URN_NBN_SI_DOC-M13RYEWS

Anglo-American cataloging rules. Prepared by The American Library Association, The Library of Congress, The Library Association and The Ca­ nadian Library Association. N orth American text. Chicago, American Li­ brary Association 1967. X X II + 400 str. 4°. To so katalogizacijska pravila, ki so sedaj v veljavi v am eriških in an­ gleških znanstvenih knjižnicah in so rezultat več kot tridesetletnega kata­ logizacijskega dela. 2e leta 1930 se je sestal kom ite za sestavo druge izdaje pravil, ker izdaja iz leta 1908 ni za­ doščala več. Po prelim inirani izdaji v letu 1941, ki so jo zelo kritizirali zaradi njene kom pliciranosti, so izšla nova pravila zopet v letu 1949. V n a­ slednjih letih so tudi ta pravila še izpopolnjevali. Važno vlogo so p ri tem im eli m ednarodni sestanki, predvsem konferenca v Parizu leta 1961. Pravila obsegajo tri dele in dodatke. Prvi del nosi naslov E ntry and Heading — Vpis in značnica. Po raz­ lagi, kaj je glavni in kaj stranski vpis, je še posebej govor o vpisih pravnih in religioznih publikacij. Slede tri obsežna poglavja, ki podrobno razla­ gajo značnice za osebe (headings for persons), za korporativna telesa (h. for corporate bodies) in enotne na­ slove (uniform titles). Značnice za osebe so obdelane v skladu z m edna­ rodnim i pravili, kot jih poznamo že iz naše nove izdaje Abecednega im en­ skega kataloga, še posebno natančno so obdelana orientalska im ena, za katera najdem o tudi številne zglede. Značnice za korporativna telesa pred­ stavljajo enega najtežjih poglavij v knjigi. Prevladale so težnje, da se nam esto oficialnih imen za korpora­ cije kolikor mogoče uporabljajo k ra j­ ša konvencionalna imena. (Prim er: Yugoslavia namesto: Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija.) V četrtem poglavju so obdelani enotni naslovi (uniform titles) za dela, ki nastopajo pod raznim i naslovi. (P ri­ m er: Shakespeare, William: H am let namesto: The tragicall historie of H am let.) Enotni naslov lahko postane tudi značnica pri delih, ki so navede­ na pod stvarnim naslovom. (Prim er: Nibelungenlied nam esto različnih variant.) V zaključnem poglavju 1. dela se seznanimo še z vodilkami. Drugi del z naslovom Opis (De­ scription) obravnava katalogizacijski opis od naslova preko im presum a do form alnih oznak. Posebej obravnava posam ezna dela, nato zbirke, inkuna- bule in fotoreprodukcijo. Pod foto- reprodukcijam i so m išljene faksimili- rane izdaje in mikro- in m akrorepro- dukcije. T retji del je v celoti nam enjen ne­ knjižnem u m aterialu (Non-Book Ma­ terials), ki zavzema vedno večji obseg v sodobnih knjižnicah. Katalogizacija tega m ateriala se v obravnavi značni­ ce in opisa naslanja na pravila, ki smo jih spoznali v prvem in drugem delu, zahteva pa zaradi narave m a­ teriala še svoje posebne dopolnitve. Seznanimo se s katalogizacijo šestih tipov neknjižnega m ateriala. To so rokopisi, zemljevidi z atlanti, filmi, glasbena dela, plošče in slikovni m a­ terial. 174