Acta agriculturae Slovenica, 119/4, 1–12, Ljubljana 2023 doi:10.14720/aas.2023.119.4.15212 Review article / pregledni znanstveni članek Možnosti nekemičnega zatiranja virusonosnih ogorčic Xiphinema index Thorne & Allen, 1950 Julija POLANŠEK 1, 2, 3 , Franci Aco CELAR 2 , Saša ŠIRCA 1 Received July 26, 2023; accepted November 10, 2023. Delo je prispelo 26. julija 2023, sprejeto 10. novembra 2023 1 Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija 2 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, Slovenija 3 Korespondenčni avtor, e-naslov: julija.polansek@kis.si Non-chemical control options against the virus vector nema- todes Xiphinema index Thorne & Allen, 1950 Abstract: Nematodes are widespread organisms that ex- hibit remarkable ubiquity, biodiversity, and adaptability in di- verse ecosystems. While most nematodes are beneficial, there are also some parasitic species that have harmful effects. Among these plant-parasitic nematodes is the species Xiphinema index. It primarily colonizes the root environment of grapevines (Vitis vinifera L.), as these vines serve as its primary host. Although the nematode’s direct effects on roots are not particularly prob- lematic, it poses a significant threat to grapevine because it can transmit and introduce Grapevine Fanleaf Virus (GFLV), a member of the genus Nepovirus. Infection with GFLV can result in yield losses of over 80 %. Therefore, it is imperative to take preventive measures to contain the uncontrolled spread of nematodes and the resulting infections in vineyards. In ad- dition to transmission through planting material, agricultural machinery and implements in vineyards are also important vectors. Traditional chemical methods of controlling X. index have proven ineffective due to the nematodes’ resilience and widespread distribution in the soil. Future efforts should there- fore focus on pursuing alternative, more effective approaches. In addition to intercropping, the efficacy of bacterial and fungal preparations has also been tested and offers great potential for further research. Key words: virus-transmitting nematodes, Xiphinema in- dex, nepoviruses, Vitis vinifera, GFLV, nematicides, biological control Možnosti nekemičnega zatiranja virusonosnih ogorčic Xiphi- nema index Thorne & Allen, 1950 Izvleček: Ogorčice so organizmi, ki jih zaradi njihove številčnosti, raznolikosti in prilagodljivosti najdemo praktično povsod. Medtem ko je večina ogorčic koristnih, pa poznamo tudi take, ki s svojim parazitiranjem povzročajo škodo. Med škodljive ogorčice uvrščamo tudi rastlinsko-parazitsko vrsto Xiphinema index. Najdemo jo lahko v bližini korenin žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.), saj je prav ta njena glavna gosti- teljica. Ogorčica ni tako problematična z vidika neposrednega napada korenin, ampak vinski trti predstavlja grožnjo zaradi prenosa in vnosa virusa pahljačavosti listov vinske trte (GFLV) iz rodu Nepovirus. Virus namreč na vinski trti povzroči bolezen kužne izrojenosti vinske trte, kar vodi v ekonomsko nekonku- renčnost vinogradov. Okužba lahko privede tudi do več kot 80 % izpada pridelka. V izogib nenadzorovanemu širjenju ogorčic in posledično okužbam v vinogradih je pomembna preventiva, saj poleg prenosa s sadilnim materialom, pomembnega prena- šalca predstavljata tudi kmetijska mehanizacija in fizični pre- nos z orodjem. Ker se je kemično zatiranje ogorčice X. index zaradi njene trdoživosti in razporeditve v tleh izkazalo za neu- činkovito, je potrebno v prihodnje stremeti k alternativnim in predvsem učinkovitejšim pristopom. Poleg vmesnih posevkov so preverjali delovanje pripravkov na podlagi nekaterih bakterij in gliv, ki predstavljajo velik potencial za nadaljnja raziskovanja. Ključne besede: virusonosne ogorčice, Xiphinema index, nepovirusi, vinska trta, GFLV , nematocidi, biotično varstvo Acta agriculturae Slovenica, 119/4 – 2023 2 J. POLANŠEK et al. 1 UVOD Ogorčice so najbolj raznolike in najštevilčnejše predstavnice večceličnih organizmov, ki so prisotne tako v kopenskih kot tudi vodnih ekosistemih, in lahko pa- razitirajo večino rastlinskih in živalskih vrst (Smythe in sod., 2019; Lazarova in sod., 2021). Prav zaradi velike raznolikosti in fenotipske prilagodljivosti ocenjujejo, da se je tekom evolucije razvilo do približno milijona različ- nih vrst (Hugot in sod., 2001; Smythe in sod., 2019). Naj- številčnejše so v tleh živeče ogorčice (Lazarova in sod., 2021).V ečina vrst talnih ogorčic je v kmetijstvu koristnih, saj prispevajo k razgradnji organske snovi v tleh in so pomemben člen v prehranjevalni verigi (Smiley, 2005). Vsaj polovica vseh ogorčic je prostoživečih (Baldwin in sod., 2000; Hugot in sod., 2001; Smythe in sod., 2019), pomembne pa so predvsem ogorčice, ki parazitirajo ži- vali in rastline (Archidona-Yuste in sod., 2020). Največji poudarek in večina raziskav je namenjenih prav parazit- skim ogorčicam, predvsem v povezavi z zdravstvom in kmetijstvom (Smythe in sod., 2019). Rastlinsko-parazit- ske ogorčice predstavljajo približno 15 % vseh trenutno znanih ogorčic (Wyss, 1997; Decreamer in Hunt, 2006; Wick, 2012; Archidona-Yuste in sod., 2020). V tleh živeče ogorčice povzročajo škodo na števil- nih vrtninah, okrasnih rastlinah, sadnem drevju in vinski trti, kar povzroča velike izgube na ravni svetovnega gos- podarstva. Ocenjujejo, da rastlinsko-parazitske ogorčice zmanjšajo količino kmetijskih pridelkov za 8,8–15 %, kar se odraža z izgubami od 90 do 160 milijard evrov po ce- lem svetu (Abad in sod., 2008; Nicol in sod., 2011; Jones in sod., 2013; Singh in sod., 2013; Singh in sod., 2015; Andret-Link in sod., 2017; Coyne in sod., 2018; Wernet in Fischer, 2023). Poleg fizičnih poškodb, ki jih ogorčice povzročajo na rastlinah, so lahko tudi prenašalke viru- sov ter zaradi povzročenih poškodb na rastlinskem tkivu vplivajo tudi na intenzivnejši vdor fitopatogenih bakterij in gliv (Garcia in sod., 2019; Hajji-Hedfi in sod., 2019; Wernet in Fischer, 2023). Ena pomembnejših virusnih bolezni vinske trte je kompleks kužne izrojenosti vinske trte. To bolezen po- vzroča 15 virusov iz družine Secoviridae, ki jih prenašajo talne ektoparazitske vrste ogorčic iz rodov Longidorus, Paralongidorus in Xiphinema, ki so uvrščeni v družino Longidoridae (Andret-Link in sod., 2004; Martelli in Boudon-Padieu, 2006). Med temi ogorčicami ima naj- večji vpliv na pridelavo vinske trte vrsta Xiphinema in- dex Thorne & Allen, 1950, ki je prenašalka virusa pahl- jačavosti listov vinske trte (GFLV) (Andret-Link in sod., 2004). Med več kot 4.100 znanimi vrstami rastlinsko-pa- razitskih ogorčic je vrsta X. index uvrščena na 8. mesto na seznamu 10 najpomembnejših ogorčic glede na njihov znanstveni in gospodarski pomen (Jones in sod., 2013; Andret-Link in sod., 2017). Tako ogorčica X. index, kot virus GFLV sta od leta 2019 na seznamu nadzorovanih nekarantenskih škodl- jivih organizmov v Evropski uniji (EPPO, 2023). V Slo- veniji je bila prisotnost ogorčice X. index prvič potrjena leta 1978 (Hržič, 1978), kasneje je bila najdena in preu- čevana v obdobju med letoma 2002 in 2004, ko so njeno najdbo potrdili v Vipavski dolini in na Krasu (Urek in Širca, 2005). Prisotnost X. index je zaenkrat omejena le na Primorski vinorodni okoliš, številčnost populacije pa je v nekaterih vinogradih zelo visoka, tudi več kot 1000 osebkov na 1 kg vinogradniške zemlje (Širca in Theuer- schuh, 2020). 