SPOMENIŠKA IN ARHITEKTURNA PLASTIKA 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM Sonja Žitko-Bahovec, L jubljana UVOD Sestavek, ki p red stav lja potek in značilnosti razvoja spom eniške in a rh ite k tu rn e plastike d ev etn ajsteg a sto letja n a Slovenskem, se ča­ sovno ne om ejuje le na celotno p rejšn je stoletje, tem več zajem a tu d i čas prvih š tirin a jstih let dvajsetega stoletja, t. j. do I. svetovne vojne. O bravnavana so sam o določena področja spom eniške in arh ite k tu rn e plastike. P ri spom eniški plastiki so zajete le tiste kiparske stvaritve, ki n aj bi tak o po vsebini kot po obliki p red stav ljale jav en spom enik. Tu se postavlja v p rašan je sam ega pojm a spom enika in s tem tu d i razm ejitve njegovih področij. Spom enik nam v širšem sm islu besede pom eni vsak pom em bnejši um etniški, k u ltu rn i ali zgodovinski ostanek p retek lih časov, v ožjem sm islu pa a rh ite k tu rn o ali kiparsko delo, postavljeno v spom in n a določeno osebo ali dogodek. V najožjem sm i­ slu je spom enik sinonim za kip, kiparsko stvaritev, kot je poprsje, cela postava, konjeniški spom enik, k ip arsk a kom pozicija (sk u p in a): to pa so h k ra ti tu d i področja, ki jih pričujoči sestavek eksplicira. S to v n ap rejšn jo om ejitvijo sestavek torej ne posega n a sicer bogato in za d ev etn ajsto sto letje tak o značilno področje, ki ga tvori posebna skupina spom enikov, n am en jen ih spom inu n a pokojne osebe, to je n a področje nagrobnikov oz. n agrobnih spom enikov. K ot drugod v Evropi tu d i pri n as zasledim o nagrobnike p rep ro stih oblik te r nagrobnike z reliefnim ali figuralnim plastičnim okrasom , k a te rih m otivika je p režeta s krščansko sim boliko in antičn im i elem enti. Naj navedem nekaj značilnih in h k ra ti tu d i k v alitetn ih nagrobnikov. Zgleden p ri­ m er preprostega, a po oblikah klasično čistega n agrobnika je Vodni­ kov nagrobni spomenik n a ljubljanskem Navju (1839).1 K v alitetn e re ­ liefne kom pozicije najdem o n a nagrobniku družine Kühnei (1830) s kamniškega pokopališča (klasicističen relief p red stav lja krilateg a ge­ 1 Viktor Steska, Naši spomeniki iz empirske dobe, ZUZ, VIII, 1928 (od tod citirano Steska, Naši spomeniki), pp. 57—58; France Kidrič: Prešernov album 1949, Ljubljana 1950 (od tod citirano PA), p. 309. n ija sm rti),2 n ad alje n a zu nanjščini mavzoleja rodbine Majdič v kranj­ skem Gaju (relief »Angel miru« je delo akadem skega k ip arja Iv an a Z ajca; 1909)3 te r n a Medvedovem nagrobniku prav tak o s kamniškega pokopališča (relief z m otiviko, povzeto po staro k rščan sk ih sarkofagih, je delo akadem skega k ip a rja Svitoslava Peruzzija; 1913).4 Med fig u ­ raln im i nagrobniki je pogost m otiv »žalujoče žene«, ki se običajno opirajo n a žaro ali vazo (nagrobnik rodbine Widitz n a pokopališču v Kamniku) ali n a rob nagro b n ik a (D olinarjeva pokopališka plastika na grobnici Majdiča s kranjskega pokopališča (Sl. 51); 1909).5 K vali­ te tn o v arian to teg a m otiva p red stav lja nagrobni spomenik septembr­ skima žrtvama Lundru in Adamiču, delo akadem skega k ip arja Svi­ toslava Peruzzija (izvršen po letu 1908 in postavljen n a ljubljansko pokopališče leta 1933). N agrobnik tak o po vsebini kot po obliki (celo- postaven kip z žaro sim bolizira žalujočega g en ija Slovenije) p re h aja iz strogega obm očja n ag ro b n ih spom enikov v spom enik v najožjem sm islu besede.8 Sestavek se poleg že om enjenih začrtan ih področij spom eniške p la­ stike om ejuje tu d i le n a p ro fan e spom enike. To pa pom eni, da izpušča vse sak raln e spom enike in s tem prav tak o znam enja, ki so po bese­ d ah M. Z ad n ik arja sicer »s svojim mnogoličnim tipološkim obrazom ter po likovnem pojavu, ki je nekje med arhitekturo in plastiko, vča­ sih pa celo sožitje obeh, polnovredni kulturni spomeniki, po svoji po­ stavitvi v urbanističnem, ruralnem ali naravnem prostoru pa so tudi javni spomeniki«.,7 a so po svoji vsebini krščansko nabožni. K ar zadeva k v aliteto znam enj iz p rejšn jeg a stoletja, le -ta — po m n en ju istega a v to rja — pojem a in se spušča celo n a poprečje,8 čeprav zasledim o nekaj k v alitetn ih prim erov. Opozorim n aj n a steb rasto znamenje sv. F lo rijan a iz Trzina pri M engšu (1878, sl. 50) s čistim i in p re te h ta ­ nim i novogotskim i oblikam i.9 Po stilu klasicistično je znamenje v Laškem, n astalo v erjetn o v začetku d ev etn ajsteg a stoletja. Od zn a­ m en ja je ostal le k an e liran steber n a prizm atičnem podstavku, kip Ecce hom o z v rh a steb ra pa je zdaj v m uzeju.1 0 K ljub tem u, da so fig u raln a zn am en ja baročen pojav, se n jih o v a tra d ic ija o h ra n ja še 2 France Stele: Politični okraj Kamnik, Ljubljana 1929 (od tod citirano Ste­ le: Polit, okraj Kamnik), p. 42; Em ilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljub­ ljana 1966 (od tod citirano Cevc: Slov. umetnost), p. 155. 3 Ivan Zajec, Moji spomini, Um, IX, 1944—1945 (od tod citirano Zajec, Moji spomini), pp. 59—60. 4 Bojana Hudales-Kori, K ipar Svetoslav Peruzzi, ZUZ, n. v. VII, 1970 (od tod citirano Hudales-Kori, Kipar Peruzzi), pp. 186—187. 5 Črtom ir Zorec, K ipar Lojze Dolinar in K ranj, Snovanja, IV, K ranj, 23. 12. 1970, št. 6, p. 53. 6 Hudales-Kori, Kipar Peruzzi, pp. 184—185. Okroglo, bronasto medaljo (prav tako delo Peruzzija), na kateri sta v profilu upodobljeni glavi obeh žrtev, so prvotno nam eravali vdelati v pokrov njune grobnice, a so jo nato vzi­ dali v slop, ki veže škofijo z ljubljansko stolnico. 7 M arijan Zadnikar, Znam enja-spom eniki v urbanističnih, ruralnih in na­ ravnih prostorih, Sinteza, II, št. 7, 1967, p. 5. 8 M arijan Zadnikar: Znamenja na Slovenskem, Ljubljana 1964 (od tod citi­ rano Zadnikar: Znamenja), p. 161. 3 ibid., p. 80. 1 0 ibid., p. 85; Jože Curk: Topografsko gradivo, IX; Sakralni spomeniki na območju občine Laško, Celje 1967, p. 35. v celotnem p rejšn jem stoletju. Za p rim er n av ajam le dve fig u raln i znam enji, posvečeni Mariji Brezmadežni, k a te rih podobna zasnova bi lahko govorila za istega av to rja in za približno isti čas n astan k a. Prvo znamenje je v Mengšu (1857) in im a obliko steb ra z bogatim kapitelom — delo kam noseka Tom aža Sirolija. Na steb ru je celoposta- ven kip M arije, ki so ga iz b rona ulili n a D unaju. Drugo znamenje stoji v Lukovici in je tak o rekoč kopija m engeškega zn am en ja.1 1 Na tem m estu n aj om enim spomenik, ki je po svojem bistvu p ra v ­ zaprav poseben tip »znamenja sv. Nepomuka«.1 2 Avtor spom enika, a k a ­ dem ski k ip ar F ran c B erneker, je z njegovo zasnovo skušal zajeti tu d i legendo o Jan ezu N epom uku: v vodnjaku leži uto p ljen i svetnik, nad njim pa se boči m ost, n a katerem stoji žalujoča ženska postava. Tako zasnovan m arm o rn ati spom enik so le ta 1911 postavili n a m ali trg pred nek d an jim sodiščem v Kranju, k jer je ostal do leta 1941. V n ajn o v ej­ šem času so ga spet postavili,1 3 to k ra t ob stran sk o pročelje župne cerkve v K ra n ju in ga oropali zelenega ozadja, ki ga je im el p ri prvi postavitvi (nasad sreb rn ih jelk), poleg tega pa so o d stran ili še m ost, žensko figuro pa prestavili n a rob bazena. Z ato deluje sicer k v aliteten in prvotno harm onično zam išljen spom enik v sedanji postavitvi n e ­ učinkovito, n ezn atn o v prim eri z visoko steno cerkve, predvsem pa neskladno, saj m ed svetnikom in ženskim likom ni več prave form alne povezave. S tem je spom enik m nogo izgubil, a liričn a občutenost obeh likov, gladka, k a r stiliziran a obdelava in o riginalna zasnova ga dvigu­ jejo daleč iz okvira znam enj in ga uvrščajo — kljub nabožni vsebini — m ed n ajb o ljša dela naše spom eniške p lastike obravnavanega obdob­ ja (sl. 52). Z adnje področje, ki ga sestavek ne zajem a v svoj okvir, je področje skupine spom enikov v zaprtem p rostoru oz. v n o tra n jo sti stavb. Spo­ m eniki te v rste so bolj ali m an j prep ro sta p o rtre tn a poprsja (herm e), postavljena v niše ali pa n a konzolni podstavek. T akšen je portret škoja Alojzija Wolja v ljubljanski stolnici (1860), delo našega prvega akadem sko šolanega k ip arja F ran ca Z ajca,1 4 n ad alje portret škofa Jerneja Legata v župni cerkvi v Naklem pri Kranju (1882), prav tak o delo F ran ca Z ajca,1 5 te r portret škofa Friderika Barage v župni cerk­ vi v Dobrniču (1897), delo akadem skega k ip a rja A lojzija P ro g arja.1 6 Poleg p o rtre tn ih poprsij zasledim o tudi p rim er celopostavnega kipa, 1 1 Zadnikar: Znamenja, p. 90; Stele: Polit, okraj Kamnik, p. 436; Burja, V Mengešu, ZD, XI, 16. kimovca 1858, list 19, pp. 150—151. 1 2 Zadnikar: Znamenja, p. 42; E. Cevc, Zadnikar Marijan: Znamenja na Slo­ venskem, ZUZ, n. v. VIII, 1970, p. 290. 1 3 France Stele, Likovni spomeniki v Sloveniji do 1941, Sinteza, II, št. 7, 1967 (od tod citirano Stele, Likovni spomeniki), p. 12; Č (rtom ir) Z(orec), Vod­ njak v K ranju, GG, XXV, Kranj, 23. 8. 1972, št. 65, p. 8. 1 4 Ivan Lavrenčič, Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski, N, XL, 10. 5. 1882, list 19, p. 148; Zajec, Moji spomini, p. 55: Zajec Franc Ksaver 1821— 1881), kipar. '5 Anton Zarnik, Poziv za spominek velečastitem u rajncem u škofu Tržaško- Koperskemu gospodu dr. Jerneju Legatu, N, XXXVIII, 21. 7. 1880, list 29, pp. 232—233; Zajec, Moji spomini, p. 55. 1 6 V(atroslav) H-z (Holz), Doprsni kip Friderika Barage, LZ, XVII, 1897, p. 448; —, Naše slike, DS, XIII, 1900, p. 96 in repr. p. 88: Progar Alojzij (1857—1918), kipar. ki stoji v p rezb iteriju mariborske stolnice in je tu d i delo F ran ca Z ajca (1878); upodobljen je škof Anton Martin Slomšek}1 N ašteti sp o ­ m eniki so postavljeni v cerkve, izdelani so iz k ararsk eg a m arm orja, po k v aliteti pa ne presegajo realistične, strogo akadem ske form e. Ome­ nim n aj še dva spomenika iz ljubljanskega Narodnega muzeja. Prvi je znani Prešernov doprsni kip (1895), delo akadem skega k ip arja A lojzija G angla.1 8 Je iz k ararsk eg a m arm orja, postavljen je n a priz­ m atičen steber in je nedvom no n ajk v alitetn ejše delo od vseh do zdaj om enjenih spom enikov te vrste. D rugi pa je spomenik, postavljen znanstveniku in politiku Karlu Dežmanu, delo tu jeg a m o jstra, ugled­ nega d u n ajsk eg a akadem skega k ip a rja V ictorja T ilgnerja, ki je bil v svojem času najbolj iskan k ip ar p o rtre tn ih poprsij.1 9 Spom enik je bogat tak o po zasnovi, saj im a poleg konvencionalne shem e p o rtre t­ nega p o p rsja n a prizm atičnem podstavku še m očneje p o u d arjen i pod­ stavek, n a k aterem sedi p u tto in zapisuje upodobi j enčevo ime, kakor tu d i po m ateria lu (egipčanski p o rfir za podstavek; poprsje in p u tto pa sta iz belega m arm o rja ). Celoto odlikuje solidno znanje, n a tu ra ­ lističn a obdelava te r slikovitost, v k ateri se odraža baročna trad ic ija du najskega k ip arstv a. Spom enik je n astal v erjetn o v devetdesetih letih p rejšn jeg a sto letja (sl. 53). Tudi p ri opredelitvi področja a rh ite k tu rn e p lastike (t. j. plastike, po­ vezane s stavbo), ki n aj bi ga sestavek obravnaval, se je bilo treb a om ejiti. P ri sam em pojm u a rh ite k tu rn e plastike nam reč razlikujem o arh ite k tu rn o plastiko, ki služi čisto dekorativnim nam enom (dekora­ tiv n a p lastik a: atlan ti, k ariatid e, p u tti, m aske ipd.), od tak šn e a rh i­ te k tu rn e plastike, ki sega preko čiste dekorativnosti in izraža te r po­ u d a rja pom en in n am en stavbe; to v rstn a a rh ite k tu rn a p lastik a p a je tu d i obravnavani p redm et pričujočega sestavka. Sestavek se to rej ne spušča v obm očje čiste dekorativne plastike, ki bi glede n a svojo k v an titeto v p rejšn jem sto letju vsekakor presegla okvir sestavka. Prav tak o kot pri spom eniški se tu d i pri a rh ite k tu rn i p lastik i sestavek om ejuje le n a p ro fan a dela oz. n a arh ite k tu rn o plastiko n a p ro fan ih stav b ah in s tem seveda izključuje vse okrasitve cerkva. Te v rste a rh i­ te k tu rn o plastiko n aj ponazorim le z dvem a razm erom a k v alitetn im a prim erom a. P rvi je okrasitev južne strani ljubljanske stolnice z dvem a svetniškim a kipom a, sv. Mohorjem in sv. Fortunatom, ki sta delo ak a ­ dem skega k ip a rja F ran c a Z ajca (1872)2 0 in slogovno o sta ja ta v m ejah realistično oblikovanih, a akadem sko togih upodobitev. N eprim erno slikoviteje in bolj razgibano deluje pet svetniških kipov, razvrščenih po slem enu župne cerkve Marije Brezmadežne na šutni v Kamniku. S sodelovanjem akadem skega k ip a rja Iv a n a Z ajca jih je izdelal (1909) lju b ljan sk i kam nosek F. T om an.2 1 1 7 Zajec, Moji spomini, p. 55; Sergej Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v M ariboru do 1941, ČZN, n. v. 7 (XLII), zv. 2, M aribor 1971 (od tod citi­ rano Vrišer, Znamenja in javni spomeniki v Mb), pp. 192—193. 1 8 —, Naše slike, DS, XII, 1899, p. 511 in repr. p. 483; —, K ipar Alojzij Gangl, J. X, 8. 6. 1929, št. 132, p. 3. 1 9 SBL, I, Ljubljana 1925—1932 (od tod citirano SB L, I), p. 135. Tilgner Victor Oskar (1844—1896), kipar. 2 0 Stoljna ljubljanska cerkev, ZD, XXV, 14. rožnika 1872, list 24, p. 192. Zajec, Moji spomini, p. 55. S tem , da sem om enila vsa m ožna področja spom eniške in a rh ite k ­ tu rn e plastike te r jih ponazorila z nekaj prim eri, sem skušala opo­ zoriti n a h eterogenost plastičnega oblikovanja v devetnajstem sto ­ letju. H eterogenost in z njo povezana k v a n tite ta kip arsk ih del v p re jš­ njem sto letju pa je posledica n a sta n k a bogate evropske buržoazije, ki je s svojim zanim anjem za skulpturo (predvsem za pokopališko in dekorativno plastiko) pospeševala n jen razvoj. Od druge če­ trtin e d ev etn ajsteg a sto letja dalje je sk u lp tu ra pom enila viden izraz k u ltu re in družbenega položaja. To dejstvo je nedvom no pripo­ moglo k izrednem u razcvetu spom eniške p lastik e po vsej Evropi. Ne­ prim erno večje zasluge za tak šen »Denkm alw ut« oz. tak šn o »epide­ m ijo spomenikov« (kot različni av to rji poim enujejo njihov porast) pa im a dejstvo, da se je pojem spom enika dem okratiziral. Dotlej je bil spom enik p rid ržan le vladajočem u družbenem u sloju, po veliki revoluciji pa je pripadal širšem u in teresn em u krogu. O dtlej je bil lahko vsak državno, družbeno-razvojno ali narodno pom em ben dogo­ dek in vsaka za narod ali k u ltu ro zaslužna osebnost p redm et spom e­ niške pozornosti. Povsod po Evropi, v velikih in m ajh n ih m estih, so začeli p o stav ljati spom enike cesarjem , generalom ali velikim držav­ nikom , političnim dogodkom, vojnam ali m iru in prav tak o m estnim županom in uglednim možem, um etnikom , pisateljem , skladateljem itd. V pom em bno zvrst spom enikov, ki jih je postavljalo p re jšn je sto ­ letje, sodijo tu d i m o n u m en taln i spom eniki, ki hočejo v človeški po­ dobi p red stav iti skupek n acio n aln ih in p olitičnih idej (npr. kip Ba- varie v Miinchnu, kip Svobode v New Yorku idr.). Ti jav n i spom eniki velikokrat delujejo p atetičn o in te a tra lič n o ali pa suhoparno in dolgo­ časno te r se večinom a izgubljajo v šablonstvu; seveda so m ed njim i tu d i k v alitetn a dela. K akor so v p rejšn jem sto letju m rzlično postavljali spom enike, prav tako so hoteli vsako stavbo, ki je im ela zatrep, m etope in niše, okrasiti z dekorativnim i figuram i, k ariatid am i, a tla n ti in sliko­ vitim i reliefi. T a a rh ite k tu rn a p lastik a je bila večinom a iz cenenega m ateria la in več ali m an j šablonski izdelek dekorativnih delavnic. Prej stroge in prazne fasade so bile kaj km alu preobložene s psevdo- baročno dekoracijo in personifikacijam i vseh vrst. T udi v tej zvrsti p lastičnega oblikovanja najdem o nekaj k v alitetn ih vrhov; v sploš­ nem pa je bolj ali m anj d ekorativna a rh ite k tu rn a p lastik a p rejšn jeg a sto letja v Evropi izdelana n a kom ercialni ali polkom ercialni podlagi.2 2 2 1 Stele: Polit, okraj Kamnik, p. 8. 2 2 Cf. Max Schmid: Kunstgeschichte des XIX. Jahrhunderts, I, Leipzig 1904 in id.: Kunstgeschichte des XIX. Jahrhunderts. II, Leipzig 1906; Hans Hildebrandt: Die Kunst des XIX. und XX. Jahrhunderts (Handbuch der Kunstw issenschaft), W ildpark-Potsdam 1924; Jürgen Schultze: Devetnajsto stoletje (Umetnost v slikah), Ljubljana 1971; P. A lbert Kuhn: Geschichte der Plastik, II/2 (Allgemeine Kunstgeschichte), New York—Cincinnati—Chicago 1909; Jean Selz: Decouverte de la sculpture moderne, Lausanne 1963; H. D. Molesworth in P. Cannon Brookes: Istorija evropske skulpture od romanike do Rodina, Beograd 1967 (od tod citirano Molesworth: Istorija evropske skulpture)-, A. Max Vogt: 19. Jahrhundert, Stuttgart 1971. V zporedno s p o stav ljan jem jav n ih spom enikov in krašenjem fasad poteka tudi produkcija d ek o rativ n ih kip arsk ih izdelkov, n am en jen ih za jav n e parke, zasebne vrtove, m ostove itd. Tako najdem o od druge č e trtin e d ev etn ajsteg a sto letja v Evropi vse polno razn ih vodnih vaz, dekorativno okrašenih vodnjakov, n im f in razn ih živali.2 3 Na tem m estu ne bo odveč, če om enim dva k v alitetn a p rim era to v rstn e deko­ rativ n e plastike pri nas. Pod tivolskim gradom v ljubljanskem, Tivo­ liju sta dva vara psov iz liteg a železa (1870); k v alitetn e dekorativne plastike so delo tedaj n ajslav n ejšeg a dun ajsk eg a k ip a rja A ntona D. F ern k o rn a.2 4 O dlikuje jih tu d i h arm o n ičn a vsklajenost s stopniščem , ki ga krasijo, te r s celotno parkovno ureditvijo. Podoben vtis pove­ zanosti dekorativnega kiparskega dela z n arav n im okoljem ali z a rh i­ te k tu rn im objektom nam d aje sicer trid eset let poznejši, že v sece­ sijskem du h u zidani Zmajski most v Ljubljani. K rasijo ga b ro n asti zm aji (d u n ajsk i im port), ki s svojo posrečeno postavitvijo n a čelnih podstavkih m ostu tvorijo h arm oničen zaključek njegovem u eleg an t­ nem u loku.2 5 K ar zadeva izbor v sestavku p red stav ljen ih del spom e­ niške in a rh ite k tu rn e plastike, sem predvsem upoštevala razm erom a šibko d ejavnost n a teh dveh področjih plastičnega oblikovanja v Slo­ veniji. Z ajela sem skoraj vse spom enike in a rh ite k tu rn o plastiko, ki sem jo lahko zasledila n a n aših tleh. P ri spom eniški plastiki sem p red stav ila tu d i tis ta dela, ki so jih o d stran ili ali uničili, saj so kot »dokum ent svoje dobe« n u jn o p o treb n i za nazornejšo razvojno sliko. U m etniško vrednost posam eznih del sem skušala p rik azati že ob sa ­ m em opisovanju le-te h ; v red n o ten ju spom eniške in arh ite k tu rn e plastike kot celote je posvečeno skoraj celotno sklepno poglavje. Pri ocen jev an ju k v alitete posam eznih kip arsk ih stv aritev je pom em bno vlogo ig rala sto p n ja izvirnosti zasnove in teh n ičn e izvedbe; p ri spo­ m enikih sem se še posebej ozirala n a njihovo skladnost z okoljem, pri a rh ite k tu rn i plastiki pa n a n jen o vsebinsko in form alno pove­ zanost s stavbno celoto. Ob n atan čn ejšem vpogledu v razvojni potek spom eniške in a rh ite k ­ tu rn e p lastik e 19. sto letja v Sloveniji se je postopom a izoblikovala razdelitev celotnega gradiva n a tri obdobja. Vsako obdobje posebej sp rem lja zgodovinsko dogajanje, ki n em alo k rat posredno vpliva n a d ejavnost o b rav n av an ih področij p lastičnega oblikovanja. To še po­ sebno velja za razvoj spom eniške plastike, saj je eden glavnih n am e­ nov spom enika prav o h ra n ja n je spom ina n a važne dogodke v življenju družbe, držav, narodov in d uhovnih gibanj. Vsa tri obdobja dopolnju­ je vpogled v sočasno d unajsko um etn o stn o delovanje n a kiparskem področju, k ar je upravičeno glede n a našo usodno — zgodovinsko po­ gojeno — odvisnost od prestolnice avstro-ogrske m onarhije. Strokovne lite ra tu re o spom eniški p lastik i je razm erom a veliko. To so predvsem članki: V. Steske (em pirski spom eniki), K. Rozm anove 2 3 Molesworth: Istorija evropske skulpture, p. 264. Alojzij Potočnik, Tivolski grad in park v Ljubljani, Kron, V, št. 4, 1938 (od tod citirano Rozman, Lj. javni spomeniki). 2 5 Ljubljana po potresu 1895—1910, uredila Fran Govekar in dr. M iljutin Z ar­ nik, Ljubljana 1910, p. 151; Nace Šumi: Arhitektura secesijske dobe v Ljub­ ljani, Ljubljana 1954 (od tod citirano Šumi: Arhitektura seces. dobe), p. 41. (ljubljanski jav n i spom eniki), S. V rišerja (m ariborski javni spom eni­ ki in znam enja) in F. S teleta (likovni spom eniki v Sloveniji).2 6 Po­ m em bni so tu d i izsledki o posam eznih k ip arjih te dobe: o akadem ­ skem k ip arju Svitoslavu Peruzziju je pisala B. H udales-K ori, o a k a ­ dem skem k ip arju Ivanu Zajcu pa F. šijan ec2 7 , in podatki o posam ez­ n ih spom enikih v periodiki dev etn ajsteg a in dvajsetega sto letja te r v splošnih pregledih slovenske um etnosti.2 8 N eprim erno težje je bilo s podatki o a rh ite k tu rn i plastiki. L iteratu re, ki bi se posebej u k v ar­ jala s problem atiko naše a rh ite k tu rn e plastike, ni, razen n ek aterih podatkov o najbolj zn an ih delih te vrste v splošnih pregledih slo­ venske um etnosti. Tako pri večini prim erov nisem m ogla določiti avtorstva, pa tu d i d atac ija ni točno določena, čeprav je skoraj go­ tovo, da čas n asta n k a več ali m anj povsod sovpada z grad n jo oz. do vršit vi j o stavbe, ki jo določena a rh ite k tu rn a p lastik a krasi. K ar zadeva tu jo lite ra tu ro o kip arstv u p rejšn jeg a sto letja in o um etnosti dev etn ajsteg a sto letja nasploh, so odločale izčrpne ugotovitve av to r­ jev, kot so P. A. K uhn, M. Schm id, H. H ildebrandt, A. M. Vogt, J. Selz idr.2 9 Za razum evanje razvoja spom enikov — še posebno v tem atskem pogledu — je pom em ben članek av to rja H. G. Eversa.3 0 G laven vir in pomoč p ri v red n o ten ju in pojm ovanju slovenskega um etnostnega delovanja n a obrav n av an ih področjih p lastičnega oblikovanja v de­ v etn ajstem sto letju m i je bil R. Z eitlerjev sprem ni tek st v Propyläen Kunstgeschichte,3 1 Nekaj njegovih pogledov n a u m etnost p rejšn jeg a sto letja sem skušala ap licirati tu d i n a to v rstn o u m etnostno dejavnost n a Slovenskem. 2 6 France Stele, Likovni spomeniki v Sloveniji do 1941, Sinteza, II, št. 7, 1967 Ksenija Rozman, Ljubljanski javni spomeniki, K r o n XIII, 2. in 3. zv., 1965 (od tod citirano Rozman, Ljubljanski javni spomeniki). Sergej Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v M ariboru do 1941, ČZN, n. v. 7 (XLII), zv. 2, M aribor 1971. Viktor Steska, Naši spomeniki iz em pirske dobe, ZJJZ, VIII, 1928. 2 7 Bojana Hudales-Kori, K ipar Svetoslav Peruzzi, ZUZ, n. v. VII, 1970. Fran šijanec: Ivan Zajec (katalog NG v Lj.), Ljubljana 1966 (od tod citi­ rano Šijanec: Ivan Zajec). 2 8 Em ilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966. Fran Šijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost, M aribor 1961 (od tod citirano Šijanec: Sodobna slov. lik. um.). France Stele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih: Kulturno-zgodovin- ski poskus, 2. izd., Ljubljana 1966 (od tod citirano Stele: Oris zgodovine um.). 