15
Osnanilo
obertnikam,   fabrikantam, fushinarjem,   in vfini
rokodelzam.
Letaf bo obertnifka drushba *) veliko rasftavo obertnjine in rokodelfkih rezhi sa ogled v Ljubljani napravila.
Vpretezhenim letu je namrezh ta drushba fvoje peto sberalifhe v Gradzu imela in je v tem sboru fklenila: de naj bodo v letu 1844 obertnjine, ali rokodelfke, fabrifke in fushinarfke re%hi in isdelki v Ljubljani sa velik ogled foftavljeni is vfih deshela, ktere fo v tej drushbi pobratjene, namrezh is §htajerfkiga, Korofhkiga, Krajnfkiga, is sgorej-ne Avftrije in Salzburga. To bo tadaj njena tretja rasflava sa ogledovanje obertnjine teh deshela. V letu 1838 namrezh je bila v Zelovzu perva, — v letu 1841 v Gradzu druga rasftava, h kterim fo pridni obertniki in rokodelzi krajnfke deshele veliko lepo isdelanih rezhi na ogled poflali; dofti rezhi fo ogle-dovavzi tudi pokupili in jih dobro plazhali.
Obadvakrat fe je deshelam velika frezha per-godila, de fo jih nafh prefvitli Zefar FERDINAND obifkali, in te rasltave ogledovali.
Kamen rasftavljenja obertnjine na ogled je tale: de fe nmetnoft in pridno/i obertnikov in rokodel-zov tiftih deshel, ki fo v tej drushbi pobratjene, rasglafi, in tudi s daljnimi kraji fo-snani ; de fe kupzam , m tudi drugim ljudem, ki jih is unajnili deshela vfelej veliko ogledovat pride, pokashe, kak-fhno blago, in kako ga v domazhih deshelah isde-lujejo, ali, kaj in kako obertniki in rokodelzi ene deshele, ali farno eniga kraja, ali zelo famizhne vali in fabrike, to ali uno blago perpravljajo, in obdelujejo: ali zhe fo morebiti v isdelovanju ti ali uni koriftnifhi ali pridnitlu memo drusih, ali morebiti zenejfhi v enakih delih.
Obertniki, rokodelzi, fabrikanti in fushinarji dobijo slate, freberne ali bronafte fvetinje po vred-nofti lepfhiga ali koriftnifliiga isdelka, aii pa faj pohvalne pifma.
Vodftvo obertnifke drushbe v Gradzu rasglafi tadaj s tem fpifkam, obertnikam, rokodelzam vlake forte fushinarjem in fabrikantam, de naj bodo v Ljubljanfko ogledavno rasftavnizo take isdelke poflali, kakorfhne v fvojih krajih delajo; kakorfhne ljudje fploh, in kupzi nar vezh kupujejo, in take dobro in lepo isdelane rezhi, kakor jih ljudje navadno narediti vkashejo, in kakorfhne delavez vfaki zhaf in na vfako porozhilo narediti samore. Opomniti fe pa mora, de ni treba kakfhnih pofebno dragih isdelkov farno k videsu, ali sa ozhi napafti, per-pravljati. Tudi menj vredne isdelke naj bodo poflali, zhe miflijo, de bi morebiti ljudem dopadli ali njim menj snani bili.
Naj bodo tadaj na ogled poflali mnoge obertnifke isdelke, karkoli jih po v drushbi pobratjenih deshelah isdelujejo, kakor na drobno in na debelo v vfakdajni domazhi kupzhiji, in na daljne kraje gredo. Tudi frovo, ne isdelano blago bode sraven isdela-niga k rasftavi pripufheno, namrezh: predivo, konoplje, ovna, shima, fvila (jshida)i. t. d., zhe kako pofebnoft kashe. Naj pofhlejo podobe, ali modle sa mline, sa mlinfke in druge vodne kolefa,— podobe pofebno noviga snajdenja i. t. d. Tudi lefena roba, kako lizhno fpletenje in kakfhno drugo pofebno ro-kodelftvo ne bo is rasftave islozheno.
