Poštno tekoči rnčun št. 24. — Conto correnie con la posta. Posamezna številka 20 stolink. Izhaia: vsako srcdo popoUlnc in soboto ziutraj. Stane za ctio lc.o 15 L. « pol lctu 8 L. « četrt leta 4 L. Za inozemstvo celo lelo 33 L. Nn naročila brcz a >- pnslanc uaročmne sc ne morimo oziruti. Odgovcni ureduik: Poldi Kcmpcrlc, St. 38 V Gorki, v sredo •/ 3. maja 1925, Leto VIII. Nefrankirana pisma se ne sprejernajo. Oglasi se računajo po dogo- vnrii in sc plačajo v na- prej. List izdaja kon- sorcij »OORIŠKl: STRAZE« Tisk Zadriižiic tiskarne v Oorici, Riva Piuzzut- ta št. 18. Upruvu in uredništvo: ulica Mameli štev. 5, (prej Scuoli'). — y^Rdece knjige. Kmetsko - delavska zvvzu jc sklc- nila izdajuti zbirko spisov rod ime- itom »Rdcce knjige« — /// ravnokar ic izsla prva Rdcča kniiga izpod pe- resa Janko Kralja. V krevki in živi besedi pripovedujc pisatelj političnc boje irskega naroda, ki je junaško hranil in ohranil v stolctnih borbuh zemljo svojih očetov. >Boji majhne- g^mwodcf ypojdelio ta ted en med sio- vensko Ijudstvo in s tern zacenja Kmetsko - delavska zveza vcliko izobraževalno in vzgojnn dclo v mtst ih'tdi. »Rdcčc knjige« značijo odličen koruk nupre'j v političncm zivljenjn vrimorskih Slovenccv in zato mora- ino njihov pontcn jasno poudariti. Dclo siovenskih politicnih orga- nizuri'j ic obstajalo doslej izkljucno v political agitaciji. Shodi in tasopis- "i boji, to jc bilo po navadi jedro wi- se politike. Tn pa turn so priredilc xtrunke šc kakšcn tečaj; s tern so doseglc višck svojega politicno- vziiojnega dein incd narodom. Toda slovcnski narod nunreduje v svoji izobrazbi, njegovc dusevne po- trehe rastcjo in so isle kukor pri ¦nstalili omikanih mirndih v Evropi. Nov rod, ki dorasča okoli mis, ho- ve imcti jasne politicne pojme, v njem opažamo vedno bolj živo po- trebn po pravi politični izobrazbi. Kar nudi časnik ic premalo, -»Pro- svctna zveza«. jc nepolilična, ravno- tctko nepolitiina jc Mohorjeva dru- žba. Kdo na} torcj zadosti zivemu stremljenjn mirnda po politični oini- kirj Kdo naj scznanja nase moze in fanic s poiiticnimi razmcrami v dru- "ih dczclah in kdo mil iim siri in bo- xati spoznanjc pojavov in nacel poli- tičnciia življenja? Naši Ijndie hočejo vedcti, kuj jc modcrna demokracija, kaj je republika in nionarhiia. kuj ko- nninizem in libcralizcm, kako jc urc- iena sodabna drzava, zakui so n strank<>, kakscn ic njili pomen v mod end dobi itd. itd. Kmetsko - delavska zveza, naj- verju in najagilnejša potitična orga- nizacijii primorskih Slovcncev, je sklenila, zadostiii tcj potrcbi mišcga "(soda. »Rdcčc knjige«, ki bodo iz- hujale od časa do časa v Gorici, hočejo proziii nasim ljudem vsc, kar njora znati in vedcti politično izobra- zeni slovcnski moz in mladenic. Rdečc knjige« bodo razširile ponied [uišega liudstva po modernem svetu 'fl oznanjalc program in nacela Kmetsko - dclavske zvezc. Našc Ijud- stvt) mora biti politično zrelo, zave- duti sc mora točno svojih pravic in (jolznosti, vzgojeno mora biti po iasnih in trdnih nučeliJi. Id sc ne zriišijo ob prvcm navaln sovražne usode. Samo narodi, v katcrih jc raz- vUo bngato idc.ino iivljenjc, znajo kliubovuti in so zasajeni trdno v svo- j° zemljo. Narodi brcz idei in načcl •s'> kakor lesena Uisa, ki sc podcre ob prvcm sunkv. in se spremeni v »odrtijo. Naš največji narodni sovražnik jc J)1'ezidcjnost in brcznačclnost. Pozivamo vse članc kmeiskih in dekivskih zvez, naj sc vržejo na živo ugitucijo za »Rdvce knjige«. ki mo- f'(Uo postaii ivijmogočneiše idcjno °foßj(> nase organizacijc v boju za dušcvno osvobojcnjc dclovnih mno- [z vzgojnega del a »Rdcčih knjig« '}aJ zrastc in dozori nov rod, krepak l.11 zaveden, poln vere v moc svojih Jdej in v pravko, ki mora znuigati. Kaj se godi po svetu? Političue razmere v Jugoslavsi se čudno zaplctajo. Človek strmi in ne ve, kako hi sodil o do^odkih. ki se \Tse onkraj incje. Radič je pri zadnjili volitvah v na- rodno skupščino občntil vso težo žc- lezne pesti Svetozarja Pribičeviča. Vlada iiju je razpustila stranko, za- trla vse njegovo časopisje, zabranila- niegovirn pristašem vsak sestanek in s'eherno volivno agitacijo, vtaknila v ječo njega in voditeljj njesove stranke, postavila je z eno besedo nio^očno tfibanje In \ atskih kmetov pod izjeinno staujc. Kakor priznava- jo vladni pristaši satni, pribičevci niso ravnali za časa volivne borbe z radičevci ravno z inchkimi rokavi- eaini... Prvo ponižanje. Po vsciii tern, kar se je zgodilo v dobi volitev, je vsak človek z zd'ra- vimi niož^ani pričakoval, da bod'o izvoljcni radičevci v beljiiajskeni imrlanientu bnrno protestirali in šli v borbi proti Pasič - Pribičevičevi vhidi prav do konca. Nckateri so se celo bali, da s^ lirvatje umaknejo zopet v Zagreb. Kdor je opazoval šliiiletno vrrnienjc Radičeve stranke, njene divje napadc na Pašiča, njene revolncionarne proteste proti eentra- lizinu, ni nu>Ktvl pričakovati od radi- čevcev 'd'ruffega nego najostrejšo o- pozicijo proti vladni večini. Mesto tega se je zvršil prevrat, ki je zniedel ne le jugoslovansko iavnost. tcmveč celo sosediie dr'zave. Pavle Radio se je v inienu zaprtc- U'a Stefama in celokupne stranke za- C2\ opravičevati pred Pašičem in Pribičevičem, preklical je program hrvatskega kinečkega ffibanja, za- tajil reptibliko, prizna-1 centralistično ustavo, priznal kralja in prosil od- i puščamja tiste. ki so jih tei>li, jirn vzeli vsc, kam so inieli, ter jini spra- vili v zapor se voditelje. V zgodovini jugoslavanske politi- ke se ni nobena stranka še tako po- nižala pred svojimi nasprotniki, ka- kor jc storil to Radio. Ko j.e Ravlc Rad.ic iinel v bel^raj- skem parlainentn zgodovinski go- vor, s katerini jc zatajil idieje in pre- teklost svoje stranke in prosil milost naspmotnike, tedaj se je mnoffini no- slanceni iz Priibičevičeve skupine iiiož resnično zasrnilil. Pravijo, da je bilo žalostno gle-dati ta prizor sanio- poniževanja. To je bil moralni polom Radičevega gibanja. Pribičevič in Pašič sta zaurozila, da vničita Radičeve niandaite. Da bi rešili svoje poslanske sedeže in obvarovali Radiiča pred kazenskim procesom, so preklicali vse, kar so dotcdaj razglašali za resnico