4 FEESEEl GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED SINDIKATI, SLO IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA (Izvleček Iz revije "Obramba in zaščita" - avtor P. Štefančič) V morebitni vojni, ob napadu sovražnika ali ko bi ta začasno zasedel del našega ozemlja ali vse naše ozemlje, bi imela sleherna družbenopolitična in družbena organizacija, prav tako pa tudi sleherni posameznik, vključen v sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, svojo vlogo in dolžnosti. Da bi vsi kar najbolje obvladovali težavne razmere in boj v taki ali drugačni obliki, se moramo seveda za to usposobiti in pripraviti v miru. Naloge sindikatov s tega področja so zajete v različnih dokumentih, kot so zakon o združenem delu, zakon o ljudski obrambi, zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter v številnih drugih dokumentih. Podrobneje pa jih opredeljujejo sklepi republiških, pokrajinskih in zveznega kongresa zveze sindikatov. Preglejmo uvodoma na kratko najpomembnejše naloge, ki izhajajo Iz teh sklepov. Sindikati morajo biti pobudniki za organiziranje različnih predavanj, seminarjev ali tečajev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; skrbeti morajo, da bo sleherni delavec seznanjen s pravicami, obveznostmi in nalogami v obrambnih pripravah; da bo ljudska obramba postala sestavni del Enakopravno z moškimi: v prihodnje si bo tudi ženska mladina pridobivala vojaška znanja našega družbenopolitičnega in e-konomskega sistema. Prizadevati sl morajo tudi za krepitev zavesti Članov sindikata za delo v obrambnih pripravah ln morebitni vojni. Pri delovanju sindikatov pa Je bistvena naloga ustvarjati najosnovnejše pogoje, od zagotavljanja socialne ln pravne varnosti, uveljavljanja ustave ln zakonov do krepitve samoupravnih odnosov, spodbujanja k veCjl produktivnosti za stabilizacijo gospodarstva, delavske kontrole Itd. to je ustvarjati zaupanje delavcev ln delovnih ljudi v pravilnost, mofi ln enotnost na Sega samoupravnega socialističnega sistema. Hkrati so sindikati zadolženi za razvoj takega sistema obveSCanja, ki bo resnlfino omogoCal visoko stopnjo osaveSCenosti, samozaščitnega ravnanja In obrambne pripravljenosti vseh, Ce bi bile kakorkoli ogrožene revolucionarne pridobitve ln samoupravne vrednote. Pri tern pa je treba poskrbeti, da bodo glasila v združenem delu (pa tudi druge oblike obveSCanja) ln sindikalni tisk 1-mell pomembnejšo vlogo. Sindikati morajo skrbeti, da bo ta vsebina sestavni del programov sindikalnih in političnih Sol, Sol samoupravljaleev, tečajev, seminarjev, posvetovanj ln drugih oblik Izobraževanja ln usposabljanja ter različnih proizvodnih, kulturno-zabavnih in drugih tekmovanj. Hkrati s tem pa sl morajo prizadevati tudi za porast sploSne tehnične kulture, sploSnega ln strokovnega izobraževanja. V minulem obdobju se je izkazalo, da v vse te oblike usposabljanja premalo vključujemo ženske in mladino. NaS narodnoosvobodilni boj je pokazal, da so tako ženske kot mladi enakopravno sodelovali in veliko prispevali k osvoboditvi in pozneje graditvi nove Jugoslavije. IzkuSnje so pokazale Se eno sla-boBt. V krajevnih skupnostih, temeljnih ln delovnih organizacijah se s problematiko ljudske obrambe in družbene samozaSClte ukvarjajo pretežno za to zadolženi odbori oziroma sveti, precej manj ali sploh ne pa zbori delavcev in občanov. Z nalogami posameznikov Je tako seznanjen le ozek krog ljudi, tleti, ki bo moral to nalogo v doloCenem trenutku Izvesti, pa za to marsikje sploh ne ve. Zato bi bilo treba razmejiti med "pravo vojaško tajnostjo" ter delovanjem in nalogami posameznikov, delovnih ljudi ln drugih obCanov, zlasti Se, Ce govorimo o podru-žbljanju splošnega ljudskega odpora ln družbene samozaSClte. Sindikati pa morajo zagotoviti, da bo vsakdo seznanjen s svojimi nalogami. Sindikati so politično soodgovorni za obrambne priprave, varstvo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov In za varnostne razmere v temeljnih in drugih organizacijah združenega dola. To v bistvu pomeni poleg aktivnega sodelovanja tudi nenehno bdenje in spremljanje dela na tem področju, sousmerjanje dejavnosti, opozarjanje na pomanjkljivosti Itd. K temu je treba dodati Se zadolžitev sindikatov in vseh osnovnih organizacij pri razvijanju družbene samozaSClte. Sindikati so že v okviru svoje funkcije dolžni posvečati vso pozornost varstvu samoupravnih odnosov, pravic ln svoboSCln delavcev ln delovnih ljudi, ustavnosti, zakonitosti ter samoupravnih norm ln sklepov, življenju In zdravju delavcev v prometu, družbenemu premoženju In delovnim sredstvom, življenjskemu ln naravnemu okolju. Skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami In organi se morajo aktivno zavzemati tudi za odkrivanje ter preprečevanje vseh družbeno-škodljivih pojavov, predvsem kriminala, zlorab položaja, sovražne propagande ln diverzij ter malomarnega poslovanja ln neupravičenega odtujevanja rezultatov dela. To ni le dolžnost sindikatov in drugih organiziranih socialističnih sil, ampak tudi slehernega člana sindikata, delavca ln delovnega človeka. S tem naloge sindikata še niso lzCrpane. Tu so namreč še za-dolžnostl In odgovornosti za izbi ro kadrov v združenem delu, ki delajo na podroCju obrambnih priprav In družbene samozaščite. • Sindikati pa morajo še zlasti posvetiti posebno skrb vključevanju žensk ln mladih v odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ln njihovemu večjemu vključevanju v delo na tem področju. Prav tako so zadolženi za njihovo vključevanje v teritorialno obrambo in s tem za njihov nenehen razvoj ln usposabljanje za uspešen odpor v morebitni vojni. Dolžnost organizacij ln organov zveze sindikatov je tudi, da skupaj s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami redno ocenjujejo polittčno-varnostne razmere v lastnem o-kolju ln na podlagi teh ocen sprejemajo konkretne ukrepe na področju družbene samozaščite. --------REZULTATI POLLETNIH ________OBRAČUNOV Temeljne organizacije združenega dela, temeljna organizacija kooperantov in delovna skupnost skupnih služb so v prvem polletju dosegle ugoden poslovni uspeh. Dosegle so toliko prihodka, da pokrivajo materialne stroške, vse zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti lz dohodka, izplačane akontacije o-sebnlh dohodkov ln oblikuje vsaj minimalna sredstva za skupno porabo ln tako akumulacijo, ki jo kot minimalno predvideva panožni sporazum. Uspeh je tudi to, da vse temeljne organizacije razen TOK presegajo plan po letni dinamiki in da so vse organizacije združenega dela dosegle več dohodka In čistega dohodka kot v enakem obdobju preteklega leta. Poleg prihodkov, ki so jih temeljne organizacije dosegle z interno ln eksterno prodajo blaga in storitev, Ima TOZD gozdarstvo Jesenice 3. 475. 000 din prihodka od razporejanja prihodka od prodaje lesa v TOZD gozdarstvo Bohinj in TOZD gozdarstvo Pokljuka. Kot obveznost iz dohodka je za ta namen TOZD gozdarstvo Bohinj obračunala 2.363. 000 din, TOZD gozdarstvo Pokljuka pa 1. 112. 000 din. V prvi polovici leta Brno dosegli 45.6 "5) letnega planiranega prihodka za vse TOZD. Polovico plana nismo dosegli zaradi slabših vremenskih razmer v prvi polovici leta; to se najbolj pozna pri gradbeništvu, nekoliko pa zaradi premajhne oddaje lesa tudi v temeljni organizaciji kooperantov. Celoten prihodek pa je kljub temu za 42, 4 % viSji od doseženega celotnega prihodka v enakem obdobju preteklega leta. Ker smo poslovali ekonomično in obvladovali rast materialnih stroškov, ki so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta porasli le za 32, 7 %, smo dosegli dohodek 50,6 % od planiranega; to je za 52, 1 % več dohodka, ki so ga temeljne organizacije dosegle v enakem obdobju preteklega leta. Ta podatek je najboljši dokaz na uspeSno poslovanje. Pri nekaterih temeljnih organizacijah je bila rast dohodka nekoliko manjša, ker so te organizacije dosegle zelo ugoden rezultat v enakem obdobju preteklega leta. Skupni čisti dohodek vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti znaša 48. 370. 972 din, kar je 53, 3% letnega plana in za 67, 6 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Podatkov iz letošnjega in preteklega leta ne moremo popolnoma primerjati. 'Po predpisih letos vštevamo med čisti dohodek tudi del dohodka iz izjemnih ugodnosti pri njegovem pridobivanju, lani pa smo ta del dohodka vštevali med obveznosti iz dohodka. Za letošnje leto so temeljne organizacije ugotovile za 3. 022. 600 din dohodka iz izjemnih ugodnosti, za enako obdobje preteklega leta pa 753. 012 din. Pretežni del čistega dohodka (60, 7 %) smo uporabili za izpla -čilo akontacij osebnega dohodka. V enakem obdobju preteklega leta je bilo za ta namen porabljeno 82, 1% doseženega čistega dohodka. Delavci so na zborih sprejeli sklepe o naslednji začasni razporeditvi doseženega čistega dohodka: Obdelovanje koreničnika je za mehanizirano obdelavo zelo pomembno. Foto I. V. Nikoli ne pozabimo na nevarnosti, ki pretijo gozdu (vetrolom). Foto I. V. Za povečanje poslovnih skladov smo šteli tudi 3. 022. 600 din dohodka iz izjemnih ugodnosti, oz. del dohodka po čl. 12 zakona o gozdovih. Pri tem obračunu smo tudi predvideli, da bi ob zaključ- - za obračunane in izplačane akontacije OD - za naknadno delitev OD - za pokritje obračunanega stan. prispevka - dodatno za stanovanjski sklad GG Bled - za rezervne sklade TOZD - za sklade skupne porabe in - za povečanje poslovnih skladov 29. 