Nika Cigoj Kuzma
PROSTOVOLJNO DELO ŠTUDENTOV
VISOKE ŠOLE ZA SOCIALNO DELO
UVOD
Največja možnost za povezovanje teorije s prakso
je konkretno sodelovanje z učnimi bazami. Visoka
šola sodeluje z 250 organizacijami in prek 300
svetovalci in svetovalkami. Študentje si na učnih
bazah pridobijo izkušnje, spoznajo različne po-
stopke pri delu, svetovalci pa prek študenta in
mentorjev z Visoke šole za socialno delo ostanejo
v stiku s stroki, nadgrajujejo znanje, evalvirajo
koncepte dela. Mentorji sodelujemo z raznimi
nevladnimi neprofitnimi organizacijami in poma-
gamo pri uresničevanju zastavljenih projektov na
področju, ki nas zanima in za katerega imamo
potrebna specifična znanja.
Opravljanje prakse v prvih dveh letnikih se
po programu razlikuje od izvajanja prakse v tret-
jem in četrtem letniku, v katerih je cilj pripraviti
študenta na samostojno delo, ki ga bo moral
opravljati v poklicni karieri. Najbolje je, če v zad-
njem letniku študent poveže svoja znanja in delo
na praksi z načrtovanjem diplomskega dela. Od
študenta se zahteva, da je sposoben samostojno
izvesti inovacijski projekt, ki prinese novost na
učni bazi, kjer opravlja prakso. Spozna metodo
supervizije, ki je nujna pri opravljanju poklica
socialnega delavca. Nauči se tudi postopkov
evalvacije svojega dela.
PROJEKTI PROSTOVOLJNEGA DELA
Praktično delo študentov 1. in 2. letnika VŠSD
poteka v skupinah, ki sodelujejo pri nekaterih
projektih prostovoljnega dela.» Na projektih štu-
dentje delajo celo leto. Projekti so namenjeni ne-
katerim skupinam ljudi, ki so uporabniki social-
nega dela. Cilje praktičnega dela dosegajo štu-
dentje z individualnim ali skupinskim delom z
uporabniki. Individualno delo poteka v obliki
učne pomoči šolarjem, delo z ljudmi s posebnimi
potrebami, s starimi. Lahko pa se študentje vklju-
čujejo v delo s skupinami (npr. mladinske delav-
nice, tabori, skupine za samopomoč, delo pri pro-
jektih UNICEF, raziskovalna skupina o življenju
Romov, v kakšnem društvu z močnim uporabniš-
kim delovanjem itn.). Število sodelujočih učnih
baz narašča, veča se število možnih izbir, kje bo
študent opravljal prakso.
Cilj projektnih skupin, ki potekajo v prvem in
drugem letniku, je, da se študent seznani z živ-
ljenjskim svetom uporabnikov, z možnostmi
sprememb, ki si jih uporabnik želi in poskuša
uresničiti, z mrežami socialnih služb in storitev,
ki želijo pomagati uporabniku. V času opravljanja
prakse študent spozna tudi različne izzive in ovi-
re, s katerimi se pri svojem delu srečujejo socialni
delavci.
Svojo refleksijo dogajanj na praksi študentje
zapišejo v dnevnik. Pri predmetu Proces reševanja
problemov v drugem letniku napišejo esej, ki se
navezuje na opravljeno praktično delo. V eseju
ima študent priložnost, da poveže teorijo s prakso.
Metode socialnega dela so načini, sredstva in
obhka delovanja v socialnem delu. Značilnost
metod socialnega dela je, da celovito obravnavajo
človeka in njegove potrebe. S pomočjo metod
socialnega dela zagotavljamo pomoč v konkretni
življenjski situaciji, spoznavamo vzroke in naravo
socialnih pojavov ter opozarjamo na potrebo po
spreminjanju družbenih razmer (Miloševič 1998:
76). Metode socialnega dela se razvijajo in nasta-
jajo nove metode. Nove metode nastajajo tako,
da so se posamezni postopki metode ločili, razvili
v nove metode.
V socialnem delu so se razvile naslednje me-
tode dela:
• skupnostno socialno delo
363
NIKA CIGOI
•	raziskovanje v socialnem delu
•	socialno delo s skupino
•	supervizija.
Od leta 1996 sem aktivno sodelovala v različ-
nih oblikah prostovoljnega dela z mladimi. Največ
sem uporabljala metode dela s posameznikom in
s skupino, zato bom podrobneje opisala ti dve
obliki dela.
