Na tridnevnem seminarju mladine v Kočevju
Seminar za predsednike in sekretarje aktivov
V dneh od 30. januarja do 1. februarja je bil v prostorih Vajeniškega doma v Kočevju seminar za predsednike in sekretarje mladinskih aktivov, ter za člane ObK LMS Kočevje.
Organiziral ga je Občinski komite LMS Kočevje, udeležilo pa se ga je 68 mladinskih funkcionarjev, predvsem predsednikov in sekretarjev aktivov, ter nekaj predstavnikov specialnih mladinskih organizacij.
Iz seje svetov ObLO Ribnica
Dne 5. februarja je imel sejo Svet za gospodarstvo in Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ObLO Ribnica. Člani obeh svetov so v živi razpravi sklepali o raznih vprašanjih ribniške komune, sprejeli sklepe, katere bodo predložili v končno obravnavo in odobritev na seji ObLO.
Svet za gospodarstvo je obravnaval vprašanje gostinstva in trgovine ter o tem sprejel potrebne sklepe. Več točk je imel na dnevnem redu svet za komunalne in stanovanjske zadeve.
Glavni temi, ki jih je obravnaval seminar sta bili VII. kongres LMS ter idejno vzgojno delo in izobraževanje. Seminarja so se udeležili skoraj vsi predstavniki mladinskih aktivov naše občine, razen aktiva Podpre-ska, od katerega se seminarja ni udeležil niti en predstavnik.
Po nekaterih predavanjih se je razvila živahna diskusija, opaziti pa je bilo, da mladinci niso povsod na tekočem z našimi družbenimi problemi in novostmi. Posebno močno zanima-
Nad 100 članov delovnega kolektiva »Avto« iz Kočevja, je na sestanku kolektiva, ki je bil v nedeljo,.4. februarja razpravljalo o poslovanju podjetja v preteklem letu in o spremembah na vodilnih delovnih mestih. Jz finančnega poročila in razprave je bilo razvidno, da je podjetje v preteklem letu poslovalo zadovoljivo. Posebno so z ozirom na leto 1960 povečali lani inozemski promet, in sicer za okoli 600 odstotkov. Pač pa je bilo lani težje z obratnimi sredstvi, katerih ni bilo na razpolago. Položaj se je izboljšal pred kratkim, ko je odobrila Jugobanka podjetju 45 milijonov dinarjev posojila, ki naj bi ga porabili v glavnem za kreditiranje inozemskih kupcev (se pravi za obratna sredstva). Tako so se v podjetju sprostila sredstva, ki jih Je kolektiv namenil za gradnjo stanovanj.
Nadalje je kolektiv razpravljal o spremembah na vodilnih
Sodražici odborniki krajevnih odborov Zveze borcev NOV iz Sodražice, Žimaric, Zamosteca in Vinic. To je bila prva skupna seja po sklepu občinskega plenuma ZB, da se krajevne organizacije ZB združijo na območjih krajevnih uradov v eno organizacijo.
Predsednik ZB Sodražica Stane Vesel je odbornike seznanil z vsebino sklepov plenuma o združitvi. V krajši razpravi so
nje pa so mladinci pokazali za predavanje o problemih in perspektivah naše komune ter za povezavo med organizacijo LM in ostalimi organizacijami. Po predavanjih pa je za razvedrilo poskrbela kulturno zabavna skupina.
Iz ankete, ki jo je izvedlo vodstvo seminarja je razvidno, da so bili udeleženci s seminarjem zadovoljni, da je bil dobro organiziran, da je bilo tudi zabavno življenje na zadovoljivi višini, kakšen pa je uspeh seminarja,
delovnih mestih v podjetju. Zakaj je prišlo do sprememb, je predhodno razpravljal že delavski svet podjetja, osnovna organizacija ZK in drugi forumi. Kolektiv je zelo resno razpravljal o spremembi na vodilnih delovnih mestih, ki je bila zaradi nekaterih pomanjkljivosti in napak nujna, še posebno pa je bila nujna, ker je dalo več vodilnih uslužbencev podjetja odpoved. Po daljši razpravi je kolektiv rešil zadevo tako, da bo prišel v podjetje nov direktor, za nekatera vodilna delovna mesta pa bo dal razpis.
Na sestanku se je pokazala enotnost delovnega kolektiva, ki je zainteresiran, da podjetje še vnaprej čimbolj e gospodari. Zelo zrelo so razpravljali prav ljudje iz poslovalnic. Sestanka so se namreč udeležili tudi člani kolektiva iz poslovalnic, ki jih ima podjetje na Keki, v Novem Sadu in drugod.
sklenili, da bo skupni občni zbor 18 februarja v domu »Partizan« v Sodražici. Na zboru bodo predsedniki dosedanjih krajevnih odborov ZB poročali o delu, potem pa bodo izvolili skupen odbor.
Na seji so govorili tudi o odkritju spominske plošče 4. julija na zdravstvenem domu v Sodražici in izvolili zato posebno komisijo. Govorili so tudi o drugi problematiki svoje organizacije
-r-
bomo lahko videli pozneje, ko bomo ocenjevali delo aktivov v naši občini. Za enega izmed glavnih uspehov seminarja pa lahko smatramo to, da so semi-naristi, razdeljeni v tri skupine (komisije za delavsko, šolsko in vaško mladino), predelali material VII. kongresa LMS in da so sprejeli določene zaključke, katere bodo skušali uvesti v delo svojih aktivov. Po zaključni konferenci so si udeleženci seminarja ogledali kočevski podjetji IT AS in CZP Kočevski tisk, ter po tem odšli z novimi izkušnjami in znanjem v svoje aktive, trdno prepričani, da bodo sedaj lahko zaupano jim nalogo uspešneje opravljali kot doslej.
Smrt na
V petek, 2. februarja se je pripetila na Rudniku težka nesreča pri delu, ki je terjala življenje 28-letnega Franca Debeljaka, delavca na Rudniku in očeta dveh otrok. Pri nesreči, ki se je pripetila okoli 17.15 ure na jamskem obratu (na polnišču glavnega vpadnika na četrtem obzorju), ni bilo očividcev. Komisije, ki so prišle na kraj nesreče in ugotavljale vzroke nesreče ter kako je nastopila smrt, so menile, da je prišlo do nesreče, ko je bil vagonček v vzvračeval-cu vagončkov. Takrat se je verjetno kaj zataknilo, da vagonček ni šel sam iz vzvračevalca, zato ga je hotel potisniti pokojnik. Pri tem pa ga je pritisnil
® NOVA AVTOMATIČNA TELEFONSKA CENTRALA
Podjetje PTT gradi v Kolodvorski ulici novo poštno stavbo, v katero bodo namestili novo avtomatično telefonsko central©'. Tako se bo telefonski promet v Ribnici izboljšal. Svet je obravnaval odlok, da se morajo v novih stanovanjskih zgradbah, ki imajo 5 in več stanovanj, urediti napeljave za telefon.
® UREDILI BODO NOVO OBČINSKO POSLOPJE
Prostori sedanjega občinskega ljudskega odbora niso ravno primerni. Za novo stavbo bi bilo potrebnih preveliko denarnih sredstev, ki jih sedaj še ne zmorejo. Zato je sedaj nastalo vprašanje, ali ostane ObLO še v teh prostorih, ali pa naj bi se uredili novi prostori v stavbi hiše (dr. Šifrerja) katero je ObLO odkupil že pred nekaj leti. Ta stavba je že stara in jo je potrebno adaptirati, pa bodisi za stanovanjske ali kakšne druge prostore. ObLO je že v lanskem letu določil tri milijone din za popravilo stavbe ObLO, pa z deli niso uspeli.
Svet je obravnaval sedaj predlog, da bi se stavba ObLO določila za stanovanja, za ObLO pa bi se adaptirala stavba dr. Šifrerja, kar bi bilo po predračunih cenejše in za upravno poslopje ObLO bolj ugodno. V tej stavbi bi se lahko uredila cen-
Rudniku
drugi vagonček, ki je že avtomatično zdrsel v vzvračevalec, ob rob vzvračevalca vagončkov. Ali pa je pokojniku spodrsnilo, da je padel in ga je pri tem pritisnil vagonček ob rob vzvračevalca vagončkov. Vsekakor pa drži, da sta obod vzvračevalca vagončkov in vagonček stisnila pokojnika za vrat in ga zadušila. Ostale poškodbe, ki jih je pokojnik dobil, niso bile resnejšega značaja. Doslej še ni točno ugotovljeno, kako in zakaj je prišlo do nesreče. Vzroke raziskuje še Republiška rudarska inšpekcija. Verjetno pa je, da delavec ni bil dovolj pazljiv ali pa ne dovolj poučen za tisto delovno mesto.
tralna kurjava, ker v sedanjih prostorih je letna poraba drv 100 kubičnih metrov. Svet je ta predlog sprejel in ga bo predložil na sejo ObLO.
® SKRB ZA ZELENICE
V Sodražici je lepo urejena in oskrbovana zelenica. V Ribnici pa je to vprašanje še neurejeno, ker za to ne odgovarja še mhce. Otroci in tudi starejši _ kvarijo zelenice, kakor tudi otroško igrišče, ki je v gradu. Za vse to m nobenega oskrbnika. P° otroškem igrišču ne delajo škode samo majhni otroci, pač Pa veliki, stari po 20 in celo 30 let, ki se pridejo igrat.
Svet je bil mnenja, da se otroško igrišče iz g.adu premakne na drugo mesto, ker je oomocj? gradu kulturni spomenik Ribnice. Za čuvanje in oskrbovanje zelenic pa naj se zadolži komunala, ki bo pod vrtnarjevim strokovnim vodstvom skrbela za zelenice. ObLO bo moral seveda v to svrho določiti nekaj finančnih sredstev.
® POKOPALIŠKA UPRAVA NAJ UREDI MRLIŠKE VEŽE
Gradnja mrliške veže na pokopališču v Hrovači je nujno potrebna, ker je stara v razpadajočem stanju. To je odvisno seveda od razpoložljivih sredstev, katere bo moral preskrbeti ObLO in pokopališka uprava, ki samostojno rešuje zadeve pokopališča. V Sodražici so k ureditvi pokopališča že pristopih, potrebovali pa bodo še finančnih sredstev. V zvezi ureditve pokopaliških vprašanj v Sodražici in Ribnici, naj pokopališke uprave organizirajo akcije državljanov, da bi prispevali tudi svoj del za to delo.	....
V Hrovači je potrebno urediti še cesto na pokopališče, kakor tudi parkirni prostor, ker je to še v slabem stanju. Cez pokopališče vodi cesta, po kateri vozijo ljudje še z živino. Ta cesta naj se zapre. Odstrani naj se tudi drevje poleg pokopališča, da ne bo padalo listje v jeseni po grobovih.
® O ZUNANJEM IZGLEDU
KRAJEV
Po tem vprašanju je bilo precej veliko razprave. Osnutek od-
loka je svet dopolnil. Po vsem območju občine je več takih starih in nepotrebnih zgradb, lop in ostalih manjših objektov, ki kvarijo zunanji izgled krajev, pa jih lastniki ne odstranijo kljub temu, da so že dobili nalog, da to storijo. Do sedaj se je vse premalo skrbelo za to, da bi se odločbe, ki so se izdale na podlagi ocene komisij — izvajale. Vse skupaj je ostalo samo na papirju, nič se ni pa ukrepalo proti tistim lastnikom, ki teh zadev niso uredili. Odlok, ki ga je obravnaval svet, določa za to precej velike kazni, upravni organi pa bodo morali skrbeti za to, da se bo odlok v resnici tudi izvajal. V kolikor posamezni lastnik ne bo hotel odstraniti določenega objekta, ki se bo v smislu odloka določil, se bo to izvedlo na stroške lastnika.
® PRODAJA HIŠ SLP
V	Prigorici, na Bregu in v Šušjah so hiše SLP, ki propadajo, ker ni nobenega pravega oskrbnika. Izgleda, da se KO zato ne zanimajo. Svet je sklenil, da se te hiše prodajo na javni dražbi po razpisu licitacije.
Imenoval je tudi arbitražno komisijo za spore pri stanovanjskih zadevah.
® PARKIRNI PROSTOR
Pred spomenikom ribniškega gradu parkirajo avtomobili in vozniki s vprežno živino. Podan je bil predlog, da bi se promet mimo spomenika zaprl in usmeril iz zidanega mostu navzgor ob Bistrici in mimo Pakiža in Šmalca na trg. V to svrho bi se morala napraviti na zidanem mostu določena dela. O tem vprašanju so bila deljena mnenja članov sveta. Eni so bili mnenja, da je to negospodarsko in nepravilno reševanje tega vprašanja, ker bi bil promet po tej varianti nemogoč. Zidani most v Ribnici je tudi znamenitost, ki ga je potrebno kot takega očuvati. Most so zgradili še Francozi in je iz gradbenih ozi-roc znamenitost. Še iz Beograda ga je prišel ogledat strokovnjak, ki je vsega premeril in opisal. To vprašanje prometa in parkirnega prostora pa je potrebno rešiti. Zato je bil svet po daljši razpravi mnenja, da naj se imenuje posebna komisija z nalogo, da prouči to vprašanje. Svet je obenem določil Turistično olepševalno društvo Ribnica za upravnega organa gradu.
•	LETOS BO FESTIVAL
V	SODRAŽICI
Festival naj bi postal tradicija v ribniški komuni. Letos ga bodo organizirali v Sodražici, kjer ti bodo praznovali 100-letnico tam-® kajšnje šole; dogradili bodo tudi •> nov zdravstveni dom. Svet priporoča festivalskemu odboru v Sodražici, kakor tudi lastnikom hiš, da takoj pristopijo k organizacijskim pripravam in urejanju fasad na hišah. SZDL, ki je iniciator te prireditve, naj vodi vse organizacijske priprave in daje vzpodbudo za čimboljše organizacijske in tehnične priprave festivala.
•	JAVNA RAZSVETLJAVA
Ureditev javne razsvetljave v Kolodvorski ulici bi znašala štiri milijone din. Podjetje Elektro iz Kočevja je dalo tako mnenje. To podjetje pa po Ribnici sedaj odstranjuje javne luči in jih daje v skladišča. Od tega podjetja naj se zahteva, da če kaj demontira, naj pusti javno razsvetljavo tako, kot je do sedaj, ker ne bo sicer v Ribnici kmalu nobene svetilke.
Vprašanje javne razsvetljave je tudi v Hrovači, kjer bi se to uredilo z manjšimi stroški, ker Elektro popravlja vode. V kolikor bo to možno po proračunu ObLO, se bo to uredilo.