348. 860 din 1. 941. 279 din 1. 8Ö8. 630 din 1. 120. 553 din 1. 906. 399 din 3. 860. 092 din 8. 325. 160 din nih računih namenili del doseženega čistega dohodka za finansi -ranje stanovanjske izgradnje. Zaradi tega smo začasno razporedili 1.120.553,- din za stanovanjski del sklada skupne porabe. Taka odločitev je bila nujna, ker bomo odslej finansirali Izgradnjo delavskih naselij lz sredstev sklada skupne porabe, doslej pa smo jo lz poslovnih sredstev. VeC kot smo predvidevali razporediti Čistega dohodka za ta namen, bomo morali IzloCltl za stanovanjsko Izgradnjo tudi zaradi poostrenih kreditnih pogojev. lesa ne Izvira lz rezultata poslovanja, ampak le zaCasnl po-rafun odkupljenega lesa. PoraCu-nal! smo zato, ker je bila v prvem polletju dosežena razlika med dejansko prodajno ceno lesa In ceno, po kateri smo odkup lesa tekoCe obraPunavall. Podrobnejši podatki o uspeSnostl poslovanja, zaposlenosti In o o- sebnih dohodkih so razvidni lz priloženih tabel. Podatki o osebnih dohodkih so lzraCunanl na osnovi akontacij lzplaCanlh v obdobju, ne r!a bi upoštevali naknadno delitev osebnih dohodkov, Jože Legat V prvem polletju je bilo obračunanih in Izplačanih 28,820.105 din akontacij bruto osebnih dohodkov v breme Čistega dohodka, kar je 42. 8 % letnega plana ln kar je za 25, 2 % veC kot v enakem obdobju preteklega leta. Do relativno visokega poveCanja je priBto zaradi tega, ker je bilo letos opravljeno za 2 % veC delovnih ur, kot v enakem obdobju preteklega leta zaradi povečanega obsega del v TOZD gozdno gradbeništvo ln TOZD avto-prevoznlStvo In ker se je zaradi zimske zaposlitve gozdnih delavcev na LIP-u Bled ln na nekaterih smuCiSClh na njegovem obmoCju zmnnjSal delež nadomestil za 3, 1 %. Mišljenja so na -domestlla OD zaradi slabega vremena, ki so precej nižja od osebnih dohodkov, PovpreCnl meseCnl bruto osebni dohodka so bili letos za 20, 5 % vlSji kot v enakem obdobju preteklega leta ln za 5, 0 % viSjl Od povpreCnlh osebnih dohodkov, ob-raCunanlh po zaključnem raCunu za preteklo leto. Olede na dose -ženi uspeh poslovanja, na doho -dek in na njegovo poveCanje v primerjavi s preteklim obdobjem ker so se v povprečju republike in panoge osebni dohodki poveCall bolj kot so se z Izplačanimi akontacijami v naSi delovni organizaciji, so delavci sprejeli sklep, da se v breme Čistega dohodka, doseženega v prvem polletju, obraCuna poveCanje lzplaCanlh akontacij za 7%. Polletni obraCunl nam poleg tega, da dokazujejo uspeSnost poslovanja v prvem polletju, omo-goCajo oblikovanje ocene, da bo poslovni uspeh ob koncu leta pri zakljuCnem raCunu ugoden in da uspeSno dosegamo planske naloge. Zaostaja le temeljna organizacija kooperantov, predvsem pri oddaji lesa, kar povzroCa zaposlenim delavcem nemalo skrbi. Naknadno IzplaCllo kooperantom po 35 din za vsak m3 oddanega NapaCno podrto drevo: SCetina je prerezana. Nevarno! Foto 1. V Tako se rojevajo potrebe po novih gozdnih cestah Foto G G Bohinj Pokljuka Jesenice Gradben, Artoprevosn. TOK DS i k. služb» 1-71/79 j-n/78 Planirana oddaja («3* din, tka) 44.750 38.850 11.000 50.871.800 3.209.592 55.200 15.302.500 1*9.600 143.900 Dosežena oddaja 22.733 18.193 6.150 17.859.698 1.954.239 a. 797 7.7S9.314 68.873 63.190 % dosedanja plana 50.8 jt 46.8 Jt 55.9 jt 35.1 Jt 60,9 Jt 39.5 Jt 50.7 Jt 46,0 4 43.» Jt Prehodna zaloga 1* I. 1979 10.630 5.195 4.267 15.405 184.216 2.547 22.639 20.oa Pr a ho dna saloga 30.TI,1979 10.187 10.010 4.094 29.755 327.960 2.197 — 26.488 23.600 Vrednost zalog 852.244 1.369.368 601.531 29.755 327,960 I.713.192 r 4.393.371,65 - Planirani oelotni prihodek 68.726.700 57.285.200 25.324.700 50.871.800 33.926.700 34.653.400 15.302.500 336.091.000 245796.000 Doseženi celotni prihodek 35.003.753 27.668.349 13.261.975 17,859.698 17.553.743 34.099.991 7.799.314 153.245.322 107610.017 i» doseganja plana 50,9 * 48,3 Jt 52,4 Jt 35,1 Jt 51,7 Jt 40,3 Jt 50,7 Jt 45,6 Jt 43,3 4 Celotni prihodek I-TI/78 20.506.653 23.093.274 7.956.128 8.174.755 11.597.630 30.184.779 6.122.888 107.610.017 - Jt celotnega prihodka I-VI/79:r-VI/73 170,7 jt 119,8 i. 166.5 Jt 218,5 $ 151.4 Jt 113,0 Jt _ 127.4 Jt 142,4 4 - Planirani materialni stroški 23.932.500 20.743.500 7.605.200 34.998.700 19.677.700 62.327.100 5.205.900 174.490.600 II9638.9OO ObraSun.nl »aterlalni etroStl 11.653.017 10.479.127 3.876.5*50 9.632.471 10.374.087 23.175.323 2.274.671 71, 46 5.44 0 538a.339 % doseganja plana 48,7 % 50,5 Jt 50,2 jt 27,5 Jt 52,7 Jt 37,2 Jt 43,7 Jt 40.9 Jt 45,0 Jt Obračunani «aterialni s tr.1-71/78 7.890.775 8.437.768 2. U2.907 4.515.970 5.244.123 22.853.379 2.456.417 53-811.339 - Porečanje aat,stroškov r odn.I-VI/78 147,7 Jt 124.2 Jt 158.2 jt 213.3 4 197.8 Jt 101,4 4 92.6 Jt 132.7 4 - Planirani dohodek 44.794.200 36.5«.700 17.719.500 15.873,100 14.249.000 22,326.300 110.096.600 161.600.400 118770.9CT Doseženi dohodek 23.350.736 17.189.221 9.396.326 8.227.226 7.179.656 10.923.667 5.524.443 8I.79I.I7553793.6?r Ü doseganja plana 52,1 Jt 47,0 jt 53,3 Jt 51.8 jt 50,4 Jt 48,9 Jt 54,7 Jt 50.64 * 42,6 i Doeeieni dohodek 1-71/73 12,615,788 14.655.505 5.553.221 3.658,785 6.353.507 7.295.400 3.566.471 53.796.678 - Poročanje dohodka v odnosu T-VI^Ö 185.1 Jt 117,3 Jt 170.1 i 224.9 Jt 113.0 Jt . 149,7 Jt 150.7 Jt 152.1 Jt - Del dohodka sa skupne potrebe 914.224 580.862 376.589 395.532 356.151 256.179 98,972 2.978.509 - Del dohodka sa epioine potrebe 279.673 115.837 113.176 133.329 93.272 58.038 - 793.325 - Del dohodka za raretro okolja 78.220 47.492 36.509 42.281 51.465 22.126 11. O3I 289.124 - Del dohodka sa amortizacijo is doh. 362.500 17 3. »00 62.400 203.9OO 449.050 23*000 89.600 1.363.850 - Del dohodka sa delovno e kupno et 11.904.879 1.654.159 672.583 843.847 591.494 1.672.590 - 7.339.552 55*2.296 Biološka asortisaoija 4.153.845 3.475.627 I.036.169 - - 2.847.555 - a. 518.196 8458.209 Prleperek M Uravnavo pogoj er 2.363.000 1.112.000 - - - - 3.475.000 3ao.o6; Del dohodka is lsjaanih ugodnosti 1.428.400 1.006.200 588.000 - - - - 3.022,500 753.ca Druge obv.sao.tl is dohodka 1.211.656 534.521 565.726 592.675 794.743 435.856 m. 823 4.307.000 - Bel skupnega dohodka, ki pripada kmetom - - - - - 1.307.820 - 1.307.520 - Planirani čisti dohodek 21.279.200 18.550.700 10.404.300 12.257e*00 9.501.700 9.360.500 9.430.800 90.784.3Q0_ 7039590c Doseženi čisti dohodek 12.077.739 9.495.323 6.48 5.2 47 6.015.662 4.843.482 4.3OO.5O3 5.153.016 48.37 0.9 23885.81; * doseganja plana 56,8 i 51,2 Jt 62,8 Jt 49,1 Jt 51,0 jt 45,9 Jt 54,t * 53,3 > 41.5 Jt Doseženi ČD I-VI/78 5.285.969 6.713.829 3.891.910 2.646.844 4.082.927 2.959.663 3.304.670 28.385.812 - Porečanje ČD r odnosu I-VT/78 228,5 Jt 141.4 * 167.9 * 227.3 J< 118,6 % 145,3 155,9 * 167.6 Jt - Obračunana akontaoija OD 5.355.097 5.735.661 3.747.632 3.53S.243 3.661.155 3.532.013 3.779.054 29.348.860 23718.2C1 Obračunani stanovanjski prispevek 330.a9 337.849 234.576 222.181 234.280 220.500 239.025 1.968.630 1097. Oc,“ Nerazporejeni del ČD 6.392.423 3.371.813 2.551.466 2.255.238 948.047 547.985 1.134.937 17.2a.909 4070.494 Planirani odnos OD i ÖD 0.^30 0.742 0.860 0.735 0.787 0.887 0.938 0.769 - Doseženi odnos OD t ČD 0.443 0.604 0.573 0.588 0.756 0.821 0.733 0.606 - ABILITI SB I PODA TU O DKLOTBHI ČAŠO IB OSEBBIH DOHODKIH ZA OBDOBJI OD I. I. la 30. TI. 1979 Planirano Stavilo delavcev število delavcev Izračunano la or Bohinj 112 86 Pokljuka 113 105 Jesenice 78 64 Gradbeništvo 74 61 Avtoprevosn. 63 60 TOK 60 53 DS Sk.službe 62 54 GG Bled 562 483 Planirano Storilo dolomih ur 2AS.A91 253.894 172.922 165.972 133.905 125.271 134.9511 1.234.106 Obračunane delovne ure 93.793 112.915 67.665 66.185 64.977 57.816 58.750 522.101 < dosedanja plana 33,05* 44.47 * 39.13 * 39.87 * 48.52 * 46.15 * 43.53 * 42.30 * Sfektivne ure po času 35.767 43.709 31,094 18.914 *44013 36.358 52.038 *51.851 Sf aktivne ure po učinku 36.092 38.107 22.478 34.714 21.482 10.813 _ 163.728 3olo«oino do 30 dni 5.746 6.248 2.012 1.504 1.760 1.168 1.192 19.630 Osato ji ln alabo vreme 6.923 10.997 3.005 3.448 1.476 2.248 _ 35.160 Bru«a nadoaoatila 9.265 13.854 9.076 7.605 6.246 7.229 5.520 58.795 Soloanino nad 30 dni 8.902 4.431 2.632 1.040 280 2.128 2.532 21.945 Seplaža»i izostanki 854 592 2.280 _ - 128 3.854 Delež efektivnih ur v skupnih urah vüpoitevana a&mo nad. v brene ČD) 76,6 * 72,5 * 79,2 * 81,0 * 85,4 * 81,6 * 88,6 * 79,6 * Dolo* ofoktiraih ur r lotu 78A-TI. 71.4 * 67,0 * 79.2 * 80.2 * 85.0 * 93.0 * 89.0 * 76.5 * Planirani OD bruto 13.414.300 13.770.200 8.949.000 9.010.000 7.48O.600 8.300.. 