Socialno delo s skupino. Skupina je omejeno
število ljudi, ki imajo skupni cilj in ga dosegajo s
prizadevanjem vseh članov. Skupine nastanejo
spontano ali se organizirajo. Z delom v skupini
izkoristimo možnosti in moč skupine, katere člani
so v medsebojni interakciji in vplivajo drug na
drugega. Skupinske dejavnosti lahko prebudijo
vse latentne sposobnosti, ki jih je treba usmeriti
h konstruktivnim ciljem. Socialni delavec kot
vodja skupine mora biti pozoren na dinamiko
skupine. Skupina dovoljuje, da posamezniki v njej
doživljajo uspeh, se uveljavljajo. Lahko se naučijo
zdravo reagirati na frustracije. Socialni delavec
dela tako, da si pridobi zaupanje članov. Vodja
skupine mora biti zelo dobro usposobljen. Delov-
ni postopek pri delu s skupino ima več faz, ki
potekajo istočasno: ugotavljanje dejstev, diagno-
zo, obravnavo in evalvacijo.
Socialno delo s posameznikom naj bi temeljilo
predvsem na zaupanju in ljubezni do sočloveka.
Poudarek je na bolj humanem in pristnem načinu
obravnavanja človeških problemov. Metoda dela
s posameznikom je postopek, ki razvija osebnost
v smeri prilagoditve okolju, za doseganje različnih
zahtev posameznika. V tem postopku gre za urav-
navanje odnosov med posameznikom in družbo
Supervizija je metoda, ki je usmerjena k social-
nim delavcem. Zaradi zapletenosti primerov in
uspešnejšega reševanja situacije, razbremenitve
strokovnjaka je potrebno, da imajo socialni delav-
ci priložnost dobiti strokovno podporo, spodbudo
in moč za nadaljnje delo. Ko spregovori o svojem
delu, sam in skupaj z drugimi strokovnjaki poišče
najboljšo pot pri nadaljnjih korakih psihosocialne
pomoči. Supervizija vzdržuje in razvija raven
strokovnosti, zagotavlja upoštevanje temeljnih na-
čel socialnega dela in etičnega kodeksa socialnih
delavcev. }e didaktična metoda s ciljem strokov-
nega opravljanja vloge, za katero je delavec uspo-
sobljen.
SISTEMSKI POGLED
Pri opravljanju prakse so poglavitni akterji pri
izvajanju prakse organizacija (učna baza), katere
član je svetovalec na učni bazi, mentor na šoH,
mentorska skupina, ki se redno sestaja, koordi-
nator prakse na Visoki šoH za socialno delo in
praktikant. Učinkovitost in kakovost opravljanja
prakse zagotavlja dobra medsebojna povezanost
vseh elementov sistema. Nalogo usklajevanja,
koordiniranja vseh udeleženih v sistemu opravlja
koordinator prakse, ki ima zelo pomembno delo.
V stiku mora biti z vsemi udeleženci sistema in
tudi poznati povratne informacije, ki jih uporab-
lja, da sproti zagotavlja vedno višjo kvaliteto izva-
janja prakse. Zelo pomembna je tudi komunika-
cija med vsemi udeleženimi v sistemu. Na rav-
nanje vsakega udeleženca se ostali udeleženci v
sistemu odzivajo tako, da ves čas poteka dinamika
v celotnem sistemu. Vsak trenutek dela ima svojo
dinamiko, ki vpliva na nadaljnji potek dogajanj
in celotno izvajanje prakse.
Pri končni evalvaciji procesa prakse smo ugo-
tovili, da je želja mentorjev, predvsem pa sveto-
valcev, da se mentorji in svetovalci dobijo večkrat
in skupaj načrtujejo in evalvirajo potek izvajanja
prakse.
ŠTUDENT NA PRAKSI
Prostovoljec v socialnem delu je strokovnjak ali
laik, ki opravlja preventivno, kurativno, skrbst-
veno socialno pomoč iz veselja in notranje člo-
veške odločitve, nepoklicno in brez plačila.
(Ramovš 1996: 46). Za študente je opravljanje
prakse obvezno, vendar je v skladu z njihovimi
težnjami, da opravljajo рокИс socialnega delavca
in si morajo pridobiti določena znanja, da bodo
svoje delo opravljali kompetentno. Raje kot izraz
prostovoljec uporabljamo izraz praktikant.
