100. Številka.
Trat, v solnito 15. julija 1 S99.
Tečaj XXIV
„IMInoat"
izhaja dvakrat itn <1stn. raanit nedelj in praznikov. zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in pn praznikih izhn-a ol> !*. uri zjutraj.
Naročnlim /lotSa :
Obe izdan ji na leto . . . gld. y f Za »amo večerno izdanje . ., 12 — /.a pol leta.četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrez priložene naročnine se upravu ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trutu z jutranje Številke po 3 nv& večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /.jutranje Številke po 2 nvč. laven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «tv. S7U.
4 nvč.
> e<lln>»«t| je moč!
Oblati
*e mčiiiMtjo po vrstah v petitu. '/,» večkratno naročilo « primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domari ogtaai itil. se računajo po pogodbi.
V«i dopisi nit i se pnAiljtijo uredništvu, »frankovani dopisi »e ne iprejemajo. Kokopisi ne ne vračajo.
Naročnino. reklamacije in oglase sprejema iipmvuiStvo. Naročnino in oglase je plačevali loeo T rut.
I reriniStio in tiskarna se nahajata v ulici Carintia «tv. 1'pmv nKl t o. od-pravništvo in sprejemanje Inseratov
v ulici Molin pircolo Siv. .'i, 11. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista ..Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfie vesti.)
I >1111:1, j 14. J) anes se je vršilo pod predsed-nistvom grofa Thuna dolgotrajno posvetovanje ministrov.
I)linaj 14. Danes je imel mestni svH svojo zadnjo sejo preti poletnimi počitnicami. Tudi današnja razprava je bila burna, in župan Lueger je izključil zopet nekoliko nemijjkajnarodnih svetnikov.
Zasrrcb 14. N'advojvodinja Blanka, soproga nadvojvode Leopolda SaJvatoi;ja, je porodila nocoj hčerko. Mati in princezinja sta zdravi.
Cetlllje 14. () poroki prestolonaslednika Danila črnogorskega bode zastopal predsednika francoske republike, Loubeta, tuk. francoski minister-resident de la lloulinifere.
Barcelona 14. Danes predpoludne so razletelo na več krajih mesta štiri petarde, ki pa niso naredile posebne škode. Za provzroeitelje se ne ve.
Pariz 14. O priliki današnjega narodnega praznika so javna in zasebna poslopja ob najlepšem vremenu bogato odičena z zastavami. Deroulede in Ilabert sta se s kako stotino členov lige patri-jotov podala k Strassburškemu spomeniku, kjer sta položila vence. Slišali so se klici : »Živela armada!« »Živel Deroulfrde!« »Živela republika!« Manifestanti so se razšli, da bi se ne pripetilo kaj posebnega.
Loilduli 14. Današnji jutranji listi obsojajo volilne predloge Transvaalske vlade. ->Times« pravijo, da so predlogi zasrainovanje Angležev. »Dailv Telegraph« jih imenuje litanijo protislovij in be-dastoč. Tudi »Standard«, pravi, da so predloge nejasne in zamršene.
Pariz 14. Predsednik republike Louhet in vojni minister Gallifet sta zapustila ob »/a3. uri elizejsko palačo ; ob treh sta prišla na Longchanips. Na poti tje in tam so predsednika pozdravljali s klici: «Živio Loubet!» »Živela republika!*
ltatum 14. V soboto dospe truplo velikega kneza Jurija Aleksandrovima na križarioi «Pobje-donoščev:> v Sevastopolje. Pogreb bode dne 24. julija.
Praznik sv. Cirila in Metoda.
(Zvršetek.)
Zadnjič smo rekli, da so nasprotniki Slovan-stva tudi v to čisto cerkveno stvar zaboli svoje nečiste roke.
\ tem listu smo opetovano govorili o obisku nadškofa zaderskega, Rajcevioa, v Rimu. Tu je bilo naglašeno, kako naš poslanik na Vatikanu dela vse mogoče, da bi se odpravjl ta večstoletni privilegij naš in z istim pridobljena pravica, da v botri »služenj u rabimo naš starodavni jezik, posvečeno glagolico našo. Vsemogočna diplomacija kakor da nima nujnejega posla, nego da vstreza pro-tivnikom cerkve in Slovanov, kateri poslednji se-stavljajo večino prebivalstva Avstro-Ogerske. Našim nasprotnikom je vse zoperno in mrzko, ker spaja SI ovane A vstro-Ogerske v bratsko kolo. Zoperno jim je bilo tudi to, da so katoliški Slovani dne f>. julija vsakega leta slavili praznik svojih apostolov Cirila in Metoda, kateri praznik je Lev XII!,
povzdignil na ono stopinjo, katom cerkev po la- j tinski imenuje duplex«.
Nasprotniki katoliških Slovanov niso mirovali v Rimu, dokler niso isposlovali od zbora za cerkvene obrede«, da so dan o. julija odloči za kakega drugega svetnika in se praznik naših blago-vestnikov pahne na kateri drugi dan, kakor je že prostora v koledarju pojedinih škofij. Ta praznik torej odslej ne ho več dne o. julija za ves katoliški svet, da, niti za katoliške Slovane ne, kajti čitamo, da ga bodo na pr. v tržaško-koperski škofiji slavili dne II. septembra, v ljubljanski pa dne 7. junija itd.
Na dan .">. julija, ki je bil dosedaj posvečen sv. Cirilu in Metodu, so postavili praznik sv. Antona Zaccaria, bivšega italijanskega frančiškana.
