26. septembra. — Na seji občinskega sveta zveze sindikatov so obravnavali potek pripravljanja planskih dokumen tov, demokratizacijo odnosov in krepitev kolektivnega dela in odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije in postopen prehod na ekonomske stanarine v občini. 28. septembra. — S prireditvijo na Me stnem trgu v Skofji Loki se je tudi v naši občini začela vseslovenska akcija Nič nas ne sme presenetiti, katere naloga Občni zbor Muzejskega društva je bil 19. aprila 1979 ob 18. uri v galeriji Loške ga muzeja. Udeležilo se ga je 125 članov in gostov. Ker je bil predsednik Muzejskega dru štva Škof.i a Loka tovariš Zdravko Krvina zadržan, je z delom občnega zbora pri čel društveni podpredsednik tovariš dr. France Leben, ki je ob uvodnem pozdravu vseh navzočih članov in gostov še posebej pozdravil častna člana dr. Pavla Blaz- nika in profesorja Franceta Planino. Podpredsednik dr. Leben je v nadalje vanju občnega zbora predlagal delov no predsedstvo, ki je bilo soglasno izvoljeno v taki sestavi: dr. Branko Berčič za delovnega predsednika, za člana pa Sveto Kobal in Andrej Pav- lovec; za vodenje zapisnika je bila zadol žena tovarišica Nežka Rupar in za ove- rovatelja zapnisnika je bil soglasno spre jet predlog dr. Franceta Lebna in Fran cija Stukla. Prisotni udeleženci občnega zbora so potrdili tudi predlagani dnevni red, ki je v prvem delu vseboval poročila predsednika, tajnika, blagajnika, ravna telja muzeja, poročilo nadzornega odbora in glasovanje o razrešnici odbora. V dru gem delu občnega zbora, po obravnavi novih društvenih pravil, so navzoči izvo lili izvršni odbor in predsednika ter člane nadzornega odbora in disciplinske komi sije. Ker na občnem zboru ni bil prisoten predsednik društva, je njegovo poročilo prebral tajnik Andrej Pavlovec. POROČILO PREDSEDNIKA Mandatna doba muzejskega društva, ki je za nami, je bila in je zelo različno oce njevana. Ce je bilo kaj narobe, moram kot je preveriti usposobljenost za ukrepanje v izrednih razmerah. Po obsežnih in skrb nih pripravah ni bojazni, da akcija ne bi uspela. 28. septembra. — Skupina zasebnih obrtnikov iz Škofje Loke je odpotovala na obisk k svojim kolegom v pobrateno Smederevsko Palanko. Podatki za Prispevek h kroniki Škofje Loke so zbrani i: objav v časopisu Glas. Janez Eržen predsednik društva seveda priznati, da sem kriv do tiste mere, ko objektivnih razlogov ne moremo več opravičevati. V tej dobi sem doživljal osebno vrsto zadev, ki so me odvračal od dela pri muzejskem društvu. To je bil tudi eden izmed glavnih vzrokov, da nismo sklicevali redno od- borovih sej vsak mesec, ampak tako rekoč na dva meseca, če pogledamo v prerezu celotno mandatno obdobje. Včasih je po teklo tudi nekaj več časa med eno in med drugo sejo, vendar delo ni zamrlo in glav ne planske naloge so bile storjene. Tekoče so izhajali Loški razgledi vse do jubilej nega 25. letnika, s pomočjo tiskovnega sklada in z zvestimi sodelavci Razgledov smo začeli izdajati tudi posebne knjižice. Imenovali smo jih Vodniki, čeprav so, kot pravijo, še veliko več kot samo to. Doslej smo izdali Lubnik in Ratitovec in tako dopolnili našo izdajateljsko založniško de javnost. Jasno je, da tolikšnih uspehov, kakršna sta bili knjigi dr. Blaznika Loško gospostvo in Planinova Škof j a Loka še dolgo ne bomo mogli doseči. Tu navse zadnje ne gre za vprašanje finančnih sred stev, gre za avtorje, ki bi bili še priprav ljeni posvetiti svoje življenjsko delo naši Skofji Loki. Morda jih bomo dočakali. Obdobje, ki je za nami, je brez dvoma tiste vrste, ki ga ponavadi ocenjujemo kot krizno, v katerem vre znotraj društva in ki se navzven kristalizira v togem pasiv nem razpoloženju. Vendar takšen videz vara in tudi v odboru tokrat nismo držali rok križem, ampak se temeljito ukvarjali z notranjo reorganizacijo društva ali še bolje društev. V pravilih imamo zapisa no, da muzejsko društvo lahko ustanavlja pododbore in sekcije in to je še ved no ostalo zapisano. Morda bo v krat kem nastala potreba po podobnem te- OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA V ŠKOFJI LOKI 280 lesu bodisi v Poljanah ali kje drugje. 