GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJNA O PLANIRANJU Hitrejša rast v naslednjem obdobju Leto se približuje koncu, pa tudi do konca srednjeročnega obdobja manjka le še dobro leto. Na vseh ravneh ocenjujejo doseganje petletnih načrtov, pripravljajo plane za naslednje leto in smernice za naslednje srednjeročno obdobje. To so bile 25. oktobra tudi teme na seji Zbora združenega dela občinske skupščine. Pred tem se je sestal Izvršni odbor konference OOZS Saturnus na razširjeni seji, na katero so bili vabljeni vodilni delavci v delovni organizaciji in tozdih, sekretarji ZK in predsedniki samoupravnih organov, vabilu pa sta se odzvala tudi Nina Jevšnik, predsednica komiteja za družbeno planiranje Izvršnega sveta naše občine in Ivan Lukman, namestnik predsednika občinske konference ZS. Namen razprave: ugotoviti, kje je s planiranjem Saturnus in kako se naše načrtovanje ujema z občinskim. Ugotovljeno je bilo, da Saturnus, tako kot tudi večina drugih OZD v naši občini, pri pripravi osnov za izdelavo srednjeročnega plana zaostaja za na občini zastavljenim programom; nismo še posredovali analize uresničevanja planov v tekočem obdobju in razvojnih možnosti za naslednjega ter smernic za pripravo srednjeročnega plana. V pojasnilo je naš glavni direktor opozoril, da na področju planiranja v celotni družbi vlada velika zmeda, da še niso znani pogoji gospodarjenja v naslednjem letu in še manj v nasle- dnjem srednoročnem obdobju, kar otežuje tudi naše planiranje. Ostala razprava je izzvenela (• predvsem kot nizanje nekaj informacij o naših dosežkih v tem obdobju in najosnovnejših, sicer še neusklajenih smernicah planiranja v naslednjem. Če primerjamo naše proizvodne rezultate s tistimi v občini, lahko ocenimo napredek Saturnusa v zadnjih letih kot nadpovprečno uspešen, saj kljub za embalažo kriznim letom 1982 in 1983 znatno presegamo v srednjeročnem planu-zastavljeno 3-odstotno letno rast proizvodnje, medtem ko cilj 3-od-stotne letne rasti v industriji celotne občine verjetno ne bo dosežen. Izrazito presegata planirano rast proizvodnje tozda Avtooprema in Orodjarna; v Avtoopremi bo leta 1985 proizvdnja predvidoma za polovico večja, v orodjarni pa celo za 80 odstotkov večja kot pet let nazaj. Znatno se je povečal tudi izvoz. Tudi za naslednje srednjeročno obdobje je predvidena v Saturnusu hitrejša rast ko v celotni industriji naše občine. Za to pa bodo potrebne tudi večje investicije, pri katerih bo imela prednost izvozno usmerjena in tehnološko zahtevnejša, kar je v skladu z družbenimi smernica- LETO XXV ŠTEVLKA 9 — OKTOBER 1984 mi. V tozdu Embalaža, za katerega (v prodaji) ocenjujejo, da nima možnosti znatnega povečanja izvoza, pričakujejo pa tudi le neznatno rast povpraševanja po kovinski embalaži na domačem tržišču, bodo zato vlaganja usmerjena predvsem v modernizacijo in boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti. Razširitev proizvodnjih zmogljivosti je predvidena v tozdu Avtooprema, ki se bo še izraziteje kot doslej usmejal v izvoz, in tudi v tozdu Orodjarna in vzdrževenje, kjer pa bi morali predvsem bolje izkoristiti že obstoječe strojne kapacitete, npr. z uvedbo dvoizmenskega dela - a ob tem so T 1 67466 razpravljale! opozorili na težko rešljivi problem kadrov. Posebna pozornost bo v prihodnjih letih posvečena predvsem izvoznim nalogam, saj je izvoz in devizno pokrivanje potrebnega uvoza nujen pogoj za nastanek vsake temeljne organizacije. Avtooprema, je naša glavna (in doslej praktično edina) izvozno usmerjena temeljna organizacija, naj bi prodajo na konvertibilno tržišče v naslednjem srednjeročnem obdobju povečala vsako leto za 15 odstotkov, kar pomeni podvojitev do leta 1990. V. C. Rallv Saturnus vključen v evropsko prvenstvo »Pariz - Ljubljana, 19. 10. 1984 VEST DESETLETJA« Torek, devetega oktobra 1984, si bodo ljubitelji avtomobilizma v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji dobro zapomnili. Takrat so namreč zvedeli, da bo Rally Saturnus že v letu 1985 štel za evropsko prvenstvo. Tako bo imela Jugoslavija ob YU rallyu kar dve prireditvi v elitni konkurenci prvenstva starega kontinenta, Slovenija pa prvič v svoji zgodovini avtomobilističnega športa sploh tekmo, ki bo v uradni konkurenci veljala za evropske točke.« Tak je naslov in sporočilo v najnovejši številki Avto magazina ob uvrstitvi Rallya Saturnus v evropsko prvenstvo v letu 1985. Datum, ki ga je postavila EISA, je 18. in 19. maj 1985. To praktično pomeni, da smo imeli srečo, saj ostaja termin rallya (sredina maja) nespremenjen. Tudi v Saturnusu se moramo ob veselju zavedati, da pomeni to priznanje izjemno veliko obvezo. Z delom, s pripravami, je potrebno pričeti - včeraj. Tako kot je prehod iz državne v mednarodno prireditev terjal nov pristop (koncept, organizacija, kadri, finance itd.), je tudi sedaj pravi čas za bistvene dopolnitve in spremembe. Tudi v Saturnusu moramo, ob dosedanjem vlaganju v prireditev, ki je s tem priznanjem dobilo potrditev, misliti na to, da bi kazalo rally vključiti v angažiranje čimširšega kroga zainteresiranih in to v naši delovni organizaciji in izven nje. Dobili smo prireditev, ki ima velike gospodarske, športne, politične in druge razsežnosti. To je tudi priložnost in obveza za mnoge. Veseli smo, da je poleg mnogih drugih uspel ravno Saturnus. F.l. Aktualnosti zadnjega meseca Jesensko obdobje je letos še posebno živahno, saj poleg priprav na letni plan 1985 pripravljamo tudi osnove za sredjeročni načrt Saturnusa, seveda ob istočasnih prizadevanjih za zagotovitev dobrega finiša tega leta, ki nam bo zagotovil zadosten dohodek za OD ter sklade. Prvi podatki o poslovanju v 9. mesecih tega leta So ohrabrujoči, saj krepko presegamo lanskoletne rezultate in ob sprejemanju devetmesečne bilance so toliko bolj razveseljivi, saj jih dosegamo v izredno zapletenih gospodarskih razmerah. Tudi konvertibilni izvoz, ki je še ob polletju močno zaostajal za načrti, poteka zelo intezivno in upravičeno predvidevamo do konca leta dobre izvozne rezultate. Na osnovi vsega tega tudi ambiciozno zastavljamo načrte za priho- dnje leto, ko bo po daljšem obdobju ponovno uveljavilo trg kot omejitveni faktor, kar preprosto pomeni, da bo za razliko od pretekih let zopet težje prodajati kot nabavljati. Vendar zaupamo v svoje možnosti in sposobnosti. Tako pripravljamo tudi plane doleta 1990. Menimo, da mora sednjeročno obdobje pomeni določen korak Saturnusa v tehnološko sposobno, razvojno intenivno in močno izvozno orientirano delovno organizacijo z visoko stopnjo rasti. To so zahteve, vendar po sedanjih ocenah dosegljive ambicije. Natančnejši podatki in podrobnejše usmeritve bodo na voljo v kratkem, ko bodo materiali dokončno vskla-jeni v strokovnem krogu. Delo poteka intenzivno tudi na razvidu del in nalog, v okviru te naloge se razčiščujejo nekatera or- ganizacijska vprašanja v naši DO ter na nagrajevanju po rezultatih dela. Obe nalogi sta za nadaljni razvoj in uspešno poslovanje ključnega pomena, vendar so razčiščevanja žal obsežna in dolgotrajna, zato bomo v naslednjem mesecu oba projekta močno pospešili. Poslovna novica v oktobru je vsekakor uspešna udeležba na SAVROPAKU v Beogradu, kjer smo med drugim