Kolikor praznik sv. Cirila in Metoda, toliko oni sv. Antona M. Zaecaria sta jednake stopinje, pak mislimo, da »zbor za cerkvene obrede« ne hi bil smel nikakor dati prvenstva sv. Antonu in potisniti naša sv. apostola nazaj kakor.....Resnica je sicer, da je sv. Anton v slavi nebeški, kakor sta tudi sv. Ciril in Metod, no na zemlji on nima tiste važnosti, kakor jo imata naša apostola. On je živel za-se in za svojo okolico ter je njegovo delovanje večinoma služilo njemu samemu in njegovi okolici na odrešenje, (ločim sta slovanska blagovestnika po vsem Balk nu in stari Panoniji do Višegrada milijone slovanskih plemen dovela Rimu. Saj sam sv. oče izrecno pravi v že omenjeni okrožnici: Kar je Angleški sv. Avguštin, Nemški sv. Bonifacij, to sta slovanskim narodom sv. brata Ciril in Metod. Radi tega je papež Pij IX., nesmrtnega spomina, c'ovolil leta'1863 Čehom, Moraveem in Hrvatom — ki so po običaju dne 9. marca slavili sv. Cirila in Metoda —, da prenesejo ta praznik na dan o. julija.
Naša blagovestnika imata neizmernih zaslug za duševno odrešenje in telesno dobro onih narodov, ined katerimi sta prepovedovala in širila sv. vero — in vendar jima ne dajo niti sedaj miru ! Njiju praznik premikajo po koledarju, ker treba dati mesta drugemu, ker so taki zahtevali p roti v n i k i SI o v a n o v i n d v o m I j i v i p r i-jatol j i sv. vere.
Mi obžalujemo globoko, da je zbor za sv. obrede tako šel na led nasprotnikom katoliških Slovanov, o katerih poslednjih se je govorilo še nedavno, da uživajo poselme ozire na sv. Stolici. Naša kratka pamet ne more umeti nikakor, kateri je mogel biti razlog, da sta naša apostola morala dan o. julija odstopiti italijanskemu svetniku. Ne verujemo, da so v Rimu že pozabili na zasluge sv. Cirila in Metoda za sv. vero, kakor se je pozabili) na potoke krvi, ki so j<» naši pradedje prelili za krst častni. Dvomimo pa, da bi taka dvojna mera katoliške Slovane *e trdnejše privezala k Rimu.
Slovensko šolsko vprašanje v Trstu
na shodu slovenskih socijalistu v v Hojami
dne julija 1899. (Zvršetek.)
Gosp. Pa ne k je govoril o predmetu v italijanskem jeziku. Naglašal je, da je današnje sovraštvo med narodi sad liberalne kulture. Druireera
niso dosegli lihcndci v teku otl let, kar imajo vajeti v rokah, nego ila so nahujskali narod proti narodu. Pravi liberalizem pa bi se kazal v tem, če l»i se narodi smatrali kakor brate, Govornik je konstatira!, da je Trst mešano mesto, in da ima manjšina pravo, zahtevati svoje |>raviee. Dokler se tolčeta tukaj dva naroda med seboj, veseli se tretji — klerikalizem. Tudi govornik ni za teritorijalnu ločitev posamičnih narodnosti, ker je neizvedljivo, ako hi se hotelo vsaki narod obdati z nekakim kitajskim zidom. Tudi on zahteva narodno avtonomijo, ne glede na teritorijalne razmere. Potem bi lahko vsaki narod dobival pouk v lastuem jeziku. Glede Salezijancev pravi, da bodo slepo poslušali više ukaze. Italijanska narodnost da stoji na jako slabih nogah, ako v njeno podporo potrebujejo Halezijnncev. Tudi on je menenja, da se za pravico ne sme prosjačiti. Mari prihaja vlada [trosit, kedar potrebuje naših davkov? Govornik zahteva mednarodne šole, šole lajikov. Kajti klerikalne šole (Iti so le na škodo pozitivnim vedam. V šoli, bodi učitelj, v cerkvi paduhovnik! (Iovornik je za to, du se demonstrira na velikem trgu ter se čudi, da se to ni še zgodilo. Združiti se treba, združeno bojevati za pravico. (Odobravanje.)
Na to je govoril zopet g. Etbin Kristan blizu tako-le: Visoko namestništvo v Trstu, visoko mi-nistertvo na Dunaju naj bi enkrat zlezlo iz svojih visokih nebes na zemljo, da l>i videlo, kaj se tukaj godi, kako se živi. Minili so časi, ko se nas je lahko tako za nos vlačilo, kakor s tem u tokom. Ce se nam kaj takega pravi, kakor: Iz Trsta v Barkovlje ni 4 kilometre, za to vam šola ni potrebna, tedaj se nam krčijo pesti, ko vidimo, da nas imajo za tako neumne. Saj s tem še ni rečeno, da so v takih krajih ne sme ustanoviti druga Šola! Govorniku sicer horno malo imponiraju zakoni; ti so le od danes do jutri. Zakoni so nekak kavčuk, katerega raztegaje vsakdo, kakor mu prihaja ravno prav. Visoko, više nego vsi zakoni, stoji za nas naravna pravica, pravica, da za moremo pametni postati, da se zainoremo izobraziti. Slovenskih otrok v mestu je za tri šole. Ali naj vsi ti ostanejo tepci ? Da zahtevamo slovenske šole, je naravno.
(iovornik navaja sledeči primer, o katerem pravi sum, da je tnalo brutalen : Vzemite psička, dekla nmj te in u v laškem jeziku Dantejeve pesmi, ali pu predavajte mu v nemškem jeziku Kantovo filozofijo, lajni.j a mu vendar ne izlujete iz glave. Kar dosežete, bo k večemu to, da vas v nogo vgrizne, kedar mu postane komedija preneumrm. Otroka poučevati v tujem jeziku, je ravno tako bedasto, kakor osla učiti lajanja, ali pa psa riganju. Zahtevati šole z materinskim poučnim jezikom, to ni šovinizem: to je kulturna zahteva.
Kaj .m misli vlada v očigled takim razmeram, ko pač zahteva od nas davkov, zahteva vojaštva in vse mogočih reči? (iovornik vprašuje, ali tisti, ki ne zna čitati, ki ne zna pisati, razume, za kaj plačuje davke? Kmet Še danes pravi : Ncsem »franke« cesarju. Rekruti, odhajajoči v vojake, pravijo: Grem cesarja služit. Kaj še! Državo greš služit... Ali je dobro, če imate neumnih vojakov, ali pa ni morda bolj koristno, če imate pametnih državljanov ? — Dajte nam torej prilike, da postanemo pametni!