Udeleženci tridnevnega seminarja mladine v Kočevju
Spremembe v »Avtu«
Prva skupna seja
Pred kratkim so se sestali v
Delavci naj bi več vedeli o poslovanju in težavah
Zavod za zaposlovanje invalidov in drugih za delo manj zmožnih in socialno ogrože2enih oseb v Kočevju ima po občini raztresenih več delavnic. Posebno v eni izmed njih pa se je v zadnjem času zataknilo.
V teh dneh, ko to poročamo (10. februarja) bo občinski ljudski odbor Ribnica na svoji seji sprejel odlok, ki bo urejal izdelavo in prodajo ribniške suhe robe, drobne lesne galanterije in spominkarskih izdelkov na območju občine. To bo prvi tovrstni odlok v zgodovini suhe robe sploh.
Pomemben odlokzazdomarje
V delavnici v Fari so dobili plačo za mesec december šele 27. januarja. Delavce pa ni razburila samo pozna plača, ampak tudi dejstvo, da je je bilo približno polovico manj, kot so je prejemali običajno. Tako so nekateri prejeli le nekaj nad 7.000 dinarjev ... in potem je zaškripalo.
Do decembra so bili delavci plačani na uro, ne glede koliko je posameznik napravil. V decembru pa so dobili v delo likalne mize, za katere jim je bilo rečeno, da jih lahko napravijo v uri in pol in da bodo za vsako dobili 125 din. Delavci pa mizo niso delali uro in pol,ampak 3 ure in pol. (Enako mizo so z malo boljšimi stroji napravili v invalidski delavnici v Strugah v približno eni uri, zato — ker imajo boljše stroje — so dobili ti od kosa 25 din manj kot v Fari). Zakaj taka razlika?
Iz razgovora z delavci v Fari je bilo čutiti:
—	da delavci niso imeli zaupanja v postavljeno ceno 125 dinarjev za kos in so računali, da bodo morda dobili tudi več, če ne bodo prekmalu popustili (podobno se jim je že zgodilo pri nekem drugem artiklu);
—	da delavci sploh nič ne vedo o normah in kako nastaja cena;
—	da sta dajala direktor in komercialist različna navodila, kako naj bodo likalne mize obdelane;
—	da delavci niso vedeli nič o finančnem poslovanju;
—	da so bili delavci prepričani, da so imeli ob polletju
700.000	din dobička in zato niso verjeli, da bi bila ob koncu leta izguba;
—	da delavci menijo, da so njihovi upravni stroški preveliki itd.
Ena največjih pomanjkljivosti je bila vsekakor, da delavci niso vedeli, za kaj delajo, koliko ustvarjajo, kolikšni so stroški njihove proizvodnje, koliko bodo dobili od ustvarjenega v obliki osebnih dohodkov in če je njihova proizvodnja sploh rentabilna. Skratka: delavci so bili res samo delavci in ne upravljalen Pomanjkljivost uprave je bila tudi, da v predhodnem obdobju, ko so prehajali iz enega dela na drugo (ko so se novemu delu tako rekoč priučevali), ni zagotovila vsaj minimalnih osebnih dohodkov. Zavod za zaposleva-nje invalidov tudi nima nobenih pravilnikov o delitvi čistega dohodka, osebnih dohodkov in sploh pravil zavoda. Zaradi vseh naštetih stvari se delavci v kolektivu niso dobro počutili, kar je tudi v veliki meri vplivalo na njihovo storilnost.
Pomembna pomanjkljivost pri Zavodu je tudi v njegovih samoupravnih organih. Zavod ima namreč upravni odbor, ki ga sestavljajo pretežno člani izven zavoda, čeprav posluje zavod podobno kot podjetje. Delavci sami so že zahtevali, da bi izvolili svoje organe upravljanja (da bi imeli ponekod svoje obratne de-
lavske svete in centralni delavski svet), kar pa zakon oziroma predpisi o zavodih ne predvidevajo. (V podobnih položajih glede upravljanja so se znašli tudi nekateri zavodi v drugih občinah. Tako nekatera zdraviliška gostinska podjetja poslujejo na primer kot zavodi, v resnici pa so popolna gostinska podjetja, ki delajo za zdravstvo le določene usluge).
Zastopniki uprave Zavoda so v razgovoru menili:
—	zaman so vsi pravilniki, če ni kaj deliti (ker ima Zavod izgubo);
—	čas nas je prehitel;
—	mi, vodilni, nismo od stroke (saj smo na primer šele po enem letu spoznali, da izdelava sodov ni rentabilna, ker delajo že drugje boljše, cenejše in iz drugih materialov);
—	poslovalnice so preveč raztresene (na področju 40 km) in preveč raznolikih dejavnosti imamo (pletiljstvo, mizarstvo,
Ko smo prišli v upravne prostore Gradbenika, je upravni odbor DS končal s svojo sejo.
»Bomo kaj motili?« smo vprašali.
»Ne — smo ravno končali.«
»Škoda, da nismo prišli prej, bi bili kaj dobrega slišali na vaši seji,« smo menili.
»Saj se bomo lahko vseeno pogovorili,« so nam odvrnili.
»Kakšne probleme pa imate v kolektivu?«
vulkanizerstvo itd.) zaradi česar bi potrebovali v upravi 5 do 6 samo komercialistov (za vsako dejavnost po enega).
Da bi se položaj v Fari (pa tudi nekaterih drugih delavnicah) izboljšal, bi bilo treba marsikaj spremeniti. Med drugim tudi:
—	delavci ne bi smeli misliti »za uro dela toliko in toliko plačila«, ampak »za toliko in toliko opravljenega dela, toliko in toliko plačila«;
—	izdelati bi bilo treba organizacijo dela;
—	delavci bi morali vedeti, za kaj delajo, se pravi, da bi morali biti s pravilniki urejeni notranji odnosi, kar bi vsekakor vzpodbudno vplivalo na boljše razpoloženje delavcev;
—	stroji bi morali biti bolje izkoriščeni (zdaj imajo na primer štirje ljudje 5 strojev in še ti delajo le v eni izmeni).
Te in še več drugih okolnosti bo verjetno moral upoštevati kolektiv Zavoda, ko se bo skušal postaviti čvrsteje na noge. O usodi Zavoda pa bo na eni prihodnjih sej razpravljal tudi občinski ljudski odbor.
»Problemov je dovolj. Iz podjetja odhajajo kvalificirani delavci — zidarji in tesarji, kar je za nas problem in bomo morali iskati delovno silo drugje. Manjka nam tudi tehničnega kadra za obračunavanje po ekonomskih enotah proizvodnje.
Večja podjetja ustanavljajo svoje gradbene skupine za izvajanje svojih gradbenih del. Računajo, da bodo tako cenejše izvršila določena dela. Nazadnje
Med drugim bo novi odlok urejal prodajo suhe robe. V bodoče bodo lahko krošnjarji (zdo-marji) prodajali samo izdelke, ki so jih sami naredili. Za prodajo bodo morali imeti dovoljenje. Prekupčevanje s suhorobarskimi izdelki bo prepovedano. Kršitelji bodo kaznovani z denarno kaznijo in zaplembo blaga.
Izgleda, da se je tega prav dobro začela zavedati tudi naša trgovina z zelenjavo in sadjem, saj so zadnje tedne izložbe trgovine prava paša očem. Jabolka se umikajo vabljivemu južnemu sadju:	pomarančam, limonam,
bananam, datljem in celo ananas smo imeli priliko videti. Res so cene temu sadežu sorazmerno visoke, če pa jih primerjamo s cenami sveže zelenjave, s katero nam je hotela ustreči trgovina,
pa ugotovijo, da so ta dela dražja, kot pa če bi jih oddali našemu podjetju. S takim načinom dela po ostalih podjetjih je seveda prizadet tudi naš kolektiv, ker v občini ni dovolj dela in dobivamo delo tudi drugod.
Pravilnike o delitvi dohodka je kolektiv sprejel. Imamo 4 proizvodne enote in 3 uslužnost-ne. Člani kolektiva so z delitvijo dohodka zadovoljni, mnenja pa so, da bi moral biti večji. Seveda je pa to odvisno od naše storilnosti, več bomo napravili, večji bo naš dohodek.«
Tako so nam pojasnili člani UO — DS Gradbenika.
Odlok nalaga podjetjem, ki se bavijo z odkupom in prodajo suhe robe med drugim tudi skrb, da bodo usmerjala proizvajalce za izdelavo takih artiklov, za katere je na trgu povpraševanje.
Odlok omenja tudi zakon, ki govori o delu na domu. Nadalje predvideva posebno šolo za izdelavo spominkarskih izdelkov
se nam te cene zde več tako pretirane. Ali pa se nam ne zdi nenormalno, da sadeži, ki so prišli iz daljnih dežel, lahko tako očividno konkurirajo domači zelenjavi? Le grozdje iz naših vinogradov pravzaprav iz hladilnikov s svojo ceno 260 dinarjev za kg še kljubuje tej hudi konkurenci. Saj je kot na dlani, da je kilogram pomaranč več vreden, kot 1 kilogram solate, ki z vsakim dnem izgublja na vrednosti, odstotki, ki gredo vsled uvenelosti v odpadek, pa rastejo, kar še občutno podraži ceno. Cene korenja, karfijole, zelenih kolerabic, zelene se približujejo cenam polnovrednejših hranil — mesu — in to v času, ko smo jih najbolj potrebni. Prav dnevni obrok sadja in zelenjave v naši prehrani, z zadostnimi količinami vitaminov in rudninskih snovi nam ob mesu in mleku pomaga premagovati številne okužbe in bolezni, ki smo jim pozimi bolj izpostavljeni.
O vsem tem bi nam lahko povedali kaj več naši zdravniki, ki imajo zimske mesece dela čez glavo ravno tam, kjer je radi nesmotrne prehrane	bolezen
stalni gost. Zavedati bi se morali vsi, da uživanje sadja in zelenjave redno vsak dan, ni ni-kak luksus, ampak nujno, če hočemo ostati zdravi. O važnosti mleka in mesa že dovolj vemo. In če je skrb družbe, da je cena mleka dosegljiva vsakemu, potem bi tudi skrb za sadje in zelenjavo; zlasti pozimi, ko je proizvodnja zelenjave občutno dražja, ne smela biti prepuščena le trgovini. To posega že v skrb za splošno ljudsko zdravje. Pokvar-ljlvost je ravno pri tem blagu največja in zato tudi riziko nabavljanja temu primeren. Morda bo kdo ob tem razmišljanju pripomnil, saj smo tudi mi živeli cele zime skoro izključno ob zelju in repi in krompirju, pa smo le ostali! Da, res so izmed 12 ali 14 otrok v družini ostali le najmočnejši po konstituciji, umrljivost otrok je bila neprimerno večja in povprečna življenjska starost veliko nižja. S tem hočem le poudariti, da 'bi bilo treba najti kompromis, da bi trgovina s sadjem in zelenjavo približno tako uspevala kot druge stroke, potrošniki pa bi celo leto lahko nabavljali po dosegljivih cenah.
Je pa še nekaj stvari, ki bi jih trgovina lahko izboljšala tudi sama. Predno je bila sodobno preurejena, je bilo uskladiščeno blago podvrženo hitremu kvarjenju in gnitju. To se je pod
itd. Zanimiv je tudi člen odloka, ki predvideva, da se lahko iz vrst proizvajalcev suhe robe izvoli poseben posvetovalni strokovni svet, ki bi bil v pomoč podjetjem pri organiziranju proizvodnje. Reševal bi tudi razne probleme izdelovalcev, ki se pojavljajo v proizvodnji in bi lahko vsklajevali stališča med proizvajalci in podjetjem.
Odlok bo urejeval vrsto vprašanj, ki zadevajo izdelovalce hišne domače obrti. Res, špekulantom ta odlok ne bo povšeči, vsem delovnim izdelovalcem pa bo brez dvoma koristil. Trgovskim podjetjem s suho robo pa bo omogočil bolj živo poseganje pri organiziranju proizvodnje in bolj urejene odkupne politike cen teh artiklov. Zato bo odlok brez dvoma veliko koristil.
novimi pogoji res občutno zboljšalo. Vendar se čudim, da kljub temu blago še vedno hitro gnije. Tako mi je kar žal snežnobelih glav karfijol, ki v enem tednu dobijo zelenkastorjavo prevleko in bi jih morali prodajati obrezane le s primerno znižano ceno. Nekaj dni po prejemu blaga (če ga je še kaj ostalo) opazim oči-viden upad kvalitete blaga. Mislil bi, da je preveč vlage, pa se je kljub temu radič po enem tednu popolnoma posušil (morda zaradi visoke cene 620 din!). Uslužbence bi bilo treba poučiti o uporabi sodobnih naprav, s katerimi je trgovina gotovo opremljena, o zračenju in prebiranju blaga. Kaj več o ozadju trgovine ne vem, ker še nisem imela prilike, da bi si jo ogledala. Gotovo ne gre podcenjevati splošnih pravil o zračenju, suhem ali vlažnem zraku, ker imata različno sadje in zelenjava različne zahteve.
Prvi sneg nas ne bi smel čisto odrezati od zalog zelenjave. Če ni hladilnikov za večje količine solate, bi bilo treba uskladiščiti dovolj svežega zelja, ohrovta, korenja, pora, saj se tudi iz tega dajo prirediti odlične solate in prikuhe. Nikdar pa ne bi smelo zmanjkati kislega zelja in repe!
Ko gospodinje kupujemo 1 kg repe, zelja, krompirja itd., še nekako lahko zračunamo in pre-kontroliramo vsoto, ki jo moramo plačati. Ampak ob pestrejših nakupih, kot n. pr. 2 kolerabi, dve zeleni, ena karfijola, par pomaranč, ne moremo na pamet več izračunati teh dkg in smo prepuščene nezmotljivosti ali zmotljivosti prodajalk. Pišejo si na papirčke in ni rečeno, da se ne zmotijo tudi v škodo trgovine. Zato bi bilo nujno treba uvesti bloke, kjer bi nam navedena količina in cena pomagala kontrolirati pravilnost zneska. Res bi bilo malo zamudneje tudi za potrošnika, ampak čisti računi — najboljši prijatelji. Mimogrede povedano bi to zadnje lahko veljalo za vse trgovine in tudi za mesarje še posebno, ker nikdar ne veš, za koliko dkg si plačal toliko več.
Za vsa taka vprašanja bi morali skrbeti s strani potrošnikov potrošniški sveti, za katere pa se nič ne sliši. Saj smo končno vsi potrošniki in bi bilo koristno za vse občane, če bi si izvolili res delavne ljudi izmed sebe, zlasti pa gospodinje. Ti potrošniški sveti pa bi morali vedeti za svoje dolžnosti in pravice in jih v sodelovanju z trgovino tudi uspešno uveljavljati.
