Št. 67 (14.463) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
TOREK, 9. MARCA 1993
ITALIJA / VLADA
ITALIJA / OB OSMEM MARCU
Amato
čedalje
šibkejši
Vojmir Tavčar
RIM - Ali bo italijanskemu premiera Giulianu ^rnatu tokrat uspelo kljubovati viharju in pripeljati vladno barko v pristan? Vprašanje, ki so ga nekateri uaceli v soboto takoj po objavi vladnih odlokov, ki uaj bi bili »politična rešitev« podkupninske afere, je Postalo žgoče v nedeljo zvečer in včeraj, potem ko Predsednik republike Oscar buigi Scalfaro ni podpisal odlokov, ker bi prišli navzkriž z referendumom o javnem finansiranju strank. In opozicija je sinoči zahtevala, naj danes vlada poroča v parlamentu o do-fiajanju teh dni, preden se ^Cne posebno zasedanje o rnoralnem vprašanju.
V zadnjih mesecih je Giuliano Amato preborodil 2e nekaj viharjev, ki so Poškodovali jadra in vesla nestabilne barke, a je kljub temu priplul do pristana ^upnice, ker je lahko računal na pomoč predsednika rePublike in ker njegova vlada ni imela alternativ. °da v zadnjih dneh Oscar U1§1 Scalfaro ni priskočil pomoč v krpanju razce-unnrn iader in tudi vladna ne poliva veC morja z oljem, da bi umirila valove. V krhko lupino je "mnster za okolje Carlo Ri-Pa di Meana zvrtal dodatno uknjico s svojim odstopom, pravkar imenovani pravosodni minister Gio-V?nfu Conso pa tudi ne ve, a 1. 0 dolgo Časa ohranil ®voj mandat, ker »v tem vz-usju ni mogoče delati«. Pravosodni minister, ki 1® bil včeraj v Turinu, je .en °d redkih, ki je še bra-. vladne odloke. Priznal le slcer, da je zaskrbljenost
predsednika republike utemeljena in da bi se odlok najbrž križal z referendumom, odločno pa je zavrnil tezo, da bi z ukrepom hoteli preprečiti delo sodnikov. Namesto počasnih kazenskih procesov smo hoteli uvesti hitre administrativne kazni, je poudaril Conso.
Toda bil je glas vpijočega v puščavi. Vsi ostali - ali skoraj - so se oglasili, da bi pohvalili predsednika republike in obenem napadli vladni odlok. Med najod-loCnejšimi je bil tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto, ki je ocenil Amatovo vlado kot »zelo nevarno zaradi napetosti, ki jih vnaša v odnos med državljani in državnimi institucijami«. Dodal je, da mora Amato oditi domov Cimprej in da mora predsednik republike oceniti, kako je mogoče prebroditi sedanjo fazo z novo vlado. Occhetto je odločno za to, da bi lahko Italijani volili nov parlament z drugačnimi pravili, vendar ima raje predčasne volitve, kot da bi podpiral sedanjo vlado do sprejetja nove volilne zakonodaje.
In ob teh napadih vladna koalicija, ki je ob prejšnjih viharjih branila Giuliana Amata, Ceš da nima alternativ in da situacija ne dopušča brezperspektivne krize brez vnaprej dogovorjenih rešitev, tokrat v glavnem molči. Samo socialistični tajnik Giorgio Benve-nuto je včeraj branil premiera, a samo zato, ker nima takojšnjih alternativ.
Kdo bo v teh pogojih pomagal Amatu krpati jadra in utrditi zrahljano roCico krmila?
RIM - Na Številnih manifestacijah Sirom Italije sta ob mednarodnem prazniku žensk prišli na dan predvsem dve temi: obramba delovnih mest in solidarnost s posiljenimi ženskami v Bosni.
V	Piemontu so ženske vso skrb posvetile predvsem zaposlitveni krizi, ki je po besedah odgovorne za ženska vprašanja pri DSL Livie Turco prizadela predvsem Zenske. V tej deželi je kar 61% vpisanih v sezname »delovne mobilnosti« žensk, medtem ko se je v zadnjem šestmesecju indeks brezposelnih žensk povzpel z 11,4% na 13%.
V	Rimu sta bili kar dve ženski manifestaciji, dopoldanska, ki so
se je udeležile predvsem dijakinje in Študentke, ter popoldanska, Id so se je udeležile zaposlene in brezposelne ženske. Med dopoldansko manifestacijo je nekaj tisoč mladih žensk in deklet najodločneje obsodilo srbska posilstva Muslimank v Bosni, postavile so se tudi v bran zakona 194 o prekinitvi nosečnosti, ki bi ga hoteli nekateri omejiti ah celo odpraviti. Nic Čudnega torej, Ce so dekleta in žene ob tej temi kritizirale papeža Janeza Pavla in predsednika vlade Amata. Stranka komunistične prenove pa je ob vsem tem pristopila k pobudi, naj davkoplačevalke pri prihodnji davčni prijavi ne name-
nijo 8%o Cerkvi zaradi njenega »kulturnega napada na pravico žensk do samoodločbe in svobode«.
Katoliške ženske gibanja pa so se včeraj ob 8. marcu srečale s kardinalom Camillom Ruinijem in se »papežu zahvalile za njegovo zavzetost do bosanskih žensk«. Predsednica gibanja Azione cattolica Erama Cavallaro je obenem obsodila zadržanje tistih ženskih gibanj, ki ne razumejo papeževega sporočila.
V Palermu so ženske ob obeh splošnih temah, delo in posilstva v Bosni, poudarile tudi svoje odločno nasprotovanje mafijskemu na-
silju z manifestacijo pred sodno palačo. Spomnile so se vseh žensk, ki jih je mafija ubila, in izrazile solidarnost in podporo vsem, ki se končno borijo proti mafiji.
Na 8. marec se je spomnil tudi predsednik vlade Amato, ki je ob otvoritvi veronskega kmetijskega sejma zaželel, »da bi prišel dan, ko Zenske ne bodo veC potrebovale 8. marca, ker bodo vsa njihova vprašanja rešena«. Predsednik Scalfaro pa je na srečanju s predsednico komisije za enake možnosti Tino Anselmi moral priznati, da se v Italiji kljub zavzetosti ni uresničilo enake možnosti za ženske na delovnem mestu.
FRANCIJA / NA URADNEM OBISKU V PARIZU
Predsednik Kučan podpisal Pariško listino KVSE o novi Evropi
Pogovarjal se je tudi s francoskim predsednikom Mitterrandom
Pariz - slove Predsednik Milan K je v spremstvu soj rn zunanjega min Lojzeta Peterleta v t deliek prispel na d rrevni obisk v franc Prestolnico. V Eliz Palači ga je sprejel Goski Dreti sp
Prangois Mitterrand , Kučan je tam p. Sal Pariško listino, 1° države Članice K renče o evropski var }n s°delovanju spi eta 1990. »Podpi nske listine o novi: P1 štejemo Sloven zgodovinski doge lovenija z njim po fv°)0 svobodno volj Do. načrtovala in snicevala evro
roHi°dnjSt skuPa) r°di m državami,
dno odločeni, da
j1 o Evropo kot ci
demokracije, miru,
o vanj a in enotnost
°o podpisu Pariške
e. v Elizejski p;
dejal slovenski pre*
nik Milan Kučan. :
eoski predsednik V
and Pa je poudari
pomeni Pariška listina začetek novega obdobja za evropsko celino. »Slovenija, ki je pridobila nacionalno suverenost, je izviren in pomemben dejavnik mednarodne stabilnosti. Vaša država je zelo blizu krvavim dogodkom, ki pretresajo ozemlje nekdanje Jugoslavije, zato so vasi na-
sveti dobrodošli,« je Milanu KuCanu povedal francoski predsednik Frangois Mitterrand. Med delovnim kosilom, ki sta se ga udeležila tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle in namestnik francoskega zunanjega ministra Georges Kiejman, sta se Kučan in Mitterrand najveC pogo-
varjala o razmerah na ozemlju nekdanje Jugoslavije, se je izvedelo iz francoskih virov. Milan KuCan se Se je pred srečanjem z Mitterrandom sestal tudi z generalnim sekretarjem Evropske organizacije za sodelovanje in razvoj (OECD) Jeanom Claudom Payejem. (APP, STA)
J. Major doživel hud poraz
LONDON - Britanski ministrski predsednik John Major - in z njim načrti o združevanju Evrope - je v ponedeljek zvečer v spodnjem domu britanskega parlamenta doživel hud politični poraz: s 314 glasovi prati 292 so poslanci zavrnili vladni predlog, naj ne razpravljajo o amandmajih na maastrichtsko pogodbo o tesnejši evropski skupnosti. Prvič v zadnjih sedmih letih so vlado Konservativne stranke pustili na cedilu njeni poslanci, saj opozicija sama ne hi mogla minirati Majorjevih poskusov, da bi Velika Britanija brez referenduma in brez dodatnih zahtev v parlamentu potrdila sporazume iz Maastrichta. Amandmaji, ki jih zdaj zahteva parlament, bodo za več mesecev zavlekli britanski pristanek na Maastricht, medtem pa se bo najverjetneje Se okrepilo nasprotovanje »zmanjševanju britanske suverenosti«. (Reuter)
KUŽNE BOLEZNI / SLINAVKA
Italijani prepovedujejo izvoz zato, da bi partnerja izrinili s trga
Slinavko je Slovenija že pred leti zatrlo
LJUBLJANA - »Evropska skupnost Se ni sklepala o tem, za katere države naj bi veljala prepoved uvoza mesa,« je na včerajšnji tiskovni konferenci zatrdil dr. Mihael Vengust, republiški veterinarski inšpektor. Po še neuradnih podatkih pa naj bi poleg Italije slovensko meso in mesne izdelke zavračali tudi na nemški meji. Slovenija ima trenutno zaprto mejo samo z Italijo. Vojka Ravbar, sekretarka ministrstva za gospodarske dejavnosti, je zatrdila, da slovenska veleposlaništva v državah ES že obveščajo pristojne organe o tem, da ni razloga za prepoved uvoza mesa iz Slovenije, ker v naši državi ni bil ugotovljen niti en primer te zoonoze.
»Uradno obvestilo o tem, da so v provinci Po-tenza v Italiji ugotoviti bolezen in da so že pobili 21 glav govedi in 11 prašičev, je Slovenija prejela iz Pariza, kjer je sedež Mednarodnega urada za ugotavljajo živalskih kužnih bolezni, in ne neposredno iz Itali-
je,« je Se povedal dr. Mihael Vengust. »Italija verjetno o prisotnosti kužnih bolezni Se vedno obveSCa Beograd. Preko ES naj bi Italija poskušala doseči tudi prepoved izvoza mesa iz Slovenije in Hrvaške,« je dodal Jernej Lenič, namestnik direktorja Republiške veterinarske uprave. Slovenija z Italijo tudi nima urejenih izvoznih dovoljenj, zato sta dr. Vengust in Lenič menila, da gre pri prepovedi izvoza z italijanske strani za ekonomske in nikakor ne za strokovne razloge, da gre pravzaprav za igro izločevanja partnerja.
Dodatni problemi pri temeljitem nadzoru blaga na meji so nedisciplinirani slovenski uvozniki mesa, ki skušajo s po-mankljivimi dokumetni uvoziti meso iz sosednjih držav, ter zelena meja.
»Slovenija je lansko leto prenehala s cepljenjem parkljarjev proti slinavki in parkljevki, ker teh bolezni v naši državi ni bilo od leta 1968,« je dodal Jernej Lenič.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Tržaški župan zahteva Istro
Tržaški župan Giulio Staffieri je spet zahteval, naj Slovenija in Hrvatska "vrneta'1 Istro Italiji. Po njegovem bi morala pogajanja med tremi državami trajati vsekakor od petnajst do dvajset let.
......................stran 10..
Priznanje učiteljici Mariji Ferluga
Na tržaški osnovni šoli Oton Župančič so včeraj med kulturnim praznikom ob 8. marcu podelili učiteljici Mariji Ferluga Udovič diplomo 1. stopnje z zlato kolajno, ki ji jo je dodelil predsednik republike Scalfaro za njeno dolgotrajno in požrtvovalno delo.
.......................stran 6...
8. marec v Trstu...
Številne prireditve na Tržaškem so letos ob osmem marcu naglasile tudi pomen in vlogo ženske ustvarjalnosti. V ta okvir nedvomno sodi tudi spodbujanje ženske aktivnosti na umetniškem področju: krožek UDI-ZŽI za milj-sko občino je izvedel fotografski natečaj na temo Ena Zenska, toliko žensk.
...........................stran 5....
... inv Gorici
Solidarnost z ženami in dekleti, žrtvami sistematičnega spolnega nasilja v Bosni, je bila na Goriškem ena vodilnih tem ob letošnjem dnevu žena. Na Pokrajini so predstavnice italijanskih in slovenskih ženskih združenj predstavile akcijo zbiranja podpisov pod poziv OZN. V Sovodnjah pa je bila zanimiva in okusna razstava domačih slaščic.
....................stran 8.
Toscani-Landi o reklami Benetton
Kdo še ni nikoli videl kakšne Toscanijeve fotografije za firmo Benetton, na primer kakšno od najbolj nedolžnih in prisrčnih, na katerih se skupaj smejijo otroci raznih barv? Od včeraj je nekaj najbolj pomenljivih primerkov 12 ter reklamnih kampanj za to družinsko tvrdko iz Veneta na ogled v gledališču Miela.
....................stran 4.
Ruska drama in farsa
Obračun med Ruskim parlamentom in Jelcinom je takorekoč pred vrati. Medtem pa se stopnjujejo protestne manifestacije, kakršna je bila tudi včeraj ob 8. marcu v Moskvi.
.......stran 12.....
Moda v Milanu
Manj blišča in barv, nekoliko preprostejši stil, dolgi lasje in krila: to je nekaj osnovnih tendenc, ki so prišle do izraza na prvih prikazih visoke pripravljene ženske mode za jesen-zi-mo ’93-'94. Ob teh značilnostih, ki se seveda nanašajo na modele, pa je bila zelo očitna tudi "pomladitev" manekenk: pravijo, da so bile nekatere krepko mladoletne. .......stran 16.....
DOGODKI - MNENJA
2
Torek, 9. marca 1993
BALKAN / NADALJEVANJE SPOPADOV V BOSNI
HRVAŠKO-SLOVENSKI ODNOSI
Ljudje se sprašujejo, kaj bodo prinesli mirovni načrti
Srbi zavrnili zahtevo za evakuacijo Muslimanov
Bo zaradi dolga Hrvaška v temi?
Dolg JE Krško že presega 40 mio dolarjev
Goran Moravcek
SARAJEVO - Muslimanske in srbske enote so se spopadale v vzhodnem delu Bosne, kjer je muslimanski poveljnik ukazal začeti protiofenzivo, da bi preprečil pokol nedolžnega prebivalstva, ki ga srbske enote zadržujejo v zasneženih gorah. Srbsko poveljstvo je potrdilo, da so se boji začeli zaradi močnih napadov muslimanskih enot, ki pa so jih zadušili.
General Philippe Mo-rillon je v intervjuju za televizijo povedal, da bo konvoj Visokega komisariata za begunce v četrtek začel svojo pot proti Srebrenici, v kateri je zaradi zelo slabih sanitarnih razmer v nevarnosti več kakor 60.000 ljudi. Srbi s tega področja so zavrnili zahtevo za evakuacijo Muslimanov, dokler ne bodo mogli Srbi zapustiti Tuzle, ki jo imajo v rokah muslimanski borci. Moril-lon je povedal, da bo za izpolnitev te srbske zahteve zastavil svoj osebni ugled.
Bosanski predsednik Alija Izetbegovič je zapustil pogajanja v New Yorku, da bi se lahko posvetoval s svojimi ljudmi v Sarajevu, na pogovore pa bo odšel ponovno proti koncu tega tedna z namenom.
Srbski vodja Radovan Karadžič, ki je iz istega
razloga zapustil pogovore v ameriški prestolnici, je pred odhodom v glavno mesto Republike srbske v Bosni - v Pale pri Sarajevu, obiskal še srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Pred svojim odhodom iz New Yorka pa je je še povedal, da bi bilo potrebno Bosno razdeliti na dva dela, od katerih bi enega dobili Srbi, drugega pa bi si delili Muslimani in Hrvati.
Zaenkrat se se nobena od strani ne strinja z no-
vim zemljevidom Bosne in Hercegovine, ki Bosno deli na deset enot, meje pa potekajo v skladu z etničnimi.
Muslimani trdijo, da pripada Srbom na tem zemljevidu preveč ozemlja, Srbi pa trdijo prav nasprotno - da so jim pri izdelavi načrta prisodili premalo ozemlja. Obe strani se bosta morali še temeljito posvetovati in šele takrat bo znano, če bo mogoče premostiti prepad med obema stranema.
O krizi v Bosni pa so se včeraj pogovarjali tudi v Beli hiši, kjer so zavrnili predlog generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija, ki je povedal, da bi morala svetovna organizacija pripraviti enote, ki jih bodo poslali v boj, če bodo pogajanja s Srbi neuspešna, v intervjuju za televizijo pa je povedal, da sam še vedno podpira možnost, da bi Srbe na miren način prepričali, da pristopijo k načrtom. (Reuter)
ZAGREB - Zaradi zelo velikega dolga, ki znaša približno 40 milijonov dolarjev, nuklearka Krško pa bi ga morala plačati do torka, 9. marca, je Hrvaška na pragu črne teme. Žiro račun nuklearke je blokiran že deset mesecev, tako da je pred kratkim slovenska vlada od Zagreba zahtevala, naj poravna svoje dolgove. Hrvaško ministrstvo za energetiko in industrijo se je znašlo pred skoraj nepremostljivo težavo, saj je ob astronomskem dolgu Krškemu polovica države že ves dan v temi. Najtežji je položaj v Dalmaciji, kjer so s ponedeljkom uvedli redukcije elektrike tudi za prebivalstvo, ki trajajo celo po 12 ur na dan. Problem nelikvidnosti nuklearke, katere skupni primanjkljaj znaša približno 60 milijonov dolarjev, so doslej reševali večinoma s kratkoročnimi krediti' slovenskega partnerja. Ko je presahnil tudi ta vir, bi morala Hrvaška zagotoviti 662,8 milijona tolarjev za normalno poslovanje. Računi prihajajo neprestano, pred kratkim je prišla tudi zahteva v višini 35 milijonov dolarjev za stroške remonta nuklearke iz lanskega leta. Poleg tega je Hrvaška
letos dolžna za nakup goriva zagotoviti še dodatnih približno 20 milijonov dolarjev.
Obremenilna okoliščina za obe državi je tudi dejstvo, da nuklearka obratuje z zmanjšano močjo zaradi povečanega ogrevanja Save, kar pomeni izgubo približno 3 milijone kilovatnih ur elektrike. Zdaj je ključna dilema, ali bo do 9. marca Hrvaška zagotovila denar za nuklearko ali bo, če se to ne bo zgodilo, ustavljena dobava elektrike temu velikemu dolžniku. Poslovne izgube in velikanski dolgovi bi utegnili zagrniti v temo celoten severozahodni del Hrvaške, ki bi ostala brez elektrike. To pa je precej neprijetno za vlado Hrvoja Sarini-ča, ki je izpostavljena ostrim kritikam zaradi teme, v katero je zavita vsa Dalmacija. Tamkajšnja akumulacija Peruča ne daje več elektrike, ker so jo Srbi minirali, ko so se umikali s tega področja, dobave iz BiH pa so prav tako močno vprašljive. Dalmatinci od Sa-riniča zahtevajo, naj nemudoma odobri nakup nekaj ladijskih elektrarn, vendar je to zaradi visokih cen za Zagreb trd oreh. Dlje ko bodo trajale, bolj utegnejo redukci-
je zlomiti znaten del hrvaškega gospodarstva, in to v razmerah, ko še zmeraj poteka vojna na kar četrtini državnega ozemlja. Izčrpani Hrvati grozijo s socialnimi nemiri. Kratek stik v hrvaškem elektrogospodarstvu bi utegnil, kot se bojijo v Zagrebu, tudi spričo vojaških in drugih gospodarskih obremenilnih okoliščin pripeljati do težkih posledic. Iz jadranskih županij, ki na krajevnih volitvah niso v celoti podprle Tudmana in HDZ, prihajajo vse glasnejše kritike na račun vlade, saj Sari-ničevim pojasnilom, da je vojna v državi kriva za veliko večino tegob, verjame vse manj Hrvatov.
Britanska
pomoč
Makedoniji
LONDON - Velika Britanija bo Makedoniji namenila človekoljubne pomoči v vrednosti 3 milijonov dolarjev, je sporočila ministrica v britanski vladi Lynda Chal-ker. Gre za prvo britansko pomoč tej nekdanji jugoslovanski republiki. »Za ta korak smo se odločili, da ne bi bili plat zvona, ko bi bilo že prepozno,« je povedala Lynda Chalker. (AFP)
VT



KOMENTAR
Evropa v nevarnosti
Barbara Kramzar
Nekakšni amandmaji na maastrichtsko pogodbo, ki jih po novem zahteva britanski parlament, niso videti na prvi pogled nič posebnega. Njihov globlji pomen pa je natančno tisto, zaradi česar je celo najbolj neutrudni bojevnik za enotno Staro celino Jacques Delors pred nedavnim izjavil: »Sama zamisel združene Evrope je v hudi nevarnosti!«
Ce premier Major ne zna delati čudežev - in doslej jih ni znal - bodo britanski politiki v naslednjih mesecih v nedogled razpravljali o spremembah temelja evropskega združevanja, pogodbe iz Maastrichta. Za njimi bi morali o tem razpravljati Se parlamenti ali državljani drugih enajstih članic. Kot sta pokazala danski »ne« in tesni francoski »da« za Maastricht, pa večina že zdaj ni navdušena nad omejevanjem nacionalne suverenosti v dobro nove velesile Evrope.
Ko so se evropski politiki pred petintridesetimi leti odločili, da bodo z gospodarskim, kulturnim, socialnim in Se kakšnim približevanjem stoletja brezupno sprtih evropskih držav preprečili nove vojne, si niso domišljali, da bo pot lahka. Sele leta 1986 se jim je posrečilo podpisati skupne evropske dokumente in Sele leta 1991 so jih lahko nadgraditi z Maastrichtom, ki naj bi države z devetimi jeziki in velikimi družbenimi in gospodarskimi razlikami združil v eno. Do izbruha vojne na Balkanu so si še lahko dopovedovati, da se jim bo počasi vendarle posrečilo. Potem pa se jim je »zgodila Jugoslavija« in Bosna je razkrila, da so Evropejci nesposobni kakršnihkoli skupnih zunanjepolitičnih dejanj, pa čeprav nevarnost preseljevanj narodov in etničnih konfliktov trka na njihova vrata. Začeti so si domišljati, da se lahko zaprejo v svojo trdnjavo. V časih gospodarske krize pa se je zaradi sebičnih nacionalnih interesov tudi ta začela majati.
Najnovejša odločitev britanskega parlamenta je samo metafora evropskih razhajanj. Konec koncev lahko po britanski zavrnitvi druge države poskusijo z Evropo dveh hitrosti, v kateri bi se sposobnejše med njimi zbrale okrog Nemčije, držav Beneluksa in morda Francije. Toda duh Evrope, ki so ga tako ponosno predstavljati svetu v zadnjih letih, izgublja svojo moč. Samo znanstvena fantastika lahko napove prihodnost Stare celine in njene okolice, če bo ta duh dokončno zamrl.
NOVICE
WTC. na obzorju nove aretacije
NEW YORK - V prihodnji dneh bodo po vsej verjetnosti aetirali nove osumljence za atentat na newyoršld VVorld Trade Center. Do sedaj je neposredno obtožen atentata le 25-letni Palestinec z jordanskim državljanstvom Mohamed Salameh, medtem ko Egipčana Ibrahima al Gabrovnija in študenta Asada Mombeda breminita druge obtožnice. Preiskovalci so zaceli ožiti krog islamskih fundamentalistov, ki bi bili tako ali drugače vpleteni v atentat Medtem se je izvedelo, da bi bili preiskovalci bržkone še bolj uspešni, če ne bi pri iskanju »zaslug« predčasno seznanjali novinarje s svojimi »uspehi«.
Francoski priznanji Mastroianniju
PARIZ - Marcellu Mastroianniju, italijanskemu filmskemu in gledališkemu igralcu svetovnega slovesa, je francoski minister za kulturo in prosveto Jack Lang v ponedeljek podelil legijo časti, najvišje francosko odlikovanje. Francija pa je Mastroiannija tega dne počastila kar dvakrat, saj je za življenjsko delo dobil sinoči tudi Cezarja, na podelitvi katerega je tudi predsedoval.
Španci v Ljubljani
LJUBLJANA - Ob pozdravnem nagovoru dr. Xa-vierja Sellesa Ferranda, svetnika za kulturo in informiranje pri španski ambasadi na Dunaju (gost, navdušen nad slovenskim sprejemom Goye in Španske umetnosti nasploh, je za naslednji ljubljanski bienale predložil podpis meddržavne pogodbe o kulturnem sodelovanju) je sinoči Sergij Pelhan, slovenski minister za kulturo, v Mestni galeriji odprl razstavo sodobnega španskega slikarstva in kiparstva pod naslovom Struktura in koncept. Razstavo, ki po španski postavitvi od leta 1991 gostuje po evropskih mestih in prinaša pretežno strogo oblikovna in konstruktivistična dela osmih umetnikov (Španija je na tem področju rahlo za evropskimi tendencami) je predstavil direktor galerije Aleksander Bassin. (Tone D. Vrhovnik)
Angleški škof nadlegoval 174etnega meniha ”
LONDON-Britanska policija je »formalno posvarila« anglikanskega škofa Petra Bal-la, ki je ustanovil meniški red, katerega vodila so vzdržnost, revščina in poslušnost, naj se vzdrži opolzkih dejanj do mlajših sobratov. Škofa je policija zaslišala decembra lani, potem ko se je izvedelo, da je nadlegoval 17-letnega meniščka. Po tem dogodku se je Bali skesal in odstopil. (Ansa, AP)
BALKAN / METE2, KAKRŠNEGA NE POMNIJO DESETLETJA
NEMČIJA / NEONACIZEM
Sneg prekril Romunijo
Velike težave tudi v severni Bolgariji - Na desetine vasi odrezanih od sveta -Prekinitev dobave elektrike in vode - Težke reševalne akcije
BUKAREŠTA - Romunija in Bolgarija že desetletja ne pomnijo tako hudega snežnega meteža, kakršen je včeraj odrezal od sveta na stotine vasi ter prekinil dobavo vode in električne energije. Romunija in pol Bolgarije sta praktično odrezani od sveta. V Bukarešti je dovoljena vožnja samo z avtomobili s pogonom na štiri kolesa. Romunski ministrski predsednik Nikolae Vacaroiu je sklical izredno sejo vlade in se po telefonu posvetoval s predsedniki provinc. Ustanovil je krizni štab, ki vodi ukrepe za pomoč prebivalstvu.
V Bolgariji je predsednik Zelev mobiliziral vojsko, policijo, prevozna podjetja in zdravstvene ustanove ter pripravil
načrte za pomoč prebivalstvu v severovzhodnem delu države, ki je že drugi dan odrezana od sveta. S tanki in oklepniki so včeraj reševali potnike, ki so 24 ur in več čakali v avtomobilih in avtobusih v sneženih metežih. Ves železniški promet je prekinjen v obeh državah, z izjemo nekterih vlakov, ki pa vozijo z več urami zamude.
V	številnih predelih Bolgarije in Romunije so zaprte trgovine in tovarne. Tudi črnomorsko pristanišče Vama je paralizirano, prav tako pa so paralizirana pristanišča na Donavi.
V	Romuniji so umestili krizne štabe v skoraj vseh pokrajinah; njihov namen je da omogočijo prevoznost cest in železnic, za-
gotovijo osnovno energijo (plin in elektriko) ter da oskrbijo prebivalstvo z osnovnim živežem. Tudi v Romuniji je vojska z oklepniki čistila ceste. V
Bukarešti so morali prebivalci gaziti po meter visokem snegu, ker so njihovi avtomobili obtičali v zametih. Zaradi sneženja so v obeh drža-
vah težave s telefonskimi povezavami, popolnoma pa je zastal tudi rečni promet po Donavi.
Na sliki (Foto AP) prizor iz bližine Bukarešte.
Neonacizem zastruplja tudi z videoigrami
BONN - Skoraj vsak mesec se znajde v kom-pjuterjih nemške mladine nova nacistična kompjuterska igrica. Oblasti so do sedaj odkrile kakih 50 takih igric, med katerimi je zadnja, »Deutschland 2000« grafično najboljša, vsebinsko pa najnevarnejša. Količine so torej minimalne, a kaj, ko te igrice mladina pridno presnema, tako da nihče ne ve, koliko je dejanskih kopij. Socialni asistent Wolfgang Fehr, ki že pet let dela v nekem mladinskem kompjuterskem centru, je v intervjuju za včerajšnji Kolner Stadtan-zeiger poudaril, da nasprotuje kazenskemu pregonu za lastnike teh igric, ker bi to se po-
večalo zanimanje.
»Deutschland 2000« neposredno ščuva k rasni in verski nestrpnosti. »Kamerad« mora »rešiti Nemčijo preden »bo prepozno«. Na začetku se ob zvokih »Deutschland, Deutschland iiber alles« in sliki berlinskega Reichstaga pojavi vprašanje: »Koga boš najprej likvidiral, Žide, Turke, črnce, lažne azilante, levičarske aktiviste ali Zelene?« Ce igralec izgubi, se na ekranu pojavi napis: »Ujetniki so zbežali iz taborišča in jim je uspelo te ubiti s podlimi sredstvi.« Skupaj z napisom se pojavi slika nagrobnega spomenika s kljukastimi krizi in epitafom »Tu počiva nas Fiihrer«.
POŠTA
Za tvorno sožitje vseh državljanov Slovenije
Na moj prispevek, objavljen 4 marca v Republiki, se je s svojim prispevkom z naslovom SNS proti balkanizaciji Slovenije 6. marca oglasil Andrej Lenarčič, očitno v imenu Slovenske nacionalne stranke.
V svojem prispevku z naslovom Kako uveljaviti ustavne pravice Neslovencev sem, če odgovorim samo na nekatera zastavljena vprašanja in pomisleke, jasno zapisal, koga sem imel v mislih - vse Neslovence, tudi Madžare in Italijane, seveda pa je iz spisa tudi jasno razvidno, da ne enačim italijanske in madžarske manjšine, če uporabim ta izraz, z drugimi Neslovenci, slovenskimi državljani, poudarjam slovenskimi državljani, ker je to iz pisanja morebiti premalo razvidno. Ze res, da so vsi državljani
pred zakonom in ustavo enaki, res pa je tudi, da slovenska ustava določa za obe manjšini in za druge Neslovence posebne pravice, kar je iz citiranih členov ustave jasno razvidno.
V prispevku sem ne zaradi demagogije, ampak zaradi rešitve problemov nanizal nekaj predlogov, ki bi bili skupaj z drugimi lahko predmet zakonske obravnave, saj ustava določa, da je treba nekatere reči zakonsko konkretizirati, kar je zagotovo v interesu vseh dobro mislečih državljanov Slovenije, saj bomo tako vedeli, »kdo pije in kdo plača«.
Seveda se tudi ne zavzemam, naj bi poleg Madžarov in Italijanov imele pri nas še vse druge narodnosti status manjšin, pač pa se zavzemam za konkretizacijo v ustavi določenih pravic
in obveznosti in seveda za možnost vplivanja Neslovencev, slovenskih državljanov, pri sprejemanju odločitev, ki so povezane z njihovimi specifičnimi pravicami, kajti ce se Slovenci in Neslovenci ne bomo tako ali drugače dogovarjali o vseh skupnih družbenih vprašanjih, bo pri nas zares zavladal Balkan v najslabšem pomenu besede.
Seveda vem, da si tako majhna država, kot je Slovenija, ne more »privoščiti« priliva neomejenga števila tujcev, ker bi to lahko povzročilo počasno izginotje slovenskega značaja naše države, hkrati pa sem odločno proti, da bi z nestrpnostjo ali celo s sovraštvom netili medsebojne prepire. Torej sem za tvorno sožitje vseh državljanov Slovenije.
Med svojimi projekti je skupina Daedalus leta 1985 v konjušnici uprizorila odhod Arnadea Modiglianija iz Livorna v Pariz. Projekt je naslovila Berač iz Livorna. Avtor inscenacije je bil Johannes Zechner (Foto: arhiv)
UMETNOSTNA ZGODOVINA / POGOVOR Z DR K. GRUBERJEM, ČLANOM SKUPINE DAEDALUS
Izumitev sedanjosti
O programu in projektih dunajskega razstavljalnega teama
Dr. Klemens Gruber, Vi ste teatrolog po poklicu, promovirali ste se sicer na dokaj neobičajno temo Razpršene avantgarde. Vaša knjiga obravnava uresničitev programov zgodovinske avantgarde v komunikacijskih po-etikah svobodnih radijskih postaj v Italiji sedemdesetih let. Toda kaj počne v skupini daedalus, cigar glavna dejavnost je vendar organizacija dokaj neobičajnih razstav?
Res sem asistent na tea-trološkem inštitutu na Dunaju, toda stroga razmejitev na discipline me je vedno utesnjevala. Pred približno desetimi leti smo se našli, pestiča dunajskih umetnikov, intelektualcev in strokovnjakov z različnih področij, v povezavi z osebnostjo Michela Foucaulta, misleca, Cigar duhovna prodornost in jasnost, radikalnost in prekoračevanje zamejitev so nas kot generacijo zaznamovale. Foucaulto-vemu pogledu je bila posvečena naša prva razstava leta 1984. Sicer pa izvirajo naši projekti iz Čistega veselja do določene teme, avtorja in pojava: vsak elan skupine je soudeležen na način in toliko, kot ga veseli in mu ustreza. VVarburgova razstava je na primer v glavnem delo VVemerja Rappla in Gerharda Fischerja.
Ali izraža ime skupine tudi Vaš program?
Kljub raznolikosti nas in naše projekte povezuje nekaj osnovnih Crt, delno jih evoci-ra tudi ime skupine daedalus, saj je Dedal konCno mito-
Neva Škapin Šlibar
loška figura umetnika par excellence, ki je hkrati tudi obrtnik in izumitelj. Njegovi najbolj znani izumi - labirint, letenje in umetna krava - so postali, vsak po svoje, ključni simboli našega Časa. Umetna krava, recimo, je simula-crum, falsifikacija, prevara. Toda mislim, da nam največ pomeni tisti vidik mita, ki ne razlikuje med tehnikom, inženirjem, izumiteljem in umetnikom. Fascinira nas, kot pri zadnji razstavi o Abyju VVarburgu, predvsem stapljanje, stičišča, miselni kontaktni prostor med tehničnim, znanstvenim, abstraktnim, logičnim in fantazijskim, umetniškim in Akcijskim. Nasa predstavitev inventivnosti Človeškega duha je spojila fantastične izume Mesmerja s konstrukcijo letala na človeški pogon, ki so ga izdelali inženirji MIT v Bostonu.
Kaj še povezuje vaše projekte?	•
Osredotočimo se vedno na gradivo, ki ga je zelo težko najti in predstaviti. VVarburgovo razstavo slik o astrologiji in astronomiji so pred petimi leti odkrili na podstrešju hamburškega planetarija in je sedaj prvič na ogled, ravno tako njegov atlas Mnemosyne. Pri prezentaciji nas zanima vedno nek posebni, neobičajni, morda presenetljivi zorni kot, ki ga skušamo še zaostriti z interdisciplinarnim in multimedijskim
pristopom, recimo z instalacijami, na način performing arts ah z inscenacijo predmetov in besedil. Poleg tega nas privlačijo Se tri glavne teme: odnos med pisavo in sliko, jetništvo blaznih in umetnikov pa tudi nasprotje med skupino in posameznikom, torej posameznikova umetniška identiteta v umetniških skupnostih.
Tudi Vasi razstavni prostori so del projekta?
Točno, skušamo vključiti mesto in zarisati novo topografijo Dunaja, torej izkoristiti stare muzejske zmogljivosti in jih soočiti z neobičajnimi, toda kontekstualno pomembnimi prostori, recimo od Dunajskega stolpa norcev, tako imenovanega kuglufa, do propadle knjigarne kriminalk na periferiji Dunaja. Stolp norcev je bil srhljivo prizorišče projekta o van Goghu in Artaudu.
V Vasi krasni knjigi z naslovom Invencija sedanjosti, ki je izšla ob desetletnici obstoja skupine in ki vsebuje skupaj z nekaj izredno zanimivimi besedili tudi pregled nad Vašo dejavnostjo, sem zasledila poleg Foucaulta, van Gogha in Artauda tudi Modiglianija, Klossovvskega, Mereta Oppenheima, Cya Twomblyja, Lacana, Bamet-ta Nevvmana, Giacomettija in Paula Virilia.
Čeprav je v središču projekta ali razstave neka osebnost - zato bi lahko reldi, da gre za portrete - pa pogosto izhajamo iz predmetov, konceptov in struktur, ki so bili
doslej spregledani, podcenjeni: zanimajo nas interference, konflikti, rezi, zareze - gube torej, kot v Lacanovem konceptu nezavednega -, ki se včasih nadaljujejo v sedanjost, ne glede kako so jih razlagali sodobniki in nato zgodovina. Vsi daedalusovi pro-
jekti nakazujejo in se prepletajo s sledmi modeme, z njenimi živčnimi vozlišči. Na tak način skušamo razkriti tendence sodobne umetnosti.
Kaj pa načrtujete v prihodnosti?
Naš naslednji projekt se bo vrtel okoli Noetove barke
kot absolutnega nasprotja apokalipsi. To je torej popolnoma pozitivna, nežna, kalifornijska zamisel, Čeprav nas seveda zanima, zakaj je Noe rešil živah, ne pa rastlin. Toda doslej smo Sele v fazi priprave in kreiranja osnovnega koncepta.
Preplet privatnega in kolektivnega spomina
DafiHalns sn nrinravili nrnrlukr.n? Pn Ani strani na inzik ppst in krptpni. n
Daedalus so pripravili razstavo o projektu Abyja VVarburga Mnemosyne, ki smo vam jo predstavili v včerajšnji Euroagendi. Pretežni del razstave je sestavljen iz dolgega hodnika in 63 belih, malih celic na vsaki strani, kjer je na Čelni strani obešen Cm platneni pano z ducatom ali vec reprodukcij in fotografij najrazličnejših umetnin iz starega veka do Časa sestavljanja atlasa, druge polovice dvajsetih let, pri Čemer je VVarburg izpuščal cela obdobja, saj je imel posebno afiniteto prav do renesanse, impresionistov in do tehničnih izumov svojega Časa, letala in podmornice. Razstava Mne-mosyne, muze spomina in matere muz, bo večni fragment, Čeprav je VVarburg načrtoval knjižno izdajo, in je tudi work-in-progress. Toda v Cem je tematska vez teh približno 1200 re-
produkcij? Po eni strani ilustrirajo preživetje in podoživljanje antike v evropski umetnosti; VVarburg je torej zbral dokazno gradivo za tezo o slikovnem kolektivnem spominu, ki se - in
List z A. VVarburgovimi beležkami (Foto last VVarburg Inštituta)
to je njegova druga osnovna teza - veže na določene formule izražanja patosa,
na jezik gest in kretenj, ne pa na neko abstraktno vsebino mitov in mitskih figur. Projekt Mnemosyne je torej »poizkus gramatike, krestomatije (nazornega učnega prikaza) in zgodovinskega leksikona evrop-sko-orientalskega jezika slik, slikovnega spomina nasploh«. Posebno aktualno deluje VVarburgovo prepričanje, da si mora človek izboriti tako imenovani »miselni prostor« vsak dan znova, torej, da lahko zgubi, kar je pridobil v kulturnem procesu, da pomeni vsake vrste univerzalizem, skrajno racionalni ali iracionalni oziroma magični, izgubo »miselnega prostora«.
Ta možnost prepletanja privatnega in kolek- livnega spomina, VVarburg je govoril o »zgodbah o duhovih za odrasle«, naj bi vsakomur lajšala breme kulturnega spomina.
Z DAJ I N N ^ K o L I
Teža majhnosti