Vidimo torej, da tisti, ki bi v prvi vrsti imeli dolžnost, da bi skrbeli za kulturo, nimajo
pojma, kaj je kultura. Kaoit je, <ia morajo prole-tarei vzeti v roke vsako kulturno vprašanje, sicer ni najti na vsem svetu nikogar, ki Im je rešil.
Slovenski narod je dokazal, da ima močne mišice, da je narod od jekla. Govornik se spominja prvih avstrijskih časov, ko se je ob prsih slovenstva razbil turški naval; omenja Gubčeve ustaje, leta 1K4H., časov tahorov itd. Vse to je doka/, da naš narod po svoji naravi m tako hlapčevski, kakor hi se moralo soditi po zadnjih dogodkih. Ni padal vedno pred vsakim malikom na kolena, kakor dandanes; ni se lovil za sama imena, za same naslove...
F'rej nego Avstrija, je hilo človeštvo na svetu, je bilo Slovenstvo tukaj.... Narod 8e mora razvijati, in če se nam tega ne da, česar potrebujemo za njegov razvoj, naj vse skupaj vrag vzame!...
Zato hočemo sol, šol, šol! — (< )dobravanje.)
Ako so sodrugi istega nienenja z govornikom, naj sprejmejo resolucijo v tem zmislu ; to ne zato, da bi se reklo: resolucijo so sprejeli, ampak za to, da bodo imeli kaj — za-sc...
(tovornik čita znano resolucijo. Opominja poslušalce, naj dobro premestijo, za kaj hočejo glasovati. Naj pomislijo, da ne bodo prosili milosti, ampak da zahtevajo pravice, in da ne bodo mirovali, dokler ne dosežejo tega, kar zahtevajo. Opozarja jih na dolžnosti, katere prevzemajo s to resolucijo. Vsakdo bode odsilulob moral agitirati v to, da se napravi mogočna manifestacija, manifestacija, ki se bo morala slišati.
Mi imamo jezik, rnzun jezika pa še nekaj drugega. Ce nam no odgovore na jezik, potem jim pokažemo, kaj še imamo. Pokažemo jim, da smo res narod; narod, ki noče verjeti več »flavzatn« k a k e ga J u r i z z e...
Resolucija se je sprejela jednoglasno.
I'redsednik javlja, da vsled utrujenosti govornikov za danes odpade dpiga točka dnevnega reda ter da se sklice kmalu zopet shod z istim dnevnim redom.
Te besede je ponovil g. Pnnek v italijanskem jeziku, ter povabil slušalcc na veselico, katero so imeli italijanski socijalisti istega dne.
Že u Vodoma smo rekli, da svoje opazke o gornjih izvajanjih napravimo o drugi priliki.
Politični pregled.
TRST, 15. juliju 1899.
K položaju. Zadnji ministerski svet se je bavil — kakor javljajo »Narodni listv« — z vprašanjem izvedenja nagodbenih predlog. Dvojno je gotovo: da ho rešene vse formalnosti in da se predloge, naredbo in instrukcije ne priobčijo vse hkratu, ampak se priohčonje izvrši v več serijah. Najprvo pridejo na vrsto zakon o užitnini, o uravnavi plač drž. slug, trgovska ter obrtna zveza. Potem pridejo na vrsto še bančni štatut in zakoni o valuti. Slednjič pravi rečeni list, da je glede forma-1 • tet popolno sporazumljenjc mej obema vladama.
Zabeleživši p red včeraj vest iz Gradca, da ko vrli štajerski srditeži na nekem shodu v Steinu naložili drž. posl. Girstmeverju, da mora, ako ho sklican državni zbor, na vsaki način preprečiti volitev v delegacije, smo napisali takoj opazko, da ti resolutni volilei bodo že morali odpustiti svojemu poslancu, ko izvedo, da ni izpolnil njih željo. Isto misel razvija tudi zadnja »Information«, da rečene volitve l»i se mogle preprečiti k večemu le s pravcatim tepežem mej poslanci, torej z silo. In še to ue, ako hoče predsednik drugače. Volitve v delegacije se više po pokrajinah, zbok česar niti ne treba, da bi se vršile v'plenumu. Predsednik lahko odredi tako, da poslanci izven seje oddajo svoje glasove, n. pr. določenemu zapisnikarju. To pa se ne da preprečiti na noben način, kajti gotovo bo nekaj poslancev iz vsake dežele, ki radi oddajo svoj glas. Sicer pa je gotovo, da se o volitvah v delegacije pod nobenem pogojem ne udeleže obstrukeije ni krščanski socijalisti, ni liberalno veleposestvo. To jedno je torej gotovo, da volitev v delegacije ni možno preprečiti, ako ne zgube glave predsedni-stvo, vlada in večina. Ako bi poslednji izgubili to igro, ko imajo vse »adute« v rokah, ne bi bila nobena graja preostra nad takim igralcem.
Atentat na razkralja Milana. Sodni dvor za naglo sodbo je že sestavljen. Tej sodbi zapadejo vse osebe, ki so izvršile zločinstva proti
domovini, proti monarhu, ustavi, zakonu, oblastim, proti javnemu miru in redu, in one, ki so storile prosta zločinstva. Oblasti morajo čim najhitreje izvesti preiskavo in obvestiti rečeni sodni dvor. Ako je našel le ta, da je olnloUenec kriv, treba je h'tro proglasiti sodbo. Proti obsodbi ni pritožbe in na policiji je, da najdalje v 1*4 urah izvrši j usti 1'i k a c i j o. Sodni dvor in kasaeijsko sodišče morata poslovati tudi ob nedeljah in praznikih. Ako je sodni dvor odredil, da je kako osebo zapreti, morajo oblasti takoj izvršiti to odredbo.