2e ustanovljena pododbora v Železni kih in Zireh sta se v tem obdob ju osamosvojila, postala sta samostoj ni muzejski društvi v Železnikih in Zi- reh. Diskusije o pravilnosti takšnega po stopka na sejah našega odbora sploh ni bilo, saj smo se zavedali, da je naše mu zejsko društvo podobno rastlo in se razvi jalo. Res so okoli nas nastajali že skoraj do politike segajoči vznemirljivi glasovi o cepljenju društva, mislim matičnega, lo škega, res je tudi, da smo se sprva tudi sami spraševali, kaj storiti. Potem je pre vesilo tehtnico v razsodno umerjenost prav naše politično zrelo stališče. Tako kot gre otrok, ko zraste, po svoje v svet, tako sta oba pododbora prerastla otroško fazo muzejskega razvoja in se osamosvojila. Morda je pot k samostojnosti pospešil za kon o društvih, ki nalaga društvom dolo čene obveznosti in je v svojih predpisih včasih nekoliko tog. Namreč pododbora nista mogla imeti svojih žiro računov, če nista zadostila vsem tistim členom zako na, ki govore, da mora imeti društvo vse od pečata do pravil, nikjer pa ne predvi deva sekcij ali pododborov, kakršne smo imeli pri nas, ki bi imeli lahko ista pra vila, enotno vodstvo, toda vsak svoj žiro račun in svoje finančno poslovanje. Vse to smo morali pretresati na naših sejah, posebej še v Železnikih, o tem so razprav ljali na izvršnem odboru kulturne skup nosti in navsezadnje smo uspeli izvleči zaključke in rezultate, ki so pred nami. Da ne bi krhali muzejske mreže v občini in da bi se na tem področju lahko razvijala uspešna in enovita dejavnost, smo se od ločili za skupno koordinacijsko telo, se stavljeno iz predstavnikov vseh, torej se daj že treh društev z nalogo o skupnem planiranju na podlagi dogovarjanja. Če bi namreč ustanovili združenje muzejskih društev, bi moralo imeti to združenje že zopet svoj odbor s svojimi pravili in vsem aparatom, ki ga takšno združenje mora imeti. Zato bo za začetek dovolj sosvet ali koordinacija, ni bistveno, kako se bo ime novalo, bistveno je, da je ta misel vgrajena v pravila vseh treh muzejskih društev. Posebno vprašanje je seveda želja mu zejskega društva v Železnikih, da bi imeli samostojen muzej. Predstavljamo si celot no muzejsko mrežo v občini, podobno knjižnični mreži, kjer matična ljudska knjižnica v Škof j i Loki pokriva celotno območje občine. Do rešitve tega vpraša nja še nismo prišli, to bo naloga novega koordinacijskega telesa in pa seveda tudi kulturne skupnosti. Včasih je že kar nera zumljivo oporekanje, da ima ta ali ona ustanova preveč sredstev in tudi sama pri merjava med sredstvi za muzejska druš tva ni napačna, ampak vsaj deloma nera zumljiva: 4 mio st. dinarjev za najstarej še društvo v primerjavi s 17 za Železni ke. Res pa je po drugi strani, da smo do slej prejemali dotacijo skupaj, da pa bo odslej le-ta ločena za tiskovni sklad ozi roma založništvo, iz katerega bomo črpali sredstva za izdajo Loških razgledov. Toda kako? Predračun za 26. letnik zbornika je dosegel že neverjetnih 24 st. milijonov din samo za tiskarno. Napeti bo treba vse sile, in če ne bo šlo drugače, bomo morali po sebej stopiti pred združeno delo in dobiti dodatna sredstva. To so bile težave in problemi, s kate rimi smo se srečavali v tej moji drugi mandatni dobi. In vendar smo postavili muzejska društva na nove proge, usmerili smo jih v dejavnost. Dejavnost pa bo mo goče razviti edino le s planiranjem za pri hodnje srednjeročno obdobje, in ko bo v letu 1980 plan sprejet, se ga dogovorno dr žati, razvijati še naprej muzejsko misel do tiste mere, da bo dejansko prisotna v našem vsakdanjem življenju. Muzejsko društvo v Škof j i Loki čaka še ena izmed nalog, ki jo bo moral rešiti novi odbor. Pripravlja se načrt o revitalizaciji mesta. Tako kot so naši predhodniki, predvsem dr. Blaznik in prof. Planina, bili poveza ni z dejavniki spomeniškega varstva, tako se bo v bodoče moralo tudi muzejsko dru štvo aktivno vključevati v ta projekt, ki bo ne samo polepšal Škof j o Loko, ampak ji tudi vdihnil novo življenje, in kot ni meje med zgodovino in sedanjostjo, tako bo muzejsko društvo v sedanjosti bedelo nad tistim, kar je vredno ohraniti našim zanamcem. S tem končujem tole poročilo, ki res ni polno statističnih podatkov, za jelo pa je bistvo dela zadnjih dveh let in nakazalo tudi smeri za bodoče delo. TAJNIŠKO POROČILO (Poroča Andrej Pavlovec) Od zadnjega občnega zbora, ki je bil 31. maja 1976, je preteklo 34 mesecev, več kot so nam to dovoljevala sedanja pra vila. Toda v tem obdobju je bila 23. 9. 