2 9 Glej op. 22. 3 0 Hans G. Evers: Plastik (Propyläen Kunstgeschichte 11), Berlin 1966. — Žal mi ob pisanju sestavka nista bili dostopni deli: H ans-Ernst M itting in Volker Plagem ann (izdajatelja): Denkmäler im 19. Jahrhundert: Deut­ ung und Kritik (Studien zur Kunst des 19. Jahrhunderts XX), München 1972; G erhardt K apner: Freiplastik in Wien, Wien—München 1970. 3 1 Rudolf Zeitler: Die Kunst des 19. Jahrhunderts (Propyläen K unstge­ schichte 11), Berlin 1966. RAZVOJ SPOMENIŠKE IN ARHITEKTURNE PLASTIKE 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM I. obdobje I. obdobje zajem a čas od začetka p rejšn jeg a sto letja pa do konca štirid esetih let oz. do revolucionarnega leta 1848. To je čas pom em b­ n ih političnih zgodovinskih dogodkov. Od leta 1809 pa do leta 1813 sm o bili del Ilirskih provinc. To kratko, a za razvoj slovenskega n a ­ roda pom em bno obdobje, je prineslo prvi m očnejši in neposrednejši stik z n ap red n ejšim svetom , k akor se je u stv arjal po francoski revo­ luciji. Po Napoleonovem porazu sm o postali del av strijsk e absolutne m o n arh ije, ki je bila eden glavnih stebrov leta 1815 sklenjene svete zaveze. T a je m ed svoje glavne naloge štela o h ran itev »zakonitega« reda in m iru v Evropi te r borbo z revolucionarnim i v ren ji in lib eral­ nim i idejam i. A vstrijska cesarja te dobe sta bila F ran c (1792—1835) in njegov slaboum ni sin F erd in an d (1835—1848). Vodilni m in ister pa je bil od le ta 1809 in vse tja do revolucije le ta 1848 knez M etternich, čigar im e je bilo simbol osovraženega absolutizm a in k ontrarevolucije v A vstriji in po vsej Evropi. V slovenskem političnem in k u ltu rn em življenju je to čas bo ja m ed konservativnim in dem okratičnim taborom . Slednji je im el svoje gla­ silo alm an ah Kranjsko čbelico in predstavnike, kot so bili Prešeren, čop in Smole. V um etn o sti in znanosti kažejo slovenske dežele n aro d n o stn o še raz­ m erom a neopredeljeno podobo, saj drug poleg drugega u stv arjajo do­ m ačini in tujci, ki so se včasih tu d i za daljši čas naselili p ri nas. Ta k u ltu rn a, u m etniška in zn an stv en a dejavnost se je razv ijala bolj ali m anj v okvirih ted an jeg a splošnega evropskega k u ltu rn eg a razvo­ ja .1 S tavbarstvo in kiparstvo sta v tem času zao stajala za slikarstvom . Skoraj vsa k ip arsk a dela teg a obdobja so bila vezana n a cerkvena n a ­ ročila. G lede n a to so p rim eri p ro fan e plastike in to rej tu d i p rofane spom eniške in a rh ite k tu rn e p lastik e dokaj redki. K ljub tem u pozna­ mo iz tega časa nekaj likovno d ognanih jav n ih spom enikov. Z n a sto ­ pajočim klasicizm om so začeli p o stav ljati spom inske stebre, piram ide in obeliske brez kakršnegakoli fig u raln eg a okrasja. Na spom eniško plastiko te dobe je gotovo vplival klasicizem s svojo p rep ro sto stjo in strogostjo oblik, »toda enostranost in bornost teh spomenikov nam kaše še drug vzrok ... Vzrok tiči tudi v pomanjkanju figuralnikov in v siromaštvu. Dolgotrajne vojske so pobrale starejše umetnike, mlajši rod se pa za višjo umetnost ni mogel niti izvežbati niti navdušiti, če so hoteli postaviti kak spomenik, so segli po najpreprostejši obliki, ki ji je bil kos vsak boljši kamnosek« (S teska).2 1 Cf. Ferdo G estrin - Vasilij Melik: Slovenska zgodovina 1813—1914, L jub­ ljana 1950 (od tod citirano G estrin - Melik: Slov. zgodovina 1813 do 1914); Ferdo G estrin - Vasilij Melik: Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918, Ljubljana 1966 (od tod citirano G estrin - Melik: Slov. zgodovina). G estrin - Melik: Slov. zgodovina, p. 79. 2 Steska, Naši spomeniki, p. 49. N ajstarejši spom enik te v rste je bila po letu 1780 po stav ljen a piramida v Mariboru. Spom enika ni več, k er je leta 1821 vanj u d arila strela in ga uničila.3 V začetku d ev etn ajsteg a sto letja so n a trav n ik p ri bolnišnici n a Stu­ dencu (pri L jubljani) postavili spomenik v spom in vojakom , ki so v času Napoleonove okupacije n aših dežel um rli v fužinski bolnišnici in so jih tu v bližini tu d i pokopali. Spom enik im a obliko kaneliran eg a stebra, ki se p ro ti v rh u zožuje. R um enkasta barva peščenca, iz k a te ­ rega je steber izdelan, poživlja njegovo sicer strogo klasicistično ob­ liko. S toji n a stopničastem podstavku in, kakor om enja V. Steska, je spom enik im el nekoč še napisno ploščo.4 K u ltu rn i zgodovinar, m ecen in lju b itelj um etn o sti b aro n Josip K ala- sancij E rberg se je leta 1816 za stalno naselil v graščini v Dolu p ri L jubljani. V času lju b ljan sk eg a kongresa, le ta 1821, ga je obiskal ce­ sar F ran c I. s svojo soprogo K arolino. V spom in n a ta dogodek je dal b aro n Erberg postaviti em pirski spominski steber (sl. 54). U porabljen je bil za klasicizem značilen m otiv k an eliran eg a steb ra v aljaste ob­ like, ki p red ira kocko, n a k ateri so napisi in dekoracije.5 Steber, ki stoji n a dveh ploščah štirioglatega podstavka, nim a k ap itela in se zaključuje s polkroglo, n a k ateri stoji vaza. Spom enik je razen vaze, ki je iz rdečkastega m arm orja, izklesan iz dom ačega ihanskega sivega apnenca. K lesala sta ga dva beneška kam noseka skozi vse leto. M. M u­ šič v svoji razpravi o Erbergovi parkovni kom poziciji v Dolu dom neva, da si je spom inski steber zam islil sam Josip Erberg. Njegovo zamisel o spom eniku so uresničili beneški kam noseki, štu k a te rji in zidarji.6 Po svoji plem eniti obliki spom inja n a uvodom a om enjeni Vodnikov nagrobnik n a ljubljanskem Navju. Dolski spom inski steber odlikuje skrbno p re te h ta n a zasnova, odlična kam noseška te h n ik a in pa h a r­ m onična vsklajenost s celotno parkovno ureditvijo. Vtis povezanosti z okoljem je danes m očno okrnjen, saj je p ark popolnom a n eu rejen in zanem arjen. 3 Vrišer, Znamenja in javni spomeniki v Mb., p. 186. 4 Steska, Naši spomeniki, pp. 49—51; Rozman, Lj. javni spomeniki, pp. 95—96. — Napisna plošča je imela naslednje besedilo: Den biedern Kriegern verschiedener Nationen die im Jahre 1800 im Nothspitale zu (K alten­ brunn) starben und hier der ewigen Ruhe geniessen. 5 Steska, Naši spomeniki, p. 56. — Na spom eniku je napis: In Memoriam / Adventus / Aug. Imp. / Francisci / Et / Aug. / Con. Carolinae / In / Hac Valle / XVI. Maii MDCCCXXI / Cor / G ratum / P. M arjan Mušič, Erbergova parkovna kompozicija v Dolu pri Ljubljani, Kron, IX, zv. 2, 1961, pp. 100—101. Za domnevo o Erbergovem tvornem sodelovanju pri spomeniku navaja Mušič več oporišč: »pruo bi bilo po­ dano v njegovi vsestranski izobrazbi, v katero se vključuje tudi njegova likovna kultura. Drugič: med njegovimi risarskimi poizkusi, ki sicer ne presegajo ravni amaterstva in so ohranjeni v njegovi zapuščini, je tudi nekaj skic, ki se nanašajo bodisi na zasnovo, še bolj pa na poskuse per­ spektivnega podajanja dolskih parkovnih motivov. Tretjič: tudi pri za­ snovi tega spomenika je iskal pobude v Krünitzovi gospodarsko tehno­ loški enciklopediji, ki je izšla leta 1811 v Brnu. v času največjega razcveta empira. V njegovi zapuščini so nekatere grafične priloge iz te enciklo­ pedije, ki se nanašajo na različne vzorce empirsko oblikovanih spome­ nikov, ki v marsičem spominjajo na dolski memorialni steber.< V spom in n a osuševanje Ljubljanskega barja so postavili dva spom e­ nika. Prvi stoji ob K arlovškem m ostu n a levem bregu G ruberjevega prekopa in ga im enujejo tudi Gruberjev spomenik. Na tem m estu je stal cesar F ran c I. s svojo soprogo K arolino, ko je obljubil svojo po­ moč p ri pppolnejši osušitvi b adja. P risekano g ran itn o piram ido, ki im a n a vsaki stra n i p ritrjen o napisno ploščo, so postavili leta 1829.7 čez štiri le ta so postavili pred m ostom čez Iščico drugi spomenik, in sicer v spomin na dograditev (v letih 1825—1827) Iške ceste, ki je v zvezi z osuševanjem L jubljanskega b arja (sl. 55). K am n iti spom enik im a obliko tristra n ič n e p risekane piram ide in stoji n a tro jn em sto p ­ n ičastem podstavku. Nekoč je im el še bakreno napisno ploščo, ki pa se je po I. svetovni vojni izgubila.8 Z adnji v vrsti spom enikov, ki jih V. Steska označuje kot spom enike iz »em pirske dobe«, je spomenik v nek d an jem grajskem p ark u v Pol­ hovem Gradcu (sl. 56). L astn ik ta m k a jšn je graščine grof R ih ard U rsi- ni B lagay — vn et narav o slo v ec-am ater — je nam reč odkril novo ra s t­ lino, ki se je odslej im enovala po njem B lagajev volčin (D aphne B la- g ay an a). K er je o d k ritje vzbudilo izredno pozornost v Evropi, si je to lepo rastlin o že n asled n je leto (1838) ogledal sam saški kralj F riderik Avgust II., ki je bil velik p rijatelj botanike. V spom in n a ta obisk je dal grof B lagay v jeseni istega leta p ostaviti spom enik za svojim g ra ­ dom ob stezi, ki vodi k Sv. Lovrencu n ad Polhovim G radcem . Obelisk iz ap n en ca sto ji n a dveh k am n itih k lad ah ; vanj je vložena ovalna plošča iz črnega lesnobrdskega m arm orja, v podstavek pa četvero- k o tn a n ap isn a plošča.9 7 Steska, Naši spomeniki, pp. 52—53; Rozman, Lj. javni spomeniki, p. 96. — Napisne plošče imajo naslednje besedilo: Na strani proti cesti: Quos ad conservandam grati animi / m em oriam / Ob Labacensem anni MDCCCXXI congressum / civitas destinaverit sum tus / hos benignissimo / Francisci I. imp. nutu / ad reassum m endam / paludis derivationem / im pendere agressa est / anno MDCCCXXIII. — Na vzhodni strani: Opus patriae profuturum / pridem a Gabr. G ruber / inchoatum / sed iniuria tem po- rum / interruptum . — Na ozadju: Quo iam em inentiori loco / faustum / operiš successum / lustravere / Franciscus A. I. et Carolina Aug. XVI. Cal. Sept. MDCCCXXV. — Na zahodni strani: Tolti aggeres / aquae lapsum reprim entes / et / purgatus flum inis alveus / dum regno Illyriae / prae- fuit / Jos. Cam. Baro Schmidburg. Napisne plošče so bile — kot sporoča napis — obnovljene leta 1967. (Obnovljeno MCMLXVII.) 8 Steska, Naši spomeniki, pp. 53—55; Rozman, Lj. javni spomeniki, pp. 96 do 97. — Steska navaja besedilo na zdaj izgubljeni bakreni plošči: Erste Strasse / durch den laibacher Moor, / geführt von / Laibach nach B runn­ dorf bei Sonnegg; / begonnen im Jahre 1825, / vollendet im Jahre 1827, / auf Kosten und durch die vereinten K räfte / der Gemeinden der Be­ zirke / M agistrat Laibach, Umgebung Laibachs und Sonnegg / erbaut unter der Leitung und durch den beharrlichen Eifer / des kaiserlichen Rathes, Landesverordneten und Bürgerm eisters / der Provinzial H aupt­ stadt Laibach, / Johann Nepomuk Hradecky / unter dem Schutze / Seiner Excellenz, des Landes-G ouverneurs / Freiherrn von Schmidburg. / Ihre k. k. M ajestäten K aiser Franz I. und Kaiserin Caroline / beglückten diese K unststrasse m it der allerhöchsten / Besichtigung am 5. Juni 1830. / Diese Tafel der E rinnerung widm et der Nachwelt / die D ankbarkeit der Bürger Laibachs / am 16. Mai 1833. 9 Steska, Naši spomeniki, pp. 56—57; O tem piše tudi Tone W raber, Spet o Blugayevem volčinu, Proteus, XXVIII, št. 9—10, Ljubljana 1965—1966, pp. 257—258. Na prvi plošči je napis v m ajuskuli: PRIDIE. IDUS. MAJI / To preprosto obliko spomenika najdem o tu d i v Idriji. L eta 1847 ga je dala postaviti država n a tisto m esto, k jer počivajo žrtve jam skega po­ žara, ki je izbruhnil v začetku novem bra le ta 1846. Spom enik stoji n a starem opuščenem pokopališču sredi m esta, n a desnem bregu Id rij­ ce. Na železnem kvadrastem podstavku, ki im a n a vseh štirih stran e h napise, stoji železen obelisk z reliefnim i ru d arsk im i znaki. Celoten spom enik je po stav ljen n a k am n it štirik o ten podstavek.1 0 Na Košaškem vrhu v okolici Maribora stoji piramida, ki so jo, sodeč po n ap isih in letnici n a sta n k a (1850), postavili v spom in n a vojne pohode, m orda n a vojno v Italiji. T ristran ič n a piram ida, sedaj m očno poškodovana, je iz lom ljenca in rezanega kam na. Na čelni stra n i je napis, v zgornjem delu piram ide je bila niša, v k ateri n aj bi m orda bil kip, n ad nišo p a je zopet napis.1 1 S. V rišer om enja tu d i mariborski spomenik dragoncu Vaclavu Karliku iz prve polovice devetnajstega stoletja, k jer pa po njegovih ugotovitvah v bistvu ne gre za piram ido, pač p a za »reliefno kompozicijo s podstavkom in prizmatičnim sred­ njim delom, na katerem je bila napisna plošča z opisom dogodka, za njo pa krsta in obelisk. Vrh spomenika so krasili obraz z brki (pač podoba padlega), antični šlem, ščit, vojaški plašč in nagrobna žara. Kompozicija je spominjala na renesančne nagrobnike s sarkofagom«. Po m n en ju istega av to rja je bila ta kom pozicija (spom enika ni več) »edini nam doslej znani javni posvetni spomenik iz tega časa«, v M a­ riboru.1 2 M onum entalnejši in nedvom no k v alitetn ejši od K arlikovega spom e­ nik a je spomenik baronu Alojziju Widmeyerju v vasi Branik, ki je prav tak o okrašen z vojaškim i sim boli (sl. 57). Spom enik je leta 1813 postavilo vojaško veteransko društvo za G oriško in G radiščansko dom ačinu Alojziju W idm eyerju, ki se je tisteg a le ta izkazal v vojni pro ti Francozom v D alm aciji. Im a obliko grajskega zidu n a katerem je p ritrje n a k am n ita plošča okrašena z dvem a šlem om a, dvem a ven­ cem a in zanim ivim reliefom . R elief p red stav lja raznovrstno orožje, zastave, boben itd. Zid krasi tu d i k am n it grb. Spom enik je nenavadne oblike in izstopa iz spom eniških shem teg a obdobja pri nas. Tako zaradi zgodnje letnice n a sta n k a kot tu d i zaradi izdelave lahko trdim o, DIE I. FAUSTO / DUM / SERENISSIMUS SAXONIAE. REX / FRIDE- RICUS. AUGUSTUS / AUG: CAES: AD FINIS / PLANTAM A. D. FRE- YER / CUSTODE. MUSEI LABACENSIS / RECOGNITAM. NOVAM / NOMINE DONATAM / BOTANICES. AMORE / LOCO. NATALI. VI- SENDAM / ADVENIT. ALTITUDINEM / NON. ABHORESCENS. / MDCCCXXXVIII. — Na drugi plošči je napis: RICHARDUS. COMES. URSINI. BLAGAY / LOCI. DOMINUS / IN. MEMORIAM / P. 1 0 Mihael Arko: Zgodovina Idrije, Gorica 1931, pp. 76—81; O nesreči poročajo tudi Novice iz leta 1846: —, Žalostna prigoda v Idrijskem rudniku, N, IV, 11. listopada 1846, list 45, p. 184. — Napisi so tile: na sprednji strani — DEN BEY DEM / GRUBENBRANDE / AM 3. NOVEMBER 1846 / VE­ RUNGLÜCKTEN / WEIHT DIESES / DENKMAL / DER STAAT. Na obeh straneh spomenika so navedena imena ponesrečenih rudarjev; prav tako na zadnji strani. — Spomenik so zdaj odstranili, ker ga bodo restavrirali in m u izbrali novo lokacijo. 1 1 Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v Mb., p. 186. — Na čelni strani spo­ m enika je napis: FRIEDE DEM VATERLAND July 1850; nad nišo je napis: SEGEN DEN MENSCHEN. da je av to r tega spom enika po vsej v erjetn o sti d u n ajsk i kipar, oz., da je spom enik uvoz iz av strijsk e prestolnice.1 2 N ajpogostejše oblike spom enikov prve polovice d ev etn ajsteg a sto letja so, kakor sm o lahko opazili, piram ida, steber in obelisk. Izjem o po­ m eni spomenik huzarju Rostazu v Logu pri Vipavi. Pavel Rostaz, ju ­ n ak petega huzarskega regim enta, se je odlikoval v boju s Francozi leta 1813 in ta k ra t junaško padel. R egim ent je sklenil, da bo svojem u pogum nem u tovarišu postavil n a grob veličasten spom enik. K akor po­ ročajo Novice iz leta 1845, so dali vojaki n ared iti iz trd eg a kam na p et in pol čevljev visoko podobo h u zarja, stoječo n a štiri čevlje viso­ kem, okroglem podnožju, podprtim s potrebnim podstavkom . P o d sta­ vek je nosil napis, »ki po ogersko in nem ško oznanuje njeg a slavno im e in ju n ašk o -serčn a dela«. Spom enik je izdelal K arl Seppenhofer, goriški ro jak in c. k. oficir. To je bilo njegovo prvo kiparsko delo in je bilo »speljano zgolj iz goreče ljubezni do domovine in vojaške časti« (Novice).1 3 Spom enik so postavili n a tistem m estu, k jer je bil vojak pokopan, t. j. nedaleč od cerkve v Logu. Od spom enika je ostal sam o podstavek, kipa h u za rja pa n i več. K ot sem že om enila, u stv a rja jo v tem obdobju dom ači in tu ji m ojstri drug poleg drugega. P red stav ljen i spom eniki so bolj ali m anj delo dom ačinov; to nam izpričuje že p rep ro sto st p o navljajočih se oblik. T ako V. S teska z obžalovanjem ugotavlja, da so v »bogatejših deželah tudi v tej dobi nastajali lepi figuralni spomeniki (umetniki Canova, Thorwaldsen, Dannecker, Schadow, Rauch), pri nas pa iz te dobe ni­ mamo nobenega figuralnega spomenika večje umetniške cene«.“ V tem času najdem o n a Slovenskem resda m alo fig u raln ih spom enikov in še ti so delo tu jih m ojstrov. T u m islim predvsem n a doprsni kip grofa A ttem sa v Rogaški Slatini, n a poprsji A esculapa in Hygiae v n o tran jščin i »Sprehajališča«, prav tak o v Rogaški S latini, te r n a kip sv. H uberta v B istri. P rofano javno spom eniško plastiko p red stav lja sam o p oprsje grofa A ttem sa; druge p lastik e om enjam le v zvezi z de­ ležem ta k ra tn ih d u n ajsk ih um etnikov pri nas. Tako kot povsod v evropski um etn o sti je tu d i n a D u n aju n a začetku p rejšn jeg a sto letja vladala k lasicistična sm er, h k ateri je iz m očne trad ic ije baroka prešel tu d i n ad a rjen i k ip ar F. Z auner. Poleg tega, da je bil o sred n ja osebnost ted an jeg a dun ajsk eg a kiparstva, je bil tu d i odličen učitelj. Vzgojil je rod klasicistov, m ed k aterim i n aj om e­ nim L. K islinga, J. N. S ch allerja in J. K lieberja. N ašteti k ip arji in še cela v rsta drugih pa so bili skoraj brez naročil za kak šn a večja k ip a r­ ska dela; odkar je nam reč A. C anova n ared il nagrobnik nadvojvodinje Marije Kristine v avguštinski cerkvi na Dunaju, so vsa večja naročila p rip ad la italijan sk im um etnikom . Tako so se m orali d u n ajsk i k ip arji 1 2 Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v Mb., pp. 186—187; Nataša Štupar- Šumi: Grad Rihemberk nad Branikom (Spomeniški vodniki, zv. 43), Ljub­ ljana 1973, p. 28. 1 3 —, Veličastno cerkvenovojaško obhajanje v Ipavski dolini 16. Kozoperska, JV , III, 29. Kozoperska 1845, list. 44, pp. 175—176; Ranieri Mario Cossär: Storia dell’ arte e deli’artigianato in Gorizia, Pordenone 1948, p. 368. 1 4 Steska, Naši spomeniki, p. 49. zadovoljiti z naročili za p o rtre tn a poprsja, za a rh ite k tu rn o dekoracijo ali pa, celo z rokodelskim i deli. O m enjeni d u n ajsk i k ipar Leopold K isling je sprejel naročilo š ta je r­ skih deželnih stanov za izdelavo portretnega poprsja grofa Attemsa,1 5 K isling je kot zvest klasicist u stvaril strogo in togo p o rtretn o poprsje s ted aj tipično, n a a n tičn a oblačila spom injajočo d rap erijo (sl. 59). B ronasto poprsje stoji n a g ran itn em podstavku, n a katerem je bil nekoč daljši napis, zdaj p a je vanj vklesano le grofovo im e.1 6 Spom e­ n ik je kljub poprečnosti »redek primer profane klasicistične plastike na Slovenskem« (S to p ar).1 7 P ostavljen je bil leta 1828 v zahvalo za zasluge, ki jih je im el grof F erd in an d M arija A ttem s — kot deželni glavar — pri ureditvi zdravilišča Rogaška Slatina}'1 Zdravilišče nam s svojim i zgradbam i in p ark i pom eni enega najpom em bnejših am bi- entov (poleg parkovnega kom pleksa Dol pri L ju b ljan i), zraslih iz k la­ sicistične estetike. Za n o tran jščin o steb ričasteg a »Sprehajališča« (1842) je d u n ajsk i k ipar Jo h a n n M eixner (učenec že om enjenega k la­ sicističnega k ip arja J. N. S challerja) izklesal kam n iti poprsji Aescu- lapa in Hygiae.w štajersk im deželnim stanovom ga je priporočil n je ­ gov zaščitnik grof von W ickenburg.1 9 še vedno prisotne klasicistične prvine in že m eh k ejša obdelava površine dajejo p lastik am a sicer p ri­ kupen videz, vendar n ju n a zasnova ne presega konvencionalnih po- prsij tisteg a časa. Kip sv. Huberta je v nekdanjem sam ostanu Bistra. Izdelal ga je d u ­ n ajsk i k ip ar Adam R am m elm eyer; n astal je leta 1846 in je bil last grofa H arnoncourt-U nverzagta.2 0 O tem , kako so kip prenesli n ajp rej v grad Ponoviče p ri L itiji in n ato v Bistro, nim am n ik ak ršn ih p o d at­ kov. V sekakor je skupina svetnika z jelenom kvalitetno delo z opaz­ nim i klasicističnim i tendencam i (sl. 60). Zanim iv je tu d i m aterial: skupina je nam reč izdelana iz cinka in jo je ulil neki K arl M ohren- berg.2 1 Vidi se, da je bila spom eniška p lastik a prve polovice devetnajstega sto letja dokaj dobro zastopana. M anj je prim erov a rh ite k tu rn e p lasti­ ke; ti sodijo v obm očje reliefne a rh ite k tu rn e plastike, saj v tem ob­ 1 5 Kisling (tudi Kiesling) Leopold (1770—1827), kipar; Ivan Stopar, Rogaška Slatina v luči spomeniškega varstva, VS, XI, 1967 (od tod citirano Stopar, Rogaška Slatina), p. 59. 1 6 Na podstavku je bil nekdaj napis: Ferdinand Graf von Attems. Ihrem unvergesslichen Landeshauptm anne dem m enschenfreundlichen Gründer der Rohitscher H eilanstalt im Jahre MDCCCI die Staende Steyerm arks zur dankbaren Erinnerung im Jahre MDCCCXXVIII. — Podatek so mi posredovali iz celjskega Zavoda za spomeniško varstvo. 1 7 Po prizadevanju grofa A ttem sa je namreč zdravilišče prišlo v roke de­ želnih stanov in se začelo sistematično dograjevati. — Stopar, Rogaška Slatina, p. 59. 1 8 M eixner Johann (1819—1872), kipar; Adolf Režek: Iz prostosti vrela mi­ neralnih voda Rogaške Slatine. Rogaška Slatina 1937, pp. 63—64; Podatek tudi iz celjskega Zavoda za spomeniško varstvo. ls Wurzbach, XVII, Wien 1867, p. 314. 2 0 Rammelmeyer (Ramelmayer) Adam (okoli 1.1810 — po 1.1850), kipar; Wurzbach, XXIV, Wien iiS/2, p. 311. — Na podstavku je napis: Ramelmayr 1846. 2 1 Wurzbach, XXIV, Wien 1872, p. 311. dobju skoraj ne zasledim o fig u raln eg a plastičn eg a okrasa.2 2 Pojav re ­ liefne a rh ite k tu rn e plastike p ri n as teče vzporedno z evropskim raz­ vojem n a to v rstn em področju. R elief je v tem obdobju prevzel vodstvo n a pročeljih stavb, saj se je lahko najbolj organsko povezal z n jih o ­ vim i u m irjen im i klasicistično oblikovanim i površinam i. N ajdem o ga n a fasad ah , delom a v p rav o k o tn ih ali polkrožnih poljih, delom a v fri­ zih, ki so se včasih raztezali preko celotnega pročelja in tak o ozna­ čevali m ejo m ed dvem a n ad stro p jem a. Tako relief ni bil več sam o okras, tem več je postal pom em ben del stavbnega pročelja, saj je p ri­ speval k njegovi skladnosti in ritm ičn i urejenosti. Iz prve polovice d ev etn ajsteg a sto letja opozarjam n a tri prim ere p ro fan ih stavb z re ­ liefno arh ite k tu rn o plastiko n a Slovenskem .2 3 V P tu ju sta klasici­ zem in b id erm ajer po požaru leta 1805 u stv arila nekaj k v alitetn ih stav te r predvsem vrsto lepih fasad in portalov. N ajlepša b id erm ajer­ ska stav b a Ptuja je stavba v Bezjakovi ulici 8 iz le ta 1815.2 4 N jeno pročelje k rasijo zanim ivi lu n e ta sti štu k iran i reliefi n ad okni in v rati, š tiri lu n ete z rastlin sk o in živalsko dekoracijo (vrtnice, ptiči, kače) n as kljub som ernosti v posam eznih prizorih in ponavljajočih se m o­ tiv ih presenečajo s svojo v irtuoznostjo in so v celoti m nogo bolj te n ­ k očutno izdelane kot ostale tr i lu n ete s človeškim i liki. V prvi lu n eti je p red stav ljen ih pet godcev, ki igrajo n a razn a glasbila, v drugi lu n eti trije m oški v igralnici ig rajo biljard, v tre tji pa so prik azan i trije m oški, ki sedijo n a v rtu neke gostilne in nazdravljajo, streže pa jim k rčm ar. P red stav ljen i človeški liki nosijo te d a n ja m odna oblačila. R a­ zen lu n ete z godci nam ostali dve n a žanrski n ačin p rik azu jeta m e­ ščane pri zabavi. R eliefi so glede n a izbrano m otiviko edinstveno delo iz teg a časa p ri n as; k ar p a zadeva njihovo kvaliteto, lah k o rečemo, da o stajajo n a poprečni ravni. Tako jih dobrih deset let pozneje (leta 1827) n a sta li reliefi na Souvanovi hiši z M estnega trg a v Ljub­ ljani nedvom no presegajo, že izredno lepa in dobro o h ra n je n a k la­ sicistična fasad a Souvanove hiše je neprim erno im pozantnejša od p tu jsk e stavbe. T rije em pirski reliefi n a Souvanovi hiši nam prik azu ­ jejo p u tte, ki z delom sim bolizirajo um etnost, obrt in trgovino.2 5 R az­ gibane drže p uttov in plastično oblikovanje n jih o v ih teles dajejo re ­ liefom m očan dinam ičen učinek (sl. 63). 