Januš Golec: Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Dalje. Reka Rio das Garcas je velika, deroča, globoka 8—10 m ter dela opasne vrtince. Na dnu kanalov ali vrtincev je pesek, ki hrani dijamante in tega spraviti iz globine ter ga preiskati z vso natančno&tjo, je delo potapljačev. Preko reke potegnejo železne vrvi, na katere pritrdijo čolne. Iz čolnov skačejo potapljači v vodo. Pod vodo so prepadi in radi tega jemljejo potapljači seboj lestve. Ko je dospel potapIjač na dno in na sredino reke, kjer. je pesek, pritrdi vrv, da ne zgreši poti nazaj. Krog zapestja ima tudi motvoz, ki vodi navzgor in na katerem visi vreča. Če je prišel do ugodnega peska, ki je večkrat strnjen v kamen, pocukne za vrv vrečo, jo napolni s peskom in tovariši v čolnu jo potegnejo kvišku. Dober potapljač jc lahko 3—4 ure pod vodo in napolni 20—30 vreč. Iskalci vidijo na dnu reke skozi potapljaški šlem dobro, le mraz jih muči. ••-.'. Vsekako iskanjc dijamantov pod vodo rii lahko in je zelo nevarno. Reka je globoka, deroča in na dnu preprcžena s skalami. Bogznaj koliko dijamantnih potapljačev je že s-mrtno po« nesrečilo, a to prav nič ne oplaši drugih. Nedavno pred našim obiskom ob Rio das Garcas se je spustil potapljač pod vodo, ikjer je zašel med dve skali. Ob bregovih reke so se takoj zbrali vsi iskalci, da bi rešili tovariša. Na pomoČ prihiteli so se trudili z vscmi močmi, da bi izvlekli ponesrečenega, pa je bilo vse zaman. Konečno se je še odtrgala cev, pc kateri dobiva potapljač zrak in nato &o morali prenehati z reševalnimi deli. Celih 16 dni > <:stal nesrečnež med skalami. Po deževju narasla voda, valovi in večji vrtinci so pognali truplo na površje. S pomočjo vreč izpod vode potegnjeni pese!k izpirajo, ko so zbrani čolnarji in potapljači. Ako so izsledili dijamant, oddajo strel iz revolverja, ikaterega nosi vsak iskalec pritrjenega za pasom ikrog ledenj. Od vsakcga dijamanta dobi potapljač 40%, 60% mora izročiti lastniku potapljaškega aparata. Pri enem potapljaškem aparatu je zaposlenih 6—8 mož. Če zadenejo na kako reš bogatejše dija.mantno mesto, potem se zbere krog aparata tudi 12—20 iskalcev. Stras,t za hitrim obogatenjem tako prevzame. potapljače, da se ne zmenijo za previdnost. Celo to se dogaja, da se poženejo pod vodo pijani potapljači, tamkaj zaspijo in jih je treba reševati 7. največjim trudom. Drugi in počasnejši riačin iskanja dijamantov je s ikopanjem ob reki in s skrbnim izpiranjem nakopanega peska. Predno prodre delavec do peska, iki hrani dijamante, je treba razkopavati dalje časa in še po tolikem trudu je v&liko vprašanje, č« bo sploh zadel na pesek in dijamante. Življenje teb. poslednjih dijamantnih kopaCev je trdo in zelo — zelo mučno. Ne glede na nevarnosti, od ikaterih je taka uboga para obdan, se predajajo po cele mesece praznim upom na bajno srečo in to pri nezadostni, nezdravi hrani, večkrat celo gladujejo po cele dneve. Najdabše se godi novincem, ki so se prebili skozi divjino brez cvenka v žepu, tolikokrat bolni, ali po naporih tako oslabljeni, da niti na dclo ne morejo. Take reve so navezane po cele tedne na lov, a še ta je tamkaj težaven, ker se je zverjad pred človekom že razbežala ter se poskrila. Če se pa novodošlemu vendar posreči, da flobi delo pri kakem dijamantnem podjetjn, mu da podjetnik le prosto hrano in en del od najdenih dijamantov. Polovico izkupička za prodane dijamante prejmc podjetnik, polovico ikopači. Ceno navadno določi dijamantni trgovec, ki jc eevc dobro znan s podjetnikom. Da so pri taikem postopanju dclavci opeharjeni, je jasno. Delo novinca podjetnik po možnosti rzrablja in nakaže takemu revežu delo na kraju, kjer &o potrebna dolgotrajna preddela. Pri slabi hrani in še slabšem stanovanqu sirota toliko trpi, da navadno ne zdrži dolgo in zbeži z dela, preden se je dokopal do enega dijamanta. Nikoli ne pošljcjo novodošlih na mesta, ki se že izrabljajo. Za izbiranje dijamantov iz peska kličejo podjetniki izurjeno iskalce, ki se ne ukvarjajo s proddeli trudapolnega in globokega kopanja. Treba še pomisliti, da traja v taistili krajih deževna doba od 