Kaduj se Srbija, Milan je našel slednjič sredstvo, da te osreči! Nekaj radikaleev postanejo za jedno glavo krajši, in na teh glavah ho slonela sreča Srbije! In kako izdatno se bo lahko vršilo to blaženo delo, saj so določil^ nagle sodbe tako prožna, da stlačiš vanje prav toliko — kolikor hočeš. Ce je zinil kdo proti vladajočemu zistemu, je nevaren državi ; če ni kdo prepričan, da je .Milan najuzorneji soprog na svetu, se je pregrešil j proti — monarhu itd. In če bi se zdelo kakemu ovaduhu, da je že dihanje kakega radikalca nevarno javnemu mira in redu: na vislice žnjiin, ker je — dihal! In ker je tudi preskrbljeno, da nebo zamude in da bodo oblasti delale, kakor da dobivajo plačo od «kos:i , se bo delo rešenja vršilo kakor da je namazano.
Hlapci svojega peresa poročajo tudi iz Be- I legagrada, da je vojska priredila veliko ovacijo i kralju Aleksandru in Milanu. No, mi bi hoteli videti vojaka, ki hi oh sedanjih okolnost i h imel toliko poguma, da ne bi bil »navdušen ■ za —Milana! Sicer pa si ne moremo misliti primerneje in huje j sodbe o sedanjih dogodkih, nego je baš v tein, da korespondeučni biro ne ve pripovedovati o drugih ovaeijah, nego o teb, ki jih prirejajo on i, ki — morajo, prisiljeni v to po vojaški disciplini. Sicer utegne biti res — kajti, čuli smo to že mnogokrat — da Milan ima mej srbskimi častniki precej prijateljev. Ali kaj pravi srbski narod ? Ta — joče, ko čuje rožljanje verig, v katere je ukovanih toliko njega mož, ki sicer niso za narod — živeli na bul var jih pariških, pač pa so delali zanj.
Domače vesti.
Italijanska b rut It I'». Iz Višnjami nam pišejo ; Da povemo resnico, moramo reči, da Italijani v Višnjami jako napredujejo v — bruturi. Leto dni je od tega, kar so bili na občinskih volitvah premagani od Hrvatov. Ti poslednji so pridobili dva razreda. Od onega časa so italijanske novine pisale najbolj prostaških žaljenj in psovk na Hrvate in hrvatsko narodnost iz tega jedinega razloga, ker so Hrvatje odkrili njihove nezakonitosti in nerednosti ter so začeli povzdigati ugled občine pred oblastmi in svetom, urejevati propale občinske f i n a n c e in dovoljevati vsakomur, da se sine posluževati tistega jezika, ki mu je materini. Kajti popreil ni bilo dovoljeno Hrvatom v ničemur, da bi so posluževali hrvatskega jezika, da-si je občina hrvatska po ogromni večini. Ivo so videli, da se Hrvatje nikakor ne dajo ustrašiti, ni po grožnjah, ni po izzivanjih, niti psovkah, niti žaljenjih, niti po streljanju iz revolverjev, niti po metanju kamenja, niti po z a s t r u p 1 j o v a n j u vode in tudi no po p o n o č n i h p r o v o k a c i j a h — ko so videli, da jim vse to nič ne pomaga, začeli so tista pest iz prvega razreda z najneumnejimi komedijami in so jeli izzivati in žaliti celo v občinskih sejah in so navadno, predno se je imel storiti kakov sklep, bežali iz dvorane. Kriče, da je grobišče neurejeno, hkratu pa nočejo plačati najetih prostorov. Ostavili so 30.000 gld. dolga, a ko je prišel čas, da bi pokazali svoj patrijotizem in da bi, kakor pravi domoljubi, prišli glasovat, kako da se poplačajo dolgovi in urode občinske tinance, podali so svojo ostavko, vsled česar se je morala razpisati dopolnilna volitev za I. razred, na kateri so zmagali Hrvatje. Dakako, da je to Italijane grozno jezilo, kajti to je njihova politiška smrt. Zato iščejo pomoči pri svoji stari zaščitniei — vladi in hočejo, da ona razpusti občinski zastop in se vtihotapljajo s prevarami, kakor so to storili tudi prej. Dokaz temu je volilna lista za I. razred, v kateri so 7 naših glasov i/kvarili ter upisali nekoliko svojih, ki nimajo nikako pravice glasa. Volilna komisija že po svoji vesti ni smela pripustiti na glasovanje
onih, ki nimajo pravice, niti islbiti onih, ki so imeli pravico glasa. No, protivniki se sklicujejo sedaj na one, ki so hili upisani — če tudi niso imeli pravice glasa — in zahtevajo na temelju tega, naj se volitev uniči. In glasi se že, da vlada hoče podpreti to njihovo trditev. Vsakako smo radovedni, kako se izvrši to?! Tožili so tudi občinskega glavarja, da je popravil dva tri imena, no, ker pa zastopnik vlade ni priznaval teh popravkov, ter je klical osebe p<» stari listini, so se Italijani s tem korakom ogrdili sami, kajti tudi če bi bila tu kaka zloraba oblasti, ne zna se, kdo je bil kriv, ali je bolj kriv jeden ali drugi. Te dni pa so se v italijanskih novinah usula vsa zasramovanja na hrvatsko stranko in na one, ki so hoteli hiti nevtralni, kajti hoteli so po sili, da bi jim volilei šli glasovat. A to je nekaj nečuvenoga, nenavadnega. Ali s tem še niso bili zadovoljni. Po noči so hodili pod okna poštenih rodbin: žalit in insultirat! A sedaj so si preskrbeli še nekaj pesmi, provokatoričnih in žaljivih za hrvatsko narodnost. In vse to se dogaja pred nosom orožniške postaje. Čujemo pa, da se je ne le občina, ampak da so se tudi zasebniki obrnili do oblasti v ta namen, da bo enkrat konec tem nepristojnostim in demonstracijam. — Da vidimo, kaj bo!
I/, sv. Križa nam pišejo: Čudno vreme imamo letos in sosebno ob — nedeljah. Skoro vsako nedeljo je dež. No, mi smo bili letos srečni v tem pogledu, kajti na sv. Petra in Pavla dan, na dan naše procesije, smo imeli krasno vreme. Nebo je bilo jasno in solnce je sijalo v vsej krasoti svoji doli na našo prijazno vas in na veliko trobojnico našo, ki je naznanjala daleč na okolo, da je to — Gospodov dan. Vse hiše so bile lepo odičene. Vihralo je tudi veliko zastav, narodnih in — drugih. Žal, da so bilo te poslednje v večini. Bilo je tudi par slavolokov ; sosebno lep je bil oni pred župniščem, ki sta priredila cerkovnik in njegov sin. Čast jima !
