Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja ČZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje Leto VII. - št. 44 KOČEVJE, 2. novembra 1962 Cena 20 din Nekaj misli z razprave na občinski konferenci ZK Kočevje SREDSTEV NISMO IZKORIŠČALI VEDNO GOSPODARNO Več delegatov — komunistov je Razpravljalo o porabi sredstev, s katerimi gospodarimo. Poudarili ®°» da ustvarjenih in zaupanih Sredstev nismo vedno porabili kot dobri gospodarji. Tako so v nekate-fih podjetjih povečali osebne dohodke za občutno več, kot se je ^poredno dvignila produktivnost, he večja nevarnost pa nam grozi, če ne bomo gospodarili preudarno s sredstvi, ki smo jih dobili kot investicijska posojila. Prav komunisti v Kemični tovarni se, kot kaže, premalo zavedajo, da bo treba posojila vrniti. Komunisti Novi občinski komite NOVI OBČINSKI KOMITE ZK KOČEVJE SESTAVLJAJO naslednji Člani : Benčina prago, Benčina Jože, Blenkuš ing. Lojze, Dolenc Janez, Heg-ler Miro, Jakopin Dolfe, Kovačevič Tilka, Lunder Janez, Merhar Janez, Merhar Ivan, Milinovič Angelca, Mr var Marjan, Nagu Mihael, Ozanič Anica, Planinc Julij, Poje Jože, Šercer Tone, Tanko ing. Jože, Vukelja Miro, Vesel Ivan, Ža-Sar Feliks. REVIZIJSKA KOMISIJA: Gregorc Miro, Gorše Milka, Lavrič Rudi. . Novi komite se je že sestal ‘n izvolil za sekretarja Mira Seglerja, za organizacijskega sekretarja pa Ivana Vesela. niti ničesar ne pokrenejo, da bi zaupana sredstva trošili namensko. Tako se na primer lahko zgodi, da Kemična tovarna ne bo imela dovolj sredstev za nakup surovin, ker je obratna sredstva porabila za druge namene. Naloga komunistov je, da takega poslovanja, ki je bilo značilno za dobo administrativnega upravljanja, ne dopuščajo. PLANI NAJ BODO REALNI Pri sprejemanju letošnjih planov podjetij morajo komunisti tudi odigrati pomembno vlogo. Zavzemati se morajo predvsem zato, da bodo sprejeti plani realni. Plani naj slone na letošnjih izkušnjah. Posebno pozornost naj komunisti posvete, da plani ne bodo sloneli na nekaterih sredstvih, za katere ni gotovo, da jih bodo podjetja tudi dobila. Če plani podjetij ne bodo realni, potem se tudi v občinski proračun ne bodo stekala predvidena sredstva. Td pa bo imelo za posledico, da bo v občinskem proračunu zmanjkovalo sredstev (za zdravstvo, šolstvo itd.) kot je na primer slučaj letos in zaradi česar se je občinski ljudski odbor moral zadolžiti že za naslednje leto. INVESTIRATI LE, KJER BODO USPEHI Komunisti se morajo tudi zavzemati za razumnejše investiranje. Predvsem naj bi investirali le v podjetja, ki že dosegajo ali pa bodo dosegla na domačem in tujem trgu uspehe, ki bodo konkurenčna. Komunisti naj bi ne videli le potreb svojega podjetja, ampak potrebe komune in vse Jugoslavije ter se zavzemali za tako investicijsko politiko, ki bo za vse koristna. (Nadaljevanje na 4. strani) Občinska konferenca ZK \ Ribnici Odločno odpravimo napake Ribnica, 28. oktobra. — Današnje občinske konference Zveze komunistov ribniške občine se je udeležilo 70 delegatov, kot gostje pa so ji prisostvovali tudi član CK ZKS Sergej Vošnjak, zastopnika Okrajnega komiteja Zornada in Nagode, sekretar ObK Grosuplje Kikel ter komandant ribniškega garnizona Japudžič. Konferenca je načela vrsto aktualnih problemov v občini, predvsem probleme industrijske in kmetijske proizvodnje, delo samoupravnih organov, sindikata, vlogo komunistov itd. Sekretar občinskega komiteja ZK France Debeljak je v svojem referatu vse pomanjkljivosti kritično ocenil in nakazal naloge za nadaljnje delo... V zadnjem letu je bilo vloženih veliko naporov pri reševanju gospodarske problematike, veliko pa je bilo problemov, ki so bili težko rešljivi ali pa so ostali nerešeni in jim bodo morali komunisti v bodoče posvetiti še večjo skrb. Gledišča o nadaljnjem razvijanju gospodarstva pa so še velikokrat različna in ozka celo med vodilnimi ljudmi; tu gre predvsem za vpliv različnih konservativnih elementov, ki pa imajo lahko močno razdiralno vlogo v posameznem kraju ... (Nadaljevanje na 2. strani) Volitve in imenovanja Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Kočevje, ki je bila pretekli ponedeljek, so bili imenovani; — za upravnika Delavsko usluž-benske restavracije Rudnik Ignac Kamšek, — za vršilca dolžnosti upravnika obratne ambulante Rudnik dr. Ivan Imenšek in — za upravnika Pokrajinskega muzeja Kočevje Peter Šobar. Novi občinski komite ZK Ribnica Na nedeljski konferenci Zveze komunistov v Ribnici so izvolili nov, 20-članski obč. komite ZKS. Člani novega komiteja so: Abrahamsberg Ciril ml., Ribnica, Andoljšek Slavka, Ribnica, Car Ivan, Loški potok, Češarek Franc, Sodražica, Češarek Janez, Ribnica, Cihal Venčeslav, Ribnica, Debeljak Franc, Ribnica, Gelze Fani, Ribnica, Ilc Franc, Gorenja vas, Košorok Franc, Ribnica, Lenac Olga, Loški potok, Mikolič Jože, Grčarice, Oražem Karel, Sodražica, Petek Ludvik, Jurjeviča, Puželj Jože, Ribnica, Rus Ludvik, Gorenja vas, Sega Angela, Sodražica, Šmalc Meta, Ribnica, Vesel Stane, Sodražica, Žnidaršič Janez, Breg. Nova cesta dobiva jasnejše obrise tudi na dolenjevaškem polju, kjer so jo že zakoličili. Delavci že pripravljajo teren za usek na Jasnici, po polju pa je pred kratkim buldožer ob cesti že odstranil vrhnje plasti zemlje, kjer bo šla nova eesta Mladini dati svoje mesto V soboto, 27. oktobra, je bila v Kočevju občinska konferenca LMS. Veliko dvorano so delegati, ki so se odzvali vabilu skoraj stoodstotno, docela napolnili. Na konferenci so bili tudi mnogi gostje, ki se jih je mladina iskreno razveselila: član CK LMS Sonja Savli, sekretar OK LMS Igor Majer, član OK LMS Ljubljana Tomaž Jančar, predsednik ObK LM Medvode Franjo Jurman, organizacijski sekretar ZK Kočevje Ivan Vesel, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Tone Šercer, tajnik ObLO Kočevje Drago Aupič in upravnik Delavske univerze Matija Cetinski. Predsednik ObK LMS Kočevje Jovan Marič je otvoril konferenco s kratkim nagovorom, nato pa je sekretar ObK LMS Zvonko Žagar prebral referat o aktivnosti mladine. Obširno, skrbno sestavljeno in vsebinsko temeljito poročilo je bila močna podlaga za vse razprave, ki so mu sledile. Prvenstveno naj bi konferenca omogočila, da bi se mladina sestala in se dodobra pomenila o vsem, kar jo teži ali veseli, nakazali naj bi smernice za svoje bodoče delo, s tem pa obenem dali svoji organizaciji mesto, ki je v sedanjem razvoju občine pripada. Vsi vemo, da mladina z velikim zanimanjem zasleduje dogodke izven naših meja, medtem ko je manj seznanjena z našimi lastnimi problemi. Prav zato je umestno, da so postavili kot osrednjo os za razpravo temo: »Aktivnost in vloga mladine v družbeno-po-litičnih organizacijah, društvih in delavskem samoupravljanju-. Spoznali so namreč, da dela mladina prav pri teh nalogah precej napak. Mladina in tudi posamezni funkcionarji namreč še niso izkoristili vseh možnosti za razvoj svoje aktivnosti na delovnih mestih. Po tem poročilu in poročilu nadzornega odbora se je razvila obširna, mladostno temperamentna razprava. Skoraj 30 diskutan-tov je nastopilo. Poročila šo bila iz mesta in okolice ter podeželja. Daši so po krajih nastanka bila močno razpršena, so se na zboru lepo zlivala v skupno noto. Gimnazija in naši osemletki imajo svoje probleme, ki jih prav vztrajno rešujejo. Žele si tesnejše povezave med šolsko in razredno skupnostjo. Slabo so informirani in odnosi med profesorji in dijaki tudi niso najboljši. Razveseljivo je poročilo o sodelovanju mladih pri delavskem samoupravljanju v tiskarni CZP »Kočevski tisk-, ali tisto z Rudnika in iz Stare cerkve ter Dolge vasi. Malce zagrenjeno pa je bilo poročilo iz Koprivnika. Tam je bil nekoč najmočnejši kolektiv v občini, sedaj pa močno hira. Učitelj jim je zaklenil sobo. Pri mladini je dosti dobre volje, a treba ji je pomagati. In še in še so se vrstili: Gostinci, »Kovinar-, »INLES-, »Zidar-, »Elektro-. »Avto«, »Počitniška zveza-, optimistično poročilo iz Stare cerkve in še od mnogo drugod. Predsednik Občinskega sindikalnega sveta tov. Tone Šercer je govoril o odnosih med mladimi in starimi, o kadrih, štipendijah in rotaciji. Mladina ne potiska starih s položajev, toda treba ji je dati svoje mesto. Občinski sindi- kalni svet in DU naj skupno omogočita primerna predavanja za mlade v samoupravljanju. Čim sposobnejši bodo, več pravic si bodo priborili. Drago Aupič, tajnik ObLO Kočevje, je pozdravil udeležence z željo, da bi se pri delu v gospodarskih organizacijah in v svoji temeljito pripravili na čas, ko bodo tudi sami pomlajevali občinski ljudski odbor. Potrebna nam je politična šola z lažjimi temami, ker bi dosti pripomogla k izobrazbi mladih upravljavcev. Zelo je poživila razpravo članica ObK LMS Kočevje Jožica Poje, ki je govorila o problemu zaposlovanja in strokovne vzgoje mladine ter o službenem odnosu mladine v gospodarskih organizacijah in privatnem sektorju. Njen prispevek je čvrsta osnova za morebitna poznejša razmišljanja o problemu učencev v gospodarstvu v splošnem, o poklicnem usmerjanju mladine, o verifikaciji strokovnih šol in o posledicah, ker take šole nimamo itd. Govorila je, kako je napak, da gospodarske organizacije ne sprejemajo zadosti vajencev in o problematiki iz-učevanja v privatnem sektorju ter o nekakšni »odvišni delovni sili- pri privatnikih. Pa še o pomanjkljivi izobrazbi učencev v gospodarstvu, pri čemer bi nam, pravi, dosti pomagali tesnejši sti-z DU. V novi občinski komite so bili izvoljeni: Jože Adamič, Benjamin Bejtovič, Tatjana Bergant, Tone Bregar, Zorko Denčič, Janez Hočevar, Milenka Honzak, Vlado Ivanetič, Drago Komljenovič, Marjan Lunder, Jovo Marič, Jože Novak, Anica Ožanič, Jožica Poje in Zvonko Žagar. Po končani konferenci se je sestal novoizvoljeni ObK; na prvi seji so izvolili petčlanski sekretariat, predsednika, sekretarja in predsednike komisij: Predsednik ObK LMS Kočevje: Jovan Marič, sekretar ObK LMS Kočevje: Zvonko Žagar, člani sekretariata: Janez Hočevar, Zorka Denčič in Marjan Lunder. Fr. Cankar Odločno odpravimo napake (Nadaljevanje s 1. strani) OSEBNI DOHODKI Stanje proizvodnje kaže, da so komunisti posvetili premalo pozornosti odkrivanju notranjih rezerv, kar bi vsekakor privedlo do boljših proizvodnih rezultatov. Tako pa je LIP n. pr. dosegel v prvih devetih mesecih le 53,2 % letnega plana; temu so res krive objektivne okoliščine, vendar kaže tudi na preveč površno delo komunistov v podjetju. Se slabše stanje je v Opekami, kjer so dosegli v istem obdobju le 41 % plana, pri Gradbeniku 56 %, v ostalih organizacijah pa je stanje veliko boljše: Kovinsko podjetje 81 %, Žične pletenine 92 %, Hrast 67 %, Galanterija 84 %, Smreka 77%:.. V poročilu so zajete tudi zanimive ugotovitve o gibanju osebnih prejemkov in na koncu ugotovitev, da se povečuje procent tistih delavcev, ki prejemajo osebne dohodke v nekem povprečju, zmanjšuje pa število tistih, ki so prejemali najnižje osebne prejemke (pod 15.000 din). Toda na- čelo stimulacije in nagrajevanja po delu ne sme biti omejeno z nekimi določenimi razmerji med nizkimi in visokimi dohodki. Kdor več daje, naj tudi več prejme! In še nekaj zanimivih ugotovitev o gibanju osebnih dohodkov: Na LIP je bil letos januarja povprečni osebni dohodek 22.800 din, v polletju 24.000, avgusta pa že 25.600 din, medtem ko so do 1. 