1977 slavnostna seja ob 40-letnici Muzejske ga društva, ki je bila celo zelo delovno usmerjena in bi jo mogli šteti tudi kot občni zbor, seveda z drugačnim dnevnim redom in brez volitev. Poleg tega smo že 281 čez mesec dni 23. okt. 1977 ponovno od prli v Sorici Groharjevo spominsko zbir ko. Ob tej slovesnosti je bil bogat kul turni program. Se bolj razveseljivo je, da so prostori, kjer je zbirka, last društva. Na tem mestu se moramo zahvaliti občin ski kulturni skupnosti za finančna sred stva, s katerimi smo lahko odkupili pro store za zbirko. Hkrati gre zahvala tudi Kmetijski zadrugi Škofja Loka, ki je z ra zumevanjem in po nizki ceni odstopila prostore v Sorici za potrebe muzeja. Za radi pogojev in drugih okoliščin je mo rala biti zbirka okrnjena in praktično za prta. Sedaj, ko je urejeno z zavarovalni co, pa bo ponovno odprta. V tem mandatnem obdobju smo imeli 17 odborovih sej in eno izredno, kar po meni, da so bile seje poprečno na dva meseca. Enkrat je bila seja v Železnikih, sicer pa vse v muzeju. Na sejah smo ob ravnavali tako kot vsa leta doslej tekoče in redno problematiko v zvezi z zborni kom Loški razgledi. Odborniki so bili tekoče seznanjeni z vsebino in avtorji, ki so sodelovali s svojimi prispevki. Poleg 40-letnice Muzejskega društva smo v tem mandatnem obdobju praznovali še en po memben jubilej, in sicer 25. letnico izha janja Loških razgledov. Ob srebrnem ju bileju zbornika je bila 25. jan. 1979 ti skovna konferenca in pa sprejem pri predsedniku skupščine občine Škofja Lo ka tov. Viktorju Zaklju. Urednik Loških razgledov dr. Branko Berčič je v obšir nem poročilu orisal pot našega zbornika. Nastajanje vsakega letnika smo sprem ljali na rednih odborovih sejah. Poleg Loških razgledov smo na sejah bili seznanjeni z razširjeno dejavnostjo na založniškem področju. Rezultat teh priza devanj je viden v dveh vodnikih: Lubnik in Ratitovec, ki pa nista zadnji knjižici, kajti upamo, da bomo s to serijo vodni kov lahko nadaljevali. Veliko časa smo posvetili tudi proble mom v zvezi s prehajanjem dosedanjih pododborov v Železnikih in Zireh v sa mostojna društva. Zakon o društvih je določil drugačno finančno poslovanje po eni strani, po drugi pa sta se pododbora že toliko osamosvojila, da smo na odbo rovih sejah spoznali, kako je tudi sam razvoj pripeljal do samostojnosti podod borov. Zato smo v pripravi za nova dru štvena pravila predvideli povezavo mu zejskih društev v Škof j i Loki, Železnikih in Zireh v obliki koordinacijskega odbo ra, katerega naloga bo skupno planiranje muzejske dejavnosti v občini. Tudi v tej mandatni dobi smo posvečali veliko po zornost problemom spomeniškega var stva, problemu grajskega vrta in stavbe. Toda pokazalo se je, da so se vezi med zavodom za spomeniško varstvo razrah ljale in da z Muzejskim društvom, ki je bilo že od samega začetka iniciator spo meniškega varstva v Škofji Loki, ni več tesnega sodelovanja kot prej. Na več sejah in na posebni seji 18. 7. 1977 smo razpravljali o sejmu starin.. Te ideje nismo mogli sami realizirati. Čeprav omenjam planiranje v tem po ročilu na zadnjem mestu, pa je odbor dru štva že na prvi seji mandatnega obdobja razpravljal o programu dela v društvu in takrat še v pododborih. Prav planiranju je posvetil več točk dnevnega reda na svojih sejah. Novi odbor pa se bo moral planiranju posvetiti s še večjo pozorno stjo. BLAGAJNIŠKO POROČILO za obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1978 (Poroča Jože Krašovec) V letu 1977 smo imeli skupaj s saldom iz leta 1976 prihodkov 425.213,72, tako je bilo na žiro računu 31. 12. 1977 98.165,82 din. Občinska kulturna skupnost je na kazala 264.996,00 din dotacij, članarina 3.886,00 din, za Loške razglede, za letnik 23 smo iztržili 54.579,45 din, za ostale let nike in vodnike ter drugo pa 48.483,65 din. Med odhodki so na prvem mestu stroš ki za tisk Loških razgledov v višini din 94.990,00, nagrade avtorjem so bile izpla čane 54.339,30 din za letnik 23 in za letnik 22 8.230,55 din. Za pododbor v Zireh smo oddvojili 43.000,00 din, prav tako za Že leznike 35.000,00 din. Za sekcijo Sorica je bila nakazana dotacija 5.000,00 din in plačani vsi računi za preureditev le-te, kar znese 28.874,10 din (tervol, ladijski pod, cement, apno, asfalt na dvorišču, električna napeljava in ostalo). Loškemu muzeju se je preodkazalo 25.000,00 din za poravnane račune. Samoupravni stano vanjski skupnosti smo nakazali 3.472,45 din za stanovanje v muzejski stavbi. Os talo pa so manjši stroški, kot so: pisarni ški material, PTT stroški, bančni stroški, okviri za diplome, gostinske usluge in sli ka Novinc — skupaj 29.141,50 din. V letu 1978 smo imeli skupaj s saldom iz leta 1977 prihodkov 430.707,12 din in odhodkov 344.311,25 din, tako je na žiro računu 31. 