in se tako ugonoibili. Prišla je lira, ko so se maščevale \s.e mi pake in zablode ter vsa laliko- miselnost Štefana Radiča. Stefan Rad'ic je pred nieseci ba- b.'ito izjavil, da so Slovene! nolitično inanj razviti ko Hrvatje in da je gi- banje lirvatskih kmetov neprinienio naprednejše; danes je pa dokazal z dejanji, da je bila njegova stranka najbolj nczrela stranka v d.ržavi. Ko bi bila Radiceva stranka poli- tično zrela, bi bila podala dariašnie izjave limsko lcto niescca iulija, ko so bili še Oavidovič, Korošec. Spalio in Radič na vladnem krniilu in se je kralj o'botavljal, a Li naj inienuje za niinistre tndi par radičevcev. Ko bi bil Radio izjavil tedaj samo polovico tcga, kar je danes, bi bili šli njegovi ljndje; v vlado, postali bi bili skupno z Davidovioem in Korošcein gosiw- darji d«r!zave in sedeli še danes v vladnib palačah v Bclgradu. niesto da sedijo v zagrebškili jecali. Zanj ni več rešitve. Tedaj bi se F^adioeve izjave ne bile zdele nikako ponižan.ie ali sra- niota, teniveo trezna politika zrclega moža, ki se zaveda svoje zgodovin- ske odgovornosti. Uspehi bi bili tedlaj veliki: kralj bi bil imenoval radioevske niinistre in Davidoviocva vlada, ki je iniehi ve- čiiio v narodn in parlamentii. bi bila izvcdla tudi volitve in prav gotovo bi bila zinaga-la. Saj je današnja o[xv zicija dobila kljub vseni Radioevim napakam v zadnji volivni borbi ve- čino glasov. Vlada Davidovičai, Ko- rosca in Radioa bi si bila zagotovi- !a dolgo življenje in bi bila preurc- dila državo, tako da bi bili v njej zado'voljni tndi Hrvati in Slovenci. Mesto tega je napredni in zreli Radio zaoel labkoniiselno ndribati po kralju in vojski, upropastil tako vla.- do Oavidoviča in dal svojini. najluij- sim nasprotnikom, l'i'ibioevicu in Pa- šiou oblast v roke. Spletel yz sam bio, s katerini sedaj bijejo njegovo stram- ko. Radiioeva zgodiovinska vloga kot voditclja vsuga lirvatskega naroda ic s tern konoana. Preiskovalna komisija. ' Njcgovi :KJ3i;rotr.iki so trdi in na- daljujejo brcz usiniljenja borbo, ki so jo zaoeli. Radiou ni mnogo poma- gailo, dla je prosil usniiljcnje. Vladna veoina je potrdila siccr veoino Ra- dioevib poslanccv. Radioa sainega pa ne in ga dr'zi se nadalje v ječi. Ravnotaiko sede še v ječi drugi radi- oevski voditelji. Izvoljena je bila po- | sebna parlainentarna komisija, ki se je odpeljala v Zagreb, da preišoe grclic Radioa in predlaga nato na- rodni skupsoini, ali naj se ix>trd'ijo še ostali radioevski niandati ali ne. Ta komisija se je sprenvenila v prist- no sodišče, pred katerim se mora za- govuirjati in prati Radič s svojimi to- variši. V njej imajo glavno besedo radikalci in samostojni demokratje, torej ljndje, katere je Radio najbolj sovražil in proti katerim se ic najbolj ogorceno in ljuto borilai njegova stranka. Čaša ponižanje je polna. Shioaj je nanesel, da je predsed- nik preiskovalne komisije bivši ra- dükalni minister dr. Laza Markovio. To je isti mož, proti kateremu je dia- na.snji opozicionalni blok vložil ob- tožbo radi poneverbe d'rzavnega de- narja. Za oasa Davidoviceve vlade so bili postavljeni pod obtožbo razlioni radikailni niinistri, češ da so izrtvblja- li oblast za svoje žepe in posebno Radio je burno zabteval. da mora jo v zapor, oeš da so navadni sleparji. 1 Ko bodo goljufi pc-d' kljuoem, šele tedaj nastane v državi red.« Tako je govoril tedaj Radič. Kden izmed glavnili obtožencev je bil dr. Laza Markovio, scdanji predsednik preis- skovivue komisije. Najvcčje ponižauje, katcrega je rnogla doživeti Radiceva strauka, je to, da je ravno dr. Markovio vrbovni soJiuk, ki odlooa o1 usodi radioev- i.ev. Pred preiskovalno komisijo, ka- teri predseduje Markovie, so bili za- süSani dr. Maček, Pavle Radio, dr. Horvat in oela vrsta drugili vodite- liev. Zagovarjati so se morali radi knieokc internacionale, radi republi- kanstvu, radi agitacije proti milita- ri zmu itd. Dr. Laza Markovio je podal o po- teku preiskave izjave, ki morajo po- gnati od ponižanja kri v glavo vsa- kemn radioevcu, ako ima še kaj po- nosa v sebi. »Študij sodnijskih spi- sov,« je rekel Markovio, »je končan. Mi siiio pregkdali vse, kar je važno. Naše delo je se vedno v dobi pre- iskave.« Na vprašenje, ali bo tudi Stjc- pan Radio zaslišan, je Laza Marko- vio odgovoril: »Tega ne vein. Če bo potrebno, bo zaslišan.« Ce bo potrebno, bo zaslišan! Te besede iz list dria Markovioa bi mo- rale žgati kakor //jrjavica v sreu vseb radioeveev. Pojedina v Prpičevi palači. Tako bi sodil vsak zdrav olovek. Toda pri radioevcili so vsa pravila človeškcga znaoaja prevržena. G'lo- boko :n)!iižanjc njibove stranke. ki je tujci občutijo, kakor kaže njih ne bega posebno. Nasprotno! Radi- čevci so povabili elanc preiskovalne komisije, med njinii seveda tudÜ Mar- kovioa, na sijajno pojedii.no v Prpi- oevo palaoo, ki je sedež lirvatske kmeoke stranke. Med tern ko je se- del Radio in drugi brvatski vodite- lji v ječi, so njcgO'vi somišljcniki jcdli in pili in si nazdravljali s poiiticnimi nasprotniki, to se pravi s prav istimi Ijudmi, ki so stranko razpustilt in ki sedaj sodijo ko>t sodniki o nje- nib politionih dejanjih. Človeška do- mišljija bi si bila težko pred'stavljala to, kar so radičevci v resuici preel vsem svetom vprizarili. Ni torej noibeno čudo, da zaoenja Hrvatska kmeoka stranka nazadova- ti. Njena moo bo mora la nujno med ljudstvom propasti. Zato skrbijo, ka- kor smo videli, rad!ioevci sami in po- magajo jini pri tern prav k or en it o radikali in Pribioevio. Radičevi nasprotniki niso neumni ljndje. Ugoden položaj izrabljajo z vso energijo in doslednostjo. Sedaj ko so spoznali do dna ves pogum in ponos in vso trdno znaoajnost na- prednega Radioa. ira bočejo ukloniti d;t) tal in poskusili bodo zlomiti nje- govo stranko. Ako se jim to posreoi, ne bo nastola iz tega nikaka škoda za državo, tem- več ie korist, knjti samo re sue, zre- le in znaoaine stranke so koitistne in imajo rravico do obstanka. DNEVNE VESTI. Kaj pišejo Italijani o Besednjakovem govoru. (loriski tcdnik »L'lsonzo«, ki je zc- lo blizu fašistovski stranki. je priob- čil v svoji zadnji si evil ki na prvi strani obsiren iianek o gospodarskem govoru poslanca Hcscdnjaka. ki je bil izšcl, kakor smo zc porocali, v po- st bin knjižici v italijanskcm jeziku. »L'lsonzo« prinasu glavno vsebino govora in izreka noto mtstopno sod- bo: »Govor poslanca Besedniaka po- du.ia v res jedrnatem in jasnem prcglcdu vse vzroke gospodarske zmedc, ki se jc pojavila po vojni v nasi pokrajini. Gospodarska krizit današnjih dni in, kakor smo jo ob- eutili v najbolj tczkih casih. je tla- cila in tlaä vsc Primorce brez raz- likc: Itulijane in Slovence. To po- ndarjamo radi tega, da bi znani topoglavci ne rckli, da daiemo opo- ro nazorom drugorodca. Poslanec Stran 2. »GORIŠKA STRA2A< Bcscdnjak jc govoril ncpristransko za vse Primorce in pouduriul rc- snice, ki se dujo prav lahko ugo- toviti in jih ni mogoče ovreči. Od- kritosrdw hi hili žcleli, du hi jih hil kak naš poslancc poudaril z isto natancnostjo in z isto encr,i>ijo.