je zbornica
pričela razpravo o predlogih, ki se glase:

1. Vladi se naroča, da č impreje nastavi  strokovne
poročevalce za izseljence v amerikanskih severnih
in južnih državah, pa tudi v evropejskih, koder
je več avstrijskih de¬
lavcev.

2. Ti poročevalci
morajo biti popolnoma
zmožni jezika izse¬
ljencev.

3. Vladi se naroča,
da v najkrajšem času
predloži zbornici načrt
zakona o varstvu izse¬
ljencev.

Izmed Slovencev je govoril poslanec Jaklič in med drugim prav
umestno pripomnil:

..Zastopniki Slovencev in Hrvatov smo v tej stvari zelo prizadeti. Ravno iz
dežel, katere tu zastopamo, je primeroma največ ljudi izven države na tujem.
Na mesto zakona, na čigar podlagi bi bilo mogoče izseljevanje zavrniti v
pravi tir in dati našim izseljencem varstva in podpore v tujini, dobimo nekaj
novih uradnikov. Ti gospodje bodo seveda iskali in zbirali razne številke, čitali
časnike in zbirali izrezke iz teh časnikov in v najugodnejšem slučaju, ako bo lepo
vreme, se bodo vozili po železnicah v kupeju I. ali II. razreda in študirali na ta
način gospodarske razmere dotične dežele. Vse lepo in natančno, toda milijoni
avstrijskih izseljencev v Ameriki, Nemčiji, Rusiji in drugod ne bodo imeli od tega
nobenih koristi, tudi v bodoče bodo izkoriščevani in prepuščeni samim sebi, kakor
so zdaj. V zadnjem desetletju se je iz Avstrije izselilo 2,145.000 ljudi in od teh
je bilo 340.000 Slovencev in Hrvatov. Med vsemi evropejskimi državami ima
Avstro - Ogrska največ izseljencev, skrbi pa najslabše za svoje ljudi. Vse druge
evropejske države skrbe bolj za svoje izseljence in so izseljevanje zakonito ure¬
dile, imajo urade, kjer dobe izseljenci vsa potrebna navodila, pri nas dobi izse¬
ljenec pač potni list, a država se dalje za izseljenca ne briga in prav nič ne
skrbi za njegovo varnost.

Amerika.

27

418

In tako hodijo naši izseljenci brez varstva na tuje, izkoriščani od raznih
prevoznih družb, odirani od številnih agentov in osleparjeni od vseh mogočih
ljudi, s katerimi pridejo izseljenci v kak stik. Znano je vendar mnogo slučajev,
kjer izseljence prav sistematično oropajo. Znano je, da so v Genovi zahtevali od
izseljenca 40 lir za hrano in prenočišče enega dne. Z vsemi mogočimi zvijačami
izvabljajo izseljencem denar. Seveda za take malenkostne stvari se naša država
ne briga in se tudi ne briga, kako je preskrbljeno za varnost potnikov na pre¬
komorskih parnikih I Čez 20,000.000 kron plačajo avstrijski izseljenci vsako leto
prevoznih stroškov na parnikih, večinoma tujih. To je velikanska svota, katero
utrpe večinoma revnejši izseljenci, ki potujejo v III. razredu ali pa pod krovom.
Kako je skrbljeno za varnost teh potnikov, se je pokazalo zlasti ob velikanski
nesreči, ko se je potopil parnik „Titanic“. Na najnovejšem in najmodernejšem
parniku ni bilo dovolj rešilnih priprav! Kako je šele na drugih, starejših parnikih!
Bo pač povsod tako, kakor je bilo na „Titanicu". Za bogatina, za milijonarja, ki
potuje v prvem razredu, so pač preskrbljeni rešilni čolni, te rešijo, a revni pot¬
niki, ki bivajo pod krovom, ti naj poginejo, za te se ne briga nihče. Vprašam,
ali se je nova vlada že kdaj pobrigala, kako je preskrbljeno za varnost izseljencev
na parnikih, ki jih uporabljajo avstrijski izseljenci ? O tem nismo še nikdar ničesar
čuli! Skrb za blagor izseljencev prepušča naša vlada velikodušno zasebnikom in
društvom. V društvih dobe izseljenci potrebna pojasnila o razmerah v tujih de¬
želah in društva opozarjajo tudi na nevarnosti, ki čakajo izseljence. Žalibog, da
vlada teh društev ne podpira tako, kakor bi bi bilo treba, in zato ne morejo to¬
liko storiti, kakor bi sicer storila. Razume se, da morejo le društva, ki so osno¬
vana na verski, oziroma narodni podlagi, namenjena dotičnim narodom, kaj uspe¬
šnega narediti. Kakor drugi narodi, imamo tudi Slovenci tako društvo, in sicer
slovensko društvo sv. Rafaela. Kakor sem rekel, vlada teh društev ne podpira,
pač pa podpira pod židovskim vodstvom stoječo ..Avstrijsko družbo za izseljence
v New Yorku“.

Toda ravno ta družba silno slabo skrbi za izseljence in amerikanski komisar
za priseljence jo je moral že večkrat kaznovati. Naša vlada sama je 1. 1910 pri¬
znala, da organizacija te družbe ni prava, da so razmere v hiši te družbe v New
Yorku skrajno žalostne in nedostatne. Takrat je vlada tudi rekla, da društva več
ne bo podpirala. Toda lansko leto se je tej družbi izplačalo, če se ne motim,
30.000 K podpore. Druga društva niso dobila ničesar !* Skrajni čas je, da nam vlada
predloži načrt zakona za izseljence, da se uredi varstvo naših izseljencev; dokler pa
zakona nimamo, naj vlada podpira društva, ki skrbe za varstvo izseljencev in jih
tudi nadzira. Od uradnikov, ki bodo nastavljeni na podlagi današnjega predloga, mi ne
pričakujemo kdove kakih uspehov, tako glede na varstvo izseljencev, kakor tudi
glede navodil itd. Že poročilo odseka pravilno omenja, da so okraji posameznih
konzulatov preobširni, in da so zaradi tega razna informativna poročila konzu¬
latov nezadostna ter pomanjkljiva. Po tem predlogu se ustanovi deset mest poro-
čevalcev-strokovnjakov in sicer v Berolinu za severno Nemčijo, Dansko in Švedsko,
v Stuttgartu za južno Nemčijo in Švico, v Winipegu za vso Kanado itd. Gospodje,
ako so že okraji posameznih konzulatov preobširni, kaj pa naj šele porečemo o
okrajih, ki bodo odkazani posameznim poročevalcem. Berolinski poročevalec bo
imel v evidenci vso severno Nemčijo, Dansko in Švedijo itd., vinipeški vso Kanado.
Vprašam vas, kaj bo mogel tak poročevalec uspešnega in koristnega storiti za

’ Iz verodostojnega vira sem izvedel, da je ta družba v novejšem času
v boljših rokah. [Slovenski izseljenci se lahko obračajo na družbo brez vsakega
pomisleka. Pisatelj.

419

izseljence? Nam se zdi, da bi bilo veliko bolj pametno in koristno pomnožiti kon¬
zulate in pri konzulatih, ki imajo ves drugačen vpliv in sredstva na razpolaganje,
nastaviti uradnike, ki bi se bavili samo z izseljenci. Naravnost povem, da imam
vtis, da predlog ni bil stavljen iz prepričanja, da bi se koristilo stvari, ampak
samo na ljubo nekaterim osebam, ki bi rade zasedle dotična mesta, Mi bomo
glasovali sicer za predloge, zahtevamo pa od vlade, da v najkrašjem času pred¬
loži zbornici načrt zakona v varstvo izseljencev."

Anglija, Francija in Nemčija niso mogle izseljevanja zabraniti
v času, ko so bile gospodarske razmere v njih na slabem; omilile

Gora Lions Head blizu mesta Juneau, Alaska.

so pa slabo stran in s pametno politiko marsikaj tudi obrnile v
svoj prid. Zdaj je število izseljencev v teh državah neznatno. Tok
izseljevanja hrumi zdaj iz Italije, Avstrije in Rusije. Laška vlada
postopa jako previdno in je po pametni izseljeniški politiki mnogo
pridobila, Avstrija in Rusija dozdaj nista storili skoraj ničesar. In
vendar bi izseljeniški milijoni lahko spravljali našo bilanco v ravno¬
težje in postali važen faktor v državnem gospodarstvu. Ako se
torej to vprašanje dosledno prezira in omalovaža, trpi država sama,
zlasti pa izseljenci.

Sedmi del.

Slovenci v Ameriki

1. Verske razmere.

Pod zemljo koplje premog, se poti
in peha se za sebe, za družino,
da lepše kdaj uživali bi dni.

Usoda ga pregnala v tujino,
pa zdaj se tu počuti kot doma.

Tu našel res je drugo domovino.

Mar domovino revež kje ima?

Tam dom njegov je, kjer svoj znoj preliva,
in kjer je grob njegov, tam dom je, da!

A. Aškerc.

naseljevanju Slovencev sem že razpravljal.
Razne podrobnosti se najdejo tudi v zgodo¬
vini posameznih naselbin. Preden pa govorim
o postanku naselbin in o življenju Slovencev
po raznih krajih, bo treba podati nekaj
splošnih opazk. Pri tem sem se oziral na
ono, kar je vsaj večinoma skupnega in zna¬
čilnega v vseh naselbinah. Pred očmi so mi
pri tem tudi le bolj čitatelji v stari domovini,
ki naj zvedo, kako se vobče godi njihovim
rojakom. Rojaki Amerikanci bodo več zani¬
mivosti našli v zgodovini naselbin, ker so
kos njih življenja, druge razmere so jim znane
iz lastne izkušnje.

Ko bi vera ne bila nič vredna,
torej nepotrebna, kakor menijo mno-
gokateri v „modri“ Evropi, bi bil
praktični Amerikanec prvi, ki bi vrgel
vse vkup med staro šaro. A je ravno narobe. Amerikanec ve, da
pada človek brez vere na stopnjo živali, da njegovo življenje potem
nima zmisla, da je brez vzorov, njegovo mišljenje brez višjega po¬
leta, torej brez vsega, kar mu kliče : ,,sursum corda — kvišku srca!"

421

Kdor prihaja prvič v Ameriko, bo začuden ostrmel, ko vidi
povsod mnogo cerkva; prvo nedeljo bo opazil, da lepo posvečujejo
"Gospodov dan; čez dalje časa se bo prepričal, da je življenje v
marsičem vzorno.

Omenil sem, da je amerikansko ljudstvo verno ljudstvo. Jav¬
nost je prepojena z vernostjo. Zbore najvišjih zakonodaj otvarjajo
z molitvijo, skupščine pričenjajo z mislijo na Boga, in vsak dolar,
ki ga služiš morda v potu svojega obraza, ti kliče, da ima Ame-
rikanec trdno vero v Boga, ker na njem čitaš odločno veroizpoved:
,,In God we trust — V Boga zaupamo!"

New York, N. Y.: Prva prireditev igre „Rokovnjači“.

Pravi Amerikanec ne pozna verske nestrpnosti- Nikomur ne
vsiljuje svojih verskih nazorov in spoštuje nazore vsakogar. Neza¬
slišano je, da bi zaradi vere koga zaničeval ali ga zasmehoval.
Verska prostost mu gre nad vse, a ne zahteva je samo zase, ampak
jo v polni meri privošči tudi drugim. Ako kje ni tako, so to gotovo
prinesli seboj šele došli Evropejci, ki se jim usta cedijo samega
liberalizma,  a so v resnici naj večji nasilneži in ,,liberalci" le
v hudobiji. Vobče torej vlada v Ameriki vernost. Duhovnike povsod
spoštujejo, in kjerkoli zidajo kako cerkev ali kak dobrodelen zavod,
pomagajo navadno vsi brez razlike veroizpovedi.

V Ameriki je popolna verska prostost. Umevno je, da mora
biti tam mnogo verskih skupin ali veroizpovedi. Izmed vseh skupin

422

je najmočnejša dobro organizirana katoliška Cerkev.  Prostost
in svoboda je naši Cerkvi to, kar cvetlici zrak in solnce. Cerkev
se malokje razvija tako krasno, kakor pod prostim praporom Ze¬
dinjenih držav. Tu ni mesta, da bi razpravljali o razmerju med cer¬
kvijo in državo. Cerkev je prosta, to pomenja v Ameriki, da se
država, posvetna oblast ne vmešava v verske, cerkvene zadeve.
Člen šesti ustave prepoveduje, da bi se pri oddaji kake službe
oziralo na veroizpoved, in prvi pristavek (amendement) določuje,

So. Lorain, O.: Prvo sv. obhajilo (1. 1911) v cerkvi sv. Cirila in Metoda.

da kongres nikoli ne sme narediti nobenega zakona, po katerem
bi ovirali svobodo kake veroizpovedi.

Katoliška Cerkev je prosta, pomenja torej, da se nihče ne
vmešava v njene zadeve. Cerkvene določbe o ustavi in vladanju
Cerkve pridejo do popolne veljave. Papež imenuje škofe in se mu
ni treba ozirati prav nič na vlado. Škofje so v svojih škofijah od¬
visni le od višjih cerkvenih oblasti, kakor tudi župniki le od škofov.
V sporazumljenju s cerkveno oblastjo si katoličani ustanavljajo
svoje župnije. Škof, njegov vikar, župnik in dva zastopnika občine
zastopajo cerkveno občino. Vlada pripoznava to zastopstvo kot

423

pravno (juridično) osebo in ščiti njene pravice kakor pravice vsa¬
kega prostega državljana.

Hiter narastek katoliške Cerkve je pripisovati prostosti, v
kateri je mogla pokazati vso moč svoje edinosti in trdne uredbe
ob prihodu naseljencev iz katoliških dežel. Čudovito ji je pri tem
hasnilo njeno vesoljstvo.  Ona je mati vseh narodov. Zamorec
in Indijanec, Irec in Anglež, Slovan in Roman, Nemec in Jutrovec,
vsi klečijo okoli istega oltarja, vsi zajemajo iz virov istih sveto-
tajstev, vsi molijo istega Boga in vendar se vsem oznanuje beseda
večne Resnice v njih materinem jeziku. Pri vsem veselem razcvitu
in napredovanju pa ni manjkalo težav in jih ne manjka dandanes;
poleg zmag so se javile tudi izgube.

Preden govorimo o drugi strani verske svobode, se moramo
ozreti nekoliko na razmere med Slovani.

Naseljeni Slovani so po pretežni večini katoliške vere. Od Slovakov je
morda četrtina protestantsko-kalvinska, in tudi nekaj Čehov je protestantske vere.
Macedonci, Srbi in Bulgari so pravoslavni in se prištevajo Rusom, ki niso samo
v Alaski, temveč raztreseni tudi po raznih državah. E. G. Balch razvrščuje verske
skupine med Slovani takole :

Slovenci,

Hrvatje

Poljaki

Čehi

Slovaki

Srbi

Rusi

vsi katoličani, 42 duhovnikov, 2 škofa, 20 župnij (?).

10 katoliških in 2 ali 3 grško-katoliške cerkve (?).
do zadnjega razdora vsi katoličani, 500 cerkva (1, 1905).

50 do 70 °/o katoličanov, 125 župnij, 166 duhovnikov; 2 % prote¬
stantov, 64 cerkva različnih skupin; 15 do 20% prostomiselcev,
ki imajo 216 organizacij.

50 0  o katoličanov, 110 cerkva; 20 % protestantov, 87 župnij.

51 cerkva, 55.000 vernikov, in kalvinci, ki štejejo 15.000 udov.

6 cerkva, 12 duhovnikov, 59.000 udov.

okrog 50 cerkva v Uniji in 16 v Alaski.

Razvidno je, da ti podatki niso zanesljivi, ker se razmere hitro izpre-
minjajo.

Za katoličane je dobro, da imajo na katoliških Ircih vsaj iz-
početka močno oporo. Umevno je pa, da vsak narod skuša dobiti
duhovnike svoje krvi in svojega jezika, da mu oznanujejo vero v
njegovem materinem jeziku. Saj Cerkev tudi noče zatreti narod¬
nosti, temveč ji je najboljša opora, kakor jasno priča zgodovina. Pri
upravi in pri raznih vprašanjih, ki se tičejo oseb, krajev ali razmer,
mora tupatam priti do prask in nesporazumljenj, ker hoče vsaka
narodnost priti do popolne veljave, vseh želj ali tudi opravičenih
zahtev pa ne more izpolniti niti sam Bog.

Poljaki so se prvi čutili zapostavljene in nekaj župnij se je
odcepilo. Druge homatije ne zadenejo ravno nauka, temveč, kakor
rečeno, bolj vprašanja uprave in cerkvene vlade in niso nobenega
pomena.

424

V Evropi se mnogo govori in piše o izgubah  katoliške Cerkve
v Ameriki. To je resnično le v toliko, da se mnogi za cerkveno
življenje ne brigajo, kakor se niso brigali v Evropi, odkoder so
včeraj prišli! Takih suhih vej tudi Amerika ne more poživiti. Ako
Evropa z vsem svojim urejenim dušnim pastirstvom ni mogla zabra-
niti, da so postali mnogi mlačni, ali da so celo odpadli, kako se
more od Amerike zahtevati, da naj nagloma vse poživi in zbere,
ko je bila Amerika vendar do novejše dobe le misijonska dežela,

Kraintown, Minn.: Rev. J. Črne obhaja 1. 1908 novo mašo.

ko se mora vse šele vpeljati in je treba premagati neznanske težave ?
Res je, da so še milijoni izven cerkvene organizacije, a milijoni, ki
imajo urejeno dušno pastirstvo, so katoličani v dejanju, ne samo
po^krstnih knjigah!

Pri popolni verski svobodi se tudi ni moglo zabraniti, da so
različne bogate sekte s svojim denarjem nekaj revnih došlecev od¬
trgale, posebno ker morajo katoličani za verske potrebe mnogo
žrtvovati. Tudi prostozidarji in svobodomisleci imajo popolnoma
proste roke. Pravi Amerikanec ni bogotajec, ako je tudi prosto¬
zidar. Tudi to sodrgo pa je privlekla sem šele Evropa.

425

Med Slovani je mnogo takih katoličanov, ki se nočejo okleniti
nobene cerkve, tudi bogotajcev in drugih puhlih glav ne manjka;
organizirani prostozidarji so pa večinoma le med Čehi,  ker ti
imajo silno strupeno slovstvo, in huzitski duh med njimi še ni
izginil. Za svoje prostozidarske šole imajo poseben „katekizem“, ki
mora seve imeti tudi „obred“ za pogrebe, ker čisto po »rokov¬
njaško" vendar ne gre!

E. G. Balch sodi o teh prostozidarjih: ,,As for as an outsieder
can juge, this movement is rapidly losing  momentum — kolikor
se more na zunaj soditi, gre to gibanje hipoma rakovo pot!“ S samim
tajenjem se človeški in posebno otroški duh ne more zadovoljiti.
Mnogi se zato oklepajo protestantskih družb, „partly perhaps from
social reasons, partly, doubtless, from a hunger which nega-
tions could not satisfy  — deloma iz socialnih ozirov, de¬
loma brezdvomno iz duševne lakote, ker sama zanikanja duše ne
morejo nasititi," pravi prav resnično ista Balch v knjigi: „Our Slavic
Fellow Citizens" na strani 392.

Zdaj druga stran vprašanja: Kaj pomenja: Cerkev  je
prosta?

V odgovor moramo dobesedno navesti izvajanja Rev. F. S.
Šušteršiča,  ker tu govori izkušen mož, ki je v dolgoletnem trudu
spoznal razmere. V knjigi ,,Pouk rojakom Slovencem" piše:

,,Cerkev v Ameriki je prosta, a je tudi navezana le sama  nase.
Od države ali vlade ne dobiva nobene podpore, kakor v starih
katoliških deželah, kjer se vzdržujejo cerkve od imetja, katero so
ji v teku časa podarili dobri ljudje, ali kjer vlada z majhnimi od¬
stotki vračuje cerkvi ukradeno premoženje, ali pa z davki iztirja
plačo duhovnikom. Katoličani v Ameriki si morajo sami
zidati cerkev in jo vzdrževati, sami plačevati svoje
duhovnike.  Zato pa je treba mnogo novcev. Katoličana v Ame¬
riki stane njegovo katoličanstvo, vendar dobri verniki radi prispe¬
vajo svoje doneske v ta namen in tako v dejanju razodevajo svojo
gorečnost za lepoto hiše božje. Nekatere župnije na deželi štejejo
komaj 40 do 50 družin, pa imajo le svojo cerkvico in stalno na¬
meščenega duhovnika. Velike župnije pa imajo mnogokje veličastna
svetišča, kojih grajenje je stalo po več stotisoč dolarjev. Tudi Slo¬
venci imajo nekaj lepih cerkva . , . Denar za vzdrževanje cerkva
in duhovnikov nabirajo deloma od najemnine cerkvenih stolov, ne¬
deljskih ali mesečnih prispevkov, deloma od zabav, ki jih prirejajo
v korist cerkvi.

Plačevanju za cerkev se pa v Ameriko došli Slovenec le
počasi privadi. Seve tam doma ni bilo nič tega: ob nedeljah je

426

vrgel cerkovniku v puščico en krajcar ali dva, parkrat na leto je
šel tudi k „darovanju“ okrog oltarja in položil na krožnik goldinar
ali dvojačo, in kadar je šel jeseni župnik ali kaplan pobirat biro,
je nameril mernik žita ali mero mošta, pa je bilo pri kraju. Tu v
Ameriki pa se mu zdi, da pobiranja ni konca ne kraja. Če zidajo
kje novo cerkev, hodijo cerkveni odborniki ali župniki sami po
hišah nabirat doneskov, zapišejo, karkoli kdo da, in berejo potem
to izpred oltarja, ali pa celo dado vsakemu v roke tiskano črno
na belem. Enkrat se mu še zmuzne kak dolar izpod palca, toda
ko pridejo vdrugo, se izgovarja: ,,Jaz sem že dal." Vtretje se pa
skrije, če le mogoče, ali jo pa odkuri od hiše. Najhujše je pa ob

Dekliška Marijina družba v New Yorku, N. Y.

nedeljah v cerkvi. Kdor nima klopi ali stola v najemu, od teh po¬
birajo 10 centov za sedež. Odborniki poznajo vsakega takega, ga
potipljejo rahlo za ramo, mu odkažejo stol in vljudno reko: „Ten
cents, please — deset centov, prosim." No, to je pa vendar preveč!
V cerkvi bom plačeval za sedež! Rajši stojim! Kdo me je kdaj
doma tirjal za sedež v cerkvi? ....  In res, drugo nedeljo se ustavi
zadaj, in ko pride reditelj, da ga povabi v stol, odkima in ostane
na svojem mestu, ali pa gre pod zvonik, kakor je bil navajen v
stari domovini. Ko se župnik pred pridigo ozre po cerkvi in vidi
več stolov praznih, zadej za klopmi pa ljudi stati, jih opomni, naj gredo
v klopi, ker tukaj je navada, da ima vsakdo v cerkvi svoj sedež,
dokler jih je kaj praznih, in da so stene dovolj močne ter jih ni

427

treba podpirati s hrbtišči. Eni slušajo, drugi se pa rajši izmuznejo
iz cerkve, kakor bi šli v klop.

Z amerikanskimi cerkvami je pa tudi več stroškov, kakor z
onimi v stari domovini, ker so pozimi kurjene; vse večje grejejo s
parom, in to stane na stotine dolarjev. Slovenec, ki se namerava na¬
seliti v Ameriki, mora biti pripravljen na ta cerkveni davek; ve¬
deti mora, da bi katoličani tukaj ne imeli cerkva, ko bi jih sami
ne zgradili, niti duhovnikov, ko bi jih sami ne vzdrževali. Vsakdo,
ki hoče biti ud ali župljan kake župnije in uživati pravice takih,
mora po svoji moči pomagati k cerkvi. To je njegova dolžnost, ki
mu jo Cerkev naravnost zapoveduje, Tu v Ameriki imamo namreč
poleg onih peterih cerkvenih zapovedi, ki so vsakemu znane, še
šesto cerkveno zapoved, ki se glasi: ,,Pomagaj po svoji moči
vzdrževati cerkev in duhovnike!"  Kdor torej noče ničesar
dati za cerkev, ko bi lahko dal, se ravno tako pregreši, kakor
oni, ki ne gre v nedeljo k sveti maši ali v petek je meso. Seve,
če je reven in nima novcev, je odvezan od te dolžnosti; če ga
torej reditelj vpraša za onih 10 centov, naj le pove, da nima in
dobil bo sedež brezplačno. Zaradi revščine tu nikogar ne gonijo iz
cerkve, zato naj nihče ne opušča božje službe, ako nima denarja;
kdor ga pa ima, je dolžan pomagati k vzdrževanju cerkve in du¬
hovnikov.

Razen cerkve morajo amerikanski katoličani vzdrževati tudi
svoje šole.  Vlada Združenih držav skrbi sicer na vso moč za
izobrazbo ljudstva; šole so povsod, po mestih in po deželi, in pouk
se deli brezplačno ne samo na ljudskih, temveč tudi na visokih
šolah; ponekodi dobivajo učenci in učenke celo učne knjige zastonj.
Vendar se katoličani ne morejo posluževati teh šol, ker v njih
prav nič ne poučujejo veronauka; zato so primorani vzdrževati
svoje lastne, župnijske katoliške šole.  Če le ne bivajo žup-
ljani v kaki župniji daleč oddaljeni drug od drugega, stoji poleg
vsake katoliške cerkve tudi katoliška šola. Kakor za cerkev, tako
tudi za šolo ne dobijo od vlade nobene podpore in morajo šolo
sami postaviti, vzdrževati in plačati učitelje ali učiteljice. Slovencem
in vsem neangleškim narodom so take šole tem potrebnejše, ker
se v javnih ali državnih šolah poučuje le v angleščini, dočim
se v župnijskih šolah mladina izobražuje tudi v materinščini. Otroci,
vzgojeni v javnih šolah, kmalu pozabijo jezik svojih roditeljev in
se tudi v verskem oziru ne morejo zadostno poučiti. V župnijskih
šolah poučujejo navadno šolske sestre, ker so najboljše vzgojite¬
ljice in ker vzamejo za plačo le toliko, da izhajajo, žrtvujoč se iz
ljubezni do Boga in ljube mladine . . .“

428

Razmere so torej za naseljence povsem drugačne. Cerkev je
pri svojem delovanju navezana edinole na svojo lastno moč in
mora za svoje organizacije pridobiti vsakega posameznika. Pri no¬
vincih se pojavljajo silne težave in težke izgube, ker mnogi nikakor
nočejo pripoznati 6. cerkvene zapovedi, vpeljane v Ameriki, ter
podpirati cerkve, Kakor pa kažejo razmere med starejšimi nase¬
ljenci, se sčasoma vendarle vsi katoličani „amerikanizujejo“ tudi v
tem oziru, in versko življenje se prične razvijati pod vplivom
popolne prostosti z nepričakovano silo. Med novimi naseljenci so
slovenske naselbine z rednim dušnim pastirstvom na vrhuncu in jih

v gorečnosti do cerkve pre¬
kašajo ponekod morda edino¬
le Poljaki,

Večji pomen nego v stari
domovini imajo pri verskem
vprašanju v Ameriki cer¬
kvene bratovščine.  To
so prave organizacije v okviru
cerkvenega življenja s trdnim,
smotrenim stremljenjem in
tesno medsebojno zvezo. Bra¬
tovščine negujejo vglobitev
svojih udov v pravo in zdravo
vernost, navajajo jih k srce
povzdigujoči molitvi in zdru¬
ženju z Naj višjim v pogostem
prejemanju svetih zakramen¬
tov. Navadno pa se ne za¬
dovoljujejo z zgolj verskim
smotrom. Ker so prave orga¬
nizacije, posegajo tudi na so-
• cialno stran in zasledujejo praktične namene z večjo resnostjo kakor

v stari domovini. Udje nabirajo za uboge, ponesrečene, trpeče;
skrbijo za dejanske cerkvene potrebe: zaljšajo cerkev, napravljajo
oltarje, skrbijo za cerkveno obleko itd. Važna so mladeniška
društva  za fante in dekleta.

V posameznosti se ne morem spuščati. Preprostemu naseljencu
se bo marsikaj zdelo ,,novo“. Drugače se tam vedejo v cerkvi,
drugače se postijo, posvečujejo nedelje, nimajo vseh praznikov,
drugače se vršijo marsikateri cerkveni obredi, nimajo procesij po
cestah. Na prvi hip bi marsikdo lahko zdihnil v bojazni za svojo
vero: „Tu je druga vera, in ne več ona, katero smo imeli doma! 11

429

Ne! Tudi v Ameriki imajo katoličani isto vero, iste zakramente,
samo v nebistvenih rečeh je nekaj razlik, ker so druge razmere.

Slovenec, ki se je namenil za novo domovino, naj ne bo v
skrbeh glede verskih razmer, ako sam noče biti tam malomaren.
Držati se mora le zlatih naukov, ki jih daje Rev. F. Šušteršič svojim
rojakom, in ki naj sledijo dobesedno tudi tu:

..Slovenec, ki se hočeš naseliti v Ameriki, ni se ti treba bati,
da bi v tej deželi ne mogel skrbeti za izveličanje svoje duše! Če
prideš v naselbino, kjer je slovenska cerkev ali jo bodo kmalu
ustanovili, boš imel ravno tako priliko čuti besedo božjo, kakor si
jo imel doma, in prisostvovati božji službi in prejemati svete zakra¬
mente; našel boš tukaj dobre mladeniče in pobožna dekleta, po¬
štene može in skrbne matere
in za izveličanje duš vnete
duhovne pastirje. In ko bi
opazil slabe, izprijene in po¬
pačene rojake, ne posnemaj
jih, ne druži se z njimi, ampak
ogibaj se jih, kakor sploh
vseh slabih tovaršij! Izpolnuj
vestno svoje verske dolžno¬
sti, delaj pridno in varčuj,
ne navadi se zapravljanja ali
pohajkovanja po salunih ali
gostilnah, ne navzemi se po¬
tratne razvade „tritanja“ ali
napivanja, kateri so žalibog
vdani tudi mnogi tukajšnji
naši rojaki, in s katero prav po nepotrebnem zapravljajo težko pri-
služene novce! Ako dobiš sebi primerno in stalno delo, poprimi se
ga, ne menjavaj ga brez pravega vzroka, ne seli se iz enega kraja
v drugi, če te ne silijo okoliščine, ker pogosto potovanje, zlasti z
družino, stane mnogo novcev in je že marsikaterega naseljenca pri¬
pravilo ob vse.

Preden odpotuješ z doma, stopi k svojemu žup¬
niku  in če imaš družino, poprosi ga za izpisek iz farnih matic
glede rojstva tvojih otrok, tvoje poroke, oziroma mrtvaškega lista
pokojne žene. Na izpisu iz farnih matic ne rabiš dragih kolkov,
ker teh ne zahtevajo v Ameriki. Pred odhodom ne pozabi prejeti
svetih zakramentov in potem se v imenu božjem odpravi na pot.
Na potovanju bodi previden, ne zaupaj vsakemu tujcu, ne kaži ni¬
komur denarja, ne sklepaj hitrega prijateljstva z nepoznanimi ljudmi,

430

pazi, da tc ne okradejo ali prevarijo. In ko dojdeš v Ameriko in
se ustaviš v slovenski naselbini, oglasi se pri dotičnem žup¬
niku,  podaj mu svoje ime in naslov svojega bivališča in potrebne
podatke glede svoje družine. Pristopi, kakor hitro mogoče, h ka¬
kemu katoliškemu podpornemu društvu, in če imaš otroke, pošiljaj
jih v katoliško šolo. Prizadevaj si, da ostaneš veren katoličan in zvest
sin svojega naroda, in da postaneš dober državljan svoje nove do¬
movine, pa si boš pridobil spoštovanje svojih rojakov in
rikancev,"

V* I* *

2. Domače dnižbinsko življenj

nano je, da imenujejo Ameriko „The
paradise of women- raj za ženske".
A ni vse zlato, kar se sveti, in tudi
v tem „raju" je mnogo solznih dolin
in trnjevih potov; vobče pa je žena
res na visokem stališču, kar je dokaz
visoke amerikanske omike. Visoko
spoštovanje do ženskega spola pa ni
samo učinek omike, temveč tudi po¬
sledica posebnih razmer. Od nekdaj
že so v Ameriko moški prihajali v
pretežni večini, in tako je ostalo tudi
še dandanes. Iz Kranjskega n. pr, je
prišlo v času od 1, julija 1. 1893 do
1904 skupno 9.222 zakonskih (mar-
ried), a le 591 žen! Samskih je bilo
pa 18.345, med katerimi je najmapj
devet desetink moških, če ne še več.
Ženske so bile torej od nekdaj „drage", in ker se navadno drži
narod naroda, Slovankam še dandanes ni treba dolgo čakati na že¬
nina, Moški naseljenec, ki se hoče stalno naseliti v Ameriki, bo
skušal kmalu ustanoviti svoj lastni dom, lastno družino.

V mnogih slučajih je žena tudi velikega gospodarskega pomena,
ker vzame v svojo hišo „boarderje“, Korošči bi dejali „ofarje“ (sta¬
novalce), namreč neoženjene moške, katerim kuha in pere. Na ta
način zasluži žena lahko več nego mož, ako ima zadnji tudi vedno
zaslužek. Poleg tega se pa mož kot „boarding boss" še lahko malo
postavi! Kakšno je pravo razmerje pri Slovencih med neomoženimi

431

oziroma neoženjenimi in družinami, se ne more dognati, dasi je v
zgodovini naselbin nekoliko podatkov.

Kot samostojne delavke  pridejo Slovenke vpoštev le
v Clevelandu, O., kjer so zaposlene v tovarnah za posode, in v
New Yorku kot spretne pletarke slamnikov. Kakor moški stanujejo
tudi take delavke navadno pri znanih družinah, ali pa jih vzame
več skupno stanovanje.

Ker so po širni Ameriki življenski pogoji jako različni in se
razmere hitro izpreminjajo, je le malo skupnih potez iz družbin-
skega življenja in se moramo zato omejiti bolj na posamezne raz¬
mere. V večjih mestih so stanovanja v velikih hišah (Tenement-
Houses). Vobče ta stanovanja niso slaba, dasi pogostoma manjka
solnca in zraka. Otroci se morejo razvedriti le na cesti; krik in
vik živahne dece jenja šele pozno na večer. Amerikanec pa ljubi
majhne hišice za eno ali dve
družini, ki se vrstijo v ne¬
pregledni daljavi ob ravnih
ulicah. Ker v takih okrajih
navadno ni „salunov“ niti
prodajaln, ter je pogostoma
zabranjen celo promet z vo¬
zovi, je tam bolj mirno in
snažno. Mesta se seve silno
razširjajo, a ker skrbijo za
hitre prometne zveze, ni nič
izvanrednega, ako je stano¬
vanje oddaljeno od tovarne
20 do 30 km.

U

Winterquarters, Utah: Mlada Slovenka.

Večina Slovencev je pa zaposlenih v rudnikih in premogov¬
nikih. Ako kje začnejo delati, postavi navadno dotična kompanija
(družba) preprosta stanovanja, ki jih prepušča delavcem za primerno
odškodnino v najem. Ako je delo stalno, začnejo takoj tudi staviti
zasebne hišice. Delavci jih kupujejo z majhnim zemljiščem vred in
postanejo posestniki, kar je jako važno v slučaju kake stavke, ker
takim kompanija ne mr*e do živega. Če je dosti družin, si zidajo
cerkvico, in tako nastajajo naselbine. Ob hišici je vrt za zelišča,
drugi prostor zasadijo s sadnim drevjem. Nekatere družine imajo
tudi kako kravico in prešiče. Takim družinam seje  stara domovina
izpremenila samo v amerikansko, in če ima mož delo, jim je dobro.
V lesenih hišicah so stanovanja prav lepa. Mnogo slovenskih de¬
lavskih družin ima stanovanja, kakršnih v Evropi nima niti „gospoda",

432

posebno ako gospodinji ne manjka čuta za red in snažnost, kar vobče
velja o vseh Slovanih, kakor pripoznavajo Amerikanci sami.

Miss Garret piše n. pr. o Poljakih v Baltimoru: „The houses
are cleaner than those occupied by any other group of foreigners
among us. The halls are whitewashed . . . and the rooms are kept
wonderfully neat . . . Neighbors, businessmen, doctors, teachers ali
lay stress of the extreme neatness and cleanliness of the Polish
people — hišice so čednejše nego vseh drugih tujcev. Sobe so
snežnobele ... in stanovanja čudovito snažna. Sosedje .. . učitelji.. .
vsi. . . zatrjujejo, da so Poljaki izredno čedni . . .“ (Charities 3. de¬
cembra 1904).

Mnogi živijo sicer preprosto, „but they are the reverse of a
slatterly people — niso umazanci, „cigani“, pravi E. Balch, dasi se

mnogih ,,starih" navad zlahka
ne iznebijo. Slovenke rade iz-
obešajo perilo na razne planke,
in neki duhovnik mi je zatrje¬
val, da je na perilu najprej
spoznal slovenske družine, ker
Amerikanci nimajo take na¬
vade. Z leti pa pride napre¬
dek tudi v stanovanja, in naši
Slovani so na boljšem, nego
so bili pod enakimi pogoji ne¬
kdaj Irci in Nemci. Manj če¬
dno je tupatam med hišami.
Okoli posestev so plotovi iz desk in kolov, kakršni so ravno pri
rokah; v kak kot postavljajo še hlevček, poleti kuhinjo, golobnjak
in več sličnih ,,prizidav“, tako da ne manjka izpremembe, a lepote
tudi ni, posebno ker razne odpadke mečejo na cesto, dasi je to
prepovedano. V ,,majnah“ je premogovih odpadkov povsod le preveč,
in če so hišice v bližini tovarn, livarn ali topilnic, je vse zakajeno,
da je joj! Pa tudi v krajih, kjer bi bilo prav lahko mogoče, Slovani
navadno nimajo onih kratko pristriženih trat, ki krasijo domove
boljših irskih delavcev. Izjeme so pa povsod. Farmerji imajo veči¬
noma lepa stanovanja z opravo, kakršne nima v stari domovini
nobena kmetija.

Povprečno imajo naši rojaki v Ameriki prav čedna stano¬
vanja.  Pred hišico je prijazna lopica, kjer se navečer po trud¬
nem delu prijetno odpočijejo, — „parlor“-sprejemnica — ima pre¬
proge, naslonjače, Amerikancem tako priljubljene gugače, ob oknih
so zastori, pogostoma ročno delo skrbne hišne gospodinje ali do-

Danville, 111.: Otroška zabava.
(Družina Šebatova).

433

mače hčerke, v kotu ne manjka sv. razpela in svetih podob, na
steni so mestoma prav fine slike, fotografije staršev, sorodnikov,
tupatam podoba s slamo krite slovenske hišice, kjer je tekla zi¬
belka . . . vse čedno, snažno, okusno urejeno; poleg kuhinje in male
shrambe je še spalnica in navadno tudi kopalnica. Na zunaj majhne
hišice nudijo mnogo prostora, ker je lesena stena čisto tanka. Ni
dvoma, da lična, mnogokje električno razsvetljena stanovanja močno
vplivajo na telo in tudi na duha.

Vplivu boljših stanovanj se pridruži še važnejši vpliv hrane.
Izvzemši slučaje, da ni dobiti dela, ali da vlada huda stavka, je
hrana amerikanskega delavca dobra, redilna. Pri res težkem in na¬
pornem delu bi brez take hrane ne bilo mogoče shajati. Amerika-
nec se redi večinoma od mesa,
in ako ne nalaga preveč
kapitala v pijačo, česar pravi
Amerikanec ne dela, pride
pri njem v tednu večkrat
meso na mizo, kakor v stari
domovini morda v letu! Kre¬
pilne mesne hrane zahteva
poleg dela tudi izpremem-
bambolj izpostavljeno, pozimi
silno ostro podnebje, tako da
v Evropi nikomur ni treba
cediti slin po amerikanskem
mesu. Ker so živila zelo po¬
skočila v ceni, mora gospodinja precej varčiti, da izhaja. Koliko
izdajajo za hrano, je po krajevnih razmerah različno; slovenski far-
I  mer ji v Kranju blizu Enumclawa, Wash., ki so bili nekdaj v Alaski,
so mi pravili, da je stal tam komad  krompirja — en dolar! Kjer
je večji zaslužek, so dražja stanovanja in dražja tudi živila. Po¬
vprečno pa ni pomanjkanja, ako je le delo in ni lenobe. Amerikanci
sodijo, da se glede hrane Slovani hitro prilagodijo pravim Ameri-
kancem, kar se n. pr. o Italijanih ne more trditi, ker Lah ostane
tudi v Ameriki stari „polentar“.

A kako je glede pijače?  Po časopisih v stari domovini je
bilo večkrat čitati, da so rojaki v Ameriki silni pijanci. Kaj je na
tem resnice?

Znano je, da je pravi Amerikanec zmeren, trezen, nasprotnik
opojnih pijač. Zmernostno gibanje se je v Ameriki zelo ukoreninilo.
Zlorabe ne manjka, niti ne nespametnega pretiravanja, ker „Yankee“
rad pretirava, vobče pa mora biti amerikanska zmernost le v zgled

28

Amerika.

434

in je vse hvale vredna. Zelo bi bilo želeti, ko bi se naši rojaki v
tem oziru malo hitreje »amerikanizirali".

Amerikanci sami sodijo, da so Slovani silno žejen narod!
„The saloons are taking more of the steel workers’ money than
any of the legitimate business establishements of the mili town —
saluni požrejo več nego vsi drugi „kšefti“ . . , piše Mr. Fritch o de¬
lavcih v Pittsburgu. Banke v Mc Keesportu, Pa., so izračunile, da
vložijo salunerji po vsakem plačilnem dnevu 60  tisoč dolarjev, katere
so delavci izdali večinoma za pijačo! E. Balch piše: „The expen-
diture for drink is indoubtedly apt to be large  among slavic la-
borers . . . brezdvoinno izdajajo delavci mnogo . . .“ Jugoslovani lju¬
bijo bolj lahka vina, severni Slovani žgano pijačo (liquors). „And

ali seem to take beer like
ducks to water — vsem je
pivo, kar raci voda", pravi
ista pisateljica. Izven salunov
se mnogo popije tudi po sta¬
novanjih, posebno v hišah,
kjer je več „boarderjev'\ Pivo
ni drago in pride še ceneje,
ako jih stopi več skupaj in
si naročijo kar cel sodček.
V tem slučaju pijejo v kakem
zasebnem stanovanju. Ako
ostane samo pri pijači in ne
pijejo ravno čez mero, se to
ne more obsojati. Nravno ne¬
varni pa postanejo taki se¬
stanki, kadar se pri pijači začne še ples; tedaj prekoračijo lahko mero
pri pijačah, pogostoma pride do prepira in še hujšega. Da je žeja
res velika, o tem pričajo celi kopi praznih „kegov“ — sodčkov,,
posebno ob ponedeljkih zjutraj pred hišami „boarderjev‘‘.

Poleg „redne“ žeje pa tudi ne manjka »posebnih" povodov,
da se gasi, ker pivcu je dober vsak vzrok — quaelibet causa. V
tujini in pri težkem delu je razvedrilo vsakemu potrebno. Sicer se
naši rojaki razvedrujejo tudi brez pijače, a mnogokje se je skoraj
ni mogoče izogniti. Pri porokah povabijo vse znance, ožje tudi pri
krstih. Še več priložnosti je, kadar imajo razna društva svoje
»veselice" v prid blagajni, ali če je „fair“, veselica, v prid cerkve.
Po nekaterih škofijah so sicer pri takih veselicah opojne pijače
prepovedane, a Slovenec, ki »je rad vesel", ne more biti vesel
pri »kendiju" in »icecreamu" (ajskrimu — sladoledu), kakor

Salida, Col.: Ob ribnikih Slovenca
g. Mikliča.

Fotografiral A. J. Terbovec.

435

Yankee, in marsikdo ga pije en glažek čez mero, češ, „saj gre za
cerkev"!

Našim Slovencem na čast bodi pa povedano, da so izgredi
pri takih cerkvenih, društvenih in zasebnih veseli¬
cah le izjema.  Drugi dan ima marsikdo morda težko glavo, a
vsi grejo na delo. Želeti bi pa bilo, da bi manj izdajali za pijače,
ker največ dobička ima navadno le pivovarna ali vinski trgovec.

Tajiti se pa ne more, da bi med Slovani sploh in med Slo¬
venci posebej ne bilo tudi ostudnega pijančevanja z vsemi slabimi
nasledki. Trezen je Slovan mirna duša, „peaceable and gentle, but
when drunk they are quite the revers — pijan je ravno narobe",
pravi Balch in zadene pravo. Pobojev sicer ni, a sirovosti le preveč.
,,On does not hear of murders from motives of revenge or rivalry,
as among Italians, but among
the roughest class and in the
most neglected Slavic neigh-
borhoods brutal and some-
times bloody rows are too
common. Often they are due
to old racial or religious
feuds." (E. G. Balch pag. 367.)

Slovenci gotovo ne spa¬
dajo med „roughest class —
najsirovejše sloje", a krvavih
glav (bloody rows) tudi med
njimi ne manjka, če jih pijače
preveč razgrejejo. Kar je ne¬
koč najLJjkof Slomšek pisal o pijači, da ,,v žival človeka spre¬
obrača", to se uresničuje tudi še v Ameriki. Pri rabuki, tepežu
rabi Anglež svoje pesti, Lah bodalo, zamorec britev, Amerikanec
samokres. Slovan nima svojega narodnega orožja za boj, a „men
who are very gentle when sober, when maddened by drink will
strike with anything that comes to hand — chairs, lamps, knives
— možje, ki so trezni prave ovčice, kadar jih zdivja pijača, bijejo
z vsem, kar je pri rokah, s stoli, svetiljkami, noži“, pravi Balch, prav
kakor v starem kraju — sicut erat in principio!

Znano je, da v Ameriki silno strogo kaznujejo pijanost, izgrede
in tepeže, kar je prav in hvalevredno, ker stroga kazen je že
marsikaterega „liter-rada‘‘ spametovala. Pa tudi krivice ne manjka,
Mnogokje je samo kaka vesela družba, a redarju, ki dobi del globe,
to zadostuje, da tira vse pred sodnika. Pravijo, da je ta nevarnost

28 *

436

večja, kadar je dober zaslužek, a da je policija bolj prizanesljiva
ob času stavk, ker pač ni — dnarcev.

Želeti bi bilo, da bi Slovani in posebno še naši slovenski ro¬
jaki z vso vnemo posnemali dobre strani opravičenega zmernost-
nega gibanja med pristnimi Amerikanci. Amerikanske pijače niso
najboljše. Vina so silno draga, od amerikanskih trt še premlada;
pivo »preluknja želodec", kakor so mi zatrjevali Amerikanci sami,
ker je premlado, varjeno potom strupenih kemikalij, da se z
evropejskim ne more kosati; „whisky - žganje" je proti boljšim
žganjem v Evropi prava brlozga, najhujši fuzel, dasi ga prodajajo
v finih steklenicah in — drago. Nekatere slovenske družine delajo
jako pametno. Kupijo namreč grozdja in narejajo vino doma, Tako
imajo ceno in dobro domačo pijačo, ker dobrih kaliforniških vin
ali dragega evropejskega piva ne premore vsakdo. Kdor torej meni,

da mu brez pijače ni mogoče
shajati, naj jo rabi pametno,
naj si preskrbi zdrave pijače,
morda celo iz stare domovine,
naj se ogiblje „whiskya“ in naj
nalaga več kapitala v dobro
hrano, meso, kar je pri težkem
delu neogibno potrebno, ako
noče pred časom opešati. Ob
veselih prilikah naj se na mizo
ne postavlja preveč poličev,
ampak le ena mera!

Naši amerikanski bratje so torej »žejne duše"; temu nihče ne
more oporekati. Odločno pa se mora zanikati,  da bi bili
pijanci  v zmislu, kakor se ta beseda rabi v stari domovini, in
kakor se tupatam piše, namreč pijanci v pretežni večini. Naši Slo¬
venci pijejo mnogo, morda tudi preveč, a pijancev je med njimi
malo, primeroma vsaj ne toliko kolikor v stari domovini. Pupeži,
ki jim ni za dom, ne za ženo, ne za deco, ki poženejo vse skozi
grlo, katere mora preživljati uboga žena, so prišli že s to lastnostjo
sem. Da bi pili in zapravljali, dokler je še kaj pri hiši, to se ne
bo zgodilo, ker lahko jih zgrabi strogi amerikanski zakon, enako
tudi, ako bi se v javnosti pokazali z »opico". To je spametovalo
že mnoge, katerih bi v stari domovini pamet nikoli ne bila srečala.

Balch pravi: „With ali drinking there are few drunkards  — pijejo, a
ni mnogo pijancev." Dr. Morritt pravi o premogokopih v Coloradu: »Ali Slavs
drink . . . yet the Slav loses less time from vvork by intoxication than his British
or American brother ■— torej pijejo, a dela ne zamujajo . . .“ Drugi sodijo, da so
Angleži, Irci in Amerikanci hujši pijanci nego Slovani.

437

Amerikanski „saluni“ niso gostilne v starokrajskem pomenu. V
mnogih niti ni stolov. Pijačo moraš izpiti hitro, nato moraš takoj oditi,
ker za teboj čaka morda že drugi. „Pijancem“ torej ni mogoče po¬
sedati cele dneve po „gostilnah“ in tam popivati noč in dan. Ob ne¬
deljah je navadno vse zaprto, in določbe zoper salunerje so silno
stroge; v mnogih krajih vlada „prohibition“, rekli bi — suša, da
ne smejo točiti nobene opojne pijače. Pravi Amerikanec ima nraven
gnus do pijanca in tudi „saloon“ ali „salooner“ mu je zoperna
beseda. Gotovo je pijanost poniževalna strast in huda rana na na¬
rodnem telesu. A strast je treba ločiti od osebe, in salun od salu-
nerja. Kakor bi bilo krivično v starem kraju obsojati stan gostil¬
ničarjev, ker nekateri zlorabljajo svojo
obrt, tako tudi v Ameriki salunerjev ne
smemo vreči v en koš in jih kratko-
malo obsojati.

Dobro vemo, da so mnogi salunerji
našim rojakom v škodo, da jih izkori¬
ščajo, nravno pokvarjajo, a ravno tako
se mora tudi poudarjati, da je mnogokje
podjeten, odločen saluner opora  vsem
svojim rojakom. Poznamo naselbine, kjer
je pošten saluner največ delal in žrtvo¬
val, da so naseljenci poklicali duhovnika
in ustanovili lastno župnijo. Duhovniku
se s tem vežejo roke, da zoper zlorabo
in razvade ne more tako odločno na¬
stopiti kakor bi bilo potrebno, a taki
slučaji tudi niso redki v stari domovini.

Ljudi pa, ki prihajajo z izprijenimi nazori
že iz Evrope, ni treba izprijevati šele po amerikanskih salunerjih;
niti se ne more zahtevati od amerikanskega duhovnika, da bi iz njih,
ki so pili že v starem kraju, naenkrat naredil angele. In vendar se
od neke strani to pričakuje, ker drugače bi se ne moglo pisati, da
so „Amerikanci pijanci".

Nočem pa tajiti, da marsikdo tudi šele v Ameriki postane pi¬
janec. Krive so navadno razmere. Ne bom našteval raznih vzrokov,
ki koreninijo v družinah, tovaršijah itd. Opozorim samo na to, da
prihaja v Ameriko mnogo takih, ki doma vse leto niso imeli toliko
denarja v roki, kolikor ga imajo tu v 14 dneh! Slovenci smo bili
od nekdaj nekam bahavi. Tudi tak se čuti z denarjem kralja in se
ne zna brzdati, ne v pijači pa tudi ne v obleki, kar se rado dogaja
posebno pri ženskem spolu. Tu pomaga pač le pouk in izobrazba.

Floresta Col.: Slovenski
lovec.

438

Kdor je prišel šele včeraj, se ne sme prištevati „Amerikancem“.
O onih pa, ki so že dalje časa tu, velja lepo izpričevalo, ki ga daje
Balch vsem Slovanom, torej tudi našim Slovencem. Ona piše:
„Growing americanisation is also often a powerful force against
the old drinkind  ways; on frequently hears it said that th|e
young poeple drink less than their elders,  and though
this is not always true of the second generation, I am confident
that it will generally hold of the third — poamerikanjenje odstra¬
njuje stare  pivske razvade; pogostoma se čuje, da mladina
manj  pije ... in če se to ne zgodi pri drugem rodu, se bo gotovo
pri tretjem , .

Tujina, denar, priložnost
jih izpridi mnogo, a da bi
Amerika izprijevala naše ro¬
jake do pijancev, to more
trditi le, kdor ne pozna raz¬
mer, ali sodi krivično iz po¬
sameznih slučajev.

Ko sem skozi devet me¬
secev obiskaval razne slo¬
venske naselbine, doživel med
rojaki tudi pri čaši vina ali
piva mnogo veselih ur, pre¬
vozil Ameriko od Atlantika
do Pacifika, med stoterimi
in stoterimi našimi rojaki ni¬
sem videl pijanega niti
enega,  in med tisočerimi in tisočerimi Amerikanci naletel le na
nekaj, ki se pa niso valjali po cestah, ampak so bili po starokrajskih
vzorcih še lepo „all right“. V stari domovini pa skoro še na cesto
ne smeš stopiti, da bi ne videl žalostnih prikazni, in če se ob pra¬
znikih voziš po železnici le pol ure, naletiš kar na tucate takih, ki
so več ko veseli!

Nočem zagovarjati popivanja med rojaki v Ameriki, niti ne
res prevelike žeje in potrate pri raznih veselicah, želel bi iz srca,
da bi se Slovenci čimpreje poprijeli vseh vrlin zmernostnega ame-
rikanskega gibanja, a ravno tako se moram potegniti za čast naših
bratov in odločno zavračati trditev, da so poleg izjem v pretežni
večini pijanci.

*

¥ ¥

Kakor v vsem, se Slovenci z drugimi Slovani vred hitro prila¬
godijo Ameriki tudi glede obleke.  Amerikanec žal ne trpi na-

439

rodnih noš. Kroj obleke je isti od New Yorka do S
Tudi glede obleke bo marsikje preveč potrate, „The
expension of wants is a rapid one . . . potrebe
pravi Balch. Nič jim ni predrago, posebno za
dekleta in tudi žene, ki so prišle iz dežele in so nosile v
dasi morda svilene, je klobuk  „glory of glories —
nebesa", in ker ima Slovan naraven okus za kre
ženski lišp ni brez okusa. Drugi kraji, druge nav
in škodljive razkošnosti pa ni treba nikjer.

Frančiška.

Preostaja mi izpregovoriti še nekaj besed glede „boarder  jev",
torej hiš, kjer imajo več moških na stanovanju in na hrani. V no¬
vejših naselbinah, kamor hodijo večinoma samo moški, vzame kak
oženjen mož večje stanovanje in kakih 10 do 15 „boarderjev“, ka¬
terim preskrbuje žena hrano
in perilo proti primerni od¬
škodnini. Omenil sem že, da
žena lahko mnogokaj zasluži.

Vobče pa take razmere niso
zdrave, najmanj iz nravnega
stališča. O tozadevnih raz¬
merah med Hrvati piše dr.

T resič-Pavišič  grozne
reči, tako da v slovenski
knjigi ne morem navesti
vsega: „Boarding-house jest jedna od najljučih rana našega naroda,
kotilo svakake demoralizacije. Tu jih spava po desetak u jednoj
sobi, ko murva v osieku, bez pravog kreveta, bez plahta, bez i
traga čistoče. Ako je megju njima koja žena, nije riedak slučaj,
da ... tu su boarding-housi pravo prokletstvo ...“  Zlo je tudi med
Slovenci, a v taki meri menda ne bo, vsaj ne v toliki množini kakor
med Hrvati, ker glede nravnosti Slovenci daleč prekašajo Hrvate.
V posameznih slučajih je pa nravna nevarnost velika in nravnost
hudo oškodovana.

Da so taka prenapolnjena stanovanja škodljiva tudi iz zdrav¬
stvenega stališča, se razume samoobsebi. Na deželi se stanovanja
lažje prezračujejo, in tudi pljuča se morejo zopet očistiti v svežem
zraku, a v mestih, kjer ni zraka ne luči, je zlo veliko, posebno za
ženo in otroke. Tudi iz zgolj družinskega ozira ni dobro, da se
kdo nekako vsiljuje med družino, dasi navadno takim družinam ni
ravno za dobiček. Ravno iz tega stališča so Amerikanci zoper take

440

„boarderje“.* Družinsko življenje, ki mora biti zdravo, sveto, ker
so družine podlaga državi, se zrahlja.

Prezreti pa tudi ne smemo slučajev, v katerih stori družina
posameznikom le uslugo in dobroto, ako jih sprejme v družino. In
tako bo med Slovenci pač v pretežni večini. Prvič se težko zgodi
med našimi rojaki, da bi med 300 delavci bila ena sama ženska,
kar se prigodi med Bolgari in tudi med Hrvati, ker med Slovenci
so družine razen nekaj naselbin zdaj že v pretežni večini; drugič
se za „boarderje“ navadno sprejemajo „greenhorni“ iz žlahte ali
vsaj znanci. Za take je vsak „boarding boss“ velika dobrota, ker
bi se sami sebi prepuščeni izgubili v valovih človeškega morja.

Skupno življenje, posebno kjer so znanci
iz iste vasi, župnije ali celo žlahte, je
za nje najboljše zavetje v nevarnostih
tujine.

Torej tudi tu se mora ločiti dobro
zrno od ničvrednega peska. Ta način
življenja je pa tudi le prehoden in ne
stalen. Kjer je zaslužek stalen, in kadar
se kdo odloči, da ostane vedno, ali vsaj
za dalje časa v Ameriki, izkuša usta¬
noviti lastno družino, svoj dom, ker se
slovenskih nevest tudi v Ameriki dobi.
Čim bolj se množijo družine, tem bolj
ponehava življenje v ,,boarding“ hišah,
in to je le v dobrobit našega naroda.

V Ameriki teži vse življenje v
družine, prav nasprotno od starega
kraja, kjer je središče — gostilna.
Družine si morajo torej poskrbeti krat¬
kega časa doma. Najboljše razvedrilo je godba. Slovenec ni godec,
kakor Čeh ali Slovak, pač pa pevec. Pa tudi v boljših slovenskih
družinah ne manjka pianina,  ali kakega drugega godala, in če
je tudi le kaka harmonika (,,ciga-miga“), ali oni ,,štrument“, kate¬
remu pravi Nemec prav značilno „f o c h obel"  (orglice). V novejših
časih se je udomačila slovanska tamburica za skupna razvedrila.

Razume se, da boljše slovenske družine, katerih nikakor ne
manjka, žive prav kakor druge pristno amerikanske. Balch celo
pristavlja: ,,The only distinctiv characteristic that I note is a

V Indianopolisu, Ind., je mestna uprava 1. 1911 izdala celo slovenski razglas
na družine, v katerem prepoveduje, da bi bili v kakem stanovanju več ko 2 do 3
boarderji.

James City, Pa.:
Domača zabava.

441

greater simplicity, a warmth and quiet  intensity of fa¬
rni^ 1 i f e , a marked love of mušic and often of intelectual pursuits,
and what seems to an American eye a rather uncritical aesthetic
sense — razloček je ta, da živijo slovanske družine bolj preprosto,
da se bolj držijo družinskega življenja, ljubijo godbo, se zanimajo
za duševno življenje in imajo prirojen zmisel za vse lepo . . .“ To
je gotovo častno izpričevalo slovanskemu in slovenskemu družbin-
skemu življenju v Ameriki.

3, Duševni napredek.

Organizacija, Politika,

nogokrat Slovanom očitajo, da jim
manjka potrebnih zmožnosti za trajno,
uspešno državno življenje. Tu ni me¬
sta, da bi razmotrivali, ali je to
očitanje opravičeno, ali ne. Ako
se je razdrla mnogokatera državna
tvorba med Slovani, je to pripisovati
bolj zgodovinsko znani slovanski ne-
edinosti in razmeram, kakor pomanj¬
kanju zmožnosti in zmisla za skup¬
nost. Ravno med Slovani so obsta¬
jale in so mestoma še znane župe,
ki so države v malem; krepko pro-
cvitujoče naše zadružništvo novejše
dobe je tudi dokaz, da Slovan raz¬
ume „ vladanje", skupno delo, da ima
zmisel in zmožnosti za državno življenje. Država je organizacija,
in Slovan ima organizacijo. V organiziranju se slika duševno delo,
duševni napredek.

Kako se javlja organizacija med Slovani in Slovenci v Ame¬
riki ? Amerika je bila Slovanom tudi glede organizacije „nova“
dežela.

Iz stare domovine so prinašali prav malo kaj seboj, nobenih
izkušenj, nič sličnega. Ako kljub temu niso zaostajali, je to dokaz
njih zmožnosti. Dandanes ne zaostajajo prav nič za drugimi narodi
in v novih razmerah razvijajo svoje duševne moči v popolni meri.
Številke ne dokazujejo vsega, a so nekako merilo. Približno

40.000 Čehov v New Yorku ima nad 100 raznih društev. Med slo¬
venskimi Amerikanci ravno ni mnogo takozvane »inteligence“; ve¬
činoma so naši rojaki delavci in mali posestniki. -A glede prave
inteligence ti delavski sloji daleč prekašajo svoje- sovrstnike v
starem kraju; saj imajo amerikanski Slovenci največji slovenski
dnevnik! Razna izobraževalna, zabavna in podporna društva pri¬
čajo o živahnem duševnem delovanju.

Večinoma sloni organizacija na narodni ali na narodno-
verski  podlagi. Večja društva imajo svoj glavni sedež in po raznih
krajih krajna zastopstva. Njih namen je večinoma medsebojna pod¬
pora, nekako prostovoljno zavarovanje za slučaj nezgode, bolezni
ali smrti; s tem pa so spojeni še drugi nameni, posebno zbujenje
narodno-verske ali zgolj narodne zavesti. Nihče ne more oporekati,
ako trdim, da je med ravnokar došlimi naseljenci prav malo narodno

probujenih, ker mnogi hočejo biti le
»Kranjci", ne pa Slovenci, ali kvečjemu
»Avstrijaki". Izkušnja tudi uči, da se
sloji, ki se borijo za vsakdanji kruh,
le težko pridobijo za višje, vzorne
smotre. Tembolj moramo torej obču¬
dovati, da so razna društva zbudila
toliko skupno-narodne zavesti. Ne bom
se motil, če sodim, da so mnogi šele
v Ameriki prišli do zavesti, da so
Slovenci. Razlog temu je seve iskati
tudi v tujini  sami. Doma so mno¬
gokrat nasprotstva med raznimi vasmi, okraji, deželami, med de¬
lavci in posestniki. Kdor pride v Ameriko, najde na tisoče ljudi,
ki jih ne razume, čuti se osamljenega in nehote se ozre po onih,
ki govorijo isti jezik; zbuja se mu narodna zavest. To velja po¬
sebno o Slovencih.

Med Slovaki, Čehi in Poljaki je mnogo takih, ki so prišli v
Ameriko ravno zaradi -narodnosti, ker so se hoteli umakniti pre¬
ganjanju; v Ameriki so našli zavetišče, odkoder so potem neovirano
nadaljevali boj za svoje brate v Evropi, in sicer duševnp in gmotno.
Duševno-narodno središče Slovakov je brezdvomno v Ameriki. Poleg
materinega jezika, skupnih političnih stremljenj in medsebojne pod¬
pore veže različne skupine naseljencev tudi še gospodarska
potreba,  skupno stanovsko okrepljenje delavstva v premogov¬
nikih, livarnah, kjer so zaposleni večinoma Slovani.

Organizacija med Slovani je velikanska tako po številu društev
kakor po broju udov.

Novijorški Slovenci obhajajo
»domači praznik".

443

Glavna češka društva imajo nad 70.000 udov, slovaška celo
120.000. Prvo slovansko društvo so ustanovili Čehi v St. Louisu, Mo.,
1. 1854 (Č. S. P. S.). Zdaj šteje 23.000 udov in ima 216 krajnih dru¬
štev; ob enem pa je glavna opora prostomiselcev. Protiverska,
oziroma protikatoliška stremljenja pri drugih Slovanih niso našla
ugodnih tal. „Lože“ so organizirane po zgledu prostozidarjev in pri
zborih posnemajo tudi njih včasih prav smešne „obrede“.

Dr. Tresič-Pavičič je na svojem popotovanju obiskal slovaško ložo v San
Frančišku, Cal., in piše: „Kad me najaviše v „slovinskim“ društvu, valjalo je kucati
tri puta na vrata, ko u nekim črkovnim ceremonijam velike sedmice. Izigjoše
bradati starci sa žutim štolama preko ramena,
koji me primiše, pa opeta kucaj na vrata. Kad
se otvoriše, te ugjoh unutra, nagjoh mir, ko
megju rimskim senatoroma, koji sjediše na foru,
kao mrtvi, kada ugjoše Galli. Predsjednik, u
nekakvom sacrdotalnom ruhu, sjedi čelo dvo¬
rane, a s druge strane prama njemu potpred-
sjednik. Na sredini je stol pokriven zastavom,
koju, kad se ugje, valja dotaknuti rukom i po¬
ljubiti, zatim se valja nakloniti predsjedniku,
pak podpredsjedniku . . . Ovo spomenuh da
se vidi, kako so u tom društvu, kao i u mno¬
gim drugima, pozajmili mnogo ceremonija iz
masonskih loža...“*

Taka društva in lože morajo udom na¬
domeščati cerkve,  kar kaže, da mora člo¬
vek, kadar zavrže svojega Boga, imeti, vsaj
kakega malika.  Nekaj lož ima društvene
dome, prav lične stavbe. V njih so prostori
za telovadbo, čitalnice, shodnice, majhna gle¬
dališča, in predvsem — pivnice, „full of the
smeli of beer and smoke, but entirely respec- Filozof Mr. J. Plaznik,

table, and frequented by family parties —

polne pivnega in tobačnega vzduha, a vendar precej čedne, kamor zahajajo z dru
žinami", pravi E. Balch.

Razna pevska  društva se ustanavljajo in zopet izginjajo.'
Le poljska „Singer Albance“ šteje okrog 1000 pevcev, in ji je ob¬
stanek zagotovljen.

Med telovadnimi  društvi so najmočnejša organizacija „So-
koli“, pred vsem češki. Kakor v Evropi cika tudi v Ameriki njih
stremljenje močno na protiversko stran, dasi to ni namen teh
društev, in jih gotovi elementi le zlorabljajo.