12. 1978 86.395,87 din. Dotacije za leto 1978 so bile v višini 200.000,00 din, članarina 3.966.80 din, za Loške razglede, 282 za letnik 24 smo iztržili 45.013,75 din, od ostalih letnikov razgledov in vodnikov ter drugo pa 83.560,75 din. Med odhodki so seveda na prvem me stu zopet stroški za tisk Loških razgledov v višini 158.000,00 din, za nagrade avtor jem smo izplačali 46.879,20 din; v tem letu smo odplačali tudi 50.000,00 din za pro store v Sorici, in to Kmetijski zadrugj Skofja Loka, za pododbor v Železnikih smo oddvojili dotacijo v višini 40.000,00 din, 20.000,00 pa pododboru v Zireh, kjer smo plačali tudi del stroškov za novo zbir ko NOB — nabava pleksi stekla 18.264,00 din in samoupravni stanovanjski skupno sti za stanovanje v muzejski stavbi 4.773,00 din. Ostalo so manjši stroški za pisarniško poslovanje, PTT in drugo. Ker je žiro račun Muzejskega društva blokiran, doslej nismo mogli izplačati av torskih nagrad sodelavcem Loških raz gledov. Podrobnejši podatki za leti 1977 in 1978 so priloženi temu poročilu. POROČILO O DELU LOŠKEGA MUZEJA (Poroča Andrej Pavlovec) Ker je obširno dejavnost muzeja v krat kih besedah nemogoče orisati, naj velja, da bo poročilo objavljeno v Loških raz gledih, ki tudi po tej strani seznanjajo člane Muzejskega društva z dogajanji v muzeju. Tu bi se omejil na programske zasnove, ki smo si jih zadali za srednjeročno ob dobje 1976—1980, in pa na že izdelan os nutek razvoja Loškega muzeja za prihod nje srednjeročne obdobje do leta 1985. V letih 1977 in 1978 je muzej dosegel vrsto izboljšav v zbirkah, kjer smo posve tili največ pozornosti etnologiji. Da v tem primeru ne gre za provizorično urejeva nje specializiranih zbirk, kot so na pri mer glavnikarstvo, klobučarstvo in druge, pričajo tudi razprave, objavljene v Loš kih razgledih. S tem so muzejski delavci končno le pričeli uporabljati prostor v Lo ških razgledih in objavljati izsledke svo jega stroKovnega, znanstvenega dela. Pro vizorično smo uredili tudi prirodoslovno zbirko. Pri adaptaciji kletnih prostorov smo delali tudi sami, pomagali pa so vo jaki iz vojašnice narodnega heroja Gre gorčiča iz Škofje Loke. Ko smo zbirko od prli, se je pokazalo, da vrsta razstavnih predmetov, kakršni so nagačene živali, verjetno ne bo primerno shranjena, ker je prostor preveč vlažen. V tem trenutku iščemo eventualno rešitev ali v ogreva nju ali pa v premestitvi zbirke drugam. Poleg nekaterih uspešnih razstav s pod ročja NOB, da omenim samo Talce na Gorenjskem, je muzej sodeloval tudi pri ureditvi NOB zbirke v Zireh, in to od na črtov do postavitve. Pripra^'ljeni so že načrti za posodobitev zbirke NOB, s kate ro naj bi dostojno proslavili 40-letnico obstoja muzeja in 20-letnico, odkar smo na gradu. To pa je odvisno od razpoložljivih sredstev in v tem trenutku še ne vemo, če nam bo uspelo postaviti popolnoma pre urejeno zbirko NOB že v tem letu. Na arheološkem področju je bilo doslej opravljeno eno sondažno izkopavanje na Gostečem. ki pa ni dalo pričakovanih re zultatov. V pripravi pa je nova zbirka o slikani meščanski keramiki 16. in 17. stol., ki je bila izkopana na komunu, Kranclju in drugod. Razstavna dejavnost poteka normalno, tako da imamo v galeriji poprečno leto 12 ali več razstav in to ne samo likovnih. Hkrati je muzej prevzel tudi organizacijo razstav v sejni dvorani skupščine občine Skofja Loka. Kot sem že omenil, smo v srednjeroč nem načrtu do leta 1980 predvideli poleg drugih akcij tudi znanstveno raziskoval ne naloge. Obdelava Gorenje vasi in oko liških vasi poteka po projektu raziskoval ne skupnosti Slovenije že dve leti in bo končana v letošnjem letu. V načrtu smo predvideli tudi, da bo leta 1980 obiskalo Loški muzej 30.000 obisko valcev. Temu cilju smo se že približali: v letu 1978 je Loški muzej obiskalo 29.856 obiskovalcev, galerijo pa 17.830 obisko valcev. V tem trenutku nas predvsem pestijo problemi okoli prostorov za deponiranje orožja in dragocenih predmetov iz NOB, za katere smo že kupili predpisane ne gorljive omare, ki jih pa nimamo kam postaviti. Iz programa muzeja pa je moč razbrati tudi problem knjižnice in njene ureditve, da bi bila dragocena strokovna literatura dostopna. Zato smo predlagali, da bi izselili bife iz dosedanjih prostorov. Za bife oziroma podoben lokal je predvi den nov prostor v okroglem stolpu. Ob stolpu je možno brez investicij