*) Namen te drushbe fmo v pervim in drugim liftu pretezheniga leta rasloshili.
Kdor mifli prav velike rezhi poflati, poftavimo: kolefelne in druge vosove, mafhine ali kaj taziga, kar veliko proftora potrebuje, fe mora savoljo ve-likofti takih rezhi poprej v pifarnizi obertnifke drushbe (v hifhiNr. 195 > v ^alendrovi ulizi bliso Brega v Lubljani) s befedo ali s fpifanjem ogla-fiti, in mora pred povedati, kakfhno in koliko taziga bo poflal.
Sa pofhiljati nifo: rezhi ali blago, ktero je sashivesh, ali sapijazho; tudi fhtazunarji, ki nifo farni fabrikanti, nefmejo ptujiga blaga is fvojih fhta-zun poflati. Nobena rezh is deshel, ki nifo v to drushbo pobratjene, ne bo k rasftavi perpufhena.
Zhe je pa kdo ud te drushbe naj bi bil ravno v nesdrusheni desheli doma, ima pravizo fvoje isdelke v ogledavno rasftavo poflati. Zhe kdo is ptu-jih deshel tadaj sheli, fvojo rokodelftvo pri ti rasftavi na ogled poftaviti, fe mora v to drushbo sa-pifati in sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajtati.
To fe ve, de vfakimu, karkoli bo v ogledavno rasftavnizo poflal, poflano blago vlaftno oftane; zhe pa morebiti sheli, de bi fe njegovo blago proclalo, in po kakf lini ženi bi fe fmelo prodati, naj to ko-miiarjam pove, kteri bodo poflano blago prejemali. Sna pa ne le komifiji, ampak tudi drugim fvojim snanzam in prijatlam to narozhiti, farno, de mora tifte perfhone, kterim fvoje blago isrozhi, komiliji imenovati. Tudi mora povedati, kako in po kaki poti bi fe njegovo blago, ako fe ne proda, nasaj na dom poflalo. Drushba sa prepeljavanje takih isdelkov isdajano plazhilo (Fracht) poverne, zhe kdo to ravno povernjeno imeti sneli; tode tudi to fe mora poprej komifarjam osnaniti. Kupez, kteri bi blago v rasftavnizi kupil, ima pravizo tifto fhe le po dokonzhanim ogledu vseti.
Vfaki, kdor bo kaj na ogled poflal, naj da fvojimu isdelku — vfakimu kdfzu pofebej —, tako ime, kakor ga doma imenuje; naj sapifhe ime fvo-jiga rokodelftva in obertnofti, fvojiga kraja, in jianovanja; naj perdenefciJp h kofu, kteriga bi rad prodal. Vfe to fo sa kupze potrebne rezhi.
Imena rokodelzov, kteri bodo kaj na ogled dali, tudi vfe poflano blago bo v pofebnim fpifku ozfiitno na snanje dano, bo povedano, koliko fe bo prodalo, koliko ne. Obertniki in rokodelzi, kteri bodo slate, freberne ali bronafte fvetinje dobili, in kteri bodo s pifmam pohvaljeni, tiftih imena bodo fhe pofebno v na f hi h novizah na snanje dane.
Mefez in dnevi, kadar, fe bo obertnjina v teko-zhim letu rasftavljati in ogledovati sazhela, bomo ob fvojim zhafu v teh novizah ozhitno rasglaiili: sdaj le farno toliko povemo, de te rasftave pred mefzam Velikim travnam ne bo, ampak posneje. Tudi kraj, kamor fe bodo sa rasftavo namenjene rezhi v Ljubljani pofhiljale, in kar je drusiga vediti treba, bodemo v pravim zhafu osnanili. — Perpravljajle fe tadaj pozhafi, ki miflite, tukaj fvoje rokodelftvo na ogled poftaviti!
Vodftvo not rajno- in s^orno-avftri-janfke  onertnifke  drushne
v Gradzu 12. Profenza 1844.