Za večje gledališke  predstave najmejo razna gledališča;
majhne predstave vprizarja skoraj vsako društvo.

„Preko Atlantika do Pacifika" str. 218.

444

Poljaki, po številu najmočnejši, imajo tudi največje društvo
„Polish National Alliance",  ki šteje okrog 60.000 udov in ima
nad 800 krajnih organizacij. Društvo ima več »domov 11 , telovadnic,
odsekov za izobrazbo, godbo in razne podpore. L. 1910 je društvo
v Washingtonu postavilo krasna spomenika poljskim junakom Ko-
sciuszku in Pulaskyju. Hrvaška »Narodna  Z a j e dni  c a“ ima menda
22.000 udov in hoče baje ustanoviti v Ameriki narodno vseučilišče.
Več močnih podpornih društev je ustanovljenih na narodno-verski
podlagi.

So. Omaha, Neb.: Društvo sv. Cirila in Metoda K. S. K. J.

Slovenci so dozdaj organizirani le v Jednotah, o katerih raz¬
pravljamo še posebej. V teku 1, 1912 so sprožili po slovenskih
časopisih misel, da bi ustanovili v prospeh amerikanskega slovenstva
»Vseslovensko Zvez  o", ki naj bi združevala vse Slovence brez
razlike. V gospodarskem oziru naj bi »Zveza 11  dajala navodila pri
naseljevanju, posredovala pri delu, službah, nalaganju denarja, da
obvaruje rojake raznih pijavk, dalje pri nesrečah, da bi skušala pri¬
siliti družbe za večje odškodnine in varovala ponesrečence pred
odvetniki-oderuhi, nastopala naj bi kot zastopnica Slovencev skupno
z drugimi narodi pri stavkah, v politiki in stanovskih vprašanjih;
izkušala naj bi tudi zediniti razne podporne Jednote, ki si med seboj

445

nasprotujejo. Med kulturna vprašanja „Zveze“ bi spadala v prvi vrsti
misel, ki se je sprožila tudi v tem letu, namreč o sirotišnici
oziroma zavetnici  za onemogle rojake.

Kakor rečeno, so to šele načrti. Ali bodo naši rojaki mogli
najti skupno podlago za tako organizacijo, bo pokazala šele pr.-
hodnjost.

Od več strani se je (udi delalo na to, da bi se z dru žil a
slovenska pevska društva,  a dozdaj se dobra misel še ni
uresničila.

Znamenje duševnega napredka
je predvsem časnikarstvo.  Ka¬
kovost amerikanskega, torej tudi
amerikansko-slovanskega časnikar¬
stva se ne sme devati na preveč
gosto rešeto, ker Amerika je tudi
v tem oziru šele na potu razvitka.

Slovani še niso prišli do političnega
vpliva, in glede duševnih, umetniških
proizvodov velja pri njih pred vsem,

„primum vivere, dein philosophari
— najprej je kruh, potem pride šele
umetnost". Časniki služijo le dnev¬
nim potrebam. Časnikarstvo se je
zelo razvilo in prekaša v obsegu in
po številu čitateljev ono v stari do¬
movini, n. pr. pri Slovakih absolutno
in pri drugih slovanskih narodih v
primeri s prebivalstvom.

Organizacija: »American Association of Foreigen
Language Newspapers“  navaja za 1.1912 sledeče številke
slovanskih časnikov, ki so udje te organizacije: Slovenci  imajo
11 listov, med njimi 1 dnevnik; Čehi  41 listov, 8 dnevnikov; Po¬
ljaki  55 listov, 9 dnevnikov; Hrvati  9 listov, 2 dnevnika, in
Slovaki  12 listov, 2 dnevnika. (The American Leader št. 4 1. 1912.)
V resnici je pa še veliko več listov, med temi tudi nekaj leposlovnih,
a niso udje imenovane organizacije.

Glavni slovenski* časniki so ti-le:

Mr. I.. Pirc, urednik lista
»Clevelandska Amerika 11 .

* Daši sem se večkrat obrnil na uredništva vseh listov za kake podatke,
mi ni bilo mogoče dobiti več zgodovinskih pojasnil; zato morem našteti časopise
le po naslovih.

446

„Amerik.anski Slovenec". Joliet 111. Tednik.

To je najstarejši slovenski list v novi domovini. Ustanovil ga
je 1. 1891 naš rojak Anton Murnik v Chicagu, 111. Odtod se je preselil
v Tower, Minn., kjer ga je več let izdajal in urejeval Rt. Rev. Mons.
J. Buh. Kasneje se je preselil v lastno tiskarno v Joliet, 111., kjer
mu je bil dolgoleten urednik pokojni Rev. F. Šušteršič. List je gla¬
silo K. S. K. J.

„Ave Maria!"  Rockland Lake, N. Y. Nabožen mesečnik. Gla¬
silo Rafaelove družbe. Izdajajo ga slovenski frančiškani. Izhajati je
pričel 1. februarja 1909. List je ustanovil Rev. Kazimir Zakrajšek
O. F. M. Prvi in drugi letnik sta bila izdana pod vodstvom Rafaelove
družbe, s tretjim letnikom so ga prevzeli frančiškani. Četrti letnik
je začel izhajati na 16 straneh; list se je zelo razširil.

..Clevelandska Amerika".  Cleveland, O. Izhaja dvakrat
na teden in je glasilo 32 slovenskih društev.

„E din o st".  Pittsburg, Pa. Tednik.

„Glas Naroda".  New York, N. Y. Dnevnik. Prva številka je
izšla dne 23. septembra 1893. List je bil izprva tednik; za španske
vojske je začel izhajati dvakrat, nekoliko pozneje trikrat na teden.
Od 1. 1906 je dnevnik. Izdaja ga tvrdka Frank Sakser in je glasilo
J. S. K. J., društva sv. Barbare in S. D. P. Z.

..Glasilo".  Chicago, 111. Tednik. Glasilo S. N. P. J.

..Glasnik".  Calumet, Mich. Tednik.

„Glas Svobode".  Chicago, 111. Tednik.

..Narodni Vestnik".  Duluth, Minn. Tednik.

»Proletarec".  Chicago, 111. Tednik.

»Slovenski Gospodar".  Chicago, 111. Gospodarski list;
izdaja ga. F. Kerže.

»Slovenski Narod".  Pueblo, Col. Tednik. Glasilo Zapadne
Zveze.

Ako pomislimo, da je ,,Glas Naroda" največji slovenski dnevnik,
ki ima 9000 naročnikov, in ima 100.000 Slovencev poleg tega še celo
vrsto dobro vzpevajočih tednikov, je to za duševni napredek ame-
rikanskih Slovencev le častno spričevalo.

Smer časnikov je različna. Glavna reč so novice.  Mnogi
časniki služijo namenom raznih društev, so njih glasila, njih agi¬
tatorji. Društvena smer narekava tudi smer časniku, ki je torej
pisan v verskem, golo narodnem ali v svobodomiselnem duhu. Poleg
\ dnevnih novic in amerikanske politike prinašajo vsi slovanski časo¬
pisi svojim bravcem leka za njih domotožna srca, torej novice
iz »starega" kraja.  Tupatam razmotrivajo samostalno tudi po¬
litična vprašanja stare domovine na prav spreten način, da preka-

447

šajo starokrajske časnike in celo vodilne amerikanske časnike. Veči¬
noma pa novice samo naštevajo, kakor dohajajo po brzojavih ali
po došlih časnikih.

*

Najmočnejša stran duševnega napredka se kaže na versko-
cerkvenem  polju, kakor je razvidno iz prejšnjega oddelka. Ozrimo
se še na podporna društva.  Takim društvom so nadejali ime
Jedjiote. Skupno  vsem Jednotam je podpora udov, ki je tem
bolj sigurna, čim večja je Jednota in na čim trdnejši podlagi sloni.
Ali bodo vse Jednote mogle ustreči svojim dolžnostim, je vpra-

Tower, Minn.: Prvi glavni odbor K. S. K. J. 1. 1893.

šanje, ki ne spada sem, a vsak, ki pristopa kot ud kaki Jednoti,
naj si jo dobro pogleda, da ne bo nosil svojih centov
v vodo.

A\

)

Nasvetovali smo pa že Slovencem in to ponovno ponavljamo :  pristopite
dobri Jednoti, da ne ostanete osamljeni in zapuščeni, kadar
pride ura nesreče ali smrti.  Za varnost delavcev v Ameriki ni posebno
dobro poskrbljeno, večinoma pa imajo ravno slovenski delavci jako nevarno delo.
Nesreča ne miruje nikoli, še manj smrt. Kako dobra je torej ob uri nesreče
zavest, da bo društvo vsaj nekoliko pomagalo prenašati težki križ, ali v slučaju
smrti tolažilo zaostale in jih s smrtno podporo podprlo. Največ kletve med rojaki
je tedaj, ako n. pr. kdo umrje, ki ni bil pri nobenem društvu, dasi bi bil lahko.
Treba je pobirati za pogrebne stroške, ki v Ameriki niso majhni; in vendar bi
si bil pokojnik lahko sam vse preskrbel, ko bi bil pristopil društvu.

448

Dozdaj kolikortoliko še vsaka Jednota ustreže svojim udom
glede bolniške podpore in dosmrtnine, ker so udje primeroma še
mladi, in odhajajo mnogi v staro domovino. Sčasoma pa bo neka¬
terim Jednotam začela huda presti, ako se ne postavijo na trgo¬
vinsko solidnejša tla, ker vplačila niso v nikaki zdravi primeri z
dolžnostmi in bremeni Jednote. Zato še enkrat: pristopi gotovo
k društvu, a oglej si ga tudi dobro!

Med Jednotami je pa tudi razlika v smeri,  ki jo poleg pod¬
pore udov zasledujejo.

Glavni urad Jugoslovanske Katoliške Jednote v mestu Ely, Minn.

Nekaj Jednot je namreč na verski  podlagi, t. j. poleg pod¬
pore, ki je sama na sebi že izraz krščanskega usmiljenja, napeljujejo
ude tudi še k verskemu življenju, kar je za človeka na tujem veli¬
kega pomena. Ta so resnično katoliška društva. Rev. F. S. Šušter¬
šič  piše o njih: ..Katoliška društva utrjujejo in oživljajo v svojih
članih sv. vero s tem, da zahtevajo od njih natančno izpolnjevanje
verskih dolžnosti in čednostno krščansko življenje. Člani se shajajo
po enkrat ali večkrat na mesec k sejam, kjer se posvetujejo o vsem,
kar je v njihov telesni in dušni blagor. Večkrat med letom pristo¬
pajo skupno k sv. obhajilu s svojimi znaki, v uniformah in z zasta¬
vami se udeležujejo cerkvenih slovesnosti, javnih obhodov, procesij

449

in tako drug drugega k dobremu spodbujajo in očitno spoznavajo
svojo vero. Marsikak mladenič ali mož bi bil zašel zlasti v velikih
mestih, kjer je toliko slabih zgledov, na napačno pot, da ga ni
rešilo katoliško društvo. Marsikdo nima med tujim svetom nikogar,
da bi ga poučil, posvaril, mu dal dober svet; takemu je katoliško
društvo oče in mati in varih. Mora biti praktičen katoličan, t. j.
tak, ki po svoji veri živi, da ga sprejmejo v katoliško društvo; če
pa potem, ko je bil sprejet, zanemarja verske dolžnosti ali daja
pohujšanje, ga izključijo iz društva."

Sandy Point, zabavišče blizu mesta Ely, Minn.

Tako bi moralo biti skozinskozi in je še večinoma, dasi se
,,verska podlaga"  precej maja in „katoliški duh"  močno
gineva, ker je mnogim udom glavno 1 e podpora.

Nekaj Jednot je na zunaj brezbarvnih,  seve le na zunaj,
ker s svojo brezbarvnostjo pospešujejo le versko mlačnost. Vendar jih
pa zaradi tega ne obsojamo, kakor jih tudi ne priporočamo, ko
imamo boljših. Tudi velike amerikanske zavarovalnice so brezbarvne.
Dejanske razmere pri naših rojakih zahtevajo, da se vsak oklene
Jednote, ki ga podpre tudi v verskem oziru. Nevarna pa so društva,
ki so na svobodomiselni  podlagi. V zadnjem času nekatera
precej močno bijejo na svoje svobodomiselne prsi. Kaj ti pomaga
podpora, če nimaš vere, ko te v križih in nesrečah edina podpora

29

Amerika.

450

ne more tolažiti, in še celo ne pomagati, kadar bo treba presto¬
piti prag večnosti in iti pred sodnika!

Sedanje stanje glavnih slovenskih Jednot je sledeče:

Kranjska Slovenska Katoliška Jednota  (K. S. K. J.)
je bila ustanovljena dne 2. aprila 1894 v Jolietu in inkorporirana
v državi Illinois dne 12. januarja 1898. Po poročilu z dne 14. ju¬
lija 1911 je imela 120 podrejenih društev in 11.502 člana. V teku
18 let je izplačala podpor okrog 700.000 dolarjev; premoženja je
izkazala 191.003 dolarje 66 centov.

Jugoslovanska Katoliška Jednota  (J. S. K. J.) se je
izcimila iz društev sv. Cirila in Metoda in presv. Srca Jezusovega
v mestu Ely, Minn., kjer so jo ustanovili dne 18. julija 1898 I. Habjan,
I. Govže, J. Stepan, Š. Banovec, J. Agnič, I. Globokar, I. Pakiž,
M. Kapš, M. Agnič, I. Prešern in I. Prijatelj, ter jo inkorporirali
24, januarja 1901. Od 1. januarja 1911 je po prizadevanju njenega
glavnega tajnika, g. L. Brožiča, na novi financielno-tehnični podlagi.
Jednota šteje 93 društev in ima okrog 8000 članov. Podpor je iz¬
plačala nad 700.000 dolarjev, premoženja (koncem 1. 1911) pa ima
nad 50.000 dolarjev.

Podporno društvo sv. Barbare.  To društvo je bilo
ustanovljeno 1. 1900 v mestu Forest City, Pa,, in inkorporirano
dne 31. januarja 1902 v Pennsylvaniji. Društvo šteje 62 podružnic
in okrog 6000 članov.

Slovanska Delavska Podporna Zveza  (S. D. P. Z.)
sloni na svobodomiselni podlagi. Ustanovili so jo dne 16. avgusta 1908
v kraju East Conemaugh, Pa., in inkorporirali dne 22. aprila 1909.
Do 10. julija 1911 je imela ta Zveza 36.798 dolarjev dohodkov in 33.349
stroškov; zdaj šteje okrog 60 društev in 2000 članov.

Slovenska Narodna Podporna Jednota  (S. N. P. J.)
je bila na svobodomiselni podlagi ustanovljena v Chicagu, 111., dne

4. aprila 1904 in inkorporirana dne 17. junija 1907. Koncem aprila 1914
je bilo v tej organizaciji 156 društev in 7094 članov. Podpor je
izplačala 270.296 dolarjev; ob koncu leta 1911 je bilo v blagajni
43.324 dolarjev. Jednota ima lastno ,,Glasilo", ki izhaja vsak teden.

Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza  (S. S.
P. Z.) ima svoj sedež tudi v Chicagu, 111., kjer so jo ustanovili 1. 1908
in inkorporirali I. 1909. Koncem 1.1911 je imela 79 podrejenih društev
in okrog 2000 članov; v blagajni je bilo 9.956 dolarjev.

Slovenska Zapadna Zveza  (S. Z, Z.), ustanovljena dne

5. julija 1908 v Denverju, Col,, se lepo razvija pri rojakih na za-
padu. Dne 30. junija 1912 je štela 725 članov. Njeno glasilo je „Slo-
venski Narod" v Pueblu, Col.

451

Poleg teh najmočnejših organizacij za medsebojno podporo je
pa še več manjših, kakor Slovenska Hrvatska Zveza  v
Calumetu, Mich., Avstrijsko Slovensko Podporno Društvo
v kraju Frontenac, Kans,, Slovensko Delavsko Podporno
in Penzijsko Društvo  v kraju Madison, Pa., ,,Edinost" v mestu
La Šale, 111., ,,Danica" v Chicagu, 111., „Sloga“ v mestu Milwaukee,
Wisc., in še več manjših samostojnih podpornih društev. Mnogo
Slovencev je tudi v „Hrvatski Zajednici".

*

♦

V visoki amerikanski politiki  Slovani dozdaj niso
prišli do one veljave, katera jim gre po njih ogromnem številu. Do
novejše dobe so se premalo
brigali, da bi postali ameri¬
kanski državljani, saj je šte¬
vilo onih, ki gredo le za
gotov čas v Ameriko po
boljšem zaslužku, ogromno.

Zdaj onim, ki se hočejo res
naseliti, od vseh strani pri¬
govarjajo, naj si preskrbijo
državljanstvo, kar je edino
pametno, ako nočejo ostati
večni ,,foreigners — tujci".

Nekatere ,,Jednote" zahte¬
vajo od svojih udov, da mo- Bridgeport, O.: Društvo sv. Barbare št. 23
rajo v teku pet let postati K. S. K. J.

državljani. Mnogim se je po¬
litika v stari domovini prignusila, a amerikanska tudi ni ravno
vzorna; saj je pač zlasti v Ameriki „dolar sveta vladar" in poli¬
tičnih štreberjev nikjer ne manjka. Napačno pa bi bilo, ko bi naši
mejaki pustili politiko ob strani. Unija, kot prava demokratična
država, daja vsakemu državljanu važno in odločilno besedo v vsem
javnem življenju in ,,ljudska samovlada" glasom ustave tam ni prazna
beseda. Čehi in Poljaki imajo precej vpliva tudi že v višji politiki.
Menda je poslanec Sabath iz države Illinois Čeh. Glede politične
barve se nagiblja večina Slovanov k republikanski stranki, dasi ne
manjka gorečih zagovornikov demokratičnih načel, posebno v no¬
vejši dobi, ko se republikancem predbaciva, da ščitijo „trustaše“,
veliki kapital, in so s svojo politiko zakrivili hudo draginjo.

Do veliko večjega vpliva bi Slovani lahko prišli v mali, krajni
•politiki. Tudi v tem oziru ne manjka prizadevanj, in se snujejo razna
\ 29*

452

politična društva. Slovenci so že večkrat pokazali svojo politično
zmožnost, n, pr. v naselbini Forest City, Pa., kjer imajo nekaj slo¬
venskih aldermanov — mestnih svetovalcev. V Aurori, Minn., je Slo¬
venec John Gerič načelnik šolskega sveta; vodil je zidavo velike
javne šole. Tudi v Pueblu, Colo., so bili Slovenci že v mestnem
zastopstvu; enako v Jolietu, 111,, v mestu Ely, Minn,, itd. Manjka
jim pa predvsem politične izobrazbe,  da bi politiko razumeli in
videli, koliko je od političnega delovanja odvisno, drugič ni potrebne
edinosti,  ker naša stara slovanska rakrana se je žal prenesla
tudi v Ameriko, in tretjič nimajo trdne organizacije,  brez ka¬
tere se nikjer ne pride do uspehov, najmanj v Ameriki. Ker naši
rojaki v Ameriki zelo radi čitajo, postanejo ob ugodnih razmerah
jako inteligentni; v sejah raznih društev se naučijo, kako je treba
pred javnostjo nastopati in debatirati. Tako bi v večjih nasel¬
binah lahko prišli do večjega vpliva in odločilne politične veljave.
Razni politični „bossi“ se povsod oglašajo, in ako se Slovenci
ne prizadevajo, da prevzamejo ta mesta sami, jim bodo ostali za
vedno podložni. S politično zavestjo raste tudi narodna samostojnost
in narodni ponos. Ponižnost in nebrižnost v politiki nikjer nista na
mestu, najmanj v Ameriki, kjer ni „višjih“, temveč so višji ljudje
sami, ako iz politične malomarnosti ne pripuščajo tega mesta pro¬
stovoljno drugim.

Torej velja tudi v tem oziru: Slovenec priskrbi si

državljanske pravice in brigaj se za politiko vsaj
v svoji naselbini!

Med ledom ob Alaski.

453

4. Amerikanizacija.

Z bridkostjo so srce mi napolnile
skeleče misli, Prešeren.

lovniško nekako grda je beseda, ki sem
jo postavil na čelo temu oddelku. Ali
ne bo morda prav malo prijeten tudi
oddelek sam? Kdor živi na nemški
meji, pozna besedo »germanizacija 11 , in
če ni sam zastrupljen od ostudnega
nemškutarstva, temveč si je ohranil
čisto, narodno čuteče srce, ga strese,
ako se spomni, kakšno gorje izvira iz
te besede. Ali se tudi v Ameriki enako
godi našim rojakom, ker pišemo o
»amerikanizaciji 11 ? Ali so morda tudi
med njimi taki ljudje, ki niso ne piš
ne miš, torej recimo »amerikutarji 11  ?
Morda ima tudi Amerika »nove zve¬
rine 11 , ki jih Bog ni ustvaril, torej »ame-
rikanisch gesinnte Slovenen 11 , kakor
ima stara domovina »deutsch gesinnte Slovenen 11 ? Tako namreč
radi pišejo nemški listi.

Razprava naj da odgovor. ,,Amerikanizacija 11  obstaja, in marsi¬
katera poteza tega procesa neprijetno dirne srce gorečega rodo¬
ljuba, vendar pa lahko rečemo, da se ostudni naši »germanizaciji 11
ne more primerjati.

Drugače morda »srečna 11  Unija ima tudi svoja narodnostna
vprašanja. Zaradi zamorcev se je zasadil oster klin med sever in
jug; prišlo je do krvave vojske in vendar vprašanje še ni rešeno.
Temu temnemu oblaku pa so se na političnem obzorju pridružili še
drugi, posebno ko so se na amerikanskih tleh prikazali Lahi in so
začele prihajati neštevilne slovanske trume. Kakor je v Egiptu
nekoč farao vztrepetal pred Izraelci, ko je videl njih trume, tako
v Ameriki ne manjka mož, ki se ob trdem koraku slovanskih in
laških naseljencev bojijo za »svojo 11  Ameriko in priporočajo moha¬
medanski recept: »Izlam ali meč ! 11  Poleglo se narodnostno vpra¬
šanje ne bo tako naglo.

Kako se torej vrši »amerikanizacija 11 ? Daši nerad, moram ra¬
biti zopet tujo besedo. Pravim, narodi, ki prihajajo v Ameriko,
se preustrojijo večinoma brez vsake sile v Amerikance potom

454

„asimilacije“. Kaj to pomenja, bo jasno iz sledečih izvajanj, ker iz¬
razi „se prelevijo, prilagodijo" Amerikancem, ne povejo vsega.

Pretečeno stoletje je zbudilo ljudstva k narodnemu življenju.
Tudi Slovencem je prineslo preporod. Narodi so se začeli otre¬
sati tujih spon, pričeli so se boji za samostojnost, za narodne pra¬
vice, za rabo lastnega jezika. Probujenje je razvezalo silne moči, po
žilah človeštva se je začela pretakati sveža kri, odprli so se dolgo

skriti zakladi človeških du¬
ševnih sil. Nova slovstva so
začela cveteti, narodno na¬
vdušenje je privedlo do kras¬
nih junaških činov.

Pričel se je pa tudi boj.
Med narodi so se odprli pre¬
padi, ki jih je prej premosto-
valo kozmopolitično naziranje
18 . stoletja, švigati so začeli
plameni sovraštva in narod¬
nega nasilstva. Slovence so
stiskali Nemci in Lahi, Po¬
ljake davili Prusi, Slovake
mučili Ogri. Žalostno je gle¬
dati, če umira materina be¬
seda in se v tla teptajo na¬
rodne pravice. Slovan ima
srce in silno ga boli ponižanje
sladke domovine. Trumoma
zapuščajo Poljaki, Čehi, Slo¬
vaki domovino in iščejo nove

Izbruh vročega vrelca v Yellowstone onkraj morja. Tok narašča.

Parku. Pridružujejo se jim tudi čete

takih, ki ne trpijo od narod¬
nostnih bojev; med temi je večina Slovencev, ker izseljenci priha¬
jajo iz Dolenjskega, torej iz narodno najmanj ogroženih krajev.

Ali pa morda niso prišli novi došleci v ,,svobodno" Ameriko
z dežja pod kap? Ali jih ne oropajo tu materinščine in jim vsilju¬
jejo zanjo nov jezik — angleščino? Da razumemo ravnanje „Ame-
rikancev" proti novo došlim in končno ,,amerikaniziranje“; si mo¬
ramo najprej natančneje ogledati „Amerikance“ same.

Umevno je, da se v Ameriki o kakem „amerikanskem narodu" ne more
govoriti, pač pa o „Amerikancih", ki pa kažejo veliko razliko, ako jih razmotri-
vamo iz različnih evropejskih stališč.

455

Anglež meni, da je Unija samo neka nova Angleška, kjer stanujejo potomci
angleških 'naseljencev in nekaj drugih došlecev. Francozi, Nemci, Lahi, Slovani
so videli, ali vidijo še, da gredo trume in trume njihovih rojakov čez morje; od
njih dobivajo pisma, časopise, tiskane v domačem jeziku, in vsak narod meni, da
so njegovi rojaki tam v ospredju. Kolikokrat se n. pr. Nemci bahajo, da se po
Ameriki lahko potuje brez angleščine le v „blaženi“ nemščini. Jaz pa sem bil že
nad mesec dni v Ameriki in prišel sem v bližino Št. Pavla, Minn., preden sem v
javnosti čul prvo  nemško besedo! In tako se godi tudi drugim potnikom.

„Amerikanci" so velika mešanica. L. 1910 je bilo od vsega prebivalstva
Zedinjenih držav 11'1 °/o Indijancev, Mongolcev in zamorcev, 14 - 5% takih, ki niso
bili tam rojeni (med belokožci samo), 20'6%, ki so imeli na tujem rojene starše
in le 53'8°/o takih, ki so imeli „amerikanske“ starše; pa še v teh se pretaka le
deloma pristna angleška kri. Od onih 29 milijonov, ki so prišli v Unijo od 1. 1820 do
1911, je le manjši del Angležev. Kljub temu pa je bilapodlaga  vedno angleška
in je še dandanes,  dasi se je Uniji priklopilo z Florido mnogo Špancev, z
Louisiano mnogo Francozov, s Californijo mnogo Mehikancev in je prišlo na
milijone drugih narodov. Angleške kolonije so se zedinile in sklenile ljudovlado.
Možje, ki so bodrili in vodili narod v bojih, so bili večinoma Angleži ali so vsaj
govorili angleški. V vojskah, pri naseljevanju na West, v slovstvu, politiki, umet¬
nosti, torej povsod v javnosti je prevladovala angleščina. Angleški jezik se govori
od New Yorka do San Frančiška, od New Orleansa do severnih ledenikov in sicer
enotno, brez narečij, slovniško pravilneje nego na Angleškem samem. Pa kljub
temu, da je bila že od začetka angleščina na prvem mestu in obvladuje dandanes
vso amerikansko javnost, drugih narodov, ki so prihajali v Unijo, niso kratkomalo
pohodili ne glede materinega jezika, niti glede njih narodnih posebnosti. Vsi so
se med seboj nekako zmešali, amalganizirali, da je postalo novo ljudstvo, ki ni
več angleško, ampak nekaj različnega, nekaj posebnega, novega, namreč —
amerikansko ljudstvo.  Jezik ni več govorica, kakor jo rabijo v Angliji.
Zunanjost, naravno vedenje, telesni izraz in še bolj duševno mišljenje in naziranje
ni samo različno od Angležev, temveč označuje poseben rod, izrazito narodnost,
dasi ni posebnega amerikanskega plemena. „Amerikanci" tvorijo nekaj skupnega,
dasi so nastali iz povsem različnih plemen. V skupnost jih ne veže samo lju*
bežen do nove domovine,  temveč še bolj pojem o njenem poklicu —\
prostost, prosveta, prospeh  — liberty, enlightenment, prosperity — kar
je bilo od nekdaj zapisano na praporju, ki je Ameriko dvigal.

A tu začnejo „stari'‘ Amerikanci gubančiti čelo! Amerikanski mlini so
zmleli že marsikatero trdo zrno v moko edinosti; ker pa prav trdih zrn le ni
konec, so se mnogi začeli tresti samega strahu. Tisočeri in tisočeri, ki dohajajo
dannadan, so baje „amerikanskemu narodu" nevarni, posebno ker v zadnjih
letih angleški naseljenci ne tvorijo niti ene dvajsetinke vseh došlecev. Znano je
tudi, da se „tujci“, posebno Slovani, zelo hitro množijo, in ker so se med starimi
Amerikanci udomačile glede dece čudne, prav nič čednostne razmere, nazaduje
„stara“ Amerika. Kako torej rešiti „starine“ pred „mladini“ ?

Roosevelt je sicer priporočal onim krogom, naj skrbijo za mnogobrojne družine
in jim je dal sam najlepši zgled, ali starine je težko izpreobračati in jih privaditi
čednostnemu življenju, ko je njih evangelij večidel le: „uživaj". Ostane le ena pot:
zapreti je treba vrata, skozi katera prihaja tok tisočerih „mla-
dinov", omejiti se mora naseljevanje!

Ta klic se je začel močno oglašati že pred 60 leti, ko je stranka „Know-
nothings" „čisti" amerikanizem postavila za glavno točko svojega programa. Pri-

456

hajale so trume Nemcev, in prihod se jim je zdel nevaren. Vprašanje o sužnjih
je to gibanje zadušilo, a neka mržnja do „tujcev“ je tlela vedno naprej. Gibanje
so prenesli na gospodarsko polje, ko so 1, 1885 prepovedali vstop pogodbenim
delavcem. Sredstvo je ostalo nož, ki reže na dva kraja. Še bolj so podpihavali
proti „tujcem" iz socialno-nravnega stališča. Rekli in dokazovali so, da novi na¬
seljenci obtežujejo države, ker je menda med njimi mnogo hudodelcev in ubožcev;
drugim se je zdela nevarna njih borna izobrazba, dasi so se obenem potegovali
za še manj izobražene zamorce, nazadnje so se zedinili, da se morajo izključiti
vsaj taki, ki ne morejo ničesar služiti, tepci, norci, dalje dvomljivi značaji, potepi,
goljufi, a ta krog in ta pojem so vedno boljinbolj razširjevali, in dandanes zado¬
stuje naseljeniškemu uradu lahko še tak prozoren vzrok, da zavrne kakega nase¬
ljenca, posebno ker so parobrodna društva primorana, da spravijo odklonjene
osebe zopet nazaj v staro domovino. A tudi med „starini“ ne manjka vsaj bolj
tihih zagovornikov naseljevanja, ker pač toka naseljencev ne morejo kratkomalo
zamašiti.

Ti tihi zagovorniki pravijo, da se naseljenci, predvsem pa njih otroci, hitro
izpremenijo v Amerikance; narodnemu telesu dotaka torej vedno nova kri, in me¬
šana kri daja krepak rod. V tem računajo prav. Drugič pa se jim svetli dolar.

„Nove trume", pravijo, „dvigajo našo narodno in gospodarsko moč, pospe¬
šujejo razcvit obrti, pomnožujejo narodno bogastvo, odpirajo nove zaklade"; „ame-
rikanski" delavec se mnogih del sploh ne loti več, treba je svežih, bolj slepih
moči, ki so ob enem tudi cene." Tako ti zagovorniki. Priznavajo in poudarjajo
pa, da se s tem tlači tudi amerikanski delavec, ker ga te cene moči izpodrivajo,
in iz tega vzroka so Kitajcem že popolnoma zaprli vrata. Prevladuje pa še up
na gospodarski dobiček. Ravno tako se sklicujejo na to, da z „mladini“ pridobi
človeštvo sploh, in Amerika je baje od nekdaj igrala vlogo zaščitnice človeštva.
Oni, ki prihajajo, prihajajo večinoma iz krajev, kjer jih stiskajo, kjer jim ni mo¬
goče napredovati; v Ameriki najdejo priložnost, da napredujejo, da si zagotovijo
boljši obstanek, svobodo, spoštovanje samega sebe, torej da pri vsej izgubi vendar
le pridobijo, ali vsaj njih otroci. Tako pa napreduje človeštvo sploh.

Zopet pa se oglašajo drugi, ki vidijo v tem veliko nevarnost. Demokratična
ustava Unije, pravijo, je največji pridobitek človeštva. Ker pa sloni na samovladi,
za katero imajo zmisel menda le Anglo-Saksonci, torej poleg Angležev kvečemu
še Nemci, Škoti, Švedi, je demokracija ogrožena, zakaj laški, slovanski, grški
in sirski naseljenci ne poznajo samovlade, in zato ne manjka črnoglednih prerokov,
ki lajnajo dolgovezne jeremijade o največji svetovni tragediji, namreč 0 polomu
„svete“ amerikanske demokracije!

Te razmere, naziranja, boje je treba pojasniti, da se razume
»amerikanizacija 11 .

Sodimo, da je ves navidezni strah neopravičen, ker ni na
svetu naroda ali dežele, ki bi prav različne elemente
spajala v tako kratkem času, brez vsake sile, v celo¬
kupno enoto, kakor spaja Unija svoje prebivalce v
„A merikanc e“.

Skrivnostni stroj, ki deluje sicer na tihem, a dosledno in go¬
bovo, je amerikanska šola.  Ta gorostasni mlin odstranjuje,
razpršuje in raztere v kratkem času vse, kar je tujega, neameri-|
|kanskega. Čudom se mora človek čuditi, ko vidi v velikih mestih]

457


šole, kjer ni niti enega „amerikanskega“ otroka, kjer pa nobeden
noče biti ne Lah, ne Poljak, ne Rusin, ne Grk, ne Žid, ampak vsi
le mladi Amerikanci z dušo in s telesom, vsi polni amerikanskegaj
domoljubja, vsi navdušeni za veliko Ameriko!

Amerika ima pa take stroje tudi za odrasle v vseh syojih na¬
pravah. Sivolasi možje in mlečnozobi mladeniči, ki bi v svoji do¬
movini nikoli ne bili zapustili poti duševne lenobe in ostali vse
svoje življenje brez samostojnosti, se izpremenijo trenotno, ko so
v pristanišču pred New Yorkom komaj zazrli kip svobode in stopili
na tlak med orjaškimi nebotičniki. Takoj začnejo čitati časopise,
udeleževati se shodov; takoj se poizkušajo v kakem podjetju, dokler
se njih moči ne razvijejo v velikem slogu. Pri mnogih se zdi, da
so se zbudili iz nekega spanja. Vsak narod ohrani lahko svoje po¬
sebnosti in nihče ga ne sili, da se raznarodi, a vseh se prime skupna
poteza „amerikanizma“ in na plan stopi — A m eri kane  c. Ta
notranja, skrivnostna moč kuje amerikansko edinost kakor kovač
razbeljeno železo.

Pomešali se posamezni narodi ne bodo tako naglo. Zamorci
bodo vedno osamljeni, Židje sicer silno silijo v ospredje in med
druge narodnosti, a popolnoma se ne bodo nikoli pomešali z njimi.
Poleg verskih naziranj, ki pridejo precej v poštev, so pa močne
meje tudi med narodnostmi samimi. Opetovano sem že omenil, da
se mnogi šele v Ameriki zavedo svoje narodnosti in se oklepajo
svojih rojakov.

Zakonske zveze, po katerih se edinole more vršiti pomeša-
vanje krvi, se sklepajo večinoma med rojaki; sčasoma bo pa ta
meja padla.

Kakor povsod, imajo višji sloji tudi v Ameriki svoje nepri¬
stopne kroge. Ker pa je pot med „višje‘‘ edinole denar, in nudi
Amerika še dandanes vsakemu dosti priložnosti, da pride do pre¬
moženja, torej iz „nižjih“ slojev v „višje“, se tudi tu vrši neko
pomešavanje, dasi ne tako hitro.

Hitreje se vrši spojenje raznih narodov potom prilago-
denja — asimilacije.  Slabejši izgubi, močnejši pridobi; prilago-
denje se vrši počasi, mirno, polagoma, a sigurno. Ker imajo slo¬
vanski narodi vse pogoje asimilacije, se bodo brezdvomno in nekako
naravno polagoma izgubili v amerikanskem morju. Nemci, Ho¬
landci, Švedi, ki so po jeziku sorodni Angležem, gi-
nejo jako hitro, Slovane loči jezik, ohranili se bodo
dalje časa, a za vedno nikdar!

Asimilacija se vrši predvsem potom posnemanja.  Človek rad
posnema in si prisvaja to, kar ima drugi pred njim. Nehote premosti tako



Ely, Minn.: Skupna veselica slovenskih podpornih društev 1. 1912.

458

medsebojno razliko. V državi ali
deželi, kjer gre vse po „sta-
rem“, ima to, kar je običajno,
kar je veljalo od nekdaj, pred¬
nost. Kjer pa vlada ,,moda“,
tam drvi vse za „novim“, za
predmetom, ki kaže količkaj
prednosti: kmetje posnemajo

meščane, ,,nižji" sloji „višje“,
dekleta žene, fantje može, na¬
rodi z manj razvito omiko na¬
predna ljudstva, mali velike,
manjšina večino itd. Vsaka sku¬
pina, ki se naseli v Ameriki,
prinese s seboj svoje posebnosti,
katerih ne odloži takoj; mno-
gokaj je dobrega, koristnega in
se globoko vkorenini v novi do¬
movini. A takoj prične posne¬
manje s svojim delom. Najprej
začne „amerikanizirati‘‘ čut za
edinost, enoto. Različne skupine
naseljencev si med seboj jemljejo
vpliv svojih posebnosti. Most,
ki vodi čez vse prepade med
raznimi narodi, je izraz, ki se
ga vsak hitro nauči, namreč:
„1 am American — Amerikanec
sem", dasi je šele komaj stopil
na nova tla. K zavesti pride še
skupna govorica, angleščina, in
vsaj zunanja,,edinost" je gotova.
Drug posnema drugega, in ker
je enkrat ,,amerikanizem“ v
modi in prevladuje povsod, ga
vse posnema.

Dalje so se razmere že
tako razvile, da mora vsak, kdor
hoče v politiki, v financi, družbi
in slovstvu priti do veljave, za¬
pustiti nekako svoj omejeni na¬
rodni krog in stopiti v javnost,

I

459

ki je pa „amerikanska“. Le ame-
rikanska politika vodi do uspe¬
hov, le amerikanska družba ima
vpliv, le amerikansko slovstvo
se čisla, torej vrednost ima vse
le, ako mu je vtisnjen pečat
,,amerikansko", naj bo dobro ali
slabo. Tako „amerikanizjrajo“
razmere.

Povsod je pretežje na ame-
rikanski strani. Naj bo kaka na¬
selbina ,,tujcev" še tako mnogo¬
številna, kmalu se prikaže ame-
rikanski vpliv. Kakor požrejo v
tolmunu večji vrtinci majhne, da
končno voda drvi naprej v enot¬
nem tiru, tako požre velika
amerikanska skupina vse druge
manjše, in kadar se iz tolmuna
amerikanskega prebivalstva pri¬
kaže tok javnega življenja, je
vse ,,amerikansko". Pri tem ni
'  treba rabiti posebne sile, ker
nekatere skupine ubožnejših
naseljencev komaj čakajo, da
vržejo vse čez krov, prepogo-
stoma ža l l tudi prav dobre la¬
stnosti; nadomestijo jih potem
takoj z dvomljivimi amerikan-
skimi, ker so pač „amerikan-
ske“, ako tudi manj vredne, več¬
krat naravnost škodljive.

Pravo „amerikutarenje“ se tu-
patam vrši pri imenih. Pravopis tudi
slovenskih imen moraš nekoliko izpre-
meniti, ako hočeš, da ostane prvotno
ime kolikortoliko nepokvarjeno. Ime
„Kranjec“ bo Amerikanec izgovarjal
„Kranžek“.  Da bi se pošteno slo¬
vensko ime „Sojar" ohranilo nepo¬
kvarjeno, bi se moralo pisati „Sauyar“
in še tu je nevarnost, da ne nastane
iz njega „Sojer". Pripeti se tudi, da
dajo kakemu revežu, ki si ne zna in

Ely, Minn.: Skupna veselica slovenskih podpornih društev 1. 1912.

460

ne more pomagati, kar meniničtebinič novo ime, ker si „boss" pravega imena ne
more zapomniti ali ne zapisati. Balch pripoveduje o litvinski družini, kateri so
dali novo ime Bruno na ta način, da je „boss“ očeta v knjigi zapisal na mesto
odstopivlega Laha Bruno, ker je bilo litvinsko ime preveč „outlandish“ in ga
„boss“ ni mogel izgovoriti. Taki slučaji so obžalovanja vredni. A prava sramota
je, ako kdo vrže ime svojih pradedov proč in si nacigani angleško ime, da bi
veljal za „Amerikanca“ ! Ali tudi naši Slovenci tako delajo, nisem mogel izve¬
deti ; gotovo je pa, da je med Slovani dosti takih pokvek.

Tako se vrši izpremena. Novinci hočejo biti drugim enaki,
posebno onim, ki sedijo v javnosti na visokih sedežih. Prvi poljski
narodnjaki, ki so pripadali najboljšim krogom, so se tako pomešali
med druge, da od njih ni ostalo nobenega sledu; tako tudi prvi
češki naseljenci. V novejši dobi prihajajo naseljenci iz najnižjih
slojev; ti krogi so raznim vplivom tujine še bolj dostopni in izpre-
memba, ..amerikanizacija" bi se vršila še hitreje, ako bi jih ne bilo
toliko in bi ne imeli večinoma svojih lastnih naselbin.

Kjer niso preveč pomešani med druge, da v večini ne izginejo
kakor kaplja v morju, kjer imajo svojo cerkev, svojo šolo, svoja
društva, svojo zabavo, tam je domovina le nekako prenešena v
Ameriko, in narodna zavest bo v mnogih slučajih le rastla. Z za¬
vestjo raste tudi narodni ponos; poleg angleščine se še rabi mate¬
rini jezik, ki ga govori tudi deca.

Ko sem se leta 1909 drugikrat vozil v Ameriko, sem na paro-
brodu ..Cincinnati" naletel na nemško družino iz Kansasa, ki je
tvorila že četrti  rod prvih naseljencev. Od sedem otrok so le
najstarejši razumeli nekoliko angleško! Starši so bili ponosni na
to, da ohranijo svojo deco nemškemu narodu. Tudi med slovansko
deco se najdejo slučaji, da „rojeni Amerikanci" govorijo le svoj
slovanski materini jezik. Še večjo zaslombo najde narodnost, ako
je naselbina na farmah, kjer je le malo priložnosti, da pridejo z
drugimi v dotiko.

Kljub temu se mora pa reči, da razne okolnosti ,,amerikani¬
zacijo" lahko zavlečejo, za nekaj časa odbijejo, a proces
se vendarle vrši dalje in končno mu mora podleči
vse.  Kdor se je stalno naselil v Ameriki, bo postal „Amerikanec“.
Večje skupine se bodo držale dalje časa, manjše podlegle prej, a
nazadnje utonile vse v amerikanskem morju. Kdor bi hotel prikri¬
vati teh dejstev, bi varal le samega sebe in druge. Rodoljubu krvavi
srce, a zoper moč razmer ni zdravila.

In ko ura nam odbije, j

črna zemlja nas pokrije,
kdo bo še po nas poprašal? j
Kdo se z nami bo ponašal? j

/S. Jenko.

461

Izvzemši slučaje, kjer so otroci kake naselbine bolj med seboj,
se kaže izprememba navadno že kar v drugem zarodu. Starši za¬
pazijo naenkrat, da nimajo več slovenskih, poljskih, slovaških otrok,
temveč „amerikansko“ deco. Otroci vržejo proč, kar je domačega,
slovanskega, in si prisvajajo lastnosti svojih amerikanskih sošolcev,
dasi so morda te lastnosti prav malo priporočljive. Preostro jih ne
smemo soditi. Amerika ima silno moč. Slovanski otrok se noče
razločevati od amerikanskega, posebno ne, ker se „tuji“ jezik, ali
„tuja“ narodnost omenja večkrat zaničljivo. Ako se tako godi
celo Nemcem, in velja njih jezik: „Dutch as a term of scorn“ (Balch)
kot manjvreden, kaj naj potem rečem o slovanskih jezikih? Tudi
narodno zavedni starši imajo težave, da ohranijo svojo deco; pri
nezavednih, nižjih slojih itak ni nobene opore. Izraz: ,,I ain't no
Hun, I am an American", ki se pogostoma čuje, osvetluje položaj

drugega rodu. ,

* *

S tem pa nikakor ni rečeno, da naj se razni narodi kratko-
malo vdajo v svojo usodo. V večjih naselbinah in pri pretežni ve¬
čini slovanskih naseljencev je materinščina še vedno na prvem
mestu in angleščina ima veljavo le, ker se pač v Ameriki ne pride
preko nje. Kakor je bedasto, da prišteva oholi avstrijski birokra¬
tizem po famoznem ljudskem štetju one, ki slučajno govorijo tudi
nemški, kratkomalo Nemcem, tako je tudi v Ameriki nespametno,
da se oni, ki so se naučili angleščine, zaradi tega prištevajo Ame-
rikancem in nočejo ničesar več vedeti o svoji materinščini. Starši,
ki se protivijo svojim otrokom v tem zmislu, se mo¬
rajo podpirati z vsemi silami in sredstvi.  Angleščina ni¬
koli ne sme postati družinski jezik slovanskih družin! Deci sami
se mora vcepiti v srca resničnost slovenskega reka: Za toliko mož
veljaš, kolikor jezikov znaš!

Tako sodijo pametni Amerikanci sami in Balch meni: „To know
any immigrant language is money in a man's pocket  — znanje
tujega jezika je denar v žepu." Tudi v javnih šolah se ne sme učiti
samo angleščina, temveč tudi materinščina dotičnih šolarjev. To
morajo pa zahtevati starši sami po političnem vplivu, kar so storili
n. pr. Poljaki v Chicagu ter s tem izpodrinili nemščino. Tu so ka¬
toliške župne šole na svojem mestu.

Ker tudi med Slovenci ne manjka svobodomiselnih „narod-
njakov", ki udrihajo po „klerikalnih“ župnih šolah, dasi obenem
trkajo na svoje narodne in domoljubne prsi, moramo dobesedno
navesti sodbo, ki jo izreka že večkrat imenovana pisateljica E. G.
Balch o katoliških župnih šolah. Piše namreč:

462

„Ne moremo se čuditi, dasi jako obžalujemo (?), da klerikalni in drugi vo¬
ditelji poudarjajo potrebo posebnih šol iz narodnega in verskega  stališča.
Med vsemi Slovani so Poljaki na tem polju največ storili. Dobri duhovniki, ki se
bojijo izpremembe, da ne pride v nevarnost to, kar jim je najbolj sveto, in gra¬
bežljivi pastirji, ki želijo svojo čredo imeti na nižjem stališču (v tem se pisateljica
pač moti, ker taki bi gotovo ne zidali šol! Opomba pisateljeva), torej vsi nape¬
njajo vse sile, da navdušujejo za župne šole. L. 1901 je hodilo v te šole okrog
70.000 poljskih otrok. V teh šolah poučujejo veronauk, poljščino in poljsko zgo¬
dovino ravnotako kakor javne šole druge predmete. Angleščina je učni predmet
vseh razredov in angleški poučujejo zemljepisje, zgodovino Unije, računstvo in
knjigovodstvo. Zagovorniki teh šol poudarjajo, da otroci iz župnijskih šol vstopijo
v višje, ali vsaj v iste razrede javnih šol. Videla sem šole, ki so jih kritizirali, ker
niso odgovarjale zdravstvenim zahtevam in so šolarjem nudile premalo upodob-
nosti, so bile torej jako preproste (kaj sličnega se more reči tudi o javnih
šolah), a občudovati se mora, da to včasih nevedno in jako revno ljudstvo zida
in vzdržuje te šole, dasi so javne šole proste vsakega prispevka."

Slovenci imajo le v sedmih naselbinah svoje župnijske šole, v
drugih zahaja deca v javne. Rojaki naj sami sodijo, kje je glede
narodnosti na boljšem; o verskem pouku v javnih šolah itak ni
govora. Domoljubi naj bi delali na to, da bi se slovenska deca
povsod poučevala vsaj v slovenski pisavi in bi se pouk nadaljeval
v izobraževalnih društvih, kakor se tudi odrasli naseljenci učijo
angleščine, kar je hvalevredno.

Dokazano je, da so se nekatere narodnosti ohranile skozi cele
rodove, To bo Slovanom tem lažje, ker jih je veliko in ker pritok
iz stare domovine ne bo tako naglo usahnil, A ohranili se bodo de,
ako delajo za ohranitev narodnosti, kar se večinoma tudi zgodi;
saj so mnogi v Ameriki narodno bolj zavedni nego so bili v stari
domovini. Kadar bo delo nehalo, pojde hitro nazdol.

Ker je »amerikanizacija" bolj učinek razmer in pri tem ne
rabijo nobene sile, tako da se ji vsak narod lahko ustavi ali vsaj
ustavlja, se v tem preustroju ne more najti nič nenravnega; vsak
ostane lahko narodnjak od pete do glave, z dušo in telesom, dasi
je tudi amerikanski državljan in nič manj navdušen Amerikanec.

Nenravna stran amerikanizacije bi se šele pokazala, če bi
hoteli raznaroditi naseljence s silo. Najdejo se zagovorniki takega
nasilstva, a dozdaj še niso poizkusili, ako nočemo smatrati za prvi
poizkus prizadevanja nekaterih „starinov“, ki zahtevajo znanje
angleščine za vse izseljence,  ki se hočejo^ izkrcati. Slaba
stran se pa kaže tudi že zdaj, ker človek rajši posnema, kar je
slabega, in slabih »amerikanskih" zgledov nikjer ne manjka.

Mnogo neizkušenih naseljencev pada že kar pri vstopu v Ame¬
riko v kremplje raznim elementom, ki jih izkoriščajo na nesramen
način. Razni „bossi‘‘ se dajo podkupiti in celo varihi pravice zlo-

463

rahljajo svojo službo, da dobijo svoj delež pri globah, ali da jih
moraš podkupiti, ker bi bili drugače stroški še večji. Tudi razni
zakotni advokatje poizkušajo svojo srečo in odirajo, da je joj!

Uprava, skrb za zdravje, za javno nravnost, snažnost je mno-
gokje silno pomanjkljiva, ker ima „mayor“ svoj dobiček, ako se
odprejo vrata na stežaj vsem člo¬
veškim strastem. Ni dosti takih
krajev, a so, in če pride naselje¬
nec v take okoliščine, je „ameri-
kanizacija" za njega nravni in te¬
lesni pogin.

Mnoge demoralizira tudi lov
za dolarjem. Veliko jih prihaja že
iz tega namena, da bi obogateli na
vsak le mogoč način. Ako vidijo
druge drveti za ..vsemogočnim do¬
larjem", zgrabi mrzlica tudi nje;* \
za sredstva niso v zadregi, in če
mora pri tem govoriti tudi samo¬
kres. Čim manj izobražen je nase¬
ljenec, tem bolj je izpostavljen tem
slabim vplivom. Amerikanska jav¬
nost je dolžna, da naseljence ob¬
varuje take ..amerikanizacije 11 , ako
noče zastrupiti svojega javnega živ¬
ljenja. Slovenci ostajajo vobče na
vrhuncu, a ta vrtinec zgrabi posa¬
meznike tudi izmed naših rojakov.

Tudi na koncu tega, prav malo veselega oddelka kličem: Ako
le moreš, -ostani doma. Če pa greš, se vsaj sam ne
pogrezuj v tuje morje. V slučaju, da ti je postala
Amerika ljuba nevesta in si srečen poleg nje kot po¬
nosen, navdušen amerikanski državljan, ne žabi
ostati zvest sin svoje matere, slovenske domovine!

Grief-Bolest.

Na pokopališču Rock Creek blizu
Washingtona.


Osmi del.

Zgodovina slovenskih naselbin
v Zedinjenih državah.*

Alabama.

Blocton, Al a. Že 1.1903 je bilo tu okrog 40 Slovencev, ki
so prišli iz Dolenjskega in so zaposleni v premogovnikih. V cerkev
zahajajo menda v irsko. Imajo dvoje društev, namreč sv. Barbare
št. 24. K. S. K. J. in št. 14 sv. Barbare v Forest Cityu, Pa.

Pip er, A la. Mr. J. Avbel mi poroča, da so v tem kraju 4
slovenske družine in do 10 posameznikov; tudi v bližini je še nekaj
Slovencev. Vsi delajo v premogovnikih in niso stalni. V cerkev za¬
hajajo v Blocton, kjer so tudi pri društvih.

Arizona.

Bisbee,  Ari  z. Mr. I. Zagorc piše, da je prišel prvi sem 1.1895
Fr. Piletič. Drugi so mu sledili polagoma, tako da šteje naselbina
zdaj 6 družin in 45 samcev. Vsi so prišli iz Dolenjskega in so pre-
mogokopi; 4 imajo posestva. Zahajajo v irsko cerkev, slovenske
službe božje ni. Menda sta tam dve društvi sv. Lucije in sv. Alojzija.

Vsakdo bo uvidel, da je zbiranje zgodovinskih podatkov iz toliko naselbin
in iz krajev, kjer se razmere vedno izpreminjajo, združeno z mnogimi težkočami.
Svest sem si, da bo ta „zgodovina“ v marsičem pomanjkljiva, a storil sem, kar
mi je bilo mogoče. Pri tem zahvaljujem one gg. rojake, ki so mi pošiljali razne
podatke; večinoma so njih imena označena pri dotičnih podatkih.

465

Globe, Ar iz. Rojak J. Pavlič mi poroča, da so bili do
L 1874 tu sami Indijanci. Tega leta je prišel sem prvi belec po
imenu Ransom; zdaj ima mesto 7083 prebivalcev. V 10 bakrenih
rudnikih je poleg mnogih Črnogorcev in Dalmatincev zaposlenih tudi
do 25 Slovencev, med katerimi je 6 družin. Edino podporno društvo
spada k J. S. P. Z. v Chicagu.

O delu v rudnikih piše: „Vsled vročine in obilne vode je v
rudnikih kakor v peklu. Dela zapustiti ne kaže, ker je povsod
enako trpljenje, da preklinjajo eni deželo, drugi Kolumba, tretji
bogatine ali svoje starše! Zdaj so se Slovenci začeli seliti na farme,
kjer ni smradu in dima.“

Miami,  Ari  z. V premogovnikih dela 6 Slovencev.

Po več Slovencev je v tej državi še v krajih: Douglas,
Lowell in Piertleville.  Delo nikjer ni stalno.

Arkansas.

Alix,  Ar  k. V premogovniku je do 40 Slovencev.

Alt us, Ar k. Mr. Pivk poroča, da so Slovenci F, Maceli,
T. Mahevc, I. Kokalj in M. Pivk prišli sem 1. 1899. Zdaj je tu 20
družin in 15 samcev. Večinoma so rudokopi, 8 jih ima svoje farme.
Cerkev je nemška, enako tudi šola, torej deca nima slovenskega
pouka. Edino društvo je št, 5 sv. Barbare v Forest Cityu, Pa.

Denings,  Ar  k. Tu je do 40 slovenskih premogokopov; ve¬
činoma imajo svoja posestva, nekateri tudi kmetije.

Fort Smith,  Ar  k, To mesto (23.975 prebivalcev) šteje le
nekaj Slovencev, a je središče mnogih premogovnikov, kjer je ve¬
liko naših rojakov.

Huntington,  Ar  k. Mr. L. Lovše mi piše, da so prvi
prišli v to naselbino rojaki A. Medved, F. Zupan in M. Ogradi;
zdaj je tu 21 družin in 23 samcev, skupaj okrog 130 Slovencev.
Zaposleni so v premogovniku in imajo lastna stanovanja. Prišli so
iz Litije in Štajerskega. Cerkve ni. Krščevat zahajajo v 20 milj od¬
daljeni Fort Smith, večkrat jih pa obišče o. Ciril Zupan iz Puebla.

Društvo sv. Barbare sta ustanovila dne 1. januarja 1904 rojaka
L. Krhlikar in M. Ogradi; zdaj šteje 40 udov. Poleg tega je še
dvoje narodnih društev, namreč „Dolenjc" in „Nada“. Društva so
si 1. 1912 postavila lastni »Slovenski dom“.

Jenny Lind,  Ar  k. Ta naselbina šteje nad 400 Slovencev,
med njimi je 50 družin; le dva imata nekoliko lastnine, drugi so
vsi premogokopi. Naseljevati so se začeli sem okrog 1. 1890. Med
prvimi so bili M. Čož, F. Verbič in A. Saje; večinoma so Dolenjci.

30

Amerika.

466

Kakor mi poroča g. M. Čož, so cerkvene razmere »strašno slabe,
ker le malokdaj je tukaj maša." Najbližja župnija je v Fort Smithu,
kjer sta 2 duhovnika, a imata 11 misijonskih postaj! Društvo je le
eno, namreč Marije Pomočnice št. 17 K. S. K. J.

G. poročevalec pristavlja: „Jaz sem prišel v ta kraj pred 22 leti. Ker je bil
zaslužek dober, sem pisal po svoje znance; kmalu se je nas nabralo okrog 50.
Takrat so bile verske razmere jako dobre; vsak mesec smo imeli po dvakrat
mašo in svojega gospoda. Cerkev je bila polna Slovencev in Angležev. Peli so
slovenski pevci; bilo je kakor v starem kraju. Zdaj nas je okrog 400 samih
Slovencev, pa nimamo svojega gospoda, in ga tudi ne bo, ker ne more živeti, in
nobeden noče nič dati. Od odrastlih bi jih duhovnik dobil le malo za izpolnje¬
vanje verskih dolžnosti; vse je zamujeno in ves trud zastonj. Škoda nedolžnih
otročičev, ki se pogubljajo, ker nimajo nauka." Res škoda in žalostno!

California.

Crockett, Cal.  Slovenci so prišli sem okrog 1. 1897 iz Se¬
miča. Zdaj ima 12 družin lastne domove; duš je nad 50. Zaposleni
so v topilnicah za zlato in srebro; zahajajo v angleško cerkev.
Društvo sv. Jožefa št. 14 J. S. K. J. ima 45 članov.

Fresno, Cal,  Rojak g. Štefanič ima tu krasen vinograd,
kjer so zaposleni sami slovenski delavci.

Oat Hill, Cal.  L. 1903 je bilo tu kakih 30 Slovencev, za¬
poslenih v topilnicah; prišli so sem od Metlike okrog 1. 1896. Tedaj
je prihajal enkrat na mesec nemški duhovnik ter opravljal službo
božjo v zasebni hiši. Kakšne razmere so zdaj, nisem mogel izvedeti.

Portersville, Cal.  Nekaj slovenskih farmerjev se je na¬
selilo tu že pred 17 leti; tedaj je bila zemlja še cena, ker je še
niso namakali. Pečali so se bolj z živinorejo; zdaj namakajo in so
dolino izpremenili v pravi vrt. Kraj je 200 milj od San Frančiška.

San Fr ancisco, Cal.  Prvi Slovenci od Metlike in Draga-
tuša so prišli sem okrog 1. 1888. L. 1903 je bilo tu 20 družin in
nad 100 duš; koliko jih je zdaj, ne vem, ker ni bilo mogoče dobiti
kakega poročila. Zaposleni so v raznih tovarnah. Začetkoma so
zahajali v cerkev, kjer je bil nameščen hrvaški duhovnik. L. 1903
je prišel sem Rev. F. Turk. Mladina zahaja v državne šole . . .
Društvo sv. Jožefa št. 23 J. S. K. J. ima 105 članov; poleg tega
sta še dve drugi društvi.

Sulphur Bank, Cal.  Nekaj Slovencev se peča tu s polje¬
delstvom in živinorejo.

Posamezni Slovenci so še v krajih; Oakland, Alameda,
Richmond, San Jose in An g e los Čamp;  v zadnjem kraju
delajo v zlatih rudnikih.

467

Colorado.

Aspen, Col. Rev. C. Zupan poroča, da so se Slovenci naselili
sem pred 25 leti. L. 1891 jih je bilo nad 150, pozneje še več.
Zdaj jih ni niti polovica več, ker srebrni rudniki ponehavajo.
Društvo sv. Barbare št. 47 J. S. K. J. ima okrog 80 udov. Katoliški
duhovnik je tam nastavljen že nad 30 let, nekaj časa so imeli
tudi lastno katoliško šolo.

Bowen, Col. V tej naselbini delo ni stalno; delavci prihajajo
in odhajajo. G. F. Ravnikar poroča, da je zdaj tam 8 samcev in
2 družini; delajo v premogovniku. Bowen je misijonska postaja
jezuitov iz Trinidada, a Slovenci menda ne zahajajo v cerkev, ker
ne razumejo jezika. Tudi društev ni; posamezniki spadajo drugam.

Canon City, Col. Me¬
sto je 40 milj od Puebla. V
premogovniku in mali topil¬
nici za svinčeno barvo (White
lead) je zaposlenih 25 družin,

Slovencev je skupno nad 80.

Zapadna Zveza ima društvo
s kakimi 20 udi. Zahajajo v
skupno katoliško cerkev, ki
stoji že nad 30 let. Benedik-
tinke imajo tu velik zavod za
višjo vzgojo deklet.

Colorado City,  Col.

V topilnici je zaposlenih okrog
50 Slovencev, med njimi 12
družin. Prišli so iz Ribnice pred 8 leti. L. 1911 so si ustanovili
društvo, ki je pri Zapadni Zvezi, drugi pripadajo društvom v bližini.
Prej je rojake obiskoval Rev. C. Zupan, zdaj se je priučil jeziku
poljski duhovnik iz mesta Colorado Springs, ki obiskuje tudi na¬
selbino Calahan,  kjer je 10 slovenskih farmerjev. Blizu je mala
naselbina Cortes,  kjer je tudi nekaj Slovencev.

Colorado Springs, Col.  Nekaj milj od tega mesta je
zaposlenih v rudotopilnicah okrog 100 Slovencev, med njimi nad
30 družin; nekateri imajo lastne domove. Prišli so večinoma iz
Ribnice; nekaj je tudi Notranjčev in Primorcev, (Mr. Pogorelc.)

Crested Butte, Col,  V tem gorskem mestu, ki mu pra¬
vijo »Orlovo gnezdo«, so premogovniki in srebrni rudniki, kjer
dela nekaj sto Slovencev. Nekaj je slovenskih gostiln in prodajaln.
Še bolj v gorah je Flore  s ta,  kjer pa delajo le poleti. Edino

30 *

468

poleti se pride v 36 milj oddaljeni kraj Somerset,  ki ima jako
ugodno podnebje, podobno onemu v Californiji, ker so menda pod
zemljo gorki plini, Tu in v bližnjih premogovnikih je nad 100 Slo¬
vencev. Vigredi je kraj podoben raju. V prostih urah se rojaki
zabavajo z lovom na medvede. Poleg več podpornih društev imajo
rojaki tudi dramatično društvo. (Mr. M. Pogorelc.)

O Somersetu mi še poroča g- A. J. Terbovec: „Od postaje Delta so ob
progi najkrasnejši nasadi sadnega drevja; spomladi, ko vse cveti, in jeseni, ko
sadje zori, je pogled na nasade rajsko lep! Tudi Slovenci imajo male, a lepo
urejene farme. Rojaki so vedno dobre volje, složni, pridni in varčni, tako da jih

1  čislajo tudi drugorodci. Med njimi je mnogo pevcev; naša lepa slovenska pesem
se pogostoma oglaša, zdaj mila in sladka ko sen otroka, zdaj mogočna, da odmeva
jek od pečin!"

Delagua,  Col. V premogovnikih je zaposlenih okrog 200 Slo¬
vencev, Dne 8. grudna 1910 so se v rovu vneli plini; ponesrečilo
se je nekaj Slovencev in mnogo Slovanov. Katoliška cerkev je za
vse narode.

Denver, Col.  O tem mestu mi piše Mr. J. A. Terbovec;

„Denver je čudo na zapadu; lega ob znožju divnih Rocky Mts. je romantična,
podnebje svetovnoznano kot najfinejše vseh inozemskih mest Amerike, poleti ni
vročine, pozimi ne mraza, megle ne vidiš, solnce sije vsak dan skozi vse leto. Mesto
ima najmodernejša poslopja in je središče železniškega prometa na zapadu; skozi
mesto vodi 16 prog, in vlaki dohajajo vsakih 15 minut. V okolici so veliki premo¬
govniki, zlati, srebrni, bakreni in železni rudniki; okrog mesta pa so rudotopilnice,
klavnice in raznovrstne tovarne. Zemlja je rodovitna in sadjereja znatna."

O Slovencih poroča isti gospod, da so se začeli sem naselje¬
vati pred 30 leti; zdaj je tu do 200 družin in skupno nad 600 duš.
Daši naselbina ni velika, so Slovenci malokje tako spoštovani tudi
med tujci kakor v Denverju; mnogi imajo lepe trgovine in čedne
hotele, veliko število uslužbencev v raznih tovarnah tudi lastne
domove. V Stock Yard Station (postaja klavnic) je naš rojak, Mr.
R. B. Derganc, državni poštar; pred leti so si izvolili Slovenci v
predmestju Globeville slovenskega župana in mestne svetovalce.
Nekaj Slovencev ima blizu mesta lepe farme.

V cerkev zahajajo v angleško katoliško; menda so poizkušali
tudi že ustanoviti lastno župnijo, a do danes še niso prišli do tega.
Poleg društva sv. Roka št. 113 K. S. K. J, in sv. Jožefa št. 21 J. S.
K. J., ki ima 32 članic, je še več podpornih društev Zapadne Zveze.

Durango, Col.  Semkaj so se naselili slovenski topilničarji
iz Puebla pred 10 leti. Topilnica pa slabo dela, in je zdaj tam
le kakih 7 družin in do 20 samcev, ki so pri društvih v sosednih
naselbinah.

Eri e, Col.  Kakor poroča J. Major, so tu 4 družine in nekaj
samcev. Pozimi delajo v premogovniku, poleti na farmah. Prišli so

469

pred 8 leti iz Dolenjskega; 4 imajo svoja posestva. Cerkev je
angleška; deca zahaja v javno šolo. Društva ni nobenega,

Glenwood Springs,  Col,, in okolica. Tu so svetovno-
znane toplice, kamor se prihajajo zdravit od vseh krajev sveta.
Hotel „Colorado“ je dom milijonarjev. Neki Slovenec ima tu hotel
in nekaj slovenskih služkinj je v raznih hotelih. Rojaki so v okolici
in prihajajo sem, ker je tu križišče mnogih potov. Za 12 milijonov
dolarjev so napravili jezero Shashone; vodo izrabljajo za velike
elektrarne. V okolici so premogovniki, kjer je večje število rojakov.
South-Canon  šteje okrog 50 Slovencev, Sunshen  nekaj pre-
mogokopov in več farmerjev, ki se pečajo z živinorejo. Zlati rudniki
so v krajih Read Cliff in Gilman,  kjer je nad 40 Slovencev.
Zlati rudniki v mestu A s pen ponehavajo. (Mr. M. Pogorelc.)