2 RASTLINSKO PARAZITSKE OGORČICE Ogorčice uvrščamo v deblo Nematoda Cobb, 1932. Na podlagi morfoloških raznolikosti so med ogorčicami določili dve glavni skupini, kopenske ogorčice – Secer- nentea in vodne ogorčice – Adenophorea (Smythe in sod., 2019). Sledile so molekularne analize 18S rDNA, ki so filogenetsko drevo oblikovale v tri glavne skupine oz. podrazrede: Chromadoria, Dorylaimia in Enoplia (De Ley, 2006; Blaxter in sod., 2011; Smythe in sod., 2019). Več kot 4.100 vrst je prepoznanih in identificiranih kot rastlinsko-parazitskih ogorčic, kar predstavlja nekje 15 % vseh trenutno znanih ogorčic (Wyss, 1997; Decreamer in Hunt, 2006; Wick, 2012; Archidona-Yuste in sod., 2020). Kot navaja Smythe s sodelavci (2019), fitoparazitske oz. rastlinsko-parazitske ogorčice uvrščamo v dva reda – Rhabditida (podred Tylenchina) in Dorylaimida (po- dred Dorylaimina), medtem ko De Ley (2006) dodaja še red Triplonchida (podred Diphtherophorina). Ogorčice, ki se prehranjujejo kot fitofagi oz. rastlin- ski paraziti, se lahko hranijo na različne načine (Slika 1) (Urek in Hržič, 1998; Vieira in Gleason, 2019): - ektoparazitsko (črpanje rastlinskih sokov z vbo- dom v rastlinsko tkivo od zunaj), - semiendoparazitsko (sesanje rastlinskih sokov z delnim prodorom v rastlinsko tkivo) ali - endoparazitsko (izčrpavanje rastline celotno ži- vljenjsko obdobje s popolnim vdorom v rastlinsko tkivo). Rastlinsko-parazitske ogorčice hrano pridobivajo iz gostiteljskih rastlin. Kljub temu, da so organizmi zelo majhni (v dolžino običajno merijo 1 mm), lahko povzro- čijo velike izgube pridelka, kar predstavlja znatno eko- nomsko škodo. Rastlinsko parazitske ogorčice se med sabo precej razlikujejo, lahko jih najdemo na koreninah, steblih kot tudi listih. V kmetijstvu je največji poudarek namenjen endoparazitskim ogorčicam, ki napadajo ko- reninski sistem in podzemna rastlinska tkiva (Vieira in Acta agriculturae Slovenica, 119/4 – 2023 3 Možnosti nekemičnega zatiranja virusonosnih ogorčic Xiphinema index ... Gleason, 2019). Medtem ko se ektoparazitske ogorčice prosto gibljejo okrog rastlin in se hranijo z rastlinskimi celicami (primer vrste rodu Longidorus in Xiphinema – ogorčice prenašalke virusov), endoparazitske ogorčice prodrejo v tkivo rastline in eno ali več svojih življenjskih obdobij preživijo v rastlinskem tkivu. Ločimo migrator- ne in sedentorne endoparazite. Migratorne endoparazit- ske ogorčice prodrejo v rastlinsko tkivo in se nato znotraj tkiva hranijo in premikajo (primer vrste rodu Pratylen- chus – ogorčice koreninske pegavosti). Sedentorne endo- parazitske ogorčice pa prav tako vstopijo v rastlinsko tki- vo, potujejo do mesta prehranjevanja in se tam ustalijo, se ne gibljejo več po rastlini (primer vrste rodu Meloido- gyne – ogorčice koreninskih šišk in vrste rodu Globodera – cistotvorne ogorčice) (Urek in Hržič, 1998; Vieira in Gleason, 2019). Ob pojavu bolezenskih znamenj na rast- linah je za odkrivanje in identifikacijo ogorčic potrebna morfološka (pregled organizmov pod mikroskopom) in molekularna analiza, saj je zgolj na podlagi bolezenskih znamenj nemogoče natančno določiti, za kateri organi- zem gre (Jackson, 2020). Ogorčice se v grobem med sabo ločijo predvsem po ustnem aparatu in načinu prehranje- vanja (Bilgrami in Brey, 2005). 2.1 OGORČICE, KI PARAZITIRAJO VINSKO TRTO Številne vrste ogorčic lahko napadejo korenine žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.), vendar le nekate- re izmed njih povzročijo znatno škodo (Urek in Hržič, 1998; Jackson, 2020). Ogorčice, ki napadajo vinsko trto, so omejene na prehranjevanje na koreninah. Prehran- jujejo se s srkanjem citoplazemske tekočine iz korenin- skih celic. To jim omogoča suličasto bodalo – stilet, ki predre v gostiteljske celice. Hranjenje je lahko omejeno na površje korenin, v kolikor pa ogorčice prodrejo v rast- lino, se zadržujejo predvsem v koreninski skorji. Poleg neposredne škode, ki jo povzroči hranjenje, in posledič- ne motnje delovanja koreninskega sistema, kar drugim patogenom lajša okužbo rastlin, lahko nekatere ogorčice prenašajo tudi viruse (Jackson, 2020). Rastlinam so najbolj nevarne ogorčice koreninskih šišk iz rodu Meloidogyne in virusonosne ogorčice iz rodu Xiphinema. Medtem ko Meloidogyne spp. povzroča- jo znatne poškodbe na koreninah s tvorbo zadebeli- tev (šišk), ogorčice iz rodu Xiphinema prenašajo viruse vinske trte. Druge ogorčice, ki se občasno prehranjujejo na koreninah vinske trte, vključujejo vrste iz rodov Pra- tylenchus (ogorčice koreninske pegavosti), Tylenchulus (citrusove ogorčice) in Criconemella (obročaste ogorčice) (Urek in Hržič, 1998; Jackson, 2020). Gospodarsko ško- do na vinski trti povzročajo rastlinsko-parazitske ogor- čice več različnih vrst; najpogosteje zastopane ogorčice v vinogradih so: Xiphinema index, Meloidogyne ethiopica Whitehead, 1968, Mesocriconema xenoplax Raski, 1952 in Tylenchulus semipenetrans Cobb, 1913 (Aballay in sod., 2009; Baginsky in sod., 2013). Kot je že omenjeno, lahko nekatere ogorčice, ki se hranijo z rastlinskim sokom preko ustnega aparata, pre- našajo iz okuženih na zdrave rastline fitopatogene viru- se, so njihovi prenašalci (Urek in Hržič, 1998). Ogorčice prenašalke virusov uvrščamo v dve družini (Taylor in Brown, 1997; Urek in Hržič, 1998): - družina Longidoridae: rod Longidorus, Paralongi- dorus in Xiphinema (razred Dorylaimea) in - družina Trichodoridae: rod Paratrichodorus, Tri- chodorus (razred Enoplea). Ogorčice prenašalke virusov so ektoparaziti, ki živi- jo prosto v tleh in se hranijo na koreninah rastlin (Urek in Hržič, 1998). Kot navajata Taylor in Brown (1997) so ogorčice iz rodov Longidorus, Paralongidorus in Xiphi- nema prenašalke nepovirusov (virusi iz rodu Nepovi- rus), medtem ko ogorčice iz rodov Paratrichodorus in Trichodorus prenašajo tobraviruse (virusi iz rodu Tobra- virus). Najštevilčnejši rod ogorčic, prenašalk virusov je rod Xiphinema, sledi rod Longidorus s 183 vrstami, rod Trichodorus zajema 52 vrst, sledita pa rodova Paralongi- dorus s 34 vrstami in Paratrichodorus s 30 vrstami (Hod- da, 2022). Rod Xiphinema je ena najbolj raznolikih sku- pinskih vrst virusonosnih ogorčic z več kot 280 vrstami (Coomans, 2000; Ye in sod., 2004; Decraemer in Hunt, 2006; Gutiérrez-Gutiérrez in sod., 2010; Hodda, 2022). Devet od približno 280 poznanih vrst Xiphinema so po- trjeno prenašalke nepovirusov (Decraemer in Robbins, 2007; Gutiérrez-Gutiérrez in sod., 2013). Glede na veliko Slika 1: Ilustracija različnih načinov prehranjevanja rastlin- sko-parazitskih ogorčic na prerezu korenine (Vir: Vieira in Gleason, 2019) Figure 1: Illustration of a cross-section of a root with different feeding habits of plant-parasitic nematodes (Figure: Vieira and Gleason, 2019) Acta agriculturae Slovenica, 119/4 – 2023 4 J. POLANŠEK et al. morfološko raznolikost te skupine razdelimo rod Xiphi- nema v dve različni skupini (Decraemer in Hunt, 2006; Gutiérrez-Gutiérrez in sod., 2013; Archidona-Yuste in sod., 2016): - skupina Xiphinema americanum sensu lato (ame- riška skupina), ki obsega kompleks približno 60 vrst (Ye in sod., 2004; Gutiérrez-Gutiérrez in sod., 2010; Gutiér- rez-Gutiérrez in sod., 2013; EFSA in sod., 2018; Archido- na-Yuste in sod., 2020) in - skupina Xiphinema non-americanum (neameriška skupina), ki obsega kompleks več kot 220 vrst (Thorne, 1935; Coomans, 2000; Decraemer in Hunt, 2006; Archi- dona-Yuste in sod., 2020). Xiphinema index je uvrščena v neameriško skupino ogorčic – Xiphinema non-americanum group (Taylor in Brown, 1997; EFSA in sod., 2018). 