10. izpolnili le 53,2 % letnega plana. Smreka: januar 20.000 din, avgust 20.600, realizacija proizvodnje pa je v prvih devetih mesecih 78 %. Gradbenik: realizacija plana 56 % — porast osebnih dohodkov od 26.800 na 30.100! Po drugi strani pa vidimo pri Žičnih pleteninah padec povprečnega osebnega dohodka od 30.500 na 27.700 din, medtem ko so letni plan realizirali doslej z 92%. Zgovorni primeri, iz katerih se čuti neskladnost med gibanjem povprečnih osebnih dohodkov in realizacijo v podjetjih. Zato je težko reči, kakšna je stopnja produktivnosti, ki naj bi bila osnovni kriterij za delitev in višino prejemkov. Pri Gradbeniku so dosegli v devetih mesecih 78 % lanskoletne realizacije, medtem pa so se dvignili povprečni osebni prejemki za 8 %• Lahko zaključimo, da so v gibanju osebnega dohodka še premalo odraža dvig produktivnosti in celotne proizvodnje in da komunisti v proizvodnji še vedno niso uspeli v prizadevanjih za izpolnitev plana, ker so se, verjetno, premalo poglobili v bistvo problema. — Tudi delavskemu samoupravljanju je bila posvečena velika pozornost, če pa stanje kritično ocenimo, vidimo, da je bilo vseeno storjenega premalo. N. pr. prekinitev dela nekaj mladincev na Kovinskem, neaktivno delovanje svetov ekonomskih enot itd-Čuti se premajhno prizadevanje za širše angažiranje prodzvajavceV pri reševanju problemov. Prav pri formiranju in razvijanju ekonom- j skih enot smo bili morda preveč 1 kampanjski, premalo so se komunisti poglobili v nujnost in pogo- : jenost EE ter njihovi vsebini d1 1 vlogi. (Nadaljevanje na 9. strani) Od petka do petka doma in po svetu —Oti petka do petka doma in po svetu —Od petka do petka 8 •M 6) I O 8, 8 >*> e *8 e -4Ž ■ki 58 © Združeni narodi so v težkih in napetih trenutkih spet pokazali upravičenost svojega obstoja in svojo moč ter ter predanost miru. Ob kritičnem položaju okrog Kube so s svojim vplivom in prizadevanji dosegli, da se je svet po tednu dni napetosti oddahnil. Sovjetska vlada je ukazala, naj se demontirajo sovjetska raketna oporišča na Kubi in odpeljejo v Sovjetsko zvezo. Hruščov je spet pokazal dobro voljo in predanost stvari miru ter sposobnost za hladnokrvno in trezno presojanje mednarodnega položaja. Od ZDA oziroma njihovega predsednika je zahteval le, da javno obljubi, da ZDA ne bodo napadle Kube. Predsednik Kennedy je tako obljubo dal in upati je, da jo bodo znale ZDA tudi spoštovati. Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tant je odpotoval v Havano, kjer vodi razgovore o mednarodni kontroli odstranitve raketnih oporišč. Ob tej priliki so ZDA za dva dni prekinile blokado Kube. Pred svojim odhodom v Havano je U Tant izjavil, da upa, da bo kubanski primer naglo in hitro rešen, človeštvo bo veselo, če se bo njegova napoved uresničila. Med Indijo in Kitajsko je prišlo do vojaških spopadov zaradi obmejnega spora. Kitajski napadi so Indijce našli dokaj nepripravljene in v nekaj dneh boja so Kitajske čete prodrle globoko v Indijsko ozemlje. V sporu so nekatere države ponudile svoje posredovanje, vendar ne kaže, da so ta prizadevanja rodila kakšne uspehe. Indija je razglasila izredno stanje. Ustanovili so komite šestih oseb, na čelu s premieram Nehrujem, ki vodi vojaške operacije. Kljub spopadom in nenapovedanemu, pa vendar obstoje- 8 čemu, vojnemu stanju, diplomatski odnosi med Pekingom in New g Delhijem niso prekinjeni in so tako še vedno odprta vrata za p pogajanja. » V Franciji je bil izveden referendum o ustavni reformi. De o Gaulle je spet zmagal, vendar ne tako prepričljivo, kot je morda 8< pričakoval. Z »da« je odgovorilo 61,75 odstotkov udeležencev rcfe- * renduma. Nad šest milijonov volivcev pa sploh ni prišlo na vo- ,2 litve. Ker je francoski predsednik pred referendumom obljubil, * da se bo umaknil s položaja, če ne bo prepričljivo zmagal na -volitvah, komentirajo posamezne stranke v Franciji rezultate re- g ferenduma kaj različno in čakajo, kaj bo storil De Gaulle. Vendar m pa ne kaže, da bi se ta mislil umakniti s svojega položaja. Generalna skupščina OZN je letos spet razpravljala o spre- g j jemu LR Kitajske v OZN. Tudi letos je bil predlog za sprejem £ zavrnjen. FLRJ je glasovala za sprejem. ■* Ljudska skupščina LRS je dala v javno razpravo Osnutek g ustave Socialistične republike Slovenije. Istočasno z Osnutkom je bil objavljen tudi referat predsednika Ustavne komisije tovariša 2 Mihe Marinka. © Od petka do petka doma in po svetu —Od petka do petka doma in po svetu —Od petka do petk<* 0 predosnutku nove ustave (Nadaljevanje) Predosnutek naglasa potrebo po še na-daljni krepitvi bratstva in enotnosti kot temelja federalizma, dolžnost federacije, da bdi nad nacionalno svobodo njenih narodov in da čuva neodvisnost, potrebo, da se jugoslovanski narodi kot člani človeške družine vključijo v napredna stremljenja človeštva in prispevajo k miru na svetu in zbliževanju med narodi. Jugoslovanski narodi uresničujejo svoje suverene pravice v socialističnih republikah. Predosnutek nove ustave ne daje narodom Jugoslavije pravice do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, temveč samo ugotavlja, da so se narodi na podlagi te pravice združili v Federacijo. To je tudi razumljivo, zakaj brez narodov Jugoslavije ne more biti zvezne države; vsaj ne take, kakršna je danes. Nasprotno: protiustavno je vsako delovanje ki stremi za odcepitvijo socialistične republike: — načelo socialističnega humanizma, ki govori o položaju in vlogi človeka kot središča vsega ustavnega sistema in mu z različnimi instrumenti tak položaj tudi zagotavlja; — načelo družbene lastnine, ki spreminja dosedanji pojem družbene lastnine tako, da to ni več pravni pojem, ampak politični. Na stvareh, ki sestavljajo družbeno lastnino, nima nihče lastninske pravice. Namesto te pravice je stopila pravica družbe, da te stvari upravlja in izkorišča. Ker proizvajavec s svojim delom in z družbeno lastnino ustvarja proizvode, pripadajo ti proizvodi njemu in družbi. Ker pa ustvarja proizvod skupno s še drugimi v delovni organizaciji, pripada proizvod dela tudi tej organizaciji. Toda nihče od teh treh nima izključne Vravice za prisvajanje proizvodov: niti družba, niti delovna organizacija, niti proizvajavec. Nobeden od teh treh tudi ne more samovoljno določati pogojev za razdelitev proizvodov dela; — načelo izključne suverenosti delavskega razreda in delov-neaa ljudstva, ki pomeni, da sta delavski razred in vse delovno ljudstvo izključna nosivca vsega družbenega in državnega življenja. Zato ustvarjata zase vse politične oblike Upravljanja družbenih zadev, vključujoč tudi državno oblast, in težita k temu, da bi organizirala družbo kot svobodno skupnost proizvajavcev; l ♦ ♦ — načelo priznanja SZDL in ZKJ kot pobudnikov za nadaljno ♦ krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti t ter nadaljnjega socialističnega razvoja sploh. To načelo je i prišlo v predosnutek ustave zaradi spoznanja, da sta skozi vso ♦ zaodovino socialistične Jugoslavije ti dve družbeni organizaciji ♦ bili pobudnik in borec za vse napredno in socialistično ter da se \ SZDL čedalje bolj spreminja v nekakšen vseljudski parlament ♦ 171 obliko najširšega samoupravljanja na čelu z ZKJ kot njenim T sestavnim delom. Potrebno je torej, da se tako vplivnima organi- % Zacijama da tudi ustavnopravni pomen; ♦ — načelo miroljubne aktivne koeksistence obvezuje državo, \ da postavlja svoje mednarodne odnose na podlago načel ♦ ° dobrih sosedskih odnosih, spoštovanju suverenosti narodov in f enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih dežel in 2 na načelo socialističnega internacionalizma. V mednarodnih od- ♦ nosih naj država spoštuje ustanovno listino OZN, naj dosledno % Spolnjuje svoje obveznosti in naj podpira dejavnost tistih medna- ♦ rodnih organizacij, katerih član je; ♦ — načelo poti v komunizem, ki nalaga državi in družbi, da . ustvari možnosti za nadaljnji razvoj socialistične družbe 2 sa premagovanje družbenih protislovij, kar naj v končni posle-ebci privede do komunističnih družbenih odnosov, v katerih bosta n<} visoki produktivnosti dela in obilju proizvodov veljala ekonom-'rCa enakost in načelo: »Vsak po svojih sposobnostih, vsakemu Po njegovih potrebah«. Normativne določbe predosnutka naše nove ustave v svojem V*vem. delu določajo najprej družbeno politično in družbeno eko-■°msko ureditev. Temelj družbeno ekonomske ureditve Jugoslavije so svobodno ružbeno delo z družbenimi sredstvi za proizvodnjo, družbena plitev dela in samoupravljanje delovnih ljudi v delovni organi-2ci7i in družbeni skupnosti. Podlaga in merilo za materialni in ružbeni položaj človeka so njegovo delo in rezultati dela. Predosnutek najprej določa vsebino samoupravljanja, zatem uovori o razdelitvi proizvodov dela, o delovnih organizacijah, zastavlja lastnino kmetov do zemlje in gozdov v mejah z zakonom ^stavljenega maksimuma, vendar pri tem postavlja omejitev, da S srne zemljišče kot dobrino splošnega družbenega pomena iz-SS^čati le v skladu s splošnimi, z zakonom določenimi interesi, S‘0ri o sindikatih, o zadrugah, o osebni lastnini, zagotavlja de-o«cn7'e. Dopustna je tudi razlastitev glede nepremičnin in stvari '-hv.rn.pnn nnmonn če to zahteva splošen interes, vendar proti ♦ : ♦ i t «*vrnega pomena, p nvični odškodnini. i (Se nadaljuje) Razgovori o ustavi Razprave o predosnutku nove ustave so v ribniški občini v polnem teku. Predavatelji obiskujejo vasi, tolmačijo na večinoma dobro obiskanih sestankih teze predosnutka in odgovarjajo na vprašanja, — Prejšnji petek je bil razgovor v Grčaricah, predavala pa je tov. Borovčeva iz Ribnice. Sestanka se je udeležilo preko 40 ljudi, ki so se po predavanju v poldrugo uro trajajočem razgovoru zanimali za različna vprašanja, predvsem o novih predpisih v kmetijski in gozdni proizvodnji, o pokojninah itd. Enak razgovor je bil v torek v Dolenji vasi, kjer pa organizacija ni bila najboljša, saj se je kljub velikemu številu prebivavcev udeležilo razprave le približno 40 ljudi. Predavateljica je orisala glavne značilnosti nove ustave, poslu-šavci pa so se v razgovoru zanimali predvsem za kmetijska vprašanja in probleme podružabljanja gozdne proizvodnje ter za probleme finansiranja šolstva. Razgovori o novi ustavi pa ne bodo smeli ostati le pri tem, če jo bomo hoteli približati slehernemu občanu in pritegniti k razpravam čimveč ljudi. Pred nami je še republiška ustava, o kateri se bo treba, seveda v povezavi z vezno ustavo, še temeljito pogovoriti, na zborih občanov pa bo treba obravnavati tudi občinski statut ... Predavanje o ustavi 27. 