400 8.727.000 69.652.500 jbraSunani OD I-TIA979 5.342.026 6.250.624 3.723.750 3.537.476 3.707.248 3.479.927 3.777.055 29.820.105 i dosedanja plana 39,8 * 45.4 * 41.6 * 39,3 * 49.6 * 41.9 * 43.3 * 42.8 * Obragunani OD IfTI 1978 4.754.814 5.458.431 3.497.562 2.505.944 2.769.579 1.689.700 3.138,352 23.814.381 Povečanje bruto OD 1-71/78 112.3 * 114,5 * 106,5 * 141,2 * 133,9 * 203,* 120,4 * 125,2 * povečanje dohodka v odnosu na I-VT/78 185.1 * 117.3 * 170.1 * 224,9 * 113.0 * 149.7 * 150.7 * 152.1 * Bruto OD na 182 ur - plan 9.903 9.871 9.419 9.880 10.167 12.061 11.770 10.272 Bruto OD na 182 ur - obračunano 10.207 9.937 9.862 9.541 10.263 10.798 11.932 10.304 Bruto ÓD na 182 ur I-TI 1978 8.439 8.199 8.312 8.357 8.557 8.509 9.639 8.550 Parma* fcov.bruto OD na pl. 1-71/78 121,0 * 121,2 * 118,7 * 114,2 * 120,0 * 125,6 * 119,7 * 120,5 * Porpr. bruto OD I-XII/78 9.935 9.436 9.406 9.410 9.845 9.520 11.141 9.813 Format bruto OD na povpr. I-II1/78 102,7 * 105,3 * 104,9 * 101.4 * 104,3 < 110,7 * 103,9 * 5,0 * Poma * porpr. bruto OD na plan 79 103,05* 100.67* 104.71* 96.56* 100.95* 89,53* 97,98* 100.31* Porpr.neto OD na 182 ur I-TI 1979 7,213 6.921 6.758 6.670 7.144 7.475 7.964 7.127 PoTpr.natd OD I-m 1978 6.797 6.443 6.381 6.346 6.670 6.892 7.405 6.646 PoraSanle I-TI/79 na I-XII 1978 10*.1 * 107.4 * 105.9 * 105.1 * 107,1 * 108.5 * 107.6 * 107,2 * Povpr. neto OD za ef. del.Saa ErTT/79 7.700 7.462 7.018 6.821 7.320 7.717 7.968 7.437 lazaarje «o povprečja .1.035 .1.003 0.944 0.917 0.984 I.038 1.072 1.000 3.to OD ba »f. dal. ima I-TI/79 4.101 6.142 5.658 5.544 5.789 - 6.465 5.946 PoTaisaÄlt I-TI/79 na l-TI/76 126,2 % 121,5 * 124,0 * 123,0 * 126,5 * - 123,3 * 125,1 * PRODAJA LESA V PRVEM POLLETJU LETA 1979 Kljub precej neugodnemu vremenu v prvem polletju je bila prodaja lesa ugodna. Planirani obseg prodaje za leto 1979 smo v tem obračunskem obdobju dosegli s 46, 0 %, kar je le malo pod mesečno dinamiko. Oddaja iz družbenih gozdov znaša 49,8 % planiranih letnih količin, iz goz -dov v zasebni lasti pa le 39,5 % Iz družbenih gozdov smo oddali 6. 090 m3 več lesa kot v enakem obdobju preteklega leta, iz gozdov v zasebni lasti pa 405 m3 manj. Zaradi majhne oddaje v prvem polletju in zaradi ugotovitve, da so zaloge lesa Iz gozdov v zasebni lasti neznatne, moramo realizirati planirani obseg prodaje iz zasebnih gozdov. Pri sprejemanju plana smo namreč ugotovili, da bo temeljna organizacija kooperantov dosegla dober uspeh le, če bo presegla plan prodaje. V skupni prodaji smo dosegli plan prodaje, po posameznih sortimentih v obravnavanem obdobju pa je bilo takole: družbeni gozd TOZD oddaja m3 skupaj % hlodi m3 igL % ostali m3 igL % hlodi m3 bukve % Bohinj 22. 733 51 15. 327 56 5. 045 42 798 38 Pokljuka 18. 193 47 12. 734 50 5. 154 45 77 11 Jesenice 6. 150 56 4. 336 67 1. 199 40 304 101 Skupaj 47. 076 50 32. 397 55 11. 398 43 1.178 38 zasebni gozd organizso. oddaja skupaj hlodi IgL ostali igL hlodi bukve enota m3 % m3 % ' ip3 % m3 % Bohinj 2. 984 28 2. 396 34 565 17 21 5 Pokljuka 3. 421 ■37 2. 488 41 698 26 151 30 Jesenice 8. 541 53 6. 569 65 1. 606 32 269 27 Radovljica 6. 850 35 4. 171 35 1. 673 32 458 27 Skupaj 21.797 39 15. 624 45' 4. 542 28 899 25 GG Bled TOK+TOZD 68. 873 46 48. 021 51 15. 967 38 2.077 31 Iz preglednice vidimo, da zaostaja predvsem oddaja ostalih iglavcev (celulozni in drobni tehnični les) in bukova hlodovina; posebno izrazito je to v zasebnem sektorju lastništva. Slabša od oddaje celuloznega lesa pa je oddaja drobnega tehničnega lesa, za katerega pri prodaji dosegamo zelo ugodne cene. Kot že dve leti doslej, moramo tudi za tekoče leto ugotoviti, da preveč drobnega lesa s premeri izpod 20 cm razžagamo na štirimetrske hlode In ga prodamo kot žagarsko hlodovino. Zaradi dohodka moramo povečati krojenje in prodajo drobnega tehničnega lesa, vendar ne samo v breme celuloznega, ampak predvsem v breme hlodovine s premeri izpod 18 ali celo 20 cm. Povprečna cena za hlodovino je letos za 24, 9% višja od povprečne cene v enakem obdobju preteklega leta in za 21 % višje Od povprečne cene v letu 1978, Povprečna dosežena cena je za 4,1% višja od planirane; za les iz družbenih gozdov za 4,3 %, za les iz zasebnih gozdov pa 2, 9 %. Jesenske trave p0^0 j -y POSEBNA NALOGA INFORMIRANJA! Lani je založba "4. jul" iz Beograda izdala v nakladi deset tisoč izvodov knjigo "Negovanje i razvijanje revolucionarnih tradicija u udruženom radu" - B 5, platno, 2 94 strani, 100 dinarjev. V njej so zbrani prispevki s posvetovanja o tradicijah, ki je bilo novembra 1977 v Beogradu. Med uvodnimi prispevki je tudi razlaga predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Mike Špiljka, ki jo zaradi njene trajne aktualnosti in pomembrioyti za delovanje sindikatov objavljamo c dio v prevodu. Ohranjanje revolucionarnih tradicij v združenem delu Vse prejšnje in v bistvu izkoriščevalske družbe, od sužnjepo-sestnlSke do kapitalistične, so gradile svojo tradicijo, poveliče- vale svoje zmage (pa tudi nekatere poraze), slavile svoje junake, uvajale nove običaje ali starim dajale svojo vsebino - ustvarjale so svojo moralo, da bi obvarovale in podaljšale življenje razredu na oblasti, v pokorščini pa obdržale razred, ki je nosil daleč najtežje breme obveznosti. Pri tem je morala prav tradicija - v blesku razrednih velikanov - dajati videz, da je boj, da so žrtve naroda ali razreda v njegovem lastnem interesu in ne v interesu izkoriščevalskega razreda na oblasti. V teh družbah so se zavedali, da z ustvarjanjem svoje tradicije, z ohranjanjem svojih običajev, z graditvijo svoje morale krepijo hkrati svoje pozicije, stabilizirajo svojo družbo. Celo tedaj, ko je ekonomski in pravni sistem neke družbe zrušen in ga nadomesti nòvi, naprednejši, ga narod še dolgo pomni in v njegovi zavesti ostajajo tiste vrednote, v katerih so leta in leta vzgajali generacije. Nekatere od teh vrednot starih družb in njihovih običajev so se obdržale v naši družbi tudi do danes, trideset let po osvoboditvi dežele in trideset let socialističnega razvoja. V stari Jugoslaviji so nas vzgajali po tradiciji kraljev, grofov, cesarjev, učili smo se zgodovino njihovih družin, njihovih bitk. Te in druge buržoazne vrednote so sistematično ohranjali s poukom v Šolah, z literaturo, gledališči, srečevali smo se z njimi na vsakem koraku, še danes včasih podobne ali preoblikovane zaidejo med nas ln naSe otroke. Princi ln princeske, cesarji ln kraljeviči so ob mnogih drugih Simbolih stare družbe v negtetlh slikanicah, ki jih otroci - Se pre -den gredo v Bolo In sé nauCljo prvih Srk - dobijo v dar od dedka Mraza, od starBev ln njihovih prijateljev. Toda le-tl ne živijo samo v bajkah za otroke, mar-veC tudi v delih za odrasle. S kakSno trdovratnostjo se vča-slh staro upira novemu, pokažeta dve stvari, ki ju nismo mogli pregnati Iz naäega jezlka:"gos-pod" ln "gospa1'. To sta tipiffnl besedi Izkoriščevalskega razreda, toda vztrajno se ohranjata tudi v nagi samoupravni družbi. Tl besedi sta preživeli vse nage spremembe, celo štiri ustave amo medtem sprejeli, pa sta Se vedno živi! Nismo ju mogli loči-tl, niti zamenjati z drugimi besedami, ki bolje ustrezajo odnosom V nagi družbi. Takih primerov, kjer se s starim pojmom vleCe tudi del stare vsebine, tistega, kar smo z revolucijo ovrgli In kar v vsakodnevnem življenju hitreje ali po-Pasneje odpravljamo, je Se dovolj. Tak odnos objektivno žaluje za "dobrimi, starimi Sasi", za Sasi, v katerih je bilo dobro samo tistim, ki jih Se kdaj pa kdaj nekrltiSno poveličujemo, Čeprav je del naSe delavske tradicije najboljSe, kar so dali naSi narodi. Stare družbe so se Se kako znale braniti pred vdiranjem novega. Ko je v carski Rusiji Glinka vpeljal v svojo opero "Susanin" kmete in koCljaže namesto cesarjev, kraljev,vojskovodij in druge gcs4 pode, je to izzvalo strahovito zgražanje v visoki cesarski dru-SSini. In vendar je njegova opera preživela cesarje in tisto družbo, ker je v njej izredno umetniško spregovoril o razredu, ki je bil do tedaj nespoStovan. V nedrjih stare družbe se je rojevala tudi nova, drugaSna tradicija. Stara družba se ni mogla ubraniti nastajanju novega v sebi. Pojavljali so se . napredni ljudje, ki so se bojevali in izborili mnoge vrednote, ki so nastajale v teh sistemih, vendar proti njim, To pa je tudi tisto, kar je del naše revolucionarne tradicije, del tistih vrednot, ki Jih lahko sprejmemo kot svojo tradicijo, kot svoje vrednote. OSltno je potreben veCjl napor za razlikovanje teh dveh tradicij, teh dveh dedišSin. Z raznih mitov preteklosti je treba sneti tanSlco, da hi še jasneje videli, kaj se za njo skriva. Z buržoaznih tradicij je treba sneti lažno avreolo, da bo jasno, zakaj je taka avreola leta ln leta za -vestno vrisana. Osnovna zabloda, s katero je treba obraSunati, je dejstvo, da so bili v preteklih družbah njihovi velmožje, cesarji, kralji, plemiči, veleposestniki ali kapitalisti v službi svoje dežele ln svojega naroda. To je navadna laž. Najpogosteje so bili hlapci tujih interesov - držav, vojašči-ne ali kapitala, vseeno, vendar so upoštevali predvsem sebe in svoj razred, ne pa naroda. Omenil bom samo en primer, za ilustracijo. V stari Jugoslaviji smo Francijo slavili kot osvoboditelja, prijatelja. Bili smo Sužnji njene veličine. Vendar je ta prijateljska buržoazna Francija znala še kako zaraCunati svoje prijateljstvo: eksploatirala je Bor, profit iz njega. Kaj so od tega imeli Jugoslovani, Srbi, kaj je imel delavski razred Srbije? Umirali so v zemljankah Bora, v katerih so živeli rudarji 20 let v najtežjih razmerah. Potemtakem so te družbe služile tujcu. Niso se bojevale za osvoboditev lastnega naroda, čeprav so na veliko izgovarjali besedo "svoboda". Za delavski razred je taka svoboda in osvoboditev pomenila novo eksploatacijo. O-menil sem samo en primer hlapčevanja tujcu ln poveličevanja hlapčevstva; o takih "svobodah" bi lahko še govorili. Revolucionarno delavsko socialistično gibanje je začelo v okrilju stare družbe samo ustvarjati svoje tradicije, graditi svojo moralo, ki se ni skladala z moralo In vladajočim razredom. Poveličevalo je dogodke, pomembne za razvoj delavskega gibanja, pripovedovalo o vidnih bojevnikih za delavske pravice. To gibanje je najprej negiralo meščanske vzore in meščansko moralo, vrednote izkoriščevalskih družb, in razodevalo pravo resnico o bistvu teh vrednot in nji- hovih vzorov. Organiziralo