Prostovoljno delo je javno, organizirano, stro-
kovno vodeno. Prostovoljno delo je organizirano,
kadar ga je mogoče do neke mere načrtovati,
izvajanje je urejeno in je določena medsebojna
odgovornost sodelujočih. Strokovno vodeno delo
pomeni, da strokovnjaki, ki pridobivajo prosto-
voljce, prostovoljce tudi usposabljajo, jih vodijo
in usmerjajo. O prostovoljnem delu je obveščena
javnost.
Študentje so najbolj zaželena populacija, ker
po svojih značilnostih ustrezajo vključitvi v pro-
364
PROSTOVOLJNO DELO ŠTUDENTOV VŠSD
stovoljno delo: ker so se odločili za študij social-
nega dela predpostavljamo, da so senzibilni za
probleme ter seznanjeni s koncepti in z osnovnimi
metodičnimi načeli v socialnem delu. Redni štu-
dentje so za delo z otroki primerni tudi zaradi
svoje mladosti, ker so pred kratkim prebrodili po-
dobne probleme adolescentov ali pa se z njimi še
srečujejo in ker imajo več prostega časa, kar jim
omogoča večmesečno aktivno sodelovanje, če
niso preobremenjeni z eksistenčnimi vprašanji.
Motivirani so za pridobivanje izkušenj in znanj,
osebni in profesionalni razvoj.
MENTOR
Narava dela mentorja se razlikuje glede na to, ali
je mentor študentom v prvem in drugem letniku
ali študentom višjih letnikov.
Mentor vodi mentorske skupine, kjer povezuje
teorijo s prakso. Skupina študentov, ki opravlja
prakso na podobnih področjih, se sestaja z men-
torjem na rednih sestankih. Poleg organizacijskih
napotkov je vloga mentorja, da študente usmerja,
spodbuja, jim svetuje, ponuja priložnosti, da člani
skupine reflektirajo svoje delo in svoje postopke
pojasnijo v teoretskem okviru. Člani mentorske
skupine se med seboj spoznajo, podelijo svoje te-
žave in skupaj najdejo možne poti pri nadaljnjem
delu. Obveznosti mentorjev študentom so tudi
občasni pregledi dnevnikov, stiki in sodelovanje
s svetovalci, svetovalkami na učnih bazah, pomoč
pri izdelavi eseja.
Mentorji izvajajo tudi individualne konzul-
tacije, če je treba.
Svetovalec, svetovalka na učni bazi in mentor,
mentorica na Visoki šoli za socialno delo si pri-
zadevata skupaj s študentom uresničiti zadane
cilje, ki so si jih vsi trije akterji (svetovalec-mentor-
študent) določih na samem začetku izvajanja
prakse.
Svetovalec mora imeti čimveč znanja in izku-
šenj, ki jih posreduje študentom sproti med delom
in vsakič posebej, ko se sestane s študentom in
pojasni svoje postopke. Včasih se tudi svetovalec
uči od študenta o novih pogledih v socialnem delu.
Študent se večkrat sam sooči in spopade z različ-
nimi problemi, zato je potrebno, da ima na sa-
mem začetku prakse zagotovljeno usposabljanje
za področje, na katerem nastopi prakso. Tudi
prostovoljci bi morah sodelovati na raznih orga-
niziranih supervizijskih srečanjih.
CILJI IZVAJANJA PRAKSE
Cilji prostovoljnega dela se razlikujejo glede na
to, s katerega vidika si zadamo cilje. Vsak ude-
leženec sistema ima določena pričakovanja (pre-
jemnik, prostovoljec oz. študent na praksi, učna
baza, VŠSD), ki jih mora usklajevati z drugimi
udeleženci v procesu. Doseženi cilji so rezultat
skupnih prizadevanj in številnih usklajevanj
interesov, potreb, pričakovanj in možnosti.
KAKO SVETOVALCI OCENJUJEJO
IZVAJANJE PRAKSE
Vprašalnik je izpolnilo 10 svetovalcev. Bil je precej
obsežen, vprašanja so bila različna glede na to,
ah jih je izpolnil svetovalec študentom prvih dveh
(l.,2.) ali zadnjih dveh letnikov (3., 4.)