Le brez preplaha: ne bom pričel jadikovati, kako majhni smo v teh krajih in kako nam je zato v vseh pogledih težko: nialo kupcev za knjige, malo gledalcev za filme, malo denarja za kulturo, malo možnosti za prodor v svet ... Te žalostinke dobro poznamo in jih že zato velja preskočiti. Ce dovolite, bi do nadaljnjega kar ostali pri tistem ohrabrujočem geslu, da )e majhno lepo. Predvsem, seveda, gledano od zunaj. Kako pa je to videti od znotraj? Ne, ne bomo govorili o občutjih, ki občasno poprimejo vsakega med nami - da naša deželica človeka nekoliko veže Cez boke. Ta občutek je kajpada subjektiven in prav nic povezan s kako merljivo velikostjo, saj zaradi njega še iz najveejih držav ljudje bežijo na res neznatne tihomorske otoke in se tam zacuda počutijo prav dobro. Drži pa, da zaradi majhnosti življenjskega Prostora, ki ga nacionalni kulturi določa tudi geo-Smfija, človek prej sreča koga, ki ga osebno pozna, in zato se marsikomu zdi, da pozna vse, skoraj vse, ali vsaj vse omembe vredne ljudi, ki jih srečuje. Načelno to ni mc slabega, seveda; v večini življenjskih situacij nam poznanstva pridejo Prav in lajšajo življenje.
Trditi bi si upal, da je vsaj v enem pogledu drugače. NamreC v tistem, da je, Ce človeka poznate, težko do njega vzpostaviti objektiven odnos, kakršnega bi narekovalo razmerje vajinih družbenih vlog. In to ni zmeraj do-
Andrej Blatnik
bro: Ce recimo izveste, da vas bo operiral kirurg, s katerim občasno spijete kak kozarček in vi odidete domov, ko jih imate dovolj, on pa še ostane v gostilni (morda obstajajo tudi taksni ljudje, kdo bi vedel?), vam nemara ne bo prav prijetno pri srcu, Čeprav sta s človekom v, recimo tako, toplih vsakdanjih stikih. Nemara sem to neokusno in pretirano primerjavo uporabil zato, da bi odlagal tisto, o Čemer sem pravzaprav hotel pisati: namreč kako doživljamo enake težave tudi ob kulturni recepciji. Pa vendar bo treba priznati, da majhnost nacionalne kulture način recepcije spreminja, in ne le v tistem smislu, ki ga dobro poznamo, ker ga ponavljamo kot mantro: manjši ko je narod, bolj mora ceniti svojo kulturo. Majhnost marsikaj tudi profanira. Teoretično stališče, da je umetnost oblika produkcije, ki se je lahko loti vsakdo, v vsakdanji praksi ni uničilo modela, po katerem je na eni strani tega procesa brezimni sprejemnik (poslušalec, gledalec, bralec), na drugi slavljeni ustvarjalec, ki je le načeloma bitje iz krvi in mesa, med njima pa nepremostljiva razdalja, ki pripomore k ustvarjanju fascinacije. A ker v Sloveniji večino nacionalnih umetnikov srečujemo na ulicah in v trgovinah, so sestavni del našega vsakdana. In zato jim je nedvomno težje pričarati kako božansko iluzijo, ki bi nas v vseh pogledih presegala, najsi še tako skrbno konstrui-
rajo svojo javno podobo. Preblizu so kot resnični ljudje. Lahko je verjeti, da je kak VVilliam Burroughs genij, čeprav občasno prenočuje po javnih Straniščih; ker se to dogaja daleč stran od naših domov, se nam zdi njegovo početje atraktivna kaprica, neogibna umetniška drugačnost. Človeku, ki vsako noc zaspi na kartonastih škatlah v vasi veži, je težje prisoditi, da piše genialne sonete. Za nelagodje ob premajhni distanci pa sploh ni treba tako skrajnih primerov; dovolj je že, da veste, kako znani glasbenik rad popije kozarček vec, in že ne zaupate njegovim prstom; dovolj je, da veste, kako kateri od prevajalcev tujega jezika ne govori ravno sproSCeno, in vera v njegove prevode neogibno poide: dovolj je, da veste, da je človek, ki je objavil razburljiv potopis po daljni deželi, spal vsako noc v hotelu, ki sprejema kreditne kartice, in njegovo pisanje boste imeli za potvorbo.
Pred kratkim sem slišal tožbo: včasih je bilo lahko shajati s politiko, bila je nekaj, kar nam je bilo docela tuje, o Čemer nismo niti slutili, kako odloča. Nekaj velikega, onkraj naše volje. In lažje smo jo sprejeli kot nujno zlo. Danes pa so v njej ljudje, s katerimi smo igrali nogomet, in tedaj niso podajali žoge. Kako naj jim zdaj zaupamo? Z umetnostjo je podobno. Da jo v naših krajih ustvarjajo fantje in dekleta iz sosednje ulice, ji jemlje veliko avreole.
LIKOVNA UMETNOST / GOSTOVANJE V NARODNI GALERIJI
Francisco Goya in strahote vojne
Razstava grafik znamenitega španskega umetnika je na ogled še do 21. marca
Marko Jensterle
Nov politični položaj države Slovenije je področje naše mednarodne kulturne izmenjave postavil v popolnoma drugačne okvire. Ker tuje države v Ljubljani odpirajo svoja veleposlaništva, poleg tega pa večina ambasad na Dunaju prevzema tudi področje naše države, je v zadnjem Času prišlo do pomembnih kulturnih dogodkov na naših tleh. Ce izvzamemo že tradicionalno dobro kulturno sodelovanje preko Francoskega in Ameriškega kulturnega centra (ki sta v Ljubljani delovala že v Času Jugoslavije), je zdaj zelo očiten tudi španski prodor na naša tla. V teh dneh si na primer lahko v Narodni galeriji ogledamo zanimivo razstavo grafik španskega umetnika Francisca Goye, sinoči pa so v Mestni galeriji odprli tudi razstavo so-
dobnega španskega slikarstva, ki prav tako kot Goya v Slovenijo prihaja s posredovanjem Španskega zunanjega ministrstva oziroma veleposlaništva na Dunaju.
O tem, da Spanci dokaj suvereno (kar je sploh značilno za njihovo zgodovino) vstopajo na prostor, ki naj bi bil sicer na križišču interesnih sfer Italije, Avstrije in Nemčije, nas prepričuje aktualnost razstav, ki nam jih ponujajo. Razstava Goyinih grafik z naslovoma Disparates (Norost) in Desastres de la gu-eira (Strahote vojne) ne bi mogla biti predstavljena v bolj aktualnem trenutku, kot je današnji. Goya je grozljive slike naredil v času vdora Napoleonove vojske v Španijo, ko so se ela-
ni burbonske dinastije razbežali in so nato v Madridu zagospodarili Francozi. Drugače je reagiralo Špansko ljudstvo, ki se je uprlo napadalcu. Sam umetnik pa je zaradi sprejema službe pri Bonaparteju naletel na vrsto kritik in si nakopal predvsem prezir španske kraljevine, ko je ta spet prišla na oblast. Slike s strahotami vojne, nastale v tem Času, pa so brez dvoma ena najhujših obsodb človeškega zla, iz njih se je mogoCe naučiti predvsem tega, da je človek vedno znova sam sebi najhujsa zver. Danes seveda ni treba posebej poudarjati, da v Goyinih bakrorezih ni mogoče videti le grozljivih dogodkov iz Časa španske gverile proti Francozom,
temveč so tudi krut opomin na vojno, ki se dogaja v naši neposredni bližini. V tej luCi ima razstava v Narodni galeriji popolnoma nove dimenzije. Norost vojne, s katero živimo in je vendarle tudi del nas, je seveda mogoče ustaviti z vojaško akcijo proti agresorju, vendar s tem ne moremo spremeniti miselnosti, ki to agresijo rojeva. Za to je potreben precej daljši proces, ki ima v svojem temelju zavest o nesmislu reševanja političnih problemov z agresijo. V tem oziru bi bilo seveda veliko bolj primerno, Ce bi Spanci Goyine grafike razstavili v Beogradu; v sedanjem mednarodnem kulturnem bojkotu bi tam še posebej potrebovali nekaj visoke španske kulture, kakršno je ustvaril Francisco Goya y Lusientes.
F. Goya:ln še to (iz cikla Strahote vojne, 1810-1820; jedkanica in akvatinta)
NA KRATKO
Koledniki in Tone Gogala med avstralskimi Slovenci
LJUBLJANA - Prvega marca je odpotovala k avstralskim Slovencem vokalno-instrumen-talna skupina Koledniki izpod Kamniških planin, ki se jim bo pridružil igralec Tone Gogala, so sporočili iz Slovenske izseljenske matice.
Turnejo, ki se je začela v Perthu, na zahodni obali Avstralije, nadaljevala pa v mestih Adelaide, Melbourne, Canberra z zaključkom 28. marca v Brisbanu, na vzhodni strani te celine, prirejajo slovenska društva v Avstraliji in Slovenska izseljenska matica v Ljubljani.
Vmes bodo kulturniki nastopili se v nekaterih društvih v notranjosti Avstralije. Ansambel Koledniki sestavljajo trije elani: basist Rok Lap, baritonist Janez Majcenovič inTomaž Plahutnik, ki igra citre. Naj večji del pevskega programa zajema slovenske ljudske pesmi, prav tako umetne, pripravljen pa imajo tudi poseben recital, primeren za cerkveno okolje, »mašo z napevi«, gradivo, ki ga je zbral in priredil Franc Gačnik, župnik v Stranjah pri Kamniku.
Igralec Tone Gogala bo na recitacijskih nastopih posredoval našim izseljencem odlomke iz del Antona Tomaža Linharta, Franceta Prešerna in Ivana Cankarja.
Skupino spremljata Se tajnik Slovenske izseljenske matice Janez Rogelj in urednik revije Rodna gruda in Slovenija Jože Prešeren. Ob srečanju z avstralskimi Slovenci bosta zbrala odmeve in napotke za nadaljnje delo. Hkrati pa bosta rojakom pod južnimi zvezdami prdstavila utrip sodobne države Slovenije in načrte SIM za letošnje leto. (vi/zzv)
Satelit kot pomoč pri ohranjanju prvotne identitete
ALIČE SPRING - Imparja Television je televizija, ki v Avstraliji predvaja program v jezikih domorodcev.
Najvecji delež lastništva pri tej televiziji ima Osrednja avstralska domorodska zveza za medije, preostalo pa domorodske pokrajinske zveze. Ustanovljena je bila leta 1988, finančna sredstva zbira s prodajo oglasnega prostora, avstralska vlada pa ji namenja povprečno 2, 7 milijona ameriških dolarjev letno.
Programi potekajo v sedmih glavnih jezikih, z angleškimi podnapisi, petnajstminutne dnevne novice pa se posvečajo predvsem lokalnim dogodkom.
Televizija Imparja poskusa z vec kot 120 satelitskimi postajami doseči tudi odročne kraje v srcu Avstralije, vendar je le Četrtina gledalcev satelitskega programa domorodcev. Večina še vedno rajši gleda standardne avstralske nadaljevanke, ki prikazujejo idilično življenje hegemonisticne kulture, kot pa da bi sikala lastne korenine. (Reuter)
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Torek, 9. marca 1993
RIM / POTEM KO PREDSEDNIK REPUBLIKE NI PODPISAL ODLOKA O »POLITIČNI REŠITVI« ZA PODKUPNINSKO AFERO
TRST / OKROGLA MIZA
Razhajanja s Scalfarom še ošibila Amatovo vlado
»Biti ali se čutiti pripadnik manjšine«
Govorili so Claudio Mogris, Ezio Giuricin Tonko Marojevič ter Barbaro Gruden
Vojmir Tavčar
Carlo Ripa di Meana med včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri je utemeljil svoj odstop iz vlade (AR)
RIM - »Mislim, da ima Amatova vlada štete ure. Toda to ni veC ocena ministra, pač pa ocena navadnega državljana.« Vidno ganjen, obdan s svojimi sodelavci in ob prisotnosti predstavnikov zelenih, ki so mu hoteli izraziti svojo solidarnost, je minister za okolje Carlo Ripa di Meana včeraj obrazložil novinarjem, zakaj je sklenil, da odstopi. Ripa di Meana je bil namreč edini minister, ki se je javno ogradil pred odlokom, s katerim je vlada hotela odpisati kazenske posledice za kršitev zakona o javnem finansiranju strank. In kljub temu, da je v nedeljo predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro zavrnil odlok, ker bi prišel navzkriž z napovedanim referendumom o javnem finansiranju strank, je minister za okolje včeraj potrdil svojo odločitev.
Ta sklep je Carlo Ripa di Meana utemeljil predvsem s svojim nesoglasjem s politično usmeritvijo vlade, ki jo je v odstopnem pismu Scalfaru in predsedniku vlade Giulianu Amatu ocenil kot »izredno nevarno«, ker skuša zavirati »redni potek sodnijskih preiskav«. Ripa di Meana očita kolegom in premieru, da so z odlokom o depe-
nalizaciji kršitev zakona o finansiranju strank »ranili občutljivost Italijanov«. Predvsem pa meni, da mora imeti vlada »v kriznih trenutkih, ko so vsi poklicani k žrtvam, veliko moralno avtoriteto in zaupanje ljudi, ne samo parlamenta«. »Dvomim pa, da sedanja vlada izpeljuje oba pogoja,« je poudaril Ripa di Meana in potrdil svoj odstop.
Umik ministra za okolje, ki odpira novo vrzel v Amatovem kabinetu, potem ko je predsednik vlade pred nekaj tedni s težavo preosnoval ministrsko ekipo, je le kocka v splošnem mozaiku krize, ki ga je povzročila vlada s petkovimi odloki za »politično rešitev« vozlov podkupninske afere in ki ga je nedeljski sklep predsednika republike Scalfara, da ne podpiše odloka, še zaostril, saj je prišlo javno in odmevno do izraza nesoglasje med Kvirinalom in palačo Chigi, kako rešiti moralno vprašanje. Ali lahko ostane javni opomin predsednika republike vladi brez posledic?
To vprašanje je prišlo na dan takoj po nedeljskem Scalfarovem pismu Giulianu Amatu in včeraj je ves dan lebdelo kot mora nad politično sceno, vendar ni dobilo od-
govora. Predsednik republike je molčal, predsednik vlade Amato, ki je odprl kmetijski sejem v Veroni, pa se je omejil na trditev, da »jutri (danes, op. ur.) bom na vladni seji dal pismo predsednika republike v razpravo« in dodal, da »pismo nedvomno načenja vrsto ustavno pomembnih vprašanj«. Premier se je prav tako izognil vsakršni oceni o odstopu ministra za okolje, Ceš da je dobil odstopno pismo včeraj zjutraj, ko se je odpravljal
v Verono in ga ni utegnil prebrati.
Dogajanja teh dni, predvsem pa razhajanje med vlado in predsednikom republike, ni okrepila Giuliana Amata, ki je le pred dobrima dvema tednoma dobil tehnično in neprepričano zaupnico poslanske zbornice. In Ce so nekatere opozicijske stranke kot MSI, Severna liga in Stranka komunistične prenove zahtevale takojšen odstop vlade, so ošibitev premiera in njegovega kabineta priznale
tudi stranke vladne koalicije. Tako je predsednik PSDI Antonio Cariglia izjavil, da »se mora sedanja večina resno vprašati, ali je primerno vztrajati v sedanji koaliciji«. Samo vlada s široko parlamentarno osnovo, je menil Cariglia, bo imela dovolj verodostojnosti, da bo lahko kos sedanji krizni situaciji. »Po tem, kar se je zgodilo, je vlada moCno ošibljena,« mu je pritegnil podtajnik liberalne stranke Antonio Pa-tuelli in dodal, da »samo skrb za usodo lire na mednarodnih tržiščih nam preprečuje, da bi zahtevali odstop vlade«. Kritičen do Amata je bil tudi voditelj demokršCan-ske levice Luigi Granelli, ki je očital vladi, da bi bila z vsiljevanjem odloka o depenalizaciji delegitimi-rala parlament, medtem ko je predsednik pravosodne komisije Giuseppe Gargani kritiziral vlado, ker se o tako kočljivem vprašanju ni prej posvetovala s Kvirinalom in dodal, da je »ocena predsednika republike o vladnem delu zelo stroga«.
Ogenj polemike je z vrčem vode sušal pogasiti socialistični tajnik Gior-gio Benvenuto, ki je dejal, da ne vidi »razpok« v odnosih med Kvirinalom in palaCo Chigi, takoj nato pa je priznal, da »stališče predsednika republike ni neosnovano«. Sicer pa je
Benvenuto nasprotoval vladni krizi, ker po njegovem mnenju ni videti hitre alternative sedanji vladi in sedanji večini.
Ob kritikah vladi pa je treba zabeležiti na splošno zelo pozitivne ocene o Scalfarovem sklepu, da ne podpiše odloka, ki bi bil zbrisal kršitev zakona o javnem finansiranju strank s seznama zločinov in bi ga bil vpisal v seznam navadnih prekrškov, kaznivih z administrativnimi sankcijami. »S pravnega in političnega vidika je bila nedvomno posrečena izbira,« je izjavil podšef milanskega javnega tožilstva Gerardo D’Ambrosio. »Mislim, da je predsednik razumel, da bi se javno mnenje uprlo takemu ukrepu,« je menil milanski sodnik in dodal, da je milansko tožilstvo s svojo nedeljsko izjavo »morda dalo majhen prispevek k taki odločitvi«. Odlok, kot si ga je zamislila vlada, bi po D’Ambrosievem mnenju zavrl milansko preiskavo, ker bi bilo tožilstvo prisiljeno znova pregledati vse gradivo in odbrali tisto, ki bi ga bili morali poslati prefektom za administrativne sankcije.
To je bila nevarnost, ki jo je predsednik Scalfaro preprečil s svojim sklepom, Čeprav ga je utemeljil z drugačnimi argumenti.
Germanist Claudio Magris govori na včerajšnji okrogli mizi o manjšinski problematiki v dvorani tržaškega semenišča (foto Ferrari)
TRST - »Biti ali se Čutiti pripadnik manjšine«. To je bila tema včerajšnje okrogle mize, ki jo je v prostorih semenišča v Trstu priredil »Movi-mento ecclesiale per 1’impegno democratico«, ki deluje v okviru škofijskih organizacij. Predsednik omenjenega gibanja Michele Zanetti je k sodelovanju povabil prof. Sergija Pahorja v imenu Društva slovenskih izobražecev, ki se je vabilu rade volje odzvalo.
V letošnji sezoni je gibanje priredilo že štiri predavanja, ki pa so bila internega značaja, a enkrat so prisostvovali ciklusu predavanj krožka »Centro Veritas«. Predavanja so obravnavala manjšine kot take oz. prisotnost Slovencev v Trstu in zadržanje do slovanstva nasploh (eno predavanje je imel tudi prof. Prijevec). Vprašanje je zelo aktualno, saj je nanj, kot je dejal Zanetti v svojem uvodnem posegu, opozoril tudi papež
med svojim obiskom v Trstu, ko je dejal, da je treba pogled usmeriti tudi drugam. Tudi Sergij Pahor je naglasil, da je v Trstu potrebno govoriti o manjšinah, saj so vsi dosedanji poskusi dejansko propadli in se je za sedanje prizadevanje zahvalil gibanju.
Zatem so sledili zanimivi in tudi občuteni posegi prof. Claudia Magri-sa, prof. Tonka Maroje-viča, novinarke Barbare Gruden ter novinarja Ezia Giuricina.
NOVICE
Staffieri grozi z odstopom če vlada ne bo rešila Tržaškega Lloyda
TRST - Tržaški župan Giulio Staffieri je na sinočnji seji občinskega sveta zagrozil, da bo odstopil, če ne bo Rim obranil pri življenju pomorske družbe LLoyd Triestino. O tej svoji nameri pa ni obvestil zaveznikov. Nanj so posebno jezni krščanski demokrati, ki so zahtevali takojšnjo prekinitev zasedanja. Svetovalec Slovenske skupnosti Samo Pahor se je spomnil mednarodnega dneva o zaščiti manjšin. Ko je prebral citat v francoščini pa mu je župan odvzel besedo.
De Eccherja zaslišala pordenonski in tržaški sodnik
PORDENON - Furlanski gradbenik Claudio De Eccher, bivši predsednik najmočnejšega gradbenega podjetja v FJK Rizzani De Eccher, je še vedno v zaporu v Pordenonu, kamor so ga odpeljali 4. marca pod obtožbo, da je plačeval podkupnine politikom in upraviteljem za nakupe nekaterih velikih javnih del. Včeraj sta ga v zaporu zaslišala kar dva sodnika: zjutraj pordenonski namestnik državnega pravdnika Raffaele Tito, popoldne pa namestnik pravdnika na tržaškem sodišCu Piervalerio Reinotti. Slednji ga je po vsej verjetnosti spraševal v zvezi z nekaterimi velikimi cestnimi deli v tržaški pokrajini, prvi pa menda glede nekaterih cestnih del v Maranu Lagunam.
Kot se je zvedelo, ni De Eccher nudil sodnikom nobenih koristnih elementov za nadaljevanje preiskave, tako da je pristojna sodnica Monica Boni odložila na danes sklep o morebitni izpustitvi podjetnika na svobodo, kot so zahtevali njegovi odvetniki.
Trotil iz Hrvaške za atentat na sodnika Emiliana iz Barija?
TRST, BARI - Po pisanju dnevnika La Gazzetta del mezzogiorno naj bi bil namestnik javnega tožilca v Brindisiju Michele Emiliano tisti, komur naj bi bil »namenjen« trotil, ki so ga septembra lani pretihotapili v Italijo iz bivše Jugoslavije. Emiliano je taCas javni tožilec na procesu zoper 29 domnevnih pripadnikov zločinske organizacije Sacra corona unita. Preiskava, ki je spravila pred dnevi v zapor tri predstavnike podzemlja iz Barija, je stekla pred tedni v Trstu, potem ko je slovenski tihotapec z orožjem Zdravko Mlakar, ki so ga aretirali oktobra lani pri Bazovici, priznal preiskovalnemu sodniku Gullotti, da je trotil služil za atentat na enega od apuljskih sodnikov.
Po mnenju preiskovalcev iz Barija naj bi bilo razstrelivo namenjeno eni od kasarn v južni Italiji, sodnik Emiliano, ki stanuje v Bariju, pa med svojim poslovanjem v Brindisiju prenočuje prav v policijski kasarni...
Riina napada
Skoraj ne mine dan, da ne bi moral Salvatore Riina pred sodnike. Včeraj je bil v Palermu na vrsti proces zaradi umora štirih sorodnikov mafijskega bossa Gaetana Badala-mentija, na njem pa je Riina ponovil obtožbe na račun mafijskih skesancev, ki naj bi ga obtoževali v zameno za denar ali prizanesljivost sodnikov. Javni tožilec Teresi pa je zahteval, naj bi Riino obtožili obrekovanja. Na sliki AP Riina zapušča palermsko sodišče.
KDO JE LETA 1989 UBIL ROBERTA MARANZANA?
Mucciolijeva skupnost San Patrignana spet pod udarom zaradi smrti mamilaša
TRST / SREČANJE Z IDEATORJEM REKLAME BENETTONA
Toscani: Najpomembneje je premagati indiferenco ljudi
Veliko zanimanja za nastop dvojice Toscani-Landi v Mieli
Oliviero Toscani (levo) in Paolo Landi v gledališču Miela (Foto Križmančič)
RIMINI - Skupnost San Patrignana, ki jo vodi Vincenzo Muccioli, je spet v središču pozornosti organov pregona. Včeraj so namreč aretirali sedem bivših gostov te skupnosti pod obtožbo, da so ubili nekega svojega tovariša, Cigar truplo pa so našli zelo daleč od San Patrignana, in sicer blizu Neaplja. Truplo Roberta Maranzana, bivšega mamilaša, ki je bil takrat star 36 let, so našli maja 1989 v kraju Terzigno nedaleč od Neaplja. Ugotovili so, da je bil do smrti tepen, domnevali pa so, da ga
je ubil neznanec, kateremu Maranzana ni hotel plačati doze mamila. Kasnejše preiskave pa so privedle do druge hipoteze: Maranzano naj bi ubili v San Patrignanu drugi gostje skupnosti, verjetno zato, ker je kršil stroga pravila, ki veljajo znotraj skupnosti Vin-cenza Mucciolija. Truplo naj bi nato odpeljali daleč proč, da bi odvrnili sume.
Kot rečeno, so včeraj aretirali sedem bivših gostov skupnosti, ko so zdaj zaprti v zaporih v Riminiju, Pesaru in Ra-venni. Sodniki bodo
skušali ugotoviti, ali je bil pretep, ki je stal življenje mladega mamilaša, le naključen, ali pa je spadal v »normalne« poboljševalne metode Vincenza Mucciolija in njegovih sodelavcev.
Povedati je treba, da preiskavo vodi sodnik iz Riminija Vincenzo An-dreucci, se pravi isti sodnik, ki je že v 80. letih obtožil Mucciolija in njegovo skupnost nasilnih metod. SodišCe v Riminiju je leta 1985 Mucciolija obsodilo, drugostopenjsko sodišče in nato kasacija pa sta Mucciolija oprostila.
Breda Pahor
TRST - Reklama - posel, ki ga lahko opravlja vsak povprečno inteligenten človek. V Cem je bistvo dobrega reklamnega sporočila - ne klatiti prevelikih neumnosti. Kakšna je vloga ideatorja reklamnih sporočil - ustvariti sliko, da je firma, za katero delaš inteligentna in da se ukvarja z realnimi problemi. Kaj pa škandali? Te ustvarjajo tisti, ki ne sprejemajo realnosti. To je samo nekaj iskric, ki sta jih sloviti fotograf Oliviero Toscani in odgovoren za reklamo pri grupi Benetton Paolo Landi, povedala med včerajšnjim razgovorom s skupino tržaških novinark, ki so ju izmenično oblegale pred srečanjem z občinstvom v gledališču Miela. Tema razgovorov je seveda bila izrazito nekonvencionalna reklama firme Benetton, ki je širom v svet ponesla svoje zaznavno geslo United Colors of Benetton. Tudi drugače zaspani Trst se je včeraj zdramil in se precej množično odzval na vabilo Grupe Fama-Italia in Zadruge Bonawentura, ki sta v gledališču Miela organizirala srečanje z uspešno dvojico Toscani-Landi, ob tem pripravila še razstavo nekaterih najbolj pomenljivih fotografij iz 12 let reklamnih kampanj firme Benetton in promovirala tudi zanimivo knjigo, v kateri so zbrana pisma-odzivi na fotografije United Colors of Benetton.
Ce torej po oceni ene-
ga najbolj znanih in priznanih mojstrov reklamne fotografije oziroma sporočila, ne gre zgolj za umetnost ali za biznes, v Cem je skrivnost neznanske uspešnosti reklamnih kampanj Benettona? "Prekršili smo dana pravila, porušili tezo, da je treba z reklamo blago prepričevati kupce: pretresli smo jih z realnostjo in jih prisilili, da mislijo". Ton Oliviera Toscanija je vseskozi tih in blag, skoraj žametast, kot je normalno za Človeka, ki zna uspešno prodajati svoje vizije in z njimi puloverje ali karkoli drugega. Posnetki bolnikov z Aidsom, ki so zbudili toliko polemik, rušijo splošno brezbrižnost, pravi Toscani, in s puloverji imajo toliko zveze, kot jo imajo vsi pojavi današnje družbe. Kajti Be-
netton, zagotavlja mlajši in manj vase zaverovani Landi, ne proizvaja oblačil, o katerih sanjamo, temveč oblačila, ki jih rabimo vsak dan.
Preko zamisli in fotografij Oliviera Toscanija je Benetton zaslovel v svetu, vendar fotograf zagotavlja, da ne ve, koliko puloverjev veC so prodali zaradi njegovih reklamnih uspešnic. Pravi tudi, da ga ta vidik ne zanima preveč, Čeprav je plačan po učinku in mu pri Benettonu vselej radi obnavljajo pogodbo. Upa tudi, da mu jo še dolgo bojo, ker je njegovo svojstveno in večkrat kon-fliktualno razgovarjanje z občinstvom šele na začetku: tema strpnosti, ki jo najraje obravnava, je glede na današnji položaj skoraj neizčrpna, saj je nestrpnosti raznih oblik vsepovsod dovolj
za še nešteto reklamnih in drugačnih obravnav.
Prav številne kritike, ki so jih prejele nekatere njegove zamisli, ki so se dotikale tem, kot so Aids, rasizem ali spolnost, so utrdile Toscanija, njegovega prijatelja in velikega zagovornika v ”klanu" Benetton senatorja Luciana in sodelavce, da so ubrali pravo pot. Kajti, drage gospe, je novinarke podučil izkušeni Toscani, prodaja se na račun emocij-In on je to resnico odlim no vnovčil, saj o sebi pravi, da je srečen in uspešen. Tudi zato, ker je zbezal na dan strahove nestrpnosti, ki - kot kaže - tičijo v skoraj vsakem od nas, pred tem je ustvaril Čudovite posnetke, nato pa še pripomogel, da je Benetton prodal na tisoče povsem običajnih puloverjev.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Torek, 9. marca 1993
V RIMU IN PAVII
Podkupnine: spet dolga vrsta aretacij
Odstop župana v Brindisiju
RIM, MILAN, PAVIA -Kronika o podkupninskih aferah je tudi vCeraj beležila vrsto aretacij, sodnih obvestil, zaslišanj itd.
V Rimu so v okviru preiskave o prodaji nepremičnin javnim ustanovam aretirali tri osebe, drugi dve pa išCejo. V zaporu so se znašli Antonino Ga-sparro, 51 let, elan upravnega sveta INAIL, Donato de Leonardis, 74 let, predsednik ENPAIA in bivši demokrščanski parlamentarec, ter Lanfranco Muzii,
55 let, glavni direktor poštnotelegrafskega inštituta. Za zdaj pa sta se izognila aretaciji Antonio Pata’ skoraj 30 let občinski svetovalec PSI in PSDI v Rimu, in Carlo Olivieri, demokristjan, bivši pokrajinski odbornik za okolje v Veroni. Slednji je znan tudi po tem, da je bil nekaj Časa osebni tajnik sedanjega ministra za kmetijstvo Giannija Fontane (KD). V tej zvezi so se razširile govorice, da naj ni minister prejel jamstveno obvestilo, kar je sam minister včeraj demantiral, Čeprav je priznal, da je nil Olivieri njegov sodelavec in prijatelj.
V Pavii pa so agenti finančne straže včeraj ob zori aretirati pet krajevnih političnih predstavnikov.
To so bivši deželni odbornik Lombardije za socialno skrbstvo Giancarlo Ma-genta (PSI), sedanji načelnik socialistične svetoval-
ske skupine v občinskem svetu v Pavii Roberto Por-tolan, občinski odbornik za javna dela Giovanni Greco (KD), bivši pokrajinski upravni tajnik KD Giuseppe Girani in bivši občinski odbornik in bivši pokrajinski tajnik DSL Luigi Bertone. Kaže, da je vseh pet obtoženih, da so prejeli podkupnine v zvezi z zakupi na naprave za teleogrevanje.
In končno še vest iz Brindisija, kjer je župan Teodoro Saponaro (DSL) napovedal odstop celotnega (levičarskega) občinskega odbora, potem ko je bil socialistični občinski svetovalec Guglielmo Alti ano aretiran, druga dva občinska svetovalca PSI in PRI pa sta odstopila potem, ko sta prejela jamstveni obvestili.
SINDIKALNI SPOR V »IL TEMPU«
Policija v uredništvu
Preprečena novinarska konferenca sindikatov
RIM - Spor med novinarji rimskega Časopisa II Tempo in založnikom, družbo Pobgrafici editoria-le Attilia Montija se zaostruje. Na tri dni stavke, ki jih je proglasil sindikalni odbor, je lastništvo odgovorilo z zaprtjem Časopisa. Sindikalnemu odboru je preprečilo sklic novinarske konference v uredništvu, odredilo zaprtje vhodnih vrat in poklicalo policijo, da je spraznila prostore.
Zato je bilo srečanje med stavkajočimi novinarji in kolegi ostalih itabjan-skih glasil na odprtem. Sindikalni odbor je pojasnil, da je bila stavka proglašena kot protest zoper nepričakovano zamenjavo odgovornega urednika Marcella Lambertinija z Giovannijem Mottollo ter
proti dejstvu, da je bilo vodstvo založniške dejavnosti zaupano Gabrieleju Caneju, ki je istočasno odgovorni urednik florentinskega La Nazione, prav tako last grape Monti.
Toda spor nima samo strogo sindikalnega značaja. Novinarji so namreč odkrili, da je vodstvo podjetja imelo dosjeje o poklicnem in tudi zasebnem življenju svojih novinarjev. »Zadevo je treba razčistiti,« je dejal predstavnik sindikalnega odbora Tor-chia, tajnik novinarskega sindikata Santerini pa je poudaril, da se bo FNSI obrnila na jamstveno strukturo, ki je zadolžena, da bdi nad korektnostjo založniške dejavnosti v Italiji. (VT)
GLASBA / V GORICI, NOVI GORICI IN SE2ANI
Trije večeri v okviru tradicionalnih srečanj glasbenih šol Primorske
Šola GM Marij Kogoj se pripravlja na nastop
TRST - V organizaciji Društva glasbenih pedagogov Primorske, v katerega so vključeni tudi zamejski pedagogi, bo tudi letos tradicionalno vsakoletno srečanje glasbenih šol Primorske. V prvem delu so predvidena tri srečanja: prvo v torek, 23. t.m. v Novi Gorici, drugo v sredo, 24. t.m. v Gorici (na italijanski strani) in tretje v Četrtek, 25. t.m. v Sežani. Na prvem srečanju v Novi Gorici bodo nastopili samo gojenci klavirja, na drugem v Gorici gojenci godal, pihal, kitare in komorne instrumentalne skupine, na tretjem v Sežani pa gojenci harmonike, trobil in solopetja.
Strokovne ocenjevalne komisije bodo na teh treh srečanjih izbrale
najboljše gojence, ki bodo potem nastopili na dveh zaključnih srečanjih, ki bosta v torek, 31. t.m. v Postojni in 2. aprila v Trstu. V Postojni bodo nastopili gojenci v starosti do 15 let pod gle-som »Mladi talenti«, v Trstu pa starejši gojenci pod geslom »Mladi koncertanti«. Na zaključnem nastopu v Trstu bodo prvič, odkar se odvijajo srečanja glasbenih Sol Primorke, sodelovali tudi gojenci tržaškega konservatorija Tartini, kar predstavlja vsekakor pomemben dogodek.
Soli Glasbene matice Marij Kogoj iz Trsta je po dogovoru odmerjenih na vsakem srečanju po 30 minut programa in zato se je bilo treba glede na veliko število možnih
Danes v Sesljanu prvi v nizu »zvočnih pogovorov« z umetnikom - fotografom Ladom Jakšo
TRST - Odbomištvo za šolstvo in kulturo devin-sko-nabrežinske občine organizira ciklus srečanj z glasbenikom in umetniškim fotografom Ladom Jakšo z naslovom »Zvočni pogovori«. Pobuda glasbenih delavnic je namenjena mladim, od predšolskih in osnovnošolskih otrok do dijakov nižje srednje šole.
Lado Jakša, doma iz Ljubljane, ima od leta 1981 status samostojnega umet-
nika. Kot glasbenik igra eksperimentalno glasbo in jazz glasbo, zanima se za improvizacijo in organske povezave akustičnih in sintetičnih zvokov. V zadnjih letih je imel vrsto koncertov po bivši Jugoslaviji, Italiji, Avstriji ter ZDA, kjer je posnel plošCo z ameriškimi glasbeniki. Igra na različne instrumente, akustični klavir, sintetizatorje, alt in sopran saksofon, klarinet, flavto in z
njimi komponira za gleda-bšCe, film, televizijo, umetniški ples. Lado Jakša povezuje svojo glasbeno delo Se z umetniško fotografijo (imel je številne samostojne razstave), obenem pa načrtuje multumedialne projekte, kjer se zlijeta akustični in optični izraz.
Posebno zanimivo je pedagoško delo, ki ga Jakša izvaja pri svojih srečanjih z mladimi. Glasbene delavnice se razlikujejo po vse-
bini, njihov skupni imenovalec pa je spodbujanje ustvarjalnosti, spoznavanje razhenih zvočnih virov in osnov improvizacije. Posebej omenimo program za srednješolce, poskus združitve Jakšovega akustičnega in likovnega izraza.
»ZvoCni pogovori« se bodo odvijali v Centru »Strekelj« v Sesljanu s sledečimi umiki:
danes, 9. marca, od 11. do 12. ure za dijake nižje
srednje šole »I. Gruden« (naslov: SLIKA IN ZVOK);
v torek, 16. marca od 10.30 do 11.30 za osnovne šole (naslov: IMPROVIZACIJA NA GLASBENIH INSTRUMENTIH); isti dan od 15. do 16. ure za občinske vrtce (naslov: DELAMO ZVOKE, OSTRIMO USESA);
v soboto popoldne pa za otroke, ki obiskujejo delavnice Centra Strekelj. (Neva Bak)
kandidatov odločiti za strožje kriterije. V ta na-nem so bili na šoli že opravljeni interni nastopi, na katerih so bili izbrani tisti, ki bodo potem sodelovali na prvih treh srečanjih in po nekdanji odločitvi ocenjevalnih komisij tudi v finalu. Poleg izvajalske kakovosti je bilo pri tem treba seveda upoštevati tudi raznolično zastopstvo inštrumentov.
Po tako opravljenem izboru bodo šolo GM Marij Kogoj iz Trsta zastopali gojenci solopetja, klavirja, violine, flavte, kitare, harmonike in ena komorna skupina. Seveda pa bodo na srečanjih nastopili tudi gojenci glasbenih šol GM iz Gorice, Spetra v Beneški Sloveniji in iz Zabnic v Kanalski dolini.
Iz matične strani Primorske bodo na srečanjih sodelovali gojenci glasbenih šol iz Kopra, Nove Gorice, Ilirske Bistrice, Sežane, Idrije, Tolmina, Postojne in Ajdovščine, iz zamejstva pa še šola Glasbenega centra »Emil Komel« iz Gorice.
Na vseh prejšnjih srečanjih so se gojenci šol GM iz zamejstva vedno zelo dobro odrezali in prepričani smo lahko, da bo tako tudi letos v potrditev visoke ravni glasbene vzgoje na šolah Glasbene matice, (j.k.)
OSMI MAREC / ŠTEVILNE PRIREDIITVE OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK
Utrinki z letošnjih srečanj
Ob družabnosti je bil poudarek na ženski ustvarjalnosti - Nekaj prireditev še danes
TRST - Letos je bil °smi marec na Tržaškem Predvsem priložnost, da so se ženske posameznih mestnih predelov ali vasi srečale v pesmi ali v priletni družabnosti; nekatere pobude pa so bile izrazito kulturno obarvane. Vsekakor pa je bil mednarodni dan žensk od Vselej tudi pojmovan kot dan ženske ustvarjalnosti, kateri se je odrekalo m se ji deloma še odreka enakopravno mesto v naši vse bolj s konkurenčnostjo prežeti družbi. Med pobudami, ki so še Posebej želele izpostaviti Zensko kot ustvarjalko, §re omeniti fotografski natečaj na temo Ena žen-. a, toliko žensk, ki jo je izrecno ob osmem marcu razpisal krožek UDI-Z2I m Milj. Letošnjega, ki je 1 že tretji zapored in je okrat prvič imel deželni značaj, se je udeležilo 32 s 83 poslanimi iz-eiki. Raven posnetkov v Crnobeli in barvni tehniki )e bila po oceni žirije visoka, vsekakor pa so iz-eiki na ogled ta teden v dvorani Gastone Millo, trg Republike v Miljah, m sicer vsak dan od 10. n° 12. in od 17. do 19. Na posnetku zraven (foto Videoteam) je utrinek z nedelj skesa naprnip-vania
r	in a upcmati,
°t priča druga slika zgoraj (foto Ferrari), so žen-s am zbranim v Prosvet-nem domu zapeli moški. Podaj sta posnetka z ovt-Kolonkovca (foto Križmaneic), kjer so se Zenske zbrale vCeraj v Prostorih kulturnega Jrustva, poleg pa z ačkolj (foto Ferrari), Ie,r 80 Zenske slavile v nedeljo.
NOVICE
Dramatičen apel bivših borcev na Hrvaškem
TRST - Iz solidarnosti z bivšimi partizani in antifašisti, ki sedaj živijo na Hrvaškem, si je VZPI-ANPI prevzelo nalogo, da z njihovimi problemi seznani širšo italijansko javnost, sorodne organizacije, pristojne parlamentarne oblasti in zunanje ministrstvo. Na Hrvaškem namreč, kot je zapisano tudi v poročilu posebnega odposlanca OZN v bivši Jugoslaviji, Poljaka Mazovvieckega, ne spoštujejo osnovnih človekovih pravic, se zlasti hudo so diskriminirane manjšine. Poleg tega se ne držijo ustavnih določil glede pridobitve državljanstva, pri Čemer so zlasti prikrajšani pripadniki srbske narodnosti.
Poročilo Mazovvieckega torej v bistvu potrjuje težave, zaradi katerih se je na stotine Častnikov in podčastnikov bivše jugoslovanske vojske, antifašistov in partizanov iz 2. svetovne vojne, obrnilo po pomoC do Evrope. V posebnem dokumentu opozarjajo, da so zadnjo pokojnino prejeli novembra leta 1991 in odtlej dejansko nimajo od Česa živeti: so stari, bolni, ves svet je nanje pozabil, Hrvaška jim ničesar ne daje, pokojnine pa ne morejo prejemati, ker nimajo hrvaškega državljanstva. Zanj so zaprosili že pred letom dni, a njihovi prošnji niso ustregli. Le malokdo od Srbov, Bosancev, Črnogorcev in Makedoncev je bil uslišan. Nadalje pravijo, da so se poročili s hrvaškimi ženami, a tudi njihovi sinovi nimajo hrvaškega državljanstva, ne morejo se vpisati na univerzo, ne morejo iskati dela, nimajo osebnih dokumentov, ker z njimi ravnajo kot s tujci.
Revija “Itinerari11 o folklori v F-JK
TRST - Zadnja številka revije “Itinerari nel Friuli-Venezia Giulia", ki jo izdaja deželna družba za turistično promocijo, je posvečena različnim aspektom folklore v naši deželi. Uvodni članek je napisal Gian Paolo Gri, docent antropologije na videmski univerzi, ki poudarja, kako je jezikovno “soočanje" med furlanščino in različnimi narečji iz Veneta in njihovih slovenskih in nemških variant v stanju, da lahko “predstavi" zelo razčlenjeno situacijo, ki se kaže tudi v ljudskih tradicijah. Publikacija vsekakor predstavlja novo življenskost tradicionalne in ljudske kulture. Revija “Itinerari" predstavlja številne folklorne manifestacije, ki se redno odvijajo v Čedadu, Centi, Reziji, Nediških dolinah, Miljah, Ertu, Zugliu, Sacileju, Trstu in na Krasu.
Deželni odbornik Gioacchino Francescutto piše v uvodnem članku, da se vse te pobude odvijajo neprekinjeno, tudi v letih težkih konfliktov. Fur-lanija-Julijska krajina se torej ne obraCa samo na preteklost -dodaja deželni odbornik- ampak gleda na prihodnost. Gre za zaklad, ki ga je Dežela vedno hotela valorizirati na najvišji stopnji, ker navsezadnje zadeva eno njenih najvecjib značilnosti.
Pomembno leto za izseljenstvo
VIDEM - Leto 1993 bo zelo pomembno za splošni razmislek in za potrebne prilagoditve v deželni politiki o izseljenstvu. Kljub sedanjim finančnim težavam bo deželna uprava priredila dve pomembni zasedanji, ki zadevata izseljenstvo. Predsednik deželne ustanove za vprašanja izseljenstva Ottorino Burelli poudarja, da bosta dve zasedanji velikega pomena organizirani v luči racionalizacije in izboljšanja uporabe deželnih sredstev. Prva manifestacija pod naslovom “Prvo svetovno zasedanje o mladih" bo od 14. do 20. junija v Gra-dežu, drugo zasedanje pa bo 4. deželna konferenca o izseljenstvu, ki bo predvidoma proti koncu meseca septembra. V okviru priprav za to konferenco bodo že v mesecu aprilu preliminarna srečanja z različnimi zainteresiranimi komponentami, tako da bo na deželni konferenci govor o bistvenih problemih, ki zadevajo izseljenstvo. Predsednik deželne ustanove Burelli je zato povabil vse zainteresirane organizacije, da prekinejo vse kulturne dejavnosti in da usmerijo vse napore v pripravo konference. S temi pobudami je Furlanija - Julijska krajina vsekakor med najbolj aktivnimi pri reševanje vseh teh vprašanj, je dejal Ottorino Burelli.
Srečanje o položaju deželnih bolnic
VIDEM - Položaj bolnišnic v naši deželi je bil tema srečanja deželnega odbornika za zdravstvo Maria Brancatija in podpredsednika Ferruccia Sara s krajevnima parlamentarcema Gabrielejem Renzullijem (PSI) in Adrianom Biasuttijem (KD). Na srečanju je bilo med drugim poudarjeno, da obstaja v deželnem merilu možnost, da bi bolnicama v Trstu in Vidmu priznali status visoko specializiranih bolnic.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osnptnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska, 75 Sežana, tel. 067 - 73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
TRESTE 8 MARŽO 1983 « SALA A2ZUFRA-HOTEL
NOVICE
Tri kilogrami kokaina na železniški postaji
Tržaški finančni stražniki so te dni zadali še en pomemben udarec prekupčevalcem z mamili. V skladišču za prtljago železniške postaje so odkrili kovček, v katerem so bili skriti trije kilogrami kokaina. Vrednost zaplenjenega mamila presega pol milijarde lir. Celotna operacija finančnih stražnikov je zaenkrat zavita v skrivnost, ker se preiskava nadaljuje in ima mednarodne razsežnosti. Menda so v zadevo vpleteni prekupčevalci iz nekega nemškega mesta. Zato tudi še niso nikogar aretirali.
Predstavitev gibanja ”Rinnovamento“
Včeraj se je na tiskovni konferenci predstavilo politično gibanje "Rinnovamento-Obnova", ki se, kot pravi samo ime, zavzema za korenito posodobitev italijanskega političnega življenja. Gibanje je sodelovalo na zadnjih parlamentarnih volitvah v Furlaniji, kjer je doživelo zelo skromen uspeh. V njem ni krajevnih politikov. Izdajajo revijo, ki ima podnaslove v raznih jezikih (med drugim tudi v slovenščini). Pobudniki gibanja pravijo, da zastopajo interese, želje in hotenja ljudi, ki pošteno delajo in proizvajajo.
Tri štipendije Trgovinske zbornice
Trgovinska zbornica razpisuje natečaj za tri štipendije; natečaja se lahko udeležijo študenti Višje šole modemih jezikov in prevajalcev s Tržaške univerze. Višina vsake štipendije znaša 1, 5 milijona lir, namenjena pa je vsem tistim študentom, ki se želijo podati v tujino na študijsko potovanje, in sicer v prvem trimesečju leta 1994. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani do 26. leta starosti.
Prošnje na navadnem papirju je treba predložiti predsedniku Trgovinske zbornice do 12. ure 15. aprila (do 12. ure). Skupno s prošnjo je treba predložiti potrdilo o vpisu v šolo z navedbo opravljenih izpitov in ocen, ki so jih študenti dosegli; predložiti je treba nadalje družinski list ter kopijo obrazcev 101 ali 740 skupno z izjavo, da gre za avtentično kopijo, ki je bila odposlana davčnemu uradu; program potovanja in študijev, za katere namerava zainteresirani uporabiti štipendijo; poleg tega pa še ostale dokumente, ki so po mnenju študenta potrebni, da bi bila njegova prošnja lahko sprejeta.
Openski tramvaj jutri ne bo vozil
Konzorcialno podjetje za prevoze sporoča, da openski tramvaj zaradi vzdrževalnih del na progi jutri ne bo vozil. Za povezavo med Trgom Ober-dan in Opčinami bodo ob tej priložnosti skrbeli avtobusi.
Sporočilo
konzorcialnega podjetja za prevoze
Konzorcialno podjetje za prevoze sporoča, da so bili z včerajšnjim dnem, zaradi del na pokrajinski cesti, ki pelje proti Miljam, v neposredni bližini Oreha, sprejeti naslednji ukrepi: dovoljena je enosmerna vožnja po Ul. Flavia med Zavljami in Stramarom, na odseku med križiščem z državno cesto št. 15 in v neposredni bližini odcepa, ki pelje proti Orehu. Enosmerna vožnja je ravno tako dovoljena na isti državni cesti na odseku med odcepom za Mačkolje in izhodom galerije v Zavljah.
Avtobusi bodo zato vozili po naslednjih progah: -progi št. 20 in št. 27: v smeri proti Miljam bodo avtobusi vozili skozi Zavije, Ul. Flavia, cesto po Orehu, Ul. di Famei, nakar se bo vožnja nadaljevala po običajni poti;
-v smeri proti Trstu bodo avtobusi vozili po progi Milje, Ul. di Famei, državna cesta 15, Zavije, nato pa po običajni progi;
-progi št. 27 in št. 41: v smeri proti Miljam bodo iz Zavelj vozili po Ul. Flavia, Ul. Caduti sul lavo-ro in nato po običajni progi; v smeri proti Zavijam pa bodo vozili po Ul. di Famei, državni cesti št. 15, Zavljah in nato po običajni progi.
-proga št 47: v smeri proti Rabojezu bodo avtobusi vozili iz Milj preko Ul. di Famei, državne ceste št. 15 in Zavelj.
Srečanje o Slovencih
Jutri ob 17. uri bo na sedežu CSL v Ul. Mazzini 11 srečanje s slovenskim pisateljem Borisom Pahorjem in Anito Altherr, avtorico knjige o Slovencih v Italiji v esperantskem jeziku. Srečanje ima naslov »Slovenci v Trstu, včeraj in danes«.
ZNANOST
Nobelovci na posvelu v Miramaru o delcih v materiji
V	miramarskem Centru za teoretsko fiziko se je včeraj začel seminar o strukturi delcev zgoščene materije, ki se ga udeležujejo nekateri najbolj znani svetovni strokovnjaki na tem področju. Srečanje so priredili v čast hudo bolnega ravnatelja Centra Abdusa Salama, ki zapušča prestižni londonski Imperial College.
V	Miramar so med drugim prišli nobelovci za fiziko Klaus von Klit-zing, Cheng Nin Yang in Rober Schieffer, poleg sto znanstvenikov iz praktično vseh držav sveta. Posvet, ki bo trajal do petka, je uvedel Ugo Amaldi, sin slovitega italijanskega fizika, ki je med voditelj ženevskega znanstvenega centra CERN.
Dijaki liceja Prešeren, ki so nastopili v igri Matejke Grgič Katharsis (f. Ferrari)
Na tekmovanju gledaliških odrov tržaških višjih srednjih šol so dijaki liceja Prešeren prejeli posebno priznanje žirije za predstavljeno delo Katharsis. Ocenjevalna komisija je v obrazložitvi zapisala, da so avtorica in dijaki vložili mnogo truda v obravnavo zelo aktualnega problema, ki so ga, kljub nekaterim tekstovnim naivnostim, predstavili prepričljivo.
Nagrajevanje tekmovanja za 4. Palio teatro je bilo včeraj v gledališču Cri-stallo, kjer se je pretekli četrtek in petek zvrstilo deset predstav prav tolikih tržaških višjih srednjih šol. Po lanskem osebnem uspehu Nikle Panizon, ki je bila proglašena za najboljšo igralko, je torej licej Prešeren spet posegel po lepem priznanju (ob odsotnosti obolele avtorice Katharsisa sta ga
dvignila njena sošolca). Pred podelitvijo nagrad je član žirije Giuliano Za-nier obrazložil kriterije, ki so vodili komisijo pri ocenjevanju (izberite tekst, ki nekaj pove, zasedba ne sme biti pretirano številna, glasba naj bo v službi teksta).
Nagrado za najboljše delo je prejel licej Oberdan z delom II teatrino di Don Cristobal Garcia Lorca. Njena dijakinja Marzia Postogna je bila proglašena za najboljšo igralko, medtem ko nagrade za najboljšo moško vlogo niso podelili. Na drugo mesto se je uvrstil trgovski zavod Da Vinci s Henryjevim delom I doni di Natale. Posebna priznanja so - poleg »Prešer-novcev« prejeli Irene Serini (učiteljišče Carducci), Alessio Bozzer (licej Oberdan) in likovni zavod Nordio.
DEVINSKO NABREŽINSKA OBČINA
DSL zaskrbljena zaradi zavezništva med socialisti in krščanskimi demokrati
Devinsko-nabrežinska sekcija Demokratične stranke levice pozdravlja odkrito soočanje o usodi domače občinske uprave, ki se je začelo v občinskem svetu, gleda pa z veliko zaskbljeno-stjo na nastajajočo os med PSI in KD. V tiskovnem poročilu Depangher in somišljeniki ugotavljajo, da medtem, ko na vsedržavni ravni prihaja do zbliževanja na levici, so nabrežinski socialisti ubrali nasprotno pot in se vse tesneje povezujejo s krščanskimi demokrati. Krajevna PSI je negativno odgovorila
na predlog DSL o oblikovanju skupnega upravnega programa levičarskih strank, medtem ko je takoj sprejela vabilo Krščanske demokracije za sestavo skupne dvostranske resolucije.
DSL se sprašuje, ali je skupno stališče med Krščansko demokracijo in socialistično stranko vezano na sedanji politični trenutek v devin-sko-nabrežinski občini, ali pomeni nasprotno začetek volilnega zavezništva obeh strank. Za to možnost se potegujejo nekateri nabrežinski krščanski demokrati in v
prvi vrsti bivši župan Dario Locchi, ki je o tem tudi odkrito spregovoril na seji občinskega sveta.
Napredne sile se morajo po mnenju DSL zoperstaviti oblikovanju kakršnih koli "narodnostno čistih" volilnih zavezništev v devinsko-na-brežinski stvarnosti. Oc-chettova stranka glede tega potrjuje, da se bo na prihodnjih občinskih volitvah, ki se bodo skoraj gotovo odvijale po novem večinskem sistemu, potegovala za volilni kartel občanov italijanske in slovenske narodnosti.
OSIMO / EZULSKA ZDRUŽENJA
ŠOLSTVO / OB 8. MARCU O LJUDSKI KULTURI
Na šoli Župančič slovesnost za »zlato« učiteljico Marijo
Marijo Ferluga Udovič je odlikoval predsednik Scolforo
Marjan Kemperle
Akademija o ljudski kulturi je bila včeraj na osnovni šoli Oton Zupančič idealni okvir pomembne šolske slovesnosti: podelitve diplome prve stopnje z zlato kolajno, ki jo je predsednik republike Scalfaro dodelil dolgoletni učiteljici Mariji Ferlugi U-dovič za njeno požrtvovalno in učinkovito delo na področju vzgoje in izobraževanja.
Učiteljica Marija, ali bolje - »zlata« Marija, kot so jo poimenovali takoj potem, ko ji je ravnatelj Joško Baša predal diplomo in kolajno, je celih 37 let tiho a odprto, prijazno in vztrajno delovala na naših osnovnih šolah. Njena učiteljska pot jo je popeljala od Barkovelj do Sv. Ane in do Sv. Iva-
na, kjer je poučevala zadnji dve desetletji. Poleg z delom v razredu se je izkazala tudi s pripravljanjem petih do šestih letnih nastopov za dijakinje učiteljišča, ki so bili po mnenju pedagogov izraz visoke poklicne strokovnosti. Ob tem je tudi pela v tercetu Metuljček, ki je v petdesetih letih tedensko nastopal na tržaškem slovenskem radiu.
Ta njena ljubezen do petja je prišla do izraza tudi včeraj. Ko so ji učenci vseh petih razredov šole Zupančič zapeli v zahvalo Kekčevo pesem, je kar sama dvignila roki in začela še zadnjič dirigirati mlada grla, kot je to počela skozi vso učiteljsko pot.
»Zlata« učiteljica Ma-
Marta Požar, »manekenka« Ani in Marta Košuta (z leve)
rija je bila ob koncu deležna dolgega iskrenega aplavza, prav tako toplega odobravanja pa so bili deležni tudi vsi ostali protagonisti včerajšnjega kulturnega praznika ob 8. marcu. Slovesnost je potekala - kot rečeno -
pod skupnim imenovalcem ljudske kulture. Zenska pevska skupina TFS Stu ledi, oblečena v stara domača oblačila, jo je popestrila z ljudskimi pesmimi. Na katedru in na tabli je bila na ogled narodna noša mandri-jerke, ki sta jo strokovno in tudi duhovito predstavili Svetoivančanka Marta Požar in Kontovelka Marta Kopun Košuta. V eri trenirk in unisex oblačil sta tudi s pomočjo »manekenke« učiteljice Ani pokazali otrokom, kakšno skrb so posvetile naše babice oblačenju ob nedeljah in praznikih. Radovedni otroci so tako izvedeli za značilnosti »kotle«, krila iz volnenega satina, »fje-truha«, traka, rute, »kr-pona« in pušeljca, ki je moral biti majhen in prijazen.
Otroci in številni prisotni starši so se s cvetjem in ploskanjem zahvalili za prijetni prikaz, in tudi za pevke TFS Stu ledi ob 8. marcu
Slavljenka Marija Ferluga vodi šolski zbor med praznikom na Zupančiču (f. Ferrari) ni manjkalo mimoz.
»Pogovori naj trajajo najmanj petnajst let«
Župan Staffieri spet zelo odkrito o vrnitvi Istre Italiji
»Mi bomo naredili vse, da bodo pogajanja za revizijo Osima trajala petnajst in tudi dvajset let. Njihov cilj pa mora biti ponovna pridobitev Istre«. Tržaški župan Giulio Staffieri je tako pojasnil ne samo ciljev pogovorov (Istra Italiji), ampak tudi njihove časovne roke, ki jih bo morala rimska diplomacija po njegovem nujno upoštevati. To je povedal na sinočnjem shodu ezulskih organizacij o odnosih med Trstom in Istro, ki bi moral biti po proglasih prirediteljev usmerjen naprej, v bistvu pa je - z izjemo posega predsednika hranilnice CRT Luccarinija - izpostavil le nazadnjaška, v marsičem revanšistična in za čase, v katerih živi-
Sandor Tence
mo, tudi zelo nevarna stališča.
Staffierijeva stališča lahko že polnopravno istovetimo z zahtevami neofašistov, ki se (od vedno) zavzemajo za vrnitev Istre Italiji. Do včeraj so bili glede tega precej osamljeni, danes pa očitno niso več. Skoda, da je župan "spregledal" nedavno izjavo svojega somišljenika Cecovinija, ki je v nekem intervjuju rekel, da se meje v današnjih časih lahko spreminjajo le z vojnami. V svojem sinočjem posegu se je Staffieri prelevil v "geografa ” (Dalmacija je naravno nadaljevanje Alp) in v "zgodovinarja". Le škoda, da je v
svoji "zgodovinski analizi" pozabil - med drugim - omeniti fašizma in druge svetovne vojne. Važno je edinole to, da bo Italija (kdaj, čez dvajset let?) spet pridobila Istro!
Odvetnik Paolo Sar-dos Albertini, predsednik Združenja begunskih organizacij, je prepričan, da je Osimo "mrtev in pokopan”. Slovenija in Hrvatska nimata po njegovem nobene pravice, da prevzemata mesto bivše SFRJ, zato je treba pogajanja med Rimom, Ljubljano in Zagrebom začeti popolnoma znova. Pogovori ne smejo biti bilateralni, ampak tristranski, »da ne bo nihče
(od leve) Sardos Albertini, Staffieri, Zigante, Codarin in Luccarini (foto Križmančič)
slepomišil in skrival kart na mizi«.
Albertini ni - kot Staffieri - odkrito spregovoril o vrnitvi Istre Italiji, ampak je stalno govoril, da mora Rim »ponuditi Istri ustrezno zaščito«. Kakšna naj bi bila ta zaščita, ni pojasnil, rekel pa je, da je o tem že prepričal člane parlamentarnih komisij za zunanje zadeve ter italijanskega koordinatorja meddržavnih pogajanj Berlinguerja, »medtem ko je stališče zunanjega ministrstva žal še nejasno«.
Edina razglašena nota sinočnjega shoda je bil predsednik CRT Luccarini, ki je rekel, da se mora Trst na gospodarskem področju odpreti do svojega slovenskega in hrvaškega, ter ne samo istrskega zaledja. Zavzel se je za gospodarsko pomoč italijanski manjšini in za čimbolj proste ekonomske izmenjave. Srečanje sta uvedla predsednik Združenja Istranov Zigante (listarsko geslo "Kupimo Istro" je še aktualno) in predsednik Združenja Istra-Dalma-cija Codarin (sedanje meje so preklete, Slovenija in Hrvaška sta zasedli Istro). Ce so to "konstruktivna" stališča, potem lahko le govorimo o nadaljevanju TV oddaje "Milano, Italia".
ŠOLSTVO / NA TEKMOVANJU GLEDALIŠČ
SLOVENSKI KLUB
Poklon narečni pesnici Manji Mijot ob dnevu žensk
Drevi v Gregorčičevi dvorani
DamianaOta
Po mesecu dni "premora” - medtem smo proslavljali Dan slovenske kulture in praznovali nori pust - se ponovno odpirajo vrata Slovenskega,kluba: tokrat z večerom, ki želi obenem posvetiti pozornost mednarodnemu dnevu žensk in s tem znameniti tržaški ustvarjalki, ki je v lanskem letu praznovala častitljivi življenjski jubilej. Nocoj bo torej v Gregorčičevi dvorani na vrsti torkov večer v poklon Mariji Mijot, rahločutni pesnici, ki je v domačem svetoivan-skem narečju ustvarila svojevrsten pesniški opus in z le-tem prispevala svoj nezanemarljivi delež h kulturnemu bogastvu tržaških Slovencev.
O Mariji Mijot, ki je lani maja praznovala svoj 90. rojstni dan, bo na drevišnjem srečanju v SK spregovorila prof. Bogomila Kravos, ki je pesnici in njenemu delu prav ob tej priložnosti posvetila veliko raziskovalne pozornosti. Zbližala se je z njenim ustvarjalnim svetom, z njeno izpovednostjo in občutljivo dušo plemenite predmestne zenske: po nedavnem uspelem večeru v SKD Škamperle nam prof. Bogomila Kravos posreduje svoje strokovno delo na srečanju, ki ga SK ob mednarodnem dnevu žensk posebej posveča Zenski in njenemu bivanjskemu prostoru. Predstavitev lika Marije
Mijot bodo dopolnile še njene pesmi, M jih bodo podali Nastja Colja, Erika Buzečan in Gleb Verč. Z glasbeno medigro pa bo klubski večer obogatil pianist Aljoša Starc.
Kot ugotavlja prof. Bogomila Kravos, je "vir Mijotinega navdiha svetoivanska stvarnost na začetku stoletja. Njej lastna rahločutnost in pretresi, ki jih je doživela med drugo svetovno vojno, so jo potrjevali v potrebi po ovrednotenju in pomensko globljem prikazu sveta, ki je tonil v pozabo: vaško okolje se je spreminjalo v periferijo in preraščalo v mesto samo". Od drage polovice prejšnjega stoletja je bilo kulturno delovanje pri Sv. Ivanu izjemno razvejano in plodno. Marija Mijot je zajemala iz tega izobilja, z narečno pesmijo pa je ovrednotila predvsem iznajdljivost malih ljudi, med katere je sama spadala, in v narečno pesem vpela vsega važnega in zanimivega, ki je bilo del tega pristnega, tedaj še pretežno vaškega slovenskega okolja. Prva pesniška zbirka Marije Mijot - Souze jn smeh -je izšla leta 1962, druga razširjena izdaja pa sedem let pozneje. Pesmi je objavljala še v Jadranskem koledarju in v Primorskem dnevniku, štiri njene pesmi pa so doživele tudi uglasbitev (za to sta poskrbela Ubald Vrabec in Ignacij Ota).
Priznanje žirije liceju Prešeren
Dijaki »vložili mnogo truda v obravnavo zelo aktualnega problema« - rasizma
KONCERT / DEKLIŠKEGA ZBORA VESNA
»Pesem v svet« ogrela Opence
Nastop bi si zaslužil več občinstva
Med množico proslav Dneva žena, ki jih v teh dneh pripavljajo društva, ne smemo prezreti drugih kulturnih pobud, ki so v tem Času tudi stekle.
Tu imamo v mislih celovečerni koncert, ki ga je imel v soboto zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah Dekliški pevski zbor Vesna iz Križa (na sliki - f. KrižmanCie).
Mlade pevke, ki jih vodi prof. Bogdan Kralj, so bile gostje Mešanega pevskega zbora Primorec - Tabor, ki jih je povabil 2 željo, da bi tudi za občinstvo na Opčinah ponovile svoj uspeli celovečerni koncert, ki so ga imele pred domačim občinstvom že v preteklem decembru. Pred kratkim so uspešno nastopile tudi v Borštu in še kje.
Večer je dekliški zbor Poimenoval »Pesem v svet«. In res je bil to večer posvečen pesmim raznih narodov, ki so jih mlade pevke ubrano, z izrednim posluhom za njihovo glasbeno izpoved podale kar v 13 jezikih in treh narečjih.
Na sporedu je bilo sedemnajst pesmi, ki so jih Pevke izvajale ob spremljavi violinistke Raffae-le Petronio, pianista Aljoša Starca, flavtistke Tamare Tretjak in kitarista Iva Tula.
Vezno besedo za ta lep večer je pripravil
Marij Cuk, povezovala pa ga je Alda Sosič. Prireditev bi prav gotovo zasluzila večjo pozornost s strani občinstva. Res je, da preživljajo kulturna drušva (ena bolj, druga manj) določeno krizo in da to občuti tudi zborovska dejavnost, saj so nekateri pevski zbori v zadnjem Času žal utihnili, toda prav zaradi tega zaslužijo prireditve, kot je bila sobotna, večjo po-
zornost.
Imamo še nekaj zborov - in med te lahko upravičeno štejemo prav Dekliški zbor Vesna, ki se pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje razvija in tudi strokovno raste. In ves ta trud, ki ga mlade pevke vlagajo v svoje petje, je pomemben ne samo za društvo, v okviru katerega delujejo, temveC za nas vse.
Uspeh
pobude
ZSKDo
jeziku
telesa
Na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev v Gregorčičevi dvorani se je v nedeljo zaključil tridnevni seminar, namenjen vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem -torej vsem strokovnim delavcem s področja vzgoje in izobraževanja - in vsem, ki se ukvarjajo s sporočanjem in z medčloveškimi odnosi.
Seminarju z naslovom »Porajajoči se jezik telesa« je vodila dr. Margareta Dolinšek-Bubnič, splošna zdravnica, specialna pedagoginja, predvsem pa poverjena strokovna poznavalka metode EBL (Emerging Bo-dy Language), ki ga zakonca Dolinšek uvajata v Sloveniji. Gre za metodo, ki izboljšuje raven sporočanja med ljudmi in se pri tem poslužuje govorice telesa, pogosto zgovornejše od govorice besed.
Seminar ZSKD, ki je pritegnil precejšnje zanimanje in pozornost, je bil usmerjen v teoretično spoznavanje in nato praktično uporabo metode EBL. (dam)
ŽIVLJENJSKI JUBILEJ
GOSTOVANJA
Egidij višaj praznuje 70. rojstni dan
Danes praznuje novinar, ekonomist in publicist dr. Egidij Vrsaj 70. rojstni dan. Rodil se je 9. marca 1923 na Čatežu. Družina se je kmalu po njegovem rojstvu preselila na Nizozemsko, kjer je oče kot rudar preživljal družino. Tam je Egidij končal osnovno šolo. Klasično gimnazijo pa je obiskoval v Ljubljani. Zatem se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno ga je ge-stapo zaprl kot antifašista. Iz ječe je prišel po osvoboditvi. Kmalu zatem se je preselil v Trst in se zaposlil kot Časnikar v tiskovnem uradu Zavezniške vojaške uprave. Na Radiu Trst A pa je služboval v Časnikarskem oddelku od 1947 do upokojitve 1988. Ob delu je obiskoval Ekonomsko fakulteto Tržaške univerze in leta 1966 doktoriral.
Poleg številnih strokovnih člankov, referatov in razprav je dr. Egidij Vršaj dosedaj napisal 6 obsežnih strokovnih knjig, ki so izšle v italijanščini v Trstu in Milanu. V svojih delih je obdelal mednarodno trgovino, ekonomsko politiko, mednarodne ekonomske odnose, zlasti tiste, ki so se nanašali na Italijo in bivšo Jugoslavijo. Njegova strokovna dela so bila objavljena v številnih tujih jezikih, tudi na britanski radiotelevi-
Egidij Vršaj
ziji BBC. Nekaj strokovnih knjig dr. Vr-šaja je uvrščenih v Kongresni knjižnici v VVashingtonu in so tudi uradno katalogizirane. Njegova dela sluzijo ne samo gospodarstvenikom ampak tudi študentom na nekaterih inštitutih oziroma univerzah.
Sloveniji je veliko prispeval v obliki promocije z njegovo šesto knjigo, ki je izšla jeseni 1992 pri uglednem milanskem založniku Franco Angeli z naslovom La Repubblica della Slovenia tra 1'Europa e i Balcani. V tej knjigi je podrobno orisal najnovejšo slovensko zgodovino, mednarodne vidike priznanja in okoliščine osamosvajanja Slovenije.
Ob njegovem 70. rojstnem dnevu mu iskreno Čestitamo, želimo trdnega zdravja in zadovoljstva pri ustvarjalnem delu. (G.D.)
Pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka ■ Kontovela nastopil v Ajdovščini
Na dvorec Zemono ga je povabil mešani pevski zbor Primorje
V soboto, 6. t.m. je bil moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontove-la v gosteh mešanega pevskega zbora Primorje iz Ajdovščine. Zbora sta priredila celovečerni koncert umetnih in narodnih pesmi na Zemonu, pozno renesančnem lovskem dvorcu, ki leži na nizkem griCu sredi vipavske doline in danes služi za kulturne in reprezentančne potrebe Ajdovščine. V zelo akustični koncertni dvorani se je kot prvi predstavil domači zbor, ki je bil ustanovljen pred dvanajstimi leti pod pokroviteljstvom gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine. Zbor, ki šteje 26 pevcev, je pod vodstvom Vide Črv po Gallusovi Osec Domine zapel še Črnsko duhovno in nato v sproščenem slogu podal še sedem pesmi slovenskih avtorjev, med katerimi tudi priljubljeno Dober večer tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca. Zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela pa se je pod
vodstvom Mirana Žitka predstavil z Brucknerje-vo Ave Marija, in Pre-lovCevo Bela breza, ter dognano podal izbor osmih pesmi Hraboslava Volariča, ki so pritegnile pozornost občinstva, tako da so morali pevci po burnih aplavzih, dodati še dve pesmi. Koncert v tej sugestivni in akustični dvorani je bil nedvomno lepo doživetje za poslušalce, obenem pa tudi dobro preizkušnja za oba zbora za bodoCe nastope. Kot domačini bodo tudi gostje v kratkem nastopali na reviji Primorska poje. Ob koncu so se nastopajoči zbrali v restavraciji Primorje v Ajdovščini, kjer je spet zadonela slovenska pesem ter zvoki harmonike, ki so prebili večerno tišino vipavske doline. Ob dobrem razpoloženju so pevci kmalu navezali prijateljske stike, kar je seveda bil tudi eden od ciljev tega koncerta. Domenili so se tudi, da bodo Ajdovci v kratkem gostovali na Proseku. (B.R.)
Silvio Orlando in Angela Finocchiaro v Rossettiju
Od danes do 14. marca bo v gledališču Rossetti gostovala skupina Backstage s komedijo Sottobanco Domenica Starnoneja, v režiji Daniela Luchettija in z Angelo Finocchiaro ter Silviom Orlandom v glavnih vlogah. Zgodba je ambientirana v neki Soli nekega soparnega junijskega dne in obravnava na komičen način resno problematiko propadanja sedanjega Šolskega sistema v Italiji, ki ga avtor komedije Starnone, sicer uveljavljen pisatelj in novinar, dobro pozna, saj izhaja prav iz učiteljskega poklica. Posebna atrakcija sta seveda Orlando in Finocchiarova, ki sta se v zadnjem Času uveljavila tudi kot odlična filmska igralca, saj poznamo prvega iz znanega Morettijevega filma 11 portaborse, drugo pa iz Nichettijevih filmov kot na primer Ra-tataplan, Ho fatto splash in Volere volare.
	SLOVENSKI v TRSTU	ob mednarodnem dneva vSbfil '-'"Frančiška 20/n	žena vabi na POKLON MARIJI MIJOT Beseda: Bogomila KRAVOS - Recitacije: Erika BuzeCan, Nastja Colja in Gleb Vere - Pri klavirju: AljoSa Staro danes, 9. marca 1993, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani
	