10. je v Livoldu razlagal novo ustavo tov. Feliks Vladimir. Orisal je staro jugoslovansko ustavo, ustavo nove Jugoslavije in spremembe, ki jih zajema nova ustava. Za tolmačenje nove ustave je bilo veliko zanimanje, saj se je sestanka udeležilo preko 100 ljudi. Po končanem predavanju so se prebivavci zanimali za razna vprašanja, kot n. pr. o narodnih manjšinah, o lastnini, o dedovanju, o podružabljanju proizvodnje v gozdarstvu itd. Na vsa vprašanja so doibili zadovoljiv odgovor. Razprave se je udeležilo malo ljudi V petek, dne 26. oktobra je delavska univerza Ribnica v Grčaricah priredila javno tribuno, kjer se je razpravljalo o predosnutku nove Ustave. Predavanje, ki ga je imela tov. Borovac, je bilo zelo izčrpno. Škoda le, da se je potrebnega predavanja udeležilo le bolj malo ljudi, čeprav so bila obvestila za predavanje pritrjena na vidnih mestih že par dni prej. Divjad in domače živali delajo škodo V letošnjem letu je na poljskih pridelkih tudi v Grčaricah divjad napravila občutno škodo. Najhujše je bilo v času jelenjega ruka, ko je jelenjad prišla v škodo prav do hišnih gred. Pomagale niso niti ograde, niti razna strašila. Precej škode je bilo napravljene tudi na krompiriščih, čeprav so prejšnja leta nazaj divjad ni lotevala krompirja. V zadnjem času pa se ljudje pritožujejo nad konji in kravami, ki po cele noči in brez nadzorstva tavajo okrog. Lastniki le-teh imajo bore malo brige za žival in jim je vseeno, je to družbena ali privatna lastnina. Poljski pridelki so sicer pobrani, je pa še tu in tam kdo pustil na njivi kakšno zeljnato glavo za solato, kar so mu konji uničili. Paša je sicer prepovedana in je zato določena na določenih mestih, ampak lastniki živali se tega ne držijo, temveč živali pasejo povsod in to brez vsakega nadzorstva. V ta namen je krožila Slovesnost na Grmadi (fg) -- ti. oktobra je bila na Grmadi manjša slovesnost; tedaj so namreč izročili pohvale najzaslužnejšim članom Turistično olepševalnega društva iz Ortneka. Tajnik društva, Vladimir Prezelj, je dobil od turistične zveze Slovenije branosto medaljo za svoje požrtvovalno delo pri ustanavljanju društva. Pohvale pa so dobili vsi, ki so na kakršenkoli način pomagali pri gradnji turistične koče na Grmadi. Pri tem je bila res potrebna velika požrtvovalnost, saj so morali graditelji skoraj ves material znositi na strmi hrib na ramenih ... po vasi tudi okrožnica, ki je na to opozarjala, a je nihče ne upošteva. Ker se po vasi slišijo razne kritike na ta račun, naj bi lastniki za v bodoče bolje pazili na svojo živino — posebno konje, v obratnem slučaju pa naj bi o tem razpravljal vaški odbor. Sprejemna in infomacij-ska pisarna Utemeljena je zahteva po ustanovitvi sprejemne in informacijske pisarne, ki že obratuje pri občinskem ljudskem odboru Kočevje, v prvem nadstropju. Pisarna ie na najbolj pristopnem mestu. Opremljena je z dobro vidnim napisom. Poleg sprejemne pisarne je vložišče. Po uradnih cenitvah obišče upravne organe ljudskega odbora v dnevih za stranke (ponedeljek, sreda, petek) 800—120 državljanov. Prihajajo, ker so vabljeni (kot stranke, priče, izvedenci, vojni obvezniki itd.) ali da bi dobili potrdilo ali dovoljenje, da bi urgi-rali za rešitev svoje zadeve, da bi dobili določene informacije, da bi plačali svoje obveznosti, da bi prijavili ali odjavili spremembo v družini, gospodinjstvu, osebnem statusu, prebivališču, da bi se pritožili itd. Nešteto je motivov za obisk državljanov na občinskem ljudskem odboru. Ni težko razumeti, da je to množično prihajanje državljanov v naš ljudski odbor zahtevalo posebej organizirano recepcijsko službo in informacijsko službo, ki je uvedena v sprejemni pisarni. Potreba po taki službi se kaže na vsakem koraku: zaradi državljanov, pa tudi zaradi racionalnejšega dela upravnih organov. Nakazana pot Po referatu sekretarja občinskega komiteja ZK Ribnica se je razvila živahna razprava, ki pa je morda bila malo preveč enostranska in ni zajela vseh problemov, ki jih je sekretar nakazal v svojem referatu. Največ so delegati govorili o problemih kmetijske proizvodnje in o delu sindikata, vse premalo pa je bilo obdelano n. pr. vprašanje gradbeništva, o čemer je referat precej jasno govoril. Kljub temu pa lahko trdimo, da so referat in posamezne diskusije odločno pokazali nekatere probleme in, do neke mere, tudi nakazali pot, kako jih odpraviti. Petrič — tajnik ObLO: Spregovoril je o delu terenske organizacije v Sodražici in poudaril, da se mora kadrovski sestav organizacije spremeniti v korist mlajših članov (tretjina je upokojencev!) Dejal je tudi, da bi se delo komunistov moralo bolj odražati v sindikalnih organizacijah, v mladinski organizaciji itd., večje zanimanje za reševanje proizvodnih problemov pa bi morali pokazati tudi organi samoupravljanja... Referent je tudi sprejel kritiko občinske uprave, priznal, da je bilo storjenih precej napak, ki pa jih bo moral aktiv ZK čimprej rešiti ... Na vprašanje, kaj so storili komunisti za odpravo lokaliz-rna v Sodražici, je odgovoril, da so le-ti ostali sami in tako včasih prevladajo mnenja nekomunistov in njihove docela lokalistične misli... France Košorok (KZ Ribnica) je obširneje spregovoril o vlogi in delu sindikalnih podružnic. Za poživitev dela sindikata so odgovorni komunisti, ki morajo pritegniti k delu tudi ostale člane. Če bodo člani seznanjeni z vsemi proizvodnimi problemi, jih bodo lahko pravilno tolmačili na sindikalnih sestankih in jih potem skupno reševali. Tako pa se dogaja, da sindikat premalo razpravlja o proizvodnih pnalogah; vse njegovo delo se v glavnem konča pri ozimnicah in izletih, ostalo pa prepuščajo samoupravnim organom! Ludvik Petek (KZ) je govoril o problematiki v KZ, predvsem pri arondaciji in pogodbenem sodelovanju, kjer je zadruga letos storila bolj malo (»Arondacija je malo zavrla plan kooperacije, vendar ga toliko ne bi smela!«). Spregovoril je tudi o odkupni politiki, o trenjih med gozdarji in kmetij ci v zadrugi ter o vlogi, ki so jo (odnosno je niso) odigrali pri tem komunisti. Poudaril je, da komunisti teh problemov niso mogli zadovoljivo rešiti, morda prav zaradi idejne neenotnosti. Delegat Lavrič, logar iz Loškega potoka se je v svoji razpravi dotaknil zanimivih problemov. Takoj na začetku je ugotovil, da mora vsak komunist nekje druž-beno-politično delovati, saj je veliko organizacij in dovolj dela na vsakem koraku. Pri tem pa je poudaril, da je osnovna organizacija »kakor obešalnik z več klini, vendar obešamo vse na en klin in se obešalnik lahko prevrne, namesto da bi lepo razporedili na vse kline...« Praksa je taka: nekaj komunistov dela v vseh organizacijah, društvih, odborih in komisijah, velika večina pa je samo na seznamu ZK. V bodoče bi morali pritegniti slehernega člana, to je, razporediti delo »po vseh klinih obešalnika«! Spregovoril je tudi o vzgoji mladine, predvsem tiste, ki obiskuje verske obrede. Žal je tudi veliko komunistov, ki pošiljajo svoje otroke k verskim obredom, kar je vredno naj hujše graje... Delegat Žnidaršič je spregovoril o problemih osnovne organizacije v Kovinskem podjetju, Ciril Abrahamsberg pa je obširneje načel vprašanje podružabljanja gozdne proizvodnje. Poudaril je, da se bodo morali pri tem bolj angažirati vsi komunisti in vsi, ki so za to zainteresirani; pomembno vlogo lahko pri tem odigrajo zadružni sveti, čeprav so, žal, na nekaterih sestankih prodrli starokopitneži... Konferenco je pozdravil tudi komandant ribniškega garnizona Japudžič, potem pa je obširneje spregovoril o vzgoji mladine v patriotičnem duhu. Poudaril je, da morajo biti naši narodi nenehno pripravljeni braniti svojo domovino, da pa ravno taki vzgoji mladine posvečamo premalo skrbi. Nato je izrazil začudenje, kje je patriotizem tistih naših ljudi, ki delajo v Nemčiji, ki se, kakor je dobro znano, ponovno oboro-žuje in vzgaja svojo mladino v vojaškem duhu, ki je vsa zaverovana v včeraj, v svojo nekdanjo moč in slavo. Naši ljudje ne bi smeli hoditi po standard v tujino; vsakdo si mora svoj standard priboriti sam, vsak posameznik, vsaka komuna... Stane Goršič je spregovoril o proizvodnih težavah LIP in o liku komunista — prolzvajavca. Lesna industrija se bori z dokajšnjimi problemi. Bolj bi se morali angažirati za izvoz, preiti k dejanjem in ne samo govoriti. ... Ekonomske enote so pri njih prodirale s težavo-, uvedli pa so jih razmeroma pozno. Enote, ki so bile organizirane na ekonomski bazi, nekaj predstavljajo, kjer pa so bile formirane le zaradi zadostitve predpisom, gre slabo... Spregovoril je tudi o pravilnikih o nagrajevanju. Marsikje je moral pravilnik na hitrico sestaviti računovodja, brez izdatnejše pomoči kolektiva. Potem seveda ljudje pravilnikov ne razumejo in ko so jih sprejemali, so bile diskusije mlačne, niso se poglobili v bistvo... France Ilc, predsednik ObLO, je govoril o medkomunalnem sodelovanju, to je o sodelovanju s kočevsko komuno. Tako je že ustanovljena skupna inšpekcijska služba, združena je lesna industrija, še bolj pa bo treba razvijati medsebojne kooperacijske odnose. Odpraviti bo treba ozka lokali-stična gledanja, stare odnose med obema občinama in stopiti proti skupnim ciljem enotno... »Ko govorimo o vzgoji mladine in o vplivu klera nanjo, pozabljamo, da ima mladina v vsej občini le dva prostora, kjer se lahko shaja (Gora in Dolenja vas)«, je med drugim dejal Veno Cihal. S tem je načel širši problem udejstvovanja mladine v ribniški občini; res je, da mora imeti mladina nek prostor, kjer se shaja, toda v Ribnici tega ni in preostane le še gostilna, katere vpliv dobro poznamo. Poudaril je, da je treba za poživitev dela z mladi- no vsaj nekaj denarja (imajo samo okrog 100 tisoč dinarjev). Po drugi strani pa tudi vidimo, da mladina malo dela. Čeprav so preteklo leto prav lepo začeli, je delo sedaj zamrlo. Največje razburjenje je dosegel delegat Samsa, ko je govoril o pomanjkljivem delu komunistov pri sprejemanju pravilnikov o osebnih dohodkih, češ da jih ljudje sploh niso razumeli. Izrazil je prepričanje, da je državna uprava preširoka, predraga in da bi morali dati več pomoči krajevnim odborom, dalje o kampanjščini n. pr. pri združevanju industrije in zadrug itd., češ da je vsaka naša akcija zgolj kampanjska, brez podrobne analize. Toda za ocenjevanje nekega dela kot kampanjskega je potrebno široko gledanje in ne zgolj ozko, vase zaprto pojmovanje določenega problema. Če pa že govorimo o kampanjščini, je nato poudaril sekretar občinskega komiteja France Debeljak, moramo govoriti o našem slabem delu, ki se lahko, ker ni kontinuirano, sprevrže v kampanjsko, nikakor pa ne smemo s tem v zvezi govoriti o naši politiki. Isto je bilo s pravilniki, ki jih delavci niso razumeli, ker jih odgovorni uslužbenci niso raztolmačili: to so smatrali za »akcijo« in ne za gospodarsko nujo. V razpravi je sodeloval tudi član CK ZKS Sergej Vošnjak, ki je takoj na začetku ugotovil, da je današnja konferenca premalo govorila o tem, koliko so komunisti res storili za odpravo številnih napak. Govoril je o principih nagrajevanja po delu, o pravilnikih, ki niso bili jasni zato, ker jih niso delali člani kolektiva, ampak računovodja. Na koncu je spregovoril tudi o aktualnih nalogah Zveze komunistov in dal nekaj smernic za bodoče delo. (vec) Uspešno gospodarjenje zahteva sodelovanje (Nadaljevanje s 1. strani) VEČ SODELOVANJA MED PODJETJI Več delegatov — komunistov se je zavzemalo tudi za tesnejše sodelovanje med podjetji, za kooperacijo pa tudi za združevanje (če je to seveda koristno) ne samo v okviru komune, ampak tudi izven njenih meja. Precej odpora je bilo čutiti tudi med komunisti na primer do združevanja lesnoindustrijskih podjetij kočevske in ribniške komune, čeprav za tak odpor ni bilo nobenih pravih vzrokov. Več komunistov iz podjetij je poudarilo, da njihovi kolektivi čutijo potrebo po sodelovanju z drugimi podjetji, vendar nalete pri teh svojih prizadevanjih na težave kot nerazumevanje, previsoke cene, lov za dobički in podobno. Le združena, močna podjetja s sposobnimi kadri (še vedno je čutiti odpor do zaposlovanja mladih strokovnjakov!) bodo lahko uspešno nastopala na zunanjem tržišču. Dolžnost komunistov je, da se za taka sodelovanja, ki so v korist skupnosti, zavzemajo in jih pravilno tolmačijo tudi ostalim članom kolektiva. TUDI V KMETIJSTVU SODELOVANJE Razprava o kmetijstvu je pokazala, da je bil na tem področju šele pred kratkim napravljen do- ločen napredek, ki pa še vedno ni zadovoljiv. Komunisti naj bi se prizadevali, da bi komuna čimprej izdelala razmejitveni načrt med zamljišči) za katera je zainteresirana družba in privatnimi, ter da bi čimprej začeli arondi-rati. Do kmetov — privatnikov je treba voditi jasno politiko. Nujno je tudi nuditi primeren življenjski standard kmetom v hribovitih predelih, jih pritegniti v kooperacije, saj so prav v teh predelih pogoji za rejo živine. S takim sodelovanjem bi zredili več živine, izboljšal bi se življenjski standard kmetov v višinskih predelih, kmetijske gospodarske organizacije pa bi imele več prometa in bi odigrale pomembno vlogo pri napredku kmetijstva. Dalje so komunisti poudarili, da je nujno preiti od dosedanjih deklarativnih izjav na konkretna dejanja. Kooperacije ne smemo več