uspešno razstavili zapiralko za twist-off pokrove, ki so ga fantje v strojegradnji razvili in izdelali v 6 mesecih, kar je za tako zahteven stoj po vseh kriterijih lep dosežek in zato zaslužijo vse čestitke. Izredno pomembna je tudi registracija kooperacijske pogodbe s SEIMO v Italiji, ki opredeluje sodelovanje na področju razvoja, proizvodnje in prodaje svetlobne opreme in nam bo omogočila tesnejši stik z evropskim razvojem in tehnologijo, obenem pa izboljšala možnosti prodaje in nabave (kontokorento) na teh trgih. S tem v zvezi je tudi dokončna pridobitev naročila za dobavo plastičnega žarometa za Peugeot 205, ki ga razvijamo skupaj s SEIMO in ki pomeni vrnitev na obetavno francosko tržišče. S tem vstopamo na področje plastičnih žarometov, per- spektivne usmeritve naslednjega obdobja. Na področju embalaže se pripravljamo na sestanek Izvršnega odbora TSS s predlogom spremenjenega sistema poslovanja, po katerem bomo prevzeli skrb za nabavo pločevine v večjem delu zopet v svoje roke, seveda ob bistveno težjih pogojih poslovanja. S takim poslovanjem, pri katerem menimo, da lahko uveljavimo nekatere prednosti, bomo ohranili ali izboljšali svojo konkurenčnost na embalažnem trgu. Istočasno pa teko dogovori z Zorko o pogojih poslovanja za leto 1985. Prizadevamo si zagotoviti aluminij iz kontingenta SSSR; to je edini problem, ki ga v tem letu nismo uspeli rešiti, čeprav smo morda prav tu naredili največ, saj sta o naših problemih na tem področju razpravljala tako predsedstvo Zvezne zbornice kot Zvezni izvršni svet. To so nekatere iz niza aktualnoti, ki naj nam zgotove dober start in poslovanje v prihodnjem letu. Menim, da nam zunanje akcije nasploh bolje uspevajo kot urejanje domačih problemov, kjer se še vedno preveč izčrpavamo pri usklajevanju delnih interesov. Zato ostaja obvladovanje takšnih pristopov, ki lahko ogroze skupne razvojne cilje, še vedno prednostna naloga. Šlander Jože EMBALAŽA Izredni rezultati fizične proizvodnje v 9 mesecih Bralce naj seznanimo z napori delavcev TOZD-Embalaža, drugih delavcev v DO in tudi z uspehi. Kot pove naslov, bomo omejili naša razmišljanja le na fizično proizvodnjo in ne tudi na finančne rezultate. S finančnimi rezultati se bomo seznanili malo pozneje, ko bodo zbrani tudi ti podatki. Celotni TOZD Embalaža naj bi po planu v devetih mesecih izdelal za 14,99 MD fizične proizvodnje po statističnih cenah. Lansko leto je bila v devetih mesecih dosežena fizična proizvodnja v višini 12,27 milijard din, v 9 mesecih letošnjega leta pa smo izdelali proizvodov v vrednosti 15,6 MD po statističnih cenah. Če rezultate med seboj primerjamo, ugotovimo, daje letošnja proizvodnja glede na lansko leto kar za 27 % višja, zato v naslovu govorimo o izrednem rezultatu. Tudi plan, ki je bil dovolj drzno postavljen glede na ekonomsko stanje v družbi, je presežen za 5 %. Če se sprehodimo po strukturi proizvodov, lahko napravimo še naslednje zaključke: Pokrovčkov za zapiranje steklenk smo proizvedli skoraj tretjino več kot lansko leto v enakem obdobju. Proizvedene količine pa so še vedno 15 % nižje od planiranih. Razlogov za še vedno prenizko proizvodnjo je več. Slabe vremenske razmere so gotovo največji razlog za premajhno prodajo. Tudi Al pločevina ni prihajala pravočasno, vendar mislimo, da če bi je bilo več, bi ostala nepredelana zaradi slabe letine. Reden tek proizvodnje pogosto preprečujejo tudi okvare. Proizvodov, kot so pločevinke za loščila, doze za barvice, ali skratka vlečenih proizvodov, smo izdelali celo manj kot lansko leto. Razlog je v pomanjkanju aluminijaste pločevine in črne pločevine za odpirače. Vazelink smo izdelali dvakrat več kot lansko leto in enkrat več kot smo planirali. Razlogi so v tem, da je bila lanskoletna proizvodnja izredno nizka. Proizvodnja v okroglem oddelku je enkrat večja, v štirioglatem oddelku pa za 30 % večja kot lansko leto. Za vse ljubljanske obrate velja, da je proizvodnja glede na lansko leto za 34 % večja. Oglejmo si še nekaj značilnosti proizvodnje v zaloškem obratu. Proizvodnja veder se je dvignila za 35 % in pločevink za 26 %. Pri vedrih so, ne glede na omenjen preseg, količine majhne, obratno velja za proizvodnjo konzervnih pločevink. Skupaj je v zaloškem obratu proizvodnja večja za 26 %. Proizvodnja napisnih ploščic je močno odvisna od proizvodnih razmer v Gorenju, ker je ta delovna organizacija največji kupec. Iz časopisja vemo, da se proizvodne razmere v Gorenju izboljšujejo. Tudi proizvodnja napisnih ploščic je narasla za 21 %>. Poleg proizvodnje končnih izdelkov v obratu tiskarne tudi lakiramo in tiskamo pločevino za posamezne kupce, kot so Plutal, Gavrilovič, Mir-na-Rovinj, KIG. Skupaj smo takih uslug proizvedli 5 % manj kot lansko leto. Razlog je v tem, da smo zmogljivosti bolj uporabljali za domačo proizvodnjo. Ko govorimo o fizičnih rezultatih, omenimo posebno razmere, ki so veljale za proizvodnjo v tiskarsem obratu. Vse starejši stroji (nekateri že kupljeni stari), sunkoviti prihodi pločevine in izredno slaba kakovost pločevine so zahtevali od delavcev v tiskarni velika prilagajanja. Ne moremo mimo dejstva, da je bilo potrebno pločevino, ki je prišla od domačega dobavitelja Zorke, pred lairanjem »žgati«. Na ta način smo seveda uporabljali kapacitete brez koristi. Delavski svet je celo sprejel sklep, da pripada delavcem iz tiskarne za nedeljsko delo sorazmerno višji dohodek, da bi kljub razmeram le omogočili proizvodnjo v drugih obratih tozda in zlasti v delovni organizaciji Plutal. Število tiskarskih prehodov je bilo 22 % višje kot v preteklem letu. Še nekaj besed o tem, kako smo sposobni predvidevati potrebe na tržišču. Oglejmo si nekaj primerov. (Glej tabelo 1). Tabela 1. Mesec Letni plan Prodajni stat. cene plan ob začetku meseca % Januar 1,47 MD 1,97 MD 134 Februar 1,47 MD 1,8 MD 122 Marec 1,47 MD 2,24 MD 152 April 1,47 MD 2,0 MD 137 Lahko zaključimo, da velike sreče pri planiranju tržnih potreb nimamo. V obravnavo smo vzeli le prve mesece v letu, vendar razmere na tem področju niso bistveno drugačne tudi v ostalih mesecih letošnjega leta. Ko pregledujemo sposobnosti v TOZD za zadovoljitev tekočih tržnih potreb, moramo priznati, da nismo bili usposobljeni za tako proizvodnjo, kot bi jo tržišče po podatkih iz prodaje potrebovalo. V prej omenjenih mesecih smo dosegli v tabeli 2 prikazan obseg fizične proizvodnje po statističnih cenah. Tabela 2. Mesec Mesečni Izdelana prodajni proizv. plan v v stat. stat. cen. cenah °/o Januar 1,97 MD 1,41 MD 71 Februar 1,80 MD 1,60 MD 88 Marec 2,24 MD 1,65 MD 73 Aprrl 2,01 MD 1,50 MD 74 Omenjeni podatki gornjo trditev v celoti potrjujejo. Na koncu članka lahko oblikujemo naslednje zaključke: - proizvodnja je znatno višja kot v preteklem letu in tudi višja od plana, - delo se je odvijalo deloma anarhično zaradi neplanskih dobav surovin, z željo, da kupci le pravočasno dobijo izdelke, - proizvodnja se je odvijala z znatno slabšo kakovostjo surovin, - nove proizvodne linije niso delovale povsem zadovoljivo, - zaradi nezanesljivih dobav Al pločevine se je bilo zelo težko odločati za sprejem sodelavcev za nedoločen čas, - da je bila proizvodnja visoka ravno v sezonskih mesecih, ko je bil dobršen del sodelavcev