L
Lttos proslavlfamo 60-letnico ustanovltve Komunlstičnepartl/e Jugoslavije, komunh atične mladine Jugoslavije (SKOJ) In zdrutenih deiavsklh sindikatov ter 40~tetnic<? drzavnega posvetovanja voditnega aktiva KPJ; posvetovanfe \e bilo v hfii Mihe No* vaka, leta 1939 v Tacnu.
V iasu ko fe bilo vse bolj jasno. da je svetovni spopad neizbežen, v času ko jc Mizem te začal svof osvajatnipohod(padec Čehoslovaške, konec španske državljan* »ke vojne, zasedba Albanije in vojna Japonske na Daljnjem vzhodu), zaznamu}emo v zgodovini KPJ dva pomembna dogodka; kanstituiranje Centralnega komiteja komuni* »ti&ne partije Jugoslavije (15. do 1S. marca v Bohinjski Bistrici) in državno posvetova* nja vodiinih kadrov KPJ (9. In 10. Junlja 1939 v Tacnu. Dogodka sta vrh in zaključek v razvoju še KPJ, nfeno Izhodiiče fnpriprava za prihodnfe naloge terzakijučufetaproceS konsolidaci/e partije po Titovi vrnitvi leta 1937 v domovino.
Partija - Tito -samoupravljanje
Posvetovgnje v Tacnu je bilo v hišl Mthe Novaka. Vrednotimo ga kot nadatjevanja za*0danfa Centralnega komiteja v Bohinjski Blstrici, saj}e gradivo, kl so ga obravna-vali v Bohinfaki Bislrld, dobilo zdaj svofo šfrŠo potrditev. Od zasedanfa v Bohinju dO poavetovanfa v Tacnu se Je Centralni komite trikrat aeslat, kar kaže, kako temetjito \9 bllo priprvljeno to poavetovanj*.
Na posvetovanfu v Tacnu $o temelfito razčlenili položaj partife In tako defansko ocenM zmogljlvoat revolucionarnih sU v državf, ztaati v razmerju do drugih poliUinifr skupin. Osvetlill so splo&no smer KPJ vpogojih naglo spreminjajočega se zunanjega ifl notranjega političnega položaja.
Glavni reterat o stan/u v partiji je imef tovarii Tito. Edvard Kardelj fe govoril & notranjem in zunanjem potltičnem položaju, )vo Lola-Ribar je poročal o SKOJ, FranC Leskoviek in Aleksandar Rankovič pa sta vsak v svo)em poroiitu obravnavata pro-bteme sindikalnega giban{a.
Posvetovanjv je preds&doval Miha Marinko, kl /e pred desetimi leti, takole označU tacenski dogodek: »Razšli smo $e z jasno vizijo btižajočega se vojnega konflikta v Bvetovnetn obsegu. Zadana nam je bila naloga, da moramo komunisti spremenltf dotedanfe oblike delovanja Ijudske antifašistične tronte in praiti v narodno obrambnO mobitizacijo. opirajot sepri tem na takrat edino silo obrambe miru - Sov/etskozvezo.«
Na posvetovanfu fe bilo 31 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, čme Gore in Vojvodine.
Ta dva pomembna dohodka, neposredno zvezana z zgodovino KPJ, sta bila v Slovenlji. predvsem zaradl tega, ker Je tu delovala močna partifska organizacija, ki sQ jo vodili prekatjeni kadri. Tovariš Tito Je v avojem poročilu fzvršnemu komiteju komin-terne 26. aeptembra 1939 defal: » V Sloveniji ima partifa močno vodstvo ter razmerom& večje in močna/io organizacije.« Slovenskl komumsti so tisti čas tvorifl skoraj tret/ino partijtkega čtanstva v drtavi.
40-ietnica posvetovanja v Tacnu je torej neposredno in vsebinsko veže na 60-letnicO u$tanovitve KPJ. SKOJ in zdruienih delavskih sindikatov. Zato bo v Tacnu podšmarno goro osrednja prfreditov v počaatitev tah jubitejev, in aicor v soboio 16. junija 1979 ot> 10. urf pott gesfom »Partija - Tito - samoupravf/an/e".
MOMIR RADOSAVLJEVIČ