Fičo se je moral pred plugom umakniti v jarek
Gradbenik v Ribnici in njegovi problemi
5. februarja je imel sejo upravni odbor DS Gradbenik v Ribnici, na kateri so razpravljali o delu in problemih kolektiva, Povprečno je v kolektivu zaposlenih 140 ljudi. V lanskem letu je kolektiv dosegel 250 milijonov realizacije, letos pravijo, da bodo dosegli 275 milijonov. Kolektiv ima dovolj problemov, katere mora reševati.
Več zelenjave in sadja — več zdravja...
O komunali in standardu
Poročilo Sveta za komunalne in gradbene zadeve ObLO Kočevja
NADALJEVANJE
4 Gravitacijski vodovod Potok, Jakšiči, Vas in Fara, z najnovejšim podaljškom do vasi Pirše, Petrina in za Brod na Kolpi, na Hrvatski strani.
5. Črpalni vodovod za Pred-grad in okolico ter Stari trg v Črnomaljski občini in okolico z vodovodnim črpališčem v Dolu ob Kolpi in rezervoarjem 175 kubičnih metrov v Kovačji vasi.
V lanskem letu se je že od obstoječega zajetja in črpalnice Obrh pri Rakitnici, zgrajene v letu 1959, zgradilo 8,5 km vezal-nega cevovoda do Slovenske vasi, v kalibru salonitnih cevi premera 350 mm, dočim je bil cevovod Slovenska vas do Kočevja, v dolžini 4,5 km in enakem kalibru 350 mm zgrajen že v letih 1958-59. Z opremo črpalnice, zgraditvijo TP in priključ-
nega el. DV se je zagotovilo vodo Kočevju. Otvoritev novega cevovoda je bila 30. aprila 1961. V rekordno kratkem času osmih mesecev in s sodelovanjem vseh množičnih, političnih, upravnih in gospodarskih organizacij se je v zadnjem času Kočevje rešilo gotove katastrofe. Stroški izgradnje SO' znašali 200,580.000 dinarjev in so se krili s prispevki privatnih in industrijskih potrošnikov, s subvencijo in podporo občine, Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, ter republiškega izvršnega Sveta ter z najetjem še potrebnega posojila po Vodni skupnosti.
V letošnjem letu se je opremilo in povečalo rezervno črpališče v Slovenski vasi, ki neka-terikrat rešuje tudi še sedaj kritičnost situacije; v gradnji je dodatni rezervoar za Kočevje za 500 m3, podaljšalo se je 650 m
vezalnega cevovoda premera 250 milimetrov do preje omenjenega novega rezervoarja nad Kočevjem in so že pričele z gradnjo dodatnega napajalnega cevovoda premera 200 mm za Kočevje. Ko bo novi napajalni cevovod dovršen in priključen pred hotelom Pugled obstoječi mestni vodovodni mreži, bo imelo tako mesto in okolica dovolj vode s prav dobro tlačno napetostjo.
Problematika nemotene preskrbe z vodo pa tudi s tem še ne bo popolnoma rešena za Kočevje. V letu 1962 bo nujno zgraditi nad črpališčem Obrh pri Rakitnici rezervoar za Kočevje in okolico, ter za Ribnico v kubaturi ca 250 m3, ker se do sedaj le z največjimi napori direktno črpa in natiska vodo v cevje. Na drugi strani, kot je sicer voda iz Obrha prvovrstna, se ob deževju zelo zakali in nam
onesnažena natrpa v cevje blata in nesnage in jo je v takem stanju skoro nemogoče razkuževati. Zato se predvideva izgradnja skupne, večje in moderne čistilne naprave v Obrhu, mogoče že v letu 1963, šele s katero bo voda dobila zahtevano kvaliteto in čistočo. Tedaj in nič preje bo misliti tudi na razširitev vodovodnega omrežja za vasi Ložine, Koblarji, Konca vas, Klinja vas in Željne — s pojačanjem za Trato nad Kočevjem — na eni strani, na drugi strani pa za Dolgo vas in vključitvijo Livolda v skupni sistem, pa s premočrtnim podaljšanjem do Črnega potoka in Zajčjega polja, z odcepom za Mozelj.
Nadalje se je v letošnjem letu podaljšal vodovod iz Vasi pri Fari, preko oz .za vasi Pirče, Petrina, prav na Hrvaško stran v Brod na Kolpi. Izvedla se je tudi rekonstrukcija vodovoda v Livoldu. Vsa dela finansira Vodna skupnost iz svojega vodnega sklada, v katerega se stekajo redni letni prispevki potrošnikov vode in pa s posojili. Seveda se dokajšnji analogni del izvaja tudi na teritoriju ObLO Ribnica, ki je pod skupno upravo Vodne skupnosti.
Nekaj vodovodov samo krajevne važnosti obstaja tudi pod upravo Kmetij skega-gozdarskega
posestva za njegove KU, kot v Koprivniku, Nemški loki in Knežji lipi, ki pa sicer nimajo večjega pomena. Enako se državno posestvo »Snežnik« v Kočevski reki oskrbuje na svojem teritoriju s svojimi krajevnimi vodovodi Morava, Kočevska reka, Borovec itd., ki enako krajevno odigravajo svojo vlogo lokalne prekrbe z vodo.
Kanalizacija je še vedno rakasta rana našega Kočevja, ali naše Rinže, kako že hočete, kamor se ta v glavnem steka in jo še bolj onesnažuje. Odplake vseh sanitarij v mestu, obenem z odplakami umazanih, delno tudi zdravju škodljivih industrijskih voda Tekstilane, Klavnice, Kemične tovarne, Podjetja »Avto«, podjetja »Itas« in Ključavničarstva — gredo še vedno po najkrajši poti, dostikrat popolnoma odprto, v našo ubogo Rinžo in ... kaj početi? Denarja za večje investicije ni, in vse kar se napravi — je nekako stihijsko in večno flikarjenje.
Glavni zbirni in odvodni kanal je projektiran in V pretežni meri tudi dogotovljen že 2 leti in poteka od gostišča »Rog«, oziroma upravne zgradbe podjetja »Avto«, zadaj Kemične tovarne, gre ob levi strani Rinže nizdol in se bo iztekal v Rinžo za zapornicami, v bližini bodoče
Klavnice — oziroma bo šel kasneje skozi potrebne čistilne naprave. Ta kanal bo reševal problem celotnega severnega in za-padnega dela mesta in vseh najbolj perečih industrijskih odplak. Zadaj Kemične tovarne pa kanal ni urejen in povezan in tako še ne služi svojemu namenu. Ker pride k vsemu temu še bodoča novogradnja Klavnice zadaj Veterinarske postaje, bi V sušnem delu leta — ob popolnoma suhi strugi Rinže za zapornicami — ne mogle odpadne vode kam. Zato narekuje nujna potreba, da se zgradi za bodočo Klavnico sodobna čistilna naprava, ki je že v študiju in projektiranju in bo morala istočasno biti gotova, kot sama Klavnica in bo seveda zahtevala dir kajšnjih finančnih sredstev. S tem bodo odpadle manjše, P° sanitarnih inšpekcijah že pred' pisane čistilne naprave podjetil in se bo potrebna sredstva v t* namen naše industrije konceh' triralo in usmerilo za izgradni^ potrebne skupne čistilne napr®'
V letošnjem letu se je na n°_ ro zgradilo kanalizacijo od n? bh stanovanjskih blokov P**3 etja »Itas« v Rožni ulici, nad je iz nove vezalne ulice za K . nitejem, ter po Bračičevi uh (Nadaljevanje prihodnji®
NAJBOLJ ŽEJNI SO PIJANI
Abonent v gostinskem lokalu pri Karlu Kazinu v Prigorici
poletnih mesecih radi ustavljajo ribiči in kopalci, ki pa nimajo kje prenočiti. Zato hitro zapuščajo to lepo dolino. Druga pomanjkljivost pa bi bila, da se nekateri gostilničarji še vedno ne zavedajo dovolj, da bi morali prodajati razen pijače tudi hrano. Nekatera gostišča pa so izjema in imajo na razpolago razne domače specialitete (klobase,
strežbi, drugi je bil za pridobitev kuharske polkvalifikacije, v teku pa je tečaj za polkvalifici-rane natakarje, ki ga obiskuje 16 gostincev. Veliko imamo prijavljenih, da bi delale izpit za kvalifikacijo.
KADER UHAJA
Gostinski kader iz različnih razlogov rad uhaja ali iz gostin-
— Najhujše je, če ne damo piti tistim, ki ga imajo že dovolj. Ti kričijo, da nas bodo pretepli, da nam bodo kaj vrgli v glavo, zahtevajo direktorja, nam pravijo, da smo za v javno hišo in še druge hujše izraze, ki jih sploh ni ponoviti. Naši predpostavljeni dajo po našem mišljenju vse prepogosto prav gostom in se za nas premalo zavzamejo.
DVE KLOFUTI
— Igrali so bili jard za pijačo. Tudi spili so jo. Ko sem zahtevala od onega, ki je izgubil, naj plača, mi je primazal klofuto, je
Gost je v gost. obratu v Loškem potoku so bili ob našem obisku nasmejani, čeprav se je eden izmed njih tisti dan lažje poškodoval
ŽIVLJENJE IN DELO
Med gostinskimi delavci v naših krajih
OBISKALI SMO TOLIKOKRAT KRITIZIRANE GOSTINCE IN SE Z NJIMI POGOVARJALI O NJIHOVEM DELU, USPEHIH IN TEŽAVAH. TOKRAT SE VAM BODO PREDSTAVILI SAMI, HKRATI PA NAM BODO PREDSTAVILI TUDI NEKAJ SLABIH NAVAD GOSTOV.
V RIBNICI ENO PODJETJE
Do predkratkim so v Ribnici poslovala še gostišča na pravila potem pa so se združila v eno podjetje, v katerem so vsa go-
salame, piščance, ribe, šunke itd.). Našteli bi le nekaj gostišč, kjer bo dobil gost prav gotovo vsaj nekaj za pod zob. Ta so: Cetinski (Nova Sela), Rački (Ba-

Kavarna »Zvezda« v Kočevju je ob sobotah zvečer vedno premajhna
stišča. Ribničanje računajo, da bodo tako zbrali več sredstev in da bo zaživelo delavsko samoupravljanje. Posebnost ribniškega gostinstva je, da so vse stavbe gostišč v privatni lasti.
NOVO IN PRENOVLJENO
Pred kratkim je bilo odprtih nekaj novih ali preurejenih gostišč, nekatera pa bodo začela obratovati v kratkem. Tako bo v marcu odprl v Podpreski gostišče Turk. Gostilna v Koprivniku je že odprta, čeprav še ni' dokončno preurejena. Prenovljena je tudi gostilna v Osilnici, ki ima za goste na razpolago 12 ležišč. V Kočevju je odprla Ljudska restavracija poslovalnico na Reški cesti, pri Kegljaškemu klubu v Gaju pa je bil odprt bife hotela Pugled.
RAZDEJANE SANITARIJE
Neko gostinsko' pravilo pravi, da je stranišče ogledalo gostišča. Če je stranišče zanemarjeno, je zanemarjeno tudi gostišče. To pa ne drži vedno. Stranišče ni le ogledalo gostišča, ampak tudi ogledalo kulture gostov. Prisluhnimo natakarici:
— Na našem stranišču gostje večkrat razbijejo skodelico za milo in ogledalo. Obešalnik za brisačo, ki je vzidan v steno1, iz-rujejo. Odnesejo nam tudi toaletni papir. Ni da bi govorila, kakšni vse napisi so po naših straniščih, zato moramo straniščne stene večkrat prebeliti. Tudi lesena sedala so v straniščih, kjer jih imajo, pogosto polomljena.
POMANJKLJIVOSTI
NA PODEŽELJU
Ena izmed največjih pomanjkljivosti na podeželju je, da imajo gostišča na razpolago premalo ležišč. Predvsem ob Kolpi se v
stva ali pa iz Kočevja. Tako je lani odšla skupina gostincev v Velenje, ker so jim tam nudili občutno višje osebne dohodke. Pred dnevi je bila v Kočevju spet skupina ljudi iz ene sosednjih občin in je vabila_ gostince, naj gredo z njimi ter" jim obljubljala precej višje osebne dohodke, kot jih imajo zdaj. Gostinci (prav za prav predvsem gostinke) pa beže radi tudi iz svojega poklica. Zakaj bi se nekdo od jutra do večera ubadal z gosti, ki so včasih vinjeni in sitni ter delal celo ponoči, se prepiral s pijanci itd. Zaradi tega beže iz gostinstva predvsem ženske, in to kmalu potem, ko se poročijo.
NOČEJO PLAČATI
— Večkrat se zgodi, da gosti naroče, potem pa nimajo dovolj denarja, ali pa sploh nočejo plačati.
, pripovedovala ena izmed natakaric. Druga pa:
— Pri nas je najhujše ob sobotah, ko je vse polno ljudi. Precej jih stoji okoli točilne mize. Ko pridemo natakarice k točilni mizi naročat, nas žgečkajo in ščipljejo. Zadnjič sem enemu vsiljivcu pritisnila dve klofuti in prav takrat je vstopila v kavarno tovarišica iz Gostinske ji zbornice. Ne vem, kaj si je mislila o meni.
SKOK V DESETIH LETIH
V zadnjih desetih letih je bil v kočevskem gostinstvu dosežen precejšen napredek. Pred desetimi leti v Kočevju še v gostiščih ni bilo prtov, jedilnih listov itd. Vse je bilo primitivno. Tudi kadra ni bilo. Lokali so bili obupni. Zdaj pa je v Kočevju nekaj lepih gostišč (hotel Pugled, kavarna Zvezda, gostilna Kmet). Tudi z novostmi v gostinstvu so
nja Loka), Krkovič (Morava), Kovač (Osilnica), Lovšin (Sodražica), Gorše (Rakitnica), Kozina (Prigorica) in še nekateri.
POTREBNA GOSTIŠČA
V Dragarskem koncu bi bila potrebna gostila v Podpreski ali Dragi. Nobene gostilne tudi ni med Rajndolom in Predgradom. Najbolj bi bilo potrebno gostišče na križišču v Brezovici, kjer
Bife hotela Pugled v Gaju kjer se okrepčujejo kočveski športniki
kegljači
Ko sem dejala nekemu mladincu, naj plača zapitek, je vrgel pepelnik s točilne mize na tla, potem pa brcnil eno izmed
Soba gostinskega obrata Rudar v Salki vasi premalo pa obiskana
je lepo urejena
ljudje čakajo na avtobus. Tudi Petrinja in Struge kličeta po gostišču.