na dopustu, smo vključili v delo precej dijakov in študentov, - do nekaj zakasnitev v proizvodnji je prišlo tudi zaradi remontov, ki so trajali dalj kot je bilo predvideno. Vlado Dernovšek Kakovost - pogoj za večji izvoz Z obsegom izvoza Volksvvagnu -letos bo predvidoma dosegel vrednost 10 milijonov mark - se sicer lahko pohvalimo, a dejstvo, da velika večina prodaje na konvertibilno tržišče sloni le na enem kupcu, je lahko tudi nevarno. Zato si v prodaji prizadevajo pridobiti še druge kupce na Zahodu. Septembra so se v zahodnonemški firmi BMW pogovarjali o možnosti, da bi v Saturnusu delali notranje svetilke za njihove avtomobile. BMW je v ta namen poslal v Saturnus svojega ocenjevalca (tak je ustaljen postopek na Zahodu ), da ugotovi sposobnost tozda Avto-oprema za proizvodnjo kvalitetnih izdelkov. BMW je ugledna firma z visokimi zahtevami po kakovosti in izid je bil za Avtoopremo nekoliko razočarajoč, čeprav ne nepopravljiv: ocenjevalec jih je uvrstil v B kategorijo in jim postavil 6-mesečni rok, da razvijejo izdelek in hkrati odpravijo ugotovljene pomankljivosti. Pripombe predstavnika BMW so zadevale predvsem nezadovoljivo ureditev skladišč, ker ne izključujejo možnosti pomešanja kvalitetnih in nekvalitetnih izdeklov, in kontrolo kakovosti, ki ni zadovoljivo kadrovsko zasedena, organizirana in opremljena. Možnosti, da bi se uvrstili med dobavitelje BMW, s tem niso povsem zaprte. V tozdu pravijo, da bodo v določenem roku skušali odpraviti napake, kolikor bo le mogoče. Vendar pa menijo, da bo dolgoročno treba reševati problem kakovosti ne samo na tozdovski ravni, temveč na ravni cele delovne organizacije. Kar se skladišč tiče, je utemeljenost trditve očitna, saj tega problema - razen morda zasilno - ni mogoče rešiti brez novih investicij, ki bi zmanjšale prostorsko stisko v tozdu. A tudi kar se kritike kontrole kakovosti tiče, je vprašanje širšega značaja. Kontrolna služba je le člen v verigi funkcij v delovni organizaciji, ki služijo temeljnemu namenu: delati čimbolj kvalitetno, da bi čim-več prodali in zaslužili. Deluje v danem sistemu, ki v določeni meri tudi pogojuje njeno učinkovitost. Ta sistem se začne pri oblikovanju poslovne politike delovne organizacije, ugotavljanju potreb tržišča, analizi razvojnih možnosti in postavnjanju razvojnih ciljev, in teče preko vseh drugih funkcij v skupnih službah in v tozdih. Gre v bistvu za organizacijo, usklajenost dela vseh služb. Napačno bi bilo misliti, da so v tozdu Avtooprema šele zdaj začeli razmišljati o sistematičnem zagotavljanju kakovosti. V predalih imajo cele šope papirja, na katerih so zapisani organizacijski predpisi, s katerimi naj bi vgradili kakovost v vse delovne procese - sad leto in pol dolgega dela, ki so ga opravljali skupaj z Zavodom za produktivnost dela. K odločitvi, da se lotijo te naloge, jih je vodila v največji meri prav želja, da se usposobijo za čim-večji izvoz. Žal so ti predpisi, skupaj s pravilnikom o kvaliteti, še vedno le na papirju. O tem, kaj sistem za zagotavljanje kakovosti pravzaprav pomeni in kakšne so poti in načini, da bi ga oživili v praksi, pa so nam v službi za kakovost tozda Avtooprema že obljubili članek za naslednjo številko. Vita Cajnko STROJEGRADNJA NA SAVROPAKU Uspešna predstavitev nove zapiralke Na razstavi Savropak je veliko pozornosti vzbudil prototip zapiralke za tvvist-off pokrove, ki so jo izdelali v naši strojegradnji. Hkrati s tem strojem so razvili tudi detektor vakuuma, elektronsko napravo, s katero se preizkuša pravilno zapiranje kozarcev; detektor sodi v sklop zapiralke, lahko pa se bo prodajal tudi samostojno. Zapiralko so v Beogradu predstavili na za Saturnus doslej še neobičajen način; vključena je bila v linijo za zapiranje kozarcev in obiskovalci so jo lahko videli v delovanju. Zanjo se je že na razstavi resno zanimalo približno 30 tovarn s področja živilske industrije. Nastop na letošnjem Savropaku je bil torej za strojegradnjo uspešen, čeprav neustrezen prostor (športna dvorana) ni nudil pogojev za kvalitetno razstavljanje. Za celovito predstavitev proizvodnega programa embalaže in strojegradnje je Saturnus na sejmu dobil tudi diplomo. Posebnost, ki jo ob novi zapiralki velja posebej omeniti, je rekorden čas njene izdelave; od odločitve za nalogo in določitve lastnosti, ki naj jih stroj ima, pa do njegove dokončne izdelave, je minilo le 9 mesecev. Za primerjavo naj povemo, da celo v visoko razvitih državah za razvoj takega stroja običajno potrebujejo približno dve leti. Konstruktor zapiralke Vojko Turk ob tem poudarja zasluge vseh delavcev v oddelku strojev, ki so vanjo vložili mnogo truda in večkrat delali tudi po dve izmeni skupaj. Kontrolor Andrej Valentinčič, ki je bil zadolžen za izdelavo stroja, je to nalogo opravljal poleg svojega rednega dela. Zdaj je stvar prodaje, da pošlje ponudbe možnim kupcem in zagotovi zapiralki tudi komercialni uspeh. Pa ne le zapiralki. Potrebe na tržišču, ugotavljajo v oddelku strojev, so očitno velike, ne le v prehrambeni, temveč tudi v bistveno bolj aktualni kemični in farmacevtski industriji, vendar niso raziskane. Raziskava trga in opredelitev proizvodnega programa na tej osnovi pa EMBALAŽA NA SAVROPAKU Veliko priznanje Tozd Embalaža je bila na omenjeni razstavi prisotna s široko paleto novih proizvodov. Prejela je nagrado ZLATI SAVROPAK 84 - PRIZNANJE ZA VRHUNSKO EMBALAŽO za konično pločevinko v treh različnih inačicah uporabnosti v prehrambeni, kemijski in kozmetični industriji. Pločevinke so izdelane iz domačega materiala, njihova konična oblika pa omogoča transport praznik pločevink na večje razdalje, saj so transportni stroški tudi do 8-krat manjši kot pri klasičnih pločevinkah. Delo in napori vseh razvojnikov, posebno pa prizadevnost Alojza Aliča, bili s tem priznani. Alojz Alič, ali Lojzek, kot mu pravimo, že 20 let v skupini opravlja razvojne naloge. Je izredno tih in skromen, tako da ga je težko opaziti. V njegovih besedah ni slišati praznega govoričenja ali širokoustenja. Toda kadar spregovori, ima vsaka beseda svoj pomen. Je izredno dober tovariš, pomaga in svetuje sodelavcem ob problemih, ki jih imajo, in svoje znanje nesebično prenaša mlajšim. Tako kot vedno se je tudi pri razvijanju nagrajenih pločevink z vso vnemo posvetil delu in rezultat ni mogel izostati. Milan Gruden Delo razvoja in inovativnih dejavnosti v Embalaži Proizvodni program tozda Embalaže pokriva velik delež jugoslovanskih potreb po kovinski embalaži za prehrambeno, kemijsko, farmacevtsko, kozmetično industrijo ter potreb industrije bele tehnike, strojegradnje in elektrike z napisnimi ploščicami. Iz samega namena se da ugotoviti, da je v TOZD nekaj tisoč različnih proizvodov, zato je tudi delo razvoja in proizvodnje izredno pestro in zahtevno. Sistematično se z razvojem ukvarjajo strokovnjaki s področja strojništva, kemije in grafike, ki združujejo delo in znanje v končnih proizvodih, tehnologijah ali celo v surovinah. Takšno delo pa zahteva stalno sodelovanje z znanstvenimi institucijami, kot so Inštitut za tehnologijo mesa Beograd, Tehnološka fakulteta za sadje, zelenjavo, mleko, mast, sir iz Novega Sada, Biotehnična strojna fakulteta iz Ljubljane, ter razvojne službe