e|gS|Še PAPIRNICA VEVČE
LJUBLJANA, OKTOBER 1981 ŠT. 10, LETO XXI
TU SMO — VASI SMO!
22. novembra se bomo odločali »ZA« samoprispevek III
Pred tem pa poglejmo, kako smo realizirali I. in II. samoprispevek. Sredstva, zbrana na osnovi referendumskih določil za realizacijo I. in II. samoprispevka, so bila uporabljena strogo namensko. Realizacijo programov je sproti spremljala Služba družbenega knjigovodstva, za kar obstojajo številni zapiski, sestavljeni ob priliki pregledov poslovanja organov I. in II. samoprispevka. Namensko in racionalno uporabo zbranih finančnih sredstev je spremljal pri I. samoprispevku 60-članski odbor za družbeni nadzor, pri II. samoprispevku pa to delo opravlja nadzorni odbor
in področjih družbene dejavnosti.
Glede na dejstvo, da je v našem mestu delež zaposlenih žensk 46,8 o/o med vsemi zaposlenimi, narekujejo potrebe nujno izgradnjo novih mest v vzgojno-varst-venih zavodih.
Nujna je tudi izgradnja 84 učilnic osnovnih šol, 9 telovadnic in 5 večnamenskih prostorov, ki so predvideni za izgradnjo iz samoprispevka III. Po predvidevanjih bo v Ljubljani v šolskem letu 1985/86 kar 40.490 šolarjev v osnovnih šolah.
Posebno izstopa nujnost izgradnje nove porodnišnice, ki je tudi zajeta v program III. samopri-
Tu smo — vaši smo
skupščine. Tudi o delu teh odborov obstajajo številni zapiski in sklepi, ki kažejo na strogo namensko in racionalno uporabo sredstev. Vsi organi I. in II. samoprispevka so svoje delo opravljali brezplačno. K uspešnosti izvedbe obeh programov pa je nedvomno pripomoglo tudi sodelovanje več tisoč občanov in delovnih ljudi pri realizaciji teh programov. Program I. samoprispevka je bil v obdobju 1972—1978 v celoti realiziran, program iz II. samoprispevka pa bo predvidoma realiziran eno leto pred rokom, ki ga opredeljuje odlok o uvedbi drugega samoprispevka.
Stalno naraščanje prebivalstva v Ljubljani —• po podatkih za leto 1980 živi v Ljubljani 316.121 ljudi, od tega 266.642 v mestnem in 49.479 v primestnem območju — in stalni primanjkljaj stanovanj povzročata povečano stanovanjsko graditev, ki narekuje tudi večje potrebe po organiziranem varstvu in vzgoji otrok, izobraževanju, kulturi, zdravstvu, socialnem varstvu in skrbstvu. Potrebe po objektih družbenega standarda so pričele občutno zaostajati za možnostmi. Ljubljana z vsakoletnim povečanjem za 5000 ljudi prerašča v veliko mesto. Kar 33,5 ”/o prebivalstva zajema skupina od 25 do 44 let, otrok do 14 let pa je 21,2 % prebivalstva.
S prvim in drugim samoprispevkom smo v Ljubljani bistveno pripomogli k zmanjšanju prostorskega primanjkljaja na najbolj pomembnih družbenih področjih. Prav tako smo na podlagi samoupravno dogovorjene solidarnosti postopno zmanjševali razlike v dostopnosti družbenega standarda v posameznih občinah
spevka. Stara porodnišnica v Ljubljani na Šlajmerjev! 2 je v stavbi, ki je bila zgrajena 1895. leta in delno obnovljena leta 1951, ko so delavci ginekološke klinike s prostovoljnim delom dozidali prizidek za sanitarije. Od takrat pa do danes se stara porodnišnica ni spremenila. Izvršene so bile le manjše notranje adaptacije ter obnovljen inventar. Delavci ginekološke klinike delajo za zdravstveno dejavnost v nemogočih in nevarnih razmerah. V prav takih razmerah rojevajo naše žene in matere naše otroke. Ta organizacija že pol stoletja dela v resnično najslabših pogojih, bi pa morala po vseh ustavnih in zakonskih določilih biti prednostno uvrščena pri naporih družbe za izboljšanje pogojev dela te zdravstvene dejavnosti tudi zaradi zaščite matere in otroka.
Izboljšanje pogojev, v katerih se vsako leto rodi približno 5000 otrok, bi pomenilo uveljavitev proklamiranih načel ter zaščito otrok in mater pred resnejšimi negativnimi posledicami.
Potrebo po organizirani skrbi za zdravje otrok in kulturno udejstvovanje narekuje dejstvo, da je kar 21,2 "/o vseh prebivalcev našega mesta otrok do 14. leta starosti. Leta 1978 je bilo zaradi neustreznih sanitarnih razmer po-: trebno zapreti Mladinsko klimatsko zdravilišče na Rakitni. To je bilo edino slovensko višinsko klimatsko zdravilišče in je zaradi svoje bližine izrednega pomena za naj mlaj še prebivalce Ljubljane. Vedno več otrok je podvrženo raznim boleznim, ki puste določene posledice tudi v kasnejšem življenju. Da bi čim več otrokom omogočili pravočasno pomoč v
času razvoja, bi bilo nujno potrebno to zdravilišče ponovno usposobiti, saj leži iz medicinskega in funkcionalnega vidika na izredno ugodni legi. Tudi to zajema samoprispevek III.
Lutkovno gledališče, ki ga tudi zajema III. samoprispevek, naj bi služilo povečani skrbi za otroka v njegovem humanističnem, etičnem in estetskem vidiku razvoja.
Tudi glasbena vzgoja se vključuje kot pomemben dejavnik v programu usmerjenega šolstva, zato ne more biti prepuščena trenutnim rešitvam. Tako je tudi potreba po novi glasbeni šoli prišla v program III. samoprispevka.
Naša socialistična samoupravna družba se razlikuje od ostalih tudi po skrbi za telesno in duševno prizadete osebe, ki so v vseh družbenih dokumentih opredeljene kot enakovredni člani skupnosti. V Ljubljani imamo evidentirano okoli 300 duševno prizadetih odraslih oseb, ki bi jim bilo treba zagotoviti družbeno organizi-
(Nadaljevanje na 3. strani)
DAN MRTVIH — danes je tišina; tudi piš miruje in gozdovi so danes neme priče veličastnega dogajanja izpred nekaj desetletij. Takrat so dajali zavetje borcem za svobodo. Pod krošnjami njihovih dreves je marsikateremu iztekla poslednja kaplja krvi v mehki mah; skozi te žive krošnje so ugašajoče oči zadnjič iskale sinjino neba. V tišini gozdov so našli mnogi poslednje zavetje in mir. Gozdovi čuvajo skrivnost.
In na DAN MRTVIH, I. novembra, se vsi s spoštovanjem klanjamo spominu — padlim borcem in žrtvam nasilja, padlim papirničarjem in umrlim članom našega delovnega kolektiva, vsem umrlim, ki so nam bili dragi in vsem — znanim in neznanim. Bili so, odšli so; ob izteku našega časa pridemo za njimi.
V. B.
Če ne bo ustreznih surovin izvoz ne bo mogoč
»Poti in stranpoti« naše zunanjetrgovinske dejavnosti ter tavanja naše papirnice po njih sem v zadnji številki opisal do trenutka, ko je bilo potrebno oddati članke v tiskarno, tj. do 15. septembra.
Naslov »Papirni stroji zopet obstali?« se k sreči ni povsem uresničil, pa vendar smo bili zaradi pozne in hudo skope odmere uvoznih možnosti prisiljeni ustaviti proizvodnjo na premaznem stroju. Tudi papirni stroji so zaradi pomanjkanja ustreznih surovin prenehali delati papirje za izvoz.
Za nove prilike smo se v SOZD sorazmerno hitro in ustrezno dogovorili. Potrebni zahtevki za uvoz so bili hitro oddani in intervencije za hitro rešitev so se vrstile po tekočem traku. Koordinacijski odbor pri SISEOT pa nam je zelo skopo odmerjal uvoz, pa še to najprej brez pravega posluha za naše pogoje proizvodnje.
Doslej nam je bilo v okviru SOZD dodeljenih 5 soglasij, in sicer v vrednosti 43,521.000 din. Komaj pričakana soglasja pa so nam »zabelili« še z neustreznim nadaljnjim postopkom: npr. potrdila poslovne banke o zagotovljenih devizah za plačilo si ne moremo preskrbeti vnaprej — pred izdajo soglasja; nekatera soglasja so bila strogo omejena na uvoz določenih materialov in zagotovitev kontrole nad izvršenim uvozom je morala izvršiti uvozna služba SOZD. Pri takih »ocvirkih« smo gotovo izgubili dan ali dva, saj je bilo treba spremljati dokumentacijo pa tudi prizadevnost uvozne službe v tovarnah je v takem položaju gotovo večja od tistih v odmaknjenih pisarnah sredi mesta, kamor osebne intervencije delavcev izza papirnega stroja ne sežejo.
Vseh uvoznih možnosti po doslej izdanih soglasjih na žalost nismo mogli v celoti izkoristiti. Vseh 1248 ton celuloze iz tovarne
OBIR (iz 2. soglasja, izdanega 21. 9., in sicer za vse 4 solastnike za skupaj 3096 ton) ni bilo — do 30. 9., ko je soglasje prenehalo veljati — niti (ob istočasnem odjemu vseh 4 tovarn) mogoče pravočasno pripeljati. Vodstvo in ustrezne službe ter vozniki iz tovarne OBIR in Alpetour j a so zadnji dan septembra vozili neprekinjeno. Še ob 23. uri zvečer so za Vevče postavili čez mejno črto kolono desetih kamionov. Za popolno izrabo soglasja pa nam je tudi zmanjkalo deviznih prilivov.
Naslednja 3 soglasja v vrednosti 21,840.000 din smo lahko izkoristili le do višine 19,660.000 din, ker se je medtem ponovno zaprlo okence v Narodni banki.
Pripravili smo ustrezne prijave in tudi prilivov smo že imeli dovolj. Obenem pa smo imeli zagotovilo vodstva SISEOT, da nam bo še za oktober dodeljeno soglasje, ki bi v veliki meri zagotavljalo ustrezno izvozno proizvodnjo.
Zadnjič sem še na občinski skupščini uporabil prispodobo iz
NOB, češ, naj bi mitraljezcem in bombašem (= pretežnim izvoznikom) za preboj sovražnih obročev (= zagot. zunanje trgovinske bilance) ostali borci dali nekaj svojih nabojev in bomb (= uvoznih možnosti). Brez te udarne sile preboj ne bo mogoč ( = ob slabi oskrbi izvoznikov bo bilanca še slabša).
V takem položaju, ko mora vlada in njene ustrezne službe v 5 tednih po uveljavitvi izrednih ukrepov in vzpostavitvi dosledne kontrole nad minimalnim uvozom, s takšnim zastojem ponovno preverjati rezultate in smisel svojih odločitev, se mi kar nehote nizajo nadaljnje prispodobe, češ, da »v tej hajki štab že izgublja glavo, loteva se ga panika in izdaja protislovne komande«.
Pa še to. Na vrhove odločanja smo poslali najboljše kadre, ki so z dotedanjim delom obetali dobre rezultate. In to so še vedno isti ljudje, kot takrat, ko smo za vsak izvoženi dolar lahko uvozili za 2,08 dolarja.
Marjan Kopecky
V TOZD Grafični papir se zvitki papirja za izvoz zavijajo na posebnem stroju za embaliranje zvitkov
Gibanje proizvodnje v mesecu septembru 1981
TOZD TEHNIČNI PAPIR
Indeks
doseganja plana
	Doseženo IX. 81	0 I.—IX. 1981	Plan 0 mes.	IX. 81	0 I,—IX. 1981
Proizvodnja:					
Papir skupaj ton:	3112	2811	2774	112,2	101,3
— od tega klasični					
papirji	1751	1570	1403	124,8	111,9
— od tega premazani					
papirji	1361	1241	1371	99,3	90,5
Lesovina	364	356	333	109,3	106,9
El. energija Mwh	1347	3494	3500	38,5	99,8
Izkoriščen je zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja					
			S		
			S		
			*	g	1
	S		1	S	
				-h'	
	S		■©•	■e	E
II. PS	96,1		93,5	91,8	92,0
m. ps	96,8		92,1	91,9	92,2
IV. PS	95,0		91,3	92,7	92,6
Skupaj	95,9		92,3	92,1	92,3
PRS	65,6		62,3	62,4	
Izmet v %>:					
klasični papirji		10,8	12,3	10,8	
premazani papir		25,5	22,3	21,3	
Proizvodnja papirja je bila v TOZD TP nadpovprečno visoka, saj je presegla planirano kar za 12 °/o. Kljub izredno kritični oskrbi z osnovnimi surovinami nam je uspelo obratovati nemoteno; papirni stroji so obratovali celo z minimalnimi zastoji, kar je poleg zmanjšanja zalog nedovršene proizvodnje v največji meri vplivalo na ugodne proizvodne rezultate. Tudi proizvodni program je bil zahteven, saj smo izdelovali glede na pretekle mesece v poprečju papirje z najnižjimi gramskimi težami. Tako je proizvodni program vseboval ca. 45 %> izvoznih kvalitet (kulerji, ciklostil, bankpost), za domači trg pa največ tapetnih in premazanih papirjev.
Tudi proizvodnja lesovine je bila nadpovprečna glede na potrebe v osnovni proizvodnji. Manjša proizvodnja el. energije je bila posledica remonta parne turbine.