Po prvi oceni lahko navedem naslednje ugo-
tovitve:
Na vprašanje, kaj svetovalec pričakuje od štu-
denta (mogočih je bilo več odgovorov), naj
navedem po vrstnem redu od najbolj pogoste do
najmanj pogoste želje:
•	samoiniciativnost (5),
•	zainteresiranost, zanimanje za delo (4),
•	odnos do uporabnika (2),
•	vedoželjnost (2),
•	znanje (1), razmejitev (1), nove ideje (1),
kritičnost ( 1 ), neobremenjenost ( 1 ), iskrenost ( 1 ),
jasnost (1), neobremenjenost (z odnosi v kolek-
tivu) ( 1 ), iskrenost ( 1 ), natančnost ( 1 ), doslednost
(1), prilagojenost (1).
Na vprašanje, kaj je študent pridobil v času
prakse, navajam spet po vrstnem redu od najbolj
pogostih do najmanj pogostih odgovorov:
•	znanje in veščine (beleženje in vodenje do-
kumentacije, evalvacija dela, načrtov, organizacija
in izvajanje delavnic, vodenje intervjuja, kontakt
z institucijami) (9),
•	vpogled v strokovno delo (7),
•	možnost povezovanja teorije s prakso (3),
•	seznanil se je z uporabniki, z njihovimi
potrebami (2),
•	vpogled v stiske socialnega delavca (1),
Predlogi svetovalcev glede nadaljnjega izvajanja
prakse so bih zelo različni in le prvi navedeni
predlog sta izrazila dva svetovalca, ostali predlogi
se niso podvajali:
•	praksa naj bi se izvajala v strnjeni obliki (2)
•	zaradi organizacije dela mesec marec na
365
NIKA CIGOI
CSD ni najbolj primeren
•	o začetku prakse je treba seznaniti direk-
torja, prav tako o pričakovanjih VŠSD glede
izvajanja prakse,
•	praktikantom bi bilo treba dati nagrade in
jim povrniti potne stroške,
•	ob zaključku prakse bi bilo treba narediti
poročilo o opravljenih nalogah študenta, men-
torja, svetovalca,
•	želja po sodelovanju z mentorjem vsaj 3x v
času izvajanja prakse,
•	svetovalci naj bodo vsako leto seznanjeni z
evalvacijo prakse, predvsem s pričakovanji in
potrebami šole, praktikantov,
•	vsako leto bi naj bilo organizirano uspo-
sabljanje svetovalcev o aktualnih vsebinah in
predvsem glede izboljšanja kvalitete svetovanja.
KAKO STUDENTI 4, LETNIKA
OCENJUJEJO IZVAJANJE PRAKSE
Študentje so se na usposabljanjih seznanili s
tematiko:
•	nasilja, dinamike nasilja,
•	svetovanja, dajanja podpore (ženskam, otro-
kom, mladostnikom in staršem)
•	drog
•	poklicnega usmerjanja
•	sodelovanja pri uradnih postopkih
•	dela z mladimi
•	organiziranja dela, poslovnih odnosov
•	zagotavljanja kakovosti življenja starih.
Učna baza je večini študentov ustrezala glede
realizacije njihovih pričakovanj. V dveh primerih
učna baza študentu ni povsem ustrezala, ker
svetovalec ni posvetil praktikantu dovolj svojega
časa. Praktikant ni bil zadovoljen, ker ni dobil
teoretske podlage o postopanju z mladostniki,
čeprav je dobil vpogled v delo z mladostniki. Zelo
nezadovoljna je bila študentka na učni bazi, kjer
je po njenem mnenju šlo vse narobe od samega
začetka: nihče ni vedel, da sploh pride; na učni
bazi niso imeh pripravljenega programa, po
katerem bi začela delati, opravljala je zgolj admi-
nistrativna dela.
Rezultati ankete kažejo, da so študentje na
praksi:
•	dobili vpogled v organizacijo in delovanje
učne baze,
•	dobili vpogled v delo strokovnjaka social-
nega delavca (9)
•	dobili veliko teoretskega znanja (4)
•	dobili specifična znanja (na področju du-
ševnega zdravja, delu z otroki, o organiziranju
dela, o vodenju, delu v šoli) (9)
•	dobili vpogled v široko področje dela
socialnega delavca (5)
•	ocenili usposabljanje na učni bazi kot
kvalitetno (npr. SOS) (2)
•	seznanili so se z uporabniki, njihovimi
pričakovanji in potrebami ter načini, kako upo-
števati posameznikove specifične potrebe.