organizacij združenega dela kot so: Fructal, Gorenje, Oprema, Plutal, Chro-mos, Color, Zorka, itd. Sodelovanje je že dalo nekaj vidnih rezultatov. Žamenjali smo nekatere uvožene surovine z domačimi in razvili nove izdelke. S Fructalom je bila osvojena nova oblika embaliranja kašaste otroške hrane. Novo obliko pakiranja sokov v steklenico JUMBO, zaprto s TVVIST OFF pokrovom je na Vlil. mednarodni razstavi embalaže strojev za pakiranje, opreme za industrijski transport in skladiščenje SAVROPAK 84 v Beogradu prejela nagrado ZLATI SAVROPAK 84 za vrhunsko predpakiranje proizvoda. Značilnost našega razvojnega oddelka je stalnost kadrov in prizadevnost. Nekateri že 30 in celo več let opravljajo razvojno tehnološke naloge, tako da se stalno sledijo in izpopolnjujejo razvojni dosežki. V to delo pa se dodatno zelo uspešno vključujejo delavci iz neposredne proizvodnje v obliki množične inovativne dejavnosti. Število inovativnih predlogov se nenehno povečuje in v glavnem se tudi že uporabljajo v redni proizvodnji. Milan Gruden Zadnja dela na novi zapiralki za tvvist-off pokrov. je pogoj, da se bo strojegradnja organizacijami, ki načrtujejo linije in uspešno razvijala in da bo vanjo tovarne v prehrambeni industriji, in vloženi denar res izkoriščen. Ob preko njih doseči uvrstitev naših stro-tem ne bi smeli pozabiti tudi na Jev v te projekte, možnost povezave s projektivnimi Vita C. OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK Po 13. seji Osnovne organizacije so na sestankih, ki so sledili 13. seji CK ZKJ vsestransko ocenili delovanje članstva, osnovnih organizacij in razmere v okoljih kjer delujejo. Organiziranost in povezovanje med tozdi in med tozdi in DSSS so po mnenju komunistov v Avtoopremi in Embalaži, med prvimi nalogami, ki jih je potrebno razrešiti. V ta namen je potrebno doseči dohodkovno povezovanje, na čigar podlagi bi bil poenoten interes za kvalitetno opravljanje dela. OO ZK Orodjarna in vzdrževanje predlaga tudi skupni sestanek komunistov vseh treh tozdov, na katerem bi ugotovili bistvena neskladja. V skupnih službah pa zaključujejo, da je potrebno opredeliti razvojne cilje tozdov in delovne organizacije za naslednje srednjeročno obdobje, ob tem pa doseči enotnost pogledov ključnih nosilcev planiranja in razvoja DO kot celote. Oceniti je potrebno smotrnost proizvodnih programov, izvozne usmeritve in investicijsko sposobnost na podlagi sedanjih možnosti ustvarjanja dohodka. Za sistem nagrajevanja, kakršen je sedaj, je jasno, da ne pripomore k boljšemu delu. Zato ga je potrebno čim prej izgraditi tako za proizvodne kot režijske delavce, menijo v vseh osnovnih organizacijah. Na samoupravnem področju stagniramo. Pomanjkljivosti, ki razvodenijo voljo delegatov za delo, pa so, menijo v Embalaži, da se ne spremlja izvrševanje sprejetih sklepov glede dolgoročnih in kratkoročnih ciljev. Gradiva za seje morajo biti pravočasna, kvalitetno pripravljena, določeno odgovornost pa morajo nositi tudi delegati, pravijo v Avto-opremi. Treba je razmejiti samoupravno odločanje od vodenja, to pomeni, da naj samoupravni organi odločajo o celoviti poslovni pomiki, ne pa o posameznih poslovnih odločitvah, ki so stvar strokovnega izvajanja politike, zaključujejo komunisti v DSSS. Učinkovitost dela osnovnih organizacij pa zmanjšuje tudi nepovezanost in premalo dogovarjanja o ključnih nalogah na ravni delovne organizacije. Zato je nujno, da se skliče akcijska konferenca Saturnusa, na kateri bodo razčiščene in dorečene skupne akcije, zaključujejo v vseh osnovnih organizacijah. V Embalaži so poleg že omenjenega sklenili še: da se sestanejo s komunisti Plutala; da je potrebno ažurirati samoupravne akte v tozdih in delovni organizaciji; da bodo vprašali komuniste DSSS, zakaj pri njih opravljajo nekatere naloge delavci, ki so ze v pokoju, glede na to, daje veliko mladih strokovnjakov nezaposlenih. V Avtoopremi so sklenili še, da je potrebno: razčistiti vprašanje organizacije in povezave med razvojem tozd in razvojem delovne organizacije ter njunih nalogah; izboljšati organiziranost in disciplino posameznih služb v tozdu; analizirati uspešnost dosedanjih investicij v delovni organizaciji. V Orodjarni ugotavljajo, da je neučinkovitosti tozda kriva zlasti organizacija in nestimulativno nagrajevanje in da morajo storiti vse, da se bodo lahko aktivno vključili v izvoz. V DSSS menijo, da bi morali poslovne odločitve temeljito prediskuti-rati, nato pa vztrajati na enotnosti doseženega, ne pa vedno znova načenjati vprašanja strokovne utemeljenosti ze dogovorjenega, pose- PRAVNI NASVETI PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA Delavcu preneha delovno razmerje, če pismeno izjavi, da ne želi več delati v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti in da prekinja delovno razmerje; če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje; če noče opravljati del oziroma nalog, ki so mu ponujena in ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim; če mu je dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Delavec ima pravico brez obrazložitve prenehati ob vsakem času delati in prekiniti delovno razmerje s pogojem, da o tem poda pismeno izjavo odboru za delovna razmerja in da ostane od sporočitve svojega namena na delu še toliko časa, kolikor je to določeno v 270. členu pravilnika o delovnih razmerjih. Delavec svoje pismene izjave ni dolžan obrazložiti. Odbor za delovna razmerja vzame izjavo delavca v vednost in izda sklep o prenehanju delovnega razmerja. Delavec dane izjave kasneje ne more umakniti, to je možno le sporazumno z odborom za delovna razmerja. Zakon ne dopušča več samovoljnega prenehanja delovnega razmerja kot način prenehanja delovnega razmerja. Takšen način prenehanja je mogoče šteti kot hujšo kršitev delovne obveznosti in je v tem primeru treba uvesti disciplinski postopek. Delavec se lahko o prenehanju delovnega razmerja pismeno sporazume z odborom za delovna razmerja. V pismenem sporazumu je potrebno določiti datum prenehanja delovnega razmerja in obveznosti delavca ter temeljne organizacije, ker v tem primeru ne velja izstopni rok, določen v 270. členu pravilnika o delovnih razmerjih. Delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, za katere je sklenil delovno razmerje. Če delavec noče delati na delih oziroma nalogah, ki so mu ponujene in ki ustrezajo nje- govi strokovni izobrazbi in z delom pridobljenim delovnim zmožnostim v primeru, ko zaradi ekonomskih težav, tehnoloških in drugih izboljšav ne more več opravljati del in nalog, ki jih je opravljal doslej, mu preneha delovno razmerje po dokončnosti sklepa o razporeditvi na druga dela oziroma naloge. ^j Odprti dan za osnovnošolce Tudi Saturnus je 25. septembra odprl vrata za učence osnovnih šol, ki se bodo morali naslednje leto odločiti za poklic. Sto šolarjev si je ogledalo proizvodnjo v orodjarni in strojegradnji; tu potrebujejo še precej kovinarjev, dobiti pa jih je težko. Tudi za štipendije za te poklice je premalo zanimanja; tozd Orodjarna in vzdrževanje je letos namesto načrtovanih 25 pridobil le 13 novih štipendistov - bodočih oblikovalcev kovin. bno po že sprejetih odločitvah na samoupravnih organih. Razbremenjevanje