2 2 Dva prim era figuralne arhitekturne plastike iz tega obdobja sta delo tujih kiparjev: kipe štirih uvietnosti v nišah obeh Erbergovih paviljonov v Dolu je izklesal tirolski kipar M artin K irschner; dve ženski figuri pred »Spre­ hajališčem« v Rogaški Slatini pa sta delo kiparja dunajske kiparske šole (viden je vpliv F. Zaunerja) — možno je tudi avtorstvo Johanna Meix- nerja. Omenjene arhitekturne plastike so bolj ali manj solidno delo s kla­ sicističnimi tendencam i. — Cevc: Slov. umetnost, p. 155. 2 3 Med sakralnim i stavbam i naj omenim kvaliteten klasicističen relief na cerkvi sv. Petra v Piranu. Reliefna plošča prikazuje izročitev ključev sv. P etru in je delo A ntonia Bosa. Nastala je okoli leta 1818. — Breda Ko­ vič in Miroslav Pahor, O zgodovinskem in arhitektonskem razvoju T arti­ nijevega trga v Piranu, Kron, VIII, zv. 1, 1960 (od tod citirano Kovič in Pahor, O zgd. in arh. razvoju Tartinijevega trga), p. 33; Stane Bernik: Organizem slovenskih obmorskih mest: Koper Izola Piran, Ljubljana Piran 1968 (od tod citirano Bernik, Organizem slov. obmorskih mest), p. 174. 2 4 Iva in Jože Curk: Ptuj, Ljubljana 1970, p. 131. 2 5 Cevc: Slov. umetnost, p. 149. Reliefov iz tega obdobja s podobno m otiviko obrti in trgovine nisem več zasledila. N asprotno pa relief s prikazovanjem u m etn o stn ih de­ javnosti n i osam ljen p rim er v slovenski u m etn o sti prve polovice p rejš­ n jeg a stoletja. T akšne reliefe najdem o n a Linhartovi rojstni hiši iz leta 1835 v Radovljici, človeški liki n a štirih štu k iran ih reliefih nam z gibi p o n azarjajo stavbarstvo, slikarstvo, kiparstvo in glasbo. Reliefi so zelo sum arno obdelani in po kvaliteti zaostajajo celo za stavbo v P tu ju , da Souvanove hiše n iti ne om enjam . M otivika p red stav ljen ih reliefov oz. reliefne arh ite k tu rn e plastike je večinom a vsebinsko povezana s pom enom stavbe. Tako lahko sklepa­ mo, da je bila p tu jsk a stavba — glede n a m otiviko reliefn ih prizorov — gostišče, Souvanova h iša je bila trgovska h iša2 6 (reliefni prizori obrti in trgovine), h iša v R adovljici p a je bila t. i. »m alarjeva hiša« (reliefi z um etniškim i sim boli).2 7 Izbor m otivov (prizori iz m eščanskega živ­ ljenja, obrt, trgovina, u m etnost) kot tu d i g ra d n ja bogatejših, okraše­ n ih stavb pa n as o p ozarjata n a te d a n ji razvoj obogatelega m eščan­ stva. Vse om enjene stavbe odlikuje u b ran o st reliefne a rh ite k tu rn e plastike z n jen im pročeljem . R eliefi izstopajo iz obm očja čiste deko- rativ n o sti te r tak o vsebinsko kot form alno v vseh p rim erih h arm o ­ nično dopolnjujejo stavbno celoto. O av to rjih te h a rh ite k tu rn ih p lastik nim am nobenih podatkov. Glede n a kvaliteto posam eznih prim erov lahko rečem o, da so večinom a delo dom ačih štu k aterje v in kam nosekov, le p ri reliefih n a Souvanov! hiši je m ožno sodelovanje kakega italijan sk eg a (beneškega) m ojstra. II. obdobje To obdobje obsega časovni razpon od začetka p etdesetih let (točneje od le ta 1848) pa do konca sedem desetih let d ev etn ajsteg a stoletja. L eta 1848 je v rsta buržoazno-dem okratičnih revolucij po Evropi v ve­ likem obsegu postavila n a dnevni red tu d i nacionalno v p rašan je (pom lad narodov), ki je še posebej razburkalo habsburško m onarhijo. V endar so revolucionarna g ib an ja in revolucije v letu 1848-49 povsod po Evropi zatrli ali p a so končale n a pol poti. T udi v A vstriji je zm a­ gala reakcija. V p rip rav ah n a obnovo absolutizm a so izvedli spre­ m em bo n a prestolu: nam esto slaboum nega F erd in an d a je postal cesar njegov o sem n ajstletn i nečak F ran c Jožef. R evolucionarno leto 1848 je zajelo tu d i Slovence, ki so ted aj izoblikovali svoj politični program Z edinjene Slovenije. Toda ko je končna zm aga absolutizm a zasegla Slovence, niso bile n iti začasno dosežene točke njihovega narodnega program a. N astopil je čas B achovega absolutizm a. Da bi zatrla vsak odpor, je ab so lu tističn a oblast odpravila svobodo tiska, združevanja 2 6 O lastnikih Souvanove hiše gl.: P. von Radies: Alte Häuser in Laibach, Laibach 1908, pp. 29—34; —, Stoletnica tvrdke Fr. Ks. Souvan — vzgled slovenske vztrajnosti, Kron, II, št. 1, 1935, p. 97. 2 7 Cevc: Slov. umetnost, p. 150; Cene Avguštin: Radovljica (Spomeniški vod­ niki zv. 45), Ljubljana 1974 (od tod citirano Avguštin: Radovljica), pp. 13—14 in repr. p. 16. in govora. Politično življenje n a Slovenskem je ted aj tak o rekoč za­ m rlo. Po Bachovem padcu je A vstrija p o stala u stav n a m o n arh ija. Z zlomom absolutizm a je po dolgih desetih letih politično delovanje p ri Slovencih spet oživelo. L eta 1867 je bila u stan o v ljen a nova, d u alističn a ureditev m o n arh ije (avstro-ogrska m o n arh ija). To leto je bilo tu d i za Slovence izredno pom em bno, saj so n a volitvah v deželne zbore nastopili kot organizi­ ra n politični tab o r. To je bila velika zm aga slovenskega n arodnega gibanja. Po dualizm u se začno tu d i n a Slovenskem oblikovati politične grupacije: k lerik aln a in liberalna, s k atero je povezana doba »tabo­ rov«. S tab o ri pa je narodno in politično gibanje zajelo vse slovensko ljudstvo.1 V likovni u m etn o sti so slik arsk a dela tak o kot v prvem obdobju k v a­ lite tn o pom em bnejša od k ip arsk ih in a rh ite k tu rn ih stvaritev. V celoti je slovenska u m etn o st v tem obdobju v tesn i zvezi z n aro d n im giba­ njem . Naglo p reb u jajo ča se n aro d n a zavest pri Slovencih po letu 1848 se kaže tu d i v spom eniški plastiki, saj je likovni spom enik od tedaj postal pred m et zan im an ja široke javnosti. Z njim so začeli častiti spom in dom ačih zaslužnih mož. T ako zasledim o v Novicah iz petd ese­ tih in šestd esetih let pozive in predloge za p o stav ljan je spom enikov pom em bnim Slovencem, kot so Prešeren, Vodnik, Valvasor, Vega, Slomšek, Wolf, Čehovin itd. Prvi spom enik, čeprav nagrobnik, ki je zrasel iz vzdušja: »vsak spominek, ki ga narod imenitnim možem sta­ vi, ga tudi sebi stavi, ker spomenik kaže, da se je narod zavedel svoje dolžnosti, svojiga poklica, svoje moču (Novice),2 je Prešernov spome­ nik v Kranju (sl. 61). Po n a č rtu neznanega d unajskega a rh ite k ta ga je izklesal lju b ljan sk i kam nosek Ignacij Tom an. 3. ju lija leta 1852 so ga slovesno odkrili. Nagrobni spomenik je iz rdečega hotaveljskega m arm o rja in im a obliko zn am en ja steb ra s tab ern ak eljsk o razširjeno glavo. Stoji v Prešernovem gaju v K ran ju .3 Nedaleč od n jeg a so postavili Jenkov nagrobni spomenik. Po lastnem n a č rtu ga je izklesal podobar in kam nosek Iv an V urnik iz Radovljice. Na n agrobnik je p ritrje n m arm o rn a ti relief s pesnikovo prvo likovno- um etniško upodobitvijo, ravno tak o delo Iv an a V urnika. T udi Jenkov n agrobnik im a obliko znam enja, k ar očitno kaže n a naslonitev n a zasnovo P rešernovega nagrobnega spom enika. Jenkov nagrobni spo­ m enik so slovesno odkrili 28. septem bra 1873.4 1 Cf. Gestrin-M elik: Slov. zgodovina 1813—1914; G estrin-M elik: Slov. zgodo­ vina. 2 L. Kamnogorski, O Prešernovim spominku, N, VIII, 10. aprila 1850, list 15, p. 61. 3 O slavnostnem odkritju poročajo Novice iz leta 1852: u-a-i, Iz Kra.inja, Posvečenje Prešernoviga spominka, JV , X, 7. julija 1852, list 54, p. 216. — O spom eniku gl.: PA, p. 326. — Napis na spomeniku se glasi: na sprednji strani: Dr / FRANCK / PREŠERIN / Rojen v Verbi 3. decemb. / 1800 / um eri v K rajnji 8, febr. / 1848 / Ena se tebi je želja / spolnila. / V zemlji domači de truplo leži. — Na hrbtni strani je napis: V PESMIH / neum er- lim u / postavili / častitelji njegovi / 1852. — Podatke mi je posredoval tudi Č rtom ir Zorec. 4 Podatke sem dobila pri Č rtom irju Zorcu; o spomeniku piše tudi Makso Pirnat, Ivan Vurnik, slovenski kipar, Sn, IX, 1911 (od tod citirano Pirnat, Ivan V urnik), p. 270. V urnik (Janez) Ivan (1849—1911), podobar. — Na V p etd esetih in delno tu d i v šestdesetih letih se je slovenska javnost zanim ala za postavitev Vodnikovega spomenika, ki je tak o postal predm et živahne polem ike, željo in h k ra ti poziv, da bi se Vodniku postavil spom enik, je leta 1857 izrazil dr.L ovro T om an: »In radostno bije mi serce, ko se spominjam, da že je postavil narod neumrlemu Prešernu spominj; vesel in gotov up mi vstaja, da tudi zdaj bode spoznal in izpolnil svojo dolžnost.«5 Po njegovem m n en ju je čas, »da pokažemo, da se nam ni treba sramovati svoje domovine, svojega naroda, ki tolikanj njegovih sinov je dospelo slavo naj vikšo. Speka rodoljuba v serce, ko sliši očitati od tujcov si ojstro, da Slovenci še niso nič važnega doprinesli, speka v serce, ki vidi blišeti na obnebji slave in zaslug der zave in človeštva imena rojakov: Valvasor, Linhart, Vega, Kopitar in nebrojno še druzih. Zapisati moramo tedaj te slavne imena na nezginljive spomine tako, da tudi tujci jih zamorejo bra­ ti .. .«.6 Dr. Lovro T om an predlaga, da bi Vodnikov spom enik — steber z Vodnikovo podobo iz k ararsk eg a m arm o rja — postavili v Zgornji šiški v L jubljani, k jer se je pesnik rodil.7 še istega leta so Novice ob­ javile članek s predlogom , da bi spom enik postavili ra je pred sejm i­ ščem v L ju b ljan i; V odnikova podoba pa n aj bi bila iz obstojnejšega litega železa in po m ožnosti celopostavna.8 P roti koncu p etd esetih let p rejšn jeg a sto letja se članki v Novicah u k v arjajo z vprašanjem , ali naj postavijo Vodniku »m aterialen« (že­ lezen) spom enik ali p a »duševen« spom enik. Tako piše zagovornik »duševnega« spom enika: »Spomenik ta bi imel biti na čast i spomen pisatelja in na korist i prosvetu plemena slovenskoga. Vsakojako ima on biti duševen, pa ne samo iz železa i kamena. Kaka korist bi nam ipak bila, ako bi se postavila soha, ktera bi segla, ali hočeš, do samih oblakov? Bil bi to spomenik mertev. Zasluge Valentina Vodnika so duševne, pa i spomenik njegov budi duševen, da razširja rodoljubje i prosvetu v narodu našem.«* Po m n en ju zagovornikov tak šn eg a spo­ m enika n aj bi z vsoto, nam en jen o za »m aterialen« spom enik, podpirali najboljše učence slovenščine. N asprotno pa so p ristaši k am n iteg a ali železnega spom enika trdili, da »so tudi drugi narodi stavili in še sta­ vijo svojim slavnim možem enake spomenike, pa jim ni še noben oči­ tal te potrate. Nekak čaroben duh veje okol tacega spomenika, zbuja­ jo se visoke in nježne misli v obraženem človeku, ki stoji pred podobo slavnega moža«}0 V začetku leta 1862 je dr. Lovro T om an v Novicah objavil članek, iz k atereg a lahko razberem o kom prom is m ed obem a sprednji strani spomenika je napis: SIMON JENKO / Rojen 27. oktobra 1835 / na Podreči, / Umrl 18. oktobra 1809 v K ranji. / Ko jaz v gomili črni bom / počival. / I zelen m ah poraste nad / menoj; / Veselih časov srečo bo / užival, / Imel bo jasne dneve na- / rod moj. — Na hrbtni stra­ ni je napis: Postavili slovenski rodoljubi. 5 Lovro Toman, Vodnikov stoletni rojstni dan 3. februarja 1858, N, XV, 7. novem bra 1857, list 89, p. 354. 6 ibid. 7 ibid. 8 Ivan Kuk, O spominu Vodnikovem, N, XV, 18. novem bra 1857, list 92, p. 367. 9 M atija M ajar, O spomeniku Vodnikovem, N, XVI, 6. oktobra 1858, list 40, pp. 316—317. 1 0 Josip Novak, O Vodnikovem spomeniku, N, XVI, 10. novem bra 1858, list 45, p. 356. stališčem a: vsako leto bodo iz obresti glavnice (darovi za Vodnikov spom enik) podeljevali d arila najboljšim slovstvenim delom — s tem je postavljen »duševen« spom enik; glavnica pa bo ostala z nam enom , da bi Vodniku kdaj koli postavili k am n it ali železen spom enik.1 1 T o­ m anov predlog so sicer sprejeli,1 2 v en d ar odbora, ki bi zbiral d ariln e zneske, niso osnovali. K ot nam poročajo Novice iz le ta 1867, sta T om an in Bleiweis zbrala določeno vsoto, ki p a žal ni zadostovala za m alo boljši spom enik n a javnem trg u .1 3 Tako se je slovenska jav n o st p rv ik ra t spustila v polem iko za postavi­ tev nekega dom ačega spom enika. H k rati se je tu d i p rv ik ra t d o tak ­ n ila problem a o p o stav ljan ju spom enikov nasploh in njihovem po­ m enu za narodovo k u ltu rn o zgodovino. P o u d ariti m oram o, da je bil tak o poziv za postavitev V odnikovega spom enika kot tu d i vsa pole­ m ika, ki se je razvila ob tem , izrazito naro d o stn o obarvan. Do realiza­ cije spom enika V alentinu V odniku p a ni prišlo; postavili so ga šele čez dobrih d v ajset let in bo p red stav ljen v tre tje m obdobju p riču jo ­ čega pregleda spom eniške in a rh ite k tu rn e plastike. D om ačih fig u raln ih jav n ih spom enikov v tem obdobju n e zasledimo. Im am o sicer nekaj to v rstn ih spom enikov, a so delo tu jih um etnikov, ki prav tak o k ot k ip arji prvega obdobja izh ajajo iz d u n ajsk e kiparske šole. Z nanem u m aršalu in častn em u m eščanu L jubljane Jožefu R a- detzkem u je lju b ljan sk i občinski svet sklenil postaviti spom enik, ki n aj bi ga n ared il ted aj n ajslav n ejši k ip ar n a D u n aju A nton D om inik F ern k o rn . Z im enom F ern k o rn je povezana v rsta n ajlep ših in n a j­ p o p u larn ejših spom enikov tiste g a časa n a D u n aju (konjeniška spo­ m enika nadvojvodi K arlu in p rin cu Evgenu Savojskem u te r drugi spom eniki). Bil je vodja liv arn e (k. k. K unsterzgiesserei) n a D unaju, k jer so odlivali fig u raln o in dekorativno plastiko za dom ače in tu je um etnike. N jegova dela odlikuje te h n ič n a dovršenost, sk rb n a izdelava in sm isel za realističn o u podabljanje.1 4 To velja tu d i za bronasto poprsje maršala Radetzkega, ki so ga postavili v ljubljansko Zvezdo. P odstavek1 6 zanj je iz nabrežinskega k am n a izklesal lju b ljan sk i k am ­ nosek Ignacij Tom an. Spom enik so slovesno odkrili dne 19. m arca leta I860.1 5 Ob p rev ratu jeseni leta 1918 so ga podrli, kip pa stoji zdaj n a 1 1 Lovro Toman, O Vodnikovem spominku, N, XX, 12. februarja 1862, list 7, p. 50. 1 2 Janez M urnik, O Vodnikovem spominku, N, XX, 2. julija 1862, list 27, p. 220. 1 3 —, O Vodnikovem spominku, Vprašanje in odgovor, N, XXV, 5. junija 1867, list 23, p. 185, 1 4 Fernkorn Anton Dominik (1813—1878), kipar. 1 5 Gustav Dzimski: Laibach und seine Umgebungen, Laibach 1860 (od tod citirano Dzimski: Laibach), pp. 84—85; Potočnik, Tivolski grad in park, p. 234; Josip Mal, Dr. Hans Aurenham m er: Anton Dominik Fernkorn, Kron, VIII, št. 2, 1960 (od tod citirano Mal, Aurenham m er: Fernkorn), p. 135. — Mal poroča še o enem Fernkornovem delu za Ljubljano. To je bila doprsna soha cesarja Franca Jožefa I., ki jo je ta poklonil 1.1862 D ruštvu lju b ­ ljanskih ostrostrelcev ob priliki tristoletnice obstoja strelišča. Več o tem glej Mal, Aurenham m er: Fernkorn, p. 135. 1 6 Kot poroča Dzimski (Laibach, p. 85) je bil na sprednji strani podstavka napis: Ihrem Ehrenbürger Josef G rafen Radetzky v. Radetz, k. k. Feld- Marschall. Die Bürger Laibach’s 1860. dvorišču lju b ljan sk eg a M estnega m uzeja (sl. 62). L eta 1882 je m esto Ljubljana postavilo maršalu Radetzkemu še en spomenik; to k ra t pred tivolski grad v ljubljanskem Tivoliju. L okacija spom enika je povezana s hvaležnostjo m esta za zasluge, ki jih je im el R adetzky pri obnovitve­ n ih delih tivolskega gradu in njegove parkovne okolice v času, ko je bil njegov lastn ik .1 ’ Spom enik je p red stav ljal celopostaven lik m a r­ šala v n arav n i velikosti, stoječega n a kam nitem podstavku. K ip je iz litega železa, u lit je bil v B lanci n a češkem in je delo neznanega liv arja.1 8 Po k valiteti nedvom no zao staja za Fernkornovim kipom : m a n jk a ta m u d etajln ejša izdelava in učinek m onum entalnosti. V endar tak o m aršalovo p o rtretn o poprsje kot tu d i njegov celopostavni kip ne p reseg ata konvencionalnih zasnov jav n ih spom enikov tisteg a časa. železen kip m aršala je bil leta 1852 odlikovan na in d u strijsk i razstavi v Londonu. Ko ga je m esto L ju b ljan a odkupilo, ni bil ugoden čas za postavitev in tak o so ga spravili v m estno shram bo in n an j pozabili. Okoli le ta 1881 so kip našli in ga n asled n je leto postavili pred grad Tivoli, k jer je stal vse do o d stran itv e ob p rev ratu jeseni leta 1918.1 8 D anes je kip n a dvorišču lju b ljan sk eg a M estnega m uzeja (sl. 64). V tem obdobju je a rh ite k tu rn a p lastik a dokaj dobro zastopana. N jeno število se gosti še posebno v šestdesetih in sedem desetih letih p re jš­ n jeg a stoletja, m edtem ko iz p etd esetih let ne poznam nobenega p ri­ m era. N ajdem o jo n a jav n ih zgradbah, ki so jih zgradili v ted aj vedno pom em bnejših slovenskih k u ltu rn ih in in d u strijsk ih središčih, kot so L jubljana, M aribor in Celje. A rh itek tu rn a p lastik a tega obdobja je po obliki figuralna, po vsebini pa se p rilag aja pom enu stavbe, ki jo krasi. P lastike so večinom a uvo­ žene iz središča m onarhije, iz D unaja, k jer so cvetele delavnice in p o d jetja s kam nitim i in kovinskim i dekorativnim i plastikam i. Dela so poprečna, v n jih najdem o usedline klasicističnih elem entov, še več p a — v dunajskem kip arstv u vedno m očnih — b aročnih potez. A vtorji oz. delavnice im p o rtiran e plastike so m i neznani; čas n a s ta n ­ ka te h p lastik je večinom a povezan z letnico g rad n je stavbe, za katero so jih naročili. E den p rvih prim erov fig u raln e a rh ite k tu rn e p lastike iz teg a obdobja je skupina treh plastik n a slem enskem zidu nekdanje pošte v Celju. S tavba je bila pren o v ljen a leta 1860 in sodi glede n a nepreobloženo in v m irnem slogu oblikovano pročelje m ed najlepše v starejšem delu m esta.1 9 O srednja p lastik a p red stav lja Merkurja, ki se rah lo opira na kup zavojev, ob njegovi stra n i pa je čebelji pan j (sl. 66). M erkur, v tem p rim eru m išljen kot sel, sim bolizira pom en zgradbe in njenega delovanja. Ob M erkurju sta kipa dveh m ladeničev, ki se u k v arja ta s pisanjem in z zavijanjem paketov, čep rav so plastike razm erom a 1 7 Tivolski grad je leta 1852 kupil cesar Franc Jožef I. in ga prepustil Radetz- kem u v dosm rtni užitek. Leta 1856 je Radetzky vrnil grad cesarju. Ker je bil grad naprodaj, ga je leta 1864. kupilo mesto od cesarske uprave posestev. Več o tem glej: Potočnik, Tivolski grad in park, p. 234; K rajev­ ni leksikon Slovenije, II, Ljubljana 1971 (od tod citirano K rajevni leksi­ kon), p. 328. 1 0 Potočnik, Tivolski grad in park, p. 234; K rajevni leksikon, p. 328. — Kip je kupil Jožef Benedikt W ithalm in ga nato prodal mestu Ljubljani. Več o tem glej: Potočnik, Tivolski grad in park, p. 234. k v alitetn o delo, ki jih odlikuje skladnost telesn ih proporcev, pa v po­ vezavi s stavbnim pročeljem delujejo neenotno in neizrazito. P rav n asp ro tn o bi lahko rekli za fig u raln o a rh ite k tu rn o plastiko na mariborskem gledališču, ki so m u sedanjo podobo ustv arili le ta 1864.2 0 V tem p rim eru pa d ajejo fasadi, g rajen i v novoklasicističnem duhu, tak o skupina m uzicirajočih dečkov n a v rh u stavbe kot tu d i k ariatid e n a n jen i čelni sredini vtis zaključene celote. P lastike sam e so baročno oblikovane in k v alitetn o tak o rekoč nepom em bne. Združitev k v alitetn e stavbe in kvalitetn e arh ite k tu rn e plastike v or­ gansko povezani celoti pa najdem o n a čeligijevi hiši v Mariboru. Vo­ galno stavbo si je v novogotskem slogu zgradila v letih 1865-66 d ru ­ žina pivovarnarjev v čeligi. S tavba je bila zn an a po G am brinusovi h ali in je služila raznim d ruštvenim potrebam , največ pa so v n jej točili pivo.2 1 U strezno n am en u stavbe so n a n jen vogalni del postavili kip Gambrinusa, ki nazd rav lja s čašo piva. P lastik a je realistično obliko­ vana, n jen a trd n a sto ja pa nam daje vtis m onum entalnosti. Poleg tega, da je dokaj kvalitetno, bi lah k o rekli, da je po m otiviki edinstveno delo pri nas. O av to rju oz. delavnici, ki naj bi plastiko izdelala, nisem m ogla dobiti n ik ak ršn ih podatkov. K ip je v erjetno uvožen iz D u n aja in trd iti smem, da izh aja iz kiparsko dokaj kvalitetn eg a kroga (sl. 67). V sedem desetih letih p rejšn jeg a sto letja zasledim o prim ere fig u raln e a rh ite k tu rn e p lastik e n a pročeljih n ek d an je lju b ljan sk e in m arib o r­ ske realke. K rasijo ju uvožene, stereo tip n e plastike, ki, ustrezno n a ­ m enu stavbe, sim bolizirajo teh n ičn e vede. Na slem enu novorene- sančne mariborske realke iz leta 1873 stojijo štiri plastike, personifi­ kacije: Merkur, Geofizika, Kemija in Tehnika.2 2 Z adnji dve plastiki n ajd em o tu d i ob glavnem vhodu ljubljanske realke, zgrajene v letih 1871—1874 v m avrsko-norm anskem slogu.2 3 K ljub poprečnosti om e­ n je n ih p lastik p a lahko rečemo, da v obeh p rim erih skupaj s stavbno gm oto u stv arjajo videz enotnosti. — F unkcijo p o u d arja n ja osrednjega dela fasade uspešno opravlja sicer konvencionalno zasnovana a rh ite k tu rn a p lastik a n a novi občinski pa­ lači v Piranu, zgrajeni leta 1879. T rikotniško obliko fig u raln e p la­ stične dekoracije, ki je p o stav ljen a n a v rh stavbnega pročelja in h k ra ti v njegovo osrednjo os, tv o rita dve ženski figuri, m ed k aterim a je p iran sk i m estni grb.2 4 Sodeč po n ju n ih atrib u tih , figuri personifi- c ira ta — spet ustrezno pom enu te stavbe — Zakon in Pravico. 1 9 Janko Orožen: Posestna in gradbena zgodovina Celja, Celje 1957, p. 31; Peter Povh, Celjska arhitektura v 19. stoletju, ZUZ, n. v. IX, 1972 (od tod citirano Povh, Celjska arhitektura), p. 91. 2 0 Iztok Prem rov: A rhitektura 19. stoletja v Mariboru. Diplomsko delo (tip­ kopis), L jubljana 1971 (od tod citirano Prem rov: A rhitektura 1 9 . st. v Mb.), p. 16. 