KADER SI VZGAJAJO SAMI
— Gostinski kader si dobimo tako, da si ga vzgojimo, so povedali gostinci. Iz Gostinske šole smo jih dobili doslej le lani, in še tokrat samo 5 absolventov. Razen s prakso si vzgajamo kader še s tečaji. V kratkem smo imeli tri. Eden je bil o novostih v

§5^
črepinj proti meni. K sreči me ni zadel, pač pa je priletela tista črepinja v petlitersko steklenico in jo razbila.
Sploh so najhujši mladinci, ki so bili včasih nogometaši, a so jih zdaj menda že izključili iz društva. Ti so mi že dvakrat prestavili točilno mizo. Eden je šel celo v posodo za smeti lulat in je rekel eni izmed natakaric, da bo polulal tudi njo, če ne bo tiho.
GOSTINSTVO IN VZGOJA
GOSTOV
Nekateri menijo, da bi gostinci (predvsem natakarice), ki imajo največ stika z ljudmi, lahko nanje tudi vzgojno vplivali. Gostinci pa imajo o tem svoje mnenje, namreč:	»Če
drugje ne popravijo človeka, ga bomo v gostinstvu kvečjemu pokvarili. Ljudi naj bolje vzgajajo predvsem tisti, ki so za to poklicani.« Natakarica namreč nima časa gostu predavati. Ona lahko na gosta vpliva samo s svojim kulturnim obnašanjem, vendar je to včasih tudi brez uspeha.
Pri Andoljšku v Velikih Laščah dobi gost razen pijač po želji vedno tudi topla jedila
kočevski gostinci seznanjeni. Zaradi pomanjkanja sredstev pa prodirajo te novosti k nam le počasi. Tudi privatna gostišča si zaradi majhnega prometa ne morejo privoščiti posebne modernizacije.
NUJNO 15 MILIJONOV
Za ureditev najosnovnejših stvari, ki jih potrebuje podjetje za normalno poslovanje, bi potrebovali najmanj 15 milijonov. S temi sredstvi bi uredili pri Kmetu pomivalnico, kuhinjo in kupili nekaj vrtnih garnitur; v kolodvorski restavraciji bi uredili kuhinjo, kupili celotno vrtno garnituro (400 sedežev) in napravo za točenje piva; v hotelu bi uredili skladišče pri točilnici in mehanizirali pralnico, ki je še brez strojev, ter preuredili pomožna ležišča v depen-dansi, ki je pri vhodu v Gaj. Podjetje pa ustvari skupaj skladov za 6 milijonov na leto, kar zadostuje za tekoča popravila in manjše nakupe.
PROMET IN PLAČE
Promet v podjetju »Hotel Pugled« se stalno povečuje. Tako je znašal leta 1960 144 milijonov, lani 187 milijonov (plan 151 milijonov), letošnji plan pa znaša že 215 milijonov dinarjev. Tudi osebni dohodki so se gostincem povečali in znaša lansko poprečje 24.800 din, medtem ko je znašalo povprečje 1. 1960 21.000 dinarjev. Vendar moramo povedati, da je v tem povprečju vračunano tudi nadurno, nedeljsko, praznično in nočno delo.
HAZARDERJEV NI VEČ
— Pri nas so včasih igrali kvartopirci za velike vsote denarja. Napetih iger kar niso in niso hoteli prekiniti, čeprav bi morali že zdavnaj zapreti gostišče. V začetku smo se prepirale z njimi, a ni nič pomagalo. Po-
tem smo se spomnile in odvile varovalko, da je ugasnila luč. Ta trik je večkrat pomagal, najbolj pa je pomagala prepoved, da se v gostiščih ne sme igrati za denar in da ne smemo izdajati kart.
ZARADI ENEGA GOLAŽA
NE BO PROPADLA DRŽAVA
V neki gostilni je gost naročil golaž. Ko je prišla natakarica po' plačilo, jo je zavrnil:
— Sem že oni drugi natakarici plačal.
Ko je prišla »ona druga«, je povedala, da tudi njej ni plačal. Ta prizor se je tolikokrat ponovil, da so se pred gostom zvrstile vse natakarice. Ko je gost videl, da mu trik ni uspeh, je dejal:
— In kaj če nisem plačal? Zaradi enega golaža .že ne bo propadla država!
Druga natakarica je spet pripovedovala, kako je nekdo odšel, ne da bi plačal. Stekla je za njim, mu vzela šal — in potem je plačal.
dinarjev nevidnega loma. (Nevidni lom je tisti del pribora, posode, steklenine in še nekaterega inventarja, ki izgine ali pa se razbije, ne da bi bil ugotovljen krivec. Del tega nevidnega loma plača podjetje, del pa strežno osebje. Vidni lom pa je lom, kjer je krivec ugotovljen in ga on tudi plača.)
Gostinci so povedali še več svojih želja, pripomb in dogodivščin. Predvsem želijo, da bi se jih pavšaliziralo za več let vnaprej ali pa za tekoče leto vsaj v začetku leta. Veliko si tudi obetajo od nove ceste. V njej vidijo prav za prav rešitev iz sedanjega položaja. Pravijo namreč, da bo nova cesta občutno vplivala na večji promet gostišč, večji promet bo vplival, da bo večji čisti dohodek, ta pa bo imel za posledico večje osebne dohodke in večje sklade.
*
Gostinci menijo o gostih, da jih je ogromna večina dobrih in kulturnih, najdejo pa se seveda
Pri Papežu v Vas-Fari si kot gost vedno dobro postrežen
TIŠINA ALI NOZ
— Prinesla sem jim liter vina in 7 kozarcev. Ko so plačali in odhajali, sem jih vprašala, kam so dali kozarce, ker so od sedmih ostali na mizi le trije. Dobila sem odgovor: »Če ne boš tiho, te bomo kar z nožem!« Bila sem tiho, ker mi ni kazalo drugega. Lahko me zunaj res kdo počaka, ko grem pozno zvečer domov.
Spet drugje so povedali, da gostje radi odnesejo pribor. Neka gostinja je dala v torbico celo stekleničko od limonade in jo hotela kasneje zamenjati kar v istem gostišču za polno stekleničko. Nekje so »kulturni« gostje naložili v peč kozarce. Neka natakarica pa je potožila, da mora zaradi takih gostov plačati včasih tudi po dva do tri tisoč
tudi taki, ki smo jih opisali. Kočevski gostinci pravijo, da je v Kočevju kakih 5 mladincev, ki so za njih strah in trepet. Komaj se pojavijo v gostišču, že iščejo prepir, ali pa kako drugače nagajajo. Ti posamezniki odganjajo iz gostišč ostale goste. Zaradi njih so začasno v kočevski kavarni tudi prenehali s sobotnim plesom. »Pogumne« in »kulturne« posamezne mladince bomo v prihodnje, če bodo še razgrajali, našteli v časopisu z imeni. Če so namreč pogumni za razgrajanje, naj tudi pogumno prenašajo javno sramoto.
NESOGLASJE
— No, vas je pa pijača daleč prignala, saj ste začeli celo prosjačiti.
— Uganili ste. Žejen sem!
Aflfl Prv' slovenski flp%E literarni magacin
Ustanovil, urejeval in izdajal ga je Frank Kerže iz Vinic pri Sodražici. Izhajal je od leta 1915— 1928.
Le kdo izmed naših rojakov je prišel prvi preko Velike luže v obljubljeno deželo, ki se ji pravi Amerika? Tega vprašanja ne bo mogoče nikoli razvozljati.
Eden izmed prvih popotnikov, ki so zapustili staro domovino, je bil Jože Turk iz vasi Zvirče pri Hinjah v Suhi Krajini na Dolenjskem. O njem pripoveduje zgodovina, ki so jo zbrali naši rojaki v Ameriki, da je prišel prvič v Novi svet dne 25. oktobra 1881 in se je naselil v Clevelandu. To mesto imenujejo danes zaradi številnih naših izseljencev ameriško Ljubljano.
V	Clevelandu je danes kar devet slovenskih narodnih domov. Med največjimi narodnimi domovi je tisti na St. Clair Aveniji, ki je osrednja slovenska cesta. V tej slovenski palači imajo naši izseljenci gledališko dvorano in prostore za razne družabne prireditve. V Slov. narod, domu na St. Clair Aveniji ima svoje poslovne prostore tudi več slovenskih podjetij, med njimi tudi največja slovenska potovalna pisarna Avgusta Kolandra, ki deluje v Clevelandu že štirideset let. Vsako leto uredi Kolandrov potovalni urad več sto našim rojakom potovanje v staro domovino. Tudi letos bo prišlo več sto rojakov, priprave za skupne izlete Slovenske narodne podporne jednote, Ameriške bratske zveze in drugih organizacij so se že začele.
V	Clevelandu je danes tudi okrog sto slovenskih gostiln. Vse to dokazuje, kako se je sloveni-ziral Cleveland od tistega časa, ko je vstopil vanj prvi dolenjski rojak Jože Turk pred 80. leti. O prihodu svojega očeta v Ameriko je Turkov sin Frank J. Turk izdal pred nekaj leti spominsko knjižico. Mesto Cleveland ni bilo ob prihodu prvega slovenskega izletnika večje, kakor je danes Ljubljana. Štelo je okrog
150.000	prebivalcev, danes jih ima čez milijon.
V	Clevelandu imajo naši rojaki tudi precej kulturnih društev, gledaliških, pevskih in drugih. Tu so že od prvih začetkov izhajali tudi naši listi. V Clevelandu je izhajal precej let tudi prvi slovenski literarni mesečnik »Čas«, ki ga je ustanovil, vodil, urejeval in izdajal Frank Kerže, po rodu iz Vinic pri Sodražici.
Keržetova mesečna revija »Cas« je prvič izšla leta 1915. Tedaj je živel Kerže v Chicagu, ki je tudi eno izmed tistih mest, kjer živi močna slovenska kolonija. Kerže je priobčeval v svojem mesečniku članke iz vseh področij znanosti in umetnosti, bil je to prvi slovenski mesečni magacin s širokim krogom sodelavcev. Mesečnik za poduk, izobrazbo in napredek, kakor ga je Kerže imenoval v podnaslovu, so tiskali najprej v Chicagu v Narodni tiskarni. Ko pa se je Kerže preselil pet let pozneje v Cleveland (leta 1920) so tiskali »Čas« v Clevelandu v tiskarni Enakopravnost. Tedaj je imel Cleveland še svoj napredni list Enakopravnost, ki je imela lastno tiskarno. Pred leti pa je Enakopravnost nenadoma ugasnila, ker se je priključila osrednjemu slovenskemu naprednemu listu Prosveti, ki je glasilo Slovenske narodne podporne jednote, ki ima svoj sedež in tiskarno v Chicagu. Prosveta ima zdaj v Clevelandu več svojih stalnih sourednikov, med drugimi Mrs. Šabca in Mrs. Josipino Tratnikovo, znano napredno, socialno in kulturno delavko, ki je agilna še prav posebno pri Progresivnih Slovenkah in slovenskem Pomožnem odboru, ki pomaga šolam in bolnicam v stari domovini z raznimi strokovnimi pripomočki, aparati, učili in literaturo,
Keržetov »Čas«, ki so ga nazadnje nekaj časa tiskali tudi v tiskarni Ameriške Domovine v Clevelandu, je izhajal v Ameriki 13 let. Potem pa so ga iz tehničnih ozirov preselili v Slovenijo. V Ljubljani je dobil ime »Novi čas«. Uredništvo za ameriške prispevke je še vodil Kerže v Clevelandu, dočim so prevzeli vodstvo ljubljanskega konzorcija takratni mlajši napredni slovenski književniki Alfonz Gspan (danes bibliotekar rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice — NUK — v Ljubljani. Pomagali pa so mu Bogo-
V AMERIKI
Pri nas še vse premalo poznamo življenje in delo naših izseljencev v Ameriki in v d ugih delih sveta. Vsaka družina na Dolenjskem in Kočevskem ima vsaj enega bližnjega ali daljnega sorodnika v tujini. Vsi ti naši izseljenci so odšli po svetu v času gospodarskih kriz, ker ni bilo zanje doma zaslužka in kruha. Danes je to drugače. Naša domovina gospodarsko napreduje, da lahko dobijo delo vsake pridne roke.
mir Magajna, Vinko Košak, Lojze Ude in Anton Svetlin. V Ljubljani SO' tiskali list v Blas-nikovi tiskarni, vendar »Čas« v starem svetu ni dočakal tolikih let, kakor v Ameriki, prenehal je že po šesti številki meseca junija leta 1928.
Frank Kerže je imel med slovenskimi razumniki v Ameriki mnogo zvestih prijateljev, ki so ga Zalagali z rokopisi. Med stalnimi sotrudniki »Časa« so bili Ivan Molek, po rodu iz Z Virkovega vrha nad Metliko, sedaj živi kot eden naj starejših slovenskih pisateljev v Ameriki. Letos bo praznoval 80-letnico rojstva. S pesmimi je zalagal »Čas« pesnik in skladatelj Ivan Zorman, doma iz okolice Ljubljane. Med pisatelji »Časa« najdemo tudi. Josipa Terbovca, ki je bil v Ameriki popularen urednik »Nove dobe«, (v angleški prilogi imenovani New era). Terbovec je bil urednik Nove dobe 33 let. Tudi Jože Ambrožič je sodeloval v »Času«. Franc Magajna, nekdanji marljivi so-trudnik Keržetovega »Časa«, ki je znan tudi današnjim bralcem Kmečkega glasa. France Magajna se je pred leti vrnil iz Amerike, kjer je bil poklicni novinar in urednik. Zdaj uživa jesen svojega življenja na Primorskem in še vedno rad seže po peresu, kljub letom je še vedno šegav in zna napisati prisrčne štorije. Franc Magajna je brat znanega slovenskega pisatelja in nevrologa dr. Bogomira Magajne. Rod pisateljev Magajnov izvira iz Gornjih Vrem pri Divači na Krasu. Franceta Magajna omenja tudi najnovejša slovenska literarna zgodovina Stanka Janeža, dočim o drugih ameriških pisateljih nima podatkov. France Magajna živi danes kot kmet na majhni kmetiji v primorskih Brkinih. Literarfia kritika ga uvršča kot humorista v isto raven kakor naše najboljše humoristične pisatelje Frido-lina Žolno — Frana Milčinskega — Rada Murnika in Damira Feigla.
O sodelovanju pri Keržetovem »Času« mi je nekoč pripovedoval slovenski pisatelj Janko N. Rogelj, ki je doma iz Primsko-vega pri Kranju, sedaj pa živi v Euclidu pri Clevelandu. V Ameriko je odšel kot mlad fant leta 1913 in je že šestkrat obiskal staro domovino1. Tudi letos v maju bo pripeljal v domovino večjo skupino članov Ameriške bratske zveze, ker je agilen funkcionar in stalni sodelavec njihovega glasila »Nove dobe«.