« Rimsko romanje. Čas za prijavo jc podaljsan. SJo- venci! Kdor Una čas, kdor Una sred- stva, naj lie zamudi te priložnosti, da obišče zihelko krščanstva, nwsto svetetcd Petra in nestctih svetili mn- čencev. Poroka. V pondcljek sc jc poročil urcdiiik »Edinosti« dr. Lojze Bsrce iz Dorn- herga. z g.čno Viktorijo Kavčič. Obiio srečc! Due 11. t. in. sc jc poročila pri Mariji Pomagaj na Brezijah gospo- dična Jclica Franko, iz znane in či- slane družine dr. Frankotove, z go- spodom dr. Mis Frantom, zdravni- kom v spliošni deždni bolnici v Ljuhljani. Poročil ju jc gosp. Silvin Sarcleuko (dr. Mrliar). Mlad'emu pa- ru zel.inio obilo srcčc. Nepričakovane snirti jc innrl g. Jožcf Hrcn, kaplan v Pod- melcu in upravitclj vikarijata na Grahovein. V pctek jc še o noči polni bolečin (žolčni kainoni) — v (lorico k zdravniku in sel oid tarn- v bohiišnico na Studenec. Spo- četka niu je neka-m odlcglo. Toda kmalu popoldne sc je onesvestil in ob 3V:> nri je umrl, zadct od' kapi na možganih. — Pokojnik je bil rojen v Cerknici na Notranjskem in koniaj 36 let star. Duhovnik je bil od lcta 1916. Služboval je v Podbrdu, med vojno je bil tndi vojaški knrat, v Podmelcu in je dvakrat oskrboval Grahovo. Bil je till, skronien in po- strežljiv. Rojen Jugoslovan je prosil za ital. diržavljanstvo. Prošnja je bila zavirnjena, a je rekuriral. Rekurs jc rešila smrt... Danes zjutraj o>b 7. uri so ga odpeljali domov v ljubljeno Cerknico. Jože, livala Ti za vse, kar si dobrega storil našemu trpeče- mii ljudstvu! Povrni Ti Bog z več- nim življenjem! Počivaj sladko v zemlji dornači! Sorodnikom, zlasti potrti niateri, naše iskwno sožalje! Rdeča knjiga. Kinctsko - delavska zvcza je pri- čela izdajati poljudno pisanc rdcče knjižice o najvažnejšib vprašanjih, ki zaniniajo vsakega našega človeka. Prvi zvezck »rdečih knjig« je že iz- šel. V njem popisuje Janko Kralj pod naslovom »Boji niajlmega naro- da« preganjanje in trpljcnje irskega naroda. V uvodu pravi: »Irski narod je postal luč, ki sveti vsem tlacenim Ijucistvoni sveta in jim kaže pravo IX) t, ki vodi do prav ice.« Ccna zvezkom je tako nizka, da si jib lahko vsak knui. Majska številka ' „Našega čoiniča." izidt v soboto. Vslcd. tcliničnili ovir v ; iiskanii se je list nekoliko zakasnil. : Bo pa vsebina tern lepša! Zlasti po- '.I'lcniben jc opis prvokrščanskc obc'- nc, kjer nain pisatclj živo predočuie zivljenje in trplijenjc našib prvih bra- tov. Opozarjamo drustva tndi na no- vc odredbe glcde prircditev. List kr-.i- si iimogo prclepih slik. Iz drustvcnili poročil odscva živahno delo, kakoi- šncga more iziw./.ati le organizacija. ki temclji v ljudst.i: in razpolaga z navdušeuimi dtktvu. „Naša založba" je izdala niladinskc igre pod n;isk>- voni »Btvdak Pavlek«. Brošura otosc- ga na K)4 strancli uvodno pcs-jin. l>et iger ter štiri ])esmice z notaini. Igre so kar najboiljse, spisal jih jc pisatelj France Bevk, glaslxjne točkc je zložil Vinko Vodopivec. Sole, za- vodii in dništva, ki prircjajo niladin- skc igre, morajo knjigo iincti. Na Pri- morskeni se knjige prodajajo po1 pet lir v Gorici v Katoliški knjigarni in v Narodni knjigarni ter v Žtokovi knjigarni v Trstu. V samih naslovih. V tiradnun list« je izšel seziiain, kohko odlikovanj je na razpolago vsako Icto. Vsako leto se laJiko ]>o- deli 6 osetaiii red sv. Mavricija :n Lazarja prve stopnje; drugc 27; Iretjc (komcndatorji) 96; čctrtc (ča- sihiKi) Ml; vitezov je pa lahko kai 642. Pri redu italijanske krone jc p:-; tako-le: prve stopnje je na razpolago ,:1 odlikovanj; drngc 121; za koincn- datorje /00; za častnike 1361; za vi- teze jc pripravljenih kar čez 6000. Ni čuda potem, da je pojvtal »vitcz« n. pr. gO'Stilnicar, ki je pripravil, rninistrn na nekem izletn dobro južino. Slovesen prihod predsednika Hindenburga. V pondcljek 11. t. in. poix)ldiU3 so v Berlinu sprejeli z vscini castmi no- vega diržavnega jiredsednika Hiji- denburga. Preko miljon ljudi se jc zvrstilo od kolodvora do vladne pa- lace. Stare pruske nnifonne in odb »farbali« naše ljud^tvo, da imajo pod boljseviki vsi enako. Zopet ena zveza. Poljska in Češka se lwsta zdrnzili v vojaško zvezo. Pi*va bo i>omagala Čclioni proti zvezi Nemčije z Avstri- jo, Ceška pa Poljski, če hi slednji boteli vzeti Šlczijo ali Gdansko. Tako trdne so» torej mirovne pogodbe, da se morai za vsako besedo v niih sve- tliikati bajoriiet. Kralj odlikovan. Na predlog bivših bojevnikov bo podelilo vojno ministcrstvo kralju ob pctindvajsetletnici njegovega vlada- nja zlato lirabrostno svetinjo. Bo pa samo pozlačena, ker hocejo, da hi biki iz brona vzetega iz sovražnikoni zaplenjenega orožja. Nemške žrtve v svetovni vojni. Preko 13 miljonov Nemcev se je bojevalo v zadnji svetovni vojni. Vsak 7 Neinec je bil v strelskih jar- kili. Od! teh jih je padlo 1,808.555, ranjenih pa jc bilo 4,246.779. Svetov- na vojna jc trajala 1623 dni; vsak dan je Ncinčija izgubila 1114 mrtvih in 2616 ranjenih. Vsako uro pa 46 mrtvih in 109 ranjenih. In vse to za mrtvo staro slavo. Veselica v postojnski jami. Na binkoštno nedeljo, 31. maja, se bo vršila žc sto let obicaina velika ljndska veselica v svetovnoznami po- stojnski jami. Pri tej priliki se bo iz- vajala po klasičnern sporedu nmetni- ška sinfoiiična prired'itcv v iamski koncertni dvorani. Ta