2 1 ibid., pp. 17—18. — Gam brinus (Gam brin) je mit. flandrijski kralj, baje iznajditelj piva. 2 2 ibid., pp. 19—20. — Podatek so mi posredovali tudi iz m ariborskega Zavoda za spomeniško varstvo. 2 3 Cevc: Slov. umetnost, str. 152; Josef Julius Binder, Geschichte der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach: Festschrift zur Feier des Fünfzigjähri­ gen Bestandes, Laibach 1902. pp. 34—35, 167. 2 4 Bernik: Organizem slov. obm orskih mest, pp. 169—170; Kovič in Pahor, O zgd. in arh. razvoju Tartinijevega trga, p. 33. Podobno obliko a rh ite k tu rn e plastične dekoracije najdem o tu d i na slem enu ljubljanskega Narodnega muzeja, sezidanega m ed leti 1883 do 1885 v novorenesančnem stilu. P lastičn a skupina, ki po u d arja osrednji del stavbnega pročelja, je sestavljena iz dveh personifikacij — Car- niolije in Poguma — s k ran jsk im grbom v sredini.2 5 T ako p lastik a s p iranske občinske palače kakor tudi p lastik a z lju b ­ ljan sk eg a m uzeja je nedvom en uvoz, ki ponavlja d u n ajsk e vzorce, veljavne za celotno avstro-ogrsko m onarhijo. M ajh n a um etniška vrednost te h del nam njihove avtorje prikazuje kot drugo- ali celo tretjerazred n e kiparje. III. obdobje V tre tje in h k ra ti zadnje obdobje pričujočega pregleda spom eniške in arh ite k tu rn e plastike n a Slovenskem sodita zadnji dve desetletji p rejšn jeg a sto letja in prvih štirin a js t let sedanjega stoletja. Leta 1879 je grof T aaffe sestavil novo vlado in ostal m in istrsk i p red ­ sednik vse do leta 1893. T a dogodek v političnem življenju avstro- ogrske m o n arh ije je bil za Slovence velikega pom ena, saj se je s T aaf- fejevo vlado ublažil velik protislovenski pritisk. Politično življenje Slovencev je od devetdesetih let d alje dobivalo bolj in bolj drugačno podobo, saj se je s sicer dokaj počasnim uveljav­ ljan jem splošne volilne pravice m očno razširil krog ljudi, ki so sodelo­ vali ali vsaj pasivno odločali v političnem življenju. Na politično p ri­ zorišče, ki je bilo prej om ejeno le n a inteligenco, m eščanstvo in na bolj ali m anj v rh n je km ečke plasti, so stopale zdaj km ečke in delav­ ske množice. Tako so se v političnem življenju pojavljale nove stru je in novi pogledi. Vso to dobo sta si v slovenskem političnem življenju stali n asp ro ti predvsem dve buržoazni stran k i, k lerik aln a in liberalna. V ospredje političnega boja pa je stopala socialno-dem okratična stran k a, ki se je izoblikovala ob naglem razvoju in d u strije (še posebno od devetdesetih let dalje) in z njim povezano k apitalistično obliko proizvodnje. Slovenci so velika dogodka, kot sta prva im perialistična svetovna voj­ n a in z n jo povezan razpad A vstro-O grske, dočakali sprva sorazm erno slabo p rip rav ljen i. V drugi polovici svetovne vojne pa se je slovensko narodno gibanje razm ahnilo te r tu d i pripom oglo k razsulu avstro- ogrske m o n arh ije jeseni leta 1918.1 Slovenska k u ltu ra je bila v tem času pred prvo svetovno vojno povsem izoblikovana, trd n o zak o ren in jen a in polna u stv arjaln e moči. V tem obdobju sta tak o znanost kot um etnost dosegli novo — k v alitetn o višjo stopnjo. V u m etn o sti smo se izvili iz provincializm a in, čeprav z za­ mudo, u stv arjali dela, ki po svoji kvaliteti pogosto ne zao stajajo za sodobnim evropskim um etnostnim razvojem . T u m islim predvsem na pojav slovenske m oderne v lite ra tu ri in v likovni um etnosti. V likovni 2 5 Cevc: Slov. umetnost, p. 152; J(osip) V (esel), Rudolfinum v Ljubljani, LZ, VI, 1886, pp. 63—64. 1 Glej op. 1 pri II. obdobju. u m etn o sti ne zasledim o sam o razcveta slikarstva, am pak končno p ri­ dobita n a pom enu tu d i kiparstvo in a rh ite k tu ra . Tako sta bili tu d i spom eniška in a rh ite k tu rn a p lastik a deležni — ena bolj, d ruga m an j — teg a pospešenega razvoja. Uvod vanj nam v spom eniški plastiki pom eni Vodnikov sgom enik v L jubljani, delo akadem skega k ip arja Alojzija G angiaT T fkrati nam postavitev tega spom enika, ki smo ga dobili n a koncu osem desetih let p rejšn jeg a stoletja, p red stav lja zače­ tek fig u raln ih jav n ih spom enikov in torej korak n ap rej v razvoju slovenske spom eniške plastike. Tem u d e ja n ju je še posebno po letu 1900 sledilo še več tak šn ih , pa tu d i n ap red n ejših d ejan j: dobili smo spom enike V alvasorja, P rešerna, T ru b a rja itd. Tudi v tem obdobju pa še vedno lahko zasledim o nekaj prim erov tis te v rste spom enikov, k a te rih p rep ro sta oblika (obelisk, steber, p i­ ram id a) je prevladovala v spom eniški plastiki prvega in delno tu d i drugega obdobja. Prešernu so poleg nagrobnega spom enika v K ra n ju postavili tu d i spo­ menik na Bledu. Spom enik im a preprosto obliko obeliska, stoječega n a kv ad rastem podstavku. Iz repentaborskega k am n a ga je izklesal kam nosek Vinko čam ern ik . Spom enik so slovesno odkrili 9. ju lija 1883 in, kakor nam sporoča napis n a njem , ga je dal postaviti lite rarn o - zabavni klub iz L jubljane.2 P rešernovem u spom eniku n a B ledu je po obliki soroden nekaj let pozneje po stav ljen i Levstikov spomenik v Velikih Laščah, ki ga je iz istega m a te ria la (rep en tab o rsk i kam en) izdelal ta m k a jšn ji podobar F ran c Jontez. Spom enik (z n ap isi n a podstavku) so slovesno odkrili 11. av g u sta le ta 1889.3 Levstikov spom enik pa kljub fo rm aln i podob­ n o sti s P rešernovim spom enikom n a B ledu P rešernovega p rek aša že po velikosti, še bolj p a po izdelavi, ki je v n asp ro tju s sum arn o izde­ lavo P rešernovega spom enika teh n ičn o dovršena. B ogatejši je tu d i po svojem okrasu: poleg stilizirane dekoracije n a zgornjih robovih pod­ stav k a im a spom enik v spodnjem delu obeliska vzidano m edaljo z Lev­ stikovim p o rtretom . B ro n asta m ed alja je dosti poznejša kot spom enik, saj je n a sta la le ta 1931. N jen av to r je akadem ski k ip ar Svitoslav P e­ ruzzi.4 Spom enik stoji pred cerkvijo v V elikih L aščah in je obdan z železno ograjo, prav tak o izdelano po n a č rtu Svitoslava Peruzzija.5 L eta 1894 so v črnem vrhu nad Idrijo slavnostno odkrili spomenik za­ 2 F r(an) Levec, Preširnov spomenik na Bledu, LZ, III, 1883, p. 478. — Na čelni strani spomenika je napis: PREŠIRNU — Narveč sveta otrokom sliši slave! Ob straneh sta napisa: Vremena bodo K ranjcem / se zjasnile, / Jim milše zvezde kakor / zdaj sijale. — Dežela kranjska nim a / lepš’ga kraja / Ko je z okol’co ta, / podoba raja. Zadaj je napis: Literarno-za- bavni klub / v Ljubljani / 1883. 3 —, Levstikova slavnost v Velikih Laščah, LZ, IX, 1889, pp. 504, 569—570, 704. — Na sprednji strani spomenika je napis: LEVSTIKU / NAROD SLO­ VENSKI / 1889. Na levi strani: Iz malega zaklada Ti v narodi, / Sezidal si poslopje veličastno; / Ti luči si roditelj in svobodi, / Jeziku Ti ime si dal slovensko! — Na desni strani: Ko zvezde luč, / Poprej nikoli znane, / Pri- svetil nam / Tvoj duh je iz noči! — Zadaj je napis: Kako se služi domo­ vini sveti, / Sijajen vzgled si Ti / Slovencem bil! 4 Hudales-Kori, K ipar Peruzzi, p. 189. — Pod medaljo sta letnici: 1831 / 1931. Medaljo so vzidali leta 1931, to je ob stoletnici Levstikovega rojstva. 5 ibid., p. 190. služnem u slovenskem u pravoslovcu in jezikoslovcu Mateju Cigaletu.6 K am n it spom enik, okoli k atereg a je bila nekoč železna ograja,7 im a preprosto obliko obeliska, postavljenega n a stopničast podstavek. Spo­ m enik je brez vsakega okrasa, le n a tre h stra n e h obeliska so napisi.8 Nedvomno gre za delo dom ačega, vipavskega kam noseka; le -ta je v spom enik vklesal svoj m onogram (M. T. v Vipavi), v endar o njem nisem m ogla dobiti n ik ak ršn ih podatkov. Cigaletovem u spom eniku stoji n asp ro ti spomenik slovenskem u teologu, filozofu in u redniku Frančišku Lampetu. Spom enik so postavili leta 1910, je iz k am n a te r delo lju b ljan sk eg a kam noseka A lojzija Vodnika.9 Po zasnovi se nedvom no opira n a Cigaletov spom enik, a je plem eni­ tejših oblik in razm erom a bogato okrašen. K rasijo ga stilizirani listi n a robovih podstavka (z n ap isi n a tre h s tra n e h )1 1 in m arm o rn ati re ­ liefni p o rtre t L am peta, delo akadem skega k ip a rja Iv an a Zajca, na obelisku.1 0 Cigaletov in Lam petov spom enik sto jita pri cesti pred žup­ nijsko cerkvijo v črn em v rh u (sl. 65). Podobno obliko obeliska n a stopničastem podstavku je imel tu d i okrog leta 1945 porušeni spomenik na Straži pri Bledu. Okoli leta 1904 so ga švicarskem u to v a rn a rju in h id ro p atu Arnoldu Rikliju, ki je na Bledu zgradil nekdaj slovito hidro p atsk o zdravilišče, postavili njegovi sinovi.1 2 V Mariboru srečam o vrsto preprosto oblikovanih spom enikov iz tega obdobja. Posebno bogato okrašen je bil drugi spomenik Vaclavu Kar- liku (prvega so o d stran ili), ki so ga postavili leta 1903. Na p rizm atič­ nem podstavku z n apisno ploščo je stal čokat obelisk, pred katerim je bila reliefn a kom pozicija (sl. 58). Tako kot uničeni relief n a prvem K arlikovem spom eniku je tu d i ta relief poln vojaških simbolov od kirasirskega šlem a, sabelj p a do pištol in zastave. Na v rh u kom pozi­ cije, p repletene z lovorovim listjem , je izklesana levja glava. Sporne- 6 —, Dve spominski slavnosti, LZ, XIV, 1894, p. 573; —, O dkritje Cigaletovega spomenika, N, Lil, 7. septem bra 1894, list 36, pp. 354—355; Fr(ančišek) L(am pe), M ateju Cigaletu v spomin, DS, VII, 1894, pp. 545—547. 7 ibid. 8 Na čelni strani spomenika je napis: V / črnovrški / občini, v Lomeh, št. 12. / je bil rojen 2. kimovca 1 . 1819. / MATEJ CIGALE. / Slovenski pisatelj. / urednik državnega zakonika / um rl kot vladni svetovalec, dne 20. mal. travna 1.1889. na / Dunaju. / — »Jeden poglavitnih stebrov mile / sloven­ ščine in jeden največjih / dobrotnikov slovenskemu ljudstvu.« / N avra­ til. / Postavili častilci 1.1894. — Na desni strani je napis: »Človeku je namen ožlahtniti / srce in približati se / božji svetosti.« M. Cigale. — Na levi strani je napis: »Kar zrak stvarem , je / narodu narodnost.« M. Cigale. 9 —, Lampetova slavnost v Črnem vrhu, DS, XXIII, 1910, p. 413. 1 0 ibid. 1 1 Na sprednji strani spomenika je napis: Dr FRANČIŠEK / LAMPE / 1859 do 1900 / ROJEN ZALOGOM / DOMOVINI ŽIVEL / NARODU DELAL / BOGU SLUŽIL / PONOS ČRNOVRŠKE ŽUPNIJE. — Na desni strani je napis: BRANITELJ RESNICE / LJUBITELJ LEPOTE / OČE SIROT / MODROSLOVEC IN KNJIŽEVNIK / JERUZALEMSKI ROMAR — Na levi strani: ZGODBE SVETEGA PISMA / DOM IN SVET / UVOD V MODROSLOVJE / CVETJE S POLJA / MODROSLOVSKEGA. 1 2 Peter Borisov, Zdravilišča in kopališča na nekdanjem Kranjskem , Kron, XIV, l.zv, 1968, pp. 55—57 in repr. p. 56. nik, ki ga je izdelal m ariborski kam nosek Jožef Peyer, so postavili ob zunanjo s tra n p rezb iterija m ariborske stolnice.1 3 T ovrstni vojaški spom eniki, kot sta oba K arlikova spom enika in W idm eyerjev spom e­ nik v B ran ik u in k aterih m otivika je om ejena le n a p red stav ljan je vojaških simbolov, so pri nas dokaj redki. Spom enik v ožjem sm islu besede je le W idm eyerjev spom enik, m edtem ko K arlikova spom enika bolj sodita k nagrobnikom . Od drugega K arlikovega spom enika se nam je o h ran ila le reliefn a kom pozicija. L eta 1900 so — kot obeležje m estn e dejavnosti — postavili spominski steber v novi del m estnega parka. Za osnovo spom enika je služil p ri­ zm atičen podstavek z napisnim i ploščam i. S rednji del spom enika z bro n astim reliefom m estnega grba se je z dvem a volutam a zoževal v k an eliran steber. Spom enik je izklesal že om enjeni m ariborski kam ­ nosek Jožef Peyer. K ot poroča S. Vrišer, so spom enik »leta 1928 z na­ pisi v spomin na osvoboditev Maribora in z jugoslovanskim državnim orlom, ki je držal v krempljih zlomljen meč, preuredili za namene nove države«,1 4 L eta 1904 so n a mariborski Kalvariji postavili spome­ nik, ki je po obliki spom injal n a piram ide iz prve polovice d ev etn aj­ stega stoletja. Spom enik, sestav ljen iz več n een ak ih skal in z napisno ploščo n a p red n ji stran i, je bil postavljen padlim vojakom 47. peš­ polka.1 5 V mariborskem m estnem p ark u so leta 1913 odkrili spomenik p io n irju nem škega telovadstva Friedrichu Ludivigu Jahnu. Spom enik je imel obliko grobo izklesanega g ran itn eg a bloka, ki je stal sredi skal in na k atereg a čelni stra n i je bil viden relief z Jahnovim poprsjem te r h ra ­ stovim listjem ob okviru. Leta 1927 so, v stilu nove države, dodali m a r­ m o rn ato ploščo z napisom v spom in n a desetletnico m ajniške d ek la­ racije.1 6 V mariborskem m estnem p ark u je bil še en spomenik, pravzaprav spom inski kam en, ki so ga postavili ob zborovanju avstrijske »Bur­ schenschaft« leta 1914. H k rati je bil to »zadnji javni spomenik iz av­ strijske, pronemške ere v Mariboru« (V rišer).1 7 A vtorji p rep ro stih spom enikov so bili dom ači kam noseki in podobarji. Ti so včasih posegli tu d i po zah tev n ejših spom eniških nalogah. P ri­ m er tak šn eg a spom enika je spomenik vodnjak Josipini Hočevarjevi v Radovljici. Jo sip in a H očevarjeva je bila znana dobro tn ica1 8 (m ed drugim je gm otno podpirala akadem skega k ip arja Iv an a Z a jc a )1 9 in je kot radovljiška ro jak in ja prispevala za ta m k ajšn ji vodovod te r za ustanovo za radovljiško šolsko m ladino.2 0 H valežno m esto ji je leta 1908 postavilo spom enik, ki — ustrezno njenim zaslugam — prikazuje šo larja s knjigam i v eni roki in z m estnim grbom, n a katerem je p o rtre tn i relief Josipine H očevarjeve, v drugi roki. K ip šo larja stoji 1 3 Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v Mb., p. 191. 1 4 ibid. 1 5 ibid. 1 6 Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v Mb., p. 192. 1 7 ibid. 1 3 Ivan Lapajne: Krško in Krčani, Krško 1894 (od tod citirano Lapajne: K rško), pp. 135—145. 1 9 Zajec, Moji spomini, p. 59. 2 0 Pirnat, Ivan Vurnik, p. 272. n a stopničastem podstavku, katerega zgornji del nosi napis, spodnji pa je okrašen s secesijsko oblikovanim i drevesi in rastlin jem . Celotni podstavek se končuje z b an jastim vodnjakom (sl. 68). K am n iti spo­ m enik, ki stoji n a G lavnem trg u v R adovljici, je delo tam k ajšn jeg a podobarja Jožefa Pavlina.2 1 Spom enik nikakor ne deluje m onum en­ taln o ; daje vtis lahkotnosti, slikovitosti te r prikupnosti, ki izvira iz prevladujočega lokalnega to n a.2 2 K ot sem že om enila, postavitev Vodnikovega spomenika v Ljubljani pom eni uvod v razcvet spom eniške plastike v tem obdobju te r — s svo­ jim konceptom — začetek razvoja fig u raln ih jav n ih spom enikov v Slo­ veniji. Ponovno pobudo za postavitev Vodnikovega spom enika je dalo Dopisno pisateljsko podporno društvo, t. i. lju b ljan sk i m estni zastop pa je izvolil Odbor za postavitev V odnikovega spom enika. Posebni odbor pa je delo zaupal akadem skem u k ip arju A lojziju G anglu, ki je Vodnikov kip končal konec leta 1888. Po u liv an ju kipa v bron n a D u­ n a ju te r po končanem kam noseškem delu, ki ga je opravilo podjetje Feliksa Tom ana, so spom enik postavili pred n ek d an je licejsko poslopje n a d an ašn jem živilskem trg u v L jubljani. 30. ju n ija leta 1889 so spo­ m enik slovesno odkrili.2 3 B ronasti kip stoji n a tro jn em stopničastem podstavku, ki se zožuje v k v ad rast k am n iten blok z napisi2 4 te r s p ro ­ filiran im zgornjim in spodnjim robom (sl. 69). Spom enik je ograjen z litoželezno ograjo. Ob koncu osem desetih let smo torej dobili prvi jav n i spom enik z večjim prizadevanjem za dostojen spom eniški po­ udarek, ki je h k ra ti delo prvega uglednega slovenskega k ip arja n o ­ vejše dobe Alojzija G angla.2 5 Spom enik odlikuje h arm o n ičn a u b ranost m ed realistično oblikovanim , krepko m odeliranim kipom V odnika in m ed m o n um entalno p reprostostjo in p re te h tan o stjo razm erij pod­ stavka. Sam a zasnova spom enika, težn ja po m onum entalnosti, te h ­ n ičn a dovršenost — vse to nam izpričuje dejstvo, da smo to k ra t prvič stopili v korak s ted an jim um etnostnim delovanjem na področju spo­ m eniške p lastike v Evropi oz. bolje n a D unaju. G angl — šolan na d u n ajsk i akadem iji pri tedaj n ajslav n ejših k ip arjih in n ajodličnejših p red stav n ik ih d u n ajsk e spom eniške sm eri K. Zum buschu in E. Hell- 2 1 P irnat (Ivan Vurnik, p. 272) poroča, da je spom enik-vodnjak naredil Ivan Vurnik; po podatkih iz SB L , II (SBL, II, Ljubljana 1933—1952, pp. 274—275) je spomenik delo Jožefa Pavlina — cf. tudi Avguštin: Radovljica, p. 19. Pavlin Jožef (1875—1914), podobar. 2 2 Na sprednji strani spomenika je napis: PLEMENITI DOBROTNICI GO- SPEJ / JOSIPINI HOČEVARJEVI / V HVALEŽNI SPOMIN / POKLO­ NILI NJE ROJSTNO / MESTO RADOVLJICA. — Zadaj je napis: Postav­ ljeno 1908. 2 3 Rozman, Lj. javni spomeniki, pp. 1 9 G —197; Jos(ip) Gustin, Ganglov »Vod­ nik«, LZ, IX, 1889, pp. 57—59. 2 4 Na čelni strani spomenika je napis: VODNIK, fasces s črkam i R in F. Na hrbtni strani so pesnikovi verzi: Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina me pesmi pojo. 2 5 Stele, Likovni spomeniki, p. 11. — Gangl Alojzij (1858—1935), kipar. Rojen v Metliki, študiral v Gradcu in na akadem iji na Dunaju, dokončal spe­ cialko pri Zumbuschu. 1894—1905 učil na um etno-obrtni šoli v Ljubljani, zaradi bolezni upokojen, pozneje živel v Splitu, Metliki, na D unaju in naposled v Pragi, kjer je tudi umrl. — Luc Menaše: Evropski um etnostno­ zgodovinski leksikon, Ljubljana 1971, stolpec 696 (od tod citirano Menaše: L eksikon). m erju — nam je z Vodnikovim spom enikom u stvaril tipično delo t a ­ k ra t veljavnega akadem skega realizm a. Iz iste am bicije — u stv ariti m o n u m en talen jav en spom enik — je n a ­ stal tu d i Valvasorjev spomenik v Ljubljani, prav tak o delo Alojzija G angla. T ako k ot p ri Vodnikovem spom eniku je G angl tu d i p ri tem spom eniku sledil obliki stoječe figure n a podstavku, le da je v n a ­ sp ro tju s harm o n ičn o skladnostjo podstavka in figure pri Vodnikovem spom eniku zdaj p re tira n o poudaril podstavek — seveda v škodo celoti. F igura nam reč zaradi m ogočnega g ran itn eg a bloka, n a katerem stoji, izgublja svoj m o n u m en taln i učinek. G angl je p o lih isto rja V alva­ so rja upodobil v m odnem oblačilu XVII. sto letja in z njegovim delom Slava vojvodine K ran jsk e v roki. V alvasorjeva trd n a in odločna drža je sicer m o n u m en taln a, a, kot sem že om enila, ne p ride do izraza. P odstavek im a obliko tro jn eg a stopničastega kvadra, n a k atereg a je položena p risek an a p iram id a z im enom upodobljenca. Po m n en ju F. š ija n c a je to delo »pokazalo Ganglove umetniške sposobnosti na višku ustvarjalne m oči... V nasprotju s klasicistično tradicijo, ki se je predala akademizmu starih izhojenih poti, je tu zaživela osebno živa in neposredno pojmovana resničnost zunanjega pojava. Gre za podajanje zgodovinsko resnične in ne več šablonsko idealizirane oseb­ nosti. V tem delu je Gangl odkrito prešel v realistično oblikovanje«.2 6 Naročilo za spom enik je prejel G angl leta 1898 od m in istrstv a za uk in bogočastje. Prvi, že skoraj dokončani m odel za V alvasorja se m u je podrl v njegovi delavnici n a D unaju. Ponovil ga je z n ek aterim i spre­ m em bam i in ga ulil v bron.2 7 Tudi o snutek za podstavek je G anglovo delo, izdelalo pa ga je p o d jetje Feliksa T om ana. Spom enik, ki so ga odkrili leta 1903, so hoteli p rvotno p o stav iti v sredino trg a pred N a­ rodnim m uzejem , a so ga zaradi u re ja n ja trg a začasno nam estili v desno polovico parka, k jer stoji še danes.2 8 T akšno zasnovo fig u raln eg a spom enika najdem o tu d i p ri dveh p rim e­ rih spom eniške plastike, od k a te rih je od ene ostal le kip, druga pa je popolnom a uničena. L eta 1898 so v Branici pri Štanjelu slovesno od­ krili spomenik slovenskem u ju n ak u (sto tn ik c. k. to p n ištv a) Andreju baronu Čehovinu.2 9 Spom enik, ki so ga zlasti s pom očjo vojaštva po­ stavili dom oljubi,3 0 nam p red stav lja celopostaven lik Čehovina, sto je­ čega n a stopničastem , s topom okrašenem podstavku. Spom enik je po n a č rtih a rh ite k ta M aksa F ab ian ija realiziral a rh ite k t Iv an Jager, kip Čehovina pa je delo goriškega akadem skega k ip arja A ntona B itež­ nika.3 1 čep rav je kip sam odlikovala dokaj sproščena drža upodob­ ljenca, pa celotna zasnova nik ak o r ni presegala okvirov to v rstn e konvencionalne oblike fig u raln ih spom enikov. L eta 1909 so v Koba­ 2 6 Šijanec: Sodobna slov. lik. um., p. 279. 2 7 —, K ipar Gangl, LZ, XXI, 1901, p. 866; SBL, I, p. 203. — Na spomeniku je napis: VALVASOR. 2 8 Rozman, Lj. javni spomeniki, p. 197; —, Valvazorjev spomenik v Ljubljani, Sn, I, 1902—1903, zv. 12, p. 396. 2 9 O slovesnem odkritju poroča DS 1899: —, Naše slike, DS, XII, 1899, p. 768 in repr. pp. 657, 665, 768. 3 0 ibid. 3 1 Bitežnik Anton (1869—1949), kipar. — Podatke mi je posredoval um etnost­ ni zgodovinar Damjan Prelovšek; Stele, Likovni spomeniki, str. 11. ridu postavili spomenik rojak u sk lad atelju Hrabroslavu Volariču. O av to rju nim am podatkov; po fo to g rafiji3 2 sodeč gre za enega k on­ vencionalnih spom enikov z že običajno zasnovo celopostavnega kipa n a podstavku. S kladatelj je upodobljen m lad, z nadihom liričnega razpoloženja. Podstavek spom enika je okrašen s sim boli glasbe in slave. Tako Čehovinov kot Volaričev spom enik pa vsekakor o stajata v obm očju akadem skega realizm a. To shem o fig u raln eg a javnega spom enika, ki je p o stala že konvencio­ n alna, pa je obogatil in ji skušal d ati m o n u m en taln ejši poudarek akadem ski k ip ar Iv an Z ajec3 3 v svojem Prešernovem spomeniku. Spo­ m enik je po svojenrubsegu-^aajvečje to v rstn o delo v Sloveniji. P re­ šernu so Slovenci sicer že postavili nagrobni spom enik v K ra n ju te r spom enik n a Bledu, a še vedno je gorela želja, da bi svojem u n ajv eč­ jem u pesniku postavili spom enik v slovenskem glavnem m estu — v L jubljani.3 4 Tako je že dalj časa obravnavano zam isel o postavitvi P rešernovega spom enika sprožila in končno tu d i uresničila pesnikova sto letn ica rojstva. Akcijo za postavitev je začel župan Iv an H ribar leta 1898 in leto k asn eje so objavili n atečaj, n a k atereg a so se lahko prijavili le slovenski um etniki.3 5 V začetku leta 1900 je presojevalna kom isija od sedm ih poslanih m odelov3 6 za Prešernov spom enik iz­ b rala enega izm ed dveh osnutkov k ip a rja Iv a n a Zajca. Podelila m u je prvo n agrado; drugo n ag rad o je dobil Alojzij Progar, ča stn a p rizn an ja pa trije kiparji, m ed k aterim i je bil tu d i F ran c B erneker.3 7 K ip arju Z ajcu so izvršitev njegovega prvega o sn u tk a (P rešeren z m uzo) n a ro ­ čili oktobra le ta 1900, in to po odobritvi članov posebne d u n ajsk e stro ­ kovne žirije, kiparjev C. K undm anna, K. Z um buscha (dva izmed p red ­ stavnikov d u n ajsk e m o n u m en taln e p lastike in h k ra ti Zajčevih vzor­ nikov) in ro jak a a rh ite k ta M aksa F ab ian ija. Zajec je pozneje nekoliko sprem enil svoj prvi osnutek, v endar je bil spom enik izdelan n a pod­ lagi novega osnutka. Spom enik je delal n a D unaju; vse delo, štu d ij­ ske p riprave in večm esečno odlivanje je potekalo pod nadzorstvom prof. K und m an n a, vendar o izvirnosti zasnove Zajčevega dela ne m ore b iti dvom a.3 8 Ob n a s ta ja n ju P rešernovega spom enika so se -»razvnele žive, celo žolčne debate o kakovosti spomenika; mladina ga je odkla­ njala z estetskimi in urbanističnimi sodbami, zastopniki cerkve zaradi golote muze nad stoječim kipom« (S tele).3 9 T udi sam odbor za p o sta­ 3 2 Repr. v IS, II, št. 23, 1926, p. 183. 