»Pri Keržetovem ,Casu’ sem začel sodelovati leta 1918, ko sem bil star 23 let,« je segel v spomine Rogelj.
»Prva povest, ki mi jo je objavil Kerže v »Času« je bila Iz življenja. Tej je sledila moja druga zgodba Na grobovih. Potem sem sodeloval pri Keržetovem »Času« ves čas. Zdaj hranim vezane revije ponosno v svoji knjižnici. Vseh letnikov je trinajst. Te knjige so bogata zakladnica pisateljev malega naroda, ki se je postavil v daljnem svetu trdno na svoje noge in se je udejstvoval tudi kulturno. Trinajst letnikov Keržetovega »Časa« je poleg 15 knjig mojega najboljšega prijatelja slavnega slov. pisatelja Luisa Adamiča med mojimi najbolj dragocenimi knjigami, ki jih hranim in čuvam v svoji knjižnici.«
V razgovoru o uredniku »Časa« Keržetu, pa je Janko N. Rogelj poudaril še naslednje:
Frank Kerže je bil idealist. Ljubil je svoj narod. Bil je dober publicist in urednik. Našim ljudem je bil dober učitelj in voditelj. Z izdajanjem »Časa« je imel Kerže srečno roko. Revija se je takoj priljubila bralcem. Saj je imela mnogo zanimivih rubrik. Med njimi tudi zdravniško rubriko, ki jo je pisal ugledni slovenski zdravnik dr. Frank J. Kem iz Clevelanda. V dobrem spominu so mi vse številke »Časa«. Že v eni prvih številk je objavil uspelo pesem Johna Bukovinskega iz Pittsburgha. Po »Času« so ljudje šegah tudi zaradi uspele povesti Jožeta Ambrožiča — Čumnata. V »Čas« je pisal tudi Anton Antonov in Ivan Adamič. Stalni sotrudnik
»Časa« je bil dolgoletni urednik Nove dobe Anton J. Terbovec, ki sedaj uživa pokoj v Miamiju na Floridi.«
Rogelj je zaključil svoje spomine na sodelovanje pri Času takole:
»Urednik »Časa« Kerže je bil moj dober prijatelj in učitelj. Marsikaj me je naučil, za vse sem mu hvaležen še danes. Med sotrudniki »Časa« so bili še mnogi napredni slovenski javni delavci, med drugimi M. B. Miklavčič, Frank S. Tauchar, Žurgov Jože, Luis F. Truger in dr. Ivan Černe iz Ljubljane.«
Da je Kerže izdržal težke napore, ki jih je imel ob izdajanju in urejanju revije, je potrebno vsekakor naglasiti. Ves čas njegovega dela mu je stala ob strani njegova življenjska tovarišica Terezija Kerže, po rodu Lovrenčičeva iz Sodražice. V starem kraju je bila učiteljica, potem pa se je preselila v Ameriko. V zakonu z možem Frankom Kr-
V montaži INKOPA Kočevje
VINKOPU je več kot tretjina žensk
V Inkopu so bili vodilni tovariši v pisarni. Tehnični je povedal, da je v kolektivu, ki šteje 170 ljudi, pet proizvodnih oddelkov in to: prikrojevanje artiklov, strojna obdelovalnica, stružnica in stiskalnica, montaža proizvodov in površinska obdelovalnica ali galvanika.
Zenske v INKOPU pri delu
žetom sta vzgojila 4 zavedne otroke, hčerki Terezo in Florence, ter sinova Edvina in Franka. Otroke sta vzgojila v_ slovenskem narodnem duhu. Žena Tereza je pomagala možu pri njegovem kulturnem, političnem, organizacijskem in publicističnem delu. Vdova Teresa Kerže — Lovrenčičeva — živi sedaj v Beileflo-werju pri Los Angelesu v Kaliforniji.
Mrs. Terezija Kerže je živa zakladnica spominov na razvoj slovenske publicistike v novem svetu. Saj je bila vedno ob strani svojega moža, ko je postal prvi tajnik Slovenske narodne podporne jednote leta 1907 in ko je leto dni kasneje postal urednik glasila Prosvete v letu 1908. Danes je organizacija SNPJ velika ustanova, prav tako uredništvo Prosvete. V prvem desetletju tega stoletja pa se je začela Slovenska narodna podporna jednota razvijati iz nič. Njeno poslovanje je bilo v povojih in po domače. Tedanji sedež SNPJ je bil skromen, kar v zasebnem stanovanju glavnega urednika Prosvete Franka Keržeta. V sprednjih sobah je bil urad SNPJ in uredništvo Prosvete, v zadnjih sobah pa je stanoval Kerže z ženo in otroki.
Tereza Kerže je pripovedovala o tem novinarju Sabcu med drugim tudi naslednje:
»Ko je bil Frank izvoljen za glavnega tajnika SNPJ je to pomenilo selitev v Chicago, kjer je bil sedež SNPJ. Mlada organizacija je imela že spočetka mnogo nasprotnikov, saj je bila postavljena na napredne, svobodomiselne temelje, kar ni bilo všeč duhovščini in drugim nazadnjaškim elementom. Vsi ti so skušali razbiti SNPJ, a je kljub temu lepo napredovala pod vodstvom borbenih ljudi in tudi mojega moža Franka.
Večino članov SNPJ so tedaj tvorili slovenski premogarji. Saj
Po vseh oddelkih je zanimiv pogled na delovne ljudi, ki delajo pri posameznih strojih, ker vsak zahteva določene sposobnosti.
Značilno za Inkop je to, da je v kolektivu veliko žensk, ki ravno tako delajo pri strojih kot moški. Ženske brusijo posamezne dele proizvodov na strojih, druge udarjajo s kladivi pri sestavljanju posameznih delov, tretje spet opravljajo določena dela pri drugih strojih in tako gre delo naprej, v katerem dosegajo ženske enakopravnost.
Od žensk je ena menila, da gre za vražjo silo. Kmalu pa je bila najbolj razpoložena, polna smeha in veselja.
Predsednik sindikalne organizacije je dejal, da je sindikat kar aktiven, eni so bili pa mnenja, da bi bil lahko še bolj. Sedaj je posvetil največ dela izobraževanju članov. Iz kolektiva hodi 40 ljudi na tečaje za prekvalifikacijo, 15 jih je na tehnični šoli, 9 pa v ostalih šolah. To je kar dober uspeh po vprašanju izobraževanja proizvajalcev.
Nesreča pri smučanju
Tudi v našem mestu je zapadlo nekaj snega, ki je nas pionirje zelo razveselil. S podstrešja smo vzeli smuči in odšli na smuk. Bilo nas je pet fantov, vsi smo bili veseli in nasmejani. Vedno bolj smo se oddaljevali mestu. Na velikem klancu smo napravili skakalnico, ki je bila kar precej velika. Prvi skoki so se nam posrečili, ker smo vsi pazili, da ne bi padli. Po nekaj skokih pa se nam je zgodila ne-
sreča. Slavca je spodneslo in padel je na hrbet. Bali smo se, da si ni kaj polomil, hrbet ga je bolel. Odšli smo domov. Drugi dan je šel Slave k zdravniku, ki mu je predpisal tablete in mu obenem naročil, da mora tri dni ležati.
Sedaj se Slave spet smuča, na klancu, kjer je skakalnica, pa je vedno dovolj pionirjev.
Rudi Ruparič
Zimske počitnice
so prihajali tedaj, v Ameriko iz Dolenjske in ostale Kranjske in ostalih slovenskih pokrajin le bolj nešolani ljudje, ki so dobili v novem svetu najprej v roke kopačo. Delo so dobili le na najtežjih delovnih mestih v rudnikih pod zemljo.
Frank je uvidel, da je potreben našim preprostim ljudem po delu. pouk, razvedrilo in zabava. Zato je najprej ustanovil list »Naš gospodar«. Medtem pa je Frank zbolel in izhajanje »Našega gospodarja« je precej trpelo. Ko se je pozdravil in okrepil, je ustanovil revijo »Čas«.
Preprosti ljudje slovenskega porekla so radi segali po tej reviji. Naročnina je stala 1 dolar za vse leto. Premogarji so si radi odtrgali ta dolar za naročnino. Nekateri petičneži slovenskega porekla pa niso imeli smisla, da bi list naročili in ga plačevali, čeprav so nosile njihove žene težke kožuhe in jim 1 dolar ni pomenil dosti.
Frank je vpeljal sistem krajevnih zastopnikov, ti so dobivali skoro polovico naročnine, ostalo pa so nakazovali Franku, da je plačeval tiskarno, papir in ostalo. Stroški so bili izredno visoki. Sotrudniki so pisali v revijo večinoma brezplačno, Frank ni zmogel plačati honorarjev.«
Tereza Kerže se spominja tudi hudih let v času gospodarske krize. V letih, ko je Kerže izdajal »Čas«, je prišlo do gospodarskih kriz. Ameriški Slovenci so bili tedaj prizadeti tako, kakor drugi narodi v tej množici ameriškega vrtinca. Naročniki »Časa« niso imeli dela in niso zmogli naročnine za priljubljeno revijo. Tereza Kerže pripoveduje o teh časih gospodarskih stisk takole:
»Takrat so prihajala na Frankov naslov pisma. Bile so to mile prošnje preprostih ljudi, ki jim je bil »Čas« duševna hrana, edina
Odločila sem se, da grem na počitnice k babici in dedku na Gotenc, Tam je zelo lepo. Ko sem prišla, sta se dedek in babica zelo razveselila. Imeli so domač praznik, klali so prašiča. Kmalu je zapadel sneg; tako sem imela priložnost, da sem se sankala z drugimi otroki po klancu blizu vasi. Bilo nas je
kar precej, prišli so otroci iz vasi Oskrt, Vrh, Podenj in Golnarjev. Sankala sem se s prijateljico, s katero se zelo dobro razumeva. Počitnice so hitro minule in spet sem se vrnila v Kočevje. Tako lepih počitnic si še želim.
Fanči Lisac
vez z domačo besedo. Prosili so: Ne ustavite nam revije. Pošiljajte jo, saj bomo spet dobili delo in zaslužek, da bomo poravnali vso zaostalo naročnino.«
Urednik Frank Kerže je imel razumevajoče srce. Kljub temu, da je bil sam v težavah, lista ni ustavil, zategnil je pas in pisal in izdajal »Čas« še naprej. Morda bi bil lahko dobil podporo za izdajanje lista, vendar tega ni hotel. Prositi ni znal in ni hotel, čeprav bi »Čas« tedaj dobil tudi državno podporo, saj je vzgajal ameriške Slovence v dobre ameriške državljane.
Zdaj je ta plemeniti mož, vrli dolenjski rojak in vneti družbeni in kulturni delavec umrl v starosti 85 let. Upravičeno je napisal nekrolog ob njegovi smrti, njegov nekdanji učenec, publicist Janko N. Rogelj, ki ga je prisrčno' prijateljstvo povezovalo z dvema velikanoma slovenske kulture v Ameriki in v tujini sploh. To je pisateljem Luisom Adamičem in urednikom Frankom Keržetom. Rogelj je takole zapisal:
Luis Adamič in Frank Kerže sta bila dva velika ameriška Slovenca, velika idealista in zaslužna moža, nikoli ne bosta pozabljena. Nobeden si ni pletel dolarskih vencev, vsak je po svoji volji in moči nudil svojemu narodu smernice za boljšo bodočnost, vsak jih je izobraževal in bogatil z leposlovnimi zakladi, oba sta govorila za svoj narod: eden v angleškem jeziku
(Adamič) a Kerže v domačem slovenskem jeziku.
Frank Kerže in Luis Adamič nista živela zastonj!«
Jože Zupančič — Litija
POJASNILO UREDNIŠTVA — BRALCEM
Frank Kerže je bil rojen v vasi Vinice, po domače pri Prim-šarjevih. Imel je sestro Marijo, Pavlo in Ivano ter brata Alojza, ki je bil oficir v Avstriji in stari Jugoslaviji. Sestra Marija se je poročila na dom Keržetov V Vinicah s Francetom Zabukovec-Rojstno hišo Franka Keržeta sta Franc Zabukovec in njegova žena Marija, rojena Kerže, prodala Pintarju iz Lipovščice okroi leta 1914/15 in se preselila na Male Vince, kjer sta kupila drugo hišo. Nečak Franka Keržeta je Viktor in Jože Zabukovec, PC vi živi na Malih Vincah, drug* pa v Ribnici. Sestra Pavla ie umrla, Ivana pa še živi v Ameriki. V rojstni hiši Franka Keržeta je še sedaj družina Pintar' ja.______________________
Očala proti zaspanosti
Na zahodu so iznašli očala ^ alarmnim zvoncem. Zvonec za ne zvoniti avtomatično, če j veke oči zaprejo dalj kot za sekunde. Ta očala so namenje»z šoferjem, da za volanom ne K, spijo, oziroma da jih zvonec »* tro zbudi.

Borbe y II. kolu
V torek, 31. I. 1962. je bila odigrana tekma med sekcijo Zidar in Itas I. Zmagalo je moštvo Zidarja z rezultatom 4248 proti 3982 podrtih kegljev. Ekipa Zidarja se je od zadnje tekme popravila za celih 272 kegljev. V svoje vrste so pridobili novega člana Sajevec Franca, ki obeta postati dober kegljač.
Rezultati posameznikov: Zidar (4248) — Sajevec 741, Marinč
704, Zbašnik 674, Andolšek 686, Oražem 738, Maver 705. Itas I. (3982) — Vidervol F. 677, Vider-vol J. 665, Radosavljevič 661, Zorko 614, Klun 693, Sčap 672.
Druga tekma v II. kolu je bila odigrana v petek, 2. II. 1962 med sekcijo Kovinarja in Itas II. Končala se je z zmago Kovinarja z rezultatom 3982 proti 3660. Obe moštvi sta tekmo odigrali v okviru svojih možnosti.
Šport v Osilnici
V nedeljo je bil v Osilnici občni zbor športne sekcije, katerega se je udeležilo okoli 30 članov, predstavnik Občinske zveze za telesno vzgojo tov. Čuk in predstavniki Pleše. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da so bili aktivni v več panogah. Pionirji so ponovno osvojili pr-ov mesto na nogometnem turnirju, ki ga prireja sekcija. Mladinci so nastopili skupno s Ple-ščani na nogometnem turnirju (»Kolpa«), kjer so osvojili 3. oziroma 4. mesto. Prvo prireditev je zabeležila atletika. Iz poročila blagajnika je bilo razvidno, da ima sekcija malo denarja.