2.1.1 Ogorčice vrste Xiphinema index Prvi dokaz o prenosu rastlinskega virusa z rastlin- sko-parazitsko ogorčico sega v pozna petdeseta leta 20. stoletja. Dokazali so, da talna ektoparazitska vrsta X. index, prenaša virus pahljačavosti listov vinske trte (GFLV), ki je eden glavnih povzročiteljev bolezni kužne izrojenosti vinske trte (Hewitt in sod., 1958). Bolj kot direktne poškodbe ogorčic X. index so problematične zaradi prenosa virusa GFLV (Andret-Link in sod., 2004; Van Ghelder in sod., 2015). Bolezen, ki jo povzroča virus GFLV se na rastlinah odraža s skrajšanimi internodiji, slabša je kakovost plodov, izpad pridelka lahko presega 80 % (Andret-Link in sod., 2004; Van Zyl in sod., 2012; Rubio in sod., 2020). Evropska populacija ogorčic iz rodu Xiphinema je tolerantnejša za nizke temperature in jih lahko v tleh naj- demo praktično celotno koledarsko leto (Flegg, 1968a, b; Taylor in Brown, 1997). Vrsta X. index preživi med –11 in 35 °C, vendar je konstantna temperatura 45 °C ali –22 °C 10 dni zapored zanje smrtonosna (Van Zyl in sod., 2012). Populacija X. index ima raje težka tla, ki so manj iz- postavljena suši, njihovo prisotnost pa so potrdili tudi v vlažnih peščenih tleh (Esmenjaud in sod., 1992). Takšne rastne razmere so ugodne tudi za gojenje vinske trte, ki je njihova glavna naravna gostiteljica (Andret-Link in sod., 2017). Gibanje ogorčic je omejeno na nekaj centimetrov na leto (Pitcher, 1975; Taylor in sod., 1994). Ogorčice se v tleh premikajo vodoravno in navpično, večinoma v smeri rasti korenin, na katerih se hranijo (Thomas, 1981; Esmenjaud in sod., 1988). Na območju korenin je tudi gostota populacije največja (Feil in sod., 1997). Običaj- no jih je manj v plitvih slojih tal. V vinogradniških tleh se X. index najpogosteje nahajajo na globini 0,3–1,5 m, tam kjer je večina mladih korenin/koreninskih laskov (Esmenjaud in sod., 1992; Feil in sod., 1997; Villate in sod., 2008). Zadržujejo se lahko tudi na globini 3,6 m (Raski in sod., 1965). Širijo se s kontaminirano opremo, sajenjem okuže- nih sadik in prenosom zemlje. Da bi preprečili širjenje ogorčic iz vinograda v vinograd je treba opremo, kot so traktorji, sadilniki, grebenarji in delovni škornji, po upo- rabi v vsakem vinogradu očistiti (Bileva in sod., 2009; Esmenjaud in Bouquet, 2009). Tudi voda povzroča aktiv- no migracijo ogorčic v tleh, saj se ogorčice lahko pasivno širijo s potoki, poplavnimi vodami in pronicajočo vodo v vinogradih (Roccuzzo in Cianco, 1991). Razvojni krog ogorčic se razlikuje od vrste do vrs- te, nanj pa močno vplivajo okoljske razmere (Weischer, 1975; Taylor in Brown, 1997). Jajčeca odložijo v tla, bli- zu mesta hranjenja, ta pa se izležejo spomladi ali zgo- daj poleti, ko odženejo nove korenine. X. index zaključi svoj življenjski krog na vinski trti v 7–9 mesecih. Ta čas pa je krajši, v kolikor so ogorčice prisotne v rastlinjaku (Andret-Link in sod., 2017). Med ogorčicami iz rodu Xiphinema so samci zelo redki, izjema je vrsta X. diversi- caudatum Micoletzky, 1927. Razmnožujejo se nespolno – partenogenetsko. Posamezna ličinka vrste X. index lah- ko ustvari populacijo, kljub temu da zelo redko pride do spolnega razmnoževanja (Villate in sod., 2010). Glavni morfološki parametri so (Andret-Link in sod., 2017): - dolžina telesa, - oblika in velikost glave in ustnega aparata, - struktura in dolžina bodala, - struktura in položaj vodilnega obroča, - položaj in tip genitalnih organov samice. Dodatne morfološke značilnosti na ravni vrste so razvoj in struktura ženskega reproduktivnega organa, oblika repa v vseh razvojnih stadijih ter prisotnost oz. odsotnost samcev (Andret-Link, 2017). Nepovirus GFLV se pri ogorčicah vrste X. index zadržuje v požiralniški cevi in v notranji plasti kutikule odontoforja (Slika 2) (Taylor in Robertson, 1970; Brown in sod., 1995; Wang in sod., 2002; Širca in Urek, 2016; Sanfaçon, 2020). 3 MOŽNOSTI ZATIRANJA OGORČIC VRSTE X. index Pomembno je, da sadimo le neokužen sadilni ma- terial, ki je predhodno testiran na prisotnost virusov (Demangeat in sod., 2004; Pompe-Novak in sod., 2005). Predvsem je potrebna pazljivost pri možnostih prenosa ogorčic s prenašalci, saj na ta način lahko preprečimo po- javnost napadov in okužb v nasadih (Djennane in sod., 2021; Schurig in sod., 2021a; Schurig in sod., 2021b). Acta agriculturae Slovenica, 119/4 – 2023 5 Možnosti nekemičnega zatiranja virusonosnih ogorčic Xiphinema index ... lematično, saj njihova jajčeca v mirujočem stanju v tleh preživijo tudi več let. Vprašljivo je tudi prodiranje ne- matocidov v globino do 1,5 m in več, saj se tam nahaja večina koreninskega sistema. Predvsem fumiganti so veljali za potencial pri omejevanju širjenja in pojavnosti ogorčic, a se slabo aplicirajo do večjih globin, prav tako pa so slabo učinkoviti v ilovnatih tleh (Jackson, 2020). Na podlagi poskusov z uporabo kemičnih sredstev, kar- bamatov in organofosfatov, z nanosom na vinogradniška tla enkrat ali dvakrat letno so ugotovili, da ti niso dovolj učinkoviti. Neučinkovitost so pripisali vplivu namakanja, uporabi organskih dodatkov in načinu nanosa (Baginsky in sod., 2013). Uporaba nematocidov je po svetu še vedno precej razširjena, a je njihovo delovanje vprašljivo tudi z vidi- ka neciljnega delovanja, saj poleg ciljnih organizmov – ogorčic, v tleh negativno učinkujejo tudi na talne mik- roorganizme in druge koristne organizme. Z njihovim uničenjem pa posledično siromašimo tla (Chitwood, 2003; Dong in Zhang, 2006; Atreya, 2008; Brun in sod., 2008; Pires in sod., 2022). 3.2 BIOTIČNO ZATIRANJE Ker je uporaba kemičnih nematocidov precej ome- jena in neučinkovita, so potrebe po alternativnih, trajno- stnih in okolju prijaznih pristopih vse večje (Wernet in Fischer, 2023). Kot možen pristop v boju proti vrsti X. in- dex v vinogradih se je izkazala kombinacija kolobarjenja in strniščnih dosevkov (Aballay in sod., 2004). Prav tako lahko na populacijo ogorčic v vinogradniških tleh vpliva- jo antagonistične rastline s svojimi koreninskimi izločki (Bello in sod., 1998), hkrati pa lahko pozitivno vplivajo na vinsko trto in spodbujajo rast korenin (Birch in sod., 1993; Baginsky in sod., 2013). Biotično varstvo rastlin Zaradi vse večjih omejitev pri uporabi kemičnih ne- matocidov in njihove neučinkovitosti se je trenutno kot najučinkovitejša metoda za iztrebljanje X. index v tleh izkazala vsaj 7 letna praha oz. zemljišče v mirovanju, saj lahko ogorčice v vinogradniških tleh preživijo najmanj 4 leta brez prisotnosti gostiteljske rastline. Do prenosa virusa pa lahko pride tudi po predhodni 5 letni prahi (Demangeat in sod., 2005; Villate in sod., 2008; Meng in sod., 2017; Nguyen in sod., 2019; Wernet in Fischer, 2023), saj se lahko ogorčice v tleh ohranijo zaradi pri- sotnosti koreninskih ostankov po izkrčitvi trt (McKenry in Buzo, 1996; Jackson, 2020). Tako dolgotrajni postopki iztrebljanja ogorčic iz tal predstavljajo ekonomsko nepri- vlačno metodo (Demangeat in sod., 2004). 3.1 KEMIČNO ZATIRANJE – NEMATOCIDI V Sloveniji so na seznamu registriranih fitofarma- cevtskih sredstev – nematocidov navedeni štirje priprav- ki (Tabela 1) (FURS, 2023). Učinkovitost nematocidov je slaba in ne vodi do želenih učinkov. Zatiranje ogorčic vrste X. index je prob- Slika 2: Morfologija sprednjega dela ogorčic rodu Xiphinema in zadrževalno mesto virusnih delcev (obarvano rdeče): v notranji plasti kutikule odontoforja (odf) in požiralniške cevi (prirejeno po Andret-Link in sod., 2017) Figure 2: Morphology of the anterior region of nematodes genus Xiphinema and the viral particles retention site (red coloured): inner layer of the odontophore‘s cuticule (odf) and esophageal bulb (Figure: Andret-Link et al., 2017) Tabela 1: Seznam registriranih nematocidov v Sloveniji (Vir: FURS, 2023) Table 1: List of registered nematicides in Slovenia (Reference: FURS, 2023) Pripravek Aktivna snov Formulacija Basamid granulat dazomet mikrozrnina Profume insecticide sulfuril fluorid plin Velum prime fluopiram koncentrirana suspenzija Votivo FS 240 Bacillus firmus sev I-1582 koncentrirana suspenzija za tretiranje semena Acta agriculturae Slovenica, 119/4 – 2023 6 J. POLANŠEK et al. zajema tudi biotične agense različnega taksonomskega izvora: entomopatogene ogorčice, parazitoidne žuželke, patogene bakterije, glive, viruse ter plenilce (Mesa-Valle, 2020; Topalović, 2020; Pires in sod., 2022). 