gospodarstva, o katerem se v družbi veliko govori, bi se moralo pričeti izvajati. Zelo vprašljivo je tudi nadaljevanje sedanje prakse prispevanja sredstev solidarnosti v solidarnostni fond na ravni federacije. Merilo združevanja dela in sredstev naj bi bile ekonomske zakonitosti in tržna pravila. (po zaključkih sej osnovnih organizacij ZK tozdov Embalaža, Avtooprema, Orodjarna in vzdrževanje in delovne skupnosti skupnih služb povzel M.T.) Iz tozda Avtooprema Predvidevajo izpolnitev plana V devetih mesecih so v tozdu Avtooprema naredili ne le več kot lani, temveč so tudi nekoliko presegli plan proizvodnje. Žal sicer le za domače tržišče, za izvoz pa so naredili zaenkrat še 6 odstotkov manj od planirane količine, ker so začeli proizvajati zadnje svetilke za Golfa s trimesečno zamudo. Izpad pa skušajo nadomestiti z dodatnimi naročili, in tako pričakujejo, da bodo do konca leta vendarle izpolnili tudi izvozni plan. Seveda to zahteva od delavcev veliko truda; večkrat delajo v nadurah, ponoči, ob sobotah in nedeljah. Delo je posebno napeto v oddelku plastike, kjer imajo največ problemov - oprema je pomanjkljiva, stroji se pogosto kvarijo, manjka rezervnih delov, pritožujejo pa se tudi nad prepočasnimi popravili orodij. Uspešen izvoz Volksvvagnu Izvoz žarometov in zadnjih luči za Golfa v zadnjih mesecih teče brez spodrsljajev in v Volksvvagnu ocenjujejo Saturnus kot zanesljivega in kvalitetnega dobavitelja. Naša Tovarna avto-opreme trenutno pokriva 42 odstotkov vseh potreb po svetlobni opremi za Golfa, preostalih 58 odstotkov pa si delijo štiri tovarne: Frankani, Hella, AKA in Bosch. Danes v Avtoopremi ne zmorejo proizvajati še večjih količin za Volksvvagna, a v naslednjih dveh letih nameravajo povečati svoj delež do 64 odstotkov. Nove luči za avtobuse Pred kratkim je Avtooprema ponudila tržišču nov model sprednjih in zadnjih luči za avtobuse. Razvili so jih na lastno pobudo, ker tiste, ki so jih izdelovali doslej, niso več povsem ustrezale. Namenjene so sicer za domači trg, morda pa jih bo šlo nekaj tudi v izvoz preko našega posrednika Johna Lankhofa. Dohodkovno povezovanje in združevanje sredstev r PREDSTAVLJAMO VAM O dohodkovnem povezovanju OZD kot specifični obliki družbenoekonomskih odnosov v našem sistemu je bilo že veliko napisanega in povedanega. V TOZD AO postavljamo zahtevo po dohodkovnem povezovanju s TOZD Orodjarna in vzdrževanje že nekaj let, vendar ostaja vse samo pri deklaracijah raznih samoupravnih organov in DPO. Mislim, da je potrebno pred obravnavanjem in reševanjem te tematike razčistiti nekaj osnovnih dilem in vprašanj, ki jih postavlja pred nas tako povezovanje. Če opisujemo dohodkovne odnose samo »politološko« ne, da bi se pri tem opirali na ekonomsko znanost in dejanski motivacijski sistem, se odpira prostor za improvizacije, ki nas ne približujejo ciljem. Na to nevarnost je opozarjal že E. Kardelj, svareč: »Ce dohodkovnih odnosov ne uspemo ustrezno urediti, se bodo v produkciji pojavile motnje, ki bodo imele za posledico intervencije in dirigiranje združenemu delu, politične pritiske in pozivanje na zavest, namesto, da bi sam sistem zagotovil reproduciranje željenih družbenih odnosov«. Nezadovoljen je bil tudi s preveč propagandističnim obravnavanjem dohodka. Prav to, kar bi morali glede na ta opozorila preprečiti, se je v veliki meri zgodilo. Namesto potrpežljivega strokovnega dela pri oblikovanju ustreznih sistemskih mehanizmov, je prišlo do nekakšne propagandistične mitologizacije same besede »dohodkovni odnosi« in formalno pravnih videzov, premalo pa se je uveljavilo znanstveno proučevanje funkionalnosti praktičnih rešitev. KAJ RAZUMEMO Z »DOHODKOVNIMI ODNOSI« Kardelj je z dohodkovnimi odnosi razumel celoto ekonomskih odnosov med delavci oz. temeljnimi organizacijami združenega dela pri pridobivanju, razporejanju, združevanju in skupni porabi dohodka (za sam izraz »dohodkovni odnosi« je menil, da ni najboljši). Pravilnemu razvoju teh odnosov je prisojal osrednji pomen za reproduciranje socialističnih samoupravnih odnosov in za nadaljni razvoj gospodarskega sistema. Skupni prihodek in skupni dohodek sta instituciji gospodarskega sistema, ki ju ne bi smeli tolmačiti kot nekaj zunaj ali nad navedenimi ustavnimi opredelitvami gospodarskega sistema. Pridobivanje skupnega dohodka je v skladu z ustavnimi temelji gospodarskega sistema le, če se s tem uresničujejo: - načelo pridobivanja dohodka TOZD sorazmerno s prispevki TOZD k ustvarjanju realnega proizvoda, kar pomeni, da merilo za pridobivanje skupnega dohodka ne morejo biti individualni stroški in količina dela udeležencev, temveč tržno priznane vrednosti skupnega izdelka oz. storitve; - načelo družbeno racionalne uporabe sredstev, ki jih OZD združujejo, in ohranitev ekonomske odgovornosti za prevzete obveznosti; kršilci morajo občutiti posledice na svojem dohodku in osebnem dohodku (tega temeljnega načela ne smemo razveljaviti z nečelom solidarnosti, ki ima sekundarno funkcijo); - načelo samoupravnega odločanja delavcev v organizacijah združenega dela o združevanju in ohranitev ekonomske odgovornosti za te odločitve. NEREALNOST PREDPOSTAVKE O ENAKI PRODUKTIVNOSTI IN OBNAŠANJU DO SREDSTEV Izhodiščna slabost je predpostavka, da se vsi udeleženci, ki povezujejo delo in poslovanje v skupni dohodek, obnašajo enako odgovorno, da se vsi zavzemajo za enako produktivnost, ter enako gospodarno ravnajo s sredstvi. Ker pa je očitno, da ta predpostavka ni realna, je podprta s pomožno (enako problematično) predpostavko, da je med združevale! možna neposredna medsebojna kontrola kompletnih stroškovnih standardov. Ni dvoma, da je neposredna medsebojna kontrola učinkovitosti in gospodarnosti možna med delavci TOZD v okviru iste DO, kjer imajo samoupravni organi na ravni DO vpogled v stroške in delitvena razmerja. Take možnosti pa praviloma ni med oddaljenimi samoupravno ločenimi TOZD. Zato obstajajo tržne cene, ki zagotavljajo kljub vsem pomanjkljivostim zanesljivejše informacije o konkurenčnih standardih. INDIVIDUALNI STROŠKI NE MOREJO BITI OSNOVA ZA DELITEV Tudi v primeru idealne dvostranske kontrole stroškovnih standardov dospejo združevalci le do vzajemnega priznavanja individualnih količin živega dela in individualnih materialnih stroškov. Ugotavljanje vnaprejšnjih deležev v skupnem dohodku na tej podlagi ni v skladu z objektivnim zakonom vrednosti, ki ne priznava zidanja cen iz individualnih stroškov; kot merodajno prizna le družbeno potrjeno novoustvarjeno vrednost kot razliko med realizirano vrednostjo proizvodov in materialnimi stroški zanje. Drugi nesprejemljivi vidik ideje individualnega kvantuma dela je, da tak sistem pridobivanja dohodka ne deluje kot samodejna ekonomska prisila za produktivnost in racionalno gospodarjenje. Če upoštevamo, še življenjsko nujnost vključevanja v mednarodno menjavo in nujnost hitrejšega napredovanja produktivnosti, deluje ideja »individualnega kvantuma de- Od maja letos je Saturnus neposredno prisoten tudi v Beogradu, v predstavništvu, ki sicer prostorsko še ni povsem urejeno. Tam nas zastopa in za delovno organizacijo opravlja določene posle Gavrilo Petranovič, svetovalec glavnega direktorja. Tov. Petranovič