Izvoljen je bil nov upravni in prvič nadzorni odbor. Predsedniške posle bo opravljal Kovač Anton, kateremu bosta pomagali Ožura Majda in Šercer Vida. Z rekviziti in ostalim se bo ukvarjal Ožura Janez. Referenti za razne panoge bodo imeli mnogo dela. Tako bo nogometni vodja vsestranski športnik Kovač, A. Kvaternik in Šercer V. bosta skušala pritegniti staro in mlado k odbojki. Na črno-belih poljih se bosta ukvarjala z drugimi Kvaternik Vlado in Ožura M. Namizni tenis bo v senci svoje-
ga asa Kvaternika, ki mu bo pomagala Mavrovič Stanka. Vsem skupaj pa bo pomagal dosedanji predsednik Ožura Josip (seveda, kolikor bo mogel zaradi svoje odsotnosti). V nadzorni odbor so bili izvoljeni trije člani: Ožura Bogomir, Štimec Drago in Kokotec Milena.
Sekciji se obeta lep napredek, saj bo dobila od Občinske zveze za telesno vzgojo znatno pomoč, tako finančno kot materialno. Obljubljeno je bilo več propagandnih nastopov iz Kočevja. Osilničani bodo tesneje sodelovali s Pleščani proti »zunanjim nasprotnikom«. Glede športnih igrišč je bilo sklenjeno, da bodo skupno z osnovno šolo napravili pred šolo igrišče za odbojko, rokomet in košarko. Pravega načrta športnih prireditev še nimajo. Upoštevati bodo morali prireditve Pleščanov in v Čabru.
Po zastavljenih načrtih se obeta prebivalcem Kolpske doline veliko športnega razvedrila, zato se bodo morali oprijeti športniki svojega dela z vso skrbjo.
-ip
Rezultati posameznikov: Kovinar (3982) — Kavčič 656, Kovač 594, Južnič 717, Tušar 699, Lisac 624, Jakšič 692. Itas II (3660) — Tomšič 698, Polajnar 665, Legan 647, Kolenc 552, Kverh 576, Štajdohar 522.
6. II. 1962 sta se srečali ekipi KGP in ObLO II. Tekmo je dobilo moštvo KGP z rezultatom 4262 proti 3742 podrtih kegljev. Tekma je bila za ObLO II že vnaprej izgubljena, vendar to fantov ni motilo in so postavili za 167 kegljev boljši rezultat, kot na zadnji tekmi. Moštvo KGP je v glavnem zadovoljivo, razen dveh, ki sta močno popustila.
Rezultati posameznikov: KGP (4262) — Kosten 731, ing. Dobnik 673, Kočevar 754, Škufca 679, Krapež 710, Furlan 715. ObLO II (3742)	— Žagar 619, Hočevar
564, Arko 658, Vesel 571, Muhič Vinko 745, Praznik 585. K. F.
Tečaj na Travni gori končan
Travna gora, ki jo obdajajo tihi gozdovi zime, ima idealne terene za smučanje. Položna in strma pobočja, travniki pokriti s snegom nudijo ljubiteljem zimskega športa polno veselja in zadovoljstva, začetnikom in izvežbanim smučarjem, ko pridejo v njeno območje. Turistični dom na Travni Gori nudi obiskovalcem vse ugodnosti, po ugodnih dnevnih cenah. Smučarji obiščite Travno Goro in se prepričajte sami. Prepričani smo, da boste doživeli veliko veselja in zabave na na tem višinskem mestu naše zemlje.
Na Travni Gori je bil od 28. januarja do 4. februarja smučarski tečaj mladine iz treh osemletnih bežigrajskih šol iz Ljubljane. Na tečaju je bilo 80 mladincev, ki so bili izredno zadovoljni na Travni Gori. Tečaj
h doline Drage
Člani Prostovoljnega gasilskega društva na Travi so pred kratkim pregledali svoje delo na občnih zborih. Na podlagi poročil in razprave so ugotovili, da so pri svojem delu kljub nekaterim pomanjkljivostim dosegli lepe uspehe. Posebno skrb so posvetili požarni varnosti in v okviru svojih moči so dosledno izvajali preventivno službo. Da bi bilo njihovo delo v prihodnje še uspešnejše, so si zadali vrsto nalog, ki jih bodo skozi vse letošnje leto uresničevali. Med te sodi vključitev čimvečjega števila madine v gasilske vrste, občasne vaje članstva, požarna preventiva in urejevanje gasilskega orodišča in doma.
Živinorejski obrat v Dragi Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje se uvršča v vrsto tistih

OiHHMli/cUtC
KOČEVJE
Poročili so se: Trope Vladimir, pleskarski pomočnik iz. Koblarjev 7, star 26 let in Ješelnik Albina, kuharica iz Stare cerkve 37, stara 21 let; Lindič Ljubo-drag, strugar iz Beograda, Pribo j ska 18, star 23 let in Mahne Ivana, uslužbenka iz Dolge vasi 41, stara 23 let.
Rodili sta: Draško-vič Ivanka iz Kočevja — Trata 19 — dečka; Germ Karolina, gospodinja iz Kočevja, Šeškova ulica 2 — deklico.
Umrli so:	Majetič Matija,
upokojenec iz Mahovnika 30, star 62 let; Oberstar Ivan, upokojenec iz Koprivnika 12, star 63 let; Smrtno se je ponesrečil Debeljak Franc, strojnik iz Kočevja — Rudnik 23, star 28 let.
RIBNICA
Umrl je:	Kaplan Anton iz
Jurjeviče 48, star 86 let.
VELIKE LASCE
Rodila je: Žužek Marija, pletilja iz Velikih Lašč — dečka
Umrla je: Zadnik Neža, pre-vžitkarica iz Adamovega, stara . 12 let.
LOŠKI POTOK
Rodila je: Rojec Štefanija, gospodinja iz Srednje vasi 16 — dečka.
Umrla je: Lavrič Marija, pre-vžitkarica iz Travnika 26, stara 83 let.
OBVESTILO
Počitniška zveza gimnazije Kočevje naproša člane, da po-Tavnajo članarino do 19. febru-arJa, ker so razpisane nagrade za družine, ki bodo prve pobrale članarino.
OBVESTILO
Vsem cenjenim odjemalcem sporočamo, da smo s 1. februarjem 1962 pričeli s proizvodnjo živega apna, katerega lahko dobite do 15. marca vsak dan od 6. do 14. ure.
Apnenica Dobrepolje
“Novice« — glasno szdl ob-
pn Kočevje in Ribnica. Izdaja tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Sobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uprave in uredništva "389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 2.000 dinarjev oziroma 3 ameriške dolarje. Tek. rač. 600-27-1-265 Pri NB podružnica Kočevje
Čestitke
Dragi hčerki in sinu Barleko-vič za dvojno praznovanje, želijo vse najboljše družine Pintar in Mesojedec.
Ljubemu očetu Pintarju za 70. obletnico želimo vse najboljše in mu kličemo še na mnoga leta!
Žena Angela in otroci.
Dragemu očetu in mami Senica iz Trate želijo za 50. obletnico poroke vse najboljše.
Sin Srečko in hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo.
Rezki in Ivanu Grivec iz Grčaric za 36-letnico poroke, ter Ani in Francetu Bojc iz Dolenje vasi za 32-letnico skupnega življenja želijo vse najboljše otroci z družinami.
Ivanu in Mariji Klepec iz Dolge vasi 53, želijo za 25-letni-co skupnega življenja veliko sreče in zadovoljstva otroci in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega nepozabnega moža, očeta, sina in brata
Franceta Debeljaka
se iskreno zahvalujemo kolektivu in sindikalni podružnici Rud-
Qifkmle. pte&iualceo Obvestila Spaiedi čestitke Jtali atlasi
nika rjavega premoga Kočevje, za poslovilne besede tov. Cvet-
J ADR AN KOČEVJE: Od 9. do 11. feb. ital. film »Sladko življenje«, 11. feb. matineja »Snežna kraljica«, 12. in 13. feb. amer. barvni CS film »Obračun na Atlantiku«, 14. in 15. feb. amer. film »Ko je kraljevala komedija«, od 16. do 18. feb. amer. film »Dnevnik Ane Frank«.
SVOBODA RUDNIK: 10. in 11. feb. jug. film »Martin v oblakih«, 17. in 18. feb. češko-bol-garski film »Labakan«.
SVOBODA STARA CERKEV:
10. in 11. feb. japonski film »Vrata pekla«, 17. in 18. feb. amer. film »Afriški lev«.
RIBNICA: 10. in 11. feb. poljski film »Škilasta sreča«, 17. in 18. feb. amer. V V barvni film »Vrtoglavica«.
SODRAŽICA: 10. in 11. feb. ital. film »Noči Lukrecije Borgie«, 17. in 18. feb. amer. barv. film »Od pekla do Teksasa«.
LOŠK IPOTOK: 11. feb. amer. film »Velikan« II. del, 18. feb.
Stašlč Ludviku, za poklonjene so nam izrekli na kakršenkoli in sočustvovali
ličič Albinu in Rudarski godbi vence, vsem ki sožalje in nam način pomagali z nami.
Žalujoči: Žena Polda, sinova Franci in Viktor, oče in mati, brat Milan, sestri Nada in Olga, ter ostalo sorodstvo.
PRODAM
V okolici Vas-Fara pri Kočevju prodam stanovanjsko hišo s posestvom. Naslov na upravi Novic.
* * *
Prodam dobro ohranjeno žensko kolo. — Erna Kafol, Željne 33 pri Kočevju.
ZAPOSLITEV
Upokojenec išče honorarno zaposlitev za strojepisje, administracijo ali blagajniške posle.
Naslov na upravi Novic.
VABILO
Slovenska Izseljenska matica, podružnica Kočevje, vabi vse člane na redni letni občni zbor. ki bo v nedeljo 11. februarja ob 9. uri v sejni dvorani ObLO Kočevje.
Odbor
obratov, ki dosegajo pri svojem delu vidne uspehe. Razen ukrepov za povečanje staleža živine in boljšo vzrejo živine si urejujejo proti Srednji vasi pašnik, ki ga bodo porabili za pašo živine. V kompleksu, ki ga nameravajo urediti za pašnik, je tudi nekaj parcel v državljanski lastnini in zaradi tega bodo izvedli zamenjavo navedenih zemljišč in posameznikom bodo odstopili zemljišča v okolici Drage in Srednje vasi, ki niso v večjih obdelovanih ali ostalih kompleksih, ki jih uporablja ta obrat.
ZAŠČITA PRED ATOMSKIM IZŽAREVANJEM
V	soboto, 10. februarja bo ob 8. uri v sejni dvorani na občinskem ljudskem odboru v Kočevju enodnevni seminar za učitelje. Na njem se bodo semina-risti seznanili o zaščiti in prvi pomoči pred atomskih izžarevanjem. Predavanja bodo spremljana s filmom. Na seminar je bilo vabljenih 114 učiteljev. Predavatelji bodo iz Okrajnega odbora Rdečega križa, seminar pa je organiziral Občinski odbor RK v Kočevju.
Odbori RK pomlajeni
Občni zbori osnovnih organizacij Rdečega križa so v kočevski občini v glavnem zaključeni. V vseh osnovnih organizacijah so razpravljali o krvodajalstvu in o zdravstvenih predavanjih, večina organizacij pa je razpravljala še o šolskih mlečnih kuhinjah, tečajih prve pomoči in drugem. V Željnah so si zadali nalogo, da si bodo uredili omarico prve .pomoči Na tečaj prve pomoči so tudi že poslali. 3 člane. Asanirati nameravajo še nekatere vodnjake. Osnovna organizacija RK v Šalki vasi si prizadeva za ureditev ceste skozi vas. Želijo si tudi zdravstvenih predavanj in filmov. Osnovna organizacija RK Knežja lipa Spodnji log si želi urediti električno razsvetljavo in popraviti cesto. Člani in ostali vaščani so pripravljeni pri tem prostovoljno delati in podpreti dela tudi s prostovoljnimi prispevki.
Novi odbori osnovnih organizacij so v glavnem dobro sestavljeni. Predvsem je_ omeniti, da so se vsi odbori občutno pomladili in da je zato pričakovati še večjo delavnost.
Člani zb so zborovali
V	petek, 2. februarja je bila v Predgradu letna konferenca ZB. O delu v preteklem letu je dal poročilo upravni odbor. V razpravi so dali člani več predlogov za delo organizacije v tekočem letu. Tovariš Rauh Mirko je nakazal več vprašanj za delo organizacije. Po končani razpravi so izvolili nov odbor.
je vodil tovariš Belčič in tovarišica Usenikova. Mladina je imela polno veselja in zabave. Obljubili so, da se bodo še vrnili na Travno Goro.
V domu je zelo dobra postrežba. Sobe so zakurjene, na razpolago je tekoča voda, kopalnica in prhe, da se človek po smučanju lahko odpočije. Postrežba v domu je odlična, cene pa so med najnižjimi v Sloveniji.
Dostop na Travno Goro je možen s sanmi ali s smučkami iz Sodražice, Lipovščice, ali preko Jurjeviče in Ravnega dola. Z avtom v zimskem času pot ni prevozna. Lahko pa se z avtom
pripeljete v Sodražico, od koder ste v dobri uri že na Travni Gori. Smučanje je sedaj idealno, ker je dovolj snega na vsem območju Travne Gore.
ŠAH
Za poživitev šaha v delovnih kolektivih in sindikalnih podružnicah na področju Kočevja in okolice bo Občinski sindikalni svet Kočevje v skladu z navodili Okrajnega sindikalnega sveta in Okrajne šahovske zveze v Ljubljani te dni razpisal tekmovanje sindikalnih šahovskih moštev. Pravico na udeležbi tega tekmovanja imajo člani sindikalnih podružnic in člani posameznih šahovskih sekcij, ki delujejo v okviru sindikalnih organizacij ali ostalih društev. Pričakovati je, da se bo tega šahovskega tekmovanja udeležilo večje število ekip. Vabimo vse sindikalne podružnice in ljubitelje šaha, da pravočasno dostavijo prijave Občinskemu sindikalnemu svetu Kočevje.
Načrti za delo v zimskih mesecih
Na zadnji seji mladinskega aktiva v Ribnici so mladinci razpravljali o šoli za življenje ki jo namerava organizirati za madino DU v Ribnici. Predavanja bodo v zimskih mesecih, ko je največ časa. Predavali bodo domači in drugi predavatelji.