3 3 Zajec Ivan (1869—1952), kipar. Rojen in um rl v Ljubljani. Delal pri očetu Francu Zajcu, študiral na D unaju na akadem iji (1889—1893) in posebej v specialki K. K undm anna (1893—1896), 1906—1908 v Parizu, bil pozneje v Trstu in Rimu v Meštrovičevi delavnici, 1915—1918 interniran na Sardi­ niji, odtlej v Ljubljani (med obema vojnam a učil na Tehn. srednji šoli in pozneje m odeliranje na arhit. odd. Tehn. fak.). — Menaše: Leksikon, stol­ pec 2353. 3 4 —, Narodu slovenskemu!, L Z, XI, 1891, p. 191. 3 5 Šijanec: Ivan Zajec, p. 12; Rozman, Lj. javni spomeniki, p. 197. 3 6 Nekdo (, ki je modele videl), Modeli za Prešernov spomenik, LZ, XX, 1900, p. 133. 3 7 Rozman, Lj. javni spomeniki, pp. 197—198; L., Načrti za Prešernov spome­ nik, DS, XIII, 1900, p. 288. 3 8 Šijanec: Ivan Zajec, p. 12; Šijanec: Sodobna slov. lik. um., op. 35, p. 522. 3 9 Stele, Likovni spomeniki, pp. 11—12. vitev spom enika je k ritiziral Zajčevo delo in m u ga e n k ra t celo u sta ­ vil.4 0 Postavitev P rešernovega spom enika in s tem jav n eg a spom enika n asp lo h je p o stala v p rašan je široke javnosti, in to v nep rim ern o večji m eri in m nogo o streje kot p ri polem iki ob postavitvi Vodnikovega spom enika sredi p rejšn jeg a sto letja. Vm ešavali so se poklicani in n e­ poklicani svetovalci, spom enik so zlorabljali v stra n k a rsk ih borbah, ob vsem tem pa je trp el um etnik, ki je predeloval p rv o tn i osnutek, in pa u m etn išk a k v aliteta spom enika, ki je tak o postal plod m nogih kom prom isov. V času ko so m u ustavili delo, je k ip ar izjavil: » ... sodili in obsojali so me razni gospodje brez premisleka, površno in zahrbtno, — jaz pa sem trpel šest mesecev in bil brez dela.. ,«4 1 Dolgo se niso m ogli sporazum eti glede prostora, n a k aterem n aj bi spom enik stal. P redlagali so več m est, tak o n a levo s tra n m estne hiše, v novi p ark n a Prešernovi cesti (ta k ra tn i Bleiweisovi), pred novi De­ želni dvorec (danes u n iv erzitetn o poslopje) in v p ark pred sodnijsko poslopje.4 2 T oda spom enik so postavili čisto n a drugem k ra ju : n a ta k ra tn i M arijin trg (zdaj P rešernov trg ). S to lokacijo spom enika n ik ak o r niso bili zadovoljni, in to upravičeno, saj spom enik v resnici n e pride do izraza, p o m ak n jen je ob s tra n trg a, predvsem p a m u m a n jk a zelenja in drevja, ki n aj bi tu d i po um etnikovi zam isli tvorilo spom enikovo ozadje.4 3 P rešernov spom enik so slovesno odkrili 10. septem bra le ta 1905; ob tej priložnosti so bile še razne druge p rired itv e in p red av an ja, izšle p a so tu d i posebne publikacije te r obsežnejši članki v dnevnikih. Od vseh m n en j in sodb ta k ra tn ih pom em bnejših slovenskih k u ltu rn ih delavcev in um etnikov o Prešernovem spom eniku n aj navedem le n e ­ k aj m isli Iv a n a C an k arja: »Ali bi bilo živi duši na Slovenskem prišlo kdaj na misel, da bi naročil slavnostno pesem Prešernu in ne Kose­ skemu, Župančiču in ne Ganglu? Sliko Jakopiču, kip Bernekerju? Ne! Svoji k svojim! Zajec, najmanj osebni, najpuščobnejši in (to je be­ seda) najponižnejši slovenski kipar je bil rojen in poklican, da ustvari spomenik — ne Prešernu, temveč tistemu licu, ki nam ga kaže narod v tej žalostni dobi... Vsaka knjiga, slika in vsak kip je spomenik dobe. Zato bi bilo protinaturno, da bi se vzdignil iz te klavrne dobe veličasten monument, in strahoma vprašam: kaj bi bilo, da nismo imeli Zajca? ... ’Govorilo se je že o novem natečaju’, pravi Zajec sam in tista govorica je bila v celi dolgi komediji edino pametna; zatega­ delj je ostala samo govorica. Poleg nerazsodnosti, poleg nevednosti v umetniških stvareh je bilo namreč nujno potreba, da se je razodela ob tej ugodni priliki tudi ponižujoča odvisnost in nesamostojnost Zajca in njegovih gospodarjev; drugače bi spomenik ne bil popoln. Zajec je delal kakor krojaški vajenec; mojstri in ’kseli’ so stali za njim in celo vatel je zapel svojo pesem ob priliki ’novega natečaja’. Mojster pa sam ni vedel, kako bi s frakom, in tako je sklical na kup 4 0 Ivan Zajec, Iz svojega življenja, Sn, III, zv. 10, 1904—1905 (od tod citirano Zajec, Iz svojega življenja), p. 310. 4 1 ibid. 4 2 Rozman, Lj. javni spomeniki, p. 197; A (nton) A (škerc), Prešernov spome­ nik, LZ, XIX, 1899, pp. 583—584. 4 3 Oton Župančič, Vis-ä-vis, NZ, III, št. 10 in 11, 1905, p. 148; Josip Regali, Zajčev Prešeren kot m onument, NZ, III, št. 10 in 11, 1905, p. 157. vse sosede, ki so majali z glavo in kimali in govorili in hvalili in gra­ jali, dokler ni bil frak skrpan na tako čudežen način, da natakar ne vč, ali ima škrice spredaj ali zadaj. Komu večja zamera, učencu ali mojstrom? Od poštenega delavca, ki ni umetnik, bi bilo nespametno zahtevati originalnosti in idej; od ljudi, ki ne marajo ne originalnosti, ne idej in ki sovražijo oboje, bi bilo nespametno zahtevati, da bi iskali teh stvari. Torej nikomur zamere... Kar se je rodilo kdaj velikega, je umrlo smešno smrt; iz spomenika narodove ljubezni je postal ne­ nadoma spomenik klavrne dobe.«u Spom enik p red stav lja celopostaven lik P rešerna, v oblačilu iz njego­ vega časa in s svojim i »Poezijami« v roki. K ip stoji pred stilizirano sk aln ato gmoto, n a v rh u k atere sedi in se p ri tem rah lo sk lan ja nad pesnika m uza z oljčno vejico v roki. F ig u raln i del spom enika je po­ stav ljen n a tro sto p n ičastem kam nitem podstavku, ki se zaključuje s prisekanim blokom (sl. 70). Na čelni s tra n i g ran itn eg a bloka je n a ­ pis PREŠEREN, n a njegovi levi s tra n i je b ro n asti relief s prizorom Ribiča, n a desni p a črtom irovo slovo. Obe fig u ri in reliefa sta Zajčevo delo, v bron jih je ulila K ruppova liv arn a n a D unaju. A rhitektonsko postavitev spom enika so zaupali a rh ite k tu M aksu F ab ian iju ; k am n o ­ seška dela pa je izvršil kam nosek Alojzij Vodnik.4 5 Dobili smo to rej Prešernov spom enik: »Ves narod je osredotočil svoje zanimanje zanj in imelo bi nastati delo, ki bi kakor kres zagorelo v fantaziji in ponosu cele generacije. Kljub temu ni prišlo preko kon­ vencionalne monumentalne sheme,«4 6 Z adnjega stav k a Steletove sod­ be o Prešernovem spom eniku res n i m ogoče zanikati. P rešern a je Z a­ jec upodobil v konvencionalni drži, ki jo poznam o že od nem škega k ip a rja E. R ietsch la d alje in jo lahko zasledim o p ri celi m nožici fig u ­ ra ln ih spom enikov d ev etn ajsteg a sto letja po Evropi. Poteze P rešer­ novega obraza so delom a posnete po G oldensteinovem p o rtre tu pesni­ k a in so kljub tem u, d a k ip ar n i im el za oporo nobene slike, izdelane po živem P rešernu, preveč idealizirane, skoraj šablonske te r nikakor ne izražajo »pesnikove duše«.4 7 Med muzo in pesnikom ni prave fo r­ m alne povezave, saj je m uza tak o rekoč lik zase. Lahko bi rekli, da 4 4 Ivan Cankar, Še en simbol, NZ, III, št. 10 in 11, 1905, pp. 146—147; Rozman, Lj. javni spomeniki, p. 198. — Cankarjeva sodba o Prešernovem spomeniku in o Zajčevi nadarjenosti je bila ostra in polna včasih tudi nezasluženih očitkov. K asneje je to tudi sam spoznal in leta 1910 zapisal: »Kar je po­ kazal v spomladanski razstavi, priča živo, da je resničen um etnik, kadar dela iz svoje duše in po svoji volji. Kdor p rim erja ... spozna takoj, katero delo je bilo napravljeno pod pritiskom naročila, katero pa ustvarjeno po ukazu um etniške volje. — Še hujša je stvar, kadar je gospodarjev več; kadar ne stoji za um etnikom en sam čevljar, tem več kar cel odbor. To bridkost je okusil Zajec v zvrhani meri; pravijo, da je takrat celo obolel, čudno bi ne bilo. — Razstavljena dela — posebno skice in vaze — kažejo, da je v Zajcu veliko tem peram enta in um etniške moči.* — Ivan Cankar: Naši um etniki (Zbrani spisi 16), Ljubljana 1933, p. 63; K. Dobida, Razstava kiparja I. Zajca in slikarja B. Jakca, Likovni svet, Ljubljana 1951, p. 142. 4 5 Rozman, Lj. javni spomeniki, p. 198; —, Iz zgodovine Prešernovega spo­ menika, Sn, III, zv. 10, 1904—1905, p. 318. 4 6 Stele: Oris zgodovine um., p. 154. 4 1 Šijanec: Sodobna slov. lik. um., op. 35, p. 521; J(osip) Vošnjak, Prešernov spomenik, LZ, XX, 1900, p. 136; Ivan Prijatelj, Prešernov spomenik v L jub­ ljani, Slovenski izvršujoči um etnik, NZ, III, št. 10 in 11, 1905, p. 152. im am o tu opraviti z dvem a spom enikom a: prvi je konvencionalna, nam že zn an a shem a spom enika s celopostavnim kipom n a podstavku, drugi pa p red stav lja sedeči ženski lik n a visokem podstavku. P red ­ vsem pa obem a likom a m an jk a n o tra n ja razgibanost. N juno togost, ki se razrašča n a celoten učinek spom enika, še p o u d arja pretežka gm ota spodnjega dela podstavka, in to kljub lahkotnejšim , že sece­ sijskim prvinam v njegovem zgornjem delu. Spom enik je tipično delo zvestega učenca te d a n je d u n ajsk e spom eni­ ške sm eri, v k ateri je vladal akadem izem , o p rt n a h isto ričn e sloge. V endar, če pogledam o P rešernov spom enik skozi prizm o razvoja slo­ venske spom eniške plastike, m oram o kljub njegovim p o m anjkljivo­ stim priznati, da nam njegova postavitev pom eni nap red ek : m orda ne toliko v sm islu k v alitete kot v sm islu bogatejše in m o n u m en tal- nejše zasnove. Na k v alitetn o visoki sto p n ji sta reliefa n a podstavku spom enika, p red stav ljajo ča prizore iz P rešernovih pesnitev.4 8 O dlikuje ju re ali­ stično oblikovanje likov in prostora, prevladujoče lirično vzdušje in te h n ič n a dovršenost. V te h dveh reliefih se nam Zajec kaže kot do­ ber fabulist, saj je z nekaj liki znal u stv ariti d ram atično, v en d ar ne tu d i p atetičn o dogajanje. L ahko rečemo, da se je k ip ar pri te h raz­ gib an ih in ro m an tičn o doživetih reliefih osvobodil šablon in konven­ cio n aln ih shem d u n ajsk e šole in da je prav tu izstopila njegova prvo­ b itn a u m etniška n arav a. Poleg to v rstn ih fig u raln ih spom enikov (celopostaven kip n a p odstav­ ku) pa v tem obdobju najdem o še vrsto jav n ih spom enikov, ki so za­ snovani v skrom nejši shem i p o rtretn eg a p oprsja n a prizm atičnem podstavku. T akšne spom enike zasledim o tu d i v zaprtem p rostoru oz. v n o tra n jo sti stavb. Nekaj prim erov sem navedla v uvodu p riču ­ jočega sestavka. P red stav ila sem že dva jav n a spom enika te vrste, A ttem sov spom enik v Rogaški S latin i in spom enik R adetzkega v L jubljani, v en d ar sta n ju n a av to rja tu ja k ip arja. V slovenski spom eniški p lastik i im am o tak o zasnovan spohienik našega slavnega m atem atik a b aro n a J u ri­ ja Vege v M oravčah, delo akadem skega k ip a rja Iv an a Z ajca. T udi ta spom enik sodi v vrsto spom enikov slavnim Slovencem, saj so se pozivi za njegovo postavitev jav ljali sredi p rejšn jeg a sto letja vzpo­ redno s predlogi za Prešernov, Vodnikov, V alvasorjev spom enik in d ru ­ ge. E den p rvih — sicer poznih — odzivov je bil Vegov m arm o rn ati dovršni kip, ki so ga leta 1903 postavili n ad vhod nekdanje idrijske realke. P o rtretn o poprsje v d v ak ratn i n arav n i velikosti je delo k i­ p a rja M artin a B izjaka.4 0 T ri leta kasneje, jeseni leta 1906, pa so slo­ vesno odkrili moravski spomerdc. Vegi.5 0 N adnaravno veliko bronasto 4 8 Relief na levi strani Prešernovega spomenika predstavlja prizor z ribičem iz Preš. balade »Ribič«. Na desni strani je prizor »Slovo Črtom ira od Bo­ gomile« iz Preš. pesnitve »Krst pri Savici«. — A (nton) A (škerc), Zajčeva reliefa za Prešernov spomenik, LZ, XXI 1901, p. 434. 4 9 Bizjak M artin (1874—1918), kipar. — A (nton) A (škerc), Vegov kip. LZ, XXIII, 1903, pp. 637—638; P. pl. Radics, Baron Jurij Vega, Sn, I, zv. 11, 1902-3, p. 333 in repr. p. 335. 5 0 —, Slavnostno odkritje Vegovega spomenika v Moravčah, LZ, XXVI, 1906, p. 638. — Na sprednji strani podstavka je napis: VEGA, poprsje slavnega m atem atik a stoji n a preprostem steb ru iz kraškega m arm orja, ki im a vklesano upodobi j enčevo ime. P oprsje je k ip ar Zajec m odeliral v času n a s ta ja n ja P rešernovega spom enika in je bilo prav tak o kot kipa zanj ulito v K ruppovi livarni.5 1 Je k v alitetn o delo, ki ga odlikuje p o rtre tn a zvestoba upodobljencu in realističen n ačin obliko­ v an ja (sl. 71). V istem času je Zajec zasnoval še dva spom enika Vegi za L jubljano. Prvi osnutek je bil zam išljen s sedečim učenjakom , ki ga sp rem ljata genij in M ars5 2 , drugi osnutek pa brez stran sk ih fi­ gur; oba n aj bi bila n ad n a rav n e velikosti in u lita v bron.5 3 P o treb n a dela je hotel k ip ar izvršiti v Parizu, v »metropoli sočasne umetnosti«, kot pravi sam , in ne več n a D unaju, saj je tak o upal n a bogatejše izkušnje, ki bi si jih ta m pridobil, in n a večji te r bolj zanesljiv uspeh.5 4 V Pariz je sicer odpotoval, a po vrn itv i domov je doživel razočaranje, saj ni mogel u resn ičiti nobenega od obeh osnutkov za m o num entalen in nekonvencionalno zasnovan spom enik.5 5 Tako nam je ostal sam o skrom en, soliden spom enik Vegi, postavljen pred župnijsko cerkev v M oravčah. O pirajoč se n a isto shemo, v endar stereo tip n ejših oblik, je spom enik p o d jetn ik u in m ecenu Martinu Hočevarju (njegova žena Josipina im a spom enik v R adovljici) v Krškem. Svojem u dobrotniku so ga K rčani postavili okoli leta 18935 6 te r je delo k ip arja Josefa M üllnerja5 7 . B ro­ n asto poprsje je postavljeno n a sto p n ičasti podstavek, ki se zožuje v k v ad rast blok z vklesanim im enom , čez spodnji del podstavka je položena k am n ita stiliziran a palm ova veja.5 8 Om enim n aj še spomenik sk lad atelju Miroslavu Vilharju v Postojni, ki so ga slovesno (to je bil »pravi narodni praznik Notranjske«) od­ krili leta 1906.5 9 Spom enika ni več, nekdaj pa je stal n a glavnem trg u v Postojni. Na piram idnem podstavku z napisom 6 0 je stalo bronasto poprsje V ilharja. Iz podstavka je izviral studenec, ob njegovem izlivu pa sta bili upodobljeni dve človeški ribici. Spom enik je zasnoval a rh i­ te k t Iv an Jager, av to r p oprsja je bil akadem ski k ip ar Alojzij R e­ pič61; podstavek iz repentaborskega k am n a je bilo delo kam noseka I. C ah arije6 2 . Povečano p o rtretn o poprsje je bilo razstavljeno n a II. 5 1 Zajec, Iz svojega življenja, p. 310; Zajec, Moji spomini, p. 60. 5 2 O tem osnutku piše Slovan iz leta 1903-4: c. r., Vegov spomenik, Sn, II, zv. 8, 1903-4, p. 256 in repr. p. 225, 233. 5 3 Šijanec: Ivan Zajec, p. 14. 5 4 Zajec, Iz svojega življenja, p. 310. 5 5 Šijanec: Ivan Zajec, p. 14. 5 6 Lapajne: Krško, pp. 129—134, 149, 159. 5 7 Podatek mi je posredoval dr. Em ilijan Cevc. — M üllner Josef (1879—1968), kipar. 5 8 Napis na spom eniku je: M artin / Hočevar / 1810—1886. — Portretno po­ prsje je sign. in dat.: Jože M üllner / Salzburg / 1893. 5 9 —, O dkritje Vilharjevega spomenika v Postojni, LZ, XXVI, 1906, p. 574. 6 0 Na čelni strani spomenika je bilo Vilharjevo ime in pod njim zadnji verzi iz njegove ponarodele pesmi »Na jezeru«: »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo«. 6 1 Repič Alojzij (1866—1941), kipar. Rojen v Vrhpolju pri Vipavi, um rl v Ljubljani. Študiral na dunajski akadem iji (1892—1896) in in še v K und- m annovi specialki, učil 1905—1931 v Ljubljani na U m etno-obrtni šoli — Menaše: Leksikon, stolpec 1778—1779. 1 5 2 —, O dkritje Vilharjevega spomenika v Postojni, LZ, XXVI, 1906, p. 574. slovenski u m etn o stn i razstavi le ta 1902 in ga je odlikovala p o rtre tn a zvestoba upodobljencu.6 3 Zanim ivo je, d a je tu d i poznejši Vilharjev spomenik iz le ta 1931 v Planini, zasnovan n a shem i b ro n asteg a p o rtretn eg a p oprsja n a viso­ kem podstavku. Spom enik je delo akadem skega k ip a rja Iv an a S aje- vica. Podobno kot je Z ajec s Prešernovim spom enikom obogatil in razširil shem o spom enika (celopostaven kip n a podstavku), je v tej v rsti skrom neje zasnovanih spom enikov deloval akadem ski k ip ar Svitoslav Peruzzi6 4 s svojim cesarjevim spomenikom. Po potresu le ta 1895 se je Ljubljana h o tela oddolžiti cesarju F ran cu Jožefu I. za njegovo pomoč in m u v znak hvaležnosti te r v spom in n a njegov obisk v L jubljani d ala po p o tresu p ostaviti spom enik. Ob razpisanem n atečaju , n a k a ­ tere g a se je odzvalo devet kiparjev, je prvo n ag rad o dobil Svitoslav Peruzzi, drugo n ag rad o F ran c B erneker, tre tjo p a Iv an M eštrovič.6 5 Po vsej v erjetn o sti bi naročilo dobil B erneker za svoj osnutek z ge­ slom Ljubljani se mora pomagati, ki sta ga žirija in k ritik a skoraj soglasno ocenili za najboljšo rešitev, v en d ar bi izvršitev teg a osnutka daleč presegla vsoto, n am en jen o za spom enik, zato so se ra je odločili za skrom nejši in cenejši Peruzzijev n a č rt z geslom Poklonitev,6 6 Spo­ m enik so h o teli p rvotno p o stav iti pred lju b ljan sk o sodno palačo, n ato pa v Zvezdo, n a m esto kipa R adetzkega. L eta 1905, ob desetletnici cesarjevega obiska v L jubljani, n aj bi spom enik svečano odkrili.6 7 T oda dogodki so se zasukali drugače in spom enik so končno postavili šele le ta 1908, in to pred sodnijsko palačo.6 8 Spom enik je v bistvu za­ snovan n a skrom ni shem i p o rtre tn e g a p oprsja n a stebru, ki pa jo je Peruzzi obogatil z žensko figuro, vidno s h rb ta, ki z desnico dviga lovorov venec, z levico p a se opira n a ploščo, n a k ateri je lju b ljan sk i grb. A legorična ženska postava tak o p red stav lja m esto L jubljano, ki se zah v alju je cesarju za njegovo pomoč ob času potresa.6 9 Poleg teg a je k ip ar steb er razširil v m o n u m en talen blok in ga okrasil z dvem a orlom a n a vsaki s tra n i te r z reliefom n a njegovi h rb tn i stran i. V rh spom enika je tvorilo b ro n asto poprsje cesarja, ki so ga po zlom u A vstro-O grske o d stran ili in je zdaj n a njegovem m estu portretno po­ prsje slav ista Frana Miklošiča, delo akadem skega k ip a rja T in eta Kosa.7 0 C elotna kom pozicija je iz belega m arm o rja in stoji n a m ogoč­ 6 3 —, V ilharjev kip, N, LX, 21. m arcija 1902, list 12, p. 117; F (ran) G (ovekar), V ilharjev spomenik, Sn, I, 1902—1903, p. 31. 6 4 Peruzzi Svetoslav (Svitoslav) (1881—1936), kipar. Rojen v vasi Lipe na Ljubljanskem barju, študiral na D unaju na um etnoobrtni šoli in akade­ m iji (H. Bitterlich), dipl. 1904, ostal še na Dunaju, 1906—1910 v Ljubljani, odtlej v Splitu, tam tudi umrl. — Menaše: Leksikon, stolpec 1617. 6 5 Hudales-Kori, K ipar Peruzzi, pp. 174—178; Rozman, Lj. javni spomeniki, pp. 198—199; Ivan Šubic, Cesarjev spomenik v Ljubljani, LZ, XXIV, 1904, pp. 157—163. 6 6 Hudales-Kori, K ipar Peruzzi, p. 174. 6 7 Hudales-Kori, K ipar Peruzzi, p. 176. 6 8 Hudales-Kori, K ipar Peruzzi, pp. 176—177. 6 9 Hudales-Kori, K ipar Peruzzi, pp. 174—175. 7 0 Hudales-Kori, K ipar Peruzzi, p. 177. nem g ran itn em podstavku, ki je delo kam noseškega p o d jetja Vodnik iz L jubljane. N a podstavku je zdaj tu d i upodobljencu ustrezen napis.7 1 Po k v aliteti in sto p n ji originalnosti lahko rečem o, da o staja spom enik v m ejah te d a n jih konvencionalnih spom eniških zasnov. U m etniški učinek spom enika zm anjšuje še neskladnost razm erij m ed prevelikim in preveč m onu m en taln im p o rtretn im poprsjem in m ed podstavkom z zdaj p ren ezn atn o žensko figuro. Spom enik je k ot delo dveh kiparjev form alno pa tu d i vsebinsko neenoten. K ljub razm erom a razgibani ženski figuri vlada v spom eniku akadem ska izglajenost in h lad n o st z odmevom secesijske stilizacije (sl. 72). Obe stereo tip n i obliki spom eniške p lastik e torej tem eljita n a osnovni shem i: podstavek — kip oz. p o rtre tn o poprsje. To shem o prekine n a j- večji kiparski ta le n t naše m oderne F ran c B ern ek er7 2 s svojim Trubar­ jevim spomenikom, postavljenim leta 1910 v Ljubljani.1 3 P ro testan tsk i p rid ig ar in u tem eljitelj slovenskega k njižnega jezika Prim ož T ru b ar se z roko in knjigo opira n a govorniški pult, ki tvori h k ra ti podstavek spom enika (sl. 74). T ako nim am o več opravka z doslej običajno strogo ločitvijo m ed podstavkom in kipom, tem več je pred n am i um etniško dovršena združitev obeh elem entov spom enika v skladno celoto. P re ­ p rostost oblik, v k a te rih zaslutim o secesijsko razpoloženje, in celotne zasnove spom enika, m ehkobno, »rodinovsko« učinkujoča obdelava m arm o rja, liričn a občutenost celote, n o tra n ja veličina sam ega lika T ru b a rja: vse to daje vtis m onum entalnosti, ki jo p o u d arja še n je ­ gova lokacija. O bkrožen z zelenjem tivolskega nasada, nam p red ­ stav lja T ru b arjev spom enik enega red k ih prim erov sta p lja n ja u m et­ nine, spom enika, z okoljem , naravo, v tak šn o harm o n ičn o celoto. In p ri tem , ko še vedno lah k o izrekam o sodbo, da je T ru b arjev spom enik n aša »najlepša javna plastika« (C evc)7 4 in »najbolj posrečen spomenik pri nas« (S tele),7 5 je tre b a p o u d ariti velik delež okolja, v k atereg a je spom enik postavljen. Pom en in m esto, ki ga im a T ru b arjev spom enik v razvoju slovenske spom eniške plastike, je dobro označil F. šijan ec: »S tolikšno izrazno poduhovljenostjo, s tolikšno preprostostjo sred­ stev, ki ji ni več mar za alegorijske rekvizite in zunanje atribute kla­ sicističnega patosa, se doslej ni uveljavila še nobena spomeniška za­ misel, pa bodisi pri javnem ali zasebnem statuaričnem naročilu.«7 e T udi iz teg a obdobja poznam o nekaj spom enikov, ki so delo tu jih ki­ parjev. Ti že po trad ic iji izvirajo iz d u n ajsk e spom eniške sm eri; izje­ m o pom eni A ntonio Dal Zotto, k ip ar iz B enetk. Zasnove te h spom eni­ 7 1 Na podstavku spomenika je bil prej napis: V SPOMIN HVALEŽNOSTI postavilo stolno mesto Ljubljana 1.1903. Pod cesarjevim poprsjem pa je pisalo: FRANJO J... P I. Sedaj nosi spomenik napis: ROJEN LETA 1813 / V RADMEŠČAKU / V SLOVENSKIH / GORICAH. — FRANC MIKLO­ ŠIČ / VELIKI SLAVIST. — Hudales-Kori, K ipar Peruzzi, p. 175. 7 2 Berneker Franc (1874—1932), kipar. Rojen blizu Slovenj Gradca, se učil v delavnicah v Celju in Innsbrucku, na um etnoobrtni šoli v Gradcu in od 1897 dalje na dunajski akadem iji (E. H ellm er). Do 1915 na Dunaju, po I. svet. vojni se naselil v Ljubljani. — Menaše: Leksikon, stolpec 211—212. 7 3 Rozman, Lj. javni spomeniki, p. 198. 7 4 Cevc: Slov. umetnost, p. 176. 7 5 Stele: Oris zgodovine um., p. 155. 