je svoje štrajke ln druge vrste boja za delavske pravice. Ena takih delavskih bitk za boljše življenje je bila v Husinju, ta čudovita epopeja delavskega gibanja Jugoslavije. Tako kot v drugih podobnih bojih se je tudi tukaj izkazalo bistvo delavske revolucionarne tradicije: odpor proti tujcu, kapitalistom in junaštvo delavcev, njihova pripravljenost za boj in žrtve ter junaško vedenje delavskih borcev pred policijo, v zaporu Itd. V takih spopadih z razredom rta oblasti se je razvijala nova tradicija, nova morala: delavci so zložili svoje pesmi, skovali svoje norme vedenja med seboj ln do razrednega sovražnika. Generacije, ki so prihajale, so Še Imele na čem učiti, imele so lastne vzorce, delavske junake tn velikane. Tudi naš revolucionarni boj je v bistvu samo nadaljevanje revolucionarne tradicije socialističnega delavskega gibanja, njegov najvišji izraz. To je pomembna etapa revolucionarnega boja našega delavskega gibanja, polna zgodovinskih dogodkov ln človeških veličin. Dobro je, da to e-tapo posebej osvetlimo in se naučimo Iz nje vse pomembno, saj jo gledamo kot revolucionarni boj delavskega gibanja v zgodovini. Tradicija delavskega gibanja se je obogatila v NOB: ofenzive, slavne bitke, zmage, čete, brigade, bataljoni, divizije - vzor junaštva In slavne po zmagah -so vnašale v tradicijo delavskega gibanja nekaj novega, velikega in pomembnega. Narodnoosvobodilni boj je rodil tisoče herojev, junakov, slavnih osebnosti. Najsvetlejši vzor je Tito. Kalil in prekalil se je kot delavski borec. Ni takoj postal vrhovni komandant in vodja naše partije. Josip Broz je spoznal življenje vaškega otroka, vajenca, delavca, delavskega borca. Vodil je štrajke, zbiral delavce. Rasel je z delavci, z njihovimi vprašanji in dvomi. Z delom v sindikatih ln partiji je zrasel v vrhovnega komandanta In predsednika republike, v velikana mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja. Včasih pozabljamo to dejstvo, to razvojno pot pri Titu; toda to je v bistvu tudi razvojna pot naše-ga delavskega gibanja v zadnjih desetletjih. V Titu je poosebljeno vse tisto najboljše, kar je i-melo in kar je dalo naSe delavsko gibanje. Iz takega gibanja je tudi mogel vznikniti in darovati delavskemu gibanju in svojemu narodu vso svojo modrost in voljo v boju za osvoboditev. Narodnoosvobodilni boj je naše narode in naš delavski razred osvobodil ne samo tujih fašističnih zavojevalcev, ampak tudi Vseh tujih vplivov. Prvič je nahod zares vzel usodo v svoje roke. Če to rečemo danes, je slišati kot parola; pa ni! Na V in Z so se mnogi narodi osvobodili, vendar so ostali politično ali ekonomsko odvisni od svo -jih nekdanjih kolonizatorjev. Mi pa smo ena redkih dežel, ki je svojo usodo resnično vzela v svoje roke. V tem je včliko bistvo narodnoosvobodilnega boja. Narod, ki ga je vodila KPJ, je z golimi rokami izbojeval velike vojaške in politične zmage in se osvobodil vseh jarmov in izkoriščevalcev. Zgradili smo novo socialistično samoupravno družbo, v kateri so v primerjavi z vsemi meščanskimi družbami vsi narodi in narodnosti popolnoma enakopravni. Ta družba je napravila delovnega človeka za gospodarja svoje usode, ker on sam - in ne kdo drug v njegovem imenu - razpolaga z rezultati svojega dela. Že to, kar sem omenil, dokazuje, da ima delavsko gibanje zelo bogato zgodovino in tradicijo, da ima na čem graditi nove odnose, novo moralo, in da niti ni potrebno do te stopnje obdržati staro. Še manj je razlogov, da bi se delavsko gibanje sramovalo tega, kar je ustvarilo. Nasprotno. Na tem mora graditi in tudi lahko gradi svojo tradicijo, ohranja svojo kulturo in vse tisto, kar oblikuje odnose v neki družbi. Naša revolucija ni zastala, saj ni bila končana leta 1945. Revolucionarni boj se še nadaljuje z novimi dogodki in novimi bitkami. V novih zmagah izstopajo tudi nove osebnosti, novi junaki. Ali niso to npr. rudarji, ki so v najtežjih okoliščinah kopali premog, da ne bi zeblo naših ljudi? Pogosto so se morali invalidsko upokojiti po komaj 17 letih dela. Ali ni to veličastna bitka, podobna tisti na Sutjeski, ena pomembnih bitk delavskega gibanja? Delavski razred Jugoslavije je obnavljal domovino v težavnih pogojih, jo gradil in zgradil, izgubljal mladost in zdravje, mnogi tudi življenje. Ali ni to nadaljevanje revolucionarnih tradicij, na katerih lahko vzgajamo generacije, temelj za ohranjanje lastnih veličin in junakov - junakov dela? Vzemimo samoupravljanje. To nam je tako blizu; vsak dan smo z njim, pa včasih niti ne vidimo veličine tistega, kar smo napravili. To pa je v resnici revolucionaren korak, enak največji zmagi. Ni treba posebej govoriti, da smo prvi v svetu uresničili zamisel o delavcu-samo-upravljalcu. V naši zavesti in v naši praksi se je že zakoreninila močna sa-moupravljalska tradicija o potrebi po stalnem boju za ohranitev neodvisnosti in samostojnosti naše dežele. Na Jalti in v Potsdamu so nas razdelili. Prizadevanja, da bi to razdelitev uresničili, niso prenehala niti danes, po več kot treh desetletjih. Za ohranitev neodvisnosti smo se morali dosti bojevati in si veliko prizadevati. Ali ni tudi to nova tradicija? Sedanjo generacijo je treba vzgajati na teh tradicijah, upoštevajoč vse etape in razsežnosti našega revolucionarnega boja. Naše sedanje generacije se morajo zavedati veličin teh naporov, žrtev in zmag, morajo vedeti za ljudi, ki so nosili to breme, za junake vseh revolucionarnih obdobij. Menim, da je zlasti treba stalno poudarjati in ohranjati bratstvo in enotnost kot glavno pridobitev in pogoj za vse naše zmage. Kajti če delavsko gibanje ne bi odprlo te strani, se Jugoslavija ne bi mogla obnoviti na nobeni drugi osnovi: ne na srbski, ne na hrvaški, ne na kapitalistični, ne na pravoslani, ne na velikodr -žavni niti katerikoli drugi, ki so si jih zamišljali stari politiki. Zaradi takih naziranij je stara Jugoslavija tudi razpadla. Delavsko, komunistično gibanje in Komunistična partija Jugoslavije so osnovali bratstvo in e-nosti. Le-ti so lahko iz pepela izvlekli staro Jugoslavijo in u-stvarili novo, trdno tradicijo, U-trjevali bratstvo in enotnost, gradili na njem novo, samoupravno socialistično skupnost. Kar smo ustvarili, moramo tudi obdržati in na tem graditi tradicijo. Na to nas stalno opozarja tudi tovariš Tito. Vidite, ko je sovražnik hotel razbiti našo deželo, ko je v bližnji preteklosti organiziral kontrarevolucijo, je najprej udaril po bratstvu in enotnosti. Pojavile so se parole, da sta bratstvo in enotnost unitaristična teorija ipd. Prav zato, ker je U-daril na najsvetlejšo med vsemi našimi tradicijami, si je moral polomiti zobe. Sindikalne organizacije so kot del revolucionarnega delavskega gibanja življenjsko zaintereyirane, da ohranijo vse te tradicije, da ustvarijo novo, delavsko, samoupravno, socialistično in komu -nistično moralo. Vsaka naša tovarna, ustanova, organizacija, vsak kraj, komuna, pokrajina in republika pa ima svoje velike bitke, akcije, pomembne datume in osebnosti, ki so so izkazale, borce in junake v vsem predvojnem, vojnem in povojnem revolucionarnem gibanju. Na tem bi morali graditi moralo, utrjevati tradicijo, ustvarjati kult herojev boja in dela. Ponosni moramo biti na veličino naših bojev in zmag, na ogromen napor, žrtve in samoodrekanje; vse to je delavski razred vtkal v današnje dobrine. Tradicijo revolucionarne veličine je treba vnašati tudi s kulturno dejavnostjo, ki je sicer v sindikatih zelo razvita. Narod je že ustvarjal in ustvaril pomemben del prav take revolucionarne tradicije. Kako, kje in pod kakšnimi pogoji so nastajale partizanske pesmi v NOB je govorila tudi oddaja radia Beograd. Narod je ustvarjal svoje pesmi, svojo kulturo, svojo tradicijo in tako na mah porušil staro. Naenkrat so milijoni ljudi postali ustvarjalci novega. Po sedanjih podatkih je med NOB nastalo 20 tisoč partizanskih pesmi ! Pohvaliti je treba prizadevanja, Pri rekonstrukciji ceste na Pokljuko se gradbeniki niso ozirali na gozd. Foto GG da se na tej podlagi še naprej razvijajo pesmi in glasba, da se tradicija partizanskih pesmi nadaljuje tudi v novih pogojiti. Toda teh poskusov je, žal, še malo. Presenetljivo jih je malo v delavskih in amaterskih društvih, ki so bila že pred vojno nosilci borbenega razpoloženja delavskega razreda v pesmi in igri. Naša društva se niso oddaljila od narodnih pesmi in kola. Malo je tega, kar bi lahko imenovali ohranjevanje revolucionarnih tradicij, še manj tistega, kar pomeni ustvarjanje novega na današnjem herojstvu delovnih ljudi. To pomeni, da v našem odnosu do revolucionarne tradicije, v njenem ohranjanju in nadaljnjem razvijanju nekaj ni v redu. Nismo se jasno odločili, nismo se jasno orientirali na to. Narodne pesmi in kola, ki jih imam tudi sam rad, so del tradicije naših narodov. Toda te pesmi in ta kola so morda peli in plesali tudi v fevdalizmu, v kapitalizmu, morda tudi danes, povsem so nevtralna. Ni razlogov, da ne bi ohranjali In razvijali tudi lastne delavske tradicije in z njo odpravili del starega, nam nesprejemljivega. Menim, da bi na tem posvetovanji morali poznati razne ustvarjalce - glasbenike, književnike, igralce in druge, .da spregovorijo o veličini tega, kar naši narodi, naš delavski razred ustvarja, da prispevajo h graditvi naše delavske, revolucionarne tradicije in k razvijanju naše samoupravne, komunistične morale, da bi razvijali tudi novo kulturo, nove običaje in svojo moralo. Kreiranje mode po simbolih iz NOB in