je po stroki diplomirani inženir gozdarstva (hkrati pa tudi absolvent ekonomske fakultete) in v 34 letih delovne dobe je opravljal že vrst pomembnih funkcij na republiški ravni v Črni gori in na zvezni ravni; njihovo naštevanje bi zasedlo kar lep kos strani našega časopisa, še posebno, če bi dodali tudi vse družbenopolitične funkcije, ki jih je opravljal. Za svoje delo je prejel tudi red dela z zlatim vencem. Preden je postal član Saturnusovega kolektiva, je delal 9 let v Zveznem sekretariatu za tržišče in splošne gospodarske zadeve, nazadnje kot višji svetovalec - vodja skupine za materialne bilance energetike, bazične in ostale industrije. »Moja naloga«, pravi sam o svoji vlogi v Saturnusu, »je v prvi vrsti reševanje problema zagotavljanja surovin in za to potrebnih deviznih sredstev. V ta namen vzpostavljam stike z zveznimi organi in s poslovnimi partnerji. V zadnjem času je problematika Saturnusa mnogo bolj prisotna v zveznih organih kot prej; za primer, da bomo v kratkem dobili aluminij iz ruskega kontingenta in Saturnus je edina tovarna v svoji panogi, ki bo deležna te ugodnosti.« Kar se poslovnih partnerjev tiče, ima zaenkrat največ stikov s tistimi, ki sodelujejo z našim tozdom Embalaža. »Širok krog ljudi nas sicer najbolj pozna kot proizvajalca svetlobne opreme, a v poslovnem svetu je Saturnus vsaj v enaki meri znan kot proizvajalec embalaže. Naši poslovni partnerji nas cenijo kot dobro firmo, ki ponuja kvalitetne izdelke in se drži rokov. Saturnus velja za kadrovsko in tehnično najboljšo tovarno v svoji panogi. Menijo le, da smo preveč togi, da se prepočasi prilagajamo spremembam na tržišču. Na primer: belo pločevino so za nas zaradi deviznih problemov prej morali nabavljati kupci; zdaj se bela pločevina dobi tudi na domačem tržišču, mi pa še vedno poslujemo po starem.« Takšno je po besedah tov. Pet-ranoviča mnenje naših poslovnih partnerjev o Saturnusu kot proizvajalcu embalaže. Za konec pa še njegovo lastno mnenje - mnenje človeka, ki je v nekem smislu zunaj Saturnusa, hkrati pa tudi član kolektiva: »Mislim, da je Saturnus dobra hiša - samo malo več usklajenosti med službami mu manjka. Videti je, kot da vsak vodi svojo politiko. Doslej to ni bilo tako hudo, saj nas je tržišče iskalo. Zdaj pa se položaj spreminja, mi bomo morali iskati tržišče, boriti se bomo morali zanj, zato bo potrebne več koordinacije. Združeni smo močnejši - to je moje geslo. Saturnus je ugledna hiša, kadrovsko in tehnično, in škoda bi bilo, če ne bi to tudi ostal.« Vita C. la« kot naiven proudhonizem, saj nam svetovni trg takih naših notranjih meril enostavno ne prizna. In tudi usposobiti se ne moremo za večjo konkurenčnost navzven, če iz notranjih odnosov odpravljamo konkurenčna merila. Če pomeni uvajanje zamisli skupnega prihodka odpravljanje kupoprodajnih odnosov med določenimi temeljnimi organizacijami in tudi odpravljanje obrestnih mer za izposo-jana sredstva, pa le kaže opozoriti na neko nevarnost, ki jo utegne skrivati tak prehod. Vsaka zunanje dana obrestna mera in zahteva po roku vrnitve kredita pomeni po svoje nekakšen Demoklejev meč, ki visi nad temeljno organizacijo in jo sili, da išče racionalne poti svojega delovanja, ki bi v danem okviru vodile do primernega poslovnega izida, če je v novih okoliščinah prodajna cena ne sili več v racionaliziranje in če je ugotavljanje njene udeležbe v skupnem prihodku zasnovano na ohlapnih dogovorih in ne na stan-dardiziranju, si je povsem mogoče zamisliti primer, ko lahko mirno obstaja tudi takšna TOZD, ki dela zelo neracionalno. Brez jasno opredeljenih pravil igre, brez igre z odprtimi kartami, brez čistih računov, brez tega, da si delavci v TOZD, ki so interesno povezani, »gledajo drug drugemu v skledo«, si ni mogoče zamisliti dobrega delovanja zamisli o skupnem prihodku. Tu torej najdemo vzrok, zakaj so potrebni samoupravno dogovorjeni standardi stroškov, a tudi vzrok, zakaj je potrebna revizija poslovanja. Revizija naj zagotovi objektivno informacijo o de to vanju standardov, o realnosti standardov, o racionalnosti delovanja v vseh temeljnih organizacijah, ki so vpete v verigo nastajanja skupnega poslovnega učinka kot nosilca skupnega prihodka, kajti le na tak način si je mogoče »natočiti čistega vina« in preprečiti, da bi ena temeljna organizacija živela bolje na račun druge. Miro Miklič f \ Nove izboljšave v Zalogu Inovatorji v tozdu embalaže ne mirujejo. Njihova komisija je spet obravnavala nove predloge delavcev iz obrata Zalog. Vse izboljšave, ki jih objavljamo danes in jih povzemamo po zapisniku delavskega sveta, se že s pridom uporabljajo v proizvodnji. S povezavo stiskalnice, robilca in gumirke so Jože Margole, Marjan Gradišek in Maks Štibrič naredili avtomatsko linijo za izdelavo pokrova 0 99. Za to so skonstruirali magnetne trakove in preuredili gumirko tako, da so ji povečali zmogljivost. S predelavo transporta in obračanjem konzervne doze v lakirnem stroju je Kurent Emil dosegel, da se je rabremenil prostor za transport in manipulacijo, ter ugodnejšo lego doze ob zaščiti vzdolžnega spoja. Obračanja doze ni treba več nadzirati, zato je potrebna na liniji delavka manj, laže pa je tudi čistiti lakirni stroj. Z vgraditvijo varnostne sklopke v glavno pogonsko gred na liniji 0 163 sta Emil Ribič in Franc Vehovec rešila problem pogostih zastojev in dragih dolgotrajnih popravil transportne poti v stroju za izdelavo obodov. Janez Groboljšek, Emil Robič in Franc Vehovec so odpravili rjavenje zunanje strani vara zaradi kisline, ki je potrebna pri varjenju. Po novem obod opere voda, ki priteka skozi ščetko. Za to so predelali 10O-litrski bojler v pretočnega, ki zagotavlja dovolj tople vode za odstranjevanje kisline. Hribar Ludvik iz obrata Polje pa je s predelavo hoda stiskalnice rešil pogosto izpadanje orodja iz stiskalnice pri nastavitvi izmetava-nja napisne ploščice. Tako so se, izognili dolgotrajnemu nastavljanju izmetavanja ploščic in poškodbam orodja. M.T. v______________________________________________________________/ Alkoholik in njegove manipulacije v delovni organizaciji Manipulacije oz. obrambni mehanizmi so eni največjih Freudovih odkritij. Gre za to, da človek kot zavestno bitje potrbuje poleg bioloških potreb tudi osnovno spoštovanje in samospoštovanje. Če je človekov razvoj naravnan v tisti smeri, v kateri naj bi po družbenih merilih šel, potem uživa potrebno samospoštovanje in spoštovanje drugih, če gre razvoj v drugo smer, pa se mu pričnejo majati tla pod nogami v lastnih in tujih očeh npr. človek, ki se zapija, čuti, da gre z njim navzdol in ima »moralnega mačka«. V človeku se začno torej ob konfkiktnih situacijah tvoriti »protistrupi« - obrambni mehanizmi, ki avtomatično delujejo na robu zavesti in varujejo človeka pred zlomom. Obrambni mehanizmi so sestavni del alkoholizma, saj bi alkoholika nasprotnem primeru zelo hitro zlomilo. Tako lahko opazimo celo vrsto manipulacij vsakega alkoholika v delovni organizaciji in sicer: pridno delo - znano je, da vsak alkoholik, kadar je trezen, zelo vestno opravlja zaupane naloge, da se opravči za nazaj in odkupi za naprej - seveda ta trditev velja le, dokler alkoholik ni zabredel pregloboko; družbenopolitična