PaSkiaSua plačana v gvfovlnt jp £fiibilant. 4. novembra 1937 Zmlrnj razkol v mmši pasi 2© nekaj mesecev objavljamo članke o raznih načelnih političnih vprašanjih, zato bi bil ie skrajni čas, da polagoma pridemo tudi na vprašanje, kaj je sploh politika. Lo prepogosto se namreč dogodi, da slišimo sicer prav pametno može, ki pravijo: »Jas se za politiko ne brigam! Politika je grda reč.« Da. kdor ne ve, kaj jo politika, temu se pogosto upravičeno zdi politika grda reč, če misli, da obstoji politika le v medsebojnem zmerjanju po »hodih in časopisih ali pa trganje sa boljSe ali slabše plačana javna mesta. Žal le, da imajo glede na vsakdanje praktično iivljonj« ti večkrat na prvi (»ogled prav, kajti pravo politično jedro j« !e prepogosto zavito v kaj malo prikupno lupino, Tega pa ni kriva politika sama, temveč pogosto naša premajhna politična izobrazba ali pa prav posebne nage slovenske razmere, kakor so se razvile tekom desetletij. Kar poglejmo, kako »e je v le premnogih krajih politično rs'.k!»ia naša kmečka vasi Prod dobrim polstoletjom je bilo naše pode. želje fks posejano a tako zvasiimi »vaškimi roagEiatte. To so bili navadno najbogatejši ljudje svojega okoliša, ki so bili običajno tudi župani, gostilničarji, trgovci ali kaj siičnega. Ako je prišel kmet v zadrego, ni imel kje drugod iskati posojila kot pri njih in tako je bila polovic« kmetov dotičnega okoliša zadolžena pri njih. Po navadi so bili ti ljudje tudi oderuhi in če jo prišel kmet enkrat v njih kremplje, je bil pogosto zapisan smrti. Posojali so namreč denar — preračunano na današnje razmere -— po 20—200%, zato tudi ni čudno, če jo bil kmet pri nas pred kakimi G0 leti naravnost na tleh, revščina nepopisna, vse je bežalo v Ameriko itd. V teh obupnih razmerah so nastopili naši veliki — danes že pokojni —- možje, kakor Andrej Kalan, dr. Ignacij Žitnik, dr. Ivan Šu-šteršič in zlasti dr. Jan. Ev. Krek. Videli so obupno socialno stanje našega kmečkega ljudstva in se z duhovščino, ki je najbolj čutila ta žaSostni položaj, z ljubeznijo in požrtvovalnostjo vrgli na pomoč. Po letu 1890 so začeli snovati zlasti farno hranilnice i« konsumna društva, kjer je dobil zadolženi kmet poceni kredit in pa poceni svoje vsakdanjo potrebščine. S le m so bili pa magnati zadeti v srce, kajti vsak je iskal posojil« v domači hranilnici in kupoval v zadrugi. Ljudstvo so jo osvobodilo magnatarskih pijavk in magnatje niso mogli več neomejeno koniandirati vsemu oko-lišu ter živeti od njegovih žuljev. Kdo je bil kriv tega propada magnatov? Domači župnik in kaplan seveda, ki sta osnovala hranilnico in zadrugo, 1 | Tadej je na splošno vladal tudi pri nas liberalizem in liberalna stranka je bila vsa zgrajena le na gotove magnaie, birte, štacn-nnrje iu slične. Vsi ti so seveda sedaj zakričali in zakričala je njihova stranka tako, kakor je pkč v teh razmerah motala: »Duhovnik naj se ne vtika v — politiko!« Saj so bili ti magnatje katoličani, redno so opravljali svoje verske dolžnosti in po navadi jim od to strani ni bilo kaj večjega očitati. Toda ker je duhovnik kot edini izobraženec v svojem okolišu videl naravnost uničujoče gospodarske In socialne posledic« tega maguatarstva ter v ljubezni do ljudstva ni !e oznanjal ob nedeljah s prižnice božje besede, temveč mu skušal tudi gospodarsko in socialno pomagati, je čisto naravno, da sta trčiia skupaj magnat in duhovnik. In ker jo obvladovala tedaj vse naše javno življenje snagmitarska liberalna stranka, se je začela srdita, navadno tudi naravnost ostudna gonja proti duhovščini, ki ni projenjiila do današnjega dne. 'Kar uso "ttoiali očetje, to pač nadaljujejo sinovi. Poleg duhovnika živi na vasi še drugi izobraženec, to je — učitelj. Prišel je kot mlad fant iz mestnih šol v neznano mu kmečko vas. Zupan in predsednik krajevnega šolskega odbora je bil magnat. Prišel je torej vsaj v delno službeno odvisnost od njega, a ker je bil magnat navadno tudi gostilničar, ki je imel edini obširnejšo in udobnejšo domačijo, se jo mladi učitelj tudi nastanil pri magnetu in dobi! pri njem hrano. Tako je prišlo našo učiteljstvo že v početkih našega šolstva v stik in v odvisnost od podeželskih liberalnih magnatov ter se je nato zato že zgodaj razvilo v najbolj zagrizene priganjače našega liberalstva, s čemer je nujno moralo priti v nasprotje z ljudstvom. Po veliki večini se naše učiteljstvo še do današnjega dne ni otreslo te svoje zasirupljene navade iu zato najdemo žal večino učiteljsfva še danes vedno v prvih vrstah, kjer se vodi borba proti našemu ljudstvu, kar jo seveda v veliko škodo šolo, ljudstva in — učiteljstva samega. Tako, kakor smo dejali, je bila pred okroglo pol stoletjem razklana naša kmečka vas, kar nam tako zelo škoduje še danes. Magnati, njih žlahta in od njih odvisni reveži so bili iriraženi v liberalni stranki, ostalo ljudstvo se ie pa zbralo v »Katoliško-narodni stranki«, ki se je pozneje prekrstila v »Slovensko ljudsko stranko«. Liberalci so se na vse pretege borili, da bi ostalo vse pri starem, to je, da bi našo vas še naprej izmozgaval magnat, dočim jo SLS posvetila vso svoje moči kulturnemu, gospodarskemu in sadilnemu napredku našega ljudstva. In ker je stal« v prvih vrstah tega dela za ljudstvo ravno duhovščina, je bil ves boj liberalstva naperjen pred vsem proti duhovščini, ta boj so pa nazivali »naroden« in »napreden«. Tako smo prišli do več kot čudne zgodovinske laži, da se j« ravno tista stranka, ki se je na žive in mrtve borila proti vsemu gospodarskemu in političnemu napredku, nazivala »napredno««, Ker pa sama ni bila kos ljudskim množicam, se je leta 1895 zvezala v svrho ohranitve avoje politične oblasti še z Nemci proti slovenskemu ljudstvu, a se vkljub temu ni sramovala imenovati »narodno«. Iu — kakor smo dejali — kar so delali očetje, nadaljujejo sinovi, le v drugih oblikah, a v So poslabšani meri. Dočim so pred pol stoletjem magnatje izpolnjevali še vse svoje verske dolžnosti, je pa njih umazano časopis, je vodilo divji boj proti duhovščini in v tem boju prepogosto blatilo tudi rame verske svetinje in resnice. Otroci naših starih, še vernih liberalcev so se zraščaii v tem strupenem ozračja in so v dobršnem delu, vsaj pc večjih krajih zavrgli že tudi vero samo. Oče je hodil S® v «®rkev, a imel doma v hiši liberalni časopis, sin že tudi v cerkev ne bodi več, v vsem ostalem so pa ostali zvesti-vzg!e$HSva>-> jih očetov. Tako smo prišli pri nas na Slovenskem polagoma do današnjega stanja, ki se v bistvu ni prav nič izpremenilo, le zunanjo oblike so ostale. Ni sicer po večini več magnatov. v nekdanji obliki, toda na posamezne ostanke naletimo še vedno, a duh je ostal še vedno nekdanji. Ali nismo našli tudi v povojnih letih sinov naših starih liberalcev, ki so se po vojni prekrstili prav tako lažnjivo v »demokra« te«, za časa diktaturo pa v JNS, prav vedno in povsod tam, kjer se je vodila borba proti ogromni večini našega ljudstva? Kakor so se vezali očetje nekoč z Nemci proti našemu ljudstvu, tako so vežejo sinovi z vsakomur in za kakršnokoli eno, samo da jim pripomore do oblasti nad našim ljudstvom. Ker pa s svojo protiljudsko miselnostjo in programom ne morejo najti poti do src nagega ljudstva, ga skušajo nagnati v svoj tabor s silo in korupcijo. V vsakem narodu imamo razne stranke in prav je tako, ker je le v medsebojni tekmi napredek, a prav uoben, narod Evrope menda ne premore stranice, kakor je našo kramarsko in pucljevsko iiberaiatvo, ki bi v vsej svoji zgodovini nastopala dosledno, vedno in po« vaod proti očividnemu napredku in koristim svojega lastnega naroda ler bila vsak trenutek pripravljena za.skledo leče zatajiti in prodati življenjsko koristi lastnega ljudstva. Prav zato sta pri uas politično življenje ia borba še posebno težka in svojevrstna, čeear prt drugih narodih nimamo in lahko zato drugi (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj) Kmetijska zbornica je zborovala Druga skupščina novoustanovljene in novoizvoljene Kmetijske zbornice za dravsko banovino se j« prižela 28. oktobra. Sejo je vodil predsednik Martin Steblovnik. Sprejeli «0 po daljši razpravi osnutek pravil, ki jih je banska uprava takoj potrdila. Drugi dan so nadaljevali z zborovanjem. Najprej to bile volitve. V predsedstvo so bili izvoljeni za predsednika g. Martin Steblovnik. za podpredsednika pa gg. Brodar in Strem, v izvršilni odbor gg. ing. Absec, Spindler in Potočnik, v nadzorni odbor gg. Jan, ravnatelj Ga-brovšek in Pečovnik, za namestnike gg. Krž-manc, Nema nič in Bogovič, v disciplinski odbor gg. Rajh. Kotnik in Deželak, za namestnike pa gg, Bnilc, Pevec in Megušar. V posamezne odseke eo bili izvoljeni; z« poljedelstvo in vrtnarstvo gg. Jan, Rajh, Kuhar, Brulc, Turnšak in Prelcg, V odsek za živinorejo, pašništvo, mlekarstvo in živinsko zdravstvo: Deželak, Lebar, Pevec, Kržrr.anc in dr. Hribar, V odsek z« vinarstvo in sadjarstvo: Nemanič, Pečovnik, Rajh, Marinček, Kuk in Pevec. V odsek za gozdarstvo: Megušar, Rigier, Koban, Kotnik) ing. Sotošek in Kuk. V odsek za kmetijsko-trgovinsko politiko: Sevčnikar, Prelog, Spindler,, Gabrovšek, Rigier. V odsek za pravna, finančna, davčna, carinska in prometna vprašanja: Brulc, Bogovič, Sevčnikar in Turk. V odsek za kmetijsko organizacijo: Spindler, Gabrovšek, Turnšek, Absec in Potočnik. O proračunu je poročal predsednik Ste-blovnik. Proračun obsega 1.1 milj. izdatkov, Med izdatki je fend 390.000 din, ki j« določen za. zgradbo sbornifcnega poslopja. Dohodki pa so prav tako preračunani na 1.1 milj. din, ki se vas krijejo iz 5% doklade na zemljarino. Proračun je bil soglasno sprejet. Na popoldanski seji je Kmetijska zbornica (prejela obsežno resolucijo, ki ugotavlja nujnost, da je dolžnost vlade, naj priskoči ua pomoč letošnjim oškodovancem, ki so trpeli zaradi vremenskih nezgod. Pomoč naj *e da v obliki prostih vozovnic, zaposlitve pri javnih delih, ki naj se takoj prično, odpisa davkov, obročnega plačevanja davkov in odložitve obrokov kmetijskih dolgov. Slovensko denarno zadružništvo je temelj slovenske gospodar-ske neodvisnosti !n krnetskega kredita. Dolžnost vlade je, da poskrbi za obtok denarja pri kmetijskih zadrug. Nevarnost je namreč, da pade sa&š ktnat zopet v roke oderuhov. Trgovinska politika naj se preosnuje v tem pravcu, da se za naše poljedelske pridelke odpro svetovna tržišča, zlasti sosednih držav. Kmetijska zbornica naj se pritegne k posvetu o osnutkih trgovinskih pogodb. Kmetijska zbornica zahteva izpremembo lovskega zakona in banovin-»ke uredbe k temu zakonu tako, da bodo zaščitene predvsem koristi kmetov in sadjarjev. Zakupna doba naj sa zniža 6 let, ukine naj se zaščita zajca. Široka zakonodaja naj se prilagodi kmetskemu stanu, enako sestava učbenikov in naj sc ukine vsakoletna izmenjava šolskih knjig, tako da bo omogočeno kmetu šolati svoj naraščaj. Kmetijska zbornica bo stremela rešitev vprašanje gospodarskega zavarovanja ter bo pri tem upoštevala gospodarsko zmogljivost. Proučevala bo tudi socialni položaj krnetskega delavstva in viničarjev, ki je res nevzdržen. Kmetijska zbornica pozdravlja pravilnik banovine o melioracijah ia zavarovanju plazov, zahteva pa, naj se v banovinski proračun, vnesejo tudi denarna sredstva za izvajanji tega pravilnika. V obrambo katoličanom v državi Dne 28, oktobra 1937 so se končal« seje jugoslovanskih Škofov, ki »o trajal® skopaj 14 dni. Škofje so se na teh sejah porazgovorili o vseh važnih vprašanjih, ki zadevajo katoliško vero v naJi državi. Sejo je vodil sarajevski nad-škut dr. Sarič. Ob koncu sej »o Škofje izdaSi naslednje poročilo o sklepih na teh sejah: 1. Katoliški episkopat je na svoj« redni konferenci razmotrival vprašanje konkordata taed Sv. stolico in kr. Jugoslavijo. Katoliški episkopat smatra, da mu ne dopušča čast, reagirati na ulične napade, ki so se pojavljali t zadajam času proti končni odobritvi konkordata. Katoliški episkopat smatra, da ni potrebno odgovarjati na neiskrenost 19,letnega zatrjevanja o enakopravnosti katoliške Cerkve v kraljevini Jugoslaviji, Katoliški episkopat bo v vsakem primeru *»a$ braniti pravice katoliške Cerkva l« šestih narodi doeegajo tudi vse drugačno politična Espehe. Kakor bo koriuti raznih stanov čosih ras«-ikkie ln enako pogledi raznih skupin na rasna vpražanja, tako imajo tudi pravico do obstoja razne politične strank«, ramo stranka, ki dosledno nastopa proti življenjskim koristim lastnega naroda, nima pravice do obstoja in se zato pri nos ne bodo izboljSaie uaSe žalostne politične prilike, dokler ne iztrebimo libe-ralstva prav do zadnjih korenin. milijonov katoličanov v tej državi i«r je sa popravo vseh krivic storil potrebne korake. 