3.2.1 Vmesni posevki V interakciji z ogorčico X. index je bilo preučevanih več posevkov rastlin iz družine nebinovk (Asteraceae) (Tsay in sod., 2004) in posevkov iz družine križnic (Bra- sicaceae) (Halbrendt, 1996). V ečina jih je bila učinkovitih proti vrsti X. index (Insunza in sod., 2001; Aballay in sod., 2004). Učinek teh vmesnih posevkov je odvisen od vrste izbranih rastlin, tipa tal, ogorčice, ki je v tleh prisotna, in načina gojenja. V primeru neprimerne izbire vmesnega posevka lahko to vodi do škodljivih učinkov za glavni posevek (McLeod, 1994; Baginsky in sod., 2013). V ra- ziskavi Baginskya in sodelavcev (2013) so v vinogradih preizkušali učinkovitost vmesnih posevkov oljne ogršči- ce (Brassica napus var. napus L.) in krmne repe (B. rapa var. rapa L.). Oba posevka sta tako kot nematocidi zman- jšala populacijo vrste X. index v vinogradniških tleh. Ne- katere raziskave poljskih poskusov v vinogradu poročajo o obetavnih rezultati s posevki krmne grašice (Vicia villo- sa Roth) in žametnice (Tagetes minuta L.). Pod nadzoro- vanimi razmerami v rastlinjaku so se najbolj izkazali bela lupina (Lupinus albus L.), niger (Guizotia abyssinica (L. f.) Cass.) in žametnica (Tagetes minuta L.), saj so znatno zmanjšali populacijo vrste X. index v primerjavi z golimi tlemi, takimi brez posevka (Villate in sod., 2012). Abal- lay in Insunza (2002) poročata o rezultatih pridobljenih z gojenjem in vključevanjem oljne ogrščice (Brassica na- pus) v vinograde. Populacija vrste X. index se je v tleh ob prisotnosti oljne ogrščice znatno zmanjšala v primerjavi s kemičnim zatiranjem (fenamifos). Mulč pokrovnih po- sevkov, kot so kapusnice (Brassica spp.) lahko služi kot biofumigant, ki lahko zmanjša populacijo ogorčic v tleh (McLeod in Steel, 1999; Rahman in Somers, 2005). Ka- pusnice namreč tvorijo glukozinolate, ki so v živi rastlini neaktivni. Po mulčenju te spojine hidrolizira encim mi- rozinaza, pri čemer se sproščajo hlapni izotiocianati. Ti sodelujejo pri biofumigaciji vinogradniških tal (Kruger in sod., 2013). V poskusu Pensec in sod. (2013) pa se je sadrenka oz. šlajer (Gypsophila paniculata L.) izkazala z bionematocidnim delovanjem in ob tem ni vplivala na delovanje mikorize. 3.2.2 Glive Alternativo kemičnemu zatiranju lahko predstavlja- jo tudi koristni talni mikroorganizmi. Eden od učinko- vitih primerov je arbuskularna mikoriza (AM), ki omili škodo povzročeno s strani rastlinsko parazitskih ogor- čic (Pozo in Azcon-Aguilar, 2007; Schouteden in sod., 2015, v Hao in sod., 2018). V poskusu Hao in sodelavcev (2012) so dokazali, da je izolat arbuskularne mikorizne (AM) glive Rhizoglomus irregularis Walker & Schüsler, 2010 imenovan BEG141 zmanjšal tvorbo šišk na koreni- nah, ki so jih povzročile brezvirusne ogorčice X. index in zmanjšal namnožitev ogorčic v tleh, ki so obdajale vinsko trto cepljeno na podlago SO4 (Vitis berlandieri × V. riparia). V kasnejši študiji je Hao s sodelavci (2018) preučeval učinke glive R. irregularis na razvoj virusonos- ne ogorčice X. index in okužbe z GFLV . Ugotovili so, da je prisotnost AM glive na koreninah vinske trte cepljene na podlago SO4 zmanjšala nastanek šišk na koreninah povzročenih s strani ogorčice X. index, zmanjšana pa je bila tudi namnožitev ogorčic v tleh. V primeru vnosa 10 osebkov vrste X. index v lonec, kjer je bila AM gliva, viru- sa GFLV pri vinski trti po 90 dneh niso potrdili, medtem ko so v primeru vnosa 100 osebkov potrdili GFLV tako pri rastlinah v loncih brez AM kot z AM glivo. Torej bi se z manjšanjem populacije vrste X. index in njihovega prodiranja v korenine zmanjšala tudi okuženost vinske trte z GFLV . V poskusu Boosalis in Mankau (1965) so ugotovili, da je endoparazitska gliva Catenaria anguillulae Sorokin, 1876 parazitirala ogorčico vrste X. index. Kot parazit se je izkazala tudi pri ogorčicah Panagrellus redivivus Linnae- us, 1767 in samicah ogorčice Heterodera schachtii Sch- midt, 1871, kar kaže na njihov velik potencial za biotično zatiranje ogorčic (Voss in Yyss, 1990). Galper s sodelavci (1991) so ugotovili, da je ekstrakt glive Cunninghamella elegans Lendner, 1907, gojene na kolagenu kot viru ogl- jika in dušika, zmanjšal gibljivost ogorčic X. index v in vitro razmerah. Prav tako se je potencial te glive pri bio- tičnem zatiranje ogorčic povečal, ko so kolagen dodajali v rastni substrat (0,1 % m/m). Kot ekološko in stroškovno učinkovito alternativo varstvu pred ogorčicami so z različnimi raziskavami po- trdili glivo Arthrobotrys flagrans Sidorova, Gorlenko & Nalepina, 1964 (prej Duddingtonia flagrans). Izkazala se je, da ima velik potencial za uporabo kot biotični nema- tocid (Araújo in sod., 2008; Vilela in sod., 2012; da Silva in sod., 2013; Braga in de Araújo, 2014; Mostafanezhad in sod., 2014). To sta potrdila tudi Wernet in Fischer (2023), saj se je gliva Arthrobotrys flagrans (Duddingtonia flagrans) v njuni raziskavi izkazala za učinkovit mikroorganizem za zatiranje ogorčice X. index. V lončnem poskusu s figo (Ficus carica L.) je prisotnost glive A. flagrans zmanjšala število ličink vrste X. index. Figa ni gostitelj virusa GFLV , je pa dober gostitelj ogorčice X. index, zato je mogoče zagotoviti, da brezvirusne ogorčice ostanejo neokužene Acta agriculturae Slovenica, 119/4 – 2023 7 Možnosti nekemičnega zatiranja virusonosnih ogorčic Xiphinema index ... z virusom tekom poskusa. Monteiro s sodelavci (2018) pa je potrdil pozitivno delovanje glive A. flagrans na sadike paradižnika, saj se je ob prisotnosti le-te v tleh povečala absorpcija elementov in mineralov, kar je po- zitivno vplivalo na rast in razvoj sadik. Prav s poskusi na paradižnikih so dokazali nematocidno delovanje glive A. flagrans, saj se je po vnosu klamidiospor v rastni substrat zmanjšalo število ličink vrste Meloidogyne javanica Tre- ub, 1885 za 73 % (Monteiro in sod., 2020; v Wernet in Fischer, 2023). Wernet in Fischer (2023) sta s poskusi preverila in- terakcije gliv A. conoides Drechsler, 1937, A. flagrans, A. oligospora Fresen., 1850, A. musiformis Drechsler, 1937, Drechslerella stenobrocha Drechsler, 1950 in Dactylelina haptoyla Drechsler, 1950 z bakterijami iz rodov Delftia, Bacillus, Pseudomonas, Enterobacter in Serratia. Ugoto- vila sta, da so bakterije Bacillus subtilis Ehrenberg, 1835, Pseudomonas stutzeri Lehmann in Neumann, 1896, Ente- robacter cloacae Jordan, 1890, Serratia marcescens Bizio, 1823 in Delftia po 48 urah na hifah gliv vrste A. conoides in A. oligospora tvorile »pasti« oz. zanke, ki ogorčice uja- mejo in jih nato prebavijo. Ta interakcija gliv in bakterij, ter tvorba pasti na hifah gliv bi lahko v prihodnje pred- stavljala velik potencial biotičnega zatiranja patogenih ogorčic. Darago in sodelavci (2013) pa so preverili nemato- cidno delovanje gliv iz rodu Trichoderma. Poskus so za- snovali v in vitro razmerah s šestnajstimi sevi šestih vrst: T. atroviride Bissett, 1984, T. harzianum Rifai, 1969, T. rossicum Bissett, Kubicek & Szakacs, 2003, T. tomentosum Bissett, 1991, T. virens Arx, 1987 in T. asperellum Samu- els, Lieckf. & Nirenberg, 1999. Ocena testov smrtnosti ogorčic X. index je pokazala, da so glive Trichoderma spp. sposobne zmanjšati populacijo vrste X. index v in vitro razmerah. Najboljše rezultate so dosegli z glivo T. harzianum. 