Po slovesni sv. maši se jo razvrstila procesija. V zadovoljstvo svojo smo opazili tudi lepo število domačih deklet v narodnih nošah. Pod zastavo srca Jezusovega jo pevalo društvo «Skala» pod vodstvom gospoda Boleta. Lepo je bilo videti krasno novo zastavo, podarjeno od žensk. Zastavo Marije Lurdske z svetiljkama ha obeli straneh so nosila mala dekleta v belih oblekah. Dekletca so napravljala lep utis se svojim lepim \;edenjem. Pred Najsvetejšim je svirala godba pod vodstvom gosp. Majcena, a cerkveni pevci so peli pod vodstvom g. Jakoba Teneeta.
Popoludne pa smo se zbrali v prostorih kon-sumnega društva, kjer smo se zabavali ob zvokih j domače glasbe in pevanju društva cSkahi». Ves ta danje minul v najlepšem redu, kar je le v čast nam Križanom.
Nekaj iz — £vro|»e. Avstrija je menda v Evropi in Trst je menda v Avstriji. Iz tega bi sklepal človek z navadno pametjo, da je tudi Trst-v Evropi. Torej čujte, kaj se je dogodilo te dni v tej blaženi Evropi.
Pri sv. Mariji Magdaleni spodnji (sv. Ana) blizu Trstu biva priprost, ali pošten mož. Pošteno ime mu je Josip Kocijančič. Ta mož je slovenske narodnosti in krščanske vere. Tet obojno mu jo zapisano v srce. Slovenska zavest mu pravi, da mora ljubiti svoj jezik in se potezati za njega pravu, a kakor krščan se spominja, da krščanska načela zahtevajo jednako pravico za vse ljudi in narode. In kakor občan in državljan, ki nima slame v glavi, ampak nekaj zd.-ave pameti, sodi, da v deželah s pravnimi odnošaji morajo oblasti občevati z ljudmi v tistem jeziku, ki ga govore ljudje. Oprt na take narodne, krščanske iti državljanske nazore svoje je bil prepričan, da mu jo mostni magistrat, ki pa ni le občinska, ampak tudi politična oblast prve instancijo,storil krivico,komujedoposlal neki laški poziv. In ni hotel vsprejeti pozivu. Petkrat, se je ponovilo to. Trikrat je magistratni hirič zopet odnesel tisti poziv, dvakrat pa ga je kar zalučal na mizo in odnesel svoje pete. Konec vsemu pa je bilo ta, da je včeraj zjutraj kmalu po peti uri došel redar ponj in ga odvel na inspektorat v Skednju, kjer so mil privoščili kake tri ure počitka, predno so ga odveli na magistrat, kjer je dotični redar opravljal važni posel tolmača in kjer so mu tudi zažu-gali z globo, ako ne stori v H dneh, kakor zahte-i vajo od njega !
Tako se je zgodilo v K v ropi v neki pravni in moderni državi dne 14. julija tHW». po Krrato-vem rojstvu in ol» zatonu stoletja človekoljubja, svobode in prosvote!
In nas je — sram !
Jlltrsiiji veselici. Jutri bomo imeli zopet dve pomembni narodni slavn«isti. Na vrtu šolskih zavodov pri sv. Jakobu priredi povodom zaključenja šolskega leta dekliška šola družba sv. ('i-rila in Metoda šolsko veselico z jako primernim in mikavnim programom. <ilede te veselice se nam zdi, da ne treba posebnega pri poročanja, kajti overjeni smo, da bo vrt poln onih, ki se zanimajo za napredek naših milili otročičev. Začetek ob <>. uri.
Druga shivnost bo na vročih tleh rojanskili, kjer bijemo obupen boj za svojo narodno last. To slavnost priredi društvo Zarja . Že dejstvo samo, da se je to nekdaj sloveče društvo vzdramilo k novemu življenju, mora vspodlmditi slovensko občinstvo, da napolni prijazni vrt gostilne gospoda T revna (»pri kroni«) do zadnjega kotička. Stvari v uašein taboru v Rojanu se obračajo na bolje in jutršnja slavnost bodi viden znak tega preobrata. Tudi tu ho začetek ob (5. uri.
Clrilo-Mctoilljev dar. Podružnici so došli nastopni darovi: Selnn Ivan .'»() kr., 1'eteros Marija 20 kr., Komatar Marija 1 golti., Marnik Ivan 20 kr., Pogorelec Ante oO kr., Ščuka Franjo 40 kr,, Marija udova Covacich 2 gold., Miroslav in (Jab-rijel grof Marenzi 2 gold., Cerne Lucija v»0 kr., N. N. 20 kr., Majcen Antonija f>0 kr., Hčuka Anton 1 gold.,
Na otroški veselici obeh društvenih vrtcev je v prostorih društvene krčme v Hojanu dno 7./7./90. nabrala gosp. Kavčič gol. 2'OJJ kr.
Povodom občnega zbora kons. društva v Ro-janu dne 2. / 7./00. je posestnik g Josip Perič daroval za podružnico 2 gold. Najsrčneja hvala vsi m darovalcem.
Odsek trgovskih pomočnikov vabi uljudno svoje tovariše na zabavni večer s plesom in tombolo, ki se bo vršil v nedeljo dne Ki. t. m. v dvorani Mallv, ulica Torrente Mi.
Začetek ob 5. uri popolune, Zabava bo trajala do 11. zvečer.	Odsek.
Županstvo v Dolini priredi v nedeljo dne 16, julija t. 1, javno tomolo, ki se prične ob 0. uri popohulne. ('isti dobiček so porabi v podporo ubogim občine Dolina.
Pred in po tomboli bo javen ples, h kateremu bo svirala godba iz Skednja.