2. Katoliški episkopat je »oglasno uredil vprašanje Katoliške akcij« na ozemlju kraljevine Jugoslavije. 3. Katoliški episkopat kr. Jugoslavije izreka svoje polno sočustvovanje ln SJubesen nemSkim katoličanom z željo, da bi tudi nemški narod doživel »mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem«. 4. Španski episkopat je poslal vsem katoliškim škofom na »vetu »kupno pismo, v katerem jim više pravo resnico o dogodkih .v Španiji, Episkopat kr, Jugoslavije j« proučil to pismo in s svojih konferenc poslal španskim Sfco.ilom enak odgovor kot izraz svojih Čustev in »noduišnostt, 5. Katoliški episkopat je proučil splošne razmere na svet«. Ugotovil je, da vzporedno z rametavanjem Kristusovih naukov rastejo na »veta nasilje, krivica in zlo vsak« vrste. Teh žal ne morejo odstraniti niti krvave revolucije, niti aovis pog*n*ke religije, niti nobena ljudska znanost, temveč samo popolni povratek h Kristusovemu evangeliju. Zato katoL episkopat poziva vernike, da podvojijo svoje molitve, da bi Bog izgubljenca privedsi do spoznanja prave resnic«, preganjanim vrnil *nlr, svoj! Cerkvi pa svobodo, V vsako hiie Domoljuba) "Glavobol.. migrene Na ism najbolj trpijo ženske Zato Jim j« potrebno srfraviio, ki Hm hitro pre£®na bolečine, & rs« Škoduj« njihovemu organizmu. Uporabljalo bedo Voramon, ki od njega poj®r»j®je boiečlne VERAMON Cevk« z tO In 20 tsblstsmi. OKtiu r,k. pod 4t. oi ti. I, i»3i. Shod mladine JEZ v 80.000 mladine JRZ se je »bralo v n«. deljo, 24, oktobra v Belgradu na veličastnem taboru. V obilnem Številu so bili zastopani tudi Slovenci, ki so jih B&igrsjčani širedno navdušeno pozdravljali. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je imel velik govor, v kate ram ee je dotakni) tudi znanega sporazuma, poudarjajoč, da bi v obliki, kakor g« je »policija »prejela, lahko postavil v nevarnost obstoj države. Dr. Stojadinovič je med drugim poudaril sledeče: >Naša stranka je »a monarhijo in m narodno vladarsko hišo Karadjordj«vi6ev. Kaša stranka j« za narodno in državno edin-stvo, to se pravi, sa edinstvo državnega oeemlja, za edinstvo državljanstva. JBZ bo vedno upoštevala, da so ozemlja, ia katerih se je naSa država sestavila, v preteklosti živela svoje posebno življenje in si s Časom ustvaril«, svoje posebne običaje, upravne, po-Utičae in druge Kaša stranka smatra načelo samouprave v Širokem obsegu m najboljši način za ureditev državne uprave. Državno vodstvo ln državno upravo je treba tako urediti, da ee posameznim krajem da možnost, da sami urede svoje krajevne potrebe, upravne, gospodarske, finančne, kulturne ln druge, kolikor so vezane na te kraje, in to na način, spričo katerega ne bodo nastala nikakšna na-sprotatva med krajevnimi upravami in upravo države. Vsa področja državnega življenja morajo biti dostopna i Srbom i Hrvatom i Slovencem, ln % vsemi kraji v državi se mora enako postopati. Kakoi ves govor, tako so bile tudi Poslednje besede predsednika kraljevske vlade In zunanjega minisira dr. M. Stojadinov)« sprejete od velikanskega sbora omlfldincev » KAJ JE NOVEGA JSmiMialSHSil'*®™™1®'®«®®11®'*®®*«"^^ zahvala Podpisani Anton Sclnikar iz Polhovega Gradca se prisrčno zahvaljujem za takoj izplačano požarna podporo v znesku 1000 din, ker mi je iS. oktobra letos pogorela hiša Prosim, da 3e »noja zahvala objavi v Domoljubu, katerega zvest naročnik ostanem. Polhov Gradec, dne 1. novembra 1937. Anton Setnikar, 1, r, Podpisani Auton Vovk potrjujem, da sem prejel potom župnega urada v Št, !lju znesek fOOO din, ki ga mi je poslala uprava Domoljuba kot podporo, ker mi je kot sftalnemu naročniku pogorela stanovanjska hiša. Za to podporo se iskreno zahvaljujem, Domoljuba bom pa priporočal vsakomur. Mislinja, dne 29. oktobra 1937. Anton Vovk. 1. r. OSEBNE VESTI d SO Ui starosti so 21. oktobra dočakali Ložarjev oče v Bizoviku pri Ljubljani. Dobri mož js bil veliko let skrben ključar domače cerkve. Leta 1935 sta t ženo obhajala zlato poroko. Oče že vedno radi berejo Domoljuba, najraje pa hodijo k službi božji na prijazni cerkveni griček in mislijo zvesio hoditi v cerkev, dokler jih bodo nosile noge. Nai jih nosijo še innogo leti domaČe novice d Petdeset let velikega dela za Cerkev in itarod. V spomin na dan 12. novembra 1887, ko so pred 50 leti patri Družbe Jezusove prišli delovat v Ljubljano, bo v nedeljo 7. novembra v cerkvi sv. Jožefa jubilejna slovesnost. Ob 8 pride v cerkev prevzv, škof g. dr, Gregorij Rožman v spremstvu stolnih kanonikov, P. Do-»tal D. J., ki je bil priča ob prihodu patrov v Ljubljano, bo imel nagovor. Nato bo slovesna škofovska maša z zahvalno pesmijo in blagoslovom. — Vsi prijatelji Družbe Jezusove ste iskreno vabljeni! d Spominska svečanost za pokojnim nadškofom dr. Jegličem, Prosvetna zveza v Ljubljani priredi 7. novembra ob 11 dopoldne v ve-iiki dvorani Uniona kotnemoracijo za pokojnim nadškofom dr. A. B. Jegličem. Na sporedu je predavanje škof, ravn. g. Jos. Jagodica s slikami, nato pa bo predvajan film o pogrebu nadškofa dr. A. B. Jegliča. Vsa prireditev bo trajala eno uro, Predprodaja vstopnic, v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. d Rafaelova družba je dobila nov odbor. Pri volitvah odbora Rafaelove družbe na zadnjem občnem zboru so bili pri izseljenski zbornici izvoljeni: za propagandni odsek katehet g. Jože Premrov, za verski odsek katehet g. Janko Žagar-Sanaval, za statistični odsek g. prof, Silvo Breskvar, v kulturnem odseku za Tord g. prof. Leopold Stanek, za izseljenske šole in učne tečaje v slovenščini med našimi izseljenci gg, p. Salezij Glavnik in prof, Josip Zemljak, V novi odbor Rafaelove družbe pa so bili z ozirom na razmah ogromnega dela pri Rafaelovi družbi izvoljeni: za častna predsednika voditelj Slovencev minister dr. Korošec in ban dr. Marko Natlačen, za predsednika prevzv. škof, dr. Gregorij Rožman, za odbornike gg.: dr. Jure Adlešič, poslanik dr. Leonid Pitarnic, rektor univerze dr. Rado Kušej. glavni urednik dr. Ivan Ahčin, prelat dr. Mafija Sla-vič, dr. Alojzij Kuhar, univ. prof, dr. Ivan Tomšič, univ. prof. dr. Alojzij Odar, dr. Ivo Česnik, dr. Luka Kravina, minister dr. Fran Kulovec, predsednik Županske zvsze Nanae Novak, ravnatelj tujskega prometa dr. Žužek, p. Odilo Hajnšek, p. Salezij Glavnik in ves dosedanji odbor Rafaelove družbe. V kratkem bo dosedanji predsednik Rafaelove družbe sklical sejo celotnega odbora, kjer se bo odbor kon-čnoveljavno uredil po družbenih pravilih. d 25 letnica bitke pri Kumanovu. 25. oktobra 1912 so se Srbi spoprijeli s Turki, svojim dednim sovražnikom, v odločilni bitki pri Kumanovu. Bitka je trajala en dan in eno noč. Hrabri srbski vojaki so kljub ogromni premoči Turkov zmagali in si z zmago zagotovili Južno Srbijo. Pred dnevi je bilo v osrčju Južne Srbije, Skoplju, veliko slavje petindvajsetletnih zmage pri Kumanovu. Proslave so trajale ves teden in se jih je udeleži! narod iz vseh predelov kraljevine. V Kumanovem jc priredila vojska zaduš-nico padlim junakom. d Užonci kmetijskih šol bodo zavarovani Kmetijski minister je odredil ustanovite«? sklada za zavarovanje učencev srednjih kmetijskih Sol kraljevine Jugoslavije. Ker morajo v teh šolah učenci svoje znanje izpopolniti s praktičnim, morajo delati naporna poljska dela in se pri tem dogode nesrečni primeri. V takšnih primerih je učenec v breme svojim roditeljem, če jih pa nima, domovinski občini. Z ustanovitvijo tega sklada bodo pa vsa bremena, nastala zaradi morebitnih nesreč, prišla v breme tega sklada, ki bo izključno služil zavarovanju učencev pred nesrečnimi slučaji pri poljskih delih. Sklad bo vodil oddelek za agrarno politiko pri kmetijskem ministrstvu. d Temeljni kamen za otroško dnevno zavetišče Vincencijeve konference Srca Jezu- Kaj na redi izbor pasme nepopisnim navdušenjem, odobravanjem in ploskanjem. Po zaključku zborovanja je predsednik vlade poklonil omladini JRZ nov prapor. Izročil ga jo bivšemu ministru g. Rogiču * besedami, da bi ga mladina nosil« visoko od zmage do zmage. Vseučilišči profesor v Zagrebu dr. Ulmansky je dokazal na podlagi izkopanih okostij in lobanj, da je bila okrog Sredozemskega morja že davno domača svinja, ki jo on naziva mediteranska svinja. S tem je ovrgel stara naziranja, da je ta svinja produkt križanja med evropsko divjo svinjo in azijsko ovinjo. Okostja je dobil iz stavbišč na koleh v Švici, Španiji in na Ljubljanskem barju. On je dokazal, da je krško-poljska 6vinja čisti potomec te mediteranske svinje. Turopoljeka svinja lp roangalica sta križanki med evropsko divjo svinjo in krškojx>lj6ko svinjo. Od nje sta dobili ti dve pasmi večjo dolžino in kakovost mesa. Turo-poljska svinja ima več krškopoljske krvi ter ima zato bo! j So kvaliteto mesa. Danes splošno mislimo, da je krSkopoljska svinja že izumrla. Krškopoljska 6vinja je črnopasasta, dolga svinja. Ščetine redke, kožo Si.no na čelu nagubano. Raste 6re sadje so kvarili polhi, ki so obdelali ponekod kar vsa drevesa. Veveric že ni bilo zdavnaj toliko ter so bile tako predrzne, da se niso dale odgnati. Kostanj, kolikor ga je bilo, so raznesle vrane in šoje; jazbeci pa so napadali koruzo, posebno tam, kjer so njive bliai gozda. Na jesen so se. pe tako razmnožile arne, kot ie doslej jie pomnimo. V dolino ne iMidejo rade, po hribih pa so požrle mnogo ajde. Zdaj, ko je požela, so se »pravile na ?«po in korenje. Take Škodljive živali bi bilo treba iztrebiti; lovci pa jim, kakor je videti, preveč prizanašajo. d Pri Siadeh, ki itii pogosto oadlegaje azpeka, vsled česar imajo vrenje t želodcu in irevih, sc pospešuje temeljito čiščenje vseh prebavil s čašo naravne »Frsaz-Josefove« grenke vod«, zaužite zjutraj oa tešče. Z uporabo »Fnuss-Josetere* grenke vode se naglo odstraija belina z jezika, ki se nakopiči v skd zapeke, obenem te p« doseza tudi boljši Osi. ng. 8. M. SM74.lt. d Velitve i vseeliBški ©dSsssr ga inpopsl-idtw aaiverge eo bile te dni v Ljubljani. Od 1270 vaeučil&kifr dijakov obeh spolov je glasovalo 937, veljavnih pa Je bilo 924 glasov. HatoJUki akademiki so dobili 408, svobodnjaka raki 295, levičarsko usmerjeni pa 221 glasov. Katoliški akademiki so sicer najmočnejši, vendar Številke kažejo, da večina nažils bodočih izobražencev ne hodi po poti večine slovenskega naroda, ki vseučilišče vzdržuje. d Seve Seask« *%veti5?e v Ljubljani je v soboto 80. oktobra 1937 blagoslovil stolni kanonik dr. Klin ar. Lepo pa sta ob tej priliki govorila župan dr. AdleSič in ravnatelj toc. urada Svetel, d Umrt, a vendar Se zdrav in iiv. Pod tujim imenom je v bolnišnici v Zagrebu nmrl neki delavec, ki so ga v bolnišnico •pravili zaradi tifusa. Pri mrliču so našli delavsko knjižico, ki. »e je glasila na ime Josip Miklavčig k Velikega Gabra pri Litiji. Ko jo »avod obvestil domačinsko občino spokojnega* MiklavMča, Jo seveda dobil odgovor, An je Josip Miklavčič doma zdrav in Čil. Po vsej priliki je umrli delavec ali sunil ali pa ffiaSel tujo delavsko knjižUo, Zagrebška po- licija se sedaj bavi z uganko, kdo je prav za prav umrli delavec in če ni bil morda kak nevaren človek, ki bi se morala policij« zanimati zanj, ko je Be žive!. d Mladeniči rekrati! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru — informirajte *e in uredit« svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. — Vsa pojasnila daje proti malenkostnemu plačilu koncesionirana pisarna P e r Franc, kape-tan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din, d Zasadi požiga sta bila obsojena pred celjskim sodiščem Pačnik Pongrac hi Pačnik Franc. Prvi je dobil dve leti težke ječe in mora plačati 2600 dm denarne globe; drugi pa bo sedel poldrugo ieto ter plačal 300 din kazni. Poleg tega mora Pačnik Franc vrniti Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani 18.000 din in plačati vse sodne stroške. d Na šole so se spravili. V eni zadnjih noči sta dva neznanca vlomila v stanovanje šolskega upravitelja Friderika Heglerja v ljudski šoli v Mokronogu, Ukradla sta več obleke in pa lovsko puško, vredno 1200 din, ter nekaj drugih predmetov. V shrair>i sta se tudi dobro preskrbela z raznimi živili. Skupne- sta naredila škode za okoli 3000 din. Ljudje so vlomilca sicer opazili, kako sta popivala v neki bližnji gostilni, toda še T>reden je bi! vlom odkrit, sta vlomilca pobegnila. d 100 dinarski bankovci ostanejo v promet«. Narodna banka je zvedela z več strani, da nekateri odklanjajo bankovce po 100 din z napisom »Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« in z datumom 30. novembra 1920, KULTURNE KOTIČEK O slovenskem fezihtt Da smo Slovenci res vredni svojega imena in da se smemo prištevati h kulturnim narodom, čeprav nag je malo, je značilno tole: Jezik imamo, ki »e imenuje slovenski jezik. Govorimo ga drugače, kakor ga pišemo. Zato »isto si ustvarili, oziroma si še ustvarjamo svoj plameni fezik. Ta pa je nastal takole: V i6. stol. so začeli razni pisatelji pisati v svojem narečju. Prijnoi Trubar je pisal v dolenjskem narečju, Mi je bil namreč doma iz Raščice pri Vel. Laščah, to je, on j« pisal tako, kakor govorijo tam ▼ njegovem kraju. Sebaatijan Krelj je prinesel nekaj notranjščine, Dalmatin zopet nekaj do-lenjšiine is Krškega. V 17. atol. »o razni katoliški plsatelji-duhovniki dodali nekaj gorenj-Sčine. Vse to se je združevalo šn kar je bilo dobrega, je ostalo v plemeni slovenščini, kar pa «e ni obneslo, je odpadlo. V 18. stol, pa so razni pisatelji vedno bolj čistili naš jezik ki tak, kakor ga imamo danes, je plod skoraj pol-tlsočletnega dela in čiščenja. V tam so pisali naši najboljši pisatelji in s tem so pokazali, da je mogoče pisati v našem jeziku vse, kar bi radi. Danes je naš jezik tako izobražen in bogat na besedah in izrazih za posamezne reči In pojme, da se lahko ponašamo z njim pred svetom. Lep je, bogat je, čist je, in kar je glavno, naš Je, slovenski Je. Zato ga moramo gojiti ln Izobraževati vedno bolj, saj je ravno slovenski Jezik za nas najbolj značilna narodna posebnost, ki nam daje pravico, da smo Slovenci, Ravna ta »lov«uskl jezik »as je dvigal in vzpodbujal, da nismo utonili v nemškem morju. »V splošnem pa lahko rečem, da so bili rezultati pokladanja »Pekka« ia »Osaua« zelo zadovoljivi in Vas prosim, da mi Simpreje pošljete zopet en zaboj od 41/« kg »Pekka« in 8 kg »Osana- za Din 100--. Posebno dober uspeb sem dosegel pri dveb mladih, po 1 leto starih bikcih. Krmil sem 42 dni, ter sta po preteku 42 dni pridobita v teži 8, odnosno S kg več kakor druga teleta, ki sem jib krroiS z isto hrano, toda brez. dodalka preparata. Ni glavno, ds eta dosegla precej večjo težino, ampak jo glavno pri plemenjakih da sta postal« zelo lep«, lepega ovalnega in polnega trupa, kar pridobi v ceni najinani 3 do 5 Din pri kg višjo ceno. S pokladanjem »Pekka« in >0-aria/ tako kakor stotaki z napisom »Narodna bani« kraljevine Jugoslavije« z datumom 1, decembra 1929 še zmerom popolno zakonito plačilno vrednost. Obenem obvešča Narodna banka javnost, da je v prometu razen navedenih bankovcev po 10C din tudi še predvojni bankovec Privilegirane narodne banke kraljevine Srbije po 100 din z datumom od 5. januarja 1905 in da je samo ta stotak sklenjeno vzeti iz prometa, skrajni rok za njegovo zamenjavo pri Narodni banki je pa 22. julij 1938. d V zaporu se je obesil. Pretekli teden jc bila obveščena uprava policije, da se je v zaporih okrožnega sodišča obesil kaznjenec. Na lice mesta se je podala policijska komisija, dr. Lužar in dežurni uradnik Kette, ki je ugotovila, da je nastopila smrt v celici št. 111 radi obešenja. Obesil se je kleparski pomočnik Marjan Ščukat, rojen 8. septembra 1913 v Trstu, samski. Sčukat je 27. oktobra presta! dvomesečno zaporno kazen, prišla pa fe nova prijava tatvine nekega kolesa in so osumljenega Šču-kata kar obdržali v zaporu. To ga je tako zbodlo, da se je obesil in sicer shlačnim pasom na cev centralne kurjave, d Posnemanja vreden sklep. Poplava beračev dela tudi zagrebški občini in še bolj njenim meščanom velike preglavice. Zato so našli tako rešitev, da bodo postaviti za brezdomce poseben zavod, ki bo imel svoje gospodarstvo. Berači bodo opravljali najrazličnejša dela, kolikor bodo pač zmogli vsak zase, S pridelki in izdelki v iem zavodu bi potem oskrbovali vse zagrebške socialne zavode. Mesto je razpisalo v ta namen posebne odkupne zbirke po 100 dinarjev, Vsak meščan, ki bo daroval 100 dinarjev za zgradbo tega zavoda, bo za naprej rešen vsakdanjih prošenj revežev in beračev. d Sreča v nesreči. Na železniški progi med postajama Slivnica in Rače se je pripetila oni ponedeljek nesreča, ki le zaradi duhaprisotno-sti prizadetega ni postala usodna za človeško življenje. Hlapec gostilničarja Ffnžgarja iz ja je peljal r žitom naložen ror. po cesti, ki vodi čez progo. Zapornice na proji niso bile laz lam varnjcm ItOZOf Rdeča, hrapava in razpokana koža dokazuje, da Vaša kola nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčat® in sicer z NIVEO, Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« ia prodira skozi kožne žukmjic® globoko v kožo, ji dovaja brano, jo krepča ia ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redese NIVEO, da bi Vam ostala koža aežca, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! zaprte, pa je zavozil brezskrbno naprej, v prepričanju, da vlaka kmalu ž® ae be. Ko pa je prišel etu tračnic«, j« naenkrat pribobnel vlak in vsak trenutek je grozila strahovita nesreča. Hlapec je ime! toliko duhaprisotnosti, da je naglo prerezal joriueuje ter je tako konje osvobodi! ia rešil. Vos je vlak zdrobil na drobne koščke. d V nst® ga je ustrelil. Na Sladki gori pri Šmarju pri jelšah so šli vasovat trije fantje v Sotesko. Med njimi je bil tudi 26 letni posestnik Vodušek. Ko so prišli k oknu in klicali dekle, je nenadoma ustreli! neki železniški delavec s samokresom Voduška Ivana. Krogla mu je zelo poškodovala usta, da revež ne more govoriti d Za&tevr pravoslavne duhovščine. Na skupščini srbske pravoslavne duhovščine v Ko-toru so bile pokg drugih postavljene tudi te-le zahteve, kakor jih priobčuje splitska »Katoliška riječ«: Da bi smeli pravo&iavni bogoslovci po dovršenih pravoitlavno-ijogoetovnili naukih študirati pravo in filozofijo na univerzah, da se pravoslavnim duhovnikom prizna pravica do brezplačnega zdravljenja v bolnišnicah, da se pravoslavnim učiteljem tudi v civilnih zakonih priznajo leia službe in da se pravoslavni vero-učitelji oprosie strokovnega izpita, ako so polc-žili »parohijski« (župnijski) izpit. d Žrtev tihotapstva. V Velesovo pri Kranju je prišla žalostna vest, da je bii ustreljen v Bo-lovljah na Koroškem vriesovski rojak Miklavž Ropret, 26 letni posestnikov sin, ki se je že dalj časa bavil 8 tihotapstvom in drugim nedovoljenim poslom. Pokojnik je izhajal iz kmečke družine. Mati ga je vedno svarila, naj vendar že neha s tet« nevarnim tihotapskim poslom. In res s,e je mladi fant zadnje dni bavil s prekupčevanjem gob. Mati je že upala, da bo krenil sin končno le na pravo pot. Pred dnevi je fant spet izginil z doma. Kmalu zatem pa je že prišla na njegov dem žalostna vest, da je sin Miklavž mrtev v Borovljah, Pokojni je odšel preko meje po saharin in drugo blago, pri katerem se da kaj zaslužiti. V Borovljah je dobil šfl dva tovariša, avstrijska državljana, s katerima je napravil načrt za vlom v tamkajšnjo puškanao. V noči od onega ponedeljka na torek so vai trije res vdrli v to puškarno in odnesli 16 lovskih pušk, dva samokresa in eno ftoberiovko. Ono popoldne je vse tri dobil lovec Hugo Urbas pri nekem potoku v bližini avstrijske meje. Ker je videl, da imajo orožje, je mislil, da so to divji iovci. Zato jih je pozval, naj povedo, kdo so, V odgovor pa so tihoptapci začeli streljati na Urban, ki se je k sreči še pravočasno umakni! za drevo, odkoder je večkrat ustrelil na napadalce. Zade! je vse tri, in sicer Ropreta tako, da se je na mestu zgrudil mrtev, od ostalih dveh Pa je enega težko ranil, drugega pa lažje. Mrtvega Ropreta so pokopali v Borovljah, v Veteso vetn pa so zvonili samo njihovi zvonovi za pokojnikovo dužo, obenem pa v svarilo vsem tistim, ki se lotevajo Iako nevarnega tihotapskega posla. d VeSifee jw prijavil okrajnemu načelstvu, d« bo priredil v Novem Gradcu shod HSS, —- Ker prijava ni odgovarjala predpisom a.akooa je okrajni načelnik prepovedal to zborovanje. V nasprotju s to prepovedjo sta prireditelja Stjepan Vrečič in na~ roditi poslanec z liste dr. Mačka Martin Me-sarov iz vasi Gorja v okraj« vsrovitičkem le hotela prirediti ta zbor, na. katerega so pripeljali njuni zaupniki nekaj sto njunih pristašev, med katerimi je bilo neko število oboroženih z revolverji, skrajšanimi puškami in razaiun drugim orožjem. Po navodilu okrajnega načelnika je vodja osožmške patrole, k« se je mtsdtla v tej vasi, da bi Suvala reci, sporočil Trečlffu 6» Mesarovu ponovno, da zborovanje ui dovoljeno ia ju jc v imenu zakona pozval, naj prisotnim svetujeta, naj se razidejo, Narodni poslanec Mesarov tega ni hotel storiti, nego je pograbil svoj revolver, odda! stre! proti orožnikom »n aapoveda! svojim pristašem, naj navalijo srn orožnike. Pri tem je vzklikni!: Jaz sem zakoni Skupina je navalila po snpovedš Mesarova na orožnike. Streljala je iz revolverjev in drugega orožja. Orožniki so se takoj zavarovali in so v obrambo proti napadelcem rabili strelno orožje, zaradi česar ,so bili trije kmetje ubiti, nekaj pa ramenih, med njimi sam Mesarov. Pod pritiskom oboroženih pristašev Vretiča in Mesarov« so se orožniki umaknili na kanec vasi, odkoder so napadalce razpodilL Po dosedanjih poizvedbah je bilo poškodovanih osem ljudi, ki jim je bila ponujena zdravniška pomoč. Na lice mesta je bii poslau baltski iuspektor. Sedaj vla-*5«ta popoln red ta mir, d KajptdeMnJas !» mtSSSvsti«, pri kateri"« m pstosajsij® sst&k! rjjatfk taiav »gradi iscza-doa$$«$3 s s»!w& febisra© pomaga v®eted«askc sritje .'• Mtnm. d Besede I« de|»9ja. Oijo nedeljo so na Rakeku odkrili spomenik pokojnemu kralju Aleksandra I. Pravijo, da j« bil govor g. Učitelja Gasparija prav l8p in vreden vse po- S" lornosti. G. upravitelj ga je go\orii s soriškim znakom na prsih, znamenje, da je Slan Sokola. Vsa stvar bi zapustila najboljši vtis med poslušalci, da žepih besed niso stemnila manj lepa dejanja. Istočasno, ko so Sokoli pustili svojemu članu, da je opeval ljubezen koi največjo državljansko krepost, so pa z dejanji pofcmli, da jim ta lepa čednost popolnoma manjka. Pokazali so se izredno nestrpne in sovražne do vsega, kar ne spada v njih ozki krog. Sokoli se službeno niti niso udeležili odkritja spomenika in so to utemeljevali a tem, da jih moti udeležba tudi drugih mladinskih organizacij. Vsekakor aelo čudno stališče za organizacijo, ki hoče veljati za narodno in ki je podpirana z državnim, to je narodnim denarjem. Ali ni bila prav ob spomeniku velikega kralja Ze-dinitelja dana najlepša prilika, da bi vsaj za tak svečan trenutek, ki naj bi pomenjal praznik vseh državljanov in njihovo enotno misel in voljo, tudi Sokoli opustili svoje ne-pomirljivo stališče in se pridružili ostalemu narodu v skupni proslavi. Saj menda Sokoli v Sloveniji ne jemljejo v zakup ves narodni patriotizem in ljubezen do države? Saj menda dovolijo, da smejo tudi druge narodne plasti, recimo nad tri četriine in več ostalega prebivalstva in druge narodne organizacije, ki imajo vsskakor več tal v narodu kot Sokoli. — kazati svoj patriotizem tudi fie na kak drug nsčin kakor v plačevanju davkov? Patriotizem ne more biti v dobro urejeni državi monopol in izključna domena ne ene stranke in se manj le ene organizacije. Tudi v Jugoslaviji nimamo takega zakona. Kdor io misli ali tako dela, ne služi ne narodni, ne državni skupnosti in je v popolnem nasprotju z vsvišeno mislijo državljanske ljubezni in strpijivosti, ki smo jo v tako lepih besedah slišali proslavljati ono nedeljo na Rakeku. nesreče d Avtomobilska nesreča »s nesrečo, V Šmarju pri Grosupljem se je primerila nenavadna avtomobilska nesreča, Neki zagrebški potniški avto, v katerem so bili poleg šoferja še trije drugi potniki, je vozil skozi vas Šmarje-Sap z večjo brzino, okrog 80 km na uro. Tam pri Potočnikovi pekarni je nasproti avtomobilu privozil posestnik Ivan Zaviriek z eno-vprežnim konjem. Ko je avto pridrvel, je konj krenil naravnost na sredo ceste. Posestnik Zaviršek je nape! vse sile, da bi konja spravil v stran, toda zaman. Avto je konja' podrl in ga vlekel kakih 20 m naprej pred seboj. Predaji del avtomobila se je naravnost sapičil v konja ia mu razparal trebuh. Avtomobiiisti so nepoškodovani oddrveli naprfcj proti Ljubljani. Posestniku se tudi ni zgodilo nič £alega. Konj je na cesti poginil. d Med dsl®5n je sJrffitogtavi! aa «1*. V Hrovatovi tovarni olja v Mostah se je ponesrečil 18 letni steklarski pomočnik Stanko Hočevar. uslužben pri tvrdki Kollavann. Hočevar je vdelal tipe v oknu tovarne v drugem nadstropju. med delom pa je omahnil in strmoglavil na tla. Obležal je s hudimi poškodbami po vseh udih in telesu. d Roka 88« fe ssšla ssa«d rf*um®r**»i€®, Oni dan je kmečki posestnik. Janez Krek v Butaj-novi delal s slamoreznico. Po nesreči mu je zalila desna roka pod nože slsmorezaic«, ki so »n odtrgali dlan in Štiri prste. Krek je izgubil tudi mnogo krvi. Pripeljali so ga najprej v Polhov Gradec, od koder so poklicali iz Ljubljane reševalni avto, ki je nesrečnega kmeta prepeljal v bolnišnico. "M dolenjska, Štajerske Id W s»!oh vs®li vret, kupite pri mmsMMi murnu v itefeifaei d P«ia je peUai Posestnik Mislovič Janez pri Sv, Barbari v Halozah je spravljal s polja kosmo in jo je ravno peljal na precej težko naloženem vozu proti domu, ko je nenadoma privozil mimo nesisan kolesar m ga zbil pod voz. Mislovič. ni mogel več pravočasno ustaviti ksjnja ic preprečiti, da bi voz z vso težo n® peljal čezenj. Nesrečnega moža so hitro spravili domov, nato pa so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, ki ga je ie čez nekaj dni z rešilnim vozom vrnila domov. Doma je Mislovič trpel silne bolečine, kar ni Čudno, saj je bil ves polomljen, poleg tega pa je dobil tudi težke notranje poškodbe. 