7 6 Šijanec: Sodobna slov. lik. um., p. 284. kov so konvencionalne, saj se oklepajo stereo tip n ih shem fig u raln ih jav n ih spom enikov. Vsi spom eniki, razen T artin ijev eg a v P iranu, so v M ariboru; večinom a so o h ran jen i, v endar ne sto jijo več n a svojih p rv o tn ih m estih. D unaj je že v šestd esetih letih d ev etn ajsteg a sto letja zajelo m rzlično p o stav ljan je spom enikov, ki je ponehalo šele ob koncu sto letja. Tako sta ted aj n aju g led n ejša k ip a rja K. Z um busch in C. K u n d m an n — v plastiki sta zastopala zm eren realizem — u stv arila veliko število spo­ m enikov (npr. spomenik, cesarici Mariji Tereziji, spomenik Tegetthof­ fu, spomenik Beethovnu idr.). Z nastopom kip arjev V. T ilgner j a in R. W eyrja je v plastiko p ro d rla slikovitejša, lah k o tn ejša, k ar d ekora­ tiv n a sm er. T udi ta dva k ip a rja sta bila izredno d ejav n a n a področju spom eniške plastike; T ilgner je bil ted aj celo n ajbolj iskani k ipar p o rtre tn ih poprsij. N jim a je sorodna cela v rsta d u n ajsk ih kiparjev, kot so J. Benk, H. N atter, F. Vogl itd. Izstopa k ip ar E. Hellm er, ki po­ leg slikovitih baro čn ih p rv in v svojih delih kaže odlično zn an je v p la­ stičnem oblikovanju. T ako se D unaj s svojim i p red stav n ik i z uspehom uvršča v veliko šolo akadem skega realizm a, ki je n a področju spom e­ niške in a rh ite k tu rn e plastike vladal povsod po Evropi vse do konca d ev etn ajsteg a stoletja. A vtorji mariborskih fig u raln ih spom enikov so neposredno povezani z n ek aterim i om enjenim i d unajskim i m o jstri; bili so učenci Zum - buscha, K u n d m an n a in H ellm erja. P rvi spom enik iz te vrste je spomenik cesarja Jožefa 11. iz leta 1882.7 7 Spom enik je stal v starejšem delu m estnega p ark a in je predstavljal cesarja v značilni m o n u m en taln i pozi z listin o v roki te r v uniform i z m ečem . Ob njegovi s tra n i je bil prek prizm atičnega, n a zgornjem in spodnjem robu p ro filiran eg a podstavka p o g rn jen cesarski plašč (sl. 73). Spom enik kljub m o n u m en taln em u vtisu realističn o izdela­ nega lika cesarja (naslonitev n a nem škega k ip arja E. R ietschla in njegove spom enike) ne presega konvencionalnih, a sodobnem u stil­ nem u okusu ustrezajočih zasnov. Po m n en ju S. V rišerja gre za »enega številnih odlitkov Jožefovega kipa, katerega avtor je bil dunajski ki­ par Rudolf von Kauffungen«, učenec kiparjev H ellm erja in K u n d ­ m an n a.7 8 Spom enika ni več. V tem času so Jožefu II. postavili več spom enikov, saj se je to skladalo s političnim gibanjem nem ških libe­ ralcev. Tako so n a p rim er istega leta kot v M ariboru postavili spo­ m enik Jožefu 11. tu d i v Celju.1 9 L eta 1883 je M aribor dobil kip nadvojvode Janeza, ki so ga postavili n a podstavek iz rezanega kam na, obraščenega z bršljanom . Spom enik je do leta 1918 stal v m estnem parku, danes p a ga h ra n i m ariborski m uzej. Nadvojvoda Janez (vnuk cesarice M arije T erezije) je bil m ed slovenskim narodom , še posebno pa n a štajersk em , zelo priljubljen. Tako so m u po izg rad n ji m ostu v Zidanem mostu za zasluge, ki si jih je pridobil s pospeševanjem sm otrnega gospodarstva in s skrbjo za ceste in m ostove, postavili v tem k ra ju leta 1826 železno poprsjc 7 7 Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v Mb,, p, 187. 7 8 Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v Mb., pp. 187—188. 7 9 Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v Mb., p. 187. z latinskim napisom , ki pa so ga pozneje podrli. Tudi ta m ariborski kip je bil prvotno n a rejen za Zidani m ost (leta 1835), a do postavitve ni prišlo, ker oblastem v času Bachovega absolutizm a ni ustrezala štajersk a lju d sk a noša, v k ateri je bil nadvojvoda upodobljen. N ad­ n arav n o velik kip nadvojvode Jan eza im a podobno držo kakor kip Jožefa II. te r štajersk i alpski klobuk, lovsko torbo in rog za sm odnik. O pira se n a planinsko palico (zdaj je ni več), ob njegovih nogah pa leži divji petelin. P lastik a nadvojvode Jan eza im a vse značilnosti re ­ p rezen tativ n eg a fevdalnega spom enika in je tak o rekoč p en d an t p la­ stiki Jožefa II. Glede na opazne sorodnosti v zam isli in nadro b n o stih obeh spom enikov, gre verjetn o za istega av to rja ali pa vsaj za k ip arja iz njegove bližine. Oba kipa, kip cesarja Jožefa II. in nadvojvode J a ­ neza, so ulili v B lanskem n a M oravskem .8 0 še istega leta (1883) je M aribor dobil spomenik ad m iralu Wilhelmu von Tegetthoffu, ki je bil vse do zlom a m o n arh ije osrednji spom enik m esta, čeprav je stal zunaj strogega m estnega središča. Glede n a to, da je bil M aribor T egetthoffovo ro jstn o m esto, je bilo p o stav ljan je spom enika pom em bno dejanje, še posebno če upoštevam o politične in k u ltu rn e am bicije m onarhije. T ako so odbor za postavitev spom enika sestavili že deset let prej, za av to rja spom enika so prvič izbrali tu jeg a uveljavljenega um etnika, sam o o d k ritje spom enika p a je bilo ob obi­ sku cesarja F ran ca Jožefa, ki je o d k ritju tu d i prisostvoval. Izbrani av to r spom enika je bil akadem ski k ip ar H enrik Fuss, učenec slavnega k ip arja K u n d m an n a n a D unaju. B istveni del spom enika je bilo ad m i­ ralovo p o rtre tn o poprsje, postavljeno n a okrašen steber. Ob njegovem vznožju sta sedeli dve k rilati alegorični ženski figuri z a trib u ti po­ m orstva in zmage. C elotna kom pozicija je počivala n a stopničastem podstavku, ki ga je iz k am n a izklesal A. P oschacher iz M authausna. Livarsko delo za spom enik je opravil K. T u rb ain n a D unaju.8 1 L eta 1898 so ob p etd esetletn ici v lad an ja cesarja Franca Jožefa I. postavili n je ­ gov celopostavni kip pred m ariborsko kadetnico. Več kot dva m etra visoki b ro n asti kip (ulit je bil v liv arn i H. Fröm m la n a D unaju) je prikazoval cesarja v pohodni m aršalski uniform i z daljnogledom v rokah in v konvencionalni drži. C esarjev kip je bil postavljen n a g ra­ nitnem , z lovorovim festonom okrašenem podstavku. Avtor kipa je bil Edm und H ofm ann von A spernburg, d u n ajsk i k ip ar in učenec k ip ar­ jev K u n d m an n a in Zum buscha. Z nan je bil kot oblikovalec jav n ih spomenikov, vodnjakov in še posebno v ladarskih plastik. Z adnji m ariborski fig u raln i jav n i spomenik iz tega obdobja so p o sta­ vili leta 1904 m ariborskem u županu Andreju Tappeinerju. Spomenik, ki je stal v novem p ark u pred poslopjem m estne h ran iln ice n a ra z­ širjenem Stolnem , danes Slomškovem trgu, je p red stav ljal župana v dokolenski su k n ji z listin o v levici in z desnico, oprto n a knjigo. Kip je realistično oblikovan, nosi p o rtre tn e poteze, njegova zasnova pa n as spom inja n a plastiko Jožefa II. iz osem desetih let in n a p rav ­ k ar p redstavljeno plastiko F ran ca Jožefa, s to razliko, da je njegova izdelava bolj su m arn a od izdelave o stalih dveh om enjenih kipov. 8 0 Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v Mb., pp. 187—188. 8 1 Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v Mb., pp. 188—190. Fuss H einrich (1845—1913), kipar. A vtor kipa je bil prav tak o učenec du n ajsk e akadem ije, k ip ar Josef K assin. Spom enik, s k aterim se je m esto oddolžilo zaslužnem u županu, je sm iselno dopolnil novi del trga, z um etniškega stališča p a m esto n i dosti pridobilo.8 2 K ot sem že om enila, najd em o tak šn e vrste spom enik tu d i v P iranu. To je spom enik sk lad atelju in violinistu G iuseppu T artin iju , ki m u ga je postavilo njegovo ro jstn o m esto Piran. Tartinijev spomenik so h o teli p ostaviti ob dvestoletnici njegovega rojstva, leta 1892. Na raz­ pisanem n a te č a ju za izvršitev spom enika je zm agal beneški k ip ar — av to r Tizianovega spom enika v Pieve di C adore in G oldonijevega spom enika v B en etk ah — A ntonio Dal Zotto. N aročilo za podstavek spom enika pa so izročili kam noseku A ntoniu T am burliniju, rojenem u P iran čan u . P odstavek je bil dokončan v roku, n a sam kip, ki je bil tu d i u lit v beneški u m etn o stn i liv arn i M unareti, pa so m orali čakati skoraj štiri leta. Spom enik so slavnostno odkrili šele le ta 1896.8 3 S kladatelj je upodobljen v rah lo sklonjeni drži, v desnici im a lok, v levici pa za h rb to m drži violino. Je n ad n a rav n e velikosti, oblečen v ted an jo nošo in stoji n a podstavku, ki je bogato o krašen z m otivom d vo jn ih volut n a vogalih te r z b ronastim i sim boli glasbe in z napisom n a čelni stran i.8 4 Spom enik je obdan z železno ograjo (sl. 75). čeprav gre za konvencionalno shem o spom enika s celopostavno figuro n a visokem podstavku, sta jo tak o k ip ar s svojim realističn o oblikovanim in v razm erom a neobičajni drži upodobljenim kipom k akor tu d i k a­ m nosek s svojim teh n ičn o dovršenim in nevsiljivim podstavkom dvig­ n ila n a kv alitetn o višjo raven. Predvsem pa m oram o p o u d ariti dvoje odlik T artin ijev eg a spom enika: prvič, gre tu za razgibanost ta k o kipa kot podstavka, ki oba elem enta spom enika druži v skladno celoto, drugič pa je pred nam i čudovit p rim er h arm o n ičn e povezanosti spo­ m enika z okoljem . O tem piše St. B ernik: »Posebno premišljen polo­ žaj ima Tartinijev spomenik. Za pogled proti novi občinski palači stoji v njeni osi, za pogled, ki je vsekakor bolj prevladujoč in bolj pogosten, namreč za pogled, ki se nam odpre ob vstopu na trg po glavni dostopni komunikaciji — Cankarjevem nabrežju, pa stoji v osi zvonika cerkve sv. Jurija. S tem je dosežena izvrstna optična vklju­ čitev spomenika v navpični vzgon, ki ga ustvarja zvonik. Ta oblikovna povezanost in soodvisnost dveh prostorsko in krajinsko najbolj ekspo- niranih izraznih prvin v tem delu mesta je nedvomno ena izmed prostorsko najbolje razumljenih in subtilno občutenih mikrourbani- stičnih potez, ki jih je prispevalo 19. stoletje oblikovanju Pirana.«"5 Razvoj a rh ite k tu rn e p lastike teg a obdobja zao staja za razvojem spo­ m eniške plastike, in to kljub tem u, da sm o v tem času dobili G ang- lovo a rh ite k tu rn o plastiko za pročelje ljubljanske Opere, ki nam kot 8 2 Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v Mb., pp. 190—192. Hofmann von Aspenburg Edm und (1847—?), kipar. Kassin Josef (1856—1931), kipar. 8 3 Podatki o spomeniku: Tam aro Bartolo: Notizie Patrie, IV, Pirano 1896, pp. 26—71 (rokopis); Kovič in Pahor, O zgd. in arh. razvoju Tartinijevega trga, p. 35; Bernik: Organizem slov. obm orskih mest, p. 176. — Dal Zotto Antonio (1841—1918), kipar. 8 4 Napis je: A / Guiseppe T artini / l’Istria / MDCCCXCVI. 8 5 Bernik: Organizem slov. obm orskih mest, p. 176. kom pleks nedvom no pom eni vrh slovenske fig u raln e a rh ite k tu rn e plastike d ev etn ajsteg a stoletja. Naročilo za p lastike n a novem, ted aj im enovanem Deželnem g le d a ­ lišču je akadem ski k ipar Alojzij G angl prejel od k ran jsk eg a deželnega odbora le ta 1890.8 6 čez dve leti je izvršil kam n iti alegorični figuri Veseloigro in Tragedijo (sl. 77) te r skupino iz peščenca Genij z glasbo in dramo.*1 Figuri so postavili v niši n a pročelju stavbe, skupino tre h p lastik p a n a n je n vrh, a so jo kasneje zaradi m očnih okvar o d stra­ nili.8 8 Alegorični figuri nam vsaka s svojim i simboli, s kretn jam i, z m im iko obraza in ne n azad n je z m očno razgibano draperijo p o n a­ z a rja ta čustvi veselja in obupa. U čin k u jeta dinam ično in sproščeno; očiten je k iparjev poskus slikovite obdelave površin, k ar ga v tem prim eru oddaljuje od klasičnega akadem izm a. Figuri oddaljeno spo­ m in ja ta n a C arpeauxovo plastično skupino Ples na pariški Operi. To še tem bolj velja za še lah k o tn ejše figure v skupini s k rilatim ge­ nijem , ki sto ji — dvigajoč plam enico — m ed sedečim a alegorijam a glasbe in dram e. P ri te h figurah, izdelanih v stilu slikovitega realiz­ m a, se je k ip ar uspešno spoprijel z oblikovanjem akta, saj je v p ri­ m erjavi s fig u ram i v n išah tu občutno zm anjšal pom en draperije. žal pa k v alitetn a p lastičn a kom pozicija n a v rh u stavbe nikakor ni prišla do izraza: fig u raln a d ek o rativ n a p lastik a v zatrep u stavbe, delo nekega d u najskega p o d jetja,8 9 je pokvarila sicer m onum entalen vtis um etniškega dela (sl. 76). Zdaj je stavba brez G anglove skupine n a v rh u in kot ta k šn a z vso ostalo a rh ite k tu rn o plastiko in dekora­ tivnim okrasom (am orete, m edaljoni itd.) deluje kot skladna celota. Vanjo se harm onično v k lju ču jeta tu d i G anglovi alegoriji; m orda sta niši zan ju nekoliko preplitvi in jim a ne d a je ta dovolj prostornega in poglobljenega ozadja. V sekakor nam a rh ite k tu rn a p lastik a n a lju b ­ ljan sk i Operi p red stav lja eno redkih k v alitetn ih in h arm o n ičn ih po­ vezav s stavbno celoto v d ev etn ajstem sto letju . H k rati nam O pera pom eni pom em bno sto p n jo v razvoju slovenske fig u raln e a rh ite k tu rn e p lastike p rejšn jeg a stoletja, saj je p ri okrasitvi m onum en taln eg a ja v ­ neg a poslopja p rv ik ra t udeležen domač, akadem sko šolani kipar. Delo dom ačih k iparjev ozirom a podobarjev zasledim o sicer tu d i pri a rh ite k tu rn i p lastik i ljubljanske stolnice, v en d ar bi — glede n a sa­ k ralen značaj o stalih fig u r — opozorila le n a dve plastiki. V n išah n a severni, zu n an ji s tra n i stolnice sta kipa lju b ljan sk ih škofov žige Lam­ berga in Toma&a Hrena, delo podobarja Iv a n a Pengova.9 0 N astala sta 8 6 SBL, I, str. 203; — Deželno gledališče v Ljubljani, LZ, XI, 1891, pp. 442— 571. 8 7 A (nton) Štritof, »Tragedija« in »komedija« na pročelji novega gledališča, LZ, XIII, 1893, p. 232; Šijanec: Sodobna slov. lik. um., p. 279. 8 8 VS, VII, 1958—1959, p. 170. — Skupina »Genij z glasbo in dramo« je zdaj na terasi v K rižankah. 8 9 O ostali arhitekturni plastiki na ljubljanski Operi glej: D okum enti slo­ venskega gledališkega muzeja, I, L jubljana 1964—1965, pp. 176—177; M., Novo deželno gledališče, SN, XXV, Ljubljana, 15. III. 1892, št. 61, pp. I—2; Anton Trstenjak: Slovensko gledališče, L jubljana 1892, pp. 172—173. — A rhitekturna in ornam entalna plastika je delo dunajskega podjetja Fischer, H aselsteiner & Bock. 0 0 Pengov Ivan (1879—1932), podobar. le ta 1913 in sta izdelana iz m oravskega peščenca.9 1 C elopostavna kipa nam s svojo trd n o stojo in u m irjen im i gibi d aje ta vtis m o n u m en tal­ nosti; k tem u veliko pripom orejo klasicistično stroge in čiste oblike, ki pa ne zaidejo v togost in brezizraznost. To velja za lik H rena, še v večji m eri pa za lik Lam berga. Oba kipa škofov odlikuje tu d i p o r­ tre tn a zvestoba in doslednost v u p o d ab ljan ju različnih značajev. Niši — v k ateri sta p o stav ljen a kipa — s svojim i preprostim i lin ijam i in p lastik am a prim ern o pro sto rn in o le še d o p o ln ju jeta že tak o solidno in razm erom a kv alitetn o delo. P o u d ariti m oram o, da se kipa škofov, poleg vseh drugih figur v n išah lju b ljan sk e stolnice, harm onično v k lju ču jeta v sak raln o stavbno celoto. Tako k ot v drugem obdobju razvoja a rh ite k tu rn e p lastik e najdem o tu d i v tem obdobju p rim ere uvoza z D u n aja — iz ta m k a jšn jih de­ lavnic, ki z um etniškega stališča ne kažejo dosti ali pa zelo m alo o ri­ ginalnosti v zasnovi in tem atik i. Dve stavbi s to v rstn o arh ite k tu rn o plastiko sta m arib o rsk a pošta iz leta 1894 in celjska pošta iz leta 1898. P ročelje mariborske pošte, zg rajen e v novorenesančnem slogu,9 2 k ra ­ sita dve celopostavni figuri, p ostavljeni v niši m ed okni v n ad stro p ju stavbe, žen sk a in m oška fig u ra sk u šata z gibi in raznim i sim boli po­ n a z a rja ti pom en in n am en stavbe (sl. 78). Na tre h m edločjih glav­ nega vhoda so po p arih razvrščene reliefne ženske figure, ki prav tak o p ersonificirajo delovanje in pom en pošte. V rh stran sk eg a pročelja stavbe je okrašen z dvema celopostavnim a plastikama, od k a te rih je en a upodobljena s poštarsko torbo, d ruga pa trobi v poštni rog. E naka kipa n ajd em o tu d i n a v rh u dveh stran sk ih pročelij nekoliko kasnejše, ravno tak o novorenesančne celjske pošte.9 3 Poleg n jiju sta še dve pla­ stiki z isto m otiviko. V rh glavnega pročelja je okrašen z dvem a ki­ pom a, od k a te rih je eden popolnom a id en tičen s plastiko m ladeniča z orlom v niši m ariborske pošte; drugi kip podobno prvem u prikazuje m oško figuro, ki z roko n ak azu je sm er, v k atero n aj z njegove dlani poleti golob. Vse plastike, razen dveh v n išah m ariborske pošte, sto ­ jijo n a m an sard n ih čelih in so form alno in vsebinsko dokaj skladne s stavbno celoto. Id en tičn o st posam eznih p lastik in podobnost izde­ lave kaže n a isti izvor te h del v eni izm ed d u n ajsk ih (av strijsk ih ) delavnic, ki je po vsej v erjetn o sti n a veliko razpošiljala plastike za stavbe s tak šn im in podobnim pom enom po vsej m o n arh iji. K v a litet­ nejša, m o n u m en taln ejša in sk lad n ejša s stavbnim pročeljem je a rh i­ te k tu rn a p lastik a n a poslopju nekdanje deželne vlade (zdaj Izvršnega sveta) v L jubljani. Vhod stavbe, zgrajene v novorenesančnem slogu, k ra sita dve sedeči ženski figuri, ki po a trib u tih sodeč p re d sta v lja ta Zakon in Moč (sl. 79). P lastik i sta sig n iran i in d a tira n i: 1. Beyer, fac. 1898. S ta solidno, akadem sko delo in glede n a obdelavo d rap erije in 9 1 Jos(ip) Lesar, Žiga Lamberg-Tomaž Hren, DS, XXVI, 1913, p. 446 in repr. pp. 448, 449; —, Naše slike, DS, XXVI, 1913, p. 480. Poleg teh dveh plastik sta na zahodni strani stolnice ob glavnih vratih še dva kipa — prav tako delo Ivana Pengova. Kipa sv. Bonaventure in sv. Tomaža A kvinskega je izdelal leta 1912. 9 2 Premrov: A rhitektura 19. st. v Mb., pp. 2R —27. 9 3 Povh, Celjska arhitektura, p. 104. drže fig u r bi lahko rekli, da avtor izh aja iz H ellm er j eve dunajske šole. Tudi a rh ite k tu rn a p lastik a n a n ek a te rih sicer k v alitetn ih lju b lja n ­ skih popotresnih stavbah, zg rajen ih v »secesijskem duhu«, ne pom eni napredka, saj n i p rek in ila uvoza dokaj poprečnih plastik. Tako sta kipa n a bolj klasicistični kot secesijski fasad i Mestne hranilnice,9 4 ki p re d sta v lja ta Trgovino in Industrijo, tipičen izdelek akadem sko re ali­ stične d u n ajsk e plastike. K ip T rgovine je skoraj id en tičen s kipom Merkurja (sl. 80) n a pročelju nekdanje Urbančeve hiše9 5 (danes »Cen- trom erkur«) in kaže n a isti izvor v eni izm ed d u n ajsk ih dekorativnih delavnic. O pozoriti m oram n a posrečeno postavitev M erkurja (stoji n a v rh u te vogalne stavbe), ki tvori h arm o n ičen zaključek že tak o k v alitetn e stavbe. Podobno bi lahko trd ili tudi za a rh ite k tu rn o p la­ stiko n a slem enu fasad e n ek d an je Ljudske posojilnice; 9 6 sedeči ženski figuri s svojim i a trib u ti — ustrezno n am en u stavbe — sim bolizirata d en arn o bogastvo. Delež slovenskih kiparjev p ri plastičnem okrasu lju b ljan sk ih stavb iz »secesijske dobe« je m ajh en . F iguralne a rh ite k tu rn e plastike niso ustvarili. Dobili smo dva atlanta n a Regalijevi hiši; m išičasti poprsji sužnjev, ki n osita vogalni pomol stavbe, je po prvotnem n a č rtu F ra n ­ ca B ern ek erja izklesal k ip ar Svitoslav Peruzzi.9 7 V harm onično sklad­ nost s pročeljem nekdanjega dekliškega liceja9 8 se tak o po vsebini kot po obliki sta p lja tu d i sicer k v aliteten relief k ip arja Iv an a Z ajca. De­ k orativni relief nam n a lah k o ten in igriv n ačin p red stav lja dekliške figure s festonom ." SKLEP Prvo obdobje obsega torej celo prvo polovico d ev etn ajsteg a stoletja. Za razvoj spom eniške in arh ite k tu rn e plastike je bilo to obdobje (Ilirske province, M etternichov absolutizem in z njim povezano za ti­ ra n je svobodom iselnih idej, nasto p P rešern a) dokaj plodno. Tedaj smo dobili vrsto preprosto oblikovanih, a zato tem bolj p re te h ta n ih in skrbno izdelanih spom enikov; spom nim n aj sam o n a spom enik v Dolu in n a prvi spom enik osuševanju b a rja v L jubljani. Tudi a rh i­ te k tu rn a p lastik a po kv aliteti ne zao staja dosti za spom eniki, se­ veda predvsem po zaslugi reliefov n a Souvanovi hiši v L jubljani, ki pom enijo nedvom en v rh a rh ite k tu rn e plastike celotne prve polovice p rejšn jeg a sto letja. V tej precej k v alitetn i spom eniški in a rh ite k tu rn i p lastiki lahko zaslutim o odmeve kulture, ki nam jo je dala francoska 9 4 Šumi: A rhitektura seces. dobe, p. 39. 9 5 Šumi: A rhitektura seces. dobe, pp. 39—40. 9 8 Šumi: A rhitektura seces. dobe, p. 39. 9 7 Hudales-Kori, K ipar Peruzzi, p. 183; Šumi: A rhitektura seces. dobe, p. 40. 9 8 šum i: A rhitektura seces. dobe, p. 35. 