dan bo vozilo osetn poselmih vlakov: iz Tr'sta dva, iz Gorice, Bcnetk, Vidma, Pnlja, Rc- ke in Rovinja. Za te vlake je dovolilo proinetno ministerstvo znizano ceno za 10%. Ta znižana vožnja velja tndi za vse druge oscbne vla-ke po- staj v Postoj'no v ca'su od 15. rnaja do 15. jimija t. 1. Listi podraženi. Ker so sc ceme papirju zadnje case zelo zvišale, je sklenila zveza časni- skih izdajateljev, da se podražiio čas,niki od 20 stot. na 25. To naj velia ze od 10. t. m. d!adje. Socialistično časopisje pa ta sklep strastno napa- da, češ, cene papirju naj kapitalisti znižajo ne pa zviša.ti cene časnikov. ki ji'n mora dandianes vsakdo že bra- ti. Mi sc s tern popoluoma striniamo. Koliko bo zaslužka? Neik odvetnik iz Palcrma je vložil ua državno pravdnistvo v Rimn ob- tožbo proti vsem opozicionalnim po- slancemi. Sklicuje se na paragnaf 181. kaz. zakonika, ki doJoca posebne kazni za vse uradne osebe. ki hi za- uemarjalc svoje doližnosti. Obtožni- ca pravi, dti opozicionalni poslanci nc o])ravljajo svoje poslanskc dol- žnosti, torej s.padajo pod paragraf. Brihtni odvetnik bi moral pod ob- tožnico še zapisati: Po narocil'u tega in lega za toliko in toliko. Tečaj za cepljenje trtvzeleno v Gorici. V pondeljek in torek 18. in 19. ma- ja pri red i oddclek za sadjercjo in tr- torejo goriškega urada za kmetijski potovalni iwuk v deželni trtnici v Gorici, via Trieste, javen teoretično praktični tečaj za cepljenje trt v ze- leno. Tečaj prične v zgoraj navede- nih dneh ob 9. uri predpoldne in je pristopen vsem kmetovalccm. „Gre sem, gre tja". Predno je začel gospod Cankov prelivati kri v Bolgariji, je bil v zelo dobrih stikih z vlado v Beogradn. Ko pa je izzvali umorc, je iskal krivce. Dolžil je Jugoslavijo, da je pomagala koinunistom in zemljoradnikom. 6. t. in. pa jc 1sti gospod Cankov poslal svojega zunanjega ministra Kalfova v Beograd, da pridohi Jugoslavijo za e-notno fron to proti komunistoni, ki jim jc baje prcj pomagala». Modna norost. V Parian so si izmislili nekaj uo- vega. 2enska o-bleka, ki monii imeti dosti gub, nosi ob robn prav take in tako siroke čipke kot jih vidimo na masnih srajcaJi. Okrog vratu si de- nejo še debelo verižico s križem; klo'buk jc pa podoben škofovi kapi. Zdaj pa si prodstavljajte pariško da- nio! To in ono. Ruski meč. Dandatifs je, žal, le tako, dia. pomc- nita v še tako kultumi državi inieč im pest več kot pravica. Tudi v so- vjetski Rusiji, ki bi naj bila vzor dc- mokracije ni nič drugačc. Pa naj se trtidijo naši kovnunisti, kolikor jim drago, — ruski vsaj molčijo — da bi dokatzaLi, kakšen raj je v Rusiji, je venda-tfl'e gotovo, da se ie sovjetska država iK)röd;i'la v naši dobi in nosi se vedno na sebi njene zna'ke. Tudi pri boljscvikih je j)rav zaprav obbst v rokah le nckaterih močnili revolu- cijonarjev, mod temi posebno v po- kah vojnega ministra Frunzca. Zla- sti, ker je Rusk a revolucija» delo obo- rozene pestii. Iz motne dotbe prvili nasprotnikov carizma, iz dobe Lvova in Kerenskc- ga, sta se izvili dve inogočni |)ostavt in se postavili na krtnilo- boljševiškc Rusije. To sta bila Ljenin in Trocki. ()ba< skoro ncomejana samosihiika. Prvi jc umrl. »Rdeči general« je pa podlegel spletkam svojih tovarišev. Prišli so do -moci Rykov. Stalni, Ka,- monev, Kalinin in že omenjeni Troc- kijev naslednik Frunze. Ta je pravi tip človeka, ki ga je splavila kri revolucije na prva mesta, kot se je že to zgodilo z Napoleonovi- mi maršali, ki so ste povzpeli od pri- prostih grenadlirjev do vojskovodij. Fremze, sin neniških staršev v Besa- rabij, je po koncani srednji šoli šel v Petrograd, na telmiko. Od tu so ga spodiili, ker se je udeležil neke bune. §el je 1. 1905. v Moskvo, zoipet vodi! neko dclavsko vstajp, komaj ušel prcganjavcem in šel za delavca v texstilno tovarno. Tu je ustanovil re- volucijonarni odsek, obsojen zato na smrt, a pomiloščen ma 10 letno ječo. L. 1915. uide iz ječe in začne z bolj- sjiviško propagando nicd vojaštvoni. V marčni revoluciji 1. 1917. se že borj proti gencralu Koniilovu. Po boljšcviski revoluciji noveinbra 1. 1917. začue svojo vojaško pot. Boljseviki soi ga večkrat postavili na čelo svojih čet proti beliin gardistoni. Povsod jc uveljavil svoje vojaške zmo/.nosti. Kainor je prise! je s svo- jiin tovarišem generalom kavalerijc Buti'jeuuijem zmagal protircvolucijo- narje. Tako je spomladi lanskega kta |x)sta'l Trockijev namestnik in is. januarja lctošnjega leta pa njegov nasleduik. Danes him ta »ruski meč« že skoro najvcčjo oblast v Rusiji, ker inia vödno niegov tovariš Budjcuui osodilane svoje konieniške polkc, da lahko vsak hip pojezdi na stran | Fninzca, ki je s sabljo v roki postal ! pivi mož med Rusi. Večkrat obsojeni na smrt. Na drugem incstu poročamo, da je bolgarsko vojaško sodišče obso- dilo 7 komunistov, obdolženih a-ten- tata na katedralo sv. Nedelje, na smrt; Trijc izmed sedmorice so ka- zen že prcstali: usmrčeni so bili, ko so jih hoteli aretirati. Oalje je zani- miyo, da so posamezni obtoženci bili večkrat obsojeni' na smrt. Sodišče je namreč vsak zločin obravnavalo in prcsojalo posebei. Tako je prišlo, da jc bil. vsak obtožcnec večkrat obso- ien; Naj navddenio par prirnerov: Granciarov, katerega je policija že ubila, je bil spoznan za krivega raziiih zločinov in obsoen na 15 let zapora, pol milijona levov (pri- bližno 90 mil. lir) globe, prvič na smrt in drugič na sinrt na vešalih na javneni trgu. (Javno usmrčenje na vcsalih jc po bolgarskcm zakoim do- Iočeno za roparje.) Nikolaj Petrini, ki je tudi že nvr- tLvv. je bil obsojen kar trikrat na smrt. Ravnotako Dimitrov, katcremu sc jc j)a posrečik) zliežati. Tudi na smrt obsojencmu Adijevu je uspelo pobegniti. Zgroziti se mora človek. cj po- misli, da vse krvave žrtve, ki so pa- die v zadniih letih na Bolgarskem, ne oznanjajo za to nesrečuo deželo boljših dni, temvcč sain oše poglab- Ijajo smrtno sovraštvo med posa- meznimi strankanii in kličejo k novi osveti in noivim brato>moniim bojenu L!boga bratska zcmlja! Robinzon. /a svojih mladih dni je skoro vsakdo že bral, znamenito povest o Robinzonu. Malokdo pa ve, da je tak mož res živel in na resničnem otoku sredi prostranega morja. 