TOZD GRAFIČNI PAPIR
				Indeks	
				doseganja plana	
	Doseženo IX. 81	0 I,—IX. 1981	Plan 0 mes.	IX. 81	i i
Proizvodnja: Papir skupaj ton:	3419	3265	3063	111.6	106.6
—	od tega klasični papirji —	od tega premazani	472	432	83		
papirji	2947	2833	2980		
Izkoriščenje zmogljivosti V. PS:					
			Š		
		S	B I.	1	i s
		8	-©■	-e	E
Stopnja v ®/e		88,6	84,9	85.2	86,5
Izmet v «/o		12,2	15,5	18.8	18,3
Na V. PS smo zabeležili še nadalje nadpovprečno visoko proizvodnjo kljub razmeroma nizkim gramskim težam papirjev, izredno kritični oskrbi z osnovnimi surovinami ter povečanemu izvozu.
Kot j« razvidno iz gornjega pregleda, so glavni razlog za dobro proizvodnjo zmanjšani zastoji na PS ter izredno nizek izmet.
TOZD VETA
Indeks
doseganja plana
	Doseženo IX. 81	S l •e-	Plan 0 mes.	IX. 81	0 I,—IX. 1981
Proizvodnja:					
Tapete rolic	300.176	277.479	208.333	144,1	133,2
Lepilo zavitkov	10.330	24.619	25.000	41,3	98,5
Tudi v mesecu septembru je imela na ugodno proizvodnjo tapet odločilni vpliv ugodna konjunktura.
Izvoz nam je nujno potreben
Papirnica Vevče je glede doseganja plana izvoza na prvem mestu med članicami SOZD Slovenija papir. Naš letošnji izvoz je mnogo večji od lanskoletnega, saj smo do konca avgusta že presegli celoten lanski izvoz; izvozili smo za 18,291.000 dolarjev (lanski celotni izvoz je bil 16,821.000 dolarjev), od tega 15,658.197 na konvertibilno področje. To je velik us-» peh celotnega vevškega kolektiva, dosežen v precejšnji meri zaradi maksimalnega angažiranja delavcev v izvoznem oddelku. Povreč-je lanskoletnega količinskega izvoza je bilo 1400 ton mesečno, letos pa je preko 2200 ton mesečno. Kljub temu pa nam ta dokaj velik izvoz ne zadošča v celoti za pokrivanje našega uvoza. Zato je seveda oblika združevanja deviz z domačimi grafičnimi hišami nujna.
Zaradi naših tehnoloških slabosti, neprilagojenosti proizvodnje temu hitro naraščajočemu izvoznemu režimu, ki zahteva vedno več, do sedaj nismo uspeli realizirati čisto vseh izvoznih poslov. V proizvodnjo je dano precej več nalogov, kot se jih realizira. Vzroki za izpad so objektivni, so pa tudi subjektivnega značaja in se pojavljajo že več let: neprilagojenost proizvodnje, neustrezna surovinska osnova, neurejena embalažna služba, ozka grla v dodelavi, skladiščni prostori, premajhna koordinacija med oddelki, prisotna pa je seveda tudi nepazljivost in pretežno v zvezi z njo pre-> velik izmet pri izvoznih izdelavah. Na vse te probleme izvozni oddelek opozarja že od 1978. leta dalje, saj se to odraža tudi na našem poslovanju s tujimi partnerji. Zato smatramo delavce v izvozu največkrat za tečne, pa čeprav vemo, da želijo s tem le kar najbolje opraviti svoj posel.
Zaradi neustreznih surovin v zadnjem času, saj smo srečni, da jih sploh dobimo, zato na kvaliteto skorajda ne moremo gledati, je vedno več reklamacij. Nismo pa se tudi čisto navadili na to, da slabe surovine zahtevajo precej večjo pazljivost pri izdelavi. Vedno več je reklamacij ne samo iz visoko zahtevnih tržišč, pač pa tudi iz dežel v razvoju.
Največ težav v izvoznem poslovanju povzročajo dobavni roki. katerih se žal nikakor ne uspemo držati. Tako kot mi čakamo na ustrezne surovine, morajo naši tuji kupci v tem času čakati na realizacijo svojih nalogov tudi po pol leta. S takšnim mačehovskim načinom jih seveda tudi zgubljamo. Glede na to, da vlada na svetovnem trgu recesija, torej je ponudbe dovolj, se kupci preusmerjajo pač tja, kjer je zanje boljše. Saj nobenega kupca ne moremo prisiliti, da bi kupoval naš papir pod našimi pogoji. Iz rok nam polzijo težko priborjena tržišča, kot so Holandija, Avstralija, Egipt, Zahodna Nemčija, Kuwait in tudi Italija. Vevčani smo vsa leta uživali v svetu ugled kot solidni poslovni partnerji, zadnje mesece pa so nam začeli tuji kupci očitati nesolidnost poslovanja. To je na žalost res, a kaj, ko s takšnim načinom, ko ne veš, kaj boš od danes do jutri dobil, da boš sploh lahko delal, nikakor ne moreš poslovati solidno. In sploh na tak način poslovanja nismo pripravljeni, ne tehnološko in ne psihično.
Najbrž se vsi zavedamo, kako v redu bi bilo, če bi bili sposobni realizirati vsa izvozna naročila. Vemo, da poleg tega, da izgubljamo kupce, nekateri podaljšujejo akreditive, mi pa si s tem zmanjšujemo devizni priliv, ko plačujemo dodatne stroške podaljševanj — seveda v devizah, roki plačil so daljši in sploh je vse nekaj narobe. Vprašljivo je tudi, če bomo glede na vse to sploh uspeli dobiti še toliko tujih naročil, da bi lahko pokrili naše zahteve.
Naš uvoz je skoraj v celoti vezan na evropske države, zato je tudi naša težnja, da v te države povečamo izvoz. Vendar pa moramo vedeti, da je v Evropi možno prodajati le najkvalitetnejši
papir in to s točno določenim dobavnim rokom.
Več izvažati, več izvažati, več ... le v tem je možnost izboljšanja zunanje-trgovinske menjave. To je dejstvo in KAKO? sploh ni vprašanje; MORAMO. In zato bo treba resnično aktivirati vse skrite rezerve, ki so predvsem še v organizaciji dela, v surovinah jih prav gotovo ni, v tehnologiji pa tudi ne veliko — glede na možnosti. Tudi drobni problemi, na katere lahko ali pa tudi ne moremo vplivati, ovirajo hitrejšo dinamiko izvoza; to je med drugim počasnost naše odpreme, težave pri nakladanju tujih kamionov, odnos do prevoznikov, nesolidnost naših ladjarjev, pomanjkanje vagonov v Jugoslaviji in drugo.
Za četrti kvartal letošnjega leta smo si zadali zelo visok plan
Na seji odbora za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu slovenskih sindikatov, ki je bila 15. septembra 1981, so poudarili, da v združenem delu ne sme prihajati do delitve informacij na poslovne in samoupravne, torej na tiste, ki niso za delavca, in tiste, ki jih delavec lahko sliši.
Obveščanje v združenem delu sodi v celotni sistem družbenega informiranja. Zato problematike obveščanja v združenem delu ne smemo ločevati od celotnega sistema informiranja. Prizadevati si moramo za čim boljše informiranje delavcev, se bojevati proti zapiranju informacij, proti pooblaščencem za dajanje informacij, proti sklicevanju na poslovne skrivnosti in podobno.
Tudi o zmanjšanih dobavah rotacijskega papirja so govorili na seji odbora. Predvideno 20-dstot-no zmanjšanje obsega glasil mno-
izvoza, preko 2500 ton mesečno oziroma za ca. 8 milijonov dolarjev. S svojim septembrskim delom smo dokazali, da to ni čiste nemogoče. Meseca septembra je namreč pomanjkanje surovin povzročilo enotedenski izpad proizvodnje za izvoz, pa kljub temu z veseljem ugotavljamo, da smo dosegli izvoz 2556 ton, kar je cele 116 ton več, kot je bila dogovorjena dinamika za september. Morda so bili malo bolj prikrajšani domači kupci, a izvozno obveznost smo le dosegli. Sleherni izmed nas bi se moral zavedati, da je IZVOZ NAŠA NUJA, saj, če ne bomo izvažali, tudi doma no bomo imeli kaj prodajati; in naloga prav vsakega izmed nas je, da kar najbolje sodeluje v teh prizadevanjih za uresničitev izvoznih ciljev.
žičnega obveščanja, ki je posledica manjše dobave roto papirja ia Krškega, ki mora zaradi 80 °/o uvoza lesa pokrivati svoje obveze do SISEOT, naj ne bi veljalo za glasila v združenem delu. Razširjanje teh glasil je bilo namreč dolgotrajno prizadevanje in naredili bi nepopravljivo škodo, če bi zaradi manjših količin papirja najprej pomislili na zmanjšanje obsega in krčenje števila prav pri glasilih združenega dela. Izkušnje namreč kažejo, da podobne omejitve predvsem padejo na tista glasila, ki so na videz manj po-mebna; toda le na videz, kajti vemo, da je informiranje v združenem delu še kako pomembno za odločanje delavcev o gospodarjenju.
Seveda pa mora biti vsaka poraba papirja kar najbolj smotrna, naj si bo v administraciji, pri delegatskih gradivih in drugod.
V. B.
Viličarist Vašo Vokie pri nakladanju izvoznih tapet v vagone
Delavcem celovito informacijo
št. 10 — oktober 1981
KRITIČNA ocena
Zveza komunistov in stabilizacijska prizadevanja
22. novembra se bomo odločali »ZA« samoprispevek III
Naloge komunistov v procesu gospodarjenja so po obsegu velike, vendar ne tolikšne, da jim v praksi ne bi bili kos. Iz aktivnosti članov zveze komunistov je razvidno, da se nismo držali obveznosti, ki so nam bile naložene.
Sklepi 21. seje CK ZKJ so preizkus dosedanje aktivnosti in nas — komuniste — opozarjajo v vsakdanji praksi. Premalo smo naredili na idejnem in političnem področju, ravno tako v stabilizacijskih prizadevanjih. Naša prisotnost in pomoč je bila premajhna pri sprejemanju in izvajanju planov tako na nivoju TOZD, kakor tudi v celotni planski usmeritvi delovne organizacije. Gospodarski trendi so se gibali v večji meri mimo nas — članov zveze komunistov; na negativne pojave nismo bili dovolj pozorni.
Razvoj je šel svojo pot; na tej poti smo se srečali s težavami in ovirami, na katere nismo delovali organizirano. Za težave, ki so nas spremljale, nismo iskali izhodišč. Iz prakse je razvidno, da nam manjka prave organiziranosti; to potrjujejo tudi dejstva. Dosedaj še nismo opredelili delovnih nalog za pospeševanje dviga produktivnosti, ravno tako smo zaostajali na družbenopolitičnem in samoupravnem področju.
Delo naših delegatov ni opravičilo namena, ki jim je bil zaupan s strani delavcev v združenem delu. Delegatski poverjeniki — med njimi tudi člani zveze komunistov — so čakali na stihijo; predlogov s povratno informacijo ni bilo. Delovni ljudje v TOZD so od nas, članov zveze komunistov pričakovali veliko več, kot pa smo v praksi storili. Vzrokov za neaktivnost ne moremo iskati v oblakih s predpostavko, da je za tako ležernost kriv nekdo drug.
Naša delovna organizacija se je znašla nekajkrat v neugodnih težavah; tako smo bili prisiljeni zaradi pomanjkanja ustreznih surovin ustaviti papirne stroje. O neugodni situaciji smo razpravljali tudi na zborih delavcev in na sindikalnih odborih; udeležba članov zveze komunistov je bila v teh situacijah premalo prisotna. Za tako početje znotraj TOZD se moramo odkrito in samokritično pogovoriti. Izgleda, da se nismo uspeli kadrovsko in vsebinsko prav organizirati.
Naša prisotnost je bila v praksi premajhna, torej se nismo lotili svoje politične in samoupravne vloge, ki je bila pred nami. Člani zveze komunistov in vse subjektivne sile morajo z enotnimi pro-> grami preiti v prakso. V osnovnem izhodišču nam manjkajo akcijski plani za tekoče, kratkoročne in dolgoročne usmeritve. Tam, kjer se nam najbolj zatika, moramo biti člani zveze komunistov največ prisotni in s svojim delom in obnašanjem storiti kar največ.
O delu in samoupravni organiziranosti na vseh področjih dela in življenja v tovarni storimo, kar se storiti da! Samo s kritiko o sedanjem stanju ne bomo opravili še nič, če ne bomo iskali in predlagali tudi rešitev. Nergačem in oportunistom ni v sedanji situaciji prostora za ležerno in pasivno obnašanje. Iz prakse lahko trdimo, da je nekaterim prav po godu, da kažejo s posmehom na napake, ne da bi sami pripomogli kaj k odpravitvi le-teh. Vse premalo se dogovarjamo o skupnih nalogah na nivoju delovne organizacije; posledica tega je, da se manevrski prostor za zapiranje v ozke kroge v TOZD še povečuje. Čuti se prešibka koordinacija znotraj TOZD, kar pa gotovo ni dobro.
Ni dovolj, da s svojim delom zadostimo le osebnim potrebam, temveč moramo imeti pred očmi širši družbeni interes. Ciljev in nalog pri samoupravnem odločanju delavcev v TOZD ne moremo pospeševati, če niso pri tem
vključeni vsi samoupravni mehanizmi. Vedno moramo ocenjevati in preverjati sedanje stanje v življenjski praksi, dobri rezultati dela so nam osnovna podlaga za nadaljnje gospodarsko in samoupravno delovanje.
Človek se kot oblikovalec in ustvarjalec pri svojem delu počuti popolnoma svobodnega šele takrat, ko resnično čuti, da je potreben pri delu in da je ustvarjalen. Pri ustvarjalnosti so poleg zadovoljevanja osebnih in družbenih potreb pomembni še medsebojni odnosi na humani-socialni podlagi. Samoupravni mehanizem se ne more sam po sebi uspešno razvijati, če ni prisoten človek kot soustvarjalec z idejno osveščenostjo, ki je opredeljena v samoupravni socialistični družbi kot celoti.