zanemarjati, kot smo jo doslej. Komunisti naj bi se zavzeli tudi za sodelovanje in povezovanje kmetijskih organizacij kočev-sko-ribniškega področja. Tu ne gre za razna ukinjanja, odvzemanja itd., ampak za koristno sodelovanje, katerega namen je večja in cenejša proizvodnja. Komunisti se morajo tudi zavzemati za arondacijo, podružabljanje gozdne proizvodnje in kooperacijo ter znati tudi vse to pravilno razlagati. Zgodilo se je namreč že, da so prav komunisti včasih nepra- vilno tolmačili kmetom nekatere zadeve ali pa tudi odklanjali pojasnila in tako ustvarjali na vasi politične probleme. * * * Razprava je obdelala še vlogo in delo aktivov ZK (v katerih delajo komunisti posameznih interesnih grup in katerih delo je treba krepiti), delo terenskih organizacij (ki se v delu ne znajdejo in vse premalo obravnavajo delo hišnih svetov, stanovanjskih skupnosti in podobno), Poudarila je pomembnost rotacije, kritično premotrila razne predpise (ki se pogosto spreminjajo, izhajajo z veljavnostjo za nazaj in podobno ter tako ustvarjajo gospodarskim in drugim organizacijam nepotrebne težave). Komunisti so kritično pregledali tudi svoje delo (neaktivnost nekaterih komunistov, neizvrševanje sklepov, neenotna stališča in podobno). Razprava se je dotaknila tudi dela komunistov v raznih organizacijah (mladinski, sindikatu itd.) ter v organih upravljanja in drugod. Komunisti, ki so bili v preteklosti nosivci vseh naprednih akcij, bodo tudi v bodoče tista sila, ki bo največ naredila za vsestranski napredek naše komune. P. J. 0 delu turistično olepševalnega društva Ribnica Turistično olepševalno društvo Ribnica je zelo delavno. Zdi pa se, kakor bi bilo spominkarstvo edina dejavnost, s katero se ukvarja društvo. Pa ni tako. Res je spominkarstvo zelo važno in pomembno1. V spominkih je ohranjen del ribniške zgodovine. Še prav posebno pa pride do izraza s tem, ker uporabljajo vsi izdelo-vavci spominkov res pristno ribniško ornamentiko. Ta dejavnost soditi si bova morala nekaj jurčkov, če hočeva nabaviti krompir,« je svečano zaključil govor glavar ' užine ter pri tem stal v spoštljivi razdalji od svoje stroge polovice. »... Baraba, kje so pa tvoje nadure in vsi znani in neznani honorarji, s katerimi se bahaš Pred svojimi prijatelji? Sama se doma ubijam z mulci, ti pa misliš samo na svojo avtoriteto — v gostilni seveda. Čakaj no — ali mi nisi vsakega prvega rekel, da vlagaš na hranilno knjižico?« »Ljuba moja, nikar toliko ne kriči, saj bom še znorel! Malo pa lahko pomisliš tudi na svoje živce, ki so že tako preveč razrahljani. Denar, denar ... « »Če se mi hitro ne pobereš in -'H>š denar, pa ga poišči kjer koli hočeš, ti bom tako razrahljala lobanjo, da boš videl naenkrat vse obstoječe satelite s prostim očesom ... « Pouk: »Varčuj, če že ne zaradi krompirja, vsaj zaradi ljubega mi..., ne miru, temveč zdravja!« II. V samopostrežno trgovino »Nekje« pride domačin, verjetno s Precej smisla za humor ter si nekaj časa ogleduje razstavljene dobrine. Ker opazi, da ga od osebja nihče ne gleda, si lepo sam izbere potrebno življenjske »pripomočke«, jih pospravi v svojo torbo in meni nič, tebi nič odide. Drugi dan pa prejme imenova-Pa trgovina poštno nakazilo od Pošteneera naivneža, s sporočilom b»htni strani: »Včeraj sem si dovolil postreči z nekaj steklenicami vina ter raznimi ostalimi oriholjški in vam nakazujem do’žni znesek!« Pouk: »Če nimaš denarja pri "oki (ali pa, če ga imaš in se nih- »ate ne zmeni) si lahko postre-pš t"di brez njega, ker je vseka-,"'r svoje vrste varčevanje (nazi s?mo, da t» ne zalotijo pri tvoji 'zna id) živosti), ki se obrestuje pri-JPeriio okolju, v katerem se nahajaš!« III. »Slišala sem, da so pocenili bla-§o od 10 do 50 odstotkov. To se pavi. da gremo na cene iz leta 1961?i« »Kaj mi pomaga vse znižanje, ko Pa nimam nič denarja!« »Ti, da nimaš denarja? ... pri °sedovih si se pa hvalila, da se hitro razvija in si utira pot na vse strani. Nekajkrat je bilo Turistično olepševalno društvo že povabljeno v razne kraje, kjer je sodelovalo na prireditvah in razstavah. Tako je bilo društvo že v Mariboru, Rogaški slatini, v Ljubljani, v Novem mestu, pred kratkim pa je bilo društvo s svojimi spominki tudi na »Kravjem balu« v Bohinju. Od vseh paviljonov je bil najbolj oblegan paviljon Turi- imata vloženega denarja kot pečka!« »Ti si pa res še za luno, naj mar jamram, ko mi tako nihče nič, ne da, poleg tega me bodo pa še opravljali, da ne znam varčevati !!« Pouk: Če že ne varčuješ, se vsaj delaj, kot da varčuješ! Skupščino je do izvolitve predsednika vodil predsednik ObLO Kočevje Drago Benčina, ki je v uvodu nakazal nekaj nalog skupnosti zavarovancev. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Vlado Planinc z Rudnika, za podpredsednika pa Franc Zbačnik z Opekarne v Ribnici.* V poročilu je direktor dosedanjega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana tovariš Kovačič razčlenil vrsto vprašanj in problemov iz dela socialnega zavarovanja. Pristojnosti skupnosti zavarovancev, kakor tudi samih delovnih kolektivov so se sedaj v celoti prenesle na te organe, stično-olepševalnega društva Ribnica. Saj ni čudno, ko pa ima toliko lepih in praktičnih spominkov! Društvo' je imek> tam preko 150.000 din prometa, v glavnem le z majhnimi predmeti. Kakor vse kaže, se bo ta panoga našega gospodarstva še razvijala in bo treba misliti na to, da bo izdelkov vedno dovolj. Treba bo poiskati izdelovavce spominkov. Turistično olepševalno društvo ima tudi precejšnje zasluge pri olepšavi Ribnice. Trg je vsako leto1 mikavnejši in vse več cvetja vidimo na oknih, v parkih ter nasadih. Seveda bo treba še precej dela, dokler ne bodo pospravljene vse ruševine. Ljudje pa bodo tudi sami spoznali, da je veliko prijetneje živeti v lepem, privlačnem, cvetja polnem naselju, kot pa med pustimi, praznimi zidovi. Problematično je še vedno pomanjkanje sob za prehodne goste. Gostinstvo jih ima vsekakor premalo, v Ribnici pa je precej možnosti, da bi prehodni gostje dobili prenočišče pri privatnikih. Res. je nerazumljivo, da se ljudje tako težko odločijo za h>, da bi sprejeli turista ali prehodnega gosta, saj je to lep stranski vir dohodkov! S tem bi turista še pritegnili, da bi se zadržal v našem kraju dalj časa in ga tako tudi ki bodo sami odgovorni za vse delo socialnega zavarovanja. Kako se bo izvajalo zdravstveno zavarovanje, preventivna in kurativna služba zdravstvenih delavcev, HTV v delovnih organizacijah, za vse to bo morala skrbeti skupnost zavarovancev in delovni kolektivi sami, ker bo finančno vse to slonelo na njih samih. Upravnika dosedanjih podružnic Kočevje in Ribnica sta analizirala stanje socialnega zavarovanja na območju posameznih podružnic. Število zavarovancev v občini Kočevje se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo za 5%, kar so dosegli z mehanizacijo in bolj spoznal, ker se bo potem vedno še rad vračal. Samo poglejmo na Gorenjsko ali v obmorske kraje in druge znane turistične kraje. Vsepovsod imajo na razpolago dovolj privatnih sob, marsikje pa hotelov sploh nimajo, gostov pa kljub temu dovolj. To vprašanje je v Ribnici resnično precej pereče. Še večji promet bo, ko bo dograjena cesta. In kako je ob raznih večjih prireditvah, n. pr. festivalih? Ali ni neumno in škoda za nas, da pošiljamo goste (igrav-ce) spet v Kočevje? Ne bi mogli dobiti prenočišča pri nas? Kako smo pripravljeni za prihodnje leto, ko bo v Kočevju 20. obletnica Kočevskega zbora? Takrat bo tudi Ribnica polna gostov? Poleg prenočišč je v Ribnici menda najbolj boleča točka gostinstvo. Na vsak način ga bo treba modernizirati in razširiti. Turistično društvo razmišlja o teh vprašanjih in se že pripravlja za prihodnjo sezono. In na koncu še to-le: Ljubljanska turistična zveza je odlikovala tov. Franja Matoha s srebrnim častnim znakom in diplomo, tov. Anko Debel jakovo in tov. Janeza Bregarja pa z bronastim častnim znakom in diplomo za njihovo požrtvovalno delo! Vsem trem čestitamo in jim želimo pri delu še več uspehov. boljšo organizacijo dela v kmetijstvu in gozdarstvu, z rekonstrukcijo Rudnika in v administraciji. Negativen pojav pa je, da je število bolnikov poraslo za 1%, še bolj pa stroški zdravljenja in zaradi nesreč izgubljeni dnevi. Porasli so tudi zdravstveni pregledi, potni stroški in zdravstvene storitve sploh. Na območju Ribnice so problemi isti kot v Kočevju. Z delovnimi organizacijami SO' vzpostavili dober stik, da bi se stanje popravilo. Komisija za pregled delovnih mest, na katerih bi se zaposlili invalidi, je bila premalo aktivna. Dogradili so zdravstveno postajo v Loškem potoku, gradijo pa jo tudi v Sodražici, kar bo zdravstveno službo na tem območju izboljšalo. Zdravstveno stanje zavarovancev še ni zadovoljivo, zato bodo morali zdravstveni delavci delati več po preventivi, ne pa samo po kurativi, kakor tudi delovne organizacije, da bodo zmanjšale stroške zavarovanja, kajti ne bo vseeno, ali bodo1 zavarovancem plačevale višje ali nižje vsote, ker bo to tudi v njihovi pristojnosti. Največjo skrb je treba posvetiti zdravstvenemu stanju ljudi, da se bo to izboljšalo in tako se bodo znižali tudi stroški zavarovanja. O vsem tem je potrebno seznaniti vse člane delovnih organizacij in bi bilo prav, da bi člani novoizvoljene skupščine seznanili tiste delovne organizacije, kjer so bili izvoljeni. Vodovod v Osilnici (D. V.) — Gradnja vodovoda, s katerim bi dobila Osilnica vodovodno napeljavo, je v teku in jarek za bodoči vodovod je izkopan do vasi Zamost. V kolikor bodo dopuščali vremenski pogoji, bo izkop narejen do Osilnice. 14. oktobra je bila na Turjaku proslava 19. obletnice velike partizanske zmage nad belogardisti. Tedaj je bila napravljena tudi ta fotografija, ko generalni major Švara pripoveduje obiskovavcem o sedemdnevnih bojih za Turjak (Ne) varčevanje je vir (ne) blagostanja TRI VESELE ZGODBE OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA, 31. OKTOBRU I. »Ja, ženka ne gre drugače, spo- Gvido Čarman Po skupni poti Zdravstveno zavarovanje, kurativa in preventiva, nesreče pri delu, izgubljeni delovni dnevi, specialni pregledi zavarovancev in cela vrsta ostalih vprašanj, ki so s tem v zvezi, o vsem tem so govorili na zasedanju novoizvoljene skupščine skupnosti zavarovancev občin Kočevje in Ribnica, ki je bila 19. oktobra v Kočevju. Nov korak v reformirano šolo Iz leta v leto je naša reformirana šola bliže popolni šoli. Šola je del naše skupnosti, v kateri vsak od nas pusti del svoje mladosti. Prav šola je tista, ki nenehno vpliva na oblikovanje človekove volje in na njegov značaj. Prav zato tudi ni prav, da se mnogi ne zanimajo za njen razvoj in za njen prispevek skupnosti. Danes, ko se pred človeka postavlja vse več zahtev, moramo v prvi vrsti misliti na šolo, ki daje osnovo vsakemu za delo v naši skupnosti. V mnogih razvitih državah že imajo urejene materialne pogoje za to. Pri nas pa moramo misliti v prvi vrsti na vzgojo človeka, ki je po ustavi največje bogastvo naše skupnosti. Res je, da v slabih materialnih pogojih ni mogoče doseči vsega. V sodobnih prostorih je delo lažje, z nazornimi učili otrok lažje dojema snov, na športnih igriščih pa si krepi telo. Vendar pa vse to ne more priti čez noč. Za to je potrebno načrtno delo. V teh nekaj letih reformirane šole smo marsikaj napravili. Zgradili smo že veliko šol, športna igrišča, uvedli šolske kuhinje skoro v vse šole in podobno. Razgibali smo mladino s pionirskimi igrami, ki imajo vsako leto svoje geslo, odpravili mnoge nižje organizirane šole in uvedli popolne osemletne šole, vzgojili kader itd., vendar pa je pred nami še veliko dela, da bo šola dosegla svoj pravi namen. Tudi v občini Kočevje skušamo doseči ta cilj. Pretekli teden so se zbrali v Kočevju upravitelji vseh šol kočevske občine. Razpravljali so o centralizaciji šol na območju občine. Tako naj bi prihodnje leto bile v občini le tri centralne šole (Mirko Bračič, Jože Šeško v Kočevju in Fara), vse ostale pa bi bile vezane na centralne šole. Dosedanje nepopolne šole bi postale le oddelki centralnih šol. Svoj program dela bi morale prilagoditi centralnim šolam, kar bi omogočilo večjo enotnost. Šole bi se tako tudi lažje borile z raznimi težavami, ker bi dobile vso pomoč na centralnih šolah, bodisi strokovno ali materialno. Upravitelji eno ali več oddelčnih šol naj bi bili rešeni tudi splošne šolske administracije in finančnega poslovanja. Administracijo bi prevzele centralne šole, finančno poslovanje pa za to od- rejen uslužbenec. S tem bi bila odpravljena neenotnost finančnega poslovanja na šolah. Glavni namen centralizacije šol pa je, da bi se na šolah bolj poglobili v pedagoško delo. Dosedanja razdrobljenost šol in odvečna administracija je to zavirala. Vse to so seveda šele osnutki, o katerih bodo odločali odgovarjajoči forumi v občini, vendar pa že kažejo nov korak v reformirano šolo, mimo katerega ne moremo iti nezainteresirani. ci. Nazadnje pa so po več-v P* skrbnih pripravah, razgo-urm in posvetovanjih lansko le- sklenib člani tamkajšnje So-vlr;lstične zveze zgraditi četrti P°v°d, s čimer bi dobila vodo sia Slemena, vse tamkajšnje va- Z^rebivaYei Slemen so se dobro bi tcali P°mena in napredka, ki g0 bil dosežen z napeljavo vo-V0v°da. Ne le, da pomeni vodo-ijn . za vsako vas nekaj novega, tbia pač gospodinja vodo pri ampak pomeni, predvsem Jih16 kraje, odmaknjene od več-rak ?