62 letni mož je nazadnje poškodbam podlegel. d Do ssartž ju je satedl*. Huda nesreča se je pripetila te dni 60 letni Jelici Jeloveifei v vasi Adamovac pri Sv. Ivanu Zelini na Hrvatskem. Starka je krmila svojo kravo, ki pa je pobesnela ter jo nabodla na roge. Starka je bila prepeljana v bolnišnico v Zagreb, kjer pa je umrla. d Ko je opazoval prazno premikajoče se dvigalo. Te dni se je smrtno ponesrečil 16 letni delavcc Marjan Milanec iz Zadobrave pri Ško-fji vasi v opekarni Unger Ullmann v Celju. V$if ki £rpii€f mm kurjih ©ž«sits trdi koži in naraslih nohtih, pridite, da Vam jih ® koreninico ln brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo cdieglo. Zopet boste prijetno razpoloženi zs wako delo. Panso iu kadi« kopališče i oaSela Slon — Frančiškanska ali«« 8. Odprto ob delavnikih od 7.80 do 18.80, ob nedeljah iu praznikih od 7.80 io n ure. Prizadeti je bil v navedeni opekarni zaposlen kot sezonski delavec v prvesn nadstropju za calaganie modelov strešne opeke. Oni dan pa je bil nepreviden. Odprl je vrata in opazoval p razno dvigalo, ki se je vzpenjalo navzgor; ni pa zapazil drugega dvigala, ki je drčalo z naloženo opeko navzdol. Dvigalo ga ie udarilo po glavi in trm prebilo lobanjo. Milanec je padel in obvisei med dvigalom in zidom. Na ssečo nt dvigalo na eleklrični pogon in se je tako? ustavilo. Nesrečo je opazil neki delavec ia obvestil svoje tovariše. Dvignili so dvigalo in re-lilt ponesrečenca. Milanec ima prebito lobar.jo in težje poškodbe po branu. Najbrž bo poškodbam podlegel. d V ve-ii pod žaksntShtas sao»to». Pred kratkim se je na Jesenicah smrtno ponesrečil 42 letni železničar Rudolf JakoS z Zidanega mosta, ki j« bil šele par mesecev v službi na Jesenicah. Jakož je i»«i službo do 7 zvečer. Po končan: službi je krenil proti domu na Hns-Shi. Domov gs ni bilo, pač pa so naslednji dan nailš njegovo truplo v vodi pod železniškim mostom, ki pelje čez potok Jesenic«. Kako se j« nesreča zgodila, ie ni pojasnjeno. Najbrž se je Jakoiu pod sjogaroi premaknil« sli udrla mostnica, da je padel v narasli poto«, se pri padcu močno pobi! in v potoku utonil. d Ped natovorjessiss vagonom. V Slovenski Bistrici &e je pripetila huda nesreča, ki je vzbudila v mestu splošno razburjenje. Ponesreči! se je kovač Ivan Blažič iz Slov. Bistrice, zaposlen pri lesnem podjetju »Carbofag«. Delavci so od parne žage vozili na malih vagončkih deske na sosedno skladišče. Pri tem delu je pomagal ludi kovač Blažič. Na ovinku, ki ga dela tir preko občinske ceste Slov. Bistrica—Sp. Nova vas, se je visoko naloženi vagonček podrl ter je pod seboj pokopal Blažiča. Zadobil je nevarne notranje poškodbe, katerim bo najbrž podlegel. d Avto se je prevrnil v jarek. Dne 2-1. oktobra je vozil iz Ptuja osebni avto celjskega industrijalca Westna, v katerem je bil samo šofer. Iz Maribora pa so se pripeljali na malem avtomobilu Lavra Scheidbaeh, ' ■jnana lastnica knjigarne, ki je avto tudi vo- Faatje ia deklela, ki so se lansko lelo udeležili v Ljubljani vaditeljsksga tečaja Mladinske kmečke zveze. Tudi Irtos bo priredila Kmečka zveza tečaje, ki bodo vzgojili novo vrsio delavcev za aašo stanovsko kmečko organizacijo. IZ DKSroSBA mo£ue, dobro izdelan« IZ TURINGA trpežne, iportoi vzorci JZ FLANS&t bolj:'e, tcpl T«orci in b«rv» 12 FINEOA POPLINA, modni vzorci a FREMŽA, trpeioe. modo« barve IZ KARSRASEE FLANE5JE, Spotim vzorci, žive barve dila; poleg njo pa je sedel dr. Rudolf Gmajner, na radnjem sedežu pa njena kuharica Zofija Krasser. Ko je mariborski avto privozil na križišče v Hajdino, se je vanj z vso silo zaletel Westnov avto t lev« strani. Mariborski avlo se je prevrnil v jarek in vsi trije polnikl so obležali v jarku. Najtežje je poškodovana Scheidebachova, ld ji je pretresla možgane in ima najbrž počeno lobanjo. Ostala potnika imala le manjše poakodbe. d Še ens avtomobilska nesreča. Luksuzni avto tvrdke Lebovič iz Zagreba je vozil od Cakovca proti Lendavi, V obratni araerl pa je vozil tovorni avtomobil, ki vozi premog od Sv. Martina na Muri v Medmurje. Zaradi jutranje megle, ki se je razprostirala nad pokrajino, šoferja iiisia »pazila nasproti prihajajočega avtomobila Tako sta nedaleč 'Mi Lendavo oba avtomobila s lako silo treščila skupaj, da je luksuzni avlo popolnoma t ničen. Dva potnika, ki sta bila v luksuznem avtomobil«, sta težko ranjena, šofer pa ie zgubil desno oko. Ponesrečence sc takoj »pravili v bolnišnico v Cskovec, kjer so jib t«ko| operirali. d Mali mešani so mu iEstepilL Huda nesreča se je zgodila pred postajo Poljčane. Toksa Janez, vojak, se je peljal na dopust Moral bi vstopiti v Grobelnem na vlak, ki pelje v Šmarje, kjer je doma. Toksa je v zadnjem trenutku zapazil, ko se je vlak že premikal s pontaje v Grobeinem, da bi moral i »topiti. Da bi mu ne bilo treba hoditi pe4 » Poljčan, je skočil £e pred Poljčanaini t, vlaka. Pri skoku pa je tako nesrečno padel, d« si je prebil lobanjo ia se onesvestil, Ne-zaveMnega so prepeljali s tovornim vlakom v Celje in nato v celjsko bolnišnico. Njegovo »taajfe js zelo resno ia je, še vedno v nezavesti. Izstopili to mu tudi mali možgani. d Lobanje si je prebil. Vozlič Anton, posestnik in zidar iz Grlič pri Sv. Petru nad Medvedjim selom, je Sel te dni od svojega doma proti ftmerjju pri Jelšah, kjer je delal pri gradbi nekega poslopja. Okoli pol 7 zjutraj so ga našli v bližini Šmarja na cesti brez za veti ti. Takoj so poklicali banovinskega zdravnika iz Šmarja, kl je ponesrečenca obvezal. Domneva se ia tako tudi trdi spremljevalec, ki ga jo prepeljal v Celje, da je Vozli; Anton skočil s tovornega avtomobila, s katerim se je peljal proti Šmarju. Pri padcu Bi je prebil lobanjo in dobil težke poškodbe po vsem telesu ter je na posledicah » bolgarski škoi Simeon, , Vse tajne družbe s Iransazonskim« loža™' vred je razpustil* ameriška braziljska vlada. Vojna na Bal§mem vzhodu Japonci 30 po sedemdnevni in silno krvavi bitki zavzeli najprej kraj Tašarig, nato pa po vrsti vsa predmestja šangaja in tudi Čapej. Kitajci so se morali umakniti na že pripravljeno drugo obrambno črto. Samo predmestje Putung je Še v rokah Kitajcev. Na umiku so Kitajci razstrelili vsa pota ter vse mostove. Vse bojišče, ki so ga zapustili, so podminirali z minami, da Japonci niso mogli napredovati hitro in motiti urnika kitajskih čet. Proti jutru se j* vnela za Nansiang strahovita bitka. Izgube na obeh straneh so ogromne ter poročajo listi, da je padlo na obeh straneh v teh dneh 300.000 ljudi. Kitajci so se borili z izredno hrabrostjo, vendar pa niso kili kos japonski artilerijski premoči. Poveljstvo nad kitajskimi četami je prevzel sam maršal Čankhajšek, Iz severne Kitajske ni poročil in vse kaže, da se tu položaj še ni popravi! za Japonce. PO DOMOVINI Iz raznih Štra$ev L»/e pri Planini, Kruto sega letošnje leto smrtna ko«a po totih v naši vasi. Zahtevala je že tretjo žrtev med njimi. V torek 19. oktobra smo pokopati os župnijskem pokopališču v Planini Stanko!« Molarja v eajlepši fantovski dobi 24 let. Zgrabila ga je kruta jeiika, ga položila na bolniško posteljo in mu po vef. mesečnem trpljenju, ki ga je pa mnrli Stanko vzgiedno potrpežljivo nos", pretrgata uit življenja. Težko nam je po Sunkoiu, tem tako pridnem in dobicm fantu. Lepa je bila njegova emrt — umrl je ekoro z nasmehom na ustih kakor je bilo tudi lepo njegovo fantovsko življenje, ki ga je pripeljalo v krojj našega apostolska mož in fantov, Stanko, uživaj veselje v božjem naročju: tvoje dobre starše pa naj tolaži usmiljeni Bog. ki naj naši župniji vzbudi kar moč veliko tebi enakih vzgledniii ml&dtničcv! IVcJna. V Dol. Straži pri podružnici se zvonili tiaha z novo »treho, ki sta Jo na račun »oeeeke naredila selo povoljno tpsarski mojster Gjandi! in kleparski mojster Kožifek. Cerkvenik Lukšič Jože ni dočaka! izvršitve tega dela. V nogo se je zbodel na zarjaveli iebeij in »e zastrupil ter v bolnišnici umrl. Bi! je eden izmed najuglednejših fantov v župniji. Kot član igralske družine društva je vedno ime! najtežje vloge In jih mojstrsko izpeljal. Kol pevec je sodeloval pri društvenem tn cerkvenem petju. Bil je iudi pri gasilnem društvu, Zeks rad je pritrkova! na zvonove. CerkveniSko službo je izvrševal zelo v redu. Komaj 25 let star je Sel po plačilo k svojem Stvarniku. Njegov pogreb je bil tp.ko lep, kot da bi umrl največji veljak v župrniji. Pri pogrebu eia »e poeiovtU od njega g. župnik in gasilec Crvan. Jože, veseli so v nebeeih! — V Kapševi družini v Prečni je smrt pograbila očeta iu go-»{jodarja kar nenadoma pomiči. Bi i j® usiuiben jpri elektrarni. Priden je bil in skrben ter vesten v služIli, s Domoljubi j* bit njegov stalen prijatelj. — Pri opekami »»©lop« v Prečni so izkopati »<"ke starine; pravijo, da je tu gro&iSčo i« zelo starih JSasov. — Toči', dež in povoden j, ki je biia petkrat ie teto«, so nam ietino skoraj uničiti. Javne podporo uismo dobi!! do sedaj nobene; le dr. Koroščevega daru in od nekaj dobrih ljudi smo bili nekaj malega deležni. Stiska za živež pa je zelo velika. Leskove« pri Krškem. Letošnje poletje so bili nekateri mnenja, da je šla emrt nekam zelo daleč, tako nam je prizanašala. Bili smo zdravil Tudi stari ljudje eo ee dobro držali. Nekaj tednov sem pa poslušamo mrtvaški zvon kar naprej. — V soboto, dae 80. oktobra, je umrl Zorič Franc iz Drno-vega, večletni ključar na podruži.ici. Zgodilo ee je to nepričakovano, dasi je nekaj tednov bolehal. — Na praznik Kristusa Kralja pa smo izgubiti vzornega moža in dritžinekega očeta, ki je umrl v Ljubljani radi operacije. Bil je to Zupančič Albiri iz VeniS, eden naših najboljših mož, katoličan v po-meriu beeede. Ni se potegoval za vidna mesta v javnosti, ker je bil preskromen, paf, pa je tiho delal in bil zgled vsem iz Apoetolstva mož in fantov, Težka nam je ta izguba, ker z njim smo izgubili navdušenega podpornika vsega dobrega. Kristus Kralj, ki mu je rajni tako zvesto služil, gs je ravno za dvoj praznik poklical po plačilo. — V nedeljo emo imeli v dvorani »Pod lipo« lepo uspelo akademijo v Sast Kristusu Kratju. Udeleženci so bili e prireditvijo zelo zadovoljni. Priznati moramo, da «0 bili člani fantovskega odseka požrtvovalni ves čas priprave, zato so pa tudi uspeli. Ta prireditev pa je bila le uvod k letoš. !., sledila jt bo še kaka druga. ZmgrsdM. Na Malem Globokem je zapustil ta svet v 77 letu starosti Iznacij Zupančič, »Jera-sov oče«. Pokojni je bil ekoro eno leto privezan na bolniško posteljo. Njegovo edino razvedril« v težkih dneh mu je bit »Domoljub«, na katerega je bil naročen, dokler jo zmogel naročnino tanj. V zadnjih časih srl ga je izposojal. Bil je zvest katoliškim na-želom. Nikdar se oi strašil postaviti ee proti krivici. Bil je več let občinski odbornik in vaški starešina. Pokoj njegovi duši! Preostalim iskreno sožaljet — Letina je biia zelo slaba, tako da prebivalstvo s strahom gleda v bodočnost. Pšenica je zelo slabo obrodila. Koruzo in krompir je toča tako poškodovala, dn smo veS kot polovico manj pridelali kakor navadno. Krompir pa hoče po kleteh gnili. Zelje in Darmol, sredstvo za odvajanja se često potvarja. Rodi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zerezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. m.»t.!.sr.»es/w repo so gosenice tako oglodale, da sama reberca stojijo pokoncu. Ubogi kmet, kako boš preži vil svojo družino? Travni vrb. V sredo 20. oktobra eo zapeli zvonovi žalostno pesem. Zvedeti emo, Ali ne meniš, brat. zla noč nocoj bi bila utegnila ljudi tako preplašiti, da v slepem strahu zapirajo svoje hiše — pred menoj kakor pred vsakim drugim?