delovnih akcij bi npr. lahko pomenilo prenos ne samo nekdanje diktirane "mode", ampak tudi duha tega časa, tistih trajnih vrednot, ki so se takrat oblikovale. Poskušali so s partizansko jopo, vendar je po eni sami prireditvi vse obtičalo. Nekje se je zataknilo, imeli smo kratko sapo. Mladina zahteva nekaj novega, tako v modi kot na drugih področjih. Ker pa tega nismo napravili sami na svojih tradicijah, smo množično uvažali simbole različnih svetovnih armad na kapah, jopah ipd. Ravno takrat, ko se je ameriška armada bojevala » Vietnamom, so se k nam pod firmo mode vnašali njihovi simboli. Ostali smo gluhi, kot da se nič ne dogaja, kot da to ni politika. V bistvu pa je to politika; kadar pride nekaj v tradicijo naroda, tega ni mogoče izruvati. Zato moramo ustvariti svoje simbole, ohranjati lastno tradicijo. Ali ni mogoče simbolov iz vojne in iz delovnih akcij modernizirati in jih preoblikovati v jope, kape idr. s sistematičnim delom, v katerem bi sodelovalo veliko ljudi? To je velika in za sedaj neizkoriščena možnost. Na tem posvetovanju so nam tovariši iz "Turističnega tiska" razdelili nekaj publikacij: turistični vodič za Sutjesko, Jasenovac. . . Komercialno so predstavili najpomembnejše spomenike revolucije. Je pa še tisoče načinov, kako bi jo lahko predstavili. Toda o tem je treba razmisliti, v to se je treba poglobiti. To mora postati kulturna vsebina ob vsestranskem angažiranju sindikatov, kulturnih in družbenopolitičnih organizacij. Vse to vpliva na politično in i-dejno vzdušje v družbi. Našo moralo in naše tradicije moramo kazati in ohranjati tudi v odnosu do ljudi, ki so k njuni ustvaritvi zelo veliko prispevali: do borcev, njihovih staršev in otrok. Mi to sicer delamo, toda nekako zaprto, ne govorimo dovolj; vendar je to močan izraz solidarnosti-, veličine, tovarištva, spomin na tiste, ki so se borili za današnje dobrine. Pri odnosu do borcev, njihovih očetov in mater, do njihovih otrok, pri skrbi zanje nismo dovolj temeljito zbirali moralnega kapitala. Ta množična skrb je bila za nas običajna, povsem razumljiva. Borci in sirote v drugih, bogatejših deželah, pa so ostajali brez družbene oskrbe in varstva. Tudi to je izraz nove, revolucionarne tradicije. Teh nekaj misli sem povedal v želji, da bi po svojih močeh prispeval k ohranitvi tradicij revolucionarnega delavskega gibanja. Prevod: JR POTI IN STRANPOTI DELITVE ____________________PO DELU (Prispevek pođ tem naslovom je bil objavljen V gospodarski reviji "Slovenija - paralele", avtor članka je Pavle Kogej. Objavlja -mo Izvleček lz tega prispevka). Ko se je uveljavil zakon o združenem delu, so bila sprejeta izhodišča, ki näj bi bistveno vplivala na družbeno-ekonomske od-hbse v združenem delu. Še posebno vidne spremembe naj bi se pokazale na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke. Zakon je nakazoval resnično reformo in končni zlom mezdne miselnosti in mezdnega obnačanja. Če je sistem delitve do sedaj stal na glavi, smo ga postavili na trdne noge. Poglejmo v najbolj grobih potezah, kako smo navkljub vsem sporazumom "gradili" maso sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo: a) Neprestano smo si prizadevali, da bi za večino delovnih mest dosegli čim višjo "tarifno postavko", ki bi bila tudi družbeno priznana, ne glede na to, kakšno dejansko vrednost je Imelo posamezno delo na tržiSču. b) Ker so visoko zveneči nazivi ln kvalifikacije prinašale večje osebne dohodke, so se delavci bolj potegovali za nazive, kot pa za opravljanje del, ki so jih prvotno vsebovala delovna mesta pod temi nazivi. c) Močno se je razširila fllozo-fija:Zakaj bi to delo delal sam, če lahko tolsto delo opraviva dva z večjo lagodnostjo? " O-vira tej filozofiji so bile le premajhni prostori. Marsikje pa še to ne, če so imeli denar za prizidke in nove poslovne stavbe. S seštevkom vseh teh potreb smo startali na naš čisti dohodek ne glede na to, kako smo poslovali in koliko smo ustvarili. Razumljivo je, da je šlo vse to naprej na račun zmanjšanja sredstev za razvoj materialne osnove dela (a- kumulacije); takoj nato pa smo že sprožili proces za povečanje cen, Pravo, revolucionarno prelomnico je prinesel zakon o združenem delu. Ali smo ga res kot takega sprejeli v našo miselnost? C e smo, potem se mora odražati to naprej v zgradbi naših samoupravnih sporazumov in pravilnikov, ki določajo oblikovanje ln delitev sredstev za osebne dohodke. Res, da imamo nekaj ali celo več primerov, kjer so nove ideje zaživele in pokazale pozitivne rezultate. Toda te se Izgubljajo v poplavi slabih, nepremišljenih ali formalističnih rešitev, ki jih lahko Izluščimo iz sporazumov in pravilnikov temeljnih organizacij. Še bolj pa nas na to opozarjajo drugi, vidnejši znaki: - Po sprejetju novih pravilnikov se zaposlovanje ni zmanjšalo, kar je še posebno izrazito na področju "režije" oziroma družbene in druge administracije; - Osebni dohodki rastejo brez zveze z ustvarjenim dohodkom; enako rastejo v organizacijah z dobrimi rezultati kot pri "zgubarjih". V drugem primeru ponekod še hitreje; - Pritisk na povečanje cen se ni umiril in kot vidimo, cene na vseh koncih ln krajih tudi rastejo; Nekateri bodo poskušali za težave pri uvajanju novega sistema kriviti zakon o združenem delu. To so tisti, ki jim novi odnosi ne dišijo, ali se jim ne da uvajati sprememb ali pa dejanskega namena zakona ne poznajo. Krivda za prepočasno pozitivno delovanje novega zakona na področju delitve osebnih dohodkov je drugje. Eden izmed bistvenih elementov novega sistema delitve je prav normirana določitev, kakšen del ustvarjenega dohodka lahko delimo za osebne dohodke. Brez te najpomembnejše "železne norme" so Vsa druga prizadevanja za merila o delitvi precej brez has -ka, kakor nam je pokazala dosedanja praksa. Sredstva za osebne dohodke moramo vedno postaviti v realen odnos do ustvarjenega dohodka. Čisti dohodek je le tisti del dohodka, ki nam je ostal, ko' smo poravnali naše samoupravne obvezanosti za zadovoljevanje skup nih in splošnih družbenih potreb (prispevki samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim skupnostim itd, ) in še nekatere druge obveznosti. Čim večje bodo vse te obveznosti, tem manjši bo čisti dohodek in s tem tudi sredstva za osebne dohodke, Ali delavci res dobro poznajo vse te mehanizme, ki so v bistvu zelo preprosti. Človeka obhaja dvom ko vidi, kako tudi v letošnjem letu mnogi neprizadeto dvigujejo roke in tako izglasujejo nove prispevke ali dodatne preambicioz-ne plane raznih samoupravnih interesnih skupnosti. Če vemo, v kako različnih pogojih poslujejo posamezne temeljne organizacije iste panoge, potem vemo, da je iskanje skupnih (enakih) in pravičnih norm prava utopija. Temeljne organizacije se razlikujejo po različnih izhodiščih; po zgodovini razvoja, po geografskih pogojih; po specifičnosti proizvodnih programov, po velikosti, od katere je odvisna stopnja notranje delitve dela in racionalnost organizacije dela, itd., itd. Zato morajo te norme izhajati iz organizacije same. Povedano nekoliko drugače: Vsaka temeljna organizacija mora najprej tekmovati sama s seboj. Le v tem primeru bodo za dobro poslovanje stimulirani tudi tisti delavci, ki delajo v organizacijah z izgubo. Prav tako pa bodo morali boljše uspehe za večje osebne dohodke dosegati tudi tisti kolektivi, ki i-majo (morda ne po svoji zaslugi) denarja na pretek. Norme za oblikovanje sredstev za osebne dohodke morajo temeljiti torej na trenutnem poslovanju, torej na doseženih rezultatih zadnjega obdobja (ki je lahko zadnje poslovno leto ali povprečje nekaj let ali podobno). Morda se bo komu zdel tak način neutemeljen s strokovne plati all celo krivičen - predvsem do tistega kolektiva, ki je že do sedaj racionalno posloval. Toda nič ne pomaga; to je zaenkrat edina ln najboljša pot, čeprav ni do vseh enako pravična. Če pa bomo čakali, da bomo prišli do normativov, ki bodo za vse enako pravični in stimulativni, potem lahko odložimo uresničevanje novega sistema ad calen-das Graecas. Ob tem problemu si je polomilo zobe že več znanstvenikov in znanstvenih institutov. Je pa to sijajen izgovor za tiste, ki nočejo imeti opravka z nobenimi konkretnimi normami. Komu za zgled - pri označenih garderobnih omaricah Foto GO Naša prizadevanja bodo morala biti usmerjena predvsem na naslednje točke: a) da so sredstva za osebne dohodke v prvi vrsti odvisna od ustvarjenega dohodka. Doho -dek pa bo tem večji, čim več naših storitev bomo realizirali na tržišču (proizvodov, uslug) po taki ceni, ki ima družbeno ustrezno vrednost, s čim nižjimi stroški bomo poslovali; čim bolj racionalno bomo delali; čim bolj bomo kvali -tetni ln podobno. Kako plitvo ali ničevo je dojemanje teh pesnic oziroma imperativov za ustvarjanje dohodka, ugotavljamo na vsakem koraku: pri belem dnevu gorijo žarnice; zaradi preveč zakurjenih prostorov delavci odpirajo ok -na in sredi zime slačijo suknjiče; nikogar ne boli srce, kò odmetavamo še uporaben material in podobno; b) da je čisti dohodek gospodarskih organizacij in s tem tudi osebni dohodek odvisen v veliki meri tudi od tega, kako racionalno je organizirana naša družbena Infrastruktura in kaj ji pripada; c) da je za višino sredstev za osebne dohodke Izrednega pomena polna zaposlenost delovnih ljudi in racionalna izraba delovnega časa. Torej ne sme biti vseeno, ali isto delo opravi 5 ali 6 delavcev. Delavec mora vedeti in čutiti, da ust- Take kombinacije ne vsiljuje utesnjen prostor