List 41.
Goveje kuge se bojimo,
gobčnico in parkeljnico pa že imamo v deželi.
Našim gospodarjem v opomin.
Na Stajarskem in drugod imajo to bolezen že vefi časa, zdaj jo imamo tudi na Kranjskem.
Gobčnica (bolezen v gobcu) in parkeljnica (bolezen na parkljih) se prikažete večidel skupaj na enkrat; včasih je ena, včasih druga huja. Obe napadate govejo živino, pa tudi drobnico in prešiče. Živina ne more jesti, ker ima bolečine v gobcu; sline se jej cedijo z gobca; bulice inmehurci se vidijo v gobcu itd. Pa tudi mirno stati ne more, ampak stopa s&m ter tj6, ker ima bolečine v nogah, in stoka.
Pri gobčnici in parkeljnici so iz začetka gobec in parklji vneti, zato bolečine. Po vnetji pa prestopi bolezen v drugo bolezen; gnojiti se začn6 mehurci v gobcu, pa tudi parklji, ki včasih odgnjijejo.
Bolezen pride večidel kakor blisk z zraka (ljufta) čez živino veliko vasi in mest'; ko se je pa vrinila v živino, potem pa jo tudi živina naleze od živine, in zato prav kužna postane.
Zdravila so izprva prav lahka; vsak si jih lahko doma naredi.
Za gobčnico vzemi polovico vode, polovico je-siha in njima primešaj malo medli (strdf); v to vodo pomoči mehko cunjico, pa gobec rahlo izmivaj kake 4krat na dan nekoliko dni. Bolezen trpi vselej kakih 10—14 dni. Mehke reči daj živini jesti, in pijači primešaj otrobov. Pomisli, da je gobec boleč. Zato jej v gobec tudi nikoli ne dajaj ostrih zdravil, popra, češnja ali kaj tacega.  Strup so jej!
Pri parkeljniči postavi živino na suho steljo, in ovij jej parklje s cunjami, ki jih večkrat na dan močiš z mrzlo vodo; tudi kislo zelje v cunjah ovij okoli parkljev in ga včasih pomoči z mrzlo vodo.
To je vse. Če vnetje prestopi v druge bolezni, pokliči pametnega zdravnika.
Sicer pa zdravo živino v drug hlev prestavi, da ni z bglno skupaj.
Živinski sejmi so prepovedani v tacih krajih, kjer je ta kužna bolezen.
324