« Starček je odkimal >V stiski ljudje vpijejo in vsaka roka išče opore in palice. Ako bi jim tičal strah v kosteh, bi bil našel povsod odprte hiše. Toda veruj mi: preden se je zdanilo, je večina njih svoj nočni strah že davno pozabila! Tn vidiš, če bi biio drugače, ako bi ne bili tako kratkega spomina — saj bi živeti ne mogli! Poglej gore: tu se v slehernem kamnu skriva smrt in poguba v vsaki vodici. Zato moraš znati hitro pozabiti, dru* 8* tujskega prometa. S* njegovi zadnji poti ga je spremSjalo 32 duhovnikov. Tujci iu domačini so poklanjali lepe vence, tako da jih je bilo SO in mnogo Šopkov. Prosvetno društvo in Marijina družba sta spremljala truplo častitega z zastavama. Pevci so peli nagrobnicš in godba je igrala žalostinke. O. Trobiš, šolski upravitelj, mu. je ob grobu govoril ganljiv govor. Ker j« bila izredno velika udeležba od blizu ia daleč, se je sprevod razvit po St. Juriju in šele nato odšel v cerkev. Gasilci so držali častno stražo ob nirtvašktem odru, ob krsti v prevodu ia ob grob«, Ohraaiti g« hočemo v trajnem spominu! Naj mu bo lahka šentjurska zemijical MavJite. Nedavno j& umri« najstarejša žena v miži fari, Kopitarjeva mati ua Podpeči; manjkalo jt je samo še Stis-i mesece do 90 iet. Zelo dobra ja bila tudi do revetov. Prav tako so odšli nedavno v večnost dobra Jurjeva mati. Sveti naj obema večna luč: V Ljubljano je odšel od nas g. Šolski upravitelj Fr. Ločniškar. Napredovat te za nadzornika. Pet let je vzorno vodit naše B«Io. Odlikovat se je tudi po svojem verskem življenju in je njagovn družina dajala lep vzgled nam vsem. Naj rau bo sreča mila tudi n* novem službenem kraju t št. fereej, Elektrifikacija ftt .'srneja in okolice napreduje. Upamo, da bomo imeli čez tri tedn« ie banovinako elektrika Obetali so nam j« že za eedaj, pa ni bilo mogoče potegniti daljnovod« zaradi pomanjkanja iice. Kako sa as ljudje savseM za eriektriko priče to, da ftkoront hiše, kjer bi n« daii instalirati luči, d očim drugod ni bilo tako tolikega navdušenja. Na praznik Kristusa Kralja je bila v naši dvorani lepa akademija fantovskega odseka, ki je bila prav diibro obiskana. Prihodnjo nedeljo pa bo dvorana še bolj polna, zakaj otroci nastopijo s krasno igro. Pridite tudi naši Mseedje pogledati— Brata Pavlin« iz Gornje Stara vasi sta bila napadena od pijanih pobaHnev, Napad je bii iirrSen v Št, Jerneju, kjer ®e odcepi banovinska cest« v Orehovieo. Obžalujeta©, da se jeomadftževs? s tem pretepom ešn poštenih »tarSev, ki se je tisti dan baje trikrat pretepal. An; tam V »t veseli bili spomladi, ko ša» zvedeli, da je vaodar prišel naS vodovod do uresničenj*. 7 milijonov din, to 1« Se nekaj, četudi bo treba vse jarke za cevi takorehoč vsekati v skalo. Sedaj p« čujemo, da je tistega denarja le ie 4 milijone ic pol. Bojimo m, da < bo počasi t». denar skopnei, kakor okopa! e«?eg, vodovod bo p* tam, kjer je bil. Sode na vos pa v Krko, pn bo vodovodi Letos imamo vodovod izpod neba. Gorje nara, te napadajo sadno drevje. Lovci pa menda čakajo, da bodo zajet bolj debeli. — Dne 23. oktobra je imel g. Jože Vidmar srečo. Naletel je v gozdu na divje prašiče. V puški je imel naboj za manjše živali, pa je oddat kar oba strela ua mladega prašiča, ki gi je zagledal. Ko ja prašič zacvilil, je tarohnela starka in gorje bi bilo lovcu, če ee ne bi bil rešil na drevo. Ko bi Imel puško pri isebi, bi Jahko še starko ustrelit, tako pa ni mogel nič. Nazadnje ie starka le odrobnela pro? po gozda š» i enim mladičem. Ustreljeni mrjašček je tehtal 85 kilogramov. 5lro»siov »ta i* Svinj pr! Moravčah. Kdo ga se potna, to slovensko korenino, ki šteje že 82 let, pa je še tako hitrih nog, da š® vaak mlad človek ne tako. Kljub temu, da je p i -3 ti dvemi leti psesial v veliko začu-delije zdravnikov ia bolniških strežnikov težko operacijo, je še vednff dobrega zdravja. 2« od mladosti vajen trdega kmečkega kruha, še sedaj opravlja vsa poljska ia druga dela. Dolgo vrsto iet je bil odbornik občine Moravče, dokler na niso JNS-arski klečeplazei z njegovim zetem, pokojnim. Antonom Cprarjem, dolgoletnim županom morav-škiin, odstavili nasilnim potom od občinskega gospodarstva. Pa tudi globokoveren katoličan je naš očka, vsako nedeljo ga vidimo v Moravčah pr! (rv. maš i kljub temu, da ima več kot ono uro hoda od svojega prijaznega doma p« de cerkve. Veliko let že skrbno opravlja kot cerkveni Mjo-jiar cerkvico sv. Mohorja, četudi ja za zahvalo prejel že nešteto grenkih heted. Lepo vrsto «» jih vnukov in vnukinj ima v naših katoliških Organizacijah, nekatera celo na vodilnih mestih. Petdeset let že skrbno naroža tn Sit« »Domoljuba«. Daj Beg, ds M ga le nekaj M Ji! 1» zdrav! Martini vrh. Pss svoji legi je Martin! vrh gotovo edeu izmed tistih osamljenih in težko pristopnih predalov, ki so širšemu svetu le malo znani, zato pa toni bolj osamljenemu kulturnemu delavcu (duhovniku ali učitelju), ki po svojih močeh orje ledino za setev p ros vete. Povsem drugačen in naravnost izjemno razveseljiv pa io notranji značaj tega obmejnega koščka slovenske zemlje, kjer živi zdrav, kri tanek! in narodno zaveden rod. Ta rod se živo zaveda svojih pravit in dolžnosti. Zato ai j« zgradi! lupo in moderne šolsko poslopje. Po tem težkem delu Že zbirt moči za nov korak do uresničenja svojih davnih žeija po majhnem, belem liožjem hramu, ki jih je sicer toliko po Širni slovenski zemlji in ki «s po neštetih gričih in gorah posejani kot najtep&l dokaz Ilaše vernosti, Da bi Martinj vrh dobil majhno cerkvico, to je naš i.kiep in delovni načrt za bližnji čas. Prepričani smo, da bomo pri tem svojem plemenitem Ti««a5ii<, (priredil Redenšek Ivan). Igr« j» V.Io lep« ia vabimo vse jtavedne zagrebike Slovence, ds se je udeležijo. Cerklje j/fi Kraaj«. JuSalejno feteviiko »Domoljuba« «o naročniki v na& {ari sprejeli s posebnim' veseljem. Natan&i« jo i*xfo prestali, nato pa »hranili južnejšemu rodu za spomin na »DomoSjUbov« petdesetletni jubilej. Fante ln dekleta so ps zelo. navdušite nagrade, katere je -»Domoljub« ragmal gače se ti plasti ena bolečina na drugo, kakor sneg na sneg tf doigi zimi. N«, ne, moj ljubi brat, is bojaisni niso zapirali vrat pred teboj. To mora biti nekaj drugega. Toda le počakaj, to bova že izsledila, midva! In dotlej moraš pa« potrpeti! In če zahtevaš od njih medu, in ti ponudijo sol, moraš pač požreti! Poglej mene! Blizu šestdeset let že živim v svoji farl. Ko sem prišel, o ti moj ljubi Gospod; kaj sem tu našel! Toda napravil sem notri v svoji cerkvici, kakor spodaj pri svojem vrtičku. Vež, potok teže tam mimo, in vsako leto mi je odnesel dobršen kos plodno zemlje. Količil sem in jezil, pa mi je podrlo škarpo in poruvalo kole. Tod« jas nisem popustil, venomer sem znova količil in gradil in sem mu sparil njegove hudobije. In zdaj, brat, zdaj pusti moj vrti?, pri miru — ta grdun!« Zadovoljno si je Hiltišalk mel roke, ko je vstajal. »A zdaj, moj dobri brat v Jezusu Kristusu, kajne, zdaj boš tako prijazen in »1 boš ogledal mojo cerkvico?« Ebervajn se je dvignil. »Vodi me!< ja dejal in prisrčno gledal starčku v obras. Stopila sta v hladno cerkvico. Okorni stoli so polnili siromašni prostor, in borna oprema je krasila kamniti oltar; toda s nežno roko je pobožal starec sleherni košček, in o vsakem je vedel povedati dolgo zgodbo. Sam je bil »tesal stole, * lastno roko je izklesal kamnito krstilnico. Žalostno 30 pa zrle njegove ofil, ko je jemal Iz predala v steni lesene platnice z železnimi zaklepi — med platnicami je iežalo samo Se nekaj krp popisanega pergamenta. »Vidiš, brat, vidiš, to so bile nekoč moje a vet® mašne bukve, toda miši so se spravile nadnjo. Da, da, miži, če le glodati morejo! Niti najsvetejšega se ne bojijo! Mojih evangelijev, v toisi notri, so se tudi že lotile, te strašne miši!« V »Kako pa moreš brati maso brez knjige?< je vprašal Ebervajn prestrašen. »Saj sem jo bral vendar štirideset let s knjigo!« se je nasmehnil HiitKalk. »Ve«, ln tako ml je že nekaj ob-viselo v glavi, da, da. In če ma kdaj pusti spomin na cedilu, v božjem imenu, govorim pač s svojim ljubim Gospodom, kakor mi riarektije erce.< Ozr! se je Eber-vajnu v oči in vprašal obotavljajoče: »To vendar nič krivega ne bo, kajne?« »Ne, brat Hiltišalk!« Globoko ganjen je izgovoril Ebervajn te besede. »Toda ko pride dolga zima, ti na-pi&im novo mašno knjigo.« Starec, je sprejel to obljubo, kakor bi se mu obetali bogati zakladi. Za tem prvim strahom, ki ga je prestal Ebervajn, je sledil brž drugi: že leta je bral Hiltišalk mašo ne samo brez knjige, tudi brez vina. V prejšnjih časih mu Je bil pač vedno stal napolnjeni sodček v kleti Nekega dne so ee pa prikazali v župisiJSfia Vaeemanovi hlapci, žejni od lova; začeli so stikati xa vinom in ga nažli. Kmetje so zbrali za cerkvico medu, masla in sira, odnesli pobožne darove v Hal in jih zamenjali za nov sodeč vin«, in kmalu za tretjega in četrtega. Toda naj so skrili vino ž« kamorkoli Vaeemanovi hlapci so ga našli, kakor miši masne bukve. »In vidiš, moj ljubi brat, tako sem si moral reži: kako smem trpeti, da požirajo znoj mojih ubogih faranov ti obgoitnl nenasitneži? Toda mašo sem rnorrsl brati. Zato sem pa« menil, šlo bo tudi a vodo In kako ne bi: Tisti, ki jo v Kani spremenil vodo v vino, je bil čisto zadovoljen s samo vodo, prav zarea, in jo je spremenil. Kadar sem dvignil kelih in molil in pil, mi nikoli ni dišalo ko voda, temveč vedno ko resnično, posvečeno prenesel ogromno premo-, ženje. — Spet diii je prodal svojemu prijatelju on-, kraj mej« nekaj starih; klfuset, kater« jo prej nakrmil z ovsom, pomnit*, aim z zlatom. Kliuset* »o ceveda poginili, toda H na drugi strani mej«, kier je bilo zlato že na varnem. — MoJočRikom »e* ved« vedno vse usp». s»i pa drugim v prstežni ve-čiai ne I Kiao r peemogova«« m (laiku. V Oberhausnu v Porurju je neka premo" J»kopena družba preuredila v«!ike »,*pu*č«i» ve 700 m globoko lumljo v dvorano i nimi sedeži ia širokim p!®"' tnomi, na katerem aparati obiskovalcem nazorno kažejo ve« a««" merni napor rudarjev pf^ njihovem delu, prevaisal« premoga iz podzemlj*-f1' ščenje, zbiranja in n**1'" datij« z» prodajo. Dobro se Je »Veš, Franček, čf j» "" mesu* proleeor Hut iz Dokfljevasi pod spretnim vodstvom g06p. Mariniča. Nato smo pa poskusili, čt je v novi vodni napravi kaj rib. Prvi je začel g. dekan, ki je z močnim trakosr. posegel v globine cisterne in na veliko radost navzočih, privlekel .nočnega živega zajca. Ribolov se je zavlekel do mraka. Vaščam so bili pripravili mako, pri kateri so se ljudje v pravem vreeiju brez plesa in kakih nerodnosti še nekaj ur zadržali! Krasen prtmik nam me gre nikdar iz si onsins! Hvala ustanovitelju č. g. Sk-jij-u! Mitemki popotnik Dolina mirenska zares je krasna, rapredka je gotova, a počasna, zdaj se koiesa le vrte hitreje, ko nam po taboru svež veter veje. V 8t. Janžu bilo je zares lopo, saj uam je prizaneslo Se nebo, da tisoči, ki tja so se zgrnili, pod vedrim nebom Kreka so slavili. Vež ko tri tisoč zborovaJcev vnetih — in naše ideal« src prežetih, je klicalo glasno glej, mi smo tu, sa vero, narod v borbi brsa strahu. Začrtal pot nam je veliki Krek, naj duh njegov živi iz veka v vek. Katoličani smo, Slovenci smo in i geslom tem na delo zdaj gremo! 