Golden, Col.  Kraj je blizu mesta Denver; v premogovniku
dela 10 družin in nekaj samcev.

Goldfield, Viktor,  Col., in druga mala mesta pripadajo
distriktu „Cripple Creek", kjer so, 10,000 čevljev nad morjem, sve¬
tovno znani zlati rudniki, iz katerih pridelujejo letno do 25 mili¬
jonov dolarjev zlata. Posamezni Slovenci, popolnoma vešči angle¬
škega jezika, so tam že mnogo let; delajo v rudnikih. Naselbina
je pa jela rasti šele pred 8 leti; zdaj je v okolici kakih 25 družin
in blizu 100 samcev. Imajo dvoje malih društev; več jih je pri
društvih v Pueblu. Stalnega ni nič, zato imajo le male kočice po
hribčkih in dolinicah. V distriktu so tri katoliške cerkve, torej dovolj
priložnosti, če jo hočejo porabiti. Če pa duhovnik ne ume njih je¬
zika, se ljudje radi in hitro odtujijo in zanemarjajo verske dolžnosti.
(P. Ciril Zupan, O. S. B.)

Independence, Col.  Rojak Louis Marolt mi je poslal prav
obširno poročilo. Sem spadata še naselbini Goldfield in Victor.
Slovenci so se tu naseljevali že pred 20 leti, a so šli zopet v nižave.
Več jih je prišlo pred 5 leti; zdaj je tu okrog 60 družin in 80 do
100 posameznikov. Družine imajo lastne domove. Vsi so rudokopi
in delajo v zlatih rudnikih. V okraju Cripple Creek se dobi namreč
največ zlata. Kadar si kdo malo prisluži, zapusti ta gorski kraj in
se preseli. Zahajajo v irsko cerkev, mnogi pa nikamor, ker ne ra¬
zumejo jezika; deca obiskuje javno šolo. Verske razmere so torej
bolj slabe. Tu je dvoje društev: ,,Golobček" v zvezi z J. S. K. J. in
»Slovenski bratje", ki spada k Z. S, Z. v Denverju.

Leadville, Col.  Rev. I. F. Šušteršič piše*:

„Mesto s 26.000 (1. 1910 le 7508) prebivalci se po pravici imenuje „Cloud
City", mesto med oblaki, ker leži 10.200 čevljev (3050 m ) nad morjem. Splošno

„Pouk rojakom Slovencem" str. 105.

470

sodijo, da je Leadville največji „Mining Čamp" na svetu. Zime so dolge in mile,
poletja hladna. Hribi in snežniki, ki kipe proti nebu kroginkrog, so pravo čudo za
ljubitelja prirode. L. 1876 so našli na tem kraju bogato žilo zlata in ljudje so
prihajali sem od vseh krajev sveta. Tudi Slovencev ni manjkalo. Vendar so pa
naši rojaki pričeli prihajati v večjem številu šele 1. 1883. Zdaj (1. 1903) biva tam
nad 1000 Slovence v, med temi je 150 družin z lastnim domom . . .“

Rev. J. Perše, prvi in edini slovenski župnik, mi poroča, da
je zdaj tu 220 družin in okrog 300 samcev, torej nad 1000 Slo¬
vencev. Prvi so prišli sem
A. J. in M. Golobič, J. Hrvat,
J. Zapojec, S. Frankovič, J.
Kršan, J. Krašovec, J. Te¬
kavčič, M, Jeder, M. Bobnar,
F. Turk, J. Tašič, M. Turje,
A. F. in M. Križmaš, P. Brin¬
ški, M. Damjanovič, A. Koče¬
var in drugi. Večinoma so iz
jenaške, krške in metliške
župnije. Delajo v rudokopu;
nekateri imajo gostilne in pro¬
dajalne. Mnogi so tudi obo¬
gateli. Lastnik največje trgo¬
vine z mešanim blagom je
Slovenec.

L. 1899 so si Slovenci
za 15.000 dolarjev postavili
lastno župnijsko cerkev sve¬
tega Jožefa. Temeljni kamen
so ji položili dne 17. grudna;
prva sv. maša se je brala dne
26. svečana 1900. Dne 15. vi¬
notoka 1911 so slovesno ob¬
hajali 12 letnico obstanka
župnije. Znamenito je, da je
ravno ta slovenska  cerkev
menda naj višja na svetu, ker stoji v višavi 3040 m.  Ves čas
jih oskrbuje Rev. John Perše.  Cerkvene in verske razmere
so jako dobre. Župnija ima dobro podlago in občina nima no¬
benega dolga več. V kratkem bodo začeli zidati lastno šolo. Deca
zahaja zdaj deloma v javno, deloma v katoliško angleško šolo.
Cerkvena društva so: Marijino oltarno društvo, bratovščina pre¬
svetega Srca Jezusovega za mladino in dekliško društvo. Imajo tudi
,,Slovansko godbo", ki jo je ustanovil J. Perme in šteje 18 udov,


Leadville, Col.: Slovenska cerkev.

471

dalje ,,Pevsko društvo", čigar ustanovitelj je A. Korošec. Od pod¬
pornih društev je največje društvo sv. Jožefa št. 56 K, S. K. J. (usta¬
novil A. Kastelec) s 165 udi, dalje Kristusovo Rojenje  (usta¬
novil M. Damjanovič) s 30 udi, Narodni spolek  (J. Hrabček),
društvo sv. Petra  H. N. Z. s 150 udi, „Planinski bratje" (F. Stare)
s 60 udi in društvo sv. Ane za članice K. S. K. J., ki ima 70 članic.

Ludlovv, Col.  Nekaj rojakov dela v premogovniku.

Oackview, Col.  V premogovniku dela 5 družin in nekaj
samcev.

Slovenska cerkev Marije Pomagaj Prvo sv. obhajilo v naselbini

v Pueblu, Col. Pueblo, Col.

Palisades, Col.  V tukajšnjem premogovniku je zaposlenih
okrog 20 Slovencev. Naselili so se pred 20 leti. J. Valek in P. Be¬
nedičič imata lastne domove. Cerkve ni; vsak mesec se daruje
sv. maša v zasebni dvorani. Društvo „Zeleni Vrt" št. 32 S. D. P. Z.
so ustanovili P. in J. Benedičič ter J. Valek dne 20. svečana 1910;
zdaj šteje 14 udov. (P. Benedičič.)

Primero, Col.  Iz te naselbine mi je poslal Mr. M. Krivec
obširno poročilo, iz katerega povzamem, da je tam okrog 10 družin
in nad 60 posameznikov. Družina Špan in nekaj fantov so prišli
1. 1902 iz mesta Ely, Minn. Pečajo se s farmami, večinoma pa delajo
v rudokopih. Rojak I. Radoš je paznik. Cerkev je zidala družba,

472

duhovnik prihaja vsako tretjo nedeljo iz Trinidada, Slovenske službe
božje torej ni, a „kar je nas kristijanov, se držimo svoje vere,“
Podporno društvo sv. Barbare sta ustanovila 1. 1904 rojaka A. Lan¬
gus in A. Lanišek, društvo »Planinski raj“, S. D, P. Z., M. Krivec
in Andrej Kocješ; prvo ima 30, drugo 55 udov.

V rudniku sta bili dve veliki nesreči. Prvič se je vnel plin dne 19. svečana
1905 in je pri tem ubilo 8 Slovencev, drugič pa 31. prosinca 1910, kjer je našlo
smrt 35 Slovencev in 7 Hrvatov. Pogreb nesrečnih rojakov je imel Rev. C. Zupan
iz Puebla ; poleg slovenskih društev iz okolice se je pogreba udeležil tudi c. in
kr. avstro-ogrski konzul v Denverju, g. I. Goričar, ki je množico nagovoril v krasni
slovenščini. Ta blagi gospod se je tudi mnogo potrudil za zapuščene vdove in
sirote. Ponesrečencem so na pokopališču dne 31. prosinca 1911 postavili krasen
spomenik iz belega marmorja, ki je stal okrog 500 dolarjev.

Pueb lo, Col,  Rev. o. Ciril Zupan mi piše: „L. 1885 je bilo
tukaj le 5 Slovencev. Med prvimi naseljenci so bili Matija Grahek
iz Črnomlja, Janez Rus iz Strug, Ulrik Papež iz Ambrusa ter Juri
Plut in Janez Štravs; zadnja sta bila neoženjena. L. 1891 sem jih
našel, ko sem jih prišel prvikrat obiskat iz Minnesote, približno
300 in drugo leto, ko so dne 19. sušca ustanovili društvo sv. Jožefa,
jih je bilo kakih 100 več; 1. 1894 sem se naselbine stalno prijel in
tedaj sem jih naštel 800. Izprva so bili zaposleni skoraj vsi v rudo-
topilnicah in v jeklarni. Kmalu pa so rojaki začeli s trgovinami,
ki so se razvile v močno trgovstvo; zdaj imajo naši rojaki vsako¬
vrstne trgovine. Dobro število jih dela pri železnicah in kakih sto
v klavnici. Blizu 20 jih je, ki so si kupili kmetije okrog mesta in
dobro uspevajo. Zemljo umetno namakajo in obrodi bolje nego po
drugih državah. Kalna voda iz hribov in gora prinaša dosti nove
prsti, ki vse dobro pognoji. Trije so bili izvoljeni že zaporedoma za
aldermane (v mestni svet). Ker mestno zastopstvo obstoji samo iz
8 mož, je to zares odlika za Slovence. Prvi je bil Matija Majerle,
drugi Juri Thomas, tretji Matija Jerman. G. Matija Jerman je spre¬
ten vodja glavne godbe v mestu, v svoji stroki res umetnik, in
z njim so Josip in Janez Rus spoštovani kot najboljši možje mesta,
če ne države. V trgovini so se vzpeli posebno dobro Matija Grahek,
J. H. Rojc, Josip Rus, Janez Snedec, Juri Thomas, Martin Geršič,
Janez Goršič, Danijel Predovič, Josip Smerekar in Jakob Vidmar.
Vseh Slovencev je zdaj okrog 2200, med njimi 228 družin in 150
posameznikov. Nad 200 jih ima svoja posestva.

Večinoma prihajajo v cerkev, prejemajo sv. zakramente, po¬
šiljajo svoje otroke v našo katoliško šolo in podpirajo verska pod¬
jetja. Morda se ena petina ne briga za verske zadeve. Imamo
poslopje, ki služi za cerkev in šolo, namreč cerkev Marije Pomagaj.
To poslopje je stalo 35.000 dolarjev, župnišče 3000, hiša za sestre

473

2000 in loti (zemljišča) okrog 6000 dolarjev. V šoli imamo seveda tudi
slovenski pouk. Otrok je 325 in so razdeljeni v 8 razredov. Poučuje
6 benediktinskih sestra, od katerih so 3 Slovenke. Mladina hodi
večinoma vsak mesec k sv. zakramentom, pridnejši bolj pogosto,
starejši ljudje bolj redko; le nekaj se jih je privadilo na večkratno
sv. obhajilo.

Cerkvena društva so: Karmeljske Matere božje za vse; dru¬
štvo sv. Ane kot oltarno društvo, sv. Neže za dekleta do 20, leta;
vadijo se v petju, daja se jim zdravo berilo. Društvo sv. Alojzija
zbira dečke do 18. leta; strežejo pri službi božji, se učijo petja in
se jim pripravlja dostojno berilo. Večkrat se osnuje začasno dra¬
matično društvo ter prireja kake igre v cerkveni dvorani; začasno,
ker se posebno mladi radi pre¬
mikajo iz kraja v kraj. Kakih
šest let obstoji tudi že društvo
mlajših mož in mladeničev
„Dr. Prešern";  udje go¬
jijo zabave boljše vrste in se
jako uspešno vadijo v petju.

Članov ima okrog 40; učitelj
jim je g. Matija Jerman. Go¬
spodične in dekleta od 14. leta
naprej so ustanovile 1. 1910
s pomočjo gospodične Angele
Mencinger zabavno in izobra¬
ževalno zvezo „Solnčni

žarki".  Zbirajo se vsak teden v prostorih pod cerkvijo, kjer se
vadijo poleg drugega tudi v raznih ročnih delih.

Pueblo, Col.: Trgovina Mr. M. Graheka.

Sebičnost in skrajna brezobzirnost trustov kazi tudi pri naših rojakih njih
pogum in naravno sposobnost. Trusti se zakadijo v izdelovanje produktov, da se
nabere preveč delavcev, in ko potem vse nekako zastane, morajo siromaki čakati
na delo in porabljati težko prisluženi denar. Neprevidni in še protiverski časniki
vcepujejo uporabljajoč tlačočo krivico v trpeča srca brezmejno nezadovoljnost in
sovraštvo do vseh delodajalcev. Potlači se pogum, veselje in spoštovanje do de¬
lavskega stanu. Popivanje nekoliko ponehuje; zlasti tukaj vzrastla mladina znatno
popušča nespametno gonjo za pijačo. Vsestransko se povsod močno graja zloraba
in sploh uživanje opojnih pijač, in vse to blažilno vpliva na mladino. Vendar
ostaja še dosti dela za blage prijatelje našega čilega naroda, da zajezujejo strujo,
ki podkopava in uničuje telesne in duševne sposobnosti ter prav občutno ovira
naše blagostanje.

Podporna društva so med nami dosti dobro razširjena. Društvo
sv. Jožefa, ustanovljeno 1. 1893, št. 7 K, S. K. J., šteje nad 300
članov. L, 1902 so si udje postavili dvorano, ki stane čez 10.000

Slovenska društva odkrijejo na pokopališču v Trinidadu Col., spomenik pri razstrelbi dne 31. prosinca 1910

v Primeru, Col., ponesrečenim 35 slovenskim rojakom.

474

dolarjev. Uporablja se za zboro¬
vanja društev, za razne shode
in zabave. Društvo sv. Trojice,
dasi v hrvatski Zajednici, ima ve¬
činoma slovenske člane; zdaj
šteje okrog 150 udov. Društvo
sv. Petra in Pavla, potem Marije
Pomagaj in „Sokol“ so v Jugoslo¬
vanski Jednoti. Vsako ima pri¬
bližno po 60 udov. Društvo „Slo-
van“  je v Zapadni Zvezi in ima
okrog 125 udov. Dvoje precejšnjih
društev pripada narodnim Jedno-
tam. Mnogo Slovenk je tudi pri
društvu sv. Jožefa z možmi, po¬
tem ima K. S. K. J. še žensko dru¬
štvo Prečistega Spočetja s 30 čla¬
nicami. Pred kratkim smo usta¬
novili za rojakinje društvo Kato¬
liških borštnaric s 30 udi. Žensko
društvo Marije Pomagaj je pri hr¬
vatski Zajednici, pa ima največ slo¬
venskih članic; mislim okrog 40,“
Rockvale,  Col., je blizu
mesta Canon City in šteje kakih
100 Slovencev, ki delajo v pre¬
mogovniku in so zavarovani pri
hrvatski Zajednici. Cerkev je sta¬
ra kakih 25 let, duhovnik prihaja
maševat iz mesta Canon City,
večkrat na leto pa jih obišče
o. Ciril Zupan. (M. Pogorelc.)

Salida, Col. Tukaj je pre¬
cejšna naselbina, stara kakih 10
let. Vseh Slovencev je približno
200, med njimi kakih 50 družin.
Bivajo 3 milje izvun mesta pri to¬
pilnici. V okolici je 6 farmerjev, ki
precej dobro obstojijo.* V mestu
ima Alojzij Kastelic gostilno in

* Rojak I. Miklič  ima več ribnjakov, kjer umetno goji ribarstvo ; to mu daja
lepe dohodke.

475

nekaj jih e tudi tam zaposlenih.
Glavno društvo je sv, Alojzija
št, 78 J. S. K, J., ki ima lepo zi¬
dano dvorano, kjer opravlja žup¬
nik iz Salide nekaj nedelj v me¬
secu službo božjo. Večkrat pride
tja Rev. John J erše iz Leadvilla
in tudi župnik iz Puebla. Za-
padna Zveza je lansko leto usta¬
novila dr šivu.

Tercio, Col,  Kraj je od
Trinidada oddaljen kakih 20 milj
in leži 8000 čevljev nad morjem.
V premogovi ie zaposlenih
nad 100 Sloveni ev,

Trinidad, Col.  To mesto
je obrtniško središče jugovzhod¬
nega Colorada. Prebivalstvo
(10.204) je mešanica staromehi-
kanskega in mladoamerikanskega
življa. Do 20 milj v okolici so razni
premogovniki, kjer je zaposlenih
okrog 2000 Slovencev. Društvo
sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. šteje
84 članov in 12 članic. Drugi so
zavarovani v raznih podpornih
društvih. Dušno pastirstvo med
katoličani oskrbujejo oo. jezuiti.
Cerkev je jako lepa. Sestre imajo
šolo in bolnišnico. Jezuiti so sku¬
šali dobiti za Slovence sloven¬
skega duhovnika iz svojega reda,
a niso ga mogli dobiti. Zato pa
jim hodi pomagat neumorno de¬
lavni o. Ciril Zupan iz Puebla.

Na pokopališču počiva že nad
300 umrlih slovenskih rojakov. Mnogi
so v premogovnikih našli smrt. Lep spo¬
menik so postavili dne 31. januarja 1910
v Primeru ubitim 35 Slovencem. O po¬
grebu nesrečnih rojakov je pisal „Slo-
venski Narod“ dne 6. svečana 1910:
„Smrtna tihota vlada po vsem mestu.

Primeru, Col., ponesrečenim 35 slovenskim rojakom.

476

Prvi pogreb 17 nesrečnih rojakov se je vršil dne 3. svečana; drugi so bili pokopani
pozneje. Na ta dan smo imeli v cerkvi slovesno opravilo za vse ponesrečence.
V sprevodu je korakalo mnogo društev. Naredili so eno široko jamo, ki je sprejela
vse žrtve. Rev. Ciril Zupan O. S. B. in Rev. P. Di Palma S. J., ki oskrbuje te na¬
selbine, sta imela cerkveno opravilo. Pogreba sta se udeležila avstrijski konzul
Mr. J. Goričar in laški Mr. N. Rossi. Vse trgovine so bile zaprte ir. ves promet
na cesti ustavljen, Hvala in zasluga za veličasten pogreb gre zlasK Mru. M. Po¬
gorelcu iz Planine, Notranjsko. Ponesrečenci so pripadali večinoma k društvom."

Za spomenik, ki so ga odkrili na obletnico (dne 31. januarja 1911), se je
zopet največ potrudil Mr. Pogorelc. Marmornat steber (glej podobo na strani 68)
je 10 čevljev visok ter je stal 500 dolarjev. S primernim nagovorom ga je blago¬
slovil Rev. C. Zupan. Nagovore je imelo še več znamenitih gospodov. Iz Puebla
so prišli slovenski pevci društva „Prešern", ki so peli v cerkvi in na grobu, kjer
je zasvirala tudi godba več slovenskih in amerikanskih komadov. Pri odkritju so
bila pričujoča tale društva: Sv. Barbare št. 24 (Primero), sv. Andreja št. 82 J. S.
K. J. (Trinidad), Mamka b, Tersatska št. 102 H. N. Z., ,,Planinski raj“ št. 8 (Primero),
„Slovan“ št. 15 S. N. P. J. (Sopris). Ves obred in vse sprevode sta vodila rojaka
Mihael Krivec in Edvard Mencinger. Za spomenik so darovali sorodniki in rodo¬
ljubi po vsi Ameriki.

Slovenci so še v mestecih (kampah): Cokedale, Stark-
ville, Sopris, Engelville, Bonn, Secundo, Valdez,
Forbes, Taler, Berwind, Tobasco, Hastings, Aguilar
in M o r 1 e y,

Walsenburg, Col. Mr. M. Pogorelc mi poroča, da je v tem
mestu, ki je 50 milj od Puebla, in v okolici okrog 500 Slovencev.
Večinoma so premogokopi. Večje naselbine  so  Simpson, Mc
Quire in 20 milj oddaljeni kraj  Oackville  s 50 Slovenci. V
Walsenburgu je lepa cerkev in šola za vse katoliške narode. Spo¬
vedovat hodi o. Ciril Zupan. Društvo sv. Feliksa št. 101 J. S. K. J.
šteje okrog 25 članov.

Connecticut.

Bridgeport,  Con  n. Rev. M. Golob mi poroča: „Na zapad-
nem delu mesta (Westend) biva okrog 600 Slovencev. Večinoma
so doma iz Prekmurja, od koder so se izselili zaradi slabih gospo¬
darskih razmer, in ker jih je madjarska vlada preganjala. Začeli so
prihajati šele pred 4 leti; moški in ženske so zaposleni v tovarnah
za srebrnino in za gramofone. Zaslužijo precej dobro.

V cerkvenem in društvenem oziru je naselbina dozdaj še po¬
polnoma zapuščena. K službi božji zahajajo večidel v cerkev sv.
Štefana, a Ogri jim dajo čutiti, da so le tujci; vrhutega je duhov¬
nik slovenskega jezika popolnoma nezmožen. Ob Veliki noči jih je
večkrat obiskal Rev. K. Zakrajšek iz New Yorka. Od 1. septembra 1912
pa bivam jaz tu kot pomožni duhovnik pri slovaški fari sv. Janeza.
Upam, da se mi posreči v kratkem času slovensko naselbino orga¬
nizirati in ustanoviti samostojno župnijo."

477

Idaho.

Ivy, Idaho. Tu jc menda nekaj Slovencev, ki so si že okrog
1. 1900 nakupili farme; v verskem oziru so baje popolnoma zapuščeni.

Kellog, Idaho.  Mr. V. Oblak mi piše, da so prišli Slovenci
sem iz Semiča pred petimi leti; zaposleni so v svinčenih in srebrnih
rudnikih. Zdaj je tu 8 družin in 10 samcev. Slovenci imajo menda
tu slabo veljavo; izdajati so se morali za Nemce, da so dobili dela.
Verske razmere so slabe, ker prihaja angleški duhovnik le dvakrat
na mesec iz kraja Wallace, torej ni slovenske besede božje. Tudi
društva ni nobenega.

Nekaj Slovencev je še v kraju W ardner,

Illinois.

Aurora,  111. Med možmi, ki so prišli pred 20 leti sem, je
bil J. Ramuta iz Metlike. Po poročilu g. J. Marsicha je zdaj tukaj
30 družin in 170 posameznikov, od katerih ima večina svoja po¬
sestva. Delajo po raznih tovarnah. V cerkev zahajajo v nemško
sv. Jožefa; verske razmere so dobre. Društev imajo dvoje, sv.
Jerneja št. 81 J. S. K. J. in sv. Janeza št. 11 K. S. K. J.

G. Fr. Mrva, tajnik društva sv. Janeza Krst., je poslal obširno zgodovino
tega društva, ki so ga ustanovili dne 13. maja 1894. V prvem odboru so bili:
I. Zmajič, I. Stritar, F. Knez, I. Pregelj, I. Pavlovič in I. Rus. L. 1911 je imelo
društvo sledeči odbor: I. Jerina, I, Jakoš, A. Žakelj, A. Bučar, F. Lokar, I, Novak,
M. Mlakar, M. Zelenšek, I. Fajfar in A. Jerej. Društvo ima 40 članov in 17 članic;
v njem so najstarejši Slovenci. O velikonočnem času preskrbi odbor slovenskega
duhovnika iz Chicaga ali Jolieta, da opravijo Slovenci svojo versko dolžnost.

Bradi  e y, 111. Prvi Slovenci so prišli sem 1. 1893. Večinoma
so zaposleni v raznih tovarnah, med katerimi je tudi tovarna za
železne postelje, ki je last Slovenca A. Turka. Prej je prihajal
maševat angleški duhovnik iz Kankakee ; zdaj imajo vsi katoličani
skupno cerkev, kjer pastiruje Slovenec Rev. Josip Štukelj, Razmere so
dobre; rojaki so zavarovani pri društvu sv. Petra št. 62 K. S. K. J.

Chicago  111.

Iz knjige Rev. J. Šušteršiča povzamem: „Stari slovenski naseljenci, ki so
prišli sem pred 40 in več leti (torej okrog 1. 1860), so večinoma imoviti možje. A
ker so se poženili z angleškimi ali z nemškimi ženami, je njih deca izgubila svojo
narodnost in se je popolnoma poamerikanila. Pred desetimi leti je umrl Slovenec
Gorše, ki je zapustil več milijonov premoženja in je bil oženjen z napol Indijanko.*

* Ta Goršetova žena je bila šivilja. Nekoč pride k njej mož, ki je bil lastnik
zemlje, kjer je zdaj Chicago, da si kupi novo srajco. Ker ni imel denarja, ji je
baje zastavil kos zemlje, ki je tako prešel v Goršetove roke in postal vreden
milijone.

478

Zdaj živita tu dva sloveča zdravnika, brata Tomec, in dasi je njun oče prišel iz
Belokranjskega, ne razumeta niti besedice slovenski."

Rev. A. Sojar mi poroča, da je v Chicagu zdaj okrog 4000 Slo¬
vencev, med njimi nad 500. družin in nad 1000 posameznikov. Veči¬
noma so zaposleni v raznih tovarnah, preprosti delavci, nekaj je
rokodelcev in trgovcev; dekleta so v službah po hotelih. Lastne
hiše ima 45 Slovencev. Do večje veljave sta v novejši dobi prišla
tovarnar A. Turk iz Črnomlja, ki je pred nekaj leti umrl in za¬
pustil nad pol milijona dolarjev premoženja, in Rev. Jos. Štukelj,
zdaj župnik v kraju Bradley, 111., ki je tu rojen. Dušno pastirstvo
je težavno, ker so Slovenci zelo raztreseni po velikem mestu. Do

I. 1898 niso imeli svoje cerkve; tega leta jih je zbral Rev. J. Plevnik,

kupil neko protestantsko cerkev na Lincoln St. & 22 Pl. ter usta¬
novil župnijo sv. Štefana; cerkev so prenarejeno posvetili dne
12. junija 1898. Rev. Plevnik je bil tu blizu pet let, za njim sta za¬
časno oskrbovala župnijo Rev. Kranjc in Rev. Krašovec; od 1. 1905
pa pastiruje Slovencem Rev. A, Sojar. ,

O društvih med šikaškimi Slovenci mi poroča Mr. F. Mravlja.
Društva so tale:

Sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., 200 članov, sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J., 70 članov,
Marije Pomagaj (žensko) št. 78 K. S. K. J., 90 članic, sv. Jurija št. 960 C. O, of F.,
najstarejše ima 90 članov, „Zvon" št. 70 J. S. K. J., 40 članov, ..Jugoslovan" št. 104

J. S. K. J., 30 članov, sv. Neže št. 826 C. W. F., 40 članic, „Slavija“ št. 1 S. N. P. J.,
100 članov, „Narodni vitezi" št. 39 S. N. P. J., 57 članov, „Nada“ št. 102 S. N. P. J.,
34 članic, „Francesco Ferrer" št. 131 S. N. P. J., 36 članov, društvo št. 1 S. S. P. Z.,
društvo št. 47 S. S. P. Z., 28 Članic, ..Slovenija" št. 44 Č. S. B. P. J., 50 članov; to
je najstarejše društvo v Chicagu in so ga priklopili češki Jednoti, ker še ni bilo
nobene slovenske. „Danica“ je samostojno društvo, ki ima 60 članov.

Poleg teh podpornih društev je v Chicagu še dvoje stavbinskih društev,
kjer imajo Slovenci naloženega premoženja do 200.000 dolarjev. ..Politični klub"
šteje okrog 100 članov, pevsko društvo „Orel“ ima 30 pevcev in lepo napreduje.

Chicago je sedež Slovenske Svobodne P. Z., ki ima 90 podružnic, in Slo¬
venske Narodne P. J. z nad 160 podružnicami in 7000 udi.

Rev. Sojar dostavlja, da so kljub velikomestnim nevarnostim
verske razmere dobre; mlačnežev seve ne manjka, niti ne nekaj
odpadnikov. Deca zahaja v katoliške šole, ima pa v cerkvi slovenski
pouk. Pri benediktinkah je 6 slovenskih sester, ki se pripravljajo
za slovenske šole; dozdaj jih imajo v Pueblu, Col., in v Wauke-
ganu, 111.

De K alb,  111, G. F. Keržič poroča, da je tu 9 slovenskih
družin in 14 samcev; dva imata posestvi. Prišli so sem 1. 1894 in
delajo v tovarnah ter zahajajo v angleško cerkev D. M. čistega
Spočetja. V naselbini je društvo sv. Pavla št. 130 K, S. K. J.

479

De Pue, 111. Mr. D. Badinovac poroča: „Slovenci so se začeli
naseljevati sem 1. 1905. Med prvimi je bil A. Sorčič. Večinoma so
iz Štajerskega in se pečajo s trgovino; nekateri imajo tudi lepa
posestva. Zdaj je tu 16 družin in do 100 samcev. V cerkev zahajajo
v poljsko, deca v župnijsko šolo. Društvo „Zavednost“ št. 59 S. N. P, J.,
ki ima 26 udov, je ustanovil 1. 1907 D. Badinovac. Drugo je št. 3
S. S. P. Z.; ustanovila sta ga A. Sorčič in F. Grošelj ter ima 20 udov.“

Jo.liet,  111. V tem mestu sicer ni največja, pač pa najbolj
urejena slovenska naselbina. Že izpočetka so bili pridni in močni
slovenski delavci izmed vseh
narodov najbolj spoštovani.

Danes, ko so mnogi prišli do
večje veljave, je ugled Slo¬
vencev v mestu še večji. Tudi
v politiki so večkrat že od¬
ločevali, in več Slovencev je
bilo izvoljenih v mestno za¬
stopstvo, tako 1.1899 Mr. Ant.

Nemanič in 1.1901 Mr.M.Kral.

Prvi Slovenci so prišli
sem pred 40 leti. V večjem
številu so se pričeli naselje¬
vati pred 25 leti. Med prvimi
so bili J. Cerar, A. Golobič,

J. Grahek, J. Loparc, Ant. Ne¬
manič, J. Jerman, I. Stonič,

I. Rogina, M. Vardjan, J. Pa-
rian in drugi; večinoma so
prišli iz Belokrajine in delali
po raznih tovarnah. Sčasoma
so nekateri postali trgovci in
gostilničarji, drugi spretni ro¬
kodelci in podjetniki. Zdaj
(1. 1912) je v naselbini 30 gostilničarjev, 15 trgovcev z mešanim bla¬
gom in več mesarjev. Obsežna so podjetja „Slovenian Liquor Co“
z glavnico 50.000 dolarjev, in „Slovenic Buttling Co“, ki imenitno
prospeva in prodaja sladke pijače tudi angleškim gostilničarjem,
dasi je več amerikanskih tvrdk te vrste. „The Eagle“ je slovenska
prodajalna pohištva, obleke itd., ki je izmed največjih prodajaln
v mestu.

Rev. J. Šušteršič je cenil število svojih župljanov 1. 1903 na
400 družin in nad 5000 duš. Naš poročevalec pravi, da je zdaj v

Joliet, 111,:

Slovenska cerkev sv. Jožefa.

480

Jolietu 500 družin in 3000 duš. Posamezniki so prišli do premo¬
ženja ; večina družin ima lastne hiše in domove na raznih ulicah
krasnega mesta.

Izpočetka so bili Slovenci v verskem oziru precej zapuščeni.
Pridružili so se nemški župniji sv. Janeza Krstnika; večkrat na leto
jih je obiskal Rev. J. Solnce iz Št. Pavla. Tudi med frančiškani je
bil neki poljski pater, ki se je naučil nekoliko slovenščine, poučeval
deco in pokopaval naše rojake, Ker pa je bilo v nemški cerkvi
kmalu več Slovencev nego Nemcev, so začeli zadnji naše rojake
pisano gledati. Slovenci takoj sklenejo, da ustanovijo lastno župnijo.
Nadškof P. A. Feehan jim je dal za dušnega pastirja Rev. F- S. Šušter¬
šiča, ki se loti z vso vnemo zidanja nove cerkve. Temeljni kamen
cerkvi sv. Jožefa so položili dne 15. malega srpana 1891. Stroški
so znašali 15.000 dolarjev. Opat svetoivanski, o. Bernard Ločnikar
O. S. B., je cerkev blagoslovil med velikimi slovesnostmi dne 18. vino¬
toka 1891. Za notranjo opravo so rojaki z veseljem prispevali.
Skrbni dušni pastir pa je mislil tudi na bodočo podlago vsake žup¬
nije, na šolo.  Ko je minila huda kriza, so kupili leta 1895 lastno
pokopališče in dne 2. vinotoka 1895 odprli lastno šolo s 64 otroci.
Župnija je hipoma rastla. Povečati so morali šolo in 1. 1898 so sezi¬
dali tudi lastno župnišče; enako so napravili za sestre učiteljice
majhen samostan. Od 30. rožnika do 2. malega srpana 1901 so obha¬
jali z veliko slovesnostjo desetletnico obstanka župnije. Tudi ta
cerkev je postala sčasoma pretesna in Slovenci so sezidali poleg
nje cerkev, ki je brezdvomno najveličastnejša cerkvena stavba
vsega mesta. Samo prostor je stal 20.000 dolarjev, vsa stavba pa
130.000- Umevno je, da dolg še ni ves poplačan. Rev. Šušteršič in
Slovenci v Jolietu so si s to zidavo postavili spomenik „aere pe-
rennius".

Cerkveno in versko življenje je v tej župniji, kakor pravi po¬
ročilo, „jako dobro, ljudstvo jako vneto". Društvo sv. Rožnega venca
skrbi zlasti za notranjo olepšavo cerkve. Poleg tega imajo Marijino
družbo deklet in društvo Srca Jezusovega za fante.

Ko je nemila smrt dne 24. sušca 1911 pobrala neumorno de¬
lavnega župnika Rev. Šušteršiča, je oskrboval faro Rev. A. M. Kra-
schowitz. Dne 15, malega srpana 1911 je nastopil faro novi župnik,
Rev. John Kranjec. Kot duhovni pomočniki so delovali v Jolietu
Rev. A, Sojar, A. Kraschowitz, Jos. Štukelj in Josip Pollak.

V Jolietu je bila 1. 1890 ustanovljena zdaj najmočnejša organizacija ameri-
kanskih Slovencev, K. S. K. Jednota, ki šteje okrog 14.000 članov in članic. Ta
in druge Jednote imajo v naselbimi več močnih društev. H K. S. K. J. spadajo
društva: sv. Jožefa št. 2. (400 članov), vitezi sv. Jurija št. 3. (200 članov), sv. Fran-

481

čiška št. 29 (325 članov), sv. Cirila in Metoda št. 8 (150 članov), sv. Antona št. 87
(200 članov), sv. Treh Kraljev št. 98 (75 članov), sv. Genovefe št. 108 (75 članic),
Marije Pomagaj št. 119 (25 članic), sv. Janeza št. 143 (25 članov). Društvi sv. Petra
in Pavla (100 članov) in sv. Mihaela sta včlanjeni pri J. S. K. J. Društvo S. N. P. J,
ima kakih 25 članov, in sv. Barbare okrog 50 udov.

Dne 26. oktobra 1912 so odšle iz Maribora šolske sestre;
m. Boštijana Neuwirt, s. Edita Koštomaj (zdaj v Kansas Cityu), in
s. Hugolina Zupan, da prevzamejo šolo pri hrvaški župniji; iz Kansas
Citya pa je prišla sem m. Klotilda Strnad.

Joliet, 111.: Prejšnji glavni odbor K. S. K. J.

Poleg podpornih je tudi nekaj prosvetnih društev, tako „Bralno društvo",
„Sokol" in „Pevsko društvo". Društvo „Triglav“ oskrbuje cerkveno petje, a se
bavi tudi z dramatiko. Razne igre prireja ..Slovenski dramatični klub", dočim ima
društvo „Amerikanska Slavija" namen, da s poukom dviga Slovane na višjo stopnjo
omike, obenem pa tudi, da z raznimi prireditvami, kakor koncerti, igrami, pre¬
davanji itd. kaže duševno moč tudi Amerikancem. Velikega pomena je ..Tiskovno
društvo", ki izdaja tednik „Amerikanski Slovenec". Menda je v naselbini vedno
tudi nekaj godcev, dasi niso združeni.

O politiki mi piše Mr. J. Plaznik: „Prav lahko bi politizirali,
ko bi bili le združeni. Vsa slovenska politična moč je razkosana v
štiri izmed sedem volilnih okrajev. Mr. Nemanich je nas zastopal

31

Amerika.

482

8 let in Mr. M, Kralj 2 leti; od drugih kandidatov ni nihče prodrl.
V občinskem zastopstvu smo imeli navadno po 2 Slovenca, a tudi
tu nas je zadela „usoda“, da imamo zdaj le enega, Mr. J. Težaka.
Politiki se nas sicer zelo boje, le mi jim ne moremo
do živega!"

La Salle  (Lej Sel), 111. Filozof J. Plaznik mi je poslal ob¬
širno poročilo. Slovenci so se začeli naseljevati sem 1. 1887. Med
prvimi so bili Mr. Pirc, J. Coljan in M. Komp. Večinoma so Do¬
lenjci. Ko je prišel sem Mr. J. Šebat iz Radeč, so mu sledili
Radečani. Rojaki so zaposleni v raznih tovarnah; med njimi je
12 gostilničarjev in 3 trgovci. Mr. J. Klemenčič je redarski stražnik,
Mr. S. Kramaršič javni notar. Skupno je zdaj v mestu nad 200

družin in okrog 1200 rojakov.
V duševnem oziru so kakih
10 let dčbro preskrbljeni.
Pod vodstvom Rev. Šušteršiča
so šli leta 1900 J. Oberstar,
P. Perušek in drugi prosit
škofa v Peorijo za sloven¬
skega duhovnika. Ta jim je
poslal Rev. A. P. Podgorška,
ki je opravljal službo božjo
najprej v Kastellovi dvorani.
Za lastno cerkev so kupili
na vogalu Crosat in 6. ulice
3 lote. Načrte za cerkev in
šolo obenem je naredil rojak
J. Stavdohar, čigar starši so
se 1.1856 naselili v Indiani. Dne 13. januarja 1903 so naredili pogodbo ;
delo je prevzela tvrdka Neufeld & Bocklins, Peru, 111., in sicer za 7936
dolarjev. Za stroške so zbirali na veselicah (pri rojaku M. Kompu) in
pri drugih narodih. Darovali so tujci: Chaley 50, Coogen 25, Dun-
can 50, Hegeler 100, Humer 50, Lackerkov 92, Lucey Bts. 25, Mat-
thiessen 100, Paneck 25, Schlitz 75 in rojak M. Komp 64 dolarjev.
Sedanji glavni oltar sta darovala F. in A. Černe, prvega je pa na¬
redil Rev. Podgoršek sam. Društvo sv. Družine je kupilo veliki
zvon (200 dol.), Irec J. Martin malega (100 dol.) itd. Cerkev so po¬
svetili svetemu Roku. Prva sv. maša se je brala dne 12. julija, po¬
svečenje se je pa vršilo dne 13. septembra 1903. Cerkveni obred je
imel škof J. L. Spalding iz Peorije. Slavnosti se je udeležilo 32 ka¬
toliških društev, med temi društvo sv. Jožefa, sv. Cirila in Metoda,
sv. Frančiška in vitezi sv. Jurija iz Jolieta, sv. Janeza iz Wenone

483

in Rutlanda, sv. Družine in sv. Barbare iz La Salla, potem hrvaška,
irska in nemška društva, tako da je pri paradi korakalo nad 3000
mož. Slavnostni govor je imel Rev, Šušteršič. Ta dan in pozneje je
bilo v prid cerkve več veselic. Dne 30. avgusta 1904 so došle iz
St. Francis, Wisc., tri šolske sestre. Sestri Pelagija in Ksaverija sta
dne 5. septembra začeli s poukom. Novo župnišče je bilo dodelano
19. julija 1904 in je stalo 3060 dolarjev. Sedanji župnik Rev. A. Ka-
stigar je nastopil dne 29. marca 1907.

V društvenem oziru je ta naselbina dobro preskrbljena. Društvo sv. Družine
št. 5 K. S. K. J. ima 140 članov, sv. Martin št. 75 okoli 70, sv. Ane št. 39, 139. Dalje
je društvo sv. Barbare št. 3 J. S- K. J. in sv. Barbare v Forest Cityu, Pa. K S. N. P. J.
spada največje društvo „Triglav“ (150 članov) in „Sokol“. Samostojno je društvo
„Edinost“ in žensko društvo „Jutranja zarja", „Socialistični klub" spada k S. S.
P. Z. Petje goji ..Diletantski klub", ki ga je ustanovila s sodelovanjem gg. Kompa
in Šebata Mrs. F. Lepich. Ker vse¬
skozi razume godbo in je obenem
izvrstna pevka, je imenovana gospa
do danes duša tega društva. L. 1904
je Mr. J. Ivanuš ustanovil „Slo-
vensko godbo", ki se je pozneje
razcepila in šteje zdaj le 6 mož.

Več slovenskih družin se je prese¬
lilo na farme.

Dobro uro proti jugu je
Oglesby.  S krajem Black
Hollow,  ki ima 7 družin,
šteje ta naselbina 49 družin
in okrog 350 Slovencev, ki
so ali premogokopi, ali pa
delajo v tovarnah. V cerkvenem oziru spadajo popolnoma, v dru¬
štvenem deloma v La Salle. Imajo društva sv. Roka, ,,Mladi Slo-
venec“, in žensko „Lilija vrtnica". Blizu je več slovenskih naselbin.
Poglavitnejše so: Ottawa  (30 Slovencev), Utica, Rutland,
Minonk, Siderpoint, Berry, Grandville, Standard, Lit-
tenville, Cherry,  kjer se je pripetila 23 septembra 1909 ve¬
lika nesreča. Pri tem je izgubilo življenje 18 Slovencev. Nekaj
Slovencev je tudi v krajih S p r in g v ali e y, Toluco, Roake in
Marquette.  Povsod so premogovniki.

Mesto Peru  šteje okrog 25 Slovencev, ki so popolnoma zdru¬
ženi z rojaki v mestu La Salle.

Lincoln, 111. V ta kraj so se Slovenci naselili že 1.1868;
med prvimi je bil Peter Šprajcar iz Črnomlja, ki je umrl dne 12. de¬
cembra 1911, od vseh spoštovan. Zdaj je tu nad 50 Slovencev, ki
imajo podporno društvo S. N. P. J.

31 *

484

Madison-Granite City, 111. P. L. Pogorelc mi poroča,
da so prišli sem prvi naseljenci, med katerimi sta bila J. Pezdir
in M. Flajnik, iz Vinice in Metlike pred 10 leti. Družin je zdaj 5
(3 imajo hiše), posameznikov 30. Večinoma delajo v tovarni, ali pa
imajo trgovine in gostilne. V cerkev zahajajo v Venice, kamor
prihaja večkrat slovenski duhovnik, otroci pa v javno šolo. V Ma-
disonu je društvo S. D. P. Z. Večinoma pa spadajo k društvom K. S.
K. J. in J. S. K. J., ki so jih ustanovili pred 10 leti.

Morris,  111. Tu je do 50 Slovencev, ki so vsi zaposleni v
papirnici.

Rocksdale,  111. Tukaj
so tri podporna društva, nam¬
reč sv. Mihaela št. 92 J. S. K.

J. s 30 člani, potem moško
društvo sv. Treh kraljev št. 98
in žensko M. Pomočnice št. 119

K. S. K. J. Koliko je tu Slo¬
vencev in kakšne so razmere,
nisem mogel izvedeti.

Springfield, III.  V
glavnem mestu države bivajo
Slovenci že 25 let; prišli so
večinoma iz Novega mesta in
okolice. L. 1903 je bilo tu
16 družin in 20 samcev; zdaj jih je nekoliko več. Zaposleni so v
premogovniku in v tovarnah.

V cerkev zahajajo v nemško, kamor pošiljajo tudi otroke v
šolo; spovedovat jih je hodil prej Rev. J. Šušteršič.

Poleg društva sv. Barbare št. 74 in sv. Rozalije št. 140 K. S. K. J.
so še tri druga podporna in dvoje pevskih društev.

South Chicago,  111. To veliko tovarniško mesto ima krasno
lego ob jezeru Michigan. Že 1. 1903 je bilo tu 200 slovenskih družin
in nad 1500 mož; zdaj jih je še nekoliko več. Večidel so zaposleni v
raznih tovarnah, topilnicah in veliki Carnegijevi jeklarni, kjer dela
8000 ljudi, ponajveč Slovanov; nekaj Slovencev je tudi trgovcev,
gostilničarjev in mesarjev. Prvi je zbral Slovence Rev. J. Kranjec,
in dasi je začel le s 100 dolarji, je postavil lepo cerkev in žup¬
nišče, kar je stalo okrog 30.000 dolarjev; do 1. 1911 je poplačal od
dolga 8000 dolarjev. Veličastne orgle je kupil Carnegie za 3000 do¬
larjev. Temeljni kamen so cerkvi položili dne 2. avgusta 1903; me¬
seca oktobra je bila dozidana. Po odhodu Rev. Kranjca v Joliet je
prevzel dušno pastirstvo Rev. A. M. Kraschowitz.

485

Poleg k društvu sv. Petra in Pavla spadajo Slovenci še k vi¬
tezom sv. Jurija št. 22 J. S. K. J. in sv. Florijana št. 44 K. S. K. J.;
ženske so v društvu D. M, čistega Spočetja št. 80 K. S. K. J.

Virden, Macoupin Co, 111. Rojak, ki se ni podpisal (menda
A. Stupar), poroča, da so prišli on in še 7 Slovencev sem 1. 1902;
tu so našli nekaj drugih rojakov, tako da je zdaj 20 družin in
11 samcev. Večinoma so iz Štajerskega in delajo v premogovniku.
Devet družin ima svoja domovja. Verske razmere so ,,bolj srednje;
nekaj rojakov zahaja v irsko cerkev." Društvo S. N. P. Z. so usta¬
novili 1. 1908, drugo v zvezi s S. S. P. Z. 1. 1910.

Waukegan,  111, Prvi Slovenci so
se naselili leta 1892; prišli so iz Vrh¬
nike in so zaposleni v tovarnah ali raz¬
kladajo premog. Leta 1903 jih je bilo
okrog 500, med njimi 70 družin. Več Slo¬
vencev ima svoje domove; nekateri imajo
tudi trgovine.

Izprva jih je obiskoval za Velikonoč
Rev. Šušteršič, pozneje Rev. J. Plevnik, ki
je potem ustanovil lastno župnijo. Cerkev
je bila dogotovljena 1903; stala je 10.000
dolarjev. Pri cerkvi je tudi šola in župnišče.

V naselbini je 9 moških in 4 ženska
podporna društva, med njimi sv. Jožefa
št. 53 K. S. K. J., sv. Roka št. 94 J. S. K. J.,
vitezi sv. Jurija, „Sloga‘‘ št. 14 in „Moška
jednakopravnost" št. 119 S. N. P. J. ter
samostojno društvo „Sokol“,

Wenona,  111. V tem premogarskem mestu je bilo 1.1903
15 slovenskih družin in 40 samcev. Večinoma delajo v premo¬
govnikih, nekateri tudi v tovarni. Zahajajo v irsko cerkev, spove¬
dovat jih je hodil prej Rev. Šušteršič, pozneje župnik iz La Salle.

Društvo sv. Janeza Krstnika št. 60 K. S. K. J. ima nad 20 udov;
nekaj Slovencev je tudi pri društvu sv. Petra H. Z.

V tej državi je po več Slovencev še v sledečih krajih: C ar bon
Hill, Deer Park, Dorrinville, Elmhurst, Fermington,
Lemont, Levingston, Lockport, Mount Olive, Pana,
Panama, Pullman, Rutland, Sparland in Summit.

Indiana.

Alexandria,  In  d. Iz Šmartna, Novega mesta in Sv. Petra
na Krasu so prišli prvi Slovenci sem leta 1893; leta 1903 so bile

Waukegan 111.: Slovenska
učiteljica Miss A. Mensinger,
umrla dne 15. rožnika 1912.

486

v mestu 4 družine in 24 samcev, skupaj 50 oseb. Zaposleni so v
tovarni za sekire ter zahajajo v nemško cerkev; leta 1903 jih je prvič
obiskal Rev. J. Kranjec. Kakšne so razmere zdaj, nisem mogel iz¬
vedeti.

Clinton, Ind. Ta kraj ima 12 slovenskih družin in do 30 samcev.

G a r y , Ind.
To mesto (16.802
prebivalca) je napol
slovansko; Sloven¬
cev je do 20 dru¬
žin in do 30 samcev.
Trgovine imajo R.
Mraz, J. Ivanič, F.
Leskvar, J. Kapš in
I. Prosenik, gostilno
L. Šmit, G. Tavčar
pa sedlarstvo. Drugi
so zaposleni v plav¬
žih in v jeklarni.
K. S. K. J. ima tu
društvo št. 124, eno
društvo pa pripada
S. N. P. J.

Indianapo¬
lis, Ind.  V glavno
mesto Indiane so se
Slovenci začeli na¬
seljevati okrog leta
1885; doma so iz
Dolenjskega ter iz
Tolmina in Kanala

Indianapolis, Ind.: Slovenska cerkev presv. Trojice.

na Goriškem. Zdaj
jih je okrog 800;
zaposleni so večidel

v livarni „National Malleable Casting Co.“ Prej so zahajali v irsko
cerkev in jih je obiskoval f Rev. F. S. Šušteršič. Leta 1906 so začeli
pod vodstvom Rev. J. Lavriča zidati svojo cerkev, ki je bila dne
28. aprila 1907 slovesno blagoslovljena. Nekako eno leto, do 6. av¬
gusta 1910, je deloval tu Rev. J. C. Smolej; za njim so prevzeli faro
minoriti. Rev. B. Čiček O. M. C. oskrbuje Slovence, Rev. E. Blok Po¬
ljake. Leta 1911 so postavili novo šolo z župniščem. V šoli je nad
60 otrok, ki jih poučujejo šolske sestre.

487


Društvo sv. Alojzija št, 52 K. S. K. J. ima 80, društvo sv, Jo¬
žefa št, 45 J. S, K. J, nad 70 članov, K narodni podporni zvezi
spadata društvi ,,France Prešeren" in društvo sv. Cirila in Metoda.
Poleg teh obstojita še društvi sv. Ane in sv. Barbare; skupno je
8 društev.

Med izobraževalna društva spadajo godbeno društvo „Zvon“,
tamburaški klub „Naprednost“ in pevsko društvo ,,Planinski raj".

Kokomo,  In  d. Mr. J. Hamovec mi poroča, da je tu 33 Slo¬
vencev; delajo v žičarnici. Prvi so prišli sem 18. aprila 1904. J. Ha-

Indianapolis, Ind.: Slovenska godba.

movec, J. Kink in J. Petkovšek iz Vrhnike; ti imajo tudi posestva.
Kraji so lepi in rojaki so z zaslužkom zadovoljni. V verskem oziru
so Slovenci zapuščeni. K maši zahajajo v irsko-nemško cerkev, a
za spoved nimajo nikogar. Tri Jednote imajo nekaj udov.

Terre Haute, Ind.  Tu sta dve slovenski družini in
17 samcev; zaposleni so v „Maleable Manuf. Co.“

Wabash, Ind.  V tem mestu, kjer so samo železnične de¬
lavnice in ena papirnica, je po poročilh g. M. Belaka le 5 družin
in 4 samci. Prvi so prišli sem A. Jordan (1. 1904), M. Rešek (1. 1905),
Ivan Polajnar, M. Belak (1. 1906) in J. Tisovec. M. Čoke in A. Jordan
(klobučar) imata hiše, drugi delajo v tovarnah. Zahajajo v angleško
cerkev, spovedovat jih hodi nemški duhovnik, društva ni.

488

Po več Slovencev je še v krajih: Deyer  (1. 1903 nad 15),
približno toliko tudi v Indian Harbor,  potem še v mestih
Eikhart in Whiting.

Iowa.

DesMoines,  la.  Tu in v okolici je več Slovencev, ki pa
niso stalno naseljeni. V mestu samem ima 5 slovenskih družin po¬
sestva. Prvi je prišel sem pred 12 leti V. Pirnat. Rojaki so premo-
garji. V cerkev zahajajo v angleško, verske razmere so pa dobre.
Društva ni. (V. Pirnat.)

Lyons,  la.  Tu je bila nekoč cvetoča naselbina naših rojakov,
ki so delali na žagah ob Mississippiju; žage so pa premestili in
zdaj je samo še nekaj Slovencev, ki so zaposleni v tovarni za pohištvo.

Riggs,  la.  Prvi Slovenci so se naselili na farme že okrog
1. 1860. L. 1903 je bilo v okolici 30 družin in 50 samcev. Večinoma
imajo lastne farme in so precej premožni. V cerkev zahajajo v
Sugar Creek, po enkrat na leto jih je prej obiskoval Rev. J. Plevnik.
K. S. K. J. ima društvo sv. Jožefa št. 39. Kakšne so razmere zdaj«
nisem mogel dognati.

V državi Iowa je po nekaj Slovencev še v krajih: Clinton,
Bussey, Buxton, Carney, Hopkington, Madrid in Wood-
w a r d.

Kansas.

C a r o n a-C o 1 u mb us-C r o w b ur g-Curran ville,  Kan,, so
premogovniki, kjer je povsod zaposlenih nekaj Slovencev, ki pa niso
stalno naseljeni.

Fleming, Kan.,  je prijazno mestece, ki šteje do 40 Slo¬
vencev, Nad polovico hiš je praznih, ker so nekateri premogovniki
izčrpani in so se Slovenci izselili.

Franklin, Kan.,  je precej velik kraj sredi farm s slikovito
okolico. Slovenci štejejo kakih 10 družin; zaposleni so v premo¬
govniku.

Fron ten a c. Kan.  Prvi Slovenci so prišli sem že okrog
1. 1886. Doma so bili iz Dolenjskega in Štajerskega. Mnogi so delali
prej na Westfalskem; tudi tu so večidel premogarji. V mestu je
nekaj slovenskih obrtnikov in več trgovin. Avstrijsko bolniško
društvo ima lastno dvorano. Poleg mnogih podpornih društev imajo
rojaki čitalnico „Naprednost“ in pevsko društvo „Orel nad Tri-
glavom“. Slovenci se zanimajo tudi za politiko in Mr. J. Skubic je
alderman v 2. okraju. Slovencev je nad 1000 duš; mnoge družine imajo
lastne domove. V mestecu je katoliška cerkev; kakšne so verske

489

razmere, nisem mogel izvedeti. Društvi sv. Roka št. 132 K. S. K. J.
in sv. Barbare v Forest Cityu, Pa., imata nad 500 udov.

Kansas City, K a n. Že 1. 1903 je bilo tu 60 slovenskih družin
iz Dolenjskega in do 100 fantov, ki so bili zaposleni v velikih klav¬
nicah; zdaj je njih število še narastlo, za koliko, pa nisem mogel
dognati. Izprva so Slovenci zlagali skupno s Hrvati za cerkev sv. Ja¬
neza Krstnika, a zadnji jim niso hoteli pripoznati nobenih pravic.
Pozneje so zahajali v nemško cerkev sv. Antona in jih je večkrat
obiskal kak slovenski misijonar, dokler niso postavili lastne cerkve
sv. Družine, pri kateri je tudi šola. Župnik je tu Rev. Leskovec.

Dne 21, septembra 1909 so odšle iz Maribora slovenske šolske
sestre, in sicer: m. Bonaventura Kunst, m. Klotilda Strnad (zdaj v
Jolietu), m. Avrelija Planker in s. Pulherija Zovko; dne 20. avgusta
1912 so jim sledile: m. Sabina Rebolj, s. Božena Lončar in s. Emilija
Čurin. Te sestre so prevzele šoli pri slovenski in hrvaški župniji v
mestu.

K. S. K. J. ima tu društvi sv. Petra in Pavla št. 38 in sv. Vero-
ronike št. 115, J. S. K. J. pa vitezev sv. Jurija št. 49.

Neodesha, Kan.  Tu je 7 slovenskih farmerjev,

Olpe, Kan.  Do 10 slovenskih farmerjev ima obsežne kme¬
tije; pečajo se z živinorejo. Zahajajo v nemško cerkev.

Pittsburg.Kan.,  je središče mnogoštevilnih premogovnikov
(kamp), kjer je povsod zaposlenih nekaj Slovencev. Največ jih je
v krajih Yale,  v bližini je mnogo farmerjev, Mineral,  kjer ima
društvo sv, Jožefa št. 52 J, S. K. J. okrog 70 članov, Breezy Hill,
Daisy Hill  (pošta Weir), ki šteje skoraj same Slovence, Skid-
more, Radley, Franklin, Chicopee, Cherokee, J a c k-
sonville in Mulberry;v  zadnji „kampi“ je veliko naših rojakov.
Kakega poročila iz teh krajev nisem dobil.

Stone City, Kan.  G. V. Berlizg piše, da je tu okrog 70 Slo¬
vencev, med njimi 30 družin. Naselili so se od 1. 1900 naprej,
ko so odprli premogovnik. Med prvimi so bili L. Podbevšek, L.
Mandelj, L. Kovač in še drugi. Vsi so premogarji. V bližini mesta
je kupilo več Slovencev kos zemlje ter so sezidali lastne domove.
Tako so ustanovili posebno naselbino, ki so jo krstili ..Trbovlje",.
Ime se je udomačilo in bo ostalo. V. Berlizg ima dve farmi po
80 akrov. Mnogo rojakov je kupilo farme v državah Missourj in
Florida. O cerkvenih razmerah pravi poročilo, da so „zelo slabe,
ker tukajšnji Slovenci so se začeli zavedati"!  V cerkev
„razen dveh družin ne hodi nihče, torej ni nobenega verskega
življenja, ker tukaj sta socializem in svobodomiselnost zelo raz¬
širjena". Najbližja cerkev je v East Mineralu, 2 milji od naselbine.

490

Podpornih društev je več in sicer skupno z rojaki v East in West
Mineralu; spadajo k raznim Jednotam, Izobraževalnega društva ni.
V East Mineralu je socialističen klub s čitalnico.

Massachusetts.

Walpole,  Mas  s. Mr. J. Knavs mi poroča, da je prišel sem
1.1898; tu in v Norwoodu so zdaj 3 slovenske družine in dva samca.
Zaposleni so v strojarni za usnje in imajo lastne hiše.

Michigan.

Akron,  Mic  h. Tu je 11 slovenskih družin in nekaj samcev;
vsi so premogarji, a delo ni stalno. S. D. P. J. ima tu društvo št. 17.

Calumet,  Mic  h., združuje mesti Red Jacket in Laurium in
je menda najstarejša slovenska naselbina v Ameriki. Mesto ni še
staro. Okrog 1. 1840 je bil tu še sam pragozd, skozi katerega je
vodila le gozdna pot iz mest Houghton in Hancock v Copper Falls
in Cliff, kjer so bili že bakreni rudniki. Zemljemerec E. J. Hulbert
je zasledil tu bakreno rudo ter 1. 1856 postavil prvo kočo, ki je
stala ob sedanji glavni ulici Calumeta. Ko je rudnike prevzela družba
„Calumet & Hecla Co.“, se je prebivalstvo hitro množilo, posebno
v Red Jacketu, ker tam ni bil kompanijski svet. hr  1856 sta prišla
v okraj bogatih bakrenih rudnikov izmed Slovencev najprva Jožef
Vertin iz Doblič in Peter Rupe iz Poljan ob Kolpi. Izprva sta kroš-
njarila z blagom, ki so ga rudarji onih časov potrebovali. Pozneje
sta v Hancocku odprla prodajalni in nekoliko pozneje tudi na sedanji
peti ulici v Red Jacketu. Prodajalni še obstojita. O Vertinovi pravi
Balch: ,,Vertin Brothers department store, one square block, ist the
largest department north of Chicago in the United States". Škof
John Vertin je bil sin Jožefa Vertina.

L. 1875 je bil Red Jacket inkorporiran kot vas in pri občin¬
skih volitvah dne 10. aprila 1875 je bil za prvega župana izvoljen
naš rojak Peter Rupe; med odborniki je bil tudi George Vertin.
Rupe je bil tudi prvi načelnik gasilnega društva.

Katoličani so postavili prvo cerkev 1. 1869. Slovenci iz vseh
župnij tostran in onstran Gorjancev so začeli trumoma prihajati, da je
tu kmalu bila prava „mala Dolenjska", Na angleško-nemški cerkvi
so službovali misijonarji Možina, Čebulj in Andoljšek. To pa za
ogromno število ni zadostovalo. S Hrvati so si osnovali lastno žup¬
nijo in 1. 1889 dobili prvega dušnega pastirja v osebi Rev. J. Zalo¬
karja. Za 30.000 dolarjev so si postavili cerkev sv. Jožefa, ki je bila
116 čevljev dolga in 50 široka. Dne 8. decembra 1892 je Rev. Zalokar

491

zapustil Calumet; na njegovo mesto je prišel Rev. Marko Pakiž.
Dne 8. decembra 1902 je cerkev popolnoma pogorela. Slovenci, od
katerih so se 1. 1900 ločili Hrvatje, so sklenili takoj zidati še lepšo
cerkev. Načrt je izdelal G. D. Eastman, delo pa prevzel P. P. Roehm.
Zidanje so pričeli dne 8. junija, in o Božiču je bila zidava že pod
streho. Cerkev je iz rdečega michiganskega peščenca v romanskem
slogu z dvema stolpoma, ki sta 165 čevljev (50 m) visoka. Golo
zidovje je stalo 46.600 dolarjev, notranja oprava menda ravno toliko.
To je baje najlepša slovenska cerkev v Ameriki.

Rev. M. Pakiž je moral zaradi bolezni 1. 1904 zapustiti Calumet.
Veliki teden je škof Eis posvetil Rev. Luka Klopčiča za mašnika.
Na belo nedeljo je imel med ogromno udeležbo tu svojo novo
mašo in od tedaj oskrbuje on veliko naselbino. O sedanjih Slo¬
vencih v Calumetu piše prej omenjena pisateljica Balch: „In Calumet
is the second generation of Slovenians very prosperous and ame-
ricanized. There have they large Stores.“

L. 1903 je bilo v tej naselbini do 2.000 Slovencev; koliko jih
je zdaj, žal, nisem mogel dognati. Mnogi so prišli do veljave in
premoženja, tako razen že prej imenovanih Jakob Rabič, Pavel
Schneller, sedanji predsednik K. S. K. J., dr. Josip Plave, javni notar
in živinozdravnik, ki se je z nesrečnim cesarjem Maksimilijanom
udeležil okupacije Mehike, Mihael Klobučar, predsednik tiskovne
družbe, ki izdaja tednik ,,Glasnik", Matija Kobe, upravitelj ..Glasnika",
Mihael Sunič, Janez Kobe, Josip Štefanec, Anton Šterk, John Špehar
in še drugi.

Dne 17. septembra 1882 so rojaki ustanovili društvo sv. Jožefa
št. 1 S. H. Z., ki ima 588 članov. Močno je tudi društvo sv. Petra
K. S. K. J. in sv. Cirila in Metoda J. S. K. J. št. 9, ki šteje 234 članov
in 130 članic.

O drugih razmerah nisem mogel dobiti nobenega poročila.

Detroit, Mich,  V to veliko mesto so prišli Slovenci pred
sedmimi leti; med prvimi je bil J. Faletich, ki ima na Jefferson
Ave. lepo gostilno. Večinoma delajo v tovarnah; nekaj je tudi roko¬
delcev. Zdaj je tam 7 družin in okrog 60 samcev. Glede cerkvenega
življenja pravi poročilo, ,,da ni nobenega ali skoro nobenega". Kdor
še hodi v cerkev, zahaja v nemško ali poljsko. Pred letom so usta¬
novili društvo ..Detroitski Slovenci", ki spada k S. N. P. J. in ima
29 udov. (Poročal M. Črne). „Glas Naroda" z dne 28. septembra 1912
poroča, da je v mestu nad 300 Slovencev. Društvo sv. Barbare
ima tu postojanko št. 76. V predmestju Highlan snujejo pevsko in
dramatično društvo.

492

Dollar Bay, Mic h. M. Schneller mi piše: „Prva sva prišla
jaz in J. Filip pred 20 leti, drugi pred 18 leti, večinoma iz ljubljanske
okolice. Zdaj je tu 22 družin in 5 posameznikov. Lastne hiše ima
12 rojakov, 3 so na lepih farmah. Deca zahaja v javno šolo. Cerkev
imamo skupno z drugimi narodi in so verske razmere dobre; tudi
katoliška društva so, a nič slovenskih."

Harriette,  Mic  h. Vigredi 1. 1912 se je blizu mesteca naselilo
pet slovenskih farmerjev.

Iron Mountain,  Mic  h. L. 1885 so se naselili prvi Slo¬
venci in delali v rudnikih. L. 1903 je bilo med njimi 15 družin in
do 50 posameznikov; koliko jih je zdaj, nisem mogel izvedeti.
K. S. K. J. ima tu društvo sv. Petra in Pavla št. 51. Menda spadajo
Slovenci pod nemško župnijo in jih oskrbuje Rev. J. Kraker.

Ironwood  Mic  h. Mr. Josip Kure poroča, da so prišli pred
18 leti kot prvi sem M. Kolenc, M. Guzovič, M. Ulašič, Ulčar,
B. in F. Kočevar in P. Makovec; vsi so iz Žužemberka in Črnomlja.
Polovica jih ima posestva, M. Ulašič trgovino; večinoma delajo v
rudnikih. Zdaj je tu 29 družin in 6 samcev. S Slovaki in Hrvati so
si postavili 1. 1909 lastno cerkev presv. Trojice za 14.000 dolarjev.
Dušno pastirstvo oskrbuje Rev. Peter Šprajcer. Deca zahaja v kato¬
liško župnijsko, nekaj tudi v javno šolo.

K. S. K. J. ima društvi sv. Janeza št. 20 in žensko Imena Ma¬
rijinega št. 133.

Krain City,  Oceania County, Mic h. V zadnjih treh letih
se je tu in v okolici naselilo večje število Slovencev, ki obdelujejo
lepe farme.