®ntrov> napredek, velik ko-? dvigu standarda. In prebi-Cl so se tega dobro zavedali, Slemenci so zavihali rokave in zgrabili za orodje. Vodovod moramo zgraditi čimprej, so sklenili... Na fotografiji jih vidimo, kako vneto betonirajo glavni rezervoar pri Gregorju In še stari vaški studenec pod mogočnim, od časa skrivenčenim drevesom. Gospodinje so se toliko let zbirale ob njem in »pumpale« vodo, pri tem pa malo poklepetale o vedno aktualnih vaških novicah. No, ko pa je nastopila suša, je vodnjak usahnil in klepeta je bilo konec; skrb za vodo je ljudi preusmerila drugam. Ko bo sle-menski vodovod končan, bo odklenkalo tudi temu staremu vodnjaku (pravijo, da je eden najstarejših!) o gradnji vodovoda že pred vojno, toda ostalo je le pri govoricah, pri utopičnih željah ... Slemenci so torej sklenili — in pljunili v roke! Brez dolgotrajnega razmišljanja so pričeli zbirati sredstva, les in tako dalje. Veliko poti je bilo potrebnih, veliko razgovorov, da so spravili skupaj vse potrebno. Režijski odbor, ki vodi gradnjo, od tedaj nima več miru: ni lahka stvar, voditi takole gradnjo! glavni rezervar, 140 metrov! Stvar so uredili tako, da so zgradili nekaj zaporednih pre-črpališč, električne črpalke pa bodo potiskale vodo iz enega v drugega. Slemenski vodovod bo eden najmodernejših na tem območju, in sicer zaradi načina zajetja, da bodo vodo prečrpavali do glavnega rezervarja, s čimer bodo dosegli stalen in enakomeren pritisk. In še nekaj, kar je omembe vredno: vsa električna inštalacija bo pod zemljo, nad vodovodnimi cevmi. Tudi na ta način so močno pocenili gradnjo. Vodovod je projektiral ing. Acce-to iz Ljubljane, kanal so izkopali najeti delavci, vodovodni inštalater, Smuk Anton iz Ljubljane, pa polaga ob pomoči domačinov cevi in urejuje črpalke. Seveda nosijo skoraj vse breme gradnje, ki bo stala okrog 30 milijonov dinarjev, prebivavci sami. Povsod pomagajo, kjerkoli je mogoče primejo za delo sami, da bi čimbolj pocenili c~adnjo. pomagajo pri betoniranju itd. Seveda jim gredo precej na roke tudi ribniška in sodraška podjetja, ObLO pa jim pri marsičem da dober nasvet ali pa jim pomaga urejati finančne posle... Gradnja vodovoda se približuje zaključni fazi. Glavni vod bo kmalu gotov, potrebno pa bo napraviti še stranske priključke do vseh vasi, kar ne bo malo. Sedaj betonirajo glavni rezervar pri Gregorju, pri čemer sodelujejo, če lahko rečemo tako, skoraj vsa Slemena. 20. oktobra so organizirali veliko akcijo, ki se je je udeležilo veliko prebivavcev slemen-skih vasi, ki si grade vodovod, prišli pa so tudi zastopniki občine iz Ribnice. To je bil za te preproste ljudi, ki s tako vnemo gradijo vodovod, velik, pomemben dan in čeprav so ves dan in še daleč tja čez polnoč trdo delali, jim bo ostal v spominu kot naj lepši praznik njihovega življenja: tedaj je namreč nekaj po četrti uri popoldan prvič pritekla voda po »njihovem« vodovodu do Gregorja, kjer so jo rabili za betoniranje rezervarja. Ko so pritekle prve kaplje vode, so se jim zjasnili obrazi, s trdimi, žuljavimi rokami so šli preko čel in si globoko oddahnili: »Torej vendarle! Voda je tu, naš trud ni bil zaman!« Ne, nikakor! Vaš trud, dragi Slemenci, ni bil zaman, skupaj z vodo bo v vaše kraje pritekel napredek, ki ste si ga tako srčno želeli. Toda ta napredek ste si izbojevali sami, sami ste trdo garali zanj in potočili marsikatero kapljo znoja, toda cilj, ki ste si ga zadali, ste dosegli; dosegli ste ga sami, ne da bi čakali na tujo pomoč. In to naj vam bo v ponos, vsem ostalim pa zgled požrtvovalnosti in enotnosti... F, Grivec Veliko jim je v pomoč tudi mehanizacija, saj bi brez mešalca za beton težko tako hitro napredovali Tako so nekateri prebivavci že prispevali do< 15 prostovoljnih delovnih dni, vsi skupaj pa so pirspevali že preko 15.000 pro-stovljnih delovnih ur. Res lep primer delovne vneme in borbe za izboljšanje življenjskih pogojev! Sodelujejo vsi, »kar leze in gre«, vaščani iz Gregorja, Hojč, Andola, Krnč, Levstikov, Marolč, Junčja in Grebenja, nihče noče biti zadnji. Eni prevažajo les in drug material, drugi kopljejo, Slemenci gradijo vodovod % Severno od Ribnice, med ortneško dolino in Sodražico, preide % rodovitna Ribniška dolina v hribovit, močno giban svet, tu in % tam porasel z gozdovi. To so Slemena, imenujejo jih pa tudi % Gregorija. Tudi po teh višinah, po teh zaobljenih hribih se je % naselil ribniški človek; ker mu hribovita, malo rodovitna zem-% Ija ni mogla dajati dovolj kruha, se je zatekel, kakor vsakdo # v Ribniški dolini, v gozd, ki mu je lahko edini dal sredstva za # življenjski obstoj. Marsikje po teh krajih še živi stara ribniška 9 obrt, seveda prilagojena sodobnim potrebam, modernizirana... Vodo bodo črpali iz nekega studenca, ki ga imenujejo »žegnan studenec« in niti v najhujši suši ne presahne, doslej pa je služil kmetom predvsem za napajanje živine. Studenec leži v nižini in znaša višinska razlika med zajetjem in Gregorjem, kjer bo > \ ) In kot je pravil tisti Križnev, tako so nas zjutraj vse zares razvrstili poleg cerkve, obkolili z možmi z brzostrelkami in trije esesosovski oficirji so pričeli odbirati za njih nevarne ljudi. Vprašali so, kdo so komunisti, oficirji, komisarji, ni, takšnih ni bilo. Bilo pa ni tudi svinj, ki bi lahko izdale, zato, ker je bil med nami skoraj polovica komunistov, bili so tudi oficirji in seveda tudi komisarji. Samo štiri so_vzeli od enega čez dvesto ljudi. Enega Žida in tri ruske prostake. Rusi so zabredli v nesrečo zato, ker so Mii vsi trije temnopolto In so imeli kodre v laseh. Pristopili s k takšnemu in ga vprašali: ,Jud?’ Odgovori, da je Rus, toda niti poslušati ga nočejo. ,Ven stopi,’ in to je bilo vse. Te ubožce so postrelili, nas pa so nagnali naprej. Vodnik, s katerim sva zadavila izdajavca, se me je držal vse do Poznanja in že prvega dne mi je med potjo stisnil roko. V Poznanju so naju ločili, in sicer iz tegale vzroka: Vidiš, bratec, tako je, že prvega dne sem sklenil, da bom ušel k svojim. Toda uiti sem hotel zanesljivo. Do samega Po-znanja, kjer so nas razmestili v resnično taborišče, nisem imel niti enkrat ugodne priložnosti. A v poznanjskem taborišču pa se mi je ponudila ugodna priložnost: ob koncu maja so nas poslali v gozdič poleg taborišča, da bi izkopali grobove za naše že umrle vojne ujetnike, kajti takrat je mnogo naših bratov pomrlo zaradi dizenterije; kopljem poznanjsko ilovico in opazujem okoli, ko zagledam, kako je dvojica naših stražarjev sedla in prigriznila, tretji pa je zadremal na sončku ... Vrgel sem lopato stran in se splazil v grm;... Potem pa, v polnem diru, pazi, naravnost proti sončnemu vzhodu .. . Videti je bilo, da se moji stražarji niso kaj kmalu znašli. Odkod pa sem tako sestradan našel toliko moči, da sem MIHAIL SOLOHOV v čiji, ko se spomniš vseh prijateljev in tovarišev in kakšni tovariši so tam izmučeni pomrli v taboriščih, takrat ti srce ne bije v prsih, temveč v vratu, in takrat ti celo dihanje postane težko... Kje vse me niso gonili v teh dveh letih ujetništva! Polovico Nemčije sem prepotoval v tem času; bil sem v Sak-soniji, delal v tovarni silikatov in v ruhrskem bazenu sem v rudniku vozil premog in na Bavarskem sem si pri kopaških delih nakopal grbo, pa tudi v Ttiringiji sem bil malo časa in vrag vedi kje vse se nisem sprehodil po nemški deželi. Priroda je tam povsod, bratec, različna, toda streljali in pretepali so našega brata povsod enako. A tolkli so nas od boga prekleti gadje in paraziti tako, kot pri nas žive dni ne mlatimo živine. In bili so nas s pestmi in teptali z nogami in tepli so- nas z gumijastimi palicami in z najrazličnejšim železom, ki jim je prišlo pod roke, da sploh ne govorim o puškinih kopitih in drugem lesu. Bili so te zato, ker si Rus, zato, ker še zreš v beli svet, zato; ker delaš za njih, sodrgo. Bili so tudi zato, ker nisi tako pogledal, ker nisi tako stopil, ker se nisi tako obrnil... Bili so preprosto zato, da bi človeka pobili do smrti in bi se zadušil v svoji poslednji krvi ter poginil od udarcev. Najbrž je v Nemčiji za vse nas zmanjkalo plinskih peči. In tudi hranili so nas povsod enako: poldrugi sto gramov ersatz-kruha, v katerem je bilo polovico žaganja in redka hladna juha s kolerabo'. Krop so ponekod dajali, drugod pa ne. Pa kaj bi ti o tem govoril, kar sam presodi: pred vojno sem imel šesti n osemdeset kilogramov, do jeseni pa sem zlezel na nekaj čez petdeset kilogramov. Na kosteh je ostala tako- samo koža, da je bilo celo svoje kosti težko nositi. Pri delu pa garaj in niti besedice ne zini in delo- je @laaefeaaa usada 6 v enem dnevu in noči prešel skoraj štirideset kilometrov — tega ne vem. Samo nič ni bilo z mojimi tihimi sanjami; četrtega dne so me ujeli, ko sem bil že daleč od prekletega taborišča. Policijski psi so šli po moji sledi in me našli v ne-p ožetem ovsu. Ob zarji sem se bal iti čez odprto polje, a do gozda ni bilo manj kot tri kilometre in zato sem se vlegel v oves, da bi se čez dan spočil. Z dlanmi sem mlel zrnje, malo- sem ga požvečil in si ga nekaj natresel v žep za zalogo, ko zaslišim pasje lajanje in brnenje motornega kolesa ... Srce se mi je stisnilo zato, ker so se pasji glasovi oglašali vse bliže. Legel sem na plosko stran in se prekril z rokami, da bi mi vsaj obraza ne zgrizli. No-, pritekli so in v eni sami minuti so odrli z mene vse cunje. Ostal sem tašken kot me je rodila mati. Valjali so me po ovsu kolikor so me hoteli in ob ko-ncu mi je neki pes položil prednje tace na prsi in meril v grlo, toda ni se me še dotaknil. Nemci so se pripeljali na dveh motornih kolesih. Spočetka so me sami pretepali na vso moč, potem pa sb naščuvali name še pse in z mene je letela v koščkih sama koža z mesom. Golega in vsega krvavega so me tudi pripeljali v taborišče. Mesec dni sem odsedel v ječi za begunce, pa sem bil vendar živ in ostal živ! Težko mi je, bratec, če se spomnim na to in še teže je pripovedovati o tem, kaj vse sem moral preživeti v ujetništvu. Ko se spomniš vseh nečloveških muk, ki si jih moral prenašati