5n oni, ki poprej so nam grozili, da tabor nag nam bodo šn razbili, so se poskrili kakor pišSeta, če nanje silni ore! privihra. Na delo zdaj posebno 41, mladina in še posebno fantovska družina! Vi naš penos ste, vi ste naša naiia, naprej pogumno, vrla četa miada! V Mokronogu bo mravlje zborovale, a žalostno !e tole so spoznale, da se podrlo staro je mravljišče, zdaj v drugem vsak mravljišču msata Išče. Be k Mačku v kožuh kakšna č« naleeti, pozor, bi vtegnil Maček Se mravljince snesti. Na Mirni sera s« iglasii neki dan: Tam jc nekdo lares težko bolan pa na bolezni, ki jo vzbuja strah, in ki zdravnik, ji jc !e paragraf. Je eden trdil: mož je šel v toplice, spet drugi ve: odpeljal se je v vice. Ne vem, Če je tako «11 tako, v obeb je krajih menda prav lepo. V toplicah zdravi ss nam revmatizeni, a vice menda »o za kakšen - - - - nizem. Se v Trebnje rad bi bil utaknil nos, a ko sem tj« prišel, so me nagnali, tu ni več mircEBka dolina, so dejali. V galop nazaj prišel aem skoraj bos. V 61. Rupertu uganka »e rešila, zakaj usoda e Trebnjega ene napodila. Vzrok pač je ta, Toda božje vsemogočnosti ne smeš izkušati Se naprej. Poslal ti bom mašnega vina in bom poskrbel, da zlobne roke ne bodo zopet segle po imovini tvoje cerkve.« Tedaj je poklical raskav glas duhovnika po imenu. »To je naša Mina,« je dejal Hiltišalk, »mislim, da kliče h kosilu.« Med vrati se je prikazal« odvratno grda dekla, z izra/.om slaboumnosti v rdečeobrobljenih očeh. »Le pojdi, moja dobra Mina,« ji je zaklical starec, »že prideva za teboj!« In ko je dekla izginila, je dejal: »Naj te ne plaši, kakršna je, ljubi brat — veš, na znotraj je čista in prikupna! Pobožna, zvesta dekla, prav zares! Njena mati je mrtva — planšarila je: In kdo je njen oče, ne ve nihče. Nobeden v kraju je ni maral sprejeti, pa sva jo vzela midva in se nisva nikoli kesala! Prav res, Min« je dobra, vrla dekla.« Stopila sta iz cerkve in žla mimo kostnice; Hilfišalk je uzrl v travi lobanjo in jo pobral. »Glej, glej,« se je nasmešil, »7,Uaj bi mi Lojpie še rad utekel.« Začuden je ponovil Ebcrvajn to ime, »iz obeljene kosti prepoznaš še nekdanje življenje?« »Seveda, seveda,« se je nasmehnil starček, in z lobanjo v eni roki, je pobožal z drugo sskladanico kosti, »te vse poznam. Vse sem položil v zemljo in jih zopet dvignil iz grobov, kadar sem mora! napraviti prostor za druge. Ce bi se dobri Gospod nad nami na sodni dan morda malo zmotil — saj so ne bo — toda, če bi se: jaz bi mu ie mogel pomagali, da bi zopet lepo zbrala in sestavila moje Melinjce! Iti ta tu, vidiš, z luknjo v glavi --« stegnil je roko z lobanjo proti Ebervajnu, ki jo je ogledoval z resnobo v očeh, sto je bil Lojpie, mlad, brdek fant, pošten in pobožen. Na velikenoč, ko se je vračal iz cerkve domov, ga je ubil kamen pod skalno steno. Pol urice prej se je spovedal in je zaužil nebeški kruh. Saj pravim, Breža, ki jo je imel ta! Kajne? Kakor bel goiobček je zletela njegova duša k svojemu dobremu Gospodu!« Položil je lobanjo na kup. »Tako, Lojpie, tako, moj pridni fantek, zdaj bodi lepo !u! Veš, red mora biti!« Ebervajn se je odvrnil stran in potegnil roko čez čelo, kakor bi hotel odgnati neko misel, za katero ni našel besede. . v Počasi sta odšla proti hiši; Ebervajn ni prav nič pazil na pot pred seboj in se je spotaknil ua pragu. Z obema rokama ga je ujel starček in meni! med nasmehom: »Ah, ti moj ljubi brat, ne prinašaj mi vendar nesreče v hišok Ebervajn je odkimal. »Katera hiša bi bila še varna, ako bi tvoja ne bila?« Stopila sta v vežno izbo; bil je majhen prostor, nič boljše opremljen ko veža kateregakoli kmeta; toda siro-maščina, ki je tu prebivala, se je smehljala, in z obeljenim konopljenim prtom pogrnjena lesena miza se js videla, kakor bi vabila gosla: »Pridi, ponujam ti, kar premorem.« Na ognjišču je še gorelo in po sajasti steni nad njim so viseli grobo rezljanj kipci; videti so bili kakor čarovni iu ognjiš&n možici, ako bi rumeno pobarvani žarki, ki so jim bili zataknjeni v glave, ne pričali, da so svetniki. V kolu nad mizo je viselo veliko leeeno razpelo, okrašeno z zadnjimi jesenskimi cvetlicami; na stenskem napustku je stal kositrni kelih med drugo oltarno opravo; novo opran koretelj je visel na lesenem klinu in se mezil v rahlem vetru, ki jo hlidel v izbo skozi nezavarovane okenske iina. uc, VbL Lipovec it. 16, katere (slani so fttirje duhovniki: dr. Jane* Gnidovee, škol v Pri*renu; Karet Gnidovee, dekan v Žuiamberku; pokojni Anten Gnidovee, vojni kurat, in Albin Gnidovee, župrdk v Ameriki, družica Jarc, Vel. Lipove« SL 5, v fcateri ie rojen g. preiat dr. Franc Grive«, vsauč. profesor v Ljubljani, družina Lav-r i 5, Vel. Lipovec St 13. — Nad 35 let ima >D»-moljuba« družina Vidmar, Podlipa št. 3, kjer je domu g. Franc Vidmar, župnik v Višnji gori. Nad 30 tet pa so naročene na »Domoljuba« družine: Zupan««, Sred. Lipovec št. 2, Legan-Strnvg, Sred. Lipovec St. 5, Vidmar, Sred. Lipovec St. 7, Lavrifc, Pediipa št. 2, Lavrič, Podlipa št. 11. — Vse te družine sc dobre iu verne. — Vsi naročniki »Domoljuba« želimo za njegovo petdesetletnico, da bi še doigo prihajal med nas in nam varova! tri zaklade: vero, narod in materino besedo. Trebnje, Letina je bila pri nas boli srednja, zaradi dežja bo tudi cviček kisel, vendar ga bomo veeeno popili. Toče nismo imeli, zato smo Bogu hvaležni, vendar je iz »hvaležnosti« neka vas neko nedeljo žela ajdo šis pobirala na njivi krompir. Ljudje, bodite pametni, da ne bo drugo leto javka-nt«. Bog se ne ds zasmehovati! — v vinskih go-rtesh je g. dekan dal postaviti cerkvico sv. Jožeia. Cerkvica je zelo lepa, okolica pa nadvse prijazna, ker ;i-'ia lep razgled, Kostaejerm aa Krki. Vredno je. da omenimo saiinjo občinsko sejo, na kateri »ts se obravnavale zelo važne zadeve. Naj navedemo sam«, poročilo predsedstva, iz katerega posnemamo: Občina je bila po zadnjih vremenskih nesrečah silno prizadeta. Ceiotuo gorsko cestno omrežje je bilo razdrio in porušeno, da mu ne najdeš podobne primere in je morda v tem pogledu Kostanje vicR na prvem mestu. Vse te proge v dolžini okrog 47 km so bile v teku dveh mesecev |«>-pravljene. Na nekaterih mestih je bilo po več plazov. Popravili smo sledeče proge: črneča vas—-Vrb!>«; ifružii« vas--Gradnje—Zavode; Zavode— Madja: Črneča vas—Prušna vas; Spodnji Orehove«; kočarija—Vodoniee—ližišče; Kostanjevica— Slonovee do cerkve. Cesta Globočice—Jerovce se bo popravila drugo leto. To deio se je opravilo 5 prostovoljnim ljudskim delom in s podporo kraljevske barske uprave. Plazovi so uničili tudi vse vodne naprave po gorskih vaseh. Tudi to je nalagalo občini težko breme, da so vodnjaki in Steiissisii ttent IE S AS CEN SNI POPOLDHBVMIK, KI GA SVOJIM CITATBUEM TOPLO PR1P0ROTA MO. IZBAJA V8A8 DELAVNIK OB IŽ IN stane mesečno sasso n dinarjev za ONEGA, KI 8! N8 MORE KAHOflTI »SLOVENCA« II »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIAITB HA DOPISNICI OPKAV! »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POS1J8 NEKA.! ŠTEVILK LISTA OGLED, studenci pofiali zopet uporabni. Občina je bila tudi v drugem pogledu zelo delavna. Sezidala je lepo hišo za finančno kontrolo. Izgotovila je načrt za novo občinsko cesto h Dob na Velike Vodenice, ki veže sedem vasi. Cesta se je že pričela graditi po najmodernejši tehniki. Ho tlakovana, 4 metre široka in pripravljena Ja občinsko cesto prvega reda. V Črneči vasi je dograjen vodovod. Sedaj se prenavlja ogromna kapuica na Oštrnu, ki je bila do sedaj neuporabna. Sedaj je občina na delu, da zajame tud> studenec na Vrblah. Dalje je občina ustiuiovda redno gospodinjsko šolo. )'a tudi skrb za prehrano občanov dela občini častno priznanje. Od podeljene podpore se je dalo deloma prizadetim strankam, ki so imele škodo na stavbah po neurju, deloma se bo dalo za aprovizacijo, da se ustavi grozeča lakota. Občina je posvečala skrb tudi drugim panogam gospodarstva, zdravstvo in prosveti: elektrifikaciji, preskrbi semena, plemenski živini, pogozdovanji! gozdov, asanaciji vasi -- sedaj se zdravstveno ureja vas Orehovec. Pu tudi v upravnem pogledu vrši občina svoje posle brezhibno. Le tako naprej! — Skoda po elementarni nezgodi. Po uradni cenitvi je bilo letos v občini oškodovanih 860 občanov v skupni vrednosti 1,599.049 din. Vsi ceniini zapisniki in prošnje zn podporo se nahajajo na merodajnem mestu. Do danes občina — razen 30.000 din od g. bana — nI prejela prav nobenega zneska. Ste«tf prt Litiji. Letošnjo Rimo nameravamo v naši župniji otvorlti Umetsko nadaljevalno šolo, za katero je med mladino veliko zanimanja. Priglasilo s» je te 30 kandidatov. Ki treba poudarjati, kako zaželjena je taka šola za izobrazbo naših bodoči!« gospodarjev v današnjem času, ko se zahteva od nas veliko znsuja za povzdigo iu napredek kmetijstva. Pošiljati sinovi v višje šolo je pa nemogoče vsem, ker ne zmoremo plačati bremen, ki nastanejo za tako šolanje. 2elinio, da bi merodajni krogi in po možnosti tudi občina podprl« to potrebno ustanovo. Prcžgauje pri Litiji. Na Se pokopališče je bilo za praznik V6eh svetnikov zelo lepo urejeno. Vsi grobovi eo imeli «* ruši jesensko cvetje. — Z veseljem in zanimanjem emo prejeli jubilejno številko i Domoljuba«. Vse ostale Številke smo razdelili v propagandne svrhe lista samega. -.Domoljub« nam je dobrodošel gost v tsašs hiši in jc le malo hiš v katere ne bi prihajal. Naš trdni sklep pa je: Z novim letom v vsako hišo »Domoljubne. — Nasprotnih časopisov pri na« ni — Proili mesec 6mo se spominjali desetletnic« prihoda itaicga pastirja t g. župnika Jcs. Stopit*. Njegovih Ogromnih zaslug ne bomo naštevali, kajti vemo, da bi pustil v taki nevarnosti damo, ki jo tako visoko cenim. Zato vam hočem predlagati, kako bi ae rešili; j® to edini izhod, ki vam preostaja: jaz pobeg«o m 2 v a m i.< Presenečeni ga pogledajo vsi; on p« govori daljo: »Večina mojih pajdašev so jo odločila, da odidejo v Italijo in se pridružijo ?mIu razširjeni roparski družbi. Meni.pa ne ugaja, da bi drugemu služil, zato ne poj-dem z njimi. Ce bi mi torej obljubili, gospa grofica, da zastavite zame debro besedo in porabite svoje mo-gočue zvezo v mojo zaščito, Vas So lahko osvobodim, preden ne bo prepozno.« Feliks je molčal v zadregi; v svoji poštenosti ni maral vedč spravljati v nevarnost možu, ki mu je hotel življenje rešiti, če bi ga pozneje ne mogel Ščititi. Ko j« še vedno molčal, nadaljuje poglavar: »V današnjih časih povsod iščojo vojakov; rcdovoljiti se hočem r, najnižjo službo. Vem, da mnogo premorete, vendar ne zahtevam drugega, kakor da mi obljubite, da posredujete same v tei zadevi.« »Naj bo,« odgovori Feliks s pobešenimi očmi, »obljubim Vam, da storim vse, kar je v moj i h močeh, da Vam pomagam. Naj se Vam godi kakorkoli, v tolažbo mi bo, da ste se prostovoljno odpovedali roparskemu življenju.« Ganjen poljubi poglavar tej dobrotni dami roko, ji že poSepeta, naj bo dve url, ko nastopi noč, pripravljena, in zapusti potem kočo prav tako previdno, kakor je priSol, Ujetniki so dihali svobodnejo, ko jo odSel. »ResitiCnok pravi lovec, .tega je Bog razsvetlili Kaka čudovita rešitev! Nikdar si ne bi bi! niti v sanjah mislil, da bi biJo na svetu že kaj fakega mogoče in da bom doživel tak čuden dogodek l? »Le kako morete biti tako teukovestai, ljubi moj!« spregovori Študent, »potem ko ste svoje vlogo tako mojstrsko igrali! Ne, zaradi tega si Vam ni treba delati težke vesti, to ni nič drugega kot dovoljen silobran. Saj je vendar aagrešil zločin, da jo hotel odlično damo s ceste ugrabiti; in če bi Vas ne bilo, kdo v o, kako bi bilo z grofičinlm življenjem? Ne, Vi niste naredili nobene krivice; sicer pa mislim, da mu bo sodišče štelo v dobro, če se mu or., poglavar to sodrge, izroči sam.« Ta misel jo potolažila mladega zlatarja. Naslednje ure ao preživeli v mešanici veselih čusiev in tesnobne bojazni, ali so načrt posreči. Bilo je že temno, ko jo stopil poglavar za trenutek v kočo, odložil zveženj obleke in dejal: »Oospa grofica, da si beg olajšamo, se morate preobleči v to moško obleko. Storite to takoj I Čez eno uro nastopimo pot,« S temi besedami je ostavil ujetnike to lovec se je komaj krotil, da se ni glasno zasmojal. »Zdaj se morate drugič preobleči,« je vzkliknil, »in stavim, da Vam bo to bolj všeč kakor prvikrat!