urediti le po teraso, kjer bi lahko gostje posedali. Ta lokacija ima še eno prednost: ne moti dela v muzeju in obiskovalcev. Z ograjo je možno zaščititi dostop do muzejskih zbirk, ki bi bile tako še posebej zaprte v času, ko ni obiskov. Takoj, ko bi lahko preselili v izpraznjene prostore sedanjega bifeja depo za NOB in knjižnico ter ure dili še dva delovna prostora, bo možno 283 zgoraj v nadstropju urejevati zbirko ljud ske umetnosti (po načrtu do leta 1980), že v letošnjem letu pa bomo na hodniku uredili galerijo Subicev. V zadnji sobi, kjer je sedaj knjižnica in ostalo gradivo, pa bo po načrtu do leta 1982 zbirka »Li kovna umetnost od 19. stol. do danes«. S tem bi bil en del muzeja prostorsko in razstavno urejen. Prav zato je nujno, da se uredi z bifejem dostop najemnih prostorov muzeja, ker bife zajeda tudi klet, ki bi bila dobra za restavratorsko delavnico, ki je sedaj ni. Iz tega sledi, da moramo nujno reševati kompleksni problem v eni sami smeri — grad mora biti namenjen, tako kot je že bil, samo muzejski dejavnosti. 2e sedaj gre iz sredstev, namenjenih za kulturno dejavnost, letno od 100.000,00 din do 25.000,00 din za investicijsko vzdrževa nje stavbe, kar ni logično, če ustanova, ki naj bi z gradom upravljala, nima tega urejenega. Razumljivo je, da v takem kratkem spreletu o dejavnosti muzeja ni mogoče prikazati celostne slike o delu muzeja. To bo mogoče, kot je bilo rečeno, razbrati iz poročila v Loških razgledih. Novemu odboru Muzejskega društva bomo hvalež ni za vsako pomoč, ki bo še posebej do brodošla ob 40-letnici muzeja, ki jo letos praznujemo. RAZPRAVA K razpravi se je prvi priglasil dr. Ignac Voje, predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo, ki je s posebnim poudarkom poročal o tesnem sodelovanju med obe ma društvoma, še posebej utrjenim z delegatom Muzejskega društva Škof j a Loka, ki na sejah Zgodovinskega društva redno poroča. Dr. Voje je tudi omenil težave, ki so nastale z novim zakonom o društvih in reorganizaciji Zgodovinskega društva za Slovenijo. Podružnice ne mo rejo več obstajati in zato bodo ustanov ljena zgodovinska društva, ta pa pove zana v Zvezo zgodovinskih društev Slo venije. Problem je skoraj enak proble mom, s katerimi se je ukvarjalo Muzej sko društvo Škofja Loka in njegovi dosedanji pododbori, ki so sedaj samo stojna društva. Nadaljeval je z orisom bodočega razvoja zgodovinskih društev, katerih naloga naj bi bila širiti zanimanje za zgodovino in povezovati tiste, ki jih zgodovina mika, v razne sekcije, kot so na primer sekcija za krajevno zgodovino, za gospodarsko zgodovino in podobno. Vsi tako zbrani člani regionalnih društev, tudi muzejskih, naj bi postali hkrati tudi člani zgodovinskega društva z ugodnost mi cenene nabave zgodovinskih knjig in publikacij. Po zares izčrpnem orisu bo doče organiziranosti zgodovinskega dru štva je v imenu odbora Zgodovinskega društva za Slovenijo zaželel muzejskim društvom v občini Škofja Loka uspešno delo. Tov. France Planina je opozoril, da v blagajniškem poročilu manjka navedba o prispevku, ki ga je on izročil kot saldo muzejskih izletov v znesku 958,00 din, nakar je tov. blagajnik poročilo s tem dopolnil. Tovariš Andrej Rant je pozdravil občni zbor v imenu Numizmatičnega društva Slovenije z željo, da bi tudi ti društvi tesneje sodelovali, širili svoje vrste pred vsem z mladimi člani in vlagali vse svoi<* napore v ohranjanje ne samo zgodovin skih predmetov, ampak tudi za ohranitev arhitekturnega bisera, starega mestnega jedra Škofje Loke. Sledil je pozdravni nagovor tovariša Ivana Jenlte, predstavnika muzejske sek cije pri Planinskem društvu Dovje - Moj strana: Prijetna dolžnost mi je, da v imenu muzealcev, članov PD Dovje-Moj- strana in tudi v svojem imenu pozdravim vaš današnji občni zbor, želeč uspešnega in plodnega dela. Ni zgolj naključje, marveč tudi uteme ljena zgodovinska preteklost, ki veže ta kraja. Tako smo v preteklem letu z ve liko hvaležnostjo sprejeli podporo z do brimi nasveti vaših članov ter uprave Loškega muzeja. Naša dejavnost temelji na sicer pri nas še ne dosti razviti tema tiki planinske in smučarske zbirke mu zejskih eksponatov, ter fotodokumentaci- je, ki jo pripravljamo v našem kraju, sicer zaenkrat le v lokalnem merilu. Dovje in Mojstrana sta po svoji obstoječi legi dala dokaj planinskih in smučarskih po membnih mož. Vedno več pa skozi Moj strano potuje zavzetih planincev in turi stov, ki bi si zbirko z