536 kilometrov od čilenske obale v južni Ameriki leži sredi Tihega oceana otočje Juan Fernandez; glavni otok je ves v zclenju tropičnega rastlin- stva. Ta otok je odkril; 1. 1574. Juan Fernandez, ki je s Španci in Portu- galci odkrival jnžno Ameriko. Kmalu je ta otok postal zavetiscc; slovitih morskih roparjev. L. 1704 je plula U;d lnimo angleška jadernica »Cinq Ports«; na krovu izbriihne upor pod kolovodjem Škotoni Alexandroin Sclkirkom. Ko kapitan upor zatre- 'zpostavi Selkirka na tern samotnetn otoku in mil da eno pusko, rog smodnika, nekaj tobaka, sekiro, nož, kote! in sv. pismo. Izpostavljeni mor- nar je na zapušcenem otoku bival celili 5 let; odvadil se je cclo govo- rice. Končuo ga je le rešil angleški trojnmbornik »Due«. Selkirk je pripovedoval svoje znamenitc zgod- be pisatelj« Daniielu Defoe-u in ta ie spisal! 1. 17J9. svojega »Robinzona Cnisoe«, ki ga še danes mladina kar i)ožira. »G0R1SKA STRA2A« Stran 3. Kraljevske price. Sodišče v Via;rcggiu v Itali.ii je za "cko obravnavo pozvalo kot price hivšo avstrijsko cesarico Zito in bol- Karskega carja Boriisa. Pri obravnavi bo gotovo dosti »zijal«. Nesrcčno darilo . Desetletna ličcrkica je svojemu o- četu, uradTiiku v Parizu, poklonila za Jiod škatljo crgaret. Po oUedu je vzel pčc svojo Ijuhijeiiko na sprehod. Spo- iOTiia si prižge eno darovanih cigaret. Nakrat se zasliši pok in ognjen pla- men ovije očetu glavo. Nezavesten se zgrudi na tla; na dekličino vpitie. so priliiteli Ijudje in spravili ncsreč- ?ieža v bolnisnico. V cigarcti je bila '¦'xplozivna snov. Policija zdai preis- kujc, kaj je s tein slueajem, Pobegnil je od doma 27. aprila 15 letni Kovačič .Josip iz '"¦"evinc St. 249. Oblečen je vsakdanje; 'losi belc platnene hlaee, jonič iz po- nosencga vojaškcga blaga in črno kapico. Na levein lien ima m.ajlmo znamenje. Kdor hi kaj o njem vedel, 1]uj sporoci njegovi nuvtcri na naslov: Kovačič Antonijai, Pevnia 249. Stro- •ški se mu vrnejo. Mestne novice. ::: Osi'lma vest. Na visoki soli za lrgovino y Turinu je položil doktor- ski izpit goriški časnikar g. Lneijan "fcrsoglia. nečaik tržaškega škofa drJa Fogarja. Stanovskemu tovari- šu naše častitke! * FAvktriaui centrulu v Solkami. Svoječaisno se je ustanovila v Oorici *Julijska vodno - električna dnižba« I nanienoni, da zgrad'i na Soči v Solkami veliko električno eentralo. Ker je imela goriška občina večino- ^a delnie te družbe v svojih rokali, Je hotela skrbeti v prvi vrsti tndi za ^orico. Iz centrale naj hi dobivala n\estna podjetja po nizki eeni dek- ^ični tok in ga po razineroina ugod- njli pogojih oddajaJa odjenuilcein. ^"•ntrala naj hi skrbela tndi za po- Vzdig obrti in industrije ter imela na razpol.ago' toliko električne moči, da "i se laliko privabila, oziroma nsta- flovila nova večja pod'jetja. V zad- jijein času se je pa znana twdka ^runner v Podgori začela zanimati ^i to električno napravo in so poga- |'l']ja ined zgoraj ime.novano drnžbo |J1 Brunnerjem baje že zaključena. ' o teh vest eh bo električno eentralo v Solkauu zgradila tvrdka Iiruniier. "<> bajc štirikrat veeja kot ona ka- *ero je naineravala postaviti »Jnlij- ska vodno - električna družba«. Na Ppnianjkanje električnega toka zato n' niisliti, čeprav bo Brunner rabil yeliko moči za svoja podjetja v I odgon-i. Tudi glede ccn clektrienega J°ka za Oorico so se doscgli baje '-adovoljivi pogoji Vojak - obsojen na smrt. Vojaško sodiscc v Trstu ie te dni (>bsodilo na smrt častniškega pri- j^r'ivi)ika Hebata, doma iz Oorice, Ker jc dezortiral. Ustreljen boi v lir- yt- Obsojenec je bil pa tako previ- ^en, da je pravočasno pobegnil in ga ^ niso našli. Darovi. Za Slovensko sirotišče: Oh priliki poro- ^ ličerke .Iclice darujc sospa dr. Fran- ^°va loo L. Srcna Iivala in Ho« blayoslovi ":i »iiiona Icta! Zgubljeno. Nušla sc jc svota denurja v tujih ''Unkovcili. Kdor jo je izgubit. naj se y'fosi pri mestni bluitujni mi iforiš- Tržne cene v Gonci. Sparglji kg L 2.40—2.00; korenje I 0.30—1.-; čebnla L 1.40—1.SO; !|žol L 2.20--2.40; koks L 3.0 -3.20; s°liita L. 0.60—1.— ; kro.mpir L 0.30 do 0.90; grab L 3.0—3.60; radič L 0.50^2.— ; špinača L 1.0—1.20; vr- ?fte L 1.20—1.40; limonj kos L 0.10 a,o 0.15; jabolka kg L 2.0—3.20; ma- s'o L 14—16; nileko liter L 1.0—1.20! !ned kg L 8—10; jajea kos L 0.40 do °-50. Kaj je novega na deželi? Podgora. Kakor vidiino je Ie premalo poud'a- rjanja po izobrazbi in dein v dru- štvih. »Barjarji« in hannonike še vediK). vleeejo. rI'o se je videlo lepo preteklo nedeljo- v Podgori. Nekaki Ijudje, ki »cebajo balu« so priredili na svojeni prostoru pies. Razunie se, da je drlo staro in mlado in se vrtelo, da je človeka kar odinašalo, če je sel mi mo po cesti, taka sapa je pi- hala od plesočili parov. Fantje in de- kleta, ali res ni druge zabave kot to iioumno vrtenje? In da greste še tja, kjer vas poznajo Ie, če vprašate vstopnieo v italijansčini. Oklenite se rajc prosvetnili drnstev, če vam je kaj na tern, da ostanete zvesti nače- lom naših dkidov. Eden, ki ie šel niiuio. Miren. Slovensko izobraževalno društvo v Mirnu vprizori v nedclio 17. maja ob 4. uri popoldne m.ično pravljično igro v treh dejanjih »K mamiei«. Na- stopaijo palčki, vile, škratjc in drugi gozdni in gorski duliovi. Vsa deja- nja sc bodb vršila v lepi gozdni see- ncriji ob liminem svitu. Obeta se ne- k'-ij lepega, zato v uedeljo vsi v Mircn. Bilje. (»Dekle z biserL«) Tukxiiisuje i)rosvetno drustvo prire- di na vnebohod dne 21. maja in na- slednjo nedeljo dme 24. maja znano in zanimivo igro: »Dekle z biseri«. Igra. se vprizori obakrat ob 4. uri po- poldne v dvorani g. Nenica. Pridite v obilnein števiJu. Nudil se bo vam izreden nzite'k. Nastopijo riniski in judovski vojaki v pristnili rimskih in judovskili postumili. Zalošče. Zaloščamski fantje izrekajo tein |)otonii najsrčnejše sožalje eenj. dru- žini g. Budina ob izgubi sina učite- Ijiščnika Riliarda. Zaloščanski fantje. Sedlo. Dekliiška Marijina družba v Sedlu prired'i na Kristusov vnebobodi in na§ cerkveni praznik due 21. maja t. 1. ob 1. uri popoldne javno dramatično vTselico z raznovrstnimi deklamaci- jami, petjem in podučljivhni igrami. Claniee vljudno vabijo doiuačine