« Rszvezali so sveženj in našli lepo iovsko obleko z vsem, kar spada zraven; Feliksu se je izvrstno prilegala. Ko se je opravil, je hotel lovec grofi čin© obleko zagnati v kot, Feliks pa tega ni dovolil; zloži! jo je v majhen zvitek in dejal, da bo prosil grofico, naj mu jo podari, da jo bo imel potem vso življenje za spomin na te čudne dneve. Slednjič je poglavar prišel. Bil jo popolnoma oborožen in je prinesel lovcu puško, ki so mu jo bili odvzeli, in rog s smodnikom. Tudi študentu je dal puško, Feliksu pa je pedal lovski nož a prošnjo, naj si ga opaSo za slučaj potrebe. Sreča je bila sa naše znan«®, da je bilo že zelo temno, sicer bi bile iskreče sa oči Feliksove, ko je prejel lo. orožje, roparju ra?.odolo nje-govo pravo naravo. Ko so oprezno stopili iz koče, je RAZNO 3&0C0 kg kakave na daa popijejo Loodoačaui. Saj pa imajo Angleži tudi največje kaksvove aasi-da, iz katerih pridobivaio skoro polovični svotovoo proizvodnje kskava. Prideluj* ia sicer tudi Brazilija, Vcnezuels, Ekvador, Ceylon ia dfntfod, v« vsi skupaj «amo malo presegajo množino angleških nasadov na afriški Zlati obali. Zato so «• pa Aaglsži s tako vnemo vrgli ua uživanje kakav« in izdelovanj* čokolade. »Pa naj m »če potem Brazilija svo;o kavo v morje, če je noče prodajati ceneje., si mislijo Angleži, »rai lahko pijemo svof, tnoogo ceneiši kakavi« Vsako leto pojedo poleg ogromne količine kakav«, ki ga popijejo, tudi milijonov kosov čokolad?. Prebrisani Skoti ia P« vstopala« za tekme- r® zgledu Amerike, kjer dame ne plačujejo vstopa« za nogometne tekme, <■» tMt tudi v Evropi nekatere države uvaiab brezplačno vstopnino » športne prireditve. I««® je Italija uv»dh» z» poročene« znižanei vstop nino za vse prireditve.'" sicer stan. za vao voporočenčevo dru^o vstopnina eno liro. trn" cenah navzdol. »Narodov« gasilec — ta gasi na-mroč vedno le žejo ter prihaja le Izjemoma na občne zbore — trdi neresnico. ko pravi, da ima žeta zadosti denarja. Co bi tega bilo dovolj, ne hi bilo treba imeli dolgov. Od gasilske dete pri-fekujemo, je ne more razumeti. N?. (.tvor ne pa že povrnemo. Mirna peč spada med najtfiaruj&t župnije na Dolenjskem. Fars jc iki !ela J9H imeia majhno farno cerkev. In prav ob najhujšem bojnem meležu svetovne volne ae je gradila sedanja farna cerkev in to od 16. maja 1914 do 15, spri!« 1917, ko je bila posvečena. Tako je letos poieklo 20 let farni- cerkve, in lotos tere iudi že 80. lelo. odkar ž.ipnlkuje pri nas naš g. duhovni svetnik Anton Zori, ki jf zgrariil to farno cerkev, !,ahko si predstavljamo skrb g. svetnika pri zidanju cerkve med vojno. Obhoditi je mora! večkrat far« s prošnjo: pridite pomagal. Vsaka vas ae spomni, da je na večer ves utrujen trkal na vrata in spet prosil: pripeljite za cerkev. Dogradili so cerkev, das! so med delom vpoklicali k vojakom stavbenega vodjo iu zidarje, četudi je primanjkovalo hrane In je bilo le zs hrano mogoče dobili delavcev, je vendar bila zgrajena cerkev ir tudi kmalu plačana, tako da nihče niti najmanj ni čutil bremena davčne doklade za zidanje cerkve. Moremo psi reči, da j« t« cerkev veličasten spomenik na svetovno vojno, zidanje le cerkve pa pod posebnim Zastonj zidate eeričva M ml® §n ia* mm prireja!® gnteijana, ak« n$ ust® i »porabljat! orožja k&hl teopiija, < varstvom božje Previdnost!. No smemo ob »po-minu na ta dogodek preslišali aljajnih bronastih zvonov, ki Jih je g. svetnik lari oskrbel. A ob tej skrb! nt pozabil ljudstvu pomagati tudi v gospodarskih zadevah. Dobro vedo vsi, da ja ustanovitelj hranilnice, kalero je prav do zadnjih let vodi! m ji odstopil Iudi prostore za svojo uradne posle — vse z namenom, da ljudstvu pomaga. Kaj bi se ob tolikšnem delu g. svetniku čudili, da je ohranil faro na versko trdnih tleh, in nič ae nam ni treba čudit!, če mu Je pojema ona telesna oveSbst, ki jo je izrabil v delu za faro. Trideset let je bil s faranl ob vsaki važnejši uri njihovega zemeljskega življenja, ta ako mu Bog nakloni zdravja in moči bo še vodil duše v tej cerkvi, katere graditelj je, v božja bivališča, kamor naj odide tudi sam pa svoje večno plačilo! Iz naših društev IU. Jernej na Dolenjskem, Pevski koncert, ki je bil v nedeljo, 17. oktobra, v polni dvorani prosvetnega društva, priea, kako Slovence ta ni mu naša pesem. Hvala vnem trem požrtvovalnim zborom, kostanjevKkemu, Škocjanskemu in domačem« ier vsem trem pevovodjem! Po koncertu je bila lepo urejena vinska trgatev, katero je poživila nača godba, tako da je bilo ljudstvo prav vesel® iu zadovoljno. — Fantovski odsek je začel z rednimi sestanki in telovadnimi večeri, katerih ee udeležuje CO fantov. — V IrolniSnici v Novem meelu je umrl Janez KJemenčič iz Dol. Maharovca. Zapušča ženo in iliri nepre«do cene iste kot lansko lelo. Vabimo vas, da nas obiščete, ker no bo vam žal. !?*šiiu edrom priporočamo nove ljudske igre: »Tlofanl«, >Z« grunt« in 5trna žena«, katere so po svoji vsebin! zeio primerne in hvaležne zlasti za kmetske odre. Navedene igre lahko naročile rut naslov: RedenSeit Ivan, Domžale. RADIO LJUBLJANA «Stojk Obetali so in_ pet vojakov je stopilo naprej in velelo, da morajo s njimi, »I«' m> izkažejo o svoji poti pred poveljujočim majorjem. Ko so napravili še petdeset korakov, so zagledali na desni in levi v grmovju svetlikajoče se puSke: .velik vojaški oddelek je po vsej priliki zasedel gozd. Major je sedel z več častniki in drugimi možmi pod nekim hrastom. Ko so pripeljali ujetnike predenj in je ravno hotel začeti jih izpraševati, od kod in kam, skoči eden izmed mož kvišku in vzklikne: »Moj Bog, ali prav vidim, to je vendar Bogomir, naš lovec!« »Da, gospod oskrbnik,«: odgovori lovec veselo, »lukaj nem, na čudovit način rešen iz rok hudobne drhali.c Častniki skoraj niso mogli verjeti, da ga vidijo pred seboj; lovec pa je prosil majorja in sodnika, najj stopita z njim vstran, in jima je na kratko pripovedoval, kako so bili rešeni in kdo je četrti, ki jih' spremlja. Vesel tega sporočila je major takoj odredil, da so važnega ujetnika odpeljali v zapor, mladega zlatarja pa je predstavO svojim tovarišem kot junaškega mladeniča, ki je rešil grofico a svojim pogumom in odločnostjo, in vsi so veselo stresli Feliksu roko, ga hvalili in radovedno poslušali njega in drage, ko so pripovedovali svoje doživljaje. Msd tem se jo popolnoma zdanilo. Major je sklenil, da spremi sam osvobojene« v mesto; šel je z njimi in grofičinim oskrbnikom v bližnjo vas, kjer ga je čakal njegov voz in tam je moral Feliks sesti k njemu v voz. Lovec, študent, oskrbnik in mnogo drugih ljudi pa je jezdilo pred njima in za njima in tako so ;,!i zmagoslavno proti mestu. Kot blisk se je bila razširila' po okolici vest o napadu v gozdni krčmi in o požrtvovalnosti mladega zlatarja, in prav tako naglo je šla! zdaj povest o njegovi osvoboditvi od ust do ust. N'iS ni bilo torej čudnega, da so bile v mestu, kamor so Sli, vse ulice polne ljudi, ki bi bili radi videli uila, dega junaka. Vso se je trlo ljudi, ko je voz počasi prispel v mesto. »To j© on,« so vzklikali, »ali ga vi« dRe tam v vozu poleg častnika! 7 i vel vrli mladi zlatar!« in tisočeri živijoklici so pretresali ozračje. IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Iz pisarne Kmečke zmze ______________________■—i.«.!«.!.... iMi-iiniiniirliitraiVKI l Stanevsko-strokevnl tečaji p« okrajih Glavni odbor Kmečke sveže je pred časom opozoril v »Domoljubu«, da bodo v letošnji zimski dobi stanovsko-strokovni tečaji po okrajih. Vse edinice se uik.akor tie bodo mogla udeležiti teh tečajev, ker so preveč oddaljene, vendar jc kraj, kjer bo tečaj izbran tako, da bo moglo sodeloraU čim več edinie in članov. Za one Krajevne kmečke zveze, ki letos lega tečaja ne bodo mogle po-sečati, bo skrbel glavni odbor, da se bo vršil kratek tečaj pri edinirt ssmi, vendar samo v nujnih primerih. Ti tečaji bodo trajali 4 tedne, in sicer bodo predavanja dvakrat tedensko po Štiri uro, Snov .n čas sta izbrana tako, da bo vse sadovoljil, za nekatere edinice je sestavljen |so njihovih predlogih. Kraji, kjer se bo tečaj vršil za posamezne okraje, so določeni takole; Videm ob Savi, Sv. Peter v Ssv, dolini, Črnomelj, Crensovri, Mozirje, Kamnik, Velike Lašče, Konjice, Kranj, Kostanjo-vica, Do! pri Hrastniku, Ponovžče, Križovci, I)ev. Mar. v Polju in Dobrovi, Dolenji Logatec, Sv. Lenart, Slovenska Bistrica, Rakičani, Grm pri Novem mestu, Ormož, Radovljica, Velenje, Škofja Loka, Kozje, Prevaljs. Glede organizacije teh tečajev je bila prejšnji teden razposlana okrožnica s točnimi navodili. vs*R! onim edinkami, ki pridejo ra letošnji tečaj v poštev, no se priložili ludi programi. Prvi tečaj se prične 22. novembra. Z ozirom n« ta termin, imajo vse edinice dovoij časa, da temeljito pripravijo vse potrebno in da obvestijo vse člane za udeležbo. Tega tečaja se morejo udeleževati ludl nečlani, če imajo namer*, resno sodelovati. Ona edinica, ki ni dobila programa, pa bi (rudi želela vsaj pri nekateri!* predavanjih sodelovati, naj se obrne do edinice, ki je določena za prireditelja, in prosi za njega. Opozarjamo ie na to, da se bo vodil za vsako predavanje seznam navzočih članov in posebej nečlanov, kar ee bo upoStevaio pri prihodnjih tečajih. Koledaitak Kmečke zveze Glavni odbor sporoča, da je izšel koledarček Kmečke sreie as leto IW8, Naroča «8 pri tajništvu Kmečke zveze v Ljubljani, Miklošičeva 17-111, dobi ee pa tudi v knjigarnah in pri Cirilov! tiskarni v Mariboru. Za člane Kmečke zveze ga naročajte skupno. Tem je dal glavni odbor v okrožnici vsa navodila in pogoje- Koledar stane 10 din in je prikrojen povsem za kmečkega človeka, ker vsebuje poleg koledarja, stanovskih člankov, tudi tabele, katere so potrebne kmetu v njegovem gospodarstvu. Zelo hvaležno bo pa služil tudi drugim. Izdelan je v močni platneni vezavi selene !n modre barve z znakom Kmečke zveze. Dolžnost vsakega člana je, da si koledar svoje stanovsko organizacije nabavi. Pregled do sedaj ustanovljenih krajevnih in okrajnih odborov vam bo služi! ta informacijo, kako močna je že Kmečka zveza prav tako pe se l>o«te po nJem neznani!! s njenim dosedanjim delom. Segajte pridno po njem. Odbori naj skrbijo, da ne ostane nobena kmečka niža bres njega. Vodiieljskl i«ič«{ Mladinke kmečke Kol smo že objavili v »Domoljubne v eni zadnjih številk, ae ho vrši! tetošnM) zimo tudi voditeijaki tečaj Mladinske kmečke zveze v Ljubljani, in sicer se bo začel za fante t7. novembra, za dekleta p* & deeambra. Vse okrajne odbore, katerim smo poslali okrožnic® in navodila za prijavo tečajnikov, prosimo, da nam le javijo do 5. novembra. Prijav, ki bodo poslane po tem datumu, ne bomo mogli upoštevati! Program in predavatelji no te določeni in to najboljši. Vsak kmečki !act si bo mogel na njih pridobili mnogo praktičnega znanja o važnih vprašanjih, da bo potem sposoben voditi doma odseke. Poudarjamo pa Se enkrat, da se naj pri izbiri tečajnikov strogo gleda na to, da bod« predlagan! res najboljši in najresnejži, k! bodo prišli na tečaj zaradi izpopolnitve znanj« in ne zaradi zabave. Fantom ln dekletom, katere bo izbral glavni odbor, bodo postlana pravočasno navodil« In poziv, zalo posameznikom nI truba povpraševati aH so sprejeti aH ne. Predavatelji Ker je Se sedaj najavljenih mnogo ustanovnih občnih zborov in drugih zborovanj, za katere so capročom kot predavatelji zastopniki glavnega odbora, prosimo vse edinice, da nam javijo »voje želje vsaj 14 dni prej. Ns kasnejže fejlje s® glavni odbor ne bo mogel obvezno ozirati, ampak bo ustregel samo, če bo to mogoče. V tej svesi p« o;>omisjamo vse one, ki imajo pravila že potrjene, da takoj »kličejo ustanovni občni zbor, da so bo delo moglo uspeSn« vršiti. Preko letošnje zime se morajo ustanoviti krajevne edinice po vseh občinah, zlasti tudi pri tistih, ki m zakasnile zaradi pričakovanja prekomasacij. Te so sedaj dokončno izvršene. Stari koledarčki Kmečke ssess Ker manjkajo glavnemu odbora nekateri koledarji prejčnje Kmečke zveze, prosimo vse one, ki jih še imajo shranjene, da javijo to ns tajništvo z navedbo letnico. Glavni odbor bo te koledarje odkupil ali pa poslal v zameno letošnji koledar. Preglejte po svojih omarsh, gotovo se bo sem in tja še kakšen našel. Za vas je le malega pomena, glavni odbor jih pA nujno potrebuje. '.....-T-rrr----------- Pijte samo zdravilni PLAN INK A čaj * ptom&lfanSt swfa>«» i» Bto 2» » k t*e 1J-. (kpvfa&tM Mr. Erik®*«!