9 9 Zajec, Moji spomini, p. 61; Šijanec: Ivan Zajec, p. 16. oblast v času Ilirsk ih provinc. V celoti pa nam kaže delovanje n a obeh n avedenih področjih plastičn eg a oblikovanja v tem obdobju tak šn o sam oniklost in neodvisnost (p red stav ljen a dela večinom a koreninijo v dom ači kam noseški tra d ic iji), k ot jo bom o k asn eje le redkokdaj zasledili. D rugo obdobje sega od leta 1848 pa do konca sedem desetih let p re jš­ n jeg a sto letja. V ta k šn ih zgodovinsko-političnih in socialnih razm e­ rah , ki so jih določali revolucionarno leto 1848, Bachov absolutizem , m očan ponem čevalni pritisk, nesoglasje m ed dom ačim i političnim i stru ja m i (m ladoslovenci in staroslovenci) in še težk a gospodarska kriza, je bilo težko u stv ariti plodna tla za razvoj dom ače spom eniške in a rh ite k tu rn e plastike. A rh itek tu rn a p lastik a je bila po k v an titeti nedvom no n a boljšem k ot spom eniška plastika, saj so v tem času po vsej A vstro-O grski gradili ja v n a poslopja, ki so jim d odajali uvožene odlitke sta n d ard iz iran ih personifikacij in alegorij, u strezn ih n am en u posam ezne stavbe. V ečinom a je bila uvožena iz drugorazrednih, če že ne k ar tre tje ra z re d n ih d u n ajsk ih d ek o rativ n ih delavnic in v razvoju slovenske a rh ite k tu rn e p lastik e d ev etn ajsteg a sto letja n ik ak o r ne pom eni kake posebne obogatitve; izjem a je dokaj k v a litetn a p lastik a G am b rin u sa n a čeligijevi hiši v M ariboru. K ar zadeva spom eniško plastiko, so v tem obdobju dobili le dva — in še to n ag ro b n a — spom enika: pesnikom a P rešern u in Jenku. Im a ta obliko znam e­ n ja in nam ta k šn a več p o m en ita kot p ričev an je h o ten j neke dobe k ak o r p a k o t um etniški stvaritvi. K ljub tem u, da je bilo to ob­ dobje borno s spom eniki, p a se m oram o zavedati, da vse poznejše postavitve spom enikov našim zaslužnim m ožem v bistvu koreninijo v tej dobi. Pobude za postavitev spom enikov Vodniku, V alvasorju, P rešernu, T ru b arju , Vegi itd. najdem o prav v p etd esetih in šestdesetih letih d ev etn ajsteg a sto letja — to rej v tem po d ejan sk ih spom eniških u resn ičitv ah zelo skrom nem obdobju. N eposredni vzrok za te pobude pa lah k o iščem o v n aro d n i zavesti, ki je od leta 1848 staln o rastla. Spom nim n aj tu d i n a dejstvo, da je prav v tem obdobju jav n i spo­ m enik p rv ik ra t postal pred m et zan im an ja široke jav n o sti (npr. po­ stavitev Vodnikovega spom enika je bila t. i. »o//ene Frage« in s tem cen ter polem ike o p o stav ljan ju spom enikov nasp lo h ). T re tje obdobje nam zaznam uje časovna m eja m ed leti 1880 in 1914. Vedno intenzivnejše n aro d n o in politično življenje v avstro-ogrski m o n arh iji, p a tu d i sam razvoj političnega živ ljen ja p ri Slovencih (n a ­ rodno gibanje je dobilo novo vsebino, ki jo zgodovinarji im enujejo »demokratična in socialna prebuja«)' — vse to je u stv arjalo svobod­ n ejše In s tem ugodnejše pogoje za razvoj spom eniške in v m an jši m eri a rh ite k tu rn e plastike. To je čas, ko dobim o jav n e spom enike v najožjem sm islu besede. T rad icija p rep ro stih spom enikov (obelisk, steber, piram id a) se je še vedno nadaljevala, a se je počasi izrab ljala in ni p rin esla n ičesar novega (za p rim er n av ajam spom enik L am petu v črn em v rh u ). F ig u raln i jav n i spom eniki so delo n aših akadem sko šo lan ih kiparjev, v en d ar je n jih o v a k v aliteta poprečna, saj se gibljejo 1 Gestrin-M elik: Slov. zgodovina, p. 231. bolj ali m an j v m ejah konvencionalnih zasnov in n ačin a obdelave, ki jih je narekoval stil ted an je d u n ajsk e akadem ske spom eniške sm eri (npr. Vodnikov, Prešernov spom enik v L ju b ljan i itd .). Isto velja tu d i za vrsto herm , ki ne pom enijo kake obogatitve v razvoju naše spo­ m eniške p lastik e (npr. Vegov spom enik v M oravčah). Izjem o v vseh ozirih p a p red stav lja T ru b arjev spom enik v L jubljani, čep rav sm o v tem obdobju dobili arh ite k tu rn o plastiko, za k atero lahko rečem o, da je v rh te u m etn o stn e dejavnosti celotnega d ev etn ajsteg a sto letja (lju b ljan sk a O pera), pa je ostala p lastik a večinom a poprečen uvoz. Izjem o pom eni p lastik a n a lju b ljan sk i stolnici. Ob pregledu celotnega u m etnostnega delovanja n a področju spom e­ niške in a rh ite k tu rn e p lastike p rejšn jeg a sto letja v Sloveniji se je izoblikovala n asled n ja slika. Spom enikov (o h ran jen ih in uničenih) je razm erom a m alo, še m anj je arh ite k tu rn e plastike. Iz prve polovice sto letja im am o »em pirske spom enike«, čas od sredine sto letja pa vse tja do osem desetih let n i prinesel tak o rekoč nobenega javnega spo­ m enika, po letu 1880 pa se d ejavnost n a tem področju razm ahne. Pri a rh ite k tu rn i plastiki poteka razvoj drugače. Nekaj prim erov zasle­ dim o v prvi polovici sto letja; od p etd esetih do osem desetih let pa do­ živi svoj razcvet im p o rtiran a p lastik a in ga n ad a lju je vse do prelom a sto letja; slovenska a rh ite k tu rn a p lastik a pa u stv ari v devetdesetih letih svoj v rh (O pera) in n a to p o jen ja; zasledim o jo le z nekaj red ­ kim i p rim eri (lju b ljan sk a stolnica; Zajčev relief n a nek d an jem de­ kliškem liceju v L ju b ljan i). V prašanje o deležu tu jih kiparjev oz. tu jih kiparskih delavnic je um estno tak o p ri spom eniški plastiki k akor tudi (in to celo v večji m eri) p ri a rh ite k tu rn i p lastik i p rejšn jeg a stoletja. P ri spom eniški p lastik i prvega obdobja zasledim o im ena d u n ajsk ih kiparjev oz. k i­ parjev, ki so delovali n a D unaju, kot npr.: J. M eixner, L. K isling in A. R am m elm eyer. V drugem obdobju najdem o dela ted aj osrednjega k ip a rja n a D unaju, A. D. F ernkorna. V tre tje m obdobju poneha delo­ van je tu jih m ojstrov pri nas oz. za nas; dvoje n jih o v ih del srečam o v osem desetih in devetdesetih letih v P iran u (A. Dal Zotto) te r v L ju b ljan i (v uvodu om enjeni Dežm anov spom enik, delo V. T ilgner- ja ). Posebnost pom eni m esto M aribor, saj je dobil največ spom enikov tu jih avtorjev prav v om enjenih dveh desetletjih. N jihova dejavnost se je v M ariboru n ad aljev ala še celo po letu 1900, ko je v drugih slo­ venskih m estih že popolnom a p ren eh ala. Veliko število m ariborskih spom enikov tu jih avtorjev (H. Fuss, E. H ofm ann v. A., J.K assin ) in izbor njihove m otivike (le-ta sim bolizira avstrijsko državnost) n e­ dvom no kaže n a drugačen položaj tega m esta v prim erjavi z drugim i slovenskim i m esti. Vzroke za to lahko iščem o v političnih in gospo­ d arsk ih razm erah n a štajersk em , saj je bila tu moč Nemcev oz. nem ­ ške buržoazije nep rim ern o večja kot drugje v Sloveniji. M otivika m ariborskih spom enikov — u strezn a tem razm eram — se tak o raz­ likuje od m otivike spom enikov v ostalih slovenskih m estih: »Spo­ meniki te dobe, to je do zloma monarhije, izpričujejo dosledno poli­ tično in nacionalno miselnost nemštva in mariborskega mestnega vodstva. To dejstvo je pri spomenikih v Mariboru mnogo bolj očitno kakor v drugih slovenskih krajih, npr. v Ljubljani. Tudi v Ljubljani so sicer postavljali spomenike monarhom in avstrijskim vojskovod­ jem, le-te pa so odločilno preglasili spomeniki s slovenskim narod­ nostnim in kulturnim poudarkom (Vodnik, Prešeren, Trubar)« (Vri­ šer).2 T uji av to rji m arib o rsk ih spom enikov so bili bolj ali m an j iz­ u rjen i kiparji, četudi niso izvirali iz ta k ra tn ih p rvih d u n ajsk ih u m et­ n iških vrst.3 Večinom a so bili šolani n a d u n ajsk i akadem iji in so razm erom a dobro (glede n a razvito d u najsko spom eniško dejavnost) obvladali to področje p lastičnega oblikovanja. Im en a tu jih — lahko rečem o k ar d u n ajsk ih — avtorjev spom enikov iz teg a obdobja n a n aših tleh nam izpričujejo dejstvo, da so naročniki izbirali večinom a m ed solidnim i, uveljavljenim i kiparji, v nekaj p ri­ m erih celo m ed ted aj najpom em bnejšim i, k a r osrednjim i osebnostm i d u n ajsk e spom eniške sm eri (K isling, F ernkorn, T ilgner). V skladu z izborom avtorjev so n jih o v a dela solidna, predvsem pa jih odlikuje odlično teh n ičn o znanje. Zasnove te h del velikokrat spom injajo n a fig u raln e spom enike nem škega k ip a rja E. R ietschla in so dokaj k on­ vencionalne, če jih gledam o z zornega ko ta ostalega ta k ra tn e g a raz­ voja p lastike oz. spom eniške plastike v Evropi. H erm e sicer odlikuje p o rtre tn a zvestoba upodobljencu, v endar le -ta m arsik d aj ne o d teh ta stereo tip n e drže in šablonsko izdelanih oblačil. K ipi pri fig u raln ih spom enikih so večinom a krepko m odelirani in im ajo trd n o stojo, ki skoraj vedno pripom ore k m o n u m en taln o sti celotnega vtisa; po slogu sodijo v obm očje t. i. akadem skega realizm a, opazne pa so tu d i — n a D u n aju oz. v d unajskem k ip arstv u vedno m očne — baročne tendence. Na področju a rh ite k tu rn e p lastik e je bil delež tu jih avtorjev, bolje rečeno, tu jih d ek o rativ n ih delavnic, izredno velik; lahko bi rekli, da je tak o rekoč obvladoval to področje plastičnega oblikovanja v devet­ n ajstem sto letju n a n aših tleh. K ot je razvidno iz analize posam ez­ n ih obdobij, je k v aliteta a rh ite k tu rn e p lastik e tak o poprečna in vča­ sih celo nizka, da lah k o n je n izvor iščem o — kot sem že om enila — v drugo- ali tre tje ra z re d n ih d u n ajsk ih d ek o rativ n ih delavnicah. Spom enike d ev etn ajsteg a sto letja lahko po obliki (form alno) z a ja ­ m em o v tr i skupine: v prvo skupino sp ad ajo t. i. prep ro sti spom eniki, k a te rih ponavljajoče se oblike so obelisk, steber in piram ida. T akšni so vsi »empirski spomeniki«, Id rijsk i spom enik, B lejski spom enik, oba spom enika n a črn em vrhu, n ek a te ri spom eniki v M ariboru itd. D ru ­ go skupino sestav ljajo spom eniki, ki so s svojo obliko p o rtretn eg a p oprsja n a prizm atičnem podstavku p red stav ljajo skrom nejši tip fi­ gu raln eg a spom enika. Sem sodijo: A ttem sov spom enik, n ek d an ji spo­ m enik R adetzkem u v L jubljani, Vegov spom enik itd. T retjo skupino, ki s svojim i oblikam i še najbolj zasluži im e jav n i spom enik, tvorijo fig u raln i spom eniki s celopostavnim kipom n a podstavku. Za p ri­ m er n av ajam n ek d a n ji spom enik Rostazu, drugi spom enik R adetzke­ mu, spom enik Vodniku, V alvasorju, Čehovinu, bolj ali m an j vse m ariborske spom enike, T artin ijev spom enik itd. O bogatitev obeh giav- 2 Vrišer, Znam enja in javni spomeniki v Mb., p. 194. 3 ibid. n ih tipov fig u raln ih spom enikov nam po m en ita spom enik Miklošiču oz. cesarju F ran cu Jožefu I. te r P rešernov spom enik v L jubljani. Spom enike so postavljali n a trg e (Prešernov spom enik v L jubljani, spom enik H očevarjevi v Radovljici, T artin ijev spom enik itd.) in v p arke (n ek d an ji spom enik Jožefu II. v M ariboru, M iklošičev spo­ m enik v L jubljani, T ru b arjev spom enik itd.), v nekaj p rim erih pa n a sam k raj dogodka, ki ga je spom enik proslavljal (spom enik v Dolu, oba spom enika osuševanju b a rja v L ju b ljan i itd.). A rh itek tu rn o plastiko lahko po obliki delim o n a dvoje skupin: na reliefno in n a fig u raln o oz. oblo a rh ite k tu rn o plastiko. Med reliefno a rh ite k tu rn o plastiko sodijo p rim eri iz prve polovice p rejšn jeg a stoletja, kot je Souvanova h iša v L jubljani, stavba iz P tu ja itd., iz začetka novega sto letja pa n av ajam le Zajčev relief n a liceju v L jubljani. Vsa d ruga a rh ite k tu rn a plastika, p red stav ljen a v p riču ­ jočem sestavku, pa spada k fig u raln i a rh ite k tu rn i plastiki. N ajdem o jo n a slem enu stavb (m ariborska realka, p iran sk a nova občinska palača, čeligijeva hiša v M ariboru itd.), v n išah stav b n ih pročelij (lju b ljan sk a Opera, lju b ljan sk a stolnica, m ariborska pošta) te r ob glavnih vhodih stavb (lju b ljan sk a realka, poslopje Izvršnega sveta v L ju b ljan i). Tudi p ri tem atsk i oz. m otivni razdelitvi lahko razlikujem o dvoje sku­ pin. V prvo uvrščam o spom enike, postavljene v spom in n a obisk kake pom em bne osebe — običajno je bil to cesar ali kralj (npr. spom enik v Dolu, Polhovem G radcu itd.) — te r v spom in n a važne gospodarske dosežke (npr. oba spom enika v spom in n a osuševanje b arja ), n a n e­ sreče (Id rijsk i spom enik) te r n a različne zasluge posam eznikov (npr. spom enik A ttensu, H očevarjevi itd.). D ruga skupina zajem a spom e­ nike p ostavljene najvišjim stanovom in raznim vojskovodjem (npr. spom enik cesarju F ran cu Jožefu I., nadvojvodi Jan ezu ; m aršalu R a- detzkem u ad m iralu T eg etth o ffu itd.) te r spom enike zaslužnim m o­ žem nekega n aro d a n a področju um etnosti, k u ltu re in znanosti (npr. spom enik P rešernu, Vodniku, T rubarju, T a rtin iju ; C igaletu, Lam petu, Vegi). Seveda je p ričujoča razdelitev sh em atičn a in nik ak o r ne za­ jem a vseh m otivnih področij spom eniške plastike. Posebno vrsto spom enikov p red stav ljajo spom eniki, p ostavljeni narodnim herojem , ki m arsikdaj poleg p ro slav ljan ja upodobljenega ju n ak a zaznam ujejo tu d i vojne dogodke in z njim i povezane žrtve (npr. spom enik b a­ ronu W idm eyerju, h u za rju Rostazu, b aronu Čehovinu, dragoncu K ar- liku itd.). T em atsk a razdelitev a rh ite k tu rn e plastike je odvisna predvsem od po­ m ena oz. n am en a stavbe, ki jo krasi. Tako najdem o n a jav n ih zgrad­ bah, kot so občine in vladne palače, personifikacije moči, zakona, pravice (npr. nova občinska p alača v P iranu, poslopje Izvršnega sveta v L ju b ljan i), n a p o štah personifikacije M erk u rja in razn ih p o štn ih dejavnosti (npr. m ariborska in celjska po šta), n a šolskih poslopjih personifikacije teh n ičn ih znanosti (npr. lju b ljan sk a in m ariborska realk a), n a gledališčih in operah pa alegorične figure poezije, glasbe in dram e (npr. lju b ljan sk a O pera in m ariborsko gledališče). P oudariti m oram o okrasitve zasebnih hiš, ki so večinom a hiše trgovcev ali pa gostišča. T em atik a te a rh ite k tu rn e plastike — poleg tega, da po vse­ bini u streza pom enu stavbe (npr. G am brinus n a čeligijevi hiši v M a­ riboru, M erkur n a U rbančevi hiši v L jubljani) — m nogokrat seže preko čistega p re d sta v lja n ja pom ena stavbe, k ar je nedvom no odlika in obogatitev tega področja p lastičnega oblikovanja. Z nani prim eri so reliefi n a Souvanovi hiši v L ju b ljan i te r reliefi n a p tu jsk i stavbi. K ar zadeva topografski pregled spom enikov, lahko rečem o, da so razkropljeni po vsej Sloveniji. N ajdem o jih predvsem v ro jstn ih k ra ­ jih pom em bnih mož (Vegov spom enik v M oravčah, Lam petov spo­ m enik v črn em vrhu, T artin ijev spom enik v P iran u itd.) in pa v k ra ­ jih, k jer se je zgodil kak važen dogodek — n ajv eč k rat je bil to obisk pom em bne osebe (npr. spom enik v Dolu, v Polhovem G radcu). G lav­ n in a spom enikov je v glavnem slovenskem m estu, v L jubljani. Nek­ daj ji je po številu spom enikov stal ob s tra n i M aribor, v en d ar so večino m arib o rsk ih spom enikov — z ozirom n a njihovo tem atik o — um aknili, nekaj pa so jih predelali in oprem ili z novim i spom inskim i ploščam i. A rh itek tu rn a p lastik a je skoraj povsem vezana n a važnejša slovenska m esta, k ar je razumljiVo glede n a tipe stavb, ki jih je krasila. Z asle­ dim o jo v L jubljani, M ariboru, C elju in P iranu. Nekaj pom em bne re ­ liefne a rh ite k tu rn e p lastike najd em o v R adovljici in P tu ju . P red stav ljen o gradivo pričujočega sestavka razm erom a težko oprede­ lim o stilno. T ako označujem o spom eniško plastiko prve polovice sto ­ le tja s stiln im a pojm om a, kot sta klasicizem in em pir, vse do konca sto letja in še čez najdem o spom enike v stilu t. i. akadem skega re ali­ zm a z včasih bolj, včasih m anj očitnim i baročnim i prvinam i, po letu 1900 pa n a sta ja jo spom eniki v stilu d u n ajsk e secesije. V a rh ite k tu rn i p lastik i se v prvi polovici p rejšn jeg a sto letja p o jav ljajo b iderm ajerske stiln e oblike, n ato pa skoraj celotno arh ite k tu rn o plastiko obvladuje novobaročni stil, povezan z realističn im načinom oblikovanja; pozna­ mo tu d i nekaj prim erov s prevladujočim i klasicističnim i stiln im i ele­ m enti. Seveda so to stili oz. stiln e sm eri, ki so ted aj vladale n a D u n a ju oz. v d u n ajsk i kiparski um etn o sti in smo jih v veliki m eri prevzem ali (študij n aših kiparjev n a d u n ajsk i akadem iji), sledili njihovim p red ­ stavnikom kot velikim vzornikom te r tak o u stv arjali dela, ki le redko­ kdaj izražajo genius loci. S to sodbo smo prešli k v p rašan ju o stopnji k v alitete te h dveh področij p lastičnega oblikovanja in s tem k v p ra­ ša n ju o m estu, ki ga im ata v slovenskem k ip arstv u nasploh. Ob te h v p ra šan jih je n u jen vpogled v celotno kiparsko delovanje d ev e tn a j­ stega sto letja v Sloveniji. Več zgodovinsko pogojenih fak to rjev je, ki so negativno oz. zaviralno vplivali n a razvoj slovenskega k ip arstv a v p rejšn jem sto letju . E den pom em bnih fak to rjev je p o m an jk an je m očnejše kiparske trad ic ije in še posebno p o m an jk an je večjih u m et­ n išk ih osebnosti. Tako F. Stele ob prim erjav i slikarstva teg a obdobja s kiparstvom u g o tav lja: »V kiparstvu take tradicije nimamo; imeli smo in imamo posamezne kiparje, vendar notranje vezi med njimi ni, tako da bi mogli govoriti o lastni kiparski smeri in njenem razvoju pri nas.«“ Nedvomno je tu d i trad icio n aln a produkcija ted aj poprečnih in um etniško h irajo čih podobarskih, rezbarskih, kam noseških in po­ dobnih delavnic zavirala začetke k v alitetn ejše kiparske um etnosti. Odločilen fa k to r pri razvoju plastike in še posebno p ri razvoju spo­ m eniške pa tu d i a rh ite k tu rn e plastike je okolje, v katerem um etnik k ip ar živi in deluje in ki n aj bi m u priskrbelo naročila. Spom nim naj sam o na dejstvo, da je kiparstvo v prim eri s slikarstvom že v m ateria l­ nem pogledu veliko n a slabšem . Za kiparjevo u stv arjan je je nujno p o treb n a dobro oprem ljena delavnica in pa staln o st naročil. L e-teh pa naše m alom estno in km ečko okolje, ki se je običajno zadovoljevalo s slabšim i ali celo neokusnim i izdelki obrtnega rokodelstva, ni moglo d a ja ti zaradi ekonom sko šibkih razm er, v večji m eri pa jih tu d i ni hotelo d a ja ti zaradi nerazu m ev an ja in provincialne ožine: »F zavesti slovenskega izobraženstva, ki o vlogi in pomenu likovnega življenja ni imelo pogosto niti osnovnih pojmov, je bilo gledanje na kiparstvo še celo izkrivljeno. Umetnikovo poslanstvo naj bi služilo v narodovem življenju samo za priložnostni okras, najraje seveda naivnemu povzdi­ govanju alegorične vsebine in postavljanju konvencionalnih portret­ nih doprsij, banalnih nagrobnikov in redkih spomenikov« (šijan ec ).5 Prav iz tega zadušljivega ozračja, ki so ga u stv arjali plitkost, ozkost in n azad n jaštv o dom ačih k u ltu rn ih razm er, so se rodile osebne tra g e ­ dije n aših um etnikov kiparjev, saj pogosto niso m ogli n a jti n iti za­ poslitve n iti se niso m ogli um etniško osam osvojiti. G angl, Repič, Z a­ jec, Peruzzi, B erneker — vsi sicer šolani n a d u n ajsk i akadem iji, a nihče od n jih ni m ogel razviti vseh svojih u m etniških sposobnosti in se p rep u stiti svobodnejši in zgolj um etniško u sm erjeni iniciativnosti. Ce bi kdo izmed n jih vseeno tvegal tak korak, bi ali propadel ali pa bi se m oral preseliti v tu jin o .6 N ekateri so zares končali v tu jin i (Gangl, U rbanija, Peruzzi v S plitu), drugi pa so v ztrajali v dom ačih um etnostno nezrelih razm erah, k jer je n jihova u stv arjaln a sila n u jn o m orala izh ira ti (Zajec, B erneker). V tak šn ih pogojih, ki jim je botrovala usoda m alega naroda, je torej rasla n aša spom eniška in a rh ite k tu rn a p lastik a d ev etn ajsteg a sto let­ ja. Le z upoštevanjem teh okoliščin bomo lahko kolikor toliko p ra ­ vično vrednotili n ju n a dela in lahko razum eli zgledovanje po d u n a j­ ski plastiki, ki je rodilo poprečne spom enike, m arsikdaj polne epigon- skega akadem izm a in um etniške šibkosti. O kvaliteti arh ite k tu rn e plastike sem že v ečk rat govorila. Poudarim n aj, da najdem o k v alitet­ nejšo a rh ite k tu rn o plastiko le n a zasebnih stavbah, to je stavbah, ki se ne p o d rejajo šablonam m o n arh ije (Souvanova hiša v L jubljani, delno tu d i čeligijeva h iša v M ariboru, hiša v P tu ju itd.) te r n a dveh re p rezen tativ n ih stav b ah (lju b ljan sk a O pera in lju b ljan sk a stolnica), k jer so naročilo za okrasitev n ačrtn o predali dom ačim um etnikom . K ljub poprečnosti del, ki včasih padajo celo n a provincialno raven, pa lahko delovanju n a te h dveh področjih slovenskega plastičnega oblikovanja dam o pozitiven predznak. Iz več vzrokov. Prvič: tak o spo­ m eniška kot a rh ite k tu rn a p lastik a sta ustvarili nekaj likovno dogna­ 4 Stele: Oris zgodovine um., pp. 153—154. 5 Šijanec: Sodobna slov. lik. um., p. 275. u ibid. n ih k ip arsk ih del (m ed spom eniki: Dol, T ru b ar; m ed a rh ite k tu rn o plastiko: Souvanova hiša, O pera). D rugič: slovenska spom eniška in a rh ite k tu rn a p lastik a d ev etn ajsteg a sto letja se je udejstvovala — res v m a jh n i m eri in m arsik d aj n a dokaj poprečni rav n i — prav v vseh zvrsteh, ki so jih ted aj v Evropi še posebno razvili in gojili n a obrav­ n av a n ih dveh področjih plastičnega oblikovanja: v spom eniški p la ­ stiki z vsem i v arian tam i, reliefni in fig u raln i a rh ite k tu rn i plastiki, dekorativni a rh ite k tu rn i plastiki, dekorativni plastiki (vrtovi, parki, m ostovi) in nagrobni plastiki. Lahko rečemo, da je slovenska spo­ m eniška in a rh ite k tu rn a p lastik a p rejšn jeg a sto letja pom em bna kot p ričevanje o p risv ajan ju področij ta k ra tn e g a evropskega plastičnega oblikovanja te r — v n ek a te rih p rim erih — tu d i o o sv ajan ju že do­ seženih likovnih vrednot. Za p rim er n aj navedem le dvoje del, ki nam ne k ažeta sam o razu m ev an ja za evropske kiparske problem e v d ev etn ajstem sto letju in v prvem d esetletju tega stoletja, am pak tu d i v prvem p rim eru m anj, v drugem bolj priso tn o av to h to n o n o tra ­ n je življenje. Tako zasledim o v G anglovih a rh ite k tu rn ih p lastik ah n a lju b ljan sk i Operi že om enjene odmeve C arpeauxa in njegovega slikovitega n ačin a obdelave površine, v T rubarjevem spom eniku F ra n ­ ca B ern ek erja pa najdem o poleg rodinovskega n ač in a oblikovanja in secesijskih vplivov še dosti več. A vtor je plastiko prežaril s svojo iz­ redno um etniško m očjo in ob pogledu n a T ru b arjev spom enik se nam resnično »zdi, kakor bi ponovno doživljali vstajenje slovenske besede« (Cevc).7 T rdim o lahko, da se z deli slovenske spom eniške in a rh ite k tu rn e p la­ stike p rejšn jeg a sto letja in p rvih štirin a jstih let dvajsetega sto letja uvrščam o — skrom neje in z večjo ali m an jšo zam udo — v ted an je u m etnostno delovanje n a te h dveh področjih v Evropi. Tako smo se še en k ra t izkazali kot ak tiv en del evropskega likovnega u stv arjan ja . Težje je n a jti m esto, ki n aj bi ga im eli spom eniška in a rh ite k tu rn a p lastik a d ev etn ajsteg a sto letja v slovenskem k ip arstv u sploh. Delen odgovor je d an že s poskusom o vrednotenja n ju n eg a delovanja. L ah ­ ko bi rekli, da glede n a svojo stopnjo kvalitete, glede n a svoj razvoj in n a pom em bnost kot p ričevanje in dokum ent svoje dobe ti dve področji p lastičnega oblikovanja p rejšn jeg a sto letja pom enita začet­ no stopnjo oz. vzgon za poznejše delovanje. T u m islim predvsem n a opus akadem skega k ip a rja L ojzeta D o lin arja te r n a spom eniško iz­ redno bogato u stv arjaln o st po osvoboditvi (po letu 1945). Lojze Do­ lin a r — prvi slovenski kipar, ki je lah k o razvil vse svoje um etniške sile — je s svojim poseganjem n a vsa področja plastičn eg a obliko­ v an ja in še posebej n a področje spom eniške in a rh ite k tu rn e plastike u stv aril um etnine, polne vsebinsko p o u d arjen e dinam ike in n o tran je moči. T ako je n a področju nagrobne plastike u stvaril nagrobni spo­ menik dr. J. Ev. Kreku (na Žalah v Ljubljani; leta 1919), ki po svoji postavitvi, po m o n u m en taln o sti in nevsiljivem patosu daleč presega n arav o nagrobnega spom enika (sl. 81). Na področju spom eniške p la­ stike je poleg spomenika Matije Gubca n a prestolu (spom enik je u n i­ čen; o h ran ila se je glava frag m en t v bronu, 1913) izdelal tu d i dva 7 Cevc: Slov. umetnost, p. 176. konjeniška spomenika, kralju Petru (spom enik je uničen; stal je pred lju b ljan sk im Rotovžem, 1931) in kralju Aleksandru (spom enik je u n i­ čen; stal je v lju b ljan sk i Zvezdi, 1939),8 ki ga nism o dobili v celem d ev etn ajstem stoletju, čeprav je bil ravno konjeniški spom enik — kot ena izmed najbolj rep rezen tativ n ih oblik spom enika — izredno dobro zastopan v evropski spom eniški plastiki p rejšn jeg a stoletja. Področje a rh ite k tu rn e plastike je obogatil in kv alitetn o povzdignil, saj je ravno za a rh ite k tu ro u stvaril toliko pom em bnih p lastičn ih dopolnitev, kot še noben slovenski k ip ar