Zakonske osnove prosvetne politike pri Srbih, Hrvatih in Slovencih V »Politiki« od 22. oktobra t. 1. je pod tem naslovom priobčen članek predsednika JUU Ivana Dimnika. V začetku navaja uredbo o osnovanju banovine Hrvatske, kakor tudi določbe te uredbe glede bodočega razvoja prosvetne politike v naši državi. Nato ugotavlja pod kakšnimi pogoji se je razvijalo ljudsko šolstvo v posameznih pokrajinah pred vojno, omenja projekte šolskih zakonov po letu 1920. in karakterizira enotni šolski zakon iz leta 1929., ki je v veljavi še danes. Nadaljnja izvajanja v tem članku priobčujemo v prevodu v celoti, ker so za učiteljstvo in njegovo organizacijo načelne važnosti. Ne spuščam se v vprašanje: Katere podrobne principe naj vsebujejo osnovna načela prosvetne politike za pravno in materialno zagotovitev narodne šole; tudi ne posegam v vprašanje: ali se bodo gotovi potrebni principi in načela vnesli v državno ali v avtonomno banovinsko prosvetno zakonodajo, pač pa naglašam nekatere važnejše principe in načela, ki bi jih bilo treba upoštevati pri prvi reformi šolske zakonodaje, in to zaradi normaliziranja prosvetnih razmer in zagotovitve pravnih in gmotnih osnov narodne šole in učiteljstva. Učiteljstvo upa, da se bo reforma šolske zakonodaje izvedla čimpTej in da ne bo iznenadeno v svojih pričakovanjdh in upravičenih zahtevah in nadah. Kot glavno potrebo ureditve prosvetnih kakor tudi splošnih razmer je smatrati demokratizacijo sedanje prosvetne zakonodaje in šolske oblasti. Tudi osnovna načela prosvetne politike morajo priznavati ta princip kot svojo glavno osnovo, na kateri naj se gradijo vsa aktualna vprašanja prosvete. Ta reforma šolske zakonodaje, osnovana na demokratizaciji šolske uprave in šolske oblasti, mora sloneti na drugem osnovnem temelju demokratične ureditve šolske uprave, to je na avtonomiji šole in šolske oblasti. V zvezi s tem je neobhodno potrebna, — kar je učiteljstvo neprestano naglašalo — ločitev šolske uprave in lol- skega nadzorstva od policijskih oblasti. kar najbolj ovira neodvisno in uspešno delo učiteljstva v šoli in izven nje. Sam smoter in naloga narodne šole v zvezi s problemom pouka zahteva novo rešitev predvsem za podeželske šole. Pouk je treba dovesti v sklad s težnjami modernih učnih principov, zasnovanih na upoštevanju individualnosti in na interesih ter potrebah naroda in države. Sprejeti bi bilo treba samo okvimo načelno osnovo za učne hačrte in programe za narodne šole in omogočiti sprejetje podrobnih učnih načrtov in programov, sestavljenih lokalnim zahtevam primerno. Osnovna načela ne bodo mogla iti preko skupne idejne vzgojne in učne osnove za vse narodne šole, ki naj se odraža v strpnosti naroda in verski toleranci. Ta načela pa morajio dobiti tudi polno moč in vrednost v skupnih osnovah državIjanske vzgoje in državljanskega pouka o državljanski zavesti, v odgovornosti za skupnost in v dolžnostih do skupnosti, a istočasno tudi v državljanskih pravicah v tej skupnosti. Osnovna načela morajo zagotoviti obvezno šolanje in postopno povečavanje šolske obveze. Ta problem ni samo šolsko vprašanje, nego postaja državno in narodno vprašanje, tako glede narodne obrambe, kakor tudi glede stalnega kulturnega napredka in gospodarske tekme z ostalimi državami. Šolski otrok, kot bodoči državljan, mora biti v večji meri zaščiten z moderno reformo šolske zakonodaje, s katero morajo biti zagotovljeni vsi pogoji, ekonomsko-socialni in prosvetni, da se bo otrok lahko popolnoma razvijal. Šolsko nadzorstvo zahteva tudi v zakonodaji nove sodobne osnove. Z zakonom ie treba predvideti večje teoretično in praktično spopolnjevanje šolskih nadzornikov. toda ne bilo bi pravilno zapirati vrata do nadzorniškega položaja nriznanim in sposobnim šolskim delavcem. Postavljanje nadzornikov naj se vrši po razpisu in komisijskim potom. Z ozirom na avtonomijo šolske uprave je treba izvesti idejo instruktivnega nadzorstva za vse narodne šole. Problem