3.2.3 Bakterije Eno od možnosti v boju proti ogorčicam X. index pa so preizkušali v raziskavi Aballaya in sod. (2011; 2012). Iz korenin vinskih trt so pridobili več kot 400 izolatov bakterij iz 25 rodov. Izolata bakterij Brevibacillus brevis Migula, 1900 in Bacillus megaterium de Bary, 1884 sta pokazala nematocidno delovanje tako v in vitro razme- rah, kot pri lončnem poskusu. Rizobakterije, izolirane iz žlahtne vinske trte so zmanjšale škodo na mladih ko- reninah, ki jo povzroči vrsta X. index in so potencialni biotični agensi za nadaljnje raziskave o možnostih zati- ranja oz. omejevanja pojavnosti ogorčice v vinogradih. Preprečitev tveganja za okužbo vinske trte z GFLV sicer ni dosežena, saj tudi pri majhni populaciji ogorčic lahko pride do okužbe, vendar prisotne bakterije pripomorejo k večji zaščiti korenin pred neposrednimi poškodbami ogorčic (Aballay in sod., 2012). Potencial pri varstvu rastlin pred ogorčico X. index so ugotovili tudi pri bakteriji Pasteuria penetrans Thorne, 1940 (Sturhan, 1985). Prav tako se je pozitivno izkazala bakterija Paenibacillus sp. (sev B2), izolirana iz navadne- ga sirka (Sorghum bicolor L. Moench), saj izloča peptid penimiksin. Prisotnost bakterije je znatno zmanjšala po- pulacijo vrste X. index v tleh in tvorbo šišk na koreninah vinske trte. Penimiksin je v in vitro razmerah zmanjšal aktivnost ogorčic X. index (Hao in sod., 2017). Delovanje nekaterih rizobakterij na vrsto X. in- dex so preverjali Aballay in sodelavci (2020). Korenine vinske trte v rastlinjaku so inokulirali z različnimi for- mulacijami rizobakterij (tekočina, prašek in izotonična raztopina). Ugotovili so, da so bili izolati rizobakterij Brevibacterium frigoritolerans Delaporte in Sasson, 1967, Bacillus amyloliquefaciens Fukomoto, 1943, Bacillus me- gaterium, Bacillus thuringiensis Berliner, 1915, Bacillus weihenstephanensis Lechner in sod., 1998 in Pseudomo- nas fluorescens Migula 1895 učinkoviti proti ogorčicam X. index, saj je bila njihova učinkovitost primerljiva z učinkovitostjo kemičnega nematocida Rugby ® 200 CS (kadusafos). Formulacija (prašek, tekočina, izotonična raztopina) na samo učinkovitost ni imela vpliva. 4 ZAKLJUČEK Virusonosne ogorčice vrste Xiphinema index so v tleh sposobne preživeti več let. Kljubujejo različnim okoljskim in talnim razmeram, ob tem pa v svojem or- ganizmu vseskozi ohranjajo virus GFLV, ter na ta na- čin predstavljajo nevarnost za vinsko trto, ki je njihova glavna gostiteljica. Nepovirus GFLV , ki ga vrsta X. index prenaša, namreč povzroča virusno bolezen kužne izro- jenosti vinske trte, ki postopno vodi do velikega izpada pridelka in kasneje v propad trt. Za zdaj učinkovite- ga trajnostnega pristopa za obvladovanje te bolezni ni. Najučinkovitejši pristop v boju z boleznijo predstavlja zmanjšanje populacije prenašalk virusa v tleh. Ker pa je značilna porazdelitev teh ogorčic v tleh tudi do globine 3 in več metrov, nakazuje na izjemno težavnost pri varstvu rastlin in predstavlja v »okuženih« vinogradih velik izziv. Priporočljiva je 10 letna praha pred ponovno zasaditvi- jo vinograda, kar pa je iz ekonomskega stališča nespre- jemljivo. Prav zaradi obstojnosti, globinske porazdelitve in zmožnostjo preživetja v neugodnih razmerah je učin- kovitost kemičnih pripravkov, nematocidov, v tleh, kjer so ogorčice prisotne, precej slaba. Vprašljivo pa je tudi njihovo neciljno delovanje in vpliv na ostale mikroorga- nizme v tleh. Vse več raziskav se nagiba k uporabi okolju Acta agriculturae Slovenica, 119/4 – 2023 8 J. POLANŠEK et al. prijaznejših in učinkovitejših strategij. Kot učinkoviti so se izkazali različni vmesni posevki, ki s svojimi korenin- skimi izločki vplivajo na zmanjšanje populacije ogorčic v tleh. Prav tako se vse več raziskav nagiba k uporabi raz- ličnih mikroorganizmov, ki bi lahko v prihodnosti učin- koviteje nadomestili kemične pripravke. Preučevanje in- terakcij med vrsto X. index, virusom GFLV in vinsko trto predstavlja vsekakor velik izziv. Področje nekemičnega zatiranja virusonosnih ogorčic pa bo tudi v prihodnje deležno raziskovanja, saj bi z razvojem novih strategij za- tiranja ogorčic ali kakršne koli drugačne prekinitve pre- nosa virusa na vinsko trto omogočili zmanjšanje izgube pridelka in dohodka na vinogradniških kmetijah. 5 ZAHV ALA Aktivnosti mlade raziskovalke potekajo v sklopu programske skupine Agrobiodiverziteta (P4-0072), ki jo financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repu- blike Slovenije (ARRS). 6 VIRI Abad, P ., Gouzy, J., Aury, J. M. in sod. (2008). Genome sequen- ce of the metazoan plant-parasitic nematode Meloidogyne incognita. Nature Biotechnology, 26, 909–915. https://doi. org/10.1038/nbt.1482 Aballay, E., Insunza, B. (2002). Evaluation of plants with ne- maticidal properties in the control of Xiphinema index on table grapes cv. Thompson Seedless in the central zone of Chile. Agricultura Técnica, 62(3), 357–365. https://doi. org/10.4067/S0365-28072002000300002 Aballay, E., Sepúlveda, R., Insunza, V . (2004). Evaluation of five nematode-antagonistic plants used as green manure to con- trol Xiphinema index Thorne et Allen on Vitis vinifera L. Nematropica, 34, 45–51. Aballay, E., Persson, P., Mårtensson, A. (2009). Plant-parasitic nematodes in Chilean vineyards. Nematropica, 39, 85–97. Aballay, E., Mårtensson, A., Persson, P. (2011). Screening of rhizobacteria from grapevine for their suppressive effect on Xiphinema index Thorne & Allen on in vitro grape plants. Plant Soil, 347, 313–325. https://doi.org/10.1007/s11104- 011-0851-6 Aballay, E., Prodan, S., Mårtensson, A., Persson, P. (2012). Assessment of rhizobacteria from grapevine for their su- ppressive effect on the parasitic nematode Xiphinema in- dex. Crop Protection, 42, 36–41. https://doi.org/10.1016/j. cropro.2012.08.013 Aballay, E., Prodan, S., Correa, P., Allende, J. (2020). Asses- sment of rhizobacterial consortia to manage plant parasi- tic nematodes of grapevine. Crop Protection, 131, 105103. https://doi.org/10.1016/j.cropro.2020.105103 Andret-Link, P., Laporte, C., Valat, L., Ritzenthaler, C., De- mangeat, G., Vigne, E., Laval, V ., Pfeiffer, P ., Stussi-Garaud, C., Fuchs, M. (2004). Grapevine fanleaf virus: Still a major threat to the grapevine industry. Journal of Plant Pathology, 86(3), 183–195. Andret-Link, P., Marmonier, A., Belval, L., Hleibieh, K., Ritzenthaler, C., Demangeat, D. (2017). Ectoparasitic ne- matode vectors of grapevine viruses. V: Meng, B., Martelli, G. P ., Golino, D. A., Fuchs, M. (ur.). Grapevine viruses: mole- cular biology, diagnostics and management. Springer Verlag, Cham, Switzerland, 505–530. https://doi.org/10.1007/978- 3-319-57706-7_25 Archidona-Y uste, A., Cai, R., Cantalapiedra-Navarrete, C., Car- reira, A. J., Rey, A., Viñegla, B., Liébanas, G., Palomares-Ri- us, E. J., Castillo, P . (2020). Morphostatic Speciation within the Dagger Nematode Xiphinema hispanum-Complex Spe- cies (Nematoda: Longidoridae). Plants, 9(12), 1649. https:// doi.org/10.3390/plants9121649 Araújo, J. V ., Braga, F . R., Silva, A. R., Araujo, J. M., Tavela, A. O. (2008). In vitro evaluation of the effect of the nematopha- gous fungi Duddingtonia flagrans, Monacrosporium sinense, and Pochonia chlamydosporia on Ascaris suum eggs. Para- sitology Research, 102, 787–790. https://doi.org/10.1007/ s00436-007-0852-9 Atreya, K. (2008). Health costs from short-term exposure to pesticides in Nepal. Social Science & Medicine, 67, 511–519. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2008.04.005 Baginsky, C., Contreras, A., Covarrubias, I. J., Seguel, O., Aballay, E. (2013). Control of plant-parasitic nematodes using cover crops in table grape cultivation in Chile. Cien- cia e Investigación Agraria, 40(3), 547–557. http://dx.doi. org/10.4067/S0718-16202013000300008 Baldwin, J. G., Nadler, S. A., Wall, D. H. (2000). Nematodes: pervading the earth and linking all life. V: Nature and hu- man society: the quest for a sustainable world: proceedings of the 1997 forum on biodiversity. Raven P., Williams T. (ur). Washington DC: National Academy Press, 91–176. Bello, A. (1998). Biofumigation and integrated pest manage- ment. V: Alternatives to Methyl Bromide for the Southern European Countries. Bello, A., González, J. A., Arias, M., Rodríguez-Kábana R. (ur.). PhytomaEspaña, DG XI EU, CSIC, Valencia, Spain, 99–126. Bileva, T., Choleva, B., Hockland, S., Ciancio, A. (2009). Ma- nagement of virus-transmitting nematodes with nematodes with special emphasis on South-East Europe. V: Integrated management of fruit crops and forest nematodes. Ciancio, A., Mukerji, K. G. (ur.). 