Manevrski prostor za stabilizacijo gospodarstva je odvisen od nas samih, kjer delamo in živimo. Lotevati se moramo predvsem konkretnih nalog v svoji delovni sredini, seveda pa pri tem ne smemo izpustiti iz te verige samoupravnih odnosov v delegatskem povezovanju. Znotraj je pri izvajanju samoupravnih odnosov ravno udeležba aktivnega povezovanja premajhna in del odgovornosti za to nosimo tudi sami komunisti.
Stalna naloga članov zveze komunistov je tudi, da kadrujemo in usposabljamo člane in nečlane za prevzemanje nalog, ki so potrebne na vseh področjih družbenopolitičnega in samoupravnega sistema. Sedanji sestav članov vseh organiziranosti se bo moral konec tekočega leta kadrovsko okrepiti; nekaterim od teh poteče mandatno obdobje, zato je v sedanji situaciji nemudoma potrebno pristopiti k intenzivnemu evidentiranju in vsebinski pripravi za delo v prihodnje. Organizacije zveze komunistov in sindikata morajo pregledati realizacijo svojih delovnih programov, skratka preveriti morajo vse tisto, za kar smo se na začetku mandata dogovorili.
Letošnje leto je leto priprav predkongresne aktivnosti, zato je nujno potrebno preveriti dosedanjo uspešnost, iz te pa izluščiti tisto, kar bo kot vsebinska podlaga nadaljnjega delovanja. V razpravah, ki so pred nami in se bodo odvijale v organizaciji zveze komunistov, organizaciji sindikata in drugih organizacijah, je treba na prvem mestu spregovoriti o uspešnosti oziroma neuspešnosti realizacije planov, pri tem pa ne smemo izpustiti naše samoupravne aktivnosti v praksi.
Torej velja pobrskati in pregledati svoje akcijske plane, iz doseženih rezultatov pa pobrati le tisto, kar je pomembnejše. Vsi predsedniki in sekretarji OOZS in OOZP morajo priti pred delovne ljudi pripravljeni ter s svojo prisotnostjo prispevati kar največ za aktiviranje vsebinskih razprav. Čas je kratek, zato se takoj lotimo svojega dela!
Ciril Zupančič
Delovne jubileje bo letos praznovalo kar 110 naših delavcev
Na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije bodo 24. novembra podeljena priznanja in denarne nagrade vsem tistim delavcem, ki bodo z letošnjim letom dopolnili 10, 20 in 30 let delovne dobe v združenem delu.
(Nadaljevanje s 1. strani) rano varstvo in zaposlovanje pod posebnimi pogoji. Z izgradnjo prostorov za Varstveno delovni center, ki ga zajema program III samoprispevka, bi omogočili najhuje prizadetim občanom domsko organizirano oskrbo in nadaljnje razvijanje njihovih delovnih sposobnosti.
Na osnovi potreb smo v Ljubljani planirali izgradnjo Centra za rehabilitacijo sluha in govora. Sredstva za izgradnjo potrebnih objektov za izvajanje programa bodo združevale mestne in republiške skupnosti in izobraževalne skupnosti.
Ker je največ otrok, ki koristijo dejavnosti tega Centra prav iz Ljubljane, mora Ljubljana zagotoviti del sredstev za izgradnjo novega objekta in te bi zbrala s programom III. samoprispevka.
In kaj bomo s pomočjo sredstev III. SAMOPRISPEVKA gradili v letih 1982—1987 v občini Moste-Polje?
Zdravstveni dom Fužine — novogradnja
S tem bo razbremenjen obstoječi zdravstveni dom v enotah Vevče in Nove Jarše, kjer posamezne službe delajo v nemogočih razmerah. V prihodnje bo 10 krajevnih skupnosti nove soseske Fužine štelo skupaj okoli 39.000 prebivalcev. Zato je za potrebe osnovnega zdravstvenega varstva prebivalcev v tem vzhodnem predelu naše občine nov zdravstveni dom še kako potreben.
Vrtec KS Stepanja vas — novogradnja
Obstoječe kapacitete dveh vrtcev v Stepanjskem naselju ne zadoščajo za pokritje potreb na tem področju. S pridobitvijo novega vrtca bi dosegli 52 Vo zajetje otrok v VVZ, omogočili vsem predšolskim otrokom družbeno vzgojo in organizirano vzgojno-izobraževal-no dejavnost eno leto pred vstopom v šolo.
Vrtec Nove Jarše — prizidek
Zaradi premajhnih kapacitet so tudi tu otroci odklonjeni v VVZ ali pa so vključeni v vrtce po drugih KS.
Vrtec Kodeljevo — prizidek
Sedanja enota, ki je v stari zgradbi ob Ljubljanici, je v neprimernih prostorih in brez igrišča. Z dograditvijo prizidka k vrtcu Na peči bi bila opuščena, urejeni pa bi bili tudi prepotrebni jaslični oddelki.
Osnovna šola Karel Destovnik — Kajuh — prizidek
To je šola v Stepanj skem naselju, ki je premajhna in 350 otrok mora hoditi v druge ljubljanske šole.
Osnovna šola Jože Moškrič — prizidek
V novih Jaršah so priselitvena gibanja mladih družin močno prisotna in je šola dejavnik, ki povečuje in ustvarja klimo v novo zgrajeni soseski. Zato je nujno, da so zagotovljeni pogoji za izvajanje vsebine zakona o osnovnem šolstvu. Ta šola je v naši občini prva, ki bo imela s prizidkom izpolnjene vse prostorske pogoje za prehod na celodnevno šolo. Pri gradnji prizidka je predvideno
tudi zaklonišče ter ureditev zobne ambulante v že obstoječih prostorih.
Osnovna šola Kette Murn — prizidek
V KS Kodeljevo nameravajo zgraditi prizidek telovadnice k osnovni šoli. S prizidkom telovadnice bi lahko tudi ta šola v naši občini — kot druga — uvedla celodnevno šolo.
Osnovna šola Adolf Jakhel — prizidek
To je zaloška osnovna šola, ki bi s prizidkom pridobila 6 učilnic za 192 učencev. V starem poslopju bi potem bilo lahko organizirano podaljšano bivanje učencev. Potrebno bo tudi urediti novo igrišče za celotno šolo.
Osnovna šola v KS Vevče-Zg.
Kašelj — novogradnja
Takšen je program in takšni so naši načrti, ki jih bomo lahko uresničili le, če bomo 22. novembra glasovali ZA.
Marsikdo se bo vprašal, zakaj bi plačeval samoprispevek, ko pa v njegovem kraju ne bo nič novega zgrajenega. Iz ogromnega spiska želja in potreb je komisija skrbno izbrala tisto, kar je najnujnejše in kar bomo lahko z zbranim denarjem zmogli zgraditi. Vsakdo izmed nas pa mora seveda razumeti potrebe drugega in nas vseh skupaj, saj so tudi drugi razumeli naše potrebe v I. in II. samoprispevku.
Z uvedbo III. samoprispevka se delovni ljudje in občani ponovno odločamo za nove, prepotrebne
pridobitve na področju družbenega standarda.
Ko je operativni štab za pripravo referenduma za III. SAMOPRISPEVEK na osnovi predhodnih razprav sprejel nekaj sprememb in se v programu že upoštevajo dodatni predlogi, od tega v KS VEVCE-ZG. KAŠELJ GRADNJA ŠOLE S 7 UČILNICAMI, nam seveda odločitev za samoprispevek ne bo težka. Omeniti je potrebno še to, da se zviša tudi cenzus za plačevanje prispevka od predlaganih 7000 din na 8000 din mesečnega osebnega dohodka oz. 3500 din an 4000 din prejemkov na družinskega člana. Vsekakor je ta predlog še dokaz več, da se je ob pripravah za naš skupni družbeni standard upošteval tudi socialni moment družin z nizkimi osebnimi dohodki.
Priti na volišče je naša dolžnost — glasovati po lastni presoji je naša pravica!
Nekaj »spominkov« je še ostald na janezijški stroj, pa še ti počasi
izginjajo
Vrtec Molnik V Zadvoru je bil zgrajen iz sredstev I. samoprispevka
Delegati poročajo
Znamenito kašeljsko zelje. Večina ga je že v kadeh, tole pa čaka na
odvoz
S seje PIS tiska in papirja poroča tov. Vid Vilfan:
I.	Zaključni račun izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1980
prihodek	3.129,172.000
odhodek	2.981,961.000
razlika	147,211.000
Razlika predstavlja saldo na dan 31. 12. 1980 na računih:
1.	Sredstev za programe usmerjenega izobraževanja — 21,974.000
2.	Sredstev za programe skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupnosti — 4,912.000
3.	Sredstev za programe vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor — 72,598.000
4.	Sredstev za programe kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor na manj razvitih območjih — 16,131.000
5.	Sredstev za program gradnje domov za učence in študente — 31,556.000
Iz obrazložitve je bilo razvidno, da je bila izobraževalna skupnost nosilka programov tistih šol, ki niso združene v PIS. V program skupnih nalog usmerjenega izobraževanja sodijo:
—	naloge, ki se uresničujejo v svobodni menjavi dela,
—	naložbe v šolski prostor in opremo ter
—	druge skupne naloge.
V dogovoru z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi je izobraževalna skupnost skrbela za:
—	izobraževanje otrok z mot-nj ami,
—	šolstvo narodnosti,
—	dopolnilno šolanje v materinem jeziku otrok zdomcev,
—	subvencioniranje mladinskega tiska.
a) Materialni okviri usmerjenega izobraževanja in skupnih nalog po zakonu v letu 1981
Iz gradiva je razvidno, da bi sredstva za usmerjeno izobraževanje rastla po stopnji 21,4 % in bi rast teh sredstev za 5 % zaostajala za rastjo dohodkov. Na podlagi teh izhodišč je izdelan plan vrednosti posameznih nalog s tem, da se zaradi zagotovitve sredstev za vzgoj no-izobraževalne
V reviji Življenje in tehnika je v šesti letošnji številki Sandi Sitar izredno slikovito opisal zgodovino papirništva in ročno izdelovanje papirja v Papirnici Vevče. V zadnjem odstavku je napisal:
»Kljub izgubi in zdaj že opuščenim pomislekom do tega dela proizvodnje, prihaja ročno izdelani papir iz Vevč že tri leta po nespremenjeni ceni, ki bo šele letos nekoliko poskočila — pa ne na ekonomsko ceno. Zdi se, da je na vprašanje — kje je razlog odločitve za takšno izdelavo papirja? — odgovoril zavestni vevški papirniški kolektiv sam. Spoznal je, da je v tem živa zgodovina njihovega dela in tudi obet za prihodnost: največje zaupanje žanjejo proizvajalci z dolgoletno tradicijo in moderno tehnologijo — oboje pa je na Vevčah prisotno.«
To sicer drži, pa vendar se samo od zaupanja ne da živeti, sploh pa ne na konkurenčnem trgu. Kar se tiče ročno izdelanega papirja, prav gotovo drži, da z njim ne bomo ustvarjali kakega zaslužka, saj je to, da ga uporabljamo v velike reklamne namene, ki prinašajo posle z ostalim našim papirjem, kar veliko in dovolj. Tudi če bi tisti del ročno izdelanega papirja, ki ga izdelamo po naročilih za prodajo, prodajali po ekonomski ceni, bi bil ta del prihodka v celotni delovni organizaciji majhen, skoraj zanemarljiv.
programe občutno zmanjšajo sredstva za investicije (48 %).
b) Združevanje sredstev za usmerjeno izobraževanje
Pritok sredstev v prvem trimesečju po novih diferenciranih stopnjah je zelo različen po posameznih PIS, od 25 % v PIS kulturna dejavnost do 164% v PIS tiska in papirja. Ta procent v našem PIS tiska in papirja pada, vendar je še vedno nad 100 % (trenutno 122%). Seveda pa je problematičen procent priliva za vse programe, ki je 71 %. Po prvih analizah je tendenca prilivov v večini PIS v porastu in zato ne bo potrebno spreminjanje prispevnih stopenj.
d) Začasne akontacije cen vzgojno-izobraževalnih storitev
Vzgojno-izobraževalne ustanove so zaradi naglega dviga cen v prvih mesecih tega leta zašle v finančne težave, zato je potrebno akontacije povečati za 15 %.
III. Strokovni svet PIS tiska in papirja je podal dopolnitev na programske zasnove za profil ing. papirniške tehnologije:
—	vpisni pogoji so:
V program se lahko vključi, kdor je uspešno končal tehniško papirniško šolo (oz. smer papirniški tehnik). Kandidati, ki nimajo ustrezne izobrazbe, se lahko vpišejo v prvi letnik z uspešno opravljenim preizkusom znanja iz matematike, fizike, kemije (v obsegu 4-letne srednje šole — tehnične usmeritve) in snovi iz papirništva.
III. Potrdili smo nove funkcionarje v samoupravne organe Posebne izobraževalne skupnosti tiska in papirja:
—	predsednik skupščine PIS FURLAN Pavle,
—- podpredsednik	skupščine
PIS SKALAR Pavle,
—	predsednik zbora uporabnikov PIS CRLE Jože,
—	predsednik zbora izvajalcev PIS BENULIČ Sašo,
—	predsednik IO skupščine PIS HOČEVAR Janez,
—	člani IO skupščine PIS: DENISA Drago, KLEŠNIK Iva, VODOPIVEC Ernest, ZUPANČIČ Vlado.
