Cerkvene zadeve. Dnevi dahovnega veselja v kozjanski dekaniji. Kdo popiše radost prebivalcev obširne kozjanske dekanije, ki je napolnjevalo vsako srce od sobote, dne 6. junija do petka, dne 19. junija! Imeli srao namreč ta čas v svoji sredi milostnega knezoškofa Mihaela, ki so našim otrokom zakrament sv. birme delili. Kajpada se je vsak hotel pokazati. Rekel bi, da t:no se med seboj skušali, kako bi očetu večje veselje naredili, kako bi jih dostojniše sprejeli. Prišli so višji nadpastir dne 6. junija popoldne čez Poličane v Podčetrtek, kjer je dne 7. junija, v nedeljo bila škofova obiskava in sv. birma. Nasproti so jim šli prečastiti gospod kanonik in dekan kozjanski, .1 anez Bosina, in so mil. kneza z vozom, v katerega so bili 4 beli konji upreženi, osrečenim Podčetrtčanom pripeljali. Tukaj so jih tržani lepo sprejeli, le nekaj je manjkalo, east. gosp. župnika Rom-a. Bolezen jih je zadnji čas tako potlačila, da so se morali nemudoma podati v k usmiljenim bratom zdravja iskat. Bog daj, da se kinalu zdravi in okrepčani povrnejo! Iz Podeetrtka so šli milostni knez v nedeljo popoldne v Olimje. Zbralo se je mnogo ljudstva, da vidi, pozdravi ljubljenega svojega škofa. Slabo vreme motilo je nekoliko njih veselje. — V ponedeljek so se odpeljali prevzvišeni vladika k Sv. Petru na Buče. Farani bučki že dolgo vrsto let niso imeli sv. birme, zato je po vsej fari vladalo nepopisno veselje, in vse mlado in staro je delalo, da tem lepše sprejmejo ljubljenega nadpastirja. Postavili so cele drevorede smrek, slavolokov, ki so bili, kakor tudi cerkev, prepreženi z lepo spletenimi venci. Z Buč podali so se vladika v Polje, kjer je prav lična cerkev sv. Nikolaja, pred nekoliko leti po neumorni delavnosti blagega župnika vsa prenovljena. V tej fari so delili v sredo zakrament sv. birme. Zupnija je sicer majhna, a birmancev bilo je silno veliko. Prišli so bralje Hrvati z onostran Sotle, ker tamkaj niso tako srečni, da bi imeli tako pogosto sv. birmo kot mi. — Od tod šli so v sredo v Št. Peter pod Sv. gorami. In ta se je ta dan prav praznično oblekel. Šentpeterčanom je došla tudi ta redka sreča, da so se miloslni knezoškof pri njih 2 dni mudili. V četrtek so birmovali, v petek, dne 12. junija pa so šli na božjo pot kot zvest Marijin častilec k Materi božji na Svete gore, kamor Slovenci iz Štajarske, Kranjske in tudi Hrvati tako radi zahajajo. V tej sloveči romarski cerkvi so po sv. maši v ganljivem nagovoru razložili, kako je Marijino češčenje vsakemu stanu primerno, kako veliko koristi. Priporočili so sami sebe in verne svoje ovčice Marijinemu varstvu in pristavili prisrčno prošnjo do Marije, naj ostane naša mati v življenju in v smrtni uri, mi pa ji hočemo "biti zvesti otroci do zadnjega vzdihljeja. V St. Petru se iim je poklonila tudi duhovščina zagrebške nadškofije, in vsi so bili očarani zavoljo ljubeznivosti in prijaznosti milostnega kneza. Poslovili so se knezoškof od prijaznega Št. Petra v petek popoldne in se napotili v Podsredo. Povsod ob cestah pri križih se je zbiralo verno ljudstvo, proseč nadpastirskega blagoslova. V Podsredi je prav lep križev pot ob potu, ki vodi k romarski cerkvi žalostne Matere božje — stoji 14 kapelic. Milostni knez so si ogledali nekoliko postaj in pohvalili skrb prejšnjega gospoda župnika, Antona Lednika. V soboto popoldne zapustili so Podsredo in se peljali s štirimi konji v Kozje, k sedežu dekanje. Kozjani, ponosni, da imajo dekanijo, storili so vse mogoče, da prav počastijo nadpastirja. Postavili so tri velikanske slavoloke, ki bi vsakemu mestu čast delali. Prvi je bil postavljen v začetku trga, drugi pred župniščem in tretji pred cerkvijo. Pri prvem slavoloku so pričakovali kneza uradniki, šolska mladina, učiteljstvo, tukajšnji graščak vitez Gossleth in sosedna duhovščina s preč. gosp. kanonikom. Po prisrčnem pozdravu šli smo, moleč sv. rožni venec, v krasno cerkev. Najizbornejše njeno delo je in ostane novi križev pot, ki molilca mora k pobožnosti spodbujati. V Kozjem so na večer pevci zapeli več lepih pesmic, tržani so trg razsvetili, umetalni ogenj povzdigoval je slovesnost in ognjegasci so priredili knezoškofu baklado. (Dalje prih.) Primicije letošnjih čč. gg. novomašnikov. Dne 26. julija: Drofenik Anton v Kostrivnici. — Dne 2. avgusta: Gosak Frančišek v Žičah; Šanda Janko v Makolah; Hohnjec Jože pri Sv. Petru pod Sv. gorami. — Dne 9. avgusta: Fink Jakob v Žičah; Vodošek Jože pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Ocvirk Maksimiljan v Celju; Srabočan Anton v Celju; Miklič Anton v Dobrepoljah na Kranjskem; Kruljc Frančišek v Brežicah; Jančič Janez v Laporju. — Dne 16. avgusta: Kosel Frančišek na Hajdinju; Kovačič Anton pri Sv. Emi; Kranjc Davorin v Majšbergu; Lorbek Janez pri Sv. Lenartu v Slov. goricahj Bohak Frančišek v Poličanah; Grobelšek Janez v Žičah. — Dne 23. avgusta: Šrajner Frančišek pri Sv. Križu na Murskem polju; Gomilšek Frančišek pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju; Horvat Friderik pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Mili darovi za drnžbo vednega češčenja: Sv. Vid pri Ponikvi 11 fl. 50 kr., Sv. Hema 9 fl. 30 kr., Mala Nedelja 5 fl., Sv. Anton v Slov. gor. 5 fl., Sv. Peter pri Radgoni 10 fl., Sv. Nikolaj pri Ormožu 9 fl. 22 kr., Sv. Kungota na Pohorji 50 fl., Marenberg 6 fl. 20 kr., Sv. Jernej v Radvanji 50 fl., Sv. Marjeta na Pesnici 5 11, Polenšak 12 fl., Zreče 10 fl., Konjice84fl. 3 kr., Kebelj 3 fl., Razbor nad Zid. mostom 5 fl., Sv. .lakob v Slov. gor. 14 fl. 36 kr.