	IZREDNA RAZPRODAJA Tržaška knjigarna - Ul. sv. Frančiška 20 Obiščite nas, ne bo Vam žal!
KINO
ARISTON - 17.15, 21.00 »Malcolm X«, r. Špike Lee , i. Denzel VVashington, Angela Bassett.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45. 20.30, 22.15 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton.
EXCELSIOR AZZURRA
- 17.00, 18.40, 20.20. 22.00 »Sex and Zen, il tappeto da preghiera, di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »2013 -La fortezza«, i. Christopher Lambert.
NAZIONALE H - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Trap-pola in alto mare«, i. Števen Seagal.
NAZIONALE IV - 16.30,
18.20,	2015, 22.15 »Giochi d’adulti«, r. Alan Pakula, i. Kevin Kline, Mary E. Ma-strantonio.
GRATTACIELO - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »La notte e la citta«, i. Robert De Niro, Jessica Lange.
MIGNON - 16.30, 18.25,
20.20,	22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suo-ra«, i. W. Goldberg.
EDEN - 15.30, 22.10 »II sofa delle porcone anali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.00 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola.
LUMIERE -	16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Uomi-ni e topi«, r. Gary Siniše, i. John Malkovich.
ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II danno«, r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Binoche.
RADIO - 15.30, 21.30 »Diva futura«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
9.	marca 1993
FRANČIŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.02 - Dolžina dneva 11.29 - Luna vzide ob 19.53 in zatone ob 6.31.
Jutri, SREDA,
10.	marca 1993 40 MUČENIKOV
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1017,2 mb rahlo narašča, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 40-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefania Licciardello, Marzio Espo-sito, Maddalena Premuti, Manuel Levak, Stefano Pit-tini, Giuseppe Amabile, Denny Perrelli.
UMRLI SO: 72-letni Glauco Castelpietra, 68-let-na Enrica Dessenibus, 55-letna Mariagrazia Banina, 85-letna Giustina Vatovec, 50-letna Renata Camilluc-ci, 89-letna Maria Romano, 81-letna Giuseppa Mar-ciano, 74-letna Elda Bian-chi, 91-letni Giovanni Cok, 88-letna Rosalia Trost, 62-letni Umberto Buzzai, 76-letna Bruna Baccarini, 58-letni Giorgio Pesaro, 75-let-ni Michele Fait, 53-letni Carlo Alberto Fabbretti, 72-letna Dina Guaita, 87-letni carlo Bernobich, 64-letni Vittorio Emanuele Calvino, 46-letni Roberto Marchesi, 96-letna Silvia Polla, 73-letna Maria Rosa Mauri, 83-letna Maria Antonia Ce-con, 79-letna Bianca Zacca-ria, 86-letna Palmira Curro, 79-letna Libera Čušina, 88-letna Andreina Ughes.
LEKARNE
Od ponedeljka, 8., do nedelje, 14. marca 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 (tel. 367967), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304).
OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Rojan - Ul. L. Stock 9, Ul. Rossetti 33.
OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri-
m°r<NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TEI .E VIT A
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
\M PRIREDITVE
SKD VIGRED vabi danes, 9. t. m., ob 20. uri v društvene prostore v Sem-polaj na PRAZNOVANJE DNEVA ZENA z Vanko in Tonco.
GLASBENA MATICA TRST - koncertna abonmajska sezona 1992/93, v Četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v gledališču Miela v Trstu, Trg degli Abruzzi 3 GODALA IN FAGOT - Godalni kvartet GM in Francesco Furlanich - fagot. Na sporedu Merku, Mendelsson, Reicha in Tesakov. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v Mleli.
FOTO TRST 80 prireja VEČER DIAPOZITIVOV O PUSTU s posnetki s kraskega, breškega, tržiške-ga, cerkniškega in ptujskega pusta. VeCer bo v petek, 12. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE vabi na veseloigro NASI GRAJU NA RADIO v izvedbi amaterskega odra J. Stoka s Proseka in Kontovela v nedeljo, 14. t. m. v župni dvorani v ul. Moncolano. Začetek ob 17. uri.
□ OBVESTILA
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
sporoča, da je v teku vpisovanje za POLETNO SREDIŠČE v Trstu, za LETOVANJE NA PTUJU in v ZELENEM CENTRU V VRHPOLJAH. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (naš telefon 573141).
SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI Sv. Ivan -Podlonjer - Katinara priredi danes, 9. t. m., ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 25 JAVNO SREČANJE. Posvečeno bo krajevnim vprašanjem, obravnavanju sedanjega političnega položaja na Tržaškem ter položaja slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Sodelovali bodo krajevni in pokrajinski predstvniki nase stranke. Vabljeni!
ODBOR SKD TABOR sklicuje v petek, 12. t. m. 25. REDNI OBČNI ZBOR. Ob 20. uri prvo sklicanje v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni elani!
JADRALNI KLUB CUPA vabi elane na 21. REDNI OBČNI ZBOR društva, ki bo v petek, 12. marca ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Sport-no-rekreacijskem centru v Vižovljah (cesta za Ce-rovlje). Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. po-
ročila predsednika in odbornikov, 3. pozdravi gostov, 4. razprava, 5. razres-nica odboru, 6. izvolitev novega odbora, 7. razno.
Vabimo vas na predavanje z naslovom KAKO SI SAMI POMAGAMO PRI REVMI, ISIASU, TEŽAVAH S HRBTENICO TER PREHLADNIH BOLEZNI, ki bo v nedeljo, 14. t. m., ob 9. in ob 11. uri v Domu na Brdini na Opčinah. Vabljeni!
n_____________IZLETI
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU in KMEČKA ZVEZA vabita vse svoje elane in prijatelje na obisk Kmetijskega sejma v Veroni, ki bo v soboto, 13.3.1993. Za informacije in vpisovanje telefonirati ob delavnikih na St. 382555 in 362941 ali direktno v uradih Kmetijske zadruge -Ul. Travnik 10 - Industrijska cona ali pri Kmečki zvezi - Ul. Cicerone 8/B.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešča, da je odhod avtobusa za izlet v Kropo v sredo, 10. t. m., ob 8. uri iz trga Oberdon.
VII. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJE CUK bodo v nedeljo, 14. t. m. na Črnem vrhu pri Idriji. Prijave za izlet z avtobusom sprejemamo v uradih sklada na Narodni ul. 126 med 9. in 12. uro.
Planinski odsek SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 14. t.m. na tradicionalni zimski vzpon na Snežnik. Odhod iz Bazovice ob 7. uri izpred spomenika padlim. Za informacije: tel. 226283 - Stopar ali St. 200236 - Skerk.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča neuCno osebje, da 11. t. m. zapade rok za vložitev proSenj za premestitve . Morebitne informacije kot tudi obrazce dobite na sedežu sindikata v Ul. Carducci 8.
E3 ČESTITKE
Danes praznuje rojstni dan ZORA RAZEM. Da bi v zdravju, sreči in zadovoljstvu praznovala Se mnogo srečnih let ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Dragi ZORI RAZEM iz Bazovice, ki danes praznuje svoj 60. rojstni dan, iz srca Čestitajo in želijo, da bi vedno bila tako vesela kot doslej Marija, Sabina in Olga.
MALI OGLASI
AGRITURIZEM pri Kukukovih v Doberdobu ( cesta za Dol 1) bo odprt Se do konca marca. Vabljeni!
V BRISCAH pri Križu sta odprla osmico Mirko in Cvetka Briscak. Točita belo in Črno vino z domačim prigrizkom .
OSMICO je odprl Mahnič v Borštu St.l.
OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in Cmo vino.
OSMICO ima OstrouSka Zvonko - Zagradec.
OSMICO je odprl DuSan Guštin v Repnu St. 22. Vnaprej se zahvaljujemo za obisk!
OSMICO je odprl Pepi Žigon v ul. Flavia di Stra-mare 87/A.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju št. 123.
OSMICO je odprl Jožko Colja - Samatorca 21.
OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu St. 44.
PRODAM avto lada niva, letnik 1989, bele barve, najboljšemu ponudniku. Tel. St. 229476 ob uri obedov.
PRODAM motor honda dominator, 650 kc, letnik 90 oproščen supertakse v odličnem stanju. Na razpolago za poskuSnjo. Tel. St. 51853 ob uri obedov.
PRODAM citroen viša 2 club s komaj opravljeno revizijo za 1.500.000 lir. Tel. St. (040) 214893.
PRODAM vespo PK 50, letnik 1982 za 550.000 lir. Tel. St. (040) 214893.
PRODAM motor jamaha xt 600 v odličnem stanju, letnik ’90. Tel. St. (040) 228333.
PRODAM A 112, v odličnem stanju, komaj opravljena revizija, prevoženih 87.000 km., cena 2.000.000 lir. Tel. 213889 od 18.30 do 20. ure.
PRODAM stanovanje v Ul. Flavia, 60 kv.m. Tel. St. 229234 ali 383713 v večernih urah.
MEDICINSKA SESTRA
iSCe delo na domu za varstvo in nego bolnika. Tel. 828251.
MLADO 21-letno dekle z veliko volje do dela iSCe kakršnokoli zaposlitev. Tel. St. 200542 ali 200882 ob uri obedov.
HIŠNO POMOČNICO
iSCemo enkrat tedensko. Tel. St. 723010 ob večernih urah.
VINOGRADE oddajamo. Tel. St. 231859 ob uri kosila.
NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. St. 212688.
PRISPEVKI
V	spomin na Pepija Štoko in Angela Della Schiava darujeta Anica in Bruna s Kontovela 50.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na nepozabno Nevo Ferjančič darujeta Vlasta in Armid Ukmar 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za Glasbeno mati-
co.
V	spomin na Ivanko Svetlic darujeta Draga in Milan Rebula 25.000 lir za KD RdeCa zvezda.
V	spomin na Ivanko Svetlic daruje Janko Rebula z družino 30.000 lir za KD RdeCa zvezda.
V	spomin na Ivanko Grilanc por. Svetlic darujeta Milko in Nevenka 50.000 lir za KD RdeCa zvezda.
Namesto cvetja na grob pok. Romana Kralja daruje Svetka KrižmanCie 50.000 lir za Bazovski dom.
Ob 31. obletnici smrti dragega Zdenka Colje darujejo žena Ivanka ter hčerki Alenka in Danica 50.000 lir za SD Sokol.
V	spomin na dr. Dušana Možino darujeta Franc in ICi Udovič 50.000 lir za Dvojezični Šolski center v Spetru.
Namesto cvetja na grob Danile Žerjal daruje Marta Sedmak 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
Namesto cvetja na grob Danile Žerjal daruje Zora Košuta 10.000 lir za SD Mladina.
V	spomin na Pino Ma-ganja, Danilo Žerjal in Karmela Tretjaka darujeta Mimi in Klavdij 30.000 lir za MPZ in Dekliški zbor Vesna iz Križa.
Ob 1. obletnici smrti dragega moža Pina Gherbassija daruje žena Salvina 25.000 lir za Zvezo žena Mackolje.
Namesto cvetja na grob prijateljice Danile Žerjal darujeta Danila in Italo Setti-mo Samero 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Danilo Žerjal darujeta LuCi in Justo 20.000 lir za MPZ Vesna.
Namesto cvetja na grob Karmela Tretjaka darujeta Lučana in Ančko 15.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na oCeta Franca darujeta Celestina in Rado 20.000 lir za SKD Skala.
V	spomin na dragega moža Franca, mamo Zoro, oCeta Alojza in brata Zoro ta darujeta Zofka in Marija (Gropada) 50.000 lir za SKD Skala.
Ob 5. obletnici smrti Davida Kalca daruje nona Kristina 50.000 lir za KD Skala.
Ob priliki včlanjevanja VZPI-ANPI za leto 1993 -
Trebče darujejo Srečko Križ-mancic 10.000 lir, Bruno Kalc 10.000 lir, Ivan Malalan 10.000 lir, Livio Malalan 10.000 lir, Albert Žerjal 10.000 lir, Nardo Kralj 5.000 lir, Ivanka Kralj 10.000 lir, Viktor Ferluga 10.000 lir, Francko Kralj 20.000 lir, Olga Kalc Stiickler 20.000 lir, Lucijan Malalan 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebe.
V	spomin na vse sovaščane, ki so padli v NOB, ob pomembni 50-letnici, daruje Emil Cuk 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebe.
V	spomin na Rudija Ivančiča in Karmela Tretjaka darujeta Gicko in Laura 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
ZAHVALA
Globoko ganjeni se zahvaljujemo občinskim upravam, političnim strankam, združenjem in vsem tistim v Trstu in v državi, ki so v izkazi spoštovanja in ljubezni nam stali ob strani v težkem trenutku slovesa od drage
Marije Bernetič - Marine
SVOJCI
Trst, 9. 3. 1993
Ob smrti Lada Legiše sočustvujejo z ženo Gi-zelo, sinom Danilom in hčerko Dorino
elani in odbor SK Devin
t
Dotrpela je naša ljubljena
Marija Maver vd. Markon
Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine.
Potrti sporočamo žalostno vest hci Ada, zet Claudio ljubljeni vnukinji Iris in Jasmin, sestre Ivanka, Jakomina in Roža z družinami
Žalovanju se pridružujeta Ema in Manlio Risegari
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Ferlugi, Trst, Melbourne, 9. 3. 1993
Ob boleči izgubi drage mame g.e Marije Markon sočustvujeta z Ado in družino
družini ArtaC in Sturman
t
Nepričakovan nas je zapustil naš dragi oce in nono
Bruno Ferluga
Pogreb bo v Četrtek, 11. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo Pavel in Saško z
družinama, družina Valič ter ostalo sorodstvo
Opčine, Trnovca, BrišCiki, 9. 9. 1993
Dragi Bruno, vedno ti bom hvaležna Tamara
Ob smrti dragega oCeta izrekajo Igorju Božiču in družini iskreno sožalje
Robert, Sonja in Giorgio Debeliš
Sošolci izrekajo Igorju Bosichu in družini iskreno sožalje ob nenadni izgubi dragega očeta.
9. 3. 1982	9. 3. 1993
Ob 11. obletnici smrti naše drage
Marjuče Žerjal por. Tedesco
se je z ljubeznijo spominjamo
SVOJCI
Dolina, 9. marca 1993
GORICA
Torek, 9. marca 1993
NOVICE
8. MAREC / PRAZNIK Z OBČUTKOM TESNOBE
SOVODNJE / RAZSTAVA DOMAČEGA PECIVA
Občinski svet v Gorici se spet sestane v petek
Goriški občinski svet se ponovno sestane v petek ob 17. uri. Na dnevnem redu je poleg županovih sporočil in svetovalskih vprašanj le odobritev načrta za gradnjo stanovanjsko-upravnega kompleksa v Ul. 24. maja, o katerem smo prav te dni pisali v naSem dnevniku. Pričakovati pa je tudi odmeve na sodne afere in politične težave upravne koalicije, ki je že tako zdesetkana, da tvega izgubo večine v občinskem svetu.
Predlog za galerijo Spazzapan
Pokrajinski svetovalec zelenih Leopoldo De Gi-roncoli je na zadnji seji predložil osnutek dokumenta, ki obvezuje pokrajinski odbor, da sprejme vrsto ukrepov za ovrednotenje deželne galerije sodobne umetnosti L. Spazzapan v Gradišču. To je mogoCe doseči z zagotovitvijo minimalnih finančnih sredstev in z rešitvijo vprašanja vodstva in nameščenega osebja v galeriji. De Gironcoli se je tudi zavzel za to, da se med elane Komisije za muzejsko dejavnost izvoli predstavnika umetniških poklicev.
ISIG na seminarju v Pragi
Mednarodni institut za sociologijo in Univerza pripravljata jutri in v četrtek v Pragi mednarodni seminar na temo Sociološka tradicija in družba po propadu sistemov. Pri organizaciji mednarodnega seminarja sodeluje tudi Praška univerza. Na številnih predavanjih, ki jih bodo imeli sodelavci goriškega instituta ter ugledni univerzitetni profesorji iz Italije in Češke, bodo razglabljali o vlogi sociologije v sodobni družbi.
Odprli Urad za mlade
V zavodu Lenassi, ki ga je dala na razpolago go-riška občina, so v soboto predali namenu sodobno opremljen sedež Urada za mlade. Gre za center za srečevanje in snovanje dejavnosti, s katerim bodo razpolagali elani vsem mladim odprtega združenja Goriziagiovane. Združenje je v zadnjem Času ponudilo mladini že marsikaj, z novim sedežem pa naj bi opravili nadaljnji kakovostni skok. (Foto Studio Reportage)
Mimoze posvečene žrtvam nasilja v Bosni
Akcija žensk za zaustavitev sistematičnih posilstev
Okusna razstava, sladka pokušnja
Sovodenjke so se v velikem številu odzvale na povabilo kulturnega društva Sovodnje
Marko Marinčič
Praznovanje mednarodnega dneva žena sta na Goriškem letos označevali dve temi, ki so ju ženske izbrale, da bi poudarile zahtevo po resničnejši enakopravnosti. Med številnimi problemi, ki Se preprečujejo pravo enakopravnost (pomanjkanje primernih socialnih storitev, kriza, ki izločuje s tržišča dela zlasti ženske itd.) so izpostavile zlasti obrambo določil zakona 194 o prekinitvi nosečnosti in pravico žensk do sa-moodloCanja. Se posebej pa je letošnji 8. marec označeval občutek tegobe zaradi sistematičnega spolnega nasilja nad ženskami v Bosni. Zenski odbori treh enotnih sindikalnih zvez so zato tradicionalne mimoze nadomestile s pozivom k solidarnosti: zbirale so podpise in prispevke za pomoč žrtvam vojne. Prav tako je bil poziv k solidarnosti z ženskami v Bosni prisoten pri mizici žensk DSL, ki so pri ljudskem vrtu delile šopke cvetja a tudi opozarjale na tragedijo žensk, ki so z brutalno vsiljeno nosečnostjo in nasiljem dvakrat žrtve vojne.
Se posebej pa so na to opozorile ženske na Pokrajini na tiskovni konferenci, ki jo je vodila od-
Dan žena: mimoze in solidarnost (foto S. Reportage)
bornica za enakopravno- ženskami v Bosni. Zen-st med spoloma Rosaria ska združenja bodo pod Di Dato. Navzoča je bila pokroviteljstvom Pokraji-tudi odbornica Aleksan- ne štiri sobote do 3. apri-dra Devetak skupaj s la zbirala podpise, ki jih predstavnicami številnih bodo poslali izvršnim or-združenj, ki sodelujejo ganom OZN z zahtevo, pri zbiranju podpisov za da se takoj ustavi nasilje zaustavitev nasilja nad in naj mednarodno so-
dišče kaznuje posiljevalce. V akciji sodelujejo tudi slovenske organizacije, SKGZ, ZSKD, ZSKP in Kulturni dom.
Na srečanju so ženske poudarile gnev zaradi posiljevanja »vseh (moških) proti vsem (ženskam) «, pri čemer se v že dovolj tragičnih vojnih okoliščinah sprošča najbolj brutalno nasilje proti zapostavljenemu spolu. Podpisi naj vsekakor ne bodo opravičilo za vojaške posege in novo nasilje, so poudarile predstavnice nekaterih združenj, ki so tudi menile, da bi o teh zločinih moralo soditi izključno žensko sodišče.
Na srečanju je odbornica Di Dato tudi izpostavila pomembno vlogo Pokrajine pri zagovarjanju in stvarnem uresničevanju enakopravnosti med spoloma, ki pa je v drugih okoljih tudi nase tukajšnje družbe Se daleč od zadovoljive uresničitve.
Seveda pa je 8. marec tudi in predvsem praznik, ki so ga žene in dekleta praznovale z družabnimi srečanji. VeCerij in srečanj veselih ženskih druščin je bilo že od sobote dalje Se in Se, precej pa je bilo v raznih krajih na Goriškem tudi koncertov in kulturnih prireditev ob 8. marcu.
"Sladko" obložena miza v sovodenjskem Kulturnem domu (foto Studio Reportage)
V Kulturnem domu v Sovodnjah je bilo v nedeljo popoldne vse živo. DomaCe kulturno društvo je uspelo uresničiti lepo zamisel, s katero so tokrat na nekoliko nenavaden način proslavili letošnji dan žena. Slo je za razstavo domačih slašCiC, ki so jih pripravile številne Sovodenjke in ki so bile v Kulturnem domu na ogled v popoldanskih urah.
Udeležba je bila na razstavi in na družabnosti, ki je sledila, presenetljiva. Mize v dvorani so bile polne dobrot, po katerih so se zaradi omam-
nega vonja in vabljivega videza marsikateremu gledalcu cedile sline. Razstavo so odprli že v zgodnjih popoldanskih urah, kasneje pa je bil na sporedu krajši kulturni program. Priložnostni pozdrav je podala predsednica kulturnega društva Sovodnje Alenka Florenin, za krajši glasbeni premor pa sta poskrbeli harmo-nikašici Magda TomsiC in Erika Pelicon.
Sledila je pokušnja razstavljenih slašCiC. Teh je bilo res veliko, tako da so vsi prišli na svoj račun in so lahko
preizkusili slaščičarske veščine sovodenjskih žena. Na programu je bil tudi sreColov, ki je pripomogel, da je bilo vzdušje še bolj veselo. Skratka zares uspela prireditev, ki je zadovoljila vse udeležence. Zahvala kulturnega društva je pri tem sla zlasti vsem ženskam, ki so sodelovale na razstavi, pa tudi vsem, ki so dali svoj “doprinos” pri pokušnji slašCiC. Društvo je del teh dobrot darovalo starejšim in onemoglim ženam iz Sovodenj ter otrokom v domačem vrtcu in šoli.	i
KONCERT / NOCOJ V VERDIJEVEM GLEDALIŠČU
GOSPODARSTVO / PISMO MINISTRA COLOMBA ZUPANU TUZZIJU
a PRIREDITVE H ČESTITKE
Srečanje z jazz glasbo iz domačih goriških logov
Po svetovno znanih saksofonistih bosta nocoj na vrsti skupini "Artrobius" in "Shipyard Town Jazz Orchestra"
Člani jazz ansambla»Artrobius«(foto Studio Reportage)
DOL / PRIREDITEV KD KRAS
Večer ponudil razvedrilo in možnost za razmislek
Po uspelem nizu koncertov svetovno znanih saksofonistov ponuja nocoj ciklus SreCanj z jazzom, ki ga prireja odporništvo za kulturo pri go-riški občini, še en, glede na začetni program dodatni koncert. V Verdijevem gledališču bosta drevi ob 21. uri nastopila dva goriška ansambla, ki se z dokajšnjim uspehom posvečata jazz glasbi. Predstavili se bosta skupini “Artrobius” ih “Shipyard Town Jazz Orchestra”.
Skupina “Artrobius” praznuje letos že dvajset let odkar sta jo ustanovila saksofonist Graziano Kodermaz in bobnar Paolo Nunin. V sedanji, pšrenovljeni zasedbi nastopata z njima še basist Pierluigi Bumbaca in pianist Leonardo Miloc-co. Njihov repertoar bi lahko označili kot “jazz-fusion”, ki se približuje zvočnosti Milesa Davie-sa in skupine “VVeather Report”, pri čemer je večina skladb originalnih, ob njih pa predstavljajo tudi izbor znanih skladb iz zakladnice jazza.
Druga skupina, ki se bo predstavila nocoj ponuja tradicionalnejši jazz in zasedbo “big banda”. Pod vodstvom dirigenta Filippa Daneluzzija nastopa namreč dvajset izvajalcev: ob ritmični sekciji (klavir, kitara, bas, bobni) je moCna zasedba pihal s po Sest saksofoni in trombami. Skupina nastopa že od leta 1986, v njen repertoar pa sodijo zlasti uspešnice Dukeja Ellingtona, Glena Millerja ter skladbe sodobnih avtorjev.
Kulturno društvo Kras Dol-Poljane je tudi letos posvetilo večer dnevu slovenske kulture. V svojem uvodnem govoru je na nedeljski prireditvi tajnik društva Jožko Ra-detti pred polno dvorano povedal, da je za društvo dan slovenske kulture pomemben, ker se je treba jezikovno in narodnostno identificirati v slovenski besedi in ustvarjalcih, ki so naš jezik povzdignili na visoko kulturno stopnjo. NiC manj pomembna ni narodna zavest, predvsem pri zamejskih Slovencih in dolžnost, da društvo
goji slovensko besedo in je mlajšim rodovom v zgled.
V tem smislu so tudi povabili dramsko skupino KD Kraški dom z Re-pentabra, ki se je predstavila z igro Stane Milie-La-zar: Kdo je kriv? v režiji Draga Gorupa. V igri so tudi nastopili Silvana Blažina-Skabar, Gianni Sobani, Vesna Guštin-Grilanc, Sonja Lazar-Kralj, Valter PuriC in Bogdan Ravbar. Igra predstavlja primer današnjega potrošniškega življenja, ki je lahko priložnost za razvedrilo a tudi za razmislek. (mj)
Vlada naj bi zdaj podpirala tudi Industrijsko prosto cono
Bevilacgua: v kratkem bomo opredelili stališče
Vlado Klemse
Domnevati je mogoCe, da so deželni predstavniki stranke relativne večine odločneje posegli v Rimu, pri vladi in zlasti pri Ministru za zunanje zadeve Emiliu Colombu, v zvezi s predlogom, da bi na Goriškem predvideli, v okviru novih dogovorov s Slovenijo, prosto industrijsko cono.
Minister Colombo je te dni pisal županu Tuzziju zaupno pismo - le ta je prejem pisma tudi potrdil - v katerem pojasnjuje, da ni nikoli barantal industrijsko cono v Gorici za tržaški finančni off shore center. Slo naj bi seveda za barantanje italijanske vlade z EGS: Trstu finančni center, industrijsko cono nekemu drugemu območju EGS, vsekakor pa ne Gorici.
Colombo v pismu obvešča Tuzzija o vsebini pogovora z evropskim komisarjem Delorsom, ki da mu je, poleg priporočila o ugodnem razpletu za tržaški finančni center, potrdil tudi zanimanje italijanske vlade za uresničitev industrijske proste cone, prvotno predvidene na Krasu, na Goriškem.
Kako razumeti "osebno” sporočilo ministra Colomba? Kot umik vlade, kot poskus, da se pomiri razburjenje, ki je nastalo neposredno po Co-lombovem obisku v Gorici, kot kaj drugega?
Kako zadevo ocenjuje predsednik trgovinske
zbornice dr. Bevilacqua?
"Predvsem smo v naših intervencijah opozorili na to vprašanje, tako ministra, kakor predstavnika vladnega kriznega štaba za gospodarsko problematiko. Povedali smo, da je v pripravi študija in da se bomo na podlagi študije odločili. Tako je bilo vprašanje predstavljeno v dokumentu”.
Dr. Bevilacqua je v pogovoru povedal tudi, da je bila študija, ki sestoji iz dveh delov, medtem že dokončana in poslana predstavnikom gospodarskih združenj, Občini in Pokrajini, sindikatom. Pred koncem meseca naj
bi na skupnem sestanku sprejeli stališče. Študija sestoji iz dveh delov: prvi obravnava pretežno vidike gospodarske upravičenosti, drugi pa juri-diCne narave, predvsem ob upoštevanju smernic in določil EGS.
Predsednik Trgovinske zbornice ob tem poudarja, da je predlog proste industrijske cone na Goriškem razumeti kot del širše strategije ublažitve posledic gospodarske recesije ob meji, ki nastajajo tudi zaradi velikih razlik v proizvodnih sistemih. V tem smislu, niti ni nujno, da je prosta industrijska cona samo na Goriškem. Lahko bi jo določili na celotnem območju ob meji.
Dva dneva izgubljen na moiju
Včeraj se je uspešno zaključila poizvedovalna akcija za 50-letnim G. Scelzom iz Ronk. Možakar je dve noCi prebil na čolnu, ki ga je zasidral pri peščenem otoku Mula di Muggia. V soboto je izplul iz pristana v Ribiškem naselju, na morju pa mu je odpovedal motor. Poizvedovalna akcija se je začela v nedeljo, vendar so Scelzo našli šele vCeraj, pri zgoraj omenjeni sipini.
INVALIDI / OLIMPIJSKI OGENJ SKOZI GORICO
Štafeta na poti proti Salzburgu
Postanek v Redipulliji in na goriškem županstvu
Včeraj dopoldne je na Goriško prispela štafeta z olimpijskim ognjem, namenjena v Salzburg, kjer bodo 20. t.m. olimpijske igre za invalide.
Štafeta, ki jo sestavlja se-deminštirideset elanov, predstavnikov šestnajstih držav, se je ustavila pred kostnico v Redipu-liji, kjer je položila šopek mimoz. Štafeta je obiskala tudi Gorico, kjer jo je sprejel župan Tuzzi. Za spremstvo so poskrbeli člani policijske zveze IPA. Na sliki: odhod izpred goriškega županstva (foto Studio Reportage)
V OSNOVNI SOLI V PEVMI bo v Četrtek, 11. marca, ob 20.30 prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopajo pevska skupina Akord, učenci osnovne šole in mešani pevski zbor iz Pevme.
SKRD JADRO IZ RONK priredi v petek, 12. marca, ob 20.30 veCer ob dnevu slovenske kulture v prostorih dvojezične knjižnice v Ronkah. Sodelujejo igralka SSG Mira SardoC, režiser Sergij Vere in dekliški pevski zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča.
H3 OBVESTILA
OBČINA GORICA sporoča, da bodo povračila ICLAP izplačevali pri posebnem okencu Goriške hranilnice v Ul. Carducci 4 še danes in jutri od 8. do 13.30 po sledečem razporedu: danes za fizične osebe, katerih priimek se začenja s Črkami od H do P, jutri pa za Črke Q-Z.
SEKCIJA VZPI-ANPI
na Vrhu vabi člane na sejo, ki bo 12. t.m. ob 19. uri v športnem in kulturnem centru Danica.
DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA vabi elane in prijatelje na društveno tekmovanje v lovu na postrvi, ki bo v nedeljo, 14. marca, v Ro-mansu (jezero Furlan). Vpisovanje do Četrtka v gostilnah Rubijski grad in Pri Marinotu.
PATRONAT INCA-CGIL je v sodelovanju z občino Sovodnje na razpolago strankam za informacije in pomoC (pokojnine, ticketi itd.) vsak torek od 15.30 do 17.30 na županstvu v Sovodnjah.
SLOVENSKA SKUPNOST GORICA obvešča, da deluje nov pokrajinski sedež SSk v Ul. Duca d’Aosta 42, tel. in fax 531206, ob torkih in petkih od 17. do 19. ure.
Srečnemu o eku Alešu in sreCni mamici Patriciji ter malemu JAKOBU iskreno čestitajo strici Anton, Marko, Livio in Robert.
KINO
GORICA
VITTORLA Danes zaprto. Jutri 18.30-20.15-22.00 »Orlando«. Rež. Sal-ly Potter, i. Tilda Svvinton.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »I nuovi eroi«. Jean Claude van Damine.
VERDI 21.00 Koncert jazz glasbe. Jutri 18.00-20.00-22.00 »Avventure di un uomo invisibile«. TR2IC
COMUNALE 20.30 koncert violinista Fede-rica Guglielma in pianistke Iolande Violante.
EXCELSIOR 17.30-19.45-22.00 »Perversio-ne di una segretaria«. Prep. ml. pod 18. letom.
::	lekarni
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI THEA - Raštel 52 - tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO - Ul. E.
Toti 52 - tel. 410701.
POGREB?
Danes ob 8.uri Camil' lo De Filippi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Mario Paoletti iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Giovanni Golimi iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 12.30 Giovanni Ipavec iz splošne bolnišnice v cerkev Podgori in na tamkajšnje pokopališče, ob 13.15 Enrico Beltram iz splošne bolnišnice v Koprivno, ob 13.15 Adolfo Visintin iz splošne bolnišnice v Za-graj.
PRIMORSKA
Torek, 9. marca 1993
KOPER / STEČAJI IN ODPUSTI
PORTOROŽ / RAZSTAVA
NOVICE
Direktor »Goje« trdi: Prisilili so nas v stečaj..
Ali je to stečaj res rezultat zakulisnih igric v firmi IN DE?
Dušan Janež je direktor ljubljanskega podjetja Goja, ki je od junija 1991 skušalo rešiti 21 delovnih mest na Obali. Ni mu uspelo, saj je minuli Četrtek Janež na sodišču prijavil stečaj podjetja. Kot sam pravi predvsem zaradi tega, da bi opozoril na divjo privatizacijo v INDE-ju.
Zgodba se zaCne 10. junija 1991, ko so Goja, Lugi Venezia (italijanski Partner) in INDE Koper podpisali tri pogodbe. Goja se takrat obvezala zaposliti 21 odpuščenih delavk iz ukinjenega Čevljarskega obrata firme INDE, najela pa je tudi delovno halo in odkupi-na stroje. Kmalu so se začele težave, saj se je direktor INDEja Maklic dosegel, da je kolegij Podjetja izdal sklep o preklicu pogodb z Gojo. Za INDE je namreč z italjanskim partnerjem podpisal pogodbo o izvajanju istih del kar za polovico ceneje. Po mnenju Janeža to ne bi zadostovalo niti za plače delavk. Vendar je na podlagi tehtnih argumentov kolegij svojo kasneje odločitev spremenil in to pogodbo razveljavil.
V januarju lanskega leta so partnerji podpisali novo pogodbo, ki je bila za Gojo manj ugodna. Kot so izračunali, je bila produktiv-
nost delavk v prvem polletju leta 92 le 44 odstotna, saj so na dan sešili le nekaj nad 300 parov škornjev, namesto predvidenih 700. Slo naj bi za dogovor med vodilnimi delavkami Goje in vodstvom INDE-ja, saj bi bila s tem potrjena trditev INDE-ja, da je vrednost opravljenih del 18 milijonov lir in ne 36, kar so trdili v Goji. Ker v teh namerah ni uspel, se je Maklic obrnil na svoje zveze. Meseca aprila inšpektor za delo ni izdal dovoljenja za delo, saj je ugotovil številne nepravilnosti v obratu. INDE pa ni dovolil nikakršnih posegov v delovne prostore in stroje, zato Goja ni mogla narediti ničesar. Zanimivo pri tem je, da so taisti prostori ob vseh prejšnjih pregledih vedno dobili ustrezna obratovalna dovoljenja. Tu se spori med INDE in Gojo ustavijo, ker so nezadovoljni delavci odstavili in izključili direktorja INDE-ja MakliCa.
Tedaj pa se je v zgodbo vmešal sindikat. Delavke so avgusta stavkale, ker jim podjetje ni izplačalo regresa, sindikat pa je zahteval tudi nove pogodbe o delu. V Goji izplačali regres in pripravili pogodbe, niso pa
Robert Rakar
pripravili Pravilnika o normativih, ker so medtem tekli pogovori z italijanskim partnerjem o ustanovitvi mešanega podjetja. Kolektivna pogodba, ki jo je podpisala Goja, je delavkam zagotavljala vec pravic kot splošna kolektivna pogodba. Zacuda pa je sindikat ni podpisal. Zopet je v podjetju završalo pred tremi tedni, ko so delavke Čakale na januarsko plaCo. V svojem sporočilu za javnost je sindikat navajal tudi neurejene razmere v podjetju.
Dušan Janež odgovarja takole: »Lani avgusta smo plačo in regres izplačali iz sredstev, ki nam jih je nakazalo Ministrstvo za delo iz fonda za odpiranje novih delovnih mest. Priliv je bil 3, 1 milijone tolarjev. S partnerjem Gostišo sva že septembra razmišljala, da bi šla v stečaj, saj smo kljub nizki realizaciji redno plačevali delavke po kolektivni pogodbi. Septembra smo vendarle dosegli realizacijo 36 milijonov lir in s tem dokazali, da podjetje lahko preživi z lastno proizvodnjo. A oktobra nas je spet obiskal inšpektor za delo in je grozil z zaprtjem obrata. To je prišlo na uho
tudi našim italijanskim partnerjem, ki so že dogovorjene posle zaupali drugim. Zato so bile delavke v naslednjih dveh tednih doma na Čakanju. Kljub temu smo vse plaCe izplačevali redno.
Stavkovnih zahtev ne bomo izpolnili, ker smo v vodstvu obupali. Odločili smo se, da gre podjetje v stečaj. Opažamo namreč, da je nasprotovanje našemu podjetju na Obali tako veliko, da nima smisla nadaljevati. Krivdo za stečaj si lahko pripišejo vse odgovorne inštitucije, ki niso, odgovarjale na naše prošnje ali pritožbe, del krivde pa bi moral prevzeti tudi sindikat. Njihov predstavnik je namreč delavkam v primeru stečaja obljubil 100 odstotno plaCo po kolektivni pogodbi, ki naj bi jo dobile iz stečajne mase podjetja. Toda podjetje Goja nima nobenega premoženja. VeC kot leto dni smo se trudili, vendar pa so nas neprestano motili pri sklepanju poslov. Delali smo po najboljših moCeh in znanju, zato si ne pripisujemo krivde, da bo 21 delavk ostalo na cesti.«
Dušan Janež nam je tudi povedal, da mu je direktor INDE Maklic ponujal posle, ki naj bi jih izpeljali preko njegovega zasebnega pod-
jetja. Janež je jasno povedal, da bi v tem primeru šlo za divjo privatizacijo in da je najbrž tudi zato Maklic povzročal toliko težav. Na drugi strani pa je v senci ostal koprski Izvršni svet. Najbrž mu ni vseeno, Ce se v koprski občini ukinja proizvodni obrat in ima Koper zato novih 21 prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Problem je toliko večji, ker je izobrazba zaposlenih v Goji nizka, povečini imajo končano osnovno šolo (ali pa še to ne); zato jim bo toliko težje najti novo zaposlitev. Direktor Goje je še povedal, da bi v primeru, Ce bi izpeljali projekt do konca, v podjetju lahko delalo do 80 zaposlenih. V Venetu je veliko tovarn Čevljev, zato se vedno močno Čudi, kako da majhni proizvodni obrati ne morejo najti takoimenovanih dodelavnih poslov. Delovna sila v Sloveniji je veliko cenejša, po besedah Janeža pa so Italijani pripravljeni plačati do milijona lir na delavca (bruto plača).
Ob koncu zgodbe je vedno nekdo prizadet, drugi žalosten in tretji vesel. Kdo je prizadet in kdo žalosten ni težko ugotoviti. V ozadju pa se skriva tisti, ki se sladko smeje...
Beba Zakonjšek razstavlja svoje slike v galeriji San Marco
PORTOROŽ - Koncem prejšnjega tedna so v portoroški galeriji San Marco odprli razstavo likovnih del slikarke Be-be Zakonjšek.
Avtorica je vrsto let ustvarjala realistične (oziroma na svojski način celo nadrealistic-, ne podobe), v katerih so se kot glavni liki in protagonisti dogajanj pojavljale Človeške figure in sploh figuralni svet. Zato so dela, s katerimi se predstavlja tok-
rat, veliko presenečenje, saj so nova tako v oblikovnem kot vsebinskem smislu. Slikarka se ne omejuje veC z natanko določeno fabulo, temveč ji je'odslej primarna izraznost podobe, s čemer postane miselna nadgradnja odvisna od gledalčevega dojemanja abstraktne forme podobe. Razstava, ki jo je pripravil Pomorski muzej »S. Mašera« iz Pirana, bo odprta obiskovalcem do 18. aprila. (AN)
_________TOLMIN / ŠOLSTVO_____
Gimnaziji se vrača nekdanji sloves
Privlačno tudi za dijake iz centra
TOLMIN - Po vročih
p___TRENTA / TELEFONIJA -j
150 tisoč za telefon že v aprilu
Miran Mihelič
TRGOVINE / NADZOR
Široka pahljača predpisov še ne zagotavlja reda
Kaznovalna politika je neustrezna
Roman Bric
razpravah o kritičnih
razmerah v tolminski Gimnaziji je ta sola končno dobila zaželjene kadre, pričakujejo pa tudi določene koncesije. Gb teh in še nekaj drugih korakih pričakujejo v Prihodnje tudi zadovoljiv vpis v to šolo. Ministrstvo za šolstvo se je končno odločilo, da je gimnazijo v Tolminu treba podpreti, saj to zagotavlja v Gornjesoški doli-ni nujno potrebno strokovno kulturno raven. K tej ugotovitvi spadajo seveda tudi ustrezna finančna sredstva za razrede z manjšim Števi-iom vpisanih dijakov, •^eio ugodna kadrovska zasedba bo tej šoli ponovno vrnila nekdanji sloves in tako bodo
Miran Mihelič
uCenci iz drugih sredin v Tolmin spet radi prihajali.Predvsem računajo na večji priliv dijakov iz drugih prenatrpanih mestnih središč.
Prednost njihove šole je tudi v tem, da so se dobro opremili. Dobra opremljenost ob majhnem številu uCencev v posameznem razredu seveda daje zelo dobre pogoje za sodobno izobraževalno delo. Kot je znano je v Tolminu tudi izrazito ugodno podeželsko okolje v katerem skoraj mladinskega prestopništva. Kot je povedal prof. Radovan Lipušček, ravnatelj Gimnazije, bodo ob 30. obletnici letos jeseni na-
redili posebno akcijo tudi v zamejstvu. Sedmega maja bodo pripravili v Tolminu 21. sreCanje obmejnih srednjih šol. Letošnje sreCanje se ne bo omejilo le na slovenske šole. Sodelovale bodo reprezentance mest, ki se bodo pomerile v športu, priredili bodo kulturna in družabna srečanja ter okrogle mize. Vse stroške bodo krili sami v sodelovanju z donatorji in sponzorji. V kratkem bodo o dogajanju na tem srečanju in o možnostih šolanja v Tolminu izdali tudi poseben bilten.
Letos računajo tudi na pozitiven odgovor v zvezi s prošnjo za koncesijo za izobraževanje gostinskih kadrov, ki so jo vložili na začetku marca.
TOLMIN - V Trnovem ob SoCi in v Srpenici bodo dobili do poletja dvajset, v Sod pa 30 novih telefonskih pri-kljuCkov.Kot so povedali na PTT podjetju, je sedaj v Sod in Trenti skupaj le 19 telefonov. Te dni pa sklepajo pogodbe o predaji telefonskih priključkov s še tridesetimi občani; priključki naj bi bili gotovi že koncem aprila. Za en priključek bodo morah plačati kar 150 tisoC tolarjev. Pri PTT pravijo, da bi bili lahko tudi dražji, saj jih bodo plačali po ceni, ki velja za območje Goriške.
Telefonska centrala v SoCi ima po novem
DIVAČA - Osnovna šola dr. Bogomira Magajne iz Divače bo obeležila spomin na 30-letnico smrti pisatelja Bogomirja Magajne, po katerem nosi ime. Ves mesec bo potekalo projektno delo pod naslovom Med življenjem in sanjami. UCenci od prvih do Četrtih razredov bodo pripravljali projekt v okviru posameznih oddelkov, uCenci na predmetni stopnji pa se bodo združevali v interesne skupine in raziskovali po posa-
meznost še za nadaljnih 70 priključkov. Te pa bodo lahko priklopih šele, ko bodo zamenjali prešibko kabelsko omrežje. Ce bodo morali upoštevati določila Triglavskega narodnega parka o vkopanem kablu, to ne bo mogoče še tako kmalu. Nove kabelske priključke pa zahteva tudi 150 gospodinjstev v Breginjskem kotu, zlasti v Podbeli. Državi očitajo, da so vselej zadnji na vrsti. O svojih težavah so govorih povabljenim predstavnikom PTT-ja in tolminske občine. Telefonija ni luk-sus, temveč sodi med razvojne potrebe teh krajev.
meznih področjih. Spoznavali bodo Magajnova dela in čas, v katerem je pisatelj živel in ustvarjal. »Zares dinamično in raziskovalno naravnano projektno delo bodo zaključili z obiskom rojstne hiše v Gornjih Vremah,« je povedala ravnateljica Damijana Gustinčič -Keser.
Učenci bodo izdelovali Punčko Majo, dramatizirali mladinsko novelo Račko in Lija, risali in kiparili Magajnove junake. Skozi njihovo delo bo
IDRIJA - Poslovanje družbenih trgovin je stalno pod nadzorom, ki je v zasebnih trgovinah redkejši. Inšpektorji seveda posebno pozornost namenjajo trgovinam z živili - ta so lahko tudi nevarna .Pred kratkim so tržni in sanitarni inšpektorji v idrijski občini postavili pod drobnogled prodajalne z živili in gospodinjskimi potrebščinami, ki so razen prodajaln kruha, sadja in delikates večinoma samopostrežnega tipa. Inšpektorji so poleg upoštevanja oznak in napisnih tabel, Časa poslovanja, tehničnih pogojev in predmeta poslovanja preverjali tudi vodenje poslovnih knjig in evidenc,
ponovno napisana in odigrana zgodba Brkonje Celjustnika. Nastal pa bo tudi kratek Magajnov življenjepis v angleškem jeziku.
Vrhunec bo literarni večer, 26. marca v kulturnem športnem centru v Vremah. Sodelovali bodo uCenci literarnega krožka z interpretacijami odlomkov z Magajnovih del, ter gojenci glasbene šole. V Vremah pa prirejajo tudi razstavo o življenju in delu pisatelja dr. Bogomirja Magajne.
pa tudi deklaracij, spremnih listin in označevanja proizvodov in izraCun cen. Zanimal jih je tudi odnos do reklamacij potrošnikov in naCin reklamiranja njihove ponudbe.
Pri pregledu je bila ugotovljena kopica nepravilnosti: te začenjajo že pri napisnih tablah, s tujimi imeni, nemalokrat na meji okusa. Ugotovili so tudi pomanjkljivo izpolnjevanje tehničnih pogojev, kar se kaže v neurejenosti trgovin. Nekateri si dovoljenja za prodajo mešanega blaga tudi “preširoko“razlagajo.
Inšpektorji ugotavljajo, da zasebniki vedno blaga označijo le s ceno, brez ostalih potrebnih podatkov. Medtem, ko so pri vodenju poslovnih knjig dokaj površni, pa so cene kar urejene. Nepravilnosti so ugotovili tudi pri prodaji mesa v zasebnih mesnicah, ki pogosto ni veterinarsko pregledano.
PaC pa zasebniki vsi po vrsti izpoljnjujejo zdravstvene pogoje, uporabljajo primerno delovno opremo in so za prodajo živil ustrezno usposobljeni.
Ce povzamemo končne ugotovitve, se število zasebnih prodajaln stalno povečuje, inšpektorji pa temu ne morejo slediti. Glavni vzrok za neučinkovitost nadzora pa so po mnenju inšpektorjev neustrezni predpisi in kaznovalna politika, saj so kazni tako nizke, da se kršitelji nanje požvižgajo.
ILIRSKA BISTRICA / KULTURA
V Ilirski Bistrici se je prvič predstavil »Baročni kvartet lllyricus«
Tudi Ilirska Bistrica - mesto, v katerem je edina profesionalna kul-riirna institucija Knjižnica Makse kamsa; v katerem si je kultura s težavo priborila del prostorov v bivšem Domu JLA; ki zmore plačati r Lnega človeka, tajnika ZKO, da ? ci za kulturo v vsej občini - bi ahko postala mesto, ki bi ga lahko Prepoznali kot kraj z bogatimi lastninil ustvarjalnimi močmi: literarni-gj^g ankarskimi... predvsem pa gla-
y sklopu številnih prireditev šest-naistega meseca kulture se je bistriški publiki predstavil Baročni kvartet II-yricus Ilirska Bistrica. Na prvem samostojnem koncertu v nedeljo, 28. ebruarja, v cerkvi Sv. Jurija, katerega izkupiček je bil namenjen prenovi Močnega oltarja v cerkvi Sv. Barba-
re v Zajelšju, je kvartet igral dela J.C. Peza, J.J. Quanza, J.C. Pepuscha, G.F. Handla in A. Vivaldija.
Kvartet sestavljajo Adnan Zubče-vie, profesor flavte na domači glasbeni šoli, ki je študij zaključil na ljubljanski glasbeni akademiji in je bil pred prihodom v Bistrico član dubrovniškega simfoničnega orkestra, violinistka Vesna Colazio in čelist Mauro Sestan - oba sta elana orkestra reškega gledališča - ter Bistričan, čembalist profesor Bojan Glavina, ki trenutno službuje na Obali.
Bistriški ljubitelji glasbe so v sicer hladni cerkvi doživeli lep in kvaliteten koncert, ki obeta, da bo šele tri mesece star Baročni kvartet Illyricus lahko postal pomembno ime v promoviranju bistriške glasbene in širše kulturne scene. (D.P.)
PROJEKTNA NALOGA / SPOMINJANJA
Raziskovanje »zgodbe« pisatelja in psihiatra Bogomira Magajne
Olga Knez Stojkovič
Izleti tudi na bližnje vrhove
NOVA GORICA - Planinsko društvo Nova Gorica je pretekh teden na svojem rednem obenem zboru v Novi Gorici podrobneje obravnavalo dosedanje delo in sprejelo osnovni program dela vnaprej. Ena od osnovnih nalog v tem letu bodo brez dvoma društveni izleti - saj jih je na seznamu kar 33. Veliko izletov bo organiziranih prav na najbližje novogoriške vrhove kot so Skabrijel, Sveta Gora, Sabotin, Trstelj, Poldanovec, temu v preteklosti ni bilo ravno tako. Zelo zanimivi bodo daljši večdnevni izleti na Triglav, Skrlatinko, Cmo prst, Montaž, v Karavanke pa vse do Prokletij v Albaniji in Dolomite v Italiji. Vse te izlete bodo vodili izkušeni in usposobljeni gorski vodniki. Izvohli so tudi novo vodstvo društva, za predsednika je bil izvoljen marljivi Toni GlešCič, ki je zamenjal dosedanjega dolgoletnega predsednika Rajka Slokarja. (RK)
Dovolj je načelnih usmeritev o razvoju turizma
IDRIJA - Na zadnji seji je izvršni svet zadolžil občinsko turistično zvezo za koordinacijo nosilcev turistične dejavnosti na Idrijskem. Aktivnosti bodo postale tudi bolj konkretne. Oblikovana so bila izhodišča za pripravo konkretnih projektov, s katerimi naj bi občina in njene službe pripomogla k večji urejenosti krajev, zanimivejši podobi in spodbujanju turističnih možnosti, ki jih na idrijskem ni malo. V bližnji prihodnosti naj bi pripravili tudi konkretne projekte, v katere bi pritegnili tudi republiške vire. S celotno problematiko razvoja turistične dejavnosti bodo seznanili tudi občinsko skupščino, ki bo po besedah tiskovnega predstavnika idrijskega izvršnega sveta, Zorka Velikajne, zasedala sredi marca. (RB)
Ena zadruga, toda vrsta pravnih zapletov
TOLMIN - Te dni sta se zares združili gospodarsko kmetijska in kmeCka zadruga, Čeprav so zamisli o tem obstajale že lani. Prva skrb nove zadruge bo prodaja kmetijskih izdelkov oz. pridelkov v tolminski občini, v dejavnost bo prevzela tudi to kar trenutno še opravlja TOK, ki naj bi šel v kratkem v steCaj. Pravijo, da bo delitev tega “hrvaškega" Kraševega premoženja prava juristicna poslastica. V zvezi s tem so se Tolminci že pogovarjali v Zagrebu, vendar se o rezultatu pogovorov le ugiba, kar pomeni, da niso biti posebno spodbudni. Sele meddržavna dogovarjanja bodo začela stvari dokončno razpletati. Kar je občina Krašu podarila menda ne bo tako težko dobiti nazaj, drugače pa je z lastnino, ki so jo ustvariti “skupaj". (MM)
Preplitvi občinski proračuni
IDRIJA - Kljub temu, da so oklestiti manj nujne postavke v osnutku letošnjega občinskega proračuna, jim za pokritje vseh potreb še vedno primanjkuje 100 milijonov tolarjev, meni idrijski izvršni svet. V plače zaposlenih v zavodih in upravi zaradi repu-- bliskih navodil ne morejo posegati. Zaradi manjkajočih sredstev bo najbolj osiromašeno področje cestne, komunalne in druge infrastrukture v krajevnih skupnostih, pri Čemer podpirajo pobudo večine slovenskih občin s podobnimi težavami. V zahtevi po spremembi, Ce učinka ne bo, bo izvršni svet predložil skupščini osnutek s predvidenim primankljajem. (RB)
Podobnikove štipendije
CERKNO - Slovenska ljudska stranka bo na torkovem zasedanju državnega zbora tako kot na prejšnjem zasedanju glasovala proti omejevanju plač, je na sobotnem srečanju mladih kmetijcev v PoCah pri Cerknem v pogovoru z novinarji izjavil predsednik SLS Marjan Podobnik. To bo največja preizkušnja za Združeno tisto, katere alternativni predlog je nesprejemljiv, je bilo rečeno. Marjan Podobnik se sicer še vedno zavzema za znižanje poslanskih plaC, kar namerava podkrepiti s konkretno gesto. Iz svojih poslanskih prejemkov bo financiral dve povprečni štipendiji; komu bodo namenjene,
. zaenkrat še ni znano. (RB)
Dva programa javnih del
POSTOJNA - Izvršni svet je na letošnji razpis javnih del republiškega zavoda za zaposlovanje prijavil dva projekta. Prvi zajema arheološka dela na območju postojnske občine, izvajal pa ga bo Notranjski muzej iz Postojne. Za izvedbo del bo IS zagotovil 405.000 SIT proračunskih sredstev, medtem ko predračunski stroški celotnega projekta znašajo okrog 800.000 tolarjev. S pomočjo večjega števila delavcev, ki jih namerava muzej zaposliti preko javnih del, bodo v letu dni opravljena arheološka izkopavanja pri Malem gradu v Planini in prazgodovinskem gradišču Ostrog nad Studenim. Očistili naj bi tudi podrast na nekdanji meji z Italijo pri Uncu in tam urediti področje za muzejsko dejavnost. Drugi projekt je prijavil Inštitut za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU. Ta bi za pomoC pri preučevanju kraške hidrologije potreboval dva višje oziroma visoko izobražena delavca. (M.G.)
Državni svetnik na voljo občanom
POSTOJNA, IL. BISTRICA, SEŽANA - Dr. Ivo Benkovič, ki v Državnem svetu zastopa lokalne interese občin Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana, bo odslej enkrat meseCno po dve uri na voljo tudi občanom za pogovor. "Svojo pisarno” bo dr. Benkovič imel v Postojni vsak prvi Četrtek v mesecu med 9. in 11. uro, v II. Bistrici vsak drugi četrtek v mesecu ob isti uri in v Sežani vsak tretji Četrtek prav tako med 9. in 11. uro. Za pogovore z občani so državnemu svetniku v vseh treh občinah odstopiti pisarno v prostorih občinske skupščine. (M.G.)
Čajanka ob 8. marcu
LUCIJA. Kot že vrsto let doslej je Krajevna skupnost Lucija v prostorih vrtca tudi letos organizirala tradicionalno Čajanko ob 8. marcu za starejše upokojenke. Kulturni del programa je zapolnil moški pevski zbor Pergola iz Svetega Petra pod vodstvom Rosane Grbec, za družabni del s pogostitvijo starejših krajank pa sta poskrbela vrtec in Droga. Skromna darila je prispevala tudi krajevna organizacija rdečega križa. (AN)
GOSPODARSTVO
Tcek, 9. marca 1993
MEDBANČNI TRG
Odkup deviz po vnaprej določenem tečaju
Janez Saje
V senci burnih dogajanj v slovenskih menjalnicah se na medbančnem denarnem trgu - z vidika gibanja obrestnih mer - v preteklem tednu ni zgodilo nic pretresljivega. Po dolgotrajnem padanju medbančnih obrestnih mer so se le-te ustalile na ravneh med R+ll in R+12 odstotkov letno. V primerjavi s preteklim mesecem so zaradi nižjega revalorizacijskega faktorja obrestne mere na letni ravni ustrezno »popravljene« in se gibajo med 34 in 35 odstotki letno. Bistvenih sprememb v tem tednu ni pričakovati.
Zelo zanimive so reakcije slovenske centralne banke v pogojih, ko je politiki »pospešenega drsenja« tečajev bank za odkup in prodajo deviz od podjetij sledil verjetno nekoliko manj pričakovani »menjalniški šok«. Medtem ko je Banka Slovenije v ponedeljek prek ponudb bankam za pridobitev lombar-dnih posojil še »lovila« višje devizne tečaje, je v torek sledila sprememba. Pri torkovih ponudbah je Banka
Slovenije spremenila naCin avkcije, saj so banke namesto deviznega tečaja ponovno licitirale odstotke odkupa deviznih prilivov od podjetij (ob fiksiranem teCaju). Ta sprememba preprosto povedano pomeni, da je centralna banka ocenila, da je devizni tečaj »primeren« trenutnim razmeram.
Za »presenečenje« pa je Banka Slovenija poskrbela v sredo, ko je bankam ponovo odprla možnost za neomejeno prodajo deviz centralni banki po vnaprej določenem teCaju. Od 3. 3. 1993 dalje tako znaša tečaj za prodajo deviz 61.00 tolarjev za marko. Omenjeni finančni instrument je bil v uporabi predvsem v prvi polovici leta 1992 in je predstavljal tudi enega glavnih razlogov za takratno »stabilnost« (realno: zaostajanje) deviznih teCajev. Podobno vlogo naj bi verjetno odigral tudi v trenutnih razmerah, še posebej, če bo prodaja deviz Banki Slovenije v naslednjih dneh edini vir primarnega denarja.
AGENCIJA ZA PRESTRUKTURIRANJE IN PRIVATIZACIJO
Pospešena priprava podzakonskih aktov
Otvoritveno bilanco opravljajo v sedmih pilotskih podjetjih -Oddajanje programa za privatizacijo po 5. maju
LJUBLJANA - Pri Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo pospešeno pripravljajo kar nekaj projektov. Pripravljajo predvsem podzakonske akte in regulati-ve, ki jih predvideva zakon o lastninskem preo-
Alenka L. Jakomin
vo otvoritvene bilance bodo podjetja ugotovila svoj družbeni kapital in ga pozneje lastninsko preoblikovala v skladu z zakonom. Za pilotski projekt so bila izbrana
Dr. Marko Simoneti (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
Svež kapital v slovenskem bančništvu
CELJE - Štajerska banka obrti in podjetništva d. d., Celje in avstrijska banka Volksbanken AG iz Dunaja sta se sporazumeli o prevzemu večinskega paketa delnic Štajerske banke obrti in podjetništva. Po soglasju Banke Slovenije namerava omenjeni dogovor potrditi zbor delničarjev Štajerske banke obrti in podjetništva na svoji seji 11. marca 1993. Javnost bo z odločitvijo delničarjev seznanjena po 15. marcu.
blikovanju podjetij; podjetij, ki se bodo morala lastninsko preoblikovati je v Sloveniji približno 2500. Direktor Agencije, kot je sam povedal se od tega mesta poslavlja, dr.' Marko Simoneti je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da je posebna strokovna skupina pripravila metodologijo za sestavo otvoritvene bilance podjetij in jo začela poskusno sestavljati v sedmih slovenskih podjetjih. Tako so v pilotski projekt vključili lesno, tekstilno, kemično in strojno panogo, turizem in trgovino. S sesta-
podjetja, ki so že imela opravljeno oceno neto vrednosti.
Namestnica direktorja Agencije Mira Puc je predstavila uredbo za pripravo programa preoblikovanja in izvedbo načinov lastninskega preoblikovanja, ki jo je vlada že sprejela.
Uredba, ki vsebuje predvsem določbe o pripravi programa za preoblikovanje in o izvedbi vseh sedmih načinov lastninskega preoblikovanja, predvideva decentralizirano izvajanje lastninskega preoblikovanja s strani podjetij in nad-
SUBARU -
UGODNO - PRIMERJAJTE CENE
Najcenejši karavan s pogonom na štiri kolesa na tržišču
SUBARU LEGACV 1.8
Cena do registracije 32.283 DEM