'oktobra ali novembra do februarja ali marca. V teh mesccih se delo znatno skrči in so mogoča le preddela, kakor izkopavanje plasti nad peskom, napeljava vode itd. Za tako delo daje podjetnik delavcem samo hrano. Ker v deževni dobi ne stikajo za dragocenimi kamni, delavstvo nima denarnega zaslužka. Eden najvažnejšib. činiteljev v bornem življenju iskalcev dijamantov je vprašanje prehrane. Tujci, iki prihajajo v dijamantne poljane, si domišljajo, da bodo živcli na labJko roko od lova, kakor je to res bilo pred leti, iko so se naselili ob reki prvi srečni najditelji dijamantov. Danes je v bližini reke, kakor že omcnjcno, zelo malo divjačine. Vcč izgleda nudi ribolov, a je preveč zamuden. Pocl takimi okoliščinami ic navezan Iskalec na prodajalno, kjer mora plačati vse drago in takoj v gotovini, če hočc izrabljati dijamantno najdišče na svoj lasten račun in dobiček. Oprema prostega ali samostojnega iskalca je po možnosti priprosta. Razven potovalne obleke, močnih čevljev z usnjatimi gamašami — domačini večkrat niti teh nimajo — še ima seboj eno delovno obleko in dvojno perilo, da se vsaj lahko preobleče. Dalje dva lonca za kuhanje fižola ter riža, par odej in spalno mrežo. Poleg tega še nekaj zaloge fižola ter riža, sladkor, fcavo ter »ol. Ce ima svojega konja, še nekaj koruze za konja. Njegovo orcdje tvorijo: enkrada, rallo in batea. — Enkrada, motika, služi za razrahljanje gramoza. Takozvani rallo je lesen zaboj, Visok je 10—12 cm, dolg 1 m, širok pol m. Pločevinasto dno je enakomerno preluknjano tcr tvori rešeto. V rallu izpirajo nakopani pesck. Večje kamenje odstranijo z roko, kar pa preostane, vsiplje iskalec v bateo. Batea je lonec, katerega suče voda v krogih. Liki v vrtuljaku sukani pesek se med seboj razloči po teži. Dijamanti so najtežji in radi tega obležijo najbolj na dnu. Od časa do Časa odmeče delavec iz bateje zgornjo plast, ki je brez vrednosti. Označeno postopanje nadaljuje tako dolgo, dokler preostane le še malo peska v bateji in tega skrbno preišče glcdo dijamantne vsebine. Pri opisovanju pravega iskalca dijamantov ne smemo pozabiti na njegovo orožje: težak nož za trebljenje grmovja, samokres ter puško. Razmeram in podnebju odgovarjata najbolj revolveina boben in karabinka. Če še poseda dijamantni rudar šotor, potern je njegovo življenje v divjini bistveno olajšano. Pod označbo »šotor« je treba razumeti 4 m dolgo, 2 m široko in za vodo neprodirno platno. Razprostrto na palicah ali med dvema drevesoma tvori dobro obrambo naprara dežju ter rosi, ki pada tukaj pred vzhodom solnca v znatnih količinah. Značilna je še pravica, ki dopušča, da lahko vsakdo brska za dijamanti in to po vrtih, dvoriščih in celo pod tujimi prebivališči. Lastnik koče je v takem slučaju prisiljen, da se izseli brez odpora. Pod njegovo hišo najdeni dijamanti so last najditelja. Povsod ob bregovib. reke leži raztrošeno orodje, večji in manjši kupi peska. Nobenemu niti na misel ne pride, da bi stegnil roko po tujl lastnini v trdni zavesti, da bi ga v takem slučaju doletela sigurna smrt. Če jezdiš po pokrajini ob Rio das Garcas, boš lahko podil ikonja cele dneve po površinab, kjer je vse polno dijamante vsebujočega peska. Nehote se boš vprašal: Zakaj tal tukaj boljše ns izrabljajo in ne pripeljejo na lice mesta strojev, ki bi opravljali posel hitreje in natančneje? Na to vprašanje priprosti Brazilijanec ne zna odgor»ora. Izkušeni iskalci dijamantov trdijo, da gre pri dosedanjem najbolj priprostem načinu pridobivanja dijamantov 20 odstotkov dragocenih kamenčkov v zgubo. Vrednost in izkupiček za dijamante sta zelo razliCna ter se neprestano menjavata. Da gre Bikakanje v dijamantnih cenah vedno le na škodo delavske reve, je povsem razumljivo. Po barvi so dijamanti beli, zeleni, modri in roza. Manj vredni so sivkasti ter rumeni. Hlastanje po dijamantnem premoženju se navadno ne veseli pravega t©ka. Izknpiček za prodane dijamante nima obstanka v žepu. Kjer &e zbere ob reki po 1000 iskalcev, tjakaj se natepejo tudi kavarnarji, ikrčmarji, igralci na karte ter vse polno sumljivih žensk. Rudar zaigra, zapije all zapravi