pač pa odnos človeka do reda. Foto GG Več samozavesti so dobili vratarji z novimi uniformami v TOZD Avtoprevozništvo z delavnicami. Foto CiG Letošnja skupina novih motoristov Foto GG varjamo le z dejanskim, smiselnim delom, ne pa s prisotnostjo na delovnem mestu ali z nekim delom zaradi dela (nesmiselna opravila). Prav tako mora vsak delavec spoznati, kako dragoceno je znanje in sposobnost vsakega zaposlenega. Zato ne sme biti vseeno, kaj kdo dela (da vi-sokostrokovni kadri opravljajo neka rutinska opravila) in Se manj, da nekoga plačujemo za znanje, ki ga ne izkorišča; č) da nihče ne more in ne sme biti plačan po nazivu delovnega mesta in prav tako ne po nazivu (oziroma kvalifikaciji), ki mu ga je dala šolska izobrazba, ampak le po delu, ki ga opravlja. To je v bistvenih potezah celoten program osveščanja delavcev za razumevanje novega sistema ustvarjanja in delitve sredstev za osebne dohodke. Brez teh spoznanj se homo le po polževo pre -mikali naprej. Še posebej bi poudaril, da so izrednega pomerta cilji, ki jih mora imeti celoten kolektiv temeljne organizacije, vsaka skupina posameznih organizacijskih (ekonomskih, obračunskih) enot in vsak delavec posebej. Nič pa nam ne pomaga, če so ti cilji "zakopani" v nekih planih, ki so spravljeni v predalih planske in finančne službe. Prav tako ne bodo imeli stimulativnega uspeha cilji, ki so postavljeni na dolge roke. Cilji morajo biti postavljeni kratkoročno in praviloma za vsak mesec. Vsaka skupina mora poznati svoj cilj - to je plan. Sproti mora vedeti, ali plan dosega ali ne in osebni dohodki morajo biti stalno odvisni od tega. Mnoge temeljne organizacije so prilagodile pravilnike o delitvi sredstev za osebne dohodke zakonu o združenem delu po liniji najmanjšega odpora. Še slabše je v primerih, kjer so sistem delitve reševali le delno in to le v tistem deju, za katerega bi bilo bolje, da bi ga pustili pri miru, če že niso rešili drugih, precej pomembnejših meril. Tu mislim na katalog del (točkovni cenik del), s katerim so cele mesece burili duhove kolektivov in jih odvračali od pomembnejših vprašanj novega sistema. Zdelo se je (po mnogih kolektivih je to Se vedno glavna tema razprav!), kot da nekateri želijo, da se delavci ne bi Izkopali iz mezdne filozofije. Ne mislim, da katalog del ni pomemben; toda še daleč ni vreden take vsestranske pozornosti, kot smo j) bili priča. Vnela se je prava bitka za vsesplošno dviganje razredov in točk. Sestavljalci zakona o združenem delu so črtali delovno mesto Iz dveh preprostih razlogov: najprej zato, ker se je delovno mesto Izrodilo zaradi manije nazivov In marsikje ni več predstavljalo dejanskega dela. O tem smo že predhodno razpravljali. Poleg tega pa so se pod istim nazivom In pod isto vrednostjo mnogokrat skrivala različno zahtevna dela. Drugi namen pa je bil, da se z odpravo delovnega mesta doseže večjo elastičnost v smotrnem gibanju delavcev. To se pravi, delavec ne bo več razporejen na določeno delovno mesto, ampak bo opravljal razna dela določene širše skupine. V to novost se nekateri niso mogli vživeti in so zato začeli razlagati, da mora biti v katalogu kot samostojna e-nota obdelana in ocenjena vsaka naloga. Na ta način bi lahko spet prišli skozi zadnja vrata do delovnega mesta, kajti skupek določenih nalog ni nič drugega kot to. Ob taki razlagi pa se je najbolj začelo zapletati pri ugotavljanju sestavljenosti dela. Ali naj ocenimo vsako nalogo posebej. Iti nato: ali naj vsak dan evidentiramo, katere naloge in koliko časa jih je posamezen delavec opravljal? Zakonodajalec ni nikoli 1-mel takih nenavadnih idej. Če smo očistili delovna mesta vseh nesmotrov, smo prišli do enote, ki jo bomo imenovali delo. Definicija zanj pa je takale: "Delo je določen, relativno stabilen del delovnega procesa oziroma delovnega področja, ki se je oblikoval ob delitvi dela in predstavlja tak del, ki praviloma polno zaposluje posameznega delavca". Zato bo na primer računovodstvo male temeljne organizacije, v katerem dela 5 delavk, razdeljeno na 5 različnih del oziroma delokrogov; računovodstvo velike delovne organizacije s 50 računovodskimi delavci pa morda na 30 delokrogov. Če bi analizirali strokovne zahteve posamezne naloge in nato izračunali povprečje vseh nalog skupaj, bi ugotovili, da je za to delo povsem dovolj enoletna strokovna šola. Dobro pa poznamo zakonitost, da kvantiteta na določeni stopnji preide v novo kvaliteto. In prav to se dogaja pri posameznih obsežnejših delih (delokrogih) oziroma pri raznih poklicnih dejavnostih. Se nekaj misli o "metodah za u-gotavljanje sestavljenosti dela" ali kot smo do sedaj to imenovali "analitični oceni del". Obnašamo se, kot da odkrivamo Ameriko. Ponujamo si razne "znanstvene" metode. Najhuje pa je to, da jih hočejo nekateri dosledno uporabljati za analizo oziroma oceno zahtevnosti del. Kdor to počne, sigurno izziva prekinitve dela. Ni vse v znanstvenih metodah! Potrebno je poznati tradicije kolektiva; stališča delavcev do posameznih zahtev dela; okolico temeljne organizacije; konkretno kadrovsko situacijo predvsem z-ozirom na deficitarnost delavcev za določena dela in podobno. E-dina resnica na tem področju dela je - na tablo ml jo je zapisal kolega, ko sem v njegovi organizaciji začel s tem delom: "A-nalitična ocena je toliko znanost kot umetnost". Tisti, ki dela na tem področju, mora imeti zvrhano mero raznih znanj in spoznanj. Kar pa prenašamo v prakso, mora biti preprosto in odprto sporazumnim prilagoditvam. Kdor slepo upošteva posamezne metode, je z znanostjo skregan. Nizka stimulativnost in uravnilovka Iz mnogih, raziskav tako doma kot drugje pa nam je znano, da storilnost nenormiranih delavcev doseže povprečno le eno tretjino storilnosti normiranih delavcev. Zato je povsem razumljivo, da bodo prekoračitve zelo velike, če je sistem dovolj stimulativen in, če delavci zaupajo sistemu. Največja ovira za pripravo dobrih oziroma najustreznejših meril za delitev sredstev za osebne dohodke je ekonomska in organizacijska nepismenost mnogih poslovodnih kadrov. Pri nas še vedno prevladuje mnenje, da je važno le to, da ima vodja določene enote potrebno strokovno znanje in nekaj smisla za delo z ljudmi. Pa še ta "smisel za ljudi" si vsak po svoje tolmači. Potem ni čudno, da vodja ni sposoben narediti niti ustreznega o- pisa del, kaj šele da bi obvladoval metode racionalnega oblikovanja delokrogov. Tak vodja nima niti uporabnih idej, katera merila uspešnosti bi bila najbolj primerna za njegov oddelek oziroma službo. Tuje mu je planiranje in prav tako tuja ekonomska abeceda. V takih organizacijah združenega dela je bilo vse delo v sistemu prepuščeno peščici delavcev, ki pri najboljši volji ne morejo poznati poslovanja vseh enot, še manj pa podrobne zahteve posameznih del. Temu primerno so tudi pravilniki in katalogi del. Zadnji čas je, da se ovemo, kakšna znanja terja profil poslovodnih delavcev. Za ta profil je enako pomembno profesionalno, ekonomsko in organizacijsko znanje, kamor sodijo metode dela z ljudmi, metode oblikovanja in delitve dela; metode analiziranja dela; metode merjenja in ocenjevanja; metode o gibanju kadrov; metode priučevanja itd. Uvodoma smo že omenili, da so za osveščanje in informiranje delavcev najbolj odgovorni prav vodje organizacijskih enot. Vodje, ki sami malo razumejo, lahko še manj prenašajo naprej. Najboljših zgledov niso dale niti vodilne družbene institucije. Kot primer naj navedem le dejstvo, da imajo v večini teh institucij še vedno mesečne plače in da jim časovno enoto predstavlja mesec, ko ima gospodarstvo že zdavnaj uro kot časovno enoto dela. Ko sem v začetku marca spraševal delavce iz teh institucij, kako se jim v kuverti pozna najkrajši mesec v letu - to je februar, so me vsi po vrsti debelo gledali In vprašanja še razumeli niso. Ob tem postane človeku nerazumljivo, da so se sposobni nekateri uradniki v nedogled pričkali, ali lahko prenesemo en delovni dan v naslednji teden ali ne (ker bi s tem kršili 42 urni tednik oziroma minimalno 5 dnevni tednik), ' istočasno pa si bodo dali mirno izplačati dva dneva, ki jih niso o-pravili in jih tudi ne bodo. To pa je le droben znak neiskrenosti. Ko pa je bilo treba stopiti na čelo in izbojevati praktično izvedbo sistema, so se nekateri enostavno umaknili in spustili na delo dobesedno tretjerazredno e-kipo. Res da ta pojav ni splošen, vendar tudi izjemen ni bil. LETOŠNJI CELOVŠKI LESNI SEJEM Tudi letos so avstrijski leBni in-dustrijcl In gozdarji priredili svoj sejem, ki smo ga obiskali tudi člani DTT-a blejske sekcije. Sejem je tudi v mednarodnem pogledu pomemben, saj na njem razstavlja vrsta držav. Vsako leto je večji in žal tudi vsako leto manj ozko specializiran, tako da vedno manj lahko govorimo o lesno - gozdarskem sejmu. Velik del razstavišča zavzemajo ponudniki splošnih dobrin, kmetijstva, bele tehnike, kovinarstva, obrtniških izdelkih, da o kramarjih ne govorimo. Marsikje je u-porabnost za lesarstvo in gozdarstvo treba že kar Izluščiti Iz množice artiklov, ki jih razstavljajo vsemogoče velike In male Arme. Opazna je bila spet težka mehanizacija, ki prevladuje v gozdarstvu. Zlasti kamioni-prikoličarji z vgrajenimi dvigali na zadnjem delu, težki traktorji Timber jaki, pa tudi spravilne naprave za težje pogoje firm Wissen ln Hinte-regen so za avstrijske (kakor tudi za naše) pogoje še kako potrebne in dobro zastopane. Izdelovalci orodij, motornih žag razstavljajo kakor vsako leto, vendar