Študentom je bilo všeč, da:
•	so aktivno sodelovali in prispevali svoj delež
k življenju v instituciji
•	so se dobro znašli in speljali projekt
•	so pri delu črpali vsa znanja na določeno
temo
•	so se na učni bazi potrudih, čeprav je bilo
delo birokratsko
•	so spoznali novo področje socialnega dela,
se naučili novih veščin
•	je bilo delo dobro strukturirano
•	je bilo delo raznoliko, zanimivo
•	80 uvedli mladinske delavnice
•	so se sodelavci na učni bazi ob odhodu
zahvalili za opravljeno delo
•	so se na praksi veliko naučili.
Nezadovoljstvo v zvezi z delom na praksi:
•	pogrešam uvodna usposabljanja (2)
•	premalo prakse (2)
•	premalo možnosti, da bi teorijo povezal s
prakso (2)
•	svetovalec si je vzel premalo časa
•	študent ni dobil nobenih posebnih navodil
v zvezi z delom
•	delo ga ni preveč zanimalo.
Z mentorskimi skupinami so bih študentje v
glavnem zadovoljni, ker so slišali izkušnje drugih
na praksi, se seznanili s koncepti, na katere se
odpira delo na praksi. Študentje višjih letnikov
so radi sodelovali na intervizijskih skupinah.
Veseli so bili, če se je mentor odzval in bil pri-
pravljen odgovoriti na njihova vprašanja. Pri-
pomba glede organizacije prakse je bila, da ne bi
bili na eni in isti učni bazi več kot 3 ali 4 študentje,
ker se čutijo oškodovane, če svetovalec za njih
nima dovolj časa.
Na praksi je zelo pomemben tudi medsebojni
delovni odnos s svetovalcem na učni bazi, so-
delavci, mentorjem na šoli, kolegi na mentorskih
skupinah.
Trditve, ki kažejo na dober odnos med štu-
366
PROSTOVOLJNO DELO ŠTUDENTOV VŠSD
dentom in svetovalcem:
•	dobila sem absolutno podporo
•	odlična svetovalka
•	pozornost, naklonjenost svetovalke
•	s svetovalko in učenci sem se zelo dobro
ujela
•	s svetovalko sva sproti konstruktivno dogra-
jevali najin medsebojni odnos
Odnos med študentom in svetovalcem oz. z
osebjem na učni bazi:
•	svetovalka ni imela dovolj izkušenj
•	slabo vodenje
•	izredno slabi odnosi v kolektivu
Dober odnos med mentorjem in študentom
je, kadar:
•	mentor ponudi dobra predavanja, na katerih
dobiš motivacijo in zanimanje
•	je mentor odprt, odgovarja za naša vpraša-
nja, nasvete
Trditve, ki govorijo o tem, da se je uresničila
želja po delu z ljudmi:
•	moja pričakovanja o delu z ljudmi so se rea-
lizirala na praksi, ki sem jo opravljala
•	dobil sem vpogled v delo z ljudmi
•	realizirala se je moja želja naučiti se dela z
ljudmi, jim pomagati
•	manjka mi celosten pogled pri nekaterih
predmetih, povezave med predmeti.
SKLEP
Z analizo rezultatov ankete sem skušala ugotoviti
predvsem zadovoljstvo udeleženih v procesu
izvajanja prakse. Vprašalnike je izpolnilo 40
študentov 4. letnika, 10 svetovalcev, prav toliko
mentorjev. Da bi bila podoba glede izvajanja
prakse bolj celostna, bi morala obdelati tudi
vprašalnike mentorjev, vendar me je čas prehitel.
Svetovalci na prvem mestu pričakujejo samoini-
ciativnost, samostojnost študentov; nesamostoj-
nost študentov jih obremenjuje. Ker so zelo
zaposleni, nimajo veliko časa. Predvsem je težko,
če mora svetovalec skrbeti za veliko število prak-
tikantov, zato študentje prosijo, da naj bo koor-
dinator prakse pozoren, da svetovalec ne dobi
preveč študentov na prakso. Veliko študentov se
boji prevzeti odgovornost, ker ne zaupajo svojim
sposobnostim. Nekateri si želijo samostojnosti in
so veseli, če jim svetovalci zaupajo, sprejemajo
njihove predloge, dopuščajo, da samostojno izve-
dejo kakšen projekt. Na drugo mesto svetovalci
postavljajo znanje in interes za delo, na tretje pa
odnos do uporabnika. Mnenje svetovalcev je, da
študentje vnesejo svežino, ker še niso obremenje-
ni z vso zgodovino primera, z odnosi v kolektivu.