Manistique,  Mic  h. Sem je prišlo nekaj Slovencev že 1. 1880,
več pa 1. 1883, tako da jih je bilo 1. 1903 okrog 225, med njimi
20 družin. Koliko jih je zdaj in kakšne so razmere, nisem mogel
ničesar izvedeti. V -cerkev zahajajo baje k Čehom; za Veliko noč
sta jih prej obiskovala Rev. M. Pakiž, ali pa Rev. J. Kraker. S
Hrvati imajo društvo sv. Frančiška.

Mohawk,  Mic  h. Mr. J. Romšek poroča, da je tu 20 slo¬
venskih družin in 60 posameznikov, ki delajo v bakrenem rudniku.
Prišli so sem 1. 1901, med prvimi M. Jakša in J. Kocjan. Cerkvene
razmere so ,,bolj slabe". Cerkev je skupna last vseh katoličanov,
oskrbuje jo neki frančiškan. Deca ima dvakrat na teden v cerkvi
nauk. Drugo je pa vse v Calumetu, le K. S. K. J. ima tu društvo
sv. Alojzija št. 88.

Ralph,  Mic  h. V gozdovih je zaposlenih pet slovenskih
družin in nekaj samcev. Dela je dosti še za 10 let; družba daja
tudi zemljišča v najem.

493

South Range, Mic h. To mesto se je pričelo 1.1902. V bli¬
žini so bakreni rudniki Baltic, Trimountain in Penzdel.
Mr. M. Muhvič poroča, da sta prišla 1. 1898 sem prva dva Slovenca,
Mike in Ivo Lasič, iz Calumeta. Zadnji je bil nekaj časa „boss“, a
je popustil. J. Barich, iz fare Stari Trg, ima obširno trgovino; hčerka,
Margareta je učiteljica. Izmed 300 rojakov je okrog 60 družin; ne¬
kateri imajo lastne hiše in „štore“. Verske razmere so jako dobre,
,,a žalibog nimamo slovenskega duhovnika, večina pa ne razume
angleščine." V cerkvi (pritličje, bassement), kjer so skupaj z Irci,,
Nemci in Francozi, poučuje slovensko deco v krščanskem nauku
Slovenka Miss Margareta Barich. Društva so: Sv. Florijana
št. 64 J. S. K. J., ki so ga ustanovili 26. avgusta 1906 M. Muhvič
J. Lovrin, J. Barič, A. Mušič in J. Lasič; ima 35 udov. Sv. Ma-

Cloquet, Minn.: Rev. C. Verwyst O. F. M., J. Specht S. J. in Simon Lampe O. S. B.

s katoliškimi Indijanci.

ti j e, ustanovili 1. 1903 J. in M. Lasič, M. Klobučar, K. Šterk, M.
Vardjan; pripada Hrvaški Zvezi in ima 93 udov. ,,Marija naše re-
šenje" je žensko podporno društvo ; ustanovile so ga 1. 1910 M. Babič,
M. Likovič, M. Osterman. Tudi pri katoliških borštnarjih je mnogo
Slovencev.

Wakefield,  Mic  h. Tu je 5 slovenskih družin; rojaki delajo
v železnih rudnikih. Večkrat jih obišče slovenski župnik iz Iron-
wooda, Rev. P. Šprajcer. Nekaj Slovencev je tudi v kraju Bessemer.

WexfordCounty,  Mic  h. V zadnjem času so se začeli
Slovenci močno naseljevati na farme; do sredi maja 1912 je bilo
že nad 20 družin.

Slovenci so še v krajih: Ahmek,  kjer ima J. S. K. J. društvo
Srca Jezusovega št. 98 s 26 udi, Birch, Jessenville, Lime-
stone in Saginaw.

494

Minnesota.

Aurora, Minn. Ta naselbina šteje baje do 600 Slovencev.
Mr. J. Gersic iz Semiča je bil predsednik šolskega odbora, ko so
zidali javno šolo, ki je stala 100.000 dolarjev. Slovenci imajo menda
svojo cerkev ; oskrbuje jih Rev. F. Šaloven iz Biwabika. K. S. K. J.
ima društvi sv. rožnega venca št. 131 in*sv. Antona št. 137, J. S. K. J.
pa društvo sv. Jožefa št. 85.

Beaulieu, Minn. Rev. P. Simon Lampe in njegova sestra
sta edina Slovenca v tem kraju. O. Lampe, O. S. B., misijonari že

Stara in nova cerkev; Cerkev od znotraj. Šolarji,

župnik J. Trobec;
župnišče.

Iz naselbine Brockway, Minn.

dolgo vrsto let med Indijanci. Blizu tega kraja je nekaj slovenskih
farmerjev.

Biwabik, Minn.  L. 1891 je bilo tu šele 6 hiš in v bližini
neka slovenska trgovina. Prvi tu krščeni otrok je bila Ana Bro¬
zovič (1. 1891), kateri so h krstnemu imenu pristavili še ,,Biwabik“
ter ji darovali en lot! Slovenci so prihajali v večjem številu od
1. 1892 naprej, večinoma iz Dolenjskega, nekaj jih je bilo tudi iz
Gorenjskega. L. 1903 jih je bilo nad 200, med njimi 30 družin. Ko¬
liko jih je zdaj, nisem mogel izvedeti. L. 1894 so začeli zidati cerkev
sv. Janeza, za kar se je posebno trudil zdaj obče znani rojak

495

Mr. G. L. Brožič. Izprva je Slovence obiskoval Rev. M. Bilban; zdaj
jim pa pastirjuje Rev. F. Šaloven. K. S. K. J, ima tu društvo svetega
Janeza št. 13.

Brockway, Minn.  Rev. John Trobec mi piše: „Naša župnija
sv. Štefana je izmed najstarejših slovenskih naselbin v Ameriki. Prvi
naši rojaki so se priselili sem že L_1865 in 1866. Bilo jih je sedem;
eden je še živ. Doma so iz Gorij, Dovjega in okolice Bleda. Zdaj
jih je do 70 družin. Trdo so delali in varčevali, da so zmagali;
zato pa imajo zdaj lepo urejene kmetije, prostorne hiše in dosti
premoženja.

Brockway, Minn.: Društva.

L. 1871, drugo nedeljo po Veliki noči, je bila prva sv. maša
v leseni iz hlodov postavljeni cerkvi sv. Štefana. Blagoslovil jo je
tedanji čast. gosp. misijonar Ignac Tomazin. Dne 24. oktobra 1904 je
mil. g. škof Jakob Trobec blagoslovil novo iz opeke zidano cerkev.
Stala je z opravo vred blizu 25.000 dolarjev. Opremljena je z vsem
potrebnim; ima 3 oltarje, spovednice, 4 zvonove, parno kurjavo in
kapelico v pritličju, kjer se pozimi tudi mašuje, Skoro vsi župljani
so pridno pomagali pri zidanju in tudi gmotno; imamo samo še 600 do¬
larjev dolga. Seve, tudi drugi dobrotniki nas niso pozabili, pred
vsem mil. g. škof Trobec iz St. Clouda, ki je komaj štiri ure od-

496

daljen. Če Bog da, dobimo kmalu tudi nove orgle, kar nam bo še
posebno veselje in ponos.

Duhovniki, ki so obiskovali naselbino sv. Štefana, so sledeči:
Preč. gg. Franc Pirc, Josip Buh, P. Severin Gros, Ivan Pavlin,
P. Roman Homar, P. Ciril Zupan, P. Vincent Šiffrer, Ignac Tomazin
in P. Simon Lampe. Stalni župniki so bili: Preč. gg. Ignac Tomazin,
od 1. junija 1894 do 1. maja 1895; Mihael Tušek, od 16. julija 1896
do 1. decembra 1897; Josip Knafelc, od 1. decembra 1897 do 4. de¬
cembra 1901 in Ivan Trobec, od 7. decembra 1901 nadalje.

Deca zahaja v javno šolo, a ima pouk tudi v slovenščini.
Vsak otrok razume svoj materni jezik, in staro in mlado je ponosno
na svojo staro, mnogim nepoznano slovensko domovino.

Poleg štirih cerkvenih društev imamo še društvo katoliških
borštnarjev.

Naša naselbina napreduje izvrstno tudi v duševnem oziru.
Dokaz temu je to, da je bilo od 15. junija 1911 do 15. junija 1912 v
cerkvi 10.235 sv. obhajil. Malo nas je, a smo dobri in vneti katoličani!

Novo mašo je obhajalo pri nas dozdaj 6 gospodov, namreč
čč. gg. Simon Lampe, Roman Homar, Matija Bilban, Mihael Tušek,
France Ažbe ter naš domačin, tukaj rojeni Ivan Oman."

Chisholm,  Min  n. Slovenci so se v ta kraj, ki šteje zdaj
6.784 prebivalcev, začeli naseljevati 1.1901; že po dveh letih jih je
bilo nad 400. Zdaj jih je v mestu in okolici nad 1000. V cerkev
so zahajali prej v Hibbing; pozneje so si sezidali lastno cerkev in
jih je oskrboval do 1. 1911 Rev. J. Tscholl, zdaj pa Rev. J. Ev.
Schiffrer.

K. S. K. J. ima tu dvoje društev, namreč Srca Jezusovega št. 54
in „Baraga“ št. 93. Društvo sv. Jožefa št. 30 J. S. K. J. šteje 224
udov, ono sv. Barbare do 50 članov.

Mesto je 1. 1908 docela pogorelo. Slovenci so še po sosednih
rudarskih selih. Največ jih je v krajih Nashvvauk in Buhi.

Duluth,  Min  n. V tem cvetočem mestu je le nekaj slovenskih
družin. Društvo „Duluthski Slovani" št. 107 J. S. K. J. je bilo usta¬
novljeno dne 20. novembra 1911 in šteje 15 članov. Tu izhaja „Na-
rodni Vestnik", čigar sedanji urednik je Mr. J. Zupan, znan širom
Amerike kot ,,Mike Cegare" po humorističnih spisih in pesmih. Znan
po vsem severozapadu je naš rojak Mr. Jos. Šarabon, brat ljub¬
ljanskega veletržca A. Šarabona, ki ima potniško pisarno in je po
izredni pridnosti prišel do precejšnjega premoženja. Kakih 30 milj
od Dulutha deluje med samimi Indijanci rojak Rev. Ločnikar, pri
benediktinkah je pa 10 slovenskih sester, ki se pripravljajo za slo¬
venske šole. (Mr. J. Zupan.)

497

El^, Mi n n. Dne 22. maja 1887 se je napotilo nekaj mož iz
mesta Tower, da se prerijejo s sekiro v roki skozi pragozde na ta
kraj; med njimi je bil tudi neki Slovenec. Ko so odprli rudnike, so
se začeli naseljevati v večjem številu. Prihajali so iz vseh slovenskih
pokrajin, večinoma pa iz Dolenjskega. Med prvimi, ki so prišli

I. 1889, so bili Rt. Rev. Mons. J. F. Buh, F. Lozar, J. Skala, Š. Pre¬
šern, M. Agnich, S. Banovec in drugi. Ely (4617 prebivalcev) je
imel nekaj časa povsem slovensko lice. Zdaj je tu 175 družin, ki
imajo večinoma lastne domove, in okrog 1600 duš. Večidel so za¬
posleni v rudnikih, imajo pa tudi 6 prodajaln, 7 gostiln, zavarovalno
agenturo, trgovino s premogom itd. Do večje veljave so prišli Mons.
Buh, G. Brozich, R. Bezek,

J. Skala, M. Agnich, F, Ve-
rant, J. Govže, M. Kapš in še
drugi. V novejši dobi se Slo¬
venci živahno udeležujejo po¬
litičnega življenja. Mr. G. L.

Brozich, blagajnik do tretjine
slovenske banke (First State
Bank of Ely), je bil izvoljen
1. 1912 za mestnega blagaj¬
nika, S. Banovec in P. Buko¬
vec pa za odbornika.

Prvo katoliško cerkev
je posvetil škof iz Dulutha,

Mc Golrick, dne 27. novem¬
bra 1890; navzoča sta bila
naša rojaka Mons. Buh in te¬
danji novomašnik F. Košmerl.

Ker je mesto naraščalo, so si katoličani na najlepšem kraju sezidali
novo cerkev za 18.000 dolarjev; v stolpu so 3 zvonovi in ura, na¬
ročena iz Kranjskega. Cerkev so posvetili dne 4. julija 1900. Med
župljani tvorijo Slovenci pretežno večino. Poleg mnogozaslužnega
Monsig. Buha sta nekaj časa delovala tu tudi Rev. M. Bilban in Rev.
A. Smrekar. Deca zahaja v javno šolo, ima pa v cerkvi krščanski
nauk.

Ely je sedež J. S. K. J., ki ima okrog 10.000 članov. Raznih
podpornih društev je zdaj 12. Največja so sv. Cirila in Metoda št. 1
in Srca Jezusovega št. 2 J. S. K. J.; prvo ima 135, drugo 130 članov
in 61 članic. K. S. K. J. ima društvi sv, Jožefa št. 112 in sv. Antona
št. 72, S. N. P, J. društvi „Sokol‘‘ in „Jutranja Zarja", H. Z. društvi
sv. Lovrenca in sv. Ane, itd.

Ely, Minn.: Hiša Mr. F. Lozarja in
njegove sestre Neže X (j- 25. sept. 1911).

V tej hiši se je najprej vršila služba božja; tu je bila
dne 29, marca 1889 krščena prva Slovenka (Kat. Vrtin)
in dne 23. septembra 1890 poročena prva zakonska
(M. Šter-Ma. Bukovec). Rev. F. Bajec je tukaj dne
15. avgusta 1889 ustanovil prvo podporno društvo.

Amerika.

32

498

V naselbini je pevsko društvo „Zvon“ in dramatično društvo
„Prešern“; oboje vodi g. J. Boljka. Slovenske godbe ni več.

Eveleth,  Min  n. Poročevalec, ki se ni podpisal, mi piše, da
je v tej naselbini okrog 1200 Slovencev, med njimi 200 družin in
600 samcev. Prišli so od vseh krajev Slovenije. Naseljevati so se
začeli 1. 1894; med prvimi sta bili družini J. Murnik in M. Pretner,
Večinoma so zaposleni v železnih rudnikih. Družine imajo svoja
posestva. Posamezni so prišli tudi do večje veljave. Verske razmere
so dobre, ker so Slovenci edini. Enako je tudi cerkveno življenje.
Slovenci so si postavili 1. 1903 za 40.000 dolarjev krasno cerkev
sv. Družine. Pastiroval je med njimi 5 mesecev Rev. J. Kozan in potem
Rev. M. Bilban. Lastne šole ni, a deca ima slovenski krščanski
nauk. Cerkvena društva so: sv. Družine, sv. Cirila in Metoda, sladko
Srce Jezusovo (154 članov), Ime Marijino in Slovensko društvo ka¬
toliških borštnaric.

Gheen, Minn.  „Glas Naroda" je dne 25. januarja 1911 po¬
ročal, da je tu nad 50 slovenskih družin, ki imajo farme ob kanadski
meji. Zemlja je dobra, le vode primanjkuje; izvažajo les v Kanado.

Greanej in Raucju Minn.,  sta izključno slovenski kme¬
tijski naselbini, kjer je do 100 družin, ki so se naselile sem pred
petimi leti. Mesto Rauch je dobilo ime po Slovencu Ivanu Rauchu,
ki je bil imenovan za poštarja. Že dobro obdelane farme imajo
Oven, Brožič, Kapš, Kasun, Rom, Rauch, Verant, Smuk, Sadar in
drugi. Kraj je jako rodoviten, samo čiščenje zemlje je precej težavno.

Hibbing, Minn.  Tudi to mesto, ki šteje 8.832 prebivalcev,
je še mlado. Slovenci so prišli sem iz Dolenjskega 1. 1893. Deset
let pozneje je bilo tu 30 družin, ki so imele svoje domove, in do
500 samcev. Zdaj je v mestu nekaj naših trgovcev, drugi Slovenci
so bolj v okolici.

Katoličani imajo skupno župnijo. Rev. G. V. Gamache, Francoz,
se je še v starosti naučil tudi slovenski. Za spoved so obiskovali
rojake razni slovenski misijonarji. Meseca oktobra 1912 je nastopil
župnijo Rev. Jos. Pollak.

K. S. K. J. ima tukaj društvo sv. Barbare št. 40, J. S. K. J.
sv. Frančiška št. 54 in H. Z. Srca Jezusovega.

Keewatin, Minn.  Mr. Jos. Irman mi poroča, da so se
Slovenci naselili pred nekaj leti in je zdaj tu 20 družin in do
100 samcev; zaposleni so v rudniku, nekaj je trgovcev. L. 1911 so
si ustanovili prvo podporno društvo št. 109 J. S. K. J. in nekoliko
pozneje društvo „Keewatin“ S. N. P. J. Cerkve še nimajo, a zbirajo
denar; zdaj zahajajo v Hibbing.

499

Kitzville, Minn. L. 1912 je bil tu izvoljen za župana Slo¬
venec Anton Rus.

Kraintown in Albany, Minn.  Te naselbini sta kakih
20 milj od Brockwaya. Naseljenih je tu okrog 45 družin, farmerjev
in trgovcev; nekateri so jako premožni, n. pr. P. Krakar, J. Peternel,
ki je blagajničar ondotne banke, in še drugi. Od 1. 1910 je njih
župnik Rev. Ignac Tomazin, prej jih je oskrboval Rev. J. Trobec.

M c Kinley, Minn.  V rudnikih so začeli delati 1.1894; kraj
ima zdaj do 500 prebivalcev, polovica je Slovencev. L. 1911 so si
postavili svojo cerkveno dvorano. (Mr. A. Pogorelc.)

Minneapolis, Minn.  L. 1903 je bilo tu do 30 slovenskih
družin in nad 100 Slovencev; zdaj jih je okrog 50. Večinoma so
zidarji, mizarji, ali pa delajo
v tovarnah.

Mount Iron, Minn.

Prvi naseljenci so prišli sem
1. 1889. G. A. Štefanič mi po¬
roča, da je izmed Slovencev
prišel prvi sem L. Kovač leta
1890, on sam 1. 1894. Dva
Slovenca sta imela največji
hotel. Zdaj je 10 slovenskih
družin in nekaj samcev. Cer¬
kveno življenje je baje bolj
slabo, ker duhovnik (prej Rev.

Bilban, Schiffrer, zdaj Rev.

Šaloven) prihaja le redkokrat
sem. Društva ni nobenega.

Pineville, Minn.,  je mala naselbina blizu Biwabika in šteje
kakih 50 Slovencev.

Sparta-Gilbert, Minn.  V Sparto so se Slovenci naselili
1. 1896; 1. 1903 je bilo tu 40 družin in nad 160 neoženjenih delavcev,
večinoma Dolenjcev, od katerih je imelo 23 lastne domove. Za¬
hajali so v cerkev sv. Jožefa, kamor je hodil maševat Rev. M. Bil¬
ban. Pred nekaj leti so se prebivalci preselili v Gilbert,  kjer
imajo v New Sparti poseben okraj; tudi cerkev so pripeljali s
seboj. Slovencev je zdaj tu okrog 300; večidel so zaposleni v že¬
leznih rudnikih. Zdaj jim župnikuje Rev. L. Pirnat. J. S. K. J. ima
tu društvo sv. Jožefa št. 20 in K. S. K. J. sv. Cirila in Metoda št. 135.

St. Cloud, Minn.  V tem mestu je le nekaj slovenskih družin,
v okolici je pa več farmerjev, ki jih je naselil sem okrog 1. 1868
misijonar F. Pirc. St. Cloud je znamenit zaradi tega, ker je tu sedež

32 *

500

slovenskega škofa, mil. gosp. Jakoba Trobca, ki se od nekdaj jako
zanima za vsak napredek amerikanskih Slovencev.

St. Paul, Minn.  Tu je le nekaj slovenskih rokodelcev. Trije
slovenski duhovniki oskrbujejo največje nemške župnije, namreč
Rev. F. Ks. Bajec sv. Frančiška, Rev. Ogulin sv. Bernarda in Rev. J.
M. Solnce sv. Neže. Na zadnji župniji je delovalo tudi več sloven¬
skih asistentov, n- pr. Kastigar, Rant, Mlinar, Mažir; zdaj je na¬
stavljen Rev. P. Remškar.

St. Paul, Minn.: Društvo „Baraga“.

V krasni legi ob Mississippiju je veliko semenišče sv. Pavla,
kjer poučujejo slovenski profesorji dr. John Seliškar, Rev. F. Missia,
dr. I. Gruden in se je šolalo mnogo slovenskih duhovnikov. O svojem
prihodu in bivanju v tem semenišču mi poroča Rev. J. Zaplotnik:
„Po šestletnih klasičnih študijah sem se 1, 1902 podal z Rev. F. S.
Rantom v Ameriko. Z nama so bili še naslednji gospodje, zdaj mi¬
sijonarji v Ameriki: Vinko Božja, Val. in Ivan Schiffrer, Jos. Sodja,
Jos. Vrhunec in Alojzij Pirnat.

501

Zapustili smo planinsko Slovenijo na cesarjev rojstni dan
18. avgusta ter se skupaj odpeljali skozi Arlberški predor, Lihten-
štajnsko „velevlast“ in skozi čarobno Švico v Pariz, kjer smo sple¬
zali na Eiffelnov stolp, Dne 23. avgusta smo se v mestu Le Havre
vkrcali na parnik „La Savoie“ in po sedemdnevni krasni vožnji pri¬
pluli v New York, odkoder smo se še isti dan odpeljali na zapad
mimo orjaških Niagarskih slapov skozi Šikago in Joliet v Minne¬
soto — svoj cilj.

Prišedši v St, Paul, Minn., dne 3. septembra, smo se vpisali
v ondotno semenišče, St. Paul Seminary zvano, kjer smo mnogo let
prebili „u veselju i u tuzi“, pripravljajoč se na svoj bodoči poklic.
Našli smo tam že devet drugih slovenskih dijakov, katerih število
se je tekom enega leta še pomnožilo, tako da so jeseni leta 1903
ondotni slovenski semenišč-
niki dosegli visoko število 26,
kar se bržčas ne zgodi več
v slovenski zgodovini v Ame¬
riki. Ustanovili smo si še isto
jesen (1903) svoje slovensko
akademično društvo »Ba¬
raga"  (zlasti po prizade¬
vanju tovariša Antona So-
jarja) in pozneje tudi svoje
pevsko društvo „Slavček“,
čigar večletni vodja je bil
tovariš Fr. Missia, tako da je
slovenska pesem pogosto od¬
mevala s slovečega kranj¬
skega grička" po solnčnih
bregovih „očeta rek", Mississippija. Zgodovina teh društev, posebno
prvega, je prav raznovrstna, a bujna in zanimiva zlasti, ker kaže
med drugim tudi, kako se socialno-konservativni Slovenec levi in
prelevi v individualnega Amerikanca."

Društvo „Baraga“ še obstoji in tvori trdno vez, dasi so se
nekdanji člani razšli za delom na vse strani; tudi slovenska pesem
se še čuje v vsi svoji milobi, kadar se v glavnem mestu Minnesote
zbere večje število nekdanjih „Baragovih“ veterancev.

Tower, Minn.  Približno do leta 1884 so bili tu sami pra¬
gozd!. Ko so odkrili železne rudnike, se je naselilo tudi več Slo¬
vencev, ki so prišli iz Dolenjskega. L. 1903 jih je bilo 150 družin in
ravno toliko posameznikov, skupno okrog 1000 duš. Vsled slabega
zaslužka se je število skrčilo, da jih je danes le še nekaj sto. Družine

St. Paul, Minn.: Pod lipo na
»Kranjskem griču".

502

imajo lastne domove. Francoz, Rev. Champagne, je začel zidati
cerkev sv. Martina, katero je dokončal sedanji monsignor J. F. Buh,
ki je dospel sem 1.1888. Nekaj časa je župnikoval tu Rev. A. Smrekar,
zdaj je tukaj Rev. J. Ferjančič. K. S. K. J. ima društvo sv. Cirila in
Metoda št. 4, J. S. K. J. pa društvo sv. Barbare št. 5.

Tukaj je šola katoliških Indijancev, ki jih oskrbuje iz Elya
častiti misijonar Rt. Rev. J. Buh; po enkrat na mesec jih obiskuje
preko jezera Vermillion, poleti v čolnu, pozimi v saneh.

Virginia, Minn.  Mesto ima 10.473 prebivalcev in ugodne
zveze s Kanado. Slovencev je zdaj do 100, Slovanov pa nad 1000;
zaposleni so v rudniku in na velikih žagah.

Vse katoličane je oskrboval Rev. M. Bilban; 1. 1903 so si zidali
lepo cerkev. Mnogo Slovencev se je baje izselilo. K. S. K. J. ima
društvo sv. Jožefa št. 16.

Missouri.

I

g

Naylor,  Mo.  Mr. F. Levar mi poroča: „Meseca marca 1908
smo prišli sem jaz, Ant. Lipold in Jos. Gregorec; nam sta sledila
še isto leto Fr. Gram in Fr. Cinbel. Zdaj je okrog Naylorja pri¬
bližno 30 slovenskih družin, ki imajo farme, velike 40 do 120 akrov.
Pečamo se izključno s poljedelstvom in živinorejo. Katoliška cerkev
je v kraju Oxley, kake štiri milje zahodno odtod; duhovnik prihaja
tja enkrat na mesec iz Doniphana. Edino podporno društvo spada
k S. S. P. Z. v Chicagu."

Poplar Bluff,  Mo. Mrs. Mary Dule piše: „Tu nas je na¬
seljenih 15 slovenskih družin. Slovenci se pridno naseljujejo na farme.
Zahajamo v angleško cerkev v mestu; deca pohaja javno šolo."
Dulčeva družina se je .preselila sem 1. avgusta 1911, drugi malo prej.

St. Louis,  Mo. Prvi Slovenci so prišli sem iz Semiča 1.1885.
Med temi so bili Anton Bukovec, Štefan Mihelčič, Ivan Petrič in
Ivan Sever. Zdaj jih je okrog 300, med njimi do 40 družin. Do po¬
sebnega premoženja ali veljave ni prišel nobeden, pač pa imajo
družine lastne hiše. Raztreseni so po vseh straneh velikega mesta
in delajo po livarnah, raznih tovarnah, največ pa po pivovarnah.
Oni, ki se za vero še kaj brigajo, zahajajo v razne nemške cerkve.
S Hrvati nimajo stika, dasi imajo ti lastno župnijo in šolo. Mlajši
svet je v socialističnem taboru. Društvo Srca Jezusovega št. 70
K. S. K. J. ima nad 70, društvo sv. Alojzija št. 87 J. S. K. J. pa
35 članov.

Na levem bregu reke Missouri je East St. Louis,  111., kjer
je v klavnicah precejšnje število Slovencev. (Rev. J. Kompare.)

V tej državi je po več Slovencev še v krajih St. Joseph,
Winita in Keota,  večidel farmerjev.

503

Montana.

Aldrige, Mont. V tem kraju je premogovnik, kamor so
prišli Slovenci iz Kranjskega in Štajerskega 1, 1894; 1. 1903 je bilo
tu do 150 duš. Od 30 družin jih je imelo 20 lastne domove. Koliko
jih je zdaj, nisem mogel izvedeti. Slovenci imajo cerkev sv. Družine;
obiskuje jih Rev. M. Pirnat. Tu je društvo sv. Jožefa št. 17 J. S. K. J.
in sv. Barbare št. 52.

Anaconda, Mont.  V to mesto, ki ima 10.134 prebivalcev,
so prišli Slovenci 1. 1889 iz Črnomlja. L. 1903 jih je bilo skupno
1500, med njimi 150 družin, od katerih jih je imela tretjina posestva;
delali so v rudotopilnicah; zdaj se je število rojakov baje skrčilo.
Koliko jih je še, nisem mogel dognati. Menda imajo cerkev sv. Petra;
oskrbuje jih Rev. Jos. Pirnat. K. S. K. J. ima društvo sv, Jožefa;
društvi sv. Petra in Pavla in sv. Jurija spadata baje k H. Z. Nekaj
Slovencev je tudi v mestu Horr.

Bear Creek, Mont.,  je mestece v globokem jarku. Slo¬
vencev tu ni mnogo, pač pa so zaposleni v bližnji okolici po pre¬
mogovnikih in redno prihajajo sem po opravkih.

Bridger, Mont.  V tem kraju je ena slovenska družina in
trije samci.

Butte, Mont.  Mr. A. J. Terbovec mi piše o mestu samem:
„Butte je največje mesto Montane (39.165 prebivalcev) in največja
slovenska naselbina v tej državi. Mesto je živahno in lepo. Leži ob
znožju srednjevisokih hribov; iz njih osrčja prinašajo dvigalniki
bakreno rudo. V teh rudnikih je zaposlena večina Slovencev kakor
tudi Srbov in Hrvatov. Slovenci imajo več trgovin in nekaj gostiln.
Veliko Slovencev biva tu že mnoga leta, nekateri imajo lepo pre¬
moženje, drugi pa vsaj lastne domove. Daši tu ni slovenske šole in
morajo otroci pohajati angleške, čisla tukajšna mladina svoj materini
jezik in se ga nikdar ne sramuje, kar se žal godi v mnogih drugih
krajih. Posebno se odlikujejo slovenske deklice, kar jih ravnotako
diči kakor njih poštenost. Čast takim staršem in taki mladini.“

Rojak, ki se ni podpisal, mi je poslal poročilo, ki ga je izpo¬
polnil Rev. M. Pirnat. Prvi rojaki so prišli sem že okrog leta 1885.
Ko so si nekaj prislužili, so se vrnili ali kupili farme, Med zadnjimi
so bili Š. Lasič, Juri Ribič, J. Štavdohar, P. Žalec in J. Lakner, ki
so se naselili v 60 milj oddaljeni kraj D i 11 o n, kjer imaje- lepe
farme in so jako obogateli; nekaj jih je tudi v kraju Willis.
V mestu Butte in okolici je zdaj nad 1000 Slovencev, ki so zapo¬
sleni ali v rudotopilnici in rudnikih, ali pa imajo blizu mesta zem¬
ljišča in hiše, kjer se pečajo z rejo kuretnine in prešičev, K mestu
spada šest okrajev (Additions), kjer je povsod nekaj Slovencev.

504

Največ jih je v okraju  Mc Queen-Meadville.  Tu je cerkev
sv. Zveličarja, h kateri spadajo tudi Lahi. Zdaj oskrbuje župnijo
Rev. M. Pirnat. V lastni šoli poučuje pet sester in dve svetni uči¬
teljici nad 300 otrok. Verske razmere med Slovenci so v tej župniji
zelo dobre; mladina in odrastli so organizirani v cerkvenih družbah.
Rev. M. Pirnat oskrbuje tudi Slovence v okolici; pred njim so rojake
obiskavali razni misijonarji, največkrat Rev. J. Solnce. Slovenci so
večinoma pri društvu sv. Janeza št. 14 K. S. K. J., ali pa pri onem
sv. Martina J. S. K. J.

Chimney Rock, Mont.  Nekaj desetin Slovencev dela v
premogovniku; delo ni stalno.

Coalville, Mont.  Tu je okrog 20 Slovencev, 3 družine in
10 samcev. Po poročilu g. L. Robnika je prišel sem najprvi 1.1906
A. Bastl iz Bačiče pri Celju; ta rojak ima gostilno, drugi so pre-
mogarji, vsi iz Štajerskega. Ker ni slovenskega duhovnika, so verske
razmere slabe, k maši zahajajo v angleško cerkev, deca v angleško
šolo. Društva ni nobenega.

East Helena, Mont.  Ko so 1. 1888 odprli tu rudotopil-
nico, so prišli sem prvi Slovenci, večinoma Dolenjci in nekaj Pri¬
morcev. Leta 1903 je bilo 20 družin in nad 100 oseb; nekaj Slo¬
vencev je obogatelo in imajo lastne domove. Zdaj jih je, kakor
povzamem iz „G1. Naroda", do 70 družin. Slovenci so si sezidali
cerkev sv. Cirila in Metoda, kamor zahaja vsak četrtek maševat
angleški duhovnik, spovedovat pa Rev. M. Pirnat. Podporni društvi
sta tu sv. Cirila in Metoda št. 45 K. S. K. J. in sv. Alojzija št. 43

J. S. K. J.; zadnje ima 27 članov in 12 članic.

Ekalaka, Custer C o., Mont.  Okrog 16 slovenskih družin
ima lepe farme.

Great Falls, Mont.,  je lepo in veliko mesto (13.948 pre¬
bivalcev). Slovencev je do 60, ki so zaposleni v topilnicah, Med
njimi je mnogo starih naseljencev, ki so prišli sem že pred 30 leli.

Blizu mesta je več premogovnikov, kjer je povsod po nekaj
Slovencev; nekaj jih je tudi na farmah. Društvo sv. Jožefa št. 69

K. S. K. J. ima 28 članov.

Menda so Slovenci in Hrvati kupili prostor za cerkev in po¬
stavili tudi že temelj, a ni denarja, da bi se stavba dokončala.

Hoffman—Melrose, Mont.  V obeh krajih je nekaj Slo¬
vencev, a niso stalni.

Klein, Mont.  V premogovniku delajo skoraj sami Slovenci.
Povprečno jih je do 60; združeni so v društvu št. 132 S. N. P. J.

Mc Winadeshu, Mont.  Nepodpisano poročilo pravi, da
je tu nad 500 Slovencev, ki so rudokopi in gostilničarji; nekateri

505

imajo svoje domove. V verskem oziru spadajo v župnijo v Meadville,
v društvenem v Butte,

RedLodge, Mont.  Tu je okrog 100 Slovencev, ki delajo
v premogovniku in imajo dvoje društev, eno sv, Barbare in eno

S. N. P. J.

Roundup, Mont. V tem mestecu je le nekaj Slovencev;
več jih je miljo vstran na No 3, ali p. d. v Trbovljah. Tu so sami
Slovenci, ki imajo večinoma vsi lastne domove in tudi lastno godbo.
Zapadno od tega kraja se je več rojakov naselilo na farmah.

Stockett, Mont.  V rudniku delata le dva Slovenca, pač
pa je v bližini več slovenskih farmerjev.

Washo e, Mont.  Mr. J. Pucel poroča, da so se rojaki L. Čampa,
J. Kerne, A. Jelovčan in drugi naselili leta 1906. Zdaj je tu osem
družin, ki imajo svoje hiše na družbeni zemlji, in 15 samcev. Vsi
delajo v premogovniku. Razvijati se ne morejo, ker ima družba vse
gospodarstvo v svojih rokah. V cerkev zahajajo v Red Lodge, a ker
ni slovenskega duhovnika, je versko življenje ,,bolj slabo ko dobro".
Vsi pripadajo društvom v Bear Creeku, in sicer št. 58 J. S. K. J. in
„Bearkriški Slovenci" S. N. P, J.

Nebraska.

Omaha, Neb.  Rev. J. Zaplotnik mi je poslal jako obširno po¬
ročilo, ki ga pa zaradi pomanjkanja prostora žal ne morem objaviti
v celoti. Prvi Slovenec, Lovro Erlah, je prišel sem 1. 1868. V dveh
zadnjih desetletjih se jih je naselilo večje število; prišli so večinoma
iz Belokranjskega, nekaj jih je tudi od Brežic (Štajersko) in od
drugod. Zdaj je okrog 40 družin in kakih 50 posameznikov. Raz¬
deljeni so v dve skupini; prva je v Omahi sami, druga v South
Omahi, ki je nekako predmestje s samostojno upravo in ima 26.000
prebivalcev. Prvi so zaposleni večinoma v topilnicah (Smelters),
drugi v klavnicah (Packing Houses), nekaj je obrtnikov, trgovcev
in inženirjev pri raznih podjetjih. Mnogo Slovencev si je lepo opo¬
moglo. Okrog 24 rojakov ima lastne hiše, nekateri celo po več,
n- pr. Jos. in Ant. Schweiger, Jos. Jerman, M. Papež, itd.

V Omahi imajo društvo sv, Štefana št. 11 J. S. K. J., ki šteje
50 članov in članic, v South Omahi društvi sv. Cirila in Metoda
št. 90 in Marije Pomagaj št. 129 K. S. K. J.; zadnji imata okrog 40
članov in članic. Nekaj Slovencev je tudi pri H. Z.

V cerkev zahajajo Slovenci deloma k Čehom, deloma k
Angležem. Od 1. julija 1908 imajo pa pri cerkvi sv. Neže svojega
slovenskega duhovnika, Rev. Ivana Zaplotnika, h kateremu se za¬
tekajo v dušnih zadevah. Ko postanejo dosti močni, nameravajo po-

506

staviti lastno slovensko cerkev in šolo. Deca zahaja zdaj večinoma
v župnijske šole, kjer poučujejo šolske sestre.

Blizu mesta je naseljenih nekaj slovenskih farmerjev, n. pr. M.
Papež v Bassettu,  A. Čadonič v Gret  ni,  I, Panijan v Cedar
Countyu,  itd.

New Jersey.

Hoboken,  N. J. Tu je večje število Slovencev, ki pa spadajo
pravzaprav v New York.

Newark,  N. J. Po raznih tovarnah je zaposlenih več Slo¬
vencev, ki imajo društvo ,,Novi Dom" št. 102 K. S. K. J.

Tudi po drugih tovarniških mestih te države je po več Slo¬
vencev; večje naselbine pa menda ni nikjer.

New Mexico.

V tej državi so Slovenci kakih 20 let; podatke mi je poslal
Mr. A. J. Pogorelc.

Bril li ant,  N. M. V premogovniku je zaposlenih kakih 20
Slovencev in nekaj Hrvatov. Rojak F. Modic iz Blok ima tu večji
„Boarding-house“.

Davson,  N. M. Tu je nekaj družin in do 20 samcev, ki de¬
lajo v premogovniku; poleg Slovencev je pa mnogo Hrvatov.

Galup in Gibson,  N. M. Ta kraja sta ob železnici Santa
Fe na mehikanski meji. V prvem kraju je le nekaj Slovencev, med
njimi je neki pohabljeni rojak, ki ima veliko trgovino z mešanim
blagom. V Gibsonu je do 50 slovenskih premogokopov in še več
hrvatskih. Tudi nekaj farmerjev je v bližini.

Koehler,  N. M., je 16 milj od Ratona in šteje do 40 slo¬
venskih premogokopov. Slovenci so tudi v manjših naselbinah Wil-
lewy, Briland,  itd.; niso stalno naseljeni in stanujejo v družbenih
hišah. Po okolici je tudi nekaj farmerjev.

Maže,  N, M. V lepi gorski ravnini je tu že več let slovenska
kmetska naselbina, kjer ima kakih 10 družin farme; pridelujejo
krompir in se pečajo z živinorejo.

Raton,  N. M. To mesto (4.539 prebivalcev) je 30 milj od
Trinidada, Col., v lepi gorski soteski in je središče mnogih pre¬
mogovnikov. V mestu samem je nekaj slovenskih gostilničarjev.

New York,

Gowanda,  N. Y. L. 1897 so se naselili sem M. Gazbodi, V.
Sever in A, Štraus, ki so prišli iz Dolenjskega. Njim so sledili še
drugi, tako da je zdaj 10 slovenskih družin in do 30 posamez-

507

nikov; družine imajo lastne domove. Vsi so zaposleni v tovarnah.
V cerkev zahajajo v irsko, o Veliki noči jih pride spovedovat kak
slovenski duhovnik. Dne 31. januarja 1909 so ustanovili društvo sv.
Jožefa št. 89 J. S. K. J., ki ima zdaj 24 članov in 9 članic. (Joe.
Šimnovec.)

Greater New York, N. Y. Mr. A. Burgar mi je poslal o
Slovencih v Greater New Yorku daljše poročilo; tudi drugi gospodje
(Mr, F. Tassotti, itd.) so mi pojasnili marsikaj.

Najstarejši naseljenci bivajo tu že nad 35 let; v večjem številu
so se začeti naseljevati pred 20 leti iz kamniškega in črnomeljskega
okraja, pa tudi iz drugih krajev slovenske zemlje. Moški so zaposleni
v prodajalnah, bankah, tiskarnah in raznih tovarnah, ženske so v
tovarnah za slamnike, kuharice, služkinje, itd. Na poluotoku Man¬
hattan ima lastno hišo le
Mr. F. Sakser z lepo urejeno
tiskarno, bukvarno, banko in
potovalno pisarno, v Broo-
klynu pa ima več Slovencev
lastne domove (Češark, Sta¬
rin, Burgar, Vavpotič, Rems,

Špehar, Pirnat). Skupno je v
milijonskem mestu zdaj okro£

300 družin in 1500 duš. V
cerkev so Slovenci zahajali
k oo, redemptoristom na 3. ce¬
sti, oni v Brooklynu v nemški
cerkvi na Montrose in Throop
Ave. in njih otroci večidel v
župnijske šole. Dne 17. ju¬
nija 1906 je imel tu Rev. A. L. Blaznik iz znane ljubljanske rodo¬
vine svojo novo mašo in je oskrboval Slovence v češki cerkvi na
72. ulici. Dne 4. avgusta 1907 je bil premeščen v Haverstraw. Odtod
se je vozil v New York ter zbiral Slovence mesečno v cerkvi
sv. Brigite na 8. ulici Ave. B. do marca 1. 1909. Za njim je prevzel
Slovence Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M., oziroma slovenski fran¬
čiškani, ki jih zbirajo v cerkvi sv, Nikolaja na 2. ulici. Večkrat so
skušali Slovenci ustanoviti lastno župnijo, a ni šlo, ker so preveč
raztreseni.

O društvenem in družabnem življenju podaja mi Mr. A, Burgar
jako zanimive podatke. On piše: „Prvi poizkus, da se Slovenci ze¬
dinijo, je bil sestanek dne 7. maja 1893 v hotelu Germania, 116
Greenwich St., kamor je agent J. Pavlin navadno pošiljal Slovence.

Tamburaški klub ..Ilirija",
New York, N. Y.

508

Spoznali so potrebo medsebojne podpore in važnost petja ter usta¬
novili društvo „Lira“. Časi so bili kritični, razmere slabe, a posa¬
mezni udje so bili tako požrtvovalni, da so hodili po 2 in 3 ure
daleč peš k pevskim vajam, ker niso imeli za voznino! Nekaj udov
je odšlo in „Lira“ je zaspala. Slovensko življenje se je dalje časa
osredotočevalo okrog družin Jos. Rems v New Yorku in F. Tassotti
v Brooklynu, drugače pa pogostoma drug za drugega niso vedeli.
V verskem oziru je vladala velika mlačnost. Sestavil se je poseben
odbor zavednih rojakov in ta je poskrbel za prvi sv. misijon, ki ga
je vodil v slovaški cerkvi sv. Elizabete na 4. ulici Rev. Košmerlj,
ki je nalašč prišel iz daljnega Dulutha, Minn. Misijon se je pričel
dne 4. julija 1897; prvikrat so bili Slovenci zbrani v večjem številu.
Za Slovence se je pričela nova doba. Pri banketu na čast Rev.
Košmerlju so sklenili tesnejšo organizacijo in že 5, julija so v Broo-
klynu pri rojaku F. Guletu ustanovili podporno društvo sv. Fran¬
čiška,  ki so ga priklopili pod št. 46 K. S. K. J. v Jolietu. Naselbina
je začela zelo naraščati. Dne 14. julija 1901 so rojaki Burgar, Starin,
Češark, Vavpotič, Kobe, Bremic, Marinčik, Kosec, Ribič, Nachtigal,
Pengov, P. Starin, F. Tassotti, Cvetkovič st. in Pavli ustanovili društvo
sv. Jožefa  št. 57 K. S. K, J., ki je še zdaj eno najmočnejših (okrog
180 članov in članic). Druga društva so hitro sledila. Dne 1. ju¬
nija 1904 so ustanovili (gg. F. G. Tassotti, J. Pleše, itd.) društvo
sv. Petra  št. 50 J. S. K. J.; dne 30. novembra 1906 se je ustano¬
vilo društvo sv. Ane št. 105 K. S. K. J., Orel J. S. K. J., Slove-
nija S. N. P. J., Bratska Zveza  iste Jednote.

Pozabili pa niso pevskih društev ter ustanovili društva „Slavec",
„Ilirija“ in „Domovina‘‘; zadnje oskrbuje tudi cerkveno petje.

Znamenita je bila desetletnica  društva sv. Frančiška dne
4, julija 1907, ob kateri je Rev. A. L. Blaznik po ganljivem nagovoru
blagoslovil v cerkvi na 87. ulici zastavi društev sv. Frančiška in
sv. Petra. Pod vodstvom Mr. F. Tassottija so korakala vsa slovenska
društva s slovenskimi trobojnicami po svetovnem mestu! Enako
slovesno je obhajalo desetletnico dne 16. julija 1911 tudi društvo
sv. Jožefa.“

Velikega pomena za slovenstvo v New Yorku in v Ameriki
sploh je tvrdka Frank Sakser, ki izdaja slovenski dnevnik „Glas
Naroda" z 9000 naročniki, prodaja parobrodne listke in posreduje
pri pošiljanju denarja.

Dne 28. januarja 1912 so Slovenci ustanovili še posebno samo¬
stojno podporno društvo, ki naj bi bilo središče vsega slovenstva
v Greater New Yorku; društvo lepo napreduje in šteje nad
150 udov.

509

Ker je v New Yorku mnogo slovenskih deklet, je ustanovil
Rev, K. Zakrajšek dne 15, avgusta 1909 „Marijino družbo 11 , ki šteje
nad 100 članic; družba ima knjižnico, prireja igre in zabave ter
navaja slovenska dekleta h krščanskemu življenju.

Za oskrbovanje misijonov, kakor tudi za oskrbovanje naselbin
brez slovenskega duhovnika so velike važnosti redovniki. Svetni
duhovniki kot župniki so navezani kolikor toliko na lastne župnije,
ki jih črez nedeljo le malokdaj morejo zapustiti brez škode. Pri vseh
misijonih se pa največ more narediti ob nedeljah, ko ljudstvo ne
dela. Tudi v tem oziru je med
Slovenci v Ameriki zdaj preskrb¬
ljeno. Slovenska frančiškanska pro-
vincija sv. Križa se je zavzela za
amerikanske misijone. Sicer je že
1. 1910 pristala na to, da se naj za
Ameriko ustanovi poseben provin¬
cialni komisarijat,  ki naj v
Ameriki vzame vso stvar v roke.

Toda razne težave in zapreke so
stvar zavlekle, da se je to zgodilo
šele 13. julija 1912, ko se je spre¬
jela župnija sv. Družine v Brooklynu
za stalno v redovno oskrb kot
sedež komisarijata in je bil ime¬
novan prvi provincijalni komisar.

Zdaj ima komisarijat tri patre in
dva lajika. Oskrbuje župnijo svete
Družine v Brooklynu, župnijo pre¬
svetega Srca Jezusovega v Hobo-
kenu, N. J., župnijo sv. Mihaela v
Rockland Lake in Slovence pri
cerkvi sv. Nikolaja na 2. ulici v
New Yorku. Komisarijat ima v
svojem načrtu poleg Slovencev tudi Hrvate in Slovake, ker vse te
tri narodnosti še nimajo lastnih redovnih misijonarjev. Za prvega
komisarja je bil imenovan Rev. Kazimir Zakrajšek.

Lit tl e Falls,  N. Y. V to mesto so prišli Slovenci 1. 1890 iz
Cirknice, Vrhnike in nekateri iz Štajerskega. Delajo v tovarnah in
strojarnah. L. 1903 jih je bilo nad 150, med njimi 12 družin; zdaj
je njih število menda še narastlo. Nekateri zahajajo v domačo an¬
gleško cerkev, drugi v 20 milj oddaljeno poljsko; spovedovat jih
je hodil prej Rev. Zalokar, zdaj pa frančiškani iz New Yorka.

Prvi slovenski frančiškani
v Ameriki.

Rev. K. Zakrajšek.

Rev. A. Murn.  Rev. A. Širca.

510

K. S. K. J. ima dvoje društev, sv. Pavla št. 118, in žensko
Marije Pomagaj št. 121, J. S. K. J. pa sv. Jožefa št. 53 in društvo
sv. Barbare v Forest Cityu, Pa., št. 21,

Dne 8. januarja 1912 so F. Maslej, M. Kramar, F. Borštnar in
Mrs. F. Susman ustanovili dramatično društvo „Zavedni Slovenec",
ki ima 30 članov. Menda je nekaj Slovencev tudi v sosednem kraju
Johnsville.

Slovenci so raztreseni še po drugih krajih te države; po več
jih je v krajih Buffalo, Lymbrock in Silver Springs.

North Dakota.

Več slovenskih delavcev in farmerjev je raztresenih po vsej
državi. Dalje časa že je več slovenskih farmerjev naseljenih v
Wahpeton;  nekateri so jako premožni. L. 1902 je eden prodal
svojo kmetijo za 26.000 dolarjev. V Carpio  je med Švedi nekaj
slovenskih delavcev, v češki naselbini N e m  Hradec  je pa za
župnika in obenem za državnega poštarja naš rojak, Rev. J. C.
Smolej.

Ohio.

Akron,  O. Mr. V, Žurc poroča: „Sem so prišli prvi Slovenci
pred 3 leti, namreč V. Žurc, F. Slatnar, F. Puci in J. Žgajnar iz
župnij Št. Rupert, Škocijan in Žužemberk. Zdaj je tu 6 družin in
okrog 30 fantov. Vsi delajo v tovarni za cevi. V cerkev zahajajo
v nemško sv. Bernarda. Snujejo društvo (22 udov) S. N. P. J.“

Barberton,  O. Mesto šteje 9410 prebivalcev in ima pre¬
cejšnjo slovensko naselbino baje z lastno cerkvijo, kjer je za žup¬
nika Rev. V. Hribar. Koliko je tu naših rojakov in kakšne so raz¬
mere, nisem mogel izvedeti.

K. S. K, J. ima društvo sv. Jožefa št. 110 in J. S. K. J. društvo
sv. Martina; zadnje ima 36 članov. V naselbini je tudi pevsko
društvo „Sava“,

Bellaire,  O. Semkaj so prišli Slovenci v premogovnik pred
10 leti. Doma so iz Belokrajine. Zdaj je tu 7 družin in okrog 30
samcev; dva, P. Filip in A. Pečar, imata hiši. Zahajajo v slovaško
cerkev, deca v angleško šolo, cerkveno življenje je dobro. Edino
društvo spada h K. S. K. J. (Poročal A. Pavlinčič.)

Bridgeport,  O. To mesto je središče mnogih premogov¬
nikov. Slovenci so naseljeni 2 milji na zahodu v krajih: Boyds-
ville, Wheelingcreek in Lansing.  Mr. M. Hočevar mi po¬
roča, da je bil prvi Slovenec, ki je prišel sem 1. 1888, Jožef Mirtič
(doma iz Jame pri Dvoru, ponesrečil 1. 1907); njemu je sledil 1. 1889
Fr. Kočevar iz Žabjevasi, ki je prvi postavil lastni dom. Za njima

511

jih je prišlo vedno več in sicer iz Litije, Novega mesta, Trebenj,
Višnje gore, Kamnika in tudi iz Celja. Zdaj je tu 66 družin in nad
60 samcev, torej okrog 220 duš. Lastne hiše in nekaj zemlje ima
36 Slovencev; trgovci so J. Rutar, F. in J. Matkovič, F. Kajn in
A. Gorenc; rojak A. Šušteršič iz Virčnevasi ima lepo kmetijo, ve¬
činoma so pa zaposleni v premogovnikih.

Verske razmere so povoljne ; spadajo k nemško-angleški cerkvi
sv. Antona; deca zahaja v župnijsko šolo; za spoved obiskuje rojake
kak slovenski duhovnik. V zadnjem času se rojaki prizadevajo, da
bi otrokom preskrbeli slovenski pouk,

Rojaki imajo sledeča podporna društva: Sv. Barbare iz 1. 1895
št. 23 K. S. K. J. šteje 43 članov. Sv. Barbare št. 19 v Forest Cityu, Pa.,
iz 1. 1904, ima 54 udov. „Edinost‘‘ št. 13 S. N. P. J. iz 1, 1905, šteje
nad 100 članov. Sv. Ane št. 123 K. S. K. J. iz 1. 1908, ima 55 članic.
„Dobri bratje" št. 38 S. D. P. Z. iz 1. 1909, ima 40 članov. Prvi
dve društvi sta si sezidali 1. 1906 v Boydsvillu, kjer je največ ro¬
jakov, lastni »Društveni Dom", kjer zborujejo vsa društva. V na¬
selbini je še dramatično društvo „Orel“ in podružnica sv. Cirila in
Metoda št. 3.

Cleveland,  O. V tem mestu je najštevilnejša slovenska na¬
selbina na amerikanskih tleh. Prvi Slovenci so prišli sem okrog
1.^1888, največ iz Žužemberka, Žalna, Sinja, Sv, Križa, sploh iz Do¬
lenjskega. Zdaj je tu tudi mnogo Gorenjcev, Štajercev in Primorcev.
L. 1903 je bilo v župniji sv. Vida 500 družin in nad 4000 duš. Ko¬
liko naših rojakov je zdaj v Clevelandu, se pač težko dožene. »Cle¬
velandska Amerika" z dne 2. juiija 1912 piše, da je v mestu in
predmestjih do 25.000 duš, V mestu samem je med Slovenci 3000
amerikanskih državljanov in še 6000 takih, ki bi si državljanstvo
lahko pridobili. Družine imajo večinoma lastne hiše; mnogi Slo¬
venci imajo lepe trgovine in slovenskih gostiln je baje do 200.
Lepo je število Slovencev, ki so postali samostojni; večinoma so
pa zaposleni po raznih tovarnah.

Župnijo sv. Vida so ustanovili s pomočjo Rev. F. Bajca dne
30, julija 1893. Služba božja se je vršila v kapelici sv. Petra na
ulici Superior. Prvi župnik je bil Rev. V. Hribar, prvi cerkveni sve¬
tovalci J. Novak, F. Pucelj, A. Zakrajšek in M. Skebe. Dne 29. ju¬
nija 1894 so kupili za 6000 dolarjev prostor na vogalu ulic Nor-
wood in Glass in še istega leta dogotovili malo cerkev in župnišče.
Župnija je obsegala vse Slovence, tudi one v Newburgu in Cellinwoodu.
Ker je župnija naraščala, so morali 1. 1902 cerkev povečati za po¬
lovico ; ob enem so pa postavili tudi štirirazredno šolo z dvorano.
L, 1900 je prišel za asistenta Rev. F, Kerže, a kmalu zopet odšel

512

na župnijo v Newburg. L. 1903 so zidali za šolske sestre novo sta¬
novanje in 1. 1904 obhajali desetletnico obstanka župnije. Med
župljani so se pričeli prepiri, ki so trajali dalje časa. Za asistenta
je prišel Rev. A. Smrekar. Del župljanov pa je pozval iz Kamnika
frančiškana Rev. K. Zakrajška, ki je dospel v Cleveland dne 21. no¬
vembra 1906 in z dovoljenjem škofa Horstmana ustanovil na vogalu
ulic Willson in Claire novo župnijo Ž. M. Božje. Ker pa homatije
niso ponehale, je Rev. Hribar odšel v Barberton in Rev. Zakrajšek
v Lorain. Pri sv. Vidu je bil dne 29. julija 1906 imenovan za žup¬
nika Rev. B. Ponikvar, pri župniji Ž. M. Božje pa Rev. F. Štefančič,
ki pa župnije ni nastopil, tako da spadajo zdaj zopet vsi Slovenci
k župniji sv. Vida. Za pomočnika je zdaj nastavljen Rev. John Oman,
rodom slovenski Amerikanec.

Dne 20. oktobra 1912 so položili temeljni kamen novi župnijski
šoli, ki bo stala okrog 100.000 dolarjev. Slavnostni govor je pri
tej priliki imel Rev. F. Bajec iz Št. Pavla, Minn.

Vse slovenske Jednote imajo tu po več društev, skupno menda
nad 20; nekaj je tudi samostojnih društev. Tudi izobraževalnih,
pevskih in telovadnih društev je po več, ker se Slovenci na polju
prosvete jako živahno gibljejo. Tu izhaja dvakrat na teden list
»Clevelandska Amerika".

V novejšem času se naši rojaki jako živahno gibljejo tudi na
političnem polju, kar utegne zelo povzdigniti njih ugled med Ame-
rikanci.

Collinwood,  O. Ta kraj je oddaljen 5 milj od Clevelanda.
Železnica »Lake Shore" ima tu svoje delavnice. Slovenci so se za¬
čeli sem naseljevati iz Clevelanda okrog 1. 1899. Med prvimi so
bili: J. Volk, J. Zupančič, J. Vrečar, P. Puci, A. Jakoš in drugi.
Zdaj jih je nad 500, med njimi 300 družin, od katerih ima večina
lastne domove. Kakor mi poroča g. M. Slapnik, so Slovenci veči¬
noma zaposleni v tovarnah. Nekateri so prišli do veljave in imajo
dobre trgovine, n. pr. M. Skebe, A. Jakoš, F. Ivančič, V. Bernot,
F. Gregorčič, M. Janežič, A. Grbec in J. Vidmar. Mesarji so Smole,
Gregorčič in Janežič. Trgovino za obleko imajo Gornik, J. Logar,
J. Debelak, J. Kaserman in M. Intihar,

L. 1905 so si Slovenci postavili za 11.000 dolarjev lastno cerkev,
ki jo je oskrboval prej Rev. M. Pakiž, zdaj pa Rev. A. Smrekar;
šole ni. Cerkvene razmere so dobre. O verskem življenju piše po¬
ročevalec: »Izprva je bilo versko življenje precej živahno. Nastal je
pa prepir, kje naj se zida cerkev. Ker je ena polovica, t. j. na se¬
verni strani železnice Lake Shore, pri volitvi za prostor podlegla,
se je na tej strani gorečnost jako ohladila." Podpornih in izobra-


513

ževalnih društev je šest. Društvo sv. Janeza št. 71 J. S. K. J. so
ustanovili dne 16. avgusta 1903 J. Kolenc, J. Rosel ter J. Mrvar in
ima 74 članov; dalje so društva sv. Barbare št.26, „Vboj“, „Tolstoj“,
„Mir“, in eno žensko Marije Vnebovzete št. 103 J. S. K. J. Vsa
društva imajo okrog 400 udov. V naselbini je tudi pevsko društvo
„Vrh planin".

Conneaut,  O. G. J. Turk, ki je prišel sem pred 6 leti in ima
tukaj prodajalno, poroča, da sta tu 2 družini in 14 samcev. Zapo¬
sleni so v opekarnah in v delavnicah železnice Nickel Plate. Doma
so iz Krasa.

V cerkev zahajajo v irsko in nimajo slovenske službe božje.
Društev ni.

Glencoe,  O. Mnogim amerikanskim Slovencem dobro znani
trgovec z zlatnino, g. John Rebolj, piše, da je v tej naselbini 73 Slo¬
vencev, 11 družin in 18 samcev. Prišli so sem marca 1. 1904; veči¬
noma so Dolenjci, nekaj je Primorcev. Med prvimi so bili A. Kra¬
vanja, J. Žlembergar, J. Orel, J. Žibert, J. Stegel, J. Rebolj, ki imajo
poleg F. Boštjančiča, A. Hribarja, F. Pirca in L. Jakšeta lastna po¬
sestva.

Poleg premogarske Unije imajo dvoje podpornih društev: »Ju¬
tranja Zarja" št. 54 S. N. P. J., ustanovljena dne 11. novembra 1906,
šteje 33 udov. »Socialni klub" št. 2 v zvezi z S. S. P. Z., ustanovljen
25. novembra 1905 ima 25 udov. Prvi, ki je delavstvo strokovno
in politično organiziral, je bil J. Žlembergar.

Žalostne morajo biti v tej naselbini verske razmere. V bližini
menda ni nobene katoliške cerkve. Poročevalec ne odgovarja na
nobeno tozadevno vprašanje. Skoraj ne morem verjeti, da bi rojaki
živeli kar tja v en dan!

Newburg,  O., je predmestje Clevelanda; Slovenci so izprva
spadali k župniji sv. Vida. Zaposleni so v jeklarnah »American
Steel & Wire Co" ; 1. 1903 je bilo tu do 200 družin. Cerkveno po¬
slopje, ki ima v pritličju šolo, so zidali 1. 1902 iz opeke in je stalo
23.000 dolarjev. Prvi župnik je bil Rev. F. L. Kerže, zdaj je za žup¬
nika Rev. J. Lavrič.

K. S. K. J. ima tu društvo sv. Lovrenca št. 63.

N ew ar k , O. Mrs. Mary Mafko poroča: »Sem je prišel F. Ko¬
ren in nekaj drugih šele 1. 1910; zdaj je tu 5 družin in 6 posamez¬
nikov. Vsi delajo v tovarni za peči. V cerkev zahajajo v angleško,
deca v javno šolo. Društva ni nobenega."

North Randal,  O. Slovenci so se začeli tu naseljevati od
1. 1900. Med prvimi je bil Janez Jub. Večinoma so zaposleni na
pomolih pri nakladanju rude. Kakor mi poroča g. M. Mirth, je zdaj

33

Amerika.

514

tukaj okrog 70 Slovencev, med njimi 22 družin; deset družin ima
posestva. Deca zahaja v angleško šolo. Cerkev je v Newburgu.
Slovenci nimajo službe božje, cerkvene razmere so torej „slabe“,
cerkveno življenje pa „dobro‘‘. L. 1909 sta J. Daniček in J. Jene
ustanovila društvo „Zarja svobode" št. 93 S. N. P. J., ki ima 14 udov.

South Lorain,  O. V to lepo mesto so se začeli Slovenci
naseljevati iz Dolenjskega in Notranjskega 1. 1894. Med prvimi so
bili A. Zemnik, J. Kuhar, A. Virant, J. Sprajc, A. Lenček in M. Si¬
monič. Mr. F, Pavlič poroča, da je zdaj tukaj 112 družin in 350
samcev, torej okrog 700 Slovencev. Od teh jih ima 44 lastna po¬
sestva, Virant in Zemnik tudi gostilne. Delajo večinoma v raznih
tovarnah.

Pevsko društvo v mestu Lorain, O.

Podporna društva so: Marija Pomagaj št. 6 J. S. K. J.; ustanovili so ga dne
18. oktobra 1898 M. Kramar, F. Brivec, F. Krištof in J. Sprajc. Društvo sv. Alojzija
št. 19 J. S. K. J. je ustanovil dne 9. junija 1901 A. Virant, ki je bil 6 let tudi pred¬
sednik društva in 1. 1908 izvoljen za nadzornika vse Jednote; društvo ima 83 članov
in 40 članic. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101 K. S. K. J. To društvo sta usta¬
novila J. Piškur in A. Kerlim dne 28. oktobra 1897. Žensko podporno društvo
„Čistega Spočetja" št. 85 K. S. K. J. so ustanovili dne 11. junija 1905 M. Lenček,
J. Virant, A, Bombač, J. Vrbanek, J. Petrič, M. Medolj, N. Lenček, A. Svet, A.
Cerar, T. Svet, N. Pogorevc, A. Šilc, A. Justin, A. Kosten, U. Domčiš, M. Voglič
in T. Rohatin.

Hrvatje, ki spadajo k župniji, imajo svoja društva. L. 1909 so ustanovili
cerkveno društvo sv. Ane. Lorain ima tudi krepko delujoče izobraževalno društvo
..Planinski raj", katero so ustanovili dne 29. januarja 1909 gg. F. Justin, M. in A.
Bombač, A. Vidrih, F. in J. Ule, J. Urbas, J. Ivančič, M. Kodelja, I. Primožič, A.
Debevc, J. Palčič, J. Petkovšek in F. Grašek. Zdaj ima društvo 15 članov. Leto

515

prej, dne 5. februarja, so ustanovili V. Narvinšek, A. Bombač, A. Lenček, A. Svet,
I. Strozak, N. Tomazin, F. Janežič, I. Bučar in drugi slovensko godbo, ki šteje 16
članov in ima geslo:

Banda svira,

Jelačič maršira,

Korakajo junaki vsi!

Slovensko narodno pevsko društvo „Prešern“, ustanovljeno dne 26. janu¬
arja 1909 pod vodstvom g. J. Boljka, so izpremenili v podporno društvo S, S. P.
Zveze. Društva imajo za zborovanja in veselice lastno dvorano.

O zgodovini župnije povzamem iz Clevelandskega koledarja
za 1. 1908 sledeče: Ko še ni bilo zadosti Slovencev v Lorainu,
da bi imeli lastno župnijo, so naprosili Rev. A. Smrekarja, ki je bil
ta čas v Clevelandu, da jih je prevzel v duhovno oskrb. Pozneje je
ostal tu za stalno. Prvi cerkveni odbor so izvolili dne 26. marca 1905
in so bili v njem gg. J. Sprajc, A. Svet, F. Krištof, F. Tomazin in
I. Klemenc. Za nabiranje doneskov so izbrali še druge može; bla¬
gajničar je bil F, Ambrožič. Župnijo so postavili pod varstvo slo¬
vanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Najprej so bili najemniki
v irski župniji sv, Janeza. Takoj so pa mislili na lastno cerkev in
kupili na 14. cesti 4 lote. Ker pa irska cerkev ni bila na dobrem,
so Slovenci kupili od Ircev vso posest s cerkvico, šolo in župniščem
vred. Vsi sicer niso bili s tem zadovoljni, ker bodočnost Slovencev
je bila bolj na 14. in 15, cesti, a končno so se vendar vdali. Rev.
A. Smrekar je bil pa v tem času (1. 1906) prestavljen k sv. Vidu v
Cleveland, in na njegovo mesto je prišel Rev. I. Ponikvar. Nekako de¬
cembra je bila kupčija sklenjena, in Irci so imeli le mašo ob 8, uri.
L. 1907 je Rev. I. Ponikvar s pomočjo rojakov cerkev in župnišče
preslikal, a dne 1. avgusta je moral oditi na župnijo sv. Vida v
Cleveland. V Lorain je prišel Rev. K. Zakrajšek, ki pa ni ostal dolgo
tu. Zdaj župnikuje Slovencem Rev. John Štefanič.

Poročevalec pristavlja: „Glede verskega življenja so razmere
dobre, na vsak način ugodne, glede cerkvenega premoženja pa za
sedanje čase navadne."

Ker ima naselbina lastno šolo, ima deca tudi slovenski pouk.