Drugačna pa je seveda slika realizacije prodaje ostalih naših papirjev, ki že lep čas po višini cene capljajo za vsemi ostalimi v državi. Tega isi pač ne bi smeli privoščiti in »živa zgodovina, da kupcev Vevčani ne bomo odirali« se nam letos krepko otepa in tudi obeti za prihodnost niso najlepši. Res je, da so temu krivi togi administrativni zakoni, res pa je tudi, da smo si tega krivi tudi sami, saj izgleda, da nismo pravi čas začeli upoštevati dejstva, da v proizvodnji le mora vladati načelo rentabilnosti. Papir bi moral prinesti večji zaslužek, kot vložimo vanj surovin, energije, amortizacije strojev in opreme ter dela. Pri nekaterih naših papirjih pa niti tega, kar vložimo, ne dobimo s ceno vrnjeno. Smo pač res radodarni, predvsem do drugih, ne do sebe, in to bo najbolj vidno pri formiranju skladov za naslednje leto. In navadnemu zemljanu gotovo ni jasno, kako je možna v tem letu večkratna podražitev celuloze in drugih surovin, energije in transporta, niti enkrat pa ni možno doseči povečanja cen papirja.
Ta ugotavljanja seveda ne veljajo za izvozne cene, katerih višino diktirajo zunanja tržišča glede na možnost ponudbe in povpraševanja. Z našim velikim izvozom smo pridobili tudi precej izvoznih stimulacij, ki so pozitivno vplivale na sicer ustvarjeno realizacijo.	V. B.
Poročilo s 15. redne seje skupnosti SSS občine Moste-Polje, ki je bila 23. septembra; poroča Jožica RAZDEVŠEK:
— Delegatom obeh zborov je bilo podano v razpravo in potrditev poročilo o finančnem poslovanju Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje januar —junij 1981 skupaj s finančnimi poročili posameznih odborov.
— Delegati so nadalje razpravljali o aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti občine in mesta za obdobje 1981—85, kot tudi o aneksih k letnim planom stanovanjske skupnosti občine in mesta. Rok za javno razpravo je bil 30. avgust 1981. Vsebina aneksov se nanaša na spremembe, ki so nastale z uveljavitvijo zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Glede na to, da nekaj delegacij in hišnih svetov še ni razpravljalo o aneksih, je potrebno z razpravo pohiteti, sklepe pa posredovati na SSS občine Moste-Polje.
•—• Pomembna točka dnevnega reda je bila: nadaljnje izvajanje stanovanjske graditve v občini in mestu. Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti je za področje stanovanjskih skupnosti in mesta Ljubljane pooblaščen Zavod za izgradnjo Ljubljane. Le-ta bo opravljal vsa strokovna dela na področju pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč, istočasno pa bo opravljal tudi posle investitorja in izvajalski inženiring za področje gradenj s sredstvi družbenopolitičnih in interesnih skupnosti.
S strani delegatov je bilo na osnutek SS o opravljanju strokovnih storitev poblaščenega investitorja, tj. Zavoda za izgradnjo Ljubljane, podano nekaj pripomb, ki so se nanašale predvsem na ureditev tistih delovnih področij, kjer je bilo do sedaj opaziti pomanjkljivosti.
— Nadalje so delegati obeh zborov potrdili dopolnitev programa dela stanovanjske skupnosti občine Moste-Polje v predhodnem obdobju uveljavljanja zakona o stanovanjskem gospodarstvu 1981 do 1982, tako da je pooblaščen iz-
Vsakoletno srečanje naših upokojencev ob dnevu republike je postalo že tradicionalno.
Takšna srečanja, ki so prisrčna in vesela, naj bi znova utrdila zavest naših starejših ljudi, da niso pozabljeni, odrinjeni, da so družbi še vedno potrebni in da se ob odhodu v pokoj ne zapirajo za njimi vsa pota.
Posebnost letošnjega srečanja bo pester koncert godbenikov Papirniškega pihalnega orkestra Vevče v našem kulturnem domu. Povedati moramo, da so se vevški godbeniki te ideje sami domislili
vršni odbor skupnosti, da sprejme rokovnik o prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš v upravljanje skupnosti stanovalcev.
— Delegati so obravnavali še:
Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva z nalogo, da se v tej skupnosti usklajujejo kriteriji za gradnjo ter dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, kot tudi uveljavljanje pravic do subvencioniranja stanarin, dodeljevanja stanovanj borcem in upokojencem, starejšim občanom, invalidom, mladim družinam in drugim.
— O posebnem samoupravnem sporazumu o razdelitvi združenih sredstev; predmet sporazuma so sredstva solidarnosti, torej gre za odliv sredstev iz občine, kjer delavec dela, v občino, kjer delavec biva. Po podatkih se sredstva solidarnosti prelivajo iz 19 občin. Ta sporazum naj bi veljal za obdobje 1981—1985.
— Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzajemnost pri gradnji stanovanj v obdobju 1981—1985. po katerem SSS občine in LB — Stanovanjsko-ko-munalna banka združujeta sredstva za vzajemnost pri gradnji stanovanj, kot določa samoupravni sporazum.
Samoupravni sporazum o izgradnji poti tovarištva in spominov. Le-ta obvezuje SSS občine
z iskreno željo, da bi posebej zaigrali našim in med njimi tudi »svojim« upokojencem. Za ta dogodek se pridno pripravljajo in prav gotovo vas bodo še posebej prijetno razvedrili.
Po koncertu bo seveda kot po navadi družbeno srečanje v papirniški restavraciji, kjer pa vam bodo tudi vevški godbeniki, seveda v mnogo manjši postavi, igrali za ples in za poslušanje.
Vsi naši upokojenci ste torej, v petek, 20. novembra, ob 17. uri prisrčno vabljeni na naše skupno srečanje!
Moste-Polje o združevanju sredstev za izgradnjo poti spominov in tovarištva.
Delegati smo razpravljali še o izvolitvi novih članov IO in odborov skupščine SSS Moste-Polje.
IMaša
sindikalna
knjižnica
Od 10. novembra dalje bo SINDIKALNA KNJIŽNICA po daljšem obnavljanju zopet odprta, in sicer ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure. Za tiste, ki ne vedo. kje ima knjižnica svoje prostore, naj povemo, da je to poleg pisarne krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj.
Knjižnica je sedaj prenovljena; nove so knjižne police, nova je razporeditev in tudi precej je novih knjig. Knjige so razporejene na:
—	poučne knjige,
—	mladinske, to so knjige, namenjene v glavnem osnovnošolcem in knjige za odrasle, posebej jugoslovanska književnost in posebej prevodi iz svetovne književnosti.
Vsaka skupina knjig je razporejena po abecednem zaporedju avtorjev po označenih kategorijah, npr. tehnična dela, poljudnoznanstvena dela, romani itd. Izbira knjig oziroma dostop do knjig je prost. Knjige si izbere vsak sam in jih potem pri knjižničarju vpiše v kartonček. Organizacija knjižnice je takšna, kot je veljaven red v vseh javnih knjižnicah. Izposoj evalnine za knjige ni. Vsak, ki si želi izposojati knjige v naši sindikalni knjižnici, ima s tem, ko se vpiše v seznam članstva, pravico do brezplačnega izposojanja knjig (tudi članarine ni!) Rok vračila knjige je 14 dni. Kazni za zamudnike pa bodo seveda ostale.
Poleg pestre izbire knjig, ki se stalno dopolnjuje, so vam v knjižnici na voljo tudi strokovne in poljudno-znanstvene revije: NAŠ DOM, NAŠA ŽENA, MOJ MALI SVET, ŽIVLJENJE IN TEHNIKA, OBZORNIK, OTROK IN DRUŽINA in SODOBNOST. Namesto, da te drage revije kupujete, pridite raje v knjižnico in poglejte, kar vas zanima. Revij praviloma ne morete nositi domov; v knjižnici je posebej urejen čitalnični del, kjer lahko revije prelistate, preberete in si morda kake zanimive stvari izpišete.
Obisk knjižnice toplo priporočamo članom kolektiva, njihovim svojcem, upokojencem. Ob knjigi si marsikdo skrajša dolge ure. predvsem ob zimskih večerih, knjiga nas vzgaja, duhovno bogati... Zato je dobra knjiga zvesta človekova spremljevalka.
Stanc Babnik
Kdor se je nekaj naučil od življenja, lahko to označi v treh besedah: Življenje teče dalje.
Robert Forst
Proizvodnjo naj vodi načelo rentabilnosti
Drhteče si bodo segli v roke in kot skozi špranja se bodo v njihova srca prikradli spomini ha tiste dni ko jih je delo še vodilo po isti poti — (posnetek z lanskoletnega srečanja upokojencev)
Povabilo našim upokojencem
Vsak dan porabi za pot v službo naš delavec, tov. Vodnik, kar dve Uri, če je vreme slabo, pa seveda še več. Z družino živi v lesenjači, ki že dolgo kliče po celoviti prenovi. Krajani kraja, v katerem biva tov. Vodnik, so pripravljeni pomagati z lesom, delom, potrebna pa je še Pomoč s strani DO Papirnice Vevče, kajti tov. Vodnik je edini hranilec, družina pa je 4-članska. Morda se ob tem zastavlja vprašanje, zakaj se v tdliko letih tov. Vodnik niti enkrat ni oglasil in prosil za popravilo tako dotrajane »hišice«
Takole izgleda bivališče našega delavca, kjer je prostora komaj za najnujnejše, pa vendar živi v tem prostoru 4-članska družina. Da »prilezeš« v takšno »stanovanje«, je potrebno kar dovolj spretnosti. Ob našem obisku je najmlajši član družine pridno spal; deklica, stara nekaj mesecev, še ne ve, kako si očka in mamica želita čisto majhno stanovanje, v katerega bi vsaj občasno posijalo sonce. Sedaj pokuka sonce le skozi špranje na strehi, a kaj, ko skozi te curlja tudi dež in veter najde tudi najmanjše
Seveda upamo, da bomo ob pomoči DO, kjer je zaposlena žena, rešili stanovanjski problem te mlade družine
V »papirnati« baraki pod kašeljskimi hribi živi 4-članska družina. Oba starša sta zaposlena v Papirnici Vevče že dve leti. Na pobudo Izvršnega sveta občine Moste-Polje smo dolžni rešiti stanovanjski Problem omenjene družine. Upajmo, da se bo tudi za ta problem našla
vsaj garsonjera
Problematika, ki je vedno
prisotna
delavcev v Papirnici Vevče kot enemu osrednjih vprašanj socialne varnosti posvečamo veliko pozornosti. O stanovanjski problematiki smo že podrobneje spregovorili na seji komisije za življenjske in delovne razmere, ki je bila v sklopu priprav na III. konferenco ZSS, ko smo obravnavali naloge sindikatov v socialni politiki in zagotavljali socialne varnosti delavcev.
Podatki o še nerešenih stanovanjskih problemih zaposlenih delavcev pa nam jasno kažejo, da kljub uspešnemu reševanju stanovanjskih problemov z dodelitvijo stanovanjske pravice za družbena stanovanja le-teh še ne bomo rešili. Prav zato menimo, da je prav, da so prosilci stanovanj še posebej seznanjeni z možnimi načini reševanja stanovanjskih problemov. Načelo, da naj bi vsak delavec ob sklenitvi delovnega razmerja vedel, kdaj bo rešen njegov stanovanjski problem, je v naši delovni organizaciji dokaj jasno. Sredstva za izgradnjo stanovanj in dodeljevanje posojil združujejo na ravni delovne organizacije; dodeljevanje stanovanjske pravice pa poteka v skladu s sprejetimi SS o stanovanjskih razmerjih. Osnove in merila za dodeljevanje stanovanjske pravice so poznana vsem prosilcem,
sicer pa se o pravilnosti točkovanja prepričajo delavci sami. Elemente točkovanja sestavljajo: stanovanjske in zdravstvene razmere, delovna doba v in izven delovne organizacije, nočno delo, strokovnost in drugo. Z dosledno izpeljavo načela o lastni udeležbi pričakovalcev stanovanj pa so naši delavci že dobro seznanjeni. Sicer pa se izvajanje stanovanjske politike navezuje na javnost dela ter na tesno sodelovanje IO OOZS posameznih TOZD in DSSS. Kljub izrednim rezultatom v letu 1981, ko je Papirnica Vevče kupila kar 17 družbenih stanovanj različnih velikosti in je bilo s tem rešeno 22 stanovanjskih primerov, med njimi tudi 3 socialni problemi, z uspehi ne moremo biti zadovoljni. Tako nam je nekaj perečih stanovanjskih problemov kljub prizadevanju IO OOZS ostalo nerešenih še do danes.
Morda še podatek, da smo v letu 1981 tekoče reševali vse prosilce individualnih gradenj in adaptacij. Tako je bilo dosedaj, kar je v skladu s planom in razpoložljivimi finančnimi zmožnostmi dodeljeno več kot 40 delavcem posojilo za gradnjo, adaptacijo ali nakup etažne lastnine. Kolikor se prosilci stanovanj odločajo za nakup etažne lastnine, pa so seveda možnosti za čim hitrejšo re-
šitev stanovanjskega problema veliko večje, na kar želimo še posebej opozoriti vse zainteresirane prosilce stanovanj. Glede na to, da so nakupi etažne lastnine možni v neposredni bližini delovne organizacije, na Fužinah, je vsekakor enkratna priložnost, ki je ne kaže zamuditi. Res, da je potrebno prispevati za nakup finančna sredstva, ki so pridobljena s posojili v delovnih organizacijah, namenskim varčevanjem v LB-Stanovanjsko komunalni banki, sredstva iz natečaja SSS in druga lastna privarčevana sredstva. Zato v naši delovni organizaciji še posebej podpiramo nakup etažne lastnine in seveda v skladu s plani dajemo prosilcem tudi posojila.