215–242. https://doi.org/10.1007/978- 1-4020-9858-1_9 Bilgrami, A. L., Brey, C. (2005). Potential of predatory ne- matodes to control plant-parasitic nematodes. Ne- matodes as Biocontrol Agents. 447–464. https://doi. org/10.1079/9780851990170.0447 Birch, A., Robertson, W., Fellows, L. (1993). Plants products to control plant parasitic nematodes. Pesticide Science, 39, 141–145. https://doi.org/10.1002/ps.2780390207 Blaxter, M. (2011). Nematodes: The worm and its relatives. PLoS Biology, 9(4), e1001050. https://doi.org/10.1371/ annotation/083d39ea-2269-4915-9297-bc6d9a9f7c58 Boosalis, M. G., Mankau, R. (1965). Parasitism and predati- on of soil microorganisms. V: Ecology of Soil-Borne Plant Acta agriculturae Slovenica, 119/4 – 2023 9 Možnosti nekemičnega zatiranja virusonosnih ogorčic Xiphinema index ... Pathogens. Baker, K. F., Snyder, W . C. (ur.). Berkeley, Cali- fornia, USA: University of California Press, 374–391. Braga, F. R., de Araújo, J. V. (2014). Nematophagous fungi for biological control of gastrointestinal nematodes in dome- stic animals. Applied Microbiology and Biotechnology, 98, 71–82. https://doi.org/10.1007/s00253-013-5366-z Brown, D. J. F., Robertson, W . M., Trudgill, D. L. (1995). Tran- smission of viruses by plant nematodes. Annual Review of Phytopathology, 33, 223–249. https://doi.org/10.1146/an- nurev.py.33.090195.001255 Brun, G. L., Macdonald, R. M, Verge, J., Aubé, J. (2008). Long-term atmospheric deposition of current-use and banned pesticides in Atlantic Canada; 1980 – 2000. Che- mosphere, 314–327. https://doi.org/10.1016/j.chemosphe- re.2007.09.003 Chitwood, D. J. (2003). Nematicides. V: Encyclopedia of Agrochemicals. Plimmer, J. R. (ur.). JohnWiley & Sons: New York, NY, USA, 3, 1104–1115. https://doi. org/10.1002/047126363X.agr171 Coomans, A. (2000). Nematode systematics: past, pre- sent and future. Nematology, 2(1), 3–7. https://doi. org/10.1163/156854100508845 Coyne, D. L., Cortada, L., Dalzell, J. J., Claudius-Cole, A. O., Haukeland, S., Luambano, N. (2018). Plant-parasitic ne- matodes and food security in sub-Saharan Africa. An- nual Review of Phytopathology, 56, 381–403. https://doi. org/10.1146/annurev-phyto-080417-045833 Da Silva, M. E., de Araújo, J. V ., Braga, F. R., Borges, L. A., So- ares, F. E. F., dos Santos Lima, W. (2013). Mycelial mass production of fungi Duddingtonia flagrans and Monacro- sporium thaumasium under different culture conditions. BMC Research Notes, 6, 340. https://doi.org/10.1186/1756- 0500-6-340 Daragó, Á., Szabó, M., Hrács, K. (2013). In vitro investigations on the biological control of Xiphinema index with Tricho- derma species. Helminthologia, 50, 132–137. https://doi. org/10.2478/s11687-013-0121-7 Decraemer, W., Hunt, D. (2006). Structure and clasif- fication. V: Plant Nematology. Perry, R. N., Moens, M. (ur.). Wallingford, UK: CABI, 3–32. https://doi. org/10.1079/9781845930561.0003 De Ley, P. (2006). A quick tour of nematode diversity and the backbone of nematode phylogeny. V: Worm Book, The C. elegans Research Community. https://doi.org/10.1895/ wormbook.1.41.1 Demangeat, G., Komara, V ., Cornueta, P ., Esmenjaudb, D., Fu- chsa, M. (2004). Sensitive and reliable detection of grape- vine fanleaf virus in a single Xiphinema index nematode vector. Journal of Virological Methods, 122(2004), 79–86. https://doi.org/10.1016/j.jviromet.2004.08.006 Demangeat, G., Voisin, R., Minot, J. C., Bosselut, N., Fuchs, M., Esmenjaud, D. (2005). Survival of Xiphinema index in vineyard soil and retention of grapevine fanleaf virus over extended time in the absence of host plants. Phytopathology, 95, 1151–1156. https://doi.org/10.1094/PHYTO-95-1151 Djennane, S., Prado, E., Dumas, V ., Demangeat, G., Gersch, S., Alais, A. (2021). A single resistance factor to solve vineyard degeneration due to grapevine fanleaf virus. Communica- tions Biology, 4, 637. https://doi.org/10.1038/s42003-021- 02164-4 Dong, L. Q., Zhang, K. Q. (2006). Microbial control of plant-pa- rasitic nematodes: a five-party interaction. Plant Soil, 288, 31–45. https://doi.org/10.1007/s11104-006-9009-3 EFSA Panel on Plant Health (EFSA PLH Panel), Jeger M., Bra- gard C., Caffier D., Candresse T., Chatzivassiliou E., Deh- nen-Schmutz K., Gilioli G., Gregoire J., Miret J. A. J., Ma- cLeod A., Navarro M. N., Parnell S., Potting R., Rafoss T., Rossi V ., Urek G., Van Bruggen A., Van der Werf W ., West J., Winter S., Kaluski T., Niere B. 2018. Pest categorisation of Xiphinema americanum sensu lato. EFSA Journal, 16(7), 5298. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5298 EPPO Global database. (2022). V: EPPO Global database, Pa- ris, France: EPPO. 1 pp. Dostopno na: https://gd.eppo.int/. (april, 2022). Esmenjaud, D., Pistre R., Bongiovanni, M. (1988). Nematicide activity of aldicarb in deep and clayey soils against Xiphine- ma index Thorne & Allen, 1950 (Nematoda: Longidoridae) vector of grapevine fanleaf virus (in French). Mededelingen Van De Faculteit Landbouwwetenschappen Rijksuniversiteit. Gent, 53(2b), 885–891. Esmenjaud, D., Walter, B., Valentin, G., Guo, Z. T. Cluzeau, D., Minot, J. C., Voisin, R., Cornuet, P. (1992). Vertical distri- bution and infectious potential of Xiphinema index (Thorne & Allen, 1950) (Nematoda: Longidoridae) in fields affected by grapevine fanleaf virus in vineyards in the Champa- gne region of France. Agronomie, 12, 395–399. https://doi. org/10.1051/agro:19920505 Esmenjaud, D., Bouquet, A. (2009). Selection and application of resistant germplasm application for grapevine nematodes management. V: Integrated management of fruit crops and forest nematodes. Ciancio, A., Mukerji, K. G. (ur.). Dorder- cht: Springer, 4, 195–214. https://doi.org/10.1007/978-1- 4020-9858-1_8 Feil, H., Westerdahl, B. B., Smith, R. J., Verdegaal P . (1997). Ef- fects of seasonal and site factors on Xiphinema index in two California vineyards. Journal of Nematology, 29, 491–500. Flegg, J. M. M. (1968a). The occurrence and depth distribu- tion of Xiphinema and Longidorus species in south ea- stern England. Nematologica, 14, 189–196. https://doi. org/10.1163/187529268X00417 Flegg, J. M. M. (1968b). Life cycle studies of Xiphinema and Longidorus species in south eastern England. Nematologica, 14, 197–210. https://doi.org/10.1163/187529268X00426 FURS, 2023. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev. Do- stopno na: http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index. htm. (marec, 2023). Galper, S., Cohn, E., Spiegel, Y ., Chet, I. (1991). A collagenolytic fungus, Cunninghamella elegans, for biological control of plant-parasitic nematodes. Journal of Nematology, 23(3), 269–274. Garcia, S., Hily, J. M., Komar, V., Gertz, C., Demangeat, G., Lemaire, O. (2019). Detection of multiple variants of gra- pevine fanleaf virus in single Xiphinema index nematodes. Viruses, 11, 1139. https://doi.org/10.3390/v11121139 Gutiérrez-Gutiérrez, C., Palomares-Rius, J. E., Cantalapie- dra-Navarrete, C., Landa, B. B., Esmenjaud, D., Castillo, P . Acta agriculturae Slovenica, 119/4 – 2023 10 J. POLANŠEK et al. (2010). Molecular analysis and comparative morphology to resolve a complex of cryptic Xiphinema species. Zoolo- gica Scripta, 39, 483–498. https://doi.org/10.1111/j.1463- 6409.2010.00437.x Gutiérrez-Gutiérrez, C., Cantalapiedra-Navarrete, C., Remesal, E., Palomares-Rius, J. E., Navas-Cortés, J. A., Castillo, P. (2013). New insight into the identification and molecular phylogeny of dagger nematodes of the genus Xiphinema (Nematoda: Longidoridae) with description of two new species. Zoological Journal of the Linnean Society, 169, 548– 579. https://doi.org/10.1111/zoj.12071 Hajji-Hedfi, L., M’Hamdi-Boughalleb, N., Horrigue-Raouani, N. (2019). Fungal diversity in rhizosphere of root-knot ne- matode infected tomatoes in