zavzetost - večina alkoholikov služi kot nek vntil za svojo skupino, saj so navadno bolj »korajžni« in si na sestankih več »upajo«; zdrahe in podpihovanje - s tem preusmerja alkoholik pozornost s sebe na druge; laži - alkoholik se vedno bolj zapleta v laži, tako da na koncu že sam sebi verjame; Nova stiskalnica v Avtoopremi Konec avgusta smo v tozdu avtoopreme začeli delati z novim strojem — po-stopično stiskalnico Faust 100.3. Spada v skupino strojev, ki združujejo lastnosti več klasičnih stiskalnic, v celoto pa jih povezujejo transportne letve. Naloga le-teh je, da transportirajo preoblikovanec od začetne do končne stopnje preoblikovanja izdelka. V pehalo in delovno mizo je možno vpeti deset različnih orodij, s katerimi lahko opravimo različne operacije. Možno pa je vpeti še eno podajalno mizo in izdelovati hkrati dva enaka ali podobna izdelka, seveda s pol manj operacijami. V vsako orodje je treba montirati brezkontaktno stikalo, ki pri napačnem transportiranju takoj ustavi stiskalnico in tako prepreči poškodbe na orodju. Največja sila, s katero lahko obremenimo pehalo, znaša 300 kN pri gibu 260 mm. To pa nam tudi pogojuje velikost, obliko izdelka in debelino materiala, ki ga bomo preoblikovali. Z novo stiskalnico je mogoče izdelati sedemkrat več kot po starem postopku, potrebna pa je samo ena delavka namesto osmih. Seveda pa mora biti število izdelkov, ki jih bomo izdelovali na stiskalnici, dovolj veliko, sicer se orodja ekonomsko ne izplača izdelovati. Zato bomo na stiskalnici izdelovali senčnike žarometov, ki so standardni za več tipov žarometov, nosilce žarometov in podobne standardizirane velikoserijske izdelke. Postopična stiskalnica pa kljub temu, da na koncu dobimo izgotovljen izdelek, sodi v skupino mehaniziranih strojev in ne avtomatiziranih, ker je pri celotnem upravljanju in delu še vedno potrebna človeška pomoč. Edo Sojer V vrtcu Angele Ocepek prostor za naše otroke Kakor že mnogo let do sedaj smo tudi letos sodelovali na komisiji za sprejem otrok v vzgojno varstveno organizacijo Angelce Ocepek. V tej komisiji sodelujemo glede na to, da smo ob izgradnji vrtca prispevali določen delež sredstev in si tako zagotovili prioriteto pri sprejemanju otrok v vseh enotah omenjenega vrtca (Zelena jama, staro in novo Selo, Fužine). Tako smo v sezoni 1984-85 kljub izredno majhnemu številu razpoložljivih mest glede na število prošenj (okoli 30 %), uspeli vključiti v organizirano varstvo vseh 12 otrok, katerih starši so se zglasili pri socialni delavki DO s prošnjo za sprejem. Omenjene prošnje se zbirajo v kadrovski službi preko celega leta do sestanka komisije, ki zaseda običajno ob koncu šolskega leta. izzivanje, usmiljenja do majhnih otrok - ko zaškriplje, alkoholik pripravi namočnejši adut, ki ponavadi zagotovo uspe - otroke in družino; dopusti za »plave« - alkoholik z lažmi zmanipulira okolico, da mu piše dopust za neopravičeno odsotne dneve; bolniška - alkoholik zmanipulira zdravnika, ki ni dovolj pozoren na njegovo zasvojenost, da mu da bolniški stalež, nemalokrat tudi za nazaj. Alkoholikove manipulacije se stopnujejo - ko se nakopiči dovolj problemov, se proti alkoholiku navadno uvede disciplinski postopek in se ga skuša odstraniti. To se še posebno pogosto zgodi, če je alkoholik agresiven. Cesto pa se v dalo-vnih organizacijah širšim in ožjim sodelavcem alkoholik smili - tedaj pričnejo izražati razne oblike sočustvovanja, kar zagotovo pripelje do alkoholikovega propada. (se nadaljuje) B.R. B.R. Teden nožarne varnosti V tednu požarne varnosti so nas gasilci z lepaki opozarjali, da je nevarnost požara vedno prisotna in da moramo povsod paziti, da do njega ne bi prišlo. Teden so vse desetine našega industrijskega gasilskega društva zaključile z vajami. Na sliki vaja desetine obrata Moste. Naši gasilci dragi v občini Člani gasilske enote civilne zaščite obrata Moste so se udeležili občinskega tekmovanja enot CZ v gasilskih veščinah, ki je bilo 15. septembra v Javnih skladiščih. Tekmovalo je 29 ekip. Nastopili so v vaji z motorno brizgalno, suhi napad in raznoterosti in zasedli odlično drugo mesto. V desetini so nastopili: Ivan Puconja, Jože Cerar, Janko Černe, Franc Rešetar, Stane Susman, Janez Černe, Anton Juratovec, Ivan Cankar in rezerve Lojze Marolt, Maks Galjot, Milan Pogačnik in Vili Pogačnik. Jože Cerar Tenisači zaključili sezono Lani ustanovljena teniška sekcija ŠRD Sa turnus je uspešno zaključila sezono z zmago na prijateljskem srečanju s Papirnico Vevče. Rezultati: Saturnus : Papirnica Vevče Pogačnik : Kocjančič 2:0 (7:5, 7:5) Lampič : Valant 2:0 (6:2, 6:4) Vokal : Vujnovič 2:0 (6:2, 6;1) Fattori : Goljar 2:0 (6:3, 6:4) Končano je bilo tudi prvenstvo Saturnusa za leto 1984. Uvrstitve: 1. Dornik Ludvik 2. Pogačnik Vili 3. Lampič Edo 4. Vokal Jure Zanimanje za tenis se je občutno povečalo. Na tem turnirju je že sodelovalo 23 igralcev in pričakovati je, da se bo članstvo sekcije v naslednji sezoni še povečalo. Pri tem ne gre samo za turnir in tekmovanje, kdo bo boljši, temveč predvsem za rekreativno igranje tenisa preko cele sezone. E.L.. r i Kadrovske spremembe J SEPTEMBER ODHODI Jakovljevič Zorica Racaj Hashim Rastija Verica Mitrovič Živan Krisper Silva Haxhaj Adem Gale Marko Božič Olga Zupančič Ludvik Sukič Mirjana Čajič Husein Špoljarič Nevenka Perc Joško Vukojevič Dragica Ikanovič Draginja Jamnik Anita Otrin Borut Azdejkovič Siniša Maleševič Ljubinka PRIHODI Jelič Zorica Kantarevič Aziza Osojič Višnja Zukič Dragica Stjepanovič Mara Kljajič Zorica Dovč Martina Embalaža Kamnikar Vekoslav Embalaža Perman Darko AO Kreč Martin Embalaža AO Pavlovič Ljubiša Orodjarna AO Cevna Slavoljub Orodjarna Emb-Zalog Mitrovič Džurdžija Embalaža AO Grumič Dragana Embalaža Embalaža Žibert Andrej Orodjarna AO Svetek Marko Orodjarna Embalaža Jančar Nada Orodjarna Embalaža Bregant Jože Emb-Zalog Embalaža Breznikar Miran Orodjarna Emb-Zalog Indjič Bora Emb-Zalog Emb-Zalog Vuk Marija DSSS Embalaža Gašperšič Bojan Emb-Tiskarna AO Ogorevc Bojan Orodjarna Emb-Zalog Jakopič Janez AO Emb-Zalog Niculovič Dragan Orodjarna Emb-Zalog Pejčič Borka Emb-Zalog Orodjarna Maleševič Milka Emb-Zalog Orodjarna Bogdan Tatjana DSSS AO Urbanija Marjan Emb-Tiskarna Vujičič Milan Emb-Zalog Kralj Marko Orodjarna Čegec Zoran DSSS Golubič Štefka DSSS Emb-Zalog Parduzi Zorica AO Embalaža Omahen Boštjan Embalaža Embalaža Prašnikar Matjaž Orodjarna Embalaža Ciglar Franci Orodjarna Embalaža Zupančič Borut Orodjarna Embalaža Koritnik Loridana Embalaža Moji vtisi v ekspeditu obrata Zalog Vzporedno s šolskimi počitnicami se prično v delovnih organizacijah tudi dopusti, s tem se pa v tem času iz leta v leto poraja pomanjkanje delovne sile. Najbolj je primanjkuje v obratu Zalog, saj je prav takrat največja sezona vlaganja povrtnin in s tem tudi veliko povpraševanje po naših pločevinkah. Obrat, čeprav dela s polno paro, navkljub vsem naporom komaj zadosti potrebam naročnikov. V naši delovni organizaciji si že vrsto let pomagamo tako, da v tem času zaposlujemo študente preko študentskega servisa. Nekatera zahtevnejša dela, ki za študente niso primerna, pa pogodbeno opravljajo honorarci; eden izmed njih sem bil letos tudi jaz. Dana mi je bila