Morda bi veljalo spregovoriti še o občasnih nepotrebnih pojavih nasilnih vselitev, ko se naši delavci nasilno vselijo v prazno oz. celo vseljeno stanovanje (posamezniki se odločijo, da »prodajo« svoje staro pohištvo mlajšemu delovnemu tovarišu). Nasilna vselitev je kaznivo dejanje. V primerih nasilnih vselitev primerno ukrepamo. Vprašamo pa se, zakaj nasilne vselitve? Ali na škodo tistih, ki potrpežljivo čakajo na dodelitev stanovanjske pravice?
Jasno je le eno, da vsega tega ne bi bilo treba, če bi imeli dovolj stanovanj.	r. j.
Se vedno je stanovanje pereč problem
Komisija za življenjske in delovne razmere delavcev v naši delovni organizaciji je za delavce iz drugih republik in avtonomnih pokrajin izvedla anketo z namenom, da bi ugotovili, kako živijo in se vključujejo med nas ti delavci.
V	naši DO je zaposlenih okoli 300 delavcev iz drugih republik in pokrajin; od tega jih približno 10 % stanuje v našem samskem domu. Približno 30 °/o je delavcev, ki so si že uredili svoje življenjske in socialne razmere s tem, da so od delovne organizacije dobili družbeno stanovanje, kupili stanovanje v etažni lastnini ali zgradili hišo.
V	anketo, ki je imela namen ugotoviti v kakšnih življenjskih in delovnih razmerah živijo delavci iz drugih republik, je bilo zajeto 26 delavcev — približno 30 odstotkov takih, ki še nimajo urejenih vseh življenjskih razmer.
Največ anketiranih je iz SR BiH, sledijo SAP Kosovo, SR Srbija in SR Hrvatska. Poprečna starost anketiranih je 27 let._ V naši DO so zaposleni od 3 do 5 let. Največ anketiranih ima dokončano osnovno šolo, potem jih je nekaj z nedokončano osnovne šolo, nekaj pa je takih, ki so si že pridobili naziv papirničarja v poklicni papirniški šoli. Večina anketiranih je že poročenih; imajo enega ali dva otroka. Po izjavah zaslužijo v poprečju 11.000 dinarjev, za življenjske stroške pa porabijo približno 70 °/o sredstev. Vsi anketirani so komunikativni in se dobro znajdejo ter jim slovenski jezik ne dela težav. Na delovnem mestu se dobro počutijo, razen nekaterih izjem, ki želijo napredovati na boljša dela,
Najvažnejše v življenju je, da najdemo človeka, ki ga ljubimo. Drugo, da imamo človeka, ki ga ljubimo in tretje, da je to ena in ista oseba.
M. S.
Ne teče reka, temveč voda. Ne minevajo leta, temveč mi.
Herve Bazin
kar je povsem razumljivo. Večina anketiranih stanuje v samskem domu, nekaj jih stanuje privatno. Na vprašanje, kako bodo rešili svoj stanovanjski problem, so odgovorili, da pričakujejo družbeno stanovanje, nekaj pa bi jih želelo graditi v organizirani zadružni gradnji.
Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da več kot 90% anketiranih ne sodeluje v nobenem samoupravnem organu ali v DPO. Tu bi moral sindikat več sodelovati s temi delavci in jih počasi vključevati v razne samoupravne organe in v DPO. Res pa je, da ti delavci nimajo interesa, da bi se vključili kot delegati naših samoupravnih organov in DPO.
Prosti čas preživljajo z družino ali s prijatelji. Večina se ukvarja s športom in z branjem raznih časopisov. Z informiranjem v naši DO so zadovoljni.
Približno polovica anketiranih je s toplim obrokom med delom zadovoljna. Tisti, ki niso zadovoljni, niso konkretno navedli, zakaj ne, vendar so odgovorili na splošno, da hrana ni dobra. Polovica si pripravlja kosilo in večerjo sama, polovica pa se hrani v naši restavraciji. Pritožujejo se nad ceno hrane, kar pa je tudi razumljivo.
Letni dopust preživlja večina v svojem rojstnem kraju, za kar porabijo tudi regres za letni dopust.
Glede varstva pri delu so anketiranci zadovoljni, razen nekaterih manjših pripomb.
Iz ankete je razvidno, da se naši delavci iz drugih republik in pokrajin v glavnem dobro počutijo v sredini, kjer živijo in delajo, osrednji problem pa je še vedno reševanje stanovanjskih razj mer.
M. Ostoja
Surovine, surovine
Komisija pri SISEOT, ki se večkrat mesečno sestaja, nam v okviru SOZD Slovenja papir kratkoročno odobrava potrebne zahtevane količine uvoza surovin. Te nam potem zadostujejo za nekajdnevno obratovanje oz. za nekajdnevni normalen program. Seveda gre celuloza »še vroča« k papirnim strojem; tako je pogled na skladiščno ploščad zadnje čase izredno »prazen«.	V. B.
Požarno-preventivna zaščita na delovnih mestih in v delovnem okolju
Različni tehnološki procesi zahtevajo ustrezne požarnovarnostne ukrepe. Vendar imajo vsi požarnovarnostni ukrepi ne glede na raznovrstnost tehnologije in na stopnjo požarnih nevarnosti skupen cilj v tem, da bi kar najbolj zaščitili življenja delavcev na delovnih mestih in premoženje, s katerim upravljajo.
Organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi urejajo požarno varstvo s pravilnikom o varstvu pred požarom, ki določa organizacijo varstva pred požarom, ukrepe, ki jih zahtevajo pogoji dela v organizaciji in način poučevanja delavcev.
1.	Z organizacijskimi ukrepi določajo:
pristojnosti samoupravnih in drugih organov ter strokovnih služb organizacije ZD in dolžnosti teh organov za izvajanje po-žarno-preventivnih ukrepov;
dolžnosti in odgovornosti vodilnih in drugih delavcev za izvajanje požarno-preventivnih ukrepov v tehnološkem procesu dela in na delovnih mestih.
S požarno-preventivnimi ukrepi določajo:
— oceno požarne ogroženosti na podlagi izračuna požarne obremenitve, ki jo predstavljajo posamezni objekti v tehnološkem procesu dela;
—	splošne požarno-preventivne ukrepe, ki se nanašajo na red in varnost pred požarom;
—	ukrepe za zaščito tehnološkega procesa dela, ki je nevaren zaradi prisotnosti lahko vnetljivih eksplozivnih in agresivnih snovi;
—	obveznost strokovne službe, da obravnava načrte za novogradnje in adaptacije ter za postrojenja, če so le-ta usklajena z veljavnimi tehničnimi predpisi, in sicer še pred izdanjem soglasja pristojnih upravnih organov;
—	nadzor nad razvrstitvijo in uporabnostjo gasilnih naprav;
—	oskrbo z gasilno vodo ter ustreznimi kemičnimi gasilnimi sredstvi ter vzdrževanje hidrant-nega omrežja in odvzemališč vode, ki pride v poštev za gašenje.
2.	Z vzgo j no-izobraževalnimi ukrepi določajo:
—	način sistematične vzgoje vseh delavcev ter seznanjanje s požarno-preventivnimi in represivnimi ukrepi;
—	dolžnosti vodij delovnega procesa pri pouku delavca, kadar ta nastopi delo ali kadar je premeščen na drugo delovno mesto.
3.	Z gasilsko operativnimi ukrepi določajo:
—	organizacijsko obliko gasilske enote in naloge te enote;
—	tehnično opremljenost gasilske enote, ki mora biti usklajena s potrebami gašenja vseh vrst snovi, ki so v delovnem procesu
prisotne ter vzdrževanje gasilske in osebne zaščitne opreme;
—	strokovno izobraževanje članov te enote;
—	ukrepe v slučaju požara, ki morajo zagotoviti način alarmiranja požara (notranji in zunanji alarm);
—	dolžnosti delavcev ob nastanku požara glede na zaustavitev proizvodnje in začetek gašenja;
—	aktiviranje gasilske enote in drugih oziroma zunanjih gasilskih enot, ki so v načrtu oziroma po dogovoru določene za intervencijo;
—	vodstvo gašenja ob sodelovanju strokovnih delavcev OZD;
—	ukrepi za reševanje ljudi in evakuacijo premičnin;
—	ukrepi za odstranitev nevarnosti, ki so prisotne (odstranitev posod z vnetljivimi tekočinami, plini in agresivnimi snovmi ter zaščita sosednjih objektov glede na nevarnost izžarevajoče vročine);
—	naloge varnostne službe v slučaju požara;
—	obveščanje vodilnih delavcev in pristojnih upravnih organov v slučaju požara;
—	naloge gasilske straže med gašenjem in po gašenju;
— operativno-taktični načrt gašenja posameznih objektov (kot priloga k požarnemu redu).
Zato naj veljajo tale opozorila:
1.	Dobro urejena organizacija požarnovarnostne službe je porok za varnost življenja delavcev na delovnih mestih in za premoženje, izpolnjevanje požarnovarnostnih ukrepov pa je dolžnost samoupravnih organov in slehernega zaposlenega delavca.
2.	Izpolnjevanje požarnovarnostnih ukrepov na posameznih delovnih mestih zahteva poučenost ljudi o vzrokih za nastanek požarov, ki lahko izbruhnejo v trenutku ali pa se razvijejo šele pozneje, in o načinu gašenja začetnih požarov.
3.	Na nekatere pogoste vzroke za nastanek požarov moramo biti posebno pozorni.
Gasilni aparati opremljeni z navodilom za ravnanje
— Vnetljive tekočine, gorljivi laki, topila in razredčila so zelo gorljivi in eksplozivni. Zato morajo biti spravljeni tako za dnevno uporabo kot v skladiščih v pred ognjem varnih posodah in v pred ognjem varnih prostorih tako, kot je to urejeno s posebnimi predpisi.
— Delovne stroje je treba redno čistiti, mazati in pregledovati, da pravočasno preprečimo morebitni vžig.
— Električne naprave in svetila morajo biti v prostorih, kjer je prisotnost hlapov vnetljivih tekočin, plinov in gorljivega prahu, varni pred eksplozijo in v skladu z elektrotehničnimi predpisi. Po končanem delu je treba vedno izklopiti tok.
— Red in čistoča sta pogoj za preprečevanje požarov. Zato morajo biti postavljene na ustreznih mestih negorljive posode, kamor spravljamo odpadke, stroji in pro-
dani našega Industrijskega gasilskega društva so se v letošnjem letu udeležili treh večjih, skoraj obveznih tekmovanj, in kljub nadpoprečni starostni strukturi tekmovalcev dosegli najvidnejše rezultate, odkar tekmujejo za podobne ocene in naslove.
27. septembra 1981 so gasilci tekmovali z industrijskimi gasilskimi društvi Občinske gasilske zveze Ljubljana Moste-Polje. Med sedmimi ekipami so z veliko prednostjo premagali vse druge nastopajoče ekipe, kar jim ni uspelo že nekaj let. Premagali so vse tri izredno močne ekipe iz Saturnusa, Kolinske tovarne, Teola in Izolir-ke. Dosegli so 852,1 točke in bili z najboljšim časom prvi, pri vaji z motorno brizgalno s 70,9 negativne točke, prav tako tudi prvi v štafetnem teku z ovirami s 77 negativnimi točkami. Vse druge tekmovalne ekipe so dosegle mnogo slabše čase, kar predstavlja tudi mnogo več negativnih točk, zato je uspeh tem pomembnejši. Le gasilci iz Sostra so bili za tri točke boljši od naših, vendar je ta ekipa tekmovala med prostovoljnimi in ne med industrijskimi gasilskimi društvi. Sostro je znano ne samo v naši občini, temveč tudi v SR Sloveniji kot ena boljših tekmovalnih enot.
4.	oktobra 1981 pa se je naša gasilska desetina udeležila podobnega tekmovanja za pokal mesta Ljubljane in ponovno osvojila I. mesto med industrijskimi gasilskimi društvi vseh petih ljubljanskih občin. Pravico sodelovanja na tem tekmovanju so imela samo prva moštva posameznih OBGZ, zato so v finalu tekmovale tri ekipe, in sicer: PIVOVARNA UNION, tovarna DEKORATIVNIH TKANIN in PAPIRNICA VEVČE.
Tudi na tem tekmovanju smo pri vaji z motorno brizgalno dosegli najmanj negativnih točk — skupaj 82, v štafetnem teku pa 91 točk in bili na koncu z 826,9 točke prvaki tega tekmovanja pred tovarno Dekorativnih tkanin — 819,5 točke ter Pivovarno Union — 784,5 točke.
Tekmovanje se je odvijalo na izredno mokrem ter blatnem tekmovališču v Ljubljani, zato ima uspeh še večji poudarek.
V dveh tednih smo torej osvojili dva pokalt za I. mesto, meseca junija pa smo z nekoliko slabšimi pripravami na tekmovanju industrijskih gasilskih društev slovenskih papirnic osvojili tretje mesto, kar je prav tako dober uspeh.
Poudariti moramo, da so tekmovalci naše tekmovalne desetine v poprečju stari več kot 40 let,
stori morajo biti po končanem delu očiščeni, prehodi med stroji, redni in zasilni izhod na hodnikih pa prosti, da bi bila v primeru požara mogoča hitra intervencija gašenja in omogočen hiter izhod zaradi požara ogroženih ljudi.
— Variti smemo le na mestih, ki so popolnoma očiščena gorljivih odpadkov in ne v bližini skladov gorljivega materiala ali drugih gorljivih snovi. Na mestih, kjer varimo, mora biti poskrbljeno za ustrezne gasilne naprave in gasilna sredstva. Če eden navedenih pogojev ni izpolnjen, varjenje ni dovoljeno. Varilec mora znati gasiti, če pride do vžiga.