Youngstown,  O. Tu in v bližnjih krajih New Castle  in
G ir  ar  d biva že od 1. 1899 nad 20 Slovencev, ki so zaposleni v
železnih topilnicah in zahajajo v slovaško cerkev. K, S. K. J. ima
tu društvo vitezev sv. Mihaela št. 61. V Girardu je društvo »Ljub¬
ljana" št. 49 S. N. P. J.

Več Slovencev je še v krajih: Euklid, East Palestine,
kjer sta društvi sv. Jožefa št. 41 J. S. K. J. in št. 49 sv. Barbare,
Lowellville, Maynerd in Nottingham.

33 *

516

Oklahoma.

Adanson, Carmen in Henryetta, Okla. Tu so pre¬
mogovniki, kjer je zaposlenih 10 do 15 Slovencev, ki se pa vedno
selijo.

Chant, Okla.  Mr. A. Berk poroča, da so prišli J. Režič,
J. Vidergar in Geo. Madič pred sedmimi leti sem. Zdaj je tu 12 družin,
ki imajo vse svoja posestva, in 10 samcev. Večinoma so premogo-
kopi. G. Madič ima veliko trgovino na najlepšem kraju mesta. V
cerkev zahajajo v Forth Smith, Ark., deloma jih obiskuje duhovnik
iz Eufalie, Okla. Deca zahaja v javno šolo, pouka in slovenske službe
božje ni, tudi nobenega društva.

Hughes, Okla.  V premogovniku je kakih 30 Slovencev.

Wilburton, Okla.  Do 40 Slovencev dela tu v premogov¬
niku ; stanujejo v družbenih hišah in niso stalno naseljeni.

Središče Slovencev v tej državi je Fort Smith, Ark., kamor
zahajajo tudi v cerkev. Kakega društva ni nikjer.

Oregon.

Cornucopia,  Or  e. V zlatih rudnikih delajo trije Slovenci.

Oregon City,  Or  e, Prvi so prišli v Oregon City Jakob
Polanc, Katarina Hanny in Matija Justin s soprogo 1. 1888. Prvi je
nadzornik v tovarni Willamette Co, zadnji ima hotel. Večinoma so
Slovenci zaposleni v papirnici. Mr. Jos. Kestnar mi poroča, da je
v tej naselbini zdaj okrog 180 Slovencev, večidel Gorenjcev, med
temi je 25 družin. Lastne domove imajo poleg zgoraj omenjenih še
F. Sajovic, L. Avman, F. Snove, P. Kurnik, Jos. Pavlin in drugi.

V cerkev zahajajo v irsko sv. Janeza Ev.; slovenske službe
božje nimajo.

Dne 13. avgusta 1907 so M. Justin, J. Smrekar, J. Šubic in
drugi ustanovili društvo sv, Jožefa št. 76 J. S. K. J., ki šteje okrog
30 udov,

Portland,  Or  e. V to lepo mesto sta prišla pred petimi leti
najprvo Mat. Justin in I. Polanc. Kakor mi poroča Mr. A. Roitz, je
zdaj v mestu okrog 100 Slovencev, med njimi 16 družin; nekateri
imajo svoje hiše. Zaposleni so v raznih tovarnah, največ v papir¬
nici Willamette Paper Mili,

Cerkveno življenje je srednje, ker ni slovenskega duhovnika ;
večinoma zahajajo v nemško (?) škofijsko cerkev. Društev ni.

Po državi Oregon je raztresenih še več slovenskih farmerjev,
o katerih pa nimam nobenih poročil.

517

r

Pennsylvania.

Adamsburg, Pa. Slovenci so se nastanili tu 1.1901; 1.1903
jih je bilo že nad 400, med njimi 15 oženjenih. Zaposleni so v rudnikih.
Cerkve tu ni; angleška in nemška sta oddaljeni eno uro. Spovedovat
hodi sem župnik iz Pittsburga, kamor spadajo tudi v društvenem oziru.

Allegheny,  Pa. To mesto je združeno s Pittsburgom, dasi
ima lastno upravo. Že 1. 1903 je bilo tu nad 600 Slovencev; zdaj
jih je nad 1000; zaposleni so v raznih tovarnah. Spadajo k slovenski
cerkvi v Pittsburgu. K. S. K. J. ima tu društvi .sv. Roka št. 15 in
Marije sedem žalosti št. 50; poleg teh je še več drugih društev
raznih Jednot.

Aliquipapa,  Pa. K.S.K. J. ima tu društvo sv. Družine št. 109.

Ambridge,  Pa,  V to naselbino so prišli Slovenci 1.1892.
Med prvimi so bili M. Škof, F. Schneckenberger, bratje Roženberger,
F. Tomažič, P. Švegelj in A. Frenčak. Večinoma so Dolenjci in so
zaposleni v tovarni za mostove (Bridgeworks); družine imajo svoje
domove, J. Flajnik tudi prodajalno. Po poročilu g. M. Speča je zdaj
tu 21 družin, 40 samcev, skupaj 123 Slovencev, „brez Belokranjcev".

Verske razmere so „bolj srednje", in cerkveno življenje „ravno
ni dobro, slabo pa tudi ne“. Cerkev imajo skupaj z drugimi narodi,
a je silno zadolžena. Večinoma so bili pri župniji hrvaški duhov¬
niki: Rev. Urban, f Lavš, Polifka, Gužič, Behavac in zdaj Rev.
Rančinger. Deca zahaja v javno šolo, Društvi spadata k S. N. P. J.
in S. S. P. Z.

Avella,  Pa.  Mr. J. Kanzius poroča, da je tu 7 družin in
11 samcev. Prišli so sem 1. 1905; doma so iz Kranjskega in Štajer¬
skega. Med prvimi so bili J. Kumer, T, Hladnik, J. Volinar in J. Kan¬
zius, Razen enega (J. Volinar, ki je mesar) so vsi drugi premogarji.
V cerkev zahajajo v Bridgeville; deca hodi v javno šolo. Edino
društvo je št. 4 S. D. P. Z.

Bagaley,  Pa.  J. S. K. J. ima tu društvo sv. Alojzija št. 13.

Belle Verno  n,  Pa.  Mr. J. Vojska poroča, da je tu 7 družin
in okrog 20 Slovencev. Prišli so pred 10 leti iz Dolenjskega. Vsi
so premogarji. V cerkev zahajajo v angleško v Monessen; društva
ni nobenega.

Braddock,  Pa.  Kraj je blizu Pittsburga. Slovenci so zaposleni
v jeklarnah. L. 1903 jih je bilo okrog 200. V cerkev zahajajo baje
v Pittsburg. J. S. K. J. ima tu društvo sv. Alojzija št. 31, ki šteje 158
članov in 95 članic, društvo sv, Barbare pa št. 32.

Bridgeville,  Pa.  Sem spadajo še kraji: Boswell, Broughton,
Burdine, Canonsburg, Sygan in Venetia. Slovenci, ki so se začeli

518

naseljevati sem okrog 1. 1885, so večinoma premogokopi; nekaj je
tudi obrtnikov. Središče je cerkev sv. Barbare s pokopališčem.
Cerkev so posvetili 1. 1895. Rev. J. Zalokar je bil tu za župnika do
svoje smrti (1. 1912); zdaj dela tu Rev, M. Tušek.

Boswell,  Pa. J. Jeras mi poroča, da so tu 4 slovenske dru¬
žine in 12 samcev, ki so vsi premogokopi. V cerkvenem in dru¬
štvenem oziru spadajo menda v Bridgeville.

Broughton, Pa, Ta naselbina je od Pittsburga oddaljena

10 milj. L. 1898 sta prišli sem kot prvi družini Kirk in Bregar, doma
iz Celja. G. M. Kirk je 1. 1904 odprl prodajalno, ki je zdaj ena naj¬
večjih. Kakor mi poroča g. Anton Demšar, je zdaj v naselbini
skupno 370 Slovencev; družin je 64 in jih ima 29 lastne domove.
Razen dveh trgovcev se pečajo vsi s kopanjem premoga.

Cerkev imajo skupaj z drugimi narodi, k spovedi zahajajo v
Bridgeville. Društva so štiri. Največje je sv. Barbare št. 17, ki ima
340 udov in lastno dvorano, vredno 5000 dolarjev. Društvo sv. Aloj¬
zija št. 95 K. S. K. J. ima 98 članov in članic, „Zvezda“ št. 52 S. N.
P. J. 56 in št. 55 S. S. P. Z. 48 članov.

Burdine,  Pa. Rojaki, ki so se naselili v tem kraju, so prišli
1. 1887 iz Trbovelj, Predoslja in Domžal. Med prvimi so bili
M. Rajner, T. Lenk in P. Serak, Vsi so premogokopi, le I. Dolenc
ima prodajalno. Mr. F. Ferlan poroča, da je zdaj tu 52 družin in
okrog 100 posameznikov; od teh jih ima 43 lastne hiše, V cerkev
zahajajo v Bridgeville; cerkveno življenje je „izgledno“, deco po¬
učuje v krščanskem nauku župnik v Bridgevillu; imajo tudi lastno
šolo, a še premalo mladine.

Tu je sedež prvega slovenskega društva Pennsylvanije, nam¬
reč društvo sv. Jožefa št. 21 K. S, K. J., ki so ga dne 2. febru¬
arja 1892 ustanovili F. Ferlan, L. Tratnik in drugi; zdaj šteje 250 udov.
Poleg tega je še društvo št. 4 J. S. K. J. in št. 50 sv. Barbare. Za
izobrazbo skrbi »Bralno in izobraževalno društvo". Ta naselbina
ima lasten »Slovenski dom", ki je stal menda 8000 dolarjev.

Canonsburg,  Pa. Slovencev je tu okrog 50, med temi

11 družin. G. J. Kirn poroča, da so prišli sem pred 16 leti; delajo
v premogovnikih in tovarnah, nekateri imajo prodajalne. Do večje
veljave so prišli J. Podboj, T. Bevc, J. Žigon, J. Pelhan, B. Godec,
A. Florijančič, F. Potočar in drugi. Versko življenje je dobro; za-
hajo k Rev. Zalokarju v Bridgeville. Društvo sv. Janeza št. 75 J. S.
K. J. šteje 42, »Jutranja zarja" 30 in »Postojnska jama" 40 udov.

Carbondale,  Pa. Blizu tu je kakih 6 družin, med njimi Josip
Debevec iz Rakeka, premožen trgovec z zlatnino. Vsi imajo posestva,
dva Slovenca delata v pivovarni. V cerkev zahajajo v Forest City.

Claridge , Pa. Že 1. 1903 je bilo tu 400 Slovencev, med njimi
200 družin; delajo v premogovnikih. Družba „Claridge“ je ponujala
Rev, J, Kranjcu prostor in denar za slovensko cerkev, a do zdaj
baje še ni prišlo do zidanja. J. S. K. J. ima tu društvo sv. Mihaela
št. 40 in sv, Barbare št. 20.

Clarksville-Universal,  Pa. Mr. J, Previč poroča, da so
Slovenci M. Kumer, J. Vičič in J. Jereb prišli sem iz Oselice in
Hotavelj pred 13 leti. Delajo v premogovnikih, dva (Previč in
Vadnar) imata prodajalni. Zdaj je 10 družin in 6 samcev; 7 jih

Collinsburg, Pa.: Pevsko in podporno društvo.

Mr. Musi  (v sredi) meri 2 m 13 cm  in je daleč naokrog največji mož.

ima svoja posestva. Zahajajo v slovensko cerkev v Pittsburg, deca
v katoliško angleško šolo. Društvo sv. Barbare št. 39 šteje 75 udov
in je bilo ustanovljeno dne 28. februarja 1907.

Collinsburg,  Pa,  Iz tega kraja sem prejel zanimivo po¬
ročilo, žal brez podpisa.

Poročevalec pravi, da je tu 56 družin in 24 samcev. Prvi so
se naselili: F. Lavrič, A. Resnik in V. Kajtner. Prišli so 1. 1881
iz Štajerskega v Pittsburg in 1. 1882 sem. Razen enega, ki ima pro¬
dajalno, so vsi premogarji.

„V tej naselbini je delal kot premogokop nekaj časa Franc Šlander, v stari
domovini šestošolec. Ko se je naučil angleščine, je prišel v neko pisarno. Končno

520

je pričel izdajati v Pittsburgu list ..Delavski Prijatelj". Konkurenca od drugih slo¬
venskih listov in neugodne gmotne razmere so ga uničile in prignale do samoumora."

Okrog 22 družin ima lastne domove z vrtom. Verske razmere
so „slabe“. Najbližja cerkev je nemška v West Newtonu. Na vpra¬
šanje : ,.Kakšno je cerkveno življenje", odgovarja poročevalec : „Prvi
naseljenci in nasledniki so pomagali pri zidanju cerkve (1. 1888) z
rokami in obilnimi prispevki; zdaj pa skoro nihče ne obiskuje službe
božje, niti ne izpolnjuje verskih dolžnosti, Naselniki trdijo, da je
izginjal cerkveni denar, ki ga ni hranil cerkveni odbor, in da so
se vedli nemški župniki skrajno neprijazno nasproti vsem župljanom,
vsled česar so se zadnji odtegnili cerkvi."

Podporna društva so : „Samostalno slovensko pevsko društvo",
ki ga je ustanovil 1. 1902 M. Jamnik; ima 65 udov. ..Slovenska za¬
stava", ustanovil 1. 1907 J. Jovan, šteje 97 članov in je v zvezi s
S. N. P. J. št. 64. ,,Orel“, podružnica št. 40 S. N. P. Z. Ustanovila sta
ga 1. 1910 A. Jakoš in J. Zorko ter šteje 25 udov. ..Socialistični
klub", ustanovil B. Vrtačnik, šteje 17 članov. L. 1902 so ustanovili
in 1. 1910 inkorporirali samostojno podporno društvo „Savica“, ki
šteje 70 članov. L. 1910 so ustanovili tudi slovensko godbo na pi¬
hala. Poročevalec končno pristavlja: ..Poročilo je neugodno, a do
pičice resnično."

Continental-New Comer,  Pa. Mr. J. Blažinec poroča,
da je tu pet družin in štiri posamezniki. Prva sta prišla sem L. Bečan
in F. Kostelec. Vsi so premogarji in nimajo hiš. V cerkev zahajajo
v Uniontown, slovenske službe božje nimajo. Društvo sv. Roka št. 55
J, S. K. J. so ustanovili 1. 1905 J. Krušnar, M. Rupar, M. Kordič
in A. Levak.

(Jonemaugh,  Pa, Tukaj je precej velika naselbina, iz ka¬
tere žalTTnšem mogel - dobiti kakih podatkov. Conemaugh je sedež
1. 1908 ustanovljene S. D. P. Z. J. S. K. J. ima tu društvo sv. Alojzija
št. 36, ki šteje 82 članov in 31 članic, in sv. Barbara št. 55.

L. 1911 so ustanovili pevsko društvo „Bled“.

Cornwall,  Pa,  V tem kraju so železni rudniki, kjer je bilo
1. 1903 zaposlenih do 200 Slovencev.

C rab Tree,  Pa. J. S. K. J. ima društvo presv. Rešnjega
Telesa in S. D. P. Z. št. 58.

Cuddy,  Pa.  Društvo sv. Barbare ima tu št. 48.

Duryea,  Pa. V premogovnikih dela nekaj Slovencev, ki
imajo društvo sv. Barbare št. 11.

Elizabeth,  Pa. Tu je šest slovenskih družin in ravno toliko

samcev.

521

Etna,  P a. K. S. K. J. ima tu društvi sv. Jurija št. 64 ter sve¬
tega Petra in Pavla št, 89,

Export,  Pa. J. S. K. J. ima društvo sv. Alojzija št. 57.

Falls Creek, Pa. Prvi so prišli v to naselbino F. Pirc,
A. Knavs, F. Oven in Al. Slak pred 16 leti. Večinoma so iz ljub¬
ljanske okolice in iz Dolenjskega. Zdaj je sedem družin in 18 po¬
sameznikov, ne vštevši ženske in deco. Vsi delajo v strojarni.
G. F. Pirc ima v bližini veliko posestvo. V cerkev zahajajo sicer
v irsko, deca v javno šolo in ima verski pouk, a drugače so Slo¬
venci, kakor piše g. A. Slak, »zapuščeni; le zadnjič je nas obiskal
slovenski duhovnik, o. Vene. Šolar, O. S. B., torej zaradi spovedi
jako žalostno." Eno društvo pripada J. S. K. J,, eno pa H. Z.

Forest City,  Pa.  Slovenska naselbina v mestu se je zelo
lepo razvila. Med prvimi naseljenci so bili F. Skubic, F. Pučnik,
M. Kofol, A. Zaverl, M, Muhič in drugi; najprej so prihajali iz
Dolenjskega in Notranjskega, pozneje tudi iz Štajerskega in Primor¬
skega, in sicer so dohajali od 1. 1886 naprej. Zdaj je tu okrog
250 družin in nad 1100 duš. Izprva so delali v premogovniku, zdaj
so Muhič, Sredenšek, Zaverl posestniki hotelov, Gerčman trgovec,
Zalar glavni tajnik K. S. K. J. itd. Nad 100 družin ima lastne domove,
Slovenci so si znali v javnosti in pri mestni upravi priboriti vpliv,
kakršnega naši rojaki nimajo menda nikjer. Martin Muhič je pod¬
predsednik banke »National Bank of Forest City“ in ima pravico,
da podpisuje denar, ki ga ta banka izdaja. To je storil že večkrat,
tako da kroži zdaj po Zedinjenih državah denar (desetaki in dvajse-
taki), ki nosi podpis Slovenca Muhiča. To bo pač edini slučaj na
svetu, da bi bil Slovenec podpisan na javnem denarju! Veliko šte¬
vilo deležev omenjene banke je v slovenskih rokah, tako da jo
imenujejo »naša banka". V upravnem svetu sta gg. Muhič in Martin
Gerčman. Muhič je bil tudi že dvakrat mestni svetovalec (council-
man) in eno leto mestni blagajnik. Zdaj sta v mestnem svetu Slo¬
venca Viljem Sredenšek kot predsednik (chairman), ki je obenem
tudi načelnik mestne godbe, in Frank Končar.

Do 1, 1904 so zahajali Slovenci v irsko cerkev. Prvi je obiskal
Slovence f Rev. F. Šušteršič; pozneje jih je hodil skozi deset let
ob Veliki noči spovedovat f Rev. J. Zalokar. L. 1904 so si zidali
pod vodstvom Rev. J. Tomšiča lastno cerkev sv. Jožefa, ki je stala
brez oprave in brez zemljišča 12.000 dolarjev. Deca zahaja v javno
šolo in ima krščanski pouk v cerkvi, Slovencem župnikuje ves čas
sedanji duhovni vodja K. S. K. J., Rev. J. Tomšič.

Forest City je sedež podpornega društva svete Barbare, ki
ima zdaj okrog 70 podrejenih društev. Med krajnimi so društvi

522

sv. Jožefa št. 12 in D. M. Vnebovzete št. 77 K. S. K. J. in samostojno
sv. Lovrenca.

Osnovali so tudi močno pevsko društvo „Slavček“, ki oskrbuje
obenem cerkveno petje.

Goff,  P a. Tu je društvo sv. Antona št. 71 K. S. K. J.

Grays Landing,  Pa.  Društvo sv. Barbare ima tu št. 64.

Greensburg,  Pa.  Društvo sv. Barbare ima podružnico
št. 54.

Haser,  Pa. Prvi Slovenci so se naselili sem 1. 1897 iz Po¬
ljanske doline in Dolenjskega. L. 1903 je bilo tu 28 družin, 19 s po¬
sestvi, in do 120 samcev. Vsi delajo v premogovnikih. V cerkev
zahajajo v dve uri oddaljeni Irwin, spovedovat jih je hodil f Rev.
J. Zalokar. K. S. K. J. ima društvo sv. Jožefa št. 58.

Hermini  e,  P a. G. J.
Čož poroča, da šteje ta na¬
selbina 30 družin in 180 po¬
sameznikov. F. Soklič, J. Kre-
ček in M. Košir so tu že čez
20 let, drugi so prišli šele
pred petimi leti; prvi nase¬
ljenci in še 13 drugih (Sornig,
Mole, Gradišek, Čož, Kolar,
Bedek, Kapla, Arnold, 'Drab
in Cirar) imajo lastne hiše.
Cerkvene razmere so „bolj
slabe". Ob nedeljah zahajajo
v irsko cerkev v Madison (Our Lady of Victory); enkrat v letu jih
pride spovedovat slovenski duhovnik iz Pittsburga (Rev, J. Mertel).
Društva so: S. N. P. J. št. 87, ustanovljeno leta 1906, ima 114 udov,
društvo sv. Barbare (leta 1908) 16, in društvo spadajoče S. S. P. Z.
(1.1911) s 17 udi. Rojaki so Gorenjci in Notranjci ter zaposleni v
premogovniku.

Homer City,  Pa.  Društvo sv. Barbare ima tu postojanko
št. 57. '

Hooversville,  Pa, V premogovniku dela do 20 Slovencev.

Imperial,  Pa. J. S. K. J. ima tu društvi sv. Jožefa št. 29 in
sv. Barbare št. 22.

Irwin,  Pa.  K. S. K. J. ima tu društvo sv. Barbare št. 68.

James City,  Pa. Mr. Frank Debevc piše, da je tu 47 Slo¬
vencev, med temi pet družin. Prvi so prišli sem 1. 1906, ko so za¬
čeli graditi tovarno za steklo. Med prvimi so bili A. Krajec, F. Mišič,
J. in Iv. Škerlj in J. Debevc; vsi delajo v tovarni. Verske razmere

523


„niso dobre, ker ni slovenskega duhovnika." V cerkev zahajajo v
angleško v mestu Kane, a „le malo". Društva ni nobenega.

Jq_hnstown,  Pa.  Rojak F. Gahenja mi poroča, da se je
nekaj Slovencev iz Belokranjskega naselilo tu že pred 60 leti, a so
se ponemčili. Drugi so prihajali iz Notranjskega od 1. 1892 naprej;
največ jih je iz Cirknice in Rakeka. Njih število je narastlo na 1500,
med temi do 100 družin, ki imajo svoje domove. Večina dela v pre¬
mogovniku, nekaj v raznih tovarnah, nekateri pa so trgovci. Poro¬
čevalec pravi, da „so rojaki narodnega in socialističnega mišljenja,
da ne zahajajo nikamor v cerkev in le za silo v hrvaško." Deca
nima slovenskega pouka. Cerkveno življenje je torej „socialistično“.
Spovedovat jih je hodil prej f Rev. J. Zalokar.

Dne 6. maja 1912 so si Slovenci kupili za 3000 dolarjev pet
akrov zemlje za pokopališče in za park obenem. Raznih društev
je 15. Najmočnejša so sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J., ki so
ga ustanovili 1.1900 F. Gahenja, J. Pegel, F. Slabe, M. Pečjak, A. in
J. Jene, G. Hreščak, M, Štrukelj, J. Cerjak in J. Omerzo ter šteje
okrog 100 udov, potem sv. Alojzija in sv. Barbare, Društva imajo
lastno dvorano.

Kaylor,  P a. Tu je društvo sv. Barbare št. 96 K. S. K. J.

Loydell,  Pa.  Dne 7. oktobra 1911 so otvorili ,,Društveni
dom", ki je stal 1000 dolarjev; J. S. K. J. ima tu društvo sv. Petra
in Pavla št. 32.

Luzerne,  Pa. Mr, A. Osolnik poroča: „Tu je 22 družin (18 jih
ima lastne hiše) in 17 samcev; prišli so sem 1. 1886 iz Kamnika,
Litije, Štajerskega in Koroškega. Med prvimi je bil J. Grilc, ki ima
lepo urejeno gostilno. Vsi delajo v premogovniku. V cerkev zahajajo
v nemško, enako deca v nemško šolo. L. 1902 so J. Grilc, F. Šmik,
U. Ahac in F. Zavozel ustanovili postojanko št. 4 sv. Barbare; zdaj
šteje 32 udov."

Meadov Lands,  Pa. Odtod sem dobil poročilo s tako
ostudnimi opazkami, da bi bilo v sramoto vsem Slovencem, ako bi
ga objavil.

Middletown,  Pa.  Ta kraj je 30 milj od Harrisburga. V to¬
varnah za pohištvo je bilo 1. 1903 zaposlenih do 100 Slovencev.

Monessen,  Pa.  J. S. K. J. ima tu društvo št. 68.

Moon Run,  Pa. V to naselbino so prišli prvi Slovenci 1.1893.
Med temi so bili Fr. Jeram, J. Zagode in Fr. Maček. Zdaj je tukaj
okrog 400 Slovencev, med njimi 70 družin; posestva imajo V. Ga-
špari, Fr. in M. Maček, J. Zagode, J, Arhor in še drugi. Mr. Fr.
Maček mi poroča, ,,da so verske razmere slabe za Slovence. Za¬
hajajo sicer v poljsko cerkev sv. Trojice, a versko življenje je slabo,

524

»ker duhovnik zaničuje Slovence." Deca zahaja v državno šolo in
nima nobenega slovenskega pouka, Večina Slovencev so premogo-
kopi, le nekaj je kovačev in tesarjev. Društvo sv. Barbare št. 107
K. S. K. J., ustanovljeno 1. 1901, ima 215 udov, ono sv. Frančiška
št. 99 J. S. K. J. 45 in društvo S. S. P. Z. 35 udov.

Negley,  Pa. L. 1903 je bilo tu 300 Slovencev, ki so prišli
od Stare in Nove Oselice, iz Poljanske doline in s Krasa. Menda
pripadajo v Bridgeville.

01yphant,  Pa.  Tu so štiri slovenske družine; delajo v pre¬
mogovniku.

Penna Station.  Pa. Društvo sv. Barbare ima tu postojanko št. 46.

Pittsburg,  Pa. To je največje železno obrtno mesto sveta;
zato mu pravijo »kovačnica sveta" in zaradi dima od tovarn
„Smoky City“. Slovenci so bili tu že leta 1890. Leta 1903 jih je bilo
200 družin in do 6000 moških delavcev; zdaj jih je baje nekoliko
več. Večinoma so iz Belokranjskega, Preloke, Vinice in Adlešič na
Dolenjskem. Zaposleni so v raznih tovarnah, nekaj je obrtnikov in
posestnikov.

K. S. K. J. ima tu 5, J. S. K. J, 2, sv. Barbara 1 podružnico;
vseh podpornih društev je okrog 20. L. 1911 so Slovenci postavili
lasten »Kranjski slovenski dom", kjer imajo veselice in zborovanja.
Tu izhaja tednik »Edinost".

L. 1897 so si Slovenci zidali svojo cerkev Matere božje. Me¬
seca decembra je prišel sem za župnika Rev. J. Kranjec, ki je 1. 1901
sezidal novo župnišče in izposloval pri milijonarju Carnegie 3000
dolarjev za orgle. Leta 1903 je prišel na njegovo mesto Rev. John
Mertei.

Od 1. 1903 imajo tudi dvorazredno župnijsko šolo, kjer po¬
učujeta posvetni učiteljici. Župnik poučuje deco tudi v slovenščini.

Plymouth,  Pa.  Sem so došli Slovenci že okrog leta 1886.
Zaposleni so v premogovniku. Cerkve, šole in društva menda ni.

Reading,  Pa. Mr. Frank Špehar mi poroča, da so se Slo¬
venci začeli naseljevati 1. 1888. Prvi je prišel g. Marko Kostelc;
nekoliko pozneje sta se naselila Anton Žgur in Ivan Stublar. Zdaj
je tu 27 družin, večje število samcev, tako da šteje naselbina z otroci
vred nad 150 oseb. Dva rojaka imata posestva, eden prodajalno,
drugi delajo v raznih tovarnah. Med rojaki ni prave podjetnosti, ker
se večinoma mislijo zopet vrniti. Slovenci zahajajo v razne cerkve,
ponajveč se pa zatekajo k slovaški župniji, ki jo oskrbuje Slovenec,
Rev. F. H. Ravnihar; deca zahaja deloma v katoliške, deloma v
javne šole. J. S. K. J. ima tu društvo sv. Jurija št. 61, S. S. Z. pa
društvo „Maj“ št. 25.

525

R a m e y , Pa, Iz obširnega poročila g. Ed. Schmidta povzamem,
da je tu 10 slovenskih družin. Prvi je prišel 1. 1888 A. Kučinič,
doma iz Metlike. Vsi imajo svoje domove. Samci prihajajo in odha¬
jajo, ker je v premogovniku slab zaslužek. Društvo sv. Barbare št. 61
ima 9 udov. V cerkev zahajajo v 3 milje oddaljeni Houtzdale,
v slovaško, ali pa v irsko, ker »plačati moramo povsod". Odrastlo
deco pošiljajo v katoliško župnijsko šolo. Rojake obiskuje tupatam
kak slovenski duhovnik, a bolj redko, ker »irski in slovaški župnik
ne vidita kaj rada, da pride slovenski duhovnik!" Menda so taki
»dušni pastirji" tudi še v drugih krajih. »Vsi smo amerikanski držav¬
ljani, po političnem mišljenju socialisti, a ne brezverci."

South Sharon,  Pa. Mr. M. Gorenc poroča, da so prišli
prvi Slovenci sem nekako pred 10 leti. Med njimi so bili J. Gornik,
M. Vrenik in F. Cimperman; prvi ima še svoje posestvo, druga dva
sta prodala. Prišli so iz Dolenjskega; zdaj je tu 20 družin, ki imajo
hiše, in okrog 25 samcev. Naselbina se bo še povekšala. Vsi delajo
v tovarni za kositer. Zahajajo v nemško cerkev sv. Jožefa, deca
pa v javno šolo. Nekateri spadajo v društvo sv. Alojzija v Broddoku,
Pa, drugi k S. N. P. J. Od 1. julija 1912 se mesto imenuje Farrell.

St. Mary's  (Elk Co.), Pa. G. A. Pivk poroča, da so bili tu
Slovenci v šumah že pred 10 leti. V mesto sta prišla 1. 1910 rojaka
A. Basnik, ki ima tudi svojo hišo, iz Leskovic, in J. Kroflič iz Mirne.
Zdaj sta tu 2 družini in 5 posameznikov. Večinoma delajo v tovarni
za usnje. Zahajajo v nemško ali angleško cerkev, deca v župnijsko
šolo. Društev ni.

Steelton,  Pa.  V tem mestu so velikanske tovarne milijo¬
narja Carnegie. Razne stavbe so predmestje Lockhall združile s
Harrisburgom. Slovenci so zaposleni v tovarnah »United States
Steel Co." in ,,Pennsylvania Steel Co“. Naseljevati so se začeli
1.1888 in so prihajali iz Metlike, Črnomlja in Žužemberka. Kakor mi
poroča Mr. M. Kofalt, je tu nad 500 Slovencev; okrog sto je družin,
od katerih imajo nekatere lastne domove. Do večje veljave so prišli
M. Kofalt, ki je javni notar in ima obsežno prodajalno, G. Gršič, ki
je forman v tovarni J. Petrašiča, Mary Mika in Mary Kozjan, ki
sta učiteljici.

Cerkvene razmere so dobre. Dolgo vrsto let so imeli Slo¬
venci in Hrvatje skupno svojo cerkev Matere božje. Ker so se
pojavila nesporazumljenja, so Slovenci ustanovili dne 15. maja 1909
lastno župnijo. Takoj so začeli zidati na North in 2 nd  Street lično
cerkev sv. Petra. Blagoslovili so jo 11. decembra 1910. Cerkev ima
3 oltarje in 3 zvonove. V lastni šoli poučujejo 4 sestre 87 slovenskih
šolarjev. Skupno župnijsko premoženje znaša 25.000 dolarjev. Versko

526

življenje je prav dobro. Poleg cerkvene bratovščine Srca Jezusovega
imajo Slovenci štiri katoliška podporna društva, namreč sv. Alojzija
(ustanovil J. Kozjan), sv, Nikolaja (ustanovil F. Kompare), samostalno
društvo sv. Jurija (ustanovil M. Kofalt) in žensko društvo Marije
milosti polne. Menda je nekaj Slovencev tudi v kraju Pittsburg.
Slovencem župnikuje Rev. F. J. Ažbe.

Sygan, Pa. Mr. L. Glažer poroča, da je v tej naselbini
39 družin in 28 samcev, torej 67 moških brez žensk in otrok. Dru¬
žini Verdinek in Miklavčič sta prišli sem 1. 1903, največ se jih je
pa naselilo v 1. 1905, Rojaki so Kranjci in Štajerci, večinoma iz
Šaleške doline, in delajo v premogovnikih. Dve prodajalni ne uspe¬
vata posebno, ker je naselbina premajhna. Od prvotnih 27 družbenih
hiš so jih Slovenci pokupili 17, in 11 družin je postavilo lastne
domove. Cerkvene razmere so „srednje“. Rojaki zahajajo v slo¬
vensko cerkev v Bridgeville ali v irsko v Rosevale. Društvo Jugo¬
slovanski socialistični klub „Mladi Vrh“ št. 13 S, S. P. Z. so ustano¬
vili 1. 1909 in spojili z njim »Čitalnico", ki so jo 1. 1906 preložili
sem iz Burdine, Pa.; zdaj ima 48 članov. Društvo »Bratstvo" S. N.
P. J. so ustanovili maja 1. 1904 z 18 člani; zdaj šteje 115 udov.
Poročevalec še dostavlja: »Daši majhni, gibljemo se živahno; pri¬
padamo k U. M. Workers of America (unijskim premogarjem), kjer
smo dobro interesirani. Postavili smo si »Slovenski Dom" z lastnimi
rokami pod vodstvom sobrata J. Lesjaka. Dom nas stane do 3000
dolarjev in delo, ki smo ga sami izvršili, moramo računati na
1000 dolarjev."

Trestle,  Pa. Slovenci so se začeli v premogovnike nase¬
ljevati okrog 1. 1890. Že 1. 1903 je bilo v vseh jamah po okolici nad
600 Slovencev; zdaj jih je baje okrog 1000. V cerkev zahajajo v
Pittsburg. Društvo sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. šteje okrog 200 čla¬
nov in članic.

T y r e, P a. J. S. K. J. ima tu društvo sv. Jožefa št. 74.

U n i o n t o w n , P a. J. S. K. J. ima tu društvo sv. Roka št. 55,
ki šteje okrog 50 članov in članic.

Ve n e ti a, Pa. L. 1903 je bilo tu 200 Slovencev, večinoma
Dolenjcev, ki so delali v premogovniku. Cerkve ni. Spovedovat jih
hodi župnik iz Bridgevilla.

WestNewton,  Pa. Sem so prišle štiri slovenske družine
1. 1882, 1. 1903 je bilo 23 družin in do 60 samcev iz Litije, Kam¬
nika in Štajerskega. Zaposleni so v premogovniku. Cerkve sami
nimajo, spovedovat jih hodi župnik iz Pittsburga.

Willock,  P a. V to naselbino blizu Pittsburga so prišli prvi
Slovenci 1. 1894 iz Gorenjskega, Škofjeloke in Trate. L. 1903 jih je

527

bilo 20 družin in okrog 100 oseb, zdaj jih je nad 200. Delajo v pre¬
mogovniku. Cerkev imajo menda skupaj z Nemci na Flass, veči¬
noma pa zahajajo v Pittsburg. Blizu so še naselbine L i c k r o n in
Castle Chanon.

Yukon,  Pa.  Mr. J. Vidman mi poroča, da je tu 30 družin,
ki imajo, lastne domove, in nad 30 samcev, torej skupno nad 100
Slovencev. Prišli so sem 1.1908 iz Dolenjskega. Med prvimi so bili:
J. Vidman, G. Mastrle, M. Mačkovšek, A. Lavrič, A. Golobič, M.
Kova, J. Lovšin in F. Mihelič, Zaposleni so v premogovnikih; J. Tom¬
šič in J. Lavrin imata prodajalne. V cerkev zahajajo v slovaško,
oskrbuje jih Rev. M. Tušek. Verske razmere so srednje. V naselbini
je dvoje društev: „Novi dom" št. 117 S. N. P. J. in društvo št. 34
S. D. P, Z. Prvo je bilo ustanovljeno dne 13. aprila 1909 in ima
30 članov, drugo dne 1. aprila 1910 in šteje 22 udov. Mnogi so člani
drugih Jednot.

V zadnji dobi se je v Pennsylvanijo naselilo zelo mnogo Sloven¬
cev, tudi v kraje, kjer delo ni stalno. Po več naših rojakov biva zdaj
še v sledečih krajih: Beadling, Beaverdale, Beaver Falls,
Bessemer, Bulgee, Cliff Mine, Courtney, Darrah,
Dunlo, Edinburg, Emporium, Epton, Fayette City,
Fitz Henry, Franklin, Gates, Gleasonton, Hacket,
Heilwood, Houston, Hostetter, Iselin, Jerome,  Lans-
ford, Large, Lemont Furnace, Mc Donald, Mc Kees
Rocks, Maner, Morgan, New Alexandria, Oakmont,
Orient, Portland Mills, Presto, Rankin, Ralphton,
Red Lodge, Rices Landing, Ruffsdale, Salina, Sharps-
burg, Smithfield, So. Fork, Trefford, Turtle Creek,
Verona, West Winfried, Whitney, Wick Haven in
Wilm er ding.

Rhode Island.

Riverside,  R, I. L. 1907 se je sem naselil s svojo družino
slovenski kipar Ivan Zalar, doma iz Ljubljane.

Providence, R, I. V tovarnah je nekaj slovenskih delavcev,
ki pa ne vedo drug za drugega. Posamezniki so tudi še po drugih
mestih te države.

South Dakota.

Central City, S. Dak. V rudnikih je zaposlenih nekaj slo¬
venskih delavcev.

Lead,  S. Dak. Mesto je dobilo za Slovence večji pomen, ko
je leta 1902 zasedel novoustanovljeno škofijo slovenski vladika

528

mil. g. Ivan Stariha. Zdaj je tu 7 slovenskih družin in okrog 10 samcev.
Mnogo je Hrvatov, ki jih je oskrboval nekaj časa Rev. J. Tomšič.

Plankington,  S. Dak. Že nad 25 let je tu nekaj slovenskih
farmerjev. Cerkev je za vse katoličane,

Vermillion,  S. Dak. Nad 20 slovenskih farmerjev ima lepe
kmetije, na katerih pridelujejo ponajveč koruzo,

Texas.

Tastoria, Tex.  Dalje časa že je tu na¬
seljenih več Slovencev, ki delajo na žagah, a
imajo tudi lastna zemljišča, na katerih pridelu¬
jejo okusno sadje. Kraj je zdrav, zima je ne¬
poznana.

Waller,  Tex. Od 1.1911 je kupilo 10 Slo¬
vencev domove in so ustanovili farmersko na¬
selbino. Lastnega društva še nimajo, temveč
pripadajo večidel k št. 3 J. S. K. J. v La Salle, 111.

Po več Slovencev je še v krajih Ang e lt on
Houston, Galveston  in posamezni še drugje.

Utah.

Alta, Utah.  V rudokopu je okrog 15
samskih Slovencev. Delo je zelo težavno.

Bingham Canyon, Utah.  Mr. A. Klop
mi poroča, da je tu 10 slovenskih družin in 25
samcev, ki so prišli sem 1. 1900. Med prvimi so
bili A. Prijatelj, J. in Juri Stepen, F. Škoda in
J. Prijanovič; doma so iz Dolenjskega. Zaposleni
SO- v bakrenih rudnikih. Cerkvene razmere so
„prav slabe“. Zahajajo v irsko cerkev, deca pa v javno šolo.
Društva ni,

Castle Gate, Utah.  Pred leti je tu bilo mnogo Slovencev,
ki so delali v premogovniku; večinoma so zdaj odšli in je ostalo
le nekaj družin. Kraj ni lep, pač pa slikovit, ker ga skalovje ob¬
kroža od vseh strani. (J. A. Terbovec).

Garfield, Utah.  V topilnici je nekaj Slovencev, več pa
Srbov in Hrvatov.

Hayden, Utah.  Osem Slovencev ima v lepem kraju dobro
urejene kmetije.

Midvale, Utah.  Mestece ima lepo lego sredi sadnih vrtov
in polja. Nekaj Slovencev je zaposlenih v rudotopilnicah. J. S. K. J.
ima društvo sv. Jožefa št. 86.

Salt Lake City,
Utah:

Miss Mary Blatnik,

ki pozna, dasi rojena
Američanka, vse slo¬
vensko slovstvo.
Fotografiral:

J. A. Terbovec.

529

M ur r a y, Utah. Tu je, kakor poroča g. I. Kastelic, okrog
50 Slovencev, med temi 20 družin. Prišli so 1. 1903 iz Colorada in
delajo v rudotopilnici. Med prvimi so bili J. Mušič, F. Hofman in
J. Kamnikar, Verske razmere so „srednje“, cerkvene „slabe“; v
cerkev zahajajo v Salt Lake City. Društvo sv- Petra in Pavla št. 51
J. S. K. J. so ustanovili 1. 1904 J. Šneler, J. Kastelic, J. Kamnikar
in S. Malnar, zdaj ima 36 članov in 13 članic.

Park City, Utah.  V bakrenih rudnikih je bilo prej mnogo
Slovencev; zdaj polagoma odhajajo.

Salt Lake City, Utah.  G.F. Blatnik iz Dobregapolja ima
v mestu hotel „ Jugoslovanski Dom“. Drugih Slovencev stalno tu

Salt Lake City, Utah: Slovenski pogreb.

ni, pač pa prihajajo pogostoma iz sosednih naselbin Murray, Mid-
vale, Bingham Canyon, Park City, Tooele in Silver City.

Scofield, Utah,  V tem gorskem kraju je do 100 Slovencev,
ki so prišli iz Gorenjskega in Štajerskega pred kakimi 8 leti.
Zaposleni so v premogovnikih. Imajo pevsko društvo »Gorenjski
Slavček" in več podpornih društev. Kadar umrje kak sobrat, se
držijo lepe navade, da gredo vsi skupno k sveti spovedi. Krstit in
pokopavat jih prihaja duhovnik iz mesta Salt Lake City; poročat se
pa hodijo tja. Navadno poroča s pomočjo tolmača škof sam, in
marsikateri slovenski parček je bil ves srečen, da ga je dohitela
čast, ki se drugje izkazuje le princem in princezinjam.

Blizu je kraj Clear Creek,  kjer je tudi do 20 Slovencev.
(M. Pogorelc.)

Silber City in Tooele, Utah.  V topilnicah je zaposlenih
več Slovencev. (A. J. Terbovec.)

Amerika,

34

530

Sunny Side, Utah. Ta gorski kraj je 154 milj od mesta
Salt Lake City. Med skalovjem raste le pelin in nizko grmičje.
Rodovitne zemlje ni, pač pa so pod zemljo bogati premogovniki,
kjer dela nekaj sto Slovencev, ki imajo več podpornih društev,
med temi društvo sv. Jurija št. 100 K. S. K. J. Cerkveno spadajo v
Salt Lake City, odkoder jih obiskuje angleški duhovnik. Več družin
ima svoje domove.

Utah Mine, Utah,  je mala, še precej nova naselbina. V
premogovniku dela do 20 Slovencev. Kraj obkrožajo gozdnati hribi;
poleti je tu prav prijazno, (J. A. Terbovec.)

Black Diamond, Wash.: Blagoslovljenje cerkve sv. Barbare dne 22. oktobra 1910.

Winterquarters, Utah.  Mr. Louis Blažič piše, da so prvi
Slovenci prišli sem 1. 1903 iz kamniškega okraja. Med temi so bili:
L. Pistotnik, L. Blažič, P. Bizjak, J. Gril in drugi. Delajo v premo¬
govniku. Slovencev je okrog 300. Slovenske službe božje nimajo,
niti katoliške cerkve ter zahajajo v Salt Lake City. Deca zahaja
v javno šolo. Premogarji imajo podporno društvo sv. Barbare št. 42.
Dne 15. septembra 1911 so rojaki P. Meda, M. in L. Kos, J. Zajec,
J, Koprivšek, L. Strnad, J. Inkret in A. Vidmar ustanovili slovensko
pevsko društvo,

Washington.

Black Diamond, Wash,  Tu je velik premogovnik; kraj
je sredi velikanskih pragozdov. Naselbina šteje okrog 150 Slovencev,
ki so prišli večinoma iz Savinjske in Savske doline, zadnji iz Loke
pri Zidanem mostu. Rojak I. Porenta ima krojačnico, drugi so pre-

531

mogokopi. J. S. K. J. ima tu društvo »Marija Zvezda" št. 32, S. N. P. J.
pa društvo „Planinar“ št. 57, Do 1, 1910 je Slovence obiskaval Rev,
A. Mlinar iz Enumclawa in maševal v neki dvorani; to leto so si
pa postavili lastno cerkev sv. Barbare, ki so jo blagoslovili dne
22. oktobra 1910.

Camas, Wash. Ta kraj je v romantični pokrajini; blizu so
lepe farme. V papirnici (Columbia Paper Co.) je zaposlenih nekaj
Slovencev, med katerimi vladata mir in zadovoljnost. (John Brezar.)

Cie Elum, Wash. Mestece (2749 prebivalcev) je v lepi oko¬
lici in jako lično. Slovencev je do 80; mnogi imajo svoje hiše in
stavbišča. Zaposleni so v premogovniku.

Cumberland-Issaquah, Wash.  Tu so premogovniki, a
so se Slovenci zaradi slabih delavskih razmer večinoma izselili.

Enumclavv, Wash, Tu
ni Slovencev, pač pa je v
mestu župnija za Slovence v
okolici. Do 2. junija 1911 je
bil tu za župnika Rev. A. Mli¬
nar, za njim Rev. J. Tscholl,
rodom Nemec, ki pa je govoril
dobro slovenski; umrl je me¬
seca oktobra 1912.

Franklin, Wash. Tu¬
kaj imajo Poljaki cerkev sv.

Rožnega venca. Med njimi
je nekaj Slovencev, ki delajo
v premogovniku.

K r a ;  n , 3 g  h. To je

največja naselbina slovenskih
farmerjev v tej državi. Pravi slovenski „pionir‘‘ je rojak Mat. Malnerič,
ki je prišel sem 1. 1881 in pripravljal drugim pot. Z njim ali nekoliko
pozneje so prišli še J. Pasič, F. Podbregar, J. Stander, J. Malnerič,
F. Pogorelc in drugi. Vsi imajo lepe farme, g. Malnerič tudi trgo¬
vino in veliko žago; skupno je okrog 25 družin. Ko je bilo že precej
farmerjev naseljenih, je mestna oblast podelila g. M. Malneriču pra¬
vico, da sme dati novi naselbini ime, kakršno on hoče. Lahko bi
bil dal naselbini svoje ime, a ovekovečiti je hotel z novim imenom
svojo staro slovensko domovino ter je izbral naselbini ime „Krain".
Čast takemu možu! L. 1900 so si Slovenci zidali lično cerkvico
sv. Družine; poleg nje je javna šola. Službo božjo opravlja župnik
iz Enumclawa. K. S. K. J. ima tu društvo Jezus Dobri Pastir št. 32.

34 *

532

Ravensdale, Wash. V premogovniku dela večje število
Slovencev; J. S. K. J. ima društvo sv. Barbare št. 72, ki šteje 30 članov.

Ridgefield, Wash.  Sem so prišli Slovenci iz Gorenjskega
1. 1880; 1. 1903 je bilo 5 družin in nekaj samcev, ki imajo vsi lepe
farme. Cerkev imajo skupaj z Nemci in Angleži.

Renton, Wash.,  je jako lepo mestece, oddaljeno kakih
20 milj od mesta Seattle. Slovencev je do 60, ki so zaposleni v
premogovniku in imajo tudi hišice z vrtovi na prijaznem griču nad
mestom. Rojak M. Potrbina ima prodajalno.

Tacoma, Wash.: Nočni prizor ob topilnicah.

Roslyn, Wash.  Od rojaka, ki je zapisal na ovitek samo
,,from svobodomislec" R. O. Box 905, sem prejel poročilo, da so se
Slovenci naselili pred 15 leti; med prvimi je bil L. Notar. Vsi
so iz Kranjskega in delajo v premogovniku. Na vprašanje, ali so
prišli posamezni do veljave, odgovarja: ,,Ker smo se šele zdaj za¬
čeli zavedati in svobodno misliti, ni večje veljave med nami, a smo
pravi človekoljubi, napredni delavci in do enega naravni, čisti so¬
cialisti, — napredek in svoboda je naše geslo." Družin je 10, po¬
sameznikov okrog 30; nekateri imajo hiše, g. Anton Janaček go¬
stilno, V cerkev hodijo v irsko, „večtal pa nikamor". Cerkveno
življenje je ,,dobro za duhovnika, dokler ga kdo podpira!" Podpornih

533

društev je več. Društvo sv. Barbare št. 39 J. S. K. J. šteje 132 članov
in 46 članic. Imajo tudi čitalnico.

Taylor, Wash.,  je sredi krasnih gozdov. Do 40 Slovencev
dela v premogovniku.

Valley, Wash.  V to naselbino so se Slovenci začeli nase¬
ljevati 1. 1888 in sicer iz Gorenjskega. Med prvimi so bili B. Somša,
V. Janša, M. Jakelj in U. Sokolič. Kakor poroča g. J. Strajan, jih je
zdaj 22 družin in 10 samcev, ki imajo posestva, in drugih fantov
brez posestev je tudi veliko. Vsi se pečajo s poljedelstvom. L. 1905
so Slovenci zgradili za 2000 dolarjev svojo cerkev, imajo tudi du¬
hovnika (F. Fuisi), a menda nič slovenske besede božje; otroci za¬
hajajo v angleško šolo. Slovenskih društev ni.

Wenatchee, Wash.  Mr. G. Lasič poroča, da so prišli prvi
Slovenci sem pred 15 leti; med temi so bili trije bratje Dadoški,
A. Palkonič, J. Skalopija in J. Hlebec. Zdaj je tu naseljenih 14 družin
in 10 samcev, razen 5 imajo vsi svoja posestva. Pečajo se s kme¬
tijstvom, sadjerejo in vinogradi. Prvi došleci so prišli do lepega
premoženja in njih posestva so vredna 25 do 75.000 dolarjev. Pravijo,
da raste v tem kraju najfinejše sadje, kar ga je dobiti v Zedinjenih
državah.

West Virginia.

C o c e t o n, W. V a. Društvo sv. Barbare ima podružnico
št. 10.

Charleston,  W. V a. V premogovniku je več slovenskih
premogarjev, ki imajo društvo sv. Barbare št. 38.

Davis,  W. V a. G. F. Penko mi poroča, da je prvi Slovenec
prišel sem pred 27 leti; v večjem številu so se začeli naseljevati
pred 7 leti. Zdaj je tu do 250 naših rojakov, ki so zaposleni v raznih
tovarnah, papirnici in strojarni; družin je do 20. V cerkev zahajajo
v irsko sv. Veronike; v velikonočnem času jih obišče kak slovenski
frančiškan. L. 1911 so ustanovili društvo sv. Janeza J, S. K. J., ki
lepo napreduje.

Dur b in, W. V a. Sem so prišli Slovenci 1. 1907; med prvimi
je bil Iv. Humer iz Primorja, večinoma so pa Kranjci. Kakor
poroča Mr. J. Bavčer, je zdaj tu šest družin in do 40 samcev.
Društva ni; imajo pa keglišče, „da si ob nedeljah  čas kraj¬
šamo." Tudi cerkve ni. Na vprašanje: „Kam zahajate v cerkev ?“
odgovarja poročevalec: „V gozdove, ki nas obdajajo od vseh strani!"
Glede cerkvenega življenja pravi, „da ni nobenega. Drugače pa
dobro živimo in tudi še denarje prihranimo!" Žalostno!

534

Gormania, W. V a. Mr. A. Korenčan mi piše: „Prvi so prišli
sem 1. 1892 A, Korenčan in J. Javornik iz Vrhnike ter F. Ponikvar
iz Iga. Zdaj sta tu dve družini in osem samcev. Delajo v strojarni
za kože. Razen Slovencev ni katoličanov. Cerkvico je dala zidati
tvrdka Hoffmann; enkrat na mesec prihaja irski duhovnik. Ni nobe¬
nega društva, zato se zelo selijo in tudi ne zidajo lastnih hiš.“

Henry,  W. V a. Nekaj Slovencev ima tu zaslužek; društvo
sv. Jurija št. 96 J. S. K. J. šteje sedem članov.

Monongah, W. V a. J. S. K. J. ima tu društvo M. B. Kar-
melske št. 100.

Moundsville,  W. V a. V premogovniku je zaposlenih sedem
slovenskih družin in nekaj samcev. Društva ni nobenega; posamez¬
niki so zavarovani drugje.

Richwood,  W, V a. J. S. K. J. ima društvo „Biser Gora"
št. 102.

Thomas,  W. Va. Tu je največja slovenska naselbina te
države. Rojaki so zaposleni v premogovnikih in gozdovih. Menda
jih je nekaj sto. Za spoved jih je prej obiskaval Rev. J, Tomšič,
zdaj jih obiskujejo slovenski frančiškani.

Tudi v krajih Benwood in Hacker Valley  je nekaj
Slovencev.

Wisconsin.

Ashland, Wisc.  G. F. Hočevar mi poroča, da je bil go¬
spod J. Pezdirc prvi Slovenec, ki se je naselil dne 15. aprila 1911.
Zdaj ima tu in v 'okolici do 25 Slovencev farme, ki so jih pa šele
pričeli obdelavati. Zemlja je rodovitna.

Belgium, Wisc.  Mr. F. Jošt mi poroča, da so tu štiri družine
in skupno 30 Slovencev iz Štajerskega; delajo v kamnolomu.

Crivitz, Wisc,  Blizu tega mesta je nekaj slovenskih družin
na farmah. Tekom leta 1912 je pa kupilo več rojakov lepe farme,
na katere se bodo naselili začetkom leta 1913, tako da bo število
slovenskih farmerjev narastlo nad 30.

Cudahy, Wisc.  Po poročilu g. J. Borštnarja je tu okrog
50 Slovencev, med temi 12 družin. Prišli so iz Rečice 1. 1894; med
prvimi je bil B. Vrečko. Zaposleni so v raznih tovarnah. V cerkev
zahajajo eni v angleško, drugi v slovaško, deca v javno ali v žup¬
nijsko šolo. Posamezni spadajo k društvom v Milwaukee.

Grafton, Wisc.  V ta prijazni kraj na bregu jezera Michi¬
gan je prišel prvi Slovenec pred šestimi leti; večje število mu je
sledilo od 1. 1908 naprej. Prva slovenska poroka (Frank Zakrajšek—
Ana Brunec) je bila oktobra 1908. L. 1910 je bilo tu sedem sloven-

535

skih družin in nad 50 Slovencev, ki so se tudi udeležili občinskih
volitev. Zdaj je devet družin in 117 samcev; doma so večinoma
iz Gornjega grada na Štajerskem. Delajo v kamnolomu in v tovarni
za stole (The Northern Chair Co). V cerkev zahajajo v nemško,
za Veliko noč pa v West Allis ali v Sheboygan; večkrat jih obišče
tudi kak slovenski duhovnik. L. 1911 so si ustanovili društvo „Bratje
Sloge 11 , ki pripada društvu „Sloga“, Prvi predsednik mu je bil
A. Grabner, za ustanovitev se pa je najbolj potrudil F. Zakrajšek.
(F. Jošt.)

Kenosha, Wisc.  Ta naselbina šteje okrog 200 Slovencev,
med njimi 43 družin, od katerih ima 29 posestva, in 35 samcev.
Med prvimi naseljenci od 1. 1897 naprej so bil M. Rabsel, K. Der¬
ganc, F. Škofca in drugi. Prišli so iz Dolenjskega. Večinoma delajo
v tovarnah. V naselbini je po ena slovenska mesarna, mlekarna in
prodajalna ter šest krčem. Cerkveno življenje je menda dobro, dasi
baje ni slovenske službe božje, ker nekaj rojakov zahaja v irsko,
nekaj pa v poljsko cerkev sv. Kazimirja. Društvo ,,Ilirija" spada k
S. N. P. J. Nekaj Slovencev je pri hrvaškem društvu sv. Roka in
nekaj pri katoliških borštnarjih. Poročevalec, g. K. Derganc, do¬
stavlja: ,,Nekaj imamo ničvrednežev, ki se klatijo po salunih, na¬
padajo poštene ljudi in hočejo biti socialisti."

Me 11 en, Wi s c. Mr. F. Poženel poroča, da tu ni stalne na¬
selbine. Okrog 50 Slovencev poleti drvari v hostah; kraji so jako
divji. Cerkvica je irska, društva ni nobenega.

Milwaukee,  Wi  s c. Pred 30 leti je bilo v tem največjem
mestu države Wisconsin le šest slovenskih bogoslovcev in en delavec.
V večjem številu so začeli prihajati okrog 1. 1900; med prvimi je
bil neki Bevc. Že 1. 1903 jih je bilo nad 1000, in sicer so prišli od
Škocijana, celjske in mozirske okolice ter iz Koroškega (iz Zilske
doline). Zdaj jih je tu, v West Allisu in v naselbini Fond du Lac
okrog 3000, po časniških poročilih celo 6000. Večinoma so delavci
v raznih tovarnah. Nekateri imajo tudi svoja posestva ali trgovine;
okrog 40 je gostilničarjev, nekaj tudi obrtnikov. M. Šetina je krojač,
J. Glandlich zlatar, F. Bačun javni notar, Bevic potovalni agent,
S. Hojnik prodaja muzikalije, J. in M. Ferko sta mesarja, itd. V
mestu vladajo starokrajske, nemške razmere; plače so majhne in
vse gre bolj srednjo pot.

Do 1. 1904 so zahajali kranjski Slovenci v poljsko, štajerski in
koroški pa v nemško cerkev. O velikonočnem času so jih obiska-
vali čč. gg. J. Kranjec, J. Plevnik, F. Šušteršič in drugi. To pa za
veliko število ni moglo zadostovati. Zato je pisal nadškof S. G.
Messmer dne 26, februarja 1904 slovenskemu župniku male župnije

536

v okraju Fond du Lac, Rev. Kastigarju, naj prevzame skrb za Slo¬
vence. Sestavili so poseben odbor, ki naj bi zbiral denar za lastno
cerkev; najmarljivejši med temi je bil J. Mole. Nadškof je dal po¬
trdilo in je priporočal zadevo tudi drugim narodom, ker „dobro, a
ubogo slovensko ljudstvo je zastopano v majhnem številu in vsake
podpore vredno," kakor pravi v dotičnem pismu. Rev. Kastigar je
izročil dne 11. maja 1.030, dne 1. junija 2000 dolarjev. Dne 28. marca
1905 so kupili evangelistovsko cerkev na Walnut in peti cesti. Ker
pa je bila od stanovanj preveč oddaljena, so jo po odhodu Rev.
Kastigarja po Veliki noči 1. 1907 prodali Slovakom ter začeli zidati
novo cerkev vWest Allisu. Zidanje je vodil Rev. J. Smolej. Njemu
je sledil za tri mesece Hrvat A. Politeo in temu Rev. Marko Pakiž.

Od društev pripadata K. S. K. J. društvi sv. Janeza št. 65 in
sv, Jožefa št. 103, „Sloga“ št. 16 S. N. P. J., ,,Balkan" št. 24 S. S. P.
J., ..Zavednost Slovencev" št. 2 S. D. P. Z. Samostojno je društvo
,.Sloga".

Izobraževalnih društev ni malo. Za razvitek Slovencev je po¬
membno pevsko društvo „Zvon“. Tajnik mi piše: „Ko je bil klub
„Zvon" ustanovljen (dne 1. januarja 1905), je bilo malo upanja, da
doseže svoj cilj; prestati je moral mnogo trdih bojev z drugimi na¬
rodi, a zavest in ljubezen Slovencev do materinega jezika ga je
dvigala in danes stoji trden ko skala ter širi slovensko petje in za¬
vest v tej naselbini. Prvo zastavo je razvil 1. 1906, drugo 1. 1910.
Iz tega društva so se razvila vsa druga društva. Klub nastopa s
slovenskim petjem pri vseh slavnostih brez ozira na politično miš¬
ljenje.“ Slovenci imajo še tamburaški klub „Adrija“, socialistični
klub ..Edinost", socialistični pevski klub „Naprej“ in delavsko izob¬
raževalno društvo s knjižnico, čigar predsednik je bil do leta 1912
Leopold Zakrajšek, ki je nekako organizator Slovencev v mestu
Milwaukee.

L. 1911 je prišel sem za pomožnega škofa Rt. Rev. J. M. Kou-
delka, rodom Čeh, ki ima odkrito srce zlasti tudi za Slovence in
rad zahaja pridigovat med naše rojake.

Slabo miljo od mesta Mihvaukee je velikanski zavod St.
Francis Seminary,  ki ga je ustanovil Avstrijec dr. Salzmann.
Med dijaki je mnogo Slovanov. Izmed slovenskih duhovnikov so tu
študirali škof John Stariha, Anton Ogulin, Peter Jeran, John Pavlin
John Solnce, Francis Bajec, John Kranjec in Anton Hodnik. Od
leta 1894 do 1910 ni bilo nobenega Slovenca med dijaki. To leto
sta zopet vstopila John Plaznik in Anton Pirnat. V zavodu je tudi
nekaj Hrvatov.

537

Port Washington, Wisc. Sem so prišli Slovenci 1,1899
iz Štajerskega in Dolenjskega. L. 1903 jih je bilo okrog 400, med
njimi deset družin; zdaj jih je nekoliko več. Zaposleni so v tovarnah
za stole in v opekarnah. Zahajajo v nemško cerkev.

S h e b o y gan, Wisc.  Prvi Slovenci so prišli leta 1889; leta
1903 jih je bilo nad 700, zdaj je število narastlo baje na 1000. Za¬
posleni so v tovarnah za izdelovanje hišne oprave. Do 1.1911 so za¬
hajali v nemško cerkev, spovedovat sta jih pa hodila Rev. J. Kranjc
in Rev. J. Plevnik. To leto so si zidali svojo cerkev sv. Cirila in
Metoda, ki je krasna stavba. Cerkev je posvetil dne 26. novembra
1911 milostljivi škof Koudelka; zidali so jo pa pod vodstvom Rev.
Jak. Črneta, ki je prvi župnik te naselbine. J. S. K. J. ima tu
društvo sv. Janeza, ki šteje 90 članov in članic, K. S. K. J. pa
sv. Cirila in Metoda št. 144. Meseca julija 1912 so otvorili Sloven¬
ski Dom“.

W i 11 a r d, W i s c. Tu je ena največjih slovenskih farmerških
naselbin Amerike. Prvi naseljenci so prišli leta 1905. Zdaj je tu
50 družin, jeseni (1. 1912) se jih pa naseli še do 30. Pokrajina je
jako lepa. Naselbina ima tudi na zunaj slovensko lice, ker rojak
Mr. J. Česnik je mirovni sodnik, Mr. Š. Legat državni poštar in
Mr. J. Justin njegov namestnik. K. S. K. J. ima društvo svete
Družine št. 136.

Wyommg.

Diet z, Wyo.  Mr. Stražišar poroča, da je tu in v kraju N e w
Časti  e več Slovencev, ki imajo društvo sv, Barbare št. 36; veči¬
noma so premogokopi, nekaj je farmerjev.

Hudson, Wyo,  Tu in v bližini dela nekaj Slovencev v rovih,
nekaj je pa vztrajnih farmerjev.

Kemerer, Wyo.,  je samostojno mesto in središče premo¬
govnikov, ki jih lastuje Kemerer Coal Co. V mestu je le nekaj
Slovencev, med njimi dva gostilničarja in en trgovec. Več rojakov
je v bližnjih premogovnikih. Pred nekaj leti je bila v Cumber-
landu,  17 milj na jugovzhodu, največja slovenska naselbina; zdaj
je kraj zapuščen, ker so zaradi ognja zaprli jamo za jamo. Rojaki
so se preselili v Oakley, Elkovv, Sublet,  ki ga imenujejo
„Sv. Višarje", zaradi visoke lege, in kjer je okrog 20 družin z last¬
nimi domovi ter do 100 samcev in Diamondville.  Iz zadnje
naselbine se mi poroča, da so rojaki J. Penca, A. Arko, J. Boro-
vičar, T. Pegan in drugi prišli sem pred 10 leti. Deloma so farmerji,
deloma trgovci in gostilničarji. Nad 30 jih je „na trdni podlagi",

538

15 je posestnikov. Poročevalec pravi, da v cerkev ne zahajajo v
nobeno, temveč v „salun“! Razmere so »socialistične 11 , cerkveno
življenje »najboljše na svetu"! Društvo sv. Mihaela št. 27 J. S. K. J.
ima 65 udov. Sem spada tudi Gl ene o e. G. J. Bene poroča, da so
on, F. in J. Čeligoj prišli sem 1. 1904; zdaj je 6 družin in do

Cowboys šotorijo. Elks-jeleni pozimi.

Gora Square Jock Head.

Fountain Geyser. Dorae Peak in Glasier Head.

Iz države W y o m i n g.

15 posameznikov, ki so premogarji. V cerkev zahajajo v Kemerer,
kjer je angleški duhovnik; rojake, ki se za cerkev brigajo, redno
obiskuje Re ,r . A. Schiffrer.

Rock Springs, Wyo.  O tem mestu mi poroča Rev, A.
Schiffrer: »Rock Springs je eno izmed tistih mest, kjer se ti ni treba
na vsakem vogalu bati, da te zmečkajo kolesa poulične železnice.
Kaj hočeš sredi puščave pričakovati ? Kup peska in na kupu peska
kup kamenja! Vseeno mi bo priznal vsakdo, ki le količkaj pozna

539

razmere na zapadu, da je Rock Springs ,,the best business town“
na progi Union Pacific. Union Pacific Coal Co., organizirani ka¬
pital, je postavila pred štiridesetimi leti zibelko mestu. Bogate
zaloge premoga so privabile na tisoče močnih in zdravih rok. Ker
je premogovska družba vposljevala večinoma Kitajce in prezirala
domačine, je 1. 1886 izbruhnila vstaja, v kateri so Kitajci podlegli;
nekaj jih je padlo v boju, večina je pobegnila v gore in tam pomrla,
ker niso imeli vode. Med prvimi belokožci, ki so delali v tukajšnjih
rovih, je bilo nekaj Slovencev in Slovakov. Zdaj šteje mesto okrog
5778 prebivalcev; polovica jih je slovanskega pokolenja. Izmed
vseh Slovanov so se Slovenci povzpeli najvišje; nad 900 bi jih
mogel našteti. V slovenskih rokah so: dve prodajalni, po ena mes¬
nica, pekarna, brivnica in slaščičarna, pet gostiln in en pogrebni
zavod. Poleg slovenskega iz¬
obraževalnega društva „Vod-
nik“ in društva ..Slovenski
Dom“, ima v mestu vsaka
slovenska Jednota svojo po¬
družnico. Že pred leti se je
delalo na to, da bi se vsa
društva zedinila in postavila
svojo društveno dvorano, Ker
ni edinosti, je dobra misel
pogorela že ob rojstvu. V
zadnjem času si
»Slovenski Dom“
logo, da izpelje,

Rock Springs, Wyo.: Slovenski
„Base-ball“.

je društvo
stavilo na¬
kar je bilo zamujenega. Menda začnejo z delom
prihodnjo spomlad.