Pevsko društvo Slovan« v Padrlču priredi, kakor je bilo že naznanjeno, v nedeljo dne 23. julija 1809. na dvorišču gostilne «pri Martinu* svojo prvo javno veliko veselico s petjem in godbo, igro in plesom.
Veselice se udeleže in bodo na isti sodelovala tudi druga bližnja pevska društva. Obširni program prijavimo svoječasno.
Ker je pevsko društvo « Slovan* nuj no vej a narodna postojanka v naši okolici, nadejamo se, da slavno občinstvo ne opusti te prilike, da ne bi z obilno udeležbo vspodbudilo «Slovana« nu krepko delovanje.
Zavarovalnica goveje živine v Bazovici priredi, kakor smo že javili, dne ti avgusta t. I. javno tombolo. Dobitki so sledeči: terno — meh za žvepljanje trt, einkvina — škropilnica za trte, prva tombola - junica, druga tombola — oralo.
To zavarovalnico so lotos uprav nezaslišano obiskovale nezgode. Blagajna se jej vsled tega krči. Upamo, da jej priskočijo na pomoč druge srečnejšo sestre s tem, da ho vsaka v svojem okraju delala na to, da se udeleži imenovane tombole kolikor mogoče veliko število posestnikov. Poclpirajmo drug drugega!
Umor sodnega pristava llallade, o katerem smo poročali pred nekaj dnevi, postaja bolj in bolj skrivnosten. liaztelesenje je pokazalo, da ni govora o samomoru, kakor so mislili nekateri. Pa tudi o roparskem napadu ne more biti govora, kajti denar, katerega so pogrešali dosedaj, se je našel v pokojnikovi mizniei. Ostal bi torej samo še napad iz maščevanja. Pa tudi z;i to ni najti pravega temelja. Nekdo je nekega potnika videl v Glaudorfu, na katerega leti sum, da je morilec, kako je hodil gori in doli oh vlaku, kakor da bi koga iskal. Iz Peldkirchena do O soj se je vozil Hallada sam v vozu drugega razrddu. Hallada
je imel ureznino na vratu in na levih prsih tri nbodnine, dve med njimi sta segali do pljuč. O padu iz voza se mu je razbil križ, vsled česar je izkrvavel, ko je ležal toliko časa brez pomoči.
Dražbe premičnin. V poned., dne 10. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c, kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: na velikem trgu (Palazzo Modello) hišna oprava; v ulici S. Nicolo . št. l.-l, štacunska oprema : v ulici lloscetto št. 0, hišna oprava; v ulici Rossetti šr. In. hišna oprava; v ulici (luardiella šr. .">O0, blagajna; v ulici C'a-sernia št. 11, hišna oprava; oh 11. uri v ulici Koscolo, Fondo llanelli,- voz, konji in zaprege.
«Ljlihc/.cn milu - /cmski r«j ! Antonija P., služkinja na trgu S. Krnncesco in Anton ('., natakar, sta se ljubila. Ker med zaljubljenci ne sme biti skrivnosti, jo Tončika nekega dne razkazovala Tončku svoje zaklade: zlat prutanček in srebrno urioo. Tonček je oboje pobnsal v svoj žep, pa veste, tako-lc v šali. Ker sta imela tistega dne še misliti na važnejše stvari, ki so so tikale njiju src, je Tončka pozabila na svoje dragocenosti. Cez nekaj dni pa je slišala grozno novico, da je prstan in ura v «špitalu» — pri Dussichu! Stvar je začela zanimati policijo, ki je včeraj jutro zaprla ka-valirja, in sicer v prvi vrsti zaradi vlučugarstva. Rekel je, da je bil vprašavna predmeta prodal nekemu Bizjaku. Ne treba omenjati, da je potoval v ulico Tigor.
V kraje, kjer /lati jug Je gospodar! To
je menda postala deviza dunajske mladine. Skoraj dan za dnevom imamo opraviti s kakim takim mladim izletnikom, katerega je mikalo videti lepo morje adrijansko. — 14-letni Makso Lifsta je zapustil te dni hišo svojega očeta na Dunaju; prej pa je napolnil žepe z drobižem (40 gold.), a je vzel tudi revolver seboj v svoje osebno varstvo. Kakor previden — dečak, si je mislil menda : kdo ve, kaj me vse čaka na daljni poti! . . . Podal se je v Gorico, od koder je prispel pred včera njem z vlakom v naše mesto. Tukaj so ga svečano vsprejel i. Policijski oficijal g. Sehnabl in agent Cumin sta se mu na kolodvoru stavila na razpolago ter ga spremila v rezidenco — v ulici Tigor.
Pri sv. Ivan it se je pripetil žalosten slučoj. A' občinski vodnjak na «gmajni» se je vrgel tamošnji domačin, ki je bil že več let bolan, (lovori se, da mu je žena očitala, da jej nič ne zasluži, in to očitanje da je gnalo pokojnika v žalostno smrt. Sin njegov, ki je hotel iti na delo, je zapazil pri vodnjaku očetovo obleko. Izvlekli so mrtvega.
Kani plovemo l Na viši trgovinski šoli v Osjeku na Hrvatskem je bilo minolo leto 20 ri-mokatolikov, 10 grško-iztočne vere in — 10 Židov. Sedaj pa primerjajmo te številke •/. razmerjem prebivalstva, pa vidimo, kako indolentni smo mi Slovani na polju trgovine.
Popotnik. Včeraj jutro so aretirali v svobodni 1 u k i 17-letnega tesarja Avgusta Komporščeka iz Maribora, ki je, kakor je pripovedoval, prepotoval, s trebuhom za kruhom, peš vso Italijo. V Trst je prišel brez novčiča in brez izkaznih listin.
Ceneno prenočišče. Viktor P., 21-leten dninar iz Dekani, je spaval na javni cesti ter sladko | sni val. Ne čudimo se, da je bil nejevoljen, ko so I gu redarji vzdramili iz prijetnih sanj. Začel jih je oštevati. Viktorjeve besede so jim tako ugajale, da so ga v kratki čas vzeli s seboj — v zapor.
l<i-letni Just B. pa si je izbral še prijetnejše prenočišče, ki ga je spominjalo na zlate dneve prve mladosti — na zibelko. Spravil so je namreč v neki čoln v kanulu. Tudi temu revčku soodkuzali podstrešje v ulici Tigor. i -
Različne vesti.