izrazito novega nimajo pokazati. Tu pa tam se pojavi drobna izboljšava, ki pa večinoma še ni preizkušena. Omeniti je treba velik prispevek mehanizacijo za avtomatsko obdelavo podatkov, ki prodira tudi v samo gozdarstvo. Firma "ZE-MA" s sedežem na Dunaju ln v Beljaku razstavlja avtomatsko premerko "Holzmesskluppe 12 R/S, za katero se navdušujejo nekateri tudi pri nas. Zanimiv je bil vpogled v način označevanja hlodov neke firme (Latsch-bacher) z metalnimi ln plastičnimi ploščicami - brez barve in krede; izmero debla pa izgovorijo v diktafon in je s tem že zabeležena. Za izčrpnejše poročilo o sejmu bi bil potreben podrobnejši ogled; toda v kratkem času je mogoče dobiti le nekaj splošnih vtisov. Vsako leto si lesnega sejma v Celovcu verjetno ni vredno ogledati, na nekaj let pa je mogoče tu pa tam le opaziti napredek v stroki. M. Zupan Vn. PRAZNIK GORIJ Zjutraj, 28. avgusta leta 1941, so v Spodnjih Gorjah pod hribčkom Revovco nemški okupatorji ustrelili pet talcev: Franca Sokliča iz Krnice, Jožeta Repeta iz Spodnjih Gorij, Karla Repeta iz Spodnjih Gorij, Ivana Zupana iz Nomenja in Jožeta Pikona iz Dobrave. Kot spomin na ta težki trenutek, smo si Gorjanci 28. avgusta izbrali za krajevni praz -nik. Poleg proslave, ki jo za krajevni praznik pripravimo vsako leto, smo letos organizirali še športna tekmovanja v odbojki, košarki, namiznem tenisu in malem nogometu ter pohodu na Porežem Pomembna za krajane pa je pridobitev novih prostorov za knjižnico, ki smo jih otvorili na krajei^ii praznik. Na ta dan smo prejeli tudi prvi izvod glasila, ki ga Izdaja KK SZDL Gorje in je namenjen obveščanju krajanov o dogodkih v KS, o delovanju društev in o drugih zanimivostih iz domačega kraja. Posebno mesto pa bo v glasilu namenjeno povzetkom gradiva občinskih sej zbora krajevnih skupnosti in njihovim sklepom. T S. AKCIJA "DREVESA-SPOMENIKI" Naše Društvo inženirjev ln tehnikov gozdarjev je v letošnjem letu pričelo zbirati podatke o zanimivih drevesih: o velikanih, o tistih, ki imajo posebne oblike, ali pa predstavljajo kulturno vrednoto. Nekaj podatkov smo že zbrali in bomo predlagali, da bi najbolj zanimiva drevesa zaščiti- li. Naj ne bo gozdnega revirja, ki bi ne imel vsaj enega drevesa - spomenika! V naslednji številki bomo skušali objaviti zbrane podatke. Zato pohitite! I. V. Pri gradnji cest na varstvo okolja še ne mislimo preveč Foto GG OBISK PRI JUBILANTU Peter Pintar je 31/7-1979 dopolnil osem desetletij In je med naj-starejšlml gozdarji naSega podjetja. S Šestnajstimi leti se jo zaposlil pri železnici na Jesenicah ln bil zavirač do konca prve svetovne vojne. Po odsluženju vojaščine leta 1922 je dobil službo gozdnega čuvaja v revirju Martinček na Jelovici. Po treh letih je Sel na tečaj, za gozdno lovskega čuvaja ln tako pridobil pravico do stalne zaposlitve v revirju Notranji Bohinj. Leta 1926 je končal enoletno gozdarsko Solo v Sarajevu, ter napredoval v "zvanlčnika III. kategorije". Na lastno željo je bil leta 192 9 premeščen na gozdno upravo Bled, kjer je prevzel revir Poljane, nato pa za pokojnini Tomažem Lakoto Se revir Krmo. že istega leta sta bila Krma /n del Radovne dodeljeni kraljevemu lovlSču ih je tako prlSlo do zamenjave revirjev med njim In gozdarjem Ogrisom, ki je vodil revir Rudno polje. Od tam pa so ga 1934. leta zopet premestili v revir Mežaklja-Poljane. Po spremembah, ki so nastale leta 1939, ko je državne gozdove prevzel verski zaklad, je bil Peter zopet premeSčen v Bosno, ker je želel ostati v državni službi. Delal je pri gozdni upravi Tuzla kot odkazovalec lesa za posek in v arhivski pisarni vse do mobilizacije leta 1941. Po naključju je priSel v Kranjsko goro, kjer se je priključil gra -ničarski četi, ki se je dva dni borila proti Italijanom v zgornji savski dolini. V Mojstrani se je četa razvila in Peter jo je mahnil preko VrtaSke planine v Martuljek proti domu. Mesec dni se je skrival v martulj likih gozdovih, domov pa je prililo obvestilo, naj pride v službo v revir Mežaklja - Poljane, kjer je delal do konca druge svetovne vojne. Med vojno so Nemci velikokrat trkali na vrata njegovega doma na Fortuni, premetali in preiskali stanovanje, saj so vedeli, da ima zveze s partizani. Po končani vojni je ostal Se naprej v istem revirju vse do u-pokojitve leta 1954. Kljub upokojitvi je Se vedno delal honorarno, 5 let pri takšaciji po raznih revirjih, nakar se je ponovno zaposlil, leta 1963 pa zopet Sel v pokoj. Kljub letom ni mogel mirovati, ampak je Se vedno delal honorarno na gozdni upravi Jesenice in Pokljuka vse do leta 1973. Pet desetletij svojega dela je Peter posvetil gozdarstvu. Veliko revirjev je zamenjal, veliko gozdnih poti je prehodil, da bi u-žival zasluženi pokoj v enem naj-lepSih revirjev, nad katerim bdi Martuljkova skupina. Iskrene čestitke in Se na mnoga leta naSemu jubilantu gozdarji Gozdnega gospodarstva Bled. Mertelj A loj z ČAS IN TI Da, čas. O tem se pomenimo! O vedenju do časa. Čas ni le denar, kot pravi angleški pregovor, čas je nič več in nič manj kot naSe življenje. NimaS pravice razsipavati z njim, ne s svojim, še manj s tulim. "K meni prihaja človek, ki se ga zmeraj ustrašim. Tat mojega dela, mojega časa, iskanja, mojega miru in, da tudi to, - mojega zdravja. Pravi "morilec". Pride in govori, govori in ne jenja uro, uro in pol, vstane, že upam, da bo odšel * pa ti spet sede in najmanj pol ure. Res pravi morilec. Pogledujem na mizo, kjer leži moje delo, postajam nestrpen, živci se mi napno, začne me boleti srce ... on pa brbra in ne čuti, da tako ne gre, da se tako ne spodobi. Ali pa. Kaj vem, morebiti celo uživa pri tem. Ampak saj Je vendar šolan človek/ Ali pa mu je dolgčas. Groza - človeku vendar za hip ne more, ne sme biti dolgčas. Narobe: trudil se boš izvrtati kje še kaj dodatnega časa! Ko bi mogel kaj časa kupiti od tistih, ki ga imajo preveč. Ampak žal - čas ni naprodaj." "Omotičen sem, ko sem se samo spomnil nanj. Sedi in govori. No, končno gre. A kaj. Uničil mi je ves dan, ker se ne morem več zbrati, ne morem se več pomiriti. A delo moram končati, zato moram hiteti. Delam "na živce". In zato delam slabo. Izdelek je slab. Učinek bo ničev, bo slabši, jaz pa živčen in brez zadoščenja. Kaznoval bi take ljudi - ali odprl zanje posebne kle-petalnice. " Balade o izgubljenem času. Balade so grozljive. Grozljivo je izgubljanje časa. Minuta izgubljena ne vrne se nobena. Naš človeški "dan" pa je tako kratek. Komaj vstaneš, že je večer. Komaj prideš na svet, že pride smrt. To naše življenje, teh naših ubogih pet minut. ' Ne ure, sekunde je treba šteti. Živeti brez časovnih izgub. Živeti bogato in polno. Živeti človeško, zavestno. Le človek se zaveda časa. Le človeku je dano, da vsaj nekoliko gospodari z njim. Čas. In prostor. Dvoje gospostev, v katera smo vklenjeni In do katerih se moramo znati vesti. Polno živimo vsaj hip! Že tako polovico življenja prespimo, precej živimo v polsnu in kot stroji. Velja pa samo zavestno življenje. Živimo ga vsak hip - kadar delamo, premišljujemo, se družimo s Človekom ali naravo -zmeraj vedimo, da smo, da živimo. "Čas, Čas te sovraži. Ne pusti se mu. Kadar se mu pustiš, nisi več ti. Ni te več. , . Ne smeš ga spustiti z vajeti. Trd bodi z njim, pa boš veliko naredil. Podaljšali smo človeško življenje, a zgubili svoj čas. Boj za denar, položaj, pohlep po užitkih, hlapčevanje sodobnim razvadam - a kje si ti, kje sploh si še ti? Si le za hip, za kako minuto in že se znova pogrezneš v splošni utrip, izgineš iz svojega časa, iz svoje zavesti. Razkrojil se boš, ne boš dopolnil svoje osebne usode, ostal boš brez svojih osebnih izdelkov, ki jih ne zna narediti nihče razen tebe. Zato pazi, kako se vedeš do časa!" Iz del prof. M. Mahniča zbral M. Z. V SPOMIN žalostno je odjeknila v kolektivu TOZD gozdno gradbeništvo vest, da Jo v prometni nesreči v nedeljo, 26/8-1979, omahnil v smrt naš mladi sodelavec Čl'RK'.TOMISLAV. Polaganje propustov zahteva še vedno tudi ročno delo, P oto GG Komaj 23-leten mladenič se je zaposlil v naši TOZD 28. maja letos. Delal je kot vrtalec v delovni skupini Vukušič Ivana na Pokljuki. Bil je delaven, veder mladenič In v krogu svojih sodelavcev priljubljen. Prav zato je vsak od njegovih prijateljev in sodelavcev toliko bolj prizadet. Saj se je tako nenadoma utrnilo mlado življenje, polno snovanj, upanj, na Črtov in pričakovanj. katerega se je mladi Tomislav tako veselil. Neizprosna usoda pa ga je iztrgala lz naših vrst, prekinila njegove načrte, upe ln snovanja. Za njim bo ostala vrzel v našem kolektivu, v vrsti njegovih prijateljev In v krogu njegovih dragih. Iskreno žalujemo za našim Tomislavom In sočustvujemo z njegovimi svojci. Naj mu bo lahka domača zemljica! Tomislav je prišel v našo delovno organizacijo Iz Duvna - BIH, da bl s prihranki prispeval svoj delež h gradnji doma, ki ga njegovi svojci grade v Slavoniji in Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Sodelavci TOZD gozdno gradbeništvo » BOHINJSKE ZGODBICE Rank tastar Jerlah je blu tkuj kunštn, da se j usažga antreha votu. MUn je Imou n žago, drgač J blu pa rodar, da j korete devou, pa valarje n žlice, pine, škafe, pa Se ush sort tače rči. Pa tkuj j blu gpaslou, da j imou le napre kero prprauleno, da t jo j podro-bu. Drgač j bva bl reugna pr hlS, zato k ga j ret piu, pa zio ulik votrok j bo. Kodr pa sta se z ženo skregova, mo j votla pa u Češnco k hčer ujte. Von j pa reku: "Ucija, koga bg hodila u Čegnco, ge nazaj bg mogva. K' g prgla