Kurilne naprave je treba večkrat pregledovati, da ne bi povzročile požara.
■—• Kajenje vedno prinaša skrite nevarnosti. Zato je treba poostriti režim kajenja, tj. kje je kajenje dovoljeno in kje ni.
— Vsi zaposleni na delovnih mestih morajo poznati zvočni
zato nam tudi strokovnjaki za take uspehe dajejo izjemna priznanja.
Desetina je zelo kompaktna, odlično izvežbana ter homogena, kar vse daje pečat tem uspehom.
Desetino so zastopali naslednji tekmovalci:
Hribar Slavko Močnik Stane Pavlič Anton Škrubelj Franc
Podgorelec Mirko Rupnik Jure Kurent Leon
Desetar in trener tekmovalne desetine pa je že dolgo vrsto let tov. Mirko Škvorc. Vsi zgoraj navedeni tekmovalci delajo v tri ali štiri izmenskem turnusu; zelo težko se zaradi takega načina zberejo vsi na vajah, pa vendar najdejo toliko časa, da se za vsako posamezno tekmovanje vestno in načrtno pripravijo.
Resnost dela je poglavitni razlog za uspehe, ki so jih v letošnjem letu dosegli, zato jim moramo dati vsa priznanja za dobro pripravljenost tudi v slučaju požarov ter drugih možnih elementarnih nesreč, za katere so dobro pripravljeni tako telesno, fizično kot strokovno. Velika škoda je le, da mlajši člani delovne organizacije ne vstopajo v vrste gasilcev, ker bi lahko na ta način pomladili ne samo tekmovalno desetino,
znak, ki naznanja požar, znati morajo gasiti s priročnimi sredstvi, ki so pripravljena za gašenje in začeti z gašenjem takoj, ko so opazili požar.
— Gasilne naprave in drugi gasilni pripomočki morajo biti na vidnih mestih in dostopni ob vsakem času.
— Občasen požarnovarnostni pregled strojev in delovnih prostorov je nujen zato, da bi pravočasno odpravili vse tiste nepravilnosti, ki so lahko vzrok za nastanek požara. Tak pregled pa lahko napravi le strokovna oseba.
Le z osveščanjem in z večjo požarnovarnostno kulturo delavcev ter občanov bomo prihranili milijarde, ki jih goltajo katastrofalni požari, katerih povzročitelj je v zadnjem času človek in njegov malomaren odnos do delovnega mesta in okolja.
J. V.
temveč popravili tudi starostno strukturo celotnega gasilskega kadra. Nekoliko mlajši so le v poprečju poklicni gasilci, ki pa ne kažejo zanimanja za vstop v tekmovalno desetino.
Samoupravni organi DO so z delom vevških gasilcev, predvsem tekmovalcev, zadovoljni, saj so lahko za zgled tudi drugim organizacijam in športnikom, ki pogostokrat ne dajejo tistih rezultatov, kot jih od njih pričakujemo.
Vest iz Velaninih tedenskih novic
V sredo, 7. oktobra, bilo je okoli devete ure, jo je na službeno pot v Svilanit Kamnik mahnil tehnični desinater Marko Hribar.
Obnašal se je skoraj stabilizacijsko. Resda bi lahko odšel peš, toda Mare ne bi bil Mare, pa je zajahal poni kolo in odkolovratil v Kamnik. Nazaj je bil kmalu pc poldnevu, menda zato, ker cesta visi proti Ljubljani. Nalogo je uspešno opravil.
Nič dnevnice, nič kilometrine. Je to sploh kakšna službena pot?
Črpališče Ljubljanice
Dva izjemna uspeha vevške gasilske tekmovalne desetine
Stamcar Viktor Lorbek Bojan Anželj Martin
Za nagrado in dosežene uspehe v letošnjem letu bo tekmovalna tiestlna odšla na dvodnevno strokovno ekskurzijo v reško tovarno papirja.
J. V.
Del tekmovalne vaje
Julij Mayer — devetdesetletnik
Le kdo na Vevčah ga ne bi poznal?
Ne tako dolgo tega je še vzravnano in ponosno hodil okrog. Zadnji dve leti mu bolezen ni več dovoljevala kakih naporov, zate smo ga tudi videvali poredkeje.
Julij Mayer se je rodil v Ajdovščini. Življenje ga je krepko kalilo in prekalilo. Šel je skozi boj za narodne pravice Slovencev; iz gimnazije se je moral preusmeriti na učiteljišče v Kopru in v Gorici. Prvo svetovno vojno je preživel, a komajda, kot vojak; bil je ranjen v Galiciji. Le redkokdo je preživel 6. in 9. ofenzivo na Krasu; tovariš Mayer jo je. Bil je tudi Maistrov borec na Koroškem. Tam, v Šentjanžu v Rožu, je bil do plebiscita upravitelj šole in tudi življenjsko družico si je našel tam. Iz zasedenega Koroškega ozemlja sta potem skupaj prišla v Zgornjo Tuhinjsko dolino pri Kamniku, kjer je tovariš Ma-yer učiteljeval. To je bil kraj, štiri ure hoda oddaljen od, lahko bi rekli, vsega — zdravnika, trgovine itd. In v tistih časih prevoza ni bilo. Imel pa je to zadovoljstvo, da so ga okoliški ljudje imeli nadvse radi.
Tudi v Dobu, kjer je potem pred vojno 17 let učitelj eval, sc ga vsi vzljubili in nikakor se niso mogli sprijazniti z njegovim odhodom leta 1946 na Vevče. Kot učitelj, kot je sam dejal, o papirju ni imel pojma. To znanje si je pridobil šele z dodatnim izobraževanjem. Tovariš Mayer je bil ustanovitelj papirniške šole na Vevčah. Tako je tudi postal prvi vodja te naše šole. Leta 1954 se je upokojil, a je vse do 1962. leta še honorarno delal na šoli kot prosvetni svetovalec. Tedaj je bil na šoli tudi enoletni oddelek, kjer so se za poklic papirničarja izobraževali odrasli iz cele Jugoslavije. Veliko različnih mnenj in karakterjev je tov. Mayer uspel uglasiti v isto melodijo. Seveda pa so mu bili vedno najbolj pri srcu mladi ljudje, ki so bili njegov pogled v prihodnost.
Omembe vreden je tudi velik delež Julija Mayerja v razvoju čebelarstva tako na Slovenskem kot v širši družbi, za kar je prejel odličje Antona Janše I. stop-
nje. S čebelarjenjem se je začel ukvarjati že kot šestnajstleten fantič, torej leta 1907. Leta 1922 je pričel objavljati svoje poučne in vzgojne članke v Slovenskem čebelarju, v katerem je leta 1929 objavil članek ČEBELE IN CVET, s katerim je prvič predstavil svojo ugotovitev: sestava cveta.
Človek skoraj ne more verjeti svojim očem, ko lista njegove skrbno zbrane zapise, iz katerih je razvidno, da je bil viden strokoven pisec in predavatelj naprednih čebelarjev. Njegovo pionirsko delo je bilo tudi zre j a in odbira matice, ki je šlo celo preko naših meja. Leta 1934 je Julij opravil izpit čebelarskega mojstra in izvedenca za čebelje bolezni. Njegova dognanja so sad resnično ostrega opazovanja narave in življenja čebel samih. Tudi sam jih je vedno gojil, saj je imel na primer v Dolu kar tri čebelnjake. Med je bil in je še vedno dnevno na njegovem jedilniku. In upala bi si trditi, da je prav gotovo tudi zaradi medu tovariš Mayer kljub devetdesetim letom še vedno mladosten. Njegov nasmeh je mladeniški, oči se nam nagajivo smejijo, je izredno prijeten sogovornik z neverjetnim spominom, ki ni niti malo zamegljen, ampak kristalno bister, le sluh mu je zadnja leta oslabel ir srce je malo opešalo.
Pa tudi sicer je bil Julij Mayer izredno ustvarjalen v vseh svojih hobijih. Njegovo stanovanje krasijo umetelno izrezljani predmeti ki so plod nič kolikih ur izredne natančnosti in potrpežljivosti. Je tudi navdušen filatelist z albumi redkih svetovnih zbirk. Štiriintrideset priznanj je prejel za svoja dela tovariš Mayer; zadnje je bila zlata plaketa letos junija iz Tržiča, kjer je razstavljal zbirko znamk mineralov in fosilov. Ob osemdesetletnici Slovenskega čebelarja pa je dobil visoko čebelarsko priznanje — ZLATO PLAKETO — za ustvarjalnost na tem področju.
In ne nazadnje, Julij Mayer ja celih 26 let vodil našo sindikalne knjižnico. To delo je opravljal z velikim veseljem in ljubeznijo, kot vse, česar se je pač lotil.
Še marsikaj bi lahko napisala o njegovem izredno plodnem, polno izpopolnjenem življenju. Ob tem vsem pa je ta veliki mož ostal skromen, dober in pošten. Svojo bogato jesen življenja preživlja na Vevčah s svojo ženo, ki mu je že 62 let življenjska družica, za popestritev pa poskrbijo sin, dve vnukinji in trije pravnuki. Kljub skromnosti je v njunem stanovanjem tolikšno, neprecenljivo bogastvo in obdaja ju toliko človeške sreče, da bi jima jo mar-* sikdo kar zavidal.
Juliju Mayerju čestitamo za visok življenjski jubilej vsi vevški papimičarji z željo, da bi v zdravju in zadovoljstvu preživel še veliko let in bil tako srečen tudi v svoji poslednji jeseni. Za njegovo neizmerno bogato minulo delo smo mu iskreno, iz srca hvaležni.
Vida B.
Končno je dvorišče pred vhodom v pisarno krajevne skupnosti Vevče Zg. Kašelj tudi dobilo novo oblogo — asfaltno
Kako dolgo bodo tovarniški zunanji prostori in naselje Vevč še v temi
Že nekaj let opozarjamo, da so tovarniška dvorišča, transportne poti ter prehodi v nočnem času izredno slabo osvetljeni. Posledice take razsvetljave so tudi vzrok: za nesreče pri delu, oviran je transportni promet, kvaliteta dele je slabša in pojavljajo se tudi druge težave, ki posegajo v druž-
beno samozaščito.
Radi bi vas seznanili z meritvami, ki so bile izvedene 16. 9.1981 v nočnem času.
Izmerjena so bila vsa zunanja mesta tako v sami tovarni, kakor tudi v bližini tovarne v samem naselju Vevče.
Razsvetljava bi v večini primerov morala biti v mejah standardov, kar velja predvsem za površine, kot so območje dvigal, nakladalne in razkladalne rampe, vhodi v zgradbe, transportne poti, kjer se odvija transport, skladišča, prehodi preko mostov, stopnišča in prehodi preko javnih poti.
Rezultati meritev:	Izmerjeno v Lx		Norma v Lx
1. Železniška proga vzdolž skladišča kaolina	1		30
2. Območje dvigal v prostoru za razkladanje	3		50
3. Vratarnica poleg sam. domov	0		30
4. Nakladalna rampa pri V. PS	2		50
5. Zunanji prostor za celulozo nasproti V. PS	0		30
6. Dvorišče pred kovinsko delavnico	5		30
7. Zgornji in spodnji vhod v oddelek za premaz	0		50
8. Zgradba IV. PS ob Ljubljanici	2		30
9. Transportna pot med strojno dodelavo in zgradbo II. in III. PS	30		50
10. Transportna pot pri OA	2		50
11. Dvorišče voznega parka	3		30
12. Vogal stavbe pri VETI	8		30
13. Transportni prostor pri skladiščenju tapet	6		50
14. Transportna pot med V. PS in premaznim oddelkom	5		50
Zunaj tovarne 1. Sredina ceste pod gostilno Gašperlin	2		30
2. Železniški most — sredina	7		30
3. Ploščad pri vratarnici ob mostu	18		50
4. Cestišče nasproti gasilskega doma	40—65		50
5. Pločnik pred upravnim poslopjem	1		30
6. Rampa ter industrijski tir pri skladišču papirja na Vevčah	2		30
7.	Parkirni prostor med trgovino VETA in samopostrežno trgovino 8.	Ploščad pred poslopjem restavracije Vevče		ni osvetljen ni osvetljen	
Na teh površinah bi morala biti zagotovljena stalna razsvetljava, kar zakon o varstvu tudi predpisuje za varno gibanje oseb na delu.
Da bi se zagotovili normalni pogoji, bo nujno potrebno izdelati sanacijski program, ki bo zajel kompleksno področje in na strokoven način rešil problem zunanje razsvetljave.
JUS standardi predpisujejo za tovrstna področja, kjer je bila razsvetljava izmerjena, od 30 do 50 Lx osvetlitve. V ilustracijo naj povemo, da so npr. ameriške norme za taka področja 100—200 Lx. Podobne vrednosti za razsvetljavo imajo tudi švicarske in nemške norme, ki natančno opisujejo, koliko svetlobe je potrebno, kakšna naj bo ta svetloba, katera svetloba najbolj odgovarja in je obenem tudi najbolj ekonomična.
Naša DO je prav gotovo tipična DO, kjer so zahteve po strokovno izvedeni razsvetljavi velike, to je z vrsto fizioloških obremenitev. Strokovno bo zato potrebno rešiti problem razsvetljave v okviru celotnih potreb DO in njene okolice.
Ce izhajamo iz rezultatov, dobljenih pri meritvah, ter iz ocene stanja, lahko zaključimo, da se bo v zimskem in meglenem obdobju povečal padec proizvodnje, povečala fiziološka obremenitev delavcev, posledice so lahko tudi nesreče pri delu in to vse zato, ker niso zagotovljene varne delovne razmere, ki jih predpisujejo zakon o varstvu pri delu, pravilniki in standardi.