in okoličanc. Poče pri Cerknem. Ze pred časoun smio pisali, da so 9. aprila pouoči odlpeljali cigani iz hlcva posestnika Ivana Tušarja, št. 29 6 Icit staro kobilo. Je srednje vcli- kosti, z belo liso na glavi in s črnim reponi. Zvedelo s,e je, da so cigani pcljali kobilo db Sežane, kjer so jo lioteli prodfeiti. Sicer so jo skušali že n;ed potjo zamenjati, ]>a ni šlo, ker so bili brez potnega lista. Kdor bi | kaj zvedel o ukradeni kobili, naj javi na imenovaini naslov. Dobi 500 lir ungrade. Kai nad Kanalom. V nedeljo, dne 17. t. m., bomo ime- li pri nas zopet izvanredino ccrkveno slovesnost. Ta dan se bodo na slo- vesen način blagoslovilie nove kra- sne orglje v naši kuracijski eerkvi. To bode veliko veselje za nas, k©r pri nas nismo inieli še nikoli orgelj v eerkvi, da bi nas dvigale s svojiml inclodijami proti nebu. Orglje je iz- delala tvrdka Ivan Kacin v Qorici. Del« je jako solidno in po eerkvenih pied|''sili izvršeno. Imajo 12 regi- strov in so izdelane na mi'lianicen sistem. Cena je tndi zmcnia. Nas vrli skladiatelj in kolaudator preč. gosp. Vinko Vodopivec se je jako laskavo izrazil o njih glode soiidnosti kakor indi glede blagoglasja. Te orglje so prve v nasi nadškofiji, katere so na novo postavljene v povojni dobi. To- rej vsa cast in priznanje naprednim Kaljajiom! — Naša dolžnost je, da se zalivalimo vsem doniačim dobrot- iiikom, kateri so s svojimi prispevki pripomogli, da smo si nabavili or- glje; ob cnern gre naša zahvala tndi g. Riliartfti Boceadoro, mesnriu v (iorici, kateri je daroval po g. Šte- fcinu Bratužu 50 L v ta namen. Pri- jatelji lepe cer'kvene godbe. gotovo pridejo ta dan v Kal, kjer si lahko ogledajo tndi našo novo veličas,tno cerkev, katera je bila koncem lan- skega lota vzpostavljcna. Vipava. Kat. slov. izoib. društvo jl1. gotovim ljndem pravi trn v peti; po^e'bno sf brusijo ob njetn jezikc nckatere že- ne in njibove licence. Sedai ko rav- no niiinajo drugega gradiva za kle- petaaijc, so pa1 začcle z opravljanjem posameznili člaiiov in članie. Sv-eto- \ali bi pa tein oscbam, da bi najprvo počistile pred svojini pragom, potenv pa naj še za d'rnge skrbe. Kljub vse- mii prizaidfevanju dolgih jezikov, d'a bi nas osramotili, se mi zavedni člani držimo vztrajno svoje pod in ne od- nehamo. Obrekovalcem pa bo že pre- šlo njih klevctanje. Idersko. »Bralno drustvo« so tern potoni iskreno zalival.ju.ie vsem tistim;, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je prireditev dne 3 t. m. tako do- bro uspela. Posebno se še zalival.iuj.e- iiio g. Uršiču I'vanu za prostor. lsto- tako se zalivaljujemo g. Petriču An- dreju ter gospici Mariii Matcvc ter vsem tistim, ki so nain radevolje po- sodili material za oder. Iskrena za- hvala tndi vsem tistim. ki so prilii- teli odi blizu in daleč ter se udeležiU našc prireditve. /!elimo. da bi nas še nadalie podpira.li! Odbor. Črni vrh nad Idrijo. Naj zve svet od časa do časa, kaj se godi ixidi zvonom sv. Jošta. — Letos je razsajala nied našimi otroci nalezljiva. bolezen: otroška liripa. Skoraj vse hiše jc obiskala, zato se je moral šolski1 pouk dvakrat prekiniti, najp^j za dva tedna in potem še za skoro scst tednov. Bilo je 19 smrt- nili slučajev, mod katerimi je bilo 6 pridnili in nadarjenih šolarjev, ostali še niso dosegli 6. leta. V 3. družinali je smrt ix)brala po dva otroka. Bilo je v resnici pretresljivo, da ie neiz- 'Prosna smrt tako neusmiljeno žehi ravno tried mladino, ki je was up in naša bodočnost. Sedaj je bolezen po- nchala in šolski pouk se od 6. maja zopet rcdiio vrši. — - Vas Loane je postavila svojini ined svetovno voj- no na bojncm polju paidllim vojakom spomenik v obliki lične kapclice, po- svečene Žalostni M. B. Prvo majni- ško nedeljo se je izvrsil blagoslov kipa in kapelice. Lepi kip so fantje -- bivši vojaki — prenesli v proce- siii iz župne cerkve do kapelice. Ob kapeici v gozdu se je naforalo nmogo ljudstva. Bil je tamkaj spoininski go- | vor pad lim vojakom, moški zbor iz Crnega vrha pa je pod vodstvo-m g. nadučitelja zapel tri v sree segajoče na.grobnicc. Mhnogrede bodi ome- njeno, da je moški zbor številen. in ima dobre moči. Gotovo je, da bi tak zbor zelo povišal svečanost službe božje, zato bi ga v eerkvi z veseljem pozdravili. Ob tej priliki bodi še to omenjeno, da je iz naše občine na bojnem polju padlo 51 vojakov. Le- po bi bilo, ako dobe še ti primeren spomenik, ki naj govori poznim ro- dovom o izgubali in žrtvah naše ob- čine v svetovui vojni. Morda bi se v ta namen priredila že stoječa ka- pela, ki pa je v sod.a.njem. stanju do- mačinom in tujcem bolj v spodtiko new v versko izpodbudo? -— Lcta 1920. v avgustu je odšel z doma samski Jakob Bajec, liišnik na Tra- tali. Koncem aprila I. I. pa so našli ostanke njegovih kosti v gozdta. Domneva, se, da se je nesrečnik v /.inedenosti obesil. Bile so njegove kosti vsled tega cerkwno pokopane. — Naš Javornik in Špik še nista ze- lena, bosta pa kmalu. Tedai nam bo- do Vi])avei poslali sladkib češenj, a mi in naši letoviščarji, ki nas bodo kmalu posetiii, bomo gledali češnjo šele v iijeni beli obleki. Lc ponosne lipe sredi vasi letos ne bomo gledali v njeni košati in duihteči odeji... Sveto pri Komnu. Na dbpis v »Ldinosti« od 5. inaij- nika odgovarjaino slcdeče: Našega društva nam ni prisel niliče nstanav- ljat ne iz Oorice ne iz Komna; mi smo si drustvo sanii ustanovili; šele 21i> irieseca po ustanovitvi je na na- še vabilo prisel iz Oorice predava- teli. Pač pa je resnica, d'a vi niste mogli sami ustanoviti društva, aiu- pak ga je prišel ustanovit g. Jelinčič. če se sam ni vsiljeval, kakor se to drugod dogaja. Ko smo ustamwljali drustvo, smo poklicali vse fante, da povejo, ali so zadovoljni z društvom ali ne; kar jih je bilo zadovoljnili, so se vpisali. Mi nikakor ne želirno, da bi vaše drustvo razpadlo; kako neki, saj nas mociio veseli. da pridtio pre- birate kjijige naše Mohorjeve dmžhc. Kar pa se tiče panieti, je gotovo, da je vi ne botste iskali pri »Prosvetni zvezi«, ker jo iščete — razen par iz- jem — skoro vedno v vinu. Kar pa se tiče predavatelja »Prosvetne zve- ze«, stoji restnica, da je gosix>d pre- davaitelj prisel saino predavat