Mesto je bilo že izpočetka po večini katoliško, vsaj po imenu.
Angleški duhovniki so oskrbovali tudi Slovence; ob velikonočnem
času so jih obiskavali Rev. Ciril Zupan, O. S. B., J. Perše, A. Mlinar
in Slovak Al. Blahnik iz Puebla, Colo. L. 1909 so dobili svojega
duhovnika v osebi Rev. Jakoba Črneta. Naslednje leto se je stalno
naselil v mestu Rev. Anton Schiffrer, kateremu se je posrečilo
združiti vse Slovane in ustanoviti župnijo sv. Cirila in Metoda.
Nova cerkev je v delu; stala bo dovršena nad 35,000 dolarjev in bo
v ponos vernim Slovanom na »Divjem Zapadu". *

Drugo poročilo mi je poslal g. John Puc, ki piše: »Slovenci
so prišli sem pred 20 leti; med prvimi so bili: F. in J. Kržišnik,
F. Šubic in J. Potočnik. Rojaki so večinoma doma iz Poljanske
doline. Do večje veljave so prišli Frank Kržišnik kot ud mestnega
sveta (councilman), J. Košir, ki je bil pretečeni dve leti član za-

540

konodaje (legislature), in A. Tavčar kot mestni redar (policeman).
Podporna društva so: Sv. Alojzija J. S. K. J., ustanovil F. Kržišnik
L 1895, ima 218 članov in 85 članic; sv. Jožefa K. S. K. J., usta¬
novil 1. 1908 J. Košir, 65 udov; Srce Marijino K. S. K. J., ustanovila
1. 1905 Ivanka Ferlič, 35 članic; sv. Barbare, ustanovil 1. 1906
L. Tavčar, 95 članov; „Trdnjava“ S. N. P. J., ustanovil A. Prošek
1. 1905, 120 udov; „Delavec“ S. D. P. Z., ustanovil M. Šlebic, 50 članov;
št. 50 S. S. P. Z., ustanovil 1. 1910 M. Batič, 15 udov. L. 1910 je
Rev. A, Schiffrer ustanovil še izobraževalno društvo „Vodnik“, ki

Faithfull

Pot v North Fork. Geyser. Ob reki Green River.

Iz države Wyoming.

ima 30 članov. Cerkvene razmere so bolj „srednje“; veliko je takih,
ki mislijo, da v tujini ni treba izpolnjevati svojih verskih dolžnosti."

Rev. A. Schiffrer poroča dalje: „Ko je postalo mesto samo¬
stojno, je premogarska družba začela odpirati razne rove več
ali manj blizu mesta; tako so nastale razne naselbine, ki so pa
v društvenem in verskem oziru navezane na mesto. Po več Sloven¬
cev je v teh-le naselbinah : Sweetwater,  4 milje južno, ima sedem
družin in nekaj samcev; Gunn,  9 milj severno, 5 družin, 20 samcev;
blizu je novi rov Reliance,  ki obeta postati mesto in je v enem
letu dobil do 500 prebivalcev, med njimi 11 slovenskih družin in
do 20 samcev. Slovenca Juri Šubic in Jernej Štalec imata v bližini

541

posestva, na katerih se pečata z živinorejo in perutninorejo. S ti¬
pe rior,  28 milj severno, ima do 2000 prebivalcev, večinoma Lahov;
slovenskih družin je 9 in do 30 samcev. Po nekaj Slovencev je
še v krajih Hanna in Black Buttes.  Vobče bo težko kak premo¬
govnik v tej državi, kjer bi ne bilo nekaj naših rojakov, 11

Alaska.

V zlatih rudnikih je bilo prej na stotine Slovencev, ki so se
vrnili in naselili kot farmerji po državah Washington in Oregon.
Tudi zdaj je še nekaj slovenskih delavcev na raznih krajih. Stalno
je v zlati, a silno mrzli deželi, kolikor sem mogel dognati, le Slo¬
venka Mrs. Mary Mueller v
F airbanks.

Kanada.

Grand Forks, B. C.

Mr. M. Frankovič piše, da so
prišli Slovenci sem okrog
1. 1900. Nekaj jih je odšlo,
ker delo v rudotopilnici ni
stalno. Družine (5) imajo po¬
sestva, poročevalec hotel;
samcev je včasih do 30. V
cerkev zahajajo v francosko.

Društev ni.

Powell River,  B. C. V papirnici je zaposlenih 5 Slovencev,
med njimi ena družina.

Rossland,  B. C. Mr. M. Stariha poroča, da je tu okrog
20 Slovencev, ki so prišli pred 12 leti. Prva dva, M. Herman in
F. Starašinich, sta umrla; družine imajo F. Mišich, J. Rožič in A.
Sodja, Zaposleni so v rudokopih. Katoliško cerkev oskrbujejo fran¬
čiškani, deca zahaja v angleško šolo.

Trail,  B. C. Prvi Slovenci so prišli sem 1. 1890. L. 1903 je
bilo tu 6 družin in do 20 samcev; zdaj je vseh rojakov baje nad
100. Zaposleni so v rudotopilnici.

Quill Lake, Sašk.  Mr. J. Planinšek mi poroča, da so prišli
on, K. Planinšek, A. Veran, J. Čeplan in J. Mavrin 1. 1910 sem. Vsi
imajo farme, velike 160 akrov. Poročevalec pristavlja: „Dežela je
tukaj zelo krasna in vabljiva za one, ki se hočejo poprijeti kme¬
tijstva. Zima je sicer mrzla, a jo omilujejo jasni in mirni dnevi, ki
ostajajo večinoma brez viharjev; tudi dežja v zimskem času ni.
Zima preide v pomlad takorekoč čez noč. Danes je še zelo hladno

„Buffalos“ — amerikanski bivoli.

542

in čez dva dni se že vidijo zeleni travniki. Majnik je podoben
evropejskemu aprilu, junij pa majniku. Prehude vročine ti kraji
ne poznajo. Nad vse prijetne so jeseni. Meseca septembra slišiš
povsod prhanje parnega mlatilnega stroja. Na vse zgodaj že odmeva
rezgetanje konj in vriskanje veselih mlatičev, ki dovažajo težko
snopje k mlatilnicam. Kanadskemu farmerju žari lice veselja, ko se
mu polnijo žitnice . . .“ Vseh Slovencev je zdaj 12.

Po več Slovencev je še v krajih Canmore, Alb., in La-
dy s mit h, B. C.

Dodatek.

Seznam znamenitejših Slovencev.

Adamič Karol je bančni uradnik v New Yorku.

An do lš ek Andrej, Rev.,  se je rodil dne 27. septembra
1827 v Ribnici. Kot kaplan se je 1. 1861 poslovil od župljanov v
Radečah pri Zidanem mostu in se podal v Ameriko, kjer je vstopil
v škofijo Marquette. Delovati je začel med rudarji v kraju Cliff
Mine, Mich., odkoder je vsako drugo nedeljo obiskaval tudi Eagle
Harbor. L. 1863 je zapustil Baragovo škofijo ter prestopil v nad¬
škofijo San Francisco, Cal., kjer je misijonaril tako do 1. 1869. Vrnil
se je zopet v Eagle Harbor, kjer je dne 23. junija 1882 umrl.

Avsenik Alojzij  je dolgoleten uradnik pri tvrdki F. Sakser
v New Yorku.

Ažbe Francis J., Rev.,  je doma nekje od Novega mesta
na Dolenjskem. Modroslovje in bogoslovje je študiral v St. Paul
Seminary, St. Paul, Minn., kjer je bil okrog novega leta 1902 po¬
svečen za škofijo Harrisburg, Pa, Zdaj je župnik slovenske župnije
v Steeltonu, Pa,

Bajec Franc  K s., Rev., je bil rojen dne 28. oktobra 1866
v Ljubljani, kjer je izvršil gimnazijske študije. Meseca oktobra 1883
se je podal v Ameriko, študiral modroslovje in bogoslovje v zavodu
St. Francis, Wisc., in na vseučilišču v Washingtonu ter bil dne
21. septembra 1890 posvečen v mašnika. Kot župnik je služboval
4 leta v Rush City, Minn., šest let v kraju Fairfax, Minn., odkoder

544

je prišel 1. 1902 k cerkvi sv. Frančiška v Št. Pavel, ker je dosedanji
župnik I. Stariha bil imenovan za škofa; tu deluje že deset let kot
»Irremovible Rector«.

Baraga Friderik, Rt. Rev., škof,  je brezdvomno izmed
vseh amerikanskih Slovencev najznamenitejši mož. Njegovo delovanje
je slovenski opisal dr. L. Vončina (1. 1869, Dr. sv. Mohorja), angleški
o. K. Verwyst, O. F. M. (1. 1900), in najobširneje naš rojak Rev. J. A.
Režek (1. 1906 v svoji znameniti knjigi: »History of the diocese of
Sault Ste. Marie and Marquette«.)

Baraga se je rodil dne 29. ju¬
nija 1797 v graščini Malo vas, župnija
Dobrniče. Vzgojitelja sta mu bila
dr. J. Dolinar v Ljubljani in blaženi
Klemen Dvorak na Dunaju, Vsadila
sta mu v srce globoko vernost, ki
je vzplamtela v apostolsko gorečnost,
ko je bil dne 21. septembra 1823 po¬
svečen v mašnika. Svoje vrline je
pokazal kot kaplan v Kranju (1824
do 1828) in Metliki. Bil je izboren
govornik; ljudstvo ga je oboževalo.
L. 1830 je izdal svoje prvo pisateljsko
delo, molitvenik „Dušna paša“. Go¬
voril je poleg materinščine vse mo¬
derne jezike, živel zelo skromno,
delal naporno. Bog mu je poleg du¬
ševnih darov podelil prav jekleno
zdravje. Ljubezen do neumrjočih duš
ga je gnala v misijonske dežele. Dne
29. oktobra 1830 je zapustil Ljubljano in stopil dne 31. decembra i, 1.
v New Yorku na amerikanska tla. V Cincinnati, O., kamor je tedaj
spadal ves severozapad, je dospel dne 19. januarja 1831. Škof Fenwick
je takoj spoznal, da je Baraga izreden mož. Po kratkem delovanju
med Nemci si je Baraga izvolil misijon med Indijanci in dospel
dne 29, oktobra 1831 v postajo Arbre Croche, zdaj Harbor Springs.
Imel je tako slabo stanovanje, da je moral nad posteljo razpeti svoj
dežnik. V zimskem času je potoval v krpljah, večkrat prenočeval
v pragozdu pri silnem mrazu; mnogokrat je bil v smrtni nevarnosti.
V teku 2 let in 4 mesecev je krstil 547 Indijancev rodu Ottawa,
odrastlih in otrok. Naslednik mu je bil Rev. F. Saenderl, Superior
of the Redemptorists of U. S. Okrog 8. septembra 1833 je zapustil
Arbre Croche in se podal na novo postajo Grand River, zdaj Grand

Rev. F. K. Bajec, St. Paul,
Minn.

545

Rapids, Mich., kamor je dospel 23. septembra i. 1. Tu je deloval z
isto vnemo, dasi ne tako uspešno, do svečnice 1. 1835. Baraga sam
ceni število izpreobrnjenih nad 200. Naslednik mu je bil Andrew
Kizowsky. Pri delu je postopal zelo premišljeno. Ni se zadovoljeval
s samo pridigo. Da bi bilo delo stalno, je učil Indijance pisati in či-
tati. V to svrho je spisal več knjig v indijanščini. Že 1. 1832 je spisal
molitvenik v otavščini. Svojim rojakom je spisal (1. 1830): »Posne¬
manje Matere Božje« in 1. 1832: »Obiskovanje . . .«. Naslednji misijon
si je izbral med rodom Chipewas vLaPointe,  Wisc., kamor je
prišel dne 27. julija 1835. Tukaj je ostal približno 8 let ter krstil
981 Indijancev in belcev. Vedno so se oglašale nove naselbine in
prosile besede božje. Manjkalo pa je delavcev in denarja. Zato se
Baraga napoti koncem 1. 1836 pfvič v Evropo. Obiskal je svoj
rojstni kraj in propovedoval v Ljubljani. V Ameriko mu je sledila
sestra Antonija, vdovela pl. Hoffern, ki je pa vztrajala tam le dve
leti. Pri povratku v Evropo ji je napisal sledeči akrostihon v sedmih
jezikih:

Angel Boshji naj te vedno spremlja.

Nie verlasse Dich des Himmels Schutz.

Tuta sis et salva in aeternum.

Observez toujours la loi de Dieu.

Nuovo sempre sia il vostro zelo.

Imitate the Saviours holy life.

Angwamisin, mino bimadisin.

Naslednje leto je obelodanil: Premišljevanje štirih poslednjih
reči (Ljubljana, Blaznik, 1837) in v nemščini: Sitten und Gebrauche
der nordamerikanischen Indier (Laibach, Blaznik, 1837). Ta spis je
izšel pozneje v slovenščini in francoščini. V Parizu je isto leto izšla
„Zdrava Marija 11  v očipevščini (Otchipwe Anamie-Masinaigan Pariš,
Bailly, 1837). L. 1843 je ustanovil indijanski misijon v L'An  se,
Mich., kamor je prišel dne 24. oktobra 1843. Kraj je bil silno sa¬
moten, a Baraga je vztrajal pri neumornem delu 10 let. Več let
je bil on edini katoliški duhovnik v zgornjem Michiganu. Izvršil je
ogromno delo, ker je deloval tudi med belci, katerih je prihajalo
vedno več, ko so v isti dobi odkrili bogate bakrene rudnike. Pri
vsem trudu za duše ni zabil slovstvenega dela. Izdal je: „G e t e
dibadjimovin  (Ljubljana, Blaznik, 1843)“, Nekatere besede imajo
po 27 črk; v knjigi ni nobenega rneu. „Katolik gagikwe-
masinaigan  (propovedi)", 1. natis v Ljubljani, Blaznik, 1. 1843,
2. v Detroitu, 1. 1846. „Katolik anamie-masinaigan" (Detroit, 1. 1846),
»Katolik en amiad o nanagatawendamooinan“  (pre¬
mišljevanja) Detroit, 1. 1850.

Amerika.

35

546

Največjo slavo v amerikanskem indijanskem slovstvu si je pa
naš Baraga pridobil s svojo slovnico in rečnikom očipevščine; „A
theoretical and practical Grammar ofThe Otchi-
pwe language... for the use of Missionaries"  (Detroit,
1850). Verwyst pravi o tem delu: »This was a truly Herculean
task!“ Slovarček „Dictionary of the Otchipewa language,
explained in English  — —“ je izšel 1. 1853 v Cincinnatiju, O.
Baraga sam piše v predgovoru tretje izdaje : „This is, to the best
of my knowledge, the first dictionary of the Otchipewa language
ever published. The compilation of it has cost me several years
of assiduous labour.“ Kakor v slovenskem, je pisal tudi v indijan¬
skem jeziku knjige v preprostem, umljivem slogu, tako da so posebno
molitvenike lahko razumeli celo' neuki indijanski otroci. Slovencem
je spisal v tej dobi: »Zlate Jabelka“ (Ljubljana, Blaznik, 1. 1844) in
»Nebeške Rože" (Ljubljana, Blaznik, 1846). L. 1855 je izšla še
knjiga: »Kakige Debwewina“ (večne resnice), Cincinnati, O. S tem
je bilo njegovo plodonosno delo na slovstvenem polju končano.

Nova doba Baragovega življenja pa se pričenja z letom 1853.
Rim je s pismom z dne 29. julija 1853 ustanovil apostolski vika-
rijat Gorenji Michigan (Upper Michigan), ki je obsegal še severni
del države Wisconsin in severni breg jezera Superior. Za vikarja
je bil postavljen Baraga in imenovan naslovnim škofom v Amyroniji.
Dne 1. novembra ga je v Cincinnatiju posvetil nadškof Purcell ob
azistenci škofov Lefevre iz Detroita in Henni iz Milwaukeeja, Takoj
je pisal dva pastirska' lista svojim vernikom v angleščini in v indi¬
janskem narečju. Še isto leto je v drugič odpotoval v Evropo. Ob¬
iskal je svoj rojstni kraj, Ljubljano, Rim in Dunaj, kjer je bil pri
poroki našega cesarja, dne 24. aprila 1854. Cesar Franc Jožef mu
je podaril naprsni križec, prstan in dva keliha. Dne 15. malega
srpana je bil Baraga zopet v New Yorku. Tudi kot škof je ostal
slavni mož skromni, delavni misijonar. Vseh 15 let je bil skoraj
vedno na potu, obiskaval bolnike, propovedoval vsako nedeljo v
treh jezikih in pogostoma sam kuril peč v preprosti svoji »palači".
Škofija se je krasno razvijala. L. 1857 je vikarijat postal samostojna
škofija (Sault Ste. Marie), in z dovoljenjem Rima je Baraga preložil
sedež škofije v Marquette. Silno ga je bolelo, ker ni imel dosti
duhovnikov. Rojak Lavtižar je zmrznil dne 3, grudna 1858, Čebulj
je dospel šele 1. 1859 in Mrak je bil profesor, spiritual, misijonar
in župnik obenem. Tudi v največji stiski pa nikoli ni izgubil po¬
guma, ker je bil močan, jeklen duh, utrjen v neprestani molitvi.
Živel je Baraga silno skromno. Leta in leta ni pokusil mesa, in
znano je, da je bil popoln — abstinent! Francoski duhovnik Bourion

je vztrajal pri njem samo en mesec. „Saj sem Vas vprašal", mu
pravi Baraga, „ali hočete obedovati z menoj? In rekli ste, da ho¬
čete." „Seveda,“ odgovori Bourion, „a nisem vedel, da bomo pri
Vas imeli krompir trikrat na dan: zjutraj praženi, h kosilu kuhani
in za večerjo pogreti." Taka je bila škofova miza! L. 1866 je Ba¬
raga odpotoval k drugemu cerkvenemu zboru v Baltimore. Naporno
delo je omajalo tudi njegovo trdno zdravje. Dne 8. vinotoka 1866
ga je pri zboru zadela kap. Na njegovo željo ga prepeljejo v Mar-
quette. Vse leto prenaša bolezen, dokler svetla zvezda gorečega
misijonarja ne ugasne dne 19, januarja 1868. Očipvevci so izgubili
svojega očeta!

Baraga je bil res izreden mož. Silno je bil nadarjen, vse¬
stransko izobražen, govornik, pesnik, risar, spreten v vsem, česar
se je lotil, a kljubtemu pravi nedolžni, ponižni otrok. Kot duhovnik,
misijonar in škof je delal po svojem geslu: „Unum est necessarium"!
Ni ga modernega misijonarja, ki bi bil tako čislan pri Indijancih.
Vsi, tudi nekatoličani, so ga imeli za vzor — ideal man. Dne 31, ja¬
nuarja 1868 so ga pokopali v stolnici. Amerikanci častijo spomin
vrlih mož. Država Michigan je po njem imenovala eno pokrajino
(county), več mest, pošt in eno glavnih ulic v Marquettu. Še zdaj
hranijo preproste spomine na velikega moža: pisma, dnevnik, pa¬
stirske liste, prižnico. Baraga je naš prvi slovenski svetnik, ker
bo brezdvomno povišan do časti oltarjev! Verwyst sklepa življenjepis
z besedami: „That life might be summed up on the one phrase:
Saintliness and action.“

Mr. J. Rems v New Yorku je sprožil misel, naj bi amerikanski
Slovenci postavili Baragu dostojen spomenik. Krasna misel! Zlasti
slovenski duhovniki naj bi ne zabili svojega — ideal man!

Barich Margareta  je učiteljica v kraju South Range, Mich.

Bilban Mathias, Rev.,  je bil rojen v Zapogah na Go¬
renjskem dne 21. februarja 1863. Šolal se je najprej doma, potem
v Ljubljani. Meseca oktobra 1883 je prišel v Ameriko, kjer je
najprej nekaj časa študiral v Collegeville, Minn, Potem je nekaj let
poučeval v minnesotskih javnih šolah, pri čemer si je pridobil mnogo
življenskih izkušenj. Nato je vstopil v St. Thomas Seminary, St. Paul,
Minn., in tam šest let študiral modroslovje in bogoslovje. Po do¬
vršenih študijah je bil dne 17. decembra 1892 posvečen v mašnika
ter je kot semeniški duhoven nekaj časa ob nedeljah obiskoval raz¬
lične kraje v nadškofiji. Dne 1. marca 1893 je bil poklican v Tower,
Minn., in od tam je kot duhovni pomočnik č. g. Jožefa Buha upravljal
misijona Ely in Tower. Dve leti pozneje je postal duhovni oskrbnik
misijonov Ely, Virginia in Mountain Iron. V oktobru 1896 je bil po-

548

stavljen za župnika cerkve lurške Matere božje v Virginiji z od¬
visnimi misijoni: Eveleth, Mountain Iron in Biwabik. Postavil ali
dovršil je med drugim cerkve v Evelethu, Mountain Ironu, Sparti,
Virginiji in Biwabiku. Poleg teh pa je oskrboval tudi misijonski
postaji Mc Kinley in Elba. Njegovi župljani so bili najrazličnejših
narodnosti, kakor Angleži, Francozi, Italijani, Nemci, Slovenci,
Hrvati, Poljaki, Čehi, Slovaki i. dr., katerim je č. g. Bilban kot spreten
lingvist vedno ustregal. Od leta 1903 je župnik slovenske župnije
sv. Družine v Evelethu, kjer je 1. 1909 zgradil krasno novo cerkev
iz opeke in lično župnišče. Od tam je izpočetka oskrboval tudi mi¬
sijona Biwabik in Sparta ter misi¬
jonske postaje Elba, Mc Kinley, Au-
rora in Gilbert. V Evelethu še zdaj
deluje požrtvovalno in z veliko vnemo
ter obilnim uspehom. G. Bilbanovo
ime je nerazdružljivo zvezano s tako-
zvanim Iron Rangem v severni Min¬
nesoti. Tekom svojega skoro dvajset¬
letnega bivanja v ondotnih pokrajinah
je storil jako mnogo za socialno povz-
digo in ohranitev svete vere med
tamošnjimi rudarji in naseljenci, med
katerimi je splošno znan in zelo pri¬
ljubljen. On je tudi duhovni svetnik
in član avditorskega odseka duluthske
škofije.

Blatnik Ivan, rojen v Ratjah
pri Žužemberku 1. 1858, je dospel v
Ameriko 1. 1882. G. Blatnik je eden
izmed prvih naseljencev na zapadu
in kot pd. Janc občeznan med rojaki. V Denverju, Col., ima na
Humbolt Str. št. 4700 lepo urejeno posestvo z obsežnim hotelom.

Blaznik Alojzij Leo,  Rev., je bil rojen dne 9. maja 1883
v Ljubljani. Kot šestošolec je šel z Rev. Bajcem v Ameriko, študiral
2 leti v Št. Pavlu, Minn., in potem v semenišču Dmrvvoodie, N. Y.
Ko ga je nadškof J. Farley dne 9. junija 1906 posvetil v mašnika, je
jako slovesno obhajal dne 17. junija kot prvi Slovenec na vzhodu
novo sv. mašo. Starši so prišli na slovesnost celo iz Ljubljane!
Nekaj časa je oskrboval Slovence v češki cerkvi, dne 4. avgusta 1907
pa je dobil župnijo v mestu Haverstraw, N. Y., odkoder se je vozil
vsak mesec v New York in zbiral Slovence pri sv. Brigiti na 8. ulici
in Ave. B. do marca 1909.

549

Blažič John, Rev., je študiral gimnazijo v Novem mestu,
v čigar bližini je doma. Prišedši 1. 1902 v Ameriko in dovršivši mo-
droslovne in bogoslovne študije v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn.,
je bil dne 12. junija 1908 posvečen v mašnika za škofijo Pittsburg, Pa.
Novo mašo je obhajal pri sv. Vidu v Clevelandu, O., kjer je bil
nekaj časa pomočnik; zadnja tri leta je župnik v kraju Leckrone, Pa.

Brozich George  L., rojen 1. 1878 v Vinici, je dospel v Ame¬
riko 1. 1889. Študiral je na zavodu St. John's University, Minn., kjer
je 1. 1898 graduiral. Od 1. 1902 do 1908 je bil uradnik narodne banke
v Elyu, Minn. L. 1903 je postal glavni tajnik J. S. K. J., 1. 1908 je
ustanovil prvo slovensko zavarovalno
agencijo ter 1. 1912 bil izvoljen za
blagajnika prve državne banke v
mestu Ely, Minn., kakor tudi za me¬
stnega blagajnika.

Božja Vinko,  Rev., je bil rojen
dne 7. marca 1880 v Polhovem Gradcu,
kjer je bil njegov oče nadučitelj.

V Ameriko je prišel z Rev. Rantom
1. 1902 meseca avgusta. Študiral je
v St. Paul Seminary, St. Paul., Minn.,
kjer je bil dne 12. junija 1906 posve¬
čen v mašnika. Skozi šest let je bil
pomočnik pri župniji sv. Bernarda v
Št. Pavlu, od meseca septembra 1912
je pa župnik v Morganu, Minn., od¬
koder upravlja tudi misijon Clements.

Buh Joseph  Francis, Rt.Rev.,

Monsr., zlatomašnik, generalni vikar
duluthske škofije, duhovnik-pionir se¬
verne Minnesote in indijanski misijonar, se je rodil dne 17. marca 1833
v Lučnah na Gorenjskem. Njegov oče, Matija Buh, je bil po poklicu
poljedelec ter je nadarjenega dečka poslal v šolo najprej v Poljane,
potem v Škofjo Loko, pozneje pa v gimnazijo v Ljubljano. Tam je
bil po dokončanih bogoslovskih študijah dne 25. julija 1858 posvečen
v mašnika. Nato je deloval tri leta kot duhovni pomočnik v Loš¬
kem potoku, potem pa tri leta v Radečah pri Zidanem mostu. Ko
je 1. 1864 prišel slavni indijanski misijonar Franc Pirc na Kranjsko,
se mu je ponudil č. g. Jožef Buh za amerikanske misijone in spo¬
mladi i. 1. zapustil svojo domovino ter se podal v Ameriko. Prišedši
v St. Paul., Minn., se je nastanil pri tamkajšnjem škofu in naslednjih
šest mesecev kot prefekt nadzoroval več dijakov, jih poučeval in

Rev. A. L. Blaznik,
Haverstraw, N. Y.

550

pripravljal za duhovski stan. Meseca novembra i. 1. je zapustil
St. Paul in: odpotoval na sever k č. g. Fr. Pircu v Crow Wing. A
ni dolgo časa ostal pri njem, kajti že naslednjega januarja (1865)
se je®podal k Vinebegoškemu jezeru in nekaj mesecev misijonaril med
ondotnimi Indijanci ter proučaval njihov jezik in njihove navade.
Tam se je v štirih mesecih naučil indijanskega jezika. Meseca ju¬
lija 1865 je bil poslan v Belle Prairie ter tu polagoma prevzel vse
vzhodne Pirčeve misijone ob celem širnem povirju reke Mississippi,

od Crow Winga do Red Lake,
s cerkvami v Crow Wingu, Belle
Prairiji in Little Fallsu ter mi¬
sijonskimi postajami na indi¬
janskih reservacijah ob Rde¬
čem, Pijavčjem, Kesovem in
Peščenem jezeru in na Beli
zemlji (Red Lake, Leech Lake,
Cass Lake, Sandy Lake, White
Earth) ter mnogo drugih. Več
izmed teh je sam ustanovil,
n. pr. Rich Prairie, Long Prai¬
rie, sv. Štefan v Brockwayu,
sv. Anton Pad. v Kraintownu,
Duelm, Two Rivers. Od 1.1875,
ko je bila severna Minnesota
od sv. Očeta v Rimu povzdig¬
njena v apostolski vikarijat, je
č. g. Buh spadal v novo škofijo
St. Cloud ter bil naslednjega leta
(1876) imenovan njenim duhov¬
nim svetnikom. Dne 29. sep¬
tembra 1878 se je preselil na
zapad in postal prvi stalni
župnik cerkve sv. Jožefa blizu mesta Perham, Minn., in od tam
upravljal vse obsežne pokrajine, ležeče ob Northern Pacific železnici,
od Brainarda ob Mississippiju pa do Moorheada v dolini Red Ri-
verja. Deloval je po okrajih Ottertail, Wadena, Becker, Todd, Cass,
Morrison in Clay. Med misijoni, ki so v tem ozemlju spadali v nje¬
govo področje, naj omenim poleg sv. Jožefa pri Perhamu še Perham
sam, Ottertail City, Pelican Rapids, New York Mills, Hobart, Al-
drich, Wadena, Detroit City, Audubon, Lake Park, Pelican Lake
in Motley. Pozneje je od tam oskrboval tudi daljni okraj Itaska z
raznimi indijanskimi postajami, kakor Grand Rapids, Winnibigo-

Rt. Rev. Jos. Buh,
generalni vikar in monsignor.

551

shish in Pokegama ter južno od njega ležeča Sandy Lake in White
Oak Point. Od teh je tudi več sam ustanovil. V Perhamu in oko¬
lici je deloval vsega skupaj osem let. Nato pa je 1. 1886 prevzel
Little Falls z misijoni in tam deloval dve leti. Od tam je bil
1. 1888 poslan v Tower, Minn., ter postal prvi župnik cerkve sv. Mar¬
tina. V tem kraju je misijonaril do januarja 1901 in ustanovil mi¬
sijone: Two Harbors in Ely 1. 1888, Biwabik, Virginia in Hibbing
pa okrog 1. 1890. Ti misijoni so pa vedno rastli, tako da so bili
kmalu povzdignjeni v samostojne župnije z lastnimi duhovniki. Me¬
seca januarja 1901 je tudi mesto Ely dobilo svojega stalnega kato¬
liškega župnika in sicer v osebi ustanovitelja ondotnega misijona,
č. g. Buha, samega, ki še zdaj tam deluje in jpoleg mnogih drugih
narodnosti oskrbuje tamošnje Slovence in na bližnji reservaciji ob
jezeru Vermillion tudi Indijance. Zgradil je na Elyu prvo cerkev,
ki je bila blagoslovljena na zahvalni dan 1. 1890; druga cerkev je
bila blagoslovljena v nedeljo pred zahvalnim dnevom 1. 1900 ter je
bila tedaj največja in najlepša na takozvanem Iron Rangu. Žup¬
nišče je postavil okrog 1. 1896.

Č. g. Buh je bil poleg čč, gg. Pirca in Tomazina prvi katoliški
misijonar v severni Minnesoti. Prišel je v one pokrajine, ko so bile
iste še popolnoma divje in od belih ljudi še skoro docela neoblju¬
dene. Potepale se so se po njih le tolpe razuzdanih Indijancev ter
se neprestano med seboj ravsale in kavsale. O potih in cestah še
ni bilo ne duha ne sluha. Le indijanskih čolničev iz brezovega lubja
je bilo včasih kaj videti po potokih in rekah. Hiše in cerkve so
bile še malodane nepoznane; poleg siromašnih indijanskih šotorov
si naletel le semtertja na kako velikansko plesišče — „midevivin“
— malikom na čast. Razume se torej, da je č, g. Buh, ki je bil pač
pionir omike v ondotnem ozemlju, moral povsod, kamor je prišel,
zidati cerkve, staviti župnišča itd. in učiti divjake poleg krščanskih
resnic tudi treznega, mirnega in koristnega družabnega življenja.
Tekom 48 let je s svojim neumornim dolovanjem neizmerno mnogo
storil za povzdigo verskih 'in socialnih razmer v severni Minne¬
soti ne le med Indijanci, [temveč tudi med ondotnimi evropejskimi
naseljenci; veliko hvaležnost mu je v tem oziru dolžan zlasti njegov
lastni slovenski narod, kateremu je med drugim dolgo let urejeval
tednik „Amerikanski Slovenec".

Obilne njegove zasluge so priznali tudi njegovi predstojniki.
Tako ga je n. pr. že škof iz St. Clouda imenoval svojim svetovalcem.
Pozneje, kakor hitro je bila ustanovljena škofija Duluth, pa mu je
novi škof, J. Mc Golrick, 1. 1889 podelil službo generalnega vikarja,
ki jo še vedno opravlja. Vrhutega je tudi duhovni svetovalec, exa-

552

minator cleri in blagajnik duhovskega sklada duluthske škofije. Do¬
segel je pa še višje priznanje. Po posebnem odloku sv. stolice mu
je bil dne 28. decembra 1899 od nadškofa J. Irelanda podeljen
častni naslov monsignor ob navzočnosti duluthskega škofa Mc Gol-
ricka in več drugih škofov in mnogo duhovnikov ter velike mno¬
žice ljudstva. Tudi posvetne oblasti so pripoznale zasluge sloven¬
skega pionirja za prosveto in omiko severozapadne Minnesote.
Dne 10. julija 1895 je prišla iz Little Fallsa sledeča brzojavka:
„Odbor okrajnih zastopnikov (County Commissioners) ima ta teden
svoje seje in je sklenil, da se od mesta Pierz  odloči del za po¬
sebno mesto, ki se ima imenovati B u h po dobroznanem misijonarju-
duhovniku, vč. g. J, F. Buhu, ki je zdaj generalni vikar pod škofom
Mc Golrickom v Duluthu."

Burgar Anton  je „manager“ (načelnik) potovalne pisarne
pri tvrdki F. Sakser in eden izmed najuglednejših rojakov naselbine
New York.

Burgar Ignacij L., Rev.,  se je rodil dne 18. oktobra 1874
v Velikih Mlakah, župnija Ribnica, dospel v Ameriko 1. 1893, štu¬
diral v Št. Pavlu, Minn., zadnja leta v Denverju, Col., kjer ga je
škof Matz posvetil v duhovnika. Oskrboval je Slovence v Coloradu
z veliko gorečnostjo; vedno bolj pa se ga je poprijemala sušica,
kateri je podlegel dne 5. februarja 1905. Pokopan je v Pueblu, Col.
„Amerikanski Slovenec" je pisal ob njegovi smrti: „Rajni g. Burgar
je bil dobra duša. Kljub vsemu trpljenju je bil vedno ljubezniv in
požrtvovalen. Odlikoval se je po izredni delavnosti. Že izza mladih
dni se mu je priljubilo pero in pisateljeval je do zadnjega izdihleja.
Ko je „Am. Sl." izhajal še v Towerju, Minn., pod uredništvom mon-
signora Buha, je pri listu vedno sodeloval. Leposlovna vsebina
prvega Sakserjevega koledarja je izšla skoraj vsa izpod njegovega
peresa. Podpisaval se je pod izmišljenim imenom „Strojarjev Nace".
Doživel pa ni, da bi se tiskal njegov molitvenik „Moli in delaj",
čigar rokopis se hrani menda še zdaj pri „Amer. Sl.". Pripravljal
je tudi angleško-slovenski slovar, ki bi bil gotovo mojstersko delo
svoje vrste. Škoda nadarjenega pisatelja, ko nam jih je tako živo
potreba v Ameriki."

Cuznar Jakob  iz Podkorena je služil kot amerikanski vojak
na Filipinih in potoval okrog sveta.

Čebul Ivan, Rev., misijonar,  se je rodil v Velesovem
dne 13. oktobra 1832. Že kot bogoslovec se je bil seznanil z Ba¬
ragom. Dne 4. novembra 1853 posvečen v mašnika, je bil kaplan v
Poljanah in v Kranju. Odločil se je iti k Baragu ter je dne 13. ok-

553

tobra 1859 dospel v Ameriko. Večinoma je deloval med Indijanci.
Vsak napor mu je podvojil odločno voljo. Deloval je v Duluthu,
Minn., kjer je zidal stolnico, in v okolici. Kraji so bili tedaj ob
jezeru Superior še silno pusti, in Čebul večidel edini katoliški du¬
hovnik. Kot izvrsten pešec je prehodil silne daljave; v krpljah je
premeril na dan 60 do 70 milj! L. 1871 se je podal v domovino.
Med potom je mnogo čul o krivicah, ki jih trpijo Indijanci na re-
servacijah. Na postaji Keshena rodu Menonimi v državi Wisconsin
se je ustavil vladnim agentom, ki so hoteli Indijance spraviti v pro¬
testantizem. V bližini je prevzel župnijo Marinette. Takoj je zgradil
cerkev in šolo. Ker je bil silno agilen in nemirnega duha, ni dolgo
vztrajal na enem kraju. Družba treznosti je povabila na shod v
Filadelfijo tudi Indijance. Ker agentje niso pustili rdečekožcev iz
reservacij, je Čebul hitel v Upper Michigan ter se napotil proti
jugu s 25 Indijanci rodu Otchipewa, ki niso bili v vladnih organi¬
zacijah. V Chicagu so ga sicer postavili pred sodnika, a odločni
Čebulj jim je pokazal, da prosti državljan lahko potuje, kamor mu
je drago, in odšel s svojimi Indijanci v Filadelfijo. Raznovrstni na¬
pori misijonskega življenja so Čebulu omajali zdravje. Vrnil se je
v Evropo, potoval v Indijo in se 1. 1878 ustavil za nekaj časa na
Francoskem; predaval je o svojih izkušnjah v Parizu in si pridobil
mnogo prijateljev in priznanja. L. 1882 se je zopet vrnil v Ameriko
k škofu Vrtinu. V 6 letih (1892 do 1898) je bil na desetih krajih.
Umrl je dne 3. avgusta 1898.

Čebul je med slovenskimi misijonarji pravi Ahasver. V teku
enega leta se je naučil govoriti angleški in francoski, da se je čudil
bistri glavi [celo [škof Baraga. Govoril je pet slovanskih jezikov,
poleg vseh modernih jezikov še več indijanskih narečij, obvladal je
izvrstno latinščino, grščino in arabščino. V grščini in angleščini je
tudi pesnil. Ljubil je godbo in petje. V družbi si je v kratkem
osvajal srca vseh. Nadarjeni in učeni mož pa je vse svoje življenje
ostal ponižen ko otrok.

Čič e k o. Bonaventura,  Rev., O. M. C., se je rodil dne
29. junija 1858 v Radvanju, župnija sv. Magdalena pri Mariboru.
Ljudsko šolo je obiskaval v Hočah, kjer so njegovi starši stanovali,
gimnazijo v Mariboru, bogoslovje pa v Mariboru in Celovcu. L. 1881
je stopil v samostan oo. minoritov ter bil dne 20. julija 1884 v Gradcu
posvečen v mašnika. Kot kaplan je služil pri sv. Petru in Pavlu v
Ptuju in dvakrat pri Sv. Trojici v Halozah. Okrog 1. 1895 se je podal
v Ameriko in deloval v Louisvillu, Ky. Na nasvet Rev. Smoleja je
škof poklical oo. minorite na slovensko župnijo sv, Trojice v India¬
napolis, Ind,, kjer Rev. Čiček deluje od 6. avgusta 1910 naprej.

554

Černe Jakob, Rev., se je rodil dne 3. marca 1883 na
Blejski Dobravi na Gorenjskem. Študiral je gimnazijo v Kranju.
Jeseni leta 1902 je prišel v Ameriko, kjer je vstopil v St. Paul
Seminary, St. Paul, Minn., ter bil dne 12. junija 1908 posvečen v
mašnika. Nato je deloval v Fairfaxu, Dak., do marca 1909, potem
med Slovani v Rock Springsu, Wyo.; od konca februarja 1910 je
župnik v Sheboyganu, Wisc., kjer je ustanovil in sezidal lepo slo¬
vensko cerkev sv. Cirila in Metoda ter župnišče.

Češark Alojzij  je uradnik in hišni posestnik v Brooklynu, N. Y.

Derganc  R. B., državni poštar,
rojen 1. 1879 v Semiču na Dolenjskem,
dospel v Ameriko 1. 1895, je izmed
najuglednejših rojakov na zapadu. Kot
zaveden Slovenec in vzgleden značaj
je ponos vsem rojakom in vztrajen
pospešitelj njih napredka. S svojo
zmožnostjo si je priboril vplivno mesto
pri državni pošti v Denverju, Col., kjer
biva na svojem krasnem domu št. 4617
Columbine Str.

Erlah 1  Filip Jakob, Rev.,
se je rodil dne 27. aprila 1839 v ljub¬
ljanski škofiji. 2  Šolal se je v gimnaziji
v Ljubljani in v nadškofijskem bogo-
slovskem semenišču v Gorici. L. 1864
je s slavnim indijanskim misijonarjem
Frančiškom Pircem prišel v Ameriko,
kjer je v semenišču sv. Frančiška v
mestu Milwaukee, Wis., meseca maja
1865 dovršil bogoslovske študije. V državo Nebraska je prišel
meseca junija 1865, kjer ga je dne 27. istega meseca škof Jakob
Ogorman v svoji stolnici v mestu Omaha posvetil v duhovnika. Po
številu je bil on drugi duhovnik, ordiniran za mladi in tedaj še jako
redko obljudeni apostolski vikarijat Nebraska. V njem je Erlah ostal
dvajset let ter pastiroval na raznih krajih. Prvi njegov delokrog je
bil Columbus, Nebr., odkoder je od dne 24. avgusta 1865 oskrboval
skoro 16 mesecev vse katoličane, raztresene po obširnih pokrajinah

1  Erlahu ni bilo ime John, temveč Jakob, in ker je bil njegov god na praz¬
nik sv. Filipa in Jakoba, privzel si je zaprvo ime Filip. Podpisoval se je: ..Philip
James Erlach", ali pa „P. J. Erlach".

2  Amerikanski zapisniki pravijo, da je bil rojen v „Quaier". Katera slo¬
venska vas je to?

555

ob reki Platte in njenih pritokih Elkhorn in Loup. Glavne njegove
misijonske postaje v tem ogromnem ozemlju so bile: Cottonwood
Springs, Fort Kearney, Wood River, Shell Creek, St, Helena, West-
point in St, Charles; zadnjo postajo je tudi on sam ustanovil. Iz
Columbusa je bil dne 10. decembra 1866 poslan v Jackson, Neb,,
kjer je organiziral in izvežbal prvi pevski zbor ter kupil prve cer¬
kvene orgle. Začel je tam tudi prvo župnijsko šolo, v kateri je
poučeval njegov brat Lavrencij Erlah, ki je bil učitelj po poklicu
ter je baš tedaj prišel iz Kranjskega, se naselil na svoji farmi blizu
Jacksona in poslej dolgo vrsto let učiteljeval po ondotni okolici ter
bil pozneje tam celo osem let okrajni šolski nadzornik. Erlah je iz
Jacksona oskrboval misijonske postaje: Fort Randall, St. Helena,
Ponča in Decatur. Dne 9. oktobra 1869 je bil poslan v Cheyenne,
glavno mesto države Wyoming, ki je pa bilo še prav neznatno,
kajti bilo je pičli dve leti pred njegovim prihodom tja šele usta¬
novljeno. Odondot je leto in pol previdno in modro vladal nad vso
obsežno državo Wyoming in velikim delom zapadne Nebraske z
mnogobrojnimi misijonskimi postajami. Od teh so v državi Wyoming
razen Cheyenne ležale še naslednje: Fort Russel, Sherman, Fort
Sanders, Laramie, Fort Steele, Rawlins, Sweet Water, Green River,
Fort Bridger, South Pass, Atlantic City, Fort Fetterman, Fort La¬
ramie in Pine Bluff, V državi Nebraska pa sta bili Potter in Sidney
s postajami. Iz Wyominga je prišel dne 16. aprila 1871 nazaj v Ne¬
brasko, in sicer v kraj Rulo. Tam je postavil cerkev Brezmadež¬
nega Spočetja M. B., ki jo je bil v jeseni pred njegovim pri¬
hodom porušil vihar, Poleg domače župnije so spadale v njegovo
področje še naslednje misijonske postaje: Arago, Barada, Burk's
Settlement in Brownville. Dne 30. januarja 1873 je drugič prišel v
Jackson, kjer je ostal skoro pet let ter bil jako priljubljen. Postavil
je tam novo župnišče ter zgradil tudi prvi cerkvi v naselbinah New
Castle in South Creek, ki jih je oskrboval iz Jacksona. Dne 10. de¬
cembra 1877 je bil nameščen v Grand Islandu, Neb. Tam je bil on
prvi stalni duhovnik ter postavil tudi župnišče. Oskrboval je pa
vrhutega tudi vso razsežno okolico s postajami: Wood River, St.
Libory, Berg in St. Charles. Zadnji dve postaji je tudi sam organiziral.
Iz Grand Islanda je bil dne 11. julija 1880 premeščen v Hebron, Neb,,
kjer je ostal do konca 1. 1884. Kakor v Grand Islandu je bil tudi
v Hebronu on prvi stalni duhovnik. Dogradil je tam cerkev sv. Srca
in župnišče ter organiziral tri nove misijonske postaje: Davenport,
Hubbell in Steele City, ki jih je tudi sam oskrboval zajedno s sta¬
rejšimi tremi misijonskimi postajami: Alexandria, Carleton in Fair-
bury. V Aleksandriji je postavil tudi župnišče in župnijsko šolo, ki

556

je koncem leta 1884 štela že skoro sto gojencev. Leta 1885 je č. g.
Erlah zapustil Nebrasko ter prestopil v škofijo Marquette v državi
Michigan. Kje je tam deloval prva tri leta, nisem mogel dognati.
Meseca aprila leta 1888 je bil postavljen za župnika cerkve svetega
Srca v rudarskem Calumetu, kjer je deloval blizu eno leto ter poleg
mnogih drugih narodnosti oskrboval tudi Slovence. Od 12. aprila do
konca oktobra 1889 je bil župnik fare sv. Neže v Iron Riverju, kjer
se nahajajo veliki železni rudniki. Dokončal in olepšal je ondotno
cerkev ter jo začetkom oktobra i. 1. dal od škofa Vrtina blago¬
sloviti. Zadnje tri mesece mu je tam pomagal tudi č. g. John Čebul.
Naslednjih devet mesecev je g. Erlah oskrboval Manistique, avgusta
in septembra leta 1890 pa otok Mackinac. Od tam je še isto jesen
prišel v Menominee, kjer je nekaj časa deloval v župniji sv. Janeza
Krstnika; potem je dobil v oskrb župnijo Ontonagon, odkoder se
je med drugim udeležil tudi slavnosti 25-letnice mašništva škofa
Vrtina, ki jo je praznoval v Marquettu dne 25. avgusta 1891. Na
poletje 1. 1892 mu je bila podeljena župnija Newberry, ki jo je ob¬
držal več ko eno leto. Meseca oktobra 1893 je bil postavljen za
župnika v Bessemerju, kjer se nahajajo veliki železni rudniki. Vsled
silno slabih časov, ki so ravno tedaj nastopili križem Amerike, zlasti
pa po obrtnih krajih, so cele trume rudarjev zapustile ondotno pokra¬
jino in se preselile drugam. Župnija se je vsled tega vidno manjšala
ter se skrčila na neznatno število družin. A še tiste, ki so ostale, so
zaradi pomanjkanja dela in zaslužka čisto obubožale, tako da jim je
bilo skoro nemogoče vzdrževati cerkev in duhovnika. Kljub velikim
osebnim žrtvam pa je č. g. Erlah vztrajal na svojem mestu do 16. aprila
1894, ko so vsakdanja pomanjkanja njegovo že itak rahlo zdravje izpod¬
kopala tako, da je bil prisiljen vzeti si dopust ter se podati v bolniš¬
nico sv. Frančiška v Chippewa Falls, Wisc., kjer ga je pa dohitela smrt
dne 8, maja 1894 v starosti 55 let. Njegovi zemeljski ostanki so bili na
njegovo zadnjo željo prepeljani nazaj v Bessemer ter dne 11. maja
pokopani na katoliškem pokopališču. Umrl je brez centa.

„Da,“ mi je rekel neki star duhovnik naše škofije, ko sem ga
obiskal pred tedni nalašč za to, da dobim podatkov za življenjepis,
„jaz sem gospoda Erlaha prav dobro poznal. Bil je mož srednje in
ne ravno močne postave, blagega značaja, trezen, uljuden, dober
sosed in dober duhovnik." Bil je tudi izvrsten pevec in igralec na
orgle, pa govoril je, kakor je navada pri slovenskih misijonarjih,
pol tucata jezikov, kar mu je na njegovih mnogobrojnih misijonih
jako prav prišlo. Med Indijanci pa ni, razen morda slučajno, nikdar
deloval. Zato je tem več dobrega storil med novonaseljenimi »In¬
dijanci" iz Evrope. R ev . John L. Zaplotnik.

557

Ferjančič Josip, Rev., rojen v Gočah na Vipavskem, je
župnik v kraju Tower, Minn.

Florijane Avgust  študira modroslovje v zavodu St. Francis,
Wisconsin.

Gersič John  je ugleden rojak v Aurori, Minn.

Gladek Luka, Rev.,  se je rodil dne 17. marca 1880 v Stari
Oselici. Dokončavši gimnazijo v Kranju, se je podal jeseni 1901
v Ameriko, kjer je študiral tri leta v St. Paul Seminary, St. Paul,
Minn,, od leta 1904 pa v semenišču sv, Karola v Overbrooku, Pa.
Tu je bil dne 17. decembra 1905 posvečen v mašnika. V škofiji
Harrisburg, Pa., je deloval v krajih Cornwall, New Freedom in
Mt. Carmel, kjer je zdaj župnik slovaške cerkve.

Godec George, Rev.,  je bil rojen dne 17. aprila 1802 v
Jančah na Kranjskem. V mašnika je bil posvečen dne 26. julija 1832
v Ljubljani. V Ameriko je prišel 1. 1843 z namenom, da se pridruži
misijonarju Baragu in deluje med Indijanci. A detroitski škof Rese,
v čigar škofijo je vstopil, ga pošlje najprej za duhovnega pomočnika
k č. o. Otonu Školu, O. S. F., župniku cerkve D. Marije v mestu
Detroit. Po blagoslovljenju ondotne nove cerkve dne 29. junija 1843
pa mu odkaže župnijo Westphalia, kakih 20 milj severozapadno od
Lansinga, poznejšega glavnega mesta države Michigan. G. Godec si
najame moža, konja in voz ter prepelje svoje malo imetje, med ka¬
terim se je nahajala tudi krošnja orodja, na svoje novo mesto. Pot iz
Detroita je trajala cele tri dni. Z njim je prišel ter ga vpeljal v
novi delokrog č. g. Visocky, ki ga Baraga v svojih poročilih včasih
omenja. Ob času, ko je g. Godec prišel tja, je bila Westphalia še
jako mlada naselbina. Njeni prebivalci so bili sami začetniki brez
premoženja. Začeli so šele dobro trebiti pragozdove in staviti svoje
revne hišice. Razume se torej, da se tudi župnija ni ponašala s
ponosnimi poslopji. Dovršena še ni bila niti mala lesena cerkvica,
ki jo je začel graditi njegov prednik. Nemudoma se torej novi župnik
loti dela in jo pomaga dovršiti. In kaka cerkvica je to bila! Ker
razpoke in vrzeli niso bile zamašene, je pihal veter prosto skozi
njo. Imela ni ne klopi, ne oltarja; miza s predali je služila za oltar.
Ker tudij župnišča ni bilo, je moral župnik stanovati pri nekem
farmerju, kake 3 U  milje daleč od cerkve. Pod Godčevim vplivom
in spretnim nadzorstvom je pa Westphalia polagoma rastla in na¬
predovala ter se iz majhne in uboge naselbine razvila v primeroma
veliko in bogato mestece. Z naselbino je rastla in napredovala
tudi župnija D. Marije, ki jo je preskrbel z boljšimi poslopji. Ker
je sam živel jako preprosto, je prištedil toliko, da je mogel sam s
svojim denarjem plačati vso opeko, ki se je porabila pri zgradbi

558

nove, velike in lepe cerkve ter pokriti tudi vse stroške za veliko
in prostorno župnišče.

Č. g. Godec je bil jako delaven mož; nikdar ni bil brez posla.
Poleg domače župnije je opravljal tudi vse katoličane ondotne širne
pokrajine, zlasti v krajih Ionia, Lyons, Pewamo, Fowler, St. Johns
in Portland. Poleg dušnega pastirstva je opravljal tudi druge
službe; tako je bil n. pr. prvi poštar v Westphaliji, potem okrajni
nadzornik in cestni odbornik. Ob prostem času, kadar ga niso kli¬
cale pastirske ali druge dolžnosti, je obdeloval svoj vinograd in
vrt. Razumel se je tudi na kletarstvo, česar se je naučil že v svoji
domovini. Zaradi bolehnosti in ostarelosti si je izvolil malo župnijo
sv. Alfonza v Springwellsu (prej Greenfield imenovanem), kamor je
prišel dne 11. oktobra 1873. Sezidal je tam novo cerkev ter vobče
storil mnogo dobrega. Ondi je umrl dne 14. januarja 1883 ob splošnem
žalovanju vseh, ki so ga poznali. Bil je star nad 80 let. Njegovo
truplo je bilo pokopano v Springwellsu dne 18. i. m. ob navzočnosti
škofa detroitskega in mnogih njegovih duhovnih sobratov. Č. g. Godec
je še zdaj v dobrem spominu v obeh župnijah, dasi ga že 30 let
krije hladna zemlja. Skoro v vsaki hiši še hranijo njegovo sliko ter
jo imajo v velikih čislih. Njegovi župljani v Springwellsu so svo¬
jemu ljubljenemu pastirju postavili lep marmornat nagrobni spomenik,
na katerem se poleg drugega čita značilni napis: „Long will be
remembered what he taught in words and deeds". Mož je bil po¬
gumen, zaslužen in plemenit duhovnik in pionir države Michigan.

Rev. J. L. Zaplotnik.

Golob Mihael, Rev,, rojen dne 22. oktobra 1881 v Št. Flo¬
rijanu pri Šoštanju na Štajerskem, se je šolal v Kranju in Mariboru,
kjer je bil dne 25. julija 1905 posvečen v mašnika. Skozi 6 let je
služboval v lavantinski škofiji, nazadnje pri Novi cerkvi, odkoder
se je marca 1912 preselil v Ameriko. Nekaj časa je bil v New Yorku,
od 1. septembra 1912 pa je pomočnik na slovaški župniji v Brid-
geportu, Conn., kjer namerava ustanoviti Slovencem samostojno
župnijo.

Gorup [Filip  je urednik „Amerikanskega Slovenca" v Jo-
lietu, 111.

Gorše John  iz Meniške vasi pri Toplicah je amerikanski
vojak.

Gorše  I. je bil eden prvih slovenskih naseljencev v Ameriki j
oženil se je z napol Indijanko v Chicagu in zapustil več milijonov
premoženja.

Gosar Ciril,  Rev., O. F. M,, slovenski Amerikanec, je stopil
v red sv. Frančiška.

559

Gostenčnik George, Rev., se je rodil dne 5. aprila 1819
pri Sv, Roku v Selah na Štajerskem ter bil dne 1. avgusta 1846 v
Št. Andražu posvečen v mašnika. Služil je na Vuzenici, v Toplicah
in pri Novi cerkvi, nakar se je dne 4. aprila 1850 podal v Penn-
sylvanijo. Spomladi 1852 se je mudil zopet v domovini in s pismom
z dne 6. septembra 1853 prosil, da ga sprejmejo nazaj, kar so mu
tudi dne 8. oktobra 1853 dovolili, a vrnil se ni. V Ameriki je bil
od junija do oktobra 1850 kaplan pri g. Mozetiču v Alleghenyu Pa.,
nato od marca 1851 vsaj do konca junija 1853, če ne dalje, župnik
v kraju Herman, prej Clearfield, blizu Buttlera, Pa.

Do 15. septembra 1854 je pastiroval v Eastonu v okraju Nort-
hampton. Še istega meseca je bil poslan kot župnik cerkve sv. Jo¬
žefa v Milton, odkoder je oskrboval ves northumberlandski okraj
s postajama Treverton in Chillisquaque, ves unionski okraj s po¬
stajama Dry Valley in Lewisburg, kakor tudi cela okraja Montour
in Columbia. Ko je bival v Miltonu, se je svojim župljanom zelo
priljubil vsled svojega priljudnega obnašanja, svoje dobrotljivosti in
velikodušnosti; imel je velik vpliv na vse, ki so z njim prišli v
dotiko. Storil je tudi mnogo za materielno povzdigo župnije. Okrog
1. 1855 je postavil v Miltonu župnišče in pozneje kupil nove klopi
in lične orgle. Začel je tudi takoj organizirati misijon Treverton in
zbirati denar za zgradbo cerkve v onem kraju in to s takim uspehom,
da je meseca maja 1859 že oddal delo; kmalu so zgradili fino stavbo
iz belega peščenca. Dovršena je bila začetkom maja prihodnjega leta
(1860) in je bila še isti mesec od škofa Wooda iz Filadelfije, Pa., posve¬
čena na čast sv. Patriciju. Da bi živel bolj sredi svojega delokroga,
in da bi obenem mogel tem boljše skrbeti za duševni blagor kato¬
ličanov, živečih v „Irishtown“ (Trevorton ?), se je preselil v hišo na
»cerkveni farmi“ v Chillisquaque. Blizu te hiše je postavil malo
leseno kapelico, v kateri je pogosto maševal, zlasti ob delavnikih.

Č. g. Gostenčnik je bil po postavi orjak, in mnogo se pripo¬
veduje o njegovi čudoviti moči. Ko je nekoč stopal po miltonskih
ulicah, naletel je na več mož, ki so skušali vzdigniti težak kamen.
Videč, kako se zaman trudijo, pristopi in vpraša, kam bi ga radi
položili. Ko mu povedo, se široko razkorači, prime težko skalo' in
jo igraje dvigne na zaželjeno mesto. Dalje se pripoveduje, da je
prinesel zvon, ki ga je kupil za novo cerkev sv. Patricija, iz Sun-
bury čez goro v Treverton. Ali naj že bo temu, kakor hoče, res
je, da g. Gostenčnik, ki je s tako vnemo deloval za povzdigo obeh
župnij, ni živel, da bi užival sadove svojega truda. Da, doživel ni
niti blagoslovljenja cerkve, katero je baš dovršil. Umrl je namreč
dne 2. maja 1860.

560

Časopis „Miltonian“ z dne 25. maja 1860 piše o njem: „Rev. Juri Gostenčnik,
župnik tukajšnje katoliške cerkve, je v svojem stanovanju v Chillisquaque po
bolezni, ki je trajala le nekaj dni, umrl. Njegov pokop se je vršil tukaj zadnji
ponedeljek ob desetih. Dolg izprevod kočij je spremljal mrliški voz do cerkve,
kjer je škof te škofije (Filadelfije) ob asistenci dveh duhovnikov vodil veličastne
pogrebne obrede. Darovala se je maša zadušnica, nakar je eden izmed duhov¬
nikov imel kratko pridigo v angleškem jeziku. Govoril je prav vzvišeno o nje¬
govih lastnostih kot prijatelju, sosedu in kristjanu. Pridigoval je tudi neki drug
duhovnik nemški, nakar se je vršil pokop. Pokopan je bil na pokopališču ob
cerkvi, a bo, kakor slišimo, prenesen v grobnico pod oltarjem."

Rev. J. L. Zaplotnik.

Grahek Matija  je eden prvih naseljencev, zdaj trgovec
v Pueblu, Col.

Grahek  I. dr.  je zdravnik v Pittsburgu, Pa.

Grdina Anton  je pogrebnik in trgovec v Clevelandu, O.

Gross Severin, Rev.,  O. S. B., je bil rojen v Tržiču na
Gorenjskem dne 13. januarja 1829, Pri krstu je dobil ime Anton,
Njegovi starši so bili ubogi, a pridni in pošteni. Ljudsko šolo je
deček obiskoval doma, gimnazijo in bogoslovje pa v Ljubljani, kjer
je bil dne 31. julija 1853 kot tretjeletnik posvečen v duhovnika. Po
dovršenih študijah je bil več let duhovni pomočnik in sicer: od
septembra 1854 do aprila 1855 v Poljanah, od tedaj do septembra
1859 v Gorjah, potem v Šmartnem pri Kranju, od leta 1867 pa na
Vrhniki. Tu je napravil konkurz ter meseca oktobra 1868 dobil
župnijo Javorje. A že leto dni nato ga škof pokliče v Ljubljano za
podvodja in ekonoma knezoškofijskega semenišča. To odgovorno
službo je opravljal do svojega odhoda v Ameriko 10. februarja 1874.
Težko bi bilo povedati, koliko naporov, težav in bojev je prestal,
pa tudi koliko dobrega je storil tekom 20 let. Na njegovo delovanje
se še zdaj spominjajo v stari domovini. Med tem se je mož
pogosto pečal z mislijo, da se poda v Ameriko med Indijance.
Ko mu je naposled P. Bernard Ločnikar izposloval sprejem v tu¬
kajšnji benediktinski red, mu je škof, ki se je prej več let temu pro-
tivil, dovolil zapustiti ljubljansko škofijo. Prišedši meseca marca
1874 v Ameriko, je vstopil v opatijo St. Vincent, Pa., kjer se je
tedaj nahajal skupni novicijat benediktincev. Tam je bil dne 20. marca
i. 1. preoblečen. Obljube je storil v samostanu St. John v Minnesoti
dne 21. marca 1875. Po kratkem bivanju v samostanski samoti je
bil od svojih prednikov poslan v dušno pastirstvo, ki ga je z ve¬
liko vnemo opravljal po vrsti v naslednjih župnijah okraja Stearns:
St. Joseph od maja 1875 do oktobra 1876, St. Cloud (kjer je sezidal
župno šolo Brezmadežnega Spočetja) od oktobra 1876 do avgusta
1888 in New Munich do septembra 1890. Vsem tem krajem je bilo


561

prideljenih več ali manj misijonov, ki jih je moral oskrbovati. Med
tem časom je večkrat obiskaval slovenski župniji sv. Štefana
v Brockwayu ter sv. Antona v Kraintownu in enkrat tudi ono
v Towerju. Meseca septembra 1890 je bil po skoro soglasni želji
vseh redovnikov poklican za priorja v opatijo St. John. Kakor prej
vse službe, tako je tudi službo priorja opravljal z največjo vestnostjo
in zvestobo. Zjutraj prvi na nogah, zvečer skoro zadnji k pokoju
in vedno delaven, je skušal duha sv, Benedikta buditi med svojimi
sobrati s svojim zgledom, poukom in opominom in zlasti še s svojo
molitvijo. Pri tem pa je še našel časa, da je opravljal bližnjo malo
župnijo Collegeville, in sicer na prav zgleden (način. Naposled
pa je po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno in
vdano dne 3. decembra 1893 v krogu svojih sobratov umrl v opatiji
St. John, Minn,, ter bil naslednjo sredo na bližnjem katoliškem po¬
kopališču pokopan. Rev. Gross je bil doktor bogoslovja in je poleg
drugih že omenjenih služb opravljal nekaj časa tudi službo general¬
nega vikarja in škofovega svetovalca. Rev. John Zaplotnik.

Grsič  G. je tovarniški „foreman“ v Steeltonu, Pa.

Gruden 1  John  C,, R e v., S. T. L., 2  se je rodil dne 21. oktobra
1884 v Idriji na Notranjskem. V gimnazijo je zahajal v Ljubljani,
V Ameriko je prišel s č. g. Fr. Bajcem meseca septembra 1901 ter
vstopil v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., kjer je dovršil modro-
slovske in bogoslovske študije, nakar je bil 12. junija 1907 posvečen
v mašnika. Naslednjo nedeljo, dne 16. junija, je imel slovesno novo
mašo v cerkvi sv. Bernarda v Št. Pavlu, pri kateri je pridigal preč.
gosp. dr. J, Seliškar. Nato je bil nekaj časa duhovni pomočnik pri
sv. Neži in pozneje pri sv. Matevžu v Št. Pavlu, nekako leto dni.
Naslednji dve leti je študiral v zavodu „Catholic University of Ame¬
rica" v Washingtonu, D. C. Tam si je pridobil tudi častni naslov
S. T. L. Vrnivši ;se v Št. Pavel, Minn., je postal profesor v znanem
St. Paul Seminary, kjer predava modroslovje.

Hodnik Anton,  Rev., je bil rojen dne 18. maja 1871 na
Straži h. št, 2, župnija Leskovec pri Krškem na Dolenjskem, V du¬
hovnika je bil posvečen v Marquettu, Mich., meseca junija 1895
od škofa Vrtina, Meseca julija 1895 je bil pomočnik v marquettski
stolnici, nato v Calumetu in od 8. septembra do 31. oktobra župnik
v Nadeau. Dne 3. novembra i. 1. je postal župnik v mestu Bessemer,
ki je bilo tedaj vsled dolgoletnega počivanja dela v tamkajšnjih
železnih rudnikih v prav žalostnem stanju. Tekom Hodnikovega

1  Ljubljanski kanonik in slovenski pisatelj-zgodovinar č. g. dr. Jožef Gruden
je njegov brat.

2  S. T. L. = Sacrae Theologiae Lector.

Amerika.

36

562

bivanja so rudnike zopet odprli, in vrnili so se zaželjeni boljši časi.
Prebivalstvo, ki se je bilo zadnja leta jako skrčilo, se je začelo
vračati, in v mestu je nastalo novo življenje. Č. g. Hodnik zastavi
vso svojo mlado moč, da propalo župnijo zopet postavi na noge. Na
veliko žalost župljanov ga škof nenadoma prestavi ter ga dne
11. oktobra 1897 pošlje v Iron Mountain, Bessemer pa podeli ne¬
kemu drugemu duhovniku. Bessemerčani se pa s skupno prošnjo
obrnejo do škofa, da bi jim prejšnjega župnika zopet vrnil. Škof
Vrtin ugodi nujni prošnji ter dne 10. decembra i. 1. č. g. Hodniku
dovoli, da se sme vrniti v Bessemer. Tam je mladi mož z velikim
uspehom nadaljeval svoje delo do 26. junija 1898. Želeč obiskati
svoje starše v stari domovini, se je podal na pot čez Atlantsko

morje na nesrečnem parniku „La
Bourgoyne“ ter na njem dne 4. julija
1898 utonil. Njegov žalostni konec
je med udanimi župljani povzročil
veliko žalost. Svojemu nepozabnemu
župniku v spomin so napravili v žup¬
nijski cerkvi lepo okno sv. Antona.