dotedaj.9 Naj om enim sam o kip Mojzesa s pročelja univerzitetne knjižnice v Ljubljani (1927), ki je k valitetno visoka stv aritev in h k ra ti eno izm ed najpom em bnejših D olinarjevih del. čep rav delovanje k ip arja Lojzeta D olinarja presega časovni okvir p ri­ čujočega sestavka, nam v endar prav njegov opus več kot uspešno za­ k ljučuje obravnavano spom eniško in a rh ite k tu rn o plastiko. S tem sta ti dve področji p lastičnega oblikovanja p rejšn jeg a sto letja dobili nov pom en, saj se je le iz poskusov in h o ten j n ju n ih avtorjev mogel iz­ oblikovati u m etn ik tak šn e u stv arjaln e moči, da nam je s svojim i deli dal spom eniško in a rh ite k tu rn o plastiko v n aj ožjem pom enu besede. ZUSAMMENFASSUNG Es ist die Absicht dieses Aufsatzes, den V erlauf und die Eigenschaften der Entwicklung der Denkm al- und A rchitekturplastik des 19. Jahrhunderts in Slowenien darzustellen. Zeitlich beschränkt sich die A rbeit nicht nur auf das ganze vergangene Jahrhundert, sondern schließt auch die ersten 14 Jahre des 20. Jahrhunderts, d. h. die Zeit bis zum Ersten W eltkrieg mit ein. Nur bestimmte Gebiete der D enkm al- und A rchitekturplastik w erden behandelt. Bei der Denkm alplastik w erden nur bildhauerische Schöpfungen berücksich­ tigt, die sowohl dem Inhalt als auch der Form nach ein öffentliches Denkmal darstellen. Hier erhebt sich die Frage nach dem Denkmalsbegriff selbst und dam it auch die der Abgrenzung seines Bereichs. Als Denkmal im weiteren Sinne des W ortes ist jedes bedeutendere künstlerische, kulturelle und histo­ rische Überbleibsel aus vergangener Zeit aufzufassen, im engeren Sinne aber ein architektonisches oder bildhauerisches Werk, das zur Erinnerung an eine bestim m te Person und ein bestimmtes Ereignis errichtet wurde. Denkmal im engsten Sinne ist ein Synonym für Statue, also eine Schöpfung der Bildhauerei wie Büste, Standbild, Reiterstandbild, G ruppenskulptur: und das sind zugleich auch die Gebiete, die in diesem Aufsatz expliziert werden. Mit dieser vorwegnehm enden Einschränkung sind also in dem Aufsatz das Gebiet der Grabdenkm äler, der sakralen Denkm äler und das Gebiet der Denkm äler in G ebäudeinnern (Hermen) nicht m it eingeschlossen. Auch bei der Abgrenzung des Gebiets der A rchitekturplastik (d.h. der mit einem Gebäude verbundenen Plastik), die in diesem Aufsatz behandelt w er­ den sollte, kam es zu einer Einschränkung. Beim Begriff der A rchitektur­ plastik unterscheidet man nämlich zwischen derjenigen, die lediglich dekora­ tiven Zwecken dient (dekorative Plastik: Atlanten, Karyatiden, Putten, Masken u. ä.) und solcher A rchitekturplastik, die über den Bereich des De­ korativen hinausw eist und Bedeutung und den Zweck des Gebäudes zum 8 Šijanec: Sodobna slov. lik. um., pp. 292, 296; Stele, Likovni spomeniki, p. 14, 9 Šijanec: Sodobna slov. lik. um., p. 293. Ausdruck bringt. Letzteres ist auch der behandelte Gegenstand dieser Arbeit. Sie begrenzt sich bei der Denkm alplastik ebenso wie bei der A rchitektur­ plastik nur auf Profanw erke, bzw. auf A rchitekturplastik an Profanbauten. Diese Erw ähnung aller möglichen Gebiete der Denkm al- und A rchitektur­ plastik soll auch auf die H eterogenität der plastischen Gestaltung im 19. Ja h r­ hundert hinweisen. So ist die H eterogenität und auch die m it ihr verbun­ dene Q uantität der bildhauerischen W erke im vergangenem Jahrhundert eine Folge der Entw icklung einer w ohlhabenderen Bourgeoisie in Europa, die durch ihr Interesse an der Skulptur (vor allem an der Friedhofsplastik und der dekorativen “ Plastik) ohne Zweifel die Entwicklung dieser K unstart förderte. Vom zweiten Viertel des 19. Jahrhunderts an bedeutete die Skulp­ tu r einen sichtbaren Ausdruck von K ultur und gesellschaftlichem Rang. Diese Tatsache hat zweifellos zum außerordentlichen Aufblühen der Denk­ m alplastik in ganz Europa beigetragen. Ein unvergleichlich größeres V er­ dienst für solche »Denkmalwut« bzw. für solch eine »Denkmal-Epidemie« (wie verschiedene A utoren das W achsen der Zahl dieser Denkm äler bezeich­ nen) kommt jedoch der Tatsache zu, daß der Begriff des Denkmals demo­ kratisiert wurde. Bisher w ar das Denkmal nur der herrschenden Gesell­ schaftsschicht Vorbehalten, nach der großen Revolution hat sich aber sein Interessenkreis erw eitert. Seitdem konnte jedes für Staat oder Volk bedeu­ tende Ereignis und jede für Volk und K ultur verdienstvolle Persönlichkeit zum Gegenstand eines Denkm alinteresses w erden; diese öffentlichen Denk­ m äler w irken oft pathetisch und theatralisch oder aber spröde und lang­ weilig und verlieren sich meist in Schablonenhaftigkeit; freilich gibt es unter ihnen auch quantitativ wertvolle Werke. Wie im vorangegangenen Jahrhundert fieberhaft Denkm äler errichtet w or­ den sind, so wollte man jedes Gebäude, das Dachgiebel, Metopen und Nischen hatte, mit dekorativen Figuren, K aryatiden, A tlanten und m alerischen Re­ liefs verzieren. Diese A rchitekturplastik w urde größtenteils aus billigem M aterial angefertigt und w ar ein m ehr oder weniger schablonenhaftes Erzeugnis europäischer D ekorationsw erkstätten. Auch in dieser G attung pla­ stischer Gestaltung findet man einige qualitative Gipfel; im allgemeinen ist aber die m ehr oder w eniger dekorative A rchitekturplastik des früheren Jahrhunderts in Europa auf kom m erzieller oder halbkom m erzieller G rund­ lage entstanden. Durch genauere Einsicht in den Entw icklungsverlauf der D enkm al- und A rchitekturplastik des 19. Jahrhunderts in Slowenien hat sich die in dieser Abhandlung getroffene Einteilung des gesamten M aterials nach und nach auf drei Zeitabschnitte aufgegliedert. Jeder Zeitabschnitt verfolgt für sich ein historisches Geschehen, das sich nicht selten m ittelbar auf die Tätigkeit der behandelten Gebiete ausw irkt. Das gilt um so m ehr für die Entwicklung der Denkm alplastik, denn einer der Hauptzwecke des Denkmals ist ja ge­ rade das Bew ahren der Erinnerung an wichtige Ereignisse im Leben der Gesellschaft, der Staaten, Völker und geistigen Strömungen. Alle drei Zeit­ abschnitte w erden durch den Einblick in die zeitgenössische W iener K unst­ tätigkeit auf dem bildhauerischen Gebiet vervollständigt, was im Hinblick auf unsere verhängnisvolle — historisch bedingte — Abhängigkeit von der H auptstadt Ö sterreich-U ngarns gerechtfertigt ist. Der erste Abschnitt um faßt die Zeit vom Anfang des vorherigen Jah rh u n ­ derts bis zum Ende der vierziger Jahre, bzw. bis zum R evolutionsjahr 1848. Der zweite Zeitabschnitt reicht von 1848 bis zum Ende der siebziger Jahre des verflossenen Jahrhunderts; in den dritten Zeitabschnitt gehören die letzten zwei Jahrzehnte des 19. und die ersten 14 Jahre des 20. Jahrhunderts. Für die Entw icklung der D enkm al- und A rchitekturplastik w ar der erste Abschnitt mit seinen historischen Ereignissen, wie die illyrische Provinz, der Absolutismus M etternichs und die dam it verbundene U nterdrückung frei­ heitlicher Ideen, das A uftreten Prešerens, das Erscheinen von »Novice« usw. von w eitreichenden Folgen. Mit aufkom m endem Klassizismus begann man G edächtnissäulen zu errichten, Pyram iden und Obelisken ohne jeglichen Figurenschmuck. Ähnlich beschaffen sind auch die sogenannten »Empire«- Denkmäler. H ierher gehört ein Denkmal vom beginnenden 19, Jahrhundert, das auf der Wiese beim K rankenhaus in Studenec (Ljubljana) steht. Ferner das Denkmal aus dem Jahre 1821, das Baron J. K. Erberg zum Andenken an den Besuch des Kaisers Franz I. in seinem Schloß im Dol errichten ließ. Der Inventor der Gedächtnissäule soll Baron Erberg selbst gewesen sein, und die A rbeit ist von venezianischen Steinm etzen ausgeführt worden. Es ist ein wertvolles Werk, das sich durch sorgfältig durchdachten Entwurf, vorzüg­ liche Steinm etztechnik und die einstmals harm onische Übereinstim m ung mit der Umgebung auszeichnet. Zu dieser Gruppe zählen auch zwei Denkmäler, die zur Erinnerung an die Trockenlegung des L jubljanaer Moors entstanden, so wie das Denkmal im ehemaligen Schloßpark von Polhov Gradec, das der Besitzer des Schlosses Graf R. U. Blagay 1883 errichten ließ. Aus der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts ist auch das Denkmal des Dragoners Vaclav K arlik in M aribor bekannt (nicht erhalten), das aber eher zu den G rab­ denkm älern als zu den öffentlichen Denkm älern zu rechnen ist. Eine Aus­ nahme unter den Denkm älern dieses Zeitabschnitts bildet das Denkmal des H usaren Rostaz (1845) in Log pri Vipavi, ein figurales Denkmal m it H usa­ rengestalt in voller Lebensgröße auf einem Sockel (die Statue existiert nicht mehr, nur der Sockel ist erhalten geblieben). An A rchitekturplastik gibt es zu dieser Zeit wenige Beispiele. Hier gehört alles m ehr oder w eniger in den Bereich der Relief- und A rchitekturplastik, denn figurale plastische V erzierung ist kaum zu finden. Die Motivik der Reliefs ist sehr vielgestaltig: an einem Gebäude in der Bezjakova ulica in Ptuj w erden in einem Relief von 1815 unter anderem Bürger bei einem Gelage dargestellt; an Linharts G eburtshaus in Radovljica (von 1835) gibt es Reliefszenen, künstlerische Tätigkeiten darstellend; drei Em pire-Reliefs von 1827 an Souvans Haus in L jubljana zeigen Putten, die m it ihren Tätig­ keiten Kunst, Gewerbe und Handel symbolisieren. Souvans Haus ist zugleich das qualitativ bedeutendste Beispiel an A rchitekturplastik dieser Epoche. Die angeführten Beispiele sind größtenteils Arbeiten einheimischer S tuk­ kateure und Steinmetzen. Nur bei den Reliefs an Souvans Haus ist das M itwirken irgendeines italienischen Meisters möglich. In der qualitativ m ehr oder weniger bedeutenden Denkm al- und A rchitek­ turplastik des ersten Zeitabschnitts kann man einen W iderhall der K ultur ahnen, die uns die französische Macht zur Zeit der Illyrischen Provinzen gebracht hat. Im ganzen zeigt aber die Tätigkeit auf beiden Gebieten pla­ stischer G estaltung in dieser Epoche eine Eigenständigkeit und U nabhängig­ keit (die erw ähnten W erke sind größtenteils in der einheimischen Stein­ m etztradition verw urzelt), wie sie später sich nur selten zeigen wird. In der zweiten Epoche w aren die geschichtlichen und sozialen Verhältnisse (das Revolutionsjahr 1848, Bachs Absolutismus, der starke Eindeutschungs­ druck, M ißstimmigkeiten unter den einzelnen einheimischen politischen Ström ungen und dazu die schwere W irtschaftskrise) für die Entwicklung einer einheimischen Denkm al- und A rchitekturplastik ungünstig. Die A rchi­ tekturplastik stand der Q uantität nach zweifellos besser da als die Denkmal- Plastik, denn zu dieser Zeit w urden in ganz Österreich-U ngarn öffentliche Gebäude errichtet, die m an m it im portierten Abgüssen von standardisierten Personifikationen und Allegorien versah, die dem Gebäudezweck entspra­ chen. Solche figurale A rchitekturplastik findet m an am Giebel der ehe­ maligen Post in Celje aus dem Jahre 1860, an der Fassade des ehemaligen L jubljanaer und M ariborer Realgymnasiums aus den siebziger Jahren, ferner oben auf der Fassade des neuen Gemeindepalastes in P iran von 1879 und auf dem First des L jubljanaer Volksmuseums, das 1883—1885 entstand. Diese figurale A rchitekturplastik stam m t aus zweitklassigen, w enn nicht d ritt- klassigen W iener D ekorationsw erkstätten und stellt in der Entwicklung der slowenischen A rchitekturplastik des 19. Jahrhunderts keine besondere Be­ reicherung dar. Eine Ausnahme bildet die ziemlich wertvolle G am brinus- Plastik auf Čeligis Haus, das in M aribor von 1865—1866 erbaut wurde. Was die Denkm alplastik anbetrifft, so hat diese Epoche nur zwei Denkmäler erbracht — und auch diese sind Grabdenkm äler, die Denkmäler für P re­ šeren und Jenko. Beide stehen im Prešeren-H ain in K ranj. Das Denkmal für Prešeren w urde 1852 feierlich enthüllt, das für Jenko 1873. Beide haben die Form eines Bildstocks und als solche bedeuten sie uns als Zeugen von Bestrebungen einer Epoche m ehr als künstlerische Schöpfungen. Obwohl diese Epoche karg an D enkm älern war, m uß m an sich dessen bew ußt sein, daß alle späteren D enkm alserrichtungen von unseren verdienstvollen M än­ nern im Wesen in dieser Epoche verw urzelt sind. Die unm ittelbare Ursache für A nregungen zur E rrichtung der Denkm äler für Vodnik, Valvasor, P re­ šeren, Trubar, Vega usw. kann in dem seit 1848 ständig zunehm enden Na­ tionalbew ußtsein gesucht w erden. Gerade in dieser Epoche ist das öffent­ liche Denkmal zum erstenm al Gegenstand des Interesses der breiten Öffent­ lichkeit geworden (die Errichtung des V odnik-Denkm als w urde Z.B. zur sogenannten »offenen Frage« und als solche das Zentrum der Polemik um die E rrichtung von Denkm älern überhaupt). Einheimische figurale öffentliche Denkm äler sind in diesem Zeitabschnitt nicht zu finden. Die U rheber derartiger Denkm äler sind frem de Meister, vor allem W iener B ildhauer (z. B. die P orträtbüste des M arschalls Radetzky von 1860 ist das W erk A. D. Fernkorns und stand im ehem aligen Zvezda in Ljubljana. Im dritten Zeitraum hat das im m er intensivere nationale und politische Leben in Ö sterreich-U ngarn aber auch die Entw icklung des politischen Lebens bei den Slowenen selbst (die nationale Bewegung erhielt einen neuen Inhalt, der von H istorikern »das dem okratische und soziale Erwachen« genannt w ird) freiere und dam it günstigere Bedingungen geschaffen für die Entw icklung der Denkm al- und in geringerem Maße auch der A rchitek­ turplastik. Das ist eigentlich die Zeit, in der w ir öffentliche Denkm äler erhalten im engsten Sinne des Wortes. Die Tradition der einfachen D enk­ m äler w ird freilich noch im m er fortgesetzt, sie nutzt sich jedoch ab und bringt nichts Neues m ehr hervor. D erartige Denkm äler sind: das Prešeren- Denkmal in Bled von 1883, das Levstik-D enkm al in Velike Lašče von 1889, zwei Denkm äler in Črni vrh nad Idrijo (das für Cigale von 1894 und das für Lampe von 1910) u. a. Das zweite Denkmal für Vaclav K arlik in M aribor — entstanden 1903 — gehört so wie das erste eher zu den G rabm älern als zu den öffentlichen Denkmälern. Einfache Denkm äler w urden erstellt von einheim ischen Steinmetzen, die unterdes m anchm al auch anspruchsvollere D enkm alaufträge übernahm en. Beispiel für ein derartiges Denkmal ist der G edächtnisbrunnen für Josipina Hočevarjeva in Radovljica von 1908, der dem Wesen nach schon ein fi­ gurales öffentliches Denkmal ist. Den Anfang einer beschleunigten Entw ick­ lung des figuralen öffentlichen Denkmals in Slowenien bezeichnet die E rrichtung des Denkmals für Vodmk in Ljubljana von 1889. Es ist von dem akadem ischen B ildhauer Alojzij Gangl geschaffen worden, der zugleich der erste angesehene slowenische B ildhauer der neueren Zeit ist. Sein Vodnik ist eine Statue in Lebensgröße auf einem Stufensockel. Allein der Entw urf des Denkmals, das Streben nach M onum entalität, technische Vollkommen­ heit — all das m acht augenfällig, daß w ir zum erstenm al T ritt gefaßt haben m it dem damaligen K unstschaffen auf dem Gebiet der Denkm alplastik in Europa, oder besser gesagt: in Wien. Auch beim Valvasor-Denkmal, das 1903 in Ljubljana enthüllt wurde, hatte Gangl die Form der auf dem Sockel stehenden Figur beibehalten. Diesen Typ des figuralen öffentlichen Denk­ mals bereichert der akadem ische Bildhauer Ivan Zajec und versucht, ihm m it seinem Prešeren-D enkm al eine m onum entalere Bedeutung zu verleihen. Dieses ist dem Umfang nach das größte derartige W erk in Slowenien. Das 1905 feierlich enthüllte Denkmal stellt Prešeren in Lebensgröße dar, die Muse über ihn geneigt. Die Errichtung des Prešerendenkm als und dam it des öffentlichen Denkmals überhaupt, w urde zu einer Frage der öffentlichen M einung und das in unvergleichlich größerem Ausmaße und weit schärfer als bei der Polemik um die Errichtung des Vodnik-Denkm als M itte des vor­ angegangenen Jahrhunderts. Berufene und unberufene Ratgeber schalteten sich ein, das Denkmal w urde zu Parteiauseinandersetzungen m ißbraucht, und bei alledem litt die künstlerische Qualität des Denkmals, das so als Ergebnis vieler Kompromisse anzusehen ist. Das Denkmal ist das typische W erk eines treuen Schülers der akadem ischen D enkm alsrichtung, wie sie damals in Wien herrschte, und trotz seinem reicheren E ntw urf überschreitet es die Grenzen des konventionellen m onum entalen Schemas nicht. Neben derartigen figuralen Denkm älern (Statue in Lebensgröße auf einem Sockel) findet m an in dieser Epoche noch eine Reihe öffentlicher Denk­ mäler, die in einem bescheideneren Schema der Porträtbüste auf einem Sockel konzipiert sind, jedoch in der Entwicklung unserer D enkm al-Plastik keine besondere Bereicherung bedeuten. H ierher gehört z. B. das Denkmal für Vega von 1906 in Moravče, ein W erk von Ivan Zajec. Ein reicher und breiter konzipierter D enkm al-Typ dieser A rt ist das Denkmal für Miklošič (ursprünglich das Denkmal für Kaiser Franz Josef I.), das 1908 in Ljubljana errichtet wurde. Der Autor des ursprünglichen Entw urfs ist der akadem i­ sche B ildhauer Svitoslav Peruzzi. Eine qualitative Ausnahme in der E nt­ wicklung der D enkm al-Plastik in jeglicher Hinsicht bedeutet das Denkmal für T rubar in Ljubljana. Das 1910 errichtete Denkmal hat das größte bild­ hauerische Talent unserer Moderne, Franz Berneker geschaffen. Er hat die bisher gewöhnlich strenge Trennung zwischen Sockel und Statue überw un­ den und diese beiden Denkmalselemente zu einem künstlerisch vollkomme­ nen Ganzen vereinigt, das überdies noch außerordentlich mit der Umgebung harm oniert. Die Entwicklung der A rchitektur-Plastik bleibt in dieser Epoche hinter der Entwicklung der D enkm al-Plastik zurück, und das trotz der Tatsache, daß w ir in dieser Zeit die hochwertige A rchitektur-Plastik Gangls für die Fas­ sade des Ljubljanaer Opernhauses bekommen haben (1892); als Komplex bedeutet sie zweifellos einen Gipfel auf diesem Gebiet der plastischen Ge­ staltung im 19. Jahrhundert. Die übrige A rchitekturplastik ist ein m ehr oder w eniger durchschnittlicher Im port aus den W iener Deko-W erkstätten: z.B. die figurale Verzierung der Post in M aribor von 1894, der Post in Celje von 1898 und die qualitativ w ertvollere Plastik auf dem Gebäude des IS in Ljubljana. H ierher gehört auch die A rchitektur-Plastik der Sezessions­ gebäude in Ljubljana: die V erzierung der Stadtsparkasse, des ehemaligen Hauses Urbanz u. a. Das auch sonst qualitativ wertvolle Relief von Ivan Zajec bildet zusammen m it der Fassade des ehemaligen M ädchengymnasiums von Ljubljana eine harm onische Einheit. Bei der Zusammenfassung der gesamten künstlerischen Tätigkeiten auf dem Gebiet der A rchitektur- und D enkm al-Plastik im vergangenen Jahrhundert in Slowenien ist folgendes Bild entstanden. Es gibt verhältnism äßig wenig (erhaltene und vernichtete) Denkmäler, noch w eniger A rchitektur-Plastik. Aus der ersten Hälfte des Jahrhunderts stam m en »Empire-Denkmäler«, von der Jahrhundertm itte bis in die achziger Jah re ist sozusagen kein Denkmal öffentlichen C harakters geschaffen worden, nach 1880 erhält aber die Tätig­ keit auf diesem Gebiet großen Auftrieb. Bei der A rchitektur-Plastik v er­ läuft die Entw icklung anders. Einige Beispiele sind in der ersten Ja h rh u n ­ derthälfte zu finden; von den fünfziger bis zu den achtziger Jahren erfährt die im portierte Plastik ihre Blütezeit, die bis zur Jahrhundertw ende fort­ gesetzt wird; die slowenische A rchitektur-Plastik hat in den neunziger Jahren m it dem Ljubljanaer Opernhaus ihren H öhepunkt erreicht. Die Denkm äler des 19. Jahrhunderts können ihren Motiven bzw. ihrer The­ m atik nach in 2 G ruppen eingeteilt werden. In die erste gehören Denkmäler, die der E rinnerung an den Besuch einer bedeutenden Person gewidmet ist, gewöhnlich ist das ein Kaiser oder König (z. B. das Denkmal im Dol, in Pol­ hov Gradec usw.). Die zweite Gruppe um faßt Denkmäler, die für die oberen Stände und verschiedene Feldherren errichtet worden sind (z. B. das Denk­ mal für Franz Josef I., für Erzherzog Johann; für M arschall Radetzky, für A dm iral Tegetthoff usw.) und Denkmäler, die zur Erinnerung an verdienst­ volle M änner eines Volkes auf dem Gebiet der Kunst, K ultur und Wissen­ schaft errichtet worden sind (z. B. die Denkm äler für Prešeren, Vodnik, Trubar, Tartini; Cigale, Lampe; Vega). Freilich ist diese Einteilung schem a­ tisch und um faßt keineswegs alle Motivgebiete der D enkm al-Plastik. Die them atische Einteilung der A rchitektur-Plastik hängt vor allem von der Bedeutung bzw. dem Zweck des Gebäudes ab, das dam it geschmückt wird. So findet man an öffentlichen Gebäuden, wie Gem eindehäusern und Regier­ ungspalästen Personifikationen der Macht, des Gesetzes, des Rechts (z. B. am neuen Gem eindepalast in Piran, am Gebäude des IS in Ljubljana); auf Postgebäuden findet man Personifikationen in M aribor und Celje). Auf Schulgebäuden befinden sich Personifikationen der technischen W issen­ schaften (z.B. am Realgym nasium in Ljubljana und M aribor); T heater- und O pernhäuser sind m it den allegorischen G estalten der Poesie, der Musik und der D ram atik ausgestattet (z. B. das Ljubljanaer Opernhaus, das Theater in M aribor). Es muß die V erzierung von Privathäusern hervorgehoben werden, dabei handelt es sich meist um H andelhäuser oder G aststätten. Die Them atik dieser A rchitektur-Plastik reicht m anchm al — außer daß sie inhaltlich der G ebäudebedeutung entspricht — über die reine Darstellung der Bedeutung des Gebäudes hinaus, was zweifellos ein Vorzug ist und eine Bereicherung dieses Gebiets der plastischen Gestaltung (z. B. die Reliefs an Souvans Haus in Ljubljana, die Reliefs an dem Gebäude in P tuj). Bei der Bewertung der bildhauerischen Schöpfungen der behandelten Gebiete muß m an m ehrere historisch bedingte Faktoren berücksichtigen, die hemmend auf die Entw icklung der slowenischen Bildhauerei im vorangegangenen Jahrhundert einw irkten: Mangel an einer stärkeren B ildhauertradition, Mangel an ständigen A ufträgen (was eine Folge des wenig verständnisvollen und z. T. auch finanziell schwachen, kleinbürgerlichen und bäuerlichen Mi­ lieus w ar) und die Unfähigkeit, sich in den engen und reaktionären ein­ heimischen K ulturverhältnissen zu verselbständigen. Trotz der Durchschnitt - lichkeit der Werke, die m anchm al sogar auf provinzielles Niveau herab­ sinken, können w ir sagen, daß die slowenische Denkm al- und A rchitektur- Plastik nicht nur deshalb bedeutend ist, weil sie von der Aneignung ge­ wisser Gebiete der europäischen plastischen G estaltung im 19. Jahrhundert zeugt, sondern auch- am Beispiel des Denkmals für T rubar und des Figu­ renschm ucks am Opernhaus in L jubljana — von der Aneignung bereits erreichter bildnerischer W erte. So haben w ir uns aberm als als aktiver Teil des europäischen bildnerischen Schaffens ausgewiesen. Übersetzung von D. und N. Grah