Gališka hranilnica. I/. Lvova javljajo dne 14. t. m. : Danes opoludne se je vršil izredni občni zbor gališke hranilnice. Odobrilo se je poročilo odbora o poslovanju zadnjih treh mesecev ter so sklenili, da se prejšnjemu upraviteljstvu ne podeli absolutorij ter da si hranilnica pridržuje pravico, da na primeren način iztirju provzročeno ji škodo. — Kakor se spominjajo naši čitatelji, so se v tej hranilnici pripetile velike nerodnosti, vsled katerih hi skoraj prišlo do poloma. Tudi nekaj samomorov je v zvezi s to stvarjo.
Eksplozija. Z Dunaja poročajo dne 13. t. in.: V bližini juhilejskegn gledališča sta stala dva soda
špirita. Otroci, ki so se igrali v bližini z žveplen-kami, so zažgali špirit; suda sta eksplodirala in ubila enega otroka. Trije drugi otroci »> težko poškodovani. Mater ranjencev jo zadela kap, koje izvedela o nesreči.
Tortura na Ogerskem. Včeraj pod naslovom «lnkvizaeija na Ogerskem priobčili uprav groznih utvari, kako -<• slavni madjarski organi koinitata v Komornu na zverinski način mučili celo vrsto ljudij, ki so bili na sumu neke tatvine, I,isti javljajo soflaj, da je nvedeno kazensko postopanje: proti /upanjskemu sodniku in o. k. poročniku v rezervi, Kolomann Szuho, radi 1 ."»-kratnoga kršenja osebno svobode, radi večkratnega zločina težke telesne poškodb«' in radi zločina izsiljevanja ; proti komitatnemu računskemu uradniku 'redeonii Mol-narju radi večkratnega zločina težke telesne poškodbe in radi pregreška zlorabe uradne oblasti ; proti občinskemu notarju Ludoviku (lubclnu radi zločina izsiljevanja in večkratnega pregreška zlorabe uradne oblasti; proti občinskemu sodniku Josipu Czunvi-u radi pregreška uradne oblasti v dveh slučajih. V utemeljevanju obtožnega sklepa je rečeno, da je zdravnik našel sledi nečloveškega z l< »stavljanja.
Ali ni to kos Azije v Evropi?!
Kajenje prepovedano. N' kantonu \Vallis na
Švicarskem prepoveduje neki zakon od leta 1*10. kajenje vsem onim-osebam, stanujočim v tej pokrajini, ki niso dovršile 20. leta. Krivce kaznujejo z globo od 2 frankov, ki se ob ponavljanju prestopka podvojil iu, ako dotični k ni plačal, spreminja v zapor od 1 o dni. Ta zakon je zadnja leta izgubil precej svoje moči. Zato je opozoril državni svet vse občine in policijske urade, da čuvajo skrbnejše, da s«' bo spoštoval ta zakon. Iz poročil, ki so vsled tega došla državnemu svetu, je razvidno, da se samo v dveh občinah drže še te naredbe; v vseh drugih občinah kadi staro in
mlado.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Carigrad 1f>. Ruski poslanik Si nov je v in črnogorski odposlanec Itakie sta bila včeraj vspre-jeta od sultana.
3Itidrld lf>. (Komora.) Komoro Rohlcdo govori o (hiru .jednoga milijona, ki ga je kraljica regentinja naklonila državnemu zakladu. Mej razpravo so republikanski poslanci kritikovali ta dar, čemur so monarhiški poslanci oporekali. O tem je prišlo do velikega vrišča, katerega jo predsednik potolažil le z veliko težavo.
Pliri/ 15. Revizijonistiški listi povdarjajo, da ni nikako neskladje kalilo praznika 14. julija. »Libre Parole« javlja, da je bil general Pellieu.\ na vežbališču odstavljen od poveljstvu. Listu »Petit Bleu« hrzojavljajo iz. Reunesa, da je vladni komisar za danes zjutraj povabil Quesnay de Beau-repuireju. (Ta trdi namreč, da ima dokazov za krivdo D rev tuša.)
Ilcligrad I"). Zaprli so še nadaljnjih oseb. Tako so je zgodilo v Kljovu z bivšim radikalnim poslancem Brkičem in v Kupriji z odvetnikom Mijo Martineem.
»000000000000000«
(bicikli) „ SLAVI JA"
so največji češke znamke. Izvrsten materijal, naj-skrbnejše delo, lahek tek, okusna oprava in primerna cena so nedosegljive lastnosti teh koles.
Tovarna biciklev in motorov „SLAVIJA'
Lawrin & Klement
v Mlade BoIpnIavI.
Največji češki zavod te vrste.
»ooooooooooooooo«
M. Kristofić-Makulić
Koper (CapmHstriu)
ima na prodaj črnu iti bedn istrska vinu po 14 do 22 gld. hektoliter in retošk za buteljke po 4f» do so kr. litor.
sprejme eeska <lru zina slovensko Jekle
Naslov pri našem upravništvu.
<
<
i
<
I
i
i <
Tržaška posojilnica in hranilnica
jeatstrovanj zadrug z omeienim poroštvom ulica S. Francesco št. 2. II. n.
(Slovanska < italnical.
IIran 11 lir nlmre m- sprejemajo o«l vsakega. če tudi ni ud zadrnjre in ohresttijcjo po 4",,. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po •">'»"„. na menjico po 6%, na zastave po f>
r lil dne ure s<»: od !•— dopolutlne in od .'»—I popoludne; oh nedeljah in praznikih od 10—dopolnilne. I/plačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —1J ilopoludne in vsaki četrtek od .'J—4 popoludne.
Postno hranifnićni račun 816.004.