Rev. J. Zaplotnik.
Homar Roman,  iz reda sve¬
tega Benedikta, je mnogo misijonaril
pri Slovencih na severozapadu.

Hribar Vitu  s,  Rev., nečak
slovenskega skladatelja o. Angelika
Hribarja, je rojen nekje iz kamniške
okolice na Gorenjskem. Študije je
dovršil v Ameriki ter bil do julija 1906
župnik pri svetem Vidu v Cleve¬
landu, odtedaj pa je na župniji v Bar-
bertonu, O.

Ivec Martin,  dr,, je zdravnik v Jolietu, 111.

Jager Francis, Rev.,  rojen v Ljubljani, je dovršil študije
in bil posvečen v mašnika v Ameriki, nakar je bil župnik v Mar¬
shallu, Minneapolisu in od 1. 1909 v kraju St. Boniface, Minn.

Jarc Josip,  hotelir in veleposestnik, rojen v Ljubljani, do¬
spel v Ameriko 1. 1892, je znan med zapadnimi rojaki, vztrajen so-
trudnik za napredek rojakov in neumorno delaven na društvenem
polju. V kraju Nunn, Col., ima posestvo, ki meri 1200 oralov naj¬
finejše zemlje; tu se peča z živinorejo. V Denverju, Col., Washing-
ton Str. št. 5200, ima obsežno gostilno in hotel.

Mr. Jos. Jarc, Denver, Col.

563

Jeran Peter je študiral v zavodu St. Francis, Wisc. Menda
je utonil.

Jerman Matija  je ugleden rojak v Pueblu, Col.

Judnič John, Rev., rojen v Kotu pri Semiču, je prišel v
Ameriko z Rev. Jos. Judničem 1. 1909 in študiral dve leti v St. Paul
Seminary, St. Paul, Minn.; skončavši študije v semenišču sv. Tomaža,
Denver, Col., je bil dne 31. maja 1912 po škofu Matzu posvečen v
mašnika, nakar je dne 9. junija obhajal novo mašo v Leadvillu, Col.

Judnič Jožef, Rev.,  je bil rojen v semiški fari na Belo¬
kranjskem. Študiral je na Kranjskem in Hrvaškem. V Ameriko je
prišel poleti 1902 s č. g. Mat. Štukljem. V treh letih je v St. Paul
Seminary, St. Paul, Minn., dovršil svoje študije ter bil dne 10. junija
1905 posvečen. Nato je pet let de¬
loval po South Dakoti, in sicer
v krajih Fairfax, Hot Springs in
Kenebec. Meseca septembra 1910
je zapustil škofijo Lead in se podal
v mesto Washington, D. C., kjer
je nekaj mesecev študiral v „Apo-
stolic Mission House“. Začetkom
leta 1911 je šel v nadškofijo Port¬
land, Ore., in deloval tam nekaj
časa. Zdaj pa je župnik slavonske
cerkve sv, Antona v mestu Los
Angeles, Cal.

Kalan Jakob, Rev,,  rojen
dne 6. aprila 1877 na Dobravi, je
bil dne 14. julija 1900 v Ljubljani
posvečen v mašnika. Kot župnik v
Podkraju je odšel začetkom 1, 1912
v Ameriko ter prevzel meseca no¬
vembra 1912 novo farmersko na¬
selbino Willard, Wisc.

Kališ Edvard  je lastnik lista ..Clevelandska Amerika" v
Clevelandu, O.

Kastigar Alojzij J., Rev.,  rojen v Dolanicah na Dolenj¬
skem, je študiral v Novem mestu in v Ljubljani, kjer je bil 1. 1887
posvečen v mašnika. V Ameriko je prišel I. 1891 in deloval 13 let
na raznih župnijah nadškofije Št. Pavel. L. 1904 je ustanovil sloven¬
sko župnijo Marije Pomagaj v mestu Milwaukee, Wisc., in ravnotam
slovaško sv. Štefana. Dne 29. marca 1907 se je preselil v La Salle,
111., kjer zida novo cerkev.

Rev. A. J. Kastigar,
La Salle, 111.

36 *

564

Kebe  L, Rev., deluje v kraju Charleroi, Pa.

Klepec Josip je upravnik lista „Amer. Slovenec" v Jolietu, 111.

Klobučar Mihael  je predsednik tiskarske družbe, ki iz¬
daja list „Glasnik“ v Calumetu, Mich.

Klopčič Luka,  Rev., je bil rojen dne 4, oktobra 1880 v
Železnikih na Gorenjskem. Študiral je v Ljubljani gimnazijo in večino
teologije. V Ameriko je prišel s č, g. Solncem meseca avgusta 1903,
kjer je vstopil v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., in dovršil svoje
bogoslovske študije. Dne 4. aprila 1904 je bil v Marquettu posvečen
v mašnika. Šest dni pozneje je imel novo mašo v slovenski cerkvi
sv. Jožefa v Calumetu, nakar ga je škof imenoval za župnika iste
župnije, ki jo vodi še zdaj. Dovršil je ondotno krasno cerkev, ki je
zidana iz rezanega kamna.

Knafelc Josip, Rev.,  je dovršil bogoslovske študije v St.
Paul Seminary, St. Paul, Minn. Zdaj je v kraju St. Antonis, Tex.

Kofalt Marko  je javen notar in trgovec v Steeltonu, Pa.

Komp Matija  je ugleden rojak v La Salle, 111.

Kompare Josip,  Rev., je deloval dolga leta na Primor¬
skem, kjer je bil tudi deželni poslanec. Prišedši v Ameriko je usta¬
novil slovensko župnijo sv. Družine v Kansas Cityu, Kans, Tam je
postavil cerkev, društveno dvorano in kupil župnišče. Začetkom
leta 1910 se je podal v St. Louis, Mo., kjer deluje kot župnik hrvaške
cerkve sv. Jožefa.

Košir, eri Francis  S., Rev., D. D., se je rodil dne 22. julija
1864 na Jesenicah na Gorenjskem. V Ameriki je od 1. septembra
1883, Po dovršenih študijah je bil 15. novembra 1890 v St. Paulu,
Minn., posvečen. Nato je najprej služil kot duhovni pomočnik pri
stolnici v Duluthu, Minn., kjer je leta 1891 ustanovil nemško faro
sv. Antona Pad. in jo kot župnik oskrboval do leta 1906. Postavil
je lepo cerkev, šolo in župnišče. Spada v škofijo Duluth, a je zadnjih
šest let z dovoljenjem svojega škofa odsoten.

Kozjan Mary  je učiteljica v Steeltonu, Pa.

K rak er John,  Rev., je bil rojen v Semiču na Dolenjskem
dne 24. aprila 1875. Ordiniran je bil v Marquettu od škofa Vrtina
dne 25. oktobra 1897. Nato je bil kaplan v stolnici v Marquettu do
konca aprila 1899. Potem je postal župnik in deloval do začetka
novembra 1899 v Vulcanu, do konca julija 1901 v Bessemeru, do
začetka novembra 1904 v Iron Mountainu, do 1.1908 v Munisingu,
od tedaj pa v kraju Hermansville, kjer deluje še zdaj. Vsem tem
krajem je prideljenih po več ali manj misijonov, ki jih je oskrboval
poleg svoje župnije; tako je n. pr. iz Munisinga upravljal misijon
Wetmore in misijonske postaje Au Train, Dearton in White.

r

565

Kral  M, je posestnik hotela in ugleden rojak v Jolietu, 111.

Kramaršič  S. je javen notar v mestu La Salle, 111.

Kranjec John,  Rev., rojen dne 22. februarja 1871 v Starem
trgu na Dolenjskem, dospel v Ameriko 1. 1892, študiral v St. Francis
Seminary, Wisc., je bil dne 3. julija 1897 posvečen v mašnika ter
nastavljen na angleški župniji v Jolietu, 111. Leto pozneje ga je škof
iz Pittsburga poklical tja, da prevzame Slovence, ki so ravno se¬
zidali cerkev. Razmere niso bile ugodne; dve leti je stanoval v za¬
kristiji, potem sezidal župnišče, a šikaški nadškof ga je odpoklical,
ker ga je potreboval za Slovence v S. Chicagu in Waukeganu. Ne¬
kaj časa je oskrboval Chicago in S.

Chicago skupaj, a ni šlo; posvetil se
je leta 1903 le S. Chicagu, kjer je za
30.000 dolarjev sezidal cerkev in žup¬
nišče ter v 8 letih odplačal na dolgu
8000 dolarjev. Po smrti Rev. F. Šu¬
šteršiča je dobil župnijo Joliet, 111.

Kraschowitz A. M., Rev.,
je rojen slovenski Amerikanec. De¬
loval je v Chicagu in Jolietu; zdaj
je župnik v South Chicagu.

Krže Francis L., Rev.,  je
bil nekaj časa profesor v zavodu
St. Thomas College, St. Paul, Minn.;
potem je deloval v Clevelandu, O.,
kjer je bil urednik izvrstnega lista
„Nova Domovina 11 . Zdaj je župnik v
kraju Marblehead, O.

Krže Frank  izdaja mesečnik
..Slovenski Gospodar" v Chicagu, 111.

Lampe Simon, Rev.,  O. S. B., je bil rojen dne 5. decembra
1865 v Bregovcu na Kranjskem. V Ameriki je od 3. novembra 1883,
kjer je vstopil v red sv. Benedikta, ki se zanima zlasti za indijanske
misijone. Posvečen je bil v mašnika 1. novembra 1888 v St. Cloudu,
Minn. Nato je bil nekaj časa profesor na St. Johnski univerzi, Col-
legeville, Minn.; od 1. 1889 deluje kot indijanski misijonar po
severni Minnesoti. Oskrboval je Indijance po naslednjih indijanskih
reservacijah: Red Lake, White Earth, Beaulieu in Cloquet, kjer živi
in vneto deluje še zdaj. Slovi tudi kot izboren poznavalec čipev-
skega ali očipvejskega indijanskega jezika.

Lavrič Josip,  Rev., rojen v Blagovici na Kranjskem, je
župnik pri sv. Lorencu v Clevelandu, O.

Rev. J. Kranjec, Joliet, 111.

566

Lavtižar Lovrenc, Rev,, misijonar, se je rodil dne
11, decembra 1820 v Srednjem Vrhu pri Kranjskigori od preprostih,
a pridnih staršev. Sredi veličastne gorske prirode se je razvil v
krepkega dečka. Dovršivši gimnazijo v Ljubljani je vstopil 1. 1842
v bogoslovje ter bil dne 3. avgusta 1845 po škofu Wolfu posvečen
v mašnika. Služboval je v Trebnjah, domovini Baragovi, od 1. 1851
pa na Dobravi, pri romarski cerkvi; izredno goreče je deloval, da
je bil daleč naokoli znan kot „sveti“ gospod. Ko je prišel 1. 1854
škof Baraga iskat pomočnikov za svoj novi vikarijat, se mu je pri¬
družil tudi Lavtižar. Dne 10. maja 1854 se je poslovil od domovine

in po 44-dnevni vožnji na jadrnici
dne 14. julija 1854 prišel v New York.
Dospevši v Michigan se je v Sault
Ste. Marie učil angleščine, nakar ga
je Baraga poslal v La Croix k misi¬
jonarju Mraku, da se nauči indijan-
ščine. Spomladi 1855 se je Mrak po¬
dal v Eagle Harbor, in »goreči in ne¬
utrudljivi Lavtižar", kakor ga imenuje
škofovo letno poročilo, je prevzel
sam delo tu kakor na postajah Beaver
Island in Middletovvn. Da Indijance
za stalno preskrbi, naprosi oo. fran¬
čiškane, naj prevzamejo La Croix,
sam pa se poda v težavnejši delo¬
krog Arbre Croche, zdaj Harbor
Springs. Po odhodu misijonskega
župnika je Lavtižar sam oskrboval
Arbre Croche, Sheboygan in Agaming
do sredi leta 1858. Pirc pravi o nje¬
govem delovanju: »Storil je veliko dobrega in si pridobil najlepše
hvalevredno spričevalo pobožnosti in mnogih zaslug v čednostih",
ali pesniško:

»Storil je dobrot čez mero,
ljubljen, čislan bil močno,
z' lo razširjal sveto vero,
živel sam je prav sveto."

Med tem je slišal o paganih v Minnesoti, kjer je deloval naš
Pirc. Ker so bili Indijanci v Michiganu že izpreobrnjeni, se je po¬
nudil Pircu za pomočnika pri divjih Očipvevcih. Škof Baraga je
Lavtižarja le nerad izgubil, a mu končno dovolil, da vstopi v škofijo
St. Paul, Minn. Koncem junija 1858 se poda Lavtižar v Mihvaukee,

Rev. Simon Lampe, O. S. B.,
Cloquet, Minn.

567

po novi železnici v Prairie du Chien in po Mississippiju v St. Paul,
odtod na vozu (stage) v 160 milj oddaljeni Crow Wing, kjer ga je
Pirc sprejel „kot božji dar“. Goreča apostola sta takoj pričela z
načrti za bodočnost. Odločila sta se za novo postajo sredi paganov
ob Rdečem jezeru. Pirc ni imel niti centa, Lavtižarju je k sreči od
pota ostalo še 80 dolarjev, s katerimi sta nakupila šotore, živež
ter opravo zase in za indijanske vodnike. Vijugasta pot preko jezer f
močvirij in gričev je bila dolga najmanj 200 milj (320 km),  polna
raznovrstnih težav. Vse sta premagala. „V srcu in duhu enih misli,"
piše Pirc, „močna in srčna sva 1. avgusta odrinila med petjem in¬
dijanskih pesmi v apostolski ubožnosti peš iz Crow Winga izpre-
obračat Indijance. Po tridnevnem trudapolnem, a veselem potovanju
sva prišla do Pijavčjega jezera (Leech Lake), kjer je še nad 1400
divjakov čakalo na klic k sv. veri. Ostala sva pri njih osem dni;
pridigovala sva jim zaporedoma in ozdravljala bolnike z mojimi
homeopatičnimi zdravili. Radi so naju poslušali in veliko jih je
nama podalo roko, da hočejo sprejeti sv. vero. Njih divjaški po¬
glavarji so nama obetali pomagati, ako bi hotela ostati pri njih in
ustanoviti katoliški misijon. Obljubila sva jim to za poznejši čas."
Potovala sta še 4 dni in 14. avgusta 1858 dospela na Red Lake,
kjer sta na Veliko Gospojnico prvič opravila sv. mašo. Tu sta na¬
letela tudi na nekaj napolindijanskih družin, ki jih je bil pred 20 leti
krstil škof Baraga, ki pa niso vedeli ničesar več o veri. Takoj sta
jih poučila in se lotila tudi Indijancev, kakor poje Pirc:

. . . prijazno jih učila
drug za drugim dan na dan
in molitve jim molila,
ki jih moli vsak kristjan.

Tako sta položila temelj novemu misijonu. Čez šest tednov se
je Pirc moral vrniti v Crow Wing. Lavtižar se je nastanil pri napol
Indijancu Pierrish, njegovo kočo uredil za kapelico, poučeval mla¬
dino in pridigoval odrastlim. Takoj si je pridobil srca vseh, da se
mu je obetal velik uspeh. Žal, da se je pričeto delo kmalu in ža¬
lostno končalo. Bilo je 3. decembra 1858, ko mu naznanijo, da je
onstran zamrznjenega jezera nekaj Indijancev, ki ga želijo videti.
Goreči misijonar se takoj poda na pot. Jutro je bilo lepo in mož
niti ni slutil, da bi mu utegnila pretiti kaka nevarnost. Podelivši
Indijancem tolažila sv. vere se hoče vrniti po isti poti, dasi se je
že zmračilo in se je vreme izpreobrnilo. Na potu ga zasači silen
snežen metež in neprozorna tema ga obdaja. Vihar minnesotskih
planjav mu bije sneg in sodro v obraz, da ne ve več, kam gre.
Ker je bil mož le lahko oblečen, mu tavajočemu po jezerski ravnini

T £

568

ozebejo in otrpnejo noge, da ne more več hoditi. Nekaj časa še
leze in se plazi po ledu in snegu, končno podleže neznosnemu mrazu.
Kakor sv. Frančišek Ks. je tudi naš Lavtižar umrl siromašen in za¬
puščen brez vsake vidne tolažbe ob zadnji uri. Umrl je kakor vojak
na bojišču. Z njim je ugasnila ena najsvetlejših zvezd na slovensko-
amerikanskem misijonskem obzorju. Ko so drugo jutro Indijanci
našli zmrznjenega svojega očeta, se jih je lotila globoka žalost.
Morda niso vedeli, kaj se pravi zapustiti domovino, odpovedati se
vsem udobnostim in oditi k njim v samotne, divje kraje, a slutili
so, da so izgubili pastirja, ki jim je želel posvetit vse življenje.
Takoj sklenejo obvestiti o žalostnem dogodku Pirca, ki nemudoma
odredi, da naj se truplo prepelje v Crow Wing. Vrnivši se položijo
Indijanci truplo v preprosto rakev, jo denejo na sani, vprežejo tolpo
psov in se podajo v mrtvaškem sprevodu 200 milj daleč! O božiču
dospejo v Crow Wing. Za 83 letnega Pirca je bil to hud udarec, a
tolažil se je, kakor sam pravi, „da se čista duša pokojnikova sveti
v nebesih in od tam prosi za nas slabe misijonarje in naše divjake."
Pogreb se je vršil dne 26. decembra 1858.

„Ne le v njegovem misijonu ob Rdečem jezeru," piše Pirc, „so
žalovali kristjani in divjaki za svojim ljubim pastirjem, tudi v Crow
Wingu je njegov pokop napravil veliko žalovanje med kristjani,
ki so še dobro pomnili njegovih lepih pridig pretečenega poletja.
Meni pa je njegova nepričakovana izguba nepovračljiva in mi dela
najsilnejšo žalost, dasiravno je srečno umrl; vedno mi bode ostal v
živem spominu. Na grob svojega nepozabnega ljubljenca sem po¬
stavil bel križ, ki je sicer lesen, a lepo izrezan in blagoslovljen
ter z mojimi solzami poškropljen, dokler ne bodem mogel napraviti
njegovi časti primernega nagrobnega kamena v vedni spomin svo¬
jemu misijonskemu tovarišu." Za spomenik mu je starček zložil
tudi dolgo pesem, v kateri opisuje njegovo življenje, njegove ple¬
menite lastnosti in velike čednosti.

Nameravani nagrobni kamen Lavtižarju ni bil nikoli postavljen,
in še tisti mali leseni križ, ki je bil zasajen na njegov grob, da
kaže mesto, kjer je bil zvesti vojščak Kristusov položen k zadnjemu
počitku, je kmalu uničil ogenj. Trava je prerastla sveto gomilo in
je bila nevarnost, da se za vedno pozabi. Vedelo je zanjo le nekaj
njegovih zvestih prijateljev, med njimi škof Jakob Trobec, mon-
signor Jožef Buh, in drugi. Ti so često izražali željo, da bi se sve¬
tinje Lavtižarjeve prenesle na kako dostojnejše mesto in da bi se
mesto zaznamovalo s primernim grobnim spomenikom. Ta želja se
jim je naposled, po 34 letih, uresničila, ko je škof duluthski Mc
Golrick dal Lavtižarjeve ostanke izkopati in jih dne 22. septembra

569

1892 slovesno pokopati na katoliškem pokopališču v Duluthu. Škof
Trobec je imel krasno propoved. 1  Tu čakajo zdaj Lavtižarjevi ze¬
meljski ostanki vstajenja dan. Rev. J. L. Zaplotnik.

Leskovec Anton, Rev.,  je župnik na slovenski župniji v
mestu Kansas City, Kans.

Levec (Leviz) Ivo, Rev., 0. F. M., je bil baje Slovenec, ker ni samo
spadal v isto frančiškansko provincijo kakor znani indijanski misijonar o. Oton
Skola, O. S. F., temveč ga prištevajo tudi njegovim rojakom (cf. Verwyst: Life of
Bishop Baraga, str. 395). Kdaj je o. Ivo Levec prišel v Ameriko, ni znano. Deloval
je v škofijah New York in Philadelphia. Pozimi 1. 1841 in najbrž še dalje je n. pr.
oskrboval veliko župnijo v New Yorku. Biti je morala nemška, ker mu je o. Skola,
ki je baš tedaj prišel iz Evrope, lahko več mesecev pomagal oskrbovati njegovo
mnogoštevilno čredo. Leta 1848 in 1849 najdemo Levca kot misijonarja v Holmes-
burgu pri mestu Philadelphia. Od začetka junija 1849 do srede septembra 1850
je pastiroval v Lebanonu, Pa., kjer je bil prvi stalni duhovnik. Sedanji župnik
cerkve D. Marije v Lebanonu mi piše, da je o. Levec (sodeč po načinu, po ka¬
terem je vodil župnijske knjige) moral biti zgleden duhovnik. Nekateri stari
ljudje se ga tam še zdaj z veseljem spominjajo. Od septembra 1850 dalje njegovega
imena nisem več mogel najti nikjer, moral se je torej vrniti v svojo domovino in
tam tudi umreti. Rev. J. L. Zaplotnik.

Ločnikar Bernhard, O. S. B., opat,  je bil rojen dne
29. septembra 1848 v vasi Bitnje na Gorenjskem. Njegovi starši so
bili ubogi a verni ter so ga vzredili prav skrbno, vcepivši mu v
njegovo mlado srce vse one nauke, katerih sadovi so ga pozneje
dičili. Ker je bil deček izredno nadarjen, poslala ga je njegova ob-
vdovela mati s pomočjo nekega duhovnika v šolo in gimnazijo v
Kranj in pozneje v Alojzijevišče v Ljubljano, kjer je bil vedno med
prvimi. Ko je čital o delovanju svojih odličnih rojakov, preč, gg.
Baraga, Pirca, Lavtižarja in drugih med Indijanci v Ameriki, se mu
je vnela želja, da bi tudi on šel med Indijance. S tem.namenom je
poleti 1868 s svojo materjo in bratom zapustil rodno zemljo ter
prišel v Ameriko. Cilj njegovega potovanja je bil okraj Stearns v
Minnesoti. Dočim sta se tam njegova mati in brat naselila na mali
farmi blizu Albanya, se je on seznanil v sosedni opatiji St. John's
z očeti benediktinci in sklenil pri njih ostati v nadi, da se mu pri
kaki priliki posreči izpeljati svoj prvotni načrt. Ker je že dokončal
gimnazijske študije, je bil takoj poslan v novicijat v St. Vincent,
Pa., kjer so ga dne 29. septembra 1868 preoblekli. Meseca oktobra
prihodnjega leta se je vrnil v Minnesoto, kjer je naslednja tri leta
študiral bogoslovje. Tam je storil slovesno obljubo dne 13. oktobra
1872. Istega leta, dne 22. decembra, je bil v Št. Pavlu posvečen v
mašnika in na Sveti dan je pel slovesno novo sv. mašo. Prihodnjih
sedem let je bival v opatiji St. John's, Collegeville, Minn., in pre-

1  To propoved je dne 30. septembra 1892 objavil list „Northwestern Chronicle".

570

daval na ondotnem zavodu dogmatiko in moralo. Zraven je kot
dušni pastir oskrboval male občine po okolici opatije, kakor n. pr.
Albany, Avon, St. James, Holding, Holdingford ter slovenski nasel¬
bini Kraintown in Brockway. Poleg tega je opravljal še druge službe.
Še preden je postal duhovnik, doletela ga je dne 20. novembra 1872
prav izredna čast. Postavljen je bil namreč za podvodjo ondotnega
zavoda, dasi je bil še v nižjih redovih; to službo je opravljal eno
leto. Od marca 1875 do 1. 1877 je bil subprior, od 1. 1877 do 1879
pa prior samostana. Pri tem je še našel časa za privatne študije
ter bil dne 1. junija 1879 promoviran za doktorja bogoslovja. Vsi ti
neprestani posli pa so mu omajali že itak rahlo zdravje. Zato je
prosil, da bi mu odvzeli težka in odgovorna bremena in ga poslali
na misijone. Prošnja je bila uslišana, in dr. Ločnikar je bil 1. 1879
poslan v Št. Pavel, kjer je deloval naslednjih enajst let, in sicer
najprej nekaj let kot duhovni pomočnik, od 1. 1888 pa kot župnik
cerkve Vnebovzetja in prior tamkajšnje benediktinske hiše. A pri
tem ni ostalo. Ko je namreč opat A. Edelbrock resigniral, je bil
izbran dr. Ločnikar za vikarja samostanskega kapitelja začetkom
aprila 1. 1890. Naslednjega 7. maja je bil izvoljen za tretjega opata
opatije St. John in kot tak je bil tudi predsednik ondotne univerze,
na kateri je prej sam dolgo let poučeval. Dne 2. avgusta je prišla
iz Rima potrditev njegove izvolitve, in 25 dni pozneje je bil
slovesno posvečen in vmeščen v opatijski cerkvi v Collegevillu.
Pri tej slavnosti je bilo navzočih sedem škofov, četvero opatov,
skoro tristo duhovnikov in okrog tisoč vernikov iz raznih krajev
Združenih držav. Dasi je bil dr. Ločnikar primeroma še mlad — štel
je šele 41 let — so ga vendar njegovi sobratje smatrali vsled nje¬
gove velike učenosti in obširne izkušnje za najpripravnejšega in
najsposobnejšega moža za tako visoko in odgovorno službo. Bodoč¬
nost je pokazala, da se niso motili. Opat Ločnikar se je z veliko
marljivostjo lotil svoje nove službe ter s čudovito vztrajnostjo de¬
loval za povzdigo redovniškega in cerkvenega življenja. Poznali so
ga blizu in daleč kot moža molitve. Zlasti si je prizadeval, da bi
povzdignil in razširil češčenje Najsvetejšega. Mudivši se leta 1893
v Rimu je izprosil od sv. očeta kanonično vpeljavo bratovščine
vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa v tolažbo dušam v vicah.
Predsedoval je tej bratovščini kot generalni ravnatelj za Ameriko.
Ni dvomiti, da je bil blagi opat v tem oziru najkrasnejši zgled vsem
soudom; saj je potekel malokak dan, da bi se ne bil mudil pred
Najsvetejšim še čez deseto uro zvečer.

Dne 27. junija 1894 zvečer je St. John's College obiskala velika
nesreča. Nastal je namreč silen ciklon, ki je razkril več poslopij,

571

razdejal pralno strojarno, deloma porušil dijaško spalnico, odpihal
vse dimnike, razrušil vremensko opazovalnico in uničil lepi novi
hlev ter poleg škode povzročil kajpada tudi mnogo strahu; ubil pa
na srečo ni nikogar. Od onih, ki so bili med ciklonom pri St. Johnu,
pa ta nesreča na nikogar ni hujše vplivala kakor na opata Ločni-
karja. Bil je rahlega zdravja že mnogo let poprej. Ko se je začelo
novo šolsko leto, se je podal na pot, da obišče razne župnije in
misijone, ki so jih očetje njegove opatije oskrbovali. Upal je, da ga
izprememba razvedri in okrepi. Po zdravnikovem nasvetu se je
podal v Stilhvater, kjer je našel skrbno postrežbo. Dne 1. novembra
pa je tako shujšal, da so ga prevideli, in 7. novembra 1894 zjutraj je
izdihnil. Njegova prerana smrt je povzročila povsod globoko žalost.
Truplo pokojnikovo je bilo z odličnim spremstvom prepeljano v
samostan St. John's. Pogreb se je vršil dne 14. novembra. Pokopal
ga je prejšnji opat A. Edelbrock ob navzočnosti štirih opatov, treh
škofov, 75 duhovnikov in velike množice ljudstva.

Ločnikarja je dičila otroška ponižnost in dobrosrčnost, zdru¬
žena z učenostjo in pobožnostjo, kar mu je pridobilo neomejeno
spoštovanje in ljubezen njegovih učencev, župljanov in vse severo-
zapadne amerikanske duhovščine. Vsak, ki ga je poznal, ga je
čislal. O njem si niti najhudobnejši jeziki niso upali ničesar črhniti.
Bil je brezmadežnega značaja, svet mož in svečenik po volji božji.
S svojo apostolsko gorečnostjo si je namah osvojil vsa srca. Ni torej
čudo, da so bila vsa njegova dejanja uspešna.

Rev. John L. Zaplotnik.

Logar Anton,  bogoslovec, rojen v župniji sv. Neže v Št.
Pavlu, Minn., iz ugledne družine A. Logarja in Katarine Levičnikove,
se je šolal v St. Thomas Military College ter vstopil v semenišče.
Dne 30. maja 1912 je napravil izlet na neko jezero, ker je bil ravno
„Decoration Day“; pri tem se mu je prevrnil čoln in je utonil.

Majerle Matej  je ugleden rojak v Pueblu, Col.

Mažir Francis  S., Rev., rojen dne 30. septembra 1873 pri
Sv. Ani na Krembergu, je študiral gimnazijo v Mariboru in bogo¬
slovje v Celovcu, kjer je bil dne 20. julija 1899 posvečen v mašnika.
Ko je služboval na več postajah na Koroškem, je 1. 1907 odpotoval
v Ameriko ter stopil v nadškofijo Št. Pavel, Minn. Nekaj časa je
bil pri župniji sv. Neže v Št. Pavlu, pozneje župnik v Nicoletu in
Roggers; zdaj je v kraju Loretto, Minn.

Martinovič Edvard,  Rev., je bil 1. 1860 župnik in mi¬
sijonar v mestu Colbus, Ind., ter oskrboval okraja Bartholomew in
Shelby. Več se o njem ne ve.

572

Medoš Frank, rojen L 1869 v Vinici, posestnik hotela v
S. Chicagu, prejšnji predsednik J. S. K. J., je bil odličen rodoljub;
umrl je 10. oktobra 1912.

Mensinger Angela,  slovenska učiteljica v Waukeganu,
111., je umrla v Brockwayu dne 15. junija 1912.

Mensinger  Ed., brat prejšnje, je lastnik lista »Slovenski
Narod" v Pueblu, Col.

Mertel John  C., Rev., rojen iz Dvorjan, župnija Cerklje,
je študiral modroslovje na zavodu St. John, Collegeville, Minn. V

mašnika je bil posvečen 1.1901 za ško¬
fijo Pittsburg. Od 1. 1903 je župnik
slovenske župnije v Pittsburgu, Pa.

Mika Mary  je učiteljica v
Steeltonu, Pa.

Mikš Anton,  Rev., je žup¬
nik v kraju St. Michaels, Minn.

Mlinar Alojzij, Rev.,  se
je rodil dne 2. junija 1873 na Blatu,
župnija Šmihel nad Pliberkom na Ko¬
roškem. Gimnazijo in bogoslovje je
študiral v Celovcu, kjer je bil dne
20. julija 1899 posvečen v mašnika.
L. 1904 je odšel v Ameriko, deloval
nekaj časa v nadškofiji Št. Pavel,
Minn., potem v Roslynu in Enum-
clawu v državi Washington. L. 1910
je zidal v Black Diamondu cerkev
sv. Barbare in koncem 1. 1911 odšel
na slovaško župnijo v Tacomo, Wash.

Missia Francis, Rev.,  nečak pokojnega prvega sloven¬
skega kardinala Missia, je bil rojen 26. januarja 1884 na Moti pri
Kapeli na Murskem polju. Gimnazijo je obiskoval več let v slovitem
jezuitskem zavodu v Kalksburgu pri Dunaju, eno leto pa v Ljubljani,
odkoder je avgusta 1903 prišel v Ameriko. Tu je vstopil v znani
St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., kjer je dovršil svoje študije in
bil 12. junija 1908 posvečen v mašnika. Še kot semeniščnik si je
pridobil mnogo zaslug za ondotno slovensko pevsko dijaško dru¬
štvo, ki ga je ustanovil in vodil več let ter ga s svojo požrtvoval¬
nostjo povzdignil do velike popolnosti. Obenem je bil vodja semeni-
škega pevskega zbora, ter oskrboval cerkveno petje. Nadškof ga
je postavil za rednega profesorja petja in glasbe v St. Paul Semi-

Rev. A. Mikš,
St. Michael, Minn.

573

nary, kjer še zdaj deluje. Poleg tega je vsa leta tudi redni profesor
za nemščino v istem semenišču in je vobče priljubljen med dijaki.

Moder Albin  F., Rev., se je rodil nekje blizu Novega
mesta, kjer je študiral gimnazijo. V Ameriko je prišel menda 1.1900
in vstopil v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., kjer je študiral modro-
slovje in bogoslovje; leta 1904 je bil poslan v St. Charles Seminary,
Overbrook, Pa., kjer je dokončal svoje študije in bil dne 17. de¬
cembra 1905 posvečen v mašnika. Nato je deloval po raznih krajih
Pennsylvanije; bil je n. pr. župnik slovaške cerkve sv. Janeza Krst¬
nika v Mt. Carmel in sv. Srca v Cornwall. Od marca 1911 je župnik
slovenske cerkve sv. Barbare v
Springfieldu, 111. To župnijo je tudi
sam ustanovil. Cerkev je bila blago¬
slovljena dne 23. aprila 1911.

Mozetič John Ev., Vy. Rev.,

V. G., se je rodil najbrže nekje na
Goriškem. Bil je profesor v Gorici
ter na povabilo škofa 0'Connor od¬
šel v Pittsburg, Pa., da poučuje v bo-
goslovskem semenišču. Ker pa je
manjkalo duhovnikov, je dobil leta
1848 nalogo, da ustanovi prvo žup¬
nijo v mestu Allegheny. Cerkev bi.

D. Marije je škof dne 17. decembra
1848 blagoslovil. Župnik Mozetič je
poleg cerkve postavil še šolo. Župnija
je bila zelo velika; za tretjega po¬
močnika mu je bil 1. 1850 Juri Go¬
stenčnik. Mozetičev naslednik je bil
č. g. I. Stibiel. Poleg župnije je Mo¬
zetič opravljal tudi službo generalnega vikarja. Okrog 1, 1851 se
je vrnil v domovino in nedolgo potem umrl.

Možina Luka,  R e v., je bil posvečen dne 24. februarja 1872
v Marquettu, Mich., od škofa Ig. Mraka. Nato je kratko dobo služil
kot kaplan v Houghtonu, meseca aprila in maja pa v Hancocku.
Od 9. junija 1872 do 20. julija 1877 je bil župnik v Eagle Harboru.
Kje je bil naslednjih 18 mesecev, nisem mogel dognati. Od 1. fe¬
bruarja 1879 do 2. marca 1880 ga najdemo kot župnika v Fayettu,
kjer je zgradil cerkev, ki je bila pogorela. Od 11. aprila do 10. av¬
gusta 1880 je deloval kot župnik fare sv. Srca v Calumetu, meseca
oktobra in novembra 1880 kot kaplan v Ishpemingu, meseca fe¬
bruarja 1881 pa zopet kot župnik, in sicer fare sv. Janeza v Meno-

Rev. Al. Mlinar,
Tacoma, Wash.

574

minee. Dne 15. maja 1881 mu je bila podeljena župnija Norway. A
nesrečnemu možu se je omračil duh, in sredi meseca februarja 1882
so ga odpeljali v zavod sv. Jožefa za umobolne v Dearborn, Mich.,
kjer je dva meseca pozneje, dne 19. aprila 1882 umrl.

Rev. J. L. Zaplotnik.

Mrak Ignacij, Rt. Rev., škof,  je bil v marsičem Ba¬
ragu podoben. Kar je započel, to je izpeljal; upognil se je le ne¬
premostljivim zaprekam. Njegova dela so imela prav amerikansko
lice. Rodil se je dne 16. oktobra 1818 v Hotovljah na Gorenjskem.
Leta 1825 je vstopil v ljubljansko gimnazijo, napravil tri razrede v

Novem mestu ter se vrnil zopet v
Ljubljano. V mašnika ga je posvetil
škof Wolf dne 13. julija 1837. Dve
leti je bil Mrak vzgojitelj v družini
maršala barona P. Pirqueta v Leg-
nanu pri Veroni. Kot kaplan je služil
v Poljanah in v Slavini. Odločil se
je za misijone v Ameriki. Škof Le-
fevre v Detroitu ga je z veseljem
sprejel ter ga 1. 1845 poslal takoj v
Arbre Croche, naj pomaga tam rojaku
F. Pircu. Že po desetih dneh je Indi¬
jancem propovedoval v njihovem na¬
rečju. Nastanil se je v La Croix. S
Pircem sta delala dve leti skupaj.
Ko se je 1. 1851 Pirc podal v Min¬
nesoto, je bil Mrak sam pri indi¬
janskih misijonih. Postaja La Croix
je 1. 1853 pripadla markeški škofiji.
Škof Baraga je imenoval svojega ro¬
jaka Mraka za generalnega vikarja.
Leta 1860 je Mrak obiskal svojo domovino, po povratku leta 1863
je Baragu sporočil, da hoče zopet nazaj na Slovensko. Skromni,
ponižni mož nikoli ni iskal odlike. Ko je škofa Baraga v Baltimoru
zadela kap, je prosil rimsko stolico za pomožnega škofa. Predlagal
je na prvem mestu Mraka, na drugem Čebula in na tretjem jezuita
A. Kohlerja. Rim se je dolgo obotavljal. Le na prigovarjanje prija¬
teljev je Mrak sprejel ponujeno mu čast in odlikovanje ter bil dne
7. februarja 1869 v Cincinnatiju po škofu Purcellu posvečen v škofa.
Slavnostni govornik mu je bil znani misijonar P. Weninger, S. J.
Dne 7. marca 1869 je bila v preprosti stolnici intronizacija. Ponižni
škof je napravil na vse globok vtis. Leto pozneje se je udeležil

Rev. F. Missia,
St. Paul, Minn.

575

vatikanskega cerkvenega zbora. Obiskal je svoj dom, in vzel v
Ameriko duhovnika Luka Možina. Tudi Mrak je bil v vodstvu
škofije zelo spreten, dasi včasih morda preveč trmast, ker ni zlahka
odnehal od svojih ukrepov. Glede obnašanja je bil neizprosen. Ne¬
utrudljivo je obiskoval župnije, propovedoval in misijonaril med In¬
dijanci. Pri nastopu je našel 18 cerkva in 14 duhovnikov, med temi
Slovenca Vrtina. Sedanjega resigniranega škofa v Lead, S. Dak.,
Ivana Stariha, je posvetil 1. 1870 v mašnika. Težave v škofiji so
rastle od dne do dne. Prihajali so novi naseljenci, male postaje so
se izpreminjale v velike župnije; vsled krize 1. 1872 in 1873 je med
verniki nastala beda in pomanjkanje. Mrak je bil primoran zapreti
dve šoli; leta 1873 ni posvetil nobenega duhovnika. Ni bilo ne de¬
lavcev ne sredstev. Po desetletnem naporu je skromni mož zahre¬
penel po tihem misijonskem življenju. Ko se je oglasila še mučna
bolezen, je prosil Rim, naj mu odvzame pretežko breme. Resig¬
nacijo so sprejeli in Mraka imenovali za titularnega škofa antion-
škega. Naslednik mu je bil Janez Vrtin. Mrak pa ni odložil orožja.
Ko je nekoliko okreval, je šel nazaj v misijon ter prevzel župnijo
Negaunee. Za nekaj časa je šel v Grand Rapids k škofu Richterju, ki ga
je poslal med Indijance v Eagle Town. Tu je z dvema dominikankama, ki
sta imele šole, delil svojo skromno plačo. Kot 81letni starček je zopet
sprejel v Marquettu službo hišnega duhovnika v bolnišnici. Vse, kar
je imel, je delil z reveži in bolniki. Preživel je škofa naslednika in
videl izvoljenega 4. markeškega škofa, ki ga je on posvetil v maš¬
nika. V visoki starosti 89 let je sklenil bogato in zanimivo svoje
življenje dne 2. januarja 1901. Pokopan je poleg Baraga in Vrtina.
Nagrobni napis se glasi: „Laudant eum opera pro conversione
Otchipwe Indianorum. Fidelis Baragae cooperator et successor."
Pisatelj Rev. J. A. Režek pravi o Mraku: „His charity was as pro-
verbial as his humility.“

Muhič Martin,  posestnik hotela in odbornik državne banke,
je ugleden rojak v naselbini Forest City, Pa.

Murn Anže lm, Rev.,  O. F. M., se je rodil v Toplicah na
Dolenjskem. Dne 16. januarja 1897 je stopil v frančiškanski red in
bil dne 22. decembra 1900 posvečen v mašnika. V Ameriko je prišel
5. februarja 1910; od tega časa deluje med Slovenci in Slovaki v
Greater New Yorku.

Nemanič Anton,  pogrebnik in večletni predsednik K. S.
K. J., je eden prvih naseljencev in ugleden rojak v Jolietu, 111.

Novak John, Rev.,  je doma nekje pri Ljubljani, kjer je
študiral gimnazijo. V Ameriko je prišel s č. g. Solncem poleti 1903.
Dve leti je študiral v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn. Nadaljeval

576

je svoje študije v St. Francis Seminary, Milwaukee, Wisc., in jih
dokončal v Kenrick Seminary, St. Louis, Mo. Spomladi 1909 je bil
posvečen od škofa Stariha v Leadu, So. Dak. Tam je najprej de¬
loval nekaj časa v stolnici kot kaplan in se kot tak posebno za¬
vzemal za ondotne Hrvate. Zadnji dve leti deluje v Colome, So.
Dak., odkoder oskrbuje ves okraj Tripp, zlasti misijone Carter,
Hamel, Clearfield, Winner in Witten ter misijonske postaje Colina
in Ideal.

Ogulin Anthony,  Rev., je bil rojen dne 16. februarja
1862 v Cerovcu v semiški župniji na Belokranjskem. Gimnazijske

študije je dovršil v Novem mestu. V
Ameriko je prišel s č. g. J. N. Sta¬
riha dne 1. septembra 188C in vstopil
v St. Francis Seminary, Milwaukee,
Wisc. V mašnika je bil posvečen od
nadškofa Irelanda v St. Paulu, Minn.,
dne 19. septembra 1884, nakar je po¬
stal župnik v Heron Lake, Minn.,
kjer je ostal štiri leta in upravljal kot
misijonar tri okraje (Jackson, Nobles
in Cottonwood) z misijoni: Jackson,
Worthington, Hersey in Windom.
L. 1888 je bil premeščen v St. Peter,
Minn., kjer je ustanovil nemško žup¬
nijo in oskrboval tudi več misijonov po
okolici. L. 1890 ga je nadškof pozval v
mesto St. Paul, Minn., da tam usta¬
novi novo župnijo sv. Bernarda. Te¬
kom svojega 22 letnega delovanja je
to župnijo vzorno uredil. Krasna žup-
block in obsegajo veličastno cerkev,
za katero je izvršil načrte slovenski stavbenik Ivan Jager, šolo za
700 učencev, hišo za 16 šolskih sester iz reda sv. Benedikta in žup¬
nišče. G. Ogulin je znal tako dobro gospodariti, da ima župnija le
še nekaj dolga. Dne 8. novembra 1912 je prevzel župnijo sv. Neže.

Oman Ivan  J., Rev., amerikanski Slovenec, se je rodil v
Brockwayu, Minn. Klasične študije je dokončal v St. John's College,
Collegeville, Minn., modroslovske in bogoslovske pa v St. Paul Se-
minary, St. Paul, Minn. V mašnika je bil posvečen od škofa Trobca
v svoji rojstni vasi dne 26. decembra 1911, kjer je prihodnji dan
pel slovesno novo mašo. Od tedaj deluje kot duhovni pomočnik pri
sv. Vidu v Clevelandu, O.

Rev. A. Ogulin,
St. Paul, Minn.

nijska poslopja zavzemajo ves

Osredkar Leo, Rev., 0. S. F., se je rodil dne 5. maja
1811 v Črešnjici na Kranjskem. V mašnika je bil posvečen dne
23. septembra 1834. V Ameriko je prišel 1. 1852. Kje je deloval prva
leta, ni znano. Nekako od leta 1855 je misijonaril v Scott County
v državi Missouri, stanoval pa je v Bentonu in poleg ondotne žup¬
nije oskrboval tudi postajo Tywappity Bottom. Leta 1859 se je pre¬
selil v državo Indiana in se nastanil v selu St. Peter, Franklin Co.,
ter od tam upravljal tudi misijon Wolf Creek, Dearborn Co. Bil je
23 let župnik cerkve sv. Petra in umrl dne 1. maja 1882. Na grob
so mu postavili spomenik, ki trdi, da je bil mož ob smrti star 73 let.

Rev. J. L. Zaplotnik.

Pakiž Marko, Rev,,  je uspešno deloval v več slovenskih
naselbinah; zdaj je župnik slovenske župnije v West Allisu, Wisc.

Pavletič Francis  X., Rev., je bil rojen dne 1. decembra
1846 v Gorici. Tam je obiskaval gimnazijo in del bogoslovja. V
Ameriko je prišel s Pircem dne 18. maja 1864. V mašnika je bil po¬
svečen v Alleghenyu, Pa., dne 2. julija 1869. Potem je bil duhovni
pomočnik pri D. Mariji v Alleghenyu od avgusta 1869 do februarja
1870, nato župnik cerkve sv. Martina v Temperanceville, Pa., in
sv. Petra in Pavla v Pittsburgu. Okrog 1. 1874 je zapustil pittsbur-
ško škofijo in se podal na Long Island, N. Y., kjer je poslej deloval
najprej kot kaplan pri sv. Trojici, Brooklyn, N. Y., do 1. 1879, potem
pa kot župnik cerkve sv. Jožefa v Long Island Cityu do leta 1881,
sv. Stanislava v Maspethu do leta 1898 in Marijinega Oznanjenja v
Brook!ynu do svoje smrti dne 25. aprila 1906. Rev. J. L. Zaplotnik.

Pavlin John, Rev.,  je bil rojen v Podbrezjah na Gorenj¬
skem dne 8. decembra 1848. Njegovi starši so bili primeroma bogati
ter so ga zgodaj poslali v šolo, da se izobrazi za svoj poklic. Čuteč
se poklicanega za duhovski stan, se je odločil posvetiti svoje živ¬
ljenje misijonskemu delovanju. Popustivši doto in bodoče lahko živ¬
ljenje v svoji domovini, se je podal meseca oktobra 1870 v Ameriko,
pripravljen, če treba, delovati v najrevnejšem kotu vinograda Go¬
spodovega. Svoje študije je dovršil v semenišču sv. Frančiška, Mil-
waukee, Wisc., ter bil dne 15. marca 1873 v Št. Pavlu, Minn., po¬
svečen v mašnika. Nato je bil poslan v Belle Prairie Rev. Jos. Buhu
za pomočnika, odkoder je oskrboval misijone: Rich Prairie, Little
Falls, Two Rivers in Long Prairie. Leta 1874 mu je bila podeljena
župnija sv. Avguština v mestu Austin, kamor so spadale postaje
Grand Meadow, Leroy in Adamstown. Jeseni 1. 1875 je bil poslan
v Northfield kot župnik ondotne cerkve sv, Dominika; od tam je
oskrboval misijone Hazelwood, Farmington ter Cannon Falls. Dva¬
najst let pozneje je bil postavljen za župnika cerkve sv. Lavrencija

37

Amerika.

578

v mestu Faribault, ki jo je obenem z njenimi podružnicami vodil
do svoje smrti dne tl. januarja 1896. Obiskaval je tudi Slovence v
naselbinah Brockway in Tower, Minn.

Pavlin je bil zgleden duhovnik, mož po volji božji, pobožen,
ponižen, vesten in goreč, radodaren ter jako dobrega srca. Njego¬
vega pogreba se je udeležilo več ko 40 duhovnikov, kar jasno priča,
kako priljubljen in spoštovan je bil. Bil je jako izobražen ter poleg
svoje stanovske^stroke zlasti dobro poznaval angleško in nemško
slovstvo; odlikoval se je tudi kot izvrsten glasbenik.

Rev, J. L. Zaplotnik.
Perše John,  Rev,, se je rodil
dne 1. septembra 1867 v Starem trgu
na Dolenjskem. Kot trinajstleten de¬
ček je prišel v Ameriko. S pomočjo
svojega starejšega brata in g. Jožefa
Krakerja iz Albanya, Minn., ki je
podpiral še druge dijake, je študiral
v zavodih St. John, Minn., Mt. Angel,
Ore., in St. Meinard, Ind., ter bil dne
3. junija 1898 posvečen v mašnika za
denversko škofijo. Prvo leto je bil za
pomožnega duhovnika pri angleški
župniji v Leadvillu, Col., leta 1899
pa je ustanovil za Slovence lastno
župnijo sv. Jožefa, ki jo oskrbuje
še zdaj.

Petkovšek Frank  je javen
notar v Waukeganu, Wisc.

Pirc Franc Ksaver, Rev.,
misijonar,  je izreden mož med
šli iz slovenske domovine razširjat
med divjake krščansko vero in omiko. Izredno požrtvovalen in
goreč mora biti oni, ki zapusti svoj dom v dobi, v kateri si mar¬
sikdo želi že počitka od napornih trudov. Tak je bil naš Pirc.
Rodil se je v Godiču pri Kamniku dne 20. novembra 1785 in bil
1.1813 posvečen v mašnika. Celih sedem let je bil kaplan v Kranjski-
gori, mnogo let župnik v Pečah in Podbrezjah. Neumorno je deloval
za svoj narod, mnogo je storil na gospodarskem polju. Bil je zelo
praktičen, da se mu je vse posrečilo, česar se je lotil. Njegova
knjiga „Kranjski vrtnar" je mnogim pripomogla do boljših dohodkov.
Ko je po Slovenskem šla govorica o slavnih delih misijonarja Ba¬
raga, je itak delavni Pirc zahrepenel še po večjih žrtvah in naporih.

Rev. J. Perše,
Leadville, Col.

amerikanskimi pionirji, ki so

579

Ostavil je svojo lepo urejeno župnijo in se podal v Ameriko. Dne
18. oktobra 1835 je dospel v New York. V luki mu je zgorela vsa
prtljaga, resen opomin, kaj ga čaka v novem delokrogu. Večkrat
mu je solza porosila oko, a s svojo trdno, jekleno voljo je premagal
vse zapreke in delal za svoj poklic. Svoje misijonsko delovanje je
Pirc pričel v Baragovi škofiji v zgornjem Michiganu, Povsod je bil
pri delu jako us¬
pešen. V teku 17
let je neumorno
deloval na posta¬
jah: LaCroix, Fort
William, Sault
Ste. Marie, Grand
Portage, Arbre
Croche, Middle-
town, Sheboy-
gan, Isle de Ca-
stor, Manistique,

Grand Travers,

Meshkigong in še
drugje. V Bara¬
govi škofiji so bili
misijoni precej do¬
bro urejeni. Da
dobi več dela, se
poda Pirc v se¬
verno Minnesoto,
kjer še ni bilo
stalnega misijo¬
narja. Meseca ju¬
nija 1852 mu iz¬
roči škof Cretin
iz Št. Pavla, Minn.,
okraje, ki so spa¬
dali pod škofiji
St. Cloud in Du-
luth. Središče mi¬
sijonskega delovanja je bil Crow Wing, odkoder je oskrboval Indijance
na Mille Lacs, Cass Lake, Red Lake in še drugod. Kot izredno prak¬
tičen mož je obenem belcem nasvetoval naseljevanje na bogatih
prerijah. V škofiji St. Cloud, kjer zdaj' vlada naš rojak Rt. Rev. škof J.
Trobec, je dne 20. maja 1855 v hiši Mr. Schwarza Slovenec Pirc

37 *

Revs.: Bajec, Ogulin, Seliškar, D. D., Požek, Šušteršič.
„ : Solnce, Kranjec, Jager, Mikš, Šavs, Rant.

Rt. Revs.: Msgr. Buh, škof-Stariha, msgr, Plut,
škof Trobec.

Shakopee, Minn.: Vpeljava Rt. Rev. mon-
signora Al. Pluta.

580

daroval prvokrat sv. mašo. L. 1885 so slovesno obhajali 20 letnico
tega dogodka. Pirc pa poleg Indijancev ni zabil novih naseljencev in je
vpeljal med njimi celo vrsto postaj, tako St. Joseph, St. Jacob, Rich-
mond, Rich Prairie, Little Falls, Sank Center in Sauk Rapids. Mesto
P i e r z je dobilo po njem ime. Neumoren je bil tudi pri trudu za
nove sotrudnike; posebno se mu je posrečilo pridobiti oo, benedik¬
tince tudi za severno Minnesoto.

Tako je deloval skozi 21 let. Ker je imel že 90 let in mu je
začel pešati vid, se je vrnil v ljubljeno domovino, kjer je v Ljubljani
preživel še 7 let. Pirc je za Baragom najznamenitejši slovenski
„pionir“ na amerikanskem severozapadu.

Pirc Louis J. je urednik in solastnik lista »Clevelandska
Amerika 11  v Clevelandu, O.

Pirnat Alojzij,  Rev., brat Mihaela in Johna Pirnata, se
je rodil dne 6. julija 1885 v Dravljah nad Ljubljano. Dovršivši gim¬
nazijo v Kranju, je dospel dne 30. avgusta 1902 z Rev. Rantom v
Ameriko, kjer je dokončal v St. Pavlu, Minn., modroslovske in bogo-
slovske študije ter bil dne 12. junija 1908 posvečen v mašnika za
škofijo Duluth. Tri leta je deloval v Aurori, od septembra 1911 je
župnik v Gilbertu, kjer bo v kratkem postavil novo cerkev.

Pirnat Anton  študira modroslovje v zavodu St. Francis,
Wisc.

Pirnat John B., Rev.,  se je rodil v Dravljah nad Ljub¬
ljano, kjer je nekaj časa obiskoval gimnazijo. Svoje študije je do¬
končal in bil posvečen v Ameriki. Od tedaj deluje v škofiji Helena,
Mont.

Pirnat Mihael,  Rev., je bil rojen dne 9. oktobra 1883 v
Dravljah. V gimnazijo je zahajal nekaj let v Kranju. Leta 1899 ali
1900 je prišel v Ameriko in dovršil svoje študije v St. Thomas Col-
lege, St. Paul, Minn. Leta 1902 je odšel v Baltimore, Md., kjer je
vstopil v St. Mary*s Seminary in v njem dovršil bogoslovje. Posve¬
čen je bil koncem decembra 1907 v mestu Helena, Mont. Zdaj deluje
v mestu Butte med ondotnimi Slovenci, Hrvati, Irci in Italijani.

Plaznik John  študira modroslovje in bogoslovje v St.
Francis, Wisc.

Plaveč Josip,  dr., javen notar in živinozdravnik, je eden
izmed prvih naseljencev v Calumetu, Mich.

Plevnik John, Rev,,  je deloval na raznih krajih, najzad-
nje v Waukeganu, Wisc.

Plut Alois, Rt. Rev., Msgr.,  duhovnik-pionir minnesot¬
ski, se je rodil dne 21. junija 1841 v semiški župniji na Dolenjskem.

581

Študiral je baš bogoslovje v Gorici, ko je začetkom 1. 1864 prišel
tja misijonar Franc Pirc, iskajoč pomočnikov za svoje amerikanske
misijone. Pridružil se mu je tudi g. Plut, V Ameriko je prišel dne
21. junija 1864 ter najprej nekaj časa ostal na vzhodu, kjer je ob¬
iskal med drugimi tudi svoja rojaka in misijonarja Skopca in Štibiela.
Pozno jeseni je prišel v St. Paul, Minn., kjer je bil dne 12. februarja
1865 posvečen v mašnika. Nato mu je škof navezal v culico nekaj
mašne obleke, knjigo, kelih, itd. ter ga poslal v tedaj še jako divje
in zapuščene minnesotske misijone. Težko si je predstavljati ob¬
čutke mladega, neizkušenega moža, ko je tako sam stopal med ne¬
znani svet. Podal se je proti vzhodu v Stillwater z nalogo, da usta¬
novi novo župnijo, kar je tudi izvršil;
obenem je oskrboval vso pokrajino
ob meji države Wisconsin sto milj
daleč proti severu, Tam je ostal do
junija 1866. Potem je deloval nekaj
časa kot potujoči misijonar in ob-
iskaval razne katoliške naseljence,
raztresene po minnesotskih poljanah,
nakar je prevzel češko župnijo New
Prague in jo z njenimi misijoni vred
upravljal 19 mesecev. Tu se je priučil
češčini, ki jo še zdaj obvlada. Me¬
seca maja 1868 je prišel v mesto Wi-
nona, kjer je povečal župnijsko cer¬
kev sv. Jožefa in sezidal prvo poljsko
cerkev sv. Stanislava ter več časa
upravljal tudi angleško župnijo sv. To¬
maža, kjer je sezidal gotsko cerkev,
ki še zdaj služi kot stolnica winon-
ske škofije. Kot ustanovitelj in upra¬
vitelj poljske župnije se je priučil poljščini. Poleg mestnih župnij je
oskrboval tudi ves winonski okraj z mnogimi misijonskimi postajami,
po katerih je zgradil več cerkva. Meseca junija 1876 je bil imenovan
za župnika v Shakopee, kjer je ostal deset let. Dovršil je cerkev in
prikupil toliko zemljišča, da je cerkev naposled dobila v posest ves
sedanji takozvani „church block.“ Leta 1883 je dal postaviti krasno
šolsko poslopje in hišo za šolske sestre. Prvi dve leti je oskrboval
tudi irsko cerkev, 1  Junija 1886 se je č. g. Plut na škofovo željo podal
v St. Paul, da ustanovi župnijo sv, Matevža. Takoj se je lotil dela ter

1  Koncem maja 1886 je spremljal škofa Irelanda k prvemu provincialnemu
zboru v Milvvaukee, Wisc.

Rt. Rev. Mons. Al. Plut,
Shakopee, Minn.

582

sezidal cerkev, šolo in župnišče ; obenem je ustanovil več župnijskih
in podpornih društev. Po več ko triletnem delovanju se je koncem
septembra 1889 odpovedal tej župniji; vsled vednih naporov in ne¬
prestanega dela je nevarno obolel, nakar mu nadškof da dopust,
da si zdravje utrdi in okrepi. Šel je v Evropo in se po večmesečnem
potovanju naslednjega junija vrnil ter ostal še pol leta pri nadškofu.
Okrog novega leta 1891 je postal župnik v New Ulmu, kjer je ostal
18 mesecev. Nato je pet let pastiroval v Glencoe, To je bil edini
kraj, v katerem je bila župnija toliko urejena, da mu ničesar ni bilo
treba zidati. Drugod je moral povsod trdo delati in poleg vseh

drugih skrbi staviti cerkve, šole in
župnišča. Od tam je bil 1. 1898 pre¬
stavljen kot župnik v Sleepy Eye, kjer
je ostal do marca 1. 1900. Potem se
je vrnil kot »nepremakljivi župnik" v
Shakopee, kjer uspešno deluje še zdaj.

To je v kratkih potezah Plu¬
tovo misijonsko delovanje. Vse te¬
žave, boji, napori in žrtve polsto¬
letnega truda so pa zapisane v knjigi
življenja. Njegove zasluge je pripoznal
papež in ga leta 1906 imenoval za
monsignora, že dolga leta je pa dekan
in škofov svetnik,

Podgoršek Anton P., Rev.,
je bil rojen dne 31. januarja 1867 v
Brežicah na Štajerskem; zahajal je
v šolo v Pišecah, kamor so se bili
njegovi starši preselili na domače
selo na Malemvrhu. Obiskaval je
meščansko šolo v Krškem in državno gimnazijo v Mariboru, prišel
v Ameriko dne 19. avgusta 1888 in končal bogoslovske študije v
Št. Meinradu, Ind.; v mašnika ga je posvetil škof L. M. Fink, O. S. B.i
dne 29. januarja 1893 v Kansas Cityu, Kans. Prvo sveto mašo je ob¬
hajal teden pozneje v cerkvi sv. Jožefa v Kansas Cityu, Kans., nakar
je bil nastavljen za župnika na nemško-irski župniji Greeley, Kans.,
z nekaj misijoni. Tu je plačal dolg na cerkvi in povečal šolo ter
bil leta 1895 prestavljen v Frontenac, Kans., premogovni okraj z
jednajst narodnostmi. Iz misijonske postaje je ustanovil župnijo,
kupil več prostora in postavil šolo za 130 otrok ter stanovanje za
šolske sestre. Ko je bila 1.1896 škofija Leavenworth razdeljena in
južnovzhodni del države Kansas s Frontenacom prideljen škofu v

Rev. A. P. Podgoršek,
Cunninghan, Kans.

583

Wichiti, je prišel s 17 duhovniki nehote pod novega vladiko. L. 1898
je bil prestavljen v Great Bend, Kans., odkoder je moral dve leti
misijonariti tretjino ozemlja vse škofije, deset okrajev ali Counties,
od Great Benda v Barton, Co., do države Colorado skupaj 17 misi¬
jonov. V tem času je izgotovil novo cerkev v Hoisingtonu, popravil
cerkev v Sewardu in končno s silnim naporom postavil župnišče
v že 25 let stari župniji. Opis delovanja na teh misijonih v tistih
hudih letih bi zavzel vso knjigo. Ko je bil komaj dva tedna v
novem župnišču, ga je prestavil škof dne 29. januarja 1901 na večjo
in boljšo župnijo Pilsen k Čehom, kjer mu je bila prvokrat vsa plača
zagotovljena. Tudi v Pilsnu je popravil cerkev in izgotovil začeto
cerkev v Tampi. Meseca novembra
1902 se je podal na prošnjo škofa
Spaldinga iz Peorie, 111., in povabilo
f župnika Fr. Šušteršiča iz Jolieta
ter Slovencev iz La Salle ravno tja;
tu je zbral vse Slovence, (ne le
Kranjce) v župnijo, nakupil k dvema
še eno loto za tisoč dolarjev in po¬
stavil cerkev s šolo in stanovanjem
za šolske sestre za 15.000 dolarjev.

Vladika Spalding sam je posvetil
cerkev sv. Roka dne 13. septembra
1903, in blizu 30 otrok od 120 družin
je že pohajalo šolo. Dve leti pozneje
je postavil župnišče za 3400 dolarjev.

Pri obeh podjetjih je skoraj tretjino
naberačil od drugih ljudi, nekaj žr¬
tvoval sam in nekaj ceno posodil;
za naporni trud mu je bilo znano
»sveta plačilo«. Nekaj let je deloval
pri drugih narodnostih in ljudeh, dokler ga ni njegov škof v Wichiti
poklical nazaj v Kansas in ga maja meseca 1910 nastavil v Chi-
copee in 6 mesecev pozneje v deželno nemško župnijo Windhorst,
Ford Co., kjer ravno zdaj (1. 1912) stavi krasno cerkev v angleški
gotiki, ki bo stala nad 50.000 dolarjev, in bo pravi biser na planotah
zapadnega Kansasa, kjer velja: »Per aspera ad astra«.

Pogorelc Matija,  trgovec, rojen 1, 1868 v Planini pri Ra¬
keku, dospel v Ameriko dne 24. aprila 1893, je širom Amerike med
rojaki jako znana oseba.

Njegov življenjepis je zelo značilen za marsikakega slovenskega izseljenca,
ki je šel iskat sreče onkraj morja. Zato naj sledi nekaj odlomkov. Piše mi: »Do-

A\r. M. Pogorelc.

584

spevši v Ely, Minn., sem dobil dne 1. maja 1893 delo v železnem rudniku. Že
sredi junija se je začel čas, ki je mnogim slovenskim izseljencem v bridkem spo¬
minu. Pričela se je kriza in kamor si vprašal, povsod si dobil isti odgovor : Nikjer
dela! Ker ni bilo denarja, sem se odpeljal s tovornim vlakom v Tower, Minn. Rt.
Rev. Buh je kupil neko poslopje, ki naj bi služilo kot šola. Ker je pa vsled krize
odšla polovica delavcev in tudi ni bilo zaslužka, šole niso mogli otvoriti. V to
poslopje je nas blagi mož sprejel, in nad 20 rojakov je nas živelo tu kot »ubogi
bratje«, čakajoč na kako delo. Neki prijatelj mi je poslal nekaj denarja, da se
prepeljem v Cleveland, O. A tu sem v istem hudem času moral izkusiti, da čim
večje je mesto, tem več je v njem uboštva ! Ni bilo ne dela, ne jela. Z majhno
podporo sem dospel v Imperial, Pa., in taval kot ptujec med nepoznanci. Slučajno
izvem, da samuje nekaj rojakov v neki hiši. Daši neradi me sprejmejo pod streho.
Skupno je nas bilo 10; sami smo kuhali, prali in gospodarili, kakor smo pač vedeli
in znali. Kopali smo premog, a delali le en dan v tednu!  L, 1894 so se časi
vtoliko izboljšali, da se je laže dobilo dela. Nekaj mescev sem delal v Federalu,
Pa., potem pa odšel zopet v Ely, Minn. Za 10 urno, težko delo smo služili 1 dolar
15 centov! V mokrem rudniku sem si nakopal hudo bolezen v udih (protin). Noge
so mi otekle, bil sem brez dela in brez denarja. Podporna društva mi niso marala
dajati kake podpore, češ delati se mu ne mara, in moj gospodar me je gledal po
strani ter mi dajal pikre odgovore, Otožnega srca se odpravim v Tower, Minn.,
kjer mi je zopet pomagal Rt. Rev. mons. Buh, kakor mnogim drugim rojakom.
Zapuščen in zaničevan najdem zavetja pri ptujcih. Marsikdo mi je dajal kak dober
nasvet, a kaj pomaga, ko ga ne moreš izpeljati. Želodec je bil prazen in še bolj
prazen moj žep! Zopet imam zahvaliti monsignora Buha, da sem mogel otvoriti
malo kupčijo s slovenskimi knjigami. S težavo sicer je šlo, a šlo je. L. 1902 sem
se poprijel zlatarske obrti in si zagotovil obstanek.«

Pollak Josip, Rev., je župnik na slovensko-hrvatski žup¬
niji v kraju Hibbing, Minn.

Ponikvar Jernej B., Rev., je bil rojen v Ponikvah pri
Velikih Laščah na Dolenjskem. Gimnazijo je obiskaval v Ljubljani.

V Ameriko je prišel s č. g. Bajcem jeseni 1901. Vstopil je v St. Paul
Seminary, St. Paul, Minn., kjer je izvršil bogoslovske študije ter
bil dne 12. junija 1906 posvečen v mašnika. Zdaj deluje v Cleve¬
landu, O., kot župnik slovenske fare sv. Vida.

Porenta Gregor  je  znan rojak v Black Diamondu, Wash.

