Angleško-burska vojska. Angleška vlada je začela iz gole grabežljivosti in lakomnosti vojsko z Buri v Južni Afriki. Dežela, katero posedujejo Buri, je bogata zemeljskih zakladov. Kar pa je Angležem posebno ugajalo v burskih deželah, so zlate rude. Vojska med Buri in Angleži se je bila z menjajočim se vspehom. SploSno pa se je mislilo, da majhni burski narod kljubu svoji hrabrosti, vojaški zvitosti in navdušeni ljubezni do domovine ne bo mogel premagati angleške premoči. Toda zadnji čas je nastalo upanje, da se bo vojska vendar ugodno končala za junaški narod burski. To upanje opravičujejo ne samo vojaški uspehi burskih čet, ampak Burom prijazno gibanje na Angleškem samem. Najprej so se zavzele poStene, človekoljubne osebe med Angleži nad turškim ravnanjem z burskimi jetniki v Južni Afriki. Ujete ženske, otroci, starčki Burov so brez strehe in živeža, zgnani od Angležev na posebne prostore, kjer trpe največje pomanjkanje, mraz, vročino, lakoto in žejo. Zdravi in boleni ujetniki morajo stanovati skupaj. Za to se širijo nalezljive bolezni in terjajo neizmerno mnogo žrtev. Proti takemu ravnanju se vzdigujejo sedaj Angleži sami in na javnih Hhodih zahtevajo več človekoljubja za Bure. Odločnega pomena pa lahko postane gibanje med angleškimi politiki proti angleškoburski vojski. Ugledni angleški poslanec Labouchčre je imenoval vojsko nečloveško. Drugi član angleSke zbornice, Lloyd George, je imenoval bursko vojsko sramotno za Angleže. Voditelj prostomiselne stranke, Campell Bannerraann, je obsojal z ostrimi besedami vladno politiko v Južni Afriki ter zaznamoval bursko vojsko kot krivično. Žal, da evropske vlade ne podpirajo tega gibanja ter st ne postavijo odločno na stran krivično napadenib Burov. Mogoče, da bo navzočnost prelsednika transvalske ljudovlade Kriigerja v Evropi v tem oziru kaj pomagala. Stric Kruger gotovo ne drži križem svojih rok, smpak poskuša storiti vse v blagor svojega raroda. Ako je verjeti časniškim poročilom, je pridobil Kruger nizozemsko kraljico Vajemino že popolnoma za svoje miroljubne namene. Poroča se namreč, da pride vkratkem na Avstrijsko ter bo obiskala naSega cesarja v Islu, da ga poprosi, naj pri evropskih vladah posreduje za Bure. Pravični Bog vse kaznuje in gotovo tudi Angležem ne bo prizanesel zaradi njihove samovoljne in krivične vojske v Južni Afriki.