Svetovalci predlagajo predvsem: večji poudarek
na usposabljanju študentov, prakso v strnjeni
obliki, obveščanje vodstva pred prihodom prak-
tikanta, poročanje vseh udeležencev v procesu
prakse o delu, vsakoletno zaključno evalvacijo
dela, nagrajevanje praktikantov za opravljeno
delo in povrnjene stroške.
Rezultati anketiranja študentov kažejo, da so
študentje pridobili v času prakse prav to, kar pred-
pisujejo navodila v priročniku. Študentje pričaku-
jejo kvalitetno uvodno usposabljanje, veliko teo-
retskega znanja, izkušenj, raznoliko delo, spo-
znavanje postopkov pri delu. Zadovoljni so, če
dobijo vpogled v konkretno delo socialnega
delavca tukaj in zdaj, v uporabo različnih metod
in tehnik, v organizacijo dela Spoznavajo živ-
ljenjski svet uporabnika, njegove potrebe, osnove
svetovalnega dela. Če dobijo dober vpogled v
strokovno delo, se laže odločijo, ali je to res tisto,
kar jih zanima. Naučijo se prevzemati odgovor-
nost za svoje delo. Želijo si podpore svetovalca,
dobro vodenje, usmerjanje. Študentje se pri delu
dobro počutijo, če imajo občutek, da se svetovalci
trudijo, jim posvečajo dovolj pozornosti, pove-
zujejo teorijo s prakso, jih spodbujajo, motivirajo
za delo. Radi prevzemajo odgovornost za samo-
stojno izpeljavo nekaterih nalog, vendar doživlja-
jo frustracije, če se jim zdi, da niso nalogi kos ali
da jim je naložena prevelika odgovornost. Štu-
dentje se v času prakse srečajo tudi s stiskami
socialnega delavca..
Študentje so z delom na učni bazi v glavnem
zadovoljni, le nekateri so pričakovali, da jim bo
svetovalec posvetil več časa, da bodo dobiH več
teoretske podlage, več usmeritev, konkretnih
navodil za delo.
Od mentorjev pričakujejo predvsem dobra
predavanja na izbirnem področju, utemeljevanje
teoretičnih konceptov pri delu. Mentor naj bo
odprt, dosegljiv in pripravljen odgovoriti na raz-
lična strokovna vprašanja.
Pred opravljanjem prakse pogrešajo natan-
čnejšo predstavitev organizacije (učne baze),
projektov in dela. Nekateri študentje menijo, da
imajo premalo možnosti izbire učne baze. Ugo-
tovitev študentov je enaka ugotovitvi svetovalcev,
da je treba dati več poudarka uvodnemu uspo-
sabljanju študentov. Študentje izražajo zadovolj-
367
NIKA CIGOI
stvo, da so dobili vpogled v delo z ljudmi in iz-
vajanje pomoči.
Za študenta je zelo pomembno, če se mu v
času prakse posreči vzpostaviti soliden delovni
odnos s svetovalcem, mentorjem, študenti v
skupini in ne nazadnje v kolektivu.
LITERATURA
L. Bohinc Sugman (2000), Kibernetika spremembe in stabilnost. Socialno delo 39 (2).
D. in A. Brandon (1992), Praktični priročnik za ljudi s posebnimi potrebami. Ljubljana: VŠSD,
Pedagoška fakulteta.
G. Čačinovič Vogrinčič (1999/2000), Socialno delo z družino. Ljubljana: Visoka šola za socialno
delo.
S. Dragoš (1997), Politična zgodovina revščine na Slovenskem (I. In II.), Socialno delo , 36 (2:) 125-
135, 36 (3): 181-195.
P. Lussi (1990), Sistemski nauk o socialnem delu. Socialno delo 29; (1-3)
V. Milosevic Arnold (1997), Uvod v socialno delo. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
]. Ramovš (1995), Slovenska sodala med včeraj in jutri. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka
B. Stritih (1994), Prispevki za študij socialnega dela. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
- (1998). Nova strategija pomoči v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo (študijsko
gradivo).
368