in da sploh ni nikomur odgovarjal; pač \)A je resnica, da se je župan nepovab- Ijen prišel kregat, toda ne z odpo- slancem, anrpak Ie zato, da1 je očital Oovernovim, da ne podpirajo njego- vih podjetij, gostilne, mlina. mlatil- nice in mesnice. Popolnoma pa je izmisljenb, da si je vzel predavatelj orožnike v spremstvo; res pai je, da so orožniki šli h Oovernovim kot znamci iz gostilne v njih hišo; ž nji- ini pa ni imel, predavatelj ue opriavi- la ne stika. Zato je vase vpitje o strahu izmišljeno, kakor je tudi va- ša »kruta žaiitev« in va-sa ieza saino ponarejena. Ko pa boste d'rugic pisali o spo- rih pri nas, vas opozarjamo, gospod komenski dopisnik iz Svetega, da je »Pros vet na zveza« krepko delo- vala v časn, ko o »Zvezi prosvetnih društev« ni bilo tie siuha ne duha, in da smo ustanovili mi februarja društvo, dočim ste se vi prebudili šele aprila in s tern v vasi naredili rar/kol. Iz Cerkljanskih hribov. Fantom — novincem v slovo! Iz Cerkljanskih hribov nam pišejo: Zopet živirno v diievih, ko od'ha- jajoi naši fantje - novinci k vojakom. Njihova pot jih pelje v dalnje, nepo- znane kraje. Naravno je, da jim že- limo pred od!liodom še nekoliko ve- selih ur in prisrdie zabave med svojci, prijcirt~el.fi in znanci. Svetuje- mo jim pa odkritosrčno, da naj tcga veselja ne iščejo v popivanju in ple- sih. To ne priča o dobri in plemeniti vzgoji, temveč samo kvari in slabi telo. Vi, njihovi prijatelji, ne nudite ZAHVALA Povodom snirti in pogreba naze preljubljene soproge, ma me in stare mamice JOŽEFE ČERNUTA izrekamo svojo prisrčno zahvalo vsem onim, ki so nas za časa dolge bo- lezni pok. tolažili. Posebno prisreno se zahvaljujemo vsem mno^obrojnim prijateljem in znancem iz Bovca in Soče, ki so pokojnico v tako veličastnem številu spremili na zatlnji poti k večnemu počitku. Naša prisrčna zahvala veljaj preč. bovškemu g. dekanu Klobučarju, soskemu g. župniku Munihu in g. učitelju Ursiču za vzdržanje reda med otroci začasa sprevoda, kakor tudi vsem domačinom, ki so od blizu in da- leč prihiteli, da s svojo udeležbo pri pogrebu izkažejo pokojnici zadnjo cast. Bog poplačaj vsem skupaj! . . , H ' l J y J Zalujoča družma: Cernuta Andrej Log pod Mangartom. 6. 5. 1925. Oosiiinicar Sp. Log si is Stran 4. >GORISKA STRA2A« jim prilike, da hi se pri slovesu na- liva.li polrii kozarei in niorda celo na n.iihov račuu! Kako jim bo tesno pri -srcu, ko bo-do po vašetn vosčilu za srečno pot od'hajali z bolno glavo in praznim žepc>ni. Pač pa je •priincrno, da jim prircditc prijateljske poslovil- ne vecere. Kjer obstojajo prosvetna drustva, naj se vrše ti veeeri pod niihovim O'kriljem. Na tch večerih posloviU* se od svojih mladih prijate- Ijev s prinicr'nim govoroin, dajte jim potrebnili nasvetov, zapojte par do- niačih in izpijte magari tudi koza;- rec vina. Vi, fantje - vojaki, ki odha- jate v daljne kraje in nepoznana rne- sta, zaivcdajtc se svojih dolžnosti do rodne tfrude in niaternetfa jezika. Le tako ostancte vredni sinovi svo- jih očetov. Bo.u" z vami in BoL vas ohnwii! Otalež. Upanje, da postanc drnštveni oder še kdai knlturno oicn.ii-šče na našem »Olinipii«, jc bilo že čisto ii^asnilo. a je znova za/.arelo. Tisti dolgotraj- ni molk, ki je vise! nad društvom kot tey.ka mora, ni bil tedlai brez- brižno spanje, kakor snio po krivici domnevali, pač pa le nekak oddili, v katerem je društvo zbiralo in zgošoe- valo svoje tnoči, da jili potem Se toli- ko krepkejc razmaiino ... Evo vain, prijatelii drnštva, pot, katero je za- črtala naša odlborova seja preteklo ucdeljo: Izmed dramatske.ua slov- stva. si je z'bral'a prevod ru-ske dra- nie »Volkovi« in burko »Gostilua pri zlati goski«. Prva je globoko de- lo, ki v zivili barvah slika bedb ru- skega ljudstva in ki privabi tndi najbolj hladnokrvnemu gledaieu sol- .zo sočtitja v oko. Druga. pa je bolj vesela, živalina in nagajiva kakor Pavliha in največjemn mračnežu se ¦oh pogledu uan.io prikrade v srce razigrano razpoloženje. Nič manj snečno niso izbrane pev- skc točke. Tu ima prcdnost pred- vsem naš Vinko, cigar nielike in me- lodijozne pesmi so kakor balzam za nase rahločutne duše. Tudi O. Krek se oglasi to pot s svojini sanjavim •»Pogovoroni z dtomoiu«, katerega motivi so res tako lepi in otožni, da bi se človek razjokal ob njih. Skratka: Programu je prav okusno sestavjen in v celoti mojsterski zao- krožen. Še malo ljubezni do stvari ter krepke, jeklene volje od strani naših mladih »umctnikov« in šlo bo! Želeč prav obilo uspeiha, vam kli- čeni: Bog z vami! Opazovalec. Iz Sv. Mihaela pri Ozeljanu. Ker je lansko prestopno leto že minilo, snio si mislili, da bo1 zaeel zato delati »prestopke« tukajšnji pis- monoša z raznašanjom pošte. Naj navedsmo par slučajev. Mi pišemo prijateljem vojakom v daljna mesta. Pošto dobijo že v par dneli. Kako je pa kadar oni nam pisejo? Večkrat je osem dni premalo, tako hitro do- binio. Pa še nekaj. »Stražo« tudi ne- redno dobivamo; včasih kar po dve številki skupaj. Upajmo, da bo pis- monoša upoštevai te vrstice. če no l>a drugič kaj.več. Idrijske novice. Naš ,n. dt'kan ostane! Po doi- gem težkeni pričaikovanju se je pre- teče-ni teden raznesla po mestu ve- sela vest, da je naš splošno priljul)- l.ieni prcč. g. msgr. Mihael Arko ko- uecno vendar dobil italj. državljan- stvo. Velika večina meščanov je •sprejela. to vest z največjim zado- volistvom, ker sele sedaj se izpolni želia nasa in našega gospoda, Ja ostane pri nas do groba. Zaid'nje case je že knzalo, da nas bo moral na sta- ra leta zapustiti. Zato je v nas tern bolj zakipelo veselje, ko se je zvede- lo, da je ta nevarnost odstranjena. Da je pri liudstvu priljubljen ni ču- da, sajježe281et v Idlriji. Leta 1902. je bil izvoljen za deželnega poslanea mesta Idrije ter kot tak veliko storil za blaginjo Idrije. Kot izurjen glas- benik se ves svoj prosti čas veliko trudi za cenkveno in posvetno glas- bo. Preveč bi bilo, ako bi hoteli na- stevaiti vsa dobra dela, ki jih je g. msgr. v verskem in posvetnem ozi- ru storil za nas, zato le hvala Bogu, da ostanete med nami. Želimo Vam še muogo let zdravja in blagoslova božjega. — Eden v inwmi mnogih. Ncsreča. Preteeeni teden se