V. J.
Ugotovitve
Celotni kompleks tovarniških zunanjih prostorov je preslabo osvetljen, precej manj od potrebne svetlobne moči, s katero bi zagotovili tovarni:
—	varen in učinkovit notranji transport;
—	varno gibanje delavcev v večernih in jutranjih urah;
—	varstvo delavcev, ki bedijo nad varovanjem premoženja;
—	varstvo zaposlenih v času povečane megle, ki je na tem območju dokaj intenzivna.
Povedati moramo, da:
—	se ne zamenjujejo pregorele žarnice,
—	svetlobna telesa so neustrezna,
—	lokacija svetilk ni povsod pravilno izbrana, ker le-ta ne pokriva tiste površine, ki bi morala biti osvetljena,
—	čiščenje svetlobnih teles se ne opravlja niti tam, kjer je to dostopno.
6. septembra letos je odšla v pokoj naša sodelavka Ana Grm
Tovarišica Ana se je rodila 5. septembra 1921. leta v Gornjih Praprečah pri Trebnjem. V naši delovni organizaciji se je zaposlila 12. novembra 1962. Svoje naloge snažilke je ves čas do upokojitve vestno opravljala. Želimo ji, da bi si odpočila in v zdravju uživala v krogu domačih še vrsto let.
V. B.
	
e > un	
f ‘ l/jr»	
Tudi v naši toplarni j« bilo potrebno razstaviti, pregledati, očistiti, obnoviti in ponovno aktivirati parno turbino z reduktorjem in električnim generatorjem, da bi nam še nadalje proizvajala prepotrebne kilovatne
ure
Vsa, tudi najbolj zahtevna dela, so skupaj s serviserjem proizvajalca naprave opravljali samo naši delavci, in sicer po 12 ur dnevno vse dni, od pričetka remonta do aktiviranja turbine. Na fotografiji Milko Janežič in Avgust Sevšek
A. Zagorc
Stran 8
V spomin
Ivo Sonc
S severa in juga, vzhoda in zahoda —
povsod je slišati ječanje
oroselih dreves,
ki slutijo najhujše — SMRT.
S trpko bolečino v srcu smo vsi, ki smo ga poznali, sprejeli vest o njegovi nenadni smrti. Z njim kakor da odhaja košček papirne zgodovine.
Inženir Ivo Sonc-Zdenko, borec Šlandrove brigade, je bil tudi član kolektiva vevških papirničarjev; sicer že dolgo tega — leta 1947 — je urejal naše personalne zadeve, potem pa j.e združil delo v Papirnici
Količevo, kjer je bil dolgo vrsto let direktor. Po upokojitvi je več ali manj ljubiteljsko kar nekaj let vodil uredništvo informativnih glasil SOZD Slovenija papir. Nam, vevškim papirničarjem, pa je ostal zvest ves čas, vse do svoje prezgodnje smrti, v komaj dopolnjenem šestdesetem letu. Vsa ta leta nazaj je s svojimi domiselnimi emigrantskimi prispevki popestril zadnjo stran številke našega internega glasila. Njegove križanke so bile izvirno papirniške, sestavljene z veliko mero natančnosti in prepletene z ljubeznijo do tega posebnovrstnega hobija. Za njim ostaja na naših zadnjih straneh črna praznina, ki je zaradi njegove prerane smrti ne bomo uspeli tako hitro zapolniti.
Odšel je mož, poštenjak, do- | bričina, borec, ki je za življe- j n ja izpolnil svojo dolžnost kot j človek. Za njim ostaja spomin, lep in svetal.
SLAVA
NJEGOVEMU SPOMINU
Njegovim najbližjim in vsem S sorodnikom naše iskreno soža- j! Ije in globoko sočustvovanje! j
Uredništvo
V SIGNALIH SMO PREBRALI ZA VAS
Razširjena RATC Moste kmalu v obratovanju
Kmalu bo končana razširitev prve polelektronske telefonske centrale sistema Metaconta 10 C v Jugoslaviji. Moščanska centrala, ki je krmiljena s procesorjem, je bila vključena v promet maja leta 1974 in predstavlja pomembno prelomnico v uvajanju novih in bolj zanesljivih telekomunikacijskih naprav. Začetna zmogljivost je bila 4000 telefonskih priključkov. Zaradi hitrega razvoja na območju občine Ljubljana Moste so se prav kmalu pokazale potrebe po novih telefonskih priključkih. Nova naselja v Mostah, predvsem pa Stepanjsko naselje. Nove Jarše in sedaj Fužine, so narekovala čimprejšnjo gradnjo novih priključkov. Zato so se septembra 1979 začela dela na razširitvi RATC Moste. Izvajalcu del Iskri in ekipi PTT delavcev gre priznanje, da so dela kljub številnim objektivnim težavam dobro napredovala. V dveh letih so razširili centralo za 8800 priključkov, tako da ima RATC Moste sedaj zmogljivost 12.800 priključkov in je povsem zasedena. Okrog 20 odstotkov zmogljivosti predstavljajo tako imenovani dvojčki.
Z vključitvijo novih kapacitet in s prehodom na šestmestne klicne številke pa je bilo treba naročnikom ponovno spremeniti njihove klicne številke. Prvič je bilo
treba spremeniti številke 1600 naročnikom ob vključitvi nove centrale v promet, se pravi leta 1974. Naročniki so že dobili obvestila o spremembi številk in to tudi z razumevanjem upoštevajo, če seveda odštejemo nekatere, ki jim take spremembe niso po godu, pa čeprav vedo, da drugače ne gre.
Dela na preključitvah so se začela 22. avgusta in po tem datumu naročnike ni mogoče več klicati na stare številke. Podjetje za PTT promet Ljubljana je ob tej priložnosti izdalo tiskani dodatek k telefonskem imeniku. Dodatek obsega štirinajst strani, v njem pa so vse spremembe. Naročniki iz Most ga prejmejo brezplačno, vsi drugi, ki imajo stike z njimi, pa ga lahko brezplačno dobijo na poštah v Mostah.
Z razširitvijo RATC Moste je tako uresničena še ena naloga, za občino Ljubljana Moste-Polje pa pomeni razširitev precejšnjo obogatitev, saj bo razširjena centrala pokrila Stepanj sko naselje, ko bo dograjeno omrežje, del Fužin in področje v industrijski coni oziroma desno stran Smartinske ceste. Leva stran Smartinske ceste, Nove Jarše in Kodeljevo bodo prišli na vrsto, ko bo zgrajeno oziroma razširjeno krajevno kabelsko omrežje.
Solidarnostna pomoč
8. oktobra je, lahko bi se reklo, nenadoma, prispela v tovarno kompozicija 33 vagonov!!! Od tega je bilo 19 vagonov ruske mešane celuloze, 6 vagonov sulfatne švedske celuloze, 1 vagon sulfitne celuloze iz NDR, 1 vagon galuna in 6 vagonov celuloze iz Sremske Mitroviče.
To je pravo veselje v tem času, a to veselje je le bilo malce skaljeno zaradi izredno zaostrenih pogojev hitrega raztovarjanja vagonov. Zakonski roki raztovarjanja najbrž niso upoštevali mož-
nosti, da lahko pride naenkrat za raztovoriti cela kompozicija vagonov in ne samo dva ali trije. Čas raztovora je kratek in velja za vse vagone, ne glede na število, kazni pa so kar hude. Ker si konkretne zadeve nismo uspeli pravočasno bolje organizirati, je na en sam dan padlo ogromno raztovarjanje. No, delo je bilo dovolj hitro opravljeno, za kar pa gre še posebej zahvala delavcem, ki so iz proizvodnih temeljnih organizacij priskočili transportu na pomoč.
V. B.
Družbena samozaščita v OZD
In če na koncu sklenemo obravnavo o DSZ, lahko ugotovimo:
— Da je DSZ naloga vsakega subjekta, da se neposredno vključi v proces in sistem DSZ, da je to njegovo redno vsakodnevno pomembno opravilo in da je to pot negacije policijske države.
Tam, kjer delovni ljudje in občani ne bodo kos nekim večjim in zapletenejšim problemom varnosti in zaščite, bodo ukrepali varnostni organi in njihove strokovne službe, ki pa se morajo spričo tega tudi kadrovsko, strokovno in tehnično nenehno dograjevati in izpopolnjevati.
»Za našo sodobno samoupravno družbo je značilno, da se organiziranje zaščite družbe pred pojavi, ki se nehote vsiljujejo in ogrožajo samoupravni sistem, razvija dosledno s podružblj anj em vseh funkcij družbene samozaščite.«
Obstoječi specializirani organi in sistemi obrambe in zaščite, kot je armada, milica, organi inšpekcijskih služb, organi družbene kontrole ter drugi v sistemu SLO in DSZ, se ne spreminjajo; nasprotno, imajo prvotne, tako Imenovane klasične funkcije in naloge, so pa v našem družbenopolitičnem sistemu postavljeni pred dejstvo takšnih družbenih odnosov, ki jih postavljajo v položaj organov in organizacij služb samoupravno organiziranih delavcev in občanov in da za njihov račun in integrirano z njimi kot strokovnjaki uresničujejo družbeno samozaščito v interesu celotne naše demokratične samoupravne socialistične družbe.
Taka zasnova podružblj anj a DSZ se mora razvijati korakoma z našim družbenopolitičnim in družbenoekonomskim razvojem, sicer bi lahko prišlo do birokratizacije celotnega sistema DSZ. 13. seja CK ZKJ je o tem sklepala in se dobesedno opredelila zs naslednji koncept:
»Uresničevanje varnosti družbe na principih DSZ je sestavina celotne borbe ZK in ostalih organiziranih socialističnih sil za večanje vloge delavskega razreda in družbenega položaja delovnega človeka; s podružbljanjem opravil varnosti in zaščite postaja de-
lovni človek nosilec tudi te življenjske funkcije naše socialistične družbe in prav zato je to revolucionarni družbeni proces ter trajni interes delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, vseh naših narodov in narodnosti« (13. seja CK ZKJ leta 1975).
Izhajajoč iz teh stališč, vloge in pomembnosti DSZ kot funkcije samoupravne socialistične družbe, se morajo vsi njeni nosilci, posebno pa delavski razred na čelu z ZK in SZDL, organizirati in usposobiti tako, da bosta zasnova in sistem DSZ v praksi zaživela čim preje in da bosta zares čim preje postala družbena funkcija, integrirana v sistemu celotne socialistične samoupravne družbe ih da to postane kri in meso tudi naše organizacije združenega dela in krajanov.
Franc Sotlar
Birokracija
Birokracijo spremljajo toga hierarhična lestvica in pretirane pravne norme, kar zelo pogoste zavira učinkovitost. Spričo svojih visokoletečih odredb je najpogosteje nič več in nič manj kot »tovarna papirja«.
Zgodovinsko je birokracija vendar pokazala tudi koristne posledice. Dala je podporo zakoniti oblasti, z omejevanjem struktur je praktično rešila vsakovrstne probleme.
Vendar je birokracija temeljito zanemarila človeka. Povečala storilnost, a to na škodo socialnih vrednot, zanemarila je možnost, da posameznika zaposli skladno z njegovimi zmožnostmi. Na svoj način je ustvarila urejene razmere in možnost pregleda nad prihodnostjo, ne more pa se prilagoditi tehničnemu napredku, ne more tekmovati z domiselnimi ljudmi. Je toga in ta togost ji preprečuje, da bi se ujela s težnjami dinamične družbe. Tako je birokracija dandanes nekaj, kar ne more spremeniti svojih ciljev in sta ji prihodnost ter preteklost enaki.
Union Postale
L 105, št. 6/1980, št. 173 AL
Skrb za zbiranje surovin, sploh pa papirja, bi nam morala priti že v kri in meso, skrb za lepo urejeno okolje pa prav tako. Ne eno in ne drugo pa ne bi mogli trditi za nas ob pogledu na ti dve fotografiji, ki sta zelo sveži in jasno se vidi, kje sta posneti
Redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe
Pred obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo 3. decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko. Ta, gotovo naj cenejša zbirka na Slovenskem, vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom (broširan je le koledar) in tiskana na brezlesnem papirju stane vsega 450 dinarjev. Ce ne potrebujete trdih platnic in boljšega papirja, se lahko odločite za broširano izdajo, ki stane le 350 dinarjev.
Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih.
Vendar to ni vse, zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno branje je vredno, da bi ga imeli v vsaki družini:
1.	Prešernov koledar za leto 1982 — knjiga velikega formata z okrog 200 stranmi prinaša poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov, ki bodo prav gotovo pritegnili vsakega bralca: Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični družbi, Jože Smole nam razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivan Sedej pa primerja staro in novo kmečko in sodobno ljudsko arhitekturo. Tu so še: Jože Dolenc — Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja, Janez Gregory — Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič — Spomini na brata Louisa Adamiča, pa še pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev — Vladimirja Kavčiča, Miška Kranjca, Pavleta Zidarja, Karla Grabelj ška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna in drugih.
2.	Ta glavna Urša — privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine.
3.	Ljudje pod Osojnikom — delo, v katerem nam pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočutnostjo prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev.
4.	Po jamborni cesti... v mesto na peklu — na bogatih pričevanjih osnovan kulturnozgodovinski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Ilonke Hajnal. Knjiga pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so od nekdaj prevažali les proti Trstu.
5.	Hitro pripravljanje jedi — priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi. Napisala ga je priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum.
Če se še niste odločili za nakup, vam priporočamo, da zbirko naročite pri našem poverjeniku Prešernove družbe tov. JANEZU JEREBIČU v de-lovodski pisarni. Lahko pa jo naročite tudi direktno na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Ljubljana, Borsetova 27.
Knjige lahko plačate v dveh mesečnih obrokih.