zanimanjem in veseljem ogledali. Imamo dokajšno zbirko eksponatov in ostalega gradiva, žal pa smo brez ustreznih prostorov, da bi jo pri kazali javnosti. Le z vztrajnostjo jih bomo pridobili. V preteklem letu smo izvedli 3 razstave, eno tudi ob občinskem prazniku Škofje Loke v domu KUD Godešič. V tem letu pa imamo pripravljene že tri z različno planinsko in eno s smučarsko tematiko. Priporočamo se za še nadaljnje sode lovanje z novim upravnim odborom, kate- 284 remu želimo plodno delo pri vodenju in uresničevanju muzejske dejavnosti. Udeležencem občnega zbora je bil nato prebran pismeni predlog za reševanje problema okoli tako imenovane »uranske ceste«. Člani muzejskega društva Skofja Loka so na občnem zboru dne 19. aprila 1979 obširno in vsestransko razpravljali o pe reči problematiki urbanističnih rešitev v Škof j i Loki, posebej z ozirom na predvi dene prometne rešitve. Čeprav se bodo člani društva kot občani občine Skof ja Loka aktivno udeležili javne raz prave o različnih variantnih rešitvah, so člani društva vendarle imeli za koristno, da tudi tu društvo kot celota izrazi svoje stališče. Med javno razpravo namreč ne bo mogoče ponovno sklicati tako repre zentančnega zbora članov društva, kot je občni zbor. Občni zbor je soglasno sprejel naslednjo resolucijo: Naše mesto je po svojem položaju, po talnem načrtu, po razporedu, slogu in ohranitvi stavb in mestnega obzidja tako značilno in svojevrstno, da ni zanimivo in vredno upoštevanja le za nas domačine, temveč je velikega pomena za vso Slo venijo in njeno zgodovino. To nam nalaga dolžnost, da zgodovinsko in estetsko po dobo Loke skrbno varujemo in ohranja mo. Te dolžnosti se je zavedala že občinska skupščina pred 16 leti, ko je na svoji seji 19. junija 1963 sprejela odlok o zaščiti zgodovinskega področja mesta Škofje Lo ke, s katerim je spomeniško zaščiteno celotno staro mestno jedro, tj. Mestni in Spodnji trg, Blaževa ulica, Cankarjev trg, Poljanska cesta do Zabrajde, Kopališka ulica in Jegorovo predmestje, Grad in nekdanji nunski samostan, cesta v Vin- carje do LTH, vsi bregovi nad mestom s Kranceljnom, deli okrog Kapucinskega samostana in Krevsova domačija; od Pu- štala del od Puštalskega mostu do gradu in dalje do pobočja Hribca s Hribcem ter izza gradu do kopališča in Puštalske brvi, Stara Loka pa v celotnem starem delu z gradom in cerkvijo. Neopravičljiva napaka bi bila, če bi skupščina pri svojem odločanju o najpri mernejši varianti uranske ceste na preho du s Sorskega polja v Poljansko dolino presojala variante izključno po finančnih izdatkih, po dolžini kilometrov, po mno žini odkopanih in nasutih kubikov zemlje, po potrebi gradnje predorov in mostov in ne bi na prvem mestu upoštevala višjih vrednot, ki se z dinarji, kilometri ali ku- biki ne dajo meriti. Kakor se vrednost materinega jezika ne da meriti s takimi merili, tako se z njimi ne dasta meriti zgodovinski in estetski značaj mesta, ki sta prvinski lastnosti Škofje Loke. Z zgo dovinskim in estetskim značajem starega mestnega jedra, ki se je razvijalo svojih tisoč let, zavzema Skofja Loka v družbi s Piranom in Ptujem edinstven položaj med slovenskimi mesti. Iz teh razlogov ima sedanja skupščina dolžnost, da na prvo mesto postavi zahte vo, naj se nova cesta ne dotakne starega zaščitenega mestnega jedra. Šele potem, ko izloči vse variante, ki bi prizadevale zgodovinski in estetski značaj mesta, naj presoja ostale variante s finančnega in materialnega vidika. Če bi ne upoštevala spomeniškega varstva mesta, bi ji lahko sedanji in prihodnji rod upravičeno očital kratkovidnost, pa tudi slovenska javnost tega ne bi razumela. Upoštevajoč izhodiščno spomeniškovar- stveno stališče, odpadejo izmed 11 ponu jenih idejnih variantnih predlogov za cestno Dovezavo v Poljansko dolino (in tudi v Selško dolino) vse, ki potekajo po ozemlju, ki ga zajema odlok o zaščiti zgo dovinskega področja mesta Škofje Loke: to so variante 1 do 8. Za muzejsko društvo so sprejemljive samo rešitve po varian tah 9, 10 ali 11. Kolikor pa moremo med njimi presojati o stopnji kakovosti pri reševanju tako pomembnih in odgovornih vprašanj urbanističnega odločanja, kot so medkrajevne cestne povezave Škofje Loke z obema dolinama, potem moremo varian to 9 oceniti kot manj in varianti 10 oz. 11 kot bolj ustrezni. Varianta 9 prinaša z južno obvoznico ob robu mestnega območ ja rešitev samo za cestno povezavo s Po ljansko dolino, medtem ko za smer v Selško