tam, v Nem-ne bilo pravšno. bilo takšno-, da bi tudi vprežnemu konju V začetku septembra so nas sto dvainštirideset sovjetskih vojnih ujetnikov premestili iz taborišča pri mestu Kuštrin v taborišče B-14 nedaleč o-d Dresde-na. Ob tistem času je bilo v taborišču okoli dva tisoč naših. Vsi s-o delali v kamnolomu, z roko so dolbli, rezali in drobili nemški kamen. Norma je bila štiri kubične metre dnevno na dušo, pomisli, na takšno dušo, -ki je tudi brez tega še komaj, komaj brlela. Tu se je tudi začelo: po dveh mesecih nas je o-d sto- dvainštirideset mož našega ešalona ostalo- samo sedeminpetdeset. Kaj praviš, bratec? So nas? Se svojih ljudi ne utegneš zagrebsti, pa tudi po taboriščih gredo govorice kot da s-o Nemci že osvojili Stalingrad in prodirajo naprej proti Sibiriji. Eno gorje vrh drugega, da bi se tako skrivil in bi oči ne dvignil s tal, ko da bi se rad pogreznil v tujo-, nemško zemljo. A taboriščna straža popiva sleherni dan, bučno prepeva, se radosti in vriska. In tako smo se nekega večera vrnili z dela v barake. Ves dan je padal dež, cape bi lahko- izžel z nas: od mrzlega vetra nas je vse zeblo kot pse, da smo kar šklepetali z zobmi. Posušiti pa se nisi imel nikjer, niti ogreti, pa še lačni so bili povrhu do smrti, to pa je še huje. No, in zvečer še jesti nismo smeli. Slekel sem s tebe mokre cunje, se vrgel na pograd in dejal: »Njim je potrebno štiri kubike na dan, za grob slehernega od nas pa je en kubik čez in čez dovolj. »Komaj sem to izrekel, pa se je že med našimi -našel nek podlež in j-e javil te moje grenke besede komandantu taborišča. BRANKO COPIC: Oslovska leta i. Daleč so že tisti dnevi, ko sem preplašen in žalosten prvič stopil čez prag tega internata, ki je uradno nosil ime »Prosvetni dijaški dom v Bi-haču«. Ljudje so mu rekli kar konvikt, dijaku -iz njega pa — ko-nviktaš. Zdaj sem že tretješ-olec, marsikaj sem že Videl in doživel v tem času, toda svojega prvega pri' j hoda v Bihač se spominjam, ko da j-e bilo- včeraj- Na postajo v Bosanski Krupi me je pripeljal moj stric Andrija. Medtem ko se je razgovarjal z ljudmi, sem začuden zijal v ogromno črno žrelo predora v hribu zraven postaje in zaskrbljen spraševal nekega Džura Pejiča, pesnika in nepoboljšljivega klateža iz naše vasi: — Džuro, kaj je tistole tam, tista jama? — Hm, res ne veš? Uboga mati, ki ima takšno tešilo za sina! — se je Džuro skrivnostno skloni} k meni. — V tisti jami živi požrešna pošast, k> žre konje in junake. — Eh, eh, kaj se šališ! — sem neverno zmajal z glavo. Čeprav dotlej še nisem bil videl postajo: ne vlaka, le nisem verjel v jame in zmaje, Pa vendar ... kdo bi vedel. Toda kot nalašč je prav tisti trenutek prihrumela iz črnega predora lokomotiva, ki je pripe'! Ijala od Bosanskega Novega in oglušujoče zažvižgala, jaz pa sem -jo v divjem strahu ucvrl P° prašni ulici. Stric je poskočil in zavpil za mano: — Hej, čakaj, ne boj se! Vraga — ne boj se! Tak trušč in piskanje-zdaj pa — ne boj se. — Beži, beži! — kriči pred postajo Džur° Pejič. Ves zmešan od strahu sem se v teku zaletaval v redke pešce, stric pa je, dirkajoč za mano, zasopel klical: — Držite ga! Držite malega! Na vogalu so me ljudje zgrabili in me krepko držali za roke. Eden od njih, nek črn in streč! obrtnik, me je pošteno zgrabil za ušesa: — Aha, kaj si ukradel?! K sreči jim je stric, ki je medtem prisopihal-v naglici razložil, za kaj gre, in ljudje so me med smehom izpustili. Samo tisti črni, nad nečiU1 razočaran, me je postrani pogledal in resno predlagal : — Pa vseeno ne bi bilo slabo naviti mu ure bi vsaj drugič vedel. Jasno, tole prvo doživetje me ni posebno navdušilo. Najprej te prestrašijo z bobnenjem i” žvižganjem, potem te pa še za ušesa. Lepo se ie začelo tole moje šolanje! Toda brž ko sva sedla v vagon in je vlak potegnil, sem se potolažil in bil spet dobre volj6' Seveda sem ves čas zijal skozi okno in neprestan6 spraševal strica. — Stric, čigave pa so tiste krave? Čigava f tista hiša? — Kaj vem čigava, že od -koga. Na vsej poti od naše vasi do trga je stdc vedel, čigava je ta ali ona hiša, pa ga zdaj pogle! — ali je kaj na tem svetu, česar moj stric ne d vedenl! Ej, to je težko verjeti. Moj stric, mali vaški trgovčič, je mnogo potoval po sv-etu, im-el je veliko knjig in se je druži* z ljudmi iz trga, pa sem v-erjel, da je najpametnejši človek na svetu. Niti to, da ne ve, čigav6 so tele hiše ob progi, ni omajalo moje vere, P: tudi kasneje, ko sem spoznal kopico različni*1 ljudi, se mi nihče ni zdel tako- urejeno in trezfl} moder kot moj stric. Ni znal, recimo, raznih t>U} dalosti iz botanike, pač pa samo- to, kar je čl° veku potrebno. Kaj naj rečem o svojem prvem srečanju ' dijaškim domom? Zmedli so me velikost zgradbe in zapleten lega prostorov in množica dijakov vseh Starod, ki so z vriščem in nebrzdano tekali gor in dol V j stopnicah. Moj stric p-a se ni dal zbegati, lotil se je p-osl6' kakor se ga je treba lotiti. Poiskal je upravnik^ mršavega, strogega možakarja, me vpisal v lnte>. natsk-e knjige, mi -po-kazal posteljo v velikansk spalnici, porinil p-odnjo moj leseni dijaški ko' ček, potem pa poiskal nekega znanca, starej šd* dijaka iz Bosanske Krupe, Mileta Skoriča iz V tega razreda, in ga prosil: (Nadaljevanje) Odločno odpravimo napake (Nadaljevanje z 2. strani) NEZADOSTNI USPEHI V KMETIJSTVU Nadalje govori poročilo o prizadevanju komunistov na področju kmetijstva in gozdarstva, kjer je na nezadovoljivo stanje precej vPlivalo tudi dejstvo, da v KZ ki na nobenem vodilnem položaju komunista. Kljub temu pa bi se morala dejavnost komunistov bolj odražati v raznih organih. — Podruzabijanje gozdne proizvodne je ostalo v bistvu na isti stop-11 ji kot pred izidom zakona. Za-vedajoč se, da lahko to izvede le hiočna, primemo mehanizirana gospodarska enota so se komunisti sicer angažirali, vendar brez 'ddnejšega uspeha, predvsem za-hidi nekaterih izrazito lokalistič-dih gledišč ... Tudi izpolnjevanje plana kodrati j e je izredno slabo, saj je ?d planiranih 1156 ha realiziranih e 26 ha. To je tako očitno, da v Dobenem primeru ne moremo ?'vračati odgovornosti za slab J*sPeh kooperacije na preusmeritev v arondacijo, ampak na pomanjkljivo prizadevanje vodilnih kadrov in tudi komunistov, poseb-110 še, če vemo, da je bilo realizi-ranih od 140 ha, predvidenih za arondaci jo, le 93 ha. V to bi se morali bolj poglobiti komunisti kakor tudi ObLO, ker za tak pojav ni opravičila, kljub vrsti »objektivnih" vzrokov! INFORMIRANOST KOLEKTIVOV Ce hočemo razviti delovne kolektive in člane kolektivov v prave upravljavce, jih moramo stalno informirati s tekočo problematiko. Vendar lahko opazimo, da je informiranost kolektivov silno pomanjkljiva: LIP je sicer pričel izdajati tovarniško glasilo »Obveščevalec«, ki pa je zamrlo. Ponekod so uvedli redno sestajanje kolektiva (Kovinsko podjetje), drugod pa celo leto ni nobenega sestanka (Hrast), kjer se tudi redko sestaja DS. Za tako stanje pa ni kriv samo predsednik DS ali sindikat- ampak tudi komunisti, pa tudi vodilni uslužbenci ne bi smeli biti več samo togi strokov-njakarji. Sploh je opaziti, da v komuni proizvodnja ne kaže posebnega napredka, saj so največja podjetja (LIP, Gradbenik, Opekarna) celo zaostali za lansko proizvodnjo. Vzrok bi morda iskali tudi v čudnem odnosu do kadrovske politike v gospodarskih organizacijah, saj povsod primanjkuje (ali pa jih sploh ni) strokovnjakov, tehnikov in inženirjev! O OBČINSKEM APARATU V delu občinskega aparata lahko ugotovimo vrsto negativnih pojavov. Morda tudi dejstvo, da 35 % kadra občinskega aparata nima predpisane izobrazbe močno vpliva na kvaliteto dela. Zanemarjena je inšpekcijska služba. Sprejet je bil pravilnik o zvišanju oz. znižanju osebnih prejemkov za uspešnost dela posameznika, vendar se ga, kljub vrsti pomanjkljivosti, ne drže. Vsa opozorila so bila zaman, opaziti je bilo celo, da se je med vodilnimi uslužbenci vodila le borba za zagotovitev višjih osebnih dohodkov. Princip nagrajevanja je treba uvesti povsod in ga tudi spoštovati! Večjo »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ pozornost bo treba posvetiti politiki izterjave, plačevanju dopolnilnega proračunskega prispevka, revidirati davčno politiko v kmetijstvu in še posebej v obrti, skratka pokazati večjo elastičnost in efektivnost. Tovariš Debeljak je v svojem referatu spregovoril še o številnih drugih problemih, pomanjkljivostih in uspehih, dalj časa pa se je zadržal tudi pri idejni enotnosti komunistov, obsodil prazno, vendar čestokrat razdiralno kritikar-stvo, spregovoril o problemu pol-proletariata in še posebej o vprašanju šušmarstva, ki je v ribniški občini močno razširjeno. Na koncu je poudaril, da bo treba v bodoče posvetiti večjo skrb kadrovski politiki in vključiti v delo vrsto mladih, za delo pripravljenih ljudi... (vec) ZBOR GOZDARJEV Pred kratkim so se v Ribnici ponovno sestali gozdarji, skupno z Vodilnimi uslužbenci KZ in predstavniki KGP. Namen sestanka je bil vskladitev načel v oblikah gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Kljub enakim nalogam, ki jih imajo KGP in Kmetijske zadruge na °b«iočju kočevsko-ribniškega gozdnogospodarskega območja, so posamezne organizacije vodile po lastni presoji gozdarsko politiko do zasebnih gozdov. Naglo se razvijajoči lesni kombinat pa zahteva, da vse gozdove tega območja ne glede na lastništvo, vključimo v čim smotrnejše gospodarstvo. (Poudarjamo, to ni odvzem!) so priporočili, naj bi izdelke prodal proizvajavec domačemu podjetju in ne po raznih kanalih zasebnikom, od česar skupnost nima prav nobene koristi. (fg) Dosedanje navade nekaterih za-^bnih gozdnih posestnikov so v Jurijih letih prizadejale lesni in-tistriji škodo; ker je zaradi ne-favočasnega dobavljanja lesa al žagarski obrat. Prav iz teh azlogov pa mora naše gospodarno vedeti, koliko lesa bomo do-s *1 iz zasebnih gozdov in do kdaj oo to zgodilo... s,In sklep tega sestanita: Kmetij-Jl.e zadruge naj stopijo z enotni-..1 Pogodbami za kooperacijo z Lenimi posestniki in z enotnimi jjdkuiacijami (cenami) za posek , sPravilo lesa. Že v tej sečni se-^ni je treba pomagati nekmeč-'ahi- Ustnikom gozdov, da bodo načrtno in dolgoročno go-jT^darili z njimi. Tako gospodar-pa lahko zagotove Kmetij-k® zadruge le z dolgoročnimi za-^ Pnimi pogodbami. Na koncu so je ^ed drugim tudi domenili, da ^ jteba upoštevati uporabo lesa •zdelovanje suhe robe, vendar Za smeh SRECa IN SMOLA vložim v loterijo ali loto, nem. ta mesec sem pa še pri nsi , v Komunalni banki poteg-, tri jurčke!« Srečo! ima® Prav zares hudičevo še ti vlagaj!« Do al vlagam, toda posledice so išS ‘ ‘............ iako hudo. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Sklepi občinske konference IMS Kočevje Za aktivno delo mladine v Socialistični zvezi, sindikatu in drugih organizacijah naj vodstva aktivov iščejo stike z ustreznimi vodstvi organizacij. Novoizvoljeni občinski komite naj izdela napotke za delo mladine na tem področju. Za boljše delo in večjo povezanost med mladinskimi organizacijami naj PZ, ZT in ostale specializirane organizacije iščejo pomoč pri ObK LMS, občinski komite naj sklicuje mladino v teh organizacijah in pojasnjuje njihove naloge v Ljudski mladini. Občinski komite LMS pa naj izdela teze, po katerih naj bi potekalo sodelovanje med navedenimi organizacijami. Podobno kot pri specialnih organizacijah naj mladina tudi v športnih in kulturno-pr o svetnih društvih tesneje sodeluje z mladinskimi aktivi. Občinski komite LMS naj tudi za to sodelovanje izdela program. Za uspešno delo mladih upravljavcev v DS, UO in ostalih organih samoupravljanja naj vodstva aktivov odločno postavijo zahtevo, da naj mladi upravljavci prenašajo vsebino obravnav na širok krog mladine. Obratno pa naj mladina na proizvodnih konferencah predlaga mladim članom upravnih organov, kakšne probleme naj iznaša na sestankih DS in UO in kaj naj tam predlaga. Novoizvoljeni občinski komite LMS naj podrobno prouči razpravo na današnji konferenci in po konstruktivnih predlogih nakaze ustreznim organom v občini predloge, ki so bili podani na konferenci. PRED LETNIMI KONFERENCAMI SZDL V drugi polovici novembra bodo v ribniški občini letne konference organizacij Socialistične zveze. O tem, kaj naj bi člani SZDL razpravljali na teh konferencah in kakšni so aktualni problemi, ki bi jih bilo vredno tedaj pretresti, bomo spregovorili v pričujočem sestavku — povzetku razgovora s predsednikom občinskega odbora SZDL Ribnica Bogom Abrahamsbergom. razne. Ce me kakšen dober dr-potegne iz kanala, še ni low, nudo, če me pa miličnik iz sodn-?’ P°tem moram vložiti še pri Uku za prekrške!« — Letošnje konference naj bi predstavljale višek v širokih razpravah o predosnutku nove ustave. Pred sprejemom ustave naj bi kritično obdelale dosedanji razvoj družbenega samoupravljanja ter opozorile na tiste pomanjkljivosti, ki so doslej zavirale večje uveljavljanje zborov občanov, vpliv šolskih odborov in problematiko reformirane šole itd. Spregovoriti bodo morale jasneje tudi o zavesti članov Socialistične zveze, o čemer dovolj jasno govori dejstvo, da v zadnjem času ponekod tudi po dva zbora volivcev zaporedoma nista bila izvedena zaradi slabe udeležbe! — Veliko je tudi problemov, ki ibi jih lahko reševali krajevni odbori SZDL v sodelovanju s šolskimi odbori ali krajevnimi odbori. Takih problemov je precej na vaseh, pa tudi v večjih krajih. Morali bi zainteresirati prav vse občane k sodelovanju pa povabiti tudi odgovorne ljudi z občine, če drugače ne bi šlo... — Letne konference naj tudi družbeno ocenijo nekatere ukrepe v gozdarstvu, to je n. pr. namen in pomen akcije o podružabljanju, komu je namenjena in s kakšnim ciljem. Na kmetijskih območjih naj bi tudi veliko govorili o pogodbenih odnosih s KZ, ker smo doslej le ugotavljali upadanje zanimanja za sodelovanje, nihče pa ni konkretneje predlagal, kako bi to poživili. Vsekakor primerna tema, s katero bi se lahko pozabavali odbori SZDL in se temeljiteje pogovorili na letnih konferencah. — Nekatere organizacije bodo spregovorile tudi o delu sekcij, druge pa bi (čas bi že bil tudi n. pr. v Ribnici!) morale s sposobnimi kadri v vodstvu razdeliti delo v različne sekcije. In ravno razprave o posameznih načelih nove ustave bi morale iti v Ribni- ci preko sekcij SZDL! Pojavlja pa se tudi potreba po poživitvi sekcij za zunanjepolitična vprašanja. Marsikje namreč formiranje javnega mnenja o zunanji politiki ni usmerjeno, premalo se govori o načelih naše zunanje politike in tako si ustvarja o teh dokaj problematičnih vprašanjih mnenje vsak sam ... — Malo bolj bo treba razmisliti tudi o kadrovanju v vodstvih organizacij, saj so ugotovili, da manjka v vodstvih predvsem ljudi od 25.—35. leta starosti; povprečna starost odbornikov krajevnih organizacij SZDL je 40 let. Občinski odbor SZDL je priporočil vodstvom organizacij, naj pri volitvah novih odborov upoštevajo načelo rotacije; v odbore naj nridejo mlajši ljudje, taki, ki že nekje aktivno delajo in bi s svojim -delom poživili delo v SZDL. — Osnovne misli konferenc pa naj bi se le nanašale na nekaj najznačilnejših problemov na ohišju organizacije, o katerih bi razpravljali, in naj ne bi govorili o vseh mogočih vprašanjih (na koncu pa ugotovili, da so razprave zgrešile cilj!) (vec) November - mesec boja proti alkoholizmu Mladina o alkoholizmu Dva odlomka iz lanske in letošnje razprave na mladinski konferenci v Kočevju. LANI (ANDA BASTAR): — ... Torej prostorov za mladino ni, zato bodo mladinci še nadalje zahajali v kavarno in gostilne, kjer preidejo k alkoholu. Vsem nam je znano, da se v tem mesecu borimo proti alkoholizmu, so pa zunaj tudi plakati, ki opozarjajo na posledice alkoholizma. Ker pa mladinci nimajo primernega prostora, bomo na plakat »Boj proti alkoholizmu« napisali »Vsi v gostilne«. LETOS (MARJAN LUNDER): — ... Mladina je možata in rada zahaja v gostilne in kavarno. To je v modi. Kvartanje v Gaju za denar, podkrepljeno s sočnimi kletvicami, premnogi izgredi po ulicah, poškodovanje ljudske imo-vine, ponočevanje in kaljenje nočnega miru — vse to prehaja že v navado, postaja že tradicija. Vse to vidijo in slišijo mirni meščani, vse to vidijo ljudje, ki so zadolženi v posameznih organizacijah za vzgojo in obnašanje mladine. Vsi to vidijo, ne vedo pa, zakaj je mladina takšna in ne drugačna. Premnogi nedostatki naše mladine imajo svoj vzrok v tem, da mladina nima svojega prostora, dvorane, skromne sobe ali kluba, imenujte to že kakor hočete... (Letos pa zunaj ni niti plakata »Boj proti alkoholizmu«, da bi mu mladina kaj pripisala ...) Kaj je z radioservisom? V začetku septembra je bil v Novicah objavljen razpis prostega delovnega mesta poslovodje radioservisa v Ribnici, ki posluje v okviru Stanovanjske skupnosti. Kmalu zatem se je prejšnji radio-tehnik odselil in od tedaj je servis zaprt. Pozanimali smo se pri tajniku Stanovanjske skupnosti, če bo servis sploh še odprt in pove- dal nam je, da se na razpis ni nihče javil in sami ne vedo, kako bi to uredili. Trenutno imajo za rešitev dve varianti: da bi servis ukinili (in prodali za okrog 400 tisoč din osnovnih sredstev) ali pa da bi ga prevzel privatnik, ki je doslej konkuriral servisu. Ravno to pa je problem, ki ga morajo temeljito premisliti. (g) J^CLZtyCWOt S Š0((' hodnj-e leto bodo rekonstruiral* tri glavne žage, v Ribnici, Kočevju in Loškem potoku. Za rekonstrukcijo bodo potrebovali okro» 250 milijonov dinarjev in za okro» 120 do 130 tisoč dolarjev oprem6-Tako bo žagarska proizvodni3 modernizirana in postavljena 1,3 ekonomske noge. Pri tem je treba poudariti tudi to, da ni dovoli moderen rezalni stroj (polno jam menik), če ni mehaniziran tum dovoz lesa do stroja in spravil3' nje razrezanega lesa... (fravec) NOGOMET Rezultati zadnjih kol: 7.10. 1962 — Kočevje : Medvode 5:1 (2:0) 14. 10.1962 — Kočevje : Usnjar (Vrhu.) 6:4 (4:3) 21. 10. 1962 — Kočevje : Enotnost (Jevnica) 9:1 (2:0) 28.10. 1962 — Kočevje : Papirničar (Radeče) 4:3 (3:2) Športno občinstvo seznanjamo z rezultati, ki jih dosegajo' kočevski nogometaši na domačem in na tujih igriščih. Na Vrhniki in v Radečah so bile igre borbene in ostre, kar je razvidno tudi iz rezultatov. Vse igre na domačem igrišču so Pokazale, da igravci igrajo z za-vestjo in voljo. Posebno napadav-ci so se prebudili in prišli do spoznanja, da le zadetki prinašajo zmago in zaželene točke, ki so Potrebne za osvojitev prvega mesta, kar bi klub ponovno pripeljalo v podzvezno ligo; s tem pa Pudimo občinstvu še večji športni džitek. Vse člane, mladince in pionirje, ki imajo voljo do nogometa, vabimo, da se prijavijo za sodelovanje v klubu, ki bo strokovno dsposabljal mlad kader. Prav tako vabimo vse bivše aktivne nogometaše, da se ponovno vključijo v klub. Vsi, ki želijo pristopiti v klub in igrati, naj se javijo °b torkih in petkih na stadionu °d 16. do 17. ure. Vse podporne člane kluba obveščamo, da bodo aktivni člani kluba pobirali članarino za leto 1961 in 1962, zato prosimo, da jo kot člani kluba plačate. Ureditev ceste ob Kolpi (D. V.J — Cesta od Broda na Kolpi do Osilnice je v zelo slabem stanju. Podatki o stanju prometa pa pokazujejo, da je promet po tej cesti v naglem porastu, zlasti v poletnih mesecih, ko kraje v Kolpski dolini od Broda na Kolpi proti Čabru obiskuje večje število motoriziranih turistov in obiskovavcev prirodnih in zgodovinskih lepot. Prav bi bilo, da bi cestni podjetji iz Novega mesta in Reke podvzeli vse potrebno, da bi se ta cesta popravila. Gradnja ribniškega stolpiča, ki ga gradi Gradbenik za ObLO, počasi napreduje in upajo, da bo pod streho že letos, prihodnje leto pa verjetno vseljiv Obisk v dobrepoljski zadrugi V KZ Dobrepolje pravijo, da je v njihovi dolini letos precej krompirja, vendar ga niso veliko odkupili, ker je odkupna cena 20 din prenizka. Pričakujejo, da se bodo cene kaj spremenile ... Letni plan dobro izpolnjujejo; polletni plan so celo nekaj presegli (pri odkupu, na ekonomiji, prav tako pa tudi pri prometu in dohodku). Zadruga ima v ekonomiji 70 glav klavne živine. Prirastek je lep in precej živine prodajo. Spomladi bodo' precej živine prodali in dokupili novo, tako da bodo imeli okrog 120 glav. Mlado živino bodo redili do šest 2a zgled — pa tudi koristno je V nedeljo zjutraj 21. oktobra, Precej zgodaj za nedeljske prilike, J® zamrgolelo po položnem bregu, S se spušča z Gorenja proti mumvirtu, ki je tudi del Gorenja, ‘mado in staro je prihitelo' z lopatami, krampi, motikami in sa-Jh°kolnicami in se zarilo v breg. / raktoristi s KU Mlake so s trak-:0rji preorali trdo zemljo, da so V0 nato prostovoljci lažje uravnali v stezo, do meter in več široko, P°hekod pa tudi do 60 cm visoko; *akor je pač bilo potreba prejemu z zemljo jame in jarke, ki so p skopali vode in kolesa. Na to, ^ zemlje pripravljeno stezo, pa 7° fantje hitro navažali leš. Steza p hitro lezla v dolino in je še Pred obedom prišla do studenca, Loški potok j Pridelek v Loškem potoku je bil bolj slab. Krompirja sicer niso pridelali malo, vendar ga auruga ne more odkupiti zaradi pnizke odkupne cene. Tudi koš-je bila v teh krajih zaradi v*se bolj pičla; klub temu pa je "-druga prodala KZ Kočevje za n6rat v Fari preko 100.000 kg se-niJi Nekaj so ga sami pridelali, yai pa odkupili. Zadruga sklepa pogodbe pred-u em za gnojenje njiv in travni-9qY; Pri tem dosegajo plan okrog (2ne ^tošnji proizvodnji plan $a. milijonov) bodo tudi dosegli, £ 1 So v prvem polletju ustvarili *13 milijonov din prometa. malo od ceste. Steza bo dolga ca. 300 metrov in bo olajšala predvsem otrokom lažji dohod na cesto in v šolo. Običajno' ne imenujemo prostovoljcev, to pot pa bomo napravili izjemo. Stara mama MARINŠKOVA iz Gorenja, ki je že videla preko 70 pomladi, je z drugimi, lahko bi rekli svojimi sinovi in vnuki, vihtela neumorno motiko, kot vsi ostali krepki možakarji in mladeniči. C. Novak mesecev. Da bodo lahko spravili pod. streho toliko živine, bodo januarja adaptirali še ostalo polovico hleva. Pri tem pa imajo precej težav s pomanjkanjem vode. Imajo sicer lasten vodovod (iz bližnjega studenčka), vendar zadostuje le za 100 glav živine. Letos bodo prodali okrog 63 glav lastne živine, okrog 200 pitane živine iz kooperacije, okrog 300 glav pa je bodo odkupili od kmetovavcev, ki so zadnje čase skoraj povsem opustili vzrejo plemenske živine. Sklepanje pogodb za sodelovanje na njivskih površinah dobro poteka. Po planu bodo vključili v kooperacijo 550 ha. Sklepajo kompleksne pogodbe za vse pridelke, tudi za spomladansko setev. Doslej je že sklenjenih preko 50 % pogodb. Na j več ji poudarek bodo dali, kakor vedno doslej, pogodbenemu pridelovanju krompirja in krmnih rastlin. Na lastnem posestvu bodo vsej ali novo (francosko) vrsto pšenice in san pastore. In načrti za prihodnje leto? Zgraditi nameravajo senik, silos, bolj bodo morali skrbeti za gradnjo stanovanj in še bolj izpopolniti strojni park, če bodo hoteli nuditi kmetovavcem pri pogodbenem sodelovanju čim več uslug. (vec) Iz Osilnice (D. K.) — Ob pomoči Vodne skupnosti za Dolenjsko je bil napravljen na Čabranki na osil-niških poljih obrambni zid, ki bo onemogočil odnašanje rodovitne zemlje in erozijsko delovanje čabranke. Delo poravnalnega sveta v Osilnici dokazuje, da je ta pomemben družbeni organ uspel v mnogih primerih sporne stranke zadovoljivo poravnati. S tem je uspel, da ni prišlo do nepotrebnih tožb in v zvezi s tem do nepotrebnega