Ce je treba, poskrbi za čistočo na dvoriščih in poteh tudi Franc Pavšič (levo), preddelavec progar, kateremu ni težko prijeti za katerokoli delo. In metla sploh ni tako težka, pravi; Safet Huskič pa je tudi
pokimal
Stražar
Čuvaj i sačuvaj naredenje prvo u ušima! TJ šumi sam na straži stojim.
Poput sjene koračam tiho; ledeni Čelik u ruci stežem; probijam očima tamu noči i čekam jutro, što če doči.
Stopljen sa sjenkom pogledom Saram; bezšumno idem tamo, ovamo i nazad lamo.
Sa svakim šumom zaigra mi srce; stanem k' uklet, tražeči samo očima ono, što nemir mi donosi.
Utabana staža
prošarana redovim bagrema; sjenke se igraju pred očima
mojim
kad na straži stojim.
vojak Fehim Suljanovič
Peskanje novih zbiralnikov kaolina
Šport in rekreacija
Športne igre papirničarjev SRS
Po enoletnem premoru so športne igre papirničarjev SRS spet oživele, tako zimske, kot letne. Že 22. po vrsti so se odvijale konec septembra v Litiji. Organizatorje bila Kartonažna tovarna Ljubljana, ki ima tudi največ zaslug za ponovno oživitev »papirniških iger«.
Kljub manjšemu številu nastopajočih v primerjavi s prejšnjimi igrami, so letošnje potekale v prijetnem vzdušju, naklonjeno pa nam je bilo tudi vreme. Sodelovale so naslednje OZD: Sladkogorska, D j uro Salaj Krško, Rudnik kaolina Kamnik, Papirnici Radeče in Količevo, Papirles. Aero Medvode, Kartonažna tovarna in Papirnica Vevče.
Naša DO je letos sodelovala samo s 4 tekmovalnimi ekipami. Vzroki za manjše število udeležencev Papirnice Vevče so bili pogojeni s sklepi komisije za šport in rekreacijo, ki je na eni od spomladanskih sej sklenila, da se bodo iger udeleževali samo pripravljeni športniki oziroma tisti, ki sc na športno rekreativnem področju aktivni. To so letos bili strelci in strelke, nogometaši in kegljači. Kakorkoli že, omenjene ekipe sc dosegle vidne uspehe. Rezultati predhodnega treninga so bili vidni tudi naslednje dni po tekmovanjih, ko nihče od nastopajočih ni iskal zdravniške pomoči oziroma staleža, kar prejšnja leta ni bil slučaj.
Že tradicionalna je postala vsakoletna teniška tekma med Ladom in Martelom; igra je bila lepa, zabavna, precej enakovredna, le sodnik Andrej je malce goljufal v prid enega, koga, to se pa seveda ne pove
Uvrstitve nastopajočih iz Papirnice Vevče:
Kegljanje moški — 1. mesto in 2491 kegljev
Ekipa je nastopala v naslednji postavi: Brane Marolt, Ciril Če-mažar, Boris Gol j ar, Miloš Švare. Ivan Garba j s in Tine Markelj. Med posamezniki sta se Marolt in Markelj uvrstila na 6. oziroma 7. mesto. Ekipa je osvojila 1. mesto predvsem zaradi izenačenosti članov.
Nogomet — 4. mesto
Igralci nogometa so imeli »smolo«, kajti po novih propozicijah kljub osvojenemu 2. mestu v skupini niso imeli možnosti boja za 1. ali 2. mesto. Tako so tudi v borbi za 3. mesto izgubili z minimalnim rezultatom 2:3 in osvojili med 7 ekipami 4. mesto.
Streljanje ženske — 2. mesto
Strelke Joži Brdar, Pika Dov-jak in Vesna Hrovatin so s 402 krogoma presenetile favorizirane ekipe in osvojile 2. mesto. Med posameznicami je bila najbolje uvrščena (4. mesto) Joži Brdar s 146 krogi.
Streljanje moški — 1. mesto
Moška ekipa ni imela dostojnega nasprotnika, kar potrjujejo tudi posamične uvrstitve članov naša ekipe:
1.	Škrubej Franc
2.	Špunt Igor
3.	Lampelj Matija
4.	Čeme Franc
168 krogov 167 krogov 164 krogov 163 krogov
Naslednje letne športne igre bodo najverjetneje na Sladkem vrhu v organizaciji Sladkogorske. Upajmo, da se jih bomo udeležili v mnogo večjem številu kot letos, pa tudi prav tako uspešno.
Športne novice
KEGLJANJE, NOGOMET, MALI NOGOMET...
Pričele so se lige v različnih športnih panogah — jesenski del. Uspešno so Start ali prav vsi naši tekmovalci, ki so v prvih kolih zmagovali. Tako so kegljači z veliko razliko ugnali ekipo Grosupljega (5006 : 4909), igralci velikega nogometa so svoja nasprotnika premagali s 6 :0 in 8 :2; ekipa za mali nogomet je dve tekmi dobila in eno izgubila itd.
REKREACIJA V TELOVADNICAH
Pričele so se »ure rekreacije« (8 ur tedensko) v telovadnicah in trim kabinetu bližnjih osnovnih šol. Tudi letos sta dve uri namenjeni izključno za vadbo žena, zaposlenih v naši DO.
Razpored vadbe: vsak ponedeljek od 20. do 22. ure trim kabinet v OŠ Leopold Maček, vadba za ženske vsak ponedeljek od 20. do 22. ure v telovadnici OŠ Leopold Maček, splošna telesna priprava, smučarska gimnastika in igranje odbojke; vsak torek in četrtek od 18.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Sostro, igranje nogometa.
SMUČANJE
Tudi letos bomo organizirali smučarske tečaje za otroke in odrasle, kot novost pa bomo to zimo organizirali tudi tečaj iz teka na smučeh, ki bo v primeru ugodnih snežnih razmer nekje v okolici.
Ker je sezona pred vrati, vse smučarje opozarjamo na dobro telesno^ pripravljenost, ki nam bo omogočila lažje in boljše »vijuganje«, obenem pa zmanjšala možnost poškodb. Rekreacija v telovadnicah, tek na prostem itd. vam bosta gotovo pripomogla k dvigu telesne pripravljenosti.
Srečo Andric
Vzorno urejena teniška igrišča v Športnem parku Vevče so spričevalo vestnega gospodarja, našega upokojenca Jožeta Pegrina
Na drugi strani pa je odbojkarsko igrišče, ki ga krasi okoli ploščadi plevel. Le kdo je njegov gospodar?
Ob mesecu boja proti alkoholizmu
Mesec november, čas grozdja in trgatve, čas, ko zori vino. Z njim bomo slavili praznike, svatbe, rojstne dneve, sklepali pogodbe ali žalovali na sedminah. Pili bomo na veselje, žalost, zaradi vročine ali mraza. Marsikomu bo alkohol zdravilo zoper zobobol, želodčne ali srčne težave, sredstvo za boljši apetit.
Tak odnos do alkohola ni nič novega, temveč ima svoje kore-
Dnevna odvisnost
Nekateri se branijo: Nisem alkoholik, tudi 14 dni in več lahko zdržim brez alkohola« (prva zmota).
Res je, ne pijejo vsak dan. Ko pa začnejo, ne znajo pravočasne prenehati in se napijejo do onemoglosti. Pravimo, da ne poznajo več prave mere oziroma, da pijejo po tipu izgube kontrole.
Sposobnost organizma, kake prenaša alkohol, imenujemo toleranca. Ta v začetni fazi alkoholizma narašča. Pravimo, da ga človek vedno več »nese«. V končni fazi alkoholizma toleranca pada, kar se odraža v tem, da se pijanost pojavi že po majhnih količinah zaužite alkoholne pijače. Večkrat slišimo: »Nisem alkoholik, saj ga malo pijem. Po dveh kozarcih vina sem že pijan ...« (druga zmota). V resnici gre za alkoholika, ki mu je zaradi telesnega propada padla toleranca.
Telesna odvisnost
Kadar bolnik zaradi kakršnihkoli razlogov v organizem ne dobi potrebne količine alkohola, postane nemiren, boli ga glava, slabo se počuti, poti se in tresejo se mu roke. Te znake imenujemo abstinenčne simptome. Veliko alkoholikov pravi: »Pijača ni problem, slabe živce imam, zato se tresem« (tretja zmota). Šilce na tešče hitro pomaga. Roke se umirijo, živčnost izgine. Ta vrsta alkoholikov pije vsak dan. Alkoho-> ližem nastaja torej skozi proces, ki ga lahko razdelimo v več obdobij in faz. Problem alkoholizma je tudi v tem, da ne prizadene samo bolnika, temveč tudi ljudi, ki živijo z njim.
Iz vseh teh razlogov je zdravljenje potrebno čimprej. Vendar pa zdravil proti alkoholni zasvojenosti ni. Potrebna je sprememba alkoholikovega vedenja in navad. Postati mora bolj samostojen, aktivnejši; življenje si mora urediti tako, da bo živel v skladu s seboj in s svojim okoljem. Tc pa lahko doseže samo z lastnim naporom in aktivno vključitvijo v eno od oblik zdravljenja. Pri zdravljenju pa morajo sodelovati tudi tisti, ki z njim živijo ali delajo — družina in sodelavci.
Ob vrnitvi z zdravljenja ga ljudje velikokrat silijo s pijačo, češ: »En kozarček ti ne bo škodil, kakšna reva si, ko si ne upaš...« Takrat se mora soočiti z resnico, da zmernega pitja za bivšega alkoholika ni.
tir. Janez Mervič
nine v davni preteklosti, ko je vino postalo simbol zmag in porazov in si utrlo pot celo v verske obrede. To se prenaša iz roda v rod. Na žalost pa sta se, poleg dopustnih okvirov neškodljivega uživanja, rodila tudi zloraba alkohola in alkoholizem.
Kaj je alkoholizem
Že dolgo priznavamo, da je alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik. Do razvoja bolezni pride zaradi dolgotrajnega in prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Tako postane alkoholik telesno in duševno odvisen od alkohcn la. Posledice obolenja pa se odražajo tudi na socialnem področju, v službi in družini. Vendar alkoholik ni bolnik, ki mora v posteljo in potrebuje nego in počitek.
Rešitev zlogovnih mrež — dvojčic
Vodoravno po vrstah: Prvi lik
—	Capri — Egipt — Dajaki — Tehnični papir — no — čar — je — kratkost — novec — Ninive — Nica — lama — an — Šoa — za
—	satiniranje — Pijade — Umka
—	čevelj. Drugi lik — viher — baker — kumara — brezlesni karton — dom — fest — zu — kasne
—	para — Manila — talec — Dane — na — vlak — to — Grafični papir — finale — Kidrič — tanin.
Na uredništvo je prispelo 16 rešitev, žreb pa je nagrade po 60 din razdelil:
Cirili Kogej, Vidi Potočnik, Milici Špunt, Pavli Vidrgar in Zori Slatenšek.
Čestitamo!
•:.<
1 i
L—j	i j
	1
lllj5Py!|raj	
Papirni izmet je dragocena surovina za nov papir. Tovariš Ilija Novakovič ga zbere in nato zmeče v razpuščevalec pri II. in III. papirnem
stroju
Mojster Marcel Rossi in njegov pomočnik pridno odkopavata zemljo okoli stebrov plinovoda, ker je treba stebre antikorozivno zaščititi
m mm	ar jk
1 $£Sm	i® '.
	
j	
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
ZA MESEC SEPTEMBER
Prišli:
Babnik Ivica — pripravnik Ibrahimovič Meleča — snažilka Pahor Igor — pomoč. v. zav. stroja formatov
Suvajac Zdravko — razkladalec surovin
Kutkuregovič Dragutin — II. pom. preč. rezal, stroja premaz Zupančič Danilo — obratni laborant Kamnikar France — pom. vodje zav. stroja formatov Papež Jože — vnašalec vlaknin Smrekar Milan — vodja dodelavnih strojev
Plešic Bojan — I. pom. premaznega stroj a
Hribar Jurček — vodja zavijalnega stroja formatov
Rizvič Hasib — (voznik lesa) po-spravljalec izmeta Mehič Hasan — voznik lesa Brkan Nataša — pripravnik Miljkovič Milan — razkladalec surovin
Odšli:
Končar Marija — blagajnik — prenehanje del. razmerja za dol. čas Jozelj Igor — garderober	—	pren.
del. razmerja za dol. čas Fele Jolanda — servirka — pren. del. razmerja za dol. čas Mlakar Marjan — pom.	delavec	—
pren. del. razmerja za dol. čas Grm Ana — obratna snažilka — upokojena
Matak Marko — vzdrževalec čistilnih naprav — pren. delovnega razmerja za dol. čas Zaman Vesna — garderober — pren. del. razmerja za dol. čas Kocjančič Marjan — vodja kopališča — pren. delovnega razmerja za dol. čas
Prusnik Hinko — vodja kopališča — pren. del. razmerja za dol. čas
Cukjati Marjan — pripravljalec tehn. vode — umrl Tovilovič Zdravko — I. pom. dodel. stroja premaz
Milič Momčilo — nakladalec papirja Omeragič Ismeta — dovažalka Bunjaku Tefik — pom. strojevodje za prem. naprave
Poročili so se:
Halkič Hamid s Stulanovič Bajra-mo
Karalič Arif z Bapič Refiko Smerajec Stanislav z Rahne Mojco Trkov Vida z Miklavec Petrom
ČESTITAMO!
Rodili so se:
Zupančič Andreju sin Aleš Sertollaj Zenelu sin Driton Trkov Mirku sin Matjaž
ČESTITAMO!
—nnst diio—
Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Danilo Skerbinek, Ignac Zajec, Jože Marolt, Franc Fras, Silvo Razdevšek, Ivo Bogovič, Andrej Grad — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov ln storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov