INFORMACIJA O POSLOVANJU VIŠKIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V OBDOBJU JANUAR-SEPTEMBER 1977 1. POGOJI GOSPODARJENJA V PRVIH DEVETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA Značilno za gospodarska gibanja v analiziranem obdobju je: — dokaj visoka stopnja rasti industrijske proizvodnje, — nadaljnja visoka rast cen, — zaostajanje rasti izvoza za planskimi predvidevanji, predvsem pa zaostajanje za hitro rastjo uvoza, — visoka rast zaposlenosti, ki presega republiška predvide-vanja. Statistični podatki za devet mesecev: 1. Indeks industrijske proizvodnje 2. Indeks zalog gotovih izdelkov 3. Indeks zaposlenih v združenem delu I—IX/77 l-IX/7>6* 109,1 109,5 103,7 4. Indeks cen industrijskih izdelkov 5. Izvoz 6. Uvoz 7. Življenjski stroški 108,6 104 126 113,9 Statistični podatki kažejo, da se gibanja, ugotovljena v prvem polletju letos, nadaljujejo tudi v tretjem četrtletju. 2. GOSPODARJENJE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA NA PODROČJU OBČINE 2.1. Industrijska proizvodnja Količinski obseg proizvodnje,dosežen v prvih devetih mesecih letos.je višji od doseženega lani za 14,9%, medtem ko so zaloge gotovih izdelkov višje kar za 69,7%. Visok porast zalog je pred-vsem posledica rasti le-teh v Tobačni tovarni TOZD Proizvodnja, kjer so zaloge porasle za 4,3-krat, in zaradi pomena te temeljne organizacije v občinski industrijski dejavnosti bistveno vplivajo na izračun rasti zalog. Kljub visoki rasti zalog v navedenem pod-jetju so le-te v primerjavi s povprečno mesečno proizvodnjo, do-seženo v prvih devetih mesecih letos, nizke, ker predstavljajo le 7,6% njeno vrednost. Izračun rasti količinske proizvodnje in zalog gotovih izdelkov industrije v občini, brez upoštevanja Tobačne tovarne, kaže 13,5% rast industrijske proizvodnje in 10% rast zalog. Indeks proizv. Indeks zalog Indeks količin. % zalog od povp. I—IX/77 I—IX/77 obsega devetmeseč. proizv. I—IX/76 I—IX/76 Proizvodnje Zalog I—IX/76 I—IX/77 Tovii 130,0 102,4 ' 188,6 148,5 Kovinska industrija Ig 119,2 99,9 16,6 13,9 Žičnica 98,1 96,8 141,4 139,6 IGO 113,0 85,5 64,0 48,4 Utensilia 101,6 155,1 39,8 60,7 Iskra-Horjul 112,9 95,8 263,5 223,6 IskraSEM 72,3 - — — Iskra Elektrooptika 191,4 — — — Ilirija-Vedrog 114,3 129,2 224,4 253,6 Silvaprodukt 139,9 148,2 24,7 26,2 Ljubljanske opekarne 115,5 7,6 5,2 0,3 Hoja 86,9 149,4 174,5 300,1 Plutal 150,1 71,9 . 72,9 34,9 Kolinska 137,1 100,0 112,9 81,4 Tiskarna Ljubljana 149,9 — — — Tobačna tovarna 101,0 427,3 1,8 7,6 Liga 103,2 65,4 96,3 60,7 Tekstilka — — — — KIP 197,5 933,9 14,4 67,9 2.2 Blagovna menjava s tujino V prvih devetih mesecih je bilo izvoženih za 13862,1 tisoč USA $, kar predstavlja v primerjavi z lanskoletnim enakim ob-dobjem 38,1 % rast ter daleč presega doseženo v Sloveniji. 11,49 169,7 Izvoz po regionalnih področjih: — v 000 USA $ I—IX/76 I—IX/77 Struk- Indeks tura Največji izvozniki so Iskra-Elektrooptika, ki je ustvarila 48,9% vse vrednosti izvoza, Ilirija-Vedrog 11,3 ter Hoja 15,4%. Stopnja rasti vrednostnega obsega uvoza je zelo visoka, do-sega 61,1 %, in je predvsem posledica porasta repromateriala iz konvertibilnega področja. Uvoz po regionalnih področjih: I— IX/76 l—IX/77 — v 000 USA $ 1. Konvertibilno področje 2. Kliring 3. Dežele v razvoju Skupaj 3247 1995 4792 10035 3794 2239 7829 13862 27,4 16,2 56,5 100 114 112 163 138 Struk-tura Indeks — g ^ • -™ — —~ — ¦ ^^ ^— ™. ^™ w ^r ^r ¦ *^^^ Dosežena stopnja rasti je predvsem posledica porasta izvoza na trg dežel v razvoju. Izvoz blaga po namenu potrošnje: I—IX/76 — v 000 USA $ I—IX / Struk- Indeks tura 2373 2365 17,1 99,6 1. Surovine in repromaterial 2. Oprema in rezervni deli za investicije 843 995 7,1 118 3. Storitve in ostalo 6819 10502 75,8 154 Skupaj 10035 13862 100 138 Dosežena je izredno ugodna struktura izvoza, saj so udeleženi predvsem proizvodi visoke stopnje predelave 75,8 in je delež repromateriala v celotni izvoženi vrednosti le 17,1 %. Dosežena rast izvoza je viškim gospodarskim organizacijam omogočila 78 % izpolnitev letnega gospodarskega plana. Največji izvoznik so industrijske gospodarske orgapizacije, ki so izvozile za 93,5% ustvarjene vrednosti blaga, sodeluje pa še kmetijstvo z 3,8%, trgovina z 1,7%, ter gospodarstvo z 0,9 v ustvarjeni vrednosti. 