Du v Ribnici se je za to odločila, ker hoče mladini pojasniti življenje tako, kot je v resnici. Take šole za mladino so po drugih krajih dosegle lep uspeh, ker so bile dobro obiskane. Tudi druge države imajo podobne šole, ki jih imenujejo z raznimi imeni. Vsaka družba je imela in ima tudi še danes svojo moralo, ki se je tekom razvoja spreminjala in dopolnjevala. Vsi smo lahko prepričani, da ni večnih resnic in večnih moralnih načel, ki so jih propagirali razni družbeni sistemi v preteklosti. Ta načela so se krhala in negirala sama sebe v teku razvoja življenja. Kar so nekoč proglašali za moralno ali nemoralno, se je do danes tekom razvoja toliko spremenilo in dopolnilo, da je ravno obratno.
V šolah za življenje gradimo mladega človeka v dobrega člana naše socialistične družbe, v
Ljudje čakajo po dve uri na avtobus
Ne severnem delu Poljanske doline je vas Brezovica, ki je križišče v tri smeri — Kočevje, Črnomelj, Predgrad in Stari trg ob Kolpi. Na tem križišču se ustavljajo avtobusi, in sicer avtobus Ribnica—Črnomelj ter avtobus Kočevje—Predgrad in Stari trg.
Potniki, ki se pripeljejo z ribniškim avtobusom ob 15. uri iz Črnomlja na Brezovico, morajo čakati po dve uri na zvezo z avtobusom	Kočevje—Predgrad—
Stari trg. Ljudje so mnenja, da bi bilo dobro, če bi v Brezovici zgradili postajališče.
zavestnega družbeno aktivnega in poštenega človeka, ki bo odpravil moralna načela starih družb in šel z našim družbenim razvojem, ki ima pred seboj velike cilje. Tako bo postala naša mladina tisti zavestni nosilec družbe, ki bo z jasnimi pogledi prevzemala razna delovna mesta v družbi.
Ta predavanja bodo imela naslednjo vsebino: Podoba mladostne dobe, Kako oblikujemo svoj značaj; Kaj mora vedeti fant in dekle o sebi; Prva ljubezen in odnosi med spoloma; Od spočetja do poroda; Mladostnik v družini in družbi; Lepo vedenje.
Že sami naslovi povedo, da bodo predavanja za mlade ljudi zanimiva. DU je zajela širok program, ki ga bo tudi izvedla. Mladina iz Ribnice se je za šolo že prijavila.
Dalje so na seji razpravljali tudi o kulturno zabavnem življenju v Ribnici, ki je premalo pestro in so zato sklenili, da bodo organizirali mladinsko javno oddajo, na kateri naj bi sodelovali vsi aktivi iz občine in morda tudi iz Kočevja. Taka prireditev bi vzbudila zanimanje pri vseh ljudeh in bi bila dobra obiskana. Vsebina oddaje naj bi bila o razvoju ribniške doline skozi stoletja, ter o njenem deležu v NOB, kakor tudi povojna graditev v občini. Program naj bi se dopolnil s pevskimi točkami in recitacijami. Podelile naj bi se tudi nagrade, katere naj bi prispevali delovni kolektivi.
Na kraju so se še dogovorili o študiju VII. kongresa LMS in sprejemu novih članov v mladinsko organizacijo.
Uprava komunalne dejavnosti Ribnica razpisuje delovno mesto DELOVODJA (cestni nadzornik za ceste IV. reda ObLO Ribnica).
Pogoji: 1. delovodska šola,
2. dvoletna praksa ali veselje do cestne službe. Prismene prijave pošljite do 20. februarja 1962 na naslov: Uprava komunalne dejavnosti Ribnica
amer. film »Mata Hari«.
VELIKE LAŠČE: 10. in 11. feb. amer. barvni film »Od pekla do Teksasa«, 17. in 18. feb. amer. CS barvni film »Sajo-nara«.
DOBREPOLJE: 10. in 11. feb. amer. barvni VV film »Princ in igralka«, 14. feb. francoski film »Napoleonov oficir«, 17. in 18. feb. franc, barvni film »Zaklad z obale Drance«.
PONIKVE: 15. feb. franc, film »Napoleonov oficir«.
KOČEVSKA REKA: 10. in 11. feb. jug. barvni film »Deveti krog«, 17. in 18. feb. ruski barvni film »Leta radosti«, 18. feb. matineja ob 10. uri »Oliver Twist«.
PREDGRAD: 10. in JI. februarja franc, barvni film »Veliki poglavar«, 17. in 18. feb. jug. barvni film »Taka pesem vse osvaja«.
BROD NA KOLPI: 11. feb. jug. film »4 km na uro«, 18. feb. angleški film »Interpol«.
SPORED RTV LJUBLJANA
Sobota, 10. februarja
Poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00,
10.00,	12.00, 13.00, 15.00, 17.00,
18.00,	19.30, 22.00, 23.00 in 24.00.
5.00	do 8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30	napotki za turiste, 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.35 Ali vam ugaja, 8.55 Pojte z nami, 9.25 Iz Vedijeve Traviate, 10.15 Od tod in ondod,
11.00	Matija Bravničar: Diver-tissmento za klavir in godala,
11.15	Angleščina za mladino — 40. lekcija, 11.30 Pod španskim in grškim soncem, 12.05 Slovenske narodne, 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Zorc: Najvažnejše akcije v živinoreji, 12.25 Melodije ob 12.25, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Marjana Deržaj in Stane Mancini, 13.45 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje, 14.00 Gustave Charpentier:	Vtisi iz Italije,
14.35 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, 15.20 Napotki za turisti, 15.25 Majhni zabavni ansambli, 15.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja, 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 Gremo v kino, 17.50 Orkester Les Baxter, 18.10 Po legendi, stari 700 let, 18.45 Naši popotniki na tujem, 19.00 Obvestila, 19.05 Z glasbo gre vse bolje.
20.00	Po domače v veder sobotni večer, 20.20 Dr. Walter Gerteis: Vozli inšpektorja Braina — 9. vozel, Skriti bunker in 10. vozel Alibi, 21.00 Melodije za prijeten konec tedna, 22.15 Oddaja za naše izseljence, 23.05 Plesna glasba.
Nedelja, 11. februarja
6.00	nedeljski jutranji pozdrav,
6.30	Napotki za turiste, 6.35 Veseli zvoki, 7.15 Vedri zvoki, 8.00 Mladinska radijska igra Smiljan Rozman: Lajna, 8.38 V glasbeni sobi Slavka Mihelčiča, 8.50 Vrio
Horwedel. 9.00 Doročila, 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden, 9.45 Skladbice iz velikega časa,
10.00	Še pomnite tovariši — Stane Kotnik: Srečanje s črno roko,
10.30	Matineja v folklornem tonu, 11.30 Milenko Šober: Narava jim je ukradla čas, 11.50 Glasbena medigra, 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo,
13.15	Obvestila, 13.30 Za našo vas, 14.00 5 narodnih spevov,
14.15	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.15 Trikrat pet
15.30	Popoldne ob radijskem sprejemniku, 17.05 Orglice, kitara in vibrafon, 17.15 Radijska igra Zbrisani sledovi, 18.06 Dve skladbi, 18.15 Lepe melodije,
18.30	Športno popoldne, 19.00 Obvestila, 19.05 Nedeljska -panorama, 20.00 Izberite melodijo tedna, 20.45 Zabavni zvoki, 21.00 Glasovi od včeraj in danes, 22.15 To in ono, 23.05 Plesna glasba in popevke.
j^omooLna ja o od no najta^ša
Ko prebiram in listam po časnikih naših izseljencev in ko-koladarju Slovenske izseljenske matice, ali ko poslušam radijsko oddajo ob sobotah zvečer za naše izseljence, mi je vedno tako toplo pri srcu.
Kočevje pozimi
l\T^ L m' ° nQši filmski reklami 1 V CiiLlj jeziku in sporedu
Spomin mi poleti v mlada leta, v čas po prvi svetovni vojni, ko so naši fantje in možje, žene in dekleta odhajali od doma v daljne tuje kraje, katerim nismo vedeli še imena. Odhajali so v Ameriko, Kanado, Argentino, Francijo, Nemčijo, Belgijo in ostale države.
Doma ni bilo dela in ne življenja, zato so odhajali iz naše
rodne grude v tujino, kjer so našli svoj drugi dom. Odhajali so znanci in prijatelji, v naših srcih pa je nastajalo del praznote, ker smo jih ljubili, kot samega sebe. Težko smo se od njih ločili, z njimi je odšlo v tujino tudi del nas samih.
Veliko se jih je v tujem svetu izgubilo za vedno. Nikoli več se niso oglasili, vzela jih je tuja
zemlja. Za njimi je ostal samo skrit in boleč spomin. Tisti, ki so se v svetu znašli, so nam pisali tista lepa pisma, iz katerih je vela ljubezen in domotožje po naši rodni zemlji. Njihova pisma so vedno privabila tiste tople občutke ljubezni, iz katerih smo čutili, da so v svetu naši ljudje, ki nas ljubijo in so za vedno naši.
Prišla je druga svetovna vojna, v kateri smo se tako krvavo borili za svobodo naše slovenske zemlje ih svobodo vseh naših delovnih ljudi. Z našimi ljudmi v tujini nismo imeli nobene zveze, čutili pa smo, da nas naši ljudje niso pozabili, vedeli smo da z nami trpijo. Ko smo z njimi spet dobili zvezo, smo videli, da je res tako. Naši rok jaki v tujini so v času naše NOB čutili isto kot mi, ki smo se borili za svobodo naše zemlje in naroda. Nudili so vso moralno in materialno podporo naši NOB v Ameriki in ostalih delih sveta. Naš rojak, slavni ameriški pisatelj Luis Adamič in vsi ostali naši rojaki so nam storili neprecenljive zasluge, da je resnica o našem NOG~ prodrla v svet in da so zavezniki v boju proti fašizmu to spoznali in našo NOB tudi priznali. Poleg tega so nam naši rojaki v prvih povojnih letih nudili veliko pomoč pri obnovi naše domovine in v izgradnji našega novega življenja.
Vsega tega se človek spominja, ko prebira liste in knjige naših izseljencev. V vsem tem žari tista topla ljubezen do rodne grude, ki je vedno tako lepa in topla. Naši rojaki radi obiskujejo svojo staro domovino, domovino svoje mladosti, po kateri vedno hrepenijo.
Po osvoboditvi se je veliko naših izseljencev vrnilo v domovino in se vključilo v našo izgradnjo. Vsi ti naši delovni ljudje so vključeni kot člani v Slovenski izseljeniški matici, ki ima svoje podružnice po raznih krajih Slovenije. Tako je tudi podružnica Slovenske izseljeniške matice v Kočevju, ki bo imela svoj občni zbor v nedeljo 11. februarja ob 9. uri v sejni dvorani ObLO Kočevje. Odbor vabi vse svoje člane in predstavnike naših organizacij, da se občnega zbora udeležijo.
Slovenska izseljeniška matica ima stalno zvezo z našimi rojaki v tujini, je kot živa vez naših ljudi, ki ljubijo in cenijo našo domovino Jugoslavijo, ker vedo, da je to njihova domovina, ki jih ne more nikoli pozabiti.
Že nekaj časa opažamo, da kino podjetje »Jadran« opušča slovenske naslove v zidnih omaricah, ki so namenjene gledalcem^ za informacijo. Tako smo prejšnji teden gledali »Uzvreli grad«, v Novicah je pisalo »Kipeče mesto«, a ko so ga predvajali v Pulju, so ga podnaslovih »Vzkipelo mesto«. Ker je kino zelo važen činitelj v našem prostem času in v kočevski kulturi sploh, se zato o filmskih sporedih tudi precej govori in razpravlja. Nujno bi torej bilo, da bi pisali poleg orignalnih naslovov tudi slovenske. Pri tem naj bi se posluževali naslovov, ki so jih že uporabili filmski prevajalci, da se ne bomo v pogovorih lovili z različnimi naslovi, ko gre za isti film.
Na Rudniku so predvajali 3. in 4. februarja film iz produkcije Bosna film »Turneja«. Človek se kar oddahne, ko gre gledat domači film, ker mu ne bo treba brati spremnega teksta. Pa temu ni vedno tako. Izgovorjava in tonska tehnika sta bili tako slabi, da večji del »duhovičenja« sploh nismo razumeli. Zdelo se nam je, da igralci ne igrajo za nas — gledalce, temveč sami sebi in so se tudi sami sebi smejali, kajti mi se nismo imeli če-
programom. Najbrže so jo urezali nepravilno, ker je glas z odra, na katerem je bil spuščen zastor, nekaj pripomnil. Vodja muzikantov pa je odvrnil:
»Ja — ja — saj bomo,« in so jo na novo urezali.
»Dovolj,« se je slišal spet glas z odra in aplavz publike.
Program se je razvijal dalje. Nastopil je pevski zbor pod vodstvom Franceta Debeljaka. V zboru so bili vsi znani ribniški pevci, Petek kot solist, Pirkar, Burgar, Starc in vsi ostali. Se nekaj tehničnih popravkov in znane ribniške pesmi so zadonele po dvorani. Reprodukcija je pokazala, da so uspeli.
Prišel je na vrsto še razgovor z Ribničanom Urbanom, ki ga je vodil tovariš iz radia in Rib-ničanje.
Kaj so povedali boste slišali pa v radijski oddaji iz Ribnice.
fičo trčila
Oba sta začela zavirati, a ju je kljub zaviranju neslo naprej — bolj osebni avtomobil, ker je vozil v dolino. Do nesreče je, po ugotovitvi komisije, prišlo zato, ker je bila cesta zaradi južnega snega spolzka in voznika zato nista mogla kljub prizadevanju vozil ustaviti. Skoda še ni ocenjena.
peljal proti Dolgi vasi, kjer je doma. Očividci povedo, da je A, P. vozil »cik-cak«. Blizu domače hiše se je na cesti prevrnil in si lažje poškodoval obraz. Na mopedu ni posebne škode.
mu smejati. Namesto, da bi se zabavali, smo zabavljali, kar pa ni namen komedije. Take filme, če že morajo priti na spored, bi bilo nujno slovensko podnaslovih, kar gotovo ne govori v prid izgovorjavi igralcev. Ni tu moj namen govoriti o vsebini filma, omenim naj le, da smo poleg lepih deklet, kar ni nič izrednega, imeli v tem filmu redko priliko videti zbirko več ali manj plešastih in trebušastih igralcev, ki bi naj bili igralci, menažerji in šoferji. Zaman smo čakali, da nam bo Olivera Markovič pošteno zapela. Škoda tudi, da so lepe naravne posnetke od Mostarja do Dubrovnika igralci s svojo navzočnostjo le kvarili.