Požek Ferdinand, Rev.,  je duhovni pomočnik na župniji
New Ulm, Minn.

Rabič Jakob  je eden prvih naseljencev v Calumetu, Mich.

Rajgelj Jernej,  R e v., O. S. B., je bil rojen dne 21, de¬
cembra 1848 v vasi Bitnje na Gorenjskem. Pri krstu je dobil ime
Frančišek. V Ameriko je prišel 1. 1869, kjer je dne 14. maja 1869
vstopil v benediktinski red v opatiji St. Vincent, Pa., ter dne 21. maja
1870 naredil prve obljube. Nato je prišel v Minnesoto v opa¬
tijo St. John, kjer je dne 22. maja 1873 napravil slovesne obljube.

V mašnika je bil posvečen v Št. Pavlu, Minn,, dne 29. septembra

585

1873. Leta 1876 je bil poslan v Minneapolis, Minn., za župnika
cerkve sv. Bonifacija, kjer je neutrudno deloval 12 let. Od tam je
nekaj časa oskrboval tudi bližnji Crystal Lake.

G. Rajgelj je prišel v Minneapolis ob času, ko so bile razmere
za duhovnika prav žalostne. Vladalo je strankarstvo med župljani
in sovraštvo proti duhovnikom, in čudno je, da mož ni popolnoma
izgubil poguma, ko je bil prisiljen boriti se z vročeglavimi nezado¬
voljneži, ki so mu povzročali mnogo preglavice. Toda kljub vsem
težkočam je vztrajal na svojem mestu, potrpežljivo in neomahljivo
deloval in si sčasoma pridobil popolno zaupanje in ljubezen svojih
župljanov. Bil je pobožen mož in
jako dobrega srca. Njegov nasled¬
nik v Minneapolisu mi piše, da so
ga čislali tudi njegovi sobratje, ker
je bil pobožen, resnicoljuben in od¬
kritosrčen. Umrl je po dolgi bolezni
v Minneapolisu dne 18. oktobra 1888,
star 40 let. Množice ljudi, ki so pri¬
hodnji dan prihitele k njegovemu
mrtvaškemu odru, da še enkrat vi¬
dijo svojega župnika ter se poslove
od svojega prijatelja, so živo pričale,
kako se jim je bil priljubil. Zvečer
so bili njegovi telesni ostanki odpe¬
ljani v opatijo St. John blizu St. Clou-
da, Minn., kjer se je vršil prihodnji
dan, 20. oktobra, slovesni pogreb.

Med žalujočimi sta bili tudi sestri
pokojnikovi, Sestra Pija in Neža,

O. S. B. Rev. J. L. Zaplotnik.

Rant Francis  S., Rev., se je rodil na Črešnjici v Sorški
dolini na Gorenjskem. Gimnazijo je obiskaval nekaj časa v Ljub¬
ljani, nakar se je podal v Ameriko in v St. Paul Seminary, St-
Paul, Minn., dokončal študije, kjer je bil 1. 1900 posvečen v mašnika
ter dne 10. junija i. 1. v cerkvi sv. Neže pel novo mašo. Ostal je
nekaj časa v isti župniji kot kaplan, od 1. 1901 pa je isto službo
opravljal v mestu New Ulm, Minn. Leta 1904 je postal župnik v
Arlingtonu, Minn., kjer deluje še zdaj. Ko je bil 1. 1902 na Kranj¬
skem, je pripeljal s seboj sedem slovenskih dijakov, ki so bili čez
nekaj let posvečeni v duhovnike za razne škofije Združenih držav.
Ti so: Vinko Božja, Valentin Schiffrer, Ivan E. Schiffrer, Ivan L. Za¬
plotnik, Jožef Sodja, Jožef Vrhunec in Alojzij Pirnat.

586

Ravnihar F. H., Rev., je župnik slovaške župnije v Rea-
dingu, Pa., in oskrbuje tudi Slovence.

Rems Josip, bančni uradnik, je dospel v Ameriko dne
28. decembra 1888, ustanovil prvo slovensko pevsko društvo „Lira“
in je izmed najuglednejših rojakov v New Yorku.

Reš (Roesch) Jožef in Juri,  Rev  s., sta bila rojena,
Jožef dne 1. novembra 1819, posvečen dne 1. avgusta 1844, v Porečah
na Koroškem, torej gotovo Slovenca. Škof Slomšek jima je dovolil,
da sta se 1, 1854 pridružila škofu Baragu. Rev. Verwyst pravi, da je
Juri postal redemptorist, Jožef je pa deloval po raznih krajih škofije
New York. L. 1859 n. pr. je bil župnik v Obernburgu, 1. 1879 pa na
nemški župniji sv. Jožefa na West 125 th Str. & Morningside Ave.,
kjer je bil še tri leta pozneje. Ali je umrl ali se podal nazaj v do¬
movino, ni znano. Rev. J. L. Zaplotnik.

Remškar Peter F., Rev.,  se je rodil dne 27. junija 1885
na Brezovici. Študiral je v Ljubljani, od 1. 1903 pa v St. Paul Semi-
nary, Št. Pavel, Minn., kjer je bil dne 10. junija 1908 posvečen v
mašnika. Do oktobra 1909 je bil kaplan v Shakopee, potem 10 me¬
secev župni upravitelj v Cologne, Minn., in od avgusta 1910 je po¬
močnik pri sv. Neži v Št. Pavlu, Minn.

Režek Antoine  J., Rev., LL, D., se je rodil dne 9. februarja
1867 v Radoviči na Dolenjskem. V Ameriki je od 24. julija 1887.
Teologične študije je dovršil v semenišču sv. Frančiška v Milwaukee,
Wisc., v mašnika pa bil posvečen od škofa Vrtina v Marquettu,
Mich., dne 12. julija 1890. Nato je bil kaplan v župniji sv. Janeza
Kr. v Menominee, Mich., do 13. decembra 1890. Dne 15. decembra
1890 je prišel na otok Mackinac kot župnik cerkve sv. Ane. Ker
je bila ista v prav žalostnem stanu, jo je dal popraviti in plačal
tudi vse cerkvene dolgove. Dne 2. septembra 1891 je bil odpokli¬
can; začasno je prevzel župnijo sv. Janeza Kr. v Menominee; tu je
ostal do 10. decembra 1891. Od 15. decembra 1891 do 25. avgusta
1892 je bil župnik cerkve Vseh svetnikov v Gladstonu, odkoder je
upravljal postaji Rapid River in Masonville ter dobra dva meseca
tudi župnijo sv. Frančiška v Manistique. Od 25. avgusta 1892 do
3. novembra 1895 je bil župnik v Crystal Fallsu. Tu je prestal hude
čase, čase krize, ki so ravno tedaj nastopili križem Združenih držav,
zlasti v letih 1892 in 1893. Od novembra 1894 do prihodnjega maja
je bil odsoten, od 5. maja do 2. junija 1895 je bil župnik cerkve
sv. Sebastijana v Bessemeru, a je resigniral ter bil poslan nazaj v
Crystal Falls. Dne 6. novembra 1895 je bil imenovan za župnika
cerkve sv. Ignacija Lojolskega v Houghtonu, kjer še zdaj deluje.
Postavil je tam krasno novo cerkev, ki jo je začel graditi koncem

587

spomladi 1. 1898. Izpočetka je bilo postavljeno le pritličje in dobro
pokrito ter 15. oktobra 1899 blagoslovljeno. A 1. 1902 je isto dal
dovršiti, in dne 10. avgusta i. 1. je škof Eis cerkev slovesno blago¬
slovil. Stala je z vso opravo skupaj 65.000 dolarjev. Zgradil je tudi
lepo novo župnišče in župnijsko šolo vzorno uredil. Odtod je oskr¬
boval misijon Atlantic, kjer je 1. 1898 postavil cerkev, jo 18. de¬
cembra i. 1. blagoslovil in jo upravljal do 1. 1902, ko je postala samo¬
stojna župnija. Poleg njegovega pastirskega delovanja ne smemo
prezreti njegovih uspehov na slovniškem polju. V letih 1906 in 1907
je namreč izdal po dolgem in trudapolnem zbiranju izvrstno zgo¬
dovino škofije Marquette v dveh zvezkih pod naslovom : „History of
the Diocese of Sault Ste. Marie and Marquette".

Rupe Peter  je bil izmed prvih naseljencev, pozneje tudi
župan v Calumetu, Mich.

Rus Janez in Josip,  trgovca, sta ugledna rojaka v
Pueblu, Col.

Sakser Frank,  posestnik tiskarne, potovalne pisarne, po¬
sredovalnice pri pošiljanju denarja in bukvarne, lastnik dnevnikov
„Glas Naroda" in „Hrvatski Svijet", je znan ne samo med rojaki
v New Yorku, temveč po vsej Ameriki. Kot preprosti tiskar je prišel
v Ameriko in sčasoma postal pravi amerikanski „businessman."

Seliškar Jakob,  dr., je zdravnik v Clevelandu, O.

Seliškar John,  Rev., D. D., stričnik škofa Trobca, je bil
rojen 16. dec. 1871 v Polhovem gradcu pri Ljubljani, kjer je nekaj časa
obiskaval gimnazijo. Prišedši v Ameriko je vstopil v nadškofijo St.
Paul, Minn., in nadškof Ireland ga je poslal v Louvain na Belgijsko,
da na ondotni amerikanski katoliški univerzi dovrši svoje študije in
napravi doktorat. Vrnivši se v Ameriko poučuje od 1. 1901 v St. Paul
Seminary, St. Paul, Minn., dušeslovje, kozmologijo in zadnji čas tudi
biologijo, spoštovan od vseh dijakov. Bil je dolga leta dekan discipline
v severni semeniški residenci; zdaj je knjižničar semeniške knjižnice,
blagajnik šentpavelskega zgodovinskega društva in examinator cleri;
znan je tudi kot izvrsten pevec in glasbenik ter sloveč govornik.
Poizkusil se je tudi kot pisatelj. Napisal je poleg drugega pregledno
razpravo o našem slavnem misijonarju Fr. Pircu za 3. zvezek glasila
šentpavelskega katoliškega zgodovinskega društva.

S kol a o. Oton, O. F. M., misijonar.  Ta vseskozi origi¬
nalni mož se je rodil v Novem mestu. Dovršivši gimnazijo je vstopil v
frančiškanski red. Odločil se je za misijone in dospel v Ameriko
dne 25. decembra 1854. Škof Lefevre v Detroitu ga je s Pircem
poslal med Indijance rodu Otchipewa. Z Baragom sta delala na po¬
stajah Mackinac, Arbre Croche in L'Anse; sam je misijonaril dalje

'6

588

časa v La Pointu. Ko je zadnjo postajo prevzel Pirc, je Skola od¬
šel med Indijance rodu Menonimi, ki so bivali ob reki Wolf River
ali Keshena. Po sedemnajstletnem delovanju se je vrnil leta 1871
v Evropo. Bival je v Nazaretu in na Trsatu. Umrl je dne 24. aprila
1879. Skola je bil spreten risar in nadarjen pesnik. Med Indijanci je
delal posebno za zmernostno gibanje in z risbami kazal zle posle¬
dice „ognjene vode“. Ljubil je pesem in petje, harmonika mu je bila

zvesta spremljevalka na misijon¬
skih potovanjih.

Skopec Andrej, Rev.,
se je rodil dne 19. novembra 1802
v Polhovem gradcu na Gorenj¬
skem, Ko je bil dne 21. avgusta
1830 v Ljubljani posvečen v maš-
nika, je deloval eno leto kot kaplan
v Črnomlju in 12 let kot kurat na
Lomu. Prišedši v Ameriko je oskr¬
boval eno leto nemško župnijo v
Filadelfiji. Nato je misijonaril celih
24 let, t. j. od 1, 1846 do 1870 v
Clarion County, Pa., 70 milj daleč
naokrog; stanoval je pri cerkvi
sv. Mihaela v Fryburgu, Od 1, 1870
do 1887 je bil župnik pri sv. Ro¬
zaliji v kraju Hermitage, Mercer
County, Pa., kjer je dne 25. no¬
vembra 1880 prav slovesno ob¬
hajal zlato sv. mašo. Zadnjih 13 let
je bil večinoma bolehen in hrom.
Umrl je dne 24. oktobra 1887 v Hermitage, pokopan je pa v Fry-
burgu, Pa. Spadal je pod škofijo Erie, Pa.

Rev. J. L. Zaplotnik.

Smolej John C,, Rev.,  je rojen dne 30. januarja 1873 v
Kranjskigori, v mašnika posvečen v krški škofiji dne 19. julija 1896;
na Koroškem je služboval na raznih postajah. L. 1897 je bil ime¬
novan za c. kr. vojnega kaplana v rezervi in 1.1904 pozvan k aktivni
službi, ki je pa ni nastopil. Dne 8. avgusta 1907 je dospel v Ameriko.
V West Allisu, Wisc., je zidal slovensko cerkev in obenem oskrboval
Slovence v Port Washingtonu in Sheboyganu. Odtod je prišel na
nemško cerkev sv. Antona v Lancaster, Pa., in sredi leta 1909 na
slovensko župnijo sv. Trojice v Indianapolis, Ind. Ko je na njegov
nasvet škof župnijo izročil oo. minoritom, je 6. avgusta 1910 vstopil v

589

škofijo Bismarck, N. Dak,, ter prevzel češko župnijo sv. Petra in
Pavla v Novem Hradcu. Tu opravlja s škofovim dovoljenjem tudi
službo državnega poštarja.

Smrekar Andrej,  Rev., rojen dne 29, novembra 1871 na
Goriškem, je dospel v Ameriko leta 1891 ter vstopil v St. Paul
Seminary, St. Paul, Minn., kjer je bil leta 1897 posvečen v maš-
nika. Nato se je podal v škofijo Duluth ter sedem mesecev služil
kot duhovni pomočnik pri č. g. Jos. Buhu v naselbini Tower, Minn.
Od tam je bil za dve leti poslan na Ely za župnika cerkve svetega
Antona. Potem je skoro tri leta župnikoval na Tovveru, odkoder je
oskrboval tudi misijonsko postajo Mesaba. Koncem leta 1903 je bil
postavljen za duhovnega oskrbnika katoliške bolniščnice sv. Antona
v mestu Bemidji, Minn.; tam ni ostal dolgo, ker je še isto leto pre¬
vzel župnijo sv. Antona v Duluthu. Leta 1905 je zapustil Minnesoto
in se podal na vzhod v državo Ohio, kjer je najprej nekaj časa
deloval v slovenski fari sv. Lavrencija, potem pa sv. Vida v Cleve¬
landu. L. 1908 je prevzel slovensko župnijo v Collinwoodu, O., kjer
deluje še zdaj. Rev. Smrekar je znan tudi kot pesnik in pisatelj.

Sodja Josip,  Rev,, rojen dne 19. marca 1884 na Breznici,
je dospel dne 30. avgusta 1902 v Ameriko, vstopil v St. Paul Semi-
nary, kjer je bil dne 12. junija 1908 posvečen v mašnika. Nekaj časa
je deloval v Shakopee, zdaj je župnik v kraju New Prague, Minn.

Soj ar Anton,  Rev., je bil rojen v Spodnji Šiški nad Ljub¬
ljano. Gimnazijo in bogoslovje je obiskaval v Ljubljani. V Ameriko
je prišel s č. g. J. M. Solncem meseca avgusta 1903, vstopil v St. Paul
Seminary, St. Paul, Minn., in bil v mestu Chicago, 111., L 1904 po¬
svečen v mašnika za šikaško nadškofijo. Nato je nekaj časa služil
kot kaplan pri slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, od 1. 1905 pa
se muči kot župnik slovensko-hrvaške cerkve sv. Štefana v mestu
Chicago, 111.

Rev. Sojar je jako delaven in energičen mož, ki poleg svoje
vzorno oskrbovane župnije tudi spretno suče pero v obrambo svete
vere, zlasti kadar socialistom in raznim brezvercem preveč zraste
greben. Še kot dijak si je pridobil nevenljivih zaslug kot ustanovitelj
in prvi predsednik slovenskega akademičnega društva „Baraga“.

Potreba posebnega društva se je med slovenskimi dijaki v St. Paul Semi-
nary, St. Paul, Minn., občutila že šolskega leta 1902 do 1903, ko je njihovo število
narastlo na 17. Ko je pa poleti 1903 število poskočilo na 26, se je sklenilo zlasti
po Sojarjevem prizadevanju, da se društvo ustanovi. V ta namen je bil dne 29. sep¬
tembra 1903 poseben shod, na katerem so se sprejela in potrdila društvena pravila.
Prva točka je določevala ime, namreč „društvo .Baraga' slovenskih dijakov v seme¬
nišču St. Paul, Minn". Druga točka je obsegala namen, t. j. vežbati se v govorih
in razpravah teologične, filozofične in sociologične vsebine, prirejati debate in

590

deklamacije ter se prosto vaditi v kritiki; dalje vežbati se v jezikih, zlasti v angle¬
ščini, slovenščini in nemščini. Tretja točka je določevala, da je ud društva lahko
vsak slovenski dijak. Naslednjih deset točk je obsegalo dolžnosti in pravice udov,
odbornikov, dnevni red, volilni red itd. Društvo je bilo torej obenem slovstveno
in za govorniške vaje. Obstajalo je pet let in je lepo napredovalo in vzpevalo v
vsakem oziru. Prevevalo ga je izredno živahno in bujno življenje; to so kazale
debate, predavanja in kritike, ki so bile ves čas nenavadno živahne, včasih celo
viharne. In kako tudi ne ? Saj se je baš v njih najbolj zrcalilo, kako prehaja
kozmopolitični Evropejec v individualističnega Amerikanca. Društvo je ostalo vsem
članom v nepozabnem spominu; njegova sicer kratka zgodovina je kos zgodovine
Slovencev v Ameriki.

Solnce John M,, Rev.,
se je rodil dne 7. junija 1861 v
Smledniku, Po dovršenih gimna¬
zijskih študijah je prišel dne
19. septembra 1880 s sedanjim ško¬
fom Trobcem v Ameriko, kjer je
dovršil bogoslovje v St. Francis
Seminary, Wisc., ter bil dne 24. ju¬
nija 1884 po nadškofu Heissu po¬
svečen v mašnika. Novo mašo je
obhajal v cerkvi sv. Feliksa v Wa-
bashi, Minn. Do 5. maja 1885 je
bil pomočnik v kraju New Ulm,
do 5. septembra i. 1. župnik v
Hokah, potem v Owatonni do
15. oktobra 1889 in do 19. sep¬
tembra 1897 na župniji sv. Ma¬
tevža v Št. Pavlu, nakar je prišel
k sv. Neži, ko je dosedanji župnik,
č. g. Trobec, postal škof. Tu je se¬
zidal krasno novo cerkev, ki je
stala 250.000 dolarjev; posvetili
so jo dne 9. junija 1912. Dne 8. novembra 1912 je zapustil to žup¬
nijo in prevzel ono Marijinega Vnebovzetja.

Rev. Solnce je mnogo storil tudi za Slovence. V letih 1890 do
1894 je misijonaril med delavci v Montani in tam ustanavljal pod¬
porna društva. Enako je oskrboval Slovence v Jolietu, dokler jim ni
dobil lastnega župnika v osebi Rev. Šušteršiča. V Owatonni je oskr¬
boval tudi Čehe, V nadškofiji je promotor fiscalis in examinator cleri.

Sredenšek Viljem  je posestnik hotela in mestni odbornik
v Forest Cityu, Pa.

Stariha Ivan,  Rt.  Rev., škof,  je izredno odločen zna¬
čaj. Vedno je izpeljal, za kar se je namenil. V dolgi dobi 40 letnega

591

delovanja je izvršil mnogo znamenitih del, s katerimi si je postavil
na severozapadu velike Amerike trajen spomin. Škofovska čast, do
katere je bil povzdignjen, je le majhen izraz priznanja za njegovo
neumorno delovanje.

Tudi ta dika našega slovenskega naroda je prišel iz kraja, od¬
koder je šlo največ naših bratov čez veliko morje za kruhom. Rojen
je bil dne 12. maja 1845 v Sodinjivasi, semiške župnije v Belokrajini,
p. d. pri „Jenžetku“ h. št. 5. Študiral je pri frančiškanih v Novem
mestu. V 8. šoli 1. 1866 je moral iti na nabor ter bil potrjen. Ker
je izbruhnila ravno vojska, je
moral tudi Stariha med vo¬
jake, V bitki pri Kustoci, dne
24. junija 1866, se je Stariha
posebno odlikoval. Dobil je
v priznanje srebrno medaljo
in postal desetnik. Ker je
Stariha tlačila vojaška dolž¬
nost, in bi bil obenem rad
postal duhovnik, se je na¬
menil iti v Ameriko. Celih
57 dni je potoval na jadrnici
in dospel v New York dne
11. maja 1867. Dospevšemu v
Wisconsin mu izprva ni ka¬
zalo drugega nego iti na
farmo. Ves mesec je bil za
„volarja“ ter zaslužil 20 do¬
larjev, S temi se je napotil
v Milwaukee, pozneje k so¬
šolcu J. Vrtinu v Houghton.

Hotel je privatno študirati Rt. Rev. John Stariha, škof.

bogoslovje, a rojak J. Čebulj

mu svetuje, naj gre v Milwaukee v semenišče. Vodja, dr. Salzmann, ga
je najprej zavrnil, a zopet poklical nazaj, češ: „Vi imate pošten obraz,
ostanite pri nas!“ Dne 19. septembra 1869 ga je njegov rojak škof Mrak
posvetil v mašnika, in pri Vrtinu je obhajal novo sv. mašo. Škof
pošlje Stariha na župnijo Negaunee. Izprva je šlo težko, ker so bili
v župniji sami Irci in Francozi. Z jekleno odločnostjo pa premaga
Stariha vse težave. Ker mu ni ugajalo podnebje, zaprosi škofa za
odpust. Jeseni 1871 pride v škofijo Št. Pavel, Minn. Škof Th. Grace
ga pošlje za 9 mesecev v Marystown in 1. 1872 v Red Wing ob
Mississipippiju. V teku 7 let je Stariha sezidal župnijsko cerkev in

592

šolo ter na postajah še 3 druge cerkve. Težav ni manjkalo. Župljani
so mu izpočetka precej nagajali, a ko ga škof 1.1883 pokliče v Št.
Pavel, so isti župljani prosili zanj. V Št. Pavlu mu škof odkaže
del mesta ter mu veli zidati cerkev in šolo. Ko je stala cerkev
sv. Frančiška Šaleškega in šola, so se župljani začeli naseljevati
okoli nje, in v šestih letih je štela župnija 550 družin ter 600 šolarjev.
L. 1890 je bil Stariha kanonično umeščen ter postal obenem gene¬
ralni vikar nadškofije. Stariha ni zabil svoje slovenske domovine.
Ker je odšel v Ameriko brez postavnega dovoljenja, je moral sam
cesar dati dovoljenje za povrnitev. Obiskal je svoj dom v letih 1882

in 1889. Ko je izgubil glas, se je
prišel zdravit leta 1894. Leta 1902
so ustanovili v vzhodni Dakoti novo
škofijo. Rim je imenoval dne 6. av¬
gusta 1902 za škofa našega veleza-
služnega rojaka. Dne 28. oktobra 1902
je bil Stariha posvečen za škofa in
dne 23. novembra i. 1. je zasedel ško¬
fovsko stolico v mestu Lead. Kakor
prej v Red Wingu, je moral začeti
tudi tu iznova. Mnogo se je priza¬
deval med Indijanci. Do 1. 1907 je
sezidal 23 cerkva. Večkrat ga je na¬
padla huda bolezen. Stariha prosi
Rim, da naj mu odvzame breme.
Prošnjo mu uslišijo. Stariha je postal
škof nekdanje škofije Antipatris in
se preselil v belo Ljubljano, da se
odpočije med svojimi rojaki od 40 let¬
nega delovanja v službi cerkve in
človeštva.

Šaloven Francis,  Rev., rojen na Štajerskem, je župnik
v Biwabiku, Minn.

Šarabon Josip  je posestnik hotela v Duluthu, Minn.

Šavs Matija,  Rev., rojen dne 16. februarja 1870 na Bregu,
župnija Preddvor, Kranjsko, dospel v Ameriko jeseni 1.1891, študiral
v Št. Pavlu, Minn,, v mašnika posvečen decembra 1895, je imel novo
mašo v Jolietu nanovo leto 1896, Takoj je bil nastavljen na župniji
Delano, Minn., kjer oskrbuje Nemce, Irce in Poljake. Leta 1903 je
zidal za Poljake posebno cerkev za 18.000 dolarjev, 1. 1912 pa za
druge narodnosti novo cerkev, ki bo stala 40.000 dolarjev.

Rev. Matija Šavs,
Delano, Minn.

593

Schiffrer Anthony, Rev., brat Ivana Schiffrerja, se je
rodil dne 14. junija 1885 v Stari Loki na Gorenjskem. Gimnazijo je
študiral v Kranju in Novem mestu. V Ameriko je prišel spomladi
leta 1905 ter vstopil v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., in tam
študiral tri leta. L. 1908 je odšel v Canado, kjer je v Grand Semi-
naire de Montreal dovršil svoje študije. Dne 17. februarja 1910 je
bil v mestu Chicago, 111,, posvečen v mašnika od poljskega škofa Rho-
deta ter je tri dni kasneje v tamkajšnji slovenski cerkvi sv. Štefana
obhajal novo sv. mašo. Nato se je podal v svoj delokrog v državo
Wyoming, kjer dozdaj deluje v mestu Rock Springs med ondotnimi
katoličani. On je edini slovenski in
slovanski misijonar v tej državi. Zdaj
stavi v Rock Springsu novo in prvo
slovensko cerkev, kateri so dne 7. ju¬
lija 1912 položili temeljni kamen; ime¬
novala se bo sv. Cirila in Metoda.

Oskrbuje tudi vse misijone v pro¬
stranem okraju Sweetwater, med
njimi Green River in Superior.

Schiffrer John E., Rev.,
je rojen dne 1. januarja 1884 v Stari
Loki na Gorenjskem. Gimnazijo je
obiskaval v Kranju. V Ameriko je
prišel z Rev. F. S. Rantom 30. avgusta
1902 ter vstopil v St. Paul Seminary,

St. Paul, Minn. Tu je dovršil bogo-
slovske študije ter bil dne 12. junija
1908 posvečen v mašnika. Nato je
postal začasni župnik cerkve sv. An¬
tona na Elyju, Minn., (od 4. julija 1908
pa do konca februarja 1909) ter pripravil vse potrebno za zlato mašo
mons. Jožefa Buha. Od začetka marca do začetka junija 1909 je bil
župnik župnije Hinckley, Minn., in misijonov, ko je ondotni župnik
šel v Evropo. Ta čas je oskrboval tudi Čehe v naselbini Beroun, Od
začetka junija do konca avgusta je pastiroval v Scanlonu, Minn., in
od tam upravljal ves okraj Carlton. Nato je bil več mesecev kaplan
v benediktinskem samostanu sv. Školastike v Duluthu. Od 27. de¬
cembra 1909 je bil župnik na Gilbertu, kjer je ustanovil župnijo
sv. Jožefa. Večina ondotnih župljanov je Slovencev, ki delajo po rud¬
nikih. Oskrboval je tudi misijona Elba in Mountain Iron. Dne 19. sep¬
tembra 1911 je postal župnik cerkve sv. Jožefa v Chisholmu;
upravlja tudi misijon Buhi ter misijonski postaji Ashava in Greaney.

38

Rev. Ant. Schiffrer,
Rock Springs, Wyo.

Amerika.

594

Schiffrer Valentin, Rev., rojen dne 12. februarja 1881
v Stražišču pri Kranju, je prišel v Ameriko dne 30. avgusta 1902
ter dokončal študije v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., kjer je
bil dne 12. junija 1906 posvečen. Nato je služil dve leti kot duhovni
pomočnik v fari sv. Frančiška v mestu St. Paul, Minn., nakar je po¬
stal župnik fare Redwood Falls, Minn. Meseca avgusta 1910 je bil
promoviran za župnika v Madison, Minn., kjer deluje še zdaj in
upravlja tudi misijon Dawson ter misijonsko postajo Marletta.

Schiffrer Vincent,  Rev., O. S. B,, je rojen dne 30. no¬
vembra 1843 v Bitnjah na Gorenjskem. V Ameriko je prišel 28. julija
1867, kjer je vstopil v benediktinski red. Novicijat je dovršil v opatiji
St. Vincent, Pa, Od tam se je meseca oktobra 1869 vrnil v Minne¬
soto in v benediktinskem zavodu v Collegeville dovršil bogoslovje.
Posvečen je bil v mašnika dne 22. decembra 1872 v St. Paulu, Minn.
Potem je deloval deloma kot profesor na St. John's University, Col¬
legeville, Minn., deloma pa kot župnik in misijonar po raznih krajih
Minnesote, n. pr. v Farmingu, Zionu in Avonu. Več let je oskrboval
tudi Slovence po Stearns Countyu, Minn. Zadnja leta živi v bene¬
diktinski opatiji v Collegeville, Minn., v pokoju.

Schneller Pavel  je ugleden rojak v Calumetu, Mich., in
zdaj predsednik K. S. K. J,

Schweiger Frank  je urednik tednika „Glasnik“ v Calu¬
metu, Mich.

Šenica Friderik, Rev.  O tem možu je poizvedaval Rev.
Zaplotnik in dognal, da je neki F. Seneca od 20. avgusta 1859 do
19. marca 1860 deloval na župniji presv. Trojice v Pittsburgu, Pa.
Ali je to res naš Šenica, ki ga omenja Rev. Šušteršič, ni mogel
dognati.

Širca Ambrož,  Rev., O. F. M., se je rodil 1. 1877 v Pli¬
skovici na Krasu. V šole je zahajal v Gorici, na Reki, Zadru in
Dobrovniku, kjer je dovršil bogoslovje ter bil 1. 1901 posvečen v
mašnika, ko je že 1. 1895 vstopil v frančiškanski red dalmatinske
province. L. 1910 je odšel v Ameriko, da v New Yorku in Hobo-
kenu prevzame dušno pastirstvo mnogoštevilnih Hrvatov.

Šolar Venceslav, Rev.,  O. S. B., je doma v Železnikih
na Gorenjskem. Vstopil je v benediktinski red in študiral v zavodu
St. Vincent, Pa., kjer je bil tudi posvečen v mašnika. Zdaj je v kraju
Ladd, 111.

Šprajcar Peter, Rev.,  je bil rojen dne 12. julija 1884 v
Strahinju nad Kranjem. Po sedemletnem obiskovanju gimnazije v
Kranju je prišel meseca avgusta 1903 s č. g. Solncem v Ameriko,
kjer se je vpisal v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn,, in tam študiral

595

eno leto. Nato ga je marquettski škof poslal študirat v Canado. A
po zdravnikovi odredbi se je moral vrniti nazaj v domovino, kjer
je nato v Kranju maturiral. Vrnil se je v Ameriko in v Montrealu
v Canadi dokončal teologične študije. Na sv. Jožefa dan leta 1910
je bil v katedrali mesta Marquette, Mich., posvečen v mašnika.
Prihodnji dan, na cvetno nedeljo, je obhajal novo sv. mašo. Na'
veliki četrtek se je podal v Ironwood, Mich., kjer kot župnik cerkve
sv. Trojice oskrbuje poleg Slovakov tudi Slovence.

Štefanič John,  Rev., je župnik v Lorainu, O.

Štibiel 1  John, Vy. Rev.,

V. G., se je rodil dne 30. oktobra 1821
v Vrtovinu, župnija Kamnje, na Vi¬
pavskem. Ko je bil dne 21. septembra
1845 posvečen v mašnika, je bil na¬
stavljen v Bovcu kot kaplan in na
Placuti v Gorici kot župni upravitelj.

L. 1850 je odšel v Ameriko, kjer se
je podal k svojemu rojaku Mozetiču,
župniku cerkve Device Marije v
Alleghenyu, Pa., ter postal njegov
naslednik. V tej župniji je bil sicer
njegov edini delokrog, a v 18 letih
je storil veliko dobrega, da se tam
še danes spominjajo »dobrega očeta".

Takoj po nastopu je zidal šolo in
župnišče, 1. 1852 krasno novo cerkev,
kupil je pokopališče, izločil in oskrbel
novi župniji Manchester in Troy Hill,
povekšal šolo, vpeljal razna društva
itd. Okrog 1. 1860 je postal generalni
vikar pittsburške škofije. Neumorno je deloval za meščanske vojske,
ki je župljanom prinesla mnogo gorja. Dne 8. decembra 1868 se
mu je na leči udrla kri; dne 13. januarja 1869 je umrl, od vseh
obžalovan. Pokopan je v lični kapelici sredi svojih župljanov, ki
so izredno delavnega in dobrega moža jako čislali.

Rev. J. L. Zaplotnik.

Štukelj Matija,  Rev., je župnik v New Marketu, Minn.

Štukelj Joseph,  Rev., je rojen v Chicagu, 111. Ljudsko
šolo je obiskoval v Jolietu, gimnazijo v mestu Quincy, 111., in bogo¬
slovje v Inomostu. Nekaj časa je bil kaplan pri sv. Jožefu v Jolietu,

1  Štibielova rodbina je še zdaj velespoštovana; njegov nečak je poveljnik
srbske žandarmerije, podpolkovnik Ivan Vukasovič-Štibiel v Belgradu.

Rev. Matija Štukelj,
New Market, Minn.

38 *

596

potem župnik v kraju Bradley in zdaj je župnik slovenske župnije
Matere božje v Waukeganu, 111.

Šušteršič Francis  S., Rev., je bil rojen dne 22. januarja
1864 na Viču pri Ljubljani. V slovenskem glavnem mestu je pohajal
ljudsko šolo, gimnazijo in bogoslovnico ter bil posvečen v mašnika
dne 21. julija 1886. Novo mašo je daroval dne 8. avgusta 1886.
Poln navdušenja za misijonsko delo, je bil izbran za ustanovitelja
slovenske župnije v Jolietu, 111., kamor je dne 12. maja 1891 prišel

na vabilo č. gosp. Ivana M.
Solnce iz Št. Pavla, njegovega
prijatelja, ki ga je dobro po¬
znal in je vedel, da pride
pravi mož na pravo mesto.
Dospevši v Joliet, je Rev. F.
S. Šušteršič takoj pričel z
zidanjem slovenske cerkve.
Nekoliko pozneje je začel
skrbni gospod misliti na zi¬
danje slovenske župnijske
šole. Bila je to prva sloven¬
ska šola v Ameriki. Pouče¬
vali sta prvo leto 64 otrok
dve sestri iz reda sv. Fran¬
čiška in v petju cerkveni or¬
ganist. Potem so zgradili novo
primerno župnišče in prepu¬
stili staro sestram. Župnija
je pa rastla in rastla, tako
da se je število družin po¬
množilo od začetnih 40 na
400 in čez. Cerkev je posta¬
jala „vsak dan manjša in
krajša", kakor so se izražali nekateri šaljivci, in z novim deset¬
letjem njenega obstanka so začeli misliti na novo. Naporno delo in
druge neprilike so medtem začele izpodjedati zdravje neumornemu
delavcu v vinogradu Gospodovem. L. 1910 se mu je zdravstveno
stanje tako shujšalo, da je sklenil iti v staro domovino iskat ljubega
zdravja. Dne 4. februarja 1911 mu je umrla preljuba mati, in ta
udarec mu je bolezen tako shujšal, da ni bilo več pričakovati re¬
šitve. Dne 24. marca 1911 je zatisnil oči na vekomaj. Umrl je za
vratno sušico v najlepši moški dobi.

Mesečnik „Ave Maria" je pisal ob njegovi smrti:

f Rev. F. S. Šušteršič.

597

,.Krasna stavba cerkve sv. Jožefa v Jolietu, vzornourejena
župnija, lepo vpeljana slovenska šola pod vodstvom sester sv. Fran¬
čiška, vse to je delo Rev. Šušteršiča, delo dolgih dvajsetih let nje¬
govega župnikovanja. Kdor pozna mukotrpno življenje slovenskega
katoliškega duhovnika v Ameriki, kdor pozna težave, s katerimi se
mora boriti, kdor ve, kaj se pravi biti katoliški duhovni pastir, ve
za žrtve, ki jih mora prinašati dan za dnevom na oltar svoje ljubezni
do Boga in do bližnjega — rojaka, kdor pozna vse zapreke, vsa
nasprotstva, vsa delovanja sovražnih moči, ki izkušajo ovirati delo¬
vanje navdušenemu delavcu v vinogradu Gospodovem, ta bo vedel
ceniti zasluge Rev. Šušteršiča, da je dosegel tako velikanske uspehe
v svoji župniji. Krasno je urejena župnija, krasna je cerkev, impo¬
zantna stavba, v šoli so tudi slovenske učiteljice, ki vzgajajo našo
mladino v amerikansko-slovenskem duhu. Toda koliko prečutih noči,
koliko gmotnih žrtev, koliko zatajevanja samega sebe je bilo treba
od strani gospoda župnika, preden se je vse to doseglo — kdo to
ve? Kdo more to ceniti? Vidimo stavbe, vidimo red v župniji,
toda vsega tega, kar je bilo pri vsem tem poglavitno, tega ne vidimo.
Gospodu je ostalo prikrito, ker je bilo le zanj storjeno. Da, utrujen
je legel naš duhovni sobrat k večnemu počitku! In to utrujenost
razumemo in — spoštujemo! Bila je za nas, za slovenski narod v
Ameriki, za napredek slovenskega ljudstva, za blagor in zveličanje
duš, za napredek naše matere sv. katoliške Cerkve. In ne samo za
Joliet, za svojo župnijo, je veliko storil naš blagi gospod. Njegovo
srce ni poznalo ozkih mej. Vsi amerikanski Slovenci so mu bili pri srcu.
Zato ga vidimo pri snovanju prve Kranjske Katoliške Jednote, ki
se je danes razrastla v tako mogočno drevo. Vidimo ga pri Zvezi
slovenskih amerikanskih duhovnikov, kateri je bil soustanovitelj.
Srečujemo ga po raznih slovenskih naselbinah; kjer niso imeli du¬
hovnika, tam je on hodil rojake klicat k vztrajnosti in vernosti.
Kjer jih je našel dovolj, vidimo ga, kako se trudi, da bi jim dobil
gorečega duhovnika; pomaga jim ustanavljati župnijo. Ako ni bilo
drugače, srečamo ga na poti v domovino po nove mlade moči, po
mladeniče, ki so se tu potem posvetili duhovskemu stanu. Gledamo
ga, kako mu je pri srcu mila slovenščina. Zato deluje, da bi dobil
za župnijske šole slovenskih učiteljic. Zopet hiti v sili domov in
privablja slovenska dekleta, ki so se posvetila redu sv. Frančiška
kot učiteljice in zdaj delujejo med slovenskimi otroki v Jolietu. Pri
vsem tem obilnem poslu, pri vseh teh težavah in skrbeh ga pa
vendar vidimo v uredniški pisarni kot urednika „Amerikanskega
Slovenca 11 , ga zremo s peresom v roki za mizo, ko piše knjižico
„Pouk rojakom Slovencem". A kdo naj našteje vse, kjer je deloval

598

in kar je storil blagi pokojnik za svoj narod v Ameriki? Utrujen
je legel k večnemu počitku! Da, povsem tem delu razumemo njegov
trud! Nič se ne čudimo, da je opešal tako hitro, da se je utrudil
tako kmalu in legel in moral leči. Da, razumemo to utrujenost; bila
je za nas, bila za naš narod, bila za zveličanje duš, bila je v delu
za Gospoda in njegovo Cerkev. Bila je za blagor nove domovine."

Tamchina John, Rev.,  je bil Avstrijec. Ime in prijatelj¬
stvo z Rev. Štibielom bi pričalo, da je utegnil biti Slovenec. Deloval

je v škofiji Pittsburg, Pa., od
1. 1851 do 1875 in sicer v krajih:
Buttler, Donegal, zdaj North Oak¬
land, Fairefield, Allegheny, Ro¬
binson Township in Pittsburg. Ali
je umrl ali se vrnil, ni znano.

Rev, J. L. Zaplotnik.

Tassotti Gabriel  je eden
izmed prvih naseljencev v Greater
New Yorku.

Thomas Juri  je ugleden
rojak v Pueblu, Col.

Terbovec Anton  J., tr¬
govec in potovalec, rojen 1, 1882
v Žerovnici pri Zidanem mostu na
Štajerskem, prišel v Ameriko leta
1905, je solastnik trgovine z zlat¬
nino in importerjev A. J. Terbovec
& Co, 1622 Arapahoe Str., Denver,
Col., in zastopa svojo tvrdko na
potovanju po vseh slovenskih na¬
selbinah Amerike. Kot navdušen
Slovenec je zelo vpliven na polju duševnega napredka svojih ro¬
jakov, na vsem zapadu je pa najpopularnejša oseba po svojih humo¬
rističnih in poučljivih dopisih, ki jih priobčuje v raznih slovenskih
listih.

Tomazin Ignatius, Rev.,  eden izmed duhovnikov - pio¬
nirjev severne in srednje Minnesote in indijanski misijonar, je bil
rojen v Ljubljani dne 4. februarja 1843. Tam je dovršil gimnazijo in
del bogoslovja, nakar je dne 19. maja 1864 prišel z misijonarjem
Pircem v Ameriko. Ostal je, da konča študije, v St. Paulu, kjer je
bil posvečen dne 5. novembra 1865. Nato je nekaj let kot Pirčev
pomočnik iz Crow Winga misijonaril po bližnji in daljni okolici.

599

Sčasoma je sam prevzel večino zahodnih misijonov Pirčevih, ker je
ta vsled visoke starosti že silno opešal. Pozneje je vodil misijone
vsega povirja reke Mississippi, in sicer indijanske občine: Red Lake,
kjer je tudi stanoval, Leech Lake, Cass Lake, Winnibigoshish, White
Oak Point, Sandy Lake in Pakegoma. Potem se je preselil v mesto
Wadena in oskrboval okraje: Wadena, Becker, Hubbard in Nor¬
man z naslednjimi postajami: Wadena, Aldrich, Frazee City, Detroit
City, Audubon, Lake Park, Pelican Lake, Park Rapids in Ada ter
Aitken v okraju Crow Wing, Motley v okraju Morrison in Pelican
Rapids v okraju Otter Tail. Nato je mnogo let misijonaril v Belle
Riverju, kjer je bil župnik in dekan; oskrboval je od tam nekaj
časa tudi slovensko naselbino Brockway. L. 1907 je bil postavljen
za župnika v kraju Padua z misijonom Sedan. L. 1908 je prevzel
župnijo Elizabeth z misijonom Pelican Rapids. Od lanskega leta pa
župnikuje v slovensko-nemški fari sv. Antona v Kraintownu, Minn.
Več časa je bil tudi duhovni svetnik škofije St. Cloud, Minn., v
katero spada.

Tomaževič John, Rev., rojen dne 21, aprila 1840 v Brez-
nici na Gorenjskem, je bil bogoslovec v Gorici, ko se je 1. 1864
odzval Pirčevemu povabilu za misijone v Ameriki. Dospevši v
St. Paul je bil še isto leto posvečen v mašnika, nakar je postal
župnik v Minneapolisu pri sv. Antonu, čez leto pa v kraju Still-
water, kjer je dne 28. oktobra 1867 umrl na sušici. Pokopan je v
St. Paulu na pokopališču Calvary. Ob grobu je žaloval tudi njegov oče.

Rev. J. L. Zaplotnik.

Tomšič Josip, Rev.,  je prišel v Ameriko 1.1902. Nekaj
časa je bil v mestu Lead, S. Dak., zdaj je v Forest Cityu, Pa., na
slovenski župniji, ki jo je tudi sam ustanovil. L. 1911 je bil izvoljen
za duhovnega vodjo K. S. K. J,

Tori John, Rev.,  se je rodil dne 12. decembra 1854 v Šent
Juriju pod Kumom na Dolenjskem, V Ameriko je prišel z mon-
signorjem Plutom dne 14. oktobra 1873 ter bil dne 8. julija 1877 v
Št. Pavlu, Minn., posvečen v mašnika. Deloval je na nemških in
angleških župnijah in sicer v krajih Sleepyeye, Springfield in Win-
sted, kjer je bil dekan. Zaradi bolehnosti je odšel v Richfield, kjer
je umrl za kapjo dne 28. oktobra 1901. Bil je jako zgleden duhovnik.

Rev. J. L. Zaplotnik.

Trobec James,  Rt.  Rev., škof,  se je rodil dne 10. julija
1835 v Logu pri Polhovem gradcu. Starši so nadarjenega dečka poslali
v Ljubljano, kjer je dovršil gimnazijo in dva letnika bogoslovja.
Ko je 1. 1864 Pirc prišel iskat pomočnikov za misijone, se mu je

600

tudi on pridružil. V opatiji St. Vincent, Pa., je dovršil bogoslovje
ter bil dne 8. septembra 1865 v Št. Pavlu, Minn., posvečen v mašnika.
Najprej je pomagal skozi 11 mesecev monsignorju Buhu v Belle
Prairiji ter oskrboval še misijone Two Rivers (zdaj N, Prairie), Ro-
yalton in Rich Prairie. Zadnji kraj se imenuje zdaj Pierz,  na čast
našemu rojaku misijonarju Pircu. L. 1866 ga pošljejo za župnika v
kraj Wabasha, kakih 70 milj jugovzhodno od Št. Pavla ob reki
Mississippi, Tam je kot župnik in misijonar s sijajnim uspehom

deloval celih 21 let ter poleg
cerkve sv. Feliksa oskrboval
tudi misijone vsega okraja Wa-
basha, tako: Highland, Oak¬
land, Minneiska, Peli in Sher-
man, ter misijonske postaje
Snake Creek, Sand Prairie,
Plainview in Backers Settle-
ment. Postavil je več cerkva
ter storil mnogo dobrega v
izpovednici, na prižnici in v
župni šoli. Bil je splošno pri¬
ljubljen med svojimi župljani
vsled svoje gorečnosti, do¬
brotljivosti in mnogih osebnih
vrlin. L. 1887 je bilo treba v
Št. Pavlu izvesti važno pod¬
jetje, ki je zahtevalo zmož¬
nega, gorečega in odločnega
moža. Šlo je za ustanovitev
nove župnije sv. Neže. To na¬
logo je nadškof izročil Trobcu.

Prišedši meseca oktobra
v Št. Pavel, se je Trobec z vso
vnemo lotil izročenega mu dela. Župnija sv. Neže je v teku 10 let po¬
stala ena največjih vse nadškofije. Dne 28. julija 1897 je dobil Trobec
obvestilo, da ga je papež dne 6. julija i. 1. imenoval za škofa v St.
Cloudu. Nadškof J. Ireland ga je dne 21. septembra posvetil v škofa.
Navzoča sta bila nadškof F. Ks. Katzer iz Milwaukeea in škof
J. Vrtin iz Marquetta. Pri slovesnosti je bilo še 7 drugih škofov,
nad 100 duhovnikov in mnogo vernikov. Teden pozneje je novi
škof zasedel stolico v St. Cloudu, Minn., kjer deluje še zdaj s prav
mladeniško vnetostjo. O njegovih uspehih pričajo številke, da se je
v škofiji v teku 14 let pomnožilo število duhovnikov za 35, župnij

Rt. Rev. James Trobec, škof.

601

za 36, bolnišnic za 2 in duš za 25.000. Znamenito je, da je tej škofiji
položil temelj naš rojak F. Pirc, ki je začel 1. 1852 tu misijonariti
in spoznavši rodovitnost zemlje vabiti sem katoliške naseljence.
Pokrajina je postala 1. 1875 apostolski vikarijat in 1. 1889 samo¬
stojna škofija; površje meri 31.700 km 2 . Škof Trobec je plemenit,
nesebičen značaj, da je Slovenija nanj lahko ponosna.

Trobec John,  Rev., nečak škofa J, Trobca, se je rodil dne
7. septembra 1875 na Logu pri Polhovem gradcu. Študiral je v
Ljubljani in Št. Pavlu, Minn., ter bil po svojem stricu v St. Cloudu,
Minn., dne 15. avgusta 1900 posvečen v mašnika. Novo mašo je
obhajal v Polhovem gradcu dne 16. septembra 1900. Nekaj časa
je deloval v St. Cloudu, potem v Kraintownu in od 1. 1901 je župnik
v slovenski naselbini Brockway, Minn.

Tscholl John, Rev., rojen dne 2. julija 1874 na Tirolskem, je sicer rodom
Nemec, a je prišedši 1. 1907 v Ameriko deloval večinoma med Slovenci, da zasluži
biti med njimi omenjen. Izprva je bil pri Rev. Bilbanu v Evelethu, Minn , in zahajal
med Slovence v Chisholm, kamor se je potem preselil kot župnik, povečal cerkev in
postavil župnišče. Med slovenskimi farmerji je ustanovil župnijo Gheen in oskrboval
misijone Buhi, Ashawa in Greaney. L. 1911 se je preselil v Enumclaw, Wash., ter
se priučil tudi poljščini. Dalje časa že ga je mučila sušica, zoper katero je spisal
celo posebno knjigo (War on the white plague). Šel se je zdravit v Mehiko, po
povratku pa ji je podlegel dne 5. oktobra 1912. Tscholl je bil vseskozi značajen
mož, in naš narod mu bo ohranil trajen spomin. V „Amerikanskega Slovenca" je
dopisoval v gladki slovenščini. Rev. J. L. Zaplotnik.

Tschopp  A., Rev., je bil 1. 1859 profesor v benediktinskem
zavodu St. Meinrad, Ind. Baje je bil Slovenec.

Turk Anton  je bil rojen v Črnomlju in je umrl kot pre¬
možen tovarnar v Chicagu, 111.

Turk Francis, Rev,,  se je rodil nekje pri Novem mestu,
kjer je nekaj let zahajal v gimnazijo. Prišedši v Ameriko je dovršil
študije v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., kjer je bil dne 12. junija
1903 posvečen v mašnika. Nato je odšel v Californijo, kjer je v
mestu San Francisco ustanovil hrvaško-slovensko župnijo in postavil
potrebna poslopja, ki jih je dne 20. aprila 1906 razdejal strašen
potres in ogenj. Sam se je komaj rešil. Pozneje je cerkvena poslopja
zopet zgradil; tu deluje še zdaj.

Valjavec Viktor  je bil dolgoleten urednik dnevnika „Glas
Naroda 11  in je zdaj državni uradnik pri izseljeniškem oddelku v
New Yorku.

Varh Josip, Rev.,  rojen dne 9. oktobra 1876 v Košen-
tavri na Koroškem, je prišel leta 1905 kot bogoslovec v St. Paul,
Minn., kjer je bil dne 10. junija 1905 posvečen v mašnika. Deloval

602

je na župnijah sv. Matevža in Srca Jezusovega v Št. Pavlu in je
zdaj župnik v Marystownu, Minn.

Vilman Anton,  Rev,, že mnogo let župnik v kraju Wat-
kins, Minn., kjer zida novo cerkev, je znan tudi kot pisatelj; pre¬
stavil je v slovenščino znani roman „Ben Hur“.

Virant  A. je izmed prvih naseljencev v S. Lorainu, O.

Vouk Alojzij  je fotograf v St. Cloudu, Minn.

Vrhunec Joseph,  Rev., rojen dne 6. oktobra 1883 v
Železnikih, je študiral v Kranju, dospel dne 30. avgusta 1902 z
Rev. Rantom v Ameriko ter dovršil študije v Št. Pavlu, Minn., kjer

je bil dne 12. junija 1908 posvečen
v mašnika za škofijo Pittsburg, Pa.
Nekaj časa je bil v mestu New Castle,
zdaj je župnik slovaške cerkve sv.
Joahima v Pittsburgu, Pa.

V-t-t+n John,  Rt. Rev., škof,
tretja svetla zvezda na velikem se-
verozapadu proste Amerike, je sin
Bele Krajine, kjer je bil rojen v Do¬
bličah dne 17. julija 1844. Baraga in
Mrak sta kot prava „pioneers“ orala
trdo ledino, Vrtin je zemljo zrahljal
in pripravljal tla za setev. Njegov
oče je bil krošnjar in kot tak pre¬
potoval mnogo sveta. L. 1852 se je
podal v Ameriko, odkoder se je vrnil
po petih letih. Najmlajšega sina je
spravil v gimnazijo v Novo mesto.

Mr. Al. Vouk, St. Cloud, Minn. Leta 1863 je očetu sledila v novo

domovino vsa obitelj. Ivan se je
že kot abiturient odločil za mašništvo. Očetov prijatelj Čebul mu
nasvetuje, naj stopi v škofijo Marquette. Baraga je nadarjenega
mladeniča z veseljem sprejel, in Čebul ga je poučeval v modro-
slovju, angleščini in francoščini. Vrtin je bil zadnji, kateremu je
Baraga dne 31. julija 1866 podelil mašnikovo posvečenje. Sin je od
očeta - trgovca dobil kos trgovskega duha. Vrtin se je povsod in
vedno izkazal praktičnega Amerikanca. Najprej je bil za župnika v
Houghtonu, kjer je prezidal in povečal cerkev. Potem ga je Mrak
poslal v Negaunee, kjer je župnija stala pred polomom. Že po pre¬
teku treh let je Vrtin poplačal skoraj ves dolg 15.000 dolarjev. Ko
se je Mrak odpovedal škofiji, je na prigovarjanje o. Weningerja, S. J.,
spretni Vrtin prevzel odlično, a tudi težko škofovo čast. Tako je

603

zasedel tretji slovenski škof stolico v Marquettu. Pri škofovem po¬
svečevanju dne 14. septembra 1879 mu je bil slavnostni propovednik
sedanji slavni nadškof v Št. Pavlu, Minn., John Ireland. Vrtin je bil
najmlajši škof v Ameriki, komaj 35 let star, V škofiji je imel pri
nastopu 28 cerkva, 20.000 vernikov in 18 duhovnikov. Z mladeni¬
škim ognjem in s prav amerikansko odločnostjo se je lotil dela.
Škofija je brezdvomno napredovala pod Baragom in Mrakom, a
župnijam je nedostajalo gmotne podpore. Ravno to delo je pa izvršil
s prav trgovsko spretnostjo odločni Vrtin. Kdor pozna Ameriko,
ve, da to tam nekaj pomenja. Preden je dospel v svojo stolnico,
je ta dne 2, oktobra 1879 pogorela do tal; našel je le kup podrtin.
V 10 letih je Vrtin sezidal novo in krasnejšo. Sam je dal vso svojo
škofovsko plačo, podpirali so ga pa izdatno tudi oče in bratje, ki
so po izredni pridnosti jako obogateli. 1  Kot škof je Vrtin večkrat
obiskal Evropo. L. 1887 je potoval v Rim „ad limina“ in obiskal
tudi svojo rojstno vas Dobliče, kjer so slavnega rojaka sprejeli z
nepopisnim veseljem. Vrtin stoji že popolnoma v modernem času.
Vsa njegova navodila glede šol, cerkvenega premoženja, društev itd.
sov duhu modernih zahtev. Pastirska lista iz 1. 1882 in 1886 obrav¬
navata pereče vprašanje o verski vzgoji; škof ukazuje, naj se pri
vsaki župniji ustanovi katoliška šola. Umestne in času primerne so
tudi odredbe za duhovnike. L. 1891 je Vrtin drugič potoval v Rim.
Začel je bolehati in iskal zdravja v Karlovih Varih, žal, brez uspeha.
Umrl je 26. februarja 1899; pokopan je poleg svojih prednikov.

Pri delu je bil Vrtin skozinskozi Amerikanec. Vodil je sam
vso svojo korespondenco, hodil sam na pošto, misijonaril, propove-
doval, rad izpovedoval, v vsem pravi „pastor fidelis". Zgradil je
petdeset cerkva, posvetil mnogo duhovnikov, med njimi sedanjega
župnika in pisatelja v Hougthonu, A. J. Režka, in Slovenca A. Hod¬
nika, ki je ponesrečil na potu v domovino dne 4. julija na parniku
^,Bourgoyne“. Škofija Marquette bo škofu Vrtinu ohranila trajen
spomin.

Zakrajšek Kazimir,  Rev., O. F, M., rojen dne 31. maja
1878 v Preserju, je vstopil dne 28. septembra 1897 v frančiškanski
red, bil dne 14. julija 1902 posvečen v mašnika ter dospel v Ameriko
novembra 1. 1906, kamor ga je povabil škof Horstman. V Cleve¬
landu, O., so nastale homatije, .nakar je odšel v Lorain, O., in potem
kot naseljeniški misijonar v New York, kjer je prevzel tudi Slovence.
L. 1908 je ustanovil družbo sv. Rafaela, potem mesečnik „Ave Maria".
Kardinal Farley je podelil slovenskim frančiškanom 1. 1909 župnijo

1  Tvrdka Vrtin Brothers  ima v Calumetu store (prodajalno), ki obsega
cel Squareblock (četverokot med 4 ulicami) in je največja severno od Chicaga.

604

Rockland Lake, N. Y., in leta 1912 župnijo sv. Neže v Brooklynu,
N. Y. V tem letu je bil imenovan za komisarja frančiškanske na¬
selbine. Sodeloval je pri več listih in spisal nekaj črtic za Družbo
sv. Mohorja.

Zalar John  je večleten tajnik K. S. K. J. v Jolietu, 111.

Zalokar Joseph, Rev.,  se je rodil v Gorjah na Gorenjskem
pred kakimi 60 leti. Študiral je v Kranju in v Ljubljani, kjer je bil
dne 10. avgusta 1879 posvečen v mašnika. Služboval je v Planini
(1. 1880), v Hrenovicah (do 1. 1884) in v Cirknici. Začetkom L 1889

je odpotoval v Ameriko ter dospel
v New York dne 12. februarja 1889.
S priporočilom škofa v Št. Pavlu se
je podal v Marquette k škofu Vrtinu.
Nekaj časa je bil tu za župnika v
Hancocku, nakar gaje škof na prošnjo
Slovencev poslal v Red Jacket ali
Calumet, Mich. Najprej je stanoval
pri cerkvi presv. Srca in imel ob
gotovi uri službo božjo za Slovence.
Nato je kupil stavbeni prostor, usta¬
novil lastno župnijo in sezidal cerkev
sv. Jožefa, ki ji je škof Vrtin dne
19. septembra 1889 položil temeljni
kamen in jo dne 9. novembra i. 1.
blagoslovil. Rev. Zalokar je zgradil
še župnišče in cerkvi preskrbel tri
zvonove, ki jih je škof I. Mrak dne
18. novembra 1891 blagoslovil. L. 1892
se je podal v Pennsylvanijo, da usta¬
novi župnijo v Pittsburgu; odločil se
je pa za kraj Bridgeville, kjer je na lepem griču postavil cerkev
sv. Barbare z župniščem. Tu je umrl dne 18. januarja 1912 in po¬
čiva na pokopališču, ki ga je kupil iz lastnega,

Zalokar je bil v življenju skromen, navdušen za vse dobro in
goreč v ljubezni do svojega naroda-trpina. Vsako leto je obiskaval
naselbine, da nudi rojakom priliko za sv. zakramente. Ni se bal ne
dolgih potov, ne dela, niti zabavljanj propalic. Za svoj narod je
žrtvoval vse. Plača je bila le na papirju; dalje časa je stanoval v
zakristiji; ker ni imel za postrežnico, je zahajal na hrano z delavci,
trpin med trpini!

Zaplotnik John L., Rev.,  je bil rojen dne 19. septembra
1883 na Lužah pri Kranju. Gimnazijo je obiskaval šest let v Kranju.

Rev. J. L. Zaplotnik,
South Omaha, Neb.

605

Dne 30. avgusta 1902 je prišel v Ameriko, kjer je vstopil v St, Paul
Seminary, St. Paul, Minn., in tam študiral dve leti filozofijo in štiri
leta bogoslovje. V mašnika je bil posvečen dne 12. junija 1908, in
sicer za škofijo Omaha, Neb. Devet dni pozneje je pel novo mašo
pri sv. Elizabeti v Minneapolisu, Minn. Nato je odšel v svoj delo¬
krog v Nebrasko, kjer od 1. julija 1908 deluje pri sv. Neži v mestu
South Omaha in poleg Angležev, ki tvorijo jedro one župnije, oskr¬
buje tudi Slovence, Hrvate, Nemce, Madžare, Rumunce in druge,
ki so tam naseljeni. O velikonočnem času obiskuje tudi rojake po
okolici.

Zavrl Alojzij  je izmed prvih naseljencev v Forest Cityu, Pa.

Zavrl Josip,  njegov nečak, amerikanski vojak, je bil na
Filipinih blizu ognjenika Taal, ki je pri silovitem izbruhu dne 30. ja¬
nuarja 1911 pokončal nad 2000 ljudi. On in nekaj tovarišev je bilo
rešenih le tako, da jih je plinov pritisk vrgel v bližnje jezero.

Zevnik Vinko  je upravnik dnevnika „Glas Naroda" v New
Yorku.

Zupan Ciril, Rev.,  O. S. B., rojen dne 17. aprila 1862 pri
Oreharju v Srakoljah, župnija Predoslje, je po posredovanju mons.
Tomo Zupana in opata Ločnikarja dospel v Ameriko 1.1881, vstopil
v benediktinski samostan sv. Ivana, Minn., ter bil dne 24. oktobra
1886 posvečen v mašnika. Nekaj let je obiskaval Slovence v Min¬
nesoti in prišel večkrat tudi v Colorado. Ker je v zadnjo državo
prihajalo vedno več Slovencev, ga je opat Ločnikar poslal majnika
1. 1894 za stalno v Pueblo, Col., kjer je kot pomožni duhovnik na
nemški župniji Marije Pomagaj obiskaval razne slovanske naselbine.
Slovenci in Hrvatje so izkupili pri cerkvi 1. 1900 Nemce in 1. 1910
severne Slovane ter ustanovili svojo župnijo, na kateri deluje še
zdaj jako uspešno.

Zupan Peter, Rev.,  O. S. B., brat o. Cirila, je dospel v
Ameriko 1.1899, študiral v zavodu St. Vincent, Pa., ter bil 1. 1909
posvečen v mašnika. Zdaj je nastavljen v kraju Vandergrift, Pa.

Iz iste Oreharjeve družine sta še sestri Zupan Cirila,
O. S. B., in Zupan Ludmila,  O. S. B,, ki kot benediktinki po¬
učujeta v župnijski šoli v Pueblu, Col.

Zupan Ivan  je urednik tednika „Narodni Vestnik" v Du-
luthu, Minn.

Žagar Anthony, Rev.,  je bil posvečen v mašnika od
škofa Vrtina v Marquettu, Mich., meseca julija 1895. Od 18. avgusta
1896 do 5. februarja 1897 je bil pomočnik v stolnici sv. Petra v Mar-
quettu, potem pa župnik v kraju Garden, Mich. Umrl je v Mar-
quettu, Mich., dne 9. januarja 1901.

606

Žužek John, Rev., se je rodil dne 31. decembra 1837 v
Laščah. Kot tretjeletnik ljubljanskega semenišča je šel z misijonarjem
Pircem meseca maja 1864 v Ameriko, kjer ga je škof Grace v Št.
Pavlu, Minn., dne 1. novembra 1864 posvetil v mašnika. Ker je bil
škof zadržan, je imel Žužek že drugi dan opravilo, torej novo mašo
na vernih duš dan! S Pircem, Plutom in Tomazinom je izprva deloval
med Indijanci rodu Otchipwe, po prestani hudi bolezni pa kakih
osemnajst let v Št. Petru, Nicollet Co., in do svoje onemoglosti na
župniji Caledonia, Minn. Marca 1901 se je vrnil k svojemu bratu,
duhovnemu svetniku S. Žužku v Vodice, kjer je dne 8. januarja
1908 umrl ter bil v rojstni župniji pokopan v materin grob, kakor
je sam želel. Žužek je bil blaga duša in povsod jako priljubljen,
kakor pričajo razni spominki, med katerimi se nahajajo tudi oni
škofov Cotterja iz Winone, Svebacha in Trobca.

Rev. J. L. Zaplotnik.

Vsebina

Stran

Uvod .. 3

Prvi del.

Splošni pregled.

1. Novi svet. Severna Amerika. Zedinjene države. 5

2. Novoangleške države. Maine. New Hampshire. Vermont. Massachu¬
setts. Connecticut. Rhode Island. 19

3. Srednjeatlantske države. New York. New Jersey. Pennsylvania.

Delavvare. Maryland. District of Columbia . 44

4. Južnoatlantske države. Virginia. Noth Carolina. South Carolina.

Georgia. Florida. 91

5. Države ob mehikanskem zalivu. Alabama. Mississipi. Louisiana.

Texas.110

6. Države ob rekah Mississippi in Ohio. Tennessee. Kentucky. West

Virginia. Arkansas. Missouri. Ohio. Indiana. Illinois.121

7. Države na severozapadu. Michigan. Wisconsin. Minnesota. Iowa . 143

8. Države v prerijah in stepah. North Dakota. South Dakota. Ne¬
braska. Kansas. Oklahoma.  153

9. Države v zapadnem gorovju. Montana. Wyoming. Colorado. New

Mexico. Arizona. Nevada. Utah. Idaho.165

10. Države ob Tihem morju. California. Oregon. Washington ....  189

11. Teritorija Alaska in Hawaii. Kanada.204

Drugi del.

Iz amerikanske zgodovine.209

Tretji del.

Amerikansko politično življenje.

1. Duh amerikanske samouprave. 2. Politične stranke in politiki.

3. Predsednik in kongres. 4. Pravosodje. 5. Razna politična vpra¬
šanja .273

Četrti del.

Amerikansko duševno in socialno življenje.

1. Duh izpopolnitve. 2. Vera in cerkev. 3. Šola in ljudska izobrazba.

4. Socialno življenje. 5. Amerikanski duh.293

Peti del.

Amerikansko gospodarsko življenje.

1, Amerikanec pri delu. 2. Gospodarski napredek. 3. Trusti. 4. Ame¬
rikansko delavsko vprašanje. 5. Kmetijstvo. 6. Gozdarstvo.

7. Rudninstvo in rudarstvo. 8. Obrt. 9. Občila in promet.

10. Trgovina.321

608

Stran

Šesti del.

Naseljevanja.

1. V Ameriko! 2. Zakaj v Ameriko? 3. Kako v Ameriko? ....  371

Sedmi del.

Slovenci v Ameriki.

1. Verske razmere. 2. Domače družbinsko življenje. 3. Duševni na¬

predek. 4. Amerikanizacija.420

Osmi del.

Zgodovina slovenskih naselbin.464

Dodatek.

Seznam znamenitejših Slovencev.543