z žensikim spolom en dan in eno noč, četudi se je poprej krvavo trudil za denar e vsemi močmi po celi mesec in še več. Isikalcev, ki bi res obogateli z izkupi&kom za dijamante, |e presneto malo, iker so to lahkomiselni in zapravljivi ljadje. Zdravstveno stanje ob dijamantnih rekah po Braziliji raztresenih ljudi je pod ničlo. Skrajno ikodljivo vplivata na Cloveško telo že vroče ter tnokro podnebje in nezadostna ter slaba prehrana. Premnogo iskalcev dijamantov postane žrtev jetike in spolnih bolezni. Zdravljenje je otežkočeno. Po teh revnih narielbinah sploh ni zdravnikov. Če se pa kateri zadržuje v kakem manjšem mestecu ali &elu, so njegove denarne zahteve tako visoke, da jih ne zmore oboleli iskalec. Še eno gorje večkrat neusmiljeno zadene uboge iskalce dijamantov in to so tolovajsike bande, ki se nazivajo: revolucijonarji. Po več sto delamržnežev, razboj'nikov in sploh sumljivih ljudi se strne v eno družbo. Banditi so oboroženi z dobrimi puškami ter strojnicami. Podajo se v notrajnost dežele, ikjer ropajo ter požigajo po farmah in plantažah, oznanjujoč neka;ko revolucijo proti obstoječi brazilijanski vladi, ikar je pa seve samo krinka in povod za najbolj grozovita tolovajstva. Ko so enkrat opustošeni veleposestniki, se loti ta svojad isikalcev zlata in dijamantov. V dobro oboroženi premoči pobijejo rudarje in jim odvzamejo dragocene kamne ter zlata zrna. Če prodre enkrat v dijamantne divjine glas, da so blizu revolucijonarji, se zibere ter združi vse, ikar je za mirno življenje, in se poda v neizprosen boj z banditi. Take bitke končajo brez u&miljenja za ene ali druge, fcdo je pač zma^ovalec. Eno leto pred našim prihodom v Cafe so zmlatili združcni poljedelci in rudarji 200 glav broječo kompanijo revolucijonarjev. Iz zasede premagane in zajete so pobili zmagovalci do zadnjega moža. Ujetnikov ti krvavi obračuni nc poznajo. Čas odpočitka in priprave za prodiranje skozi pragozd smo upovabili, da smo se poučili o prilikah, >ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Seznanili smo sc nadalje prav kmalu pod našimi šotori s še hujšimi nadlogami nego so moskiti. N^ko noč je nekaj zagomazelo po colem mojem t^iesu, ikakor bi me obdelavalc tisočnoge živalice. Ves preplašen sem planil po ikoncu. Bleda mesečna svetloba je prodirala ob straneh v šotor. Ob svitu meseca sem prepoznal, da sem pokrit z majhnimi lazivci, ki me grizejo in njib ugrizi me skelijo po celem telesu, da sem skakal, kakor bi xae ščipal z gorečimi ikleščami. S par skoki sem dosegel ogenj na sredini šotora in pognal vanj z oboraa rokama suhega dračja. Z brisačo sem se pričel drgniti po rokah, otepati po nogah tcr sem zapazil, da je postal naš šotor žrtov nočnega napada mravelj. VsaJk ugriz teh majhnih, neznatnih živalic povzroča radi kislinc, katero spustijo v ranico, rdcčkastc otckline, ki skelijo liki žer- javica po večur. Moja spalna mreža in odeje so bile tako na debelo pokrite od mravelj, da se je zdelo, ikakor bi hotele živalice odvleči ležišče. Po stenah šotora jc tekalo na milijone golazni, ki je uničevala z ncverjetno naglico vse, kar je tamkaj viselo. Medtem so žc bili tudi tovariši na nogab. Z združenimi močmi smo podkurili mogočen ogenj in pristavili velik žehtar vode. Skušali smo prcgnati z otresanjem presnete zajedalce, a je bilo vse zastonj. Nočno obleko smo morali strgati z naših teles, na ikatera so silila z vso besnostjo vedno nova krdela. Z vrelo vodo smo pričeli polivati kupe valečih se mravelj. Svežega listja in dračja smo nametali na ogenj, da bi prcgnali neustrašene vsiljivce z dimom, ]kar sc pa ni obneslo. Dim je pregnal nas iz šotora, mravlje se zanj niti zmenile niso. Preostanek noči smo morali prebiti zunaj na prostem brez ogrinjal ter obleke. Po šotoru ro gospodarile uničovalno proccsijc mravelj do jutra, ko je nehal napad. Po svitu jutranje zarje smo videli, da nam jo uničila nadloga šotor in vse, kar je bilo v njem, izvzemši ikovinaste predmete. Šotor je bil preluiknjan liki rešeto, istotako odeje, obleka, papir in splob vse, kar je bilo lc kcličakj mchkejšc ter manj odporno. .(Dalje sledi.