je ubil v rudni- ku Leopold Jurjavčič, rudar. oče šte- vilnc družine. Padcl je 60 m globoko v rov, po katerem se spušča dvigalo. N. v ni. p. Uinrla je žuna g. Valentinu Rupniku, oskrb- niku mestne ubožnice. Blag ji spo- iiiin. Birnwvanjc. (loriški presv. kney.ouadskof bo letošnje leto podeljeval zakrament sv. birme v vseli župnijali idrijske deka- nije. Cerkveni koncert. Opozarjamo po- iiovno, da se bo vršil v nedeljo 17. t. m. v župni cerkvi prvi cerkveni koncert, o cigar prognnnu snio že obsiniejše poroča.li. Pismo naših izseljencev. Hetonze-üranile v Franciji. I^osiljanio muogo pozdravov vsem znancem in prijateljem iz Francije. Tukaj tias je precej Slovencev, skoro še preveč. Tukaj, kjer snio mi, je ze- lo slabo in tie svetujemo nikoinur, da bi prišel sem. — liail Bog, da, bi se mogli mi kmalu rešiti odtod. Zasluži se prav malo; dnevna plača je od 11 do 13 frankov; s kontraktnim delom S3 tudi ne dobi mnogo več. Toliko pa prav gotovo ne, kot je pisal ing. Oe- kleva v »Edinosti«. Pa seveda. on ima dobiček od tega, samo da spelje čim več ljudi sein. Svetujemo vseni našim lojakoin, naj uikar ne hodijo tu sem. Niliče naj se ne zanaša na kontrakt, ki piše, da zaslužijo tu delavci 20 do W frankov. Bili snio tudi pri g. inže- iiirju Deklevi, a ta se sedaj izgovarja, čes, prej je res obi.iubil našim Ijudem delo kot zidarjem, a morajo prej šest mesecev delati v rudniku, potem šele, ko dopolnijo kontrakt, jih bo vzel k delu zimaj! Seveda on ne ve, kiiiko trpiuči ljudi s tern svojim ravnaujeun. Kdor je pa pozvan na delo od gospo- da Dekleve, naj inn piše, da ne gre delat v te rud'uikc za 13 frankov. Naj gre raje drugam, kjer bo gotovo bolj zadovol.sen. Ciotovo bodete vprašali, zakaj pa ne gremo proč od tt)d? To |)a vam lahko razložimo: kdor sc eukrnt ustavi tu, dobiva hrano v kan- lini, potem gre ddat v rudnik. ko pa zve čez par dni kako je tukaj, pa ne more več proč, ker ninia, deiiarja. Lc malokdo prinese s seboj več denarja, kakor ga rabi za pot. Tukaj nas je več lakili; nekateri so tu po edbn in tudi dva meseca, pa: ne morejo od- tod. Zaslužijo pa nič. A nekaterih pa še ne pustijo ne, dokler ne izpolnijo svojih 3 do 6 mesecev dela. Toliko za svarilo liašim Ijudem, da bodio ve- deli kako se ravniaiti; dokler niso go- tovi, naj ne hodijo po svetu! Federl Franc, Borjana p. KofoarMii; Ceneič Franc, Robedišče; FreJikai Ivan, Borjana; Cencič Peter, Robe- dišče; Jožef Pavšiu, Robedišče in Fr. Koinuniar. Valuta. Dne 12. maja si dobil : za ICK) franc, frankov 12(5.80 do 127.30 Lir za 100 belg. frankov 122. do 124.- Lir za 100 švic. frankov 470.— do 472,— Lir za 100 češ.-slov. krön 72. do 72.50 Lir za 100 dinarjev WHO do 39.05 Lir za 1 Sterling 118.10 do 118.30 Lir za I dolar 24.32 do 24.47 Lir za 1 zlato marko 5.77 do 5.82 Lir za 100 avst. krön 0.0340 do 0.0348 Lir Beneške obligacije. Dne 12. maja: Srednji kurs L. 78.15, v Trstu 77.55; v Milanu 78.75, v Rimu 78.20 L. POSOJILA NA AMORTIZACÜO V 10—35 LRTIH, navadna in agrar- na posojila za nakup živine, i)re- skrbim y najkrajšem času. Ravno- tako brezobrestna državna posojila na starostno obrabo in priboljšek na stavbe. I>isarna Anton Trammiž v Gorici, via Garibaldi št. 20 I. nail. STARA (iOSTILNA pri »Marofu« v Spodnji Idriji je zopet otvorjena in se priporooa za obilen obisk. NA PRODAJ je hiša z mal im zem- Ijiščem z 1 kravo in nekaj gozda. Kraj lep, solnčna lega, nedaleč od državne ceste. Poizve se pri Marjeti Ih'vk, Luzec, št. 67, p. Ccrkno. IŠCpM POŠTENO, ZANESLJIVO in moeno dekle, ki je dopolnila 18 leto, kot sobarico, ki bi bila tudi veš- ča vseli hišnih del. J. Jochmann, valjčni nil.iu v Ajdovščini. DVA SLOVENSKA MLADENIČA v Franciji želita pismeno se sezna- niti s slov. dekletom od 18—24 let. Ponudbe s sliko na: S. B. in T. K. Mondelange št. 77 p. Hagondangc, Moselle (Francia). niPLOMIRANA IN IZKUŠENA BABICA z dvoletno šolo želi dobiti niesto občiuske babice. Pismene po- nudbe sprejema uprava pod: »Ba- bica«. NA PROOAJ jc hiša z gospodar- skim ^ poslo|).iem in vrtom v sredini vasi Sempas. Na vrtu se pridela do 4 hektolitre vina. — Pojasnila daje tiuniar Marija p. Sempas št. 194. SIgurna ekslstenca Trgovina in indnstrija lesno stroke brez konkurence v Zagrebu se proda radi bo- lezni. Potrebno Din. 459.000. Vprasati pod stevilko „Za 4999" na Publicitas d. d. Za- greb, Gunduličeva 11. NA PRODAJ je že rabljeno pohi- štvo, kakor tudi razne pre:pr0ige. Pre- progar v ulici sv. Ivana 5 — Oorica. Gostilna in trgovina ob prometni glavni cesti v predmestju Ljubljane z enonadstropno hišo, go- spodarskim poslopjem in gostilniškim vrtom se z opravo vred proda. Cela hiša takoj prosta. Cena 140.000 lir. Staroznana gostilna, lepa lega, ugodna prilika za dobro eksistenco. Vprašati pri gospodarski pisarni Tribuč, Ljub- ljana -Glincc. Odvetnik dr. KAROL BIRSA je otvoril svojo pisarno v fljdovščini (hiša Bratina). Manufakturna trgovina z lastno krojaenico - Kanal Cenj. občinstvu liaznanjam, da sein bogato založil svojo manufakturno tr- govino z najrazličnejšim tuoškim in ženskim blagom. Velika zalop izgotouljcnih obieh po vsahi meri, posebno za birmsnce. Za obilen obisk se najtoplcje priporoča Alojzij Jericijo, Kanal- ,,Mundlosu šivalni stroji „Görickeu dvokolesa----------- belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour št. 9 Mehanično liclovnico, Piazza Gavour šteu. S. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VEHDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Vellha zaloga češkega plfittiu iz znans tovnrns lieycnchart S Raymann, usaho- vrstno blago za poročence hokor tudi veliha izbira mušhega in ženshega suUna. Blago solidno! Cene zinnerne! PODRUZNICA LjuhljanshB hreditne banhe u Gorici Corso Verdi „Trgrovslcl Dorn" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rczerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA R e z e r v a SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistib 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jib obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. —- Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone)v Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.