Tunisia. Symbiosis, 79, 171– 181. https://doi.org/10.1007/s13199-019-00639-x Halbrendt, J. M. (1996). Allelopathy in the management of plantparasitic nematodes. Journal of Nematology, 28, 8–14. Hao, Z., Fayolle, L., Van Tuinen, D., Chatagnier, O., Li, X., Gia- ninazzi, S., Gianinazzi-Pearson, V . (2012). Local and syste- mic mycorrhiza-induced protection against the ectoparasi- tic nematode Xiphinema index involves priming of defence gene responses in grapevine. Journal of Experimental Bo- tany, 63, 3657–3672. https://doi.org/10.1093/jxb/ers046 Hao, Z., Van Tuinen, D., Wipf, D., Fayolle, L., Chataignier, O., Li, X., Chen, B., Gianinazzi, S., Gianinazzi-Pearson, V., Adrian, M. (2017). Biocontrol of grapevine aerial and root pathogens by Paenibacillus sp. strain B2 and paenimyxin in vitro and in planta. Biological Control, 109, 42–50. https:// doi.org/10.1016/j.biocontrol.2017.03.004 Hao, Z., Fayolle, L., Van Tuinen, D., Fayolle, L., Chatagnier, O., Li, X., Chen, B., Gianinazzi, S., Gianinazzi-Pearson, V. (2018). Arbuscular mycorrhiza affects grapevine fan- leaf virus transmission by the nematode vector Xiphine- ma index. Applied Soil Ecology, 129, 107–111. https://doi. org/10.1016/j.apsoil.2018.05.007 Hewitt, W. B., Raski, D. J., Goheen, A. C. (1958). Nematode vector of soil-borne virus of grapevines. Phytophatology, 48, 586–595. Hodda, M. (2022). Phylum Nematoda: a classification, catalo- gue and index of valid genera, with a census of valid spe- cies. Zootaxa, 5114(1), 001–289. https://doi.org/10.11646/ zootaxa.5114.1.1 Hugot, J. P., Baujard, P., Morand, S. (2001). Biodiversi- ty in helminths and nematodes as a field of study: an overview. Nematology, 3(3), 199–208. https://doi. org/10.1163/156854101750413270 Insunza, V ., Aballay, E., Macaya, J. (2001). Nematicidal activity of aqueous plant extracts on Xiphinema index. Nematologia Mediterranea, 29, 35–40. Jackson, S. R. (2020). Wine Science; Principles and Applications (Fifth Edition). Chapter 4 – Vineyard practice. Food Scien- ce and Technology, 1014, 151-330. https://doi.org/10.1016/ B978-0-12-816118-0.00004-0 Jones, J. T., Haegeman, J., Danchin, E. G. J., Gaur, S. H., Helder, J., Jones, M. G. K., Kikuchi, T., Manzanilla-López, R., Palo- mares-Rius, J. E., Wesemael, W . M. L., Perry, R. N. (2013). T op 10 plant-parasitic nematodes in molecular plant patho- logy. Molecular Plant Pathology, 14(9), 946–961. https://doi. org/10.1111/mpp.12057 Kruger, D. H. M., Fourie, J. C., Malan, A. P. (2013). Cover crops with biofumigation properties for the suppression of plant-parasitic nematodes: A review. South African Jour- nal of Enology and Viticulture, 34, 287–295. https://doi. org/10.21548/34-2-1107 Lazarova, S., Coyne, D., Rodríguez, G. M., Peteira, B., Ciancio, A. (2021). Functional Diversity of Soil Nematodes in Re- lation to the Impact of Agriculture—A Review. Diversity, 13(2), 64. https://doi.org/10.3390/d13020064 Martelli, G. P., Boudon-Padieu, E. (2006). Directory of infec- tious diseases of grapevines. International Centre for Ad- vanced Mediterranean Agronomic Studies. Options Médi- terranéennes Ser. B, Studies and Research, 55, 59–75. McKenry, M. V., Buzo, T. (1996). A Novel Approach to Provi- de Partial Relief from the Walnut Replant Problem. Annual International Research Conference on Methyl Bromide Alter- natives and Emissions Reductions. Methyl Bromide Alterna- tives Outreach, Fresno, CA, 29 str.. McLeod, R. (1994). Cover crops and inter-row nematode infe- station in vineyards. The Australian Grape Grower & Vine- maker, 367, 45–48. McLeod, R. W., Steel, C. C. (1999). Effects of brassica-leaf green manures and crops on activity and reproduction of Meloidogyne javanica. Nematology, 1, 613–624. https://doi. org/10.1163/156854199508568 Meng, B., Martelli, G. P ., Golino, D.A., Fuchs, M. (ur.). (2017). Grapevine viruses: molecular biology, diagnostics and mana- gement. Cham: Springer International Publishing. https:// doi.org/10.1007/978-3-319-57706-7 Mesa-Valle, C. M., Garrido-Cardenas, J. A., Cebrian-Carmona, J., Talavera, M., Manzano-Agugliaro, F. 2020. Global Rese- arch on Plant Nematodes. Agronomy, 10, 1148. https://doi. org/10.3390/agronomy10081148 Monteiro, T. S. A., Valadares, S. V ., de Mello, I. N. K., Moreira, B. C., Kasuya, M. C. M., de Araújo, J. V . (2018). Nematopha- gus fungi increasing phosphorus uptake and promoting plant growth. Biological Control, 123, 71–75. https://doi. org/10.1016/j.biocontrol.2018.05.003 Mostafanezhad, H., Sahebani, N., Nourinejhad Zarghani, S. (2014). Control of root-knot nematode (Meloidogyne ja- vanica) with combination of Arthrobotrys oligospora and salicylic acid and study of some plant defense responses. Biocontrol Science and Technology, 24, 203–215. https://doi. org/10.1080/09583157.2013.855166 Nguyen, V.C., Villate, L., Gutierrez-Gutierrez, C., Castillo, P., Van Ghelder, C., Plantard, O. (2019). Phylogeography of the soil-borne vector nematode Xiphinema index highly suggests Eastern origin and dissemination with dome- sticated grapevine. Scientific Reports, 9, 7313. https://doi. org/10.1038/s41598-019-43812-4 Nicol, J. M., Turner, S. J., Coyne, D. L., den Nijs, L., Hoc- kland, S., Maafi, Z. T. (2011). Current nematode threats to world agriculture. V: Genomics and Molecular Genetics of Plant–Nematode Interactions. Jones, J.T., Gheysen, G., Fenoll, C. (ur.). Heidelberg, Springer, 21–44. https://doi. org/10.1007/978-94-007-0434-3_2 Pensec, F., Marmonier, A., Marchal, A., Gersch, S., Nassr, N., Chong, J. (2013). Gypsophila paniculata root saponins as an environmentally safe treatment against two nematodes, na- Acta agriculturae Slovenica, 119/4 – 2023 11 Možnosti nekemičnega zatiranja virusonosnih ogorčic Xiphinema index ... tural vectors of grapevine fanleaf degeneration. Australian Journal of Grape and Wine Research, 19, 439–445. https:// doi.org/10.1111/ajgw.12031 Pires, D., Vicente, C. S. L., Menéndez, E., Faria, J. M. S., Ru- sinque, L., Camacho, M. J., Inácio, M. L. (2022). The Fight against Plant-Parasitic Nematodes: Current Status of Bac- terial and Fungal Biocontrol Agents. Pathogens, 11, 1178. https://doi.org/10.3390/pathogens11101178 Pitcher, R. S. (1975). Factors influencing the movement of ne- matodes in soil. V: Nematode vector of plant viruses. Lam- berti, F ., T aylor, C. E., Seinhorst, J. W . (ur.). Springer, Boston, 391–407. https://doi.org/10.1007/978-1-4684-0841-6_38 Pompe-Novak, M., Korošec-Koruza, Z., Tomažič, I., Klarič, M., Vojvoda, J., Blas, M., Ravnikar, M., Fichs, M., Petrovič, N. (2005). Biotična raznovrstnost virusa pahljačavosti listov vinske trte (GFLV). Zbornik predavanj in referatov 7. slo- venskega posvetovanja o varstvu rastlin Zreče, 8–10. Marec 2005, 239–243. Pozo, M. J., Azcon-Aguilar, C. (2007). Unraveling mycorrhiza- -induced resistance. Current Opinion in Plant Biology, 10, 393–398. https://doi.org/10.1016/j.pbi.2007.05.004 Rahman, L., Somers, T. (2005). Suppression of root knot nema- tode (Meloidogyne javanica) after incorporation of Indian mustard cv. Nemfix as green manure and seed meal in vine- yards. Australasian Plant Pathology, 34, 77–83. https://doi. org/10.1071/AP04081 Raski, D. J., Hewitt, W . B., Goheen, A. C., Taylor, C. E., Taylor, R.H. (1965). Survival of Xiphinema index and reservoirs of fanleaf virus in fallowed vineyard soil. Nematologica, 11, 349–352. https://doi.org/10.1163/187529265X00267 Roccuzzo, G., Ciancio, A. (1991). Note on nematodes found in irrigation water in southern Italy. Nematologia Mediterra- nea, 19, 105–108. Rubio, B., Lalanne-Tisné, G., Voisin, R., Tandonnet, J. P ., Porti- er, U., Van Ghelder, C. (2020). Characterization of genetic determinants of the resistance to phylloxera, Daktulospha- ira vitifoliae, and the dagger nematode Xiphinema index from muscadine background. BMC Plant