Takih filmov z nerazumljivo izgovorjavo je bilo zadnje čase že več. Tako se spominjam iz proizvodnje Budva film filma »Boi j e je vedeti« ali »Bolje je nič vedeti«, pri katerem smo ugotovili na koncu, da prav nič ne vemo. Razumeli smo le Adamičevo glasbo. Isto bi lahko rekli o Nušičevi komediji »Sumljivo lice«, kjer smo bili zaradi nerazumljivosti prikrajšani za vso duhovitost Nušičevih dialogov. Prav bi bilo tudi, da bi kino Rudnik stalno opremljal svoji omarici v Kočevju z vsebino, ki je na reklami in bi nam s tem prihranil poleg denarja še razočaranje ob slabih filmih.
Ta teden imamo na sporedu kar dva filma »Deklica Rozma-rie» in »Sladko življenje«. Čeprav sta bila oba nagrajena na filmskih festivalih, je vendar predvajanje takih filmov vedno problematično, ker se ti filmi stalno predvajajo tudi popoldne, ko je glavna publika mladina vseh starosti. Res sta bila filma nagrajena, toda ni vse za vsakogar, ker ne zna vsak ločiti vsebine. Ker s klavzulo »Mladini neprimerno«, naredimo filmu le reklamo, bi bilo treba ukreniti kaj drugega, da ne bi bili tudi odrasli prikrajšani za predvajanje takih filmov, mladini pa bi bil onemogočen dostop. Morda bi se take filme predvajalo izključno ob osmih zvečer. Dobro bi bilo, da bi Novice prinesle obenem s sporedom v tednu tudi primerne izvlečke iz vsebine in kritiko, da bi filme, ki so tega vredni, tudi pravilno vrednotili.
Kino podjetje nam je naredilo po eni strani uslugo, da nam je omogočilo skoraj 5 premier na teden, česar si ne more privoščiti niti Ljubljana. Če bi med njimi bili filmi z najrazličnejšo snovjo, vzemimo zabavni, resni, risanke, potem kriminalke pa zopet dogodivščine, bi bilo to res idealno, ker bi vsak našel kaj primernega za sebe. Eno pa je, nikakor ne bi smelo biti vmes filmov z dvomljivo vrednostjo. Postala pa je pereča druga stran teh številnih filmov v tednu. Je namreč veliko otrok, ki lahko posečajo vse filme, brez izbire in če je bilo malo novih filmov na sporedu, so pač šli manjkrat, v kino. Sedaj si pa predstavljajmo, kakšna mora biti domišljija teh otrok, ki so redni obiskovalci filmov! Dokazano je, da so ti med najslabšimi v šoli in med temi stalnimi obiskovalci moramo tudi poiskati moralno najbolj
TUDI TO SE ZGODI
— Vstanite! Kaj pa lezete po vseh štirih? Ste kaj zgubili!
— Da, tovariš mil... hk ... miličnik. Ravno ... hk . . . ravnotežje!
ogrožene. Če bi se merodajni zavedali velike odgovornosti, ki jo imajo pri zbiranju sporedov, bi predvsem morali vedeti, da je film že davno prenehal biti samo zabava za gledalce, za podjetje pa vir dohodkov. Zavedati bi se morali, da je v mestu, kjer ni stalnih kulturnih prireditev kot so gledališča, koncerti, razstave in razstavišča in podobno — film alfa in omega, naša zabava in kultura, kjer se v veliki meri kroji vzgoja naših otrok in estetska vzgoja tudi odraslih. Vpliv filma že prerašča vpliv doma in šole. In če je tako, zakaj pustimo, da slab film razdira, kar gradimo skrbno že od rane mladosti. Če se zavedamo, da ta velesila lahko razdira, lahko pa tudi gradi, potem omejimo njeno delovanje samo na pozitivno stran. Pri nas bi morala iti skrb za mladino in skrb za dober film z roko v roki. Krog ljudi, ki odloča d sporedih kina, bi moral biti prežet z odgovornostjo, široko razgledan. Finančno stran pa naj bi pomagala poleg družbe reševati tudi dobra reklama. Tu ne velja pravilo, da se dobro blago samo hvali, kajti film je treba prej videti, potem ga šele znamo oceniti. Ker je preventiva veliko cenejša, kot pa popravljanje, nam ne bi smelo biti žal podpirati dobre filme in s tem tudi materialno stran kino podjetja.
Veliko se je že govorilo o vplivu slabega filma na mladino, toda do posebnih zaključkov še ni prišlo, . vprašanje pa vedno znova načenjamo. Zato bi bilo potrebno, da bi se le enkrat sešli zastopniki oblasti, različnih družbenih organizacij, šol in kino podjetij in bi eksemplarično rešili z vseh vidikov našo »filmsko« politiko.
|	OB ROBU
MRAZ V ČAKALNICI
Te dni, ko je bilo mraz, sem bil nekajkrat na železniški postaji v Kočevju. Stopil sem v čakalnico, da bi se ogrel in počakal na vlak na toplem. V čakalnici je bilo nekaj ljudi, ki so se stiskali okrog peči. Tudi jaz sem stopil do peči in sem se kar razočaral. Peč je bila ledeno mrzla. Ljudje, povečini študentje večerne šole, pa so se ob peči tresli.
Ne vem, zakaj potem služi čakalnica in peč, če ni nikoli zakurjena?
-an
METKA IN NJENA POSTREŽBA
Ko pride človek v Metko z namenom, da bi se okrepčal, ker je ta poleg slaščičarne edini lokal, v katerem ni alkoholnih pijač, najde na belo pogrnjenih mizah včasih tudi ostanke malice ali kosila. Strežno osebje včasih povpraša kaj želiš, kar izza strežne mize, predno pa te postreže, se mora še veliko po' pogovoriti s tovarišico. Strežno osebje tudi nič ne pazi na to, kdo prej pride, da bi ga prej p°' streglo. S strežbo začne pri P1'" vih mizah, čeprav so gostje šel® prišli, pri zadnjih mizah pa ni® zato, če čakaš kar naprej, čakati moraš potem še, da lahko plačaš.
Tako postrežbo izvaja res samo nekaj tovarišic, ker so ^ Metki tudi tovarišice, ki gost® postrežejo res dobro.
-an
Oil
Tomšič Andrej:
KURIR BRANKO
»Razumem, tovariš komandant!«
Branko je vzel pismo iz komandantovih rok in ga spravil v svojo kurirsko torbo. Strumno je pozdravil, se obrnil in odšel iz sobe, kjer je bil štab brigade.
Bil je mahjen fantič, trinajstih let. Titovka mu je čepela vrh skuštrane glave, izpod nje so mu silili predolgi črni kodri. Drobna postavica je bila oblečena v zeleno vojaško uniformo iz itailijanskega blaga, ki mu je bila za spoznanje prevelika. Krojač, ki mu je uniformo delal, je pač vedel, da bo Branko še zrastel in mu bo tedaj uniforma premahjna-Okoli pasa je imel opasan svetal oficirski opasač, na njem pa je visela pištola. »Bereto« je zaplenil ob kapitulaciji Italije od nekega laškega oficirja. Od tedaj se od nje ni več ločil. Za ves svet je ne bi dal nikomur. Če ga je kdo prosil, naj mu jo pokaže, tedaj jo je Branko svečano vzel iz toka, katerega je vedno likal, in mu jo pokazal od daleč. V roke je ni dal nikomur. Bal se je, da mu je kdo ne vzame. Nanjo je bil zelo ponosen.
Nekoč so mu tovariši, ko je spal, pištolo vzeli, v tok pa porinili kos lesa. Prevaro je spoznal šele popoldan, ko je hotel očistiti orožje. Zajokal je in zbežal h komandantu brigade in mu potožil, da so mu borci vzeli pištolo. Takrat se je komandant razjezil na svoje borce in jim prepovedal, da bi mu še kdaj vzeli orožje. Od takrat so mu tovariši samo nagajali, pištole pa mu ni vzel nihče več.
Branko je bil komandantov ljubljenec. V brigado je prišel ob kapitulaciji Italije. Komandantu, ki ga je že hotel poslati domov, ker je mislil, da Branko ne bo prenesel naporov partizanskega življenja, je povedal, da nima nikogar od svojih. Očeta so mu ubili Italijani v ofenzivi pred letom, mati, sestre in bratje pa so v internaciji. Branko se je sam rešil, ko so Italijani požigali vas in streljali, kar jim je prišlo pred puško.
Dečkov odkrit pogled in pogum, predvsem pa mržnja do sovražnika, katero je gojil v svojem drobnem srcu, sta bili komandantu všeč. V brigadi je najprej pomagal kuharjem, šel včasih na stražo ali opravljal dela, ki jih je pač nekdo moral, a jih ni hotel nihče. Nikoli se ni branil dela, vsako nalogo je izvršil z voljo in pogumom. Takrat ga je komandant vzljubil in ga dal v četo med borce. Postal mu je oče, Branko njemu sin.
Ko se je pozneje, ob prihodu Nemcev morala brigada umakniti nazaj v gozdove je postal Branko obveščevalec. Brigada se je že večkrat zaradi njegovih obvestil umaknila sovražnim zasedam in se rešila iz obroča, v katerega so jo stilnili Nemci. Kadar si je oblekel suknjič in zavihal hlače, takrat je bil tak kot pravi vaški pastirček in ni bil prav nič podoben partizanu. Na takega sovražnik ni bil pozoren, ker si ni mogel misliti, da se v partizanskih vrstah borijo tudi otroci. Če je prišel v škripce, je znal napraviti tak nedolžen obraz, da bi mu verjel sam sveti Peter. Poleg tega pa je znal bistro opazovati. Ko je tako, brezskrbno sedel na robu ceste ter štel sovražnikovo oborožitev, bi mu prej prisodil, da je kak fantič iz bližnje vasi, ki široko odprtih ust začudeno opazuje vozila in orožje, kot da je partizan. Pozneje se je njegovo poročilo na štabu brigade dopolnilo z drugimi poročili in štab je imel jasno sliko in namere sovražnika.
Čeprav še otrok, kar je po letih tudi bil, je bil po duši, po svojih doživetjih in trpljenju že odrasel borec. Doživetja v tej vojni so mu vtisnila neizbrisen pečat. Nanj si se lahko nanesel kot na vsakega drugega borca v brigadi.
Branko je odšel v hlev in osedlal kobilico Ljubko. Tako jo je klical on, njenega pravega imena pa ni vedel. Bila je krasna žival. Rdeče-rjava dlaka se ji je svetila od snage, na čelu pa je imela belo zvezdo. Trup je imela vitek, noge kot srna. Branko jo je dobil v dar od komandanta brigade, ko je postal kurir štaba.
Branko in Ljubka sta bila nerazdružna prijatelja. Zanj Ljubka ni bila samo kobila, bila mu je tovariš v boju. Njej je včasih, na svojih samotnih kurirskih ježah tožil o svojih starših, bratih in sestrah, o svojem potikanju po vaseh pred kapitulacijo Italije, ona pa je kimala s svojo krasno glavo, kot da ga razume in sočustvuje z njim. Kadar je le imel malo časa — časa pa je imel dovolj, kadar ni bil na izvrševanju svojih nalog — je Branko čistil in gladil svojo kobilico.
Z njo je delil kruh celo tedaj, ko je bil sam lačen. Žival se je navezala nanj in ga vzljubila. Če ga je začutila kje v bližini, je veselo hrzala in ga vabila k sebi. Kadar je hodil po svojih kurirskih poteh, ga je zvesto nosila ali pa mu sledila, ne da bi jo Branko peljal za povodec. Na njegov klic je veselo pritekla k njemu in mu položila svojo lepo glavo na rame ali pa ga sunila za vrat, rahlo, božajoče, da se mu je javila. Branko in Ljubka sta bila vzor povezanosti človeka z živaljo in medsebojne ljubezni.
Osedlano je peljal ven in lahkotno skočil v sedlo. Popravil si je puško, kratko italijansko karabinko, ki mu je nerodno visela preko pleč. Ko je tako-le sedel na svoji Ljubki, si je vedno znova predstavljal, da je komandant in da pregleduje svoje borce. Bil je neizrečne ponosen.
V lahkotnem diru je odjezdil. Ljubke ni bilo treba priganjati, sama je znala uravnati svoj korak, kot bi vedela, kdaj se Branku mudi in kdaj ne.
Kmalu sta zavila s ceste proti gozdu. Cesta ni bila varna, to je Branko vedel iz izkušnje. Po njej so mnogokrat Križarile sovražne patrulje, s katerimi si ni prav nič želel srečanja. Posebno danes ne, ko je moral na štab Korpusa z važno pošto. Pot ga je vodila skozi redek hrastov gozdič, preko samotnih jas in grmovja. Dobro jo je poznal in se ni bal, da bi zašel. Prejezdil jo je že večkrat, ko je nesel pošto na štab Korpusa ali h brigadam, razmeščenim po Primorskem. Tudi Ljubka jo je že poznala, zato ni imel skrbi, da bi zašel. Predal se je uživanju zgodnjega pomladanskega dne in sanjaril o svobodi. Ni si znal predstavljati, kaj bo počel, ko bo svoboda.
Ljubka ga je enakomerno zibala, njen korak je bil lahek hi varen, da Branko skoro ni čutil, da jezdi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
On majstr je od žlic — čbru - kblu - kblic
»Pridite k nam zvečer ob šesti uri, ko bomo imeli radijsko oddajo,« so nam tako na uho povedali Ribničanje 5. februarja popoldne.
»Res? Če se ne šalite?« smo podvomili.
»Res, res. Saj nismo taki navihanci, da bi vas našajbali«
Ko smo prišli okrog šeste ure pred dom TVD Partizan, je bilo po dvorani polno tekanja. Pred odrom so stali mikrofoni, strokovnjaki iz radia in vodstvo prireditve so se še razgovarjali o programu. Prišli so pionirji in mladina, ki so hitro znesli stole za publiko in program se ie začel.
»Boš pel?« smo vprašali tovariša, ki je prišel k nam.
»Veste, da bom, partizan vedno rad sodeluje, bodisi kot pevec, ali pa kot Ribničan.
Štirje muzikantje so začeli s
Avtobus in
V torek, 6. februarja ob 15.45 uri sta trčila na zavoju ceste pri Ložinah avtobus LJ 67-13, ki je last SGP »Zidar« iz Kočevja in osebni avtomobil LJ 75-09. Avtobus, ki je vozil delavce z dela, je upravljal A. S., osebni avtomobil pa lastnik D. B. Do trčenja je prišlo na ovinku, kjer hkrati pada tudi cesta. Voznika sta se zagledala na 20 do 30 m.
V ponedeljek, 5. februarja se je na cesti v Dolgi vasi prevrnil mopedist A. P. in dobil pri padcu lažje poškodbe po obrazu. Mopedist je pil v gostilni v Mozlju in Livoldu, nato pa se je
VINJEN MOPEDIST