dolino predvideva tok prometa po obstoječi cesti skozi novo središče mesta in Staro Loko oziroma pozneje po novi severni obvoznici", ta varianta zahteva ločeno zgraditev selške obvoznice, kar pa celotne stroške prav gotovo poveča. Boljša kvaliteta variante 10 oz. 11 namreč ni samo v popolni ustreznosti spomeniško- varstvenim načelom, ampak rešuje z eno traso in za dosti nižje stroške kot po varianti 9 hkrati dostop ob severnem robu širšega mestnega območja v obe dolini, preostalo okolje pa ostane neovirano za druge potrebe urbanističnega razvoja Škofje Loke in njene bližnje okolice. Udeleženci občnega zbora želimo s svo jim opozorilom in stališčem prispevati k 285 iskanju čim boljše prometne rešitve za mesto Škof j o Loko in za cestno pove zavo s Poljansko in s Selško dolino, pri tem pa očuvati vse kvalitete naše zgodo vinske dediščine, ki je za naše mesto in za njegovo širše območje tako značilna v kulturnem, turističnogospodarskem, re kreacijskem in v splošnem družbenem pomenu. Zato apeliramo na odlločujoce družbenopolitične dejavnike, na občinsko skupščino, na načrtovalce in na investi torje, da pri sklepanju o obravnavanih cestnih povezavah v celoti upoštevajo in zaščitijo s to poslanico izpričani interes, ki ni samo interes ožjega kroga društve nih članov, temveč interes širšega kroga škofjeloških občanov in širše slovenske družbene skupnosti. Prosimo občinsko skupščino, da ima to resolucijo tudi za naš prispevek k javni razpravi in jo upošteva. Po razpravi o cestni varianti je občni zbor sprejel sklep, da se s stališčem Mu zejskega društva Skofja Loka seznani Izvršni svet Skupščine občine Skofja Loka. Sledilo je strnjeno poročilo o Loških razgledih ob 25-letnici rednega izhajanja. Poročilo je pripravil urednik zbornika dr. Branko Berčič (glej str. 172), ki je hkra ti tudi zaprosil, da bi ga razrešili te dolžnosti, ker je zaradi bolezni ne bo mogel več opravljati. Z razpravo je nadaljeval dr. Pavle Blaznik, dolgoletni predsednik društva in častni član, ki je posebej poudaril, da smo z Loškimi razgledi resnično lahko zado voljni, ker izhajajo točno. Prevečkrat pa se zatakne pri ekspeditu in člani predolgo čakajo na novo številko zbornika. To delo bi morali prevzeti muzejski delavci. Na daljeval je z ugotovitvijo, da je na dru gem področju, to je pri načrtih za muzej na prostem, naše delo povsem propadlo. Namesto tega so muzejski objekti sedaj postali zasilna skladišča, tako da jih niti redno ni mogoče več vzdrževati. Tovariš Sveto Kobal se je v imenu de lovnega predsedstva zahvalil vsem raz- pravljalcem in ugotovil, da že dolgo na občnem zboru društva ni bilo tako tehtnih razprav, s katerimi bomo v bodoče lahko usmerjali delo društva. Iz razprave je bilo mogoče izluščiti vrsto nalog s katerimi se bo moral ukvarjati novi izvršni odbor društva. Izrazil je tudi upanje, da bo prišel na mesto urednika Loških razgledov do stojen naslednik dr. Berčiča, za katerega delo ne najde dovolj zahvalnih besed. Sledilo je poročilo nadzornega odbora s predlogom za razrešnico dosedanjemu odboru. POROČILO NADZORNEGA ODBORA (poroča Rajko BRANK) Na občnem zboru 31. maja 1976 je bil izvoljen nadzorni odbor v sestavi: Rajko Brank, Matjaž Braniselj in Alfonz Zaje. Nadzorni odbor se je udeleževal sej dru štvenega odbora praviloma z dvema čla noma in tako sproti spremljal delo od bora. Seje društvenega odbora so bile praviloma vsak mesec, ta praksa se je opustila le v drugi polovici leta 1978. Ob oceni dela društvenega odbora se ugotav lja, da je bilo to v skladu z društvenimi pravili, in sprejeti sklepi v pretežni večini izvršeni tekoče. Nadzorni odbor se je dne 21. marca 1979 sestal na sejo in po pregledu finančne do kumentacije in finančnega poslovanja ugotovil, da je dokumentacija tekoče vo dena po predpisih do 21. marca 1979 in se finančni rezultat ujema s stanjem v bla gajni in z izpiskom na tekočem računu. Se znanjen je bil tudi s sklepom SDK Kranj, da je z 12/3-1979 blokiran žiro račun društva zaradi neusklajenosti društvenih pravil, registracije in ostalega z zahteva mi SDK in s predpisi o društvih. Nadzorni odbor je ugotovil, da se ob naročnini za Loške razglede plačuje tudi članarina. Ker pa vsi člani niso dosledno tudi naročniki Loških razgledov, se doga ja, da vsa članarina zato ni pobrana. Ugo tovljeno je, da je uvedena knjiga društve nih članov, vendar iz nje ni razvidno točno število članov in letni priliv no vih zaradi ločenega vodenja članov pri pododborih v Železnikih in Žireh. Za pisniki sej so v redu vodeni in pregledni, niso pa vsi podpisani. Nadzorni odbor predlaga razrešnico dosedanjemu društvenemu odboru, nove mu odboru pa predlaga ureditev nasled njega: 1. Takoj je treba izpolniti zahteve SDK in prepisov zakona o društvih, da bo žiro račun deblokiran. 