tja, bš le na poti. " Kodr se ga j pa nažehtou, s je pa usele votou žulene uzet. An-kret j gou na žago pod rake stat, k j voda dol tekva, da so se lde-ne sveče devale. Von j pa mlslou, da bo nega tud tok led vokovau, da bo pr prič zmrznou, pa na hitro umrou, An cajt j stau vodspod, da j blu vs rnokr, potle j pa pr-gou u higo pa rekou: "Zdej me j pa tkuj zebvo, da grem raj za peč ležat. " Popodan j gou že spet k ITrvato pit, potle j pa pjancam zapodvou: "Dons sm mlslou, da m že u nbeseh južnou, pa na pr-vogm nagm lumpam, dga vesela. Potle j pa prdjau kt usele: "Ta svet ge tkuj ni uredn, da b blu člok pet mnut žavostn. " Soje votroče j pa učiu: "Samo to vam povem, da so tri rči taglav -ne u žuleno: pamet, pa zdrauje, pa merna vest. " Po ustem Izročilu! -1 — Hura, pa sem rejen skrbi za »arato! OBČINSKO SrNDTKALNO PRVENSTVO V PLAVANJU V deževnem in hladnem vremenu je bilo v petek, T7. avgusta v bazenu v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju, ki se ga je udeležilo tudi maloštevilno zastopstvo naše delovne organizaclie. Zato so bili tudi rezultati v skupnem seštevku točk skromni; vendar pa so posamezniki dosegli nekaj lepih uvrsti -tev. Zaradi skromnejše udeležbe smo sl precej zmanjšali možnost za visoko končno uvrstitev, saj smo bili pred plavanjem na 4. mestu, po tej disciplini pa smo padli na 7. mesto. Rezultati: 50 m prsno - ženske do 25 let 1. Matjašič Mojca Iskra Otoče 0 I 49, 08 2. Rokvič Sonja Elan Begunje 0 : 56, 90 3. Kos Liljana GG Bled 1 : 00, 6 50 m prsno - moški do 25 let 1. Globočnik Ciril 2. Kajdlž Milan 3. Kotnik Franc 9. LukežiČ Marjan 11. Krlvlč Mustafa Almira Radovljica 0 : 33, 83 Elan Begunje 0 : 42, 80 LIP Bled 0 : 44, 0 GG Bled 0 : 48, 40 GG Bled 0 : 52, 1 50 m prsno - moSkl od 25 - 30 let 1. Artlček Stanko 2. Ravnikar Viktor 3. Hausman .lože 5. Boškovski Drago KT Podnart Iskra Otoče Vezenine Bled GG Bled 0 : 38, 54 0 : 39, 70 0 : 40, 8 0 : 44, 5 50 rn prsno - moški od 30 - 35 let 1. SekovaniČ Janez 2. Zupan Peter 3. Gmajnar Matjaž 16. Kunstelj Štefan Elan Begunje Upr. org. SO Rad. Elan Begunje GG Bled 0 : 40, 1 0 : 42,5 0 : 43,8 0 : 54, 88 50 m prsno - moški od 35 - 45 let 1. Žvan Miha Iskra Otoče 0 : 42, 85 2. Kelih Zdravko Veriga Lesce 0 : 41, 8 3. Kranjc Andrej Plamen Kropa 0 : 45,40 9. Brodnik Jože GG Bled 0:51,5 50 m kravl - moški od 26 - 30 let 1. Hegler Jože Vezenine Bled 0 : 29, 8 2. Arh Slavko Iskra Otoče 0 : 31,0 3. Boškovski Drago GG Bled 0 : 33, 93 11. Šolar Zvone GG Bled 0 : 43, 0 50 m kravl - moški od 30 - 35 let 1. Selan Franc Almira Radovljica 0 : 29,2 2. Berce Jože Iskra Lipnica 0 : 32, 3 3. Petrač Janez Iskra Lipnica 0 : 34, 5 9. Kunstelj Štefan GG Bled 0 : 52,2 50 m hrbtno - moški od 25 - 30 let Iskra Otoče 0 : 38, 58 Iskra Otoče 0 : 39,2 HTP Bled 0 : 40, 6 GG Bled 0 : 54, 00 1, Ravnikar Viktor 2, Arh Slavko 3, Vodnjov Brane 7. Šolar Zvone Stafdte - 4 X 50 m - moški 1. GG Bled I. 2 : 05, 5 (Markelj, Gregorčič, Podobnik, Vovk) 2, Iskra Otoče 2 : 06, 94 3, Elan Begunje I. 2 ! 13,00 9. GG Bled II. 2 • 37,0 (Krivič, LukeŽlč, Solar, Boškovski) Ekipno - ‘Skupaj 1. Elan Begunje 282 točk 2. Iskra Otoče 274 točk 3, Veriga Lesce 212 točk 4. Vezenine Bled 134 točk 5. Iskra Lipnica 117 točk 6. LIP Bled 88 točk 7. GG Bled 71 točk OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU Že v prejSnjl Številki Presekov je bilo objavljeno, da se .je na-Sa prva ekipa za mali nogomet uvrstila v zaključni del tekmovanja, V četrtfinalni tekmi so naši Igralci premagali drugo ekipo Verige s 4:3, polfinalno tekmo so zgubili z Elanom s 4: 0, v tekmi za tretje mesto pa jih je ponovno porazila ekipa obrtnikov s 3 : 0. Tako so nazadnje zasedli zelo dobro 4. mesto. Ekipi gre priznanje za dosežen rezultat ln požrtvovalnost, saj so Igrali v zelo hladnem vremenu po močnem dežju. LETNA LESA RIA DA 1979 LetoSnje desete jubilejne športne-igre gozdarjev in lesarjev so bile 23. junija v Novem mestu v organizaciji Novolesa in GG Novo mesto. Čeprav je bila prireditev skrčena na en dan, je tekmovanje ob vzorni organizaciji nemoteno potekalo in se tudi uspeSno končalo. Našo delovno organizacijo je v Novem mestu zastopala precej Številna ekipa, saj smo imeli v moški konkurenci ekipe v vseh športih, pri ženskah pa smo sestavili tri ekipe. Za nastop na lesariadl smo se tokrat dobro pripravili, zato tudi uspeh ni izostal. V skupni ekipni razvrstitvi smo dosegli 14. mesto med 4 9 ekipami, kar je najboljša uvrstitev, odkar sodelujemo na lesariadl. Z nekaj športne sreče bi pa lahko zasedli še višje mesto. Med ekipami so se pò pričakovanju najbolje odrezali odbojkarji, ki so zasedli prvo mesto, plavalci so se uvrstili na 5. mesto, štafeta v plavanju 4x50 m prosto je zasedla celo 3. mesto, ženska odbojkarska ekipa pa si deli 5. - 8. mesto. Rezultati: Mali nogomet - 42 ekip 1. LIP Slovenske Konjice 2. Slovenijalec TM Slovenj Gradec 3. -4. Jelovica Škofja Loka 3. -4. Slovenijales Brest Cerk niča 17. -32. GG Bled (Gorzeti, Ce -sar, Krlvič, Varl, Za -lokar. Kobilica, Cerkov -nik) Kegljanje moški - 43 ekip 1. LTK Kočevje 262 kegljev 2. GG Novo mesto 25 9 kegljev 3. Meblo Nova Gorica 29. GG Bled (Žerjav, Sekelez, Kunstelj, Ambrožič, Zalo- 257 kegljev kar, Kraigher) 203 keglje Kegljanje ženske - 2 7 ekip 1. Meblo Nova Gorica 202 keglja 2. LIP Savinja Celje 182 kegljev 3. Jelovica Škofja Loka 23. GG Bled (Podlogar, Bre-mec. Ravnik, Kos, Pančur, 176 kegljev Donaval) 11 9 kegljev Streljanje moški - 35 ekip 1. Stol Kamnik 842 krogov 2. Meblo Nova Gorica 834 krogov 3. Elan Begunje 15. GG Bled (Pogačar, Ambro- 830 krogov žič, Koren, Tolar, Cundrič) 760 krogov Streljanje ženske - 25 ekip 1. LIP Slov. Konjice 487 krogov 2. Brest Cerknica 464 krogov 3. Marles Maribor 23, GG Bled (Bremec, Kos, 463 krogov Donaval) 304 kroge Namizni tenis - moški - 26 ekip 1. Lesnina Ljubljana 2. Meblo Nova Gorica 3. -4. Elan Begunje 3. -4. Javor Pivka 9.-16. GG Bled (Kunstelj, Torkar) Odbojka moSkl - 23 ekip 1. GG Bled (Torkar, Siile, Smukavec, Kapus, Vidic, Zorec, Toman, Solar) 2. Novoles Novo mesto 3. -4. Marles Maribor 3. -4. Lesna Slov. Gradec Odbojka ženske - 12 ekip 1. Lesna Slovenj Gradec 2. Marles Maribor 3. -4, Brest Cerknica 3, -4. Meblo Nova Gorica 5. -8. GG Bled (Ravnik, Kos, Rozman, Gorlčnlk, Černe, Vilman, Loncnar, Lah, Bremec) Šah moSkl - 27 ekip 1. Stol Kamnik 2. GG Postojna 3. Lesna Slov. Gradec 14, GG Bled (Legat, Donaval, Kobal, PetkoB) Balinanje - 21 ekip 1. Meblo Nova Gorica 2. GG Postojna 3. -4. Brest Cerknica 3. -4. Javor Pivka 9.-if. GG Bled (Kobal, Černigoj, Vidmar, Kraigher) Plavanje moški - 14 ekip 1. Novoles Novo mesto 4, 57, 0 2. Meblo Nova Gorica 5,21,2 3. Alples Železniki 5, 31,7 5. GG Bled (BoBkovskl, Arh, Šolar, Colja, Ahac) 5, 40,4 štafeta 4 x 50 m prosto - 14 ekip 1. Novoles Novo mesto 2,11,1 2. Meblo Nova Gorica 2, 15,3 3. GG Bled (BoBkovskl, Šo- lar, Colja, Ahac) 2,22,5 Končni vrstni red ekip: 1. Brest Cerknica 2. Meblo Nova Gorica 3. Jelovica Škofja Loka 6. Elan Begunje 11. GG Novo mesto 12. GG Postojna 14. GG Bled 17. UP Bled 1 9. Alples Železniki 265, 25 9 226 214 159, 148 147 121, 109 5 točk točk točk točk 5 točk točk točk 5 točk točk KNJIŽNI; DA ItkaPrešern ___twfswonÈ siraCTiros ______ __________ ZBIRKARÒMANOVi'IUJUDSKÀ'kNjlàA y1 "Saracèni jpStóiMiiWsìla Rjtialné MÌGo^kldDati' *;*.*.* v'.# ümmm ÉRNOVE DRUŽBE vxmtmvflČFm CENE POSAMEZNI!)« PUBLIKACIJAM^ Redna letna knjižna zbirka din broširana.........................150,- celo platno.......................210,— Zbirka romanov »Ljudska knjiga« celo platno...................... 350,- Mesečna revija »Obzornik« celoletna naročnina (12 številk)......................160,- RAZPOREDITEV OSEBNEGA DOHODKA - Danes sem pre|el plačo... .., toliko bom dal za stanovanje, elektrika... ...toliko pa bo ostalo menil Glasilo "PRESEKI" ureja uredniški odbor organizacije združenega dela GG Bled, Ljubljanska cesta 19 Odgovorni urednik BORIS ROBIČ, tiska Delavska univerza "Tomo Brejc" Kranj v 500 izvodih KOLEDAR M P li C P S 7 »4 21 28 8 15 22 29 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 1T 9 FEBRUAR 11 18 25 12 19 2€ 13 20 27 14 21 28 15 22 29 MAREC E S 16 33 10 17 24 31 11 18 25 12 19 26 13 20 27 14 21 28 APRIL to kTfj 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 261 MAJ JUNU 2 9 16 23 30 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6.13 20 27 7G^lQ| JULU 7 1 8 2 9 3 10 11 3 1 0 14 2: 28 1SPI29 16 23 30 17 24 31 18 25 AVGUST tMI'BMiUfril 11 18 25 12 19 26 13 20 27 14 21 28 15 22 29 SEPTEMBER 8 15 22 29 9 16 23 30 10 17 24 11 18 25 12 19 26 N P T S C p s OKTOBER 6 13 20 27 7 14 21 28 t 15 22 29 ! 9 16 23 30 t to 17 24 31 NOVEMBER DECEMBER ET 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 121926 6 Ì3^o l7l Leto 1980 je prestopno in ima 366 dni. Od tega je 52 nedelj in 9 plačanih praznikov (praznik OF je na nedeljo in ni plačan). Ostane 305 delovnih dni ali 2. 135 ur. Ker imamo 8 urni delavnik, bomo v letu 1980 delali 267 dni in 1 dan za solidarnost. Prazna razpredelnica je namenjena vam za svoj plan dela in dopusta ali za označevanje pomembnih rokov, obletnic in drugo. 1 T| IV v VI VII Vlil IX X X, XII 1 2 3 J — 4 i 5 . j — 6 7 r" ’ 8 I 1 ! j 9 » i ; 10 — i 11 — i 12 i I :— i i 13 . . ■ 14 15 i i 16 I ! 17 : ... . I I I 18 i i ^ i Ì 19 i I < ; i i 20 ; j I- 1-"! ! 21 I r— — 1 22 i ■ 1 23 i 24 ! . 1 : 1 ! ! r i L 25 ! — 26 r —.. 27 5 28 29 ,. - - - ■ — _. — r ..... ... .. ’ i. r 30 Ì » : 31 . -j. . i I I- i ! i I