Sedaj najcenejši karavan v svojem razredu
SUBARU LEGACV 2.0 s pogonom na prednji kolesi, s skoraj vso dodatno opremo
CENA DO REGISTRACIJE 31.178 DEM
DARILO PRI OBEH TIPIH - AVTORADIO
Organiziramo prodajo na lizing in kredit. V računu vzamemo vsa vozila.
Pokličite ali obiščite nas:

Ljubljana, Dunajska 8, tel. 061/325-788,314-752,
Vrhnika, Kolodvorska 8, tel. 061/755-386
AVTOMOTOR, MARIBOR, Grajska 7, tel. 062/212-654, 25-456, 101-676; AVTOMOTOR, CELJE, Miklošičeva 5, tel. 063/24-211, inf. 23; GLOBUS KRANJ, tel. 064/214-761; AV-TOMARKET, LJUBLJANA-ČRNUČE, Dunajska 421, tel. 061/372-383, 372-216; Mi MODERNI INTERIERI, KOPER, Ljubljanska 5 tel. 066/38-163, 38-168; AVTOGEMA KOČEVJE, Ljubljanska 75, tel. 061/851-402; INTEGRAL JESENICE, Titova 67 tel. 064/81-881; OLDY MATJAŽ MARKETING, POLZELA 38, tel. 063/721-052; AVTOPREVOZ TOLMIN, Poljubinj 89f, tel. 065/81-511; AVTOPREVOZ IDRIJA, Ljubljanska 3, tel. 065/72-383; AVTOPREVOZ GORICA, Kidričeva 9a, tel. 065/23-311
i
zor nad njihovimi odločitvami s strani Agencije. Po besedah Pucove mora podjetje najprej opredeliti premoženje, ki se ne bo lastninilo, opredeliti finančno prestrukturiranje, program pa mora vsebovati otvoritveno bilanco in vrednost podjetja. Programe preoblikovanja lahko podjetja predložijo Agenciji po 5. maju 1993. Pred tem pa morajo podjetja uskladiti premoženjska in upra-vljalska upravičenja. Prav zato je Agencija izdelala metodologijo uskladitve lastninskih razmerij v podjetjih, ki so izdajala interne delnice.
Znano je namreč, da so se interne delnice lahko odkupovale z različnimi popusti (od 30- do 40-odstotnimi) ali celo s krediti, na ta način pa je bilo mogoče v kratkem Času znižati vrednost družbenega kapitala. Sele po opravljeni uskladitvi bo mogoče v podjetju, ki se želi lastninsko preoblikovati, pripraviti otvoritveno bilanco in program, metodologija pa se bo dopolnjevala sproti.
Podjetja, ki se odločijo za prodajo, vlaganja ali drugačen način razpolaganja s sredstvi večje vrednosti (vec kot
100.000 ecujev oziroma veC kot 10 odstotkov celotne vrednosti, ki presega okvir rednega poslovanja) preden se lastninsko preoblikujejo, morajo za to pridobiti predhodno soglasje Agencije. Agencija je s posebnimi navodili opredelila, katera podjetja potrebujejo soglasje, za katera razpolaganja, po kakšnem postopku in kakšno dokumentacijo morajo pred pridobitvijo soglasja predložiti.
Ce bo Agencija iz predložene dokumentacije ugotovila, da podjetje opravlja prodajo vseh sredstev ali prenos svoje dejavnosti oziroma poslovnih funkcij na druge gospodarske subjekte, soglasja za takšno predvideno transakcijo ne bo izdala. Ker se v javnosti pogosto ne ve, katera-podjetja se štejejo za podjetja z družbenim kapitalom, je pravni svetovalec Agencije Bojan Stefančič pojasnil, da so to: družbena podjetja z oznako p. o., podjetja v mešani lasti in sestavljene oblike podjetij, ki imajo med viri sredstev v bilanci stanja neimenovan družbeni kapital, ki nima znanega lastnika. Ce je kapital last znanih lastnikov (pa Čeprav so to družbena podjetja), zanje navodila za izdajanje soglasij Agencije ne veljajo.
MDS / PREDSEDNIK NAPOVEDUJE
Države morajo urediti finance
Michel Camdessus opozarja, da je Evropa izvoznik kapitala
PARIZ - Predsednik Mednarodnega denarnega sklada Michel Camdessus je napovedal, da bo gopo-darska rast v industrijsko visoko razvitih državah v letih 1993 in 1994 izrazito upadla, v kolikor najbolj razviti ne bodo takoj vsklaje-no ukrepali.
Camdessus, operativni direktor MDS, je za francoski dnevnik La Tribune De-sfosses v intevjuju izjavil, da bo gospodarska rast v Evropi, pod sedanjimi pogoji, negativna vse leto 1993 in »zelo povprečna« v letu 1994. »Zoper to bi vsklajena strategija omogočila znatno izboljšanje, spodbudila zaupanje in rast do konca 1993, še bolj pa v letu 1994«, je izjavil Came-dessus. Vendar pri tem »velikih sedem« ne bi smelo Čakati do svojega naslednje-
ga sestanka, ki bo meseca julija. Camedesus je menil, da bi morali G7 izkoristiti preiložnost in razpravljati o strategiji širše svetovne skupnosti že na naslednjem sestanku komiteja MDS, ki bo v VVashingtonu med 28. aprilom in 1. majem.
Pozval je Evroppke države, naj uredijo svoje finance, rekoC, da je osupljivo, da je Evropa neto uvoznik kapitala. Sprememba tega položaja bi omogočila znižanje obrestnih mer. Opogumile so ga »pametne odločitve« do katerih je prišlo med nedavnimi nemškimi pogajanji o plačah. »Nemška vlada si ustvarja maneverski prostor, ki bo Bunbdesbanki omogočil, da bo sporostila svojo denarno pohtiko, ne da bi s tem tvegala inflacijo na drugih frontah.« (REUTER)
DEVIZNE VLOGE / POSTOPNO IZPLAČEVANJE
Vlada je izdala uredbo o potrdilih
Enoten obrazec za banke - Varčevalci se morajo odločiti do konca aprila
LJUBLJANA - Slovenska vlada je izdala uredbo o uporabi potrdil o stanju devizne vloge. Uredba se nanaša na zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, ki ga je parlament sprejel januarja. Ena od možnosti, ki jih zakon ponuja lastnikom t. i. zamrznjenih deviznih vlog, je namreč pretvorba devizne vloge v državne obveznice.
Zakon določa, da morajo imetniki deviznih vlog, ki se bodo odločili za to možnost, v banki vložiti zahtevo za izročitev obveznic najpozneje do 30. aprila letos, država pa naj bi obveznice izdala najpozneje do konca junija. Do izdaje državnih obveznic bodo lastniki potrdila lahko uporabljali za namene, ki jih zakon sicer predvideva za obveznice, torej za nakup delnic po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, za dokup pokojninske dobe po zakonu o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju, za plačilo poračuna dohodnine, za poravnavo največ 30 odstotkov carinskih obveznosti in za odkup stanovanja po stanovanjskem zakonu. Vsi nameni so navedem na predpisanem obrazcu za potrdila, ki jih bodo lahko dobili le tisti imetniki zamrznjenih deviznih vlog, ki bodo v banki vložili zahtevo za izdajo obveznic. Imetnik zamrznjene devizne vloge, ki bo del te hotel porabiti npr. za odkup stanovanja, del za poravnavo carine, del pa za poračun dohodnine, bo moral v banki zaprositi za tri potrdila (vsakega za enega od namenov). Tam mu bodo na vsako potrdilo napisali namen uporabe in porabljen znesek. Ko bo država izdala obveznice, bodo ponje v banko (po 30. juniju) prišli prejemniki potrdil (ob plačilu dohodnine recimo Republiška uprava za družbene prihodke), lastniki deviznih vlog pa bodo v obliki obveznic dvignili
preostanek. Zakon določa, da bodo imetniki obveznice lahko vnovčevah v polletnih obrokih (najmanj 1000 nemških mark), prve novembra letos in zadnje maja leta 2003. Sicer pa so lastniki zamrznjenih deviznih vlog na osnovi potrdil, izdanih v banki, lahko odkupovali družbena stanovanja že lani, preden je bil sprejet zakon. V Abanki napovedujejo, da bodo obrazce v predpisani obliki izdajah od prihodnjega tedna. Pravijo, da pripravljajo akcijo, s katero bodo svoje varčevalce obvestili, kakšne možnosti jim ponuja zakon o deviznih vlogah. V Ljubljanski banki za zdaj ne Zebjo povedati ničesar o akciji obveščanja varčevalcev. Na Banko Slovenije so naslovih dopis in Čakajo na odgovor. Zakon o poravnavanju obveznosti o deviznih vlogah velja veC kot mesec; banke so imele torej dovolj Časa, da se odločijo, kako bodo navezale stike z varčevalci. (K. F.)
Predstavniki elektrogospodarstva so se vrnili iz ZDA
MARIBOR, - Iz ZDA so se vrnili elani dveh strokovnih komisij predstavnikov slovenskega elektrogospodarstva in PTT. Predstavniki so na podlagi odločbe Republiške uprave za telekomunikacije pri ministrstvu za promet in zveze pri ameriških firman Alcoa Fujikura v Spartan-buigu in v firmi Ameircan Telegraph Telephon v Carrolltonu preverjali ustreznost optičnih kablov za vgradnjo v energetsko telekomunikacijsko omrežje Republike Slovenije. Po vrnitvi je vršilec dolžnosti direktorja sektorja za razvoj in investicije Elesa dr. Franc Jaki za STA izjavil, da so v ZDA pri obeh proizvajalcih preverili njihove pogoje proizvidnje in kvalieto vseh vhodnih materialov in končnih izdelkov. Ugotovili so, da vsi izdelki pri preverjanju mehanskih, geometrijskih in prenosnih karakteristik optičnih kablov obeh ameriških proizvajalcev ustrezajo vsem mednarodnim in slovenskim tehničnim predpisom. (STA)
EBRD v Bratislavi
LONDON - Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) bo začela »zelo kmalu« vlagati tudi v Slovaško, je v ponedeljek v Londonu izjavil njen predsednik Jacques Attali po pogovoru, ki ga je imel z slovaškim premieram Vladimirjem Mečiarjem. EBRD naj bi odobrila posojilo v višini 100 milijonov USD v prihodnjih mesecih, s katerimi bi Slovaška izboljšala svojo infrastrukturo, je povedal J. Attali. Banka bo tudi odprla svoj urad v Bratislavi. Vladimir Mečiar je svojega gosta seznanil s prioritetami svoje vlade in podčrtal nujnost vzpostavitve ravnotežja pri tujih vlaganjih, saj je bilo veC kot 90 odstotkov vlaganj nekdanje federacije namenjenih sedanji Češki republiki. EBRD bo Slovaški pomagala v prvi vrsti pri obnovi bančnega sistema in infra- strukture ter tistih nujnih institucij, ki jih zadeva delovanje tržnega gospodarstva. (-APP)
Postopek za preračun zakladne menice
LJUBLJANA - Ministrstvo za finance je izdalo obvestilo o načinu spreminjanja nominacije zakladnih menic.
Imetniki zakladnih menic Republike Slovenije imajo - skladno z določili na zakladni menici - možnost spremembe nominacije glavnice. Tako bo lahko imetnik zakladne menice dne 15. 3.1993 zahteval spremembo nominacije; pri zakladnih menicah, nominiranih v ecujih, se bo lahko od tega dne glavnica izrazila v tolarjih in se revalorizirala z rastjo cen na drobno, pri zakladnih menicah, nominiranih v tolarjih, pa bo lahko glavnica vezana na ecu. Preračun zakladne menice, nominirane v ecujih, se bo opravil tako, da se njena diskontna vrednost, ki 15. 3.1993 znaSa 978, 5127 ecujev za zakladne menice z nominalno vrednostjo 1000 ecujev (9785, 1271 ecujev za zakladne menice z nominalno vrednostjo 10.000 ecujev), pomnoži s srednjim tečajem za ECU, kot ga bo tistega dne določila Banka Slovenije. Preračun zakladne menice, nominirane v tolarjih, se bo opravil tako, da se vrednost revalorizirane glavnice s pripadajočimi obrestmi, ki 15. 3. 1993 znaša 109.466, 10 tolarjev (oziroma 1.094.660.70 tolarjev), deli s srednjim tečajem za ECU, kot ga bo tistega dne določila Banka Slovenije.
Imetnik zakladne menice uveljavlja pravico za spremembo nominacije zakladne menice tako, da pošlje pismeni zahtevek službi družbenega knjigovodstva. Pravne osebe pošljejo zahtevek enoti SDK, pri kateri imajo odprt žiro račun, fizične osebe pa najbližji enoti SDK. Za zakladne menice s spremenjeno nominacijo veljajo enaki pogoji obrestovanja kot za zakladne menice, pri katerih imetniki ne bodo izkoristili pravice zamenjave nominacije.
OPEČ / OMEJITEV ČRPANJA
Svetovni trg je že prenasičen
Zalivski naftni ministri se bodo v soboto sestali v Saudski Arabiji
gib tudi zatrjujejo, da bodo ministri razpravljali tudi o Bagdadskih zahtevah, da bi proizvodnjo povečali za približno tri milijone sodčkov na dan s koncem tega leta, kar bi hkrati pomenilo, da se utegne Irak vrniti na tržišče z veliko večjo količino kot so prvotno napovedovali.
»Ministri bodo govorili tudi o tem, da utegne bab povečati količino načrpane nafte, je povedal predstavnik Članic.
Reuterjevo poročilo ocenuje, da Irak trenutno naCrpa 430.000 sodčkov surove nafte na dan, ki jo potrebuje za lastne potrebe.
Kot je objavil iraški dnevnik Al-Dzumhuria je Irak sporočil, da je zaradi embarga Združenih narodov do konca leta 1992 izgubil že 55, 69 milijarde USD. Ocena temelji na podatku, da je Irak pred Zalivsko vojno, v obdobju januarja in februarja 1991 načrpal po 3, 25 milijona sodčka surove nafte na dan.
Povedal je tudi, da bo njegova drZava, katere količina načrpane nafte je bila Se pred zalivsko krizo omejena na 3.1 milijona sodčkov surove nafte na dan, naredila »Čudežni preskok« ter ob koncu leta 1993 načrpala 3 milijone sodčkov surove nafte na dan. Vendar pa strokovnjaki moCno dvomijo, da bo Iraku zares uspel tolikšen skok od sedanje ravni, saj so številna črpališča nafte poškodovana Se od Zalivske vojne. (REUTER, AFP)
DUBAI - Zalivski naftni ministri se bodo v soboto sestali v Savdski Arabiji, da bi proučili učinek Opecovega dogovora o zmanjšanju proizvodnje nafte, v skrbi, da bi se utegnil Irak ponovno vrniti na že tako prenasiceno svetovno tržiSCe nafte.
Ministri za nafto Šesterice vojaške in gospodarske Zveze zalivske kooperacije (GCC) se bodo sestali na enodnevnem srečanju v Džedi.
GCC, ki nadzoruje veC kot polovio svato-vnih zalog nafte, združuje tudi Štiri najmoCne-jeSe Članice Opeca - Katar, Kuvajt, Združene arabske emirate in Savdsko Arabijo, najve-Cjega izvoznika nafte na svetu - ter dva manjša proizvajalca Oman in Bahrein.
Opecu, ki je zmanja-Sal svojo proizvodnjo 1. marca, je zaenkrat uspelo zaustaviti padanja nizkih cen nafte. Članice so prav tako zaskrbljene zaradi morebitnega ponovnega vstopa na tržišče fraka, ki je Se zmeraj pod sankacijami ZN, od Iraške invazije v Kuvajt, avgusta 1990.
Cerav ni nobenih znamenj, da utegne Varnostni svet Združenih narodovo ukiniti sankcije zoper frak, je morebitna vrnitev že vplivala na padec cen na tržiSCu. VS ZN je fraku sicer dovolil izvoz omejene količine surove nafte pod strogim nadzorom, kar pa je Bagdad zavrnil, CeS da to pomeni poseganje v njegovo suverenost. •
V diplomatskih kro-
GOSPODARSTVO
Torek, 9. marca 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
8. marec 1993
	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
menjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	62,90	65,50	8,90	9,50	6,42	7,00
AMTK plus	63,50	64,80	8,90	9,18	6,45	7,00
Avtohiša*	63,50	65,00	8,90	9,50	6,20	6,75
Ažur Grosuplje	64,15	65,40	9,00	y,35	6,60	6,95
						
Banka Vipa	62,45	66,35	9,00	9,36	6,41	6,80
Bela vrtnica	63,50	65,50	8,90	9,30	6,60	7,00
Bobr Fužine	64,20	65,20	9,00	9,50	6,60	7,00
Bobr Trzin	64,20	65,20	9,00	9,50	6,60	7,00
Burin Moste	64,00	64,50	9,00	9,50	6,60	7,00
Burin Center	64,20	64,45	9,00	9,30	6,55	6,90
BTC terminal Sežana	63,00	65,00	9,00	9,50	6,50	7,00
BTC d.d. Ljubljana	62,00	65,80	8,75	9,40	6,55	6,95
						
Come 2 Us*	63,50	66,00	9,05	9,20	6,50	6,90
Dom Kaffe Domžale*	64,10	64,60	9,10	9,30	6,60	6,85
Dom Kaffe Kranjska Gora*	63,00	65,00	8,90	9,30	6,50	6,80
Dom na trgu	64,16	64,85	9,09	9,24	6,71	6,90
						
Emona globtour	64,10	65,90	9,00	9,35	6,35	6,80
Eros Ljubljana*	64,20	64,80	9,05	9,20	6,60	6,75
Eros Kranj*	64,10	64,90	9,00	9,20	6,60	6,75
Euroservis Sežana	63,00	64,90	9,00	9,40	6,60	6,69
Eurotours International	63,50	65,50	8,80	9,20	6,50	6,80
						
Feniks Markovec Koper*	63,00	64,60	8,90	9,50	6,32	6,/U
Feniks Koper*	63,50	64,60	8,96	9,50	6,48	6,90
Feniks Portorož*	63,20	64,60	8,98	9,50	6,45	6,70
Fiba	63,51	64,69	8,98	9,50	6,47	6,80
Firadas	66,50	69,50	9,10	9,30	6,50	6,80
						
Galileo - Kozina	62,80	66,50	9,00	9,25	6,54	6,/U
Golfturlst Domžale	64,20	65,00	8,90	9,40	6,50	7,00
Golfturist Ljubljana	63,80	65,20	9,05	9,40	6,50	6,85
						
Kida	64,40	64,60	9,14	9,18	6,47	6,79
Hipotekarna banka Koper	63,50	66,30	9,05	9,50	6,35	6,78
Hram Rožice Mengeš	64,25	64,65	9,00	9,30	6,40	6,70
Hranilno kreditna služba	63,10	65,05	8,94	9,40	6,61	7,05
						
Idila Sečovlje	63,70	64,70	9,12	9,47	6,50	6,95
llirika Ilirska Bistrica	62,50	64,59	8,76	9,30	6,30	6,70
Hirika Slovenj Gradec	63,52	65,34	9,00	9,19	6,45	6,99
llirika Postojna	63,55	64,59	9,01	9,29	6,61	6,73
llirika Sežana	63,52	64,59	8,97	9,23	6,60	6,70
Italdesign*	63,20	65,00	8,90	9,20	6,65	6,80
						
Komercialna banka Triglav	63,01	65,51	8,96	9,50	6,40	6,86
Kompas Hertz Celje*	63,50	64,80	9,05	9,20	6,50	6,90
Kompas Hertz Velenje*	63,50	64,80	9,05	9,20	6,50	6,90
Kompas Hertz Idrija*	63,50	64,80	9,05	9,20	6,50	6,90
Kompas Hertz Tolmin*	63,50	64,80	9,05	9,20	6,50	6,90
Kompas Hertz Novo Mesto*	63,50	64,80	9,05	9,20	6,50	6,90
Kompas Hertz Krško*	63,50	64,80	9,05	9,20	6,50	6,90
Kompas Hertz Bled*	63,50	64,80	9,05	9,20	6,50	6,90
Kompas Fintrade	63,80	64,99	8,95	9,25	6,70	6,93
Kompas Holldays	64,00	64,70	8,95	9,20	6,60	6,90
						
Ubertas Koper*	63,10	64,55	8,92	9,20	6,55	6,75
Ljubljanska banka d.d. Lj.	64,05	66,00	9,05	9,38	6,64	6,94
LB Banka Zasavje Trbovlje	63,00	65,50	8,95	9,31	6,45	6,89
LB Dolenjska banka N.M.	64,25	66,00	8,97	9,35	6,50	6,90
LB Komercialna banka N.G.	62,60	65,80	8,79	9,35	6,36	6,79
LB Splošna banka Celje d.d.	63,00	64,80	8,96	9,21	6,51	6,90
LB Splošna banka Koper d.d.*	62,32	64,81	8,76	9,22	6,33	6,77
LB Kreditna banka Mb d.d.*	63,20	65,80	8,98	9,30	6,48	6,84
						
MA Vir	64,00	65,00	8,90	9,40	6,50	6,90
Madai*	63,50	65,00	9,00	9,40	6,66	6,75
Media*	64,00	65,00	9,10	9,30	6,65	6,90
						
Otok Bled	62,95	65,34	8,87	9,22	6,60	6,81
						
Petrol*	63,50	64,80	9,00	9,30	6,65	6,80
Pigal Solkan Nova Gorica*	63,50	65,00	9,00	9,30	6,66	6,75
Pigal Kobarid*	63,50	65,00	9,00	9,30	6,66	6,75
Pigal Obutek*	63,50	65,00	9,00	9,30	6,66	6,/5
Pigal Diskont*	63,50	65,00	9,00	9,30	6,66	6,75
Poštna banka Slovenije*	60,00	65,50	8,85	9,19	6,10	6,70
Probanka d.d. Maribor	63,00	65,50	8,98	9,30	6,40	6,70
Publikum Ljubljana	64,20	64,60	8,90	9,35	6,60	6,89
Publikum Celje	63,00	64,69	8,98	9,15	6,35	6,79
Publikum Dobova	63,60	65,20	8,81	9,27	6,35	6,63
Publikum Kostanjevica	63,60	65,20	8,81	9,27	6,35	6,63
Publikum Krško	63,60	65,20	8,81	9,27	6,35	6,63
Publikum Maribor	63,00	64,70	9,00	9,30	6,30	6,79
Publikum Metlika	64,30	65,30	8,90	9,40	6,60	6,90
Publikum Mozirje	62,50	65,50	8,95	9,20	6,50	6,90
Publikum Novo Mesto	64,30	65,30	8,90	9,40	6,60	6,90
Publikum Piran	62,50	65,50	9,00	9,30	6,35	6,65
Publikum Sevnica	63,80	64,99	8,90	9,15	6,45	6,79
Publikum Šentilj	63,00	65,40	8,90	9,30	6,30	6,79
Publikum Šentjur pri Celju	63,50	64,69	9,05	9,34	6,50	6,89
Publikum Trebnje	64,30	64,95	8,90	9,15	6,45	6,79
Publikum Zagorje	63,50	65,19	9,00	9,28	6,60	6,80
Publikum Žalec	63,50	65,59	8,95	9,34	6,50	6,99
						
Roja	63,20	64,80	8,70	9,35	6,60	6,75
						
Shalaby	63,55	64,60	8,90	9,50	6,48	6,80
Sit - on	63,00	66,00	9,10	9,60	6,20	7,00
SKB banka d.d. Ljubljana**	64,34	64,35	9,14	9,14	6,69	6,96
Slovenljaturist Ljubljana	64,00	64,70	9,04	9,16	6,63	6,70
Slovenijaturist Jesenice	63,50	65,20	8,85	9,20	6,50	6,80
Slovenijaturist žel. postaja Mb.*	63,00	66,00	8,90	9,50	6,20	6,90
Slovenijaturist žel. postaja Lj.*	64,10	64,78	8,89	9,19	6,60	6,77
SL hranilnica in posojilnica Kr.	63,50	64,90	9,00	9,18	6,50	6,90
Slovenska investicijska banka*	63,40	64,90	8,90	9,30	6,40	7,00
Sonce	64,20	64,89	9,06	9,28	6,59	6,90
SZKB	63,10	65,05	8,94	9,40	6,61	7,05
						
Tartarus Postojna	62,74	64,70	8,90	9,29	6,49	6,69
Tentours Domžale	64,20	64,60	8,90	9,40	6,50	7,00
Tori*	64,20	64,80	9,00	9,30	6,60	7,00
Tourist Service Portorož	63,30	64,90	8,72	9,22	6,40	6,80
Trias*	64,20	64,80	9,10	9,30	6,60	6,80
Uplmo	64,40	64,50	9,10	9,20	6,70	6,80
						
VVilfan	64,20	64,80	9,05	9,20	6,40	6,70
Wolf Ljubljana	64,50	65,20	9,10	9,50	6,68	6,95
_JeCaj velja danes: * Zaračunava	o provizijo					
MENJALNICA H I D A
Pokrita tržnica ljubljana
menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne
VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 46 z dne 8. marca — Tečaji veljajo od 9. 3. 1993 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
švedska
Švica
Velika Britanija ZDA
Evropska Skupnost Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
drahma
funt
lira
hrv. dinar jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterllng dolar ECU peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
73,1567
886,7888
303,0828
83,2386
1627,0897
1723,1678
1840,1462
6238,8409
6,5789
88,4980
5552,5684
1471,4306
67,9410
1355,0762
6734,2048
149,9194
103,7768
121,3516
87,7805
73,3768
889,4572
303,9949
83,4891
1631,9857
1728,3529
1845,6832
6257,6137
46,3877
152,3103
6,5987
8,0000
88,7643
5569,2762
1475,8582
68,1454
1359,1537
6754,4682
150,3705
104,0891
121,7168
88,0446
73,5969
892,1256
304,9069
83,7396
1636,8817
1733,5380
1851,2202
6276,3865
46,5269
152,7672
6,6185
89,0306
5585,9840
1480,2858
68,3498
1363,2312
6774,7316
150,8216
104,4014
122,0820
88,3087
Opomba: Tečaj hrvaškega d na valuta plačilno sredstvo.		narja se uporablja za izkaze		)vanje rezulta	tov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenje-			
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 9. MARCA 1993								
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del		APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993:					1,000,000	627,532	624,970	1,252,502
6		125,5064%	124,9940%	125,2502%	100,000	62,753	62,497	125,250
2)BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993:					1,000,000	613,437	613,610	1,227,047
93		122,6873%	122,7220%	122,7047%	100,000	61,344	61,361	122,705
								
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
8.MAREC 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Bela vrtnica	4,00	8,00
Hida	7,00	9,00
llirika Ilirska Bistrica	7,20	9,90
Italdesign*	6,00	9,00
Kompas Holidays	6,00	10,00
LB Dolenjska banka	7,00	10,00
Ubertas	6,00	9,00
Ma Vir	6,00	9,00
Otok	5,44	8,71
Tentours Domžale	6,00	10,00
Tori	6,00	10,00
Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo		
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
8. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1550,00	1615,00
nemška marka	945,00	965,00
francoski frank	275,50	284,50
holandski gulden	832,00	857,00
belgijski frank	45,00	46,80
funt šterling	2237,00	2305,00
irski šterling	2270,00	2345,00
danska krona	243,00	251,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1245,00	1280,00
japonski jen	12,50	13,70
švicarski frank	1015,00	1035,00
avstrijski šiling	132,50	137,00
norveška krona	220,00	227,00
švedska krona	201,00	208,00
portugalski escudo	9,75	10,50
španska pezeta	12,75	13,80
avstralski dolar	1095,00	1130,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	14,00	14,75
hrvaški dinar	0,80	1,20
		
		
8. MAREC 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni!
		
ameriški dolar	11,5000	12,0000
kanadski dolar	9,2000	9,6000
britanski funt	16,6000	17,4000
švicarski frank	744,5000	774,5000
belgijski frank	33,4500	34,7500
francoski frank	203,2500	211,2500
holandski gulden nemška marka	613,5000 689,6000	637,5000 715,6000
italijanska lira	0,7170	0,7570
danska krona	179,0000	186,0000
norveška krona	161,0000	168,0000
švedska krona	148,0000	155,0000
finska marka	188,5000	198,5000
portugalski escudo	7,5500	7,9500
španska peseta	9,7000	10,2000
japonski jen	9,7500	10,1500
slovenski tolar	10,0000	11,0000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,0400 pa za 1 enoto v	0,0700 alute.
		
8. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1555,00	1605,00
nemška marka	940,00	960,00
francoski frank	276,00	287,00
holandski gulden	831,00	851,00
belgijski frank	45,50	47,00
funt šterling	2240,00	2290,00
irski šterling	2270,00	2320,00
danska krona	244,00	254,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1245,00	1285,00
švicarski frank	1014,00	1034,00
avstrijski šiling	133,00	137,00
slovenski tolar	14,20	14,70
	1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 9. marca 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	918,9351	921,7779
Francija Nemčija	frank marka	100 100	1906,8518 6465,0000	1912,7500 6485,0000
Italija	lira	100	6,8173	6,8384
V.Britanija	funt	1	155,3540	155,8346
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar ) okvirni. Pr tečaje na	1 ikonkre trgu de	107,5388 rtnih poslih je mol viz oz. poseben c	107,8715 tno odstopanje togovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	64,50	64,85
SKB Banka d.d.	DEM	64,47	64,67
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 9. marca 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka	DEM	64,50	64,80
Bank Austria	DEM	64,45	64,85
UBK banka	DEM	64,45	64,85
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem tec polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM HF so dalo niči Banke lije poveč sijaja za o ri večjih pr zavezujer aju in v s je.	64,50 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati kladu s teks	64,80 agi srednjih i drugih vo-zmanjšano in prodajo oih se tečaj n prodajati tam, ki do-
			
8. MAREC 1993	v LIRAH		
valuta O	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1577,400	—
ECU	—	1843,980	—
nemška marka	—	947,390	
francoski frank	—	279,560	—
funt šterling	—	2276,190	
holandski gulden	—	843,120	—
belgijski frank	—	46,030	—
španska pezeta	—	13,327	—
danska krona	—	247,070	• —
irski funt	—	2306,000	—
grška drahma	—	7,018	—
portugalski escudo	—	10,316	—
kanadski dolar	—	1265,260	—
japonski jen	—	13,450	—
švicarski frank	—	s	1023,820	HHHHi
avstrijski šiling	—	134,660	—
norveška krona	—	223,440	—
švedska krona	—	206,060	—
finska marka	—	261,940	—
avstralski dolar	—	1112,070	—
1 (*) indikativne kotacije zavoda Banca cHtalia			
			
8. MAREC 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,663	HI
			
francoski frank	-	29,495	-
			
nizozemski gulden	m	89,000	-
			
belgijski frank	-	4,858	-
			
španska peseta	-	1,407	-
			
danska krona	HI	26,808	-
			
kanadski dolar		1,334	HI
			
japonski jen	.	1,418	-
			
švicarski frank	-	107,940	-
			
avstrijski šiling	bhhh	14,214	-
			
italijanska lira	hIhbi	1,054	-
			
švedska krona		21,720	-
1			
			
8. MAREC 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	11,40	11,90
			
Avstrija	Posojilnica železna Kapla	10,70	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,50	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	■H0’00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica .Ločilo	10,80	11,50
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,20	14,70
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,00	14,75
	1			
DEVIZNI TRG BEOGRAD
5. MAREC 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6451,6680	6471,0812	6490,4944
Francija	frank	100	13378,9280	13419,1860	13459,4430
Nemčija	marka	100	45345,5620	45482,0080	45618,4540
Italija	lira	100	47,6880	47,8315	47,9700
Švica	frank	100	49055,1930	49202,8020	49350,4100
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1082,7395	1085,9975	1089,2550
Opomba: povzete	po Reuterju.				
					
1 9. MAREC 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10939,2108	10972,1272	11005,0436
Kanada	dolar	1	1027,1433	1030,2340	1033,3247
Francija	frank	100	22707,6022	22775,9300	22844,2578
Nemčija	marka	100	76968,4000	77200,0000	77431,6000
Italija	lira	100	81,1247	81,3688	81,6129
Japonska	jen	100	1091,1040	1094,3872	1097,6704
Švica	frank	100	83140,8808	83391,0540	83641,2272
Velika Britanija	funt	1	1842,4696	1848,0136	1853,5576
Slovenija	tolar	100	-	1200,0000	HHHI
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar iračun carii	1 i in starege	1280,3693 i deviznega varče	1284,2220 ivanja.	1288,0747
NARODNA BANKA MAKEDONIJE
8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	1141,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	1*00	84,63	84,88	.85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
SVET
Torek, 9. marca 1993
NOVICE
RUSIJA / PRED OBRAČUNOM MED JELCINOM IN PARLAMENTOM
FRANCIJA - ZDA
Somalija negostoljubna do ameriških enot
MOGADIS - Po nedavnih napadih na ameriške enote je skupina marincev z vrečami peska pred ameriškim veleposlaništvom izpisala geslo: »Pošljite nas domov«, saj krožijo mnenja, da bi jih morale zamenjati enote Združenih narodov. Nestrpnost do ameriških vojakov je nedvomno posledica obtožbe, da Amerika podpira eno od tekmic. (Reuter)
Černobilska tragedija se ne sme ponoviti
BRUSELJ - Evropska komisija bo ta teden nakazala sredstva za nujna popravila jedrskih reaktorjev v vzhodni Evropi, ker obstaja velika možnost, da se ponovi tragedija iz Černobila še v kateri od zastarelih jedrskih elektrarn sovjetske proizvodnje. Denar bodo porabili predvsem za protipožarno opremo in za dodatne hladilne sisteme reaktorjev, najbolj nevarne pa naj bi celo zaprli. (Reuter)
Kaj bo z maastrichtskim sporazumom?
LONDON - Opozicija v britanskem parlamentu je zahtevala amandma k maastrichtskemu sporazumu, po katerem poslancev v Evropski svet ne bi izbirala vlada, ampak bi jih volili. Vlada se je med razpravo soočila z možnostjo sramotnega poraza, saj se je del konservativcev odločil glasovati enako kot opozicija, kar bi pomenilo upočasnitev sprejemanja sporazuma, poleg tega pa bi zmanjšalo pomen Majorjevih prizadevanj za sprejetje sporazuma v drugih državah. (Reuter)
Ruska drama in farsa
Preteklo delovanje ruskega parlamenta je bolj podobno burleski kot delovanju najpomembnejšega državnega telesa
Mitterrand pri Clintonu
Francosko - ameriške odnose motijo kmetijski spori
MOSKVA - Ruski kongres ljudskih poslancev, ki vodi neusmiljen boj za prevlado s predsednikom Jelcinom, je včasih bolj kot napeti drami podoben farsi. Govori o državnih udarih, veleizdajah in poskusih atentatov nenehno barvajo repertoar kongresa poslancev in vrhovnega sovjeta. »Zaščitite me pred temi ljudmi!« je med decembrskim zasedanjem vpil konservativni predsednik parlamenta Ruslan Hasbulatov, ko so proti njemu tekli razjarjeni politični nasprotniki, da bi »ročno« protestirali proti eni od njegovih odločitev. Boris Jelcin je svoj govor o kongresu kot nacionalni sramoti, ki ga je treba razpustiti, podkrepil z žuga-njem. Poslanci so mu vrnili z omejitvijo Jelcinove moči in odstranitvijo njegovega ministrskega predsednika.
Decembrsko zasedanje kongresa se je po vročekrvnih celodnevnih razpravah končalo z gnilim kompromisom. Toda vprašanja, ali bo vodil Rusijo predsednik ali parlament, niso razrešiti. Ker v Rusiji politične stranke še niso jasno izoblikovane, se v kongresu pogosto dogajajo veliki preobrati. Hasbulatov mu predseduje kot šolski učitelj. Poslance graja zaradi objestnosti in nenehno zahteva ponavljanje glasovanj.
Večinoma konservati-
vni ruski parlament so izvolili leta 1990 kot regionalni del osrednjega sovjetskega parlamenta. Z razpadom sovjetskega imperija pa je kongres nenadoma postal najvišje rusko zakonodajno telo, čeprav velikokrat temu delu ni videti dorasel.
Boj med Jelcinom in Hasbulatovom, ki poteka v kremeljski veliki palači, bo morda odločil o usodi Rusije. Jelcin hoče večjo politično moč, kongres pa bi ga rad omejil in ga zato obtožuje diktatorskih teženj. Nihče si ne upa napovedovati, kdo bo zmagal. Ce sodimo po izkušnjah iz preteklosti, si lahko kongres nenadoma premisli. Jelcin, znan po svojem vročem temperamentu, pa lahko z enim samim govorom ali kretnjo izgubi vse.
Morda pa se bo zgodilo tisto, kar napoveduje voditelj radikalne Fronte narodne rešitve: »Vsi bomo razjarjeni. Preklinjali bomo vlado in zahtevali Jelcinov odstop. Potem bo nastopil Boris Nikolajevič in vse prestrašil z resnično ostrim govorom. Potem bo Hasbulatov prestrašil Jelcina s še ostrejšim govorom. Potem bo Hasbulatov ugotovil, da je stabilnost države na nitki, zato bo začel pozivati h kompromisu...«
Med temi parlamentarnimi igrami Rusija, ki jo čedalje bolj dušijo gospodarske težave, izgublja čas... (Reuter)