zapravljanja časa in denarja. KROMPIRJA JE ŠE V predgrajskem obratu Kmetijske zadruge Kočevje so letos odkupili okoli 3000 kub. m lesa, 1500 kilogramov krompirja, 5000 kg jabolk, 2000 kg hrušk, nad 30.000 kg ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ % ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ x ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i Hotel v Ribnici Na zadnji seji sveta za turizem in gostinstvo v Ribnici so govorili tudi o razvoju turizma in gostinstva. Gostinstvo je namreč še vedno ena najbolj bolečih točk v Ribnici, saj je treba marsikaj korenito- spremeniti, če ga hočejo približati sodobnim potrebam in vedno hitrejšemu razvoju turizma.. Za sedaj so sklenili rekonstruirati gostišče »Ribničan« in vse ostale lokale. Gostišče Ribničan n a: j bi se namreč razvilo v nekak gostinski center Ribnice. Zgradili bodo novo kuhinjo, sedanjo pa preuredili v točilnico. Da bi pridobili nekaj tujskih sob, bodo odkupili sosednjo stanovanjsko hišo-. Trenutno imajo dve ponudbi — pri Cenetu in hišo poleg »Ribničana« (Picko-vo). Verjetno se bodo odločili za zadnjo.. . Dokončno b-o-do tudi uredili kavarnico- v gradu (verjetno do 29. novembra), v načrtu pa imajo tudi gradnjo hotela. Načrti so že pripravljeni, samo odločiti se morajo, kje naj bi hotel stal! To je pa precej težje vprašanje. Menijo; da bi bilo najbolje, če bi bil za »Ribničanom«, v bližini stolpičev. Vendar pa, predno bodo začeli graditi, velja temeljito- premisliti, kam ga bodo postavili, in pretehtati, če bi ne bilo veliko bolje, da bi stal v gradu. Tu so še temelji nekdanjega grajskega poslopja in kar je najvažnejše: bil bi na najprimernejšem kraju! Vsekakor — vredno premisleka. ^ j ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ živine (od tega 33 glav govedi, 45 prašičev in 113 telet) in 103.500 1 mleka. Manj so odkupili ovac in fižola ter še nekaterih drugih kmetijskih in gozdnih pridelkov. Na območju obrata pa imajo kmetje še znatne zaloge nekaterih pridelkov. Tako je še okoli 15 ton krompirja, ki ga kmetje doslej niso hoteli prodati KZ po- odkupni ceni 20 din za kg. Zmedo so napravili predvsem privatni lastniki avtomobilov, ki odkupujejo krompir nekoliko dražje. Odkupa čaka še okoli 2000 kg jabolk. Kmetje bi morali prodati tudi hruške, vendar se je odkup ustavil, ker ne gredo v promet. Obrat sklepa tudi kooperacijske pogodbe. Doslej jih je sklenil z 39 kme-tovavci za nad 23 ha. Sejali bodo predvsem pšenico sanpasto-re, ki se je že doslej obnesla, nanovo pa bodo uvedli pšenico leo-nardo. Letošnji donosi pšenice so znašali povprečno od 32 do 35 mtc na ha. Obrat proda okoli 40 ton umetnih gnojil na leto, oziroma še enkrat več kot pred nekaj leti. Kmetje so se gnojenju z umetnim gnojem že priučili, medtem ko- so ob uvedbi umetnega gnojenja gnojili včasih tudi napačno. Zadruga ima tudi strokovno službo, ki kontrolira, kako se kooperantje pridržujejo agrotehničnih mer, ta teden za vas ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ KOČEVJE Poroke: Pajnič Milan, urar iz Gašparcev 17, star 24 let in Štirn ac Andjelka, urarska pomočnica iz Kočevja Trg svobode 51, stara 20 let. šemec Angel, delavec iz Slovenske vasi 14, star 26 let in Jurca Alojzija, delavka iz Kočevja Ljubljanska c. 30, stara 22 let. Rački Jože, mizarski pomočnik iz Mahovnika 23, star 25 let in Blazinšek Ana, kuharica iz Kočevja, stara 19 let. Hudorovič Avgust, delavec iz željn 42, star 23 let in Šarkezi Veronika, delavka iz željn 42, stara 21 let. Rojstva: V Kočevju je rodila Rogina Marija delavka iz Livolda 48 — dečka, v Šalki vasi je rodila Mlakar Anica gospodinja iz Šalke vasi 37 — deklico, v Kočevju je rodila Bartolme Marija, gospodinja iz Kočevja Trg svobode št. 21 — dečka. V Ljubljani so rodile: Kordiš Milena iz Konca vasi 13 — deklico, Marolt Ana iz Kočevja Prešernova ulica n. h. — dečka, Hočevar Vera iz Kočevja ljubljanska cesta 31 — dečka, Henigman Neža iz Kočevja Reška cesta 16-a — dečka in Tanko Marija iz Kočevja Ljubljanska cesta — dečka. Smrti: V Ljubljani sta umrla Bartolme Franc, upokojenec iz Dolge vasi 20, star 63 let in Raj-novič Marija, gospodinja iz Željn št. 39, stara 65 let. RIBNICA Poročila sta se Stupica Ivan, delavec iz Jurjeviče 54 in Petek Frančiška, poljedelka iz Dolenjih Lazov 21. Umrli sta: Kovačič Angela, os. upokojenka iz Hrovače 1, stara 80 let in Pirnat Marija iz Žlebiča 35, stara 44 let. Rodili sta: Češarek Antonija, delavka iz Hrovače 17 — deklico in Klasnič Ana, gospodinja iz Ribnice 232, dečka. PREDGRAD Rodila je čmrlec Marija, poljedelka iz Knežje lipe št. 4. — dečka. LOŠKI POTOK Rodila je Knavs Marija iz Re-tij št. 61 — dečka. Umrla je Vesel Marija, preužit-karica iz Srednje vasi št. 14 — stara 83 let. DOLENJA VAS Rodila je: Levstek Julijana, gospodinja iz Dolenje vasi 1 — dečka. V ljubljanski porodnišnici sta rodili: Petrič Francka, uslužbenka iz Dolenje vasi 103 — dečka in Lovšin Mihaela, gospodinja iz Lipovca 25 — dečka. KOSTEL Umrla je Zdravič Ivanka, gospodinja iz Kupe 3, stara 49 let. TEČAJ za kinooperaterje Delavska univerza pripravlja skupaj s svetom Svobod tečaj za kinooperaterje. Tečaj bo obsegal tehniko ravnanja s kinoaparaturo, diaprojektorjem in snov s področja filmske vzgoje. Bo v popoldanskih urah in na nedeljo, skupaj približno 30 ur. Prijave sprejemamo do 10. novembra. DELAVSKA UNIVERZA JAVNA DRAŽBA V času od 8. do 11. novembra 1962 bomo na javni dražbi prodajali rabljen gostinski inventar. Dražba bo v restavraciji pri kolodvoru. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. Po 11. novembru bomo material prodajali tudi privatnikom. Gostinsko podjetje Hotel »PUGLED« Kočevje IZGUBLJENO Dne 26. oktobra sem izgubila od avtobusne postaje do Rudnika ročno torbico z dokumenti. Najditelja prosim, naj mi torbico z dokumenti vrne, denar pa obdrži. Marija Babič, Rudnik 11, Kočevje ZAMENJANO Dne 29. oktobra 1962 sem na občinski seji ob odhodu pomotoma zamenjal pelerino. Kdor je dobil mojo ga prosim, da sporoči svoj naslov. Vse stroške povrnem. Križman Jože Tržič 12, p. Struge na Dol. KOČEVJE: 2. do 4. novembra ameriški barvni film »Davy Crocket in pirati«, 4. (matineja) »Sestanek s hudičem«, 5. in 6. novembra ameriški barv. film »Marj ori Morningstar«, 7. in 8. novembra francoski film »SOS — Radio taksi«, 9. in 11. novembra ameriški barvni film »Potovanje v središče zemlje«. RUDNIK: 3. in 4. novembra romunski barvni film »Darclee«, 10. in 11. novem, gruzinski barv. film »Beli sužnji«. RIBNICA: 3. in 4. novembra italijanski film »Krošnjarji«, 10. in 11. novembra ameriški film »Minuta za umor«. SODRAŽICA: 3. in 4. novembra sovjetski film »Maščevalec Kjor Ogli«, 10. in 11. novembra ameriški film »Vremenar«. STARA CERKEV: 3. in 4. novembra ameriški film »Povabilo na ples«, 10. in 11. novembra nor- veški film »Devet življenj«. LOŠKI POTOK: 4. novembra poljski film »Vlak«, 11. novembra ameriški film »Obtežilna priča«. VELIKE LAŠČE: 3. in 4. novembra ameriški barvni CS film »Tek za soncem«, 10. in 11. novembra italijanski barvni CS film »škandal na plaži«. PREDGRAD: 3. in 1. novembra ameriški film »Pesek Iwo Jime«, 10. in 11. novembra »Parižanka«. DOBREPOLJE: 3. ,in 4. novembra ameriški barvni CS film »V 80 dneh okoli sveta«, 7. ameriški film »Polkovnik in jaz«, 10. in 11. novembra amer. barvni film »Osamljeni maščevalec«. PONIKVE: 8. novembra amer. film »Polkovnik in jaz«. BROD NA KOLPI: 3. in 4. novembra čehoslovaški film »Nevaren izum«, 10. in 11. novembra italij. film »Siromašni a lepi«. Preskrba z vodo Preskrba z vodo na ribniško-kočevskem območju še vedno ni najboljša. Vodna skupnost je že preko časopisa pozivala k štednji vode, iz česar lahko sklepamo, da je zmogljivost premajhna za preskrbo tega območja. Toda omrežje se kljub temu širi v nova naselja, kot je v Ota vice, Lipovec itd. Z oziroma na to je treba omeniti, da so prizadeta naselja v višjih legah, kot je vas Breg, Bukovica in Ribnica zlasti v višjih nadstropjih. Konkretno na Bregu voda ne priteče cele dneve, kvečjemu ob 10. ali 11. uri zvečer jo lahko naloviš, če si dovolj hiter in če imaš posodo ... Seveda so tudi objektivne težave, zlasti slaba in stara napeljava ribniškega vodovoda. Po pripojitvi Obrha k ribniškemu vodovodu je bila preskrba z vodo kar zadovoljiva tudi za naše vasi. Po priključitvi Otavic pa lahko rečemo, da je zmogljivost za polovico padla, po priključitvi Lipovca pa upravičeno trdim, da smo ostali skoraj brez vode. Prebivavcem prizadetih krajev ni vseeno, ali imajo vodo ali ne, ker vodarino morajo plačati. Obljubljajo nam že več let izboljšanje, vode pa je vseeno vedno manj. Vaščan Brega pri Ribnici deoeoeoeoeoeoeoeoecdeoeoeoeoeoeo 0 0 o 0 o 0 o 0 o 0 o 0 o 0 o 0 o 0 o 0 o 0 o 0 o 0 o o o ■ o m o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o UPRAVNI ODBOR KEMIČNE TOVARNE KOČEVJE razpisuje NATEČAJ ZA IZBIRO IMENA DEKORATIVNE SLOJASTE PLOŠČE Dekorativne slojaste plošče tipa »Ultrapas« impregnirane z melaminsko smolo se uporabljajo za obloge delovnih površin pohištva, železniških vagonov, ladij itd. Ime naj označuje: 1. Kvaliteto, sestavo, lastnosti in uporabnost plošč 2. Plošče se lahko imenujejo tudi po kakem znanem tu- rističnem kraju, gori in podobno, vendar tako, ki ni že pogostokrat uporabljeno 3. Ime mora biti tako, da bo zveneče in lahkoizgovorljivo tudi za tujce Predloge se mora poslati najkasneje do 15. novembra 1962 na Upravo podjetja. Na ovitku mora biti označeno »Za natečaj« Za sprejeto ime, ki ga bo izbrala komisija, bo podeljena: I. nagrada v višini 10.000 din II. nagrada 5 kg melaminskega laka V primeru, da se izbere ime, katerega bi predlagalo več udeležencev natečaja se dobitnikova nagrada določi z žrebom. fOEOEOEOEOECDEOEOEOEOEOEOEOEOEOEt Spored RTV Ljubljana VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. SOBOTA, 3. NOVEMBRA: 9.25 Zabavna glasba od tod in ondod — 10.55 Vsak dan nova popevka — 12.05 Kmetijski nasveti: inž. Milena Lekšan: Sadni izbor za Slovenijo — 12.30 Iz Španije in Latinske Amerike — 13.30 Popevke se vrstijo — 14.05 Med plesi in rapsodijami — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Sem in tja po svetu — 15.40 Zborovska glasba — 17.05 Gremo v kino — 18.30 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 20.00 Novo v studiu 14 — 21.00 Za konec tedna — ples — 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 4. NOVEMBRA: 8.00 Mladinska radijska igra »Volk nikoli ne trka« — 9.05 Odmevi iz slovenskih dežel — 10.00 še pomnite, tovariši... Ivan žejn: S Sicilije do Beograda — 10.30 Matineja narodnih ansamblov in pevcev — 11.50 Glasba za dober tek — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslu-15.15 Igramo za vas — 15.30 Maj- hen koncert Marie C alias in Jana Peercea — 16.00 Humoreska tega tedna: Andreško — 17.15 Radij' ska igra »Dnevnik Kelly j a s k3' nončkom« — 18.30 športna nede-Ija — 20.00 Izberite svojo melo' šalci čestitajo in pozdravljajo dijo — 22.15 Skupen program JRT. 'iiiiiiiiiiiiiiiiiminiiimmiiiiiiiiii,iimiiiiiiiiiim„ii„„„„„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim„iiiiii|Jllg 1 Potrošnike električne ener- [ 1 gije na področju Loškega po- j | toka, Trave, Osilnice, Cabra, ; | Žimaric in Sodražice obvešča- I | mo, da zaradi nujnih vzdrže- \ | valnih del, v nedeljo dne 4. 11< j | 1962 od 7. do 15. ure ne bo j 1 električne energije. | Odjemalce na področju Ko- ž I čevja in Ribnice pa obvešča- { 1 mo, da bo zaradi del na 35 KV j j daljnovodu, slabša napetost, : | zaradi česar lahko nastopijo J 1 motnje tudi na redni dobavi f | vode, v času od 7. do 13. ure. J | Zaradi tega prosimo, da se j | pravočasno preskrbite z vodo. j ELEKTRO KOČEVJE i7MMiiiiiiiiiimiminiti11"1"1