Biology, 20, 213. https://doi.org/10.1186/s12870-020-2310-0 Sanfaçon, H. (2020). Nepoviruses (Secoviridae). Update of San- facon, H. (2008). Nepovirus. V: Encyclopedia of Virology. Mahy, B. W. J.,Van Regenmortel, M. H. V . (ur.). Academic Press, 405–413. https://doi.org/10.1016/B978-012374410- 4.00449-0 Schouteden, N., De Waele, D., Panis, B., Vos, C. M. (2015). Arbuscular mycorrhizal fungi for the biocontrol of plant- -parasitic nematodes: a review of the mechanisms involved. Frontiers in Microbiology, 6, 1280. https://doi.org/10.3389/ fmicb.2015.01280 Schurig, J., Ipach, U., Hahn, M., Winterhagen, P . (2021a). Eva- luating nematode resistance of grapevine rootstocks based on Xiphinema index reproduction rates in a fast screening assay. European Journal of Plant Pathology, 160, 233–238. https://doi.org/10.1007/s10658-021-02227-6 Schurig, J., Ipach, U., Helmstätter, B., Kling, L., Hahn, M., Tra- pp, O. (2021b). Selected genotypes with the genetic back- ground of Vitis aestivalis and Vitis labrusca are resistant to Xiphinema index. Plant Disease, 105(12), 4132–4137. https://doi.org/10.1094/PDIS-12-20-2716-RE Singh, S. K., Hodda, M., Ash, G. J. (2013). Plant-parasitic ne- matodes of potential phytosanitary importance, their main hosts and reported yield losses. EPPO Bulletin, 334–374. https://doi.org/10.1111/epp.12050 Singh, S., Singh, B., Singh, A. P. (2015). Nematodes: a threat to sustainability of agriculture. Procedia Environmental Sciences, 29, 215–216. https://doi.org/10.1016/j.proe- nv.2015.07.270 Smiley, R. (2005). Plant-parasitic nematodes affecting wheat yie- ld in the Pacific Northwest. Oregon State University, extensi- on publication. EM 8887. 4 str. Smythe, B. A., Holovachov, O., Kocot, M. K. (2019). Improved phylogenomic sampling of freeliving nematodes enhances resolution of higher-level nematode phylogeny. Evolutio- nary Biology, 19, 121. https://doi.org/10.1186/s12862-019- 1444-x Sturhan, D. (1985). Studies on distribution and hosts of Bacil- lus penetrans parasitic in nematodes. Mitteilungen aus der Biologischen Bundesanstalt für Land- und Forstwirtschaft Berlin-Dahlem, 226, 75–93. Širca, S., Urek, G. (2016). Ogorčice in prenosi virusov z ogorčicami. V: Mavrič Pleško, I. (ur.). Prenosi rastlinskih virusov 1. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije. 2016, str. 61–75. Širca, S., Theuerschuh, M. (2020). Virusonosne ogorčice Xiphi- nema index; Integrirano varstvo rastlin. Dostopno na: https://www.ivr.si/skodljivec/virusonosne-ogorcice-xiphi- nema-index/ (februar, 2022). Taylor, C. E., Robertson, W. M. (1970). Sites of virus retenti- on in the alimentary tract of the nematode vectors, Xiphi- nema diversicaudatum (Micol.) and X. index (Thorne and Allen). Annals of Applied Biology, 66, 375–380. https://doi. org/10.1111/j.1744-7348.1970.tb04616.x Taylor, C. E., Brown, D. J. F ., Neilson, R., Jones, A. T . (1994). The persistence and spread of Xiphinema diversicaudatum in cul- tivated and uncultivated biotopes. Annals of Applied Biolo- gy, 124, 469–477. https://doi.org/10.1111/j.1744-7348.1994. tb04152.x Taylor, C. E., Brown, D. J. F. (1997). Nematode vectors of plant viruses. Wallingford, CAB International: 286 str.. Thorne, G. (1935). Notes on free-living and plant parasitic ne- matodes. II. Higher classification groups of Dorylaimoi- dea. Proceedings Helminthological Society of Washington, 2, 8–96. Thomas, P . R. (1981). Migration of Longidorus elongatus, Xiphi- nema diversicaudatum and Ditylenchus dispaci in soil. Ne- matologia Mediterranea, 9, 75–81. Topalović, O., Hussain, M., Heuer, H. (2020). Plants and Asso- ciated Soil Microbiota Cooperatively Suppress Plant-Para- sitic Nematodes. Frontiers in Microbiology, 11, 313. https:// doi.org/10.3389/fmicb.2020.00313 Tsay, T. T., Wu, S.T., Lin, Y.Y. (2004). Evaluation of Asteraceae plants for control of Meloidogyne incognita. Journal of Ne- matology, 36, 36–41. Urek, G., Hržič, A. (1998). Ogorčice - nevidni zajedavci rastlin: fitonematologija. Ljubljana, G. Urek (ur.). Ljubljana, samo- založba: 240 str.. Van Ghelder, C., Reid, A., Kenyon, D., Esmenjaud, D. (2015). Development of a real-time PCR method for the detection Acta agriculturae Slovenica, 119/4 – 2023 12 J. POLANŠEK et al. of the dagger nematodes Xiphinema index, X. diversicauda- tum, X. vuittenezi and X. italiae, and for the quantification of X. index numbers. Plant Pathology, 64, 489–500. https:// doi.org/10.1111/ppa.12269 Van Zyl, S., Vivier, A. M., Walker, A. M. (2011). Xiphinema index and its Relationship to Grapevines: A review. South African Journal for Enology and Viticulture, 33(1), 21–32. https://doi.org/10.21548/33-1-1302 Vieira, P., Gleason, C. (2019). Plant-parasitic nematode effec- tors — insights into their diversity and new tools for their identification. Current Opinion in Plant Biology, 50, 37–43. https://doi.org/10.1016/j.pbi.2019.02.007 Vilela, V. L. R., Feitosa, T. F., Braga, F. R., de Araújo, J. V., de Oliveira Souto, D. V., da Silva Santos, H. E. (2012). Biolo- gical control of goat gastrointestinal helminthiasis by Dud- dingtonia flagrans in a semi-arid region of the northeastern Brazil. Veterinary Parasitology, 188, 127–133. https://doi. org/10.1016/j.vetpar.2012.02.018 Villate, L., Fievet, V., Hanse, B., Delemarre, F., Plantard, O., Esmenjaud, D. (2008). Spatial distribution of the dagger ne- matode Xiphinema index and its associated grapevine fan- leaf virus in French vineyard. Phytopathology, 98, 942–948. https://doi.org/10.1094/PHYTO-98-8-0942 Villate, L., Esmenjaud, D., Helden, M. V ., Stoeckel, S., Plantard, O. (2010). Genetic signature of amphimixis allows for the detection and fine scale localization of sexual reproducti- on events in a mainly parthenogenetic nematode. Molecu- lar Ecology, 19, 856–873. https://doi.org/10.1111/j.1365- 294X.2009.04511.x Villate, L., Morin, E., Demangeat, G., Van Helden, M., Esme- njaud, D. (2012). Control of Xiphinema index Populations by Fallow Plants under Greenhouse and Field Conditions. Phytopathology, 102(6), 627–634. https://doi.org/10.1094/ PHYTO-01-12-0007 V oss, B., Yyss, U. (1990). V ariation between strains of the nema- tophagous endoparasitic fungus Catenaria anguillulae So- rokin 1. Factors affecting parasitism in vitro. Zeitschrift fur Pflanzenkrankheiten und Pflanzenschutz, 97(4), 416–430. Wang, S. H., Gergerich, R. C., Wickizer, S. L., Kim, K. S. (2002). Localization of transmissible and nontransmissible vi- ruses in the vector nematode Xiphinema americanum. Phytopathology, 92, 646–653. https://doi.org/10.1094/ PHYTO.2002.92.6.646 Weischer, B. (1975). Ecology of Xiphinema and Longidorus. V: Nematode vectors of plant viruses. Lamberti, F ., Taylor, C. E., Seinhorst, J. W . (ur). Springer, Boston, 291–307. https://doi. org/10.1007/978-1-4684-0841-6_24 Wernet, V., Fischer, R. (2023). Establishment of Arthrobotrys flagrans as biocontrol agent against the root pathogenic nematode Xiphinema index. Environmental Microbiology, 25(2),283–293. https://doi.org/10.1111/1462-2920.16282 Wick, R. (2012). Nematodes on golf greens. Agriculture and Lan- dscape Program. The Center for Agriculture, Food and the Environment, University of Massachusetts Amherst. Do- stopno na: https://ag.umass.edu/turf/fact-sheets/nemato- des-on-golf-greens (December 2022). Wyss, U. (1997). Root parasitic nematodes: an overview. V: Cellular and molecularaspects of plant-nematode interacti- ons. Grundler, F. M. W., Fenoll, C., Ohl, S. A. (ur). Deve- lopments in Plant Pathology, Springer, Dordrecht, 5–22. https://doi.org/10.1007/978-94-011-5596-0_2 Ye, W., Szalanski, A. L., Robbins, R. T. (2004). Phylogene- tic relationships and genetic variation in Longidorus and Xiphinema species (Nematoda: Longidoridae) using ITS1 sequences of nuclear ribosomal DNA. Journal of Nemato- logy, 36(1), 9–14.