Rusinje žalujejo za starimi časi (Telefoto: AP)
PARIZ - Francoski predsednik Francois Mitterrand, ki je danes odpotoval v VVashing-ton, se bo med prvim srečanjem z ameriškim predsednikom Billom Clintonom pogovarjal predvsem o morebitnem izrednem sestanku voditeljev sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G-7).
Čeprav se bosta predsednika Francois Mitterrand in Bill Clinton pogovarjala tudi o drugih perečih mednarodnih vprašanjih, pa si zlasti evropske države iz skupine G-7, ki veljajo za najbolj razvite države sveta, zaradi vse hujših gospodarskih težav želijo sestanek že v prihodnjih tednih. Pobudo je sicer sprožil predsednik Evropske komisije Jac-ques Delors, ki je dejal, da bi se voditelji sedmerice najbolj razvitih morali še pred rednim sestankom, ki je napovedan za 7. julij v japonski prestolnici Tokiu, dogovoriti o uskladitvi gospodarskih politik in o načrtih za okrevanje svetovnega gospodarstva.
Čeprav se še ne ve, ali se ameriški predsednik Bill Clinton strinja s predlogom o izrednem vrhu G-7, bo po srečanju z Mitterran-dom to gotovo bolj ja-
sno. Izredni vrh G-7, za katerega se je zavzel tudi predsednik Mednarodnega denarnega sklada Michel Camdes-sus, je v interesu vseh, menijo v Parizu. Francija tudi predlaga, da bi bilo srečanje bolj neposredno in neformalno, saj so taki pogovori koristnejši in tudi učinkovitejši.
Meddržavne odnose med Francijo in Združenimi državami Amerike pa ovira predvsem odločenost Pariza, da s subvencijami zaščiti svoje kmetovalce. Zaradi tega se na Francijo jezijo tudi evropske zaveznice.
(AFP, Reuter)
AZIJA (13) / INDOK1TAJSKA
NEMČIJA / LOKALNE VOLITVE
Vojna in diktatorski režimi, najboljša podlaga za razraščanje kriminala
V »zlatem trikotniku« pridelajo že osemdeset odstotkov vsega opija
So sev Hessnu res odločili izvoliti volka v ovčji podobi?
Vse več volilcev, nezadovoljnih z dosedanjo oblastjo, oddajo glasove za desničarsko usmerjene stranke, ki podpihujejo sovraštvo do tujcev
Miloš Ekar
Usode držav indokitaj-skega polotoka - ali Siama, kot so ga nekdaj tudi imenovali po največji med njimi, današnji Tajski - so tako tesno prepletene, da se jih zdi smiselno obravnavati kot celoto. Indokitajska je verjetno najbolj tragična žrtev povojne ideološke delitve sveta na tako imenovana demokratična in tako imenovana komunistična območja. Revni prebivalci območja niso utegnili niti dobro preboleti vseh grozot japonske okupacije med drugo vojno, že so se v Vietnamu, Laosu in Kambodži začele neoko-lonialistične vojne za prevlado. Na plečih prebivalstva se je bil boj med »demokratičnim« Zahodom, v katerem so vse večjo vlogo pridobivale ZDA, in »komunističnim« Vzhodom, v katerem je poleg SZ zaradi zemljepisne bližine vodilno vlogo prevzela Kitajska. A tudi potem, ko so v začetku sedemdesetih let po neenakopravnem in krvavem boju Vietnamci uspešno pregnali Američane, se v države tega območja ni naselil mir. Ideološko razdvojeno prebivalstvo polotoka se je še naprej bojevalo med sabo. V Kambodži se bojujejo še danes, in to kljub mirovnim prizadevanjem mednarodne skupnosti in čeprav je v državi, v skladu s pariškim mirovnim sporazumom iz leta 1991, nastanjenih 22.000 pripadnikov modrih čelad, ki naj bi razorožili nasprotujoče si skupine, predvsem najmočnejšo med njimi, komunistične Rdeče Kmere.
Ob vsem tem se zdi Tajska kot oaza miru v vi-
harju etničnih in ideoloških nasprotij, čeprav to državo že vsa povojna leta pretresajo bolj ali manj krvavi državni udari, hkrati pa številni begunci z vojnih območij sosednjih držav nestanovitnim vladam povzročajo samo še dodatne skrbi. Vse to pa očitno nič ne moti številnih turistov, saj jih državo vsako leto obišče med pet in šest milijonov. Nič čudnega potemtakem tudi ni, da je območje kot ustvarjeno za številne zločinske tolpe, ki služijo debele denarje s prodajo mamil - teh v zadnjem času največ pridelajo v tako imenovanem zlatem trikotniku, na tromeji med Tajsko, Burmo
in Laosom. V območju, ki ga ni sposobna nadzovati nobena izmed omenjenih vlad, so lani pridelali blizu 2.500 ton opija ali kar osemdeset odstotkov vse svetovne proizvodnje tega nevarnega mamila - ali ilegalnim prevozom ljudi, ki s trebuhom za kruhom bežijo iz Kitajske. Kot je pred kratkim poročala revija Far Easteren Econi-mic, so tajska podjetja, med katerimi je tudi eno vladno, vpletena v nelegalno trgovino z lesom, ki ga dovažajo iz Kambodže, in to s področij, ki jih nadzorujejo Rdeči Kmeri. Seveda jih pri tem kaj malo moti, da je Kambodža že zdaj država z najhujšo stopnjo razgozdovanja na
prebivalca na svetu. Do leta 1989, ko so sečnjo na Tajskem močno omejili, saj so državo zaradi nenadzorovanega razgozdovanja prizadele katastrofalne poplave, je bil izvoz lesa ena pomembnejših izvoznih dejavnosti. Odločitev podjetij, da se vpletejo v ilegalno podjetje s sicer sovražnimi komunističnimi skupinami v sosednji Kambodži, se tako zdi skoraj samoumevna.
Komunistični vladi v Vietnamu in Laosu si obotavljivo prizadevata izboljšati gospodarski položaj, pri čemer jima ameriški embargo seveda ni v veliko pomoč. Nekaj več upanja za območje je po-
nudil zadnji obisk francoskega predsednika Mitter-randa, ki je ZDA pozval, naj umaknejo prepoved trgovanja z Vietnamom, ter vse bolj cvetoče meda-zijsko povezovanje.
Poglavje zase je Burma oziroma Myanmar z vojaško diktaturo, postavljeno leta 1988, ki postaja vse bolj odvisna od kitajske podpore. Tako imenovani »topovski most« na reki Sveli, na burmansko-ki-tajski meji, ki so ga oktobra lani dogradili Kitajci, je kmalu upravičil ime, ki so mu ga nadeli domačini. Burma in Kitajska sta leta 1989 podpisali sporazum o vojaškem sodelovanju v vrednosti 1, 2 do 1, 4 milijarde dolarjev, vendar pa do gradnje omenjenega mostu Peking Rangunu ni dobavil niti še polovice dogovorjene količine orožja in munici-je. Neuradni burmanski viri zdaj navajajo, naj bi ostanek prišel v državo v naslednjih treh letih prav po omenjeni poti. Vodstvi obeh držav pa se pogovarjata tudi o drugih načrtih, na primer o gradnji hidroelekrarn in podobno.
■ Čeprav je v vodstvih indokitajskih držav, pa naj bodo komunistične ali ne, vse več ljudi, kot je samosvoj tajski politik Cati-čaj, ki bi želel pootok iz bojnega polja spremeniti v cvetoče gospodarsko območje, pa bo verjetno preteklo še precej vode in -na žalost - izginilo še precej človeških življenj, preden se bodo razmere medile vsaj do ravni, kakršno so dosegle bogatejše in srečnejše pacifiške sosede, Singapur, Hongkong ali vsaj Indonezija.
BONN - V nemški pokrajini Hesse so izvedli volitve, na katerih je največ glasov dobila Socialnodemokratska stranka (36, 4 odstotka glasov), 32 odstotkov glasov so dobili krščanski demokrati, ki jim z 11 odstotki sledijo zeleni, nato pa še demokrati, republikanci in kandidati preostalih strank. Včeraj je nemški konservativni časopis Die Welt volilni izid komentiral kot »kazalec, ki kaže, da so ljudje izgubili upanje, da bi bili tisti, ki vladajo, sposobni razrešiti probleme, ki se kopičijo vse od leta 1989, ko sta se Nemčiji združili«, podobno pa so rezultat komentirale tudi Stanke, ki so kot nasprotnice kandidirale na volitvah.
Desno usmerjeni repu-
PRAGA - Češka je v strahu pred novim valom beguncev z vzhoda začela močneje nadzorovati mejo s Slovaško in Nemčijo.Vlada se je odločila za strog nadzor predvsem iz Slovaške, da bi tako zmanjšala dotok ilegalnih priseljencev z obubožanega Vzhoda, ki se množično podajajo proti »obljubljenim« zahodnim državam. Ukrep je uperjen zoper begunce iz nekdanje Vzhodne Evrope in držav tretjega sveta, ki Češko uporabljajo kot vmesno postajo na poti proti Nem-čiji.Nemška zakonodaja o azilantih določa, da je take
blikanci so zasedli mesta na več deset lokalnih svetih, kar potrjuje jezo in nestrpnost volilcev do vladajočih političnih strank. Volilci so svojo mržnjo nepričakovano znesli nad socialnimi demokrati, ki so po tradiciji na vodilnem položaju, brez posledic pa je niso odnesli niti Kohlovi krščanski demokrati; obe stranki sta doživeti znaten upad volilnih glasov. Republikanci so po uradnih podatkih dobili stolčke v več mestih in okrajih, kakor so kazale predvolilne raziskave, ki pa so bile po podatkih službe, ki jih je izvajala, zelo vprašljive, saj v času anketiranja veliko ljudi še ni bilo odločenih, koga bodo volili. Očitno se je večina neopredeljenih na volitvah
osebe mogoče vrniti v državo, iz katere so vstopiti v Nemčijo, to pa sta zlasti Češka in Poljska. Večina od 440.000 ljudi, ki so lani zahtevali zatočišče v Nemčiji, je prišlo ravno skozi omenjeni državi. Strožji nadzor na Ceško-Slovaški meji naj bi preprečil vstop novih emigrantov, ki bi želeti priti v državo, na nemško -češki meji pa bodo okrepljene patrulje skušale zmanjšati število ubežnikov v Nemčijo. V zadnjih dveh mesecih je po policijskih podatkih Češka policija zajela 2.730 ljudi, ki so skušati ilegalno prestopiti češko-nemško mejo.
Tajska policija je zajela skupino, ki je po Mekongu prepeljevala tovor mamil
ČEŠKA / AZILANTI
Strogo nadzorovane meje s Slovaško in Nemčijo
odločila za republikance, kar gre verjetno pripisati veliki nestrpnosti do tujcev. Vodja židovske skupnosti je že izjavil, da se volilci ne zavedajo, da so volili volka v ovčjem kožuhu. Opozarjajo, da »vsakdo, ki glasuje za ekstremno desnico, počne to iz prepričanja in ne zaradi protesta.« Židje so razočarani, da so republikanci kljub valu neonacističnih napadov na tujce dobiti na volitvah tako visok odstotek glasov, zaskrbljeno pa opozarjajo, da volilnega rezultata ne gre pripisovati samo trenutnemu razpoloženju volilne baze, čeprav je berlinsko sodišče včeraj obsodilo sedem mladih, ki so avgusta lani požgali begunski center. Obtožene, stare od 17 do 21 let,
so spoznati za krive požiga in za resno ogrožanje miru, oprostili pa so jih obtožbe za poskus umora. Dva so obsoditi na zaporno kazen treh let, dva na dve leti in pol, drugi trije pa so mladoletni in so jih zato obsoditi na 22 mesecev zapora za mladoletnike.
Na isti problem so opozoriti tudi iz štaba Socialnodemokratske stranke, ki zavzema stališče, da bo tako visok odstotek glasov za republikance ponovno omajal svetovno zaupanje v Nemčijo, ki so ga pridobiti tisoči demonstrantov na protirasističnih shodih. Opazno je tudi zmanjšanje zanimanja za volitve, saj je bila letošnja volilna udeležba s približno 71 odstotki najnižja od leta 1948. (Reuter)
Slovaki proslavljajo neodvisnost
SVET
Torek, 9. marca 1993
ISTRA / ITALIJANSKA MANJŠINA
MAKEDONIJA / NESREČA
NOVICE
Lakota in revščina
Vse več ljudi na robu preživetja-Pokojnine 250 SIT
Do petka opoldan je Bog še varoval letalske prevoznike
Po zaprtju beograjskega je skopsko letališče postalo zelo prometno
Marjan Kos / Skopje
PULJ - Revščina vse huje in vse glasneje trka tudi na vrata pripadnikov italijanske narodnosti po Istri in Reki. Vidna, preteča znamenja vse globlje krize, v katero drsi Hrvaška, so nedvomno tudi sekcije za socialno pomoč, ki jih v zadnjih Časih ustanavljajo po Skupnostih Italijanov v vseh večjih središčih istrskega polotoka. Ester Barlessi vodi sekcijo za pomoč osebam s skromnimi pokojninami, osebnimi prejemld ah celo brez kakršnihkoli prejemkov v puljski Skupnosti Italijanov. Z žalostnim glasom nam je pripovedovala pretresljive zgodbe.
Pred letom in pol, ko je izbruhnila vojna na Hrvaškem, je začele prihajati prva človekoljubna pomoč za izgnance iz Slavonskega Broda, Osijeka, Petrinje, Karlovca, Šibenika, Dubrovnika, Vukovarja, ki so se umaknili v Istro. Obstaja upravičen sum, da si je nekaj ljudi brez predsodkov, zlasti v Bujseini, prisvojilo večje količine teh pošiljk, ki so jih pozneje dobro vnovčili. Trenutno je baje samo v Pulju približno 40 odstotkov Italijanov, ki živijo na robu eksistenčnega minimuma. Ko iz Italije pride pomoč, dobijo ti nesrečniki na mesec kilogram do dva testenin, riža, sladkorja, hter olja in sredstva za vzdrževanje osebne higiene. Statistično je dokazano, da se je po vohtvah za krajevne in regionalne oblasti na Hrvaškem
število tistih pripadnikov narodnosti, ki prosijo za kakršnokoli pomoC, skokovito povečalo. Poglavitni razlog je velikansko in neupravičeno povečanje cen osnovnih izdelkov, bencina, elektrike itn., da bi vsaj deloma poplačati visoke stroške volilne kampanje vladajoče hrvaške stranke! V Pulju večje število upokojencev, pripadnikov italijanske narodnosti, živi v nemogočih razmerah. Tako npr. Marghe-rita Giudici, ki ima 84 let, prejema pravzaprav smešno pokojnino 2500 hrvaških dinarjev. Po sedanjem tečaju bi to zneslo približno 250 tolarjev. S to »pokojnino« lahko onemogla starka na mesec kupi kilogram krompirja ati jabolk.
Prav nič Čudno ni, da se je samo v zadnjem letu dni izselilo v tujino najmanj 20.000 prebivalcev Istrskega polotoka, med katerimi je tudi veliko Italijanov. Nekateri so našli skromno skorjico kruha v Italiji, drugi so se napotiti po težki poti s trebuhom za kruhom v druge države. V zadnjem Času so pošiljke človekoljubne pomoti iz Italije vse bolj skromne. Zato so vodje sekcij za pomoč onemoglim iz nekaj Skupnosti istrskih Italijanov predlagati, naj ob tej materialni pomoti matične države Cimprej odprejo tudi »ljudske kuhinje«, s katerimi bi zagotovili vsaj en topli obrok na dan za številne ljudi, ki preživljajo zares hude Čase. (Enio Opassi)
SKOPJE - Katastrofa Fokkerja 100 v Skopju, ki je neposredno po vzletu namesto v Ziirich 81 od 97 potnikov zapeljal v smrt, bo prinesla na površje marsikaj, kar je bilo skrbno pometeno pod preprogo. Izvedenski analizi ne bosta podvržena samo delo na letališču in njegove službe, pod po-vecevalom se bo znašel celoten posel v letalskem prevozu potnikov, ki je v Makedoniji eden najdonosnejših.
Ko so vremenske ra-
zmere dopuščale, je bilo na skopskem letališču Pe-trovac tudi po sto pristankov in vzletov letal, kar je Skopje uvrstilo med najbolj prometna letališča na Balkanu. Ko so zaradi sankcij mednarodne skupnosti zaprli beograjsko letališče za mednarodni promet, se je večina potnikov iz nekdanjega jugoslovanskega prostora, z izjemo tistih iz Slovenije in Hrvaške, začela stekati
na majhno skopsko letališče, katerega možnosti so skromne. Ni Se dolgo tega, kar je direktor družbe Palair Macedonian, prvega makedonskega letalskega prevoznika, Vanja Bitoljanu ugotovil, da je glede na to, kako vse to poteka, mogoče mirne duše reci, da »sam Bog varuje makedonsko nebo«.
Kljub pomanjkljivemu sistemu nadzora se je do te letalske nesreče malok-
do ukvarjal s tem, kako je delo organizirano, oziroma, ali sploh ustreza svetovnim standardom. Le kdo bi se ukvarjal s tem v Času, ko se je na letališču kak dan samo od čekira-nja letalskih kart nateklo po 200.000 nemških mark. Za kako donosen posel gre, pričajo tudi celoletna prizadevanja Pala-ier Macedoniana, družbe, pod katere zastavo je letelo tudi nesrečno letalo, da bi postala nacionalna letalska družba. Ob obletnici njene ustanovitve se je v novi Makedoniji pojavil tudi oglasni nekrolog kot izraz protesta zoper makedonsko vlado, ki ni zbrala moči in sprejela odločitve o tem, ali bo družbi priznala zaželeni status.
Nekateri podatki namreč sporočajo, da v Makedoniji deluje 17 letalskih družb, kar vsekakor ni dokončno število, saj številne turistične agencije, zlasti tiste, ki jih imajo v rokah Albanci, organizirajo hitre Čarterske polete. Kako dragocen je ta gospodarski kolač, nedvomno govori tudi podatek, da je Palair Mace-donia javno ponudila državi 25 milijonov ameriških dolarjev za status nacionalne družbe.
Ta najveCja družba v Makedoniji je imela v lasti tri letala, Čeprav je to
lastništvo treba razumeti z nekaj rezerve. Gre za letala, ki jih je ta družba, kot je to v navadi, zakupila. Tako je bilo tudi s strmoglavljenim Fokkerjem 100, katerega lastnik je bil še zmeraj nizozemski proizvajalec Fokker, Nizozemska pa Se zmeraj njegova domicilna država. Tam je bilo letalo namreč registrirano.
Kakorkoli v Makedoniji precej naglas govorijo o tem, da v letalskem prevozu potnikov, v katerem so najpogostejše stranke Albanci s Kosova, vlada pravi kaos. Obračajo se veliki denarji, ki jih nihče ne registrira, prav tako pa niso obdavčeni. Velikokrat ta denar v obliki trdnih tujih valut, za katere praviloma prodajajo letalske karte, konča nekje v tujini, skupaj s piloti.
Obveščeni zatrjujejo, da imajo pri vsem tem svoje prste tudi evropske letalske družbe, ki imajo sicer v zadnjih Časih velike težave z likvidnostjo. Evropske linije v glavnem vse poslujejo na meji rentabilnosti. Koliko pa se sodelovanje med makedonskimi družbami in svetovnimi letalskimi prevozniki splaCa, govori podatek, da nekatere med njimi vzdržujejo tudi medcelinske linije z ZDA, Kanado in Južno Ameriko, kjer živijo številni makedonski izseljenci.
Danes Slobodna Dalmacija ne bo izšla
SPLIT - Zaradi stavke delavcev danes ne bo izšel ugledni hrvaški nevladni dnevnik Slobodna Dalmacija. Delavci zahtevajo, naj oblast zaustavi enostransko lastninsko preoblikovanje in nezmanjšane avtorske honorarje za januar in februar. S stavko hočejo opozoriti na doslej neuspešne pogovore. Dalmatinci bodo tako od danes naprej poleg elektrike, ki jim jo vsak dan vzamejo od 7. do 17. ure, ostali tudi brez svojega edinega časopisa. (G. V.)
Krivolovci z modrimi čeladami
MAKARSKA - Lovci iz Biokovega so prijavili posadke helikopterjev modrih Čelad, ki pobijajo zaščitene divje koze in muflone v narodnem parku Biokovo. Kakor kaže, se s takim »športom« Unproforjevci zabavajo že dalj časa, saj se je število zaščitenih živali zmanjšalo že za 200, na sumljive polete helikopterjev modrih Čelad pa so opozorili tudi okoliški prebivalci. (Morel)
Padala padajo v prave roke
FRANKFURT - Združene države so v Bosno odvrgle že več kakor 210 ton pomoči, ki so jo ogroženi prebivalci v veliki večini tudi dobili, kakor poročajo bosanski radioamaterji. Nekaj padal pa je padlo na področja, ki so zaradi stalnih bojev nedosegljiva. Ameriške letalske sile poročajo, da je odmetavanje padal s pomočjo postalo že skoraj rutina, ki jo izvajajo v nočeh in v višini, na kateri so letala zunaj dosega protiletalskega ognja. (Reuter)
ZRJ / JEZDIMIR VASILJEVIČ JE 2E NA MADŽARSKEM
HRVAŠKA / RASTOČE NEZADOVOLJSTVO
Pobegnil razvpiti bankir, ki je financiral beograjski režim
Gozda Jezdo trdi do Srbijo in Črno Goro vodijo kriminolci
2arko Rajkovič / Beograd
BEOGRAD - Zasebni bankir Jezdimir Vasiljevič, znan tudi kot gazda Jezda, je organiziral sloviti šahovski turnir na Svetem Stefanu med Bobbyjem Fischerjem in Borisom Spaskim, je v nedeljo zvečer prek televizijskih zaslonov svojim varčevalcem sporočil, da je dvignil obrestne mere za devizne varčevalce na 17 odstotkov. V ponedeljek popoldne pa se je oglasil iz Budimpešte, ceš da je moral emigrirati iz Jugoslavije, ker ne more več plačevati in podkupovati državnih funkcionarjev. Iz Budimpešte bo odpotoval v Izrael. Nepričakovana novica o pobegu gazde Jezde je odjeknila kot bomba. Prvi so na noge skotili njegovi varčevalci, ki jim je še prejšnji dan zagotavljal, da imajo
njihove devize podlago v zlatu. V splošnem vrvežu, ki je nastal v Beogradu, so se ljudje začeti zbirati pred poslopji hranilnic Jogo-skandika. Kot poroCa Tanjug je Vasiljevič črnogorsko vodstvo obtožil, da so mu zapleniti 63 milijonov litrov goriva, vrednega 67 milijonov mark. Jezdimir Vasiljevič je Črnogorskega premiera Mila Dukanoviča in predsednika Momirja Bulatoviča označil za jami brez dna. »Nikoli nista bila zadovoljna in sta hotela veC denarja, čeprav sem jima dajal veC, kot je bilo dogovorjeno,« je dejal Vasiljevič. »Ze dve leti vsakemu politiku v Jugoslaviji plačujem tako imenovano varstvo, toda veC kot dajem,
veC zahtevajo. Jugoslavijo vodijo kriminalci. V svetu je veliko brezvestnih ljudi, ki se ukvarjajo z umazanimi posti, toda Česa takega še nisem doživel. To so najbolj navadni tatovi. Primer: Pred nekaj dnevi izvoljeni predsednik beograjske vlade NebojSa Čovič je od mene zahteval, da mu za nekakšno predvolilno kampanjo dam 200 tisoč mark. Le kaj mu bo kampanja, saj je bil edini kandidat, in to vladajoče stranke. Nato mi je povedal: - Gazda Jezda, da ne bi po naključju pobegnil iz države, ker boš ostal brez gat. To pomeni, da so mi groziti s smrtjo. Tako pa ne gre. Ne vedo, s kom imajo opraviti. Vse jih bom ra-
zkrinkal in se potem vrnil v svobodni Beograd,« je z Madžarske sporočil gazda Jezda. Novinarji so seveda poiskali tudi drugo zasebno banko, ki je ponujala visoke obresti na devizne vloge, Dafiment banko. Direktorica Dafina Milanovič je skušala svoje varčevalce prepričati, da je njihov denar varno naložen in da ni razlogov za paniko. Obenem pa ne verjame, da je njen konkurent pobegnil. Toda Dafina je delovala precej neprepričljivo, tako da so se pred vrati njenih ekspozitur zaceli zbirati varčevalci in zahtevati prekinitev pogodb. NebojSa Čovič, predsednik beograjske vlade, je izjavil, da so obtožbe na njegov račun Cista laž. Upa, da bo imel priložnost pred sodiščem pojasniti spor z argumetni.
_________BOLGARIJA / BOJ ZA REFORME___________
Velike gospodarske težave, inflacija in padec proizvodnje, a uspešno formalno približevanje ES
BRUSELJ - Evropska skupnost in Boglarija sta v ponedeljek podpisali sporazum o pridruženem članstvu, ki bo poglobil gospodarsko in trgovinsko sodelovanje in spodbudil politični dialog med ES in Bolga-ni°- Sporazum so podpisali med zasedanjem zunanjih jninistrov ES, Bolgarijo pa je zastopal njen premier in zunanji minister Luben Be-r°v. Sporazum je sklenjen za nedoločen čas. V preho-nem obdobju desetih let naj bi Bolgarija s pomočjo vanajsterice posodobila svoje gospodarstvo, ES pa ji oo tudi pomagala pri pre-odu na tržno gospodar-
stvo, pri utrditvi demokratičnih sprememb in pri povezovanju z državami ES.
Dvanajsterica je leta 1991 v Visegradu že podpisala sporazum o pridruženem članstvu s Poljsko, Madžarsko, Češko in Slovaško, z Romunijo pa februarja.
V prehodnem obdobju bosta ES in Bolgarija ustanovili območje proste trgovinske izmenjave in skušali izenačiti cene za industrijske in kmetijske izdelke.-Kar zadeva plačilni promet, je predviden svoboden pretok investicijskega kapitala in profita, Bolgarija pa bo morala spoštovati pravila
ES o konkurenci in javnih podjetjih. Sicer pa je tudi bolgarsko gospodarstvo zajela recesija. Bruto nacionalni proizvod se je v Bolgariji od leta 1990 zmanjšal za polovico. Bolgarska vlada je sicer uvedla korenite spremembe. Sprostila je cene večine izdelkov, lev je postal konvertibilen, izvajajo tudi sanacijo bančništva, letos bodo zaceli tudi s široko akcijo lastninjenja, toda vlada ima še vedno težave zaradi politične nestabilnosti. Industrijska proizvodnja bo po oceni omenjenega tednika letos padla za dodatnih 7 odstotkov, leta 1992 je padla za 15 odstotkov. In-
dustriji primanjkuje energetskih virov, zlasti zaradi težav v jedrski elektrarni Kozloduj in nerednih dobav iz Rusije.
Upada tudi kmetijska proizvodnja, čeprav je zaslediti precejšen razcvet zasebnega kmetijstva. Ocenjujejo, da se bo brezposelnost s sedanjih 12 odstotkov povečala na 15 odstotkov do konca leta. Inflacija, ki je bila prej tristevilcna, naj bi se do konca leta ustalila pri 75 odstotkih. Zaradi zunanjih dolgov bo Bolgarija morala zmanjšati svoje devizne rezerve, kar bo pomenilo najmanj 40-odstotno devalvacijo leva. (AFP, Reuter)
Boj za neodvisnost medijev in minimalne plače
Jelena Lovrič / Zagreb
ZAGREB - Naslednji dnevi utegnejo biti na Hrvaškem na političnem prizorišču zelo vznemirljivi. V zraku so socialna vrenja in kadrovske spremembe, oboje pa je po vsej verjetnosti med seboj povezano.
V petek so pozno zvečer prekinili pogajanja med sindikati in vlado, ne da bi sprejeli kakršenkoli sklep, razen tega, da se bodo pogajanja o socialnem minimumu nadaljevala v torek. Včeraj se je končala tridnevna stavka predavateljev v srednjih šolah, za naslednji teden pa že napovedujejo nove stavke. Največ pozornosti utegne izzvati za jutri napovedana stavka Slobodne Dalmacije, zadnjega neodvisnega dnevnika na Hrvaškem, katerega novinarji in delavci nočejo tako kot skoraj vsi tukajšnji mediji postati državna lastnina. Drama tega Časopisa z visoko naklado traja že nekaj mesecev, odkar je vlada nastavila upravni odbor in prepovedala samostojno privatizacijo Časopisa, se pravi onemogočila delavcem, da bi odkupili delnice podjetja, v katerem so zaposleni. Čeprav so z mednarodnih naslovov prihajala sporočila o tem, da bodo v skladu z odnosom do Slobodne Dalmacije presojali smer razvoja demokracije na Hrvaškem, državni vrh ni popuščal. Zdaj je treba do prihodnjega tedna počakati na to, kaj bodo rekli najvišji predstavniki mednarodne agencije novinarjev in založnikov, ki v Zagreb prihajajo z oceno, da je položaj svobode medijev danes na Hrvaškem
veliko bolj alarmanten kot v katerikoli drugi vzhodnoevropski državi.
Razen te stavke, ki se dogaja v imenu novinarske svobode, potekajo vse druge stavke iz socialnih razlogov. V njih vlada in sindikati težko najdeta skupen jezik, saj ima tako ena kot druga stran svoje razloge. Vlada ima prav, ko zatrjuje, da je mogoče deliti samo tisto, kar je zasluženo, Se bolj pa imajo prav sindikati, ko dokazujejo, da s sedanjimi plačami ni več mogoče živeti. V državnem vrhu ne govorijo o tem, zakaj je prišlo hrvaško gospodarstvo na beraško palico; vse pojasnjujejo z okoliščinami vojne, nič pa ni
govora o tem, koliko je bila tega kriva nesposobna vlada. O tem govorijo nekatere politične stranke, predvsem liberali, ki zahtevajo izreden sklic seje sabora in menijo, da vlada nima programa za zaustavitev inflacije in da se je proces lastninjenja znašel v slepi ulici. Na seji vlade so bile menda s konkretnimi primeri potrjene govorice, da je preobrazba lastnine povezana z velikimi malverzacijami, korupcijo in kriminalom. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da je javnosti nedostopen seznam tistih, ki so pokupili tovarne in podjetja na Hrvaškem, izzval pravi izbruh besa pri predse-
dniku Tudmanu. Tako naj bi menda na naslednji seji sabora, ki bo kmalu, spet sklepali o moratoriju na vse sklepe o privatizaciji.
Da te informacije niso iz trte zvite, dokazujejo tudi zamenjave v vodstvu agencije, ki se je ukvarjala s temi posli. Ivič Paša-lič, predstavnik vladajoče stranke za tisk, je pred kratkim napovedal, da bo kmalu prišlo do velikih kadrovskih presenečenj. Zdaj vlada prepričanje, da je sprememba v vodstvu agencije šele začetek. Ali se je Tudmanova oblast pod grožnjo socialnih nemirov odločila za veliko čistko v državnem vrhu in v svojih vrstah ali
pa bodo napovedane spremembe izvedli pod pritiskom Mednarodnega denarnega sklada, od katerega Hrvaška pričakuje posojila? Mladen Vedriš, podpredsednik vlade, je zagotovil, da je kredite mogoče dobiti, čeprav s pogoji, hkrati pa dodal, da je MDS vendarle partner, katerega zahteve se ne bi smele zdeti problematične.
Kakorkoli, naslednji dnevi bodo pokazali, za kakšne spremembe gre. Ali bodo zamenjali samo ljudi zato, da bi vse drugo lahko ostalo po starem, ali pa so kadrovske spremembe zgolj predhodnica globljih premikov. Zaenkrat lahko sklepamo samo to, da bo v naslednjih dneh na Hrvaškem vroče.
Na enem koncu Hrvaške je vojna, na drugem raste socialno nezadovoljstvo (Foto: AR)
SLOVENIJA
Torek, 9. marca 1993
PRED GLASOVANJEM DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O ZAMRZNITVI PLAČ
Združena lista in vlada dosegli kompromis?
Zakon bo sprejet če bo vlado javno za njegove spremembe
»Dilem ni: zbor bo le ponovno glasoval...«
Pogovor s Hermanom Rigelnikom
LJUBLJANA - Včeraj so se v prostorih stavbe slovenskega parlamenta že od zgodnjega jutra vrstili številni sestanki, zlasti med predstavniki strank vladne koalicije. Združena lista je namreč žejela iz dogovora »iztržiti« največ, kar se je dalo: že pred današnjo sejo državnega zbora je skušala pridobiti partnerje za spremembo intervencijskega zakona o plaCah, in sicer z željo, da se breme tega omejevanja enakomerno porazdeli med vse sloje prebivalstva. Zato so vodje poslanskih skupin koalicijskih strank spili jutranjo kavo pri Miranu PotrCu, sestanek pa so ocenili vsak iz svojega zornega kota, a domala z istimi besedami, predvsem z opozorilom, da so »oni drugi« poCasi že zaceli kazati znamenja »otoplitve« in »popuščanja«.
Nadaljevalo se je z opoldanskim »rednim srečanjem predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika s predsednikom vlade Janezom Drnovškom«, kot so zapisali v uradnem sporočilu za javnost, in zatem še s srečanjem Rigelnika z vodji vseh poslanskih skupin. Sestanka sta bila izjemno kratka; zadnjega so nekateri (predstavniki opozicije) celo predčasno zapustili s komentarjem, da se ne dogaja nič novega. Sledil je še en poskus: ko-
alicijski partnerji so se tokrat sestali v prostorih vladne palače. Z izidi vseh teh pogovorov so predstavniki Združene liste popoldne seznanili javnost.
Povedali so, da pričakujejo javno sporočilo vlade (lahko tudi javni nastop na seji zbora, pisno izjavo po seji vlade...), da se strinja s tremi sklepi predsedstev treh strank Združene liste. Vlada naj v enem mesecu pripravi osnove za sklenitev socialnega pakta, da bo skupaj s proračunom predstavila tudi svoj celovit ekonomski in socialni program in bo soglašala s spremembami interventnega zakona o zamrznitvi plač, o katerih se lahko stranke koalicije še pogajajo. Ce bo vlada vse to pravočasno (torej pred današnjo sejo poslanskega kluba strank Združene liste) sporočila javnosti, ni »nobenih razlogov«, da poslanci treh strank ZL ne bi še drugič glasovali za sporni zakon. Drugače pa je s Četrto stranko ZL - edini poslanec Delavske stranke Miloš Pavlica bo, kot kaže, tudi tokrat glasoval proti zakonu, kar pa seveda ne bo bistveno spremenilo izidov glasovanja.
Sicer pa Združena lista ocenjuje včerajšnja poga-
Ivanka Mihelčič, Tanja Starič
janja kot »spodbudna«, saj se je večina parlamentarnih strank strinjala s spremembami interventnega zakona. Socialdemokratska stranka je sporočila, da bo za zamrznitev glasovala samo, Ce bo vlada pripravljena spre-
meniti zakon v mesecu dni. ZL zato verjame, da njene vladne partnerice potem, ko bo zamrznitev sprejeta, ne bodo prelomile obljube, Ce pa jo bodo, »to ne bodo vec naši partnerji«. Lista meni, da je omejitev plaC nujna in
zato verjetno splošne stavke ne bi podprla, saj bi bila »v škodo tistih, ki bodo v prihodnosti iskali delo in zaposlitev«.
Zvečer se je sestala vlada. Kot smo izvedeli, naj bi oblikovala že omenjeno javno izjavo, s katero naj bi si spet »pridobila« glasove poslancev Združene liste.
Nevarnost prve vlade krize je minila (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO)
ZAKON / ZAMRZNITEV
Plače kot diktat
ZSSS izrabilo še zadnji dan za prepričevanje poslancev
Mija Gačnik
LJUBLJANA - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je včeraj organizirala pogovor s predstavniki poslanskih klubov in poslanci državnega zbora. Od teh so se srečanja udeležili Janez KopaC (LDS), Igor Omerza (DS), Miroslav Geržina (SKD), Drago Šiftar (SDSS), Vladimir Topler (ZS), Ciril Ribičič in Miloš Pavlica (Združena lista).
Dušan Semolič je dejal, da skušajo ob spoštovanju vseh razlik najti skupen jezik, sicer bodo v skladu z ustavo izsilili
zakonodajni referendum, zbrali 5000 podpisov, da bi zakon o kolektivnih pogodbah prišel v parlamentarno obravnavo, in organizirali sploSno stavko. ZSSS se sicer zaveda, da sindikate takšno početje oddaljuje od socialnega pakta, kar ne gre v prid ne vladi ne delavcem. »Zato vas prosimo, da ta zakon v državnem zboru ne dobi podpore,« je dejal Dušan Semolič.
Janez KopaC je pouda-
ril, da bo še drugič glasoval za zakon, saj brez omejevanja rasti plaC ne bo mogoče sestaviti proračuna za letošnje leto in realizirati razvojne politike.
Vlada si bi s tem zakonom odprla manevrski prostor. »Ce ga ne bo znala izkoristiti, se lahko zamisli nad sabo,« je menil KopaC. Ciril Ribičič je povedal, da bodo glasovali za zakon, Ce vlada izpolni tri pogoje: pripravi svoj predlog so-
cialnega pakta, celovito gospodarsko in socialno politiko ob sprejetju proračuna in upošteva spremembe zakona, ki sta jih predlagala Miran Potrč in Miloš Pavlica. Miroslav Geržina je menil, da je zakon pozitiven, saj je opora sindikatom pri izplačevanju plaC po kolektivnih pogodbah. Drago Šiftar je dejal, da ima njegova stranka pomisleke glede sprejema zakona.
Socialdemokrati bi za
glasovali v primeru, Ce bi se z vlado dogovorili za takojšnje spremembe zakona. Vladimir Topler je potrdil, da bodo poslanci Zelenih ponovno glasovali proti. Proti zakonu bodo drugič glasovali tudi poslanci Demokratske stranke.
ZSSS je torej od včerajšnjega pogovora s poslanci, ki se bodo danes odločali o zakonu, izvedela to, da bo opozicija ponovno glasovala proti, stranke koalicije pa se strinjajo, da zakon potrebuje še nekatere spremembe.
Nadaljevanje izredne konference ZSSS in skupni protestni shod sindikatov okrog parlamenta
France Tomšič (Foto: TRIO)
LJUBLJANA - Svobodni sindikati bodo danes ob 9. uri zjutraj nadaljevali izredno konferenco, kjer bodo najprej pretehtali dogajanja med prekinitvijo, sledila pa bosta nastopa sindikalnega zaupnika iz podjetja SIP Šempeter in predsednika sindikata upokojencev pri ZSSS, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal sekretar
sveta ZSSS Rajko Lesjak. Po izredni konferenci, ki naj bi po predvidevanjih trajala le približno dvajset minut, bo protestni shod po Šubičevi in okrog parlamentarne stavbe, po ožjem središču mesta pa bodo krožili tudi avtobusi, ki bodo pripeljali udeležence iz drugih krajev. Medtem bo delegacija Zveze svobodnih sindikatov s predsednikom Dušanom Semoličem predstavila stališča konference predsedniku državnega zbora in bo potem o rezultatih pogovorov poročala udeležencem shoda.
Po besedah Rajka Lesjaka se bodo Zvezi svobodnih sindikatov na simbolni ravni pridružili še Konfederacija sindikatov 90, Sindikat delavcev poslovnih bank, Sindikat zdravstvenega in
socialnega varstva Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti in Konfederacija sindikatov Pergam. Poskrbeli bodo, je povedal sekretar sveta ZSSS, da bo shod potekal mirno in da bodo udeleženci primemo zavarovani.
Pred ponovnim odločanjem o intervencijskih zakonih v državnem zbom je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavilo svoja stališča tudi predsedstvo Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije. Poudarili so, da vlada z interventno zakonodajo nima resnih namenov, ker bi v nasprotnem primem oblikovala jasno stališče do poslanskih plaC. Nobena zamrznitev plaC v zadnjih desetih letih - bilo naj'bi jih okoli pet - ni prinesla pozitivnih re-
zultatov. Menijo, da bi zakon o zamrznitvi plaC razvrednotil kolektivno pogodbo in za eno leto onemogočil sklenitev socialnega pakta. »Zakon je izredno nekonsistenten, saj v 6. Členu za prvi tarifni razred za negospodarstvo izhaja iz bruto plače 23 tisoč tolarjev, medtem ko je vlada že sprejela odlok, da od 1. marca zajamčene plaCe znašajo 25 tisoC tolarjev. Torej Cisti absurd.« Zato se bodo danes protestnemu shodu pred poslopjem državnega zbora, ki ga organizira ZSSS, pridružili tudi predstavniki KNSS.
C e bo državni zbor sprejel zakon kljub nasprotovanju sindikatov, bodo sindikati podpisniki aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo skupaj z GZS v
Dušan Semolič (FotoffRIO)
skladu s 6. toCko aneksa odstopili od njega. »Z anuliranjem aneksa pa bi postal ničen tudi zakon o zamrznitvi plaC, saj se v prvem Členu na-potilno veže na aneks.« Ce vlada tudi po tem dejanju ne bi bila pripravljena na dialog, bi prišlo do merjenja moči med sindikati in vlado -splošna stavka bi bila neizogibna. (MIG)
Ivanka Mihelčič
H.Rigelnik: »Parcialne rešitve niso dobre« (Foto:TRIO)
LJUBLJANA - Pred današnjo sejo državnega zbora sta se včeraj sestala predsednik državnega zbora Herman Rigelnik in predsednik vlade Janez Drnovšek. Pogovor je bil precej kratek. Herman Rigelnik je o njem povedal: »Glede sklica seje državnega zbora se s predsednikom vlade niti nisva veliko pogovarjala, saj so zadeve precej jasne. Dejstvo je, da je državni zbor že odločal o intervencijskem zakonu o omejevanju plač in ga tudi sprejel z 48 glasovi. Zbor se mora ponovno sestati le zato, ker je državni svet na zakon vložil odložilni veto. To pomeni, da bo zbor na svoji jutrišnji seji ponovno odločal o že sprejetem zakonu. O pripombah svetnikov na zakon je danes spregovorilo tudi matično delovno telo državnega zbora. Na seji zbora bodo poslanci torej le odločali: zakon da ali ne.«
Združena lista predlaga, naj zbor na svoji seji vendarle spregovori tudi o spremembah interventnega zakona. Ali procedura to dovoljuje?
Ne. Procedura je jasna. Hkrati ne moreta potekati dva zakonodajna postopka o isti tematiki. Poleg tega zbor ne more razpravljati o spremembah nekega zakona, Ce ta ni najprej sprejet in ne zaCne veljati. Počakati bo torej treba na sprejem zakona in njegovo objavo v Uradnem listu.
Kako lahko komentirate vladno inačico zakona o omejevanju plač in predlog Združene li-
ste, ki vsebuje njegovo spremembo, predvsem pa enakomerno razdelitev bremena? Sprašujem vas ne kot predsednika državnega zbora, temveč predvsem kot gospodarstvenika in človeka, ki je zasedal visok položaj v prejšnji vladi.
Osebno sem se vedno zavzemal za socialno partnerstvo, ki je v Času, v katerem živimo, še posebno pomembno, saj brez vsaj okvirnega koncepta z glavnimi socialnimi partnerji v naši družbi zadev ne bomo mogli reševati. Za to sem se zavzemal ves Cas svojega vladnega mandata. Zal se stvari iz takih ali drugačnih razlogov niso premaknile v to smer. Dejstvo je, da sta sindikat in Gospodarska zbornica na koncu naredila relativno velik napor za dosego sporazuma, vlada pa je poskušala zadeve sankcionirati. Menim, da je ena glavnih nalog vlade v tem trenutku delo na gospodarskem in socialnem področju. Pustiti osebne dohodke zunaj nadzora - v ta kontekst zagotovo sodi tudi javna in vsa druga državna poraba - pa bo zelo težko. Parcialno obravnavanje tega segmenta je sicer možno ( vladi v tem trenutku pravzaprav kaj drugega niti ne preostane), veliko bolje pa bi bilo, Ce bi pripravila celovit paket ukrepov.
Ali je mogoče reči, da je predlog Združene liste s stališča razdelitve bremen prišel nekoliko prepozno?
To je težko ocenjevati.
Kot mi je znano, je Združena lista ves cas sodelovala pri nastajanju vladnega predloga zakona, tako v sami vladi kot v koaliciji. Zakon je namreč vlada sprejela, preden je prišel v državni zbor, in sicer s precejšnjim soglasjem. Ko se
lotevaš zakonskega predloga, moraš vedno gledati celoto. Parcialni pristopi so, kot rečeno, vedno slabi, še zlasti, Ce so usmerjeni na tako občutljivo področje, kot so plače. Težko pa se je zdaj spuščati v ocenjevanje, saj je treba na zadevo gledati tudi s stališča, da je v zadnjem času nastopilo precej novih političnih, gospodarskih in socialnih momentov. Navsezadnje gre predvsem za veliko politično modrost pri odločanju.
V ta kontekst sodijo tudi plače poslancev. Ali je vsa zadeva morda pre-napihnjena?
Dejstvo je, da so bile plače poslancev definirane že v mandatu prejšnjega parlamenta, komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pa je vso stvar le operacionali- 7 zbala. Pri tem je izhajala iz znižanja osnove plaC za 20 odstotkov in tudi iz 20 odstotkov nižjega funkcijskega dodatka od tistega, ki ga dovoljuje zakon. Zdi se mi, da je treba zadeve na tem področju predvsem relativizira-ti - potem bi nanje gotovo gledali z drugačnimi oCmi.
ODBOR ZA ZDRAVSTVO
PRORAČUN / ROKI ZA SPREJEM
Državni zbor naj potrdi svojo prvotno odločitev
Predložen naj bi bil do sredine meseca
LJUBLJANA - Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plaC je bil osrednja točka včerajšnje seje odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko državnega zbora RS.
Člani odbora so sklenili, da bodo ob morebitnih spremembah in dopolnitvah interventnega zakona o omejevanju rasti plaC vladi predlagali, naj upošteva vse utemeljitve državnega sveta in stališča iz včerajšnje razprave odbora.
Državnemu zboru
predlagajo, naj danes o zakonu ponovno odloča brez razprave in potrdi svojo prvotno odločitev, je povedal predsednik odbora Stefan Kociper.
V razpravi je bilo še rečeno, da negospodarstvo v izhodiščni plači zaostaja za plačami v gospodarstvu kar za tretjino in da tako drastičnih razlik doslej še ni bilo. Opozorili so tudi, da socialni pakt ni le odnos med cenami in plačami, temveC tudi vizija gospodarskega razvoja, ki jo mora predložiti vlada. (B. H.)
LJUBLJANA - Na današnjem rednem mesečnem delovnem pogovoru vodstva državnega zbora in vlade so govorih o možnih rokih in postopkih za sprejem letošnjega proračuna, ki naj bi ga vlada predložila do sredine marca. Ker so vodje poslanskih skupin že zahtevah, da se za obravnavo proračuna zagotovi vsaj 14 dni, bodo v ta namen sklicali posebno sejo državnega zbora konec meseca. Vlada bo presodila, ah je proračun možno sprejemati v dvofaznem postopku, in sicer zaradi težav, ki jih povzroča začasno financiranje že pri izvrševanju ne-
katerih zakonskih obveznosti. Izmenjali so še nekatere poglede na zaplet pri zakonu o plaCah. Združena lista je že pripravila spremembe in dopolnitve zakona, ki pa jih ni mogoče dati v postopek, ker še ni zaCel veljati sicer sprejeti zakon, o katerem bo državni zbor na zahtevo državnega sveta ponovno odločal na današnji seji. Na redni mesečni seji (23. marca) bo državni zbor obravnaval drugi del zakonov, ki so bili že v postopkih v prejšnji skupščini, pa niso bili dokončani, je sporočila služba državnega zbora za informiranje.
AVSTRIJA, KOROŠKA
Torek, 9. marca 1993
CELOVEC / PO SPORU V SOSVETU
CELOVEC /OB 1 30-LETNIC1 SMRTI ŠKOFA ANTONA SLOMŠKA
NOVICE
Z dialogom do zaupanja
JV-konfrontacija obeh predsednikov
Ivan Lukan
CELOVEC. Nedeljska tv-konfrontacija med predsednikoma Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij, Matevžem Grilcem in Marjanom Sturmom, v tedenski ORF-oddaji »Dober dan, Koroška", se je iztekla v konstruktivnem vzdušju. Grilc in Sturm sta se po hudem razkolu med obema osrednjima organizacijama sporazumela, da NSKS, ZSO, Enotna Lista ter Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov v naslednjih dveh mesecih na skupno štirih srečanjih skušajo najti izhod iz krize medsebojnega nezaupanja. Predlog je podal Grilc, ki je hkrati predlagal, naj vsaka od omenjenih štirih organizaciji vabi na en sestanek. Prvo srečanje, na katero bo vabil Narodni svet koroških Slovencev, pa naj bi bilo v najkasneje 14 dneh.
Kot glavni točki, katere bo po mnenju Grilca treba najprej reševati, sta vprašanje zastopstva znotraj slovenske narodnostne skupnosti ter zastopstvo slovenske manjšine v koroškem deželnem zboru. »Ce nam bo uspelo, na te dve vprašanji najti zadovoljiv odgovor oziroma uskladiti stališča, po-
tem si lahko predstavljam, da bomo lahko šli skupno na Dunaj in v sosvetu rešili tudi problem finančne podpore slovenskim organizacija na Koroškem", je poudaril predsednik Narodnega sveta.
Predsednik ZSO je predlog sprejel in poudaril, da je ZSO pripravljena voditi resne pogovore, opozoril pa je hkrati na to, da zastopa ZSO kot nadstrankarska organizacija v vprašanju zastopstva manjšine v koroškem deželnem zboru posebno pozicijo. Izrekel pa se je za znižanje odstotne klavzule, ki bi tudi manjšim skupinam omo-
Matevž Grilc
gočila vstop v deželni zbor. Temu je še dodal, da pa ZSO zagovor j a integracijski model, torej vključevanje pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v stranke večinskega naroda.
Predsedni Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov Tomaž Ogris je najnovejši razplet oz. pripravljenost za dialog med obema političnima organizacijama koroških Slovencev v pogovoru za naš časopis pozdravil in dejal, da so slovenski socialdemokrati vsakčas pripravljeni konstruktivno sodelovati na teh pogovorih. Tudi predsednik EL, Andrej VVakounig, je pobudo predsednika Grilca pozdravil in dejal, da bo tudi EL skušala prispevati k tem, da se bodo pogajanja uspešno končala.
Dialog med merodajnimi političnimi organizacijami koroških Slovencev je nujno potreben, saj so se odnosi predvesem med ZSO in NSKS predvsem v zadnjih tednih nevarno zaostrili. Tako je prvič, odkar obstaja sosvet za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju prišlo do ločenih predlogov o državni podpori za Slovence, enako se je zgodilo tudi glede predloga za podporo iz Slovenije.
Koroška zapela pesem upanja
Praizvedbo kantate Reke mojega življenja
Alois Angerer
CELOVEC. Vedno je Kršanska kulturna zveza v Celovcu skušala skrbeti, da koroškim Slovencem podari za osrednji koncert "Koroška poje” kakšno zahtevnejšo skladbo ali nastop izrednih zborov. Z majhno zamudo se je letos spomnila 130-letnice smrti lavantinskega škofa A.M. Slomška (1800-1862). V nabiti celovški farni cerkvi je v nedeljo, 7. marca, zadonela Slomškova pesem, pesem upanja. Publika je doživela krstno uprizoritev kantate v čast Antonu	Martinu
Slomšku "Reke mojega življenja” v obliki liturgičnih večernic za mešani zbor, soliste in orkester; skladbo je napisal za to priložnost škofijski kantor prof. Jože Ropitz, deloma na liturgično besedilo, deloma pa je besedilo prispeval tržaški pisatelj Alojz Rebula. Mešanemu zboru Gallus iz Celovca so se pridružili še pevci iz Dobrle vasi in domači instrumentalisti ter trobilni kvartet Gallus iz Ljubljana. Odlična solista sta bila Wal-traud Muchin, Gabriel Li-puš, kantor Mario Po-drečnik, vsi trije mladi domačini in recitator Tone Kuntner iz Maribora.
Vsem sporom, vojnemu viharju na jugu, nacionalizmu in sovraštvu do tujcev navkljub so Korošci zapeli svoji materi
Sloveniji, domovini in svetniškemu škofu Slomšku svojo pesem upanja in zvestobe: "Upam, pojem, verno vzkliknem: mati, domovina, Bog, o moj Bog, naj ti pojem pesem upanja”.
Učenci orglarskega oddelka Glasbene šole so obiskovalce uvedli z nekaj klasičnimi skladbami v sakralni ambient nedeljskega koncerta. Nato so trije mladinski zbori spomnili na dušnega pastirja in očeta "Vesele šole lepega petja”. Nastopili so mladinski zbor Zvezne gimnazije v Celovcu, otroški zbor iz Skocijana in mladinski zbor "Vese-
la pomlad” z Opčin pri Trstu.
Prof. Ropitz se je držal stroge zgradbe liturgičnega obreda večernic (ve-sperae), ki so del brevirja in v katoliški Cerkvi uvod v obhajanje vsakega večjega praznika. Vrstni red je isti že stoletja: Slavospev, psalmodija, berila, magnifikat, prošnje in blagoslov. Mojstrsko je uporabljal skladatelj elemente srednjeveškega koralnega petja, jih obogatil z zborovskimi skladbami v sodobnem dojemanju cerkvene glasbe, ki jih poznamo pri prof. Ropit-zu iz mnogih majnših skladb. Vse je zaokrožil z
nenavadno, zelo izrazito orkestralno zasedbo (trobila, klarinet, gitara, tolkala).
Poseben pečat je vtisnil cerkvenemu opusu pisatelj Alojz Rebula, ko je v prosnih odlomkih prikazal utripe iz Slomškovega življenja pod nazivom rek, ki so spremljale razgibano zemeljsko pot velikega rodoljuba. Celotno delo je dobilo močan domač slovenski poudarek. Slomščica je prebudila v otroku iz štajerskih hribov zavest domačije in domače vere (ganljiva pesmica "Ti mala, majhna Slomščica, učila si me ljubiti Boga.). Savinja ga je pripeljala po prezgodnji smrti matere v celjsko gimnazijo, kjer je dozorela ljubezen do matere Slovenije (»Bodi, kar si! Poženi korenine, da boš celovit človek na zemlji. Daj nam veselje, da skušamo biti, kar smo!«) Drava je videla Slomška spiritualna v celovškem semenišču in župnika v Vuzenici, predvsem pa njegov trud za slovensko besedo. (Blagoslovi nam našo slovenščino, da bo jezik resnice!). Lavantinska škofija je imela takrat svoje središče v St. Andražu ob Labotnici na Koroškem. Škofu Slomšku je uspela premestitev škofijskega sedeža v Maribor, opomin na boj za obstoj slovenskega zamejstva.
__DISKUSIJA
Narod in nacionalizem
Okrogla miza
TINJE - V domu v Tinjah je bila v petek, 5' marca, okrogla miza zgodovinarjev pod vodstvom prof. A.Morit-scha, Ziljana in profesorja na Dunaju, ki se je znova lotila vprašanja narodov in narodnostnega obstoja. O temi: narodnost (Nationa-fitat) - mit zgodovine? so razpravljale poleg moderatorja doc. A. Suppan in prof. Heiss, Dunaj, prof. P. Vodopi-vec^ Ljubljana in doc. M. Verginella iz Trsta. Ali je res boj za obstanek narodnih skupin nesmiseln, ker sta pojma narod in narodnost nastala le v naši glavi brez zasnove v realnosti in celo ločevalni element v sožitju današnje družbe - tako je bilo izzivalno stališče Prof. Moritscha. Iz dunajskih korogov so zvenele besede sprave in Prilagajanja, ker ”na-ci]e, nacionalne države so preživele ostanke nacionalistične miselnosti”. Ostre pripombe )e prispevala Tržaška zgodovinarka, ker še doživlja paranoide spore večinskega gospodovalnega naroda in frustrirane razdražene slovenske manjšine. Drugo govorico smo slišali iz ^nostojne Slovenije: sak narod ima pravico m razumljivo zeljo do neke pripadnosti, do domovine, do identite-e. samo tako ga ti večji narodi spoštujejo. Živahna razprava je dal nnsliti, da je tema kljub s romnemu obisku le e prisotna danes in nmd našimi ljudmi na
K	^ Je 1
DUNAJ / BOREC PROTI NACIONALIZMU
Milo Dor praznuje 70. rojstni dan
Srbski Avstrijec iz Možarske slovi
Igor Schellander
DUNAJ: "Popolnoma nerazumljivo mi je, zakaj se Slovenci, Hrvati in Srbi tako napirajo raztrgati od jarma titoistič-nega komunizma polagoma Osvobojeno Jugoslavijo, čeprav vsi trdijo, da se želijo priključiti demokratični Evropi. Kako se naj vključijo v večjo skupnost, še se pa niti med sabo ne razumejo? ” - Z izjavami kot to (konec leta 1990, pred ozadjem razpadajoče Jugoslavije, v komentarju za dunajski dnevnik ’Der Standard’) se je dunajski pisatelj Milo Dor v preteklem času kar nekajkrat zameril.
Ce Hrvatom že ni bil po volji zaradi svojega srbskega porekla, potem pa vsekakor zaradi tega, ker se s svojim kritičnim pogledom na hrvatski delež vojne krivde ni dal vpeti v zagrebško politično propagando. Srbiji se je samo po sebi zameril že zato, ker je postal vodilni sodelavec tako imenovanega Srbsko-hr-vatškega mirovnega dialog in skupaj s kritičnimi srbskimi intelektualci nastopal proti vojni politiki vladujoče elite v Beogradu - 'izdajalec’ srbskega naroda pač. In tudi Slovence nikakor ni izzvzel iz svojih kritičnih, včasih napol ironičnih ocen, kadar je napri-mer dejal: "Za umore, ki so jih partizani v pretekli svetovni vojni zakrivili nad prebivalstvom, se je demokratično izvoljeni ministrski predsednik Slovenije opravičil. Za veliko hujše grozote v
času nemške okupacije Slovenije, pri katerih so bili soudeležni tudi Avstrijci, do zdaj še noben koroški politik ni izrazil obžalovanja. Ali mar le?
Kot kritičen intelektualec in nasprotnik nacionalistične histerije je Milo Dor v času eskalacije krize na Balkanu med avstrijskimi umetniki postal ena izmed najbolj profiliranih osebnosti, ki ni prenehala pozivati k razumu in koncu bratomorske vojne. 1923 se je rodil kot sin srbskega zdravnika v Budimpešti. Otroštvo je - takrat še Milutin Doro-slav - preživel v vaseh Banata in Bačke, 1933. leta se je družina presodila v Beograd. Leta 1942 je kot komunistični aktivist v uporniškem gibanju bil od nemških okupatorjev aretiran, mučen in nato poslan na prisilno delo na Dunaju. Avstrijsko glavno mesto je poznje postalo njegova domovina.
Tu je začel publicirati v literarnih revijah, v 50-ih in 60-ih letih so nastajali kriminalni romani, antologije in strokovne knjige. O svoji preteklosti in spominih na mladinska in vojna leta poroča v svojem glavnem delu, trodelni ’Raikow-sagi’ (‘Mrtvi na dopustu1,‘Belo mesto‘in‘Nič kot spomin'), ki so jih nekatere dunajske založbe zdaj na novo založile. Milo Dor se je uveljavil tudi kot esejist, avtor televizijskih iger in literarni pre-
vajalec.
Za svoje literarno delo je prejel vrsto avstrijskih odlikovanj, med drugim državno nagrado za literaturo (1962), literarno nagrado mesta Dunaja (1977), avstrijsko državno nagrado za zasluge za avstrijsko kulturno v tujini (1990). Od leta 1971 dalje je tudi predsednik pisateljskega združenja IG Autoren. 70-letnici Mila Dora so se odzvali vodilni avstrijski mediji, minister za šolstvo in kulturno pa je ob tej priliki v nedeljo vabil na posebno matinejo.
iJ PRIREDITVE
Torek, 9.3.1993 BELJAK
Arbeiterkammer: ob 19. uri Alois Brandstetter bere »Almtraume«.
TINJE
Dom prosvete: ob 9. uri dia-predavanje Heinza El-lersdorferja (Šentvid ob Glinji): Koroški postni prti (nem.).
Sreda, 10.3.1993 TINJE
Dom prosvete: ob 9. uri dia-predavanje Ekspresionisti in njihovi očetje (p. Comelius Dings);
19.00: Začetek tečaja pod geslom »Kako uspešno premagovati vsakdanje težave«, predavatelja mag. VVolfgang Springer in Sonja Kraxner. Tečaj traja deset večerov, vedno ob sredah), 19.30: Forum za prijatelje rož: Okrasi na balkonih. Predava Matthias Tschin-kel (nem.).
r DUNAJ / ZAČASNO PREMAGANI PIRATI
»Vojna« proti radijskim piratom
Igor Schellander
DUNAJ - Dobri dve leti so lahko bolj ali manj neovirano pestrih eter avstrijskega glavnega mesta tako imenovani radijski pirati. Postali so nekaj takega kot junaki-avanturisti avstrijske medijske scene. Dunajski dnevniki in barvni magacini so jih predstavljali in proslavljali kot mešanico anarhističnih kaotov, prefriganih in tehnično iznajdljivih ra-dio-pionirjev, politično motiviranih aktivistov in idealističnih borcev za medijsko svobodo. Etablirani časopisni novinarji so uživali, ko so jih spremljali pri njihovem marsikdaj še kar tveganem nočnem oddajanju radijskih emisij z dunajskih podstrešij. Celo ljubljanska Mladina je dejavnosti dunajskih aktivistov za svobodni radijo posvetila reportažo.
Sedaj je tega konec. 15-članska ekipa dunajske kriminalne policije je skupaj s kontrolorji poštne uprave za nadzor radijskih emisij izvedla udar proti organiziranim ‘radioamaterjem’. V štirih hišnih preiskavah so zasegli dve napravi za radijsko oddajanje ter študijsko opremo.
Dejansko so kriminalna policija in nadzorni organi v preteklih letih izvedli vrsto akcij proti 'piratom’. Pri tem so zasegli 25 oddajniških oprem in dva študija. Vendar ilegalno oddajanje nikoli ni bilo prekinjeno, v večini primerov so izklopili dva ali tri oddajnikov, in poslušalci so lahko v živo spremljali, kako je gospod Katzenbeisser od nadzorne službe prekinil zvezo, takoj nato pa se je že javila radijska postaja z drugega konca mesta in nadaljevala z oddajanjem. 'Pirati', večinoma mladi ljudje, študentje, bodoči tehniki ali ljubitelji alternativnega radijskega programa, so bili iznajdljivi in so del svoje opreme izdelovali sami ali pa kupovali poceni pripomočke.
Velike število simopatizerjev in poslušalcev jih je podpiralo s prostovoljnimi prispevki, različne visokošolske organizacije in politične grupacije vse tja do Zelenih so jim nudili vsakovrstno pomoč, in vrsta
dunajskih koncertnih prirediteljev je plačevala 'piratski davek’ (npr. od vsake koncertne vstopnice nekaj odstotkov) - tako radijskim piratom niso usahnili ne idealizem ne finančni tokovi.
Pred ozadjem vse širše medijske razprave o liberalizaciji radijskega zakona in po vrsti političnih intervencij v prid svobodnim radijskim aktivistom so v preteklih mesecih pojemale akcije nadzornih organov. Gospod Katzenbeisser je celo izjavil: »Kaj nam je treba s topovi streljati na vrabce?«, reporterji svobodnega radija pa so celo že redno udeleževali tiskovnih konferenc dunajske politike. V svojem radijskem sporedu so - v smislu svojega nekonvencionalnega pojmovanja medijske demokracije in odklanjanja mainstrea-ma - med drugim posvetili veliko prostora temam o etičnih, političnih in socialnih manjšinah, malo upoštevanim kulturnim spodbudam, od velikih medijev prezrtim dogodkom in lokalni komunikaciji.
Kriminalna policija in poštni nadzorni organi so zdaj svoje ostro postopanje utemeljili med drugim tudi s tem, da koalicijski stranki SPO in OVP v svojem novem osnutku za liberalizacijo avstrijskega radijskega monopola sicer predvidevajo privatni radio, ne pa neodvisnih nekomercialnih radijskih oddajnikov. To dejstvo je na hitro sklicani tiskovni konferenci radijskih piratov ostro kritizirala parlamentarna poslanka in medijska referentka Zelenih Marijana Gradič. O demokratični medijski politiki v Avstriji ne more biti govora, je izpostavila, dokler sekretar kanclerja in oba osrednja sekretarja SPO in OVP sami določajo njene glavne smernice.
GradiCeva je v zvezi z novo radijsko zakonodajo zahtevala širšo razpravo ter podprla zahteve radio-pi-ratov: zakonsko osnovo in licence za svobodne in nekomercialne radijske postaje ter model financiranja, ki omogoča neodvisnost takih radijev.
Veleletališče Dunaj-Bratislava?
DUNAJ/BRATISLAVA - Dunajska družba za obratovanje in vzdrževanje letališča Dunaj/Schvvechat ter slovaško vodstvo aerodroma v Bratislavi se pogovarjata o obširnem sodelovanju. Dunajsko letališče želi v okviru joint-ventur investirati 200 milijonov šilingov v izgradnjo infrastrukture bratislavskega letališča. Pri tem ponujajo Slovaški tudi možnost udeležbe pri dunajskem letališču. Končni cilj te kooperacije med obema aerodromoma, ki sta oddaljena med sabo le za pol ure (avtomobilske vožnje), je izgradnja skupnega, velikanskega letališča, ki bi potem postalo prometni vozel v zračnem prometu med zapadom in vzhodom.
AUA: 22 milijard za airbus
DUNAJ/HAMBURG - Avstrijska (državna) letalska družba Austrian airlines (AUA) je pri multinacio-nalnem koncernu Airbus naročila nova letala v vrednosti 22 milijard šilingov. Gre za 13 airbusovih letal za srednjedolge polete tipe A-320 in novega modela A-321, ki jih bo AUA dobila med 1995. in 1998., hkrati pa ima podjetje opcijo na nadaljnjih 13 letal, ki jih lahko vnovči med leti 1996 in 2002. AUA želi z novimi potniškimi letali izboljšati svojo kapaciteto na relacijah Dunaj-London, -Pariz, -Istanbul in -Atene. Prvi novi airbus A-321 bo na krstnem poletu predstavljen 15. marca v Nemčiji.
Havel pride na Dunaj
DUNAJ - Predsednik Češke republike Vaclav Havel bo prišel na državni obisk v Avstrijo. To bo po njegovi ponovni izvolitvi hkrati prvi uradni obisk v tujini. Havel bo pripotoval na Dunaj 15. in 16. marca in se s tem odzval uradnemu vabilu avstrijskega predsednika Thomas Klestila.
Wiesenthal protestiral proti Kovacsu
DUNAJ - Vodja Judovskega dokumentacijskega centra in lovec na nacistične zločince Simon Wie-senthal je konec preteklega tedna v tiskovni izjavi protestiral proti novo izvoljenemu slovaškemu predsedniku Kovacsu, ki je v svojem govoru označil Andreja Hlinko kot 'narodnega heroja’. Wie-senthal je tako primerjavo zavrnil ter odločno izpostavil, da je Andrej Hlinka bil leta 1939 odgovoren za to, da je Slovaška ”de faeto postala satelit nacionalsocialističnega režima”.
Kenneth Galbraith na Dunaju
DUNAJ - John Kenneth Galbraith, ekonomist, Nobelov nagrajenec in nekdanji svetovalec Johna F. Kennedyja je na svojem obisku Dunaja pretekli teden bil sprejet tudi od zveznega kanclerja Franca Vranitzkega. Beseda je tekla - kako drugače? o ekonomskih vprašanjih in zlasti o ekonomski situaciji v vzhodni Evropi. Galbraith je izpostavil, da vzhodna Evropa potrebuje zlasti uvoz strojev in proizvodov za pospeševanje industrije. Demokracija in kapitalizem sama še ne prinašata izobilja, pravi pristaš svobodnega tržnega gospodarstva Galbraith, a hkrati v primeru vzhodne Evrope in bivših socialističnih držav opozarja na (trenutno) potrebo po državnih posegih in kontroli v gospodarstvu. Tako naj bi bila po njegovem mnenju kontrola cen neobhodna, ker je prilagoditev k zapad-nem ekonomskem sistemu možna le postopoma. O novem ameriškem predsedniku Billu Clintonu in njegovi gospodarski politiki je Galbraith dejal, da je na pravi poti. Ameriško gospodarstvo, tako pravi nacionalni ekonom ZDA, pa boleha tudi zaradi "roparskih špekulacij in desastru na Wall streetu”, newyorški borzi.
Mizera v zdravstvu
DUNAJ/ST. POLTEN - Razprava o deloma katastrofalnih delovnih razmerah zdravniškega osebja in drugih mizerah v avstrijskem zdravstvenem sistemu se je očitno šele začela . Izhodišče je bilo poročilo nekega innsbruškega kirurga, ki je v televizijskem dnevniku poročal o katastrofalnih delovnih razmerah in človeški preobremenjenosti zdravnikov . Nižjeavstrijski socialdemokrati in ljudska stranka so zdaj uvedli prve 'ukrepe’ proti mizeri v zdravstvu: v novelizaciji zakona o bolnicah so med drugim določili, da zaposleno osebje ne sme javno podajati "neresničnih ah nestvarnih informacij, ki so v povezavi z obratovanjem bolnice”. Politbirokratska rešitev problemov v avstrijskem zdravstvu je kajpada voda na mline vseh tistih, ki zaradi kontraproduklivnega perfekcionizma avstrijske birokracije ter neizmerne koncentracije moči pri SPO in OVP Avstrijo označujejo kot poslednjo 'real-socialistično’ državo v Evropi..
V Avstriji je 6000 bio-kmetov
DUNAJ - V zadnjih petih letih so se avstrijski biološko pridelujoči kmeti čudno razmnožili. Od nekaj manj kot 1000 v letu 1988 je število bioloških obratov naraslo na skoraj 6000. Vsega skupaj obdelujejo okoli 100.000 hektarov zemlje. Klub naraščajoči atraktivnosti biološki kmetovalci slej ko prej vidijo še dosti ovir. V očeh prebivalstva se kajpada še vedno niso znebiti glasu alternativnih posebnežev, biološko producirana hrana še vedno ni povsod akceptirana. Naravni pogoji za biološko kmetovanje so v Avstriji dobri, vendar imajo biološki kmetovalci glavne probleme z delovno silo (od 10 do 50 odstotkov večja potreba) in z marketingom. Biološko kmetovanje bo letos iz zveznih sredstev podprto z 121,4 milijona šilingov.
Zakonska ofenziva proti kadilcem
DUNAJ. Minister za zdravstvo Michael Ausservvink-ler je v nedeljo predstavil novi osnutek za zakon o tobaku, ki predvideva široko zasnovano zaščito nekadilcev ter omejitve ne samo za kadilce, temveč tudi omejitve ati celo prepovedi pri reklami za tobačne izdelke. Eden izmed ukrepov, ki naj bi veljati že od leta 1995: prepovedane naj bi bile vse cigarete, ki vsebujejo več kot 15 miligramov škodljivih snovi v dimu. Omejitve pri reklami bi v prvi vrsti prizadele časopise, možne pa bi bile celo negativne posledice za športna moštva, ki imajo kot sponzorja cigaretno znamko. O zakonskem osnutku bo moral odločati parlament.
LJUDJE IN DOGODKI
Torek, 9. marca 1993
NOVICE
V Rusiji razdelili na tone strupenega riža iz Taivana
MOSKVA - Na območju ruskega mesta Oriol so trgovinam razdelili na tone taivanskega riža, ki vsebuje po trditvah ruskega zdravstvenega in epidemiološkega urada strupene kemikalije.Kot je včeraj sporočila tiskovna agencija Itar-Tass so del te pošiljke že prodali, tako da sedaj časopisje poziva ljudi, naj strupeni riž vrnejo. Podoben riž so iz pristanišča Novorosisk poslali tudi drugim mestom, a le v Oriolu je zaradi malomarnosti šel v prodajo.
Vietnamskim slonom se zaradi krivolova slabo piše
HANOI - Po ameriških bombah, ki so v dolgi vojni zdesetkale njihove vrste, vietnamske slone ogrožajo sedaj divji lovci. Slone so namreC vietkongovci med vietnamsko vojno uspešno uporabili kot tovorno živino za prenos municije in drugega vojaškega materiala, tako da so postali tarča ameriškega letalstva. Po vojni pa je njihovo brezskrbno življenje trajalo le nekaj let, saj so jih zaradi slonovine zaceli napadati divji lovci, ki okle prodajajo brezvestnim trgovcem. Da bi bila mera polna, se zaradi vseveCjih kmetijskih potreb krci tudi njihov naravni habitat.
Z videokamerami proti nevzgojenim
SINGAPUR - Singapurska vlada je znana po svoji skoraj bolezenski obsedenosti za CistoCo. Po strogih zakonih proti žvečilnemu gumiju, proti kajenju in ogorkom, proti umazanim straniščem so se singapurske oblasti sedaj lotile prevzgajanja ljudi, ki smeti kratkomalo meCejo skozi okna. Na mestne ulice so namreč postavile videokamere, ki nadzorujejo najbolj »nevarne hiše«. Kogar bodo posneli pri nedovoljenem poslu, bo moral plačati visoko denarno kazen.
Kaj vsega so odvrgli Avstralci v naravo
SYDNEY - Težko strojnico, vrečo marihuane, veC kot tisoč peci in na stotine avtomobilskih razbitin, to je le del šare, ki jo je med 20 tisoč tonami smeti zbralo kakih 400 tisoč avstralskih prostovoljcev širom po državi. To je bila že Četrta vsedržavna kampanja »Očistimo Avstralijo«, ki bo za zgled septembrski »Očistimo svet«.
Topovska granata ubila štiri svate
PEKING - Skupina neizkušenih kitajskih topničarjev je med manevri v kitajski pokrajini Yun-nan namesto predvidenega cilja zadela s topovsko granato poročno pojedino in ubila štiri svate.
HAMBURG / REVIVAL NEOHIPIJEVSKIH OBLAČIL
Mladi in stari Nemci se ogrevajo retromodo
Hipijevska oblačila veliko udobnejša
Petra Kaminskv / Hamburg
HAMBURG - Se spomnite Širokih čevljev z dvojnimi podplati, puloverjev z zapetim ovratnikom in dolgih zaliscev? No, taksne modne posebnosti iz 70-tih let in vse tisto, kar spada zraven, v Nemčiji doživlja prerod. Ljudje, ki v tej deželi diktirajo modo - spoznali jih boste po zvončastih hlačah, ki so svoj čas izginile čez noč - so prepričani, da je neohipijevski način oblačenja iz 70-tih let spet potrkal na vrata.
V Hamburgu, Berlinu ali Frankfurtu vse drvi na zabave v slogu 70-tih let, prodajalci rabljenih oblačil pa si manejo roke, ko pretapljajo v marke pisane "cunje" iz časov, o katerih si ni nihče mislil, da se bodo kdaj vrnile. Spet odmeva rockovska in pop glasba iz obdobja, ko poslušalci niso priznavali konvencionalnosti, temveč so se navduševali tako nad Jimijem Hen-drixom kot nad "glamrockom" Davida Bovvieja, T. Rexa, Sladea in Garyja Glitterja. Edina razlika je ta, da te ritme danes tržijo' večinoma v digitalno predelani obliki na kompaktnih diskih.
»Pravi najstniki so odkrili sedemdeseta leta,« pravi Petra Ro-deck, 25-letna lastnica hamburškega butika. Ze devet mesecev ji posli na modni trgovski ulici Colonnaden lepo tečejo. V njeni prodajalni je najti vse ustrezne pritikline za "poletje 1993" v slogu 70-tih let, vključno z lesenimi cokljami, ki tako zvonko odmevajo na pločniku.
Vrnile so se tudi brezoblične, do gležnjev segajoče obleke, ven-
dar z zadoščenjem za tiste ženske, ki bi bile rade hkrati elegantne in "seksi": obleke imajo sicer zaprt ovratnik, razgaljajo pa život - gol trebuh je danes pač prevzel vlogo, ki jo je včeraj imel globoki izrez oziroma dekolte, kot pravi londonski modni kralj Rifat Oze-bek.
Ponos pisanega lokala Petre Rodeck pa je nekaj, čemur so nekdaj rekli "svetilka na lavi". V bistri neonsko rumeni tekočini, s katero je napolnjena steklena posoda, kipijo zračni mehurčki, ustvarjajoči nenavadne in omamne oblike. Ta prečudna naprava, stoječa na težki, kredenci podobni omari, lava imenovani, je bila nekdaj središčna točka mnogih dnevnih sob iz 70-tih let. Ro-deckovi se zdi, da odseva podobo tistih sanjavih časov, ko so moški obvezno nosili mehke klobuke.
»Nemara skušajo mladi s tem, da se odločajo za mehka in Zidka oblačila, priklicati nazaj tiste čase,« pravi Rodeckova, medtem ko v njeni prodajalni odmevajo zvoki ploSče, vzete iz ovojnice s skorajda pozabljenim imenom Cat Stevens. Hlače iz mehkega semiša za njo in flanelasta srajca širokega kroja zanj so dokončno osvojile ulice Los Angelesa in Londona, poudari Rodeckova.
Retromoda pa ni zgolj rezervat mladih ljudi. »Na pistah modnih revij v Milanu in Parizu je prišlo do revolucije,« beremo v nemški izdaji modne revije Vogue. Poznavalci mode, ki so pod drobnogledom preučili pomladne kolekcije taksnih slovitih hiš, kakršne so Karl Lagerfeld, Helmut Lang
in Gianni Versace, pa pišejo, da bodo v novi sezoni »gladko prevladali slogi iz 70-tih let«.
Modni kralji se na vse pretege mučijo, ko hočejo opozoriti, da njihovi kreatorji preteklosti zgolj ne oživljajo, temveč si jo izmišljajo na novo, ker bi jo radi prilagodili okusom devetdesetih let. »Tisto, kar je v sedemdesetih letih veljalo za protest in namerno nemarno nespoštljivost, je danes zabaven in mikaven poskus, da pritegneš nase pozornost,« je za revijo Vogue izjavil nemški oblikovalec VVolfgang Joop.
Sodobne tkanine pa pomenijo, da je neohipijevska oblačila veliko prijetneje nositi kot robata in lepljiva, ročno spredena vlakna včerajšnjih dni. Puloverji z zapetimi ovratniki niso nič več vrečasti, njihove barve - kričeče rumene, oranžne, zelene in modre - pa so veliko bolj "sveže" kot nekdaj. Z drugimi besedami povedano, nima smisla brskati na podstrešju, da bi poiskali stare zvončaste hlače - čas vendarle teče.
Glasba, ki so jo poslušali v sedemdesetih letih, že nekaj let vzbuja nostalgične občutke. Prodali so na milijone kompaktnih diskov s posnetki največjih uspešnic superskupine Abba. Na radijskih valovih lahko vsak hip slišite popevke Dancing Queen, SOS in Money, Money, Money. Pravcat juriš na lestvice so izvedli bendi, ki oživljajo glasbo nekdanjih dni, denimo britanska skupina Erasure s svojimi različicami popevk slavnega Švedskega kvarteta. ( STA/ DPA)
MILAN / VISOKA ŽENSKA PRIPRAVLJENA MODA
Preprostejši stil za lažne najstnice
Italijanski mojstri so za zimo 94 skoraj zavrgli razkošnost in temačnost prejšnjih kolekcij
Sloviti Versace po milanskem defileju v krogu svojih manekenk (ielefoto AP)
MILAN - Videz vara: to še toliko bolj drži, ko gre za modo, ki je že po definiciji varljiva in se rada spreneveda. Zato pozor,	pravijo
strokovnjaki, ki v teh dneh pazljivo sledijo prikazu visoke pripravljene ženske mode za jesen-zimo ’93-’94 v Milanu: najprej je namreC kazalo, da so se italijanski mojstri povsem odpovedali temačnim ali celo zastrašujočim ženskam, katere so opevali samo nekaj mesecev nazaj in se vsi predali nedolžnim najstnicam. Odraščajoče deklice pa
niso povsem nevedne, saj vedo, kdo je bil Drakula, predvsem pa niso naivne: tako z oblekami za naslednjo jesen-sko-zimsko sezono zatrjujejo veliki italijanski modni ustvarjalci, ki so že nastopili na milanskih predstavitvah. Valentino je svojo kolekcijo Oliver namenil najstnikom, za katere je pripravil obleke, ki so zelo blizu kostumom iz 18. stoletja: žametne komplete so v Milanu prikazali mladoletni manekeni obeh spolov z dolgimi plavimi lasmi. Sploh v Milanu tokrat prevladuje dolžina:
dolga so krila iz volnenega jerseya, dolge so "elastične" obleke, dolgi st) volneni puloverji, ki jih bo naslednjo zimo treba obleci na maxi ali mini krila. Mini se namreC še vedno skriva pod raznimi maxi oblačili, kot prozorne tkanine ali vratolomni razporki vnašajo igrive in razbremenilne note v resnejšo dolžino, ki jo med drugim zelo rada označuje črna barva. Celo Versace, ki je zadnja leta uporabljal moCne tone, se je umiril: preiskave o podkupninah naj bi namreč "streznile" tudi modne mojstre.
r 8. MAREC / BOSNA IN HERCEGOVINA
Zenske glavna tarča nasilja
SARAJEVO - Ceno vojnih grozot na tlu nekdanje Jugoslavije so ženske vedno plačale v prvi osebi, pa naj so z orožjem v roki branile svoje domove, se zavzemale za ranjence, z življenjem branile svoje otroke ali pa bile žrtve »etničnih posilstev«.
Prav slednje je v zadnjem obdobju osredotočilo pozornost svetovnega javnega mnenja, ki si je do zadnjega zatiskalo oci, da bi nekako pomirilo svojo vest in sedaj končno odkriva vse strahote te »umazane vojne«.
Kršitve mednarodnih konvencij pa zahodno javno mnenje še vedno pripisuje divjanju »državljanske vojne« in
ne vojaški agresiji velikosrbskih nacionalistov. Vseeno pa je v svojih naporih istovetenja agresorja in žrtve Zahod moral priznati določena dejstva. Prav tragedija muslimanskih žensk je postala tisti detonator, ki je iz sebičnega pacifizma prebudil marsikatero vest.
Amnesty International je januarja Združenim narodom predstavil srhljivi dokument o grozotah na tleh nekdanje Jugoslavije. Predložil mu je poziv o spoštovanju človekovih pravic, ki ga je podpisalo veC kot pol milijona ljudi. Pobuda francoskih žensk pa je bila še bolj konkretna, saj je jasno navajala, da so žrtve etničnih posilstev skoraj izključno Musli-
manke. Bivša predsednica evropskega parlamenta Simone Weil, ki je sama okusila grozote nacističnih uničevalnih taborišč, ni ostala dolžna srbskim nasilnežem. Z njo je na tisoče žensk v Franciji in v vsej Evropi zahtevalo konec nasilja proti Muslimankam. Zaman so Srbi skušali zanikati grozljiva dejstva in srhljive številke. Zdravniška poročila navajajo poleg posilstev še druge oblike nepojmljivega spolnega nasilja celo nad deklicami. Tudi posebni odposlanec OZN Tadeusz Ma-zowiecki je jasno spregovoril. da je nasilje srbskih vojakov nad ženskami »namerno sredstvo za za-straševanje civilistov«. (Ansa)
8. MAREC / SOMALIJA
»llda« kot simbol vzajemnosti
MOGADIS - Uda je žensko ime, ki v somal-skem jeziku pomeni »rojena na praznični dan«. To je tudi ime organizacije somalskih žensk, ene redkih organizacij, katerih delovanje se ni nikoli prekinilo, niti v Času najkrutejše državljanske vojne. llda je organizacija, ki združije ženske različnih plemen in različnih političnih prepričanj; nastala je kot prostovoljna organizacija za Časa režima Siad Barra leta 1991 in njena dejavnost temelji vse od ustanovitve na človekoljubnih akcijah. Pomoč beguncem v bivši politehnični fakulteti mogadiške univerze, izdelava pogradov za ranjence v bolnišnicah,
kjer primanjkuje postelj, organizacija koranske šole, da se otroci ne potepajo po cestah so le najpomembnejše od dejavnosti, ki jih llda uspešno opravlja z namenom, da omogoči ženskam, da preživijo sebe in svoje otroke ter da prižgejo v tej državi brlivko upanja. Zenske, včlanjene v Ildo, ne prejemajo nobene plače, ampak samo pomoč v hrani, ki jo prejemajo od Rdečega križa in od nekaterih človekoljubnih organizacij, predvsem iz Italije.
Sedaj prehaja llda iz obdobja zasilnih ukrepov. Osnove so že dane, saj od lanskega poletja ta organizacija upravlja v Lafoolu, 35 kilometrov daleč od Mogadiša, zbir-
ni center, v katerem živi in obiskuje poklicne tečaje 1.500 sirot. V prestolnici pa načrtujejo odprtje »hiše žensk«, ki bi sprejemala in pomagala ženskam, ki so bile v državljanski vojni posiljene, jim nudila zdravniško oskrbo in jih poklicno usposabljala, da bi se lahko zaposlile in torej same preživljale.
llda se opira na mednarodne ustanove, še posebej pa je vezana na Italijo, odkoder prejema večji del sredstev, ki jih potrebuje za svojo dejavnost. Za to skrbi njena predsednica Starim Aru-sh, ki je dvanajst let živela v Italiji in se je sedaj vrnila v Somalijo ter priskočila na pomoC rojakinjam. (Ansa)
Duo Dolce-Gabbana se vse bolj uvelja- Takšna je nova večerna zapeljivost po vlja z Madonno ali brez (Ielefoto AP) receptu Versaceja (Ielefoto AP)
	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	•	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
Vodoravno:
1. grad v Apeninih, kjer se je pokoril cesar Henrik IV., 8. italijanski pomorščak, ki je prvi opisal dežele Južne Amerike (Amerigo, rojen na današnji dan leta 1451), 10. odposlanec, 11. mesto na severu Nizozemske, 12. prvi rimski založnik, 14. ime hrvaškega nogometnega vratarja Jakovljeviča, 15. sredogorje na Madžarskem, 17. Beotijec, 18. glavno mesto afriške države ob Gvinejskem zaivu, 20. kemijski znak za natrij, 21. italijanski kamion, 23. ost, vrhunec pri vročini (latinsko), 25. slovenski hokejist (Miroslav), 27. najvecja arterija pri Človeku, 30. spremljevalec grškega boga ljubezni Erosa, 32. krzno norke, 33. vladni akt, 35. ameriški rock kitarist (Steve), 36. prebivalec mesta ob vznožju Gorjancev v Beli krajini, 38. angleški popevkar, elan skupine Gene-sis (Paul).
Navpično:
1. slovenska oblika imena Flora, 2. roman ruskega pisatelja Alekseja Nikolajeviča Tolstoja, 3. avtomobilska oznaka Novega Sadav Vojvodini, 4. rimska boginja plodnosti, 5. izročilo v islamu, ki velja poleg korana in ga priznava večina muslimanov, 6. razburljiv nastop, hudo prerekanje, 7. brezbarvno gorljivo topilo za maščobe in lake, 9. pravoslavna nabožna podoba, 10. ime filmskega režiserja Peckinpaha, 13. najdaljša reka na Dolenjskem, 16. Noetova barka, 19. kralj bogov v starem Egiptu, 21. kadeča se žveplova kislina, 22. ljubkovalna oblika imena Marko, 24. glavno mesto Armenije, 26. drugo največje mesto na Portugalskem ob reki Douro, 28. stanje zamaknjenosti, 29. ime slovenskega pianista Bertonclja, 31. švicarski narodni junak (VVilhelm), 34. kratica angleške rock skupine Public Ima-ge Limited, 37. različni Črki.
•suiHog ‘ueoipajAj ‘iey\ ‘denjn ‘oran ‘}Qjg ‘epioe ‘deg ‘aunps ‘mo ‘bn ‘enpv ‘uoy ‘epepj ‘o)uy ‘5}ijy ‘>paug ‘jas ‘pands3/\ ‘essoueg :ouAeiopoy\
A3JIS3H
8
7
6
5
4
3
2
t
a b c d e f g h
| Naloga 41 Naloga 42 j
abcdefgh
Šahovska naloga št. 41 KOCIJEV - LEDERMAN La Havre 1977
Črne figure nevarno ogrožajo belega kralja na prvi vrsti, napadena je dama in tudi grožnja črnega (Ld4) ni prijetna. Kako se izviti iz tako neprijetnega objema in ogroziti na videz varnega črnega kralja na polju h8? Ob pravilni odločitvi belega, ki je na potezi, je pot do zmage predvsem zasluga obeh skakačev.
Šahovska naloga št. 42 GHEORGHIU - KEENE Reykjavik 1972
V materialno izenačenem položaju (za damo ima črni dve trdnjavi) beli, kije na potezi, pmvilno ugotavlja, da je napočil pravi trenutek za dokončni obmčun.
Z učinkovitim manevrom beli razkrije vse slabosti črne vojske. Kako potekajo zadnje poteze partije?
Rešitev naloge št. 39
Da bi se lahko rešil vezave bele dame na diagonali cl-h6 in grožnje na f8, črni ponudi zamenjavo dam. l...Df2+! Slabše je l...Del+2.Tg3. Po 2.Df2: pa sledi pravi šok za vodjo belih figur s potezo 2...Th5+!i »Vezana« črna trdnjava odigra ključno vlogo v nastali matni sliki. 3.Lh5: g5 mat!
Rešitev naloge št. 40
V napad na črnega kralja prihaja s potezo lSe5! beli skakač, ki spleta črnemu matni obroč. l...Sc5 Izsiljen odgovor, saj je beli grozil 2.Sd7 mat. Na potezo skakača s polja e7 pa sledi 2.Sg6 mat. 2.Kh8U Tiha pripravljalna poteza belega pred matom v naslednji potezi. Na vsako možno potezo črnih skakačev je črni matiran!
ZNANJE
Torek, 9. marca 1993
EKONOMIJA / DINAMIČEN SPEKTER, SEGAJOČ OD POPOLNEGA REDA DO TAKO IMENOVANEGA POPOLNEGA KAOSA
Ljudje lahko postanejo bolj prebrisani - nikoli pa neskončno prebrisani
e pred desetletjem ali dvema je kazalo, da so v eko-nomski vedi skoraj vsi trdi orehi strti. Stare zamisli velikih ekonomistov iz 18. in 19. stoletja - Adama Smitha in Alfreda Marshalla iz Velike Britanije, Leona VValrasa iz Švice - so določno oblikovali, jih prelili v matematične formule in spolirali. V gospodarstvu, so menih mnogi raziskovalci, je treba samo še pojasniti nekaj detajlov in nato sveža spoznanja uporabiti v praksi. Toda tako v ZDA kot v Evropi skupine gospodarstvenikov že spodbijajo - celo postavljajo na glavo - nekatere izmed temeljnih podmen svoje stroke. Njihove teorije nimajo nic veC skupnega z nevvtonovsko fiziko, ki je bila veljavna še v prejšnjem stoletju. Pac pa so zelo sorodne s celostnimi sistemi v sodobni evolucijski biologiji in fiziki zgradbe snovi. Ce bi se pokazalo, da je nova ekonomska teorija pravilna, bi vlade nemara povsem spremenile svoj odnos do visoke tehnologije in se ne bi nic veC spraševali, zakaj se trg z vrednostnimi papirji ne podreja racionalnosti klasične ekonomije, temveč doživlja burne vzpone in padce.
Vsega tega ne bomo razumeli, Ce ne bomo vsaj z enim ušesom prisluhnili ugibanjem, Čemu so podrejeni naravni zakoni. Kaosu ah antikaosu? Na ta veCna vprašanja skušajo zadnje Čase odgovoriti zagovorniki t. i. teorije kompleksnosti.
2e od časov Isaaca Nevvtona so znanstveniki gledali na vesolje kot na precizen umi mehanizem, katerega kolesca se vrtijo po Čistih matematičnih »naravnih zakonih«. Vzorce, ki jih opažamo v naravnem okolju - spiralno vrtinčenje galaksije, šesterokotna kristalna zgradba snežinke - so razumeli kot rezultate matematičnih pravilnosti teh zakonov. Toda ta podoba se zdi Čedalje bolj izkrivljena.
Prvi resen izziv mnenju, da preprosti zakoni določajo preproste vzorce, je bila teorija kaosa, spočeta v začetku 80. let: to je bilo spoznanje, da utegnejo preprosti, nenaključni zakoni privesti do zapletenih, nepredvidljivih dogajanj. Za kaos je nujno, da sistem ni linearen - odziv na spremembe kratko malo ni sorazmeren z velikostjo teh sprememb. Tradicionalnih znanstvenih modelov si ni mogoče zamišljati brez linearnih sistemov, ki jih je matematično laže preučevati - toda nelinearni sistemi so bolj realistični.
Preskočimo v svet ekonomije. Eno izmed železnih pravil pravi, da so gospodarske dejavnosti obsojene na Čedalje manjši dobiček. To mnenje, ki mu je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja botroval angleški ekonomist David Ri-cardo, je oprto na prepričanje, da vsaka rastoča gospodarska dejavnost nazadnje sproži negativen vzvratni učinek. Primer: premog se splača kopati, dokler je na ravni površinskega kopa, medtem ko je izkop pod zemljo že dražji -iti ljudje se nazadnje odločijo, da bodo raje črpali nafto. V gospodarstvu imamo potemtakem opraviti z naravnim ravnovesjem med uporabo premoga in nafte. Ta uravnovešen izid, ki naj ne bi veljal samo za premog in nafto, temveč za vso gospodarsko proizvodnjo, je mikavno napovedljiv in stabilen. Odvisen je samo od potreb uporabnikov, dostopne tehnologije in surovin, nikakor pa ne od muhavosti ah zasukov zgodovine. Tudi izkoriščanje naravnih bogastev je najbolj gospodarno v takšnih okvirih. Skratka, vlade ravnajo najpametneje, Ce se v vse sku-paj ne »vmešavajo«.
Toda ta konvencionalna podoba se ne sklada z resničnostjo. Številna gospodarska področja - na primer visoka tehnologija - ne poznajo zmanjševanja dobička. Da bi v laboratorijih sestavih novo zdravilo, napisali nov računalniški program ali konstruirali novo potniško letalo, moramo za raziskave in razvoj porabiti morda milijone. Brž ko pa proizvodnja steče, so serijski izdelki sorazmerno poceni. Povprečni stroški izdelave se na področju visoke tehnologije toliko bolj znižajo, kolikor bolj se poveča proizvodnja. Opraviti imamo torej s pozitivnim, in ne negativnim vzvratnim učinkom: visoka tehnologija prinaša Čedalje večje dobičke.
V zgodnjih 80. letih so ekonomisti s Stanfordske univerze, MIT in drugih ustanov zaceli razvijati teorijo o gospodarstvu, oprtem na rastočem dobičku. Vodilo jih je spoznanje, da države ah regije, ki se zaCno zgodaj razvijati oziroma se oprimejo pretehtanih strategij, s katerimi si zagotovijo vodilni položaj v kaki industriji, oprti na visoko tehnologijo, vse druge daleč prehitijo. Zato se utegnejo celotne industrije nazadnje močno zgostiti v eni sami državi, kot se je zgodilo s farmacevtskimi izdelki v Švici, potrošno elektroniko na Japonskem ah računalniškim softverom v ZDA. Švica, Japonska oziroma ZDA niso kake čudežne dežele in teoretično ni mogoCe napovedati, katera država se bo specializirala za to ah ono industrijo.
Vrnimo se na začetek. Znanstveniki se tudi na drugih področjih otepajo s podobnimi begajočimi vprašanji... Kako delujejo možgani in kako so se sploh razvili? Zakaj je v človeški zgodovini zaznati velike vzorce, denimo revolucije? Kaj je v ozadju nepričakovanih borznih polo-mov? ... Na takšna pomembna vprašanja skušajo zadnje Čase odgovoriti zagovorniki neke nove teorije, imenovane teorija kompleksnosti.
Kompleksnost je v tem pomenu nekaj veliko bolj prefinjenega kot »zapletenost« oziroma »neurejenost«. Pomeni »zapleteno, vendar organizirano«. Kompleksnost je v nuiogih pogledih nasprotje kaosa. Teorija kaosa uci, da
včasih sprožijo urejena dogajanja. Tako kaos kot k( pleksnost sta del ene same velike podobe - podobe od sa med naravnimi zakoni in vzorci dogajanja.
Za sistem kompleksnosti ni natančne matematične nnicije, na splošno pa velja, da dogajanj v tem sistemi
snosti. Kompleksnost je lahko prostorska: v sistemu c žarno zapletene vzorce, vendar se ti s Časom ne spre niaj°, npr. molekula DNA. Ah pa je kompleksnost C: vna: prostorska struktura je v kateremkoli trenutku Prosta, toda z minevanjem Časa se zapleteno spremi denimo kot tržna vrednost zlata. Včasih je kompleksi dvojna, tako prostorska kot Časovna, recimo v prftr Človekovih možganov. Lahko je tudi prilagodljiva, o vajoCa se na zunanje vplive ah na lastno delovanje, i rao kot ekosistem ali nacionalno gospodarstvo.
Biologe že dolgo bega sposobnost živih sistemov, d vedno bolj organizirajo. Takšno dogajanje je navide nasprotju z drugim zakonom termodinamike, ki pravi
William Newman

|
i
	
Irillriifl	
postane vsak zaprt sistem v termodinamičnem ravnovesju vse bolj in bolj neurejen. Delen odgovor je ta, da živi sistemi niso ne zaprti ne uravnovešeni. Eneigijo Črpajo iz zunanjih virov in so v nenehnem gibanju. Vendar poznamo fizikalne sisteme, denimo oceane, ki prav od drugod prejemajo energijo in ne mirujejo, zato vprašanje ostaja odprto. Podobne uganke brez rešitev so nenadne hitre spremembe, ki včasih doletijo nekatere vrste živih bitij in množična izumrtja, kakršno je bilo izginotje dinozavrov.
Znanstveniki se vsakega sistema - preprostega, zapletenega ali večplastnega - po tradiciji lotevajo redukcionisti-eno. To pomeni, da sistem razstavijo na sestavne dele, skušajo sleherno teh sestavin razvozlati, potem pa doumeti, kako se med seboj skladajo in kako delujejo druga na drugo. Toda v kompleksnih sistemih ostanejo številna vprašanja brez odgovorov. Predvsem pa ne zvemo nic o najbolj zanimivih velikih vzorcih.
Teorija kompleksnosti sistem drugače osvetli - opiše ga kot mrežo interaktivnih delov, medtem ko skoraj vse majhne podrobnosti zanemari. Predstavljajmo si orkester, ki je brez dirigenta in katerega glasbeniki ne berejo iste partiture, temveč ima sleherni »krajevno« vlogo, recimo »igrajte v visokem F«. Veleh bi jim tudi, naj se odzivajo na druge elane orkestra, na primer »Ce glasbenik na vaši levi igra glasno, vi isto melodijo igrajte tiho in pol počasneje«. Skraja bi njihovo igranje nemara zvenelo kot mačja godba, vendar bi poslušalčevo uho kmalu zaznalo občasne pravilnosti - morda valovanje glasnih zvokov, prenašajočih se od ene skupine glasbenikov do druge. Razložiti teh pravilnosti v okviru posameznikov ni mogoCe -vse to so posledice kolektivnega dogajanja.
Prav ta vrsta pravilnosti v tovrstnem sistemu zanima teoretike kompleksnosti. Prepričani so, da se takšne regularnosti ne samo pogosto dogajajo, temveč da zanje veljajo splošni vzorci, na kakršne naletimo tudi v mnogih drugih sistemih. Najpriročnejši so računalniški sistemi. Vzpostavimo jih po znanih krajevnih pravilih in interakcijah, nato pa jih je moč preučevati hitro in večkrat zapored v različnih okoliščinah. Teoretiki kompleksnosti posvečajo veliko Časa pisanju programov za sestavljanje tovrstnih sistemov in potem skušajo na računalniškem zaslonu izslediti kako zanimivo dogajanje. Sama zamisel o kompleksnih sistemih ni nova; pač pa so ji prav računalniki utrli pot za resen prodor.
V računalniku je mogCe ustvariti umeten svet nizov ničel in enic, ki kopirajo same sebe. Ti nizi tekmujejo za pomnilniški prostor in vCasih so jim dovoljene naključne mutacije. Gez nekaj Časa se začno dogajati stvari, ki Darvvina ne bi začudile: nastaja vse več in veC zapletenih samoreproducirajocih se nizov, prikažejo se »parazitski« nizi, ki drugim nizom speljejo »reprodukcijske« metode in nazadnje pride do prave eksplozije različnosti, ko se oblikujejo nove »vrste« nizov. Poslednje dejanje: nenaden množičen propad. Vse to se dogaja spontano kot posledica preprostih behavioristiCnih pravil, po katerih se ravna računalnik.
Ena izmed priljubljenih »igračk« teoretikov kompleksnosti je celiCni avtomat, ki generira na računalniškem zaslonu kopico barvnih kvadratkov. V ozadju je preprosta matematična struktura, ki jo je mogoče »programirati« s pravih, določajočimi, kako naj se posamični kvadratki »obnašajo«. CeliCni avtomat sta v 40 letih izumila Kon-
rad Zuse in Stanislaw Ulam, razvil pa ga je John von Neumann, oče sodobnega računalništva, ki je napravil takšen celiCni avtomat, da se je lahko sam kopiral, t. i. abstraktni samoreproducirajoCi se stroj.
Najbolj preprosti celiCni avtomati obsegajo eno samo vrsto kvadratnih »cehe«. Sleherna celica obstaja v obliki najrazličnejših notranjih stanj, ki so navadno izražena z barvami. Začetna stanja določijo naključno, naslednja pa s sistemom pravil, ki jih izbere programer. Primer: »Vsaka rdeCa celica, katere leva in desna soseda sta drugačne barve, mora postati modra.« Ko ta pravila vedno znova spreminjajo, se ves C as spreminja tudi barvni vzorec. Takšno igro lahko igramo z dvodimenzionalnimi avtomati, ki spominjajo na večbarvno šahovnico, lahko pa jo priredimo tudi za višje razsežnosti.
S celičnimi avtomati je mogoče simulirati na primer kak ekološki sistem, in sicer različne barve pomenijo korenček, zajca, lisico in nezasedeno ozemlje. S skrbno zasnovanimi pravili - denimo »zajec poleg korenčka poje korenček« in »zajec poleg lisice se odmakne za en kvadrat«- je mogoCe ustvariti presenetljivo realistične vedenjske vzorce.
Na temelju tovrstnih poskusov ni še nihče razvil popolne matematične teorije kompleksnosti. Manjka predvsem nekakšno prelitje v drugi zakon termodinamike, torej veljaven matematični zakon, ki določa, da mora v takšnih in takšnih razmerah vznikniti samoorganizacij ski, samozapletajoči se vedenjski vzorec. Nekaj splošnih vzorcev se je vendarle že prikazalo.
Kompleksni sistemi, ki kažejo takšne vzorce, vsebujejo večje število podobnih, interaktivnih podenot in opaziti je nekakšno prilagajanje, učenje oziroma konkurenčno selekcijo. V najširšem pomenu imamo opraviti z evolucijskimi sistemi. Gospodarstva se razvijajo prav tako kot pragozdovi v tropskem pasu. V optiki teorije kompleksnosti so si gospodarstva in pragozdovi podobni - samo-organizacijsko vedenje je pri obeh pomembna značilnost.
Zelo pogosta tema v teoriji kompleksnosti je »rob kaosa«. Sistemi, ki so nekje med kontrastnima poloma - vesoljem, ki teCe kot ura, in svetom, v katerem je gibanje kaotično - se razvijajo po zapletenih poteh, vendar je opaziti sledi vzorcev. Kaže, da takšni sistemi prehajajo iz kaosa v red. Eno izmed osrednjih pravil teorije kompleksnosti pravi, da selekcija oziroma učenje ženeta sisteme proti temu robu kaosa. Sistemi, ki so preveč preprosti, v konkurenčnem okolju ne preživijo, kajti bolj prefinjeni sistemi utegnejo izkoristiti njihove pravilnosti in jih tako prelisičijo. Ne obstanejo pa tudi sistemi, ki so preveč naključni. V boju za obstanek se potemtakem splača, da si kar najbolj zapleten, vendar povsem brez strukture le ne smeš biti.
Oglejmo si zdaj podrobneje, kako vse to vpliva na gospodarstvo. Najprej še nekaj besed o teoriji povečanega dobička. V svetovni proizvodnji in porabi je veliko možnih vzorcev, zato ni mogoCe predvideti, kateri se bo uveljavil. Tisti vzorec, ki se nazadnje prikaže, se nato organsko razvija - z drugimi besedami, nova podjetja in industrije rastejo na tleh, ki so že pognojena. Deloma je to pripisati zgodovinskim dogajanjem, kdo je recimo ustanovil kako družbo, kje in kdaj je to napravil.
Brž ko se takšne zgošCene dejavnosti kje vgnezdijo, jih
je težko izruvati - »pognale so korenine«. Vzorec, ki je zdaj nastal, se najbrž ne ujema z najboljšo razporeditvijo virov. Tudi Ce bi vse države stopile na pot razvoja z enakimi koncentracijami sleherne industrije, bi najrahlejši pretres na trgu podrl ravnovesje in dobiti bi asimetričen vzorec. Ce je vzvratni učinek pozitiven, tj. v obliki povečanega dobička, gospodarstvo obarvajo zelo različne značilnosti: številni potencialni vzorci proizvodnje in porabe, nepredvidljivost, zgodovinska odvisnost, zgoraj omenjeno vgnezdenje, neučinkovitost in asimetričnost.
Te značilnosti kažejo, zakaj je kako gospodarstvo nepredvidljivo tudi iz teoretičnih, in ne le praktičnih razlogov. To so slutiti že ekonomisti prejšnjih generacij, recimo Anglež John Hicks, ki je leta 1939 opozoril, kaj bi se zgodilo, Ce bi skušati te elemente vključiti v klasično gospodarsko napoved. Pesimistične napovedi, kakršna je bila tudi Hicksova, so izvirale predvsem iz tega, da takrat še niso poznali matematičnih orodij, s katerimi bi analizirati vzorec proizvodnje in porabe. Tovrstni vzorci namreč terjajo verjetnostne račune. Oviro je odstranila t. i. teorija stokastiCnega procesa, sad matematičnih metod, izvirajočih iz fizike zgradbe snovi, metod, ki opisujejo nelinearne procese in ki vključujejo naključne elemente.
Ostala pa je še druga, in to večja težava: omenjene značilnosti so se zdele vznemirljivo neurejene, Cisto nic »znanstvene«. Sele zadnje Čase je postalo jasno, da so te ekonomske značilnosti podobne značilnostim kompleksnih sistemov v fiziki in biologiji. Preprost primer je voda na spotiranem pladnju. Ce je vode dovolj, da pokrije pladenj, prevlada negativen vzvratni učinek - pod vplivom težnosti se vsako nakopičenje vode brž izniči in vodna površina doseže predvideno ravnovesje. Ce pa vodo razpršite enakomerno v tanki plasti, se negativni vzvratni učinek težnosti nevtralizira zaradi pozitivnega vzvratnega učinka površinske napetosti. Majhni skupki vodnih molekul pritegnejo k sebi sosednje molekule in po vsem pladnju se izoblikuje vzorec kapljic. Toda število možnih vzorcev je neskončno in tistega, ki se pokaže nazadnje, ni mogoče predvideti.
Strokovno zpravimo nacilnostim tovrstnih dogajanj multiplikativnost, nepredvidljivost, fazna blokada, visokoenergetska talna stanja in razbitje simetrije - so pa natanko takšna, na kakršna naletimo v gospodarstvih s pozitivnim vzvratnim učinkom. Vprašamo se lahko, ah takšno kompleksno gospodarstvo zahteva drugačno vladno politiko kot konvencionalno. Odgovor je pritrdilen, kot so pokazale raziskave W. Briana Arthurja, profesorja s Stanfordske univerze (vprašanja populacije in ekonomije, oprte na povečani dobiček), Paula Krugmana z MIT (teorija o mednarodni trgovini v okolju povečanega dobička) in Paula Romerja z Berkeleya (teorija o gospodarski rasti v okolju povečanega dobička). Kadar v ekondtnsko teorijo vključimo zamisel o povečanem dobičku, je namreč rast bistveno odvisna od pravočasne vključitve v industrijske dejavnosti in zato mora vlada poskrbeti za takšne razmere, da bo sistem povečanega dobička rodil sad.
Na glavo je treba postaviti še eno nerealistično domnevo, ki jo navadno razširjajo konvencionalni ekonomisti -domnevo o popolni racionalnosti. Po tej domnevi so porabniki, banke, podjetja in vsi drugi dejavniki v gospodarstvu neskončno prebrisani. Ce se potemtakem dva poslovneža usedeta za pogajalsko mizo, teoretično sleherni takoj predvidi vse nepredvidene zaplete, pretehta vsa možna odstopanja in mimogrede izbere najboljšo strategijo. Ni se treba kaj dosti učiti in prilagajati: Ce se zgodi kaj nepričakovanega, na primer naftni šok, so potrebni zgolj poznejši manjši popravki. Gospodarstvo tako mehko in hitro ujame ravnovesje, kot da bi ga vodil avtopilot.
Popolne racionalnosti seveda tako kot v drugih človekovih dejavnostih tudi v gospodarstvu ni. Leta 1987 sta nobelovca Kenneth Arrovv, ekonomist s Stanforda, in Philip Anderson, fizik s Princetona, na Inštitutu v Santa Feju zbrala ekonomiste, fizike in biologe, da bi se v okviru dolgoročnega programa posvetili raziskavam gospodarstva kot kompleksnega sistema. Posebno pozornost so namenih omejem racionalnosti in posledicam za sposobnost prilagodljivosti. Ena izmed ugotovitev: ljudje, ki sprejemajo gospodarske odločitve, navadno niso dovolj bistri in šolani, da bi našli prave rešitve za izjemno zapletene poslovne probleme, vendar znajo opaziti vzorce in jih vključiti v okoliščine (oziroma v svoj pogled na okoliščine). Bilo bi torej ustrezneje reci, da ljudje v zapletenih situacijah oblikujejo »interne modele«, poenostavljene hipoteze oziroma miselne podobe o vprašanjih, s katerimi imajo opraviti. Na takšne interne modele se opirajo tako dolgo, dokler ne rodijo sadov. Brž ko od njih nimajo veC koristi, jih zavržejo in jih zamenjajo za alternativne, nemara boljše. Na začetku poti so torej morda slabo poučeni in neizkušeni, vendar si nabirajo izkušnje in postanejo bolj prebrisani - nikoli pa neskončno prebrisani.
Vse to se sklada z izsledki sodobne psihologije in z zamislimi teoretikov, ki se ukvarjajo s »poučevanjem« strojev. Toda ostane še vprašanje, na Cern ljudje gradijo hipoteze, domneve. Verjetno izvirajo iz prejšnjih zamisli ali izkušenj, ki so se v preteklosti obnesle oziroma iz predstav, ki »plavajo« v morju skupnosti. Potemtakem so gospodarske odločitve odvisne od osebne karakteristike namišljenih predstav in kulturnih zaznav. Kaže, da tudi to kot pozitiven vzvratni učinek odpira Pandorino skrinjico, v kateri je vse razmetano. Toda Ce je resničnost zares tako vznemirljivo neurejena, potem bi ekonomisti morah zavihati rokave. Zato se v ekonomiji počasi že izoblikuje podoba, ki bo zamenjala portret »popolnoma racionalnega človeka«, namreč podoba »prilagodljivo inteligentnega človeka«, bitja, ki nenehno vidi in si zamišlja vzorce, se ravna po njih, jih spet zavrže, se skratka ves cas razvija in uci.
Pred sto leti je veliki ekonomist Alfred Marshall rekel: »Predvsem si velja zapomniti, da predstavitev gospodarskih vprašanj ni popolna, Ce jih obravnavamo kot vprašanja statističnega ravnovesja, ne pa kot organsko rast.« Marshall je imel kajpada prav, toda niti svetovni nazor niti razpoložljive matematične metode v njegovem Času niso mogli podpreti organske, evolucijske ekonomske znanosti. Teorija kompleksnosti ji je pisana na kožo, saj prav ta teorija skuša razložiti, kateri sistemi težijo k temu, da bi postali Čedalje bolj zapleteni in da bi se samoorganizirali, zakaj se to dogaja in kje se takšno dogajanje vključi v dinamični spekter, segajoč od popolnega reda do popolnega kaosa. (Prev. V. N.)
ŠPORT
Torek, 9. marca 1993
LESTVICE
KOŠARKA / DRŽAVNI MLADINCI
MLADINSKA KOŠARKA / DRŽAVNI IN DEŽELNI KADETI
IZIDI 8. KOLA V A SKUPINI: Gel. Nicola - Ferro-viario 101:52; Bevi Rosso - Polet 70:73; Lav. Porto -Agip 98:93; Viale Šport - Prosek 92:58.
VRSTNI RED: Bevi Rosso in Lav. Porto 12, Viale Šport 10, Agip in Gel. Nicola 8, La Talpa in Polet 6, Prosek 2, Ferroviario 0.
Državni kadeti
IZIDI 18. KOLA: Arte Go - Stefanel 58:97; Italmon-falcone - Don Bosco 100:98; Servolana Latte Carso -Ricreatori 77:64; Bor Radenska - Inter 1904 84:83; Udine Basket - Menta Piu Go 90:88; Goccia di Car-nia Ud - Kontovel 97:53.
VRSTNI RED: Goccia di Camia Ud in Stefanel 34, Italmonfalcone 28, Menta Piu Go in Don Bosco 22, Udine Basket 18, Bor Radenska 16, Arte Go 14, Kontovel in Servolana Latte Carso 12, Ricreatori 4, Inter 1904 0.
PRIHODNJE KOLO: Kontovel - Bor Radenska (13.3. ob 16.00)
Naraščajniki
IZIDI 18. KOLA: Libertas - Ferroviario B 87:86; Don Bosco B - Sokol 79:69; Inter 1904 - Santos 86:66; Ferroviario A - Lega Nazionale 148:39; Ricreatori -Don Bosco 123:42; Servolana - Stefanel jutri; St. Az-zurra - Bor Radenska 36:117.
VRSTNI RED: Stefanel in Ferroviario A 34, Don Bosco B 30, Bor Radenska 28, Ferroviario B 20, Santos 16, Inter 1904 in Servolana 12, Sokol 10, Ricreatori 8, Don Bosco 6, St. Azzurra 4, Lega Nazionale 2. PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Lega Nazionale (14.3. ob 9.00); Don Bosco A - Sokol (13.3. ob 16.00)
Mladinski nogomet Deželno mladinsko prvenstvo
IZIDI: Costalunga - Lucinico 2:0, Monfalcone - Ju-ventina 4:2, San Canzian - Ronchi 0:2, Primorje -Itala San Marco 1:0, Union 91 - San Giovanni 0:2, San Sergio - Trivignano 1:2, Pro Gorizia - Fortitudo 15:0, Cormonese - San Luigi 2:1.
VRSTNI RED: Pro Gorizia 36, Ronchi 33, San Sergio in Costalunga 32, San Luigi 31, San Giovanni in Cormonese 27, Itala San Marco 24, Trivignano 21, Monfalcone 20, Juventina 15, Union in Lucinico 14, San Canzian in Primorje 12, Fortitudo 10. PRIHODNJE KOLO: San Giovanni - Primorje, Juventina - Costalunga.
Pokrajinsko mladinsko prvenstvo
IZIDI: Domio - Olimpia 0:1, Muggesana - Zaule 1:0, Portuale - Chiarbola 1:2, Edile - Campanelle 4:0, SanfAndrea - Zarja Adriaimpeoc odložena, Don Bosco - Opicina 2:2, Ponziana prosta.
VRSTNI RED: Olimpia 31, Edile 27, Ponziana 25, Portuale 22, Zarja Adriaimpex in Opicina 21, Chiarbola 19, Domio 17, Muggesana 15, Don Bosco in SanfAndrea 11, zaule 10, Campanelle 4. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaimpex - Edile Adriatica.
Naraščajniki
IZIDI: Esperia - San Giovanni 0:3, CGS - Olimpia odložena, Campanelle - Zaule R. 5:1, Portuale -Chiarbola 2:2, Fortitudo - Montebello 7:0, Primorje -San Sergio 0:0, Ponziana - Don Bosco 1:0, SanfAndrea prost.
VRSTNI RED: SanfAndrea 31, Olimpia 30, Ponziana in San Sergio 29, Portuale in San Giovanni 28, Fortitudo 27, Primorje 20, Chiarbola 18, Campanelle 14, CGS 12, Esperia 11, Don Bosco 10, Montebello in Zaule 7.
PRIHODNJE KOLO: Don Bosco - Primorje.
Najmlajši
IZIDI: CGS - Triestina 0:4, Montebello - Altura Muggesana 3:1, Primorje B - San Canzian 6:0, Chiarbola
-	Esperia 0:0, Fani Olimpia - Portuale 0:2, Fortitudo
-	Costalunga 6:1.
VRSTNI RED: Primorje A in Fortitudo 34, Montebe-lo 30, Triestina 28, Portuale 26, Altura Muggesana 25, Primorje B 17, Fani Olimpia in san Canzian 15, Costalunga 10, CGS 9, Domio 8, Chiarbola 7, Esperia 6.
PRIHODNJE KOLO: Esperia - Primorje B, Primorje A-CGS.
Začetniki
Skupina A
IZIDA ZAOSTALIH SREČANJ: Chiarbola - Triestina 0:9, Portuale - Roianese 1:1.
VRSTNI RED: Triestina A 27, San Giovanni A 26, Ponziana 21, Portuale 17, Zarja Adriaimpex A in Altura Muggesana 15, Roianese 13, Chiarbola 12, Don Bosco 7, Mont. campanelle 6, Fortitudo 5, Esperia 2.
PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaimpex A - Altura Muggesana.
Skupina B
IZIDI ZAOSTALIH SREČANJ: Fulgor - Costalunga 9:0, SanfAndrea - Zarja Adriaimpex B 0:2, CGS -Triestina B 1:0.
VRSTNI RED: Fani Olimpia 26, Fulgor 20, San Luigi in Zarja Adriaimpex B 17, Triestina B 14, CGS 13, Opicina 7, SanfAndrea in San Giovanni B 5, Costalunga 3, Domio 1.
PRIHODNJE KOLO: Fulgor - Zarja AdriaimpexB.
Obvestila
JADRALNI KLUB CUPA
vabi elane na 21. REDNI OBČNI ZBOR društva, ki bo v petek, 12. marda, ob 20.uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Sportno-rekreacijskem centru v Vižovljah (cesta za Cerovlje). Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. poročila predsednika in odbornikov, 3. pozdravi gostov, 4. razprava, 5. razreSnica odboru, 6. izvolitev novega odbora, 7. razno.
PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 14. marca na zimski vzpon na Snežnik. Odhod iz Bazovice izpred spomenika padlim ob 7. uri. Za informacije tel. 226283 - Stopar in 200236 - Skerk.
Vdmgič!
Jadran Farco je po Montichiariju zmagal tudi včeraj v Cremoni
Proti Interju 1904 dovolj 5 borovcev
Kontovelci nemočni v Vidmu proti »zvezdi«Galandi
Marko Bordon (6 točk) na tekmi z Benttonom (foto Ferrari)
Dean Černe (v prodoru) ni imel lahkega dela proti višjim nasprotmikom (foto Ferrari)
Juvi Tamoil Cremona - Jadran Farco 81:89 (35:51)
JADRAN FARCO: Pavlica 4 (2:6), BriSCik, Kapun, Starec 6 (2:5), Milic 11 (5:6), Pettirosso 9 (1:3), Rebula 25 (8:13), Tomšič 6 (0:2), Bordon 6 (0:1), Gregori 22 (3:6), trener Drvarič.
PM: 21:42. PON: Gregori (40). TRI TOČKE: Gregori 3, Rebula 3, Tomšič 2.
Jadranovi košarkarji so v 2. kolu tolažilne skupine osvojili že drugo zaporedno zmago. Po uspešnem nastopu pred tednom dni v Montichiariju so si včeraj v Cremoni privoščili še moštvo Juvi Tamoil.
V prvih dveh Četrtinah so jadranovci zares igrali dokaj dobro tako v obrambi kot v napadu. Po prvi Četrtini je njihovo vodstvo devet točk prednosti (29:20). Drva-ricevi fantje so z dobro igro nadaljevali tudi v drugi četrtini in tkao poeCali razliko na 16 točk (51:35).
Naši košarkarji so se verjetno prezgodaj veselili zmage in v tretjem delu tekme popustili, tako da so jim gostitelji z delnim izidom 10:0 odšCipnili skoraj vse vodstvo. Za nameček sta tudi Ivo Milic in Kristjan Rebula imela po štiri osbne napake, tako da v obrambi nista mogla dati
običajnega doprinosa. Tretja Četrtina se je končala le s tesnim vodstvom jadranovcev (65:64).
Na srečo so se Drva-riCevi fantje v zadnjem delu le dovolj zbrali, si spet priigrali rahlo prednost in končali srečanje z zasluženo zmago, čeprav so v tej Četrtini zgrešili kar štiri zaporedne proste mete iz kombinacije 1+1.
Za zasluženo zmago si vsi jadranovci zaslužijo pohvalo, tokrat pa bi pohvalili Marka Bordona, ki se je požrtvovalno boril pod košema, in oba strelca Rebulo in Gregorija.
Prihodnje kolo bo Jadran Farco igral 22. t.m. doma spet proti istemu nasprotniku iz Cremone, tekmo z Montibasketom iz Montichiarija pa so preložili na 29. t.m.
Bor Radenska - Inter 1904 84:83 (49:42)
BOR: Vidali 6, Porpo-ratti 19 (3:5), Palmisano 8, Giacomini 20 (10:10), Grbec 31 (4:12); trener Martini.
PM: 17/27. SON: 13. 3T: Grbec 1.
Borovci so morali ponovno zaigrati moCno okrnjeni (Samec in Cu-pin sta imela vročino), tako da so celo tekmo odigrali le s petimi posamezniki. K sreči so tokrat igrali z najšibkejšo postavo tega prvenstva, ki je še vedno brez zmage na zadnjem mestu.
Belozeleni so v teku prvega polčasa povedli za 10 točk in tudi v 2. delu stalno v vodili, trdoživi gostje pa so uvideli, da so borovci utrujeni in so seveda povišali ritem igre z zagrizeno obrambo. Proti koncu tekme je borovce zajela »alergija« prostih metov (1:8 v zadnjih minutah) in postava Inter j a bi skoraj zabeležila prvi letošnji uspeh. V vrstah Bora je bil najuspešnejši Grbec, v napadu pa sta se izkazala še Igor Giacomini in Alan Porporatti. (VJ)
Goccia dl Camia Ud -Kontovel 97:53 (51:23)
KONTOVEL: Križman 10, A. Spadoni 12, Daneu, Švara, Žerjal 1 (1:2), Colja 2, Cingerla 13, Emili 6, Černe 9 (3:4), M. Spadoni; trener Vatovec.
PM: 4/6. SON: 15. 3T: A. Spadoni 4, Cingerla 1.
Po pričakovanju so Kontovelci morali priznati premoč prvega na lestvici, ki ima nekaj izredno visokih in perspektivnih posameznikov, zlasti pa visokega Galando (30 točk), za katerega se zanima tudi veC klubov iz Al lige.
Vatovčevi fantje so sicer pričeli motivirano in poletno, kar je presenetilo domačine, ki so rabili kar deset minut igre, preden so vzpostavili predvidena razmerja na igrišču. Mladi playmaker Angelo Spadoni je bil izredno učinkovit pri metu iz velike razdalje, pod košema je nekaj dobrih
potez opravil Čeme, razigral pa se je tudi Matej Cingerla. V nadaljevanju so Videmcani nemoteno višali prednost in drugi polčas je bil dokaj nezanimiv, saj je bila razlika prevelika. (VJ)
DEŽELNI KADETI
Breg - Don Bosco 67:100 (34:46)
BREG: Kocjančič 9 (1:2), Koren 10 (0:2), Gob-bo 3 (1:2), Mingot 9 (3:4), Malalan 22 (2:4), Klabjan 14; trener Canciani.
Bregovi kadeti so se sicer boljši postavi Don Bosca upirali samo v prvem delu igre, nakar so popustili na celi Črti in gostom dovolili, da prevzamejo pobudo v svoje
roke in da nemoteno nizajo koš za košem. Brežani so tokrat nastopili moCno okrnjeni zaradi dveh poškodb in gripe, vsekakor pa to ni. opravičljivo za tako visok poraz, predvsem pa ne opravičuje pasivnega pristopa, ki so ga Brežani pokazali v srečanju s tržaškimi vrstniki. To je sicer značilno za Bregove kadete že celo sezono: igrajo in reagirajo dokler je izid Se negotov, Cim pa jim nasprotniki uidejo, odpovejo na celi Črti in se veC ne poberejo. S takim odnosom seveda ne bodo prišli daleC in upati je, da se bodo kmalu znebili teh miselnih pomanjkljivosti. (Cancia)
MLADINSKI NOGOMET / ZAČETNIKI ZARJE B PREPRIČLJIVO
KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI
Visoka zmaga druge ekipe najmlajših proseške ekipe
Naraščajniki Primorja z dobro igro igrali neodločeno
Naraščajniki Primorja so osvojili važno točko (foto Ferrari s tekme Primorje - CGS)
NAJMLAJSI
Primorje B - San Canzian 6:0 (0:0)
PRIMORJE B: Gruden, Iozza, KrižmanCiC, Martini (Ota), Miliani, Lorenzi, Gurman, Manzin, Kariš (Damjan Gregori), Skrl (Baselice), Ostrouška.
STRELCI za PRIMORJE B: Lorenzi (4), Manzin, Baselice.
Proti skromnemu tekmecu iz San Canziana je druga ekipa Primorja visoko zmagala, Čeprav se je prvi polčas celo končal brez zadetkov. Premoč naše enajsterice je bila veC kot očitna tudi v prvem polčasu, toda gostje so se dobro branili, pa tudi napadalci Primorja so bili netočni.
Preobrat je prišel takoj na začetku drugega polčasa predvsem z razigranim Lorenzijem, strelcem kar štirih golov. Mreža gostov se je tresla kot na tekočem traku in na koncu je bilo kar 6:0 za Primorje.
Teniška zmaga je ve C kot zaslužena, s tem se je tudi B ekipa približala sredini lestvice, važno pa je predvsem to, da so fantje zaigrali solidno in tehnično dobro, med posamezniki pa se je odlikoval povsod prisotni Lorenzi.
Za zaključek naj omenimo še, da je bilo iz A in B ekipe najmlajših v pokrajinsko selekcijo izbrana kar petica naših nogometašev in to Lorenzi, Semec, Šušteršič, Gurman in Damjan Gregori. Izbor je priznanje za nogometaše, trenerjema Kotniku in Pertotu pa predstavlja tudi veliko zadoščenje za njuno dobro delo.(d.gr.)
NARAŠČAJNIKI
Primorje - San Sergio 0:0
PRIMORJE:	Husu,
Ferfolja, Turk, Braini, nadlišek, Sardoč, Emili, Lovrečič (Zancari), Ban, Kuk, Luksa.
Naraščajniki Primorja so tokrat poskrbeli za prijetno presenečenje, saj so uspeli odsipniti točko San sergiu, ki ima pred njimi na lestvici kar devet toCk in je v skupini ekip pod vrhom, ki skušajo še pomešati štrene vodilnima Sant’An-dreu in Olimpii, ki sta najresnejša kandidata za konCno zmago..
San Sergio je na Prosek prišel z namenom, da osvoji obe točki in se tako približa vodilnemu tandemu, ki ta teden ni igral (SanfAndrea je počival, Olimpia pa je tekmo odložila). Toda Prosecani so proti favoriziranemu nasprotniku zaigrali dobro in brez taktiziranja in poskušali vse, da bi tekmo
tudi zmagali. To jim sicer kljub trudu in priložnostim ni uspelo, glede na potek dogodkov na igrišču pa je neodločen rezultat tudi najpravic-nejše plačilo za trud obeh ekip. (Gorazd)
ZAČETNIKI
SanfAndrea - Zarja Adriaimpex B 0:2 (0:1)
ZARJA ADRIAIMPEK: Hrovatin, Guštin (Umari), Stokelj, Cernjava, Batič, Carli, Tolentino, Jan Pahor, Martini (Tul), Primesi, Strain (Bemetti).
Strelca za Zarjo Adriaimpex: Batič in Pri-mosi (11-metrovka).
Ze dejstvo, da se vratar Hrovatin ni niti enkrat dotaknil žoge, pove dovolj, da Zarjani niso imeli težav s Sant’Andreom, ki je bil prešibak tekmec. Tako je Batič že v prvi minuti s prostim strelom od daleč zatresel mrežo domačih, ko je z lepim strelom žogo poslal v levi kot. Ze od vsega začetka
je bilo vidno, da so domačini povsem neambiciozni, saj so se celo tekmo le branili, igra pa je ves Cas potekala pred in v kazenskem prostoru domačih. Naši so imeli še nekaj udognih priložnosti, da bi rezultat podvojili, vendar so bili Strajn in tovariši večkrat za las netočni. Najlepšo priložnost je zapravil prav Strajn, ko je lep predložek To-lentina prestregel z glavo, toda streljal je previsoko previsoko. Tudi po odmoru, ko so sledile številne zamenjave se stanje bistveno ni spremenilo, le da so naši dali še drugi zadetek s Primosijem, ki je izkoristil 11-metrovko. Po prikazani igri in po številu strelov na vrata, bi naši prav gotovo zaslužili še višji rezultat. Vsekakor so se s to zmago znova povzpeli na zgornji del začasne lestvice, saj je to že peta zaporedna zmaga »rdeCe-be-lih«. (d.gr.)
Zmaga in poraz Sokola Razigrani borovci (+81)
Poletovi dečki so morali priznati premoč Stefanela V prvenstvu propaganda obe naši peterki izgubili
NARAŠČAJNIKI
ZAOSTALA TEKMA
Sokol - Inter 1904 79:72 (34:33)
SOKOL: M. Starc 2, Pahor 4, Rizzante 8, Vido-ni 2, Rus tja 3 (1:2), lori 11 (1:5), Stoka 17 (1:4), B. Starc 6 (2:4), TauCer 26 (2.2), trener Vatovec.
V zaostali tekmi tega prvenstva so sokolovci zasluženo premagali Inter 1904, čeprav so igrali brez enega svojih boljših predstavnikov Jana Umka. Po uspešnem začetku naših košarkarjev, ki so vodili ze s 27:12, je bilo nato srečanje zelo izenačeno, vendar pa je sokolovcem le uspelo obdržati rahlo prednost in tudi zmagati.
Stella Azzurra - Bor Radenska 36:117 (10:50)
BOR: Oberdan 14, Požar 22 (2:3), Jogan 24 (2:3), Ve-linski 7 (3:4), Sancin 16 (2:7), UršiC 21 (1:3), KovaC 8 (2:4), Stokelj 5 (1:6). Trener: Krečič.
PM: 13:30. TRI TOČKE: Jogan 2. PON: Oberan (32), KovaC (38).
Po prejšnjih dveh zelo zahtevnih kolih, v katerih so borovci najprej poskrbeli za lep podvig z zmago proti Don Boscu in nato nezasluženo izgubili proti Ferroviariu, so naši zopet naleteli na slabega nasprotnika in vknjižili novi točki. O tekmi sami ni kaj dosti povedati. Borovci so spet igrali okrnjeni, saj sta bila odsotna Lapelj (gripa) in Jagodic, ki zelo verjetno zaradi poškodbe kolena v tem prvenstvu ne bo veC igral.
O tej tekmi naj povemo le, da so borovci igrali dobro v obrambi le prve minute, ko je bil izid 22:0, nato pa so malce popustili. (M. Jogan)
Don Bosco - Sokol 79:69 (32:35)
SOKOL: M. Starc, Rizzante 5 (3:4), Vidoni 2, Spacal 2 (0:4), Rustja 5 (1:2), Stoka 28 (4:6), B. Starc 9 (1:2), TauCer 8, lori 10 (0:2), trener Vatovec.
Na eni svojih boljših tekmah je Sokol, še vedno brez Jana Umka, izgubil le z 10 točkami razlike. V drugi četrtini so sokolovci vodili kar z 12 točkami prednosti, nakar so gostitelji s Pesaresijem na Čelu (dal je 32 točk) reagirali in naposled tudi zmagah.
DEČKI
Polet Zidarič - Stefanel 78:142 (30:74)
POLET ZIDARIČ: Senica 35 (5:8), Sosič 6 (2:2), Lsita 2, Slavec 18, Baldi 2, Kocijančič, Metlika, Lakovič 5 (1:2), Žerjal, Genardi, trener Kapun.
Proti premočnemu in še nepremaganemu Stefanelu so poletovci po pričakovanju visoko izgubili in že pravi »podvig« je, da so uspeli dati kar 78 točk.
Čeprav so bili Stefanelo-vi košarkarji višji, telesno močnejši in tudi tehnično in taktično bolj podkovani, so se poletovci vseeno hrabro vrgli v boj in zato jih je treba tudi vse pohvaliti.
PROPAGANDA
FINALNA SKUPINA
Barcolana - Jadran 95:75 (44:23)
JADRAN: Mura, Špacapan 2, Corbatti 2, Brundu-la 2, Fonda 13 (1:2), Lakovič, Kalc, Zobin 37 (1:2), Guštin 4, Hrovatin 15 (1:2), trener Vremec.
V okrnjeni postavi zaradi gripe so jadranovci predvsem zaradi slabe igre v. obrambi visoko izgubili z Barcolano, pri kateri je
bil visoki Mengacci za naše košarkarje neazdržen (dosegel je kar 48 točk).
TOLAŽILNA SKUPINA
Kontovel - Servolana 33:90 (9:42)
KONTOVEL: Bukavec 6 (0:2), Brezigar 9 (5:10), Grilanc 14, Puntar 2 (2:2), Lupine (0:2), Bogateč 2, trener Meden.
Kontovelci, ki so zaradi gripe nastopili le v šestih, so morali priznati premoC Skedenjcev. Za požrtvovalnost pa naj pohvalimo vse Kontovelce.
MINIB ASKET
VN NA GORIŠKEM
Dom - Ardita 57:27 (39:8)
DOM: Devetak 17, Bre-sciani 8, Gravner 6, Bensa, Sošol 8, Ahmetaševič 10, Cuzuccoli, Paraschos, Pahor 4, trener Devetak.
Domovci so bili skozi vso tekmo odločno boljši in tudi zmagah brez težav.
TROFEJA ZINI
Bor - Barcolana 34:22
(6:6)
BOR: Kralj 6, Kemperle, Cosmo, Floridan 10, Požar 14, Dolhar, Jevnikar 2, Hrovatin 2, trener Vecchiet.
Za zasluženo in prepričljivo zmago bi pohvalili vse borovce, še večjo pohvalo bi si zaslužili, Ce bi pokazali boljšo skupinsko igro.
Stefanel B - Polet 65:32 (40:9)
POLET: Ferfolja 2, Kocijančič 13 (1:2), Piccini 2, Bogateč 2, Švab 8, Miloje-vic, Milic, Vidah 2, trener Brundula.
Po dobri prvi Četrtini so poletovci malce popustili, kar so seveda izkoristili že itak močni nasprotniki, ki so visoko zmagah.
Hrence: na teku delitev nagrad po spolu
FIRENCE - Prav na osmi marec, Mednarodni dan žensk, je v Toskani prišlo do »športne« polemike zaradi denarnih nagrad, ki so jih na nekaterih tekmovanjih namenili ženskam in so toCno za polovico manjše od tistih, ki so predvidene za moške. Da bi bila zadeva še bolj sporna, so se za polovične nagrade odločile prav tiste javne ustanove in sponzorji, ki so včeraj ženskam poklanjali mimoze, ali pa so ekvivalentni znesek namenili v korist žrtev spolnega nasilja na področju Bosne in Hercegovine.
Tako bo na primer zmagovalec malega maratona 4. aprila v Firencah dobil milijon lir, zmagovalka pa le 500 tisoč polovične pa so »ženske« nagrade tudi za ostala mesta. Toda še bolj diskriminacijska je bila razdelitev nagrad »po spolu« decembra lani na mednarodnem maratonu tudi v Firencah, ko je zmagovalec teka pri moških dobil tri, zmagovalka pa le 1 milijon lir.
KOŠARKA / KORAČEV POKAL
Virtus - Philips: drevi prvi akt
Prvi finale bo v Rimu ob 20. uri
Uspeh Virtusa bo odvisen tudi od igre Dina Radje
RIM - Franco Casalini in Mike D’ Antoni sta po zadnjem evropskem pokalu posegla v Gandu leta 1988, ko sta Casalini kot trener in D’Antoni kot kapetan Philipsa osvojila pokal prvakov. Danes pa bosta kot nasprotnika na prvem finalu Koračevega pokala sedela na trenerskih klopeh obeh moštev.
Naključje je hotelo, da je prav D’ Antoni pred tremi sezonami zamenjal Casalinija, ki se je pred nekaj meseci preselil v Rim. Drevišnji prvi finale pa ne bo zanimiv le zaradi »dvoboja« obeh trenerjev, temveč tudi zaradi že tradicionalne rivalitete med obema društvoma. Za rimski klub bi bil uspeh v Ko-raCevem pokalu lep dosežek, ki bi »rešil« to nesrečno sezono, saj Virtus celo tvega, da se ne uvrsti v »play-off«. Za Philips pa bi bila ta trofeja prvo pomembnejše priznanje po treh sezonah, odkar se je pričelo novo košarkarsko obdobje v milanskem klubu.
»Zame je milanski klub le spoštovanja vreden tekmec, ki ima izredne strelce in ki lahko vsak trenutek odločijo tekmo,« meni trener rimskega Virtusa Casalini.
D’ Antoni pa se s to trditvijo ne strinja: »Poleg točnega meta je na takih
tekmah, ki trajajo 80 minut, potrebno igrati z maksimalno zbranostjo. Naše orožje pa bosta morala biti obramba in protinapad.«
Milančani seveda veliko računajo na srbskega igralca DjordjeviCa, ki ima kar Čedno »pokalno »izkušnjo, saj je že lani s Partizanom v finalu slavil proti Joventutu. Djordjevič je ta čas zares v odlični formi, saj je v soboto na prvenstveni tekmi v Reggio Calabrii proti Panasonicu dal kar
38 toCk, čeprav je igral z visoko temperaturo.
Na dvojnem srečanju naj bi bili favoriti Milančani, toda rimsko moštvo je prav »ad-hoc« za posamična ali finalna srečanja, saj ima v svojih vrstah nekaj pravih asov, med katerimi izstopa Di-no Radja. Tu pa so še Premier, Fantozzi, Nic-colai...
Začetek prve finalne tekme bo drevi ob 20. uri (po RAI 2 ob 0, 45). Sodila bosta Hrvat Radič in Spanec Betancor.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Liderja uspešno začela drogi del
Presnetljiv poraz AM Cosmos Ljubljane - V primorskem derbiju Koper boljši od Gorice
LJUBLJANA - Drugi del prvoligaškega nogometnega prvenstva se je pričel zelo resno, kljub mrazu, trdim igriščem, ledenemu dežju in »neuigrano-sti«. Po pričakovanju sta oba »liderja« iz Ljubljane (Bežigrad) in Maribora (Ljudski vrt) zmagala v gosteh in s tem nista prav nic presenetila. Morda je malce presenetljiva visoka zmaga SCT Olimpije v Velenju, vendar so kriteriji za državne prvake precej višji, kot je zmaga v eni tekmi. Kot kaže, se je trener Pertic glede na ne preveč solidne odnose znotraj ekipe in kluba »razjezil« in napovedal še vidnejšo svojo vlogo v vseh ozirih.
Maribor Branik v Lendavi ni navdušil, strelec iz bele točke je bil rekonvalescent Igor Poznič, v povprečni tekmi pa je bil pri vijoličastih med boljšimi tudi eden »najmočnejših« igralcev v ligi, Gregor Zidan. Točki sta toliko bolj pomembni zato, ker Mariborčani v nedeljo gostujejo že drugič zapored (Gorica) in bi ob porazu lahko izgubili stik z vodilno SCT Olimpijo.
AM Cosmos Ljubljana je brez potrebe izgu-
bila proti slabemu Potrošniku, ki se je tako začel uspešno »reševati«, saj so se Beltinčani po točkah (11) že izenačili z Nafto. Favorizirani napadalec gostov Miloševič sploh ni prišel do svoje igre, trener Ivan Djalma Markovič pa bo moral kljub odličnemu Startu opraviti še precej dela. V nedeljo imajo v gosteh Koper, pričakujejo pa kar nekaj tisoč gledalcev.
Mladostni Kompas Holidays je brez težav osvojil točko v Murski Soboti, Živila Naklo pa so iz Zagorja odnesla kar obe. Visoko je izgubil slabi Publikum, saj še zdaleč ni dovolj, da glavni pokrovitelj okoli sebe in kluba zbira »svoje« novinarje, igralce in trenerje. Trener Belvedurja iz Izole Ivo Sušak se je znašel v nezavidljivem položaju, prišel pa je, da »ribarje« reši pred izpadom. In treba mu je verjeti.
Slovan Mavrica je Studio D postavil na realna tla, NovomešCa-nom do nadpovprečne slovenske ekipe manjka še precej, zlasti pa umirjenost in modernejši pristop. V primorskem derbiju pa je Koper pred številnimi gledalci Goričanom še
boj zagreni) prvoligaško vegetiranje. (J. Z.)
Rezultati 18. kola: Rudar - SCT Olimpija 0:3 (0:1), Slovan Mavrica - Studio D 2:1 (0:0), Nafta - Maribor Branik 0:1 (0:0), Koper
-	Gorica 4:1 (1:0), Zagorje Elektroelement -Živila Naklo 1:2 (0:2), ISS Železničar - Publikum 3:0 (3:0), Mura
-	Kompas Holidays 1:1 (1:0), AM Cosmos Ljubljana - Potrošnik 0:2 (0:0), Steklar - Belvedur Izola 3:2 (1:0).
Vrstni red:	SCT
Olimpija 27 točk, Maribor Branik 24, AM Cosmos Ljubljana in Mura po 23, Kompas Holi-days in Živila Naklo po 22, Studio D 21, Rudar 19, Koper 18, Zagorje Elektroelement 17, Slovan Mavrica 16, Publikum 15, ISS Železničar, Gorica in Steklar po 14, Belvedur Izola 13, Nafta in Potrošnik po 11 točk.
Pari prihodnjega kola (nedelja, 14. marec): SCT Olimpija - Slovan Mavrica, Kompas Holi-days - Rudar, Belvedur Izola - Mura, Potrošnik
-	Koper, Živila Naklo -ISS Železničar, Publikum - Steklar, Gorica - Maribor Branik, Studio D - AM Cosmos Ljubljana, Zagorje Elektroelement - Nafta.
AVTOMOBILIZEM / V NEDELJO ZAČETEK SVETOVNEGA PRVENSTVA V FORMULI 1
VVilliams in Prost glavna favorita
Williamsov dirkalnik z Renaultovim motorjem najbrž tudi letos ne bo imel prave konkurence - Ayrton Sen na bo vozil za McLaren - Pri Ferrariju letos brez ambicioznejših načrtov - V boju za višja mesta še Benefton
Gerhard Berger v ferrarijevem dirkalniku F93A
Po eni najbolj burnih jnrtvih sezon v zadnjih letih so se razburkane vode formule 1 v zadnjih tednih umirile. V ne-deljo, 14 marca, se začenja nova sezona v Kyalamiju v Južni Afriki.
Se do pred kratkim ni vu- )asno’ ali bo ekipa Williamsa zaradi pre-P°zne prijave sploh iahko nastopala in ali bo zanjo zaradi domnevnega klevetanja avtomobili-S*3Fne zveze lahko vozil hkratni svetovni prvak Alain Prost. Francoz bo resda na prvi dirki lahko nastopil, toda svet EISA se bo sestal 18. marca in m utegnil kaznovati Prosta s prepovedjo nastopanja na eni od štirih lrk za svetovno prvenstvo. Ce so zimska testi-ranja zadosten pokazali’ nosta letošnjo sezo-9° glavno besedo spet imela voznika VVilliams-
Renaulta. Nigela Mansel-la in Riccarda Patreseja sta zamenjala stari maCek - prekaljeni, zviti, mali Francoz Alain Prost - in »zelenec« Damon Hill, sin svetovnega prvaka iz leta 1968, Grahama Hilla. Pri izboru obeh voznikov je šlo poleg ostalega tudi za »politične« odločitve; Prost je prišel v ekipo tudi zaradi pritiska Renaulta, Hill pa zaradi pritiska javnosti, ki je po Mansel-lovem odhodu v ekipi zahtevala Angleža.
A tudi pogled na izzivalce je zanimiv. Michael Schumacher ima za leto več izkušenj in izpopolnjen benetton-ford (to je kombinacija, ki mora dati rezultate), Nemec pa bo za partnerja imel najbolj izkušenega voznika formule 1, Riccarda Patreseja, ki je prišel od Wil-
liamsa.
Svet glede formule 1 najbolj zanima, kaj so pozimi naredili pri McLarenu. Predstavili so povsem novo vozilo mclaren-ford MP4/8, ki premore vse najnovejše tehnične Čarovnije: aktivno vzmetenje, polavtomatski menjalnik in kup računalniške opreme za nadzorovanje delovanja avtomobila. Poleg Ayrtona Senne, ki se je včeraj odločil, da bo nastopil vsaj na prvi dirki, bo v ekipi še en odličen voznik, sicer debitant v formuli 1, 30-let-ni Michael Andretti, bivši prvak formule indy in sin svetovnega prvaka iz leta 1978, Maria An-drettija. »Formula 1 je nekaj, kjer sem se od nekdaj želel preizkusiti. Možnost, da vozim za ekipo Rona Dennisa, mi nudi idealno priložno-
st,« pravi Michael. Z novo ekipo, s tehnologijo in dirkališči, ki jih ni vajen, mu v zaCetfcu gotovo ne bo lahko, a Michael je samozavesten in prepričan, da bo uspel. Konec koncev bo za učitelja imel asa, ki sliši na ime Ayrton Senna.
Slavno moštvo Ferra-rija, ki slasti zmage ni okusilo že od septembra 1990, zadnji svetovni prvak s Ferrarijem pa je bil Jody Scheckter leta 1979, je prav tako precej spremenjeno. Po treh letih pri McLarnu se je (za 10 milijonov dolarjev) vrnil Gerhard Berger. Nekaj mesecev pred njim se je vrnil tudi genialni konstruktor John Bernard. Moštvo ima na videz vse pogoje, da bi bilo uspešno. Tudi denar zanje ni problem. Pomočnik šefa ekipe, slavni Niki Lauda, in Berger
priznavata, da bo še nekaj Časa trajalo, preden bodo ponovno zmagovali, kajti v razvoju so v zadnjih treh letih preveč zaostali. Popolnoma novo vozilo naj bi predstavili avgusta, daljno-ročno pa razmišljajo celo o formuli Indy. Tega si dejansko ne more nihče predstavljati. Formula 1 brez Ferrari)a bi bila kot juha brez soli. Zato bodo tudi njihovi nasprotniki držali pesti, da se slavna ekipa iz Maranella cim-prej pobere.
Vsaj še eno moštvo je treba omeniti. Mnogi ga dolgo niso jemali resno, po zimskih testiranjih pa je očitno, da bo eden glavnih protagonistov nove sezone. Gre za moštvo Petra Sauberja z mladima in talentiranima voznikoma Karlom VVendlingerjem in J. J. Lehtom ter 10-valjnim II-morjevim motorjem. Finančno je moštvo podprto z Mercedesovim denarjem. V primeru uspehov je prav verjetno, da bodo namesto sedanjega napisa na boku Concept by Mercedes kar celo vozilo prebarvali v srebrno Mercedesovo barvo.
Boljše rezultate kot lansko sezono obljubljajo pri Ligier-Renaul-tu, med dobitnike točk pa se znajo dokaj redno uvrščati tudi pri Lotusu. Drugi bodo do točk lahko prišli le ob odstopih najboljših.
Dejavni so bili tudi ljudje, ki skrbijo za pravila tekmovanja. Predvsem si želijo zmanjšati stroške, ki dosegajo nerazumljive vsote in jih zmore le peščica naj-
boljših, ostali pa so obsojeni na životarjenje. Za letošnjo sezono se nam ne obeta še nič spektakularnega: samo omejitev števila motorjev, ki jih ima ekipa na voljo v eni sezoni, omejitev števila gum za vsako dirko ter skrajšanje uradnega treninga, namesto ene ure 45 minut. Prihodnjo sezono bodo povsem prepovedane naprave, ki avtomatično kontrolirajo delovanje avtomobila in ki lahko nevtralizirajo voznikovo napako. Prepovedana bo radijska zveza med avtomobilom in ekipo v boksu. Za leto
1995 pa se nam morda obeta tudi kakšna dirka na ovalnih dirkališčih, kakršne poznamo iz ameriške formule Indy.
Za zdaj nas seveda bolj zanima sezona, ki se začenja v nedeljo. Kljub vsemu povedanemu bo morda postalo prvenstvo najbolj zanimivo šele takrat, ko se bo (če se bo) Alain Prost znašel v težavah. In končni rezultat prvenstva bo še najbolj zanimiv, Ce naslova svetovnega prvaka ne bo že četrtič osvojil Francoz.
Pripravil:
SIMON DEMŠAR
Riccardo Potrese od VVilliamsa k Benettonu
NOVICE
Od Pariza do niče Druga etapa Cipolliniju
NEVERS (Francija) - V 2. etapi kolesarske dirke od Pariza do Nice je zmagal Italijan Mario Ci-pollini, ki je bil po 208 km povsem ravninske dirke v Sprintu hitrejši od Uzbeka Abdužaparo-va in rojaka Baffija. Glavnina je na cilj prispela v zmagovalčevem Času 6.02:49. Povprečna hitrost etape je bila 34, 4 km na uro, Švicar Zuelle pa je ubranil belo majico, ki jo je oblekel po nedeljskem prologu. Cipollini je lani na tej dirki osvojil tri etape. Danes bo 33 km dolga ekipna etapa na kronometer.
Skupni vrstni red: 1. Zuelle (Svi) 6.12:08; 2. Breukink (Niz) + 1 sek.; 3. Moreau (Fr); 4. Ro-minger (Svi) + 5; 5. Bernard (Fr) + 8; 6. Bro-chard (Fr) +9; 7. Colotti (Fr); 8. Mauri (Sp) +10; 9. Hodge (Avstral) +11; 10. Jeker (Svi) i.č.
Dirka po Kampaniji: odstop Bugna
SORRENTO - Na 61. dirki po Kampaniji za poklicne kolesarje je največ pričakovanja vladalo za nastop svetovnega prvaka Bugna in za Chiap-puccija, ki pa jima je dirka pomenile le trening in je niti nista dokončala. Zmagal je Italijan Ste-fano Della Santa, ki je v Sprintu ugnal Venezuelca Leonarda Sierro. Della Santa se je pognal v beg kakih 50 km pred ciljem, Sierra pa ga je dohitel le nekaj kilometrov pred koncem dirke. Vrstni red; 1. Della Santa (It) 5.55:44 (288 km, pop. hitrost 35 km na uro); 2. Sierra (Ven); 3. Črnile (Mol) po 2:29; 4. Skibby (Dan); 5. Rebel-lin (It); 6. Volpi (It); 7. Colage (It); 8. Casagrande (It); 9. Lietti (It) 2:51; 10. Petito (It).
Danes Juventus-Torino za italijanski pokal
TURIN - Supermilan je letos pošteno naCel imidž vseh ostalih velikih klubov italijanske A lige, zato je današnji prvi polfinalni derbi za italijanski pokal med Juventusom in Torinom še posebej ob Čuten. V primerjavi s »scudettom« pomeni zmaga v pokalu v Italiji bolj malo, a v tem obdobju suhih krav bi predvsem za Juven-tus predstavljala obliž za neproduktivno poletno kupoprodajno borzo, na kateri so vodilni možje v klubu, na Čelu s starim lisjakom Boni-pertijem, ki pa se v novih tržnih razmerah po Berlusconijevi meri baje težko znajde, potrošili 50 milijard lir, zdaj pa imajo na prvenstveni lestvici rekordnih 14 točk zaostanka za Milanom, nakup leta Vialli pa je skoraj za ...v staro šaro. Besedni dvoboj med trenerjema Trapattonijem in Mondonicom se je že začel, bojijo pa se, da bo »vroče« tudi na tribunah. Vstopnice gredo dobro v predprodajo, stadion pa verjetno ne bo poln. Pričetek bo ob 20.30.
Druga polfinalna tekma med Romo in Milanom bo jutri.
70. zmaga Nemke
DELRAY BEACH - V finalu mednarodnega ženskega teniškega turnirja z nagradnim skladom 375.000 dolarjev je druga dama svetovnega teni sa Steffi Graf, tokrat prva nosilka, s 6:4 in 6:3 premagala Španko Arantxo Sanchez Vicario in obogatela za 75.000 »zelencev«.
Praznovanje abrahama v izgnanstvu
BEOGRAD - Nekdanji svetovni šahovski prvak Bobby Fisher bo danes praznoval 50. rojstni dan kar v srbskem izgnanstvu, točneje v hotelu In-tercontinental, kjer trenutno prebiva. Lani je z dvobojem proti Spaskemu kršil gospodarski embargo ZDA proti Srbiji. Tam so zanj izdali zaporni nalog, zato se nekdanji svetovni šahovski prvak ne sme vrniti v domovino. V nasprotnem primeru lahko računa s kaznijo desetih let zapora, odvzeli pa bi mu tudi denarno premijo 3, 4 milijona dolarjev.
Courier boljši od Južnoafričana
INDIAN WELLS - V finalu mednarodnega moškega teniškega turnirja z nagradnim skladom 1, 7 milijona dolarjev je prvi nosilec Jim Courier premagal štirinajstega nosilca, ki ima sicer poškodovano ramo, Wayna Ferreiro z rezultatom 6:3, 6:3 in 6:1. To je že tretja Američanova zmaga, ki je s tem utrdil vodstvo na lestvici ATP, zaslužil pa je nadaljnjih 235.000 dolarjev.
Legendarni Šved ne počiva
ZARAGOZA - V španski Zaragozi se je včeraj začel mednarodni teniški turnir z nagradnim skladom 200.000 dolarjev. Nastop je potrdil tudi večkratni vvimbledonski zmagovalec in nekdanji igralec št. 1 na svetu, plavolasi Bjorn Borg, ki je za nastop na turnirju prejel »wild card«. Prvi nosilec na turnirju, na katerem bo zmagovalec prejel 25.000 dolarjev, je šestnajsti igralec na svetovni lestvici, Ceh Karel NovaCek.
Diskvalificiran ker ni hotel nastopiti za Rusijo
ŽENEVA - Mednarodna nogometna zveza FIFA je do 20. marca diskvalificirala nogometaša moskovskega Spartaka Vladimirja Bešastnika, ker se ni odzval pozivu za nastop v ruski reprezentanci na svetovnem prvenstvu za mladince v Sydneyu. Do 20. marca, ko se SP konca, tako Bešastnik ne bo smel nastopati ne v nacionalnem prvenstvu ne na mednarodnih tekmah.
ŠPORT
Torek, 9. marca 1993
DEŽELNI FINALE / MLADINKE V DOLINI
2 seta od slavja
Po zmagi proti Pordi si borovke v zadnjem kolu lahko privošdjo poraz s 3:2 - V težkih trenutkih plave reagirale temperamentno
Dejan Furlanic
DOLINA - V drugem kolu deželnega odbojkarskega finala mladink v dolinski občinski telovadnici smo bili priča res razburljivima in lepima tekmama, ki prav gotovo nista razočarali številne gledalce. Obe tekmi sta bili polni preobratov, vse štiri šesterke pa so se vrgle zagrizeno v boj, tako da so o končnem zmagovalcu odločale nianse.
Takoj je treba poudariti, da dekletom Bora Friu-lexport za naslov zadostuje v zadnjem kolu, ki bo prihodnjo nedeljo, osvojitev dveh samih nizov.
V prvi tekmi sta se srečali zamgovalki iz prvega dne in sicer Bor in Carozzeria Emiliana iz Porcie.
Sam začetek tekme je bil enosmeren, kajti borovke so takoj visoko povedle (10:1), šesterka iz Porcie pa je grešila kot na tekočem traku. Nato so se gostje otresle začetne treme, odločno so reagirale (10:4, 11:5), se približale celo na 14:10, domačinke so se tedaj ponovno zbrale, zaustavile močan vzpon gostinj ter osvojile set. V uvodnih potezah drugega niza sta se ekipi izmenjavali v vodstvu do izida 6:5 za Porcio, nakar so borovke popustile, sprejem je začel pešati
pred ostrimi servisi Fur-lank, vrstile so se napake, tako da so bili predvidljivi napadi borovk lahek plen zelo dobre obrambe Porcie, ki je gladko zmagala.
V tretjem setu se je nadaljeval vzpon gostinj do rezultata 7:1, ko so domačinke z veliko požrtvovalnostjo začele nizati točko za točko ter celo povedle 10:8, sledil je nov »break« Porcie (13:10 in celo 14:11), tedaj pa sta strah pred zmago in ostra reakcija borovk zaustavili vzpon gostujoče šesterke, ki je pri 15:14 v svojo korist zgrešile tudi dva servisa tako, da so borovke v razburljivi končnici osvojile zelo pomemben niz.
Podobno kot v tretjem nizu so borovke tudi v četrtem pričele slabo, tako da je Porcia povedla 9:3 in 13:8. Borovke se tedaj ijredile svoje vrste in z nekaterimi uspešnimi napadi Vodopivčeve povedle na 14:13. V izredno napeti končnici, ko sta se
šesterki borili s podvojeno močjo, pa so borovke le strle odpor gostinj in tako osvojile verjetno odločilno zmago tega finala.
Na koncu še mnenje trenerjev obeh ekip. Tiziane Cornacchia, trener Carozzerie Emiliane Porcia: »To je bila res atraktivna tekma. Z igro svojih varovank sem zelo zadovoljen, kajti proti res močni ekipi smo igrali izredno zagrizeno in odločno, zmanjkalo pa nam je le malo športne sreče.«
Christian Sore, trener Bora: »Tehnično sta obe ekipi igrali dobro. Naša zasluga je v tem, da se nismo nikoli predali, tako da sem z igro svojih deklet zadovoljen. Sedaj smo blizu cilja, vendar pa v nedeljo našega nasprotnika ne smemo podcenjevati.«
Za najboljšo igralko v Borovih vrstah je komsija izbrala tokrat Bredo Cok.
V drugi tekmi, ki je bila tako kot prva izredno izenačena in polna peo-bratov, so bile bojše
Tako po 2, kolu
Bor Friulexport	2	2	0
Porcia	2	11
ASFJR Čedad	2	11
Sagrado	2	0	2
Spored zadnjega dne (14.3): ob 15.30 Bor Friulex-port - Sagrdo, sledi Porcia - ASFRJ Čedad.
6:1
4:4
3:4
2:6
4
2
2
0
igralke iz Čedada, ki so tako osvojile prvo zmago na račun Sagrada, ki bo zadnji Borov nasprotnik. Tudi ta tekma je bila zelo napeta. Na koncu setov pa je ekipa iz Čedada delala manj napak.
Bor Friulexport - Porcia 3:1 (15:10, 8:15, 17:15,17:16)
BOR FRIULEXPORT: Gregori (5 točk + 0 menjav), Gruden (2+0),
Ažman (8+4), Vodpivec (9+8), Flego (4+5), Bene-vol (10+4), Faimann (4+3), Cok (4+4), Vidali (0+0), Guštini, Pitacco, Zadnik.
Zgrešeni servisi: Bor
12,	Porcia 18. Točke na servisu: Bor 17, Porcia
13.	Točke na nasprotnikovih napakah: Bor 27, Porcia 31.
ASFJR Čedad - Sagrado 3:1 (15:1,13:15,16:14, 16:14).
DEŽELNI FINALE / MLADINCI V ŠTANDRE2U
Konec upanj
Po gladkem porazu proti Vivilu Valprapor Espego odrezan od boja za naslov - Naspotnik agresivnejši
STANDREZ - Prav v letu, ko se večina zdajšnjih Valpraporovih junjorjev poslavlja od mladinskih kategorij, v katerih so v FJK osvojili skoraj vse, kar se osvojiti da, jih je v 2. kolu deželnega finala mladincev v domači režiji OK Val doletela hladna prha. V tekmi z videmskim prvakom Vivilom, ki je spričo šibkosti ostalih dveh udeležencev finala, brezpogojno odločala o letošnjem naslovu, so doživeli pekoč, a povsem zaslužen poraz. Res je: Vi-vil je veljal za vsega spoštovanja vreden tekmec, vendar pa so ga valprapo-rovci v prejšnjih letih vedno premagovali in računali so, da bo tako tudi letos. Zal pa so fantje tokrat zaigrali pod svojimi sposobnostmi in navidezno bolj motiviran nasprotnik je njihov slab dan v celoti izkoristil in jih pred velikim številom razočaranih gledalcev z dobro igro premagal po samih treh setih igre, tako da bosta tekmi zadnjega kola povsem brezpredmetni.
	RIMI		
.:	.	--fcj--.-	u&TiE		
ii-rlU <	m			■jirrf^ -Trhaiit uri	
2e v prvem setu so bili valpraporovci proti agresivnemu nasprotniku stalno v defenzivi. PodajaCu Rigonatu se je poznalo pomanjkanje treninga, igra ni bila tekoča in Vivil je povedel s 6:3, 7:5, 9:7 in 12:10. S Floreninom na čelu je Espego tedaj dosegel tri zaporedne točke (12:13), nato pa s prav tolikimi napakami poklonil set gostom. Začetek 2. seta
Tako po 2. kolu			
Vivil	2 2	0 .	6:0	4
Valprapor Espego 2	1	1	3:3	2
Pallavolo TS	2	1	1	3:4	2
Prata	2	0	2	1:6	0
Spored zadnjega dne (14.3.): ob 15.30 Valprapor			
Espego - Pallavolo TS; sledi Vivil -			Prata PN
je bil obetavnejši, a pri vodstvu z 8:4 se je zaCelo zatikati. Pri 8:7 je taktirko Valpraprove igre prevzel KoreCiC, nato je bilo 10:10, na koncu pa so valpraporovci popolnoma popustili. Vivil je z zelo enostavno, a učinkovito igro niz dobil, v tretjem pa povsem zagospodaril na igrišču.
Vivil - Valprapor Espego 0:3 (15:13,15:11,15:6)
VALPRAPOR ESPEGO: Florenin (4+11), Gravnar (3+6), Maraž (3+6), Populini (3+5), Paoletti (4+5), Rigonat (0+0), KoreCiC (0+1), Devetak (0+0), Brisco (0+0), Kovic (0+0), Crassini.
Pallavolo TS - Prata 3:1 (15:13,15:9, 3:15,15:13)
LESTVICE
ODBOJKA
MLADINCI
Tolažilna skupina
IZIDI 4. KOLA: Prevenire - Zaule Rabuiese 3:2, Bor Furlani - Nuova Pallavolo 0:3.
VRSTNI RED: Nuova Pallavolo 8, Prevenire 6, Zaule 2, Bor Furlani 0.
PRIHODNJE KOLO: Prevenire - Bor Furlani, Zaule Rabuiese - Nuova Pallavolo.
DEČKI
IZIDI 19. KOLA: Volley club - Bor Furlani 3:0, Cus - Pallavolo 2:3.
\
VRSTNI RED: Sloga 24, Nuova Pallavolo 18, Bor Furlani 16, Volley club 12, Pallavolo Trieste 6, Cus -2.
PRIHODNJE KOLO: Pallavolo - Nuova Pallavolo, Bor Furlani - Cus, Sloga - Volley club.
DEKUCE
IZIDI 18. KOLA: Sgt - Orna 0:3, Bor Friulexport
-	Koimpex 3^0, Club Altura - Sokol 0:3, Cus -Virtus 3:1. IZIDI 19. KOLA: Virtus - Club Altura 3:0, SanfAndrea- Bor Friulexport 0:3, Koimpex
-	Sgt 1:3, Orna - Ricreatori 2:3, Cus in Sokol nista igrala.
VRSTNI RED: Bor Friulexport 30, Cus 26, Orna in Sokol 22, Virtus 16, Koimpex 14, Ricreatori 12, SanfAndrea in Sgt 6, Club Altura 2. (Orna, Virtus, Club Altura, Koimpex in SanfAndrea imajo tekmo več)
PRIHODNJE KOLO: Ricreatori - Koimpex, Sgt -SanfAndrea, Bor Friulexport - Sokol, Cus -Club Altura, Virtus in Orna sta prosta.
NARAŠČAJNIKI
IZID Al 5. KOLA: Rozzol - Bor Furlani 2:1, Nuova Pallavolo - Pallavolo 0:3, Sloga ni igrala. IZIDA 16. KOLA: Nuova Pallavolo - Bor Furlani 0:3, Pallavolo - Sloga 2:1, Rozzol ni igral.
VRSTNI RED: Pallavolo (13 tekem) 33, Bor Furlani (13) 25, Rozzol (12) 21, Sloga (13) 17, Nuova Pallavolo (13) 0.
PRIHODNJE KOLO: Sloga - Rozzol, Bor Furlani
-	Pallavolo Trieste, Nuova Pallavolo ne igra.
NARASČAJNICE
IZIDI 15. KOLA: Kontovel - Ricreatori 0:3, Altura - Cus 0:3, Sokol - Virtus 0:3, Sgt - Koimpex prost. IZIDI 16. KOLA: Sgt - Sokol 2:1, Virtus -Altura 0:3, Bor Friulexport - Kontovel 3:0, Koimpex - Ricreatori 0:3.
VRSTNI RED: Bor Friulexport (12 tekem) in Cus (13) 35 točk, Ricreatori (11) 25, Koimpex (12) 21, Orna (10) in Altura (13) 19, Kontovel (12) 14, Virtus (12) 9, Sokol (14) 5, Sgt (11) 4. PRIHODNJE KOLO: Ricreatori - Bor Friulexport, Kontovel - Orna, Altura - Sgt, Sokol - Koimpex, Cus in Virtus sta prosta.
rlNAMIZNI TENIS / 3. KATEGORIJA
Z zmago v Tomiju borovka Posega na državni finale
Uspešni tudi Katja in Vanja Milič
Jasna Jurečič
Na turnirju v Temiju, kjer je bila še zadnja preizkušnja tretjekate-gornic za kvalifikacije na državno prvenstvo je igralka Bora Cunja R.E. Lara Posega osvojila pr-vč mesto in si v skupnem seštevku zagotovila nastop na državnem prvenstvu. Posegova se je zavedala pomembnosti zadnjega tekmovanja in je bila za zeleno mizo nepremagljiva. V skupini je premagala Bettinel-lijevo in Bronzi. V Četrtfinalu je odpravila An-dronijevo, zatem se Saiu in v finalu gladko tudi Conciaurovo.
V Temiju so nastopile tudi tri mlade Kra-sovke Vanja in Katja Mi-
lic ter Ivana Stubelj, Erika Radovič pa je zaradi bolezni ostala doma. Miličevi sta nastopili v isti skupini. Katja je bila zmagovalka skupine, Vanja druga. V kvalifikacijskem delu se je Vanja uvrstila med šestnajsterico, v drugem kolu pa jo je premagala finalistka Conciauro, vendar je bila to dovolj za uvrstitev na državno prvenstvo. Za točko prekratka je bila Katja Milič, vendar si je izborila nastop na prvenstvu preko	deželnih
preizkušenj. Ivana Stubelj je bila tretja v skupini, kot tudi edini moški Krasov predstavnik Marjan Milic.
ODBOJKA /VI. ZENSKI DIVIZIJI
Nepričakovan poraz Brežank Konfovelke zaman vodile
7. MD: Sloga spet do zmage - 2. ŽD: prvi poraz sokolovk
1. ZENSKA DIVIZIJA
Zaule - Breg Union Beton 3:2 (15:10, 15:13, 2:15,11:15,15:11)
BREG UNION BETON - Zeriali, Canziani, Bandi, Giorgi, Malmenval, Slavec, Ota, Kocijančič, F. Sancin, Mauro, Sturman, S. Sancin.
Breg je nedeljsko jutranjo tekmo začel preveč sproščeno in raztreseno. Domačinke so igrale sila zagnano, saj so si za vsako ceno želele zmago. Predno so se naše zbrale, sta minila dva seta, oba z zmago domačink. V tretjem setu je Breg končno pokazal zobe in zaigral kot zna. Nadoknadil je izgubljeno in si izboril tie-break. V petem setu so domačinke zopet zaigrale izredno borbeno, naše pa so ponavljale atipične na-
pake iz prvih dveh setov in nepričakovano pustile par točk v miljski telovadnici. (Sain)
Kontovel - Cus 0:3 (15:17,10:15,14:16)
KONTOVEL: Černe, Stoka, D. in K. Bogateč, Milič, Blažina, Superina, Pertot.
Kontovelke so spet potegnile krajši konec. Srečanje je bilo izenačeno in šesterki sta si bili v bistvu enakovredni, Zal pa so v končnicah setov delala Kontovelke preveč napak, zlasti v napadu, ko so večino žog udarile naravnost v out.
Trener Kušar je moral zaradi odsotnosti Bezino-ve in Erike Bogateč opraviti nekaj rošad v postavi, vendar pa to ni preprečilo Kontovelkam, da bi si v prvem nizu priigrale vi-
soko prednost 14:9, ki pa je niso znali obraniti. Podobno je bilo tudi v zadnjem nizu, v katerem je Kontovel že vodil z 12:6, a jih je spet izdala prevelika želja, da bi čim-prej zaključile set v svojo korist.
OSTALI IZIDI 8. KOLA: Sgt - Virtus 3:1, Oma
-	Altura 3:1, Club Altura -Prevenire 3:0, SanfAndrea - Killjoy 0:3.
VRSTNI RED: Club Altura 16, Altura 14, Killjoy in Oma 12, Sgt 10, Breg Union Beton 8, SanfAndrea in Cus 6, Kontovel in Zaule'4, Prevenire in Virtus 2.
PRIHODNJE KOLO:
Breg - Killjoy, Prevenire
-	Zaule, Altura - Club Altura, Cus - Oma, Virtus - Kontovel, Sgt -SanfAndrea.
ODBOJKA / V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV
Slogaši so vodilnemu prvič letos odvzeli niz
Naraščajnice: Boru Friulexport derbi s Kontovelom - Smola okrnjenih slogašic in sokolovk (0:3)
Pallavolo - Sloga: 2:1 (15:7,15:7,10:15)
SLOGA: Drasic, Grilanc, Milic, Montello, Pavletič, Pertan, Peterlin, Rebecchi, Sosič.
Najmlajši slogaši so si v zadnjem srečanju proti Pallavolu priigrali zadoščenje, da so vodilnemu na lestvici odvzeli set. Ze v prvih dveh nizih so se vztrajno upirali nasprotniku, katerega so v dosedanjih treh srečanjih kar preveč »spoštovali«, v tretjem pa se dokončno ojunačili in z ostrim servisom in preudarno igro v obrambi jim je uspelo set tudi osvojiti. Do konca prvenstva morajo slogaši odigrati še tri srečanja, povsem spodbuden pa je napredek, ki so ga v teh mesecih pokazali. (Inka)
NARASCAJNICE
Bor Friulexport - Kontovel 3:0 (15:7, 15:2, 15:5)
BOR FRIULEXPORT: Bogateč, Orel, Severi, Stemad, Tomaselli, Flego, Rogelja, Sadlovvski.
KONTOVEL: Sossa, Škrk, BrišCak, Bogateč, Križman, Rebula, Brezovec.
Tudi povratni derbi je po pričakovanjih pripadel borovkam, ki so v dosedanjih 16 kolih izgubile samo en set. Treba je reci, da so se jim Kontovelke solidno upirale, Čeprav so že tretjič zapored nastopile v okrnjeni postavi, zato pa so bolj izkušene soigralke tokrat dobro nadomestile Križmanova, Rebulova in Briščakova. Kljub temu je bila premoč plavih očitna, njihova gladka zmaga pa ni bila nikoli pod vprašajem.
Sgt - Sokol 2:1 (15:9,15:11,12:15)
SOKOL: E. in L. legiša, Kosmina, Švara, Gabrovec, Španu.
Gripa jo je tokrat sokolovkam pošteno zagodla. Nastopile so brez vseh standardnih igralk in tako je tudi proti zadnjeuvrščenemu Sgt zmaga splavala po vodi. Sokolovke so se vsekakor lepo borile, lahko pa bi zmagale že v prvem setu, v katerem so vodile z 9:5. Skoda!
Koimpex - Ricreatori 0:3 (12:15, 11:15, 9:15)
KOIMPEX: Babudri, Gibi, Franco, Maru-celli, Sosič, Štor.
Proti eni najbojših ekip tega prvenstva je Koimpex nastopil zelo okrnjen, za nameček pa se je Sara Babudri počutila tako slabo, da sploh ni mogla igrati in je na igrišču le stala, da soigralke ne bi izgubile brez boja. Ostalih pet se je kljub temu zelo požrtvovalno borilo in bile so v prvih dveh setih povsem enakovredne nasprotnicam, ki so do vsaj delno lažje zmage prišle le v zadnjem setu. (Inka)
MLADINCI
Tolažilna skupina
Na tekmi 5. kola proti Prevenireju so se borovci na igrišču zaradi bolezni in drugih, tudi neupravičenih odsotnosti, predstavili le s petimi igralci in tekmo izgubili brez boja, Čaka pa jih tudi kazen.
1.	MOŠKA DIVIZIJA
Volley Club - Sloga 0:3
(8:15, 4:15, 9:15)
SLOGA: A. in M. Maver, Veljak, Spetič, Volčič, Germani, Strajn in Pertot.
Proti slabemu nasprotniku je Sloga nastopila zopet v nepopolni postavi. To pa se v igri slogašev ni veliko poznalo. Začetek srečanja je bil izenačen do sredine seta, nakar so gostje z dobrimi servisi povedle in zmagale. V drugem setu so povsem nadigrale nasprotnika. V tretjem pa so zaceli domačine podcenjevati. Igrali so površno in naredili veliko napak. Volley Club ni bil dosti boljši, tako da je bilo v končnici slogašem dovolj nekoliko bolj oster servis za zmago.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Julia - Sokol 3:2 (15:10,
13:15, 9:15,15:8,15:3)
SOKOL: Švara, Gole-mac, Semec, Antonie, BrišCek, Radetič.
V sobotnem srečanju prvih dveh ekip na lestvici, je domača šesterka Julie tesno premagala Sokol in ostala sama v vodstvu. Mlade sokolovke, ki so zaradi bolezni stopile na igrišče izredno okrnjene, so zaigrale odlično. Enakovredno so se borile proti pet in več let starejšim igralkam. Po izgubljenem prvem setu so obrnile potek tekme v svoj prid. V zadnjih dveh setih pa so našim odbojkaricam pošle moči in Julia je na lahek načih osvojila oba delna rezultata in končno zmago. (Sain)
DEKLICE
Še ena formalnost za borovke Spodrsljaj slogašic
SanfAndrea - Bor Friulexport 0:3 (1:15, 0:15, 7:15)
BOR FRIULEX-PORT: Dolhar, Mamo-lo, Gruden, M. F^i-mann, Pemarcich, Bezenšek, Vidali, Zadnik.
Na poti k osvojitvi naslova so borovke opravile Se eno formalnost. SanfAndrea jim nikakor ni bil kos. Trener Gombač je poslal na igrišče tudi rezerve, ki so dobro opravile svojo nalogo. Velik problem za borovke je ta, da v pokrajini sploh niso naletele na enakovrednega nasprotnika, kar pa gotovo ne bo veljalo za deželni finale, na katerega se bo treba zato posebej pripraviti.
Koimpex - SGT: 1:3	(5:15,	15:12,
11:15, 6:15)
KOIMPEX: Ban, Furlan, Kocjančič, Marucelli, Novakovič, Sosič.
Tud v nedeljo Koimpex ni nastopil z najboljšo postavo, saj je zaradi bolezni in drugih obveznosti svojih igralk trener Gač moral poslati na igrišče kombinirano postavo deklic in naraščajmo. Verjetno gre tudi neuigranosti pripisati slab nastop v prvem setu, ki ga je nasprotnik osvojil v glavnem zaradi slabega sprejema servisov domačink. V nadaljevanju so slogašice zaigrale bolje, vendar, razen v drugem setu, premalo učinkovito. (INKA)
DEČKI
Volley Club TS -Bor Furlani 3:0 (15:5, 15:11,15:12)
BOR FURLANI: Furlanic, Šušteršič, Domio, Pieri, Cuk, Sancin, Krmec.
To, kar se ne bi smelo ponoviti, se je ponovilo. Odsotnosti so botrovale nerodnemu spodrsljaju plavih. Skoda, da fantje niso razumeli, da bi lahko tudi v okrnjeni postavi premagali nasprotnika, ki jim tehnično ni bil dorasel. S tem porazom so si plavi verjetno zaspra-vili drugo mesto na lestvici. (M.S.)
Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 11., 22. in 30. t. m. ob 20. uri (Štihova dvorana) B. Slade: Ob letu osorej. Režija Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Vstopnice 600 SIT.
12.	t. m. ob 21. uri (Okrogla dvorana) F. Mi-ličinski: Ne smejte se, umrl je klovn. Avtorski projekt Vite Mavric.
13.	t. m. ob 19. uri Kralj Lear, zadnja predstava v tej sezoni. Vstopnice 200, 450, 550, 650 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 20. uri (Mala Drama) Max Gad: Samo igra je in ne boli (za izven in konto).
JUTRI: ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Dijaški 4 VeCerni in izven).
Ob 20.00 uri VeCer šansonov Jacquesa Brela v izvedbi Katje Levstik (za izven in konto).
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 19.30 uri Arthur Schnitzler: Anatol (za izven in konto).
Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19. uri Verdi: Requiem.
V	PRIHODNJIH DNEH: 11., 16. in 17. t. m. ob 19. uri Verdi: Requiem.
12.	t. m. ob 15. uri Verdi: Don Carlos.
13.	t. m. ob 19. uri in 19. t. m. ob 16.30 Čudežni mandarin/Carmen, balet.
15. t. m. ob 15. uri in 20. t. m. ob 19. uri Golob: Krpanova kobila.
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
DANES: ob 18.30 uri (Mala scena MGL) Klinika Tivoli d. o. o.
JUTRI: ob 19.30 uri M. Grayn: Hrup za odrom (za izven in konto).
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 21. uri (Mala scena MGL) Klinika Tivoli d. o. o.
12.	t. m. ob 19.00 uri A. P. Cehov, T. Brasch: Platonov (za izven in konto).
13.	t. m. ob 19.30 uri M. Frayn: Hrup za odrom (za izven in konto).
Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
kulturni dom spanski borci
V	PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. in 13. t. m. ob 20.00 uri M. Gavran: Mož moje žene. Prodaja vstopnic v Jelovskovem likovnem salonu Kulturnega doma in v galeriji Labirint, ter uro pred predstavo pri blagajni Doma. Tel. 061/448-920.
MARIBOR
SNG OPERA
JUTRI: ob 19.30 uri Puccini: La Boheme.
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 19.30 Luna nad Missisipijem. Balet. Za red modri.
12.	in 13. t. m. ob 19.30 uri G. Verdi: Rigoletto. 18. t. m. ob 19.30 uri Puccini: La Boheme. Informacije na tel. 062/221-206.
SNG DRAMA
JUTRI: (Mali oder) Isadora. Koreodramski projekt Maje Serbljenovic-Turcu.
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. in 14. t. m. (Mali oder) Isadora. Informacije in rezervacije na tel. 062/221-206.
CELJE
SLG CELJE
V	PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. ob 19.30 uri premiera, slovenska praizvedba, Pierre Corneille: Odrska utvara. Predstava je že razprodana.
13.	t. m. ob 19.30 uri P. Corneille: Odrska utvara (za abonma Sobota VeCerni in izven). Predstava je že razprodana.
ŠMARJE
GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 gostovanje SSG iz Trsta s predstavo Alda Nicolaja Hamlet v pikantni omaki.
SLOVENSKE KONJICE
GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19. uri gostovanje SSG iz Trsta s predstavo Alda Nicolaja Hamlet v pikantni omaki.
PTUJ
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 14.30 in 20. uri gostovanje SSG iz Trsta s predstavo Alda Nicolaja Hamlet v pikantni omaki.
zartove opere Čudežna piščal (Die Zauberflote). Dirigent Lu Jia. Režija Stefano Vizioli. Nastopajo Hans Sotin, Sally Wolf, Eva Jenis, Francesco Pic-coli, Gemma Bertagnolli.
Ponovitev v sredo, ob 20. uri (red C). Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
LA CONTRADA
DANES: ob 16.30 gostovanje gledališke skupine II Gruppo della Rocca iz Turina, z delom »Le interviste impossibili«. Režija Oliviero Corbetta. Nastopajo Fiorenza Brogi, Oliviero Corbetta, Bob Marchese, Mario Mariani. Ponovitev jutri, ob
20.30.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19.30 Arthur Schnitzler - Reigen.
Glasba
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 20. uri (Solkan) L. Pirandello: Henrik IV. Predpremiera za red Sreda in izven. Rezija Mile Korun, dramaturginja Martina Bre-mec, scenografka in konstumografka Janja Korun, avtor glasbe Aldo Kumar. Igrajo: Bine Matoh, Teja Glažar, Nevenka Sedlar, Jože Hrovat, Ivo Barisic, Janez Starina, Zoran More, Iztok Mlakar, Rastko Krošl, Milan Vodopivec in Tone
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. premiera tragedije L. Pirandello: Henrik IV.
12. t. m. ob 20. uri L. Pirandello: Henrik IV. Za red Petek in izven. Tel. 065/25-326.
Furlanija-Julijska krajina
IRSI
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
gostuje te dni s predstavo Alda Nicolaja »Hamlet v pikantni omaki« v raznih krajih po Sloveniji.
gledališče rossetti
DANES: ob 20.30 bo na sporedu: Backstage »Sottobanco« D. Starnoneja. Igrajo Angela Finoc-chiaro in Silvio Orlando. Režija D. Lucchetti. V abonmaju odrezek St. 9B ( alternativno). Popust za abonente. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
V	PRIHODNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. -Sandro Massimini - »My fair lady«. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic in rezervacije v gledališču Rossetti in Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne.
dvorana tripcovich
DANES: ob 20. uri (red E) osma predstava Mo-
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V PRIHODNJIH DNEH: 11. in 12. t. m. ob 9.30 in 11.30. uri (Gallusova dvorana) Slovenska filharmonija za Glasbeno mladino Slovenije. Dirigent Simon Robinson, solist Igor Škerjanec, violončelo. Predstavi sta zaključeni za Glasbeno mladino Slovenije.
15. t. m. ob 20.30 uri (Linhartova dvorana) Big Band RTV Slovenija in Peter Herbolzheimer. Vstopnice 600 SIT.
18. in 19. t. m. koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: Uroš Lajovic. Solist: Thomas Christian, violina. Program: Haydn, Schubert, Kodaly.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
JUTRI: ob 19.30 uri IV. abonmajski koncert Koncertne poslovalnice in KPC Narodni dom. Natopa Jaminka StanCul, klavir.
CELJE
NARODNI DOM
DANES: ob 19.30 uri bo koncert Celjskega godalnega orkestra. Dirigent: Borut Smrekar, solist: Igor Švare, violončelo.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNNEH: 14. t. m. ob 20. uri Ne daj se... VeCer šansonov v izvedbi Radeta Ser-bedžije in Jureta Ivanušiča. Nastopil bo tudi skrivnostni gost.
Vstopnice lahko rezervirate na upravi PDG osebno ali na tel. 065/25-328, vsak delavnik od 8. do 15. ure.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
V	PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 11. marca, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice za godala in fagot. Nastopil bo Godalni kvartet Glasbene matice in Francesco Furlanich (fagot). Na programu Merku, Mendelssohn, Reicha, Te-sakov. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Kvartet Shangai. Na programu Hay-den, Ligeti in Mendelssohn.
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 20. t. m., ob
21.	uri celovečerni koncert Ornelle Vanoni. Predprodaja vstopnic od danes dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
NAPOVEDUJEMO: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andrš (predprodaja vstopnic od srede, 10. t. m. dalje); v ponedeljek, 5. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic od petka, 12. t. m. dalje); v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 13. t. m., od
22.	ure dalje Dance the jazz. Nastopila bosta VVeldon Irvine in Dana Bryant.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 20.30 koncert dua Federico Gu-glielmi (violina) in Jolanda Violante (klavir). Na programu Petrassi, Busoni, Franck, Poulenc.
Napovedani koncert harfistke Jasne Corrado-Merlak odpade.
GORICA
GLEDALIŠČE VERDI
DANES: ob 21. uri zadnje srečanje jazz glasbe s koncertom goriške skupine Artrobius.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 Leteči Holandec - romantična opera Richarda VVagnerja.
Alpe-Jadran
MESTRE
PALASPORT
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 19. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Ligabue.
GLEDALIŠČE TONIOLO
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Eugenia Finar-dija.
NAPOVEDUJEMO: 6. aprila koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hip-podrome v Tržiču, 22. aprila.
TREVISO
PALAVERDE
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m. kon-
cert Marca Masinija.
NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na štadionu v Vidmu.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 17. uri (Štihova dvorana) Latinščina v naših šolah, okrogla miza DZS, Zavoda RS za šolstvo in šport in CD ob predstavitvi novega učbenika za latinski jezik, avtorice Aleksandre Vesne Pirkmajer. Vabljeni.
Ob 20. uri (Linhartova dvorana) slovenski film Ko zaprem oci. Scenarij in režija Franci Slak, fotografija Sven Pepeonik, glasba Mitja Vrhovnik- Smrekar, produkcija RTV Slovenija in Blint VVeed. Vstopnice 350 SIT.
JUTRI: ob 19.30 uri (Kosovelova dvorana) Mimo stolov in na njih, prof. Janez Suhadolc bo komentiral svojo razstavo in pripravil priložnostno projekcijo Mimo stolov in na njih. Vabljeni.
KLUBK4
DANES: ob 22. uri Ja nišam odavde. Projekt RS Aide ob 8. marcu. Balkan žur z gosti.
Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282.
FILOZOFSKA FAKULTETA
DANES: ob 19. uri (predavalnica 34) Humanistični simpozij: predavanje Proizvodnja in razvojne tendence v tobačni industriji dr. Marije Škerlj. Vabljeni.
Ob 19.30 uri (pred. št. 18) potopisno predavanje o Južni Ameriki. Predavatelj Klemen Medja bo ob diapozitivih in glasbi predstavil svoje potepanje po Peruju, Boliviji, Čilu in Argentini. Vljudno vabljeni.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Do 12. marca se bodo v gledališču Rossetti vršila srečanja z gledališkimi umetniki z naslovom »II mestiere delVattore«.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Ul. Diaz 27
JUTRI: ob 18. uri bodo predstavili nov CD Wolf-Ferrarijevo opero II Campiello. Prisotni bodo dirigent Niksa Bareza in nekateri interpreti kot Daniela Mazzuccato, Max Rene Cosotti in Cinzia De Mola.
MILJE
KROŽEK GASTONE MILLO
Trg Republike 1
JUTRI: ob 17. uri »Poklon Almi Vivoda« ob 50-letnici smrti. Na srečanju bodo spregovorile pesnica Ketty Daneo, senatorka Jelka Grbec in Ester Pacor.
Razstave
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografska razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu.
Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca.
Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815.
NARODNA GALERIJA
Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti.
Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740.
GALERIJA GRAD TIVOLI
Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Gobja, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora StanCiC, Marija Starič - Jensko in Petra Varl-SimonCiC.
MESTNA GALERIJA
Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, Waldo Ba-lart, Jose Maria Iglesias, Ju-lian Gil, Paco Lopez, Lluis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga.
MODERNA GALERIJA
Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka- Doke.
Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992.
CELJE
LIKOVNI SALON
Na ogled je razstava Komedija na plakatu.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
061/214-106.
Slovenija
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 10. in 11. uri Jan Zakonšek: Hudič in pastir, gostovanje LG iz Ljubljane.
Vstopnice lahko rezervirate tudi po tel. 062/26-748, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
RUSE
RUML KUKEL
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 10. in 11. uri J. Kolarič: Slon Balon, gostovanje LG Maribor.
VELENJE
DOM KULTURE
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 19. uri Ples živi v nas. Nastopajo plesne skupine iz Velenja z gosti.
KRŠKO
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 8., 9.20,
10.30	in 11.40 uri Pravljica o velikanu Mrazaku. Gostuje lutkovno gledališče Maribor.
KOČEVJE
MUZEJ
Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864.
Furlanija-Julijska Krajina
GORICA
KULTURNI DOM-GORICA
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo v prihodnjih dneh gostovalo po osnovnih šolah in vrtcih z otroško predstavo Hansa Christiana Andersena »Slavček«. Režija Marko Sosič. Nastopata Nevenka Vrancic in Tone Solar. Glasba Aleksander Vodopivec, kostumi Giuliana Gerdol. Predstavo prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom Gorica, Slovensko stalno gledališče iz Trsta ter Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice.
JUTRI: v Pevmi in sicer ob 9.30 v vrtcu in ob 11.15 na osn. soli.
V	Četrtek, 11. t. m., ob 9.30 v Doberdobu (osn.šola P. Voranc in vrtec) in ob 11.15 v Romjanu (Ronke); v petek, 12. t.m., ob 9.30 v So-vodnjah (za vrtec iz Sovodenj in Rupe) in ob 11.15 vedno v Sovodnjah za osn. Sole Sovodenj, Rupe in Vrha.
V	sredo, 17. t.m., bo na vrsti Gorica in sicer ob
9.30	v vrtcu Ul. Brolo in ob 11.15 osn.šola O. Zupančič; v četrtek, 18.t.m., ob 9.30 bo predstava v Standrežu (osn.šola in vrtec) in ob 11.15 v Ul. Max Fabiani v Gorici.
Zadnji dan v petek, 19. t.m., ob 9.30 v Krminu (osn.šola in vrtec Plešivo) in ob 11.15 v Steverja-
DO-
Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana.
ILIRSKA BISTRICA
GALERIJA HODNIKOV MLIN
Do 15. marca bo na ogled prodajna razstava slik akademske slikarke Jasne Sikanja.
KRANJ
GALOISES
CLUB BLONDES
Na ogled je razstava grafitov Strip core.
GALERIJA	V
PREŠERNOVI HIŠI
Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 11. t. m., ob 10.30 »Kitajski slavček«.
VODNIKOVA MAGIJA
Do 16. marca si lahko ogledate razstavo gvašev iz cikla »Ko dobrave se mraCe« Janeza Starmana. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10.00 do 14.00 in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 ure.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča.
Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
GALERIJA COMMERCE
Do 11. t. m. je na ogled razstava oblikovalca Petra Lovrina. Informacije na tel. 061/122-241.
GALERIJA KOMPAS
Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI
Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
NAPOVEDUJEMO: 11. t. m. ob 18. uri vas vabimo na otvoritev razstave slik Janeza Ambrožiča. Otvoritev bo odprl direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec.
GALERIJA ILIRIJA
NAPOVEDUJEMO: 11. t. m. otvoritev razstave slik in lutk Mare Kralj. Tel. 061/266-461.
GALERIJA KRKA
Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika.
PREDSTAVNIŠTVO
MURE
Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije.
KIC KRIŽANKE
Na ogled je razstava Plečnikova lectarija.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf.
KOPER
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V prostorih je odprta razstava slikarja Tacfeja Pogačarja - Instalacija Kopernik.
NOVA GORICA
GRAD DOBROVO
Na ogled je razstava del Ivane Kobilce in Ferda Vesela.
GRAD KROMBERK
Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca.
PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
ŠEMPETER PRI GORICI
KLUB CRMK
Na ogled je razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Rastavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro, do konca marca. Informacije na tel. 065/32-478.
SOLKAN - VILA BAR-TOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
TOLMINSKA KNJIŽNICA
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
IZOLA
GALERIJA INSULA
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Janeza Mateliča.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja.
Informacije na tel. 064/622-261.
OKROGLI STOLP
Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja.
BLED
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
RADOVLJICA
FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič.
ZAGORJE
AVLA DD
Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA
Se danes je na ogled razstava del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava.
nedeljka.
SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE
Ul. S. Nicolo, 20
Na ogled je razstava Marina Cassettija.
GALERIJA RETTORI TRIBBIO
Ul. delle Beccherie 7/1
Do 12. marca je na ogled razstava Fabia Bertonija. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprto.
POSTOJNA
GALERIJA
KLANCEM
POD
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Na ogled je razstava slik Claudia Buranella.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej
Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«.
V organizaciji Tržaške le-tovišCarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
Danes bodo odprli razstavo Oliviera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE
Trg Giotti 8
Se danes in jutri je na ogled razstava Maurizia Co-sua z naslovom »Madonna delVOrto 3533 Venezia«. Urnik: od 17. do 20. ure.
KAVARNA S. MAR-CO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
ART LIGHT HALL
Trg S. Giovanni 3 (I. nd.)
Do 12. marca razstavlja slikar Ignac Meden. Urnik ogleda: samo ob delavnikih od 18. do 20. ure, razen po-
MIUE
KROŽEK GASTONE MILLO
Trg Republike 1 Na ogled je fotografska razstava posvečena 8. marcu z naslovom »Una donna. Tante donne«.
GORICA
POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU
Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa phi-losophia - baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926).
SPETER SLOVENOV
BENEŠKA GALERIJA
Do 24. t. m. je na ogled razstava Terese Lendaro. Galerija je odprta vsak dan od 17. do 19. ure.
Koroška
CELOVEC
DEŽELNA GALERIJA
BURGGASSE 8 Do 28. marca je odprta razstava Gudruna Kampi a. MESTNA HIŠA Theaterplatz 3 Do 28. marca je na ogled avantgardna umetnost »L’art est inutile«, Cafž Lendhafen in Duževda Dro-zic.
HIŠA UMETNIKOV (KAVARNA)
Gothepark 1
Do 21. marca je na ogled razstava Suzanne Soos (mešana tehnika).
GALERIJA SLAMA
Benediktinerplatz 3 Do 13. marca razstavlja Anton Christian.
ŠKOFIJSKA KONFERENCA
Marinnengasse 2 Do 26. marca razstavlja Čarobne - Gerhild Tschach-ler-Nagy.
EVROPSKA HIŠA
Reitschulgasse 4 Na ogled je razstava G. Silberberger, F. j: Graf (Zrcalne slike).
HIŠA UMETNIKOV
Velika galerija Na ogled je razstava Johannesa Domeniga -Objekti
Avstrijska galerija
Na ogled je razstava slik Bogdana Borčiča.
BELJAK
GALERIJA UNART
Kaiser Josef-Platz 3 Do 2. aprila je na ogled razstava del Andreja Mayr-Freiberger, Renate Jindra, keramike.
GALERIJA HOLZER
VVidmanngasse 7 Do 30. marca je odprta razstava Uvve Bressnik.
ROŽEK
GALERIJA SIKO-RONJA
Do 14. marca je odprta razstava slikarja Gustava Januša.
TINJE
GALERIJA TINJE
Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike).
Alpe-Jadran
BENETKE
MUZEJ MODERNE UMETNOSTI Ca’ Pesaro
V petek, 12. marca 1993, ob 18. uri bodo v Moderni galeriji v Benetkah odprli razstavo »Victor Hugo slikar«. Razstavljena dela so za to priložnost posodili Državna mestna biblioteka Viktor Hugo iz Pariza, Muzej Viktor Hugo iz Ville-quiera in številni privatni zbiralci umetnin. Razstava bo na ogled do 23. maja 1993.
ZAGREB
GALERIJA NOVA
Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda JandriCa, Vatro-slava Kulisa, Peruška Bog-daniCa in Hrvoja Sercara.
RUBRIKE
Torek, 9. marca 1993
TAMIL N A D U (1)
Zvezdana Dolenc - Stražar
Indija Koromandija
Kot otroci smo brali pripovedke o tej pravljični deželi, kjer se cedita med in mleko.
V resnici pa je Indija dežela bogate manjšine in revnih množic, razpeta med preteklostjo in sedanjostjo, mešanica držav in narodov, zmešnjava jezikov in ver,
Ko se prvič sreCaš z Indijo, te obdajo mešani občutki, zgubiš se v tuji kulturi, v množici bogov (za katere pravijo, da jih je toliko, kot je hindujcev), mistiki indijskih bajk in epov.
Letni Časi se na jugu Indije kažejo kot vročina, deževje in hlad. Cas vročine je Cas nemira, umorov in samomorov. Temperatura doseže 45°C in veC, vse je zavito v meglico vročine in prahu. Maja se že poka-
žejo prvi znanilci monsuna. Kratke plohe in nevihte v začetku junija preidejo na severu v pravi monsun, ki do konca meseca zajame celotno deželo. Vročina, prah in suše se prelevijo v vroCe, lepljivo blato.
Kmetje to obdobje izrabijo za pripravo riževih polj. Dve tretjini obdelovalnih površin sta odvisni od monsuna, saj napolni vodne zaloge za kasnejše umetno namakanje. Cas monsuna
je torej Cas začetka novega življenjskega cikla in Cas smrti. Poplave vsako leto vzamejo tisočem skromno prebivališče, stotine prebivalcev pa konca kot njihova žrtev. Hladno obdobje se začne oktobra, dežja je manj.
Medtem ko na severu pada sneg, se na jugu le ohladi, februarja pa temperatura spet narašCa v vroče obdobje.
Jugovzhodno obalo v Času od srede oktobra
»Svete« krave se najraje potikajo po najbolj prometnih cestah
do konca decembra prizadene kratek jugovzhodni monsun. Tak monsun je nekaj dni pred mojim odhodom prizadel Tamil Nadu in zahteval v okolici Madrasa, kamor sem bila namenjena, 250 življenj. Kasneje so mi domačini povedali, da je bila vodna ujma hujša kot prejšnja leta. Voda je ponoči pridrla z višjih hribovitih predelov, odplaknila revne koce iz bambusa in ujela speCe žrtve v mokri objem. Slabo vzdrževan drenažni sistem je povzročil, da so se celi deli petmilijon-skega mesta Madrasa spremenili v prava jezera.
Ko smo pozno zveCer z letalom pristali v Madrasu, je bila letališka stavba podobna mravljišču pisanih barv in vonja po curryju. Na Dunaju pridobljene vize in slovenski potni list so nam omogočili vstop v državo ob obveznih radovednih vprašanjih o Sloveniji. Zunaj stavbe so nas pričakali potovalni agenti in duSeC, po fekalijah, urinu in razpadanju smrdeč, vlažen, vroč zrak. Pozdravni venec rumenih dišečih cvetov je le delno prikril neprijetne vonjave. Prva misel, močnejša od našega razuma, pa je bila -nazaj domov! Stran od tega vonja, blata in mno-
žice.
Ob dveh zjutraj je naš avtobus med vožnjo proti hotelu zaustavila vojaška policija. Z naperjenim orožjem in srSe-Cimi pogledi so oplazili speCe turiste in po pregledu dokumentov vozniku dovolili nadaljevati pot. Žarometi so osvetljevali blatno cesto, polno udarnih jam, med katerimi je naš voznik počasi spretno vijugal. Deževna voda nas je obdajala z obeh strani in dajala vtis, da se vozimo po neskončno dolgem nasipu. Po kratki, neprespani noCi in iskanju položaja, ki bi omogočil spanje pod mrežo proti komarjem, je prišlo jutro.
Mahabalipuram, drugo glavno mesto in pomembno pristanišče kraljevske dinastije Palava, prve pomembne dinastije Tamilcev po padcu kraljestva Gupta, je bilo na višku politične moči od 5. do 8. stoletja našega štetja. Kulturni spomeniki v njem so šola in prikaz indijske umetnosti klesanja templjev. Se danes tu deluje klesar-ska šola, kjer učijo umetnosti obdelave kamna. Obalni tempelj kaže preprostost, izvirajočo iz ljudske umetnosti, drugi templji pa slike iz vsakdanjega vaškega in mestnega življenja, molžo krav, teleta, oblatila va-
Brez dežnika v času monsuna res ne gre (Obe fotografiji: Zvezdana Dolenc-Stražar)
ških in mestnih letopic, pa številne bogove in boginje. Ogromni relief »Arjunina pokora« prikazuje mit o reki Ganges. Živali, bogovi in bitja iz podzemnega sveta, izklesana do potankosti, lebdijo v namišljenem svetu. Za Indijce je Ganges utelešenje dobrotljive boginje. V spisih Vede, temelju hinduizma, je reka mati in simbolizira življenje samo. Se vedno ima veliko vlog pri neštetih pomembnih hindujskih obredih, porokah in pogrebih.
Država Tamil Nadu je najbolj indijski del Indije, kamor Arijci, ki so se okoli leta 1500 pred našim štetjem preselili na sever Indije, niso nikoli vnesli svojega načina prehranjevanja. Tako je tu še vedno pristno indijsko vegetarijanstvo, Cesar pa kot turist niti
ne občutiš. Počasi te iz dneva v dan z vedno bolj pikantnini jedmi privajajo na svojo hrano, sestavljeno predvsem iz riža, ki zaradi številnih skrbno izbranih dodatkov zelenjave in dišav različnih barv ni le paša za želodec, ampak tudi za oko. Kot mesna priloga so turistom namenjene ribe, pertunina ali celo govedina. Čarobne besede »please, not so spicy« pa ti, vsaj dokler se pikantnim jedem ne privadiš, pridejo prav. Namesto vilic pa Indijci spretno uporabljajo prste - izključno desne roke, Cesar k sreči od turistov ne zahtevajo.
Tudi zgodnji muslimanski osvajalci v 7. stol. n. št. in kasneje moguli v prvi polovici 16. in 17. stol. za Časa mogočne mogulske države, ki je obsegala velik
del Indije in del Afganistana, niso pomembneje vplivalli na ta najužnejši del Indije. Muslimanske arhitekture praktično ni. Tamil Nadu je predvsem dom dravidske umetnosti in kulture, ki jo najbolje opišemo z neverjento bogato okrašenimi templji z visokimi stolpi. Popotovanje po deželi je počasno vijuganje, povprečno s hitrostjo 30 do 40 kilometrov na uro ali celo manj skozi idilične vasi, prostrana zelena riževa polja, od templja do templja.
Tamilci so večinoma hindujci, Čeprav v državi sreCaš tudi muslimane. Vera ima moCan vpliv na vsakdanje življenje. Vsaka vas ima svojega zaščitnika, majhen, običajno zelo pisan vaški tempelj, kjer pred vsakim delom molijo in
prosijo za pomoC. Temeljna zapoved hinduizma je ahimsa - spoštovanje vseh živih bitij, kar smo na potovanju večkrat boleče občutili na lastni koži. Vsaka žival, ki je prečkala cesto, je povzročila bruno reakcijo voznika. Naglemu zaustavljanju vozila pa seveda niso poslušno sledili naši kovčki, pa tudi mi sami ne. Nočna vožnja v tem slogu po neosvetljenih cestah z dokaj gostim prometom v nasprotni smeri, ob obveznem spoštovanju vsakega življenja, v katerem se lahko skriva tvoj reinkarnirani prednik, je bila resnični »užitek«. Vendar kljub številnim srečanjem zaradi počasne in razmeram na cesti prilagojene vožnje ni veliko nesreč.
(se nadaljuje)
JEDILNIK
Slavko Adamlje
fižolova kremna juha dušene ledvičke kuhan riž' kokosov šarkelj
Dušene ledvičke
SESTAVINE:
600 do 700 g telečjih ledvičk, sol, poper, moka, 50 g maSCobe za pečenje, voda, žlica gustina (škroba), sladka paprika, limonin sok, 50 g smetane, sesekljan peteršilj
CAS PRIPRAVE: 50 do 60 minut
Telečje ledvičke prerežemo, odstranimo vlakna in maSCobo, narežemo na rezine. Dobro jih operemo in nato prelijemo s kropom. Po 30 minutah jih odcedimo. Ledvičke solimo, popramo in povaljamo v moki. Na segreti maščobi jih popečemo z obeh strani, zalijemo s 1/4 1 vode in dušimo približno 20 minut. Zvrhano žlico gustina zmešamo z žlico mrzle vode in s tem zgostimo omako. Jed zacinimo jo s sladko papriko, limoninim sokom, smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
krompirjevi svaljki špinača
zimska sadna kupa s suhim sadjem
Zimska sadna kupa s suhim sadjem
SESTAVINE:
2 jabolki, 1 hruška, 1 pomaranča, 2 banani, 2 dl jabolčnega soka, 1 žlica cvetličnega medu, 50 g suhega sadja (jabolčni krhlji, slive, hruške, fige, rozine j, 2 dl kisle ali sladke smetane, 50 g jedrc (orehi, lesniki ali mandlji)
Jabolki in hruško narežemo na kocke, pomarančne krhlje na tri dele in banani na koleščke. Izberemo poljubno suho sadje, ga na drobno narežemo in zalijemo z jabolčnim sokom. Namakamo ga 1 uro, potem ga lahko zmeSamo s svežim sadjem in kislo smetano ali okrasimo s stepeno sladko smetano. Potresemo z naribanimi orehi in ponudimo s pecivom.
Z različnim sezonskim sadjem lahko za vsak letni Cas pripravimo drugačno sadno solato s suhim sadjem.
VINOTEKA
Muhasti pinot noir
Dlsan Brejc
»Pinot noir« se prebuja in prihaja v modo. Zanimanje zanj se povečuje v vseh vinskih deželah in morda se nekaj taksnega dogaja tudi pri nas.
Poglejmo torej tokrat na to sorto z vinogradniškimi očmi. Za vinogradnike je »pinot noir« kot razvajen otrok. Težko mu je ustreči in zato ni čudno, da ga nihče med njimi še nima veliko.
Ge je sajen v hladnih legah, mu grozijo spomladanske pozebe, ker na pomlad zgodaj odžene. V toplejših krajih, recimo na Primorskem, pozebe ne bi bile težava, zato pa bodo po njem planili ptici, ki jim tekne dozorelo grozdje ob koncu avgusta ali začetku septembra. Menda se že po ptičih vidi, kje raste ta sorta grozdja. Cvetni nastavek je občasno slabši, posebno na mokrih tleh, kar vodi do zmanjšanja pridelka zaradi osipanja jagod. Druga nadloga pa so zelene, zakrnele jagode, kar ima posledično
enak učinek. Ker je grozd zbit, je sorta občutljiva tudi za gnilobo. Edino glede vzgojnih oblik ni toliko zahtevna in prenese različne tretmaje. Ali je potemtakem sploh kak razlog ZA?
Vse omenjene nadloge naj bi poplačala kvaliteta vina, vsaj pri tistih pridelovalcih, ki natančno vedo, kakšen tip pinota želijo pridelati; nadalje pri tistih, ki imajo klone, ki malo rodijo in pri katerih grozdje dolgo ostane na trti, to pa je pogoj, da se pridobi tista koncentracija v okusu, ki je značilna za slavno vino pinot noir iz Burgundije.
Kupljenov modri burgundec 1991 je suho vino. Je opečnate barve z oranžnimi odtenki, kar govori o tem, da je vino že v zrelejšem obdobju. Vonj je zelo kompleksen in spominja na kuhano jagodicje. Nekaj podobnega bi opazili tudi v okusu. To vino verjetno ni za začetnike, zato pa se bodo enofili ob njem pomenljivo spogledovali.
Z " FILATELIJA	X
Čar
orhidej
Mitja Jančar
Letos aprila bo škotsko mesto Glasgovv gostilo 14. svetovno konferenco o orhidejah.
Med razstavljale! se bo predstavila tudi Fonda-cija za orhideje Erič Young z angleškega otoka Jersey. Fondacija Erič Young je »živi spomenik človekove zaljubljenosti v to eksotično in lepo cvetje«.
Ta svetovna zbirka se nahaja v privlačno oblikovani pokrajini župnije Svete trojice na Jerseyu.
Kot nadaljevanje dveh predhodnih serij na temo orhidej (iz let 1984 in 1988) tudi Or- dacije E. Young pri znamk sta na voljo tudi bideje III predstavljajo vzgoji hibridov. Serija OPD in darilni komplet nagrajene dosežke Fon- stane 1,64 funta. Poleg znamk.
Pohodnikom na Snežnik želim v soboto, 13. 3. 1993 lepo vreme in obilo užitkov. Ge ste poleg tega še filatelisti, boste imeli na razpolago poštni žig pomožne pošte 66259 Snežnik. To je že štirinajsti žig, s tem, da tu ni vštet dvojni iz leta 1982. S to poštno številko so žige pripravili že trikrat: 16. 3. 1976, predlani in letos.
Tistim, ki mislijo, da gora ni nora, ne preostane drugega, kot da pišejo Vojku Čeligoju (Vrh svobode 8, Ilirska Bistrica), če želijo imeti dopisnico-celino ali kartico.
Istega dne bo na gradu OtoCec mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov. Lepa priložnost, da obogatite svoje zbirke. In ker poznamo organizatorje, vemo, da priložnostni žig ne bo manjkal.
JERSEY

x>
Tv
10. marca
Prijatelji, slovenski anglisti, so iz Ljubljane pisali razglednico kolegici v Veliko Britanijo. Obenem so ji predlagali, naj pride za lektorico na Univerzo v Ljubljano. Preden je privolila, je vprašala, Ce je prizor na razglednici resničen ali je le kulisa. Ko so ji povedali, da je to panorama Ljubljane s Kamniškimi planinami v ozadju, je takoj pristala in ostala zvesta prekrasni deželi, svoji novi domovini, do smrti.
Prizor, ki jo je tako prevzel, je znan vsem, ki si privoščijo v lepem vremenu sprehod na Ljubljansko Barje in se tam nekje, pred Črno vasjo, ozrejo nazaj proti mestu. Prikaže se jim sanjska panorama s silhueto gradu nad mestom in skalnato verigo Grintovca v ozadju. Prizor je tako lep, da lahko razumemo mlado Skotinjo Coplandovo, ki preprosto ni mogla verjeti, da nekje v resnici obstaja kaj tako lepega.
Masiv Kamniških Alp je res nekaj izjemnega. Razgibana gorska veriga obvladuje prostrano območje med Gorenjsko, Savinjsko dolino in Ljubljansko kotlino. Prav pod dvatisočake se od vseh strani vrivajo gorske doline, ena lepša od druge. Zaradi odmaknjenosti in relativne nedotaknjenosti izstopa Logarska dolina, ki ji nikjer v vseh Alpah ni najti enake.
Kamniškeh Alpe pa imajo tudi velik klimato-loški in geološki pomen. Po tej plati jih je raziskoval znani slovenski naravoslovec Ferdinand Seidl, ki je bil rojen na jutrišnji dan, leta 1856.

ODDAJE V SLOVENŠČINI
fr* SLOVENIJA 1
Tedenski izbor
Telovadka, 6/10 del francoske nadaljevanke V službi Rock’n'Rolla Slovenski magazin
Potovanje po človeškem telesu, 5/8 del nemške poljudnoznanstvene serije Po sledeh napredka, VPS 1200
Znanost, 12. oddaja, VPS 1230
Poročila
Svet na zaslonu, ponovitev
Filmsko popoldne
Najstrašnejši umor, 1/6 del angleške nanizanke, ponovitev, VPS 1440
Odletel bom, 4/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1515
Hollywood se jih spominja, 9/14 del dokumentarne serije, ponovitev, VPS 1600 TV dnevnik 1 - slovenska kronika A. Lindgren: Erazem in potepuh, 2/5 del tv nadalj.
H. Ch. Andersen: Daleč od dvorca - Cesarjeva nova oblačila, 3., zadnji del Regionalni studio Koper 16 crk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Danes v parlamentu
Glasba, show in cirkus: Neverjetne zgodbe, 9. oddaja, VPS 2045
Nebesa morajo počakati, 1/4 del angleške dokumentarne serije, VPS 2145
TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Poslovna borza
Omizje: Drnovškova formula na preizkušnji (do 00.55)
SLOVENIJA 2
Tedenski izbor 4x4
Sedma steza
Simunovid - Vončina: Tujec, 1/3 del nadaljevanke HTV
Tuji show: Trdno v sedlu
Poročila
Kako lep je ta svet: Mia Žnidarič, ponovitev Videonoč, ponovitev
Sprehodi po stari Ljubljani, 6/9 oddaja, ponovitev Albrecht Diirer, portret slikarja Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini TV dnevnik 2, vreme, šport
F. Giroud: Marie Curie, 3/6 del francoske nadaljevanke Osmi dan Svet poroča
Sova
V avtobusu, 7. epizoda angleške nanizanke Odletel bom, 5/21 del ameriške nadaljevanke Ciklus filmov J.L. Godarda: Made in USA, francoski film Video strani
KANALA
Ninja želve, 33. del Jazzbina, ponovitev 5. oddaje o jazzu Teden na borzi, ponovitev Drugačen svet, ponovitev 111. dela Kulinarični kotiček, ponovitev 5. oddaje Ninja želve, 62. del ameriške risanke Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 112. del ameriške nadaljevanke Dokumentarec tedna: Južna Amerika Bert Sotlar: Atentat v Sarajevu, zgodovinski film Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini (do 00.55)
G
RAI 1
RETE 4
® TMC
O Koper
Hrvaška 1
S KOPER
Studio 2 magazin Primorska kronika
Aktualno: Unomatti-		Nan.:	Družina		Euronevvs		Mannix, ameriška na-
na, vmes dnevnik in		Bradford, Jeffersonovi,		Nad.: Doppio imbro-		nizanka
gospodarstvo		Družina Addams		glio (i. Fernanda Mon-		Charlie Chan na
Film: il elan dei dne		Nad.: General Hospi-		tenegro), 9.45 Potere		Broadwayu, ponovitev
Borsalini,	vmes		tal, 8.35 Marilena,		(i. Tarcisio Meira, Bru-		filma
(11.00) dnevnik		9.55 Ines, 10.50		na Lombardi)		Novice
Vremenska napoved		Amanda, 11.50 Cele-		Rubrika: Zenska TV		Čarobna svetilka, otro-
Nan.: Cuori senza eta,		ste, vmes (9.30) vesti		(vodi Carla Urban)		ški program
La signora in giallo,		Il pranzo š servito		Nan.: Autostop per il		Tečaj italijanščine
vmes (12.30) vesti		TG 4 vesti		cielo		Pustite jih živeti, do-
Dnevnik in Tri minute		Buon pomeriggio		TMC News - Šport ve-		kumentarna serija
Fatti, misfatti e...		Nad.: Sentieri, 15.05		sti		Oscar Junior: Boter
Oddaja za avtomobili-		Greda, 15.45 Anche i		SP v umetnostnem dr-		dolgčas
ste TG Uno Auto		ricchi piangono, 16.20		sanju		Zgodovina prihodno-
Dok.: Podoba Zemlje		Febbre d’amore		Nanizanka: Batman		sti, ponovitev dok. od-
Variete: Buona fortuna		Lui lei 1’altro, vesti		Dok. oddaja: Prijatelj-		daje
Otroška oddaja		Rubrika o lepoti		ska narava		Studio 2 magazin
Mladinski variete: Big		Aktualno: C’ eravamo		Rubriki: Zenska TV,		Primorska kronika
V Parlamentu in vesti		tanto amati		19.10 Garderoba (vodi		TV dnevnik
Aktualno: Italija, na-		Nad.: La signora in ro-		B. Barzini)		Mannix, am, tv nan.
vodila za uporabo		sa, vmes (19.00) vesti		Vremenska napoved		Nočni sodnik
Dok.: Kvarkov svet		Kviz: Il nuovo gioco		in TMC News		Mož v belem, angleška
Vreme in dnevnik		delle coppie		Nan.: Maguy (i. Rosy		komedija; igra Alec
Variete: Partita doppia		TV film: I miei primi		Varte)		Guinness in drugi
Aktualno: Caffa italia-		40 anni (kom., It. 87)		SP v umetnostnem dr-		Dnevnik
no, vmes (23.00) dnev-		Film: Miriam si sve-		sanju (dvojice, prenos		Severovzhod, tv maga-
nik		glia a mezzanotte,		iz Prage)		zin
Dnevnik in vreme		vmes (23.30) vesti		Nočne vesti in vre-		Vohuna, ameriška tv
Danes v Parlamentu				menska napoved		nanizanka
				Košarka NBA		
				Aktualno: CNN Nevvs		
	15] CANALE 5					
	r KHI A				
				/tF/ ITAI 1A 1	
			Na prvi strani		j	■■ nkiM #
	Otroški variete		Nan.: Časa Keaton		
	Jutranji dnevnik		Variete: Maurizio Co-		
	Rubrika o vrtnarstvu		stanzo Show (pon.)		Risanke
	Film: Dietro la porta		Variete: ore 12		Kino in (12.00)nad.
	chiusa (dram., ’48)		Dnevnik TG 5		Čara čara
	Nan.: Lassie		Sgarbi quotidiani		Nan.: Brothers
	Kratke vesti		Aktualno:	Forum,		USA Today Nevvs
	Segreti per voi...		14.35 Agenzia matri-		Nad.: Aspettando il
	Variete: I fatti vostri		moniale, Ti amo par-		domani, Il tempo della
	Dnevnik, gospodarst-		liamone, 15.30 Scene		nostra vita
	vo, Diogenes in vreme		da un matrimonio		Deželni programi
	Nad.: Quando si ama,		Otroški variete		Risanke
	14.40 Santa Barbara		Kviz: OK il prezzo 6		Nevvs Line
	Kronika v živo		giusto, 19.00 La ruota		Nan.: Samurai
	Vesti in iz Parlamenta		della fortuna		Il s asso nella scarpa
	Aktualno:	Pogum		Dnevnik TG 5		Film:	Un piede
	življenja, nato šport		Striscia la notizia		nelPinferno (vestern,
	Nan.: L’ispettore Tibbs		Film: Noi da soli		ZDA ’60, i. Alan Ladd,
	Nad.: Beautiful		(dram., ZDA ’89, i.		Don Murray)
	Dnevnik in šport		Leight Lombardi)		Nevvs Line - Vesti
	Variete: Ventieventi		Aktualno: Arriva la ci-		Colpo grosso story
	TV film: Duello di		cogna Variete: Maurizio Co-		Film: Azione imme-
	cuori (dram., It.-Fr.				diata (krim., Fr. ’56)
	’92,1. del, i. D. Poggi)		stanzo Show, vmes		Nevvs Line - Vesti
	Mixer in Pegaz		(24.00) TG 5 vesti		
ESMF Avstrija 1
del
C as v sliki Asso, pon. filma Sinha Moča, 113.
Big Valley Kislo zelje, 8/13 del Naravovarstveni detektivi Igra
Čas v sliki
MacGyver: Obisk z druge zvezde Cas v sliki, vreme Šport
Ujetniki sonca. 1. del Dedič z milijoni Tv kotiček za živali
Country, ameriški film - Jessica Lange, Sam Shepard in drugi; režija Richard Pearce
Ozka pot k sreCi, kanadski film
PoroCila/Tisoč mojstrovin
A, RAI 3
Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Kratke vesti iz Milana Pogled na glasbo Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Športna rubrika Derby Dok.: Geo, nato Lassie Šport in dnevnik Deželne vesti Risanke: BlobCartoon Blob in Una cartolina
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papš Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Tarzan iHItcHI Variete: Ma mi faccia il piacere
Studio šport in vreme Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke
TELEFRIUU	
	Telefriuli non stop
	Kratke vesti
	Variete: Starlandia
	Nan.: California
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubrika: Belo in Črno
	TV film:	Amanti (dram., ZDA ’86)
	Šport in vesti
	Košarka Bi
mHFAvstrija 2
S TELE 4
n	Chi Pha visto? Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Ita-		Nogomet: Torino-Ju-ventus (pokal Italije) Šport: Torhov priziv		(Se povezuje s sporedi Italia 1)
	lia, 23.40 Storie vere Dnevnik in vreme		(vodi M. De Luca) Odprti studio, pregled		Lastne oddaje: Kronika in komentar
	Variete: Fuori orario		tiska in šport		Dogodki in odmevi
Tisoč mojstrovin Tečaj madžarskega jezika
Vse je vsakdanjik, 10. del: Nežnost Družinske vezi, serija Tista stvar je, kviz Regionalni programi Cas v sliki, vreme Kdor se smeje, zmaga, igra
Reportaže iz tujine: Oddaja zunanjepolitičnega uredništva Cas v sliki
Naš šef je ženska: Rumeni karton za Gabri-ello, 9. del
PoroCila/TisoC mojstrovin
	Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe in Monticella, 79. del
	Poročila
	TV šola
	Mali svet
	Poročila Svet se vrti naprej, 79. del nanizanke
	Monofon
	Poročila
	Slika na sliko
	Sam Sobota, ponovitev 5. dela
	The Big Blue
	Poročila
	Učimo o Hrvaški
	Malavizija
	Hrvaška država in ljudje
	Poročila
	Govorimo o zdravju
	Santa Barbara, 346. del nadaljevanke
	Dnevnik 1
	Cigaretni dim, tuji dokumentarni film
	V velikem planu
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila v angleščini
	Poročila
	Sanje brez meja
OtO Hrvaška 2	
	TV koledar
	Ciklus filmov J.P. Bel-monda:	Pohlepni, ponovitev filma
	Dnevnik 1
	Dragi John, 18/22 del ameriške humoristične nanizanke
	Vi in vaš video
	Sam Sobota, 6., zadnji del angleške nanizanke
	Kiklop, 3/5 del hrvaške nadaljevanke
	V senci vešal, 8.,
	zadnji del ameriške nadaljevanke
	Horoskop
@ Madžarska	
	Dobro jutro
	Cez dan
	Peklenski raj, braz. nad.
	Družinska skrivnost, francoski tv film
	Igra
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Igra
	Helena, 11. del it. serije
	Dejstva
	Svet denarja
	Večerna pravljica
	Kolo sreče, kviz
	Katoliška kronika
	Dnevnik
	Klinika, 2. del nemške serije
	Aktualno
	Car športa
	Dnevnik
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI
Absurdnost nekega trenutka
V ciklu filmov Jeana Luca Godarda je tokrat na sporedu film z naslovom Made in USA
H Nocojšnji film iz cikla | ustvarjalca Jeana Luca Godarda ima naslov Made in USA. Režiser, ki je tokrat prispeval tudi scenarij, pravi, da je navdih za ta film dobil, ko si je ogledal Hawksov film Veliki sen s Humphreyjem Bogar-tom. Za razliko od tega filma si je Godard izbral žensko glavno junakinjo Paulo Nelson, ki jo je upodobila Anna Karina.
Paula Nelson ni detektiv, vendar v svojih razmišljanjih razpleta celotno zgodbo, ki je navidez preprosta, toda težko razumljiva zaradi cele 'rrste aluzij in zaradi dej-stva, da Godard tudi tokrat ne ustvarja karakte-
rjev glavnih igralcev, saj vztraja pri svojem izhodišču, naj gledalec ve, da je to film in ne resničnost.
Paula Nelson prispe v Atlantic City (mesto bodočnosti), da bi raziskala
skrivnostno smrt svojega prijatelja Richarda. Tu sreCa Edgarja Typhusa, ki ji ponudi svojo pomoč, vendar ga najdejo umorjenega v njeni sobi. Umorijo pa tudi japonsko zaročenko Typhus-ovega nečaka Davida. Policija za umor osumi Paulo, toda pod varstvom Richarda Widmar-cka jo pustijo na svobodi. Prav slednji pa je vpleten v smrt njenega zaročenca. Paula se poda na nevarno pot, končno sama ubije krivca in zadnjo pričo.
Godard v filmu razmišlja o absurdnosti danega položaja, zato nenehno podira in preoblikuje zastavljene misli.
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 14.00,
18.00,	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9,05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-lh; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Premiere; 21.45 Inter-mezzo; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 štajerski val; 13.00 Danes do 13-
\fr>; 14.00 Drobtinice; 15.10
Menjalniški tečaj; 15,30 Dogodki in odmevi;16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport;19.30 Štos; 21.00 od dejanj k besedam; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Glasba.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100.3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Ljubezenske pesmi; 18.00 Koncerti na tujem; 19.35 Arije; 20.00 Literarni večer; 20.45 Basist Ivan Urbas;
22.05	Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6- 104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 1.3.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Ju-
tranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8,45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val;
11.00	Hladno...toplo... vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz kuturnega sveta; 18.45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik-
19.30	Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30
14.30.16.30.17.30.18.30	Poročila
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik,
6.00	Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7,00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri;
10.00	Pregled tiska; 10,05 Tema dneva; 11,00 Turistična oddaja;
12.00	Glasbeni desert; 13,00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16,00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin-
gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18,45 Klasika; 20.00 Nočni program
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica; 8.50 Slov. lahka glasba; 9,30 Pesmi New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: E. Mangialupi (V. Bartol); 11.45 Orkestri; 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 It. lahka glasba; 12.40 MePZ Pod-gora; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17,10 Mi in glasba: klavirsi duo Zonta-Zuppin; 18.00 Igra: Sigmundove sanje; 18,Rock balade; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Pat boom; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10 - 19.00 Potopis: Lepota velike praznine - Sahara (2. del)
■
SATELIT
SUPER
5.30	Victory; 6.00 Super Shop;
6.30	Poslovni tednik; 8.00 Novice;
8.30	Agenda, The Mix; 9.30 Super Shop; 12,00 Divja Amerika; 12.30 Business Insiders; 13.00 Agenda;
13.30	Inside Edition; 14.00 Video-fashion; 14,30 The Image Bank;
15.00	The Jam; 16.30 On the Air;
18.30	Bonanza; 19.30 Dante;
20.00	Eco Record; 20.30 Scena;
21.00	Inside Edition; 21.30 Media Television; 22.00 Novice; 22.30 Poslovne novice; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Goodbye Peter Pan (kom., It. 1989); 0.40 Media/Mix; 2,00 China News Eu-rope; 5.00 The Mix.
SKY ONE
7.00	DJ Kat show; 9,40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Hart to Kart; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street;
14.30	Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 Different Strokes; 18.00 Star Trek; The Next Generation; 19,00 Ga-mes World; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Murphy Brown; 21,30 Anything but Love; 22,00 Gabrieli Fire; 23.00 Designig Wo-men; 23.30 Star Trek: The Next Generation: 0.30 Studs.
EUROSPORT
8.30	Aerobika; 9.00 SP v biatloncu; 10.00 SP v nordijskem smučanju; 11.00 Evrogoli; 12.00 SP v hitrostnem drsanju; 15.00 SP v nordijskem smučanju; 17.00 Nogomet; 18,00 Evrogoli; 19,00 Športne novice; 19.15 SP v hitrostnem drsanju; 22.00 Boks; 23.00 Kickboks; 24.00 motociklizem;
1.00	Športne novice.
FilmNet
7.00	K-TV; 8.30 Vara Fantastika Djur; 9,00 Nunnor Pa Rymmen;
11.00	Lange Leve Bernie: 13.00 Blommor Av Stal; 15,00 Grasank-lingar; 17.00 K-TV; 18.30 Včra Fantastika Djur; 19.00 Svveet Talker; 21.00 Blood Oath; 23.00 Bride of Violence; 2,00 Elvis; 3.00 Highway to Hell; 5.00 Bad Influence,
MTV
8.00	Avvake On The Wild Side;
10.00	Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Flits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega;
18.00	MTV Sports; 18,30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most VVanted; 22,00 Greatest Flits;
23.00	Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24,00 Hit Ust Uk;
3.00	Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 11.00 Th-ree Men and a Little Lady; 13.00 Sinful Davy; 15.00 The Last Re-make of Beau Geste; 17.00 Tom Brown's Schooldays; 19.00 Three men and a Little Lady; 20.40 En-tertainment Tonight; 21,00 Acci-dents; 23.00 Made in LA; 0.35 Ne-ver Say Die; 2,25 The Perfect VVeapon; 3.50 Frankenstein Un-bound; 5.15 The Delinguents.
MOVIE CHANNEL
7.00 The Adventures of Marco Polo; 9.00 VVhere the Red Fern Grows; 11.00 Apache; 13.00 VVhoopeei; 15.00 Last of the Red Flot Lovers; 17.00 VVhere the Red Fern Grows; 19.00 Las vegas Hilly-billys; 21.00 Let Him Have It; 23,00 Friday 13th Part 2; 0.30 Who Shot Patakango?; 2.20 Dead Recko-ning; 4,00 The Longesf Night; 5.20 Peter and Pompery.
PRO 7
4.35 Serije; 9.05 Vremenar (ZDA 1956); 11,20 Ulice San Francisca;
12.20	Show Billa Cosbyja; 12.50 Primeri Harryja Foxa; 13.40 Družinski dragulji (kom., ZDA 1965);
15.20	Neizprosna, a prisrčna; 16.15 Risanke; 18.00 Parker Levvis;
18.30	Show Billa Cosbyja; 19,00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Smrt na Jokati (krim,, Kan. 1989, i. John Ireland); 22.05 Tekmeca; 23,10 Okrutneži (vestern, It.-Sp. 1966, i. Joseph Cot-ten),
6.00	Jutranji magazin; 9.00 Serije in razvedrilne oddaje; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.20 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor Je napisala; 16,00 Plans Meiser;
17.00	Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99;
18.45	Poročila; 19.15 Eksplozivno;
19.45	Dobri časi, slabi časi; 20.15 Highlander (i. Christopher Lam-bert, 2. del); 21.15 Brez sledu,'oddaja išče pogrešane osebe; 22.15 Eksplozivno; 23.15 Gott-schalk; 24.00 Lav/ and Order;
1.05	Nočni program.
SATI
5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.40 Ponovitve: Pod kalifornijskim soncemi, Sence strasti; 10.15 Laž ima čedne noge (kom,, Avstrija 1956); 11,55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče;
13.05	Hali gali; 13.55 Sence strasti; 14.45 Sosedi; 15.10 Pod kalifornijskim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.50 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18,30 Šport; 18,45 Poročila; 19.00 KlipKIap; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Zlata lestvica domače glasbe; 21.10 K - Zločin na tapeti; 22.00 Ugovarjam!; 23.00 TV Spiegel, reportaže; 23.40 Vroča stava - Na kavču pri dr, Spencerjevi; 0.15 Ohoho moški; 1,10 Trojica s štirimi pestmi; 2.00 Pregled programa, Videotext,
PREMIERE
7.00	Romeo predstavlja; 8.00 Portret koreografa hermesa Pa-na; 8.55 Pojočim rudarjem ni lahko (ZDA 1989); 10.30 Palermo: V precepu mafije; 12.30 tvtv;
13.00	Premiere; 13,15 Romeo predstavlja; 14,15 Ne zaupaj pridaničem (kom., Fr. 1988); 16.00 Komora, dok.; 17.10 Po trdi poti (kom., ZDA 1991); 19.00 Showblz; 19.25 Šport; 19.30 Hokej; 22.30 Gola pištola 1/2 (kom,, ZDA 1991); 23.55 V preddverju pekla (srh., ZDA 1990).

Torek, 9. marca 1993
EVROPA / FRONTALNI VALOVI LE NA OBROBJIH CELINE
DANES
TEMPERATURE
PO SVETU
HELSINKI....
OSLO........
STOCKHOLM...
K0BENHAVN...
MOSKVA......
BERLIN......
VARŠAVA.....
LONDON......
AMSTERDAM...
BRUSELJ....
BONN.......
FRANKFURT...
PARIZ......
DUNAJ......
MUNCHEN....
ZURICH.....
ŽENEVA.....
RIM........
MILAN.....
BEOGRAD....
NICA.......
BARCELONA
BUKAREŠTA...
CARIGRAD...
MADRID.....
LIZBONA..
-10/-2 -3/2 -3/-1 -3/5 -9/-3 -3/7 -17/-1 5/9 1/7 1/6 -1/8 -1/9 2/7 -2/4 -5/4 -1/5 -10/2 0/14 1/11 -4/1 7/14 5/14 -2/-1 -2/2 2/18 10/17
1020
1030
1020
topla
fronta
hladna
fronta
središče središče ciklona anticiklona
okluzija
VREMENSKA SUKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Vetrovi nad našimi kraji slabijo, postopno doteka
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 06.26 in zašlo ob 17.59. Dan bo dolg 11 ur in 33 minut. Luna bo vzšla ob 19. uri 51 minut in zašla ob 06. uri 28 minut.
nekoliko toplejši zrak.
ATENE...
LARNAKA
TUNIS...
ALŽIR...
MALTA...
JERUZALEM KAIRO....
4/8
8/16
7/16
5/18
7/15
6/12
NP/11
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.56 najnižje -48 cm, ob 9.53 najvišje 44 cm, ob 15.56 najnižje -52 cm, ob 22.14 najvišje 57 cm. Jutri: ob 4.31 najnižje -49 cm, ob 10.30 najvišje 39 cm, ob 16.26 najnižje -45 cm, ob 22.43 najvišje 54
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
ALPE-JADRAN / SONČNO IN NEKOLIKO TOPLEJE
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA..	0/6
' TRST......... 2/8
CELOVEC....	-4/5
BRNIK........ -4/5
MARIBOR....	0/5
CELJE........ 0/6
NOVO MESTO	0/4
NOVA GOR....	1/0
MUR. SOBOTA	0/3
PORTOROŽ.....	2/8
POSTOJNA.....	-2/2
IL. BISTRICA.	-1/6
KOČEVJE......	-2/2
ČRNOMELJ...	1/3
SL. GRADEC...	-2/4
BOVEC......	1/6
RATEČE.....	-6/3
VOGEL...... -10/-4
KREDARICA	-18/-14
VIDEM......	-/9
GRADEC.......	-1/5
MONOŠTER...	-1/2
ZAGREB.......	0/4
REKA......... 3/7
MURSKA SOBOTA
MARIBOR
O KRANJ
O LJUBLJANA
N. GORICA
POSTOJNA
O NOVO MESTO
KOPER
___________________________PULJ O
DANES
o SALZBURG
GORNJI SENIK
O
o GRAZ
BELJAK
O
TRBIŽ O o
KRANJSKA GORA
ČEDAD VIDEM O
O PORDENONE
GORICA
9 UMAG
§§1
PAZIN O
VARAŽDIN O
_-x
o ZAGREB
O KARLOVAC
V SLOVENIJI: V zahodnih krajih bo precej jasno, drugod, predvsem na vzhodu, se bo zmerno pooblačilo. Veter bo ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo v zati-šnih legah -10, drugod od -8 do -3, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 10°C.
SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo sončno vreme, le v vzhodni Hrvaški in vzhodni Madžarski bo še pretežno oblačno z občasnim rahlim sneženjem.
OBLAČNOST
DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
(P“**
10-30%	5-10
********
50-80%	30-60
*** *** *** ***
nad 80% nad 60
VETER 1 NEVIHTE
t
5-10 m/s
nad 10 m/s
V SLOVENIJI: V sredo bo sončno in OBETI: V četrtek še ne bo spremem-topleje.	be vremena.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka:
Ljubljana	81
Maribor	69
Celje
Trbovlje	154
Hrastnik
Zagorje
Šoštanj
Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura,G. Radgona:
100, Drava HE Dravograd:—; Sava Radovljica: 33, Sava Šentjakob:	—, Sava
Radeče:	104, Sora
Suha:94, Ljubljanica Moste: 40, Savinja Laško: 89; Krka Podbočje: 72, Kolpa Radenci: 70, Soča Solkan: 167.
r
HOROSKOP	Aleksandra Zorc Berce
nr
M
*
M
<&L
M
OVEN 21-3/20-4 : Ponovno vam žilica ne da miru in izzivate tam, kjer ni treba. Vse ljubosumje in težave, ki si jih boste s takim načinom nakopali, boste morali tudi plačati.
BIK 21-4/20-5 : Zadovoljni boste, ker je za vami težko obdobje, ko ste se borili za svoje pravice in dokazali, da ste vredni zaupanja. Samo še sadeže morate pobrati.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Zdaj bi morali ubrati popolnoma novo poslovno taktiko. Ne bo dovolj, da se družite s pravimi ljudmi, svoje sposobnosti boste morali pokazati tudi praktično.
RAK 22-6/22-7 : Zakaj se sploh spuščate v neskončne razprave o politiki in verovanju drugih ljudi? Ohranite svoja prepričanja zase in pustite drugim, da se sami odločajo.
LEV 23-7/23-8 : Samo čakate, da drugi opazijo in spoznajo vaše prave talente, ki pa ostajajo neizrabljeni. Sami se boste morali potruditi, da vas bodo tudi drugi priznavali in spoštovali.
DEVICA 24-8/22-9 : Le s previdnim in pametnim pristopom boste dosegli, da vas bodo imeli ljudje radi. Nekje na dnu namreč tiči negotovost, zaradi katere ne delate vsega tako, kot bi morali.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Bodite pripravljeni na sodelovanje z drugimi in pomagajte tistim, ki vas za pomoč prosijo. Vaš čut za pravično vam bo povedal, da boste vse dobili povrnjeno z obrestmi.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Prijetni trenutki in užitkarstvo je nekaj, čemur se nikoli ne znate odpovedati, a morali bi si postaviti zdravo mejo, sicer boste zavozili preveč vredne stvari.
STRELEC 23-11/21-12: Spremembe, ki vas navdušujejo, niso tako nedolžne, saj nosijo s seboj veliko negotovosti. Poslušajte svoj šesti čut, ki vas je le redkokdaj prevaral.
KOZOROG 22-12/20-1 : Čeprav vam ne teče vse tako, kot ste si želeli, pa lahko s ponosom pokažete na svoje bližnje, ki so več kot samo izpolnili vaša pričakovanja.
VODNAR 21-1/19-2 : Ideja, ki se vam je porodila v zvezi z nepremičninami, sicer ni slaba, ima pa to pomanjkljivost, da ste tudi tokrat izbirali bolj s čustvi kot pa s pametjo.
RIBI 20-2/20-3 : Vse odločitve, ki sicer temeljijo na dejstvih, ne bodo popolne, če se ne boste posvetovali s svojo intuicijo. Prej ali slej bosta s partnerjem prispela do iste točke.
CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE
BELJAK CELOVE,
VARAŽDIN
O KARLOVAC
OPAZIN
S	ZASTOJI
X	ZAPRTA CESTA
	POPRAVILA NA CESTIŠČU
*	POLEDICA
s	SAMO Z ZIMSKO OPREMO
98P	ŠPORTNA PRIREDITEV
	GOSTA MEGLA
	BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
Po včerajšnjih snežnih padavinah so danes zjutraj ceste večinoma suhe in normalno prevozne, razen na nekaterih delih, ki so še spolzke in poledenele. Na Koroškem je na posameznih odsekih cest zglajen sneg, kar zahteva od voznikov večjo previdnost. Na mejnih prehodih danes zimska oprema ni potrebna, vsi mejni prehodi so suhi, promet na njih poteka tekoče in brez zastojev. Tudi na mejnem prehodu Dolga vas ni čakanja za prestop meje.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)				
SLOVENIJA		FURLANI J A-J K		KOROŠKA	
Kope			-/25	Cimolais			-/-	Podklošter			-/35
Vrhe				Claut			-/-	Bad Kleinkirchheim ...20/50	
Lontovž		.j.	Piancavallo		.50/70	Pliberk/Peca			-/30
Stari vrh		-i-	Žabnice/Ovčja vas.		;.-/-	Sloveniji Plajberk		-/50
Rogla			40/50	Raibl		'.			-/-	Dobrač				-/30
Kanin			-/95	Farni Avoltri			-/-	Nnssfeld/Mokrine „60/80	
Cerkno		-/35	Forni dl Sopra		.40/60	Spittal/Goldeck		5/55
Soriška planina			■/■	Paluzza-Timau		.20/30	Heiligenblut		„20/140
Vogel			-/25	Paularo			Katschberg		.„.60/80
Kofila			-/20	Pontebba		„40/40	Koralpe/Golica.		-/30
Mariborsko Pohorje		40/50	Pradibosco		.30/60	Kotschach/Mauthen		20/30
Kranjska gora			Prato Carnico			-/-	Mallnitz		„10/150
Pokljuka			-/25	Zoncolan		„10/40	AVSTRIJA	
Rog-Črmošnjice...		-/-	Sauris		„20/30	Arlberg		„35/330
Prvine				Sella Chianzutan.		-/-	Seefela		....20/70
Jezersko			-/-	Nevejsko sedlo		„30/90	Kitzbuhel		....10/75
Ulovka			-/-	Višarje		„35/60	Obertauern		120/220
Krvavec		-j-	VENETO		Zeli am See		„20/100
Črni vrh			-/-	Sappada		„20/90	Schladming/Planai .10/100	
-___________V VEDNOST_________________
Emisija
škodljivih
snovi
Emisija žveplovega dioksida (SO2) je predvsem posledica zgorevanja fosilnih goriv, kot so premogi in naftni derivati. Ta goriva vsebujejo tudi določen delež žvepla, ki zgori v žveplov dioksid. Največ premoga v Sloveniji pokurijo termoelektrarne. Letne količine S02, ki so jih izpustili v zrak leta 1991 iz treh najveCjih virov v Sloveniji, so znašale:
Termoelektrarna Šoštanj	81.000	t
Termoelektrarna Trbovlje	22.000	t
TE-Toplarna Ljubljana	14.000	t
Glede na vrsto porabnikov pa so bile količine in deleži izpuščenega S02 naslednji:
Elektroenergetika	136.939 t/leto	76,06 %
Industrija	18.448 t/leto	10,25%
Široka potrošnja	21.696 t/leto	12,05%
Mobilni viri	2.411 t/leto	1,34%
Tehnološki viri	532 t/leto	0,30 %
Pomembna je Časovna porazdelitev emisij. Poraba električne energije je pozimi večja kot poleti, zato je tudi emisija S02 iz TE večja pozimi kot poleti. Zaradi v povprečju nižjih voda v zimskem času je treba več električne energije pridobiti iz termoelektrarn. Tudi del emisije iz industrije je vezan na ogrevanje obratov, zato je tudi ta deleZ večji pozimi kot poleti. Emisija iz Široke potrošnje, se pravi iz gospodinjstev in manjših skupnih kotlovnic, je vezana skoraj izključno na zimski čas, le tehnološki viri in mobilni viri, se pravi promet, imajo emisijo približno enako skozi vse leto.
Tone Planinšek