H«
*K**XXU*UUKHHHnK*H
Tvrdka M. AITE
Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
1 soja m si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim
odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajalnieo z
mnogobrojnem povsem novim blagom po brezkon-
kurenenih cenah : Raznovrstni perhal, moderno risanje, barve
garantirane.............. ir> DV(,_
Fini perkal za srajce ...........24
Oxforćl, barve garantirane....... 1!»
Franoozki sateni......... " 28 1
Piquet, barvan ii 'jel / i •'ileko'.ia......i>i;
Perkalin wi podloge vseh barvah.......in "
Blago močno za podloge vseli barvah.....l">
Blago za ženske obleke dvojna šiirina od ->:\ nvč. naprej
„ možke obleke širina 150 em. * U0 , Alpa°asčr ni za. ženske obleke velik.
izbor.........
Kotenina.........
,, bela........
Navidezno platno......
Platno čisto laneno........,22
45
50 18 21 15
»>	- „ za rjuhe dvojna širina
Muiolin bel prve vrste	li}
Chiffon za srajce.............
Srajce za gospode, velik izbor belih in
barvane............<)o
Srajce za gospe..........,50
Moderci, zadnji kroj.........r,o ,
Velik izbor trakov, čipk, bordur, vezenj, »vile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za iivilje in modistinje. — Vsprejemajo se naročbe moikih oblek po meri in najnižjih oenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnizjib cenah.
XXKKKXXKKKKXKKXXKtt
r/.
/
Izdelovatelj


M. HRNJAK. lekar
Pozor!
pravi
Claven
nosi to
varstveno znamko
Se kupi
v vseh
lekarnah
in
drogerijali
1 lonček 60 nč., s pošto 75.
Edino gotovo delujoče sredstvo
„GLAVE N"
s katerim si vsaK v 3 5 dneh brez toleCin in za veilllO ozdravi kurja očesa, ozebline, trdo kožo, bradavice, žulji, od znoja vanj ene noge. ubod bčele, ose, komarja in druzega mrčesa.
Razpošilja se samo proti povzetju ali če se pošlje denar
naprej, — PreKnpovaici doDe velik popst!! Glavna podružnica za Istro: lek. l. Seravaiio. Trst.
N
-............................................7
k Ilira i -j. Skladil&t v zugrebn: lek. II. Brad|ovln,y' V" . PocIdovrIU. \';ir;i/'iin! K. Rltđk Petrinja! v. f •?'
\iiur. Trat : Svravalln. Hii.|it|n'4ta : J. v. T>'ir»k . f ^_ I
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz	tovarne
Johann Puch iz Gradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
L. Colobig* v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
c*
u		iN
U		
■p*		■ff,
■	<	(t
	o	O
d	cc o	'5
o	ca	
-P		'f> r
		3 Z
<
Konsumna zaloga olja
ra/po-iljatve iz glavnih pridelkov od
5 litrov naprej (prosto Irorica). < Uje jedilno fino
dalmatinsko	; (t;
istrsko	40
namizno I.a	44
najfinejše	4*
extra	">♦>
specijalitet no	ti(l 1'oscbno za cerkveno luč
nvc.
IVAN SGHINDLER
Dunaj, III. Erdbergstr Stev. 12
i - »
razpošilja gratis in franko kataloge v slovensko - hrvatskem jeziku /. već kakor :l(Hi slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrelmih predmetih za kmetijstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Cene nižje kakor drugod,
Za realno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se ls«V
IVAN SCHINDLER
w
privilegiran lastnik
Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12
Osmico
odpre Kristijan Košuta na Prošeku » v nedeljo ilne 1f>. t. m. Tori I bode svoj izvrstni pridelek „Borza m i ii".
G. Piccolli.
dvorni založnik
) Nj. svetosti papeža Leona XIII.
Iekarnar pri angelju
j Ljubljani, Dunajska cesta
Železnato vino
Kemični' analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
železna tem vin i/,
lekarnarje Piccoli-ja v LjuMjnni zmiiaj potrdili navedeno množino železu. so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo /.» njega učinek.
To vino je kaj doluo za slabokrvne. nervozne in vsleil bolezni oslabele osebe, za blcile, sinke suhe in holelialie otroke, t'emi polliterski steklenici 1 ghl. Naročila pošiljajo se t. obratno pošto: poštnino plačajo p. n. naročniki.	III.
V a še h t a g n r o d j e !
Pošljite mi s poštnim povzetjem osem polliterskih steklenic železnatega vina. ker se oh novem letu poslan dve steklenici rabita z prav dobrim vspehom.
Jožef C e r n k o, župnik. Vuhred ipi Stajarskein. 17. janavarja isi'!'.
QOOOOOOOOOOOOOO^^
„THE GRESHAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do :>], decembra 18U7...........Kron 159.997,570'—
Letno vplačilo premij in obresti «l> ol. decembra 1K1>7..... :> •28.823,375'—
Izplačima zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) .	> 343.860,067*—
letu 18!>7. izdanih 74GS polic za glavnico od....... => 67.331,351*91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsak >nm na pismeno vprašanji1 od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
$HT Glavno zastopstvo v Trstu.	i
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci.

WT Vse stroje poljedelstvo
Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni stroji za žlto> v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermcrelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatiliiiee. mlini za žito, stiskalnice (prešel za vino in sadje različnih sestav. -- Samore/.niee jako lahko za goniti in poželo zmeniih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, -akovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljSi izvršitvi
Ig. Heller, Dunaj
Cenike in spričevala zastonj.
Iščem zastopnikov!
IIPraterstrasse Čuvati se je ponarejanj!
Trnkoczy-jev
obliž za kurja očesa
je najgotovejši in najboljši pripomoček za odstrajenje kurjih očes, debele kože itd. Uspeh zajamčen! Samo pristen, če je tirnui »Franziskus-Apotheke" ntisujena v vsakem ohližu. Dobiva se pri lzdelovu-teljn Dunaj, V 2, Schdnbrunnerstrasse 107 in v Trstu pri gospodu lekarja I. Serravallo, Piazza del sale. i'o pošti proti vpošiljatvi 40 kr. dopošlje se franko.
Cena 35 kr.