2. Urediti je treba redno plačevanje članarine. 3. Poskrbeti je treba za tekoče vodenje knjige vpisov novih društvenih članov in jo uskladiti s kartoteko članov. NADALJEVANJE ZBORA Potem, ko je dr. Berčič razložil zahteve Zakona o društvih in prebral ter obrazlo- 286 žil posamezne člene društvenih pravil in po ugotovitvi, da so Pravila Muzejskega društva Skofja Loka usklajena z Zakonom o društvih, je občni zbor sprejel predlog Pravil na podlagi 4., 5. in 13. člena Za kona o društvih (Uradni list SRS, št. 37 iz leta 1974) in sprejel sklep o spremembi in uskladitvi svojih pravil s citiranim zakonom ter v ta namen sprejel pravila na občnem zboru. Občni zbor je nato ločeno volil pred sednika izvršnega odbora in člane izvrš nega odbora. Soglasno je bil izvoljen dr. Branko Berčič za novega predsednika, za člane odbora pa: inž. Rajko Brank, Ančka Cegnar, inž. Pavle Hafner, Zdravko Krvi- na, Sveto Kobal, dr. France Leben, An drej Pavlovec, Marjan Peternelj, Peter Pipp, Nežka Rupar in Franc Stukl. Hkrati s tem je bil tudi osvojen predlog za novega urednika Loških razgledov. To dolžnost je sprejel dr. France Leben z željo, da bodo tudi pod njegovim urednikovanjem Loški razgledi tako pestri in kvalitetni, kot so bili doslej. Soglasno so udeleženci občnega zbora izvolili tudi nadzorni odbor v sestavi: Matjaž Braniselj, Vinko Demšar in Jože Krašovec. Enako so izvolili tudi disciplin sko komisijo: Janez Erjavec, Rado Jan, in Ivan Jenko. Občni zbor je potrdil tudi novo članari- rino v višini 20.— letno za fizične člane društva in stroški za vpisnino, ki jih pla čajo novi člani v višini 15.— din. Za prav ne osebe je občni zbor določil minimalno članarino 1000.— dinarjev. Novi predsednik izvršnega odbora Mu zejskega društva Skofja Loka dr. Branko Berčič se je zahvalil za zaupnico in dejal, da je dediščina tolikšna in težko prese- gljiva in prav zato bomo morali s trdim delom in s svojimi najboljšimi močmi te žiti k temu, da bi dostojno nadaljevali zaupano nam delo. Po končanem občnem zboru je imel koncert oktet JELOVICA, katerega člani so se tisti dan vpisali v Muzejsko društvo Skofja Loka. PRAVILA MUZEJSKEGA DRUŠTVA V SKOFJI LOKI Splošne določbe 1. člen Prebivalci občine Skofja Loka in drugi združujejo svoj interes za pospeševanje domoznanstva na ozemlju nekdanjega freinsinškega loškega gospostva v društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 1937. Ime društva je »Muzejsko društvo v Škof ji Loki« (v nadaljnjem besedilu: dru štvo). Sedež društva je v Škofji Loki na Loškem gradu v loškem muzeju. 2. člen Območje društvenega delovanja je geo grafsko omejeno na ozemlje nekdanjega loškega gospostva in obsega mesto Skofja Loka z okolico, del Sorskega polja ter Poljansko in Selško dolino. 3. člen Društvo je pravna oseba. 4. člen Društvo ima svoj znak in pečat. Znak društva je stiliziran grad z zamor cem s krono v osrednjem stolpu; grad leži na stiliziranem ozadju ščitaste draperije. Pečat društva je krog s premerom 36 mm (milimetrov), v katerega sredini je znak društva, ob robu kroga pa napis: Muzej sko društvo v Skofji Loki. 5. člen Društvo se aktivno povezuje z drugimi muzejskimi društvi in z muzejskimi sek cijami pri drugih društvih v občini ozi roma v druge oblike organizirane muzej ske dejavnosti z namenom, da se z uskla jenim delom dosegajo cilji na področju planiranega muzejskega delovanja v ob čini. Društvo zato sodeluje tudi z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, z občinsko kon ferenco SZDL in z drugimi družbenopo litičnimi organizacijami, z gospodarskimi delovnimi organizacijami in z družbenimi ustanovami v občini. 6. člen Društvo se lahko včlani v druge sorodne organizacije v SFRJ, katerih namen je razvijati domoznanstvo in pospeševati muzejsko delo. Društvo se lahko včlani v sorodno tujo ali mednarodno strokovno organizacijo s podobnimi nameni in cilji, predpisanimi s temi pravili, vendar pod pogoji, da de javnost te tuje ali mednarodne organiza cije ni v nasprotju z interesi SFR Jugo slavije. 7. člen Delovanje društva temelji na načelih samoupravljanja in javnosti. 287