naloga, da priskočim na pomoč v ekspeditu obrata Zalog. Kot saturnuški veteran - v Saturnusu sem služboval sedemintrideset let, sedaj pa sem že upokojen dobro leto dni, poznam asorti-man proizvodov, pestilo pa me je pomanjkanje poznavanja procesa proizvodnje in ekspedicijskega poslovanja - sem pač kovinar. Z dobro voljo, vestnostjo in vztrajnostjo pa se pride vsemu do konca in tako sem tudi jaz končno koristno služil namenu, čeprav je bil moj delež majhen v primerjavi z delom, ki ga mora opravljati poklicni ekspediter. Trudil sem se, da sem pomagal, kolikor je bilo v mojih močeh, in upam, da sem zadovoljil vse, ki so mi zaupali to zahtevno delo. V našem glasilu se je pisalo že o vsem, o ekspeditu pa do danes še nisem zasledil vrstice, čeprav je to eden zelo pomembnih členov proizvodnje. Prav zato sem se odločil napisati nekaj vrstic in z njimi osvetliti ozadje tega v Saturnusu tako omalovaževanega dela. V dobrih dveh mesecih, kolikor sem opravljal to delo, sem ga dobro spoznal in me prav čudi, da ima tako malo ugleda. Opazil sem, da ljudje v zvezi z eks-peditom ne vidijo drugega kot nakladanje in razkladanje vagonov in kamionov, kar je seveda najbolj očitno, kakšen proces je v sklopu tega, pa ne vidi ali noče videti nihče. Bil sem priča problemom, ki jih je povzročila našemu ekspeditu in proizvodnji železnica s svojimi občasnimi zaporami proge preko Beograda, po kateri gre blago za večino naših največjih odjemalcev. Ekspe-diterski službi povzroča težave tudi naročanje vagonov. Pri ŽTP je potrebno vagone naročati dva dni prej Z \ Tudi letos se bomo Saturnužani zbrali na skupnem praznovanju, ki bo združeno s proslavo Dneva republike in srečanjem upokojencev. Dobili se bomo 24. novembra na Gospodarskem razstavišču. Podrobneje bomo obveščeni o Dnevu Saturnusa preko biltena, upokojenci pa bodo dobili vabila in program na dom. V _____________________J in to s tveganjem, saj se nikdar ne ve ali bo proga prosta ali ne, blago pa se naklada na dan transporta. Zgodilo se je, da so trije naloženi vagoni zaradi zapore železniške proge stali na industrijskem tiru tri dni, kar je dodatni strošek za delovno organizacijo, ki mora plačevati kazni. V zgornjem odstavku sem namenoma zamolčal dejstvo, da se v obratu Zalog nakladajo doze neposredno iz proizvodnje, takorekoč izpod stroja, ker v obratu razen pičlega prostora na sami rampi ni skladišča. To obratnemu ekspediterju dodatno otežkoča delo, zavira pa tudi delo v proizvodnji, saj se mora kljub prenatrpanemu programu, zaradi pomanjkanja prostora včasih tudi ustaviti linija. V tem labirintu pa je ekspeditor neposredni dirigent proizvodnje; sam mora budno slediti proizvodnji in le on vedno točno ve, koliko pločevink je dokončanih na določeni liniji. Seveda tudi v obratu Zalog, kakor v drugih obratih, ne gre brez zastojev zaradi občasnih, ne-malokdaj tudi dolgotrajnejših okvar na linijah. Zastoji povzročajo še dodatne težave ob nakladanju vagonov, ki se v nujnih primerih odpošljejo tudi nepopolno naloženi, kar pa vsekakor ni ekonomično. Tu sem navedel le nekaj problemov in dolžnosti obratnega ekspedi-terja, čeprav jih je še mnogo. Ze po tem, kar sem naštel, je več kot očitno, da mora biti na tem delovnem mestu človek izrednih kvalitet, ki pa jih ekspediterji v Zalogu imajo. V obratu Zalog to delo opravljajo: Franc Kovačič in Janko Vrabel kot ekspediterja ter nameščenka Ljubica Režek, ki vodi kartoteko. Moram reči, da zaslužijo vso pohvalo, saj so pri svojem delu tako vestni in neumorni, da jim ne najdem primere, za svoje delo pa prav gotovo premalo vrednoteni. Ob vsem tem pa moram pripomniti, da k njihovemu poslovanju mnogo pripomore dolgoletna praksa, saj lahko sklepam, da se takšni strokovnjaki ne rojevajo čez noč. Ob zaključku bi se želel vsem, s katerimi sem sodeloval v času svojega kratkotrajnega službovanja, iskreno zahvaliti za nesebično pomoč ter dokaj prijetno počutje med njimi, tiste, ki sem jih kakorkoli prizadel s svojim pisarjenjem, pa prosim, da mi oproste; takšni so pač moji vtisi. Edo Robič GLAS SATURNUSA izdaja delavski svet DO v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor Jožko Čuk (predsednik), Bojan Falež, Vojko Fattori, Ivo Frbežar, Franc Levec, Slavko Mahne, Miro Miklič, Marija Pet-ranovič, Ljuba Radič in Janez Žabjek. Glavni in odgovorni urednik Vita Cajnko. Naslov uredništva Saturnus, informativna služba, 61110 Ljubljana, Ob železnici 16. telefon 444 466 int. 225. Tiskano v Saturnusu - oddelek tiska na papir. Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SR Slovenije , št. 412-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet. MGRADNA KRIŽANKA Nagrade za križanko: 1. Pladenj in štiridelna garnitura škatel 2. Kolesarski komplet (žaromet, svetilka, loparček, medšpičnik) 3. Svetilka za vzvratno vožnjo 4. Kolesarski žaromet Rešitve križank pošljite do 15. novembra v informativno službo Saturnusa. Izžrebani reševalci bodo objavljeni v naslednji številki. MA EMA UE&TO \J IPADijl SIASj mm smo MESTO no psi/EfeiS. ERITREJE OTOIA GoBoMLE V MGAEUI TEl_E- VI3I3A MUČILA SAMOGLAS. V filMSA'1 vraltRi je idiAifii O-STHO M Šem/c IME ujtmujE \1EB20V UAPISAUA PEEDloGL kA TU.M GLAVMO MESTO turčije mmv svlopu haiajsVe mm um PM6UJC SS4WBcG UAa-pJAUJt VRSTA mim toSSŽAG EMATHal ITALIJA DELA G El ki A JoBAlOHlD muccai tlDOSČ GOJUAČ TEŽA EU&A1A2F ERAVAUJA MAVEDOU Rolo PILOTE SOL FILMČKU FAI/OITEIE VMOgUASt I2CAELSI4A LUVA OS-lM HoUEEJpI EP ToVAEDA H CELJU ItoCAUJI orov v OTOČJU TUAUOTO t>AE\JA IZoSE, Polt UASCIA AETE2i> MATI 62Š. bOGOJ UA3H9U RT BouausKa UI16MUICA LAMA iA PBEV03 mMiM FU.U6M IGRALEC UUUPHSEV mmm VAPEiEVA LAP-OKiA AB.UADUA oM-AST ffifcESO \JEC MEOk) LEVTERIH m u&uiim 2UAG,A HU ŠAHU GoCA \J svile. I DEL UMEVA STARO LJUD5RO GlAčtlLO FREMBER RASTLOJA (Uklo5.'l GUVUA CERA \J PALEsna DEL ROUOUSG. UAflOM AMCOUA miVAL. RlbUICE STARO &R4.RI iZlPAG SoUM POEMAliC DAUSVE UmW> TAT MEL1JZ PlMLEC B&ECG TMsRI LEDNI EC. FIUSVO tešečo Peto« WtWl DlŽlUl kKMBlI IZLOb TfOP-ILJA NIEDtiOsH MUAiOlb V ČA3U LAUUllJA deciliter SPO$>k)3l DEU PosoDE JOVELIfi ura Km* ŽADtSTWC TElrflD pozimi ETOE VRSTA UlkJIBAM VODE OBDALA 2A UHUALlCA TcmmmAv muici JA&OAUsU OTOV MPOLOSČ LETALEC ARA&EC REGAM SRbJI Risi M M0E.EL1J 2LAMTUI PLIM DVOJICA (UAVyM) uvodua 3/LABM BlIlcSTi UiLAUO MESTO V sPauui w EijEBA UmiEiEL VREČAC DELA V URADU milJSRA O&EfcA R&AVILO PREHLAD VAOTAkJJU, UAPAčua MRVA UESTo V STAMIJI /SA&SU.I ŽREbECL TADfAL LETOVIŠČE M ISTRI OCGAUSOT mwauje skupuiii STMlMMI MESTOMA PoLoioRu PeljesJo SPobkni OtSSEli ntmucE JANIOUSLI to« OC.ET EDO MIHEVC G1ŽGA ČJL^A VC&TA foToGtSAT TIL RA DEL AToU£M» JEDRA VSBLItZ CCIETMAl. UTEŽ ktRotesjE OtRTMIVcM ČA&UEi VOJDE PUCELJ LJAPOUSEA KARA gPČIUbA V'OPER LET rrtiim PESEllU PlETSO) VStTA vmicE TfiOTsVA RASTUklA ToOA 3ADEOICA DMEVUIV 5Pj.1T DVCCAUA V y$A$vu temeče SE VlklO ASTATI3 \)E5k)IB MESTA T5A ^pamcla moj ČLAU TILOM ailLSiV OSE&MI RAIUEV ^ICARSVI SUOUAČ felLVAMO) ŽELEU1CA ^iŽcAMl MAVjEVo bOC. LETKJI GiO^DUI POSEUL TLtU. A V 1\JICI 10CEUA me^toa ČETgT JLlMSj^A ^OOQ eiMSVA 5 S^OFCGa HECUA £1E>A SMuJEEi EoDicA iMsRA PAPIGA TŽEMJE TODžEUMI HODUlU. IbLMER VESTA Vl&DJE IeevaM AUGLIJI ALUtilDIL LOOMA^ SrADO UAiAjSl^o 6TMO GESUA TjCGIDJA H?