vzdrževanja narodnih šol je treba rešiti na socialno pravni podlagi in po ekonomsko socialni moči in obremenitvi vseh državljanov. S tem je treba omogočiti socialno in ekonomsko šibkim, toda sposobnim narodnim slojem, da lahko tudi njihovi otroci popolnoma razvijejo svoje individualne sposobnosti. Od celokupnega problema reforme narcdne šole se ne more oddvojiti vprašanje radikalnejše in popolnejše višje učiteljske izobrazbe. Čeprav nočem načenjati vprašanja, ali se bo reševal problem narodnega izobraževanja v okviru državne ali avtonomne banovinske prosvetne zakonodaje, vendar naglašam, da duh demokracije zahteva čim večjo naslonitev tega problema na narod, kakor tudi demokratično organiziranje tega dela z najtesnejšo naslonitvijo na zainteresirane narodne kroge. Treba je naglasiti, da se tudi država za "ta problem interesira in da se gotove novosti in načela morajo izvesti, pa naj so predvidene v državnih ali avtonomnih predpisih. Interes države je angažiran v prvi vrsti v sami nalogi vseh ustanov za narodno izobraževanje in v osnovni svrhi teh ustanov, ki morajo obsegati delo za državljansko vzgojo v duhu narodne in verske strpnosti in v duhu državljanske skupnosti. Temeljne osnove za pobijanje nepismenosti, kulturno dviganje vasi in druge naloge narodnega izobraževanja ve1.1 ajo za družbo prav tako kot za narod in drzavo. Ako se od učitelja to delo zahteva. tedaj ga je treba z zakonom sistemizirati in z zakonom zaščititi, tako v pravnem kakor tudi v materialnem pogledu. ,.^.ana?n31 zakonski predpisi, ki zadevajo ucitelja kot enega glavnih faktorjev za izvedbo prosvetne politike v realno življenje niso zadovljivi. Demokratično razumevanje učiteljeve osebnosti zahteva svobodo učitelja v delu in sledeče zakonske pogoje za delo: višjo izobrazbo učitelja, njegovo pedagoško neodvisnost, stalnost na službenem mestu, ekonomsko socialno preskrbo in državljansko enakopravnost in svobodo. Pedagoška svoboda in neodvisnost učiteIja morata biti zagotovljena in zaščitena z zakonom. - ,.,NesPorno je, da je treba v osnovnih nacelih prosvetne politike dati načelno podlago tudi matenalni sigumosti uciteljstva bodisi da to vprasanje ostane v državni oblasti bodisi da se prenese na avtonomne obfastiosnovna nacela morajo zagotoviti: da učiteIjevo gmotno stanje ne sme nikoli biti pod gmotnim stanjem državnega uradništva ter njihove ekonomske socialne preskrbe nego se mora avtomatično regulirati po gmotnem m pravnem polozaju državnih uradnikov Revizija uradniškega zakona in uredbe o dokladah je potrebna zaradi spremembe v življenjskem standardu. Pravna sigurnost učiteljstva se mora zagotoviti in lzvesti tudi v osnovnih načelih prosvetne politike. Stanje personalne prosvetne politike se ne bo stabiliziralo in popravilo, dokler se z novimi zakonskimi odredbami ne zagotovi komisijsko nastavljenje, premeščanje in odpuscanje uciteljstva potom po demokratičnem nacinu lzvoljenih korporacijah, v katerih bo sodelovalo tudi učiteljstvo s svojimi predstavJiiki. Personalna prosvetna politika se mora izvajah na osnovi objektivnih, strokovno in socialno sodobnih zakonskih predpisih ki bodo na prvem mestu vsebovali stalnost učiteljstva na sluzbenem mestn. Kot glavni pogoj stalnosti in daljšega bivanja na službenem mestu je treba smatrati zagotovitev stanovanja m prehrane za učiteljstvo, kar je treba predvidevati že v osnovnih zakonskih predpisih pri določanju socialnih dodatkov za učiteljsitvo. Načelno je treba predvideti, da se vsa mesta prosvetne uprave spopolnjujejo z razpisom, a vsi zastopniki prosvetnih korporacij naj se volijo na osnovi demokrationih principov. Disciplinski predpisi za učitelje se morajo postaviti na zakonsko osnovo, ki bo v skladu z vzgojnimi in učnimi dolžnostmi učiteljskega poklica in na osnovo modernega pravosodja. V osnovnih načelih prosvetne politike je treba za vse učiteljstvo v državi zagotoviti javno ocenjevanje in pravico pritožbe.