1. Konvertabilno področje 2. Kliring 3. Dežele v razvoju Skupaj Uvoz po namenu potrošnje: 1. Surovine in repromaterial 2. Oprema in rezervni deli za investicije Storitve in ostalo 10259 216 16537 501 97 161,1 3 231,5 10475 17038 100 162,6 I—IX/76 I—IX/77 Struk- Indeks tura 10334 16269 95,5 157,4 3. Skupaj 139 3 10476 742 27 17038 4,3 0,2 100 532 162,6 Glavni uvoznik so industrijske delovne organizacije, ki so za svoje potrebe uvozile za 99,9% vrednosti ustvarjenega uvoza in s tem dosegle 71 % izpolnitev letnega plana uvoza. Ostalih 0,1 % uvoza odpade na trgovino. Največji uvozniki so: Iskra-SEM s 30,8 % udeležbo v vrednost-nem obsegu uvoza, Ilirija-Vedrog z 20,4 % ter Iskra-Elektrooptika s13%. Posledica doseženih gibanj v blagovni menjavi je padec pokri-vanja uvoza z izvozom od 95,8 % v prvih desetih mesecih prete-klega leta na 81,4%. 2.3. Zaposlovan|e Dosežena rast zaposlenosti je na področju občine 2,6 % in je predvsem posledica rasti zaposlenosti v negospodarstvu. Povprečno število zaposlenih I—IX/76 I—IX/77 Indeks Združeno delo 16445 16877 102,6 — Gospodarstvo 11109 11323 101,9 — Negospodarstvo 5336 5554 104 2.4. Finančni rezultat fn njegova delitev Visoka rast industrijske proizvodnje se odraža v doseženih finančnih rezultatih gospodarstva, ki kažejo v letošnjem letu izredno visoke stopnje rasti. Primerjanje letošnjih finančnih rezultatov z lanskoletnimi ne da realne slike o gospodarjenju, zaradi izredno nizke ravni go-spodarske aktivnosti v preteklem letu in zaradi vrste zakonov, ki so vplivali na višino izračunanih finančnih rezultatov. Analiza stopenj rasti posameznih elementov finančnega rezul-tata in njegove delitve na podlagi vzorca 12 viških gospodarskih organizacij kaže, da so v tretjem četrtletju še vedno prisotne visoke stopnje rasti, da pa devetmesečni rezultati dajejo že real-nejšo sliko v gospodarjenju. VZOREC: IGO, Ilirija-Vedrog, TT TOZD Proizvodnja, Hoja, Kovinska Ig, Tovil, Žičnica, Utensilia, Ljubljanske mlekame TOZD Posestvo, Slovenijales TOZS Lesni in gradbeni material, Mercator TOZD Grosist, Elektromontaža, skupaj ustvarjajo 50 % družbenega pro-izvoda gospodarstva. Celotni Družbeni Čisti Masa Skladi dohodek proizvod dohodek bruto OD I—IX/77 ------------ 142,9 133,6 125,7 118,4 141,4 I— IX/76 Dosežena je tudi ugodna delitev družbenega proizvoda, saj imajo najvišjo stopnjo rasti ravno skladi, prav tako je v primer-javi z lanskimi rezultati boljša delitev čistega dohodka na sredstva za osebno in skupno porabo in izboljšanje materialne osnove dela, le-ta je v letošnjem letu dosegla razmerje 71:29, medtem ko je v lanskem letu bila enaka 76:24. 2.5. Izgube Od 85 delovnih organizacij so devetmesečno obdobje zaključile z izgubo naslednje delovne organizacije: i' |_ ix/76 I—IX/77 Indeks 1. Iskra-Horjul 6567 10286 156,6 2. Hoja-TOZD Galanterija 8287 5098 61 3. Gozdno gospodarstvo TOZD Mehanizacija in gradnje — 179 — 4. Reklamservis — 112 — 5. Zavod za avtomatično obdelavo podatkov — 155 — Poleg naštetih delovnih organizacij je poslovalo z izgubo v de-vetih mesecih preteklega leta še 13 delovnih organizacij oziroma temeljnih organizacij združenega dela, skupna izguba vseh gospodarskih organizacij je znašala 44.674 tisoč dinarjev in je za 2,8-krat presegala doseženo v letošnejm letu v znesku 15.830 tisoč dinarjev. 2.6. Osebni dohodki in doseganje dogovorjene mase OD po panožnih sporazumih. I—IX/761—IX/77 Nom. stop. Realne rasti stop. rasti Združenodelo 4322 5186,92 120 5,3 — gospodarstvo 4058,46 4971,21 1224 7,4 — negospodarstvo 4870,71 5626,66 1155 1,4 Na dosežene visoke stopnje rasti še vedno vplivajo izplačila po periodičnih obračunih in za nadurno delo. Od vzorčnih delovnih organizacij so izplačale več, kot jim je pripadalo po panožnih sporazumihrsamo tri organizacije: Utensilia 10,3%, Ljubljanske mlekame-TOZD Posestvo4,5% inHoja3,7%.