«, LjuMg&n« Sodni oWai aber okrajnega odbor« Knsetke ive:e s« Maribor levi breg Prejšnjo nedelje« je b!l na Sadjarek! !n vinarski škili v Mariboru redni oljčni zbor okr. odt>or» za Maribor levi breg. Udeležba ja bile velika. »«j se j« udeležilo občnega zbora p» v^f delegatov posameznih krajevnih edink. Ob tej priliki m; j« osnoval tudi pripravljalni odbor z« Maribor desni breg. kS bo poskrbel, da bo Kmečke zveza tudi v Som okraju kmalu izpopolnjena. Opozarjamo pa o tem vse okrajne odbore, ki še niso imeli re.l-nega občnega zbora, da to čim prej Izvrše. Mišljene one, ki siso l/ile ustanovljeno v zadnjem času. Oiavni odbor Kmečke iwze v Ljubljani Od S. do 11. novembra. i. novese&rsi {ir. is kras«. St Vid ari Stični, Jesenic«, Menjjei, Velik* Laičs ter živ, Vrhnika, — 7. nov*«br»,i kram. Kropa, — g, novM&fcrei živ. in krača. M. Jernej, ViSnj« gora n Novo mesto. — 9. aoTsnbrsi živ. Kamnik. — Jt. novasabr«! živ. ia kram. Studenee pri Krikem, Morsvčs, Poljane ie £t, Geibard, živ. »pod. Gorje in kram. Srednjo va« v Bohinju, DOBRO CTiVO »Umna reja domačih sajeev« je naslov knjižici, ki sta jo spisala dr. Jenkn in A.Inkret, ima 89 strani in stane 18 dfn. Založil«. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1931. — Zajčjereja je postala ravno v teh težkih čaaih jako važna panoga našega gospodarstva, ozirom« vsaj postala bi lahko, ko bi se ji j»9večalo uiato več pažnje. Z rejo domačih zajcev si zlasti revnejši alojl lahko veliko pomagajo. Od zajca imaš okusno meso, ki g« moraš drugače drago plačevati, in kožuhovlno. Zajci so s hrano kmalu zadovoljni, hlevček pa si postaviš kjerkoli pri !>isi z majhnimi stroški. Ker se zaioc hitro plodi, t ni a S v teku enega leta žo celo čredo teli koristnih živalic. Knjižica obsega Dajprvo opis divjega zajcai potem domačega; razne pasme, katere gojimo p« nas; zreja domačega zajca: hlevček, nega, »kup-Ijenje, koristi, sredstva za pospeševanje reje kuncev, anatomija kunca, križanje, bolezni. Knjižica je praktično spisana in jo najtopieje priporočamo- * A. S u Iga j: Naš potočni rak. Izšla je lepa knjiga, ki obširno popisuje raka tega plemenitega prebivalca naših slovenskih votla, iti ga je desetletji kuga skoro popolnoma iztrebila, pa sedal zopet pojavlja po nekaterih naših rekah, Ki« ga skrbno eoje in kjer obeta bili zopet lep vir ših narodnih dohodkov. Knjigo toplo priporočamo. Naročila sprejema Zveza ribanskth društev v Ljubljani, Hote! Metropol. Cena knjigi j« 20 dinarjev, po pošti 3 dinarja več. Predavatelj: »Dostikrat eo majhne stvari, nas bolj razburjajo kot velike.« , Kocjan (lz ozadja): »To l-o P9 meno na primer že zelo razburi, čo ml prinese prav majhno klobaso.« ia leto 1918 se že dobi v knjigarnah in trgovinah po Sloveniji. Ako je v VaSem kraju ni, naroČite jo iz Jugoslovanske knjigarne ali trgovine H. NKmsn v Ljubljani. — Cena s poštnino vred Din 5<50. »Ti, Mica, danes sem se pa za življenje zavarovale »Vidiš, takšen ai, vedno *a«(M mm aa»®.« # Tone: »Zakaj pa se ob priliki poroke strelja?« Tine: »I, kaj ne ve«? Takrat se pričonjajo sovražnosti.« Iz ljube«*?; & mmk fcodi vsako aofi s« ulicah premožnega dela Londona 70 let stara hči nekega barona in e *«ii»oj kei-ariea ® saMkijaaias ribjim in gOYtj.ua mesom, jetrnimi paštetami ia^ atie-kom t.er iSče »uboge, r,apuS£e-ne« mačke, «a f'« nekrni D* »• bi obožice trn« nje trpet® i«set«% ce }e Jotsijtlfiva £»»p« odr»fe!« svojim poiitaicmn- 8® DROBTME | $*Mm asišk prfcd«tm. Neisdo je pogledoval itajigo »s sostsvljsnje pisem iz kt« Itsfe. Knjiga iau, tS03 stresi slovnice, aaaka © slogu, elovar tujk i» sefcsteoo navodil«, kako je treba pisati pisma i najvsčjo spošfijivostjo. Notri je vzorec za »pros- , njo e« cossrja« in vzorec z* »pohvalna in ljube-ieaeka pasma žesuksin«. 2jt tedaj so se borih zoper starinske izraze ie starinski način pitanja. Kajif* i* sestavljanje pmctn msa posebne točile, ki poučujejo Sjtaii, in tam *o nsuki: J. Nihče ai BetfcCatljiv zt čast. Vsak ima rad St mu praviš, da je pameten. Nikar ne bodi vaiijiv z nseveti in grajo. Tako piši, , dj so kaj povedali. Važno &o pretehtal! vsako be sedico. /Maj ee nam mudi. Btixii za besede m pismu. Nemara nieo ljudje še nikoli tolike aapmli fco zdsj, g nemara tudi niso 5e aikoli tako mato napisali, Pineti", se skoraj ne ljubi nikomur vt£ pi- i ««fi r&7u je z vsem mogočim postregel tT mu ponudil, da lahko prenoči pri njih. Med tem, ko te turistov« obleka aušlie, Je oblekel fcajžarjevfc SiiaSe in kaoižoio ter tak »topil v kamro po svojo fajfo. V vež! Je srečal gospodarjevo ženo, ta pa ga je v temi imela xa svojega moža. Pograbila je za metlo ter ga oplazila preko ušes: »To p« imaš za to, ker si tujcu Jekel, naj ostane pri aas fez noč « Uoi-iiai i>!i* s* Je »oia iznašel. V premogovnem rudsiku v whit«ha»eiiu v Angliji so rudarji, ki so tHkrat uporabljali vac bolj preproste svetilke kakor dem«, nstaadojas začutiti iu zavohali aeki doslej aezaaai plm, ki se j« ob ev«titV«ih vžgal m povtrofU pt-«c4fjiajo za-»do. Ko pa eo videli, dani »ofcene ]»>sebB< aevarnosti, da plin čisto krotko in mirno gori samo v debelosti pol metra, »o za&tli < gasiti. Tod« plin »s je vedno snov« vžiga!. Da bi «« ga dodobra znebili, *s> ga napeljali po posebnih eeveb is rudnika n« prosto. Komaj pa i« cev • pli-»aai jg*g!«-dalft b»U dsn, ae je pRn kar sam od zopet vžgal .in » svojim lepim plamenom privabil množico radovednežev. Zapiski, ki poročajo o ein aen*y*daeot dogodku, pravijo, da je ognjeni zu-beli koncu eevi goreti neprenehoma d*« leti ia devet mesecev. Tako ee je plin razodel ljudem in jim pokaral svojo pomembnost. »Meščan ie prišel aa letovišče U) si hote! tudi z lovom krajšati, dasi s® na ta šport ni dosti j razumel. Rav»o, ko te ie hote! vrniti domov, mu j» prišel nasproti fantiček, katerega je ustavil: »Povej no, fantek, ali, tod okrog ni prav ničesar ja ustreliti?« »O ji, ravno zdaj!« bo čez oni!* grič prilel naS «čite!j,« Midtt jeb^j&njegova srajca bela... N« trudit« s« pri pranju z raznimi diagisK grrsfsamš %r*elo. Učinek Vas bo presoneiill Dobro Schicliiova miSo, prepojeno s Stisi^om, proaka. skozi tkanino «n odpravi brez vsakega mencanja vjo nas nago. Na acatLavoljSi« so s £r«dljtvi za pranj«, pri liaterih se morale na vso moč Smijiri, da posiane perilo belo, temv« tiporatsljaji« Rusjton, pa Siosfa imeli z lolilislo »Radion-beJo* js®ri!o, fso ttfiian, č® g ^^ ^ primerjate perilo. Pertio oprano z Radlionom ha ostalo vedno sn«ino-bel®, Rszsi« tsfjBi bo i>o!j trpežno-, Uftr Radioej varuje perilo. SCJ fT*S RADIO N ---—-------------- Moli opflasrtllc Vsaka drobna vrstica ali nje prostor veljs za enkrat Din 5"—. Naročniki >Domoliuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmo Ujske potrebščine ali prodaiajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev sc narobe. ?rtifsPBa zn mšte sesata m plsteje aaprej. Irsiiisi pisi kupi Čeme, Kolodvor ska 17. istotam prodam Alfa Separator 5 1. Ms!i pesiitpa Tržišče, Dolenjsko, prodam. 15 minut od nove postaje Jelovec. Nasler v upravi »Domoljuba« pod št. 17575. KMfllili!wSfra javo kupujem »kozi vse ieto. Drago Hadl. Novo mesto. PtKsiass uk°i 1101,0 rrBiSsa hišo v surovem stanju s parcelo »00 m* na Kančki cesti pri iškeai mostu. Meze, Črna vas 155, Ljubljana. Snfr feipi IZu najnižjih cenah. Jaslice is od Din ž-— naprej. Trgovci znaten popu«!. Fraac Konjedič, kers mik, pošta StraKišče pri Kranju. HiIMljl Z Sst dela sprejmem takoj, M. Mam. Tooiačevo 15. M iiniilk Itrojev skoraj popolnoma no vih, >Singer?, »Pfsffr in drugih, ki Stikajo in mašijo ter kolesa po neverjetno nizkih cenah trn prodaj edino pri »Premete (nasproti Kriianske eerkve) v Ljubliani. — Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled. Mu i fffn naprodaj, pol v gotovini, pol na knjižice. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 17498. mm M žsfUi se iznebite, če jih pri . meni naročite. Jernej Jeraj, Zapoge štev, 10, Smlednik. Priltis iiešisp m• barij da se obiščete ■8PS, dobro in poceni, nudi gtftroznans tvrdka Pres&er. LJubljana. Sr. Petrs ceste 14. Ml tm, se oddajo tudi v proti-računu z« pletilue izdelke. Dopisi na upravo lisia pod »Pletilni* štev. 17.(i01, m bobbo voljo .Miha je isi v Dalmacijo na oddih ter M med družim dal tudi fotografirati, ko je jezdil na o»!u. Ko se je vrni! domov, je sliko t pono«ora pokazal svojemu zaattcu. T« pa je «liko dolgo ogledoval ter zmajeval * glavo. »Kaj pa je, da zmajuješ? Mar me ne poznaj?« je vpraSal Miha. »O, pač, tebe potnem, ae vem pa. kdo j® ta. na Svojem hrbtu.« • FridoSin je imel oaia, ki pa se je po s'ari oslovski navadi večkrat uprl in eti maral voziti. Ob neki taki priliki ie ravno prišel mimo hiše, pred katero je e!a! zdravnik, in prizor opazoval. Pa pristopi Fridolini »Gospod doktor, rad vam nekaj plačam, če v tole bešijo spravile nekoliko več itvahnosii« Zdravnik jc stopil v hišo ter se vrnil z bri-agaiiiieo «cr oslu dai močno injekcijo. Ose! «e je zgini!, poskočil, nato pa rdirja! po ulici. Fridohn je strmel »Gospod doktor, koliko pa slane io, kar sic daii oshs?« — »E, samo deset dinarjev.« — »Tu imate dva kovača, na še meni dajte takšno portije, da bom mo^el dohiteti «®l».« ' Med. unhr. gf| ee jo preselil » «L It. Ljubljana-Moste Ordinira za splošno zdravilstvo dneva* 10—12 V nujnem slučaju ob vsakem času »Kam pa naj vozim?' j» vpraia! šofer. »Uaion,« je zamrmral nadelani Franca. Šofer: »Saj smo pre BCOiiiiiti najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naSi državi. Insa vedno lepe slik® v bakra-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslovi »Bogoljub«, Ljubljana, Jagosfov. tiskarna. OB 117 LETNICI OBSTOJA 4, NOVEMBRA 1937. ODPREMO EKSPOZITURO V KOČEVJU Trg Hralja Aleksandra if. 84. VrSila bo vse posie £$£F»mmSfo xavosS&W. Sprejemala bo Vloge na knjižice in v tekočem računu in jih obrestovala po 3—5%. Dajala bo p&SOjUa In krs«£Sfcg preti vknjižbi, poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev po najugodnejših pogojih. Vloge bo izplačevala brez omejevanja, — Blagajniške ure: od 8 do pol 1 in od 3 do 4. prafe Kranjska hranilnica Oama gnojnična črpalka, domač proi/vod, naj. popolnejša, labka ta pogon, nudi veliko delazuiožnost, predeno izdelana, po najnižji ceni z tO letno garancijo pr| Cirilu Podržaj S® 147 pri Ljubljani — Ceniki pratisl Šlibarjev France se je poslavljal od avojih prijateljev, caj j* bit zadnji večer njegovega fantov« »kegs življenja. Bile je precej č*z poinoi, ko so ie v najboljšem razpoloženju raziii. France is orna-hoval okoli vogala, poklic«! avtotksei ter itd«! vanj. S®ettefg§fa lit 14 •TeSefoe 15-19 Izposluje vse bančne, kreditne posle, nakup ta prodaja HRANILNIH V LOG najugodneje proti takojšnjemu plačilu. Kavsatelj {svoji i«ni): »Takinefa lenoba pa i» rasen uaej v svoji piasani kot ja ta tvoj leiii. katerega si mi priporočila. Spi ia ssai drugeg i kol epi in lenari. Jaz ga bose odpustil« Zer.f: »Če je takten, potem ga »»veda i« odpusti • Ravnatelj (v piaaroij: »Ja* te ae morem več rabiti, v aoboio lahko gr*i.« Nečak: »V soboio, stric? Zakaj si me pa zbudil. sij dan»> j« tele »reda.« Siago na hranilna knlltlc« članic. Zadružne zveze v Ljubljani. Dobite na pri Mfiičislgi m Sieveiii® v IJuHIm^i TyrSev* cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Se v precejšnji izbiri, Tair> kupite tudi t* gotovino dobro ia solidno blsgo. Mihec: sMoj gSr!« je pravil, da so v vseinlrjo nebesna telesa, ki so tako daleč, da bi petsto let In Se ve® potreboval moje! svoj« usta bolj na široko odpirali in z jezikom otepati.* 3E& f esen In aslsties Vam nuiti trgovin« Ludvik Boltin Dol. Kogatec vas po 1166 oo Jasor.ako ta slmoiio Ulaso nrt naicea«|S« s®; nele dn natboltaesa oarhenta, utrnilo m motto volneno bi«so. — VeilK* itbera moSkSKa ln dajnsSage. volnen«! siifeaa; x« no»i»alKt, saKojo. Hn&srtBsfs, pli*» trfifotaiio, voineae vesklo. »«o viate volno « vo-liHDMlh teatvaS. - Vodim ttuSi iaaS«B »loba*o. borete in cepiče. Prldlt« t i ojtlaHat mo|o vcUko preoričinjto a« aami o Uobm kvaliteti to iaredno meni ceni, PostroSSs strsgo selninai cen« koasnreato«! ____„ _. ..ovo oddaja po ugodni celil Sva** Jeiačin, Ljobliana, Ltnousku testa S, V vsako hišo »OomoSIuba«! »DoaioSjofee stao«: 38 D i« četo leto, ta iaozemstvo 60 Ola. ~ Dopise la spise sprejema uredalitvo sDonolinbac uar^tčislao, Snsc-rale In reslemaelje pa »prav« ~ 0*lMj « zar^nJvajo po posebnem cenika ffi 